GLAS I NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2o7« COETLANDT
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANBT.
NO. 10.
STEV. 10.
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 12, 1918. — SOBOTA, 12. JANUARJA, 1918.
VOLUME XXVI. ~ LETNIK XXVI.
Iz zakladniškega departments.
Najugodnejša prilika za zavarovanje. — Skoraj ves denar, katerega posodijo Združene države zaveznikom v Ameriki.
Možu ki vstopi not vojak ali mornar pod zastavo Združenih držav. so nudi najlepša prilika za. zavarovanj o. kakorana se mu no more nuditi nikjer na svetu. To vladno ponudbo je že sprejelo približno 300,000 mož. Prosili so zavarovanje, ki bi repreze-ntiralo skupno •svoto dva in tri četrtine biljona dolarjev.
Vsaka oseba v vojaški službi Združenih držav je dolžna v svojem imenu ter v imenu svojih dragih zavarovati se. Toda eas, v katerem se to lahko stori, je omejen.
Stariši. sesetre in bratje, ki imajo kopa na fronti, naj mu takoj pišejo. da s<> zavaruje. To bo v njihovo in njegov priti. Zabieijo naj mu, naj so zavaruje za 10.000 dolarjev in naj so zavaruje.
#
Veoino denarja, ki pa posodijo Združene države narodom v Evropi, ki so zapleteni v vojno z Nemčijo, se porabi v tej deželi za produkte naših farm. rudnikov in tvornie..
Soglasno z ureditvijo, ki jo je določil zakladniki tajnik ter odobril predsednik, dostavljajo zavezniške vlade svoje zahteve za material in drugo dobavo komisiji Združenih držav, potom svojih lastnih dobavHnrh agentov v .tej deželi ter se skušajo na vsak na-ein_do*eei najbolj Ugodni pogoji, katere se zatem predloži dotienrm vladam. S tem se prepreči dražil-no 'ponujanje proti drugim zaveznikom in proti Združenim državam, in zaveznikom se dovoli iste pogoje kot naši lastni vladi.
Izrecno se je določilo, da se potom te določitve ne sme vnaprej določevati kakih obligaeij glede Združenih držav. Naša vlada nudi le svojo pomoč svojim zaveznikom v tem, da morejo oni tukaj izdati denar, ki smo ga jim posodili. Varstvo, ki ga jim s tem dovoljujejo, je dobro zasluženo, kajti oni izvršujejo delo, ki bi ga morala vršiti Amerika in sicer na stroške ameriških življenj in ameriškega denarja, če bi oni tega ne storili.
*
— Upam, da bodo trgovci dežele, po bolj resnem razmisleku glede predmeta prenehali nadaljevati svojo prakso, da prodajajo blago ter jemljejo v plačilo zato obveznice posojila svobode — je rekel zakladniški tajnik McAdoo.
Tajnik }o ugotovil da prav nič ne dvomi o tem, da prevevajo tr-govoe, ki ponujajo blago za obvoznice posojila svobode, domoljubni motivi, da pa take transakcije vstvarjajo situacijo, vsled katere se uničuje prvotni namen prodaje obvoznic, kajti s tem se odpravlja varčevanje ter povečuje izdajanje.
Obveznice, sprejete v zameno na tak način, se v največ slučajih takoj proda na odprtem tržišču, kar ima za posledico, da padejo tržne cene. S tem se tudi neugodno upli-va na prodajo bodočih izdaj posojila.
tz Washingtona.
Pričakuje se, da bo generalni ravnatelj železnice McAdoo tekom par dni prevzel tudi kontorolo nad ekspresnimi družbami.
Trne translation fileil with the post I master at Xeiv York, N. Y. ou .tun. 12, 1018, as requ'ti'v the Act ;* Oct; bor 6, 1017.
Washington, D. O.. 11. januarja. Danes so se pričela pojasnjevanja adminisAraeijske železniške predloge pred senatnim odborom za meddržavno trgovino. Generalni ravnatelj McAdoo je bil pripravljen razjasniti vladni načrt za zakonodajo, ki <ra smatra vlada potrebnim, da se dovede do popolne kontrole železnic. Opozicija proti vladnemu načrtu glede nedoločeno kontrole ter prevzetja na podlagi poprečnega zaslužka v preteklih treh letih se je že pričela pred komitejem in sicer od strani železniških izvrševalnih uradnikov," ki so pričali glede različnih določb predloge.
I vedli so že amendment, da so zagotovi povratek železnic v roke privatnih interesov po končani vojni ter se je tudi predlagalo, naj se vrne železnicam stroške za dve letno dobo in sicer soglasno z dohodki lota 1915 če bi padli dobički pod normalo.
Ugotovila železniških izvedencev bodo najbrže sprejemali prihodnji teden, ko bo A. P. Thom. generalni svetnik za železniški iz-vrševalni odbor, uvedel zakonite argumente glede predloge.
Generalnega ravnatelja McAdoo] je obvestil A. II. Smith pomožni! vodja trasporta na vzhodnih. čr-J tah, da se je prometen položaj zelo izboljšal in da jamči, <ja ne bo
nobenega nadaijaega-pomanjkanja premoga v nobenem kraju v tej zimi. Rekel je, da bo opaziti krajevna pomanjkanja, da je ne bo nobena važna industrija prisiljena prenehati z obratom radi pomanjkanja kuriva.
Generalni ravnatelj se je tudi posvetoval z uradniki ekspresnili družb ter razpravljal z njimi glede možnosti vladnega obratovanja. zjavljeno je bilo, da bo svet generalnega ravnatelja v par dneh | priporočil, naj se vladno kontrolo razširi tudi na ekspresne družbe.
Washington, D. C., 11. januarja. Vsa volna, ki se jo importira \ Združene države, je podvržena možnemu vladnemu nakupu tekom desetih dni in sicer na podlagi od-1 redbe, ki jo je izdal vojno-trgov-1 ski urad in ki postane pravomočna j v pondeljek. Odredba določa nadalje, da ima vlada pravico nakupiti vsak čas po preteku določene dobe, katerokoli množino volne, ki je ostala neprodana pri uvaže-valeu.
__I
Franc Jožef ova ljubica je umrla.
London, Anglija, 11. januarja. Nemški listi, ki so prišli tu-sem naznanjajo, da je na Dunaju umrla igralka Katarina Seliratt, ki je bila več let ljubica umrlega cesarja Franea Jožefa, ki ji je zapustil v svoji oporoki $250,000.
STENSKI KOLEDAR je razposlan našim naročnikom in prijateljem. Tiskali smo ga v 20 tisoč izvodil.
Uredništvo.
Lenin in vojna,
Lenin govori o vojni. — Demobili-zacija se mora končati — Pripravljati se mora revolucjonama arma da. — Mirovna pogajanja se šf vedno vrše v Bvest-Litovsku.
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Jan. 12,
1017,	as required by the Act of October
G. 1917.
London, Anglija, 11. januarja
Boljševiški ministrski predsednik Nikolaj Lenin jo šel za praznike na Finsko, ali pa je mogoče šel v Stockholm, da bi konferirai z nem škimi in avstrijskimi socjalisti. "V nekem govoru. prodno je odpoto val iz Petrograda, je Lenin re kel:
"Bojim se. da bomo morali pre kiniti z demobilizaeijo in se pri pravi jati na vojno. Ako Nemčiji in njene zaveznice ne sprejmej< naših mirovnih pogojev, tedaj jin bomo napovedali revolucjonamt vojno.'"
Poročevalec pravi, da boljševi ki ne nameravajo vzbuditi star izmučene armade, temveč hočej( ustvariti novo in mnogo manjšo.
Glede te armade je rekel zuna nji minister Troeki:
"Ta ne bo pričela vojue, temve' revolucijo. Njeni frontni zakop boklo zavarovani proti zatiralcem.'
Bolj še viki dvomijo, da bi Neihc hoteli prodirati; ako pa to store ii zavzamejo več ozemlja, tedaj m bodo nič bližje koncu vojne. C praporščaku Krilenku se pripove duje, da organizira prostovoljno armado in je zapovedal vsem čast nikom, da se vrnejo na svoja me sta, katera so zavzemali pred bolj ševiško revolucijo.
Amsterdam, Nizozemsko, 11. j a nuarja. — Rusko-nemška mirovn pogajanja v Brest-Litovsku so bi la prekinjena, kakor pravi nek poročilo, potem ko so nemški de legati odločno zavrnili ruske zc hteve za premestitev konference 1 nevtralno ozemlje.
Zunanji minister Kuehlmann j v četrtkovi seji izjavil, da central ne države vstrajajo pri odločner sklepu, da se ne pogajajo za mi nikjer "drugje kot v Brest-Litov sku. Nato je ruski zunanji min ster Troeki odgovoril. Na njego predlog je bila seja zaključena.
Amsterdam, Nizozemsko, 11. j a nuarja. — Avstrijsko-ogrski ztinp nji minister grof Černiu je v čf trtek na splošni seji mirovne kun ference v Brest-Litovsku rekel, d ruski zavezniki niso odgovorili n.4 povabilo, ad bi se vdležili poga janj; zato je sedaj vprašanje se paratnega miru med Rusijo in cen tralnimi državami.
Povedal je, zakaj ne želi, da b se premestila pogajanja v nevtra' no državo in je rekel, da bi bil izk3 pogajanj zadovoljiv, ako bi hil» JEKisi prežeti istih namenov ko centralne države. Ako ne, bo od govornost za vojno padla izključ no na Ruse.
Dr. Kuehlmann je rekel, da lic smatra težkoe, ki so prekinila prej šnja pogajanja, za zadostna, da b' se zaradi tega moralo končati mi rovno delovanje in da bi se mora le obnoviti sovražnost L Rekel je da je to odločen in nespremenljiv sklep centralnih držav, da se pogajanja ne smejo voditi nikje dru gje kot v Brest-Litovsku.
Neko poročilo iz Brest-Ditovski. popisuje včerajšnjo sejo in pravi da je bila otvorjena ob enajstih in so bili navzoči vsi delegati, med njimi tudi Ukrajinci.
Turški veliki vezir Talaat bej je pozval sejo k redu in je oddal stol dr. Kuehlmannu.
Izgube v zraku.
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Jan. 12.
1018,	as requl nd by ihe Act or October
«, 1917.
Berlin, Nemčija, 10. januarja Poročilo vojnega urada popisuje zračno delovanje:
44 V decembru so znašale sovražne izgpbe na nemški fronti na letalih 9 opazovalnih balonov in 11S aeroplanov, od katerih jih je 4"! padlo za. našo bojno črto. Ostale ac videli pasti za sovražni poetojan kami V boju smo izgubili 82 aero planov in dva opMtiTii>« ^irn
Balfour in mir.
-ooo-
BALFOUR IZJAVLJA, DA JE NEMŠKI MIR NEMOGOČ TER SVARI PRED SPREJEMOM SEBIČNIH MIROVNIH POGOJEV, KI BI PREDSTAVLJALI NAJVEČJE OGROŽENJE SVETOVNEGA MIRU.— MNENJE GLEDE GOVORA PREDS. WILSON A..
-ooo-
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on .T:in. 12, lf)18, as required by the Act of October C, 1917.
London, 11. januarja. — Z izjavo, da je bil dan, ko jo stopila Amerika v vojno, eden najbolj važnih v zgodovini človeštva, je izjavil Arthur Balfour, angleški tajnik za zunanje zadeve, da so vse misli na nemški mir nemogoče, kajti tak mir bi puščal svet kot je bil pred vojno ali pa še slabši.
Tekom nekega nagovora v Edinburgu glede vojnih ei-ijev je izjavil naslednje:
—	Če bi bil sklenjen nemški mir, bi prihajala iz vseh 2vropskih središč žalostna čustva: iz Francije z velikim dom neodrešene Alzaeije in Lotarinške; pohabljene Polj ?ke ter nedovršenega združenja Italije.
Vse grozote, ki smo jih pretrpeli, bi ne bile slične grozotam, ki bi padle na nas, naše otroke in vnuke, če bi se končala vojna z nemškim mirom.
Z ozirom na govor predsednika Wilsona v kongresu, je rekel Mr. Balfour:
—	Združene države so sedaj prvič v svoji zgodovini stopile v veliki boj civilizacije proti barbarstvu, prostosti proti tiranstvu.
Ne morem si misliti, da bi se moglo te nove nazore kooperacije novega sveta boljše uvesti in na bolj plemeniti lačin kot so uvdeni v javnih izjavah predsednika AVilso-na. —
Mislim, da je bil dan, ko je stopila Amerika v vojno, 3d en najbolj važnih v analih človeštva.
Treba pa je pomisliti, da ne vsebujejo izjave ministrskega predsednika Lloyd Georga ter predsednika Wil-tona ničesar -drugega kar bi ne bilo vključno ugotovljeno 7 izjavah drugih državnikov, vštevši prejšnjega ministrskega predsednika.
Duh, ki je navdajal Veliko Britanijo in njene zaveznice, ni doživel nikake važnejše izpremembe. Mi nismo sto-lili v vojno iz sebičnih namenov ter se nočemo boriti do "sonca za sebične namene.
Xe morem videti dosti izboljšanja v stališču central-lih sil, razen v tem, da sedaj priznavajo, da bi bilo boljše 'a človeštvo, če bi se preprečilo bodoče vojne.
To kaže nekako izboljšanje v mišljenju Nemcev, a ko-ikor pač morem razumeti nemške izjave, niso Nemci še rričeli razumevati moralne groze, s katero je njih postopanje napolnilo celo najbolj nevdušene pristaše nemških :netod in ciljev.
Glede Belgije je Nemčija brez vsakega obotavljanja n absolutno zavrgla idejo, da bi popravila in zopet vsta-aovila to, kar je, proti vsj mednarodni morali, popolnoma razdejala.
Vspričo sile kot je Nemčija, in nje pomanjkanja moralnosti, ni mogoče vdejstviti nobenega izmed predmetov, kot sta jih omenila ministrski predsednik in predsednik Wilson.
Nočem razpravljati o tem, če je dospela li#a narodov do točke, da lahko postane praktičen ideal.
Dočim pa priznavam težkoče, bi bilo slabo in strahopetno, vstrašiti se jih. Upam, da bo svet v splošnem vzel ta veliki problem v roke ter ga dognal do konca. ' Ce hočemo imeti ligo narodov v namenu, da vstalimo mednarodne razmere ter zagotovimo mir, morajo biti naše mednarodne razmere temelječe na stalnem temelju.
Edinole to bi napravilo to ligo uspešno.
Vojna poročila.
Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. on Jan. 12, 191S, as required by the Act of October 6. 1017.
London, Anglija, 11. januarja. Razun delovanja sovražne artile-rije vzhodno od Vimy slemena, ni posebnih dogodkov. Nočno poročilo: Zgodaj zjutraj je sovražnik vj»ri zoril napad južno od Armentier »s, pa je bil odbit. Sovražna artilenja
je kazala živahno delovanje severno od Ypresa.
Paris, Francija. 11. januarja. — V Argonih, Coorfce Chausses in v Vogezili v bližini Blemerv so francoski oddelki vdrli v sovražne postojanke in so se vrnili z ujetniki. Artilerijsko streljanje je bilo deloma živahno v okolici Beaumont in lJozenvaux na verdunski fronti.
Na ostali fronti je bila noč mirna.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci.
' ■ ■ OOO—■——. r * v* --- (
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji.
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali ptemo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVRDKA FRANK SAKSER, 83 GOftltUOtBtreet, __New York, N. Y,
ji N^jve^t alovenaki dnevnik	ji
v Z<*dinjenih državah >	f i
IjJ Velja za vse leto . .. $3.50	If i
[H Za pol leta......$2.00	||j
B The largest Slovenian daily	Q]
ill < in die United States:-	ill
|T| Issued every day except Sundays	m
l|f	and Legal Hobdays.	Ijf
jjj SO,OOO Readers
Cena vojne-varčevalnih znamk za mesec januar,
februar in mare.
-o-
JANUAR:
Ena znamka $4.12. poln rertiffkat z dvajsetimi znamkami	$83.44»
FEBRUAR:
Ena znamka $4.13. ptfn nrtifikat z dvajsetimi znamkami	$8240
MARC:
Ena znamka $4.14, poln certifikat z dvajsetimi	$82.84
^JTaak Jih lahko kapi koliker jan drago, nikakor pa ne ve« kakor dvesto
ČltaHe pazljivo v tem Usta ogla* n'oJno>var«evah»e znamke In SUntmeT.
