štev. 104.
«Ljubljani, v soboto, dne 6. mojo 1905.
Leto mm.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13'— za ?«trt leta „ „ 6 50 H en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ » 10-— za tetrt leta „ „ 5-— it cn mesec „ ,, 1'70
Za poSIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserat!:
Enojtop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat
• • • • ■ • ■ ■
13 h 11
• ■ • •
za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri ve?kratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
flreHniltoo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ureaniživu J,vorls^ nad tlskarno)i _ Rokopisi se
Sie vraiajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list 20 slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L_ Vsprejema naročnino, In sera te in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Dr. Šusteriič o položaju.
Iz obširnega govora dr. Susteršičevega v Toplicah posnemamo tu nekaj važnejših
izjav.
Med posledice nesrečne nagodbe z Ogrsko spada žalostni gospodarski položaj Avstrije, ki se kaže najbolj v naraščajočem izseljevanju Pri nas se izgubljajo na ta način najboljše in najdelavnejše moči, a tudi država trpi škodo, ker izgublja najboljše vojake.
Zato tudi manjka pri naborih vedno več krepkih mladenčev.
Da se je sklenila ta nagodba, je povzročila liberalna stranka, ki je vladala leta 1867. v Avstriji in je takorekoč prodala Avstrijo samo zato, da je prišla do oblasti.
Liberalna vlada z Beustom na čelu je z umetnim pritiskom na volivce ustvarila večino, kakršno je hotela, in ki je sklenila vse te zakone, ki so privedli naše cesarstvo v take obupen položaj.
Ogri hočejo pa zdaj tudi mažarski ar-madni jezik. Naše načele v tem oziru je: Ce hočejo Ogri svojo armado, dobro, a naj jo tudi sami plačujejo! Z našega stališča je lo edino pametno. (Res je!) Na ta način bi si mi prihranili več ko 60 milijonov kron. S tem ogromnim denarjem bi lahko plačevali 40.000 rekrutov več, imeli bi večjo armado, a ne bi bilo treba več plačevati. Toda Ogri hočejo, da bi mi plačevali njihovo armado. (Smeh.) Poslanec, ki bi glasoval za tako nagodbo, ne zasluži svojega mandata. A pri nas je tudi taka nagodba mogoča, ker imamo najbolj neumno sestavljen volivni red med vsemi evropskimi državami. Mi smo samo za pošteno nagodbo z enakimi pravicami in tudi enakimi dolžnostmi.
Za Hrvate.
Ogri mislijo, da so Hrvatje le neki privesek Ogrske. Ce se nagodba razdere, imajo Hrvatje odločevati, kam hočejo iti, ker so prosti. Dosedaj so se godile Hrvatom vnebo-vpijoče krivice. Ko so se borili hrvaški
kmetje za pravice, ki so jim izrecno v postavah zajamčene, so pošiljali na^je vojake* da so pobijali nedolžne ljudi. Sev^e«to avstrijsko vojaštvo so rabili za to, da so potlačili Hrvate. Ako propade sedanji državni ustroj, ne pustimo, da bi Hrvatje padli v nenasitno mažarsko žrelo. Zahtevamo, da se uveljavi hrvaško državno pravo in ustvari samostojno hrvaško kraljestvo!
Proč s krivičnim volilnim redom!
Sedanji ljudski zastopi zaradi tega malo ustrezajo ljudskim potrebam, ker je volilen red napačen in ker izvoljeno zastopstvo nikakor ne odgovarja težnjam ljudstva! Pri nas sta napačna volilna reda za državni in deželni zbor ker prihajajo v večino taki elementi ki ne znajo delati za ljudstvo, zlasti pa ne za kmeta. To so graščaki-Nemci in slovenski liberalci, ki pa že zdavnaj niso več Slovenci. Ogromna večina našega naroda je katoliško-narodnega, živo ljudskega mišljenja. A kako je potem mogoče, da gospodarijo pri nas liberalci? Če bi bil volilni red pravičen, bi moralo biti štiri petine kmetiških poslancev. In to bi bilo prav, saj drži vendar kmet državo po koncu. S tem se ne bi zgodila drugim stanovom nikaka krivica, zlasti meščanom ne, saj meščan ve, da tudi mesta žive od kmeta, in da je za vse dobro, ako se kmetu dobro godi. (Tako je!) Naše domače ljudstvo imej terej prvo besedo v deželi! (Zi-vio! Tako je!)
Torej je naša prva dolžnost, da delamo na to, da se izpremeni krivični volilni red, da dobi ljudstvo večino (ploskanje) Uporabiti moramo vsa sredstva, da dosežemo to izpremembo, da postane kmet sam svoj gospodar na lastnih tleh (gromovito ploskanje). To je pomen naše obstrukcije. Mi smo videli, kako gospodarijo graščaki in z njimi zvezani liberalci, ki so hoteli strmoglaviti kmeta v prepad. Manjšini zastopnikov večine ljudstva niso pustili do veljave.
Zato smo začeli z obštrukcijo, ker hočemo pokazati, da se slovmsko ljudstvo ne pusti več zaničevati (odobravanje.) Mi nismo mogli skleniti ničesar, ker smo v manjšini v zbornici. Dobro! smo rekli, pa tudi vi ne boste sklepali ničesar več proti našemu ljudstvu! (Dobro!) Sedaj pa pridejo liberalci in vam pravijo, da smo odjedli kmetom podpore itd., in marsikateri bi res mislil« če liberalce posluša, da sem mu jaz kaj trave požrl.
A ti ljudje, ki govoričijo o ukradenih podporah, so sami pokazali svoje hinavstvo, ko se je sešel deželni zbor. Mi smo predlagali, da naj se razdeli 100.000 K v podporo po uimah poškodovanim. A glejte jih hinavcev: Ravno oni so onemogočili da bi sklenil dež. zbor te podpore. To jih kaže v popolni luči.
Sicer pa podpore ne pomagajo veliko ali nič. To se pravi: v en žep noter, iz drugega ven. To ni trajna pomoč. Če se hoče ljudstvu trajno pomagati, mora priti drugačna večina, da bo dajala drugačne postave. Posebno bi bilo treba, da se davki olajšajo revnim stanovom. Denar se naj jemlje tam, kjer je, ne pa tam kjer ga ni! \0_Jbravanje.)
Bolje ne bo, dokler ne zavlada poštena večina v drž in dež. zboru, ki bo davkov iskala v železnih blagajnah, ne pa v praznih žepih naših kmetov. (Dobro klici.)
Dr. Tavčar in izprememba volivnega reda.
Mi smo predlagali, da se naj število kmetskih poslancev pomnoži; tega pa slovenski liberalci, ki so v nemški zvezi, ne dovolijo in pravijo, da je kmetiški stan dosti zastopan, češ, da bi bilo krivično, ko bi se kmetiški mandati povišali. Sebi zajemajo z največjo žlico, a kmetu še žličke ne dovolijo. Poročevavec za izpremembo vol reda je bil dr. Tavčar, vedja liberalne stranke, katerega vsi liberalci, tudi vaši — saj jih imate nekoliko, kopriva nikjer ne pozebe, vsako solnce ji prija — molijo kakor svetnika. Jaz tega nič ne zamerim nem-škutarjem, ki so izgubili vsak čut za na-
rodnost in za pravico, a žalostno je, da se dobe še kmetski ljudje, ki volijo pod njegovo zastavo.
Hinavstvo liberalne stranke.
Pri političnih volitvah se to manj zgodi, a bolj pogosto pri občinskih volitvah V prav hinavski obleki se vam približujejo ti liberalci, dobe nekatere može na svojo stran in z zvijačo zmagajo. Ce bi povedali, kdo so, bi dobili malo mož, a kažejo se v hinavski obleki. Pravijo, da so Slovenci, a v veleposestvu so volili dva Nemca. Pravijo tudi, da so katoličani, in vendar trdijo, da so kmetje „ušli iz farovških hlevov". Jaz ne vem, če je dr. Tavčar ušel iz farovškega hleva, a to vem, da je bil v farovški kuhinji, da je dva župnika podedoval. Potem pa kriči, da je treba duhovsko premoženje razdeliti. On je dobil duhovsko premoženje, torej naj tudi začne razdeljevati. A tega noče storiti. (Veselost.)
Dalje pravijo liberalci: .Cerkve imajo toliko premoženja, kaj ko bi začeli deliti?!" A to premoženje obstoji večinoma v cerkvah; ali se naj začnemo torej za cerkve trgati? Kdo bi imel kaj koristi od tega ? Saj cerkve potrebuje ljudstvo za bogoslužje! Ce hočejo liberalci deliti, naj začno pri judovskih milijonarjih, n. pr. pri Rotschildu! A liberalci tega nočejo. Zakaj hočejo uničiti duhovnike ? Saj so iz nas izrastli, saj so sinovi kmečkih staršev, oni so res dobrotniki svojega ljudstva. A liberalci jih sramote, napadajo in blatijo. Čudno je pa vendar to: Ce dobe liberalci duhovnika, ki se tako izpozabi, da ž njimi drži, ga pa silno hvalijo in slave. S tem pa le sleparijo naše dobro in pošteno ljudstvo.
Birokratizem.
Druga velika napaka je gospodarstvo uradništva v naši deželi in državi.
Edino pravo načelo za konstitucionelno državo je to, da vladata dva: cesar in pa ljudstvo po svojih zastopnikih, poslancih, kakor je to na Angleškem. To je pravo razmerje, ker je pa volivni red tako krivičen, deželni in državni zbor slab, vlada visoko uradništvo, ki je nemškega duha.
LISTEK.
Pred sovražnikom.
Črtica iz rusko-japonske vojske.
(Spisal K. Savinovski.*)
Kakor velika masa trudnih, umazanih, potečih se teles je dospel tobolski polk do bregov leno tekoče male reke v Mandžuriji. Dolgi pohod v grozni solnčni vročini je vznemiril živce; celo jesti bi ne mogli več; samo počivati, spati, spati! Obrazi vejakov in častnikov so trudni, obnemogli, upadli. Mehanično se še premikajo semintje, kriče in godrnjajo — a to se godi tako leno, mlačno, topo, kakor bi v njih že bilo umrlo življenje, kaker bi jim bila življenska moč že davno zaspala. Tu, dva koraka pred menoj, leži moj prostovoljec, junaški vitez reda sv. Jurja, Kajgorodov, kakor brez uvesti. Pravi, strogi vojak leži s čelom na rdečkastih peščenih tleh in počiva. Vem, kaj bi še mogli storiti moji ljudje . . . Včeraj so hodili celo noč, predvčeranjim so
*) Iz dnevnika smrtnoranjenega poročnika 9. tobolskega pehotnega polka, povzela neka usmi-■jenka.
bili v visokem prosu po močvirni zemlji v zasedi — tega ni mogel prenesti niti Kajgorodov . . .
K taboru polkovnega poveljnika prijezdi divizijski šef. Brigadir je že notri; poleg tega več štabnih častnikov. Posvetujejo se tiho in vznemirjeno ; pri tem pa pijejo nejevoljno kalni, postani čaj . . . Gotovo, očividno se zopet nekaj snuje ! . . . Toda ljudje morajo vendar šele spati! . . . Seveda: kje in kako naj se pogrejejo ? Dež, ki je padal že od 5. ure popoldne iz nizko visečih oblakov, se je izpremenil v pravi naliv, kakor bi se oblak utrgal in sedaj preplavlja vse! Tla se zde kakor mehka kaša; če stopiš dva koraka na stran, za-gaziš v gosti, kitajski pop; če greš k dvo-kolnicam, tu leže že ducati premočenih, zmrzujočih vojakov !
Kmalu bo ena ; ne morem spati. Vem, da velja to vojno posvetovanje tudi meni in mojemu poveljstvu, ki se ne more več vzdrževati na nogah! Res, že kriči ordo-nanca s hripavim, kakor zamrznjenim glasom moje ime vun v temno noč:
.Poročnik "Brusnicin ! Gospod poročnik se zahteva !"
Sporoči se mi, da mora mej oddelek nemudoma odriniti.
Odrinili smo. Temna noč. Ne vidi se nobena cesta, nobena steza; ne spoznaš niti svojega tovariša. Orientiramo se pri svitu goreče trske po kompasu in gremo dalje. Pridemo na proseno polje. Visoki, mokri in kakor bambus upogljivi bilčni grmi udarjajo v obraz, se zapletajo med noge in pokajo in šume. Mi pa moramo stopati previdno, skrivoma, da ne napravimo s težkimi črevlji prevelikega hrupa; kajti v gaolijanu (prosu) prežijo Kitajci, japonski ogleduhi, ki naznanijo naše premikanje takoj sovražniku. Pridemo na določeni kraj, iščemo si za tabor primernega mesta in ležemo. Kmalu bo tri ura, še je temno, a nam je malo laže. Dež ponehava, oči so se privadile temi. Ljudje se pokrijejo z listjem, ki leži okrog
v celih kupih.
Naokoli vse tiho, sliši se le suštenje kuščarice ali velike kitajske krastače. Govorjenja — ni, kajenja — ni. Mora se ležati tiho in čakati. In čas se pomika tako počasi, tako strašno počasi ... Ne traja dolgo in človek je s svojimi mislimi v domovini v tihi domačiji . . . Stara cesta, mala ruska hišica stoji pred menoj. Vse
tako ljubko in prijazno ... Tu leze mala sestrica na pisalno mizo in razmetava vse navskriž . . . Sedaj prihaja mati . . .
„Gospod poročnik!" zakliče nagloma podčastnik, »zasačili so nekega Kitajca!"
Manem si oči in vidim v motnem jutranjem somraku borno, tresočo se postavo pol nagega Kitajca samo v modrih hlačah in širokokrajnim slamnikom na glavi. V roki drži veliko košaro s sirom.
Vprašam, kaj je, in slišim, da je Kitajec stal na potu pred sprednjimi stražami in da je Japoncem nekaj zaklical. Ze mnogo takih Kitajcev sem bil poslal štabu in dobil kratko povelje, da naj ljudi ali odpodim ali pa jih zaslišim sam. V tem slučaju sem si izbral srednjo pot: pobalin dobi s palico, kar mu gre in ostane zvezan pri straži. Moštvo pojč sir in zopet leže . . .
Leže nedaleč od poti, molčeč in potrpežljivo, ter čakajo, ali pridejo Japonci ali ne. Sedaj je že skoro beli dan; v jutranji megli se slikajo gore, na katerih sedi sovražnik. Na skrajni „sobki" (griču) na levi spoznamo tri postave na rjavih pečinah. Ena se dvigne in hitro izgine na ozki stranski poti. To je japonska stražnica; stranska pot pelje k skupišču .... Iz neke kitajske
Tako je bilo mogoče, da je sklenila šolska oblast, da svojega otroka, ki hodi v šolo, ne smete pošiljati na pošto po pisma, češ, morda je kak časopis vmes; »Slovenec", »Domoljub" ali kaj podobnega. — To se je zgodilo na ukaz dežel, šolskega sveta. Mi bomo zaradi tega izgovorili krepko besedo v državnem in deželnem zboru. (Dobro!) — Od kod ima neki dež. šolski svet pravico, posegati v pravice staršev ? Ukazovati imata le oče in mati. Saj sta ona gospodarja svojega otroka. Rečem vam: Postavite se na nege in ne brigajte se za nepostavni ukaz! Delajte, kakor ga ne bi bilo! Pošiljajte še na dalje svoje otroke na pošto! Tukaj je segel dež. šolski svet v pravico staršev. — Tudi tepsti ne smejo več vaših otrok. Naznanite meni vsak slučaj protipostavnosti!
Afera Lapajne.
Naj še povem nekoliko, kako je z učitelji, ki se dobri in značajni Slovenci. V Krškem je bil ravnatelj g. Lapajne, sicer liberalnega mišljenja, vendar pa po mišljenju Slovenec.
V Krškem je nemška šola, ker je njen ustanovnik tako hotel. Nadučitelj Lapajne je učil nemško, a z otroci je govoril tudi slovensko. Kako se pa naj nauči učenec, če govori učitelj z njim samo nemško, učenec pa nemščine ne ume ?
Zvesto je služil skozi 30 let, a sedaj so ga odpustili in mu niso povedali niti zakaj; na njegovo mesto pa hočejo postaviti trdega, pristnega Nemca. To je krivica! Mi smo se pritožili, in zahtevamo da nam minister ustreže.
To je bilo le zato mogoče, ker so v dežel, šolskem svetu birokratje, nemški uradniki; dr. Tavčarja pa niti k tej seji ni bilo. Taki so slovenski liberalci.
Volitve iz veleposestva.
Nekaj sličnega se je zgodilo tudi pri volitvah za deželni zbor v veleposestvu. Mi smo smatrali tedaj liberalce še za Slovence in smo jim ponudili roko, da hočemo iti skupaj, da vržemo nemško stranko. A kaj se je zgodilo ? Deset liberalnih slovenskih veleposestnikov je volilo Nemca. A sedaj nočejo te deseterice pripoznati za svoje in pravijo, da so to Nemci. Baron Lazarini, na primer je bil pri deželnozborskih volitvah kandidat liberalne stranke in »Slov. Narod* ga je jako priporočal, da naj le njega volijo. A sedaj pravijo: To je Nemec. Tukaj sta le dve možnosti: Ali je liberalna stranka postavila v slovenskem volivnem okraju Nemca za kandidata, ali je pa baron Lazza-rini Slovenec in je volil liberalnega nemškega veleposestnika! Oboje kaže slovenske liberalce v jako čudni luči
Liberalna stranka ni več slov. stranka; za nas je postala nemčurska, ki gre še vedno za Dežmanovimi grabljami. (Klici: Te jo bodo
koče se dviga dim; dan je napočil. Straže se razpuste in počivajo. Dnevne straže stoje na gričih na visokih, suhih mestih.
Hvala Bogu: lahko se spi! Toda že zopet: »Trah, tra—tra—trah!" Od daljne vasi odmeva ta glas. Vse skoči pokonci. Na bližnjem holmu se prikaže vrsta strelcev; japonske puške pokajo in kmalu se zamotamo v boj. Spanje je proč; živci uničeni. Zdaj priteče ena, zdaj druga patrulja:
»Sovražna kolona!"
»Na levi baterija!"
Sedaj prično igrati streliva naše 11. jahajoče baterije, nato tudi dvajsete. Na desnem krilu hreščijo salve Semipalatinskov in za nami ogenj naše 10. in 11. trume, ki tvorita naše rezerve.
»Gospod poročnik, Filatjev je padel, Samsonov ranjen!"
Nekaj velikega se prede in mi, mala četa, se spojimo z bataljonom in storimo svojo dolžnost kot junaki dneva, kot bra-nitelji stališča! Tu postane kakor v peklu:
»Prvi top: Ogenj! Drugi: Ogenj! Prva truma: Ogenj!"
V tem peklenskem hrupu, bobnenju in tulenju nas sprejme polk. Nihče ne misli več na spanje: Težki dan pri Tandši in Nai-dalini je napočil ... Tu ni časa za počitek! ... In vendar smo trudni do smrti in bi radi jedli in spali in ... še toliko drugega, česar nimamo tukaj!
zagreble). Torej jo moram« smatrati za nemško stranko pri bojih za slovensko večino v deželnem zboru.
Boj se nadaljuje!
Mi poslanci stojimo krepko, in ako je ljudstvo z nami, sme nepremagljivi! Zmaga bo naša in v dež. zboru bo zavladala večina, sestavljena iz pravih zastopnikov našega ljudstva ! Vi imate odločevati. V rokah slovenskega ljudstva je njegova osoda. Gre se za to, ali naj ostane kranjska dežela slo venska ali naj se penemči. Tukaj je treba odločevati kakor v vojski. Boja brez žrtev ni. Ako hočete ostati trdni, se žrtvujemo mi, vaši poslanci ; naj nas mažejo po svojih listih nasprotniki, kakor hočejo, mi stojimo nepremakljivi, dokler stojite vi trdno. Torej vas vprašam : »Ali ste za to, da se boj iz-vojuje do konca?"
Odgovarjali so burni in navdušeni klici: »Dokonča! Do konca! Vi z nami, mi zVami! Živeli!«
Resolucije,
sklenjene pri političnem shodu v Toplicah dne 30. aprila 1905 :
1.	/obrani volivci izražajo zaupanje svojemu poslancu dr. Iv. Susteršiču in mu izrekajo zahvalo za njegovo požrtvovalno delevanje v državnem zboru ter na polju domače politike in narodnega gospodarstva, zlasti pa za odločno brambo katoliških načel.
2.	Obsojajo slovensko-nemško zveze na Kranjskem, ki se je pri volitvi dveh poslancev v dež. zbor iz veleposestva 17 aprila in pri odločitvi glede šole na Savi pri Jesenicah pokazala v tako žalostni podobi in je skrajno pogubna za naš narod.
3.	Obsojajo pisarijo liberalnih listov proti ljubljanskemu škofu.
4.	Želijo, da se prejkemogoče vpelje dveletna vojaška služba ter kmečki sinovi, ki so doma nujno potrebni, vsaj ob času največjega dela oprostijo vojaške službe.
5.	Naši poslanci naj glasujejo le za pravično nagodbo z Ogrske ter varujeje koristi Avstrije, ako pride do popolne ločitve Ogrov od nas. Naš bratski narod hrvaški pa naj ne pade Ogrom v pest, ampak bodi samostojen.
6.	Zahtevamo pravično volivno pravico za dež. in drž. zbor.
7.	Ako se dovoli Italijanom vseučilišče, ga zahtevamo tudi mi v Ljubljani.
8 Ugovarjamo prepovedi dež. šol. sveta, da naši otroci, ki hodijo v šolo, ne bi smeli s pošte demov donašati »Domoljuba" in drugih poštnih pošiljatev, ker imamo mi starši prvo pravico do svojih otrok, katere si ne pustimo od nikogar kratiti.
9.	Poslanci naj delajo na to, da se vpelje deželno zavarovanje proti požarom in asekuranca se naj plačuje pri davkih.
10.	Zborovavci domače občine sklenejo pri volitvi občinskega odbora, ki bo meseca maja, glasovati le za take može, ki so odločni pristaši katol. narodne stranke.
Jnion",
delniška stavbinska družba v Ljubljani.
Upravni svet »Uniona* je razposlal interesentom in časopisju oklic, v katerem pravi:
Kranjska dežela je stopila v zadnjem času v novo dobo naglega gospodarskega razvoja. Nova železnica odpira zopet velik del naše domovine širšemu svetu. Naša zemlja postaja vedno dragocenejša in gotovo je, da se bo kmalo tuji kapital v velikih množinah vrgel na naše kraje, da bo izkoristil naše prirodne sile in se polastil zlasti naravno najlepših planinskih krajev, katere bo potem po svoje prikrojil in Slovence izpodrinil.
Taka bodočnost se nam obeta, ako se ne združimo in s skupnimi silami ne nastopimo, da rešimo svoj gospodarski obstoj in se s plodonosnimi podjetji trdnejše ukore-ninimo v naši domovini.
Začetek za skupna podjetja je storjen. Ce pogledamo toliko vrlo uspevajočih zadružnih zavodov, med katerimi se odlikujejo posebno denarni zavodi, moramo reči, da je dana Slovencem že krepka podlaga, na kateri morejo naprej zidati. Ti zavodi nalagajo v rezervnih zakladih svoje prihranke. A ti njihovi zakladi se dajo naložiti tudi v skupnih podjetjih, kjer ustvarjajo nove vrednosti in so varno shranjeni ter plodonosno naloženi.
Sploh se pa pri nas več prihrani, kakor pa investira. Ta denar naj se naloži v podjetjih, ki nas gospodarsko osamosvojč ! To velja za zavode, kakor tudi za posameznike. Ta denar ni darovan, je naložen, koristen posestniku in celi naši domovini.
To so bile vodilne misli, ki so ustvarile naše podjetje .Delniško stavbinsko društvo ,Unien' v Ljubljani".
Zopet stopa upravni svet pred občinstvo, ter jih vabi k subskripciji III. emisije delnic. Občni zbor z dne 30. marca je uvi-del potrebo, da se razširi tako lepo pričeto delo, ter soglasno sklenil izdati III. emisijo delnic, in ako bi bila ta pokrita pred rednim občnim zborom leta 1906., še IV. emisijo, da bo mogoče nadaljevati to narodnogospodarsko delo. Po § 4. društvenih pravil imajo lastnilki I. in II. emisije, to je osnovne glavnice, pravico od daljših emisij prevzeti vsako pot toliko delnic, kolikor jih imajo osnovne glavnice v svoji lasti.
Pomisleki, ki so umevno, kakor pri vsakem podjetju, tako tudi pri osnovanju družbe »Union" nastali, so popolnoma izginili. Krasna stavba hotela »Union", najlepša v Ljubljani, dviga se ponosno v zrak, ter bo v kratkem dodelana ; in to je delo združenih moči, prvega načela vsacega narodno-gospodarskega dela. V tem smislu moramo delovati, ako hočemo biti gospodarji na lastni zemlji. »Union" ima tako dalekosežen delokrog, da se skoraj vsako podjetje v okviru društvenih pravil lahko izvrši. Za to je pa treba denarnih sredstev. Družba je kupila pod ugodnimi pogoji sosedni svet hotela »Union". Tam se lahko stavbe nadaljujejo, marsikatero podjetje ustanevi, ker ne smemo čakati, da pridejo drugi, izkoristijo položaj, ter investirajo svoj denar v plodonosne naprave, katere bi lahko sami ustanovili, če bi se ne dali prehiteti.
V	prvi vrsti so poklicani naši denarni zavodi, da redno podpirajo to zapričeto narodne-gospodarsko delo. Od čistega dobička, ki ga devajo v rezervni zaklad naj kupi vsako leto eno ali več delnic »Union". Denarni zavodi imajo na ta način del svojih prihrankov naložen v narodno gospodarskih podjetjih, gotovo in varno. Ako se to delo redno nadaljuje, postanejo ta podjetja polagoma v pravem pomenu last naroda, sosebno če se tudi posamezniki udeleže teh idej, in vsak posameznik postane, ako je interesiran s svojimi delnicami izvrsten agitator za skupno narodno gospodarsko delo, v katerem vidimo edino rešitev za bodočnost. Na Slovenskem smo dosedaj spali, ter tujemu kapitalu prepustili zavzeti važne narodnogospodarske postojanke. Zaradi tega nam je treba naglega dela; slovensko občinstvo mora razumeti naš gospodarski položaj in razmere, ki so ugodne za naš razvoj. Upravnemu svetu se na ta način pri njegovem trudapelnem delu najbolj olajša delo, ako ga občinstvo takoj razume in podpira.
Vsak le količkaj premožen Slovenec si pa lahko prihrani v 1 — 2 letih 500 kron, da jih naloži v naša podjetja. Narod, ki nima podjetnosti, nima tudi pogojev za obstanek v sebi. \>e vzamemo le našo Kranjsko, koliko bi se dalo v tem oziru še storiti! Toda vsi ideali so zaman, ako nimajo realne denarne podlage. Denar investiran v dobro premišljena podjetja je plodonosno direktno in indirektno naložen. Če bo enkrat ta misel prešinila narod, pričela se bo lepša doba našega razvoja. Vsako leto se bo vendar našlo toliko število odjemalcev, da bodo vzeli povprek 600 delnic to je dali v podjetja 300.000 kron. Koliko se s tem naredi, si lahko vsak izračuna. Denarni zavodi in privatniki igraje zmagajo to nalogo, če le — hočejo. V slogije moč!
V	Ljubljani, 1. maja 1905.
Za Upravni svet »Union" Dr. V. Gregorič
predsednik.
Državni zbor.
Dunaj, 5. maja.
Carinski tarif.
Govorniška po vodenj dere v široki strugi. Zastopniki industrije tožijo, da se novi carinski tarif premalo ozira na želje industrijalcev. Agrarci zopet naglašajo, da so premalo zavarovani poljedelski pridelki nasproti vnanji konkurenci. V imenu soc. demokratov je danes posl. Seitz hotel dokazati, da bode novi carinski tarif največ škodoval industrijskim delavcem. Trdil je namreč, da bodo živila dražja ako se uveljavi novi carinski tarif, ki določa višjo carino za uvoz tujih pridelkov. G. Seitz pa ne pomisli, da se mora državna uprava ozirati na vse producente, torej tudi na industrijo, obrtništvo in posebno na poljedelstvo, ki tvori še vedno večino avstrijskega prebivalstva. Carinski tarif ni in ne more biti druzega, nego le kompromis med raznimi interesi in strankami. Sicer pa ne smemo prezreti, da je naša vlada že sklenila trgovinsko pogodbo z Nemčijo in da je pogodba z Italijo skoro gotova. Torej je najlepši in najboljši avtonomni carinski tarif več ali manj prazno strašilo.
Večji pomen ima pač z ozirom na težnje Ogrev, ki zahtevajo posebno carinske ozemije
Danes so govorili le štirje govorniki Jutri bode zopet seja in morda končana spl0-šna razprava o carinskem tarifu.
Nemci na češkem.
Danes so se zbrali vsi nemški poslanci s Češkega. Sklenili so: 1. Izdati o k i i c na nemško prebivalstvo, da varuje svoje je. zikovne meje 2 Spomenico o jezi! kovnem vprašanju. 3. Zahtevati, da se za. konitim potom nemščina določi kot državni jezik. 4. Na predlog Wolfov so sklenili, da se vsa ta akcija izvrši še pred zborovanje® češkega drž. zbora. V odsek, ki naj to akcijo izvrši, so bili izvoljeni zastopniki vsefc strank, in sicer: Baernreither, Pergelt, Prafo Bareuther, Pacher in Peschka.
Kakor se vidi, nemškim strankam že preseda začasno premirje v parlamentu. Raz. obesiti hočejo zopet Gesslerjev klobuk ter pričeti nove agitacijo z ozirom na bodoče državnozborske volitve v letu 1906 Mnogi pač kažejo, da jih ni izmodrila parlamentarna zgodovina zadnjih let.
Tedenski pregled.
M a n d ž u r i j a. Ruske in japonske vrste sedaj niso tako blizu skupaj, kot na mukdenskem bojišču, zato tudi ni slišati o bojih med stražami. Maršal Ojama ima na razpolag., baje okoli 800.000 mož, če je verjeti raznim poročilom. Japonci potiskajo naprej levo krilo ob mongolski meji, da bodo lahko iz dežele dobivali živila za armado. -Ruski polki so napadli Japonce pri mestu Tan-huscian in jih zapodili iz peiih postojank.
Rusija. V Varšavi je bil prvi maj krvav. Delavstvo se je na več krajih spopadlo z vojaštvom. Vojaštvo je streljalo, pa tudi množica. Listi naštevajo mnogo mrtvih in ranjenih. Delavci so se zb rali tudi v noči. Na vojake se je streljalo iz cken. Prodajalnice, gostilne in kavarne so bile zaprte. Policijski revizor, ki je baje kriv krvoprelitja, je bil včeraj ustreljen. V Lodzu je 75.000 stavkujočih. — Ruski car je objavil tolerančni ukaz; sv. oče je v brzojavki na carja izrazil nado, da bo verskemu miru sledil tudi političen mir na Ruskem. — Car je odpustil kmetom raznih gubernij posojila, ki so se dajala povodom slabih letin, v znesku 75 milijonov rubljev.
Sestanek Goluchovskega in Tittonija v Benetkah je imel ta uspeh, da se je zopet nekako skrpala prijateljska vez med Avstrijo in Italijo. — Železniški minister Wittek je odstopil. Njegov naslednik Vrba je češkega rodu. — V Gor. Šiški so vrgli pri volitvah župana Galleta in njegovo nemšku-tarsko županovanje — Poljaki, Slovenci in Čehi so imeli minuli mesec misijon na Nemškem v ham-bornski župniji. Delovalo je 20 slovanskih duhovnikov, med njimi trije slovenski frančiškani. — Morilka Kh in je obsojena na smrt, njen mož je dobil 8 let težke ječe. —• Naši poslanci so pričeli s političnimi shodi. Dr. Šusteršičev shod v Toplicah kakor tudi dr. Krekov v Sorici sta se sijajno izvršila. — Predstojništvo stolne cerkve v Ljubljani je izdalo oklic in prošnjo za milodare, ker se bo cerkev sv. Nikolaja prenovila do praznovanja dvestoletnice, ki bo maja 1. 1907. — Izseljevanje v Ameriko narašča; 2. maja se jez ljubljanskega kolodvora odpeljalo zopet 200 Slovencev. — Občinski zastop v Mariboru ie sklenil, da se prepovedo vsi slovenski napisi, ki niso v notranjščini hiš. Ljubljanski občinski svet naj bi protestiral proti takemu nasilstvu in pa storil svojo narodno dolžnost! Če v Mariboru ne puste Slovencem slovenskih napisov, tudi Slovenci ne bomo trpeli nemških. — Stari Mayer-jevi hiši se poslavljata pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani. Podirajo ju. — Pri kronanju Brezmadežne v Lincu 1. maja je bilo navzočih 12 škofov in 28 prelatov Vse mesto je bilo v zastavah. — Dr. Susteršič in tovariši so vložili interpelacijo na naučnega ministra o odloku šolske oblasti na Kranjskem, da otroci ne smejo donašati staršem s pošte časopisov. — V Izlakih je umrl župnik Jeršič, v Ljubljani pa podpolkovnik Franc Smolnikar, brat č. g. Luke Smolnikarja.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 7. maja Stanislav šk., Gizela; ponedeljek 8. Prikaz. Mih. nadang.; torek 9. Gregor Nac. šk.; sreda 10. Antonin šk., Izidor; četrtek 11. Mamert šk.; petek 12. Pankracij m.; sobota 13. Peter Reg., Servacij šk.
Književnost in umetnost.
Molitveniki za šole. V imenu težko pričakovane in še težje dosežene edinosti moram zavrniti nepravi izraz, s katerim se je šolski molitvenik naznanil, kot »molitvenik za vse slovenske škofije". V čem se je doseglo seglasje, je jasno razloženo v mojem naznanilu gospodom katehe-tom: le v nekaterih molitvah, ni se pa določilo, da bi moral biti en sam molitvenik za vse škofije. V Mariboru se ravnokar tiska »Sveto opravilo" v sedmi izdaji, katero je priredil č. g. župnik Jožef Čede. Ta molitvenik — izide poleti do svete birme — se bo oziral še posebe na pobožne vaje, ki so v navadi v lavantinski škofiji, sicer pa se bo strinjal z nevimi molitveniki ljubljanske škofije, obsegal bo vse stalne in druge molitve, v katerih nam je potreba povsod enotnosti, bodisi pri šolskih, bodisi pri javnih svetih opravilih; pesmi bodo vzete tudi iz Ljudske pesmarice. V potrebnih rečeh naj vlada edinost, v drugih prostost, v vsem pa bodimo dobrohotni.
D r. G. P e č j a k.
*	Osterreichische Rundschau
priobčuje Cankarjevo črtico »Der Dumm-kopf Martinec", ki jo je iz rokopisa preložil Fr. Vidic.
*	Slavorum litterae theolo-gicae. Conspectus periodicus. Dirigen-tibus dr. Jo s. Tumpach, dr. An t. P o d 1 a h a. Pragae. Bohemoum. — Pod
Dalje v I. prilogi.
tem naslovom je začela izhajati v s e s 1 o -vanska bogoslovna revija. Cena ;e na leto 6 K. Izpregovorimo o tem še več Za danes zadostuj opomba, da je tudi neki »Stranik" jako priporočil to književno „0djetje, ki utegne postati važen organ za spoznavanje verskih teženj raznih slovan s£ih narodov in tako začetek zbližanja. Knjige za recenzijo in spisi se naj pošiljajo uredništvu v Prago IV—63.
RusKo-japonsKo uoisha.
Na morju.
London, 5. maja. Razburjenje na Japonskem še vedno raste, ker se brodovje Roždestvenskega še vedno nahaja v analitskih vodah. Z ozirom na to dejstvo so izdali včeraj komunike, ki javno objavlja, da so bile včeraj ob anamitski obali usidrane tri ruske vojne ladje brez običajnih luči, in so okolico neprestano obsvetljevale z metalci svetlobe. Dejstvo, da je brodovje admirala Nebogatova pasiralo Malaško cesto ter je že mimo Singapura vzbuja mnenje da se oba brodovja združita vsak čas. Na Japonskem je izključen namen, spopasti se s sovražnikom južno od Formoze.
Pariz, 5. maja. „Agence Havas" poroča iz Saigona: Ruska eskadra, ki je usidrana od 2. maja pri zalivu Hongkoe, severno od Kauhoa, se pripravlja, da v kratkem odplove. Admiral Roždestvenski je o tem obvestil francosko vlado.
London, 5. maja Po poročilu „Daily Expressa" iz Honkonga imajo on-dotne angleške oblasti gotove dokaze zato, da baltiško brodovje križa 60 milj severno od zaliva Kamran pred zalivom Binkoi ter je v neprestani zvezi s celino.
London, 5. maja. »Morninpost" poroča iz Sangaja: Nemška križarka „Fiirst Bismarck" je 3. t. m na višini pri Cintavu dobila iz oddaljenosti 25 morskih milj več poročil z brezzičnim brzojavom. Nemški pomorski častniki, ki brzojavk niso znali brati, so prepričani, da so to signali japon skega brodovja.
London, 5. maja. ,Daily Tele-graph" poroča iz Saigona: Rusko brodovje je usidrano v zalivu Binkoi v francoskih vodah. Francosko conchinchinsko brodovje je dobilo povelje, naj takoj odplove branit francosko nevtralnost. Rusi so nakopičili na otokih Nantrau ter na otokih Lu in Py-ramide za Nebogatovo eskadro velike množine premoga. Na te otoke so ruski agentje poslali iz Honkonga razne s premogom naložene prevozne ladje.;
Japonske ladje pri Borneu.
Pariz, 5. maja. *Agence Havas" poroča iz Peterburga: Admiral Roždestvenski je poslal admiralatu brzojavko, v kateri naznanja prisotnostjaponskih ladij v t e r i t o r i j a 1 n i h vodah Bornea. Ako se to izkaže za resnično, bo ruska vlada poslala holandski vladi protest.
Francoska nevtralnost.
Pariz, 5. maja. Kakor se glasi, hoče japonsko poslaništvo ponoviti protest radi kršenja nevtralnosti, ker se je rusko brodovje usidralo 30. aprila v luki Port Dachet v zalivu Penghoi. Poslanik dr. M o t o n o je ministra Delcassčja že včeraj opozoril na to zadevo.
Pariz, 5. maja. „Agence Havas" poroča iz Peterburga: Ker je ruska vlada ob dogodku v zalivu Kamrank strogo naročila admiralu Roždestvenskemu, naj respektuje nevtralnost francoske obali, se ne prepisuje resna važnost poročilu, da je kršena nevtralnost teh krajev.
Kuropatkin. Peterburg, 5 maja. Tu se glasi, da je zdravje Kuropatkmovo tako slabo, da bo moral v kratkem zapustiti bojišče. Imenovanje Kuropatkinovo za poveljnika prve armade je bilo le prehod k odpoklicanju, ker je vedno bolj jasno, da je poraz pri Mukdenu izključno le njegova krivda.
Dve ruski torpedovki zaplenjeni na Nemškem.
Berolin, 5. maja. „Tageblatt" poroča iz Ljubeka: Policija je v luki zaplenila dve razstavljeni torpedovki, ki sta bili namenjeni za Rusko. Deli ladij so prišli iz ladjedelnice „Germania" v Ljubeku v dvanajstih vagonih. Dejalo se je, da so to razstavljeni deli strojev. Finski parnik naj bi ladji prepeljal v Helsingfors. Ladiji sta bdi večinoma že na parnikih, ko so jih zaplenili. Inženir ladjedelnice pravi, da to niso
torpedovke.
Ljubek, 5. maja Konfiskacijo za Rusijo namenjenih torpedovk je brzojavno za-povedal državni kancelar Biilov. Prvikrat sedaj je prepovedan izvoz ladij v Rusijo, da se prepreči kršenje nevtralnosti. Dogodek vzbuja veliko pozornost.
potrjuje mnenje, da se je pričele splošno japonsko prodiranje.
Peterburg, 5. maja. „Rus" pe-roča, da je grof Lambsdorfif naznanil Line-viču, da se je mongolska meja preložila za 30 vrst proti zahodu. S tem se podaljša ruska fronta in prepreči obkoljenje.
Peterburg, 5. maja. „Rus" poroča iz Gunčulina: Predstraže desnega krila poročajo, da se nahajajo močne japonske sile v vseh delih Mongolije ter korakajo proti zahodu, kjer se bodo združile. Kje se bo to zgodilo, nam še ni znano.
Pariz, 5. maja. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: „Novoje Vremja" poroča, da so se močni japonski oddelki iz-trcali v zalivu Posjet, odkoder pelje dobra cesta proti Ninguti. Armada maršala Ojame stoji sedaj med Tjelinom, Sincintinom, Kvi-jenscijanom ter je pripravljena prodirati, ko se ji bo še pridružila korejska armada.
London, 5. maja. Japonofili tu razširjajo vesti, da je dobil maršal Ojama še dve armadi na pomoč, ki gresta proti Vladivostoku. Ojama s 600.000 možmi gre na Harbin. Ko pride Roždestvenski v Vladive-stok, bo ta od suhe strani že oblegan.
Četrto rusko brodovje.
„ Ne v- Jor k- Herald" poroča iz Peterburga: Iz dobro poučene strani se poroča, da se v mornarskem ministrstvu živahno dela na to, da bi četrto brodovje odšlo na daljni vzhod že sredi tega meseca z velikim spremstvom prevoznih ladij.
Obletnica bitke pri Jalu. Dne 1. maja je armada generala Kure-kija jako slovesno proslavljala obletnico zmage pri Jalu.
Na suhem.
London, 5. maja. „Daily Mail" poroča iz Tokia: Vsi mostovi čez reko Hun in druge reke so popravljeni. To poročilo
Češki deželni zbor.
Kakor je izjavil poslanec dr. Eppinger, bo zboroval češki dež. zbor od 18. majnika do 3. junija. Od postopanja nemških radi-kalcev je odvisno, če bo zborovanje uspešno ali ne.
Mladočehi in češko časopisje.
„Narodni Listy" napadajo sklep mlado-češkega kluba, da mladočeški poslanci ne bodo ovirali razprave o carinskem tarifu. Vse je pričakovalo, da Mladočehi ne bodo pripustili razprave o car. tarifu, ker ni izpolnjena nobena češka zahteva. Na obljube, ki jih da vlada, se ne moremo zanašati. List pravi, da razpada mladočeška stranka in je potrebna remedure. Še bolj ostro pa piše „Politik", ki odkrito razpravlja o razpadu mladočeške stranke.
Poraz Mladočehov«
»Konservativna korespondenca" pravi, da je izid dopolnilne deželnozborske volitve v kmečkem okraju Slan hud poraz za Mladočehe. Izvoljen je agrarec. Ta okraj je bil najzanesljivejši mladočeški okraj, v katerem so Mladočehi neomejeno gospodarili 33 let. Med češkimi poslanci imajo sedaj Mladočehi v češkem deželnem zboru že manjšino.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 5. maja. Gosposka zbornica je sprejela brez debate postavo o šekih, postavo o avstrijskih progah prve ogrskoga-liške železnice, postavo o vojaških pripre-gah in postavo o podaljšanju veljave davčnih ugodnosti za one kraje na Kranjskem in Štajerskem, ki so bili prizadeti po potresu
Ogrski državni zbor — Tiszov dvoboj.
V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je lib poslanec Issekutz govoril proti izvajanjem Tomažičevim Izjavil ie, da »hrvaških" čet v smislu § 11 člena XII. zakona iz 1. 1867, ki pozna le skupno armado iz-polnjujočo ogrsko vojsko ni. Govoril je tudi Tisza, ki so ga motili opozicionalci. Med Ti-szovim govorom je zaklical Košutovec Po-zsgay: Treba zares ogrske potrpežljivosti, da se vidi, kako se nesramno obnaša pali minister. Nastal je strašen vik. Predsednik je moral prekiniti sejo. Tisza je napoveda' Pozsgaju dvoboj, ki ga je tudi sprejel.
Žalostna poročila iz Rusije.
Varšava, 5. majnika. Na Vitkov-skem trgu so bili včeraj zvečer veliki izgredi. Vojaške patrulje so navalile na množico z golimi sabljami in so povzročile med izgredniki krvavo klanje. Ubita sta bila tudi dva otroka stara 9 do 10 let in dve osebi, ki sta došli ravnokar iz Lodza.
Varšava, 5 maja. Na Pavlovskem prospektu so delavci napadli policijskega uslužbenca in mu razbili glavo. Občinstvo je potegnilo z delavci napadalci in jim tako omogočilo, da so mogli pobegniti.
Va ršava, 4. maja. Danes ob 3 popoldne je bilo oddanih na policijskega uradnik Krulikovskega več strelov. Krulikovski je hotel zasledovati napadalce, a je padel od slabosti, ker je zgubil veliko krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl.
Varšava, 5. maja. Generalni guverner Maksimovič je dobil zadnje dni veliko
grozilnih pisem. Prekucijski odbor je poslal Maksimoviču obsodbe na smrt. Pomnožili s« straže v guvernerjevi palači.
Varšava, 5. maja. Policijski mojster Cankov je pobegnil. Bal se je maščevanja delavcev, ker je nastopal jako silovito o nemirih 1 majnika.
Frankobrod, 5. maja. „Frankf. Ztg." poroča iz Czenstochowa: Ob včerajšnjih nemirih so prijeli 50 eseb. Delavstvo iz neke tovarne je napadlo policijo in oprostilo prijete delavce. Ker je bila policija preslaba, je nastopilo pol polka pehote. Vojaki so oddali več salv. Ubitih je bilo 8, ranje nih pa nad 20 oseb.
Moskva, 5. maja. Moskovska mo-narhična stranka je objavila danes svoj načrt. Stranka si stavi nalogo, da na zakoniti način odpravi notranje nemire. Ce bo smatral car za potrebno izdati stroge, enotne, in diktatorične ukaze, ga bo podpirala stranka. Ko bodo končani notranji nemiri in premagani Japonci, bo čas, da se izvedejo iz-premembe, ki naj še bolj utrde samodržtvo in povišajo pravoslavno cerkev. Narodnostna kulturna ideja naj se razvija v celi državi svobodno. Za gospodarski razvoj naj se skrbi tako, da se pospešuje materi elno in duševno blagostanje kmečkega in delavskega stanu. Na na način se bo okrepila ruska država.
Berolin, 5. maja. Peterburški poročevalec „ Berliner Tageblatta" poroča: Eksplozija pretekli ponedeljek je imela popolnoma političen značaj. V sobi, kjer se je razpočila bomba, sta stanovala dva dijaka. Eden je izdelaval novo ročno bombo, ker se se izkazale dozdanje navadne šestfuntne bombe za pretežke. Bomba je dijaku odtr gala obe roki. V sobi je našla policija še tri bombe. V neposredni zvezi s to eksplozijo je, da so prijeli veliko oseb v južno-ruskih mestih.
Srbski kralj obišče sultana.
Iz Carigrada poročajo, da bo srbski kralj Peter koncem mesca majnika obiskal sultana v Carigradu. Mesca junija pa obišče baje sultana italijanski kralj. Iz Belgrada poročajo, da o obisku srbskega kralja pri sultanu ni znano ničesar.
Narodno gospodarstvo.
Nove delnice Živnostenske banke pro Čechy a Moravu
vzbudile so živahno pozornost celo pri kapitalistih, ki do sedaj še niso bili delničarji banke. Ti kupujejo stare delnice, ker računajo na to, da bodo dobili približno na štiri stare delnice — katerih kurz je danes ca. K 249 — eno novo po K 225.
Naši kapitalisti ne smeli bi te ugodno prilike zamuditi, ker se subskribcija konča že 30. t. m, ter je gotovo za vsakega zelo ugodno, da si pravočasno preskrbi vsaj 20 starih delnic na podlagi katerih dobi potem lahko pet novih. Na ta način obrestuje se mu denar mnogo ugodneje nego vložen na vložno knjižjco V zadnjih desetih letih je izplačevala Živnostenskd banka pro Cechy a Moravu 6 - 7 % dividende.
Naročajte sena „Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo »Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Loške novice.
Peterburg, 5. maja. Na policijskega mojstra Hirschfelda so streljali delavci trikrat in ga lahko ranili, ko se je ravno peljal čez neki most. Napadalcem se je posrečilo, da so pobegnili.
Odesa, 5. maja. Na Deribasovi cesti so prijeli neko osebo, ki je imela pri sebi bombo. Na z-emski cesti so zasledili tajno zalogo za orožje.
Pariz, 5. maja. »Echo de Pariš" poroča iz Varšave: Sedaj je dognano, da so pri zadnjih nemirih ubili 160, ranili pa nad 300 ljudi. Oblasti imajo v rokah gotove dokaze, da misli revolucijska stranka nastopiti z vso silo. V veliki nevarnosti so oni častniki, ki so ukazali streljati na ljudi, kajti generalni guverner je dobil mnogo pisem, ki te častnike obsojajo na smrt.
Pariz, 5. maja ,New York Herald" poroča iz Varšave: Mesto je liki mrtvec. Nikjer ne delajo. Vsi pričakujejo strašne katastrofe. Bombe, ki so se razletele v torek, so bile izredno močne. Kose umorjenih trupel vojakov so našli celo viseti na telefonskih žicah. Vsi delavci iz Sosnovic in Kališa stavkajo. Delavci so se večkrat spoprijeli z vojaki in so streljali nanje z revolverji.
y
Volivna reforma na Švedskem propadla.
S t o c k h o 1 m , 5. maja. Druga zbornica je odklonila vse predloge glede vprašanja volivne pravice in ni sprejela ne pro-portionalne, ne večinske volitve,
Mednarodni železniški kongres v Washingtonu.
W a s h i n g t o n, 4. maja. Po govoru podpredsednika mednarodnega železniškega shoda, Fairbanka, se je oglasil vodja kabineta belgijskih železnic Ernst Gerard in je hvalil železniški promet v Zedinjenih državah, ki imajo najboljše in najnaprednejše inženirje.
Shod ne bo samo povzdignil delovanje železnic ampak bo tudi mnogo pripomogel k poravnavi sporov.
Spor med Rouvierjem in Delcassejem.
Pariz, 5. maja. „Lanterne" trdi, da so razmere med Rouvierjem in Delcassčjem zelo napete.
Kretsko vprašanje.
Rim, 5. maja. Poslaniki Angleške, Francoske in Ruske so se zbrali danes ob 4. popoldne pod predsedstvom ministra Tit-tonija, da se dogovore glede kretskega vprašanja.
Balkan.
V Carigradu so prepričani, da je pokr. Džemen za Turčijo izgubljena, odkar so pri padcu Sane bili vjeti vojaki s turškim na^ mestnikom vred. Turčija ne more poslati več o pravem času vojske tje.
Bolgari so zadovoljni s tem, da je Grška vzela Kreto. Upajo, da pride vsled tega do mednarodne konference, pri kateri se bodo razgovarjali tudi o Makedoniji.
S strehe padel in si tilnik zlomil je krovec Jožef Čadež v Zmincu, star 64 let. Zlomil se mu je klin, na katerem je pritrjena ob slemenu strehe krovska lestvica, ter je padel do 6 metrov globoko. V par urah je umrl.
Druga nesreča se je zgodila na trgu proti župni cerkvi, kjer je ročni voziček (ciza), na katerem sta bili le dve prazni košari, s tako silo pritisnil 161etno Marijo Triller na cerkveni zid, da se ji je kri pocedila in je vsled notranjih poškodb drugi dan umrla.
V tretje gre rado. Na klancu pod cerkvijo proti spodnjemu trgu se je ponesrečil Žigonov vajenec, ko je peljal sa-motež cement. Prezgodaj je odvrl in voziček ga je vrgel proti ondi stoječemu vodnjaku, da je obležal nezavesten. Ker je bil ludo poškodovan, bil je previden.
Toča je padala v petek proti večeru po Loki in okolici. Napravila je škode na drevju, ki ravno cvete in po vrtnih nasadih. Tu je toča nekaj nenavadnega in posebno v tem času.
Podobar Puc je v Šmitkovem iz-ložnem oknu izstavil podobo Žalostne Matere Božje. Delo je lepo in dela čast mojstru. Narejena je podoba iz cementa in je okusno polihromirana. Proda se po zmerni
ceni.
Zminska občina je dobila lepe piruhe, namreč 1400 K državne podpore za škodo, ki jo je vlani napravila toča. Sicer ne pride veliko na posameznika, a dobro je kolikor je,
Dežja potrebuje zemlja, posebno pa cesta. Ona na kolodvor je grozna. Ce se pelješ tje, te zagrne oblak prahu, da se ne vidiš iz njega in ti ne v pusti dihati. Ni čuda pri toliki vožnji! Že iz domačih dveh dolin je promet živahen, zdaj pa še ta obilna vožnja v Podbrdo in iz Kamnitnika.
Umrl je posestnik in gostilničar poleg župne cerkve Florjan Trdina, po domače Filaver. Bil je pošten mož. Naj počiva v miru !
Na čuden način si mislijo nekateri učitelji pomagati v Ljubljano Kujejo dopise v »Narod in za »Gorenjca" in se mislijo s tem prikupiti gotovi gospodi. Odtod neumni dopisi v imenovanih listih.
Vrhniške novice.
Liberalci in mlekarna. V kratkem času svojega obstanka je skupilo naše ljudstvo za mleko okrog 20 tisoč kron. In prihodnost nam kaže še boljše. In vendar se dobe bitja iz same sebičnosti nasprotna toli koristnemu podjetju. — Ljudstvo jih že pozna in obsoja. — Nekdo razklada kmetu tako-le : „Črnovrško mlekarno je pokopal župnik in vrhniško bo kaplan." — Kmet: „Poznam te, imaš široka usta, storiš pa nič ne. Imeli smo dva deželna poslanca — vaša prvaka, kaj sta za nas dosegla? Dolgove nam znate navaliti — in vse, kar se stori za naš blagor, pa vas boli. Boli vas posebno mlekarna. Zakaj je niste preje ustanovili — saj ste se že širokoustili pred leti. Na vse vaše besede in obljube dam toliko, kakor na sneg, ki je predlansko spomlad skopnil." — Vse kaže, da z letošnjo spomladjo napoči tudi nam spomlad v našem občinskem odboru.
Jeseniške novice.
j Polomljen levi koš, razpora srca, izkrvaritev iz srca. Tako je dognalo sodnijsko raztelesenje povožene Barbare Sladič, ki je bila pokopana 3. t. m. Hude muke je revica prestala, celih 11 ur zvijala se v bolečinah, predno je izdihnila dušo. Nič se ne čudimo, da se je zgodila taka nesreča, čudimo se le, da se jih več ne zgodi, ko eb tolikem prometu in ozkih cestah tako hitro voz jo. Tablice: »Langsam fahren — počas vozite', so deloma zamazane, deloma odtrgane, občinski odbor pa — protestira zoper .Slovenca" in župnika, ker kritizirata njegovo skrb za občinski blagor.
j Prvi majnik se je lepo začel. Na vse zgodaj je tovarniška godba budila Jeseničane in Savčane, naj vstanejo in pozdravijo — krasni maj. Bil je res krasen, vse mirno, pa veselo, brez razgrajanja.
j Silno ogorčenje vlada splošno nad gradbenim vodstvom c. kr. drž. železnic, da ni pravočasna napravilo ceste z Jesenic na Savo in je na stari cesti promet tako oviran, da je treba čakati in čakati predno se more čez železniški tir, ki loči Savo od Jesenic, druge pa ni. Tu še ni upati, da bo kmalu bolje. (Je bodo tako mečkali ko zdaj, še dva meseca ne bo cesta z Jesenic na Savo gotova. Slavni občinski odbor ima priliko sedaj odločno protestirat zoper to brezobzirnost do občinstva, kar bo gotovo bolj na mestu in bolj v blagor občine kot protestiranje zoper »Slovenca". Višji nadzornik pri zgradbenem vodstvu je v občinskem odboru. Drugi odborniki, kje ste?!
j Florijanov sejm je bil nenavadno dobro obiskan, prignalo se je velike živine, kupčija je bila živahna, a prodalo se ni dobre.
j Vozni red na železnici se je
s 1. majem nekoliko izpremenil. V Ljubljano odhaja vlak z Jesenic popoldne ob 2-29, zvečer ob 607; v Trbiž pa popoldne ob 1'54, zvečer ob 611; drugih izprememb ni.
j Običajno mesečno predavanje priredi strokovno društvo v nedeljo 7. t. m popoldne ob 4. uri. Predaval bo g. Gostinčar st. iz Ljubljane. Delavci polnoštevilno.
j Zabavno-podučni večer z
žaloigro „Garcia Moreno" priredi delavsko strokovno društvo isto nedeljo zvečer ob pol 8. uri v svojih društvenih prostorih „pri Jelenu" na Savi. Vstopnina 1 K, 80 v. in 30 v.
j S Hrušice. Novo zastavo sv. Barbare se si omislili delavci pri tunelu. Preteklo nedeljo je bilo slovesno blagoslovljene s sv. mašo na prostem. Duhovno opravilo je izvršil jeseniški kapelan gosp. Prijatelj. Sv. maši je prisostovalo nad 30Q0 ljudij. Popoldan je bila živahna ljudska veselica, pri kateri je neumorno svirala tukajšnja tovarniška godba. — Vedno bolj se bliža čas, ko se bosta pozdravila Kranjec in Korošec v Karavankah. Ce bo šlo po sreči, bo predor prevrtan v 14 dneh. Manjka še okrog 70 metrov.
j Koncert katol. delavskega društva. Veliko si upa katol. del. društvo, tako smo si mislili, ko smo prejeli vabilo z obširnim in težkim programom. Sedaj pa moramo imenovanemu društvu iskreno čestitati na tako krasnem in nepričakovanem uspehu. Spored koncerta se je izvršil točno po predpisanem redu. Tovarniška godba na lok je bila burno pozdravljena, ker je prvič nastopila pred mnogoštevilnim domačim občinstvom. Z radostjo in priznanjem smo poslušali njena proizvajanja; nihče si ni mogel misliti, da znajo tako igrati tudi delavci z žuljavimi rokami. Za godbo na lok so nastopili tamburaši. Z gibčnimi svojimi drsalkami so nas utopili v fantazijo iz Goundove opere »Faust". O teh vrlih fantih tamburaših ne rečemo nič druzega nego to- le: Kar nevošljivi smo katol. del. društvu, da ima za svojo last tako izvežbano in priljubljeno godbo. Mešani pevski zbor je zapel Aljaževi pesmici »Ne tožim" in »Ne zveni mi". Ljubko so doneli po dvorani ti domači zvoki gorenjskega slavčka Aljaža. Vse se je pa koncentriralo na Foersterjev »Vodnikov venec*, katerega smo nestrpno pričakovali. Bil je pa tudi v resnici »Vodnikov venec" najsijajnejša in najbolj impozantna točka tega večera. Nastopilo je 54 pevcev in 14 mož godbe. Izreči moramo odkrito priznanje prav vsem godbi, možkemu in ženskemu pevskemu zboru. Gromovito ploskanje in živijo-klici s« sledili sklepu te prelepe Foersterjeve kompozicije. Ploskanja ni hotelo biti konec, klici: „še enkrat" so prisilili dirigenta, da se je udal in ponovil veličasten konec „Iz Dunaja kliče: Ilirija vstan, svobodnosti tvoje napočil je dan". K sklepu koncerta se je predstavljala izvirna Orehkova dramatična slika »Mazinček", kakor nalašč za velikonočne praznike. — Udeležba je bila telika, kakršne še nismo videli na Jesenicah. Delavci, dijaki, inteligenca, vse je bilo združeno; od vseh stranij, iz Kranja, Radovljice in cele gorenjske doline. — Velika dvorana strokovnega društva je bila
natlačeno polna, mnogo, mnogo pa jih je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. 03-cijelnemu delu koncerta je sledila prosta zabava, pri kateri je g. Potušek iz Kranja s svojim tenorjem in z duhovitimi kupleti poskrbel za to, da so se nam jetra od smeha pretresla prav do dobra. Kmalu zopet kaj tacega !
j Pri slovenskem otroškem vrtcu Ciril Metodove družbe na Savi so se dela zopet pričela,
j Koroškobelski šolski okoliš in c. kr. dež. šol. svet. Ko-roškobelska občina je v zadnjem desetletju vsled novih tovarn na Javorniku na številu prebivalcev rapidno naraščala. Šolsko poslopje, ki je bilo pred kakimi 30 leti sezidano, ni več vsled obilice šolskih otrok zadostovalo svojemu namenu. Krajni šol. svet si je zategadelj moral najeti eno učno sobo v privatni hiši, otroci s Senožet, ki ležijo na občinski periferiji, pa so začasno pohajali v šolo na Jesenice. Potreba nove šolske stavbe je bila očividna. Dne 1. junija 1902 sta imela občinski odbor in kr. šolski svet sejo v kateri se je sklenilo zidati novo štiri-razrednico, pa te pod izrečnim pogojem, da šolski okoliš in politična občina ostaneta v enakih mejah kakor dosedaj. Deželni šolski svet temu ni nič ugovarjal in čez par let je stala na Koroški Beli lepa, nova šolska stavba, katera je pri občini povzročila čez 50 000 kron stroškov. Ko je bila stavba dovršena sta obč. odbor in kr. šolski svet na Jesenicah se izrekla, naj se otroci s Senožet vpišejo v koroškobelsko šolo, kamor spadajo, in enako so tudi na Koroški Beli zahtevali otroke nazaj. A otrok le ni bilo v šolo na Kor. Belo. Ko smo pričakovali, da mora deželni šol. svet v tej stvari že vendar enkrat se izreči, nas pa zadene popolnoma nepričakovano odlok vse drugačne vsebine, namreč: na Savi se bo zidala štirirazredna šola za Savo in Senožeti. Deželni šol. svet obč. odbora in kr. šol. sveta ni vprašal, če sta zadovoljna s trganjem šolskega okoliša, ravnotako malo se je zmenil tudi za Jeseničane, ampak preko vseh teh je butnil vmes med obe občini da jima raztrga šol. okoliš. Iz tega je razvidno, koliko ceni dež. šolski svet avtonomijo občin in kako zna prezirati kr. šol. svet. Sedaj pa stoji na Koroški Beli velika šolska stavba, katero je občina gradila z velikimi žrtvami, a dež. šolski svet pa eno tretjino v občino spadajočih otrok všola v novo šolo Sava Senožeti. Občinski odbor je takoj vsled tega sklical na dan 24. aprila izvanredno sejo in odločno protestiral proti takemu početju in sklenil, da nikdar ne dopusti tolikega oškodovanja občinskih koristi. Prašati moramo res deželni šolski sret, zakaj te svoje nakane, trgati ta šolski okoliš ni tedaj razodel, ko se je imela zidati nova šola. Gospoda pri dež. šol. svetu se bo izgovarjala s pedagogičnimi oziri, a škode, ki jo bo s tem postopanjem obema občinama povzročila, pa z takimi nevzdrž ljivimi izgovori ne bode nič popravila. Ne motimo se slednjič prav nič, da je to ravnanje z občinskimi interesi le nekak prelu-dij za raztrganje občin Jesenice in Koroška Bela samih, in zato je neobhodno potrebno, da ebe občini v tem opasnem trenotku vzajemno in neustrašeno postopata in naj gre potem ta zadeva tudi gori do - upravnega sodišča.
Novice iz Kranja. ~
Kupčija v cerkvi. Tuje bra-njevke so si izmislile zadnji ponedeljek nov način kupčije. Skrile so se prod očesom postave v cerkev in tam začele barantijo s kmečkimi ženskami. Jajca, ki so jih nakupile in jih shranile v spovednico, pa so bila konfiscirana.
Javno tehtnico pri »Stari pošti" so te dni popravljali.
Stavbeno gibanje letos menda ne bo posebno živahno. Razven pokopališke mežnarije, ki se gradi, ne bo novih stavb.
,,Gorenjec" svoje laži »lojalno" popravlja v zadnjih številkah. Njegovi bravci lahko sedaj uvidijo, s kako zlobnostjo priobčuje napade na neljube mu •sebe, četudi ve, da niso opravičeni.
„Gorenjec" poroča v predzadnji številki, da je Togo bil premagan v pomorski bitki. Kakor smo sicer prijatelji Rusom, mu kolega kranjski novičar drugič ne želi več take časnikarske blamaže, četudi so »race" poceni. Pri ^Gorenjcu" so se že tako navadili lagati, da še • vojski ne morejo pisati resnice
Naše Nemce in nemčurje, ki vsi jedo s slastjo slovenski kruh, so zadnje novice jako razburile. Gospodje se naj od nas izselijo med svoje — mi jih ne bomo pogrešali!
Narodnega Kranja občinski odbor ima sedaj, ko je 2 maja t. 1. mariborski občinski zastop tako nesramno nastopil zoper slovenske napise, najlepšo priliko, da popravi stare svoje grehe in zamude (Langsam fahren, Gemeindeamt itd. itd.) Od nekdaj narodni Kranj ima na zunaj zaradi take narodne nebrižnosti polnemško lice. Doklej še tako dalje ? Ali ste res tako Svegljevi, da nalašč nočete popraviti teh narodnih gre-
hov, ker vas nanje opozarjajo politični nasprotniki ? Kaj vam je več: liberalstvo ali narodnost? S svojo slepo politiko kopljete grob nasprotnikom in — sebi!
Cestni odbor kranjski poživljamo, naj odpravi na vseh cestah in potih dvojezične napise in napravi samoslovenske!
Županstva v naši okolici naj odpravijo ravno tako take napise po vaseh! Te bo cvilila potem naša politična nemška birokracija!
„Vestalka" je naslov igri, ki jo bo v nedeljo, dne 7. t. m., uprizorila tukajšnja Marijina družba v prostorih društva .Kranj* na .Novi pošti". Začetek točno ob 8. uri. Sedeži v prvi in drugi vrsti K 140, od tretje do zadnje vrste 80 h, stojišča 30 h. Predprodajo vstopnic je iz prijaznosti prevzel trgovec g. J Li kožar.
Na oklicih je g. F r. K o m a t a r, c. kr. gimnazijski učitelj, z gdč. Kristino R o o s , in kavarnar g. Karol Polajnar z gdč. Leopoldino Dobrin.
Idrijske novice.
I. maj so praznovali naši sac demokrati. Zjutraj ob 5 uri so korakali z godbo na čelu blizo 200 moških in do 80 ženskih paroma po mestu, ob 10 so imeli javni shod, na katerem je njih voditelj g. Kristan rizlagal, da je Bog iz raja izpodil prvega človeka radi nepokorščine, a organizirani delavec hoče kljub temu raj imeti na zemlji. Popoldne so imeli veselico v Podroteji. Občni red se ni kalit. Rudarji po jamah in v žgalnici so tudi vzeli večinoma dopust za ta dan, ker niso hoteli svojim tovaršem ka-ziti solidarnosti, a prefešionisti t. j mizarji, tesarji, ključavničarji itd. so skoraj vsi šli na delo.
Naše staro gledališče sedaj praznijo Odstranili so že precej notranje oprave, kulise spravili v šolo, da se morda še kje porabijo, ko odstranijo vse lesovje iz prostorov, bode prav dobro služilo za shrambo gasilnega orodja. V njih bo dovolj prostora za brizgalnice, katere ima rudnik, kakor za vse orodje, ki je lastnina gasilnega društva.
Sv. Florijana praznuje naša žgal niča. Imela je pri sv. Antonu peto mašo in pridigo ob 8. uri, ob 9. pa sv mašo zgodbo gasilnega društva, katero je popoldne imelo svojo veselic ) v prostorih pl. g. Premer-s t e i n a.
4 kile težkega divjega petelina je te dni ustrelil naš g. poštar v gozdih Nove Oselice.
Vabilo k šolski veselici, katere priredi šolska mladina z učite 1 j s t v o m dne 7. maja 1905 v šolskih prostorih v Sp. Idriji. Spored: 1. Pozdrav. 2 Petje: »Telovadska", (dečki) »Rožmarin", (deklice). 3. Dekla-m a c i j a 4 Petje: »Slepec". 5. »Križ v gozdu", igra v dveh dejanjih. 6. Stanovi. Začetek ob 4 uri pop. Vstopnina 20 h. Ker so dohodki namenjeni za napravo šolske zastave, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi Spod. idrijska šolska mladina. .
Naš „Naprej" je 1. majnika izšel v slovesni obliki. Nimamo nič proti temu, da si delavec hoče zboljšati svoj položaj. Vsak bi si rad pomagal na bolje. A gg. pisateljem soc. dem. listov je posebno na poti vera in cerkev. Kaj je ta gospodarskemu vprašanju, ali delavskim koristim na poti, to nam ni razumljivo. Različni člankarji kažejo precejšnjo nevednost kadarkoli pišejo o krščanstvu ali o naukih našega Izveličarja. Zatrjujejo vedno: vera je privatna stvar. Dobro! Pustite jo torej zasebnikom, kaj jo vedno na dan spravljate kot javno splošno zadevo! O verskih stvareh naj govore oni, ki so zato poklicani, a tudi zadostno podu-čeni. Ce pa vedno kake neslane opazke delate o katoliški veri, si s tem svoji stvari največ škodujete Na tem polju so si zrabili svoje moči vse drugi možje. Zgodovina o razvoju krščanstva vse drugače govori, kakor ga soc. dem. listi opisujejo. Tudi delavec rudar bere še kaj druzega, kaker »Naprej«, ima razsodnost, da prevdarja in pride na zadnje do sklepa, da je varan. In to je nazadnje na škodo celi stranki. Ostanite torej le pri delavskih razmerah in pri gospodarskem vprašanju! Tu vam lahko rožice cveto, pri verskih zadevah si pa boste prste opekli, kakor so si že toliki pred vami.
Koroške novice.
Koroška justica. — Salomonska sodba.
Marija G., gostilniška najemnica v Do-berlivasi, je vložila pri okrajnem sodišču v Hiberku tožbo proti Janezu G., posestniku iz Grobelnega ob južni železnici. Obe stranki sta bili torej slovenski in ena od njih (toženec) nemškega niti ne razume. V prvi instanci se je ravno z ozirom na narodnost strank razpravljalo v slovenskem jeziku, kljub temu pa je sodnik napravil vse zapisnike in tudi sodbo nemško. To je prva ne-postavnost v tem klasičnem slučaja.
Tožnica je v prvi instanci propadla in je po svojem zastopniku vložila priziv zoper prvo sodbo, in sicer v slovenskem jeziku. Ker toženec ni dal odgovora, se je koj odredil prizivni narok, h kojemu je prišel za toženca nemški odvetnik dr. Gebert, za tožnico pa gospod dr. Janko Brejc. Pri pri-zivnem naroku hotel je gospod dr. Brejc slovenski govoriti, kar pa mu je sodni dvor zabranil, ne da bi navedel za to tehtnih vzrokov. Prvi in zadnji razlog je bil morda ta, da baje dr. Gebert slovenščine ni zmo žen in da se torej razprave ne mere udeleževati.
Zaradi te nepostavne nasilnosti, kateri se je moral gospod dr. Brejc podvreči, je isti odklonil daljne zastopanje, ker ni hotel nemški razpravljati. Stranka je bila torej t prizivnem naroku vsled nepestavnega po-stopanja sodišča brez zastopstva in je pro. padla. To je drugi udarec na slov. ravno-pravnost.
Ob sebi je umljive, da je tožnica zoper to nasilje in zoper po njenem prepričanju krivično sodbo vložila revizijo. Opirala je svojo revizije na razlog ničnosti po § 477, odstavek četrti civilnopravdnega reda, koji pravi, da je sodba nična, če se je stranki odvzela možnost, pred sodiščem razpravljati na kak nepostaven način.
V svojem revizijskem spisu je tožnica izvajala sledeče:
Kakor se iz pravdnih spisov razvidi, sem podala po svojem zastopniku zoper prvo sodbo slovenski pisan priziv, k čemur sem bila popolnoma opravičena, ker ima c. kr. okrajno sodišče v Pliberku v svojem okrožju po uradni statistiki — sklicujem se izrecno na podatke c. kr. statističnega urada na Dunaju — 82% Slovencev, in je potemtakem slovenska pretežna večina prebivalstva. Ker pa spada okrajno sodišče v Pliberku pod deželno sodišče v Celovcu kot drugo inštanco, je jasno, da mora deželno sodišče v Celovcu v smislu znanega člena XIX. osnovnih državnih zakonov od 21. decembra 1867. sprejemati v slovenskem jeziku pisane prizivne spise in istotako tudi dopuščati, da mene kot slovensko stranko zastopa slovenski odvetnik, poslužujoč se seveda deželnonavadnega slovenskega jezika. Dežela Koroška je dvojezična in mora tudi deželno sodišče ravno z ozirom na določbe gori navedenega člena XIX. dopuščati vsaj od moje strani, ako jaz to zahtevam, razpravo v slovenskem jeziku. Izrecno poudarjam tukaj, da je moj nasprotnik trd Slovenec, ki nemškega niti ne zna. Dsželne sodišče pa ni upoštevalo postavnih določb člena XIX., nego je mojemu zastopniku kratkomalo zabranil« vsak govor in zastopanje v slovenskem jeziku.
Popolnoma neumljivo mi je, kako se je moglo deželno sodišče postaviti na to nepostavno stališče. Čuditi se moram tembolj, ker je isto sodišče pustilo že opeto-vano razpravljati v slovenskem jeziku. Za to novo prakso nikakor ne morejo biti mero-dajni oziri na nasprotnikovega zastopnika, ki baje slovenščine ne razume. Da se omogoči nemškemu odvetniku razpravljanje pri deželnem sodišču, za to skrbeti ni stvar sodišča, nego stvar dotičnega odvetnika, k i naj se ali priuči deželnonavadnega jezika, ali pa naj opusti zastopstvo v razpravah, pri katerih se govori slovenski. S tem postopanjem je deželno sodišče jasno Kršilo z osnovnimi državnimi zakoni mi zajamčeno pravico do uporabe mojega maternega jezika. S tem pretipo-stavnim ravnanjem mi je pa tudi onemogočilo pri naroku razpravljati.
To so razlogi tožnice, ki so ne samo za jurista ampak tudi za lajika tako razumljivi in jasni, da bolj biti ne morejo. Seveda je na ta revizijski spis dr. Gebert prav neslano odgovarjal in si drznil celo zahtevati stroške prestave revizijskega spisa. Da bi naš jezik koliker mogoče sramotil, je ta po-nemčeni češki Žid govoril ne o slovenskem jeziku ampak o slovenskem d i j a 1 e k-t u. No, od dr. Geberta se kaj boljšega ni moglo pričakovati. Če bi drugače delal, bi zatajil samega sebe, toda najbelj značilno je, da je najvišje sodišče na Dunaju odobrilo nepostavnost deželnega sodišča.
Del sodbe najvišjega sodišča, ki se bavi s preziranjem slovenščine, se glasi:
Najvišje sodišče ni poklicano soditi o tem, če so se v predležečem slučaju kršile administrativne določbe • uporabi slovenskega jezika pri koroških sodiščih ali ne, prepuščati se mara v tem oziru tožnici, da svojo pritožbo vloži pri pristejninadzorni oblasti.
Revizija se je torej zavrgla.
Z razlogi najvišjega sodišča se ne bomo dolgo bavili, ker upamo, da se stvari poprime itak v to poklicano »Društve slovenskih odvetnikov", vendar moramo vprašati, na kakšno stališče bi se postavilo najvišje sodišče, če bi danes ali jutri kak sodnik na Nižjem Avstrijskem prepovedal nemškemu odvetniku, razpravljati v nemškem jeziku,
Dalje v II. prilogi-
češ, ker dotični nemški odvetnik zna češki. I To bi bil joj v nemškem Izraelu in najvišje sodišče bi se požurile priznati, da v tem postopanju leži ničnostni razlog § 477^ odst. 4. civ. pravdnega reda. Kljub tej kričeči krivici, odobreni po najvišjem sodišču, ne smemo orožja vreči iz rok, nego z vso odločnostjo zahtevati to, kar nam gre, kakor smo svoj čas terjali v enakih slučajih svoje pravice pred višjim deželnim sodiščem v Gradcu, kjer smo dosegli lepe uspehe. — Upamo, da pride po složnem delovanju vseh slovenskih strank še čas, ko se bo moral dr. Gebert s svojimi nadutimi tovariši vred učiti slovenščine — ali pa svojo uto zapreti.
Dnevne novice.
Liberalci v zadregi. Naš članek o napisih v Mariboru je spravil liberalce v veliko zadrego. — Lj ubljanski občinski svet, ki bi moral prednjačiti v narodnih stvareh, pušča brez odgovora nemški naskok na obmejne Slovence in sicer zato, ker je liberalna stranka od Nemcev zvezana. To smo pribili, in s čem so nam odgovorili? V »Narodu" nam pravijo, da smo „garjevi cucki", da „hujskamo, laže-mo in obrekujemo", da „klevetamo", da je ,vse le »grda hinavščina" itd. Prosimo opro-ščenja slovenski svet: Tako govore z nami Schweglovi lakaji! Izgovarjajo se, da v Ljubljani niso megli vedeti, kaj se sklepa v Mariboru; in vendar se je stvar že dolgo pripravljala, in če so v Pragi vedeli, kaj jim je storiti, bi bili morda vendar ie tudi v Ljubljani lahko to spoznali. Prazne psovke le potrjujejo, da je »slovenska" liberalna stranka čisto zvezana od Nemcev. Ce ni res, zakaj pa občinski svet ljub. molči? Na dan !
Zmaga v Sent Vidu pri Vipavi. Se.nt Vid pri Vipavi, 5 maja 1905. Dan sv. Florijana je tu zaobljubljen praznik, ki se praznuje kot zapovedani praznik. — Letos je pa še posebno imeniten ta dan, ker zdaj še 1 e , na sv. Florijana dan se je končala volilna borba v občini, ki je vznemirjala duhove skoraj dve leti. Končala se je za kat. narodno stranko častno, za liberalce pa klaverno. Po dopoldanski službi božji, zbral se je novi odbor skupaj, da se konstituira. Županom bil je izvoljen za blagor ljuditva neutrudno delavni Anton U r š i č , ki je duša vseh podjetij naše stranke, mož trdnega značaja in v boju za dobro stvar neustrašen. To je tisti Uršič, katerega so liberalci v „Sloven. Narodu" in drugih svojih listih že toliko in tolikokrat napadali, mrcvarili in uničiti želeli, pa so se zaman trudili v svojem nelepera početju. — Tudi tukaj velja rek: »Ni najslabši isti sad, ki ga glodajo ose in seršeni". — Tudi vsi osmeri svetovalci so naši odločni somišljeniki. Vodstvo občine je torej vendar po hudi vojski prišlo v prave roke, in gotovo se nadjamo, da pripelje zavoženo občinsko gospodarstvo na pravi tir. Neustrašno naprej za pravično stvar! Živijo!
Profesor Rudolf Peerz, p r o -pagator nemške morale na Kranjskem, je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za nemške šole v okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj. Tako so mu dali še prostejšo roko za njegovo vsenemško agitacijo. Peerz je torej sedaj nadzornik, dočim bi bilo na mestu, da bi njega kdo ostro nadziral. Mož je namreč na raznih poljih .delaven".
„Sokol" in gasilna društva. Med lažmi, ki jih trosi .Narod", je zlasti ta, da je ljubljanski škof obsodil sokolska društva in celo požarne brambe. T« je ravno tako neresnično, kakor je bilo zlagano, da je škof prepovedal znanstvena predavanja. Pogledali smo v dotično številko .Škofijskega lista" in tam smo videli le to, da ljubljanski škof graja, da se od neke strani Okušajo telovadna in gasilna društva porabiti tudi za liberalno agitacijo. Popolnoma neresnično je torej, da so ta društva .obsojena", ampak vsakdo, ki je pošten telovadec ali gasilec, bo priznal, da se v teh društvih sploh ne sme gojiti politika, ako se jim noče škodovati. Pomislite le, koliko so škodovali telovadni ideji tisti »Sokoli", ki so se postavili na stališče »Narodove" politike in si izbrali za voditelje politične sluge barona Schvegla. S tem je padla vsa
njihova popularnost, in to je vzrok, zakaj zdaj .Sokolov" ne marajo in premišljujejo, kako bi osnovali nova, nepolitična telovadna društva. Nasproti je pa naredilo na vse dober vtisk, ko je nedavno poudarjal načelnik ljubljanskega gasilnega društva, da v tem društvu ne sme biti politike. Tako je: Gasilna društva naj bodo gasilna društva, telovadna pa telovadna — in bo za vse prav. Tiste, ki mislijo drugače, je pa najbolje odstraniti, da ne motijo složnega dela!
Skrajna nesramnost! Danes nam došli „Primorec" prinaša zopet nadaljevanje tistega .glasovitega" govora Stross-m8yerjevega, ki je podel falzifikat in o katerem je Strossmayer sam izjavil, da mu je podtaknjen, da je krivoverski in vseskozi neresničen. To je vendar tako predrzna nesramnost, da zasluži zaničevanje vseh poštenih ljudi. S lakimi sredstvi se pri nas vzdržuje liberalizem!
—	Stolnica sv. Nikolaja je zopet razkačila liberalno stranko. „Narod" kar tuli, kakor bi kdo njega kaj prosil, ter upije: „Z vso energijo moramo nastopiti proti beračenju za cerkev". Vemo, da je med liberalci, ki zdaj tako upijejo, tudi eden, ki je včasih kradel v cerkvenih puščicah nabran denar; zato je to upitje tembolj umljivo. Le nekaj odgovora na »Narodove" laži. Pravijo da ima šenklav-ška cerkev milijone denarja. Kje? Naj pri-
J dejo liberalci kar ponie ! Dalje piše, kakor I da bi bili duhovniki ob potresu dobili kaj j od nabranega denarja. To je laž. Duhovniki j so takrat pač mnogo dali, a ničesa dobili, i Z »bogastvom" ljubljanskega škofa tudi ne j bodo »Narodovci" nič opravili, saj še ni dolgo, kar je „Narod" pisal, da je škof — pred bankerotom. Zdaj pa naenkrat v miljo-nih plava! Tako slepomišijo liberalci in klepetsjo brez uma in misli. Kar se tiče stolnega kapitelja, smo izvedeli, da so kanoniki od svojih skromnih prihrankov darovali za cerkev primerno precejšnje vsote; o bogastvu stolnega kapitelja pa vemo le to da imajo posamezni liberalci mnogo več dohodkov, kakor pa ves stolni kapitelj. Stolnica je gotovo eden najvažnejših umetniških predmetov kranjske dežele. Vsak tujec, ki pride v Ljubljano, gre tudi stolnica pogledat, in če te ne najde v dobrem stanu, dobi slabe misli o celi deželi, To so stvari, j ki jih pri »Narodu" očividno ne razumejo. ' Zato naj pa molče in se naj brigajo za I svoje stvari!
—	Starec se je iz Ijubosum-' nosti zastrupil. Iz Trsta poročajo : ! Pred štirimi leti je Anton Krajcer zakrivil ! zločin oskrunitve pri tedaj komaj 12Ietni j deklici Karclini P. na Greti. Od tistega časa ; naprej je starec nadaljeval razmerje z de-I klico. A ko so starši te izvedeli o tem, so j od starca zahtevali zadoščenja. On je se-| veda priznal, da jim je dolžan zadoščenja i in sklenil, da jim je tudi da. Obljubil je, da j vzame deklico za ženo. Ta čudna poroka i med 66letnim starcem in 161etno deklico se ; je imela vršiti te dni. Krajcer je bil dal | svoji nevesti Karolini napraviti nalašč | krasno obleko za poroko. V torek zvečer j je pa poslal Karolino naj gre k izpovedi. A | Karolina, mesto da bi bila šla, kamor jo je i .poslal ženin, namreč v cerkev, je šla v cir-! kus Zavatta, ki daje svoje predstave na ; prostoru med ulico Miramar [n di Tor San
Piero prav blizu Rojana. Ženin je pa to zvedel in je šel neubogljivo nevesto čakat, ko je končala predstava v cirkusu. Seveda jo ni vsprejel bogve kako prijazno, ko je prišla iz cirkusa, ampak jo je — kakor kakega otroka — pošteno naklestil. Nevesta je šla jokaje domov k roditeljem, a ženin jej je sledil in roditeljem povedal, kaj da je nevesta zakrivila. Ta ženinova zatožba pa je dosegla, da je nesrečno nevesto še oče namlatil. Toliko tepeža je bilo pa nevesti že preveč. Izjavila je torej, da ne mara nič več za starca. Ta je šel klaverno domov in se zaprl v sobo. Zt tem je stopil v vodi precejšnjo množino glavic od žveplenk in isto potem izpil. Na to je obesil poročno obleko svoje neveste na zid nad posteljo in zapalil sredi sobe kup oglja, potem legel na posteljo ter tam čakal smrti gledaje žalostno — prazno poročno obleko neveste Drugo jutro, na vse zgodaj je pa nevesto prijel kes, da je razžalila svojega ženina in je šla k n c-rau, da ga prosi odpuščanja Ko je pa prišla do vrat njegove sobe in na ista večkrat potrkala, ne da bi dobila odgovor, jej je jelo postajati težko pri srcu. K sreči je bil pozabil ženin zakleniti vrata od znotraj. Nevesta je torej odprla vrata, vstopila
v sobo in tam našla na postelji nezavestnega svojega ženina. Sklicala je skupaj ljudi, ki so telefonirali po zdravnika. Ta je nesrečnega ženina kmalu spravil iz nevarnosti. Predsinočnjim je pa Krajcer — popolnoma ozdravljen od poizkusa samoumora — šel čakat svojo nevesto v vežo hiše, kjer ista stanuje. Izjavil je pa, da jo čaka, kei hoče najprej ubiti njo, potem pa še sebe Ljudje, boječi se, da bi se ne zgodilo kaj hujšega, so pa obvestili redarstveno stražnico na Belvederju. Od tam je šel na Greto redar ter aretoval nesrečnega ženina. Tem potom je pa policija zvedela, da je Krajcer že pred štirimi leti zakrivil zločin. Nesrečni ženin bo moral odgovarjati pred sodiščem radi zločina, ki ga je zakrivil pred štirim leti, in pa radi nevarnega pretenja.
—	Tatovom ki so okradli poštni urad v Trstu so baje res na sledu. Na Dunaju je policija aretirala nekega Mirko Ljubanovica iz Ogulina, ki se je v trenutku aretacije nevarno ranil z britve. Ta Ljuba-novič je baje spremljal nekega tujca, ki je hotel na Dunaju prodati poštne znamke.
—	Umrl je v Zadobrovi župnije D. M. v Polju posestnik Fr. P r i m a r p. d. Poznč; bil je mož stare korenine, večletni občinski odbornik in pred leti tudi predsednik krajnega šolskega sveta. Naj v miru počiva !
—	Miliarija. Ta izvanredna in huda bolezen se je pojavila okoli Spodnje Straže in Podgore, okraj Novo mesto. Do sedaj je bilo 15 slučajev te bolezni pri ženskah od 19—45 leta. Od teh je umrlo 5, ostalih 10 je pod zdravniškim varstvom. — Kakor so konstatirali zdravniki je vzrok te bolezni močvirje na katerem ležita omenjena kraja. Poleg tega je vzrok tudi voda, ki ima svoje iztoke iz močvirja. Po zimi so bili vsi vodnjaki suhi Ko se je pričel topiti sneg so se hitro napolnili, namreč z vodo iz močvirja. Trdi se torej, da so povzročili prve slučaje bolezni kali, ki se nahajajo v tej močvirni vodi. V ostalih slučajih je vplivala nalezlji-vost. Ukrenilo se je vse potrebno, da se bo lezen ne razširi.
—	Neprijeten poset. Železniški čuvaj v 1'reserjih Anton Zgonec, je imel priliko bojevati se v sredo ponoči z volkom. Zgonec se je bil vlegel ob 12. uri ponoči, ko je odpravil svojo službo na klop pred čuvajnico in zaspal. Svetilko je bil postavil pod klop Ko je tako nekaj časa spal, je začutil, da nekdo voha po njem Na pol za span je Zgonec planil po koncu in pahnil stvar od sebe. Toda bestja se je takoj zopet zagnala v njega, in šele sedaj je Zgonec opazil, da ima pred seboj volka. Ko sta se tako nekaj časa borila, je prišla čuvaju v glavu misel, da bi bilo morda dobro, če bi volka posvetil s svojo svetilko — To je sedaj vzel iz pod klopi in jo po kazal volku, ki jo je popihal, kar so nesle noge. Čuvaj se je potem zaklenil v čuvajnico in gledal skozi okno. Okrog tretje ure ja prišel volk zopet nazaj vohat okrog klopi, ko je pa videl da njegovega sovražnika ni več, je počasi odkorakal. Ker je čuvaj ranjen pod desnim očesom in na roki, so ga danes odpeljali na Dunaj v Pasterjev zavod, kjer ga bodo preiskali, bko bodo mo mogoče imele te rane kake posledica.
—	Kovinarska stavka. Iz Go rice, 5. maja. Kovinarski delavci v Gorici so začeli stavkati Včeraj je poklical zastop nik obrtne oblasti, podtajnik Trevisan, k sebi gospodarje in stavkujoče delavce. Pri razgovoru so delavci popustili od vseh svojih zahtev in so vzdržali le to, da se jim delavni čas zmanjša za eno uro na dan. Gospodarji so dejali, da so pripravljeni skrajšati delavnik samo za pol ure. Ker se niso mogli zediniti, traja vojska dalje.
—	Drobne novice iz Šmarja pri Ljubljani. V nedeljo je bila slovesno otvorjena gostilna na Sapu. Takoj prvi, oziroma drugi dan — ker je bilo odprto čez polnoč — je bil tepež. Dober začetek. — Šmarski vodovod je še zdaj — zamrznjen. — Dober vtis je napravil zadnji popravek v ^Slovencu" iz Šmarja, na kogar ga je. Cujemo, da naša »višja šolska oblast" toži gospoJa kaplana pri škofu in zahteva, da ga naj prestavijo. Šolska strahovlada! Ta oblast preganja tudi Lavrenčičevo deklo. Kaj vse »Domoljub" stori! — V torek imamo v Smarji semenj. Kupci in prodajalci dobro došli!
—	Vreme v maju bo po Falbo-vem koledarju sledeče: 1 do 6. maja temperatura pod sredino. — Četrti maj je kritični dan prve vrste. — 7. do 10. maja: Vreme je oblačno in hladno, temperatura istotako pod normalo. Obilne padavine. — 11. do 15. maja: Temperatura se dvigne nad sredino. Padavine pojemajo. Nastane suho in jasno vreme. — 16. do 21. maja: Vreme je zopet splošno hladno in oblačno, vender se zadnje dni tega termina razjasni. Padavine so neznatne. Temperatura je povprečno pod sredino. — 18. maj je kritični dan prve vrste. — 22. do 26. maja: Temperatura je še vedno pod normalom. Le po
samič se pojavljajo neznatne padavine. Vreme je splošno jasno. — 27. do 31. maja: Vreme je najprvo izpremenljivo, potem pa suho in jasno. Temperatura se dvigne nad sredino, padavine se množe, posebno proti koncu meseca.
—	Vojaške priprave na jugu. Spljet, 4. maja. »Naradni List" poroča, da bo naša mornariška uprava zgradila na otokih Bergulj, Sale in Zuri tri brzojavne opazovalne postaje.
—- Ogenj. Pogorel je včeraj v Mere-čah, sodnijski okraj Ilirska Bistrica, posestnikom Fabec Jožefu štev. 12, Skok Jožefu št. 13, Skok Janezu št 17, Valenčič Francu št. 18 skoro vse. Ogenj je bil povzročen, kakor se govori, po iskri iz tovornega vlaka, ki je nekaj prej vozil mimo vasi. En tant izv Turna se je močno pobil pri gašenju. Živino razun prešičev in enega teleta se oteli. Nekoliko poškodovanih je še nekaj poslopij drugih posestnikov.
—	Srbi in Bolgari v Zagrebu. V sredo zjutraj so srbski in bolgarstri gostje obiskali zagrebško pokopališče Mirogoj, kjer so položili vence na grobove preporoditeljev hrvaškega naroda. Pozneje je bil v književnem društvu shod umetniškega društva »Lada" in jugoslovanskih književnikov ia novinarjev, na katerem je bilo tudi sklenjeno, prirediti kongres v Sofiji povodom druge jugoslovanske razstave Na sestanku književnikov in novinarjev je bilo sklenjeno, da se ustanovi jugoslovanska zveza književnikov in novinarjev. Odobren je bil tudi načrt pravil, ki bodo predložena kongresu jugoslovanskih novinarjev in književnikov. Kongres se bo vršil dne 10. septembra t. 1. v Belemgradu. Sklenili so nadalje, da urede stalno obveščevanje v novine o vseh književnih pojavil in iz-danjih. Sprejet je bil tudi predlog dr Dež-mana o izdavanju književnega jugoslovanskega glasnika.
—	Vojaške vesti. Naš rojak g. Jernej Aljančičje imenovan podpolkovnikom pri pešpolku št. 1 v v Opavi. — Poveljnik 17. pešpolka polkovnik B o t i č je včeraj došel sem. — Naš rojak major g. ] o ž e f M i 1 a v e c pri 89. polku je imenovan za podpolkovnika.
—	Liberalni manever za občinske volitve v Medvodah. V naši občini so bile zadnja leta volitve za občinski odbor in pa za župana mirne. Letos je drugače. Kar na enkrat so dobili pogum. Dokler imamo tega na svoji strani, bo šlo, si misijo — že vedo, katerega — zato pa porabimo priložnost ! Takega ne dobimo več! Že dolgo se pripravljajo z raznimi zvijačami za volitev. Najprej so grdili sedanjega župana dolgo časa. Potem šo imeli tajne seje in shode in so postavili liberalne kandidate. Dobro vedo liberalci: Malo malo so priljubljeni pri ljudstvu in da bi ostali sami, zato so odstopili od prejšnjega sklepa in so napravili manever ; češ mi nimamo nič proti katoliško nar. stranki, samo sedanjega župana ne maramo. D )bro pa vedo, da sedanji župan ne sprejme več volitve. Njihova zvijača ie zdaj ta, da ob-Ijubujejo, da izvolijo za župana moža kat,-narodne stranke, in sicer onega, ki si ga je izbrala kat.-narodna stranka za župana. Mož je poštenjak in ima velik vpliv. Na ta način pa hočejo vtihotapiti v občinski odbor svoje privržence. Saj se je že napivalo : Bog živi Z. ! Ta bo naš župan ! Tako so predrzni liberalci, da pooblastila pobirajo kandidatu katol. stranke kateri nima nobenega stika z liberalno stranko. Ko bi resnico povedali, bi seveda pooblastil ne dobili. Torej možje pazite in ne pustite se vjeti na liberalna limance !
—	Aretovan morilec. Mate K r o 1 o , do iti a nekje iz Dalmacije, je delal na gradnji železnice pod Opčinami. Včeraj je bil pa aretovan, in sicer na zahtevo deželnega sodišča v Splitu, ker je obdolžen zločina umora.
—	Konferenca za dekanijo radovljiško bo dne 10. maja v L e š a h.
—	V Polhovem gradcu nameravajo ustanoviti mlekarsko zadrugo. Jutri ob 3. uri popoldne ondi predava g. Legvert.
—	Prve črešnje so došle na tržaški trg.
— Zavarovanje zasebnih uradnikov. Velika načelna razlika vlada med člani socialno-politiškega odseka glede na to vprašanje. Nemci hočejo imeti za vso državo eno zavarovavnico; Slovani so pa tem nasprotni. Večina odsekova se je v pred-sadnji seji postavila na dr. Foftovo stališče, naj se ošnuju samostojne zavarovavnice po deželah. Marchetov nasprotni predlog je padel. Dne 5 tek. meseca je pa Marchet poizkusil iznova svojo srečo. Predlagal je naj se še enkrat prične razprava in ponudil je nekak kompromis med svojim in dr. For-tovim predlogom. Finančna organizacija omejene zavarovavnice naj bi bila za vso državo enotna; posamnim deželam naj bi se pa glede na upravo zajamčile samostojne
pravice. Do sklepa ni prišlo, marveč vsa zadeva se je srečno zopet spravila polžu na hrbet; izvolil se je namreč pododsek 7 članov, ki naj to novo vprašanje razmotriva, in o njem poroča celemu odseku.
—	Paine pravice na Dovjem. Z ozirom na depis v »Jes. Straži* nam je poslalo županstvo z Dovjega naslednjo pojasnilo: Naši skupni posestniki so 1. 1885. potom c. kr. dež. komisije napravili poravnavo glede izvrševanja paše. V tej poravnavi je določeno, da se od 30. maja do 30 septembra na lepših skupnih parcelah ne smejo pasti drobnica in konji, da ima goveja živina več paše. Županstvo teh določil ne sme preminjati, pač pa mora skrbeti za red. Sicer pa je le nekaj oseb, ki hočejo delati sitnosti, večinoma taki, ki nimajo pravice do paše na skupnih posestvih. Sicer pa poziv ljam Janeza Dovžana in njegovega tovariša, naj mi dokažeta le en slučaj, da zatiram domačina in podpiram nemškega tujca. Jaz prvi pošiljam slovenske uradne dopise. Kdo pa občino odira, to kažejo prejšnji in sedanji občinski računi, prejšnje tožbe in razni drugi razlogi, ki so obče znani. In Janez Dovžan toži o slabih potih! Ko pa se je popravljala pot z Davjega v Mojstrano, je on pisal županstvu, da prepoveduje nadaljno posipanje ceste. Čez Nemce ti možje sedaj zabavljajo, dasi so bili preje njihovi dobri prijatelji. Na druge napade pač ni vredno odgovarjati. — Obžalujem le, da taki dopisi, kakor je bil v „Jes. Straži*, le rušijo slogo med domačini, ki nam je v savski dolini povsod živo potrebna.
—	Iz Sebreljj na Goriškem.
Pri nas so se pred tedni vršile občinske volitve v navzočnosti zastopnika politične oblasti. Živahno je bilo pripravljanje pred volitvijo, liberalna stranka si je bila popolnoma svesta zmage; pa glej! tudi mi nismo spali, in na dan volitve, se nas je ta stranka, ki je bila tako gotova zmage — — prestrašila — ni je b lo na volišče. Velja jim pač:
To so naprednjaki Se nobenga ne boje Ko pa zaslišijo korake Nasprotnih strank — beže. Letos so tako gotovo pričakovali zmage, ker je en pristaš naše stranke pristopil k njim, ker bi bil on rad župan, njegov sin pa tajnik. Ljudje pa niso bili tega mnenja. Ko so se bližale obč. volitve, je imel veliko skrb za javni vodovod, dasiravno je imel poprej priložnost skozi 30 let Tega pa ni premislil, da ob času volitev ni časa delati vodovodov, ker je mnogo drugega pesla, posebno za kandidate. — Dne 30. marca t. 1. pa smo imeli volitev za župana; voljen je g. Ivan Hvala iz Sebrelj, za Jageršče kot podžupan g. Josip Kacin, tudi načelnik posojilnice gosp. Janez Rjavic je voljen podžupanom, poslovodja posojilnice g Anton Rejec, pa je imenovan občinskim tajnikom.
Štajerske noulce.
š Trbovlje. V konkurzu je Antonija Treo, prodajalka mešanega blaga v Lokah.
š Velik ljudski shod bo v kratkem v Žalcu.
š Celjski okrajni zastop in upravno sodišče. Dne 17. maja t. 1. bodo se pred upravnim sodiščem na Dunaju razpravljale zopet važne zadeve. Odločilo se bode v 9 slučajih, ali so dotični volilci iz skupine veleposestva v okrajnem zastopu celjskem pri zadnjih volitvah imeli pravico voliti ali ne.
š Sooialnodemokraška mednarodnost se kaže v Mariboru na ta način, da imajo soc. demokratje pri vseh prireditvah samonemške vstopnice itd., dasi se pristaši soc demo kraške stranke rekru-tirajo skoro izključno le iz sinov in hčera slovenskega naroda.
š Ptujski nemškutarji seve ne smejo ostati za svojimi štajerskimi tovariši in tako bodo 9. t. m. povodom Schillerjeve stoletnice in 13. t. m. povodom 251etnice »Schulvereina" razobesili zastave. V Ptuju tudi nameravajo postaviti Schillerju in Goetheju spomenik.
š Socialni demokratje baje ne nameravajo postaviti svojega kandidata pri dopolnilni državnozborski volitvi v mariborski ^volivni skupini.
š Ženo ubil. Pred graškimi porotniki je bil obsojen Štefan Benko na 8 let težke ječe, ker je ubil svojo ženo v jezi, ker je bila pijana.
š Nemška šola na Pragar-skem. Poročila o ustanovitvi nemške šole na Pragarskem, kakor so jih prinesli nemški časniki, ne odgovarjajo istinitim dejstvom, osobito ne, v kolikor se tičejo v po • ročilih imenovanih slovenskih oseb. Vendar znajo razmere kmalu postati zelo nevarne, toda o tem bi se lažje govorilo v kakem »narodnem svetu", nego pa v javnosti. »Narodni svet", v katerem bodo sedeli delavni rodoljubi, ne pa častihlepni prvaki, se bo moral ustanoviti!
š Šolstvo. Za učitelja na šoli v Sjelu je imenovan def. učitelj g. Ivan Mo-
hor c za učitelja na šoli pri St. Petru pod Sv. goro je imenovan defiaitivni učitelj v D ob ju g. Franc G o s t i n č a r, na šolo v Sromlje pride učiteljica gdč. Marija C e r č e k, v Lemberg pa def. učiteljica g. Marija Zidar roj. Leinfeliner.
š Stinkmalnarji v Celju so sijajno pogoreli. Okr. glavarstvo se opetova-nim pritožbam slovenskih in nemških sosedov ni moglo upirati in je odredilo, da morajo odstran ti smrdeči stroj, ki dela poleg tega tako strašen ropot, da se sliši ponoči po vsem mestu. No, so si rekle brihtne glavice, saj imamo »kontrakt" s tovarno, da mora vzeti stroj nazaj, ako se ne bi obnesel. Pa jim je tudi to pot spodletelo, ker so napravili tisti kontrakt tako pametno, da v istini tovarna ni primorana ga nazaj jemati in so izgubili pravdo, ter še bili obsojeni v stroške. Pravijo, da Imajo škode 50.000 K., razun tega je pa moka iz smrdečega stroja tako slaba, da je ne marajo več niti najza-grizenejši nemčurski kramarji. Tako bode štinkmalnerjem odklenkalo.
Ljubljanske noulce.
lj Zanimiva razprava pred okrajnim sodiščem je bila včeraj popoldne. Tožen je bil gosp. K a n d a r e lahke telesne poškodbe. Znani hajlovski iz zivač Jainschigg je prišel 9. febr. t. 1. v kavarno »Ilirija" tako popolnoma pijan, da se je kar gugal. Ker Jainschigg izziva celo v „Narodni kavarni" s svojim hajlanjem in je tudi tu izzival, je bil prisiljen zapustiti kavarno. Ko je bil na hladnem, je začel klicati, da je „der Fuss hin". Prišel je policijski stražnik Erklavc, ki je spravil jainschigga z izvoščekom v bolnišnico, kjer pa inšpekcijski zdravnik ni našel nikake poškodbe. Jainschigga so nato odpeljali domov, kjer je obležal dlje časa. Policijskemu stražniku Erklavcu ni povedal, kdo ga je pahnil iz kavarne. A pozneje je pričel trditi, da je to storil gosp. Kandare, s katerim nista baš posebna prijatelja. Sploh pa je po izpovedi neke priče Jainschigg tak izzivač, da ga še Nemci ne morejo. Seveda izziva najrajši, kadar je pijan, in tudi kritično noč ga je imel pošteno pod kapo. Zaslišanih je bilo več prič pod prisego. Značilne so bile izpovedbe prič natakarjev Waldhauserja, Grecheniga in Sprinzla, ki so trdile, da je bil prepir z Jainschiggom približno ob pol 5. uri zjutraj. Naglašale so tudi, da so bili pošteno natrkani. Priči Erklavc in Zagorc, ki sta bili popolnoma trezni, sta izpovedali, da je bil prepir približno ob 1. uri. Sodnik gospod svetnik Ve-dernjak je obtoženca obtožbe oprostil, ker se pri razpravi ni dokazalo, da bi bil pti-zadel on Jainschiggu kako poškodbo. Jainschigg, ta cvet nemške kulture ljubljanske, je pa bogatejši za eno blamažo.
lj Iz življenja žganjarja. Veliko korajžo je imel sinoči okrog 11. ure Peter Marinko, ki je srečal v Selenburgovih ulicah orožnika, ko je peljal nekega ujetnika k sodišču. Marinko je orožnika pričel psovati z raznimi psovkami, da vodi poštene ljudi itd. Orožnik si tega ni pustil depasti in je Marinkota prijel ter ga izročil ravno mimo prišedši vojaški patrulji, ki ga je potem oddala prvemu policijskemu stražniku. Sedaj se je pa Marinko vrgel na tla in pričel tako upiti, da so ljudje odpiraji okna. Ruval in suval je tako okrog sebe, da ga je stražnik s pomočjo dveh vojakov komaj spravil na policijsko stražnico. Na stražnici je zopet vpil in razbijal, ko so mu pa hoteli odvzeti steklenico žganja, je Marinko postal popolnoma besen. Umiril se je še le, ko so pustili, da je napravil „šluktt. Zagovarjal se bode pred sodiščem radi na-silstva in razžaljenja straže.
lj Kapelico sv. Jurija na ljubljanskem Gradu bodo prenovili.
lj Srbi v Ljubljani. Srbi v Ljubljani so si ustanovili svoje društvo, kateremu so dali ime „ Srbska čitaonica u Ljubljani".
lj Prešernov spomenik. Na
Marijinem trgu, na prostoru Mayerjevih hiš, katere sedaj podirajo bo stal Prešernov spomenik. Kip pripeljejo baje meseca avgusta v Ljubljano Govori se, da bo odkritje spomenika meseca septembra.
lj Steklarji v Ljubljani zahtevajo zboljšanje svojega položaja, sicer nameravajo stavkati.
lj S posebnim vlakom se bode danes ponoč ob 2 17 peljalo z Dunaja skozi Ljubljano v Reko pevsko društvo združenih železniških uradnikov. Bode jih čez 300.
lj Koncert društvene godbe vrši se v slučaju slabega vremena mesto popoldanskega vrtnega koncerta v gostlni na „Zelenem hribu", večerni koncert v hotelu »Ilirija*. — Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 40 h
lj Dezerter — tat. Pros'ak 27. pešpolka Karol Kovač iz Petlovice v celjskem okraju se je bil v torek zglasil bolnega. Ko je pa vojaštvo odšlo na vaje je vlomil nekaterim tovarišem v kovčege in jim pokradel 41 K denarja, srebrno uro in verižico, zlat prstan, britev, 2 para čevljev
kapo in par manšet in nato pobegnil. Pri neki tvrdki si je izposodil kolo, češ, da gre na kratki dopust, toda vrnil se ni več. Njegovo vojaško obleko so pozneje našli v šišenskem gozdu. Kovač, ki je služil že četrto leto, je bil radi tatvine že večkrat kaznovan. I sti je majhen, bled, dolgoličen in ima majhne temno-plave brke.
lj Poročil se je v Ameriki bivši tu kajšni trgovec g Franc Jurjevecz gdč. Fani Dolšan iz Domžal. Poročil se je v Ljubljani g. Fran Bregant. c. kr. dež. plačilnega urada asistent z gdč, Antonijo Lahni t.
lj 11 hotelu ,,Union" se je nastanil zdravnik g dr. I v a n Z aj c. Obiskovalcem hotela je s tem dobro vštreženo, ker bodo imeli v potrebi zdravnika pri roki.
lj Predavanje o radiju. Včeraj je predaval v hotelu .pri Maliču" neki Al-gardi iz Berolina o radiju in radioaktiviteti. Predavanje samoobsebi ni bilo bogvekaj, zvedeli smo znane in čisto splošne stvari; temboljši pa so bili poizkusi z radijevim preparatom, ki so zelo zanimali številno in odlično občinstvo, ki se je bilo zbralo. Predavatelj je pokazal, kako prodro radijevi žarki popir les in aluminij, izvršil je tudi s pomočjo radija nekaj fotografij.
Izpred sodišča.
m a g a j e n a š a. Dne 2. marca t. 1. je bil v Kamniku vojaški nabor, na katerem so bili tudi fantje iz Vodic in Buko-vica. Okolu 6 ure zvečer so se Bukovčani vračali skozi Vodice domov, vpili so in klicali vodiške fante na korajžo. Prišlo je de tepežu. Martin Pavlin je bil v tepežu ubit. Ko so se Vodičani od pobitega Pavlina vračali, privezal je vodiški fant Franc Gubane svoj predpasnik na kol ter vpil »Zmaga je naša !" Sodišče je udeležene fante in sicer : Franceta Bališa, Janeza Travna, Jerneja Kuharja, Andreja Križmarja in Jožefa Gubanca, vsi iz Vodic, obsodilo vsacega na 6 mesecev težke ječe, Franceta in Janeza Gubanca pa oprostilo.
Sodnega pristava ovadil. Miha Grilj, njegov brat Franc iz Zlokarjev in Marija Grilj so bili na Brdu obsojeni zaradi razžaljenja šentgothardskega učitelja. Proti razsodbi prijavili so priziv in Miba Grilj je šel sodnega pristava ovadit k pred sedništvu deželnega sodišča, češ, da je z obdolženci protipostavno ravnal, da jih je tikal pri razpravi, da je očital Mihi Grilju, da je brezverec, da bo danes malo govoril, da ga bo že naučil itd. Na to ovadbo vršile so se poizvedbe, zaslišano je bilo več prič, in vse te so izrekle, da je vse to, kar je v ovadbi navedeno do kraja zlagano. Ko je pa Miha Grilj uvidel, da mu radi neresnične ovadbe slaba prede, oglasil se je pri dekli dne 23. februarja t. 1. že ob 6. uri zjutraj ter jo prosil, naj bi posredovala ona pri sodnemu pristavu in njegovi soprogi, da bi se sodni pristav ž njim »zglihal", da ne bo zaprt, zato mu bode pa takoj 400 gld. odštel. Pripomnil je še, da je bil prej premoten in je sedaj tako nesrečen. Sodni dvor je vse tri obsodil zaradi krivega pričevanja in sicer : Miho Grilja na 3 mesece, njegovega brata Franceta na 6 tednov in ženo Marijo na 4 tedne, vse tri s postom poostreno ječo.
Nasledki nočnega vasovanja. Fant Jakob Bernik je kramljal pod oknom Kermeljeve hiše v Stari Loki z domačo hčerjo. »Dajva ga no", je rekel Jurij Kalan, posestnika sin iz Pevna, proti dninarju Francetu Gorjancu iz Dorfarjev. Koj nato sta naskočila Bernika; Kalan ga je objel, nato je priskočil Gorjanc ter njega in Kalana na tla podrl. Gorjanc je nato Ber-niku prizadejal z nožčm več ran na glavi. Sodišče je Kalana od obtožbe oprostilo, obsodilo je pa Gorjanca na eno leto težke ječe.
Tatinski pekovski vajenec. Pomotoma smo zadnjič poročali, da je bil obsojen pekovski vajenec Fr. Markič, bil je pa obsojen na tri mesece ječe pekovski vajenec Jožef Tomažič, ki je poneveril pekovskemu mojstru Markiču neko vsoto in oropal tudi kapelico pri Sr. Lenartu na Jančah.
Društva.
(Društvo „ Z v e z d a " n a D u -naju) priredi v nedeljo, dne 7. maja, v dvorani „Zum Senator", I , Reichsratsstrasse 19 (vhod Felderstrasse 2) svoj zadnji zabavni večer v tej sezoni. Predaval bode gospod dr. F r. Gosti pod naslovom » L a j i k i in blazniki". Pri zabavi bodo sodelovali: Gospica Marijanica Zmerzli-k a r j e v a , ki bo prvič pela g. K a r o 1 a J e r a j a , člana orkestra c. kr. dvorne opere, najnovejšo skladbo: „ N e vprašuj me!" Na glasoviru bode spremljal gospod skladatelj sam; dalje gospica Olga in gospod Gabr. Mesner in društveni pevski zbor pod vodstvom gosp. Vinko K r u š i č a. Ta bode pel sledeče zbore: A. Foerster: „Samo", Hugolin Sattner: »Naša pesem" in Fr. Gerbicev »Slovanski brod*. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Prijatelji društva dobro došli!
Socialne stvari.
soc Socialna demokracija v teoriji in praksi. V Hallu izhaja soc. dem. glasilo .Hallesches Volksblatt". List poživlja delavstvo vedno, naj se organizira. To je prav. Saj zaveden delavec mora biti organiziran. A prav ni, da lastniki lista ne upoštevajo pri lastnih uslužbencih organizacije in sprejemajo v svojo tiskarno črko stavce, ki niso člani strokovnega drrštva za črkostavce. V Halleju so vsled tega imeli organizirani črkostavci shod, na katerem so protestirali, da lastništvo tiskarne za soc. demokraški »Volksblatt" sprejema v službo neorganizirane delavce.
Razne stvari.
Najnovejše.
Obrtni odsek v drž. zboru je včeraj razpravljal o izkušnjah obrtniških učencev.
Tast zaklal zeta. V Kniebištanu na Češkem je tast trgovca Klofala zaklal svojega zeta, ker mu ni hotel zet v proda-jalnici dati toliko žganja, kolikor ga je zahteval. Trgovec je na mestu umrl.
Japonski poveljniki kri-s t i j a n i. Na podlagi nekih misijonskih poročil poročajo listi, da sta Togo in Oku kristijana. Ojama je krščanstvu jako naklonjen. Njegova žena je kristijanka.
Vest, da pride našcesarv Rim in da obišče tudi Vatikan, dementira papeževo državno tajništvo.
Novi občinski red v Brnu je potrjen. Četrti razred stopi na volišče že meseca septembra.
Umorjena vdova. V Parizu so neznani zločinci vdovo Laurent 15krat zabodli in njeno stanovanje oropali.
Največe gledališče na svetu. Pred Veiikonočjo je bilo otvorjeno v New Yorku gledališče »Hipodrom", v katerem je prostora za več tisoč ljudij. Na prvi predstavi jih je bilo prisotnih 6000, a vsak prostor je tega prvega večera donesel 120 K. Gledališče je stalo nad 6 milijonov ter je zgrajeno na način, da se zamorejo v njem dajati cirkusne predstave, razne vodne igre, melodrame i. t. d.
Starši izstradali otroka. Zakonska Hiesiger v Enzersdorfu pri Dunaju sta bila pri svojih sosedih zelo na slabem glasu, ker sta s svojim 8 letnim otrokom ravnala zelo grdo. Ko sosedje otroka dolgo niso videli, so to naznanili orožništvu. Mati je slednjič priznala, da je svojega 81etnega sina zaprla v klet. Ondi so v kotu našli otrokovo truplo. Revež je umrl od lakote.
Tuberkuloza in stanovanja.
Romberg in Hadicke v Marburgu sta dognala, da je pljučna tuberkuloza pravzaprav sobna bolezen. Glavni vzrok njenega razširjenja pa niso ravno slabo zidana stanovanja sama na sebi, ampak predvsem okolščina, da živi velik del ubogega prebivalstva z nečednimi, pokašljujočimi in iz-pljuvajočimi bolniki v ozkih, nečednih, temnih in brezzračnih stanovanjih. Nadalje pa oboli mnogo ljudi, ako gredo v novo stanovanje, katero je malo prej okužil lahkomiselni bolnik, za katerim se ni zadostno izčistilo. Boj proti tuberkulozi treba bojevati tudi po stanovanjih, da ne postaneje druge osebe žrtve te strašne morilke človeštva.
_enska na vešalih. Iz Philadel-phie, Pa. poročajo: Tukajšnje višje sodišče je potrdilo smrtno obsodbo proti Katarini Danzovej, katera je umorila svojega soproga W. G. Danza. Zajedno z njo je bil na smrt obsojen tudi zamorec George Hoosey, kateri je dal morilki strup, s kojim je zastrupila svojega soproga.
lfladine žabe. Zvezina ameriška vlada namerava v San Marcos, Texas, ustanoviti zavod za gojitev žab.
Našel zaročni prstan in — nevesto. Iz Augusta, Ga., v Ameriki prihaja poročilo: Pred štiridesetimi leti, leta 1865, se je James Martin, po poklicu stavbeni inžener Grand Trunk železnice, zaročil s Frido Olmstead iz Auguste. V znak svoje ljubavi podaril ji je zlat prstan. Kmalo nato je odpotoval na inšpekcijsko potovanje Za časa njegove odsotnosti je Miss Olmstead odšla z nekim prijateljem veslarit na bližnje jezero. Tu sta vjela malo povodno ptico in Frida ji je dala svoj prstan na vrat. Trenutek kasneje je pa ptica ušla v vodo in nihče je ni več videl Ko se je Martin vrnil in zvedel o istem jezeru, ni veroval, da je ptica odnesla prstan. Vsled tega sta zarok* razdrla in Martin se je povrnil v Nemčijo, od koder je prišel. Nedavno so pa ribiči na istem jezeru vjeli povodno ptico in našli na njenem vratu diamantni prstan, kateri je bil last gospodične Olmstead. Ona je takoj pričela iskati Martina, katerega je tudi našla še neoženjenega. Poroka je sledila in sedaj sta oba srečen zakonski par.
Po svetu.
Kitajske muke. Na Kitajskem mučijo zločince na strahovite načine. Najhujša je muka, ako obsodijo človeka, da mu kaplja na teme sveža voda. K« je pred kratkem neki nemški profesor o tem pripovedoval svojim učencem, se je eden neverjetno nasmehnil. Profesor ga je pričel prepričevati, da ne bi mogel vzdržati kapljanja vode niti na roko. Učenec je dejal, da bi mogel. Nato je nalil profesor v posodo liter vode, dno posode pa prebodel s finim svedrom. Učenec je dejal roko pod posedo in voda mu je začela kapljati na roko. Izpo-Jelka se je dijak smejal, ker mu je dobro delo, ko je kapljala na roko hladna veda. Ko mu je na roko padla dvestota kapljica, se je dijak nehal smejati in pokazala so se mu znamenja bolečine. Roka se mu je pordečila in bolečina je bila vedno hujša. Po 250. kaplji mu poči na roki koža, a do 400 kaplje ni mo?el več vzdržati, onemogel je. Kakšne merajo biti šele bolečine, ko kaplja voda na teme, ker je glava sploh in mezeg v glavi mnogo bolj nežen in zatoraj tudi mnogo občutljivejši.
»Moj brat Je umrl pred 150. leti". To izjavo je nekdo podal pred nekim angleškim sodiščem. Šlo se je za dedščino. „Imate li brate ali sestre?" je prašal predsednik sodišča. .Imel sem brata, ki je pa umrl pred 150. leti." Visoki sedni dvor je menil, da se mož hoče iz njega norčevati, in ga je že hotel kaznovati zaradi žaljenja sodnikov. Mož pa je dekazal svojo izjavo. Oče njegov se je eženil z 19. letom in kmalu potem se mu je rodil sin, ki je umrl še istega leta. Pozneje, star 75 let, se je oče oženil drugič, in iz tega zakona se je rodila priča, ki je sedaj 94 let stara. Ako tej staresti prištejemo čas med rojstvem obeh bratov, 75 manj 19, ali 56 let, dobimo števil« 150. Mež je imel torej prav, ko je dejal: „Moj brat je umrl pred 150. leti."
Junaška ljubezen do bližnjega. Junaško dejanje se je pred kratkim vršilo v Barceloni. V neki tovarni je padel v vrelo barvo 141etni fant, sin tovarniškega delavca. Oparil si je obe nogi v tekočini, namešani z bakrenim vitrijolom. Rane so bile grozne, akoravno so ga delavci takoj oprostili. Rane so se kmalu razširile od podkolenkom gori do stegnov in zdravnik je izjavil, da bo moral deček dati obe nogi. Rešitev bi bila mogoča le, ako se polože na epečena mesta zdravi kožni deli. Ker pa so bile rane jako velike, bi ne zadostoval eden. Prvi se je oglasil tovarniški kaplan in komaj v 12 urah, ko so zaznali delavci za njegov zgled, oglasilo se jih je okrog dvajset. S temi junaki sta tekmovala tudi oba sina tovarnarjeva, Klavdij in Santjago. Njihova požrtvovalnost je delovala kaker signal in drugi dan se je oglasilo zopet 35 delavcev. Zdravnik je u videl, da takega števila ne potrebuje in je irbral izmed onih, ki so se oglasili prvi, 10 najbolj zdravih. Tovarnarjeva sina in kaplan sta bila zraven s sedmimi delavci. Od teh je petem zdravnik vzel potrebne kožne dele, da reši mladega reveža.
Psi z ovratniki in škornji.
Neki londonski list vprašuje, je li to napačna dobrotljivestv ali pa grozovitost, da pse tako oblačijo. Že več časa smo pse videli hoditi okrog v dolgih, rdečih suknjicah, ki so imele ob straneh žepe itd., toda vse te in enake mode prekaša najnovejša neumnost. Videti je namreč na ulici pse z visokimi ovratniki in ovratnicami, spodaj imajo obešen zvonček, na nogah pa male, usnjate škornje, ki naj varujejo pse pred prehlaje-njem. »Poznam damo," pravi dopisnik, „ki je silo navdušena za obute psičke in svojega psa pri deževnem vremenu nikdar ne spusti na ulico brez ebuvala. Gospa trdi, da pes, odkar nosi čevlje, ni več prehlajen. Morda ima ta način ravnanja s psi to dobro lastnost, da izboljšava naravo, toda ako pomislimo, kako nesrečno izgleda bitje v čevljih, se nam zdi, da bi rajše trpelo pre-blajenje. Ko so psi v Londonu še torbe nosili, se je moj psiček branil iti ven brez torbe. Nisem vedel, ali to izvira odtod, ker se psu zdi imenitno, nositi torbo, ali pa ker se boji oblastnij, toda slednjič sem uvidel, da je mej mali prijatelj dognal, da pemenja torba izprehod, brez torbe pa samo vrt. Morda se bodo psički čevljev in ovratnikov Ni navadili.
, Znorel, ko je ugledal svojo
*eno. Iz Mc Keesport Pa. v Ameriki poročajo: Premogar Ivan Moško je delal šest let marljivo v rovih tukajšnje okokolice in končno prihranil tolike, da bi si lahko tukaj ustanovil svoje ognjišče. Ta jedina želja se
je tudi izpolnila in nedavno je prišla semkaj njegova soproga. Vsled sestanka se Je pa ubogi Moško tako razveselil, da je od samega veselja — znorel in so ga morali odvesti v bolnico, da se pomiri.
Krtka posojilnica Ijijiste okolice
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
v Lijubljani

