PoStnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 1. julija 1950 Današnja seja Varnostnega sveta v OZN VS sploh ni razpravljal o treh glavnih vprašanjih LAKE SUCCESS, 30. — Na današnji seji Varnostnega sveta je egiptovski delegat povedal da bi se vzdržal glasovanja o resoluciji ZDA, ki je bila izgla. sovana 28. junija v Varnostnem svetu, če bi pravočasno dobil navodila svoje vlade. Egiptovski delegat Mahmud Favzi Bej je poudaril, da je bilo že mnogo primerov napadov proti članicam OZ V. ki niso imeli za posledico intervencije Varnostnega sveta. Dejal je. da predstavljajo dogodki v Koreji samo fazo v vrsti nasprotstev med za-padnim in vzhodnim blokom, nasprotstev. ki ogrožajo mir in mednarodno varnost. Ameriški delegat vVarren Au. Stin ie obvestil Varnostni s ve. o ukazu predsednika Trumana glede pošiljanja ameriške pehote na Korejo, bombardiranja objektov v Severni Koreji in o blokadi korejske obale. Austin je izjavil, da je bilo to sklenjeno v zvezi z resolucijo Varnostnega sveta. Spregovoril ie francoski delegat, ki je omenil zadovoljstvo francoske delegacije, ker se je v okviru OZN pokazala solidarnost z Južno Korejo. Britanski delegat Gladwyn Jebb je izjavil, da je zadovoljen s sprejetimi sklepi, ki so po njegovem mnenju edino sredstvo za preprečitev napadov. Sejo So nato odgodili do 22.40 zvečer, ne da bi omenili treh glavnih vprašanj, ki zanimajo ameriške in delegate drugih dr. žav. To so: 1. Organizacija koordinacijskega odbora, ki bo moral urediti dotok pomoči Južni Koreji: 2. imenovanje vrhovnega poveljnika — brezdvom-no generala Mac Arthurja — «policijskih operacij OZN» proti napadalcu: 3. sklep, da se bodo razni oddelki držav članic, v primeru potrebe, borili na Koreji pod svojo zastavo. Ameriška delegacija pri OZN je obvestila danes glavnega tajnika OZN, Trygve Liea, da je vlada ZDA prepovedala izvoz v Severno Korejo in sicer od 16. ure 28. junija. Ta ukrep je vlada ZDA sprejela na podlagi resolucije Varnostnega sveta, ki je zapovedal državam članicam OZN, naj prekinejo dobave LR Koreji. STOCKHOLM. 30. — V dobro obveščenih krogih pravijo, da Švedska ne bo upoštevala brzojavke Trygve Liea, generalnega tajnika OZN, ki je zahteval, naj bi Švedska dala pomoč juž-nokorejski republiki. Preko 600 podjetij je prekoračilo prvo poloyico letnega plana. Ves jugoslovanski tisk Z največjim poudarkom razpravlja, o sprejetju osnovnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delov, n ih. kolektivih. Ta zakon predstavlja največjo pridobitev delavskega razreda in je velik korak naprej v izgradnji socializma. List «Politika» objavlja danes članek svojega posebnega dopisnika iz Kopra, ki razkrin-kuje vso lažnivo propagando italijanske reakcije in komii> formistov o položaju v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Glede trditve reakcionarnih in kommformističnih' listov, o preganjanju Italijanov, člamkar ugotavlja, da ima italijanska manjšina v jugoslovanski coni vse pravice in da ie enakopravna s Slovenci in Hrvati. Jasno je, poudarja list, da vsi Italijani niso danes zadovoljni, kakor niso zadovoljni tudi vs. Slovenci. Teh pa je zelo malo. To so ostanki starega režima, veleposestniki in zagovorniki starega gospodarskega sistema, ki seveda ne morejo biti zadovoljni. R. STAN1SAVLJEVIC PUEUILLE PRED PARLAMENTOM DOBIL 363 GLASOV PROTI 208 Danes PARIZ, 1. julija. — Queuille-va resolucija za sestavo vlade je prejela v parlamentu 363 glasov proti 208. PARIZ, 30, —■ Danes popol- nor/ometno prvenstvo postal položaj še bolj zapleten. Tekma Jugoslavija-Brazilija bo dala finalista prve skupine. Brazilija na tekmi proti Švici ni izpolnila pričakovano. Team Bra-zilijancev je bil slabo sestavljen. Trije dobri igralci so počivali nalašč zaradi tekme proti Jugoslaviji. Občinstvo je bilo tako nezadovoljno z igro svoje reprezentance, da je morala igralce policija zaščititi s palicami. Proti Mehiki so Jugoslovani igrali dobro. Napadalci so Pa preveč kombinirali tn netočno streljah. Rezultat tekme bi bil lahko 8:0. če bi jugoslovanski napadalci bolje izkori- BERLIN, 30. — Sovjetsko poveljstvo v vzhodnem delu Berlina je prekinilo zapadnim sektorjem mesta dobav0 električnega toka in vode. Načelnik občinske uprave za električno energijo y zapadnem delu Berlina je izjavil, da so zapadni zavezniki obljubili 22 milijonov mark kredita iz Marshallovega Plana za povečanje električne centrale v Spandauu. Knjiga, ki jo je izdat v Milanu Gina Sacer-doti, član Klennijeve socialistična stranke Kolesarska dirka skozi Slovenijo in Hrvatsko VVASHINGTON, 30. — ((Nikdar ne bom dovolil, da bi se teh mož in dobrin polastila tuja sila», je dejal Lloyd Hender-son, bivši načelnik oddelka za Bližnji vzhod na državnem de-partmanu. Omenjeni je tudi lani zinil: «V območju 500 milj okrog Teherana je 53 milijonov sodov petroleja ali polovica svetovnih rezerv. Nikdar ne bomo dovolili, da bi , se teh rezerv polastili sovražniki ] ZDA». Reorganizacijski ukrepi v državnem upravljanju gospodarstva Iz govora predsednika Gospodarskega sveta vlade FLRJ B. Kidriča Kratke vesti PRAGA, 30. — Zapotocki je dal ostavko na funkci, jo predsednika češkoslovaške splošne konfederacije dela. Na njegovo mesto je bil imenovan Zupka, dosedanji podpredsednik PRIMORSKI DNEVNIK SOBOTA 1. julija Lucina, Bogcslav Sonce vzide ob 4.19, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 21.51, zatone ob 5.35. Jutri nedelja 2. julija Obisk D. Marije, Dragomana Porotno sodišče je oprostilo Zahtevamo dovoljenje Petarosa, Prešla in tovariše 13 »lalllll!illi toll!!l1s din Maria Teresa, 74letni Zampa-ri Giulio, 691etni Krovatln Giu-sto, 681etna Neubauer Ida vd. Lis. siani, 591etna Bajec Ana, 63Ietni Angeli OlivitTO, komaj rojeni Dalla Galla Salvatore in 1 dan stari Curiel Emilio. PRESKRBA Vrnitev nakazil. V sredo 5. t. m. morajo vsi razdeljevalci ra-cioniranih živil vrniti občinske-rnu prehranjevalnemu uradu nakazila za bele testenine, bele moke — prikuhe in kruha. Vrniti ntcrajo tudi neizbrabljene odrezke. Urad posluje dnevno od 8. do 13. ples na stadmnu ,,Prvi maj“ ZAM organizira vsako soboto ples na stadionu ttPrvi majn s pričetkom ob 20.30. Ples bo na prostem, ob slabem vremenu pa v dvorani. Preskrbljeno je za dober orkester in bar, ki bo točil bla. dilne pijače. Vstop na stadion imajo vsi člani množičnih organizacij in njih prijatelji. mladini Tržaškega ozemlja, potem ko bi morala ravno ta imeti polno pravico javno izražati lastno voljo V javnem življenju in razpravljati med kongresom številne lastne probleme. Mladina III. okraja se pridružuje ostali demokratični mladini ter odločno zahteva od conskega Predsedstva dovoljenje za kongres ZAM in obenem obsoja vsakršno nasprotno akcijo, ki bi jo predsedstvo cone podvzelo z namenom, da bi oviralo delovanje demokratičnih, organizacij. Smrt fašizmu Svoboda narodu! Mladina III. okraja Množijo se prcstesti proti samovoljnemu in jezuitskemu u-krepu oblasti, s katerim nočejo izdati dovoljenja za kongres Zveze antifašistične mladine na Tržaškem ozemlju. Pov.sod med mladino je na-»letel ukrep predsednika cone prof. Palutana o prepovedi sklicanja II. kongresa ZAM na veliko ogorčenje in odpor. Na vseh sestankih sprejemajo po živih diskusijah ostre proteste, v katerih zahtevajo dovoljenje za njihov kongres. Prinašamo ponovne protestne resolucije, naše mladine. Strelske vaje TRST, (A1S) — Edinice vojske Združenih držav v Trstu bodo streljale na sledeiih streliščih: Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami od 5. do 8. julija od 8.00 do 18.00 ure. Na strelišču v Malem Repnu bodo streljali z možnarji, metalci min in granat dne 3., 5., 6. in 7. julija od 7.00 do 17.0 ure. MNOŽIČNI SESTANKI O F, sklicani v zvezi z borbo za enakopravnost slovenščine z italijanščino. Danes 1. Julija: Sektor Bar-kovlje ob 20.30 na sedežu. Ul. Bovedo 43; v Saležu ob 20.30. IZLET v BOLNICO »FRANJA* PRIJAVLJENCEV 12 DOLINSKO-MILJSKEGA OKRAJA »Sporočamo vsem, ki so se prijavili za izlet v bolnico »Franja* iz dolinsko-miljskega okraja za nedeljo 2. julija 1950, da bo odhod iz Plavij izpred cerkve ob 4. uri zjutraj. Izletniki iz Stra-marja naj čakajo ob 4.05 v Orehu pred gostilno. Iz Domja naj se zberejo ob 4.10 v Lakoščah. Dolinčani naj čakajo ob 4.15 pod lipo v Dolini. Izletniki iz Kregelj naj pridejo na cesto med Boljuncem in Dolino na običajni prostor ob 4.20. Boljunčani naj se zberejo na trgu ob 4.25 in Ric-manjci naj čakajo ob železniškem mostu ob 4.30. Vse izletnike naprošamo, da bodo točni. Rossetti. 17.00: »Ljubezen in stru. pi», A. Aazzari. Evcelsior. 16.00: «Take so žene«, VVallace Beery, Jane Powell. Fenice. 16.30: «Cenjena tajnica«, Krik Douglas. Filodrammatico. 16.30: »Nemo- goča pustolovščina«, E. Flynn. