GLASILO OBČINE DOMŽALE 17. februar 2006-letnik XLV, št. 2 Čestitamo ob dnevu lena. Osrednja občinska prireditev ob 8. februarju Ob kulturnem prazniku smo se poklonili velikima ustvarjalcema dr. Francetu Prešernu in prof. Matiji Tomcu Letošnja slavnostna akademija, ki sta jo Občina Domžale ter javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti, Območna izpostava Domžale, namenila 8. februarju, Prešernovemu dnevu -slovenskemu kulturnemu prazniku, ter 20-obletnici smrti častnega doktorja, profesorja Matija Tomca, skladatelja in dolgoletnega domžalskega župnika, je bila priložnost, da se Domžalčani poklonimo spominu na velika ustvarjalca, ki sta vsak po svoje pustila sledi v naši slovenski zgodovini, posebej prof. Matija Tome tudi v domžalski. Številni obiskovalci in obiskovalke so s svojo prisotnostjo še enkrat več potrdili, da cenijo prispevek obeh v kulturno zgodovino naše države in občine. Največ aplavza sta bila deležna Jurij Vulkan ter Janko Šuštar, ki sta prejela priznanji za življenjsko delo. Na fotografiji sta še oče Dallborja Stevanovlča. najboljšega domžalskega športnika, ter Valentin Grošelj, ki Je prevzel priznanje za najuspešnejšo domžalsko ekipo - Nogometni klub Domžale Športniki in športnice občine Domžale v letu 2005 Priznanja najboljšim ko Šuštar, ki sta prejela priznanji za življcnsko delo. Na dan, ko so Prešernove nagrade dobili najboljši na področju literature, smo ludi v Domžalah dobili nagrajence - na področju športa. Na prireditvi v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah so medalje, plakete in prknanja prejeli številni uspešni športniki, največ aplavz.a pa sta bila deležna Jurij Vulkan in Jan- STAMPILJKE VIZITKE www.s-graf.si 01 721 91-70 W lntoa>;.y,?tl Srečno na Zimskih Jim, I Ji igrah v Torinu, Klemen Bauer! ^^^^ •'JI Čestitamo ngQ Manager 2006 - Uroš Slavinec Urošu Slavincu, predsedniku Uprave Heliosa. je revije Manager pred kratkim podelila naslov MANAGER 2006. Pod njegovim 15-letnim vodstvom je Melios postal največje podjetje v svoji panogi v Vzhodni in Srednji Evropi, posebej pa je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, daje podjetje v zadnjih letih povečalo število zaposlenih, hkrati pa seje povečala tudi njihova storilnost. Pustovanje na Viru Pustna nedelja, 26. februar 2006 ob 10. uri - balinišče Budničar Količevo Pustni živ-žav za naše najmlajše s Čarovnikom Gregom ob 14. uri in 16 sekund Športni park Vir, Bukovčeva cesta 16. tradicionalni, letos obrnjeni, pustni karneval s startom skupinskih mask v Športnem parku Vir. nato po Bukovcev! cesti dO Gostišča Kovač ob 15.30 uri balinišče Budničar Količevo velika pustna zabava z ansamblom Čuki Pustni torek, 28. februar 2006 ob 10. uri Bernardi Vir zbor članov pustne sekcije &■ in pogrebeev ter začetek žalovanja z.a pokojnini pustom Želimo prijetne in varne zimske počitnice! 7.. Gostičevi dnevi SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA Petefe, 3. marca, ob 19.30 SNG Opera in balet Ljubljana SLAVNOSTNI KONCERT OPERNIH ARIJ Solisti Opere HNK Zagreb in w .listi ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana Sobota. 4. marca, ob 19.30 Slovenska filharmonija v Ljubljani K. Zctten PTIČAR koncertna izvedba operete Zbor in orkester Consortium miikicum Nedelja. 5. marca, ob ¡1.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA Slovenski komorni zbor Nedelja. 5. marca, ob ¡7.00 Kulturni dom Franca Bernika Domfale SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb in SNG Opera in balet Ljubljana Ponedeljek. 6. marca, ob 19.30 Opera HNK Zagreb P. Mascagni: CAVALLERIA RUSTICANA R. Leoncavalloi PAGLJACCI Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb Četrtek. 