lastnici
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 52-21
41
2 |0
C V
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
W Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske F r nif Q jr* jo
posojilnice znaša	& V4j,04j 4"'
stavtg hran' K 5,089.883-14. Dp= K 23,806-306-40. sSr K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. PoStno-hranilnlčnega urada St. 828.406. — Telefon St. 185
Šolska zgradba v Ribnici.
Zaradi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Ribnici se bode dne 15. maja 1.1. popoldne ob 1. uri vršila
obravnava v šolskem poslopju v Ribnici.
Stavbarska dela so proračunjena:
1.	Zidarska in težaška dela............. K	36.973 04
2.	Tesarska dela in pokrivanje strehe.............14.55488
3.	Kleparska dela................. „	1.692-86
4.	Mizarska in ključavničarska okovna dela...... „	10.726-86
5.	Ključavničarska dela in železje.......... „	10.420'92
6.	Pleskarska dela................. „	1.128 57
7.	Steklarska dela................. „	1.61616
8.	Slikarska dela ....................10671
9.	Lončarska dela.............. . . . _780'—_
860 3-2	K 78.000--
Krajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico oddati vsa dela enemu podjetniku ali pa posamezno. Do obravnave se lahko pri krajnem šolskem svetu vlože pismene in zapečatene ponudbe, katerim je priložiti 5% varščine V 8 dneh po sprejetju ofertov je varščino dopolniti na 10% ponudene vsote.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se lahko ogledajo do obravnave pri krajnem šolskem svetu.
l^rajni šcl^i Ribnico, dne 22. aprila 1905.
immmm
Uljudno naznanjam, da sem s 1. majnikom tega leta v Kostanjevici (Dolenjsko), in sicer v vulgo „Markovi hiši" otvoril svojo
odvetniško pisarno.
895 2—2
Dr. Franc Prevc.
ms
m p
m
»rt«
m
239 26-
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi para^ menfov.
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obha-Jllne burze, štole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldabine ter izvržuje vsakovrstno eerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cena po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudiaado-voljno prevzame.