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev E- notnih razrednih sindikatov priredi danes v soboto 1. julija ob 20. uri družabni večer v gostilni Suban pri Sv. Ivanu. Vabimo vse članstvo in prijatelje. Predsedstvu cone TRST Antifašistična mladina III. okraja v Trstu se je na svojem sestanku odločno izrekla proti odločitvi predsedstva cone, ki namerava preprečiti II. kongres ZAM. Ta protidemokratična akcija predsedstva cone, ki jo zastopa predsednik prof. Palutan, onemogoča prosto udejstv onanje Alabama. 16.00: «Sanjal sem o paradižu«, G. Gassmann. Garibaldi. 15.3O: »Poljubil sem divo«, 62 filmskih zvezd. ' Ideale. 16.00: »Crna puščica«, L. Hayward. Impero. 16.30: «33. Giro dTtalia«. Italia. 16.00: »Prva noč v dvoje«, Red Skelton. Vlale. 15.30: «Pod dvema zastavama«, Ronald Colman, C. Colbert Vittorio Veneto. 16.00: «Vtelešen hudič«, M. Prešle. Predsedniku cone TRST Aktiv OF Stramar — Oreh, ki se je sestal pred dnevi, odločno protestira proti najnovejšemu diskriminacijskemu ukrepu conskega predsednika prof. Palutana. ki ne dovoljuje sklicanja II. kongresa ZAM. Aktiv OF Stramar — Oreh najodločneje zahteva, da se nepravični odlok predsedstva cone prekliče in omogoči mladinski kongres. Smrt fašizmu Svoboda narodu! Aktiv OF Stramar — Oreh Glavni odbor Slovensko-brvat-ske prosvetne zveze ima svojo redno odborovo sejo v četrtek 6. julija 1950* cb 16. uri v običajnih prostorih. Prosimo točne udeležbe! Vabimo predstavnike delegatov cone A, ki so bili izvoljeni za II. kongres ZAM, na konferenco, ki bo v nedeljo 2. Julija v prostorih mestnega odbora ZAM, Ul. Machiavelli 13. Začetek točno ob 9.30. Vabljeni so tudi člani ZAM mestnih okrajev. Mestni odbor ZAM za Trst DAROVI IN PRISPEVKI ■j RADIO HIB JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA 1. 7. 195» 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa . poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Lahek opoldanski koncert; 12.30: Beethoven: Leonora št. 3 uvertura; 1245: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Klavirski koncert Demšar Gojmir: 13.45: Gospodarski pregled (ital.); 14.00: pester spored izvaja mali ansambel Radia Ljubljana; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Popoldanska glasba; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrv.; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila‘v slcv.j 19.45: Partizanske pesmi; 20.00: Hrvatski kulturni pregled (hrv.); 20.30: Hrvatske narodne pesmi poje komorni zbor; 20.45: Politični pregled (slov.); 21.OS: Veder sobotni večer (slov.); 21.30: Igra zabavni orkester Radia Ljubljana'; 22.00: Potovanje po socialistični Jugoslaviji (ital.); 22.15; .Pester koncertni spored; 22.45: Ritmična glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital ;- 23 05: ■Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Večerne melodije. Opomba: Opozarjamo naše poslušalce, da bomo program med 19.00 in 21.00 uro izprenvenili, ako bo možen prenos nogometne tekme za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Brazilijo. LJUBLJANA, MARIBORin rei. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valili 327,1; 188.!); 212.4; 202.1 m.) SOBOTA 1. 7. 1950 12.00: Lahek opoldanski kon- cert;~12.3U: Napoved časa in poročna; 12.40: pester spored jugoslovanski; narodne in umetne glasbe; 13.00-i3.i5 Mladinska oddaja; 14.00: Pester spored izvaja Mali ansambel Radia Ljubljana; 14.30: Kulturni pregled; 14.40: Slovenske samospeve poje sopra-n'stka Štefka Odrajeva, pri klavirju Pavel Sivic; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Glasbena medigra; 15.15-15.30: Fizkulturni pregled. 18.00: Otroške pesmi poje Rezika Koritnikova, pri klavirju Marijan Vodopivec; 18.10: Oddaja za pionirje; 18.30: Igra Zabavni orkester Radia Zagreb; 19.00: Napoved časa In poročila; 19.15: Novosti iz naše diskoteke; 20.00: Tedenski zunanje-politlčn! pregled; 20.15: Glasbena medigra; 20.20: Hrvatska narodna glasba; 20.50: Zabaven večerni spored; 21.30: Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 22.00: Prenos poročil Zvezoe postaje Beograd; 22.15: za ples in razvedrilo; 23.30: Poročila. Nada Renko - Hrvatin daruje za Dijaško matico 500 lir in za počitniške kolonije 500 lir. V počastitev spomina pok. Marija Ciana darujeta družini Urdih in Pečar 1000 lir za Dijaško matico. Adua. 15.00: »Osvajalci zapada«, R. Dix. Armonia. 15.30: «Uporniki Sing -Singa« Thomas Mitchell. Belvedere. Zaprto. »Ob morju«. 16.00: »Tatovi koles«, De Sica. Marconi. 16.30: «2iva pokopana«. Massimo. 16.00: »Sahara«, H, Bo-gart. Novo Cine. 16.00: «Vzlet», Har-way. Odeon. 16.30: »Zgodba dr. VVasse-la», G. Cooper. Radio. 16.00: »Začbje postajališče zločincev«, Scott Brady. Savona. 15.30: «Njena visokost in natakar«, H. Lam»rr. Venezia. «Noetova barka«, Gian-ni in Pinotto. Vittoria. Na prostem 20.30: »Trubadur«. Kino na gradu. 20.01: «Otočje v plamenih«, John Garfield. Ljudski vrt na prostem. 20.45: #Hči vetra«. Letni kino v Ul. F. Stvero. 21.00: »Nepoznana«. Skoljet. 21.00: »Leteče strele«. Letni kino Rojan. 2045: »Alahovo znamenje«. Katn vodi politika, ki jo vodijo knminformistični »sindikalisti«? Na to vprašanje vam danes vsak pošten delavec odgovori: ta politika vodi na pot izdajstva interesev delavskega razreda, na po*, izdajstva borbe •proti razrednemu sovražniku. In dogodki, ki jih dnevno časopisje beleži, bi pravilnost takega odgovora potrdili. Ne zadostuje, da je delodajalec še bolj zaostril borbo proti uslužbencem ter jim dnevno odreka pravice, ki jim po de- lovnih pogodbah pritičejo; začel je z množičnimi odpusti z dela, ki so povzročili že zaostritev položaja na našem o-zemlju. Toda tukaj, se njihova ofenziva še ne neha — sklenili so, da bodo onemogočili delavstvu vsakršno obrambo njegovih pravic in interesov; zato so se spravili tudi na odbore v tovarnah, ki so sedaj vsaj v neznatni meri branili pravice delavskega razreda. Tako so delodajalci pričeli ofenzivo tudi proti članom teh odborov ter so jih v nekaterih primerih tudi odpustili, čeprav je bilo to Proti pravilom sporazuma, ki so ga sami podpisali. Kakšno stališče so zavzeli predstavniki sindikalnih organizacij do reševanja vseh teh vprašanj? Ali so pričeli z razredno borbo, ki bi edina lahko zagotovila zmago pravic delavskega razreda? Ne!..Zadovoljili, so se le s kraUcimi protestnimi stavkami, katerih «uspeh» je bil pač tako, kot ga je moral vsakdo pričakovati. Kakšen u-speh naj bi sploh dosegle kratke protestne stavke v trenutku, ko je ofenziva delodajalcev na vrhuncu, ko čutijo delodajalci, da vlada v delavskih vrstah razkol? Kadarkoli je kdo izmed delavcev 'upravičeno kritiziral postopanje sedanjega vodstva Enotnih sindikatov, so mu ko-minformisti pravili, da je izdajalec ter so mu grozili z vsemogočimi izjavami. Toda resnice kljub temu niso mogli pri- kriti. Danes je položaj prav tak, kot smo ga mi napovedovali in tega ne morejo zanikati več niti najbolj zagrizeni ko-minformisti. Kot smo že omenili, so delodajalci pričeli ofenzivo tudi proti odborom v podjetju. Kakšna bi bila dolžnost sindikalnih voditeljev? Prav gotovo bi bila njih dolžnost preprečiti uresničitev te nakane ter mobilizirati najširje množice, da se izvedbi teh upro. Toda sedanji voditelji sindikalnih organizacij so s sv;ojo izdajalsko politiko vnesli med delavske jrmožice neborben duh ter sq jih tako priklenili v neko pasivnost, iz katere se marsikdo še ni mogel iztrgati. Da je obramba teh odborov tako slabotna, je pa še drug vzrok: Člani teh odborov, ki bi morali braniti interese delavskega jazreda, še zdaleč niso Jjili. kos svoji nalogi. Oni so preje-, mali cd kominformističnih »sindikalistov« ter predstavnikov žoltih sindikatov vse drugačne «direktive», da bi se «mogli uspešno baviti s tako nevažnimi stvarmi« kot je ob-bramba interesov delavskega razreda. Kot poroča kominformistično glasilo »Unita« bedo v teku današnjega dne stavkali uslužbenci nekaterih tovarn v znak protesta glede odpusta članov odbora v podjetju IRCO. Kakšen bo uspeh te četrturne protestne sitavke in kakšen bo odziv delavstva? Predsedstvu cone, oz. predsedniku, prof. Palutar.u v TRSTU Mladina s Proseka in Kon-tovela, zbrana na svojem predkongresnem sestanku, je že iz dnevnih časopisov izvedela, da je predsedstvo cone prepovedalo naš II. mladinski kongres ter na ta način prekršilo o snovne demokratične pravice tržaške mladine. Po razčlenitvi položaja, ki je nastal zaradi tega protidemokratičnega in, diskriminacijskega ukrepa predsedstva cone, je mladina Proseka in Kontovela ugotovila, da je ta ukrep povezan ž načrtno gonjo. ki jo oblasti izvajajo proti demokratičnim organizacijam, obenem pa pomoč kominformistom, ki so se zar radi prolirazredne linije in povezave z reakcijo razkrinkali v očeh demokratičnih množic. Demokratična mladina S Proseka in Kontovela odločno protestira proti samovoljnim ukrepom jezuitskih oblasti in zahteva, da predsednik cone prekliče svoj sklep o prepovedi kongresa. Mladina obljublja, da se bo z vsemi silami borila, dokler ng bo i-mela v rokah dovoljenja za sklicanje svojega drugega kongresa ZAM. Smrt fašizmu svoboda narodu! IZLETI Zveza partizanov STOja, II. okraj _ II. in IH. sekcija priredi 23. julija izlet v bolnico »Franjo«, in v Novo Gorico. Vsi partizani in njihovi svojci se lahko vpišejo na sedežu Zveze partizanov STOja, v Ulici R. Manna št. 29, III. nadstropje do vključ. no 10. julija 1950. Stroški za izlet so 1230 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. in 30. junija se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 14 oseb in porok je bilo 8. Poročili so se: uradnik Ielusics Giuseppe in gospodinja Chiesura Gioconda, učitelj Piutti Ezio in učiteljica Baschiera Evelina, pomorščak Bonih Rudi in gospodinja Cociani Lidia, narednik ameriške vojske Margrave Carl- dn gospodinja Cargnelutti Natalina, mehanik Cressi Giusto in šivilja Cociančich Ada, trgovski pomočnik Zelaschi Luigi in gospodinja Cionini Mirella, mizar Delcampo Vittorio in trgovska pomočnica Poli Sabina, kmetijski delavec Bevi!acqua Ernesto in gospodinja Pahor Alrr.a. Umrli so: 721etni Benevenia dr. Aldo, 76letna Collino Giuseppina por. Valori, 411etni Casani Paolo, 61!etni Gunalachi Demetrio,47-letni Lucchesi Renato, 551etni Schaetznger Stefano, 731etna Me- MALI OGLASI ANGLEŠČINA IN NEMŠČINA po posebni hitri metodi; točnost izgovarjave zajamčena. Izpiti — Korespondenca — Prevodi. Ul. Rossini 14 - IV. IZLETI «ADR!A - EXPRESS» 15.