9. marca, ob 19.30 SNG Opera in balet Ljubljana Giuneppe Verdi t TRAVIATA Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana Četrtek. 16. marca, ob ¡9.30 Opera HNK Zagreb SLAVNOSTNI KONCERT OPERNIH ARIJ Solisti SNG Opera in balet Ljubljana in solisti ter orkester Opere HNK Zagreb Pokrovitelj Občina Domžale Kulturno društvo Jože Gostič Homec Društvo prijateljev zagrebške Opere SNO Opira in balet Ljubljana Opera HNK Zagreb I Ucetti is «d 2.239.000 SIT Kalos is od 1.599.000 SIT Spark ta Od 1.499 000 SIT AHAC&CO., d.o.o., Domials Mala Lok« 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 •ftsJNMlN m tsMu m prvo lato •Obve/no nvMoviriK' u pivo kilo »Katko /aviiovins1 m prvo Ho «hae.ptesm.ti SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE organizira Edino vprašanje Ja 3 aH 5 vratni Colt. - 500.000 SIT j%vJrf:a DOM*"* www.avtocsntsr-subell.sf miku S. Domini*, PRODAJA: t«l.: 01 72 1B 221 prevozni smučarski tečaj v Kranjski gori od 2(). do 23. februarja 2006. Informacije na tel.: 04) 6X6 4X8. s*M KLEPARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI I I I Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine • ESAL d.o.o. ' • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) > • TONDACH, BRAMAC, CREATON ANDREJ VRTAdlČ Fortunata Beigonto 3,1240 Komnik leleWfoks 0) 83 17 355, GSM 04I 689 750 5414 DOMŽALE stran 2 Dober dan, spoštovani bralci in drage bralke Podpišite se V teh dneh veliko govorimo o kulturi, kulturnih prireditvah, in kulturnem ravnanju, se pogovarjamo o knjigah, o predstavah in koncertih. Majčken del kulturne ponudbe v naši občini je, po mojem mnenju, tudi naše glasilo Slamnik. Pa ne le na kulturnih straneh, kjer prispevkov nikoli ne zmanjka, naši dopisniki pa bi želeli, da bi na njih objavljali tudi njihova {isto prava literarna dala. Žal je prostora v Slamniku vedno premalo, zato literarnim ustvarjalcem namenjamo nekaj več prostora le ob posebnih priložnostih, ko jih posebej povabimo, da sodelujejo z nami. Majčken del kulturnega ravnanja je tudi. da svoj prispevek, ki ga pošlješ temu ali onemu uredništvu, podpišeš, sicer je to anonimno pismo, ki ne bo objavljeno, niti piscu ne more biti pojasnjeno, zakaj objava ni mogoča. Nepodpisanih ali netočno podpisanih prispevkov ne objavljamo. Resnici na ljubo je treba povedati, da jih tudi sicer dobivamo zelo malo. Včasih si avtor, ki prispevek podpiše z imenom in priimkom, navede pa tudi naslov in po možnosti telefonsko številko, želi, da v časopisu ni podpisan, pač pa naj napišemo, da je naslov v uredništvu. Največkrat to željo upoštevamo, seveda pa je včasih to odvisno tudi od vsebine prispevka, posebej še, če pričakujemo, da se bodo prizadeti oglasili. Upam, da bo avtorica pisma, ki smo ga dobili najprej po pošti, potem pa še preko posameznika, ki pa avtorice ne pozna, te vrstice prebrala in razumela, zakaj njenega zelo osebnega pisma, na katerega zanesljivo pričakujemo odmeve, ne moremo objaviti. Naslova, ki gaje navedla, namreč v imeniku nismo našli, pošta, naslovljena nanjo, pa se je vrnila kot nepoznana. Podobno je s fotokopijo prispevka, ki ga je osebno oddala. Oglasite se, spoštovana gospa, pa se bomo pogovorili. 