Palef denarja ki ga nam paiUeie za ]-------------- IM| pdlaiite
še 1« eantor sa piitaiai registriranega piama, v kateeem Vam Jih kemo pmlaH
TVRDKA FRANK 8AK8TTR, n OortUadt Sttee*,	Mt York, N. Y.
Upor v nemški armadi.
-ooo-
UPRLO SE JE 25 TISOČ NEMŠKIH VOJAKOV. — UTRDILI SO SE IN OGROŽAJO SVOJE PREJŠNJE TOVARIŠE. — NE MARAJO ITI NA ZAPADNO BOJIŠČE. — AKO BI NEMŠKA ARMADA NAPADLA RUSE, BI TI VOJAKI OD ZADEJ PRUELI NEMCE.
ZAPLENJENI VLAKI. — O TEM PRIPOVEDU JEJO ŠTIRJE DEZERTERJI. ooo-
Trtic translation filed with tbe postmaster at New York. X. Y. on Jan. 12.
1 ill ft, a« required by t 1m? Act of October 6, 1917.
Petrograd, n. januarja. — 25 tisoč nemških vojakov se j«» uprlo, krr so jih hoteli jjoslati na zajwulno fronto. Drže s«- v ^ozdu |»ri K ovnu in so zapretili drugim nemškim retain, na jih primejo od zadej, ako obnove ofenzivo proti Rusiji.
To pripovedujejo štirji nemški vojaki, ki so pred kratkim dezertirali in so se ponudili, da vstopijo v med-narodno armado, ki se sedaj organizira, da se bori za so-rjalistirne prineipe pod vodstvom odbora, kateremu na-rrluje Boris lieinstein. ki je mednarodni delegat socjali-stieiie stranke iz Amerike.
Ti vojaki se imenujejo: poroenik Viljem Mueller, J. Kriedrieh, Keirhold Kunert in Heinhardt Bregulja, ki vsi pripadajo K8. pešpolku 87. divizije.
Poroenik Mueller je podpisal to poročilo, katero je bilo vroeeno Keinsteinu.
^e dalje rasa s<» jemali vojake ])od 35. leti iz divizij na vzhodni fronti in s<» jih odpošiljali na zapadno fronto in so pustili v divizijah samo stare vojake. Mnogi vojaki so se uprli in so jih s silo naložili v železniške vozove. V gozdu pa so v velikem številu dezertirali in so ko-nerno stvorili veliko armado s navadnimi in strojnimi puškami in eelo topovi.
Ti vojaki so že dosegli tako mor, da so premagali ee-te, ki ni jim bile ]>oslane nasproti. V bitki je bilo 250 ee-sarju loja h lili vojakov ubitih.
Poskus, da bi se jim odrezal dovoz hrane in muniei-je, se ni posreril, kajti v mornih oddelkih so šli v vasi in so odrezati ^etr. ki so bile poslane, da bi jih ukrotile.
Vstavili so tudi vlake, pobrali so provijant in orožje ter so obenem dobili nove rek rute. Na fronto so poslali ]*oroeilo, da bodo od zadej napadli nemške eete, ako se prekinejo mirovna pogajanja in se bo vprizoril nov napad na Rusijo.
To taborišče obstoji že nekaj tednov. Vlada nikakor ne more poslati čet, da bi jih napdale, kajti uporniki vedno zajamejo bližajoči se vlak.
Poročnik Mueller pravi, da smatrajo vojaki zapadno fronto za gotovo smrt. Armada je tako potrta, da vlada ne najde dovolj čet z dobro moralo, da bi šli proti Rusom.
Poročilo poročnika Muellerja potrjujejo tudi njegovi trije tovariši. Ko so jih izpraševali o okolici pri Kov-nu, so dali dokazilne podrobnosti. Vsi se strinjajo v tem. ♦la je živilska situacija v Nemčiji zelo resna, posebno pa med revnejšimi sloji po mestih.
V Berlinu je artilerija vedno pripravljena, da se spri me ?. upornim proletarjatom. Po vaseh je boljša hrana, vendar pa se nahaja okoli vojaških zalog vedno dovolj stradajoči h otrok. Vojaki že ne marajo več iti na dopust, kajti na fronti jih boljše hranijo.
R einstein, da s i ravno ni boljševik, je bil imenovan za načelnika urada za mednarodno revoluejonarno propagando in je pod zunanjim uradom Troeki ja.
Pred leti je Reiustcin živel v Ameriki in ima sedaj v svojem področju to propagando, da zbere mednarodno armado med nemškimi in avstrijskimi vojnimi ujetniki.
Reiustcin izdaja dnevnik v več jezikih in ga razširjr meti vojaštvom; pošljejo ga tudi za propagando čez bojno eno. Armada je namenjena, da izvrši program ruskega s« »rja listič nega sovjeta. ako bi bila Rusija pri mora na, da obnovi boje.
Vse kaže, da bo narodna skupščina umrla ob svojem rojstvu in na njeno mesto bo stopil tretji v se ruski sovjet. ki l»o sklican tri dni pozneje.
< rlo sovražniki bolj še viške vlade se strinjajo v tem, tla narodna skupščina nima moči, ker je večina delegatov sorja listič no revoluejonarna brez močnega programa. Tudi. ako bi narodna skupščina mogla obdržati za nekaj časa svojo moč proti sovjetu. bi kmetski kongres, ki bo zboroval II dnij )>ozneje, gotovo podpiral sovjet proti skupščini, ki bi na ta način izgubila vso moralno silo.
Zavezniški diplomati pričenjajo uvide vat i, da je bolje, da imajo v rokah moč boljševik i z določeno politiko, ]»osebno, kar se tiče sprejemljivega miru, kakor pa da bi imeli * loč socjelini revoluejonarji, ki bi se gotovo bojevali v svojili lastnih vrstah.
Ki vprašanja, da se boljše viki zelo zavzemajo za mir na i*>dlagi |x>gojev sovjeta in Smolnv zavod nestrpno čaka na izid Trorkijevega dela v Breet-Litovsku.
»aaB—.......... .....	.......—..........^
lit. Kisco, H. Y. — Včeraj je nastal »trmi v hlevu Mm. Famie <Wjaa* v Mount Kiaco, N. Y. ,in Uiii^i* n^N* iiio^podLsfiB^Eo pcNdittpj^ krm**	a tovornih ko«j. O-
keg* stika električne žiee; o zlfr-» eitru se ne more m»liti, ker ona je * med prebivalci zelo priljubljena, i škoda je velika, toda gospa Gor-jaanz j« znana dobra froapodinja. - sa*® ni dvom*, da ne bi biU
OLA5 NARODA, 12. JAS. 1918.
"GLAS NARODA"
(Slovenian Daily.)
Ovnuwl itiii ii«lilb.liwl fc? th<*
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
<■ orjjitrallim i
I '(ANK	l*r»»-Kl*»nt	l.o| IS 1IKNEIHK. Treasurer.
l*\m»>' «.f Hu iih* trf Ur it»rnor«rii* ami aiidiv?.!** t»f abntr nffi<vn: I'mtUiHitt Stpwt. Konmtdi »f Manhattan.	York etty. N. T.
/ i k*t«» vHia ii-t itn Ameriko .Za eelo !*•»•» m ii*wto N>*- York $5.60
! «1 ».1.. .................. JOJk*j Z« I M.) Ifta aa iui"«rt X«ar York.. 3.00
/-t - i .................... 2-4(0 /ji Mrl !<■(« u meslo .NVw Yurk 1.5U
• > rt ' t m .................. 1.00 Za iuotf-iU'itTo za crlo irtfl...... 6.00
**«.!.AS \AB*K>.V izhaja v^k ilau i*vz» ni^i iw*d«»lj ln jtraznikor.
ti L A S N .% K O D A"
( " V ni«' of t lit" lVoj4t» f Izuril	day «(t|it Suwiay* iiud ll«lukv>
Sulwri[Mkiii vf-arlv *.';..">».
%«ti ftlis-BMii) an ifiTfmfrt.
In.jti*' t»r» x i«t«!ijism in cwhUosii »p ar piinWhijeJo. i H-ji*r tu* j ar (jii*#?rtvt4i : po — Mwm-v Order, i	• Mi'.i k. *Ja Bawfttlkw jw-r^im««, da m nam tudi prednje bivaliS&>
uaiuiaiii. da hitrt j*- i mjw uio ua»k>vuika.
I ntj-,.ui in |m >SiL iut\ aui uaivdite ta ua>h»v : 1. I. \ S NISO I> A** - «	____New York City.
D o"p i s i
mo ničesar, s <*»nrar bi si omioeili grlo. Svloh pa je za človeka najbolje, če pije vodo. Zdaj ne vidim rojakov po salonih. Ne vem, kje -o. Ali so k vojakom", ali pa so si naredili doma vino in gA počasi pijejo pri topli peči. Tino je naredilo ve." tukajšnjih .Slovencev. da si včasih ^plahnijo grlo.
Xe vem, zakaj so naši fantje pri vojakih prenehali z dopisovanjem.
Ne dalee od tukaj so hoteli obesiti dva Nemca, ker sfca se branila kupiti Liberty Bond. Ko sta nekaj dala za Ameriški Rdeči Križ. sq .ju izpiratili.
Vsem rojakom že»*m obilo sreče v novem letu 1918.
Poročevalec.

Jugoslovanska
lat
m
Kalol. Jednota

I že konce te^a groznega klanja in praškega militarizma. Tolažim se samo k tem. <la kakor naglo je pri-■ šlo, bo tudi tako hitro prešlo.
Opomniti moram, <ia tudi od tukaj imamo enega Slovenca, ki je stopil v arnjado. in ta je .John i Gruden, doma iz Rašice pri Velikih Laščaih. Kakor slišim, se dobro pohvali v ameriški vojaški suknji.
Ponesrečil se je rojak Frank Kokel. doma i/ Zatične na Dolenjskem. Zlomil si jo nogo: tri tedne je bil v bolnišnici v Akronu. sedaj se pa doma zdravi. Seveda hodi sedaj po Mirih nogah. Želimo mu hitrega okrevanja.
Nadalje naznanim, da je bila olxc do'.)ro znana gospa Marga-Ireta Petne zelo bolna; mislili smo ; vsi. <la ne bo ostala več med živimi. pa je hvala Bogu ozdravela in ji torej čestitamo.
Sporočam tudi. da pride med tukajšnje slovenske družine tudi gospa -Štorklja. Mšetovi družini je prinesla sinčka; i>a starega leta dan pa čvrstega in zdravega sinčka družini Andreja in Marije Skuljj, doma iz Srabotnika pri Velikih Laščah. Novorojenčku bodo tleli ime Andrej. Vse je zdravo;
Ker imam tukaj v Ameriki, še : enega brata, več svakov, sorodnikov. znaneev in prijateljev, pa nimam naslovov, da bi jim zamogel kaj pisati, dam toliko na, znanje, da jaz se nahajam vedno tukaj /c dve leti. Ako mi hoče kdo kaj pisati ali sporočiti pismenim potom. naj se oglasi na spodaj navedeni naslov.
H koncu želim vsem Slovencem in Slovenkam vse najboljše v novem letu, tebi "Glas Naroda" pa vedno več naročnikov.
John Andolšek, Box 2.">4.	Kenmore. Ohio.
Neosho, Mo.
iver ravno pošiljam naročnino, hočem, tudi nekoliko omeniti tukajšnje i'arraerske razmere.
V tukaj.šnšji naselbini smo samo trije Slovenei fanuerji. Največ se pečamo z živinorejo in jagodami. Koruza in pšenica sta izvrstno obrodili preteklo leto. Vzorne imamo toplo, brez snega. Ne-čistijo gozde in pripravljajo zeni-kateri že orjejo za oves, drugi pa ljo za jagodne nasade, katere najbolje obrodijo na novo čiščeni zemlji. Jaz sem lansko leto dobil za jagode, katere sem pridelal na enem akni, 365 dolarjev. Ako ima farmer odrastle otroke, jih lahko spravi 1 do 2 akra brez vsakih stroškov. To je najbolj pripravno delo za ženske in otroke, ki jih nt boli rad križ in pridno okopi ju-jejo ter travo pulijo skozi celo poletje.
Ne vem, kaj je temu vzrok, da je v tej veliki draginji zemlja še bolj poceni, kakor je bila pred par leti.
Za danes naj zadostuje, bom pa prihodnjič kaj več. Potedrav vsem slov. farmer jem in farmercam.
.John Walter.
Omaha, Nebr.
i . * . Ze pred prazniki sem se hotel
oglasiti, pa sem bil preobložen z
delom.
Zdaj imamo prav hudo zimo. Dne 29. decembra je bilo 20 stopinj pod ničlo. Zato sem tudi zaostal z dopisom, ker sem moral cepiti drva. Tukaj nimamo nikakih veselic in tudi razun vode nima-
Benbush, W. Va.
Tudi jaz sem čital članek juni naslovom: "Onim, ki se jih tiče." t'lanek je mene zelo zanimal, kei sem tudi jaz tistega mišljema. Ža lostno pa je, ko nekdo iz Pitts burg h a. Pa., piše. da so tudi taiiu Avštrijaki. Jaz sem mislil, da sv samo tukaj okoli Thomasa Avštrijaki. pa s*> tudi jk> drugih na selbinah. Tukaj je toliko Avštri jakov. tla ni. da bi se izrazil, d« želim zaveznikom zmago, ker ve čina je takih, ki želijo, da tista <gitiia Avstrija in Nemčija zma
Naj omenim nek slučaj. Ko sem bil pri \ojaliil», je prišlo do pogovora. kaj bi bulo. ko bi prtšltj do vojne. Kden se je izrazil, da p*i njegovi pameti ni treba vojn* in tudi on ne mara nobenega vstreliti. če bi on vedel, da ga njegov nasprotnik ne misli vstreliti. Nato so mu drugi odgovorili, da ga oni vseeno hočejo vstivliti in t o sem tudi .jaz ]K>trdil za drugimi. Ne vem, kaj je manjkalo v moji glavi; mislim. da pouka. Rekel nam je, da nam ne zameri, ker da nam je pouka treba.
lii tako je treba tudi našim Av-štrijakoii! pouka. Veni, da jih bo dovolj, ki IkkIo rekli, da so dovolj učeni, a!i pa da so drugega zme šali easopisi. Tukaj je mnogo rojakov, ki list dobijo, pogledajo prvo stran, lista in če vidijo, da jt Avstrija ali Nemčija zmagala, potem prečita jo vse o vojni: če >pa vidijo, da so zavezniki zmagali, potem pa list vržejo v kot in pravijo, da je to sama laž in da si je Sakser sam zmislil.
Kako more takega človeka pamet srečati, ako se je ogiblje ' Takemu človeku bi svetoval, da naj list obrne na drugo stran in prečita pouči j i ve članke, te človek rita samo vojna poročila, se ne nauči nič,
Dobil sem Slovenca, ki je rekel, da bodo Ncmei Italjane uničili in potem bodo šli pa nad Francoze ter da bo do Božiča mir. Kožic je že minul, a miru še ni. Zopet drugi, ki je že ameriški državljan, je rekel, da bodo zdaj Nemci naredili mir z Rusijo in -potem se bodo Rusi bojevali na strani Nemčije ki bo premagala eelo Evropo ter tudi ne bo dolgo, ko bodo Nemci New York razbili. Vprašal sear, ga, na kak način. Odgovoril mi je. da imajo Nemci take zrakoplove, da gredo en čas po zraku, »n čas ipa po vodi.
Tako govorijo '"zavedni" Avštrijaki, kakor bi se jim sanjalo. Takim svetujem, da prečita jo članek v "Glasu Naroda" št. 292 in dopis št. 300. t e pa kateri Že nima teli številk, naj pride k meni, jaz mu jib z veseljem dam.
Matija Hribar.
Kenmore, Obio.
Tudi jaz bi rad malo sporočil, kako sc nam godi tukaj v Kenmore.