-16. JULIJA IZLET v Ljubljano 16. JULIJA IZLET v Bovec in Vipavo Vpisovanje do 1. julija t. 1. pri vseh potovalnih uradih. 23. JULIJA IZLET v Opatijo Cerkno Ajdovščino Vpisovanje do 8. julija 30. julija IZLET v Postojno Tolmin Škocijansko jamo Prijave do 15. julija. Smrtonosen padec z novega predora Včeraj zjutraj okoli 4.15 so uslužbenci Rdečega križa pri vhodu v novi predor v Ul. Ba-iamonti našli nezavestnega 36-letnega Jordana Novaka iz Ul. Molin a vento 64, ki je kot brivec zaposlen v tukajšnji glavni bolnišnici. Uslužbenci Rdečega križa so nato ponesrečenca takoj prepeljali na kirurški oddelek glavne bolnišnice, kjer pa je 2 uri po prevozu umrl za posledicami hudih notranjih poškodb, poleg tega pa je imel ponesrečenec tudi zlomljeno stegnenico leve noge. Kot v primeru tov. Jančarja, je tudi ta nesreča še nepojasnjena, policija pa meni, da se je Novak Jordan malo okrogel vlegel na zid predora, s katerega je nato padel v globino na trda tla. Ponesrečenčevo truplo je ostalo na razpolago sodnih oblasti. TRST, 30. (AIS) — Novi u-kaz ZVU določa, da se z današnjem dnevom konča racio-niranje kruha in testenin, jo je edir.ih preostalih racioniranih živil. Namen tega ukaza je čim bolj omogočiti kruh gmotno šibkejšim slojem po najnižji ceni. ENOTNI KRUH IN TESTENINE Uvaja se nov enotni kruh, ki bo označen »prve vrste«, ki bo v prosti prodaji Po 88 lir za kilogram namesto 91 lir kot do-slej, testenine, ki so jih doslej prodajali po 110 lir za kilogram, pa se bodo prodajale po znižani ceni 100 lir za kilo- gram. Novi kruh prve vrste bo malo boljše kakovosti kot kruh, ki je doslej v prodaji, ker bo imel manj vlage-Ukaz ZVU, ki posnema prakso, katero so uvedli avgusta lanskega leta, ko so odpravili racioniranje, določa kakšen mora biti novi kruh «prve vr-s.te« in obvezuje peke, da ga morajo imeti ha razpolago po določeni ceni, oziroma, da nudijo potrošnikom boljši kruh po isti ceni, to je 88 lir za kilogram. KRUH IN TESTENINE V PROSTI PRODAJI Mlinarji lahko izdelujejo po- ljubno vrsto moke pod pogojem, da morajo nuditi pekom tolikšno količino moke «prve vrste«, kot jo potrebujejo za za kruh »prve vrste« po postavno določeni ceni. Vse druge vrste moke lahko prodajajo po prostih cenah. Peki lahko kupujejo proste moke kolikor hočejo, samo da kupijo dovolj moke «prve vrste«, da lahko u-strežejo zahtevam svojih odjemalcev. Tudi tovarne testenin lakho izdelujejo vsakovrstne testenine, morajo pa nuditi na razpolago dovolj cenejših testenin. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN - VOJKO« PRO-SEK-KONTOVEL naznanja vsem članom in prijateljem žalostno vest, da se je 29. t. im. smrtno ponesrečila v Cortini tov. svoje podlo dejanje. Avtor ga je prikazal kot klavrno kreaturo, kot sentimentalnega človeka, ki bi bil rad boljši, kot je v resnici, a mu njegove malenkostne strasti tega ne dopuste. Igral ga je Jo}e Babič. Zdi se mi, da je Babiču predvsem uspela psihološka razčlemba Sevnikovega karakterja. Kot Izkušen gledališčnik in tenkoslu-šen Psiholog je Babič dobro doumel rezko realnost pesnika in kadeta Seimika. Toda njegov lik se je ustavil pri mnogih finih detajlih in pri razčlembi ter se ni povsem zlil v karakterno celoto. Dejal bi, da je ostal nekje na pol poti med inteligentno postavljeno karakterno razčlembo in njeno umetniško sintezo in zaokrožitvijo. Zato je bil morda ta Uk bolj inteligentno razumljen kot doživeto prikazan. Premiera «Veletzdajalca» je dosegla pri občinstvu nenavadno močan uspeh. Problematika snovi iz naše oddaljenejše preteklosti je našla mnogo analognih stičnih točk s sedanjostjo. Dalje je učinkoval avtorjev odrski prijem in njegova tehnično in umetniško dovršena relija, prav tako Pa tudi stvaritve naših igralcev, ki so bile kot celota na visoki umetn!ški ravni. Vse te okolnostl so dele občinstvu pozabiti na poletno vročino v pretesnem in prenapolnjenem prostoru ter ga obdržale do konca v skrajni napetosti Po vsakem dejanju ih zlasti še ob koncu jr občinstvo s ploskanjem pozivalo igralce in avtorja pred zastor. Vladimir Bnrfol njej uveljavila svoje že tolikokrat preizkušene odrske zmogljivosti. Avtor piše o Amaliji, da je po svoji mentaliteti tipično malomeščanska branjevka, ki ji je najvišji cilj, najti svoji hčeri čim bogatejšega mo. ža. Zato ji diši dr. Kostanjšek in zato tudi izpodbode moža, da gre ovadit Ivana Tomca, ki je siromak in ki ga Breda ljubi. Angela Rekarjeva je dala tej nesimpatični ženski figuri ftrecej življenjske verjetnosti ter dosegla v nekaterih prizorih dobre komedijske učinke. Profesor in rezervni poročnik Grilc je oduren■ človeški lik. Igral ga je Modest Sancin ter mu dal nekaj karakternih potez, ki so učinkovale z drastično komiko. Njegova stvaritev je bila bolj zunanje učinkovita kot notranje zajeta. Učiteljico Slavo je igrala Ema Starčeva. Slava je tipičen produkt puhle in prazne družbe, v kateri živi. Malenkostna je, maščevalna, in njen najviŠ-ji cilj je, ujeti še v zadnjem trenutku ženina, preden ji uide mladost. Starčeva je skušala dati temu nesimpatičnemu liku tudi nekaj čustvenih poudarkov, da bi ga napravila čim boli življenjsko verjetnega. Poleg Brede je morda najbolj problematičen lik v Kreftovi komediji pesnik in novinar, rezervni kadet Tone Sevnik. V sebi je razklan, zaljubljen je v Bredo in zato sovraži svojega srečnejšega tekmeca Ivana ki se mu maščuje s tem, da ga ovadi. Toda v pijdnosti najde bendarle še toliko iskrenosti in karakterne moči, da izpove pogreb drage pokojnice bo danes ob 16. uri na kontovelsko pokopališče. Prosek-Kontovel, 1. VII. 1950. ODBOR PROSV. DRUŠTVA znal in jim dal v svojem liku, ki je bil po svoji enotni zamisli in izvedbi med najboljšimi Pri tej predstavi, kri in meso. Prav zaradi svoje nebog. Ijenosti je učinkoval njegov Polde človeško morda še najbolj simpatično. Imeniten karakterno komičen lik je ustvaril Jožko Lukeš s svojim svetohlinskim političnim uradnikom Komarjem. Pri njem je bilo vse v najlepšem skladu: inteligentno zamišljena maska, zunanji nastop, geste in govor, s Komarjem je Lukeš ponovno dokazal svoje široke zmogljivosti v ustvarjanju med seboj zelo različnih karakterjev. V svojem Komarju je prinesel nove in izvirne elemente. Finančnega uradnika Me dve. da, Bredinega očeta, je igral Stane Raztresen na tisti znatni umetniški ravni, ki jo je bil v svojih zadnjih vlogah dosegel. Tudi Medved, nekdanji socialdemokrat in revolucionar, je ovadil Ivana. Toda avtor je dal Medvedu neka) človeško toplih potez, ki jih je Raztresen uspešno uveljavil, tako da nam je bil njegov Medved človeško razumljiv in kdaj pa kdaj celo simpatičen. Medvedovo ženo Amalijo je igrala Angela Rakarjeva in v VOZNI RED MOTORNIH J^NIC_IZPRED^PpMOLflj[BflRNlCE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA IZ SV. NIKOLAJA «.30, 10.30, 11.30, 9.30, 11.30, 12.45, 13.15, 14.00 17.00, 10.00 OB DELAVNIKIH IZ TRSTA sV jmIKOLAJA 9.15, 11.00, 14.00 10.15, 12.15, 15.00, 10.30, 19.00 Cene za odrasle 1 BO.- lir t ju in nazaj in kopališče » > otroke do 10 |0t 120.* lir VOZNI RED Z AVTOBUSI IZ AVTOBUSNE POSTAJE IZ TRSTA IZ SV. NIKOLAJA 8.30, 11.30, 14.30 10.00, 13.00, 21.00 Prevoz za odraslo tja in nazaj lir 180.