3. Številka Slamnika izide 10. marca 2006. Vaše prispevke pričakujemo do 28. februarja, po elektronski pošti vera.vojska@domzale. si. into(a>,kd-domzale.si, lahko pa jih na disketi pošljete na uredništvo. Ko vsako leto pišem poročila o delu uredništva, zapišem tudi, koliko prispevkov in zakaj niso bili objavljeni. Tudi v letu 2005 jih je bilo nekaj, glavni vzrok neobjave pa neaktualnost vsebine prispevka. Avtorji so v večini primerov o tem seznanjeni in povabljeni, da nam pošiljajo prispevke z aktualno vsebino. Žal je med odklonjenimi prispevki tudi daljši prispevek, s katerim je avtor želel bralcem Slamnika predstaviti (svojo) edino resnico o nekem dogodku. Zaradi slabih izkušenj, ko so nekateri avtorji navajali izjave preživelih, ki so nato svoje izjave v časopisu preklicevali, tega prispevka nismo objavili, najbrž pa podobna usoda čaka še katerega. Verjamem, daje potrebno iz zgodovine še marsikaj pojasniti. Verjamem pa tudi. da zgodovino tisti, ki so v posameznih dogodkih sodelovali, razumejo, vidijo in si jo razlagajo po svojem videnju. Menim, da bi bili za objavo tovrstnih prispevkov primernejši zgodovinski časopisi, v katerih je dovolj prostora za predstavitev argumentov vseh, ki so v posameznih dogodkih sodelovali, pa tudi zgodovinarjev. Toliko za danes. Uživajte in ne pozabite, da naslednjič pridemo v vaše domove marca, takoj za prvim praznikom deklet žena in mater, ki jim želim, da bi velikokrat in rade rekle: Lepo je, da sem ženska. Odgovorna urednica Ob kulturnem prazniku smo se poklonili velikima ustvarjalcema dr. Francetu Prešernu in prof. Matiji Tomcu Ponosni smo na vajino delo Nadaljevanje s 1. strani O njunem prispevku je po igranju slovenske in evropske himne ter pozdravu najprej spregovoril podžupan Toni Dragan tudi predsednik Odbora za slovesnosti ob 2(1-letnici smrti prof. Matija Tomca, ki je poudaril, da sta oba ustvarjalca v našem prostoru pustila sledi, ki se ne zabrišejo; sledi, na katerih vedno znova spoznavamo veličino njunega dela, ki kljubuje času in nam vedno znova zagotavlja, da ne bo nikoli izgubilo svoje žlahtnostL Kot se vedno vrača pomlad, se naši pogledi vedno znova obračajo za njunimi deli, v katerih velikokrat najdemo tudi delček, ki pomaga, da se v današnjem hitro iztekajočem času, zaustavimo in se ob prebiranju Prešernove pesniške besede ali poslušanju katere od skladb prof. Matije Tomca vedno znova s hvaležnostjo spomnimo nanju. Na kratko se je spomnil veličine dela velikega pesnika dr. Franceta Prešerna, kot umetniškega genija, kakršni se rojevajo enkrat v tisočletju človeške zgodovine. Vsak dan odkrivamo kaj novega v njegovi izpovedi, ki samo pridobiva na aktualnosti. Prešeren je in ostaja vir lepote, vir plemenitenja naših odnosov in ravnanj in vir po- glabljanja domovinske ljubezni. Njegova Zdravljica je postala simbol samostojne Slovenije. Drugi del svojega slovesnega govora pa je namenil življenju in delu profesorja Matije Tomca, enega najvidnejših slovenskih cerkvenih in posvetnih skladateljev, priljubljenega domžalskega župnika, ki je leta 1946 prišel v naše mesto za kaplana, po smrti še enega od velikih Domžalčanov, Franca Bernika, kije postal drugi domžalski župnik. To službo je opravljal do upokojitve leta 1973 ter nato živel in ustvarjal v našem mestu vse do svoje smrti pred dvema desetletjema. »Z njim smo izgubili velikega umetnika. Pomembno skladateljsko osebnost, ki je šest desetletij bogato napolnjevala naše glasbeno življenje, pa ne samo v Domžalah ter Sloveniji, ampak je segla tudi čez naše meje. Za človekom, ki so mu vsi priznavali, daje bil po naravi tenkočuten, dosleden in izredno natančen ter strog do sebe, so ostale preproste klavirske skladbice in zbori, ki jih je namenil mlademu rodu, kakor tudi obširna instrumentalna in zborovska posvetna in cerkvena dela, ki jih je vedno izdelal do potankosti natančno in vanje vdahnil svojo razsežno, ustvarjalno moč. Posebej je treba omeniti njegov odnos do slovenske ljudske pesmi, do številnih priredb, ki bodo trajno vklesane v zgodovino slovenske ljudske in zborovske pesmi. Strokovnjaki, kakršen je bil Tomčev tesni sodelavec in prijatelj, France Marolt, so v njem videli najboljšega slovenskega skladatelja za to glasbeno področje.