Naravna studenčnica
Poizkusite in prepričali se bodete, da je
Coketova voda
najboljše zdravilo proti goši, oteklemu vratu, bolečim očem, težki sapi, pokvarjenemu želodcu, oteklemu trebuhu itd.	870 26—2
Dobiva se pri lastniku
Štefan Bergant
(posestnik na Črnučah pri Ljubljani) Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Za
i
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih so išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzrooil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
alkalična kislina
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.j Marijine in Frančiškove kopeli. 38 15
hvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih .psaerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ia >lnom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peta* Lastnik-i h Ljubljani.	32 52-17
Fr. Wagner
mizarski mojster
Ljubljanay Gradišče 6
se priporoča slav. občinstvu v izdelovanje prodajalnih, pohištvenih in kuhinjskih oprav ter vsa druga mizarska dela in popravila, kakor tudi polaganje in čiščenje parketov.
Izdeluje se hitro, natančno, trpežno in po najnižjih cenah.
Sprejme se tudi
mizarski vajenec
580 7
s hrano.
Hišsi*
dvonadstropna V dobrem stanu tik sv. Jakoba cerkve, pripravna za kakega vpokojenega duhovnika
Mr se prostovoljno proda.
Natančneji pismeni ali ustmeni pogoji se izvedo v prodajalni, sv. Flo-rijana ulica št. 14 v Ljubljani.
u Ključarski obrt
sprejme takoj
Ivan Peterca,
ključavničar, Dolenjska cesta 19, v Ljubljani.
894 4—2 1122 100-89
Učenca
Zahtevajte
brezplačno In franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godBenih reči
Hanns Konrad
tOT&rni u ure ln Iimna trgovini Moit it. 955, Ceiko.
Pr»T» amei. ulk. remontolr• ura • »Idro, •<
•lafn »oikopf patent t trpetnem fntralo	0\n OTfl
ti J«le«OTe(cm oimja ■ n»g. Terllleo Ii nik-	&iu' * J"' lja U primkom, komad ————
I ^Zaščitna znamka: ..Sidro"^ J
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za T3nli» - Expeller
)e splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo j cena 80 v., K l'4o in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatli ah z našo zaščitno znamko „Sidro iz Rlchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova. Dnevno ra*poHIJan)e_
6 mesecev na polzkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja »vetovnoznan«, tvrdka ne potrebuje pri polivali svojih ur. Razpošiljam že leta	407 10-10
v popolno zadovoijnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnetlako, sistem
Samo
fl. 2*25	____
aro s sidrom št. 99
verlilco In fute-ralom
Roskopf-patentnem.
s plombo
t črnem imit. jeklen, ali nl-keln&stem okrom, pat. email. kuzališče, 96 ur idočo, natančno repasirano 8 triletnim primernim jamstvom, ▼ futeralo iz jelenine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno gl. 2*26, 3 komadov gl «'50, 6 kom. gl. 12-50. Ista nra z dvojnim pokrovom gl. S 50. Cene >1-atam »ltoskepf" - ure, brez plombe, k.korin« prodajajo mali urarjl In trgovci, komad gl. 1 75-
Donar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesBcih v nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna nr
v Mostu (Briix) st. ® 1099, (CeSko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatim! in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi Iz vseh delov sveta. Bogato llnstr. ceniki z nad 600 slikami se na ta-htevo pošljejo gratls ln franko.
Pri nakupovanju
suknenega = manufakturnega blaga =====
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
250 62-12
suknenih ostankov.
Najcenejša vožnja v Ameriko, "gg
E. Kristan
oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
Amerik
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
468 43-9 —
(na dvoriiču).
T
Jtf Najcenejša vožnja v Ameriko. ^SB
>
3
n i
K
D
rs
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko kjučavnicarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ul. 4.
nrinoroča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovale vseh v to stroko spada nčih nredmetov• iiSno omfeija na »troj, obhajllft. ml«, ogpoj« na mi»od«o«u, obmajno !r.ij.rv.™ v«t., balkoni, v.nande, .tolpn. kHi«. it.dllnlk., .t*.lovod., l.l.ana
okna, i.l.zne st*e»n. atola itd.
Specijaliteta: vaijiSnt «a«to*i in aoinJn. plahta po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.	1055 62-45
HalboUSn, najlepša In najcenejša
• ura sedanjosti •
prave Roskopf-double-zlate Savonnef remonfolr s sidro
so najnovejše Roskopf-ure. Te ure imajo izborno in zajamčeno, precizno kolesje s sidro so dvojno pokrite s 3 zelo močnimi plašči iz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobna kovina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno ob-čudujejo radi krasne izvršitvein se ne razlikujejo od pravih zlatih ur.
Cena 5 gld. K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double-zlata gld. 1'50. Vsaki uri je priloženo triletno pismenojamstvo. — Pošilja proti povzetju Josip Splerlnj, Dunaj I., Postgasse 2-51. 406 10—10
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska oesta 31
zraven irange
HAMBURG4MERIKA
Iz Ijubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in detrtek
v tednu.	1503 52-35
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
| Pojasnila po večkrat brezplačno.
A. Kraczmer Sjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pra-igrani klavirji, solidno in ai= stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, mm
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-f er, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje r usnjem strokov-njaško in preskrbno in naraiunavajo najcenejše.
1517 52-34
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga molkih, damskih ln ofroSklh čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih golsserskih gorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—4