- » » otroko » » » » 120,- PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 1. Julij 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 1G32 Zakaj • se svetovalec Beltrami ne ozre okoli sebe Kakšni so delovni in mezdni pogoji v podgorski predilnici? Jezuitski dnevniic je na svoji goriški strani pred nekaj dnevi objavil članek v zvezi z razpravo o otroških vrtcih, ki so jo začeli slovenski svetovalci. V svojih govorih so poudarili, da ustanova ON AIR (Opera nazionale Italia redenta) pospešuje raznarodovanje slovenskih otrok in da prav zaiadi tega trpi slovenski narod. Raznarodovanje se namreč vrši v stiku slovenskih otrok z italijanskimi. Dejnokrščanski svetovalec je tudi posegel y diskusijo in rekel, da v podgorski predilnici, kjer je sam tehnični vodja, dela precej slovenskih delavcev, ki se prav nič ne brigajo za take in podobne stvari, ampak skrbijo samo za delo ter želijo živeti v miru proč od vsega, kar razburja duhove. Gospod Beltrami bi storil veliko pametnejše m koristnejše delo, če bi se malo globlje zamislil v delovne razmere, v katerih se nahajajo ne samo slovenski, ampak tudi furlanski in italijanski delavci y podgorski predilnici. Storil bi veliko pametneje, če M poslušal in spoštoval zahteve svojega delavstva, ki dela v prahu si kvari zdravje in zaradi prenizkih Plač ne more ne živeti ne umreti. ' V naslednjem bi radi prikazali se samo g- Beltrajniju, ampak tudi našim čitateljem, s kakšnimi težavami se morajo boriti delavci in delavke podgorske predilnice, če hočejo vsaj malo zaslužiti za svoje življenje. Prejšnje leto je vodil tovarno ravnatelj, ki je pokazal vsaj majhno mero razumevanja za delavce. Verjetno so ga lastniki prav zaradi tega premestili, in ker so delavci pričeli stavkati z zahtevo, naj jim ravnatelja vrnejo, so jim obljubili, da je premestitev začasnega značaja. Kljub vsemu pa se prejšnji ravnatelj ni več vrnil, ampak so na njegovo mesto postavili drugega, ki je takoj v začetku pokazal, da so mu delavci in njihove potrebe deveta briga. Novi ravnatelj je pričel v tovarni izvajati nove reforme. Medtem k0 so tkalke pod starim ravnateljem delale na šestih velikih ali dvanaistih majhnih statvah, je novi ravnatelj zahteval, da delajo na devetih do dvanajstih ali šestnajstih do osejnnajstih majhnih statvah. Razumljivo je, da so se delavke takemu nečloveškemu izkoriščanju pričele upirati in da je prav zaradi tega nezadovoljstvo Iz dneva v dan naraščalo, ki se je moi'alo nujno izraziti v stavkovnem gibanju, ki' traja že precej časa. V predilskem oddelku zahtevajo od' delavk veliko več kakor prej. Pred izvajanjem reform so delavke delale na treh polovičnih strojih, sedaj delajo na štirih. Poleg tega pa so jim znižali število pomočnic na polovico. Tudi v tem oddelku delavke zahtevajo, da se jim delo olajša na tak način, da bodo delale samo pri dveh polovičnih strojih. Zlasti nezdrave in nehiglenič- IZPRED SODIŠČA Brezvestni izsiljevalec Pred leti je Bensa Katarina iz Podgore oddala stanovanje v drugem nadstropju svoje hiše 591etnemu Ledriju Henriku iz Verone ki je prišel po vojni v Gorico. Gospodinja in stanoValci so živeli dalj časa v najboljšem prijateljstvu. Leta 1948 pa je Bensova zbolela. Poapnenje žil se 51 je namreč poslabšalo. V glavi ji je namreč počila žila in kri ji je preplavila možgane. Bila je dalj časa v bolnici in je po okrevanju ostala zaradi nepravilnega delovanja možgan duševno zmedena. Njene misli in dejanja niso bila več urejena. Tega stanja Bensove se je okoristil njen stanovalec Ledri. Pričel je gospodariti po njeni hiši. Odnesel je iz gospodinjinega stanovanja več komadov o-preme v svoje stanovanje in ji celo nekega dne dal v podpis izjavo, s katero je postala njegova dolžnica za 475 tisoč lir. To izjavo je takoj dal vknjižiti pri notarju Maregi in zahteval, da ga vknjiži za to vsoto na premoženje Bense. Notar Pa, ki se mu je zdela stvar sumljiva, se je malo bolj pozanimal za zadevo in ugotovil, da je Ledri navaden slepar. To mu je potrdila tudi Bensa sama, v trenutku razsodnosti. Cim je Ledri zvedel, da mu ne verjamejo in da vedo, da je izjavo izsilil, umobolni, ja šel k notarju in zahteval takojšnjo vknjižbo svojega kredita ter pred njim grozil Bensovi s smrtjo. Notar je sporazumno s sorodniki Bense Ledrija prijavil sodnim oblastem. Včeraj je moral zaradi tega pred sodnike, ki pa so na predlog njegovega zagovornika, naj se Bensa podvrže ponovno zdravniškemu pregledu in ugotovi, če je res umobolna, razpravo proti njemu odložili. Ujel se je Goriško kazensko sodišče se dopoldne so sodniki izmučeni od vročine, pregledali samo dva sodna primera. Pri prvi razpravi so prišli na zatožno klop 401čtfu Brisih Jordan iz Tržiča, 441etni Orzan Mario iz Tržiča in. 271etni fi-npncar Parentela Franc, usluž-ben v Tržiču. Prva dva sta bila obtožena, da sta brez dovoljenja izdelovala avtomatične vžigalnike za cigarete, tretji pa da je pri njih naročil neko število vžigalnikov. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je vžigalnike izdeloval Brisini Jordan, in sicer zato, ker je bil dalj časa brezposeln in je bilo to delo njegova. edina rešitev. Vžigalniki iz pleksiglasa so bili res lepi in jih je vedno lahko prodal. Za prodajo pa se je zanimal Orzan. Kar se pa tiče finantarja Parentele, ki mu je obtožnica očitala, da je naročil več takih vžigalnikov, se je izkazalo, da je vestni čuvar državne imovi-ne na svojo roko že dalj časa poizvedoval, kdo proizvaja take lepe vžigalnike, katerih se je posluževal že vsak drugi v Tržiču. Vedel je, da je proizvajalec ilegalec, ker ne plačuje za tako proizvodnjo potrebne pri-siojbine. Nekega dne se mu je po^ečilo zvedeti od svojega prijatelja, kateremu je natvezel, da bi rad več vžigalnikov, kdo mu jih lahko preskrbi. Takoj po tem odkrhju je šel do Orzana in mu naročil več vžigalnikov, ki naj bi jih potem razprodal z velikim dobičkom v svojem rojstnem kraju. Orzan je pristal na financarjevo ponudbo in mu vžigalnike ka; kmalu preskrbel. Cim pa jih je financar imel v rokah, je proizvajalca javil sodnim oblastem. Zato so včeraj Brisini ja in Orzana obsodili vsakega na 5000 lir globe pogojno. Parentelo pa, ki so ga le pomotoma obtožili, so oprostili ker ni zakrivil ka- pripravlja na počitnice. Včeraj | znivega dejanja. ne razmere vladajo v oddelku za čiščenje odpadkov. V njem so bili pred časojn zaposleni samo delavci, sedaj pa dela tu. dj precej žensk. V tem majhnem prostoru je takšen prah, da so delavci že po nekaj minutah dela tako prašni, da si lahko prah s čela obrišejo kakor pot. Delavci najodločneje zahtevajo pri vodstvu tovarne, naj jim čimprej napravijo ventilatorje za čiščenje zraka. Vendar ostaja vodstvo tovarne za vse te zahteve gluho in pušča ob strani tako važno vprašanje. Zato je naravno, da veliko uslužbencev zboli na pljučih, ker je popolnoma naravno, da se v takem zraku ne da delati brez posledic. V našem listu smo že večkrat pisali tudi o tovarniški menzi. V tej menzi dobivajo delavci in delavke še vedno samo po en krožnik mineštre, za katero morajo plačati 40 lir. V zvezi s tem vprašanjem je že dolgo časa podpisana pogodba, ki pravi, da imajo tovarne, kjer je zaposlenih nad 700 delavcev, dolžnost, dg dajo delavcem v menzah tudi drugi krcžnik. To je uvedeno skoraj po vseh tovarnah, tako na primer tudi v podjetju SAFOG, kjer dobivajo delavci poleg mineštre tudi drugi krožnik z mesom in prikuho ter za vse skupaj plačajo 38 lir. Najsramotnejše za delodajalce pa je vprašanje plač. Po eni strani zahtevajo od delavstva, da dela na več strojih kakor je predpisano, silijo ga delati v nezdravih prostorih itd., po drugi strani pa ne. zadostiju najosnovnejšim potrebam, ki jih rabi za življenje. Splošno znano je, da znaša plača pomožnega mehanika, ki dela po 48 ur tedensko, komaj 22 do 24 tisoč lir mesečno in da prejemajo delavke, ki delajo s skrčenim urnikom 40 tedenskih ur, precej nižje plače, in to kliub dejstvu, d'a mora marsikatera preživljati poleg sebe tudi številno družino, k Naravno je torej, da so se splošni stavki tekstilnih delavcev, ki je bila pred dnevi, z veseljem pridružili tudi delavci podgorske predilnice, ker vidijo le v takem koraku edini izhod za rešitev svojega težkega položaja. To dokazuje predvsem dejstvo, da se je stavke udeležilo vse delavstvo brez kakega primera stavkckaštva. To borbo, ki Je pravična Borba, morajo delavci imeti stalno pred' očmi. Ne smejo je zanemarjati. Zavedajo naj se, da je enotnost v tej borbi tisti glavni porok, ki je temelj vsaki delavski zahtevi in osnove za njeno pravilno rešitev. Dvigati je treba delavsko zavest, gojiti smisel za skupnost in biti proti razrednemu sovražniku nepopustljiv, kakor zna biti samo oni, ki ga je dolgoletno izkoriščanje napravilo trdega in nepopustljivega. Pri tem mislimo na nekatere primere, ko so se delavci potuhnili in zanikali ono, kar so morda še pred nekaj urami vneto zagovarjali. S te poti ne sme spraviti delavce niti pritisk delodajalcev, ki so ga pospešili po uspeli stavki zadnjih dni, niti kakrš- VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi Proti Trstu: 6.23, 7.25, 6.39, 10.20, 14.07, 15.52, 16.40 (delavski), 19.30, 22.32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07, 5.45, 6,37, 0.11, 12.33, 13.40, 17.26, 10.54, 20.05, 22.50. Prihodi Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 619, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. no koli drugo