« Podžupan je nadalje govoril o sodelovanju prof. Tomca z domžalskimi profesionalnimi in ljubiteljskimi glasbeniki, o tem, kako je naša občina cenila njegovo delo in mu podelila najvišja priznanja ter ga za nad 1300 posvetnih in cerkvenih skladb, s katerimi je raznovrstno posegel v glasbeno ustvarjalnost in med katerimi so številne prave mojstrovine, predlagala tudi za najvišje sloven- sko kulturno odličje - Prešernovo nagrado, s katero bi mu lahko popravili tudi marsikatero krivico. »Prof. Tome ni postal Prešernov lavreat, kar bi si nedvomno zaslužil. Dom-žalčani kažejo svoje spoštovanje in hvaležnost prof. Tomcu s prirejanjem spominskih prireditev, kakršna je tudi današnja, ter tudi svoj ponos, da je v Domžalah ob pastoralnem delu ustvaril velik del svojega izjemno bogatega opusa, s katerim se je uvrstil med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce,« je strnil govornik svoja razmišljanja o prof. Tomcu ter ob koncu pohvalil vse domžalske kulturne ustvarjalce, občane in občanke pa povabil, naj se prireditev udeležujejo v čim večjem številu ter jim ob koncu čestital ob kulturnem prazniku. V svojem kratkem nagovoru se je generalni vikar ter pomožni škof msgr. Andrej Glavan spomnil prof. Tomca kot velikega ustvarjalca ter izrazil svoje veselje, daje letos del domžalskega kulturnega praznika. Ob tem je spomnil, da prof. Tome ni Občina Domžale In Javni sklad RS za kulturna delavnosti, Območna Izpostava Domžale, se zahvaljujeta vsem nastopajočim na osrednji občinski slovesnosti ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku, ter 20-letnicl smrti prof. Matije Tomca, skladatelja In župnika, še posebej pa za strokovno In tehnično pomoč: FKVK Mavrici, dr. Miroslavu Stlplovšku, ALojzu Stražarju, Karlu Leskovcu, Antonu Pavllnu, župniku Janezu Šimencu ter Marjeti Cerar. # > m- bil vedno deležen časti in priznanj, čeprav si jih je zaslužil. Poudaril je, da je bil tudi kot duhovnik izredna osebnost, zvest duhovništvu, redoljuben ter tisti, kije nadvse cenil domače glasbeno bogastvo in ga ohranjal v svojih številnih skladbah. Ob koncu sije ob čestitki prisotnim ob kulturnem prazniku zaželel, da bi Domžalčani tudi v prihodnje krepili spomin na velikega skladatelja in /upnika prof. Matija Tomca, čigar zasluga je, da so Domžale prišle v enciklopedijo, ter bili nanj vedno ponosni. V kulturnem programu, katerega večji del so sestavljale skladbe prof. Matije Tomca, ki jih rade igrajo in prepevajo vse domžalske kulturne skupine, so nastopili Simfonični orkester Domžale - Kamnik, ki ga je vodil Simon Dvoršak, Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale, Mengeški Črički /. zborovodkinjo Andrejo Polancc Kolčne, Domžalski komorni zbor pod vodstvom Tomaža Pirnata, pianistki mag. Fiva Bolite in prof. Martina Bohte, pianist Jože Smre-kar ter solo pevka Julieta Kubik de llabjanič, program je povezovala Irena Kališnik. Akademijo so s projekcijo fotografskega gradiva iz življenja in dela prof. Matije Tomca popestrili člani FotO kino video kluba Mavrica Radomlje. Odgovorna urednica Foto: Viljem Majhenič Manager 2006 Uroš Slavinec Nadaljevanje s I. strani Uroš Slavinec je v Heliosu že več kot 25 let, vodi pa ga od leta 1990. Leta 1986 je podjetje za štiri leta zapustil in poslal gospodarski minister v Sinigojcvi vladi. Septembra 2004 je ob 80-letnici iieliosa napovedal, da