Ernest MammersGhmidU nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
trgovina železnin in kovin
L j u b lj a n a, Prešernove ulice štev. 50
Velika zaloga
kuhinjskega orodja oprave —
JOSIP STUP1CA
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprat/
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 7
Cene nizke.
Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajočo in želodčni krčutešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Skat-Ijica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mojtu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—8
pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40-21
pristno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.10 dolg, zad. za kompl. obleko za gosp.(suknja, hlače, teiovnik)
stane le
K 7, 8, 10 iz dobre K 12, K 14 iz boljše K 16, K 18 iz finejše K 21 iz najboljše
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist, loden, svlln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna In solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Slegel-lmhof v Brnu.
Vrorcl mstonj In franko. ZnJ&niP poSIIJatef po rzorcH. Velike so prednosti, ki jih linajo od|emalci, ki dobivalo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 6 maja. Danes je državni zbor končal debato o drugem branju carinskega tarifa. Ker je bila zbornica slabo obiskana je predlagal češki narodni socialist Choc konec seje, kar je pa bilo s 107 proti 2 glasevom odklonjeno. Za Prašekom je danes govoril Slovenec Ploj, nakar je bil sprejet predlog za konec debate. Glavna govornika Baxa (proti) Kinek (za) govorita danes popoldne.
Dunaj, 6. maja. Tu se je dogodila strašna nesreča z avtomobilom, ki je prišel v dotiko z električno železnico. Inženir jurski je mrtev, en monter smrtnonevarno ranjen in ena oseba nevarno ranjena.
Budimpešta, 6. maja. Zbornica na daljuje debato o adresi na vladarja. Dvo-bojna afera grofa Tisze je poravnana, ker so priče od Tisze na dvoboj pozvanega po slanca Pozsgaja izjavile, da Tisza že opeto-vano na slične medklice ni reagiral.
Peterburg, 6. maja. V Carskem selu se je vršilo priseganje 1150 vojaških kadetov za častnike. Car je povdarjal, da se je imenovanje izvršilo 4 mesece prej, nego po navadi, ker je med častniki v Mandžu riji veliko izgub.
Moskva, 6. maja. Policija je aretirala danes tri odlične odvetnike, ki so člani demokratske stranke.
Moskva, 6. maja. Sem je došlo 80 zastopnikov zemstev, ki imajo tu svoj shod Shod ni javen in se vrši vsak dan v drugem privatnem stanovanju. Sklenilo se je da se o sejah ne izda nobenega poročila. Inozemski poročevalci nimajo ^pristopa Dnevni red je: pregled dosedanjega delovanja zemstev, načrt o novi organizaciji države, nadaljnje delovanje.
Varšava, 6. maja. Meščanstvo je prosilo generalnega guvernerja, naj uvede o zadnjih dogodkih preiskavo. Le s kaznovanjem pravih krivcev se bo pomirilo prebivalstvo.
Pariz, 6 maja. Delcasse namerava radi spora z Rouvirjem odstopiti.
Reka, 6. maja. (K. u.) Nadvojvodi Jožetu je vedno slabše.
London, 6. maja. „DaiIy Telegraph" poroča, da je „Askold" nameraval ubežati iz Sangaja. Ko so izvedeli za to namero, so obrnili na „Askolda" topove iz utrdb.
Tokio, 6. maja. Narodna svečanost v čast do konca januarja padlim vojakom bo končana danes ponoči. V mestu je veliko navdušenje.
Toko, 6. maja. V japonskih mornariških krogih menijo, da cilj Roždestvenskega niVladivostok a m pak luka Petro p a v 1 o v s k na K a m č a t k i, ki bo operacijska podlaga ruskemu brodovju. Tu je ruska vojaška uprava izvršila že vse priprave za daljše bivanje brodovja. Okolu luke so napravljeni velikanski nasipi. Sedaj je Roždestvenski pri Dajtu, severno od zaliva Honghoi.
London, 6 maja. Japonski zunanji urad objavlja izjavo, da še ni mogoče nič učiniti proti brodovju Roždestvenskega.
Pariz, 6. maja. „Matin" poroča iz Peterburga : Zopet obračajo nase pozornost operacije v Mandžuriji. Vojski si stojita nasproti ter se ojačujeti. Sicer zadnji boji med prednjimi stražami še ne pomenijo velike bitke, vendar kažejo, da se na obeh straneh pripravljajo nanje. Vojski sta razpostavljeni približno tako, kakor pri Mukdenu. Rusi menijo, da je položaj Japoncev tak : Armada N o g i j a je na levi, potem Nodzuova, v zgornji dolini Hunha je Kavamura, v reservi sta pa ostali dve armadi južno »d Tjelina. Na zapadu do Mongolske se zbirajo čete Hunhuzov.
London, 6 maja. V Tokiu je razširjena vest, da je maršal Ojama pričel zopet novo prodiranje s celo svejo vojsko.
flVeteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Petinpedesetietni uspehi Anatherina.
Slabi zobje lahko povzročijo otrovanje organizma, gnojitve, zastrupljenja krvi, ki jim celo sledi smrt, dalje živčne komplikacije z znaki otrpnelosti in vobče so votli zobje velika nevarnost vsakemu človeku. Izkušnja nas uči, da ima izmed 100 ljudi 80 gnile zobe; med njimi imajo nekateri zobe kakor razvaline, zobno meso vneto, nalahko krvaveče In polno mehurjev, ki teče iz njih gnoj, ki jim že na razdaljo diši gnusno iz ust. Po izreku učenjakov povzročuje in pospešuje navedene nedostatke po-največ raba kislinastih in penečih se solznih sredstev. Profesorji in zdravniki torej priporočajo zaradi zanesljivosti za ohranitev zdravih ust, zob in zobnega mesa kakor tudi proti takim bolečinam sedaj zanesljivo učinkujočo pristno Anathe-rtnovo zobno In ustno vodo ces. ln kr, dvornega zdravniku dr. J. G. 1'oppa na Dunaju XIII/<! tudi nrotl dISanju iz ust v steklenicah po kron 2 80. K 2-— in K 1"— z modro francosko etiketo v zlatem tisku in s firmo Anatherlnov zobni crOme v lončkih po 60 h, ki zobe temeljito na neškodljiv način čisti ln deslnlteirii. — Naprodaj povsod jn v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju J. Mayrju v Ljubljani.	2090 c 10-2
a a O	Čas opazovanja	Stanje baroni o tra T mm	Tempo-ratura po Celzija	Vetrori	N«bt	Hi ii" AH
5	9. zveč.	739-0	+15'8	brezvetr.	del. obl.	00
g	7. zjutr.	7391	+14'4	sl. s vzh.	obl.	
	2. pop.	737'8	+20-8	sr. svzh.	sk. obl.	
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospa
Marija Mandič
vdova magistratnega uradnika
po kratki bolezni, previdena večkrat s svetimi zakramenti, danes, dne 5. maja, ob pol 5. uri popoldan v 86. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v nedeljo, dne 7. maja, ob pol 7 uri popoldne, iz hiše žalosti, Pred prulami št. 27, na pokopališče k sv. Krištofu in tamkaj v lastno gomilo položena k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba.
Preblaga in nepozabna pokojnica se priporoči v pobožno molitev.
Ljubljana, dne 5. maja 1905.
Štefanija Fiara. Anton Volta,
934 1—1	uradnik.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma tašče in stare matere, gospe
Karoline Persche
c.kr. deželno sodn. nadsvet. vdove
za mnoge krasne darovane vence kakor tudi za številno spremstvo na zadnjem potu izrekajo najiskrenejšo zahvalo
940 1—1
CINKARNA. Izurjeni valjači, vlivači in rezači
se sprejmo.
Dopisi poti „W. H. 2341" na Rudolf Mosse, Dunaj :. Seilenstiitte 2.	886 2—2
Franc Jožefov
grenki vrelec
(V. med. oddelek splošne bolnice, Dunaj.) Zaloga v Ljubljani: Mihael Kastner ln Peter Lassnik.
795 26—2
Za premnoge dokaze presrčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubega, nepozabnega sina in brata, gospoda
Antona Matajca
izrekamo svojo najtoplejo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, sl. vodstvu in učiteljstvu tukajšnje ljudske šole, sl. požarni brambi Stražiški in sl. pevskemu zboru »Narodne Čitalnice* v Kranju. Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast.
Stražišče pri Kranju, dne 4. maja 1905. 933 1-1 Žalujoči ostali.
Naprodaj ie hiša
št. 41 v Stožicah, obstoječa iz dveh sob, shrambe in kleti. Pri hiši je sadni vrt in vodnjak. Skupna cena 3200 K. 914 3—3	Poizvese istotam.
Med dolgotrajno boleznijo in povodom smrti naše nepozabne sorodnice	944
Ernestinke Majušar
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se radi tega tem potom vsem za vse izkazano ljubeznivost, posebe pa še pre-častitima gosp. salez. duhovnikoma Valjavcu in Kovačiču, ostali preč. duhovščini, čast. usmiljenim sestram, salez. gojencem in sploh vsem, ki so kakorkoli izrazili svoje sočutje. Kropa, 6. maja 1905.
Žalujočo rodbino Šolar.
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in -j«-*«« i krčem, Brigthovemu Pf,Porocena ■ Izborni vnetju ledvic, katarom -j—77-. v grlu in krhlju, v želodcu zflraY"MI	in črevih, diatezi, zaprtju,
ličinki! 9sob l-i boleznih na jetrih itd.
v
5iualni $troj
za Kroječe (Ringšif)
le eno leto rabljen, v dobrem stanju se proda iz proste roke. Več pove Franc Rupar, kovač Škofjaloka 16. 936
Dobro znana, stara
gostilna
na DolenlsKsi cesti
937
3—1
se odda
ej s l. malem u najem. ®
Poizve se v pivovarni Auer.
Zahvala.
Jb slavnosti, katero mi je pred tednom tako ljubeznivo priredilo „Ljubljansko prostovoljno gasilno in rešilno društvo" v spomin na 30-letnico, odkar delujem na polju gasilstva, mi je prišlo od toliko odličnih strani toliko iskrenih čestitk, da se nikdar nisem nadejal, da mi bo ob moji 30-letnici tako častno priznanje. Z veliko hvaležnostjo se zahvaljujem za vse lepe trenotke, " katere so mi povzročile te čestitke, ker v njih vidim predvsem splošno priznanje in prijaznost napram delovanju našega društva.
______ Zato sem v prvi vrsti dolžan zahvaliti se županu stolnega mesta
Ljubljane g. Ivanu Hribarju in občinskemu svetniku ravnatelju gosp. Ivanu Šubicu, ki sta s svojo navzočnostjo počastila slavnostni večer, potem pa vsem svojim dragim tovarišem ognjegascem v ..Ljubljanskem prostovoljnem gasilnem in rešilnem društvu", s katerimi me je v vseh časih družila ozka vez ljubezni do društvenega prospeha, posebna hvala za požrtvovalni trud pri slavnosti društvenemu podnačelniku in predsedniku pevskega zbora gospodu Josipu T u r k u in vsem gg. d r uštve ni m odbornikom, vrlemu društvenemu pevskemu zboru, katerega podoknica mt ostane v neizbrisnem spominu ter slavni društveni godbi. Se enkrat srčna hvala odboru in moštvu za vso požrtvovalnost, ki je pričala o pravi kolegialnosti, katera vladaj vedno med nami in hvala za prekrasno darilo,
katera izročitev me je ganila do solz.
S čuti posebne hvaležnosti in udanosti se zahvaljujem preblagorod-nim gospodom, ki so se me spominjali z nepozabnimi čestitkami, posebno velespoštovanim gospodom: dežel, odbornikoma gg. Petru Graseltju in Fr Povšetu, 1. magistratnemu svetniku g. Jan. Von či ni, g. nadzorniku A h činu predsedniku zveze g. Doberletu star., tajniku zveze g. nad-učitelju F. Troštu, c. kr. prof. g. dr. Mihaelu Opeki, g. dr. Valentinu Krisperju, svetniku g. dr. 1. Kop r i vi, primariju g. dr. Vinko Gre-goriču g. dr. Fr. 111 ne r ju, ravnatelju g. Rajku Sam s i, zdravniku c. kr. tobačne tovarne g. dr. Ivanu Zajcu, občinskemu svetniku g. Jos. Lenčetu, g posestniku Antonu Frohlichu, g. Fajdigi in gosp. Stefančiču v Kamniku, načelniku ognjegasnega društva v Dolenji vasi g. Ig. Merliarju, g Mautscheku v Gradcu, g. nadučitelju Franu Lavtižarju, čč. gg. Salezijancem na Rakovniku in vsem drugim gospodom, ki so me počastili na domu, ali mi na katerikoli način čestitali.
Naravnost preseneteli so me pa številni, lepi pozdravi ognjegasnih društev c kr. tobačne tovarne in iz Gamelj, ki sta poslali na slavnost svoje izvoljene zastopnike, dalje čestitke ognjegasnih društev: iz Opatije, Rudolfovega, Litije, Vižmarij, Št. Vida, Ribnice, Radovljice, Bleda, Gradca, Boh Bistrice, Škofeljce, Krškega, Karlovca, Vrhnike, Borovnice, Šmartna pri Litiji, Dol. Logatca, Begunj, Pirnič, Šmartna pod Šmarno goro m tovarniške
požarne brambe iz Vevč.
Vsem bodi na tem mestu izrečena odkrita zahvala z željo, da tudi
naprej, kadarkoli nas kliče dolžnost s hitrim delom prihitimo svojemu bližnjemu
,Na pomoč!"