sredstvo, ki ga imajo delodajalci vedno pripravljeno, če je treba streči po življenju delavcev ln njihovih pravicah. Kot smo že poročali je vodstvo tovarne, kot odgo vor na stavko, prepovedalo čla nom notranje komisije prihod v tovarno med časom, ko y.tovarni niso zaposleni. To so napravili z očitnim namenom, da bi zmanjšali vpliv notranje komisije, ki se je pokazala zmožno jnobiliziratj delavce v zadnji stavki. Toda delavci se Pred tem ukrepom ne smejo strašiti, ampak ga morajo s svojo borbo odpraviti, ker je na poti delavskemu razredu in ker je v nasprotju s sindikalnimi pravicami. To smo hoteli povedati svetovalcu Beltramiju, ki je v občinskem svetu govoril, kot da bi bilo v tovarni, kjer je on neki poslovodja, vse v redu in kjer naj bi se po njegovem govorjenju cedilo delavcem mle- Šparglji so dobra stvar Predvčerajšnjim zjutraj se je soriški policiji končno posrečilo ujeti škodljivca špargljevih polj. Ze dalj časa se namreč kmetie iz Standreža pritožujejo, da jim neznani tatovi uničujejo pridelek špargljev. Vsako noč zmanjka na tej ali oni njivi ob Tržaški cesti po več kilogramov mladih še nedoraslih špargljev, ki jih tatovi prodajajo cvetličarjem, ki z njihovim zelenjem krasijo šopke cvetlic. Ob 6. uri zjutraj je namreč neka ženica čakala na južnem kolodvoru na vlak. S seboj je imela vrečo polno mladih špargljev. Policija, ki jo je že dalj časa zasledovala, je na opozorilo Pokrajinskega inšpektorata za poljedelstvo ob pogledu na zelenje takoj zasumila, da je to tatica špargljev. Agenti so jo odpeljali na kvesturo, kjer so ugotovili, da gre za Trobec vd. Pecic Marijo iz Trsta. Ul. S Manri7m 1 Trdo jo je pobožal Pred dnevi se je zatekla v občinsko bolnico Brigata Pavia 401etna gospodinja Konjedec nor. Trampuš Štefanija iz Ul. Pergola 9. Zdravniki so ji obvezali večjo rano na desni če-liusti. Pri izpraševanju, kako se je ranila je ženska izjavila, da jo je mož prejšnji večer pretepel. Zdraviti se bo morala dva tedna. minsko bolnico, kjer se bo morala zaradi številnih ran, ki jih je odnesla pri padcu, zdraviti petnajst dni. Padla je z vlaka Včeraj se je 151etna delavka Rina Bon iz Bračana kot obi-čano vračala po delu z vlakom domov. Ko se je vlak približeval postaji v Krminu, je dekle steklo k vratom, da bo lahko prvo izstopilo. V pričakovanju da se bo vlak ustavil, se je naslonila na vrata, ki so se nenadoma odprla. Delavka je zletela na tračnice, ko je bil vlak še V teku. Vsi, ki so prisostvovali nesreči so ji stekli na pomoč. Zeleni križ jo je odpeljal v kr- Oglejte si šolsko razslavo Jutri, v nedeljo 2. julija ob 11. uri bo v prostorih nižje srednje šole v Ul. Randaccio o-tvoritev razstave risarskih del dijakov učiteljišča, nižje srednje šole in strokovne šole. Vstop je prost. Ker je razstava zelo zanimiva priporočamo mnogoštevilen obisk. KINO VERDI, 17: «Izobčenci zakona«, V. Gassman. VITTORIA, 17: »Karel Škotski« D. Niven. CENTRALE, 17: «Ubežnik», R. Harryson in P. Cummings. MODERNO, 17: «Lulu Belle«, D. Lamour. EDEN, 17: «Zaklad v Siera Ma-dre«. IZ SVOBODNE GOHIŠKE Kostanj eviški predor Ko pride kolesar ali pešec I na raznih straneh, toda o stva-pod Kostanjevico v Gorici, bo- ri nismo nikdar zvedeli prave-disi s severa ali juga, ga ne- | ga vzroka. Verjetno ga je tre-hote prevzame strah ob misli na težak m strm klanec, ki ga čaka, ali pa na neskončne stopnice. Z vrha je sicer krasen razgled vse naokoli, — toda Človek mora dalje. Utrujen, ves moker si briše potno čelo. Daleč sta še Solkan in Šempeter — kaj razgled! Predolga in prestrma je pot čez Kostanjevico. Četrt ure, 20 minut, za zračno razdaljo kakih pet minut največ. Za kolesarja je celo mučno, kadar švigajo mimo njega avtomobili ali kamioni. ki ga puščajo v gostem dušljivem prahu. Nehote misli človek, na svoja pljuča, na svoje zdravje in počasi nadaljuje strmo pot. Imamo avtobus, imamo vlak, — toda nikdar ne bosta delavcu nadomestila kolesa. Imamo vlak — imamo pod Kostanjevico tudi dva predora. Le eden služi vlaku, drugi je nerabljen, čeprav' Je popolnoma dober. Zakaj ga ne bi izrabili, Večkrat smo povpraševali ba iskati v burnosti let takoj po priključitvi. Kolesarji in pešci so se vdali sili razmer, toda vprašanje še vedno ostaja. Nova .cesta pod Panovcem in St. Markom bo le slabo rešila vprašanje zveze s sedanjo goriško postajo, ki bo gotovo še ostala dolga leta. Za Rafut ne bo nova cesta sploh imela pomena. Ostali bodo še nadalje klanci in stopnice. Zato smo mnenja, da bi se kostanjeviski predor prav lahko izročil prometu vsaj za kolesarje in pešce. Z leti se bo ta predor lahko še razširil in usposobil za splošni promet. Ce se bo železnica premestila drugam, se bo lahko kar združil z drugim predorom v enega samega. In Rafut bo dobil krasno ulico v Novo Gorico. Stroškov skoraj ne bi bilo, ljudem pa bi ta ravna pot prihranila mnogo truda in čaša. Kdor je za to zadevo pristojen, naj bi kaj ukrenil za rešitev tega važnega vprašanja. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v - - 1 elejon /0 Regulacija potoka llalderoiga p Socialah dokoočaoa ———————— Velika slavnost ob zaključku del V četrtek popoldne je bila j line. Močn0 deževje je včasih v Ljudskem domu v Sečjolah I spravljalo v nevarnost ne samo . - i mi. !___• ji 11 . . i_ Ani velika delovna slovesnost. Ob navzočnosti velikega števila delavcev in ljudstva je imel tov. Maraspin Jurij v imenu Uprave vodovoda govor. Poudaril je veliko gospodarsko korist tega dela, ki bo prineslo velike dobrine skupnosti. Izrazil je svojo zahvalo vodstvu vodovoda in tehnikom, ki so veliko pripomogli pri teh delih. Prav tako je pohvalil tista tovariše, ki so z velikim navdušenjem nesebično prispevali, da je delo danes dokončano. Ti tovariši so: Cerut Ivan, Vuk Anton, Sabadin, Viggini Zennone; Grbac Anton, Vuk Slavko, Zmerdu Pavel, Krevatin Emi. lij, Korenika Anton, Djurdjevič Radovan, Pavletič Avgust in Okovič Anton. V imenu okrajnih sindikatov se je delavcem in vodstvu zahvalil tov. Bartole Ferruccio. Kot znano je pctok Valder-niga pritok Rokave. Ker je imel strugo kot si jo je pač dela! sam, je ob več:em deževju poplavljal obširne površine. Skoro vsako leto so sc ponavljale poplave in je voda včasih dosegla 1 meter in Pol višine. Da bi se vsa velika škoda in nevarnosti poplav odstranile, so že lani pričeli z regulacijo. Ker jo manjkalo delovne sile, je delo.napredovalo bolj počasi. Letos pa se ie vzelo za res! Največ so pri teh delih v letošnjem letu prispevali bivši borci, ki so v tekmovanju rojstnega dne maršala Tita napravili 5000 normiranih prostovoljnih ur in izkopali 1200 kubičnih metrov zemlje. Delo je sedaj končano in Je nevarnost poplav popolnoma odstranjena. Struga Valdernige je regulirana oziroma na novo napravljena v dolžini 1700 m in je 3 m globoka in 4 široka. Na qbeh straneh ima še po 1 meter visoke jezove iznad površine doline. Na ovinkih so stene nove struge ojačene z betonskimi ploščami tako, da jih voda ne bo mogla razjedati. V ta kanal peljejo še drugi stranski kanali, ki bodo odvajali vodo, k* bi se slučajno nabirala izven. Vsa voda se bo po tem kanalu stekala v Roka-vo. Cez novo strugo je zgrajenih 5 manjših mostov, ki so bili pri otvoritvi vsi okrašeni z venci in zelenjem. Tako slavimo novo delovno zmago, ki b0 prinesla velike koristi vsem prebivalcem te do- pridelke, ampak tudi njihova življenja. S skupnimi napori je ta nevarnost za vedno odstranjena. Babiči Zadrugam obdelovalne stroje Ce gledamp iz praktičnega stališča delo naših kmečkih delovnih zadrug in se vprašamo, kaj bi bilo že treba za r.j:- bili razmeščeni v prvem nadstropju in v pritličju, kjer so mehanične delavnice. V prvem nadstropju je raz. stavljal večinoma navtični odsek, ki je pokazal mnogo risb in drugega gradiva iz svoje plovbene prakse. Za vsakega obiskovalca razstave so bili privlačni v prvem nadstropju nameščeni precizni navtični instrumenti in druge naprave, med katerimi je bil tudi velik teleskop, skozi katerega ni pozabila pogledati ljudskošolska vo. Poseben oddelek je imel klub Ljudske tehnike, ki dela v dkviru Pomorskega tehniku-ma. Tu so bili predmeti, ki! hov nagli razvoj, potem spo- mladina, ki je obiskala razsta. znamo. da moramo stremeti predvsem za uvedbo poljedelskih strojev. Le na ta način * si bodo zadrugarji in na splošno kmetje Prihranili trud, ki ga imajo z obdelovanjem 'zlehVlje. Ob zadnji košnji sem videl pri naši zadrugi v Babičih koliko truda in časa nam je prihranila že sama kosilnica, ki smo si jo izposodili od zadruge v Pučah. Obsežen prostor na solinah je bh naenkrat pokošen in čeprav se narnje kosilnica nekoliko pokvarila, smo j Danes v Kopru gostovanje Slovenske Harmonije iz Ljubljane Danes 1. julija ob 21. uri bo priredil simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane na Titovem trgu v Kopru simfonični koncert pod vodstvom Jakova Cipcija. Spored je sledeč: A. Dvorak: Simfonija št. 5 «Novi svetu op. 95. G. Verdi: Uvertura k operi »Sicilijanske