Dela se s polno paro. samo ko bi bil človek iz železa, da bi mogel vedi. ) delat. Draginja pa je grozna, kakor povsod. Stara teta zima nas tudi ni pozabila. Kadar pridemo z dela, se grejemo okoli peči U.r čitamo največ "Glas Naroda", da še vendar kaj izvemo o svetovnih razmerah v teh težkih časih. Vedno pričakujemo, kdaj pride že tako zaželjeni mir tam onkraj oceana, pa ni in ni in Boig zna, kdaj bo. Želim pa. da bi bil
Ne prezreti!
Danes smo prejeli pismo od ne-j kega rojaka, ki je vredno, da ga i vsak čka in potem tudi svoje uči-ni. Glasi se tako-le: Cenjeno uredništvo:
Prav mnogo sem že bral v na-j šem priljubljenem listu Glas Na-: roda glede vojnih znamk. Jaz še, nisem državljan, toda želim pa pomagati zemlji, katera mi je tudi pomagala takrat, ko sem bil sam v denarnih potrebah. Le žali- j bog, da nisem še dovolj zmožen angleščine, zato Vas vprašam, če : je mogoče, da bi jih A'i za mene ! kupili. Če dobim od Vas ipovoljni; odgovor. Vam bom poslal takoj; $500.00, da jih za mene kupite in! potem pa še vsak mesec nekaj, da j jih bom imel toliko, kolikor jih postavnim potom sme imeti vsak posameznik.
Rojaku smo takoj pojasnili, da naj pošlje denar na tvrdko Frank Sakser, 82 Cortlandt. St., New York City, in drage volje mu jih bodo preskrbeli. Rojakom pa pri-, poročamo, da ga posnemajo, ker v vojnih znamkah je denar naj-}
Ustanovljena leta *898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemau*h, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lormln Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS DOSTELLO, Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh. Pa
NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely. Minn., Box 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet Mich JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELO, 7 TV. Madison St, Room 605, Chicago, Ft
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLFPErlDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17 Denvsr' Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
y«i dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kakor tudi denarni ffcHljatve, nnj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri. «oibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov m ne bodi oafrale.
DrnStveno glaailo: "GLA8 NARODA".
S3 BiSSSSSSSSS
Vojno=varcevalne znamke
in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravnosedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla ne-državljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembra 1918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepo-vali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku 5 let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonu, an pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljeni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved, po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikormogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v ' svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu klicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obre-stonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje pleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode knpil znamke.
Tvrdka FVank: Sakser
in
Sloveriic Publishing Co.
82 CORTLANDT STREET,
HEW YORK, N, Y.

Posebno naznanilo.
Doktor Cowdriak. najrafijl SpadaSa«. fa iirtua—1 m aaboj t CtoTdaa« vaa sva* taOodalna stroja m aOravllaoJa bolnik naS in lan. Tukaj ko nadaljeval tati sspaftr oa£tn sdaavljenja. kakor ga j» aporafcUal ▼ naJkolJBSk kllirtkak v mmpL Folaf tapa na raftuna nlfi aa naavata ln pratMa raako bolno oMbo m X-«arkl braaptaCaa ako m posti potem pri njazn rtrarttL Vaaeno Ja. kdo ta kako Vaa Ja adravfl, s* kako dolgo sto *s botak pridite k tank vaUkaM ir>rtaHats ta pokafllt mm. kal mara aa Vas stortIL	——
Ag imate ^, ^ftUl
•olafilna n« lad vi- ^^^^M^LJj J	^ MllI*«aipMl
cak* all v irakiarju, ■^^^^BBKf^J^ ■■	"
n. ut»hf n.«. ■ U 3Wmm\	natanko ■ X
«a»s« l	I ^P^pHHB^p^l	ftarM. fta nlkda a
tiabost. narvosnast. || I ^j^^L	I I	msstv. Nujno Vk
kaMJ. alaka pijuta. jijj—v	^S^Jy^kaJte
ZA ilNO.Of X-ZAKK0V SE tABI ZA PKQXAV0 W ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
Pridite taksi ta postite ss	mHMi p« tam fc>MfiHala »atest ksdsti
Ja psklaJIns tJafinWiii ta ■Bufk mated, katarik M^dnfaj^v'fHbn Sa* flajn. MJasovi raaBCai straJL katera Ja nabral s vsak dalov svate, tvorijo najpopol wnd^r	mneco CodoMUk ctr^n
ti Bi »a«; ako adravnlk najda. da Ja atfmlfvk as bodate pnpriteU. kakor Mfera
— ""Trl^^ ?.!lXIM!fr*i!L?r jy*^
mntUmmtm	špeciiirt
Čehi in Slovaki.
---______ >0---
I'm* ! i iifi-.u fi;«■»t altU tb? po«tmaster at \»-v\ York, N. T. mi Jan. 1-, a» r^<|Uir*Mj by tli*' Act of October 6, 1'JlT
I ' i i.-ku vo jtjo mi d Slovani It, (iermn^i so sprejeli Li.t (Mi\ idiio dejstv« izza izbruha stnlanje svetovne vojne naprej, vendar pa je U■ malo -V meri kancev, ki dejanski spoznavajo. Kako globoko sega to sovraštvo in v koliki meri pr« i« A\-»tri j i ^ t«j # • ml strani njenih slovanskih podlož-
Z« inljejusno je najbol j važna držela izmeti slovanskih \ Vv-t riji < e-ka, in < Vhi se nahajajo v neprestanem boju s svojimi iii'ithkimi sosedi.
I »a | »o jasni ta antagonizem ali to na sp rot s t vo, je tre-ha j m i naza j v dobo reformaci je, ki je dovedla do husit-SKIfl IHIJCV.
•lan lin-, ravnatelj praškega \ seurilišra, je sprejel doktrino .\nj^leža .John Wyeliffa.
Sk..yi stoU*tja so se < Vhi uspešno upirali številnim in-v.i/ijam neni>kili in ogi-skih armad, ki so opustošile Češke na i-ti t u-ii k• »t so njih potomei ojmstošili Srbijo in Bel-tri M
Stvar pa jr vendar slabo stala za Čehe.
1'olovira Kvrope je bila v orožju zoper Češko in velika trpljenja iVškega naroda so se pričela ]>o porazu Čehov V bitki pri Beli gori, leta K>20.
i h < trrtini prebivalstva sta bili ali uničeni ali pognani im» sv.-tu, in veliko izseljencev se je nastanilo v An-ji. kje r so ustanovili takozvano moravsko cerkev.
Oni. ki so ostali, so si izbrali prednika sedanjega avstrijskega eesarja za svojega vladarja.
I o je bila napaka, za katero morajo Čehi še danes dra u o plačevati, ker so Habsburžani prelomili vse obljube, dati' re^keiim narodu, kajti pri spodobili so jih kosu papir ja, kot delajo sedanji vladarji Hunov.
Habsburžani so imeli le eno misel, namreč, da uničijo slavo < e<ke, da ustavijo civilizacijo Čehov, da iztrebijo njih jr/ik, v katerem so številni slavni možje pridigovali svetu splošen mir. enake pravice za vse ljudi in narode ter versko svobodo.
Stoletja germanizaeije pa niso oropala Čehov i jih in-dividualnosti.«
Ta individualnost je značilna za češke kmete, ki so, sleder starim tradicijam, ustvarili prav posebni slog glede svojih domov in narodnih noš.
<	Vhi imajo svojo lastno poezijo, svojo lastno godbo, svoje p|< se. navade in ceremonije, katere je smatrati za u-inetniško stran reške kmečke kulture.
i Vhi zrejo s {»»nosom na tradirijonalno umetnost svojih kmetov, v kateri vidijo številne zveze z ostalimi slovan skirni narodi in plemeni.
Avstrijska slaba vlada ne more obstajati še naprej v spričo sedanjega visokega duševnega in ekonomskega razvoja < Vhov, kar vse nasprotuj«* nazadnjaškim razmeram, ki vladajo v Avstriji.
l'ra narodne oprostitve je napočila, in Čehi, Moravci, Slezijci in Slovaki stojijo pred novim življenjem.
<	eška. Uo zopet zavzela svoje mesto med prostimi in neodvisnimi narodi.
Zopet bodo združene stare dežele reške krone, namreč Trska, Moravska, Slezija in Slovaška, ki zavzema velik del severozapadne Ogrske.
V novi Evropi, ki se bo rodila, s prostostjo za vse narode, <Vhi in Slovaki ne le žele. temveč zahtevajo svoje mesto na solneu.
Zahtevajo, <la se zopet ustanovi in vzdrži njih narodno individualnost, da ostanejo Slovani kot so bili vedno.
Zadnji govor angleškega ministrskega predsednika, v katerem se je glasilo, tla nima namena razkosati Avstrijo, je bil veliko razočaranje za Čehe in Slovake.
Čehi in Slovaki nočejo še nadalje živeti pod zločinsko! \ lado Avstroogrske ter so trdni v sklepu, da se bore do zadnjega moža in do zadnje kapljice krvi proti tiraniji Tevtonov in Mažarov.
Kad 500 let so Čehi in Slovaki odločno nasprotovali germanizaeiji. Ena stvar pa je gotova.
Volje naroda, ki šteje 12,000,000 duš, se ne more za vedno omalovaževati in ta volja bo odloČila vprašanje razkosanja Avstroogrske.
Za trenutek je stališče Čehov in Slovakov isto kot je bik dosedaj, namreč da pomagajo, kolikor je v njih moči, j kmaeniti stvari zaveznikov ter Združenih držav in da o-elabe odporno silu centralnih zaveznikov.
j bolj varno naložen in nosi obresti, j kakor v katerikoli varni banki, i Ako kdo potrebuje •še kaka pojns-
• ulji*. iutj /.auj.ino vpraša ;n oujro-jvoriio se mu bo.
1'reclništvo '11ns Xarofla.
Napake kažejo potrebo enotnosti.
-ooo-
True translation fil*«l with the pod m.i*t«r at New York, N. Y. on Jan. 12.
I!<lK jm required l»y the Act of Oet«>ber 6. 1917.
-— Enotnost fronto, — to je parola za vse Ainerikan-ce. NY sinemo namreč pasti v zmoto ter misliti, da moremo sami izvojevati zmago.
Oddaljeni tri tisoč milj od pozorisča bojev, moremo staviti v jv»lje le sorazmerno majhno silo. Pravilno je, da mislijo ameriški častniki, da bodo imeli najboljšo armado v jMilju in da bodo ]>rodrli nemško črto. kjer so se izjalovili p« »skusi F rane i je, Anglije in Italije. Zmagati pa moremo le z združeno kooperaeijo zaveznikov.
Narodni ponos nas ne sme zavesti, da bi zanemarjali važnost skupne akeije. Danes imamo v Evropi zadosti vzgledov za to situacijo.
Anglija se še vedno upira enotnemu generalnemu štabu iz strahu, da bi vrh >vni poveljnik ne bil Anglež.
Zakaj to t — Ker je angleško časopisje, zavedeno od cenzorja, pretiravalo uspešnost angleške armade. Uspehe s** j«* pov«*čavalo, dokler ni stala resnica prestrašena j »red takim potvarjanjenv
Angleško občinstvo misli, da ima angleška armada take uspehe proti nemški armadi, da je v stanu sama zase v oje vat i zmagoslavno ofenzivo in da bo Nemčija uničena vsled navala Angležev, nogiede na to, kar se vrši na drugih frontah.
Na majhnih frontah so nagromadili Angleži velike armade. V razmerju kot prodirajo, bi trebalo deset let, da porazijo Nemčijo, ne podpirani od ofenziv na drugih frontah. Dolgo p red no bi se doseglo ta eilj, bi izsilili za-vezmški narodi ncodlocilcn mir in Anglija bi bila pora-fcena. —
Vse to je krivda časopisja in eeuzure.
Uspehe se je pretiravalo in odporno silo sovražnika omalovaževalo. Potdedien tega pa je bila, da se je izgubilo iz vidika cilj.
To ni nikak patriotizem, lo je — norost!
Posledica tega je, da misli Anglija, da ona zmaguje v vojni ter se upira združenemu poveljstvu iz strahu, da bodo izgubljeni veliki us]*-hi angleške armade. Kljub temu pa ne obstaja nikak tak velik uspeh. Največji nspe-lii obstajajo iz krajevnih uspehov, ki bi, nepodpirani od združene fronte, ne uplivali na izid vojne niti za en las.
Vsled tega pa moramo vsaj mi Amerikauei izogniti se tej nevarnosti. Gotovo si upamo pogledati resnici v lice, Iznebimo se lahko plemenskih predsodkov v namenu, da izvojujemo zmago.
Mi lahko spoznamo nujno j>otrebo udariti na Nemčijo na vseh točkah v namenu, da se do skrajne točke pre-iskusi njeno silo glede mož, materijala in živcev.
V	številu naših zaveznikov leži tudi naša moč. Zakaj bi se ne okoristili s tem? Zakaj pustiti Nemčiji, da še nadalje uničuje <ilo svojih nasprotnikov, drugo za drugo, v izoliranih, ncpodpiranih spopadih?
Italjansko armado se je pustilo rešiti samo sebe. Vojaško reorganizaeijo italjanske armade ne podpira nobena vojaška komisija iz Francije in Anglije. Francoske in angleške čete se nahajajo v Italiji, ne da rešijo slednjo, temveč da v slučaju potrebe branijo francosko mejo. — Italjanski armadi s«' prepušča uravnanje njene sile.
Ameriški časnikarji, ki se niude tukaj šele par me-seeev, so vsi presenečeni vsled raznoličnosti vojne. Tudi so pripravljeni reči:
— Čakajte, da pridejo ameriške čete na delo; te bodo pognale v zrak to nemško črto.
Ce bi se borili pet let ter imeli neizmerno prevoznega materijala na razpolago, bi bilo morda to resnično. Dejanski pa smo ovirani bolj kot katerikoli drugi narod v tej vojni. Oddaljeni smo 3,000 milj od bojne črte, nimamo ni kakega velikega zbora izurjenih častnikov in vsled tega smo amaterji, ki se bomo borili na svojem majhnem sektorju fronte kot se bore tudi vsi^ ostali in tudi vsi naši uspehi IxmIo odvisni od uspehov drugih.
To je organizirana vojna strojev, kjer imajo individualne kakovosti kaj majhen upliv na konečni izid.
Cul sem, da je ameriški generalni štab širokih nazorov, da uporablja zmožnost iz civilnega življenja, da vrši ne stvari, za katere so ljudje iz civilnega življenja boljše usposobljeni kot pa ljudje predvojnega vojaškega šolanja. Vsled tega se pa tudi izogne napakam zakrknjenega militarizma.
Vsi narodi Evropa so na ta ali oni način trpeli vsled militarizma. V Nemčiji je militarizem obvladal življenje naroda. Prav iz tega vzroka pa je tudi militarizem prav vpreden v tkanino narodnega življenja ter se ga ne more odstraniti, ne da bi se pri tem poškodovalo tkanino samo.
Ker pa se je v Nemčiji militarizem tako veepilo, dobiva tudi slednji iz naroda najboljše, kar je v njem glede razuma, eneržije in sile.
Drugačna pa je stvar pri demokracijah Evropo.
Obteženi z bremenom militarizma, v sanioobrani, — imajo ti narodi militarizem kot nekak zunanji izrastek na njih narodnem telesu. V nobenem slučaju ni vojaška kasta življenski del naroda. Vsled tega so zrasli militari-sti v popolni osamijenossti in sebičnosti.
V	Franciji ni vojaška kasta dovolila nobenemu civilistu ali rezervnemu častniku, da bi se dvignil nad stopnjo kapitana tekom sedanje vojne. Razen artilerije pa je delo, ki si- zahteva od višjih častnikov v tej vojni tako novega in obširnega namena, da ga trgovci primerne izobrazbe lahko boljše izvršujejo po treh letih vojne kot pa častniki omejenega zastarelega vojaškega šolanja.
V	tej vojni ni uol>en štab spoznal tega kot bi moral.
To je imela biti vojna gibanj, hitrih in odločilnih v
svojih posledieah. To pa pomeni, da je njih vojaška vzgoja napravila štabe nesposobnim uspešno uporabiti velike vire, katere jim je nudila civilizacija.
Ovingo jih vnaprej zasnovane ideje in le neradi
sprejmejo in uporabljajo velike vire, ki jim jih nudi o-stali narod.
V kolikor so prizadeti zavezniki, ne pojasnite italijanskega poraza, če pokažete na armado, razdejano od mirovne propagande, socijalistov, klerikalne stranke ter pro-nemške Giolitti stranke.