Ludovik Strice1.
Ljubljana, 6. maja 1905.
946 1
C. k. priv. zavarovalno društvo Biunione Adriatica di Sicurta
v Trstn.
945
Pozor!
Izvrstni brinovec a K 180 I slivpovec „ „ 1-501
razpošilja Anton Mlakar, lili
942 6—i Točna postrežba!
^lužbc dcbi ta!^ej
zadostno izobražena, a ne premlada
katera ima energičen nastop kot gospodinja večje nranonna družine in primerno izobrazbo, katero bi morala vporabiti za vzgojo dveh otrok.
dama
Biti mora harica.
919 2—2 obenem tudi dobra ku-Kje, pove upravništvo.
Priporočam se za cerkvena dela 918 5-2 častiti duhovščini
jlnfon Radej
podobar, pozlafar in slikar. Mali kamen 5f. 24 pri Rajhenburgu.
C23
Roparska morilca
Frančiška n Henrik Klein
i
z Dunaja, sta popolno po naravi na ogled j od danes dalje v
Traberjevem muzeju
v Lattermannovem drevoredu.
929 3 -1
Dnč 26. aprila t. I. vršil se je občni zbor, kateremu se je predložilo ravnateljsko poročilo in računski zaključek za 66. upravno leto (1904). — V nastopnem navedemo bistvene podatke.
V oddelku za zavarovanje na življenje vložilo se je 8875 ponudb za kron 52,113.581.—, izgotovljene police znašale so K 46,007.902,— zavarovanih glavnic. Zavarovano stanje znašalo je 31. decembra 1904 okroglo 295>/2vmiHjonov glavnice in K 758.052.— rent. Čisti prirastek znašal je K 19,511.076.— glavnice. Premijskih dohodkov je bilo K 12,451.993.— ; za smrtne slučaje in za slučaje doživetja izplačalo se je K 6,334.142. —. Pomožna premijska rezerva za znižanje obrestne mere zvišala se je z odkazom K 100.000,— na K 1,800.000.— Premijska rezerva in premij-ski prenosi tega oddelka vštevši prejšnih K 1,800.000.— znašajo K 81,752.772-43 in izkažejo po odbitku pozavarovanja za K 5,408,662.— prirastka.
Premijski dohodki znašajo v oddelku zavarovanja proti požaru K 21,961.845. -, v oddelku zavarovanja proti škodam pri prevažanji K 1,437.996.—, za zavarovanje proti tatinskemu ulomu prejelo se je K 302.809.— premije; za pozavarovanja v teh treh oddelkih potrebovalo se je kron 10,647.564. — , za izplačila odškodnin K 17,727.451.— odštevši delež pozavarovanj K 9,287.382,-. Premijska rezerva v požarnem oddelku narastla je — odštevši delež pozavarovanja z kron 337.187.— na čistih K 7,355.819.-.
Vsled kurznega narastka vrednostih papirjev nastala večja vrednost odkazala se je rezervam za kurzne menjave. Po odbitku pravilničnih dotacij ostali prebitek razdeli se kot dividenda po K 180. na vsako delnico kakor v pretečenem letu.
Društvene rezerve znašajo z 31. decembrom 1904. ne oziraje se na rezerve za škode — čez K 95 milijonov, in sicer pre-mijske rezerve (odštevši pozavarovanje) K 81,352.181. — , pomožna premijska rezerva za znižanje obrestne mere K 1,800.000.—, rezerve dobička K 7,489.914.— in rezerve za kurzne menjave K 4,414.415,—. Premoženje vpokojninskega zaklada ter hranilne in preskrbovalne blagajne društvenih uradnikov znaša skupaj K 1,575.515.
Glavni zastop za Kranjsko pri tvrtki J. PERDAN
v Ljubljani, cesarja Jožefa trg št. 11. j