večernice#. M. Kozina: Belokrajina.. I. Čajkovski: »Capriccio ita-lianoii op. 45. Isti program bo simfonični orkester ponovil v Portorožu jutri v nedeljo, dne 2. julija ob 21. uri na vrtu kluba JA. Pri simfoničnem koncertu Slovenske filharmonije iz Ljubljane sodeluje 60 godbenikov— pogosto. Inega mojstra Jakova Cipcija. V lepemPollotem glo vseeno prišli z delom nag naprej. i Pomisliti moramo, da manj- i ka pri naši zadrugi v veliki i meri delovna sila. Marsikaji trpi na polju, ker ni obdelano ■ od pravem času. Tak- zastari ! tudi trava, ki ni posušena pra- ; vočasno ter nima pravega tek;:,] za živino. V primeru, Če bi ob- j delovali s strojem, bi se za-; drugarji in kmetje lahko posve- j tili bolj povrtnini. S tem bi : imela zadruga več dohodkov. Kakor hitro bodo videli osta- i li kmetje dvig in napredek za- j druge, bodo pristopili ter bodo spoznali, da je malo donosno, če obdeluje kmet sam s svojo telesno silo. Razstava Pomorskega tehnikuma v Piranu Qb zaključku šolskega leta so gojenci Pomorskega tehnikuma v P.iratu Priredili razstavo svojih del. Vsaka šola Se je namreč obvezala, da bo ob koncu šolskega leta organizirala razstavo. In tako je PT izpolnil svojo obljubo. Iz grafikona in diagrama je razvidno, da so bili dijaki PT letos zelo zaposleni z učenjem-in drugimi šolskimi deli- Ta koj ob vstopu v šolsko vežo opazimo okusno izdelane diagrame in velik načrt plovne rute, katero naj bi izvršili v tem letu. Razstavni prostori so baredi Kulturna prireditev šolskih otrok V soboto 24. t. m. so imeli naši otroci dobro uspelo zaključno prireditev. Se pred pričetkom nas je nagovorila tov. Mihalj Dragica, nakar je sledila otvoritev s petjem vseh 25 učencev naše šole. Zapeli so nam «Svobodna je naša domovina«, nato so sledile recitacije in med njimi «PavIiha». ki nas je še posebno razveselil. Recitacije so bile podane čutsveno in čeprav so bile nekatere pesmi dolge, so jih šolarji podali brez napake. Tako srno slišali pesnitve ‘ S,- Gregorčiča, A. Aškerca, O. Zupančiča ter partizanske vizije Mitje «Tovarišu». Lahko trdimo, da so recitirali naši malčki tako jasno in resnično, kot da bi sami doživljali. Za boljše umevanje je tov. Mihaljeva na kratko pojasnila pomen vsakega dela. Za zaključek, so nam otroci predvajali pesem »Zemlja« od Zidanikove. Naši mali pionirji so se izkazali tudi pri udarniškem delu in sicer pri gradnji nove ceste. V zadnjem šok kem letu so napravili okoli 500 ur prostovoljnega dela, ki ga lahko cenimo najmanje 8000 din. Tako so dokazali, da se radi učijo in tudi radi delajo. Zato so jim vsi poslušalci izrekli priznanje s tem, da so jih večkrat burno aklamirali. Tu in tam smo bili nanje hudi, če so prišli pozno iz šole. se tja vračali a-! li uporabljali tudi nedeljo za i vaje. Danes pa nam je bilo vsem všeč, ko smo jih videli I nastopiti tako popolno, da so v marsičem prekosili nekatere ZNANEM MORSKEM KOPALIŠČU, JE MNOŽICA NAPETO ČAKALA KOLESARSKE DIRKAČE, KI SO STAR-TALI V PULJU. 118 km DOLGO PROGO JE PRVI PREVOZIL FANTI. V KOLESARSKI DIRKI « SKOZI HRVATSKO IN SLOVENIJO« VODI ZAENKRAT MOŠTVO ITALIJE, SLEDI JUGOSLAVIJA A, NATO TRST A. katero sta že napravila sprejemni izpit. S tem v zvezi izrekamo priznanje tov. Židanik Josipini dosedanji učiteljici in tov. Miholj Dragici, ki je v kratkem času pokazala, da je res ljudska učiteljica in da Portorož Produkcija Glasbene šole Pred dnevi smo imeli produkcijo naše tukajšnje Glasbene šole. Kakor znano, je bila ta šola ustanovljena v decembru 1948 in sicer tako, da je bila v Portorožu centrala, v Bujah in v Kopru pa podružnici, ki pa ža enkrat še nista delovali. Letos smo imeli že drugo produkcijo. Medtem ko je bila pri prvi pj-pdukclji na sporedu vokalna glasba (dečji in dekliški mladinski mešani zbor) smo to pot slišali program, ki je vseboval instrumentalno (violino, klavir), komorno, solistično in vokalno glasbo. V komorni glasbi jn sicer v priredbi za kvartet na lok so bile podane skladbe Mozarta, Mendclsohna in Haydna. Poleg violine solo smo poslušali tudi Mazzasov duet, Kiding - con-ccrtino in Raffovo cavatino. Od klavirske glasbe sq nam podali gojenci mladinsko literaturo Pavčiča, Grečaninova, Čajkovskega, Schumanna in Božidarja Kunca. Iz klasične in romantične literature pa smo slišali Beethovna in Cho- odrasle. Tudi ta zavest je bila Pma zadoščenje za njihov trud. Po kulturni prireditvi in razdelitvi šolskih spričeval so prejeli najboljši učenci in učenke nagrade in pohvale. Nepopisno so bili veseli, ko so iz rok učiteljice prejeli za nagrado lepe knjige. Ob zaključku je tov. učiteljica nagovorila starše in otroke ter se prvim zahvalila za obisk, drugim pa za njihovo delo. Pionirjem je želela vesele počitnice s pripombo naji od časa do časa vseeno pogledajo knjige, da bodo prihodnje leto dosegli še boljše uspehe. Z zadovoljstvom pripominjamo, da so naši otroci v dobrih rokah in da se lepo vzgajajo. Ponosni smo na učiteljstvo, ki žrtvuje toliko za šolsko deco in za skupnost. Čeprav imamo samo eno učno moč za vse razrede, smo prepričani, da naši o-troci ne zaostajajo za drugimi. Letos bosta dva učenca presto-| pila v koprsko gimnazijo, za Produkcija je pokazala, da je med gojenci precej talentov. Tako je nadarjeri Švara Boris 1 (klavir), ki je lepo zaigral Chopinovo polonezo, Stana Milkovič (sopran) ter Milorad Kostič (violina). Mnogo obetajo tudi Racman Milojka, trnl-gliero Novela m Boris Logar (vsi klavir). Gojenci in gojenke so večinoma dijaki in dijakinje šol iz Pirana in Portoroža. Na Glasbeni šoli v Portorožu so poučevali letos: Mihovil Logar violino, Vuka Sava Hiti -Kumarjeva klavir in dirigent Srečko Kumar klavir, solo ter zborovsko petje. Istočasno je bil tudi ravnatelj šole. Vsem gre priznanje, da nam vzgajajo v glasbi naš prvi rod mladincev in mladink iz teh krajev. Produkcija je pokazala, da se naša mladina zanima za glasbeni pouk in da je tudi dosegla že prav lepe uspehe. da ni nič povedal o rišu Cvetku in še drugih, o tako uspešno dvigali v večino prebivalstva z ljenja sredi trdnjav, žičnih ovir, bunkerjev in cele armade fašistov, kvesturinov, karabinjerjev, financar jev in še Vi '' • i r DOLINARSKI KOVK NA SEBRELJSKEM VRHU, KJER JE BIL PRVI PARTIZANSKI LOGOR JANUARJA 1943 nekaj domačih prodanih hlapcev. V prvem partizanskem zatočišču Velik grm razcvelega medvedovega latja je tam ob poti. Vzel sem fotoaparat in ga ujel, da bodo videli, kako so nam tudi taki v času borbe služili za kritje. Tam naprej so Kotnice in voznik s senikom in studencem ob strani. Se naprej je Jerebova grapa, Maž-gon, Močnik v Sjavnci, Dolinar in Dolinarski Kovk, kjer je bilo pravo partizansko taborišče. Divji in razdrapani voznik pelje skozi smrekov in jelov gozd proti Podbrdarju. Od tam pa se vzpenja strma steza na Strž-nice in Rupo. Polno je tod rdečih jagod. Kot žareče kaplje krvi padlih partizanov in talcev se zdijo na trohnečem bukovem listju. V tihem razgovoru smo dospeli na Rupo Naša pot je bila najprej v Zanovo jamo v Poklarskih ro-beh. Tu sem so prišli prvi partizani prve dni februarja 1943, ko so jih izvohali Italijani v Kanomlji. Ze izkušeni so odšli v akcijo in napadli fašlstič- Spominjamo se junakov Naj mladi rod, ki v svobodi dorašča, ve, kdo so bili tisti, ki so nam zapustili obilno dediščino ■ misel na svobodo no postojanko v Zakrižu pri Cerknem, kt je sijajno uspela. Dobili so veliko orožja in drugega, da vsega še odnesti niso mogli. Po napadu So začeli delati taborišče v Dolinarskem Kovku. Desetega marca 1943 je bila prva ofenziva fašistov ln vojakov v teh krajih. Drugo ofenzivo so pričeli znova dne 23. marca in je bila še večjega obsega. Okupator je občutil, da se mu z začetkom- parti zanskega gibanja podirajo tiste — od boga zaznamovane meje — kot jih je tako rad in pogostoma imenoval. Takrat sc padli Kacin Jože. Vončina Edvard in Mirko iz Lazca. Prvi trije padli aktivisti so tako postavili prve tri mejnike za svobodo Prav tisti dan le pred sončnim vzhodom sva 8g bila sesta- la z Jožetom. Ko sem se v hiši hotel posloviti, je vstal in me spremil do steze na grebenu Stržnic. Prav tedaj je vstajalo sonce in pozlatilo ves greben. Jožeta je spremljal veliki pes CVETOCI GRM MEDVEDOVEGA LATJA, KI JE PARTIZANOM VEČKRAT SLUZIL KOT REŠILNI ZAKLON volčjak. Iz doline sem se ozrl nazaj na greben ia pozdravil še enkrat. Jože je odzdravil z dvignjeno pestjo ves oblit od prvih sončnih žarkov. Nekaj ur za tem je padel. V mojem spominu pa živi in bo živel tak kot sem ga pcjz.dravil na grebenu: z dvignjeno pestjo ob čelu in zvestim psom ob strani y jutranji svetlobi sonca. Tak# živa je bila v duhu ta slika, ko sem po sedmih letih znova prišel na Stržniški greben. da sem se ustavil in še hotel vprašati kot smo se takrat vpraševali: «Ali boš res prodal kravo^ Kupec zanio sem jaz«. Da bodo mladi vedeli in znali ceniti Zveza borcev Krnice — Ja-garšče je organizirala veliko spominsko slavnost. Nad vhod obnovljene hiše v Peklu, ki je bila v