Ruska armada je mogla pred svojo demoralizaeijo poraziti Avstrijo, dokler je bila slednja brez podpore nemških čet in častnikov. Ko je prišla Nemčija Avstriji na pomoč, je bila Rusija brez moči.
Italija se je borila proti majhni avstrijski armadi, ki se je nahajala v defenzivi. Le enkrat je vprizorila Avstrija ofenzivo in takrat bi Italiji trda predla, če bi ne pričel Brusilov z ofenzivo na iztočni fronti.
Vedelo se je že vnaprej, da se Italija ne bo mogla u-pirati avstro-nemškemu navalu. S to ugotovitvijo nimam v mislih možne sposobnosti italjanske armade ter jemljem vpoštev tudi pomanjkanje zadostne artilerije na dotični fronti.
Govorim o italjanski armadi, koje morala je bila o-majana vsled propagande paeifistov nemškega izvora.
Dva tedna pred avstro-nemškim navalom je bilo dejstvo, da se pripravlja ta naval, znano v — Parizu in London u. —
Če bi obstajala kaka enotnost fronte, bila naravna stvar za Francijo in Anglijo poslati tjakaj topove, čete in munieijo ter ojačiti dotični del fronte.
Zakaj se ni poslalo takih ojačenj v pravem času?
Slaba morala italjanske armade je bila znana stvar. Francija in Anglija sta se imeli boriti z vprašanjem psi fiologije č?t. Vedeli sta, kako prijeti .to vprašanje v roke.
Zakaj nista dali primerne nasvete italijanskemu generalnemu štabu?
Ker ni bilo nikake centralne organizacije, ki bi spravljala v soglasje napore zaveznikov ter dajala vsakemu — prednosti, izvirajoče iz izkušenj drugega.
Tak centralni svet je treba ustanoviti, če hočejo zavezniki imeti kaj od neštevilnih žrtev, katere so doprinesli.
-—ooo-
Na daljnem vzhodu.
Otok zločincev, katerega imenujejo Japonci Karafuto, Kitajci Ta raka j in K asi Sanalin in s katerim imenom je tudi zaznamovan na vseh zemljevidih, je prešel v la-t Japoncev. Rusi so ž njim plavali topove, ki so jih dobili iz Japonske. V posesti toga otoka imajo sedaj Japonci nadvlado nad vzhodno azijskim ozemljem od izliva reke Amur do otoka Fonno-sa. Va/no rusko pristanišče Vladivostok kakor tudi Filipinski o loki so prišli sedaj peni vladoželj-nost Japoncev, kar lahko pomeni novo vojno, ako se ne bo mednarodni ložaj po sedanji vojni predrugačil. -
Imenovani otok je bil že s po-čortka zadnjega stoietja predmet nep restanih sporov med Rusi j o in Japonsko, dokler ga ni zadnja država odstopila Rusiji, katera je dala kot zameno Kurile; do tega ias.i p« je bil otok pod vlado obeh držav.
Otok Sahalin men 75,077 kvadratnih kilometrov in leži ob izlivu reke Amur v Ohotskem morju. Japonski raziskovalec Mamija R nozo je leta 1S08 natanko pre-i*kal otok in dognal, da ni «>ol-otok. kakor se je vedno domnevalo do ouega časa. temveč da je otok, ki je ločen od suhe zemljo po morski ožini išund, katera loči otok od Sibirije. Rinozo je posta-j vil na severnem delu otoka steber j k napisom, da jo otok japonska 'last. S a drugi strani pa loči otok od suhe ^mnlje draga morska ožina. ki se imenuje Tatarska cesta, ki pa so zaznamuje na zemiljevi-dih kot Maroija cesta.
Po morski logi bi moralo hiti podnebje na otoku približno tako
kakor v Nemčiji, toda je veliko bo!j nestanovitno in viharno. Žr. meseca septembra začne padati >neg in do meseca marca jo morje na okrog zamrznjeno, tako da se vrši ves promet med suho zemljo na saneh. V poletnih mesecih so ladje v bližini otoka zaradi goste me.jfle v neprestani nevarnosti ii. pozimi se neha za štiri mesece ves promet s paraiki in drugimi ladjami. V poletnih mesecih doseže vročina 12 do 20 stopinj Celzija, \vasih celo 2i» stopinj, vendar pa je vročina zelo nestanovitna, ker prihajajo pogosto nenadopia hudi viharji. Otok je poln goltih gozdov, v katerih se nahajajo milja rde komarjev in drugih žuželk, katere narode življenje v njih neznosno.
I
Ruska vlada je rabila do sedaj ta otok za težke zločince, katere je pošiljala tja za celo življenje. Všako leto jih je dospelo okrog 600 na ta otok. Kot stražniki soj bili na otoku kozaki. Vsi uradniki. celo postni in brzojavni, so bi-, »i vojaki in težko oboroženi. Zlo-' činci. kateri so preživeli na otoku določeno število let, so postali potem prosti bi so se smeli naseliti na otoku, ako so to želeli, toda otoka niso smeli zapustiti nikdar.; Njihovo življenje je bilo tudi po-i tem. ko so se prosto naselili, tie-i popisno žalostno; živeli so tako bedno, da so povečini vedno izvršili kak zločin nanovo. Zločinci, ki so se vedli dobro "gotovo š*e-j vilo let in niso prelomili postave,j so dobili skoraj vodno službe kot; uradniki na otoku;, ako pa niso! hili za to sposobni, pa so postali! stražniki, kar jim je zagotaivljalo i vsaj deloma tako življenje, ki je'
bilo za prenašati. Ker je otok samo deset milj oddaljen od Japonskega. sr ie pripetilo večkrat, da so kaznjenci pobegnili v čolnih v. otoka, Ako so stražniki zasačili Katerega pri begu. .so ga brez prizanašali ja ustrelili Sodni jske-ga postopanja ni bilo treba v teh slučajih.	j
Na otoku ni nobene zidane hiše; vsi uradi in tudi stanovanja urad-j nikov so i/, lesa in jako enostavno zgrajeni.
Prebivalci otoka so bili povečini Rusi. katerih število je vedno naraščalo, ker so prihajali vedno novi kaznjenci. Razen Rusov žive na otoku še drugi rodovi, in sicer \;n i, katerih jo bilo še pred nekaj leti 2480. kojih število pa se vidno manjša zaradi raznih bolez-' ni. Nadalje žive tam Giljaki, ki jib je .približno 2000, in nekaj sto Or o/-ono v. Na otoku žive tudi Ivi-j tajei in Japonci, katerih število narašča vsako poletje, ko se pri-■ ne ribji lov. Oroconi so podobni Tuuguzcm in imajo jako lepe žene, katere so pri tujcih, ki se na-' liajajo na ribjem lovu. zelo pri-' ljubljene. Giljaki. ki so podobni /.»■lo Ainuom. se nahajajo tudi že ob reki Amur, kjer so jih našteli pred nekaj leti Še 4700. katerih je1 pa vedno manj.	j
Ainu-i imajo povečini svoje koče in le mali del ie?a rodu se seli kraja v kraj in so torej pravi nomadi, ker nimajo stalnega bivališča.
I ozLuii stanujejo s svojimi družinami v malih vaseh, v poletnih mesecih pa gredo na.ribji lov z ruskimi ali japonskimi gospodarji, kar traja več mesecev. Pozimi hodijo moški na lov daleč v gozdove. kjor se nahaja veliko število medvedov, lisic, jazbece v in druge divjačine, katere love največ zaradi kožuliovine. katera se raz-! pošilja po vsem svetu. Žene so do-| ma zaposlene s tkanjem blaga, ki' ga imenujejo "atusi"; blago je1 tkano iz lesenih niti.
Za vožnjo na vodi so posluiu-! jejo, kakor Indijanci, izdolbenih debel dreves in na suhem pozimi rabijo sani. v katere vprega jo pse. Blagostanje kake družine se f-eni po številu psov in ne po denarju, katerega povečini ne po-; najo. Stanovanja so razne velikost i. kakor je pač bogastvo do-t»enega gospodarja; povečini morijo od 4 do :ili kvadratnih metrov. Hiše so zgrajene zelo enostavno. V zemljo zabije jo štiri' močne kole, katere preprežejo mod seboj s skorjo dreves. Streha jo iz trstja in dolge trave. Taka h;<a je zgrajena v enem dnevu. Tla so iz ilovice, na katere potrosijo polaimi žagovine; postelj 'io poznajo in spe na golih tleh pozimi in poleti. Na sredi stanovanja gori na tleh pozimi in poleti odprt, ogenj.
Njih ova obleka ol>stoji ponava-li iz lesenih obtočili, vendar pa že sedaj nosijo mnogi tudi obleko, ki je narejena iz raznih kož. Moški in ženske nosijo za pasom vedno dolg nož, katerega imenujejo '•makiri '. Neoinožene ženske smejo nositi samo nožnico za iiož. Lase nosijo ženske spuščene po hrbtu in ako je mogoče, imajo are vezano preko čela kak širok j kos tkanine. Brado imajo tetovi-J rano z raznimi podobami. Tudi not-ki nosijo radi dolge lase. toda j aovečioi trpe za neko staro kožno lolezndjo, katero podedujejo ro-iovi eden za drugim, kar uniči njihove lase, da je večina moških irez las. medtem ko so gosto po- ■ ^aščeni po vsem telesa. Ta kožna i
bolezen traja ponavadi od ;>. do 16. 1 tit a; zaradi njo imajo glavo vedno obvezane /. nekakimi mturni ; v novejšem času so si pričeli nabavljati že tudi klobuke in razne čepice. Dekleta se lišpajo s prstani ter zapestnicami, ki so povečini železne in bakreno, rim več ima deklica tega lišpa, tem /,i bogatejšo velja.
t'udno jo ipri tem rodu to.da so ženske \eduo močnejše kot moški. Zaradi tega imajo tudi one povečini, kakor večkrat pri nas, v svojih rokah vlado v hiši. Ako jo mož neroden, dobi batine; sicer so pri takih prilikah vselej v hiši krvave glave, toda vzlie temu se xo-pet kmalu ponovi z.'rs topnost.
Pri otrocih odločijo stari.ši že v zgodnji mladosti glede zakonsko združitve. Predno se sklene zakon. se podajo sta riši piladeniča k hiši, kjer stanuje dekliea. katero so izbrali za ženo svojemu sinu, ter vprašajo stariše, ako so pri volji dati sinu svojo hčer. Predno pridejo svatje k hiši. položijo domačini okrog poslopja takozvani "sašan", to je glavo raznih zveri, rib in morskih psov. katere so v teku časa dobili na lovih. Po številu teh glav se računa potem bogastvo družine in neveste. Ta navada je vzeta od prebi valcev otoka Formosa, kateri po-lože pri tej priliki okrog hiše glave ubitih Kitajcev.
Kdo ima veliko sašana, je seveda bolj dobrodošel sorodnik, kakor oni. ki ima malo, kar pomeni, da je reven. Poroka se vrši na ta način, da zmenjajo člani obeh družin med seboj velike nože, katere nosijo za pasovi kot bodala.
Nekaj dni po tej poroki se vrši gostovanje, ki je prav čudno. Na dan gostije pride namreč stari uioz, znanec starisev. v hišo deklice, ali bolje rečeno že mlade žene, ki pa še do sedaj živi pri stari-ših. ter vzame s seboj nevesto, pri čemur se vedno pije čez mero ta-mošnja priljubljena pijača "sake ki je podobna našemu pivi; in je pripravljena iz riža. Ko pri de starec z nevesto v hišo ženina, mora stopiti ona za hrbet si area, nakar so začne on pogovarjati z domačini, ki store, kakor bi iie vi-d"Ii neveste. To se zgodi vedno pozno zvečer, tako da je v hiši tema. Ko se starec nekaj časa pogovarja o lovu in vremenu pusti nato nevesto, da se vsede sredi sobe, vžge tam kos lesa in pusti ič pasti na nevesto, nakar se prične čuditi, da jo najde tukaj. Nato gre nevesta po drva in zakuri velik ogenj ter se s term prične gostovanje, ki traja vso noč.
Najbolj čudno pri tem ljudstvu jo to. da ne puste žen, da bi porodile deteta v hiši. Na dan poroda mora iti ona na prosto, kjer so ji postavili iz drevesne skorje koči-1 so, ki je ravno dovolj volika, da' za more ležati v njej; v tej kočici rodi deteta, najsibo že poleti ali pozimi. .Mati leži pri porodu na golih tleh, samo pozimi ji polože aa tia drevesne skorje. Po poro-iu skopljejo deteta takoj v mrzli v-odi; ponavadi opravi mati to dc-| lo sama. Po porodu mora mati najmanj dva tedna živeti v tej ko-'•iei, ki jc samo tako visoka, da *amore v njej ležati, ne more pa itati aii sedeti; šele po preteku i veh tednov, včasih še več, se sme [>odati mati zopet v hišo.
Odkod izvira ta kruta navada, no omenja opisovalec tega rodu, ikoravno je dalje časa prebival v teh krajih ter študiral šege in lavade raznih rodov.
Glavarji tega rodu in bogatejši
možje imajo navado, da drže po eno priležnico na več krajilu koder potujejo po lovu ali drugih opravkih; ta priležnica vedno čaka nanje in jim streže, kadar poidejo tjakaj- kakor da bi bila njihova lastna žena.
Žene tega rodu so zelo pridne in se vedno trudijo, kako bi bolje stregle možu ter si na ta način zagotovile njihovo ljubezen. Ako postane kaka žena svojemu možu nezvesta, ji odrežejo konec nosu. kar pa se zdi taki ženi popolnoma pravilno in trpi vedno fcidevolje sramoto in bolečine.
Pogreb pri rodu Ainu je zelo enostaven. Kjer kdor umre, na istem mestu ga zakopljejo brez žalovanja in obredov ; par dni ka-sueje se že malokdo spominja, kje je bil izkopan grob.
Aimii žive povečini od rib, katere zavzivajo poleti sveže, pozimi pa suho. V poletnih mesecih jedo Judi neke vrste lilije, ki rastejo povsod; pojedo jih surove s koreninami vred. Na otoku se nahaja tudi neke vrste prst. katera ima zanje dober okus in katero kuhajo /. morsko travo in to uživajo potem poleg rib. V bolezni rabijo ri/. kot zdravilo za vse bolezni. To sicer ne pomaga nič, toda oni imajo vero \ to, ker je zelo drag, taki* da si ga zamorejo kupili le premožnejši. Kot zdravilo jim služi tudi neke vrste trava, katero imenujejo "sarasa". Katero bolezen da ta trava ozdravi, ne vedo, uživajo jo 7a vse bolezni bro/ raz-ločka.
Pušeuje je v navadi pri obeh spolih, kakor tudi pitje "sake*". Kdor ne kadi ali no pije, ta ni pri njih zdrav človek in priporočajo mu, da si poišče primeren prostor za grob. tbi ne bo sitnosti ž njim, kadar umre.
' Kadar jih obišT-e kak sorodnik iz oddaljenega kraja, tedaj so na j vso moč jokajo, kar so vidi tujcu zelo čudno. (To bi bilo sicer tudi pri nus včasih opravičeno ) Kadar stopi tujec v njihovo hišo, mu ponudijo pipo tobaka, nakar .stori isto tudi tujec. Ainu sc nikdar ne loči od svoje pipe; ako se mu to pripeti, ima to za največjo nesrečo.
I Največje bogastvo in največji ponos za Ainu jc, ako poseduje japonski meč ali puško, i Tako je živel ta rod pod rusko vlado; sedaj so prišli pod Japonsko, kar bo gotovo izpremuiilo razmere. Japonska vlada je takoj pričela z gradnjo železnic in modernih cest ; mesta se dvigajo iz tal in kmalu bo industrija razširjena. Trgovina s kožuhovino se jo oživela, ker se ji je odprl velik trg v Ameriko in na stotine lovcev obogati letno v teh gozdovih. Amerikanei in drugi tuji lovci že prihajajo na otok ter kupujejo za malenkostne eenc drago kožuhovino od domačinov, za katere po-lein dobe v velikih mestih tisočake. Tako zna država, ki ni nazad-njašna, kakor je bila stara carska Rusija, kopati mrtve zaklade, kateri so bili prej bre»£ vsako vrednosti.
| -
Raznoterosti.