naznanilo preselitve.
Aleksander Gotzl
podobar in pozlatar
si usoja naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da je premestil svojo obrt iz Wolfovih ulic št. 8
v Lassnikovo hišo
925 3—1
v isti ulici št. 1,
ter se priporoča v nadaljna cenjena naročila, zagotavljajoč, da more sedaj ustreči vsem zahtevam cenjenih naročnikov.
MT Jutri, dne 7. maja v
restavraciji »pri Levu"
Morije Terezije cesta it. 16
otvoritev vrta
s koncertom vojaške godbe.
Začetek ob '/24. ure po-poludne, vstopnina prosta. Točilo se bode dobro znano puntigamsko marčno in bavarsko pivo, kakor tudi pristna vina. Preskrbljeno je za mrzla in gorka jedila.	935 i_i
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Dva dobra
kamnoseku
se sprejmeta takoj. — Naslov pove upravništvo.	928 1-1
Sprejme se takoj
kleparski pomočnik
v stalno delo pri 930 3-1 Ludevik Burger-ju v Ribnici, Dolenjsko.
Proda se Večje posestvo
na Dolenjskem, blizu želez, postaje.
Gospodarsko posl»pje z zemljiščem, mlin In Žaga (cikular-žaga).	941 4-1
Natančneje se poizve v upravništvu „Slovenca
Lepo stanovanje
z 2 sobama in vsemi pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
Poizve se na Karlovski cesti 32 pri gosp. Alojziju Gangl.	913 3_3
1©
Za vsa v orgljarsko obrt
spadajoča dela se priporoča
Ivan Rebolj, orgljar na Vrhniki.
Izvršuje dobro, kar spričujejo raznovrstna spričevala, in poceni.
926 1—1
20-30 panjev čebel
je na prodaj 939 1-1
pri g. Janez Srakar-ju
Tomaževo 36 pi»i Ljubljani.
Vabilo ~
na
redni občni zbor
okrajne hran. in posojilnice v Idriji
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 14. maja 1905 ob 1. uri popoldne
v dvorani občinske hiše.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva o računskem sklepu.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev ravnateljstva in nadzorstva. '
5.	Poročilo odbora o nakupu posestev.
6.	Slučajnosti.
923 i-i	Načelstvo.
mM izdelovctelj metla
£sv-mm13 je mmi1 svoj° qm » Hrenove ulico 11 §
ter se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v obilna daljna naročila. 927 2-
|.\V>.\/> •A-AJ-.V. V--.\Vi».V.2.>?.}.'?. ■ "•v-/. V V < <r/'<'.\" -•TA VV < V V < \v-/.
21 .N/>s.y.7✓ .V. 7>.\>■', ■•/--•■■/-.>.\V>
kr/, vV vv ,«t/,<t/. <r/. vv <
v-/. <r/.
.NV> ,\/> V--.V > .v.
>\'i y-'.>