času borbe partizanska bolnica št- 2, je dala vzidati ploščo z napisom: «V tej hiši je bilo od novembra 1943 do junija 1944 partizansko okrevališče odkoder so borci z novimi silami odhajali v zmagovito svobodo«. Nad 200 ranjencev je tu ozdravelo, da so lahko šli znova v borbo. Se je napeljena do hiše žičnica po kateri so spuščali živež za ranience. V času nevarnosti pa je ta žična vrv služila za obveščevalca. Nekai udaicev s polenom je bilo dogovorjeno znamenje za nevarnost. Stražar, ki je stal ob bolnici je takoj vedel kaj pomeni. S svojim življenjem je rešil 36 ranjencev Devetega junija 1944 so ti kraji doživeli tretio ofenzivo združenih sovražnikov Slovencev: nacifašistov, belogardi- stov in domobrancev, ki so se navalili v doline in višine z vso uničujočo silo. Tisti dan je zgorelo devet vasi in veliko MMIM SPOMINSKA PLOSCA NA BIV SI BOLNICI SUPB ST. 2 «P» število samotnih kmetij. Okupator ni prizanašal niti tistim senikom po strmih gorskih senožetih, kamor je revni bajtar shranil malo sena za edino kravico ali pa celo samo kozo. Tri dni je ležal gost črn dim požganih vasi v dolini Idrijce kot megla, ki skriva soncu veliko razdejanje, da se ne bo zgrozilo nad takim zločinom. Takrat Se ie tu našel mladi junak Graparjev Pavle. Okupator je po izdajstvu zvedel, da je tam v bližini bolnica. To je pomenilo toliko kot — smrt 36 ranjencev, ki so bili v skri- ti hiši v Peklu. Obveščeval služba je javila stražarju se bliža sovražnik. Eden izm tovarišev, ki mu je bila zauj na naloga čuvaja, je odbrzel največjo hitrostjo po skriti s zi. Bilo je predaleč, da bi sam prišel do bolnice. Ko pritekel do tovariša Pavle ie padel od onemoglosti. Pav ki je bil takrat pri zaščiti b biče, je vest o nevarnosti največjo naglico odnesel pr bolnici. Sovražnik, ki je prit ial od več strani, ga je opa: F.aregljala je strojnica in P< le, je padel med vresje in n ie. Bil je smrtno zadet. Ti streli so bili znak nev: nosti v bolnici. Takoj so k ranjenci obveščeni in so se j skrili s pomočjo strežnikov biizniem skalovju in vres Sovražnik je našel bolnico prazno. Znesel se je nad te kar je dobil: zažgal je hišo odšel nazaj. Spotoma je zažj domačijo kmeta Rjavca. C spodarja, ženo in še štiri di ge je ustrelil in zmetal ogenj, kjer so zgoreli. Po c hodu sovražnika so domači našli od njih sam« nekaj zc lienelih ostankov. (Nadaljevanje sledi) V ROJANU. »MIZARJI« SB ^TISKAJO IN UREDNIŠTVO: ULICA MONTEUCH1, St. b, Ul. nad. — Telefon Stev. »3- 808. — UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St, 73-38 OGLASI: od B.30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — portruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper Ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1*90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. * TRST PRIMORSKI DNEVNIK l Julija 1950 Z IZLETA TRŽAŠKIH JVOVIftTARJEV V SLOVENIJO • V« in spoznavanja sociali v Pomen industrijske šole za tržaške Slovence. - Mate-rialni pogoji in učni uspeh šole. - Odgovornost oblasti Čestitkam k jubileju ePrimor-skega dnevnika#, ki so prihajale v tistih dneh od vseh strani tako od bratskih demokratičnih glasil kot od našega ljudstva in od njegovih množičnih organizacij, se je takrat pridružilo tudi vabilo Društva novinarjev LRS na dvodnevni izlet v Ljubljano in po Gorenjski. Za kolektiv ePrimor skega dnevnika:) je bila to največja, najlepša nagrada in priznanje. Sprejel ga je z neposrednim veseljem in z globokim razumevanjem tega, kar se mu je s tem vabilom nudilo. Vsakdo je tedaj pomislil na naš o borbo, ki jo bijemo za resnico in njeno zmago, za prikazovanje resnice kot gibalne vzmeti v boju za demokracijo, njen prodor in utrditev v svetu. ePrimorski dnevnika stoji na meji dveh popolnoma različnih svetov, in ideologij na straži resnice. V vrišču in hrupu imperialistične reakcije, kominformističnega odklona na desno in nemoralnih metod, ki ga spremljajo, se bori z nepremagljivo silo zanjo in za njeno uveljavljenje. Koliko lažja pa je ta borba za naš delovni kolektiv, če je dano vsem skupaj kot celota, da jo zaznamo, da jo otipamo in da sprejmemo vase njen mogočen vtis. Take prilike so za kolektiv «Primor skega dnevnika» redke. Ne morda zaradi tega, ker bi ne bilo možnosti, marveč zaradi tega, ker je pri glasilu, ki dnev. no izhaja, te možnosti težko ustvariti. Cd« vedno koga utesnjuje, grabi ga za vrat, ne da mu, da bi se prav razmahnil. Dnevno je potrebno toliko in toliko člankov, toliko gradiva, ki priklepa v. uredništvu posameznika, kaj šele ves kolektiv. Res je morala priti šele jubilejna številka, da smo šli preko ovir, k j nam. jih postavlja čas, in našli v sebi dovolj sile, da smo jih premostili. Vsakdo je tedaj tudi pomislil na potrebo po medsebojnem spoznanju s tovariši v svobodni domovini. Skoraj tako je ve-lika, kot ona po zaznanju resnice. V petletni graditvi socializma so si pridobili mnogo TRŽAŠKI IN LJUBLJANSKI NOVINARJI PRED ZLATOROGOM V BOHINJU. nje nastaja naselje z udobnimi sončnimi stanovanji, |ci se bo v svoji končni fazi spremenilo v industrijsko mesto v. osrčju Ljubljane. Zanimivi so vsi oddelki. najbolj pa pritegne pozornost oni. ki ima že celo vrsto že izgotovljenih izdelkov: gigantskih turbin za nove po vsej Jugoslaviji nastajajoče hidro-centrale in črpalke za osuševanje Skadrskega jezera in močvirnatih polj v vzhodni Makedoniji. To je socialistična preobrazba dežele in s tem blaginja, ki jo nekdaj mali slovenski in jugoslovanski človek niti slutil ni- Nekdo izmed tovarišev koprskega radia, ki so prišli tja pred nami, je omenil, da spominja Litostroj na, tvornico FIAT v. Turinu in da bo tedaj, ko bo goto v, tak kot FIAT. Potem ko je to povedal, je prika zal še razliko med Litostrojem tn FlAT-om. Litostroj je produkt socialistične graditve, je socialistična lastnina, ki je pri- nje, toda mi ga tako malo poznamo. Na braniku slovenstva in demokracije smo, v neprestani ofenzivi s sovražnikom in njegovimi vplivi. Ne utegnemo se poglabljati dovolj v novo nastajajočo socialistično problematiko, vendar vsi čutimo, kako nam je potrebna, kako moramo poseči z lastno roko po bohotnem rastlinju ■ socializma. Ce bo naš dvodnevni izlet k temu kaj pripomogel, potem je bil njegov namen p celoti dosežen. Odšli smo vsaj v prepričanju, da je in da so se z njim stiki med nami in tovariši v svobodni domovini z njim prav pričeli. MARA SAMSA II. Pogoji, v katerih dela nižja industrijska šola v Rojanu, so popolnoma neprimerni. Ako ima človek is v spominu velike hodnike in učilnice ter bogato opremljene delavnice, ki jih takšna čola uživa skupno s srednjo trihnično šolo v Ljubljani, v velikanskem poslopju, ki je bilo znano Po vsej Srednji Evropi, narede nanj skromni proston v Rojanu porazen vtis. Stavba je sicer novejša, toda zidana v drugačne namene in gostuje tri Zole: razen slodenske strokovne še italijansko st rokovno ter slovensko osnovno šolo, ki so jo bili drugje postamli na cesto in je tu dobila zasilno streho, pa pri tem utesnila obe strokovni šoli. V začetku šol. leta se je vpisalo 236 dijakov, ki so imeli, razdeljeni na 10 razredov, na razpolago le 5 učilnic in 2 delavnici, mizarsko in ključavničar sko-mehanično. Učilni, ce, ki bi jih moralo bifi še pet, da bi sg pouk lahko vršil pretežno dopoldne, so primerne. Toda povsem neustrezajoči sta obe delavnici, ki sta za to šolo še važnejši od učilnic. Merita 5,20 m v širino, 8 m v dolžino in sta 4,20 m visoki, v snedi in imata pol metra debel steber, ker sta pravzaprav «ukradem» stopnišču, od katerega ju deli zasilna tenka stena. Edino okno meri 1 m krat 1,80 m. V. tem prostorčku, kjer .VESELO RAZPOLOŽENJE NA BLEDU. dragocenih izkušen), ki jih mi nimamo. Izmenjati bi jih morali med seboj in oplajati z njimi svoje lastne izkušnje v delu in v borbi. To je nujno za našo duševno rast in za razvoj naše ustvarjalnosti. Preko mej, ki so jih imperialistični in hegemoni-stični interesi zasekali v naše narodno telo, začrtali preko naše domovine, smo z njimi eno. Sokove našega duhovnega življenja sprejemamo iz istih korenin, po istem deblu se stekajo k nam. Samo tako lahko služimo «Primorskemu dnevniku:» in preko njega ljudstvu. Z njim vred smo tudi mi njegovi prijatelji in svetovalci v teh viharnih časih. Smo živa vez med njim in med narodom, ki si v svobodi gradi lepši, veli-častnejši dom, in tudi njemu daje od bogastva kulture in napredka, ki si ga v njem ustvarja in s katerim prispeva k razvoju obče človeške kulture. To oboje, kar si je od izleta naš kolektiv obetal, mu je tudi v polni meri dal. Skupina ljubljanskih tovarišev nas je pričakovala že vse jutro, daleč preko določenega časa zaradi počasnosti našega avtobusa in njegovih nezgod. Med potjo smo se hudovali nanje, ko pa smo prišli na mesto, so izgubile pomen. Mudilo se nam je v Litostroj, da najdemo tam še ljudi, ki so čakali na nas. Brez njih bi ne mogli nikamor, ne spoznali bi se sredi prostranih dvoran in množine strojev. Marsikdo