ga bo uvrstil med deset največjih podjetij v industriji premazov v I-v ropi. Skupina Helios seje z 254 milijoni dolarjev prometa v letu 2004 že prebila med 50 največjih svetovnih proizvajalcev premazov, nadaljnjo rast pa bodo prinesli tudi novi proizvodni programi in prevzemi. Prebrali smo lahko, da so delavnost, poštenost m korektnost vrednote, ki jih Slavinec pričakuje od zaposlenih in ceni pri poslovnih partnerjih. Tisti, ki ga poznajo, vedo, da se s temi vrednotami ponaša lucli sam. /nan je po korektnem odnosu do zaposlenih, o katerih je med drugim dejal: »Morda za odtenek premočno zagovarjam socialne pravice delavcev; nanje se v turbokapitalizmu kar malo pozablja. Kljub temu sem za socialno ravnovesje in reševanje težav z. mehkimi metodami. Pomembna je tudi I leliosova odgovornost do okolja, ki se kaže v uvajanju evropskih okolj-skih standardov, pa tudi v izvajanju nekaterih konkretnih projektov, ki ne kažejo le njihovega pozitivnega odnosa do okolja, temveč tudi do ljudi.« Največji odmev ima v zadnjem času njegovo prizadevanje pri uresničevanju zamisli 0 povezovanju kemične industrije, o čemer smo v Slamniku pred kratkim tudi pisali. Uspešen prevzem medvoškega Colorja, ki se je prvič po štirih letih kljub podražitvi strateških surovin otresel izgub in dosegel približno milijon evrov dobička, je najbrž le prvi korak, o naslednjih bomo pisali prihodnjič. (Ispešnosl skupine I lelios potrjujejo tudi naslednji rezultati: prodaja je leta 2005 zrasla za tretjino, imeli so 12-odstotno donosnost kapitala, dobiček iz poslovanja je bil za sedem odstotkov večji, čisti dobiček pa za IS odstotkov manjši kot leto poprej. Na njegovo zmanjšanje so vplivali predlanski enkratni finančni prihodki, in sicer prodaja finančne naložbe in dodatni prihodki iz ščitenja pred nihanjem tečaja dolarja. Letos za skupino I lelios načrtujejo 13-odstotno rasi prodaje, 12-odslotno kapitalsko donosnost in za desetino več čistega dobička. Predsedniku Uprave Iieliosa iskrene čestitke tudi v imenu Uredništva ter veliko poslovno uspešnih polez. tudi v prihodnje Vir Aleš Bono/Finance Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izSel Se v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VliRA VOJSKA tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER. NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANKZ, STIHRIČ, HOODAN OSOI.IN, DARJA ANDKIJKA, JURE FLERIN, MF2TKA ZUPANF.K in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA ZABJKK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info@kd-domzale.si URADNE URE: Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, oh sredah tudi od 14. do 16. Glafilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi /akona o DDV (Ur. list RS, štev. X9/98) sodi časopis med proizvode, za kalen- M obračunava 1 >I)V po Itopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik. Pisk: Set d.d., VevSka c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 20. OBLETNICA SMRTI PROF. MATIJE TOMCA Spominska slovesnost ob 20. obletnici smrti prof. Matije Tomca Domžalčani smo se ob letošnjem kulturnem prazniku dostojno spomnili obletnice smrti dveh pomembnih mož: največ- jega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter nekdanjega domžalskega župnika in enega največjih slovenskih skladateljev sakralne in narodne glasbe, prof. Matija Tomca. Ker so me zaprosili, da kot urednik Spominskega zbornika v pripravi poročam bralcem Slamnika, se bom ozrl le na spominsko prireditev ob 20. obletnici smrti prof. Tomca, ki je bila 8. februarja ob 18. uri v domžalski cerkvi. V dokaj mrzlem toda suhem vremenu