VY'.;TA.,--A • .7
mmm. mm
C. Kr. tobačne tem m
<T/.<r/. ST/. VV <<T/> VV < V-/. vw. \v/.
'■¥; '-•> ■/'•> v-^ v-^ v > .V'. ■) ,\v. >
mmmmmm
XV/. \ V/. \v/. Sv/,
.V> .V> .\V> .\V>
•i/V SV/. W/, \r>/%
.N/> ,S/>
mmm
ordinira
od maja naprej
v novozgrajenem hotelu
924 3-1
„UN!ON"-
Uhod s Frančiškanskih
ulic.
-<TA<TA<TA VY f.
.v.X>.\V>,\/>:'/>.\/>'y <TA<TA<TA<TA >W, >V<NW. NW.
>.\> > >	.\ /> .\V > .\V>
<7/•<?/• VV ,«T A < ^.V NV-/. viTA<TA</V
' ^ '/-> > \y> V^-.s .\V> > .V. >
< VV .«TA\W. <T/'NNV/. W<</.V
Hotel,Union*.
Ogrsk. franc. zavarov. dražba, Budapest
„Franco Hongroise"
Glavno zastopstvo v Ljubljani, Mestni trg 25
prevzema kakor neprestano že 25 let, tudi letos zopet
zavarovanja proti toči
po najnižjih dolo£enih premijah. Škode se kulantno i likvidujejo in točno plačujejo. Od leta 1880. do konca 1904 je zavarovalnica izplačala nad 160 mi-ljonov odškodnine svojim zavarovancem.
Sprejmejo se spretni zastopniki pri gorenjem 891 D 1—1 glavnem zastopstvu.