V Madridu na španskem izhaja neke posebne vrste časopis, ki nima primere nikjer na svetu. Ta časopis je tiskan s tisk,irskim črnilom, v katerem je žveplo in fosfor, tako da se pisava sveti pono-,
č.i in se /amore čitati brez luči.
* ♦ *
Pred več leti se jo tiskalo v Ze-dinjenih državah časopis, katerega je naročnik lahko pojedel, ko ga je prečital. Papir je bil naro jen iz neke vrste testa, mesto črnila pa se jo rabilo zeliščni sok, ki ni bil škodljiv zdravju. Tako je hranil časopis dušo in telo. Sicer pa se ni dolgo držal. Takrat še
pač ni bilo draginje.
* * #
Da država določi cene živilam, ni novost. Zgodovina nam pripoveduje, da je bila >iada pod angleškim kraljem Eawardom III. primorana določiti cene raznim živilam, ker je pretila lakota po vsej državi,
* * #
Mož, ki je bil največkrat poro-čen. je gotovo neki Geo, Witzoff, katerega mnogoženstvo je zani* malo ves svet pred. nekaj leti. Iz sodnijskih razprav se je dognalo da je bil mož poročen najmanj dvestokrat. Enkrat je bil v enem tednu poročen desetkrat, vsikdar z drugo žensko. Mož še sedaj sedi dolgoletno jeeo, kjer se mu bo ohladila ljubezen. Sicer se mu pa mora priznati, da je imel dobre živce.
pljiei, ki je edina tolažba naša v tej neskončni žalosti. Potem pa je še! tudi on 7. nama. Poiskali smo
Toneta, I>ojzeta, Praneeta, Pe peta — « ''1 polk lii nas kmalu bi-
" Sedaj pa ine spravite naj poprej po,i stre-ho", sem rekel, ko sem jim kročil pozdrave od doma in povedal najvažnejšo novice /
doma.
šli <1110 na poveljstvo, kjer so moje ime vpisali v debele bukve mi dali b*po pisano suknjo in nekaj zlatih naukov, potem pa sem povabil -loška na kozarec bolj-1 še«-a.
Kakor v vsem mestu, pozna se tudi v jrostilni slovenski značaj
V	vsaki frostilni si postrežen v ma-J ternein jeziku. Slovenske liste iina-j jo povsod. Naši fantje kažejo tu-
di v tujem mestu svoj veseli zna jeaj. i'e prreš zvečer po ulici, odme j v.j ti o.l vseh strani slovensko pe-IT je. Zal. da je toliko fturovosti med j našimi fanti. Ko sva sedela 7. Jo-jzetom v gostilni, so jo pri dru«ri mizi kričaje nrezali: Mi smo fantje vsi sold at i, radi vince pijemo.
V	Onrdeu so nas radi imeli, ker smo v*u> zalnmpali itd. Vmes pa s«» se pridno prklušali.
Surovo ]>rek lin je vanje je prišlo < ako v navado pri naših fantih, da, je to velika rana na telesu naseda jinlstva. Kaj bo, ko pridejo ti rantje dnraov rn prineso seboj prr- i l«1 razvade? Ko bi oblast vodila < 1 ako enerjrijo boj proti klet vin i. >urovosti in vlačuparstvu, kakor ira vodi v drtipih stvareh, bi disciplina potovo ne trpela, zraven pa bi fantje pole«? telesno tudi dnšev- , no napredovali, kar bi ne bilo v majhno korist države! A te*ra se ne opazi. V duševnem oziru je okrajno >*laho preskrbljeno za. naše fante. Zato pa se širi surovost tned njimi kakor kuga. Tnžno ^e stori človeka, ko vidi naše najmlajše, ki bodo prezgodaj preži veli« Te dni *em dobil fanta, sta-repa 18 let. Zdel se mi je še nepokvarjen. Hi! je kakor nagelj in iz »ei mu je sijala zvestoba in odkritosrčnost. Pričeti sem pogovor > njim in par prdih Itletvin me j< /e prepričalo da ^etn se zmotil. — Spomnil sem se tisti hip Župančiča : "Tako še mlad. pa že brez u-|K>v, pa i*' brez nad'* —
Toda proii je;mi posamezniki ne morejo nič opraviti.
Kozlar je že poskušal na zelo radikalen način. Bil je v oddelku med samimi novodošlimi mladimi fanti hi bolelo pa je, ko je videl kako se fantov prijemljejo besede ki jih slišijo od dragih starejših.
V	štirinajstih dneh so znali že vse madžarske in laške kletvme in so kleli kakor huzarji. Kozlar pa jim reče: "Fantje, ?e se tega odvadite, vam bom dal vsak dan čikov'\ In jrlej, fanrtje so se premagali m niso preklinjevali. Ko pa je Ko-zlarjn zmanjkalo eipar, so fantje zopet kleli.
Ko sva sedela z Jofcetom pri ko-zaren, sva o tem govorila in vprašal sm ga kako iniali 011 o tem.
Novo mesto za generala Nivelle.
True translation filed witl.- the ih>ri master at New York, X. Y. on Jan. 12. 1JHS. as required by the Aet of Octobei C. 1917.
Pariz, Franeija. 10. januarja. — General Robert Georpe Nivelle jc bil določen, da bo poveljeval ai mad i v Alžiru. Imenovanje gene rala Nivelle smatrajo časopisi zr pri»*-etek, da se prejšnjemu vrhov emu poveljniku zopet pridobi u filed, katerega je izgubil pri ofen živi v aprilu.
General je poveljeval franeoskhr armadam v veliki ofenzivi, ki sf je v aprilu pričela na 25 milj dolgr fronti moj Soissons in Rhelmsom Dasiravno so Francozi mnogo do segii, so bila vendar o tem razlie na mnenja. V poslanski zbornic* se je mnogokrat slišalo, da so Frair eoz.je za to podjetje predrago pla čali.
Ministrski predsednik Ribot jr tedaj rekel, da je bil napad sicer dray, da pa je imel dejanski n speh. Tedanji vojni minister Pan1 Painleve je rekel, da ne nrore za nikati raznih pogreškov, ki so sf zakrivili in da so bili odgovorn: poveljniki, med njimi tudi genera1 Nivelle, odstavljeni od poveljstva
VABILO NA VESELICO,
katero priredi društvo liORITELJ nt. 1 SDPJ. dne 19. januarja, 1918
v dvorani društva sr. Alojzija na rhestnut St., Conetnau£<h, Pa.
Vstopnina je le 3%.
Igrala bo izvrstna godba, vsak bo našel neprisiljeno zabavo, postrežba izvrstna in tudi za želodec ter suho grlo bo preskrbljeno. Ime-H bomo šaljivo pošto.
Tem potom vabimo vse rojak* in rojakinje ter vsa društva u mesta in okoiiee. da se te naše veselice polnowtevilno vdeleže in s* malo raz vesele v sredi »vojih prijateljev m prijateljic.
Na veselo svidenje v soboto 19 jannarja!	Odbor.
: <12 16—1)
MOŠKE BOLEZNI IfHST
t Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, špecijalist v Pitts-bnrghu, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh moških
Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE, OTEKLINE, ČK&O-YLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi ne-Hste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati Jaz \ Slovenski zdravnik. rabim 606 in 004 aa krvne bo-i	lesni.
Uradna« ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure I zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od j 9. zjutraj do 2. popoldne.
; Dr. KDLER, 638 PENN. AVE.,
j	PITTSBURGH, PA.
SLOVENSKO-HRVATSKA
RESTAVRACIJA
A. ZUPANČIČ, lastnik,
priporoea tukajšnjim rojakom svojo noro urejeno restavracijo. — Izvrstna ixjstreflta. — Domača kuhinja. — tilasovir na rur-i*«	-V;roduo ststajaiisče Slovencev in Hrvatov.
443 East 84th Street,	New York City.
(Med 1. Ave. :n Ave. A. >
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In ^jeram^	to 5isto po Pravici> kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje it
m I	*	posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cone. —
I I II	Smo Se dol°° časa zoPerstavljali naraščanju cen vseh potrebščir
B I P*®	m razPOŠiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišat
cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mori tndi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več 111 da s< KgV^B	temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovosl
BfeSSSjM	in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od
BsjV^^ŠjM	jemalea.
Mh tripmer-JEV
JIM aseriški |liiit grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezer svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za BMHttiill^llEiKHlIostale stvar^ ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov
ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobem TRINERS	kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeč«
fO^EiB^GtoA	V"10' zaPrt-iU' neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošn
oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenj: •	žensk ali pri majnarjih in drugih deiavcih, ki vdihavajo pline, se b<
^iTTERrWlUE vaakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
/j	V vseh lekarnah.
s	^ TRINERJEV LINIMENT
č	Prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmr
\	nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomo
/ ^TejJ'wI^^ v	hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenjt
^	napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od
^ORKE VINO strani vso utrujenost. V vseh lekarnah. ~i ■i, i,, |M ...............
T JOSEPH trih«	TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče ant:
CHirl^rrrtJ*** ** septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg
izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
U^^^K^I^^^HE^^H^^W Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom n
mednarodnih razstavah : Zlata Svetinja — San Francisco 3915, Gran Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.,	CHICAGO. ILL.
Slovenska-HrvatskaZveza
▼ Združenih Državah Ameriških in Canada.
Ustanovljena 1. januar- /tfuStV
ia 1913 v Calumet, f Tgjj^ Inkorporirana 11 junija
-. . .	Xcx^SmsZ 1916 v državi Mich.
Michigan.
GLAVNI ODBOR:
PredMKlnlk : FRANK GREGORICH, Box 20, Dodelile, Mlch. PcxlpredseJnik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Prvi tajnik: ANTON GE^HEL, Borgo Bltxk, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATlilAS OZANICH, Seveutb Street, Calumet, lilch. Hlagajtiik : VINCENT AltBANAS, First National Bauk, Calumet, Mich.
NADZORNI ODBOR:
I. nadzornik: ANTON GERZIN, Chlsholm, Minn. II. na«l*orntk: JOHN B. MAI.NAR, Calumet, Mich. III. nadzornik: PAUL 8HALTZ, Seventh St., Calumet, Mich.
POROTNI ODBOR:
I. porotnik: MATH. ZGONC, Box 42M Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIUELIČ. Talumet, Mich. III. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mln»*
POMOŽNI ODBOR:
JOHN KAMBICn. 417 Owwla St.. I^urlum M1«;Iil LFKAS STEFAN EC, Calumet, Mlrh. MASKO JOTICIL Caiunwr, Mi< h.
VRHO\"NI ZDRAVNIK:
DB. JOHN S STF.FAXrZ.	First Avenue. Milwaukee, Wis.
ODVETNIK:
AXTnoNY LFCAS, Calumet, Mirh.
Opetnha.—Vsa dopisovanja, kakor tudi sprememlie Planov ln Planlc caj m poRlljajo na glavn«*«a tajnika: Anton <ieNhelt Siovenlc Croatian Fnl«%n. Borgo Blnrk. 5«h St.. Calnmet. Mifh.
I>«*n»rii«» T'ošiJj«tvf> naj r»osiljajo na l>la}nijnika: Vincent Arhanas Flmt National Bank. Calumet, Mirh.
Proftnjf za novo prirtople Hanc in »Tlanife naj se j>osiljajo na vrhor-n«Ka zdravnika: John S. Stefanec.	First Ave., Milwaukee, Wis.
V** pritoži*« naj o" p«>5njajo na pnNl«Hlnlka porotnega odbora: Math Zffon", BoS: «23, Ely, Minn.
__.»^ _	** /11 t o vt t n/\n a
*'Kaj hoeesf Vojska nam je po-le«r dragega priuesla tudi to gorje. Res je žalostno, če se pomisli, umpak žalostno je tudi ko umirajo fantje. Sieer pa tudi doma ni vse tako idealno kakor praviš. Poglej. kakšna so sedaj dekleta! Dal mi ie dopisnico, ki je je dobil v predalrkn, kjer je že dalj časa ležala. "Ljubi Jaka! Moj Tone je sedaj na fronti. Boj? ve, ali ga bom še kedaj videla ali net Pa naj bo kakor hoče! Jaz ti pišem samo to: t V pa tie on, bom glih desetkrat manj žalr»stna, kakor če bi padel Ti —
.Mene je pf>silil smeh, tako originalno se mi je zdelo to. Potem pa sva še govorila o preteklosti in o temni, temni bodočnosti.
"Vso našo fantovsko ree bo treba znova začeti po vojni", je menil Jože. "Ampak šlo bo težko. Celo mi, ki smo šli v ta vrtinec izšola-
ni. eel o mi omahujemo ob trpljenju takega življeija. Nekaj jih je i padlo telesno, nekaj duševno; kdor bo ohranil konečno še značaj in poštenost, bo največji junak. Ampak zamrlo bo v njem vse navdu |še<uje za ileale. Lahko bo podpiral 1 dobro stvar, a p^voboritelj ne bc 'nič več. Kaj pa šele drugi, ki so^a j mudili doma šolo samoizobrazbe Slabo se nam obeta za prihodnjost j prijatelj. Treba bo začeti z nova 1 z novimi mislimi in načrti.*'
Zamislila sva se v težo easa ii se poina skrbi poslovila.
Drugi dan sem.dobil obvestilo da sem prideljen k sanitejeem ii so me poslali v sanitetno šolo. Do til sem se takoj z vnemo nove slu žbe in kmalu sem opazil pri na ših fantih tudi boljšo stran.
Pripeljali so krepkega fanta : zlomljeno nogo. Oskrbnik barake prijazen medieinee, je takoj vedel
j
kaj je najpoprej treba. Položil?' smo »a rahlo na posteljo in mu na-! ravnali zlomljeno nogo. Trpel je i pri tem veliko, a nI ložii. Ko sva j bila sama, sem ga zaupno vprašal. I od kod je in kje je to iztaknil.j Doma je iz Kostanjevice in že da-
je časa slnžt tnkaj cesarja. Dane« aopoldne pa je bil prost in je šel lamesto v gostilno pomagat kmeti sadje tresti. Pri tem mu je iz-3odletelo in je tako nesrečno za lel.
"Ali se kaj kesaš, da si šel?*'j T--—	===== :
"O nič, nesreča bi me lahko tudi
drugod zadela, a tako imam vs?j zavest, da sem storil dobro delo", in smehljal se je blaženo.
Rojaki naročajte se na "Gku Naroda", največji slovenski dnevnik \ i enih državah.
V sanitetni šoli.
•ludenburg. v oktobru, j
Nocoj prvič opravljam nočno I službo k«»t sanitetni učenee v pol-kovni zasilni bolnici. V leseni ba- J raki, kakrine povsod danes vojne izolir-.kr barake, sedim v sobi za moštvo in zdajpaz.laj moram na tdionia v bolniške sobe, da vidim, , e je vse v redu in če kateri bolnikov ee^a potrebuje. Posebnega truda mi to ne povzroča. Fantje *p:j<>, da se bojim, da bi jih ne zbudil z okovanimi čevlji; kdor pa čaje, pa -i zna sum pomagati. Med vsemi pravzaprav ni nobenega resnega bolnika. Fantje imajo dan-ltadan težke vaje. V teru mokrem in hladnem časa se eden pre-hindi. drujjretnu se napravi tvor na vrata, tretji dobi od doma ali od kod drugod — sadja, dobi grižo ali ka^ I l»wlobi»e^a. V'-ak posamezen slučaj je dobrodošel vzrok, da se gre ki zdravniški viziti, pri kateri je vsak!
.L, - L.«... 1 .