izmed nas je bil že v Litostroju, marsikdo šele prvič, toda eno je gotovo: za ene in druge je bil ta obisk svojstveno doživetje. Ce greš v Litostroj po presledku dveh ali več mesecev, najdeš vselej tam spremembe, ki te ugodno preseneča. Tovariši delavci so nam jo strokouno pojasnili s tem, ko so nam povedali, da gre 60 odst. vse proizvodnje v Litostroju nazaj v Litostroj. Ameriški pisatelj Louis Adamič, naš slovenski rojak, se je izrazil, da je to po tem svojstvu edinstvena tovarna. Njen razvoj napreduje od meseca do meseca, iz šla po novem jugoslovanskem zakonu popolnoma v upravo delavstva. FIAT pa, je last kapitalista, ki mu je mari le to, da iz delavca iztisne čim več dela. Se isto poldne smo si ogledali drug tak objekt socialistične izgradnje — hidrocentralo v Žirovnici. Po svoji konstrukciji je mnogo bolj komplicirana od hidrocentrale na Mariborskem otoku zaradi razrvanosti terena. Kameniti, cementni jez se v stopnicah spušča- v globino, da ublaži padec vode, ki bi sicer izpodnašala živo skalo na levem robu soteske. Iz umetnega jezera, ki bo onkraj njega nastalo, se bo ukročena Sava Bohinjka spuščala po podzemeljskem kanalu k zbirališče in od tam po strmem padcu na turbine. Samo gradi . j podzemeljskega kanala zahteva nad eno leto napornega dela in kje sc še vsi ostali objekti. Kriviga, storjena Jugoslaviji, te zaskeli do bolečine. Koliko dela bi bilo olajšanega jugoslovanskemu ljudstvu, če bi mu bili pravični listi, ki jih tudi jugoslovansko ljudstvo v največji stiski ni zapustilo. V tebi vstaja ponos, da si Slovenec, da si pripadnik tega junaškega naroda, da braniš na njegovih jezikovnih mejah njegovo pravico in se boriš, da bi resnica o stvarnosti v domovini prodrla o svet. Ob takih prilikah še bolj začutiš, kako st mu to duoje dolžan. Ostali (as izleta je bil določen za razvedrilo in za medsebojno spoznanje. Lepote Bleda ,n Bohinja so bite tako usc naše. Dva dni smo pozabili na ose, skoraj tudi na »Primorski dnevnike, pa saj tega nam ne bo prehudo zameril. P in smo čar gorenjskih planin, njenih uoda in tihih sončnih pašnikov. Vse, kar je težko in vsakdanje, je ostalo doma v Trstu- Razpravljali smo o vsem drugem, kar nas je zanimalo in kar je v zvezi z odnosi do človeka v socialistični graditvi iv. socialistični družbi. Pred nami se je mahoma odprlo široko polje. Na njem raste bohotno rastli- BI iuz Pl LODEN TRUD avs tri j s N iil i informbirojevcev Poglabljanje trgovinskih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo je V interesu ljudstva obeh držaV, še posebno pa Avstrije Dunajski veoerni list. op gan KPA, «Der Abend* je 21. t. m. objavil pod ogromnim naslovom članek o razgovorih, ki jih baje vodi avstrijska vlada z Jugoslavijo o medsebojnih gospodarskih odnosih- Članek pravi, da bo avstrijska vlada odobrila Jugoslaviji večji kredit za razširitev trgovinske izmenjave. Vsakdo — zlasti pa Se avstrijski komunisti, ki so zadnja leta vedno znova u-gotavljali, da mora Avstrija poživiti zunanjo trgovino z vzhodom, posebno pa Se z Jugoslavijo, Madžarsko in Poljsko, če hoče zboljšati gospodarski položaj — bi nujno moral z zadovoljstvom sprejeti vest o razširjenju trgovskih poslov med Avstrijo in njenimi sosedi. Toda avstrijski komunistični prvaki ne bi bili informbi- rojevci, če bi pozdravili danes to, kar so včeraj zahtevali. Vodstvo KPA je sicer z zadovoljstvom sprejelo vest, da je med ZDA, Madžarsko in Avstrijo tristranska izmenjava blaga. Na temelju te dobavljajo ZDA preko Avstrije bombaž Madžarski, Madžarska Pa izvaža y nadomestilo za ameriški bombaž v Avstrijo koruzo in oljne tropine. Prav tako se vodstvo KPA ni prav nič protlvilo sporazumu, po katererem naj bi ZDA preko Avstrije zalagale poljske predilnice z bombažem. Poljska pa naj bi v nadomestilo izvažala v Avstrijo premog- Ta izmenjava naj bi bila v višini 2.1 milijona dolarjev. Vsemu temu se avstrijski informbirojevcl niso protlvi-11, ker je to v skladu s politi- ko Moskve, ki je gotovo privolila v te posle Madžarske in Poljske. Kakor hitro pa je beseda o trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo (četudi po poročilu lista «Der Abend» ni govora o izmenjavi, ki bi bila podobna zgoraj omenjenim), avstrijski komunistični tisk že poroča o vojnih načrtih »jugoslovanskega satelita Amerike». «Der Abend» namreč piše,ida imajo pogajanja, o katerih poroča prvenstve no politični značaj, šele potem gospodarski. «Strateško-politični cilj teh pogajanj — modruje članek — Je v tem, da čimprej okrepijo os Dunaj-Beograd-Atene in jo nato spremenijo v blok. Ta linija pa naj bo najširše področje bodočega napada proti ljudskim demokracijam In ZSSR, to se pravi, naj predstavlja glavno fronto tretje svetovne vojne* Podobna duhovičenja kakor «Der Abend* si je 22- t. m. privoščilo tudi osrednje glasilo KPA cVolksstlmme*. Na isti senzacionalni način je ponovilo članek večernega lista, na koncu pa še dodalo, da mora ta vest biti »znak za alarm avstrijskega ljudstva, leiga (hočejo povleči v najtemnejše avanturistične načrte Amerike*. Tako so avstrijski inform-birojevci znova opravili svojo dolžnost. Vodstvu v Moskvi so pokazali, da se drže strogo začrtane poti. Namreč, da delajo, kar je v njihovi moči, kako bi ne samo čimbolj o-brekovali Jugoslavijo, marveč v skladu s politiko diskriminacije in gospodarske blokade Sovjetske- zveze proti Jugoslaviji tudi otežkočlli poživitev gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Zakaj pa vodstvo KPA tako vztrajno ponavlja «obtož-be». da je Jugoslavija izhodišče bodočega napada proti ljudskim demokracijam in Sovjetski zvezi pa je še drugo vprašanje- Z ene strani zato, da laže nadaljujejo netenje vojne psihoze in s tem »krepijo* informbirojev-sko borbo za mir, še bolj pa zaradi tega, ker je avstrijsko ljudstvo do grla sito okupacije in okupatorjev. Ln ker želi njihovega čimprejšnjega odhoda, skuša KPA — v pomanjkanju vsakih resnih o* pravičii — s pripovedkami o «agreslvnih namenih Jugoslavije* indirektno opravičevati dejstvo, da so sovjetske čete še vedno v Avstriji in da ne kažejo niti najmanjše volje po skorajšnjem odhodu. Takšno je pravo ozadje vseh teh bajk in bulevar-skih vesti informblrojevske-ga tiska v Avstriji. Seveda pa je vse to popolnoma brezplodno. Poglabljanje trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo je v interesu ljudstva v obeh državah (zlasti še Avstrije), v interesu dobrega sosedstva in miru. (Vse t° so avstrijski informbirojevcl pred Inform-birojem neštetokrat ugotovili) To je eden vzrokov brez-uspešnosti njihovih »alarmov*, drugi pa je v tem, ker tudi v Avstriji nihče več ne jemlje resno njihovih sfabri-ciranih poročil, ker tudi tam že vsem preseda infeirmbiro-jevsko natolcevanje proti Jugoslaviji. je poleti silno vroče in pozimi mraz (kljub centralni kurjavi v stavbi obe delavnici nimata grelcev), se gnete po 23 fan-tov.pri mehanikih se obenem avtogenično vari, pri mizarjih pa imajo poleg 7 mizarskih klopi za fante in 1 za profesorja še cirkularko in lesno struž. nico. Ko je vse to «v obratu», od prahu ne vidijo in od ropota ne čujejo. Ko sem profesorjem izrazil začudenje, da se sploh da delati v takih pogojih, sem izvedel sledečo zgodbo: Ob neki priliki je. prregledovala komisija mestnega tehničnega urada stavbo (to ima na skrbi občina) in inženjer - član komisije ob pogledu na šolsko kuhinjo na podstrešju ni mogel skriti svojega začudenja: «Ma, siete co-me gli esulis, je dejal v smehu. V takih razmerah je'prof. Me-sesnelova vodila kuharsko šolo, lani še tako rekoč brez opreme, do letos pa so dijaki izdelali nekaj potrebnega pohištva in štedilnik. Tudi v.oda je bila napeljana v kuhinjo komaj letos. Risanje poučujejo kar v razredih ker risalni ce nimajo d). V podobnih bednih primitivnih razmerah drže' celo šolsko upravo, ki dobi reci in piši 30.000.— lir za stroške pisarne (v 1940—50) od občine in največ 200.000.— lir za opremo, surovine, učila itd: od šolskega nadzorniš-tva. To so smešni zneski, ako pomislimo, da delavnice neprestano trošijo raznovrsten material, brez česar ni učenja in da obstaja šola komaj 5 let ter je doslej niti enkrat niso založili z vsem potrebnim, kakor bi bilo nujno. Stružnico n. pr. so izdelali dijaki pod vodstvom profesorja sami, sicer bi je ne bilo. Za konec teh surovih in žaljivih dejstev naj navedemo, da je na šoli 17 učnih moči, konferenčna soba pa ima le 10 stolov in mora ostalih 7. predavateljev pri skupnih sejah postajati okrog mize! Povrhu ta zavod niti nima epraktičnih inštruktorjem, kakor so nastavljeni po vseh enakih šolah, za italijanske dijake. V takih razmerah ni čudno, STROKOVNA SOLA V ROJANU. III. LETNIK ZB POKAŽE BODOČE MOJSTRE, KI SO SVOJE ORODJE ODLIČNO IZDELALI STROKOVNA SOLA NAPOTO V,. PREMAJHNI DELAVNICI SO DRUG DRUGEMU V STROKOVNA SOLA V ROJANU. TUDI TA KOTIČEK, KI VABI DVA SAHISTA, SO V CELOTI IZDELALI V III. LETNIKU RADIJSKA TEHNIKA NA RAZSTAVI TEHNIČNE SREDNJE SOLE «A. VOLTA* IVO MARINČIČ