<TA<7V.VY;: V.V;,
mmm
v V < V V < <T A <T /• ■/-L^	V—
.\V. .V/.........
.\/> .v/> > .V'	/> V/>
TriovsKi učenec
sprejme se v trgovini z špecerijskim in ma-nufakturnim blagom, takoj ali s 1. junijem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pismeno dopošljejo na	921 3-1
Fran KJs. Goli, trgovec v Idriji.
Stanovanje
s kuhinjo, dvema sobama in navadnimi pritiklinami v prvem nadstropju na škofijskem zemljišču v bližini cerkve sv. Petra in Srca Jezusovega, se odda s prvim avgustom tega leta — Natančneje se poizve v upravništvu „Slovenca." £ 931 3—1

W Nakup la prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreak, donarjev itd
Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Premoge za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M 13 M C U __
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, L, Strebelgasse 2

v vseh gospodarskih in finančnih
o kurznih vrednostih vseh fipekulaoljskih
aer Pojaanlla
stvareh, potem	______ ___________ ____
vrednostnih papirjev in vestni nasvoti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	18 150—48
Važno!	Yažno!


r
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišCa, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcljo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 62—42
Oblasty. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija JUifon Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
ti
Cena vžigalic: 40110
l orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48--franko Ljubljana, 2% popusta.
ce c ce

' VŽIGALICE
družbe &v. Cirilo in Metcoa . ij Zaloga pri Jv.Perd anovLjC':'.jam.\
TJ 9
<o O.
> V£
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 franko Ljubljana, 2% popusta.
Optični, zavod
a n
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—42
Karol Kavšeka nasl.
SCBNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G.Auerjevlh dedičev
0 pri »belem konjičku" 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izborat marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-G3j G2j lidno ceno. Q O
J. Spunt, gostilničar.
155 52—15
>sjr^T	^ ——
Na najviSJe povelje NJeg. y c. In kr. apost. Veličanstva
XXIV. c. kr. državna loterija '
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija dop^e^vsebuj?0011018 898 dobitkov vgotovlnl
853 10-2	v skupnem znesku 512.980 Kron«
Glavni dobitek znaša 200.C00 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 15. junija 1905. — Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzi javnih in železn. uradih, v menjalnicah L	itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
^fyOd C.kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) vlj/ TŠnSs._J&JK
Zdravj^j^^ajve^e^vogastvi^
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kap-
i^llll ljice sv. Marka se uporabljajo za fežssil! (g, notraaje in zunanje bolezni. O
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste
ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: |I\e$fna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. HarKa.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. 1 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. <f 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11- K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360. NgStlKl lGKtlfflQ, ZD^Blj, Ustanovljena 1.1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 191 20-14
Zdravje je največja bogastvo !
Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25% pod tafifom.
Zdravilišče Krapina-Toplice
na Hrvaškem.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
O	o
00000000000000000
o
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR=LINE"
Bed Star.
00000000090000000
O	581 7 0
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelplila.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od Južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc polenc
v našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasuo na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To jeprioito. Uljud-nost, snaga in zdrava brana je jia njih pri nas prvo in zaduje.
lK?vi
Vence.s Trakove.
Benedikt, Ljubljana.

Obiskalo je v 1. 1904 5120 oseb. Od postaje Zabok-Krapina-Toplice Zagorijske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vsakdanja zveza z omnibusi v Zabok-Krapina-Toplice k vsakemu vlaku in Rogatcem k popold. vlakom. 30 do 35° R (375—4350 C) tople akrato-kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. Izborno urejeni sudariji (potilnice) masaža, elektrotehniška Šved. zdrav, gimnastika. Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča itd. Kopališčni zdravnik dr. Mai. — Prospekti v vseh knjigarnah, pojasnila daje	. „ . 839 3-2
kopališko ravnateljstvo.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
izbera
najaoljsih in najcenejših
UpoKoles m šivalnih strolcu
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
Pisolni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 52—17
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
$ AVGUST REpIČ
^	»*«»<ril 4-* B"	^
W	LJUBLJANA (v Trnovem)
izdeluje, prodaja in popravlja vsako-»H	— vrstne —	jo^
s*	K '^s ^Hs
po najnižjih oenah.	"j5^
Kupuje in prodaja stare vinske sode. gu;
\»n -H »n »o »H /* >n . n /H »n ^
Popolno prepričanje
da Je lekarnarje
Tblerry-a Balsam In centif mazilo
p. Tseh notr. boleznih, I n fluencl, katarlb, krtih ln Tnetjlh vneli rr.t, slabostih, motenju vprebavi, ranah, absceslh ln telesnih poškodbah Itd nedosežno uspe&no sredstvo. Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo poKebeJ brezplačno poslana knjižica s tisoč I r v I r zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 mal. ali II dvojnih stekl. balsaina 6 kron, UO malih aH UO dvojnih steklenic K 14. — Dva lončkacentlfoliJske|;a mazila frankoilK <10 vin. Prosim nasloviti na lekarnarja A. THIKItHY v Pregradi pri Kogačkl-Slatlnl. — Ponar. In razprod. ponarejanj se sodnijsko zasledujejo
1856 52-26
j Kamnosek |
IGNACU ČAMERNIKI
26J
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte ln proračune.
1007 52—47	_
tm mM
<T/->V,<
mm mi
•/-.s
tm m mi
I.I. Kantz-a
v Ljubljani
priporoča: pristni rienl, pSe-nlfnl ln mleint kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove ln makove rof.ifike, vanlllskl ln frled-riobmlorfHkl suhor i. dr.
1051 52—48 N& dan štirikrat sveže pe-olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
im
m< apr
Wk
m
m
m $m m
vv/. \v/.
m m im m

□	| lili	□
Josip Nokovec sobni slikar inltrkosllkar stavbeni in DOhBtveni pleskar, c. kr. državne železnice, založnik c. kr. državnih o q o uradnikov, o ej q 818^4—3 Ljubljana.		
o	Delavnica: Kolodvorske ulice	6. O
Ceno Češko posteljno perje
5 kg novega skubljeneg« K 9 60, bolj-Scga K12'—; belega, jako mehkega, Bkobllenega K 18 — ; kron 24— sneinobelega, mehkega, sknb-l|enega K 30 —; kron 36'—. Pošilja se Iranko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
BenediktSachsel, Lobes 159
817 p. Plzen na Češkem.
CJ
(A
CJ >
CJ >N
5 3 a «
u C
CJ >
o
T3 3
O
JS
ns
U in
"i	i
».	1
.2,	—
■S	^
—1	ca	"
»o	2	—
O	S	O)
u,	o	n
ca	-ca	cd
Z S	55

t odpisana iiuk 1 <!tlotn cniriuiioMHtneifH* trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahino, raznobarvno plašče, kazule, pluvlale, dalmatiko, ve-Itune, albe, koretelje, prte itd
»ploh v9e, kar se rabi v cerkvi pri službi boi.ii — Prevzem.* tudi vezenje, prenovljen]« stare obleke ln vsu popravilu. — Izdeluje ročno in po&teno po njtjnižji cen! b»it(tera in vso d rute o obleko.
1-rečae'ite gospode prosim, da se blagovni? pri naročilih .'tirati na domačo tvrdko ter ne uvnžujejo tujih tvrdk, dru-hh\ in potujočih agentov.
<.aeotavjjaje hitro in najposu nejšo postrežbo in najnižjo «<«jo iAtrjuje, da bode hvaležna tudi za najinani&e aaroeilo Najodličaejsim • po&:ovanjam se priporoča 1535 26- 15
Ana Hofbauer,
»mejitoljica zaloge cerkvene obleke, orouia m posod«
v LJubljani Wo lfove ulice 4,
Proda se
885 3-2
Vb*
večje posestvo
v Topoljah pri Mengšu na Gorenjskem
in sicer: nova hiša z novim gospodarskim poslopjem z opeko krito, 11 oralov polja, 12 oralov gozda in 5 oralov travnika. — Proda se tudi z živino in poljskim orodjem.
Cena po dogovoru. Več pove Miha Jež, posestnik Topolje št. 11.
Rezbarski pomočnik
za cerkveno delo se takoj sprejme.
911 4-2 Dela je za delj časa.
Naslov: Jakob Golobic, podobar Sv. Tomaž pri Ormožu, Štajersko.
Atelije za galvanoplastiko, električno prevlečenje in kovinsko barvanje (patiniranje). cd o
OOO
856 3-3
jO O
i f
Josip Bcrdajs |
galvanotehnik in pasar	|
v Sp. Šiški pri Ljubljani, Kolodvorska cesta 200 1
prevzema vse v to stroko spadajoča cerkvena dela in popravila, pozlatenje, posrebrenje, po-niklanje, oksidovanje i. dr. — Galvanoplastično prevlečem predmete s kovine, lesa, mavca, usnja in cvetlic. — Dobe se izgotovljeni galvanoplastično prevlečeni kipci Vodnika, Prešerna itd.
Relief biskupa
Strossmayer=ja
katerega je modeliral Alojzij Repič, akadem. kipar, stane umetniško izvršen 10 K; po pošti 60 vin. več.
fl
Zdravilnica in vodozdravilnica
Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. kr. državne železnice,

**
**
m*
m P.
j	Zdravi se z vodo na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z oglji-
^ kovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.	^
f* Zmerne cene. - Sezona od 20. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo. ^ io 3	Dr. Rudolf Wackenreiter, zdravnik voditelj. ^J
---fUJi
(A 838 10
auv-
naravna mineralna voda
najčistejši tlotron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah katarih v sap-_ niku ali prebavnih organih.-
S&


Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah. 866 10 -3
jI« Ljubljane w
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahki; vsaka tudi najmanjša rana razvije t zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrznje rane čiste, obvaruje iste. olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
i	RazpoSllja se vsak dan. —
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 sc pošljejo 4 pušice, ali K 4'60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalnže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGHER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
Brzoparniki: ..Kalser Wllhelm II.", ..Kronprln? Vfllhelm", ..Kalser Vfllhelm! der Gross«".
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduardl Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35
1361 38 nasproti stari , ,TIŠIer)evl gostilni, i _________
Zdraullnlca z mrzlo »odo"
načinu
v Krapini
(last slob. i kralj povelj, trga Krapine.)
Otvorjeno celo leto
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlmi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom fople omorlkove In ogljinčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba - - obrniti na kopališko opravo, postrežba cena. - -
alfa____607 2°-'
1012
iz portland-cementa in peska
Streha prihodnosti. =====
Patentirana v 30 državah. 62—46
Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cementnlu, Gllnce pri Ljubljani.
4
fr
* *
i
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
grar nucina
'zak. zajamčeno) 1098 52-46 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-feku * Comp., Praga, Vodna ulica. - V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
*
v sodčkih in steklenicah. ———
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
1009 62—46
Fr.$
upeue
priporoča velečastili duhovščini ter davnemu občinstvo
z.ajamčeno pristne čebelno - voščene sveča
za cerkev, pogrebe In proceilje,
voščene zvitke, izborni m6d-pitanec
koji »e dobiva v steklenicah, Skatljah in škalib v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni.B Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno 1» pošteno postreči.
In JU Sit J AjfiA,__
Preiernove (Slonove) ulice št. 7.	Perleaova hlli
1600 64—33
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlž) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnlno ——— priporoča: ——
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega izdelka.
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. «v> Postrežba točnal Cene zmemel
Založnik zveze avstvijskih o. kn. državnih u»adnlkov
OOOOOOOOOOOOOOi
5n --bi
o Prva domača = ui ® slovenska pivovarna §c
G.fluerjevih dedičev
Ljubljana, WolfoYe ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marino In na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prlx in
8W 1008 zlato kolajno. 62—48
Ustanovljena leta 1854.
goooooooooo
Oklic
A 154/5 ~ 8
Na prostovoljno prošnjo dedičev po umrši gospodični Emi Remschagg, po-sestnici vile na Primskovem dovoljuje se prostovoljna dražba:
1. zapuščinskih premičnin, kakor pohištva, kuhinjske oprave in posode, perila, dragocenosti i. t. d.
II. zemljišča vi. št. 165 davč. obč. Primskovo, to je vile št. 77 z vrtom in njivo. Za dražbo premičnin se določa narok na
16. maja 1905 dopoldne ob 9- uri
in eventualno prihodnje dni na Primskovem št. 77, za prodajo vile pa narok na
20. maja 1905 dopoldne ob 10. uri
istotam.
Premičnine oddajale se bodo le za ali nad cenilno vrednostjo proti takojšnjemu plačilu. Dražbeni pogoji glede zemljišča se smejo upogledati pri sodišču. Glasom teh po gojev je izklicna cena, pod katero se zemljišče sploh ne odda, ustanovljena na 7000 K, varščine položi vsak ponudnik 700 K, ostanek kupnine pa je plačati v 3 mescih, lzkupilo se bo za zapuščinsko maso Etne Remschagg sodnijsko hranilo. Vknjiženih upnikov na posestvu ni.	931 3—1
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, odd. II,
dne 3. maja 1905.
807 3-3
Vedno
Puntigamsko bavarsko pivo
toči se iz sodcev in prodaja tudi v steklenicah v
restavraciji A. Rasberger
Sv. Petra nasip 37 (poleg jubilejnega mostu.)
restavraciji ,pri Levu' (A. Kos) Marije Terezije cesta.
Organist in pevovodja
srednje starosti, popolnoma vešč v orgla-nju, koralnem in figuralnem petju, zmožen voditi in podučevati velike pevske orkestralne, in tamburaške zbore, z
dobrimi spričevali, ki razume tudi knjigovodstvo hranilnic in posojilnic, išče službe ali isto zamenja takoj v kakem slovenskem ali slovanskem mestu, sprejme pa tudi službo v kakem večjem kraju na deželi.	sifc^ifesSšP- 938 3-1
Pojasnila daje^upravništvo?„Slovenca"
la mast
.Ja
1
1 kg 78 v pogubni množini razpošilja franko 688(29-20) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
	fcisti samo ii	1
	g®	761V 12-1
	Globus	I
I čistilnim ekstraktom. 1 11 JCajbclj^e čistile nosuetu. |		
Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
oddaja
zgradbo svoje nove hiše
konkurenčnim potom.
Ponudbe sprejmejo se (lo 14. maja 1905.
Natančni proračun in načrti so na razpolago v zadružni pisarni in pri gospodu Rudolf Treo-tu, arhitektu v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 12/1.
Odbor hranilnični si izrecno pridržuje pravico oddati vsa dela enemu podjetniku ali pa posamezno.
Vsak oferent mora položiti \0% varščino ponudene vsote.

€1
<p B Fotosraflia! i 1>

S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 32
popolnoma nanovo uredil in opremil % z najnovejšimi aparati najmodernejšimi ^ prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo.
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim
z najodličnejšim spoštovanjem	943 i
===== Davorin R o v š e k =
Ljubljana,
Kolodvorske nlice št. 32.
i
Vedno najnovejši =—
ur gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
_	, .	1059 100—93
Rudolfu uueber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne »Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke. — Siar* ploSle se 3amenjajo.
„Pri Bučarju". -m

//S///'""/"'
a
Premestitev trgovine.
Radigdemoliranja moje»hiše|na Marijinem Jtrgu št.|6, otvorim svojo sedanjo prodajalno i'do preklica
u Uolfovih ulicah št|8, na dvorišču levo
(Achtschinova hiša).	HI
lvan\Ev. Wutscher-jev naslednik \ g
gr917 5_2» i Viktor Schiffer.
Zahtevajte pt*i nakupu
671 60-76
chicht-ovo štedilno milo
z znamko Jelen". 1H

Ono Je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
. ,4 V-.-"^vt
• V -V ''..,',.
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod

Ustanovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In komptolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štediinega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sL občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v m<^tu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 62—25
Odlikovan
zzlafo kolajno In tasfno diplomo
v Parizu.
-	—I	603 104-14
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 18
se priporoCa preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blagp po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v nsu-večji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
I. kranjsko reklamno podjetje, W. K. Nučič, Ljubljana, Selenburgove
Ulice 6 899 3-2
-naznanja,--
da v kratkem izide
I. Slovenski Kažipot
o za kolesarje ln peice. o
Ceščena kraljica!
! 15 šmarničnih pesmi!
za mešan zbor, solo in orgije, zložil Ign. Hladnik op. 45, par-titura in 4 glasovi 3 K, posamni glas 30 h, poštnina 10 h.
Dobi se v „Katol. bukvami" in pri L. _ Schwentnerju v Ljubljani in pri skla-^^877 datelju v Novemmestu.
var Išče se
nižji gozdarski pomočnik
za graščino na Spodnjem Štajerskem j
kot pomoč gozdarju. Isti naj bode izvežban v vseh v gozdarsko službo spadajočih delih, kakor spravljanje lesa, nadzorovanje delavcev itd. Nastop takoj. Služba stalna, i Gorenjci imajo prednost. Plača po dogovoru.
Ponudbe pod: »Štajersko" na uprav- ' ništvo tega lista.	878 3—3
Originalni
Pazite na tvorniško znamko.
399 20—7
šivalni stroji.
SlliGER C o. delniška drnžba za šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
pr Novosti **
1647 32
^ modnega -«r svilenega blaga
in
največja izbera
pri
A. Primožič, Ljubljana, Mestni trg 25
Od 1. maja 1905 naprej
razprodajo se fino modno blago
za gospe, svila, batisti, površne črne jopice in razne preproge radi
popolne opustitve
teh stvari.
400 104—18
Alojziju Perschč
Pred Škofijo št. 21. I^jubljana.
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
— zraven Figovca, —————
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 9
Portiand- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumRe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilni«?, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za koč(je. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Gospodične
katere se žele izobraziti v šivanju in krojnem risanju sprejema	904 10-2 Franja Jesih,
Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tadi kroj po životni meri. "sa
F7P. Vidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
Brzojav!
m
Anton Schuster
LJubljana
Špitalske ulice št. 7
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, levantin,preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za
gospode.
469 15—9
Solidno blago! Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prasti.
zarezane strešne opeke, stsE
742 40—6
(Strangfalzziegel).
Bar ves a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so pntentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola.
ir Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. H
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki.	TakojSnja in najzanesljivejša postrežba. gtT Sprejmejo se zastopniki.