»rečen, ako pa zdravnik posije za par dni v našo bolnieo. Tu se na-j vadno pri dobri postrežbi in lira-i ♦ ni v nekaj dneh vsak poktrpča t C pa'ne. ga pošljejo naprej v
Zavil sem *e v siv vojaški plašč, prižgal vir/inko £e i/ starih srečnih «"*asov in se zamudil v ta ču<len bi ve* zmešan svet. Da sem sedaj toil 1 ja/ tukaj, bi »koro ne verjel } < e sam tako premišljujem, *e mi zdi, kakor da sanjam. Ko se pa za vem, in pot i pijem v žet»e, j»a vi d 1111. 1.1 X, m sedaj tiMii jaz en 'fejst soUlat . \e znam sieer «e	fi-
nih vojaških manir, a to po mo-jera	ni najnujnejše. Da je
človek v današnj«*m času le korenjak. zad.-tuje. In pred očmi se mi otlgrne slika, ki sem jo videl tu v Judetihurgu te dni in ki je napravila na mene pni vtis. Vide' *	I
sem *i«kf> /i%'Ijenja naših fantov
naših dane/ov od svitle in temnr strani; kakor v kino je «!a mimo mene in znana ini je. ker ni mi bila mrv*
Oglasil M'm »ie pri prijatelju »lo-škit. IN»tretM»val nem vešče roke kot! fim inee, ki «e ne zna tam obr^-a-1 ti po aret«.	|
Te zevi, Jože! Ali smo še 1 kaj fantje* mem ga pozdravil ono jatro.
Joie je gle<j*l in m« čudil, čudil •e i„ me gle,ial.
fantje, če snao, ali malo na« je!" in iel je * menoj. Mokro deževno vreme je bilo in po okoliških vrhovih se je že belil prvi sneg. Tušen je bil moj prijatelj, f u/ua je bila vsa 1 arava; pa nisem veiiel zakaj. Ali je Joie žalosten j za to, ker vidi žaloatno naravo, ali narava, ker vidi Jožeta tako —
Na trgu sv* siveala prijatelja Vida
"Poedravljen, Vide! AH še kaj pewmiee delaš* Glej, prinesel wm ti poedrav it domovine'*, ia izročil aem mu čatarie© evirka, darilo «rea. Iti se ogreva ob Vidovih peamieah.
Videtu j« šlo na ameb, smejala *o ae rtMta, smejalo sree V tistem hum je imel zamovano noVo pe-
H -mfcfP^^p" ''H' 'iHBp
Važno za vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce aH pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev,	stva itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd,	telja ali znanca,
iTAPAK želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trga in v vsak! mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi Itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na sveto. '4GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljši sredstvo za oglaševanje. CENE 80 SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratno iskanje dela stane......>-v------------$0.30
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
Itd.stane.................,__-______ $li» ali kaj enakega stane.................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane _ __________$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane —-----$L0O
_
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih odasifc. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
—. "GLASNARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
So Jaki, vpoiter&jte naše geslo, da aa iprajmemo Bojakom svetujemo, kadar kaj knpnjejo ali pa
ogluov, ako jih apomamo aa dvomljive ta a tam va-	- prepričajo te je ogla« v našem liata
_ZT7_, .	.	_________ .__. .. ia ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj
rojemo nase narocniKe prea raznimi aieparjl, Katena ni. Foeebno velike važnosti je za vsakega pri naje vaepovaod dovolj.	ročilib po pdkti-
N i a»?e b azm! rnu je inlfovo > .1. ""»aj verne, da noč»-in niri sli-,>aTi n v a s. .S'vttia, ko i.i k-le go--•»jkm! i »< »/na k h k o žensko že '"*cz dve U-ti. potem prkle in ji jKmuja • • «i*» IjuiM/en. Mi »■*■ udarno ali takoj, ali pa nikdar. Sedimo, tr«»->|mmU J
in opro>ti\ ^ m* Gastonove ro-j*« p< »sadila uj»i|fa na svojo delnico m n t ene na Irvico, Nato je rekla Nanini:
—	Piedno sedeš, rcri v kuhinji, naj n-r rntprejo. če bi kdo pozvo-
T<» jo morala torvj še p»»>ebej
naročati ob Mii po|>o4uo«"L ..
Smeha, jedi in pijane ni manj kalo pri t »mi obedu. Že v kratkem •'UMI j»* -losecla zabava s>kr*jjie i ieje ui otu dovtipL ki nekaterim ljudem takt* w traja jo in ki vendar * edno orna/eju uv'a, ki so jih izgovorila, «.» l<-toli neprestano tja ui m*»u, v najvp<;j» in kitutixt w-Itavo Nuuini. l*riideuei nt Marge-riti. UaMun se je vedel z»*lo pn»-vto; Kil j«' pte člo\ek izlnirnejra sita. a njegove navade k/, prvih 1» t n. u ns Škot lova le. Sprva -.••ni s.' hotel utrditi ter .pregnati misli, ki so s«' mi [KtrajaU ob teb (»rfattfih, in se pridružili splošne-utu veselju, ki je bilo videti neka posebna jed tega obeda, toda ne hote sem si1 bolj iti bolj odtujeval temu vri&ki, moj kožar**« je ostajal poln in polastila «e me je nko-raj žalost, ko sem videl pred ite-boj to lepo, šele dvajsctlet.no kle, kako je pilo, govorilo kakor kak drvar ter se smejalo tembolj, čim m^podobneje se je govoril*".
'l oda medtem, ko se mi je zdel pri drugih ta način zabavali ja u temeljen v njihovi sprijenosti, navadi ali prekijievajočeim zdravju, sem čut il, da je pri Margeriti vse to le potreba, <La pozabi vse okrog neka mrzlica, neka nervozna raz d razen« »st. Pri *sakem kozarcu šampanjca lojena lica bolj rdela ter kašelj, ki je bil spočetka lahek in tiii, jo je slednjič prisilil, da je vsakikrat naslonila glavo na naslonjalo svoje stoliee ter stisnila svoje prtu z obema rokama, kadar jo je znova napadlo.
Bolelo me je, če seru pomislil, kako r**r'jedajo ravno ti večni ekscesi to utwigo, šibko naravo.
Slednjič se jc res zgodilo, kar sem pričakoval in česar sem se * l«al ves večer. Proti koncu večei je jo je zgrabilo huje nego prej in /tlelo se mi je, da ji ta grozen kašelj raztrga prsi. Ubogo dekle je (HMitalo (Mt|>oliioma podpluto, je zaprlo sami* strašne l»olcči«e »v oje iH«i in na servijeti. ki jo je pritnikida na usta, se je pokazaka kaptja krvi. Naenkrat je skočila na nogi* in otekla v svojo spalnico.
—	Kaj je Margeriti? je vprašal i«ast«>u.
—	Preveč s** je smejala in idaj ka*ija kri, to je vse. je odgovo-rila Prudem a. O, to ui nič, to se ji i/godi v»ak ilan. S*- ie vrne. Pu-stunio jo iurno; ona želi sama tako.
Jaz pa nis»*m mo^el prestati in »Mati. »n is.jitb temu. da sta me Prudeara iu Nanit:a lta vso iikm" u*t»vlj#ili, Meni jo še! nk.il.
X. .
S.»ba, \ katero je zatekla, je bila razsvetljena z eno saiuo *ve-čo, ntoj«V-o na wiu. Margerita j« le'.al« na hrbtu, obleka v-a v
»nt r < • k * u« situ, druga pa i rt7 m«' i ' i>cča navzdol. Na mizi je stala srebrna čaša in v njej št polovica 'ahko okrvavljene vode.
^mrtnob'eda in usta polodprtw je nkušala p rita zo»>*-t k sapi. Vča-sili so prvi votlo zahrople in vide-Id j,.t tjlt jj -ij^i gloltoki v zdi I ne k i »lik •» lajšajo l*>lečin<» m da &e pogreme po vsakem r neke sladko hreoeutnowt.
Niti zganila se ni, ko Rem »topil bližje, 4*del k nji ter vzel njene roko v »'. eje.
—	Al vi ate? ar mi je nasmeh nila.
Moral sem biti videti prepto ien, kajti pristavila je takoj:
Ali je tudi vaan kaj narobe'
—	Ne; toda x i. ali trp*«T
—	Je i* ♦»olje, hvala! Obriaal* ai je aoba, ki jih ji ji
m puadtf kašelj v oži, ter prista
^HHHHHKilfflHBJiniHH
Povejte mi takoj. — najnaravne-
je je tako.
—	Mogoče. A to vam povem pozneje, če vam kdaj povem, ne ^e danes.
—	Holje l»i bilo. da bi md nikdar ne jHjvedali.
—	Zakaj 1
—	Ker more roditi iz tega le I dvoje.
—	Kaj?
—	Da vam odrečem in potem bi mi bili hudi, — ali pa da vas sprejmem in potem boste imeli žalostno ljubico. Nervozno, boLno, jK>trto žensko, a kadar bo vedela, bo njena veseiost še bolj žalostna, kakor njena žalost. Ah. imeli boste ljubico, ki kašlja kri in ki po*ro<ši stotisoč frankov - na ieto. To je ljubiea za starce, kakor je ta stari vojvoda, toda za mlade ga moža to siL Zato so me tudi tako hitro zapustili vsi mladi moški, kar sem jih imela.
Ničesar nisem rekel, samo poslušal sem. Ta odkritosrčnost, ki je bila že skoraj spoved to nesrečno življenje, ki se mi je prikazalo naenkrat pod to blestečo haljo v vsej svoji strašni nagoti, življenje, ki je pred njim bežalo to nesrečno dekle v vrtriee razkošja in blaznega omamljanja — vse to me je zgrabilo s tako min.j da nisem našel niti ene Oesede.
—	Toda to so ctročarije! je vskhknila. I>ajte ni i roko in vrniva se v obe<inico; gotovo se že čudijo, ko naju ni toliko časa nazaj.
—	Pojdite, <"e čutite potrebo, ttnla meni dovolite, da ostanem tu.
—	Zakaj ?
—	Ker mi vaša veseiost prehudo de.
—	Dobro, biti hočem žalostna.
—	t'akajte. Margerita. in dovolite, da vam rečeni samo eno besedo, ki ste jo gotovo culi že neštetokrat in ki je morda prav zato ne boste šteli resno, ker vam je preuavadna, — besedo, ki je vam jaz ne bom ponavljal nikadr več.
—	In ta beseda je? je vprašala z nasmehom, s katerim e»e pripravi mlada mati poslušati žlobudra-njc svojega otroka.
—	Ta jc, da ne veni, ni kako, ni i^akaj ste vi postali usodepolni mojemu življenju, a to vum, da je bilo vse, vse zaman, naj sem se še toliko branil, in da »te napravili name danes, ko vas po dveh letih spet srečam, še sihiejši vtisk, — skratka, da vem zdaj, ko vas poznam, ko vklim, kaj je čisto posebnega na vas, da (bi ne mogel brez vas več živeti, da znorim, ne če me vi ne ljubite, ampak če mi ne dovoljite, da smem vsaj jaz vas ljubiti.
—	O, vi nesrečen človek! lie-! čem vam le eno, kar je rekla go-; spa D.: '"Potemtakem arte zelo bo-! gati!" Ali pa morda še ne veste,' da jaz porabim mesečnih šest ali sedem tisoč frankov in da mi je ta: svota neobhodno potrebna? In vi ne veste, da bi vas spravila v najkrajšem času ob vse, in da bi vas vaša družina postavila pod v aru-1 štvo, ako bi hoteli živeti skupaj s tako žensko, kakoršna sem jaz.
i Ljubite me, če hočete, kqt dober prijatelj, a ne drugače. Prihajajte k meni, da se bova smejala, a ne precenjujte moje vrednosti, j ker na meni res ni veliko. Vi ima-i te dobro srce, vam je treba, da vaat kdo ljubi, vi ste še jireveč mladi iu preveč čuteči, da bi ži-! veli v našem svetu. Poiščite si rajši kako poročeno žensko. Saj vidite, da sem dobro dekle in da govorim odkritosrčno z vami.
—	A! Glejte ju! Kaj vraga delata tukaj? se je oglasila naenkrat Prudenea, ki je nisva videla prej in ki se je prikazala na pragu z na£M?l raapuseenimd lasmi in
odprto obleko___In v tem neredu
sem spoznal Gastonovo roko.
—	Midva si praviva jako pa-! uietne sit vari, je odgovorila Margerita; pustite naju še nekoliko, prideva ze takoj.
—	Dobro, dobro, le pomenita se, otroka moja, je prikimala Prudenea in ae obr«Ma ter zaprla vrata za seboj, kakor hi hotela, dati s tem še posebnega izraza svojim zadnjim besedam.
—	Torej tako je, je spregovorila Margerita, ko tva bila zopet sama. Vi ime ne smete ljubiti več.
—	Potem odpotujem.
—	A! Tako daleč smo že?
Da, bil sem že predaleč, da bi
•bil mogel še nazaj, in to dekle me je bilo prevzelo že vsega. Ta mešani«*® veselo&ti. otožnoeti, nedolžnosti, propalosti, celo ta bolezen, ki je morala pri njej vzbuditi še posebno občutljivost za vse vtiske in živčno Tazdraženost, vse to je krepilo v meni trdno (prepričanje, da je bila to povita in
Zdaj sem temu že vajena.
Tod h na ta način se končate! -»eni vsklikmil. Oh, da bi bil ja/ vaš prijatelj, vaš sorodnik, da I »i \am mogel za braniti, da si le škodujete s takim življenjem!
—	K h, ali se splača, da se raz-
j-jate radi tega? je vskliknila
nekoliko trpko. — Poglejte one '/utu;j — kdo se briga ✓ame? Zato. ker vedo, da je vse zaman pri tej j iKileyiii.
la v.ftala je hitro, vzela j»večo
Iter jo posiavila pred oglodalo.
-- Kako sem bleda ! je rekla in ■ pri tem pomladila svojo obleko in se dot a km la skuštranih las. Eh, i pra\a neT-! V mimo se k mizi! Ali areste?
Toda jaz sem sedel in se nisem prmnaknil.
Razumela je vtisk, ki ga je napravil ta prizor name. zakaj pri '»iizala mi je t**r mi jKxlala * roko:
—	No. pojdiva!
IVtjel sem to roko, dvignil jo k ttttiniratii in dvoje s«»lz. ki sem < ju «!«»•>« la j zadrževal, jo je oro-silo.
—	<»iejte ga — kak otrok! je vzkliknila ter sedla zopet k meni. i Kaj vam je! Povejte!
—	Veni. ila se vam moram zde-[ti z«lo s nešen, a to, kar sem rav- , I no videl, me j*- grozno pretreslo.
I — Kako ste dobri! A kaj hoče-I te. da naj storim? Hpati itak ne morem in treba j«\ da se razve drirn na kak drug način. In slednjič: taka dekleta, kakor sem jaz, , i— saj jc vseeno, ali je ena večali manj na svetu? Zdravniki go-j! vorijo, da prihaja kri. ki jo bru- , ham, XL j^juč, — no, in jaz jim verjamem; več res ne moreni storiti zanje.
—	Cujte, Margerita, sem spregovoril tedaj z vzdrhteujem, ki »ra nisem mogel več zadrževati, ] jaz ne \em danes še, kaka utoga , vam je jiamenjena v mojem živ-'i ljeuju, toda to vem, da v tej uri , ni na svetu osebe, niti moja sc- : stra, ki bi jo ljubil tako, kakor ljubim vas. In to odtlej, ko sem j vas videl prvič. Za božjo voljo,! živite torej drugače ter ne kakor ' doslej in pazite se!
—	Ce bi se pazila, bi umrla! Kdino to mrzlično življenje ino še drži pokorieu. llm, iu potem: j»a-zite se! T«» je za p«»štene žene, ki
,iinajo družino in prijatelje, toda '.me- K«> ne moremo več zadovoljiti nečim um osti ali strasti ovojih »'astiieev, ,pa nas zapuste ui za dolgimi dnevi brezkončne uo-i, — to je potem naši življenje.!" O, že vmn jaz vse to, — bila sem dva meseca v postelji ter že po treh tednih ni bil«» nikourar več k meni.
—	Veni. da vam ni>em res nič, som s*1 oglasil, -toda če hočete jaz bom skrbel za vas. kakor brat, inj jaz vas ne zapustim, jaz vas o-zdravim. In potem, ko se boste j čuti!; dovolj močni, boste zopot nadaljevali to svoje sedanje živ-j 1 jen je. če se vam bo hotelo; toda' U ver jen sent, da si izvolite rajši miren in tih kotiček, kjer bonte bolj srečni in še bolj lepi.
—	Vi govorita nocoj tako, packer je -človek po čaši vina sploh drugačen, toda ee bi bilo treba, bi ne imeli potrpežljivosti, o ka-j teri govorite.
—	Dovolite, Margerita. da vas opozorim na to, da ate bili l»olni dva m-*4<ca in da sem v t«*h dveh mesecih prišel vsak dan.
-— To je res; a zakaj niste prišli gorf
—	Ker vas tedaj še nisem poznal.
—	Kaj je treba pri ženskah moje vrste takih obasirov?
—	Pri ženski je treiba sploh vedno obzirov; to je vsaj moje mnenje.
. ....
-- Torej. — n bi mi stregli?
—	Da.
—	Vi bi ostali po cele dneve pri meni ?
—	Da.
—	In eelo cele noči?
—	Ves •as. dokler bi vam ne! htl dolgočasen.
—	Kako imenujete vi to?
—	I'danost.
—	In odkod ta udanost?
J — h neke nepremagljive shn-I pati je, ki jo čutim do vas.
—	Torej »te »ljubljeni v me?
——	............I
SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918.
Bazen koledarskega dela ima ie sledečo vsebino:	i
Pesem.	)	Normalni potek ruske revolucije.
Vaien zgodovinski dokument.	|	Rusija.
Popolen pregled svetovne vojne.	|	Nemški cilji in Busija.
Praznik v Petelinji vasi.	j	Padec rodbine Romanovcev.
Prag-	|	Prednost brzojava.
Problem Alzaclje-Lotarinike.	|	Pesem jetnikov.
Ukradeno pismo.	|	Kozaki in njih vojska.
Bed.	|	Iatvinski kmetje.
Veliki dobitek.	|	Nevidna poslanica.
Razno o otrocih.	|	Buchara.
Doživljaj francoskega žurnal!*ta.	|	Čudne pogrebne določbe.
Venizelos.	j	Album.
O postanku koledarja.	|	Krščanska svatba pri Kafrih.
Nemški napadi s plinom.	|	Tečni koledar.
Živali in aeroplani.	j	Petelin ji bo jI	|
Buska revolucija.	|	Nekaj za gospodinje.	j
Program ruske socijalistične stranke. H (	Sala.
AforizmL	|	Oglati.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte;
Stane 35 centov.
Naroča m pri:
Slovenic Publishing Company	i
82 COBTLANDT STBEBT,	NEW YORK CITY, N. Y.
tja v dan živeča narava izgubljena zame. ako je že zdaj ne pridobim popolnoma zase.
—	Ulejte, glejte! — Torej so vaš«- liesede popolnoma resne? je rekla.
—	J a k« i resne!
—	Ainjiak zakaj mi'niste t»-cra že ]>rej povedali?
—	Kdaj naj bi bi! tu storil?
—	Drugi dan potem, ko ste mi bili predstavljeni v "Operi t"o-mkpie".
—	Misliiii. tla bi me bili sprejeli jako slabo ako bi bil p *išel.
—	Zakaj ?
(Dalje prihodnjič).
Potopljena bolniška ladja.
True translation Ti ed with the post master at New York. X. Y. on Jan. 12, as nsiulred by the Act of October G, 1917.
London, Anglija, 9. januarja. — Oficjelno se poroča, da je bila v Bristol kanal torpedirana in potopljena 4. januarja bolniška ladja "Rwa", ko je bila na potu iz Gibraltarja. Vsi ranjeni so bili rešeni. Med posadko pa so bile tri žrtve.
Torpedo, ki je potopil "Rewo", je šel naravnost skozi rdeči križ ki je bil naslikan na ladji.
NaS
da", najveiji slovenski dnevnik v Zdro-ftmrih Mmk
; Zima je tukaj
ki rada donita k&Šelj, prahl&d in
hnpo. ali influenco. Ne pripustit«, 1 i da bi se vas k&Mj trdno prijel; | ▼stavite g* takqj. da m na ta način izognete komplikacij, ali 1 i posledic kailja. Vzemite	i
Severa's
Balsam for Lungs <
(Severov Balzam za pljuča), in 1 kmalu se boste prepričali, da je < ta balzam zelo prijetno zdravilo, s katerim se zdravi kašelj, hripa-1 vost in vnetje v sapniku. To se l zdravilo priporoča otrokom i odraslim. Na vsaki steklenici ja natančno navodilo o uporabi. < Cena 25c in SOc v lekarnah. (
1 AM imata ie fcnm HnT »neki ( I almanah (kaMar) aa lata 1018? <
Margarita Gautier
I Spisal Aleksander Dnmas (Sin).
Zvezna tfotava semen za
farmarje.
—
David F. Houston, poljedelski tajnik, je naprosil kongres za dovolitev $6,000,000. s katero svoto bo poljedelskemu departinentu' mogoče nakupiti in prodajati far-merjem semena za primerno ceno. Potrebo take dovolitve se pojasnjuje v nekem pismu, ki ga jc poslal zakladniškemu tajniku. Mr. Houston želi, naj se to svoto stavi v nujno predlogo glede primanjkljajev in njegovi argumenti so naslednji:
— Situacija glede semen je nudila in nudi še sedaj številne tež-koče. Glasom določbe živilsko pro dukcijske postave, ki je dajala na razpolago $2,500,000 za nabavo in prodajo semen za farmer je v omejenih ozemljih in sicer za lastno ceno cash. Vsled tega je bilo po ljedelskemu departmentu mogoče j nekoliko olajšati položaj. Velike množine bombažnega semena ter žitnih vrst se je nabavilo za okraje Tex asa, katere je zadela suša vsled česar je bilo omogočeno sejanje za bodoče leto. Poljedelski department jo pričel s slično akcijo v Severni Dakoti in Montani ter je že vse odredil, da nakupi velike zaloge stare koruze, ki je primerna za seme na farmah v Indian i, kjer obstaja veliko pomanjkanje glede koruznega semena, j
»lasno pa je, da so denarne svo-| te. ki so sedaj departmentu na razpok; go popolnoma nezadostne, tla bi se mojrio v za-lostni meri prti sit laelji v (»kom. Ce se biče prihodnje leto produkcijo vzdržati ali jo' še povečati, je bistveno, da ^e prične s hitro in primerno akcijo za zavarovanje dobave semen za narod. Vsled tega obstaja, nujna in neposredna potreba svote vsaj Jpt>,000,000 ter jc vrjetno, da so bo v bližnji bodočnosti potrebovalo dodatno svoto.
Dva splošna ozemlja sta prev občutno trpela vsled suše tc^om pretekle sezije, namreč jugozapad-vkljuČno vel'k del Texasa ter del Okla home ter precejšen del seve-rozapada, vključno veliko ozernije Severne Dakote ter iztočne Montane. Ta ozemlja obsegajo velik del žito proizvajajočega ozemlja Združenih držav, s prav posebnim ozirom na proso, oves, ječmen, lani in koruzo. Položaj glede semenske koruze v severni polovici koruzne-
rrn no^n in tuili rasnn lrnf in Wil
skozi dolgo vrs*o let. Zgodnje slane po celem severnem delu koruznega pasu, so zajele koruzo v raz- . vojnem stadiju in dasiravno je bil pridelek obilen, je vendar vsebo- * i val nenavadno visok odstotek mehkega zrna. Visoke cene, ki so prevladovale, so tudi napotile fanuer-je, da so prodali svojo staro koruzo in vsled tega je pri rokah veliko manjša zalogu kot pa je bila v prejšnih letih.
Poročila, ki se jih je sprejelo potom agentov departmenta in iz drugih virov, kažejo, da je bila letina vseh vrst prosa v Kansasu. Texasu in Oklahomi zelo poškodovana vsled suše in zgodnjih slan, Ce se ne prične s takojšnjo akeijo, da se nakupi ter spravi v skladišča seme, bo prihodnjo spomlad prav gotovo obstajalo v tem oz i-' ru občutno pomanjkanje.	i
Različne vrste zgodaj zrelega sova-fižola so postale v zadnjih časih zelo važne v različnih severnih državah, posebno v Miehiga-nu in "Wisconsinu. Zgodnje slane tega leta so zadele te vrste fižola v teh državah, ko je bil fižol le napol zrel in semenski pridelek je bil vsled tega popolnoma uničen. Vrjetna velika uporaba teh vrst fižola kot krma, tako v celem kot zmletem stanju ter kot človeška hrana bo brez jdvoma absorbirala velik del letine zgodaj dozorelih vrst, ki se jih prideluje v Indiani in Ohio. Ker pa sta to edini deželi, iz katerih je mogoče dobiti seme za Michigan in Wisconsin, je važno, da se primeren del semenskega fižola odtegne konsumpcijj ter ga da na razpolago za sejanje tekom bodoče sezije.
Tri severne države proizvajajo velike množine belega ali Navy fižola, namreč Michingau, Xe\v York in Wisconsin. Izmed skup-
nega obdelanega ozemlja se nahajajo tri četrtine v Michiganu. — Zgodnja slana ni le zelo zmanjšala
pridelek, temveč tudi zelo poškodovala kalilno moč fižola.^ Vsled tega je potrebno takoj pričeti z akeijo ter gledati na to, da se za prihodnjo sezijo dobi na razpolago primerno zalogo dobrega semena.
Namen departmenta je v slučaju, da dobi na razpolago zahtevano svoto, zagotoviti si, preiskusiti in spraviti v skladišča vsaj del se men, ki se jih bo potrebovalo v prihodnji seziji. V zvezi s tem je treba imeti v mislih, da se bo prodajalo semena farmerjem le proti gotovemu plačilu za primerne cene. —
Turški dezerterji.
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Jan. 12, 1918, as required by the Act of October 0, 1917.
Ženeva, Švica, 9. januarja. — Neko earigrajsko poročilo pravi da se po turški državi klatijo tolpe roparjev, katere se ceni na 300 tisoč. To so večinoma oboroženi dezerterji iz armade ter so navezani na ropanje. Upajo se celo v bližino mest in večkrat napadejo regularne čete, via dobijo orožje in hrano.
Francoski poslanik za Ukrajino.
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Jan. 1^'. 191S, a* required by the Act of October fi, 1917.
Petrograd, Rusija, 10. januarja. Francoska vlada je imenovala generala Tabouille za svojega zastopnika pri ukrajinski republiki. V Petrogradu smatrajo to za znamenje, tla Framcija priznava ne-odvlsi.ost Ukrajine.
f\5r PAIN-EXPEIXER^£5
i^V^ je postal domača beseda v vsaki slovenski družini m	radi neprekcsljivega čina pri tolikih bolečinah in	1
g nadlogah.	i
ffl Secjajne razmere so nas primorale, povišati ceno na J K^Jl i in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane ,
9 iste kakovosti in da enako učinkuje, feag/j flj S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto I^Jpf močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo Syfel S ccno ničvrednih ponaredb.
» Stari, pravi Pain-Expeller dobete le V zavitku kot jc Sr^jmol 111 n3Sl'Kan-	kupovanju pazite na sidro znamko,
m, na besedo Loxol in na naše ime.
iBfsŠjfla 0 Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-^■pESS * Mali in naravnost od nas. Steklcnica za 65c. je ko-
-—^ ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat f
V	toliko.	M
4rx\ F. AD. RICHTER & CO.
f jf? ^ 74-80 Washington Street, New York	fj
3	> Nadaljevanje. •	t
Hr«'/ v^nKej;;« upov«Ta je dobil izkaznico zame in za se.
Ki r -mt bil pozneje i ved« !, bil Dupin nekak tajni svetova-: 1-e j »a t. n !\ i • p-ln-ijf. t V i.- hi] kak posebno težaven slučaj, so prišli k iij- ni i. i .iHiii; i/.v.-d^ti« njejjovo mnenje. Ker >e ni nikoli v svo-! jena /ivlj. iiju j»o'»zal /a « a>t. j«' svetoval kot je vedel in znal, in lah ! k-« i • i i: r. ,.t j <.li.*ija v«-dno uspešno. ee je le sledila njegovim tuviNliioatt.
Zadovoljna sva se odpravila.
I »o ii lie«- Mw-rui* je bilo preeej daleč. Nahajala se je v čisto na-j sprotnem «Mn mesta.
!'«> pret kn poldruge ure sva dospela tja.
1 lu-.i j bila prazna in zapuščena. Na obeh straneh so bili hlevi! n skladišča -amo na komu j,- nahajala velika starinska stirinao j stropna hiša.
Tnm . j«- rek« l. Pojjbjte, koliko radovednežev je preti j
vratmi,
r
Ki • :	into p.< jo-isl vratmi j«- bilo res veliko število lju-
di, v. einoma /-n-k injitrok, ki so hoteli nasititi svoj«» radovednost že s imo s p' «H«d<>!h na Itišo in zaprta vrata.
I'1"	." /k:;/,-d stražniku z izkaznico, nakar so naju spu-
stili notri.	j
H i-,i je bi'.» >tariti^ka in v nji ni bilo nobenega prebivalca. I>i-llla je p<> pleHiiobi in iroHaofci. - K«* sva poanej* izvedela, sta stanovali >■ ii ~ ki naprej izven Pariza, do«-i m je imel hišo v najemu nek čiov.-k. t. t , j. .tel »»lenariti pri stanarini. Ko &ta mu prišli na s!«*«l, •:■!	till T«*r »e xami nastanili v četrtem nadstropju.
Stopniee bile stare in preprerele.
Dupin j najprej prečkal sriavna vrata, toda dopnati ni mope!
ničesar, k«ir >*» bila vlomljena.
N .j« j vi piipbdi ho /a«-«-li zat.ui Švipati j>o stropu, po veži i"1 M<>pnieah. 7. jep«>\epa obraza nisem mogel prebrati niti ene mislih Niti toliko iii-'m vedel, Če kaj sluti, ali bo >ploh mogoče razrešiti!
to st i a ■»no npa ll ko ali ne.
\ veži čet rt epa na«'stropa je bilo malo )»<,]j ».vetlo. kajti svetlo-j ha je prihajala -»k<«/i >ire*no okno. Okno j-- bilo preeej veliko, t«« • Ia zaprto od znotraj.
(V je bilo pred umorom slučajno odprto, bi bil morilec lahko prišel skozi, po umoru bi s.- ne mope] vrniti nazaj skozi .okno in pa zapreti za seboj.
Vsa unije poz« vri o m j,- bila obrnjena na to okno. dočini pa je Dupin komaj popledal. -deer se pa ni čisto nič zmenil zanj.
Ve/o je natančno preKkal in tedaj sem prvi? tist^pa dne opa-i 7- I. da je zaČirdeno /majat z glavo.
čem premišljujete. Dupin.' >em pa vprašal.
—	O niče m.
—	Zakaj ste odkimali?
—	/uto, ker mislim, da s«* bo pariška polieija zopet enkrat presneto opekla.
—	(z Česar skb-pate?
- Dozdaj sploh še ničesar ne oklepam. samo zdi se mi.
In po teh betadah je začel z««|>et iskati naprej.
Zatem »-v, »I ople.hda -.>bo in ob«- žrtvi, ki sta nudili res strašen po p le*!.
Dupin je prečkal tudi «lrupe sol>e in slednjič sva se odpravila na dvorišče.
S prijateljem sva hodila krop hiš«1 do poznega večera.
V mraku *va s«- podala prot? domu.
Sredi neke ulite Tui je reke! prijatelj, naj pa nekoliko počakam. \ idel s* m na*au«*n«». ko je vstopil \ uredništvo nekega časopisa. Vrnil se je kmafo. nakar uva korakata molče.
Kot >« ni /< tu« nil. ji bil moj prijatelj Ihipin človek posebne vrste, !><»ma -e je |K>povarjal z menoj o vseh stvareh samo o umoru ni zinil niri besede.
šele naslednji dan okoli poldne me je vprašal, če se mi je na | pozorišču umora dozdevaj a kaki. stvar prav }>os4»hno čudna.
B«'sedi "posebno čudna je izprepovoril s tako skrivnostnim in tajinstvenim glasom. da sem nehote vztrepetal.
—	Ne, ničesar čudnega. ničesar j»osebnepa — sem odvrnil. — J** ne vnti toh -ne drupe stvari razen onih, o katerih je poročalo čaaopisje.
—	Bojim se - je odvrnil, — da se časopisje premalo živo zanima za to zadevo. - Predniki so prepričani, da bo ostala ta upan-
jgjui nerečen* kakor jih ostane na tisoče v Paris«.--------
—* Kai na nolkiiat	. *	K	, . .
—	Policija se ne zanima tako vestno za vzroke nmora kot pa za umor sam. — To je njena največja napaka. — Razen tepa je policijo tudi zmedlo dejstvo, da niso ljudje, ki so vtlrli v stanovanju videli nobenepa Človeka, razen umorjene hčerke. — Morilec torej
j ni m »pel ujiri po stopnieah. da bi «ra ljudje ne srečali, drupepa pa j izhoda pa tudi ni imel. kajti vsi so bili zaprti. — Policijo je pa zine-|d!o sledeče: silen nered v sobi. strašno razmesarjeno truplo stare Mame. telo mlade ženske v dimniki: in S- par drugih stvari, katerih I-a ne bom tnkaj našteval. — Vse to se je zdelo policiji tako nekaj i »e navadne pa iti nadnaravnega, da se	ne more baviti > preiska
\ an jem.
—	Kakšno je pa vaše mnenje r
- -laz se nisem vpraševal: — Kaj -»e je zgodilo? Pač pa: — Aii >e je z podil o kaj posebnepa? — Na ta način sem rešil upanko, katera >e zdi pariški policiji nerazrešljiva.
-laz - ni pa začuden posedal.
< »brnjen proti vratom je povot ii:
—	Prepričan sem, da bo prišel v najkrajšem času k nama nek »v«*k. Ki je sicer čisto nedolžen pri tem umoru, pa je bil kljub te-
iuu : nj«im posredno vdeležen. ZaiH«mnite si. ta človek bo najti /■ |*r!Šr' >t-in in sicer mora biti Tukaj v<ak trenutek, ("'e bo prišel, _a bova moraia pridržati. . Tukaj <lve pištoli. — Ako bo po-t ■ ha, se jih bova poslužila.
Prijel sem pištolo v ii>ko. ne bi slutil, zlikaj pre v tem slu-
čaju.
Dupin je nadaljeval kot da bi se popovarjal sam s seboj.
Povedal sem že, kako čuden in tajinstven ie bil v ta kili slu-
čajih.
Njepove hesi-de so bile namenjene meni. toda izgovarjal jih je Uko k<»t da bi povoril s človekom, ki bi bil nekje dalee v daljavi. Njejyove oči so brezizrazno blodile j»o steni.
—	Prič«- s., natančna i»ojas:iile. da so slišali v sobi dvoje plasov. obenem so tu.li |»ritrdile. da ti »lasovi niso bili glasovi stare dame
njene hčere. To nas popolnoma oprošča sumnje, da bi stara dama najprej umorila svojo hčer potem pa še samo sebe. — To sem o-menil samo v*led metodičnepa postopanja, kajti stara dama bi ne »nela toliko moči, da bi zatlačila svojo hčer tiiko visoko v dimnik. Poškodbe na nj«'?ieni telesu -i ni mogla sama prizadeti, kajli plava je bila inlrezana v s«,hi in vsle^l tepa ni mopla mudama skoči z napol-• »drezano plavo skozi okno. — 1'mur je torej izvršila neka tretja o-
-i-ba, katere «;i;ts s » slišjili sosedje, ko so šli po stopnieah. _ Jaz
o bom razpravlja! 0 tem plasu, pač pa e^linole o stvari, ki je v tej / ulevi najbolj čudna. — Ali ne opazne ničesar čudnega, posebno čudnejra v izjavah prič?
—	Priče so povedale. iia j«- bil oni pl«>bok glas. ki je rekel "hudič" in je tudi proklinjal. -rlas nekega Francoza, dočim so hilo vse t obline pl«i«le drugega rezkega plasti.
—	l)a, tako so povedale priče in v tem ni ničesar čudnega — je
pristavil Dupin. — Vi torej ne opazite ničesar posebnega! _ Viiii-
t<-, jaz sem pa opazil. — Črnino pri tem je, da so smatrali ta glas za glas nekega Italjana, Francoza. Nemca. Nizozera.-a, Anpleža in Frj« neoza.
Jaz >em začel premišljevati, pa mi ni nič pametnega padlo v plavo.
(Daije prihodnjič).
"' "" l!"- -	..	UU	i _ ■ ■ ■ ii —
IL0T1VIX0
B===~—«
__! _
poip. ireitvs sviti Barbari - ^ISjfr ---
m— m
M XXDOV/XHS DM&AVM 8EVEMNE ilflllCl Btdei: FOREST CITY, PA
toiiHiitiMi Am tL )Murji 1M1 v	Pmtfiak
GLAVNI URADNIKI: PMadift: V. 8. TACCBlk, «74 Abmj Ait, Bad Sprla«* Wy*
Ve«pcwtaMtalk: JAKOB IXiLENC, box 181, Broucttoa. Pa Tajnik: FRANK I*A\ I>»V«' W «47 Forest City, Pa
tajnik: AVGUST GOSTlftA, box 310. For*«t City. Pa. »•a^Jnlfc : JOdlP MARlN'^t^, HOS St. Olalr Are . Clerelftod. OAt« P««MCnt biaaalmk to uai«ik: ANT H< KJIIEV Alt. RFt». So 2 box 27 »ridcitport. Oblo
NADZORNI ODBOR: PradwAalk aada odbora: JOSIP PETERNEL^ box M, Wlllock. Pa. L aadaoralk: JERNEJ HAFNKR, box Bnrttne, Pa. R aadaoralk : IVAN GROdSXJ, 886 E. 137th SU Claralaa«. Obla
POROTNI ODBOR: PradaaOntk porot, odbora: MARTIN OBRKŽAN, box 72, K Mineral, Kmm» I. porotalk: FRANC TKHOPClC, R F. D. No. X box 14«. Fort Snltb. Ark K porotalk: JtXGP GOL>JB, lbl« So. 14tn Si., Sprlncfltld. D)
VRHOVNI ZDKAim: Dr JOSIP T. GRAHEK. 843 K Oblo S L, Plttafaarsk, Pa,
Cradao darilo: -GLAS NRODA", «2 Cortland: St., !few Tor«, R. T. Oanjena draltra. odroma njlb ara dni ki «o naproAeal poMlJatl m da plat direktno na glavnega tajnika In nikogar dragega. Denar naj m pa po Mlja edlao potom poitalb, rkapmnlb ali banfnlb denarnlb nakaznic, nlka k * p« ne petom privatnih čeka*, na oaalor": Frank ParlorOČ. iarmen A Miner« National Bank. Forest City, Pa.
V ftlnčaja, da 0|«alJo draitrenl tajniki pri porodim glavnega kaka pomanjkljivosti, naj to nenod >ma naananljo urada slar. jnt^«. di i aamora napako popraviti
UMOR V RUE MORGUE
E. A. Poe. — Priredil J. T.
IŠČE SE ŠIVALKE !
na }Jo.\ strojih za ženske lin«-slamnike. Dolga sezija in najboljše cene s«-* plača. Slovenka za i'«M < !ady. Vprašajte pri:
De Marin is. 2Hf» Lafayette St., New York \ 'it\ ------ !
1 * a: I hi iz\»-tiei /a svojega /eta VALKXT1XA ŠT i-d AC iz. vasi j^rk št. 24 blizu L';:bra ter zn F1 Li PA in JAKOBA JANOš.' <]on»a lavuo tam. Za«lnja dva! s: a srna moje sestre. Pred 4. leti smo bili skupaj v Missouri. Jaz' sem bi i operiran na želodeu v novembru in sem še '<laj \ bolnišnici. . Prosim, če kdo ve za katerega izmed teh. da mi naznani naslov, ali naj se pa s,- ni oj.di-ijo. -- Anton Janoš. 14f» Dai^v St.. Mansfield. Ohio. <12-15—1 i
NAZNANILO.
Naznanja se vsem bližnjim dru-. štv«mi v okolici Brrdpeville. Pa., da se vi-ši velika slavnost razvitja društvene zastave društva Nova Domovina št. 29.") SNPJ. v liridgeville, Pa., dne 4. julija. Za-tiu-ej s«-, prosi vsa bližnja društva. [ da ne prirejajo na zgoraj omenjeni dan veselic in ž«1 zdaj vabimo. da nam pridejo na pomoč ter nam pripomorejo k boljšemu ■jspehu. Ob enaki priliki smo jim mi edno na razpohigo. Vse drugo b«> p.vzneje priobeeno v listu.
J. Žipfiian. tajnik.
;	cii-12—D
Dr.LORENZ.
Jas sem edini slorensko govoreči Sperialist mogklb bolezni v Plttsbursbn. Pa
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. are sveder. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških botenri, 644 Penn Ave. H. nadst. na oliea, |	Pittsburgh, Pa.	f
POZOR ROJAKI
š/k
Najuspešneje mazilo za ženske lase, kakor tudi za možke bike In brado. Od te-ea mazila zrastejo v 6tlh tednih krasni gr>sti tn dolgi lasje kaker tudi mežkim krasni brki in brada in ne bodo odpadali i:i oni veli. Revmatizem. kostlbol ali trea-nje v rokah, nogah in v križu, v osmih <ineh popolnoma ozdravim, rane, opeklin«?, bule, ture, kraste ln grtnte, polne noge. kurja oeesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila l,rez usp#ha rabil mu jamčim za $5.00. PiSIte takoj cenik, ki ga takoj pošljem zastonj.
Krasni žepni KOLEDAR za teto 1917
zastonj.
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo. da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Ur. Janko Pleiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so našj rojaki c.i sel jeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo ali rojaki v vseh ozi-rih na roko, posebno še7 ker ima
pokvarjeno levo roko. __
^Kajata^sjajto^sa M y Nw
IŠČE SE
dO slovenskih, delavcev na Kolling Kock Faniis, Westmoreland Co., Pa. Farmers ko delo, čistiti svet in zravnati itd. Slovenski boarding boss z ženo za kuharico; hrana 55 centov na dan. Naslovite na: Joe Cornish, c o Rolling Rock Farms,
Laughlinstown, Pa., (5-16—1) Westmoreland Co.]
Iz zakladniškega urada.
fws.s.|
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE.
UNITED STATES GOVERNMENT
HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU S AMU.
On jih potrebuje sedaj! Vi jih boste potrebovali po vojni.
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽE NIH DRŽAV.
Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta.
Lahko pričnete
S PETINDVAJSETIMI CENTI,
če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih!
TO JE VASA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE
TO BO TZVO.TEVALO VOJNO
op <**> cw> vn to T**;	trs
\	Veliki vojni atlas	j
l	vojskujočih se evropskih držav in pa ko-	11
|	lonijskih posestev vseh velesil.	\ |
^	Obsega 11 raznih zemljevidov.	|
?	CENA SAMO 25 CENTOV.	1S
I	a t
6	STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-	i I
%	DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET,
|	CENA $3.00.	{|
*	ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	§
I	MACUE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. —	S?
£	CENA JE 25 CENTOV.	i g
|	Naročila in denar pošljite na:	^
t	Slovenic Publishing Company	II
§	82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	g jj
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St„	New York, N. Y'
POUČNE KNJIGE:
Ahxxov nemSko-angi. tolmač vezan —.50 ' DomaČi zdravnik v brvatskem
jeziku, vezan	=—.00 Hitri rafinnar (nemSko-anaL)
vezan	r—JS0
Poljedelstvo	—jmj
Poi*olnl nauk o čebelarstvo, vez	$1.00
Kadjereja v pogovorib	i—J25
23chlmpffov Dcmško-alov. slovar	$1.25
ZABAVNE IN RAZNE DK06I KNJIGE:
Hlpnotlzem	fsJB
Doli z orožjem	a^JSO
Mesija 2 zvezka	w=-M
Odkritje Amerike	$1.00
Pod Bobom, SL Večerni««	—JOO
Postrežba bolnikom	t—J>0
Sodjalizem	c=Tia
8odJalns demokracija	f-JO
Trtna ni ln trtoreja	t—M
Umna tivinoreja	t—JO
Velkl alovcnako-anglefikl ^tf	ffHQ
Trojka — --	k-JB
Vojna aa Balkana IS area	«LB»
^ OP^e^^ HaroHtoM ^t prfldBtl
Zgodovina o. kr peš polka št. 17
s slikami	i—JBD .Življenje na avstrijskem dvom
I ali am rt oesarjeviča Itudolf«	i=?.75
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, božične, velikonočne
j ln novoletne komad po	—.0?
ducat	—JU Album mesta New Torfc • krasnimi slikami	e=JSt
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italijanska vojna lnupu	—.25
Avstro-ogrskl, veliki vezan	i—JJ0
Celi svet mali	f-AO
Celi svet veliki	r—.25
Errope vezan	f-JO
Vojna stenska —pa	$3.00
Vojni atlas	i—M Zemljevidi: Ala^ Artz^ Golo.
CaL itd. po '	rJS
ZdroXenib držav Bali	JO
Zdraienlb drtav veliki	k—JM Zdroienlh drSav slisrts mapa.
aa dragi atfaal pa celi m	fUO
Icnarso vredaoet, bodU ? futoiiii,
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
SBB V8AK0 USTNE TISKOVINI SSm
izveStjje po nizkih 0KHAH,
** II«	i.
DSLO OKUSNO,
mum
IZVMMUJM PSE VODI W
DE1JOE JEZm. ■ ■ ■
(7VU8KO OKOANIZTRANiL
■ ■■ -
k. «... I ■■■■HOT M)
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFIaETSf CENIKI L T. D.
WU NAMOČILA P06um HA(
. Slovenic Publishing Co.,
W Cortlandt St, Hwr Tort, a. T.j
—■—————i mimmm nuiasiiiw iMiiiiiaiawtaifiM
■PODAJ OMENJENI ROJAKI 01 KOJAKDfJ«,
kateri imajo v rokah naia potrdila za denarna DoJiljatvs. a Itavilkw-
od. icakor so označena pod imenom, naj	blagovolijo nasnaniti pral Vomoroee svoj natančen naslov radi važne sadova. Piama katera oM
jim poalall, so se nam	povrnila.
Tvrdka Vnok SsJcse,
»achnft Frank — Kastelic Jobn	Pintar
No. 329638 No. 44708	No. 330848
^artol J. _ Kraljic Martin	Beaman rvank
No. S3C7M No. 214380	No-
"iear Daa .	P amide Frank
No. 260638 ^^	No. 83.««
lesena May ttias	3inči5 J(rtu»
No. 330062 I^rfaSJorf,	No. j> * -x vr • No. 44555
^obiS Vajo	Spaniiek Koal
No. 260588 Meden John	No 8289M »»•uu^in- No. 331014
Hozickovic Djiro	Starfeevld Johan*
No. 260581 Merknn Anton	No. 33107C
Iraun Mary No. 331355	Telder Ar.n«
No. 260648 MikoHch John	No. 328896
Oolar Valentin No 323252.	Turk Charles
No. 330086	No. 330891
Irgnriž Biai	Tnrk Ivam
No. 260578 No* 260633	No. 260647
mbert Giusepoe Oswald Jo«	TuTk Jernej
No. 323085 No. 2*0623	No. 32&74I
NAZNANILO. /
Na redili mesečni seji drušn a sv. Barbare št. 77 v New Alexandria, Fa., v januarju se je skleni lo, da s^ ue bphiča iz društvene blagajne za nobenega i-lana ases-lnent. zato prosim v>e eJano. da to upoštevajo, da ne bo potem nepo-itrebnili besedij. ako bo v slučaju, kdo je suspendiran in ime! radi |tesa kake neprflike.
Joseph Žuraj, tajnik.
S------
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem direktorjem in članom slovenske zadružne prodajalne v Cone-maugh, l*a.. da se bo vršila skupna letna seja dn& 16. januarja 1.1. v dvorani društva sv. Alojzija v Ooiiemaugh toeno ob 7. iu*i zvečer. Se poživlja vse i>osaanezne i"1js:jo to ./adi-uge. da se te seje vdeleze. ker piide na dnevni re<l od našega obstanka pretočenega leta, ki bo nadzorni odbor predložil vse natančne prert^ee-nega leta. Torej naj si vsaki posamezni j misli: jaz jih moram sam slišati. 1 Posebno poživljam sture in nove j izvoljene direktorje, da se morajo J točno svojih sej vdele/.evati, kajti j vsakemu je dobro znano, da mora biti na vsaki seji. Torej pridimo vsi skupaj v sredo IG. januarja ob 7. uri zvečer.
7, b1 ilskim pozdravom (11-12—1) Frank Pushnik.
STATE DEPARTMENT OF LABOR
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po inoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite I Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo:
704 D. S. Morgan Ruildiner.