so se ljudje začeli zbirati v cerkvi uro pred začetkom svete maše. Vzrok, da so se zbrali tako zgodaj, gre iskati tudi v programu slovesnosti; le-ta je namreč napovedoval somaševanje priljubljenega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita msgr. Alojza Urana, številnih gostov in izvajanje Tomčeve sakralne glasbe. V nabito polni cerkvi ljudi je pred Somaševanje, ki ga Je vodil g. nadškof msgr. Alojz Uran začetkom maše župnik g. Janez Šimenc sprejel nadškofa Urana, petnajst župnikov, večinoma nekdanjih slavljenčevih kaplanov, župnikov iz sosednjih župnij ter domačina, namv dobro znanega prof. dr. Antona Štruklja. Na oltarju so ob straneh stali še ministranti, okoli pa so se sukali fotografi in snemalci. Torej, prizor v cerkvi je pričal, kako veliko dela so imeli organizatorji slavnostne maše z župnikom g. Šimencom na čelu. Pred oltarjem je najprej spregovorila gospodična prof. Marjeta Cerar, soorganizatorka proslave in sopranistka Cerkvenega pevskega zbora. V imenu vseh treh cerkvenih pevskih zborov je orisala-življenjska pota prof. Tomca, nadškof Uran pa je v somaševanju z g. Šimencem in drugimi župniki spregovoril tudi o mladosti in šolanju Matije Tomca ter njegovem mestu v slovenski kulturi. Med maševanjem je na koru Cerkveni pevski zbor pod vodstvom /borovodkinje ge. Ksenije Kozjek izvajal Tomčeve sakralne pesmi, med njimi tudi "Skupno k oltarju" in "Slovensko mašo." Petje je popestril solist Rok Lap. Po maši se je slovesnost preselila na bližnje pokopališče. Na Tomčevem grobu je nadškof Uran v spremstvu g. Šimenca in ostalih župnikov položil venec, prižgal svečo in molil. Tudi ta obred na prostem in v navzočnosti stotine ljudi je spremljal pevski zbor s fomčevo "Ave Jezus". Med obredom so nam mnoge gospodične in gospe postregle s toplim čajem, kuhanim vinom in pecivom, ministranti pa so delili podobice prof. Tomca, ki so jih prejeli tudi udeleženci osrednje občinske prireditve. Zelo prijetno je bilo v veroučnih prostorih župnišča, pa ne zaradi bogato obloženih miz, temveč zaradi veselega vzdušja, ki ga je ustvarjalo petje samo. Pri tem smo občudovali neutrudno petje in prijeten glas nadškofa Urana. V kratkem premoru je prof. Ce-rarjeva pozdravila in čestitala za rojstni dan navzoči zborovodki-nji ge. Kozjakovi. V dar ji je namenila svojo pesem, mi pa smo Mešani pevski zbor z gosti, pevci In pevkami drugih zborov domžalske deka-nlje, pod vodstvom Ksenije Kozjek, za orglami Janez Kozjek ob nazdravljanju voščili zdravja njej, njenemu možu organistu g. Janezu in njunim sedmim otrokom. Lep večer, ki bi ga bil vesel tudi prof. Tome, se je iztekel. Na nas. številnih avtorjih, pa je, da zberemo spomine na velikega moža in jih strnemo v drugem spominskem zborniku, ki naj bi izšel do letošnjega poletja. Prlm. dr. Vellmir Vullklč Muzejsko društvo. Domžale - Za vas odklepamo novo zgodbo Jože Karlovšek, poklic in poklicanost »Karlovškova prizadevanja, ki so se rojevala pred več kot pol stoletja, še vedno padajo na plodna tla. Med nami so zrasli tudi novi Kar-lovški in morda je v vsakem od nas tudi malo Karlovška. Vendar pa se doslej na Slovenskem še nihče tako temeljito in tako sistematično kot Jože Karlovšek ukvarjal z oi namenimo. In prav o teh njegovih prizadevanjih govori besedilo Načeta Sumija,« lahko preberemo na zadnji strani knjige, Jože Karlovšek, poklic in poklicanost, ki jo je v začetku februarja predstavilo Muzejsko društvo Domžale. Monografija Monografija, kjer je na začetku nagovor zapisala Taja J. Oubenšek, predsednica Muzejskega društva Domžale, svoje misli 0 Jožetu Kar-lovšku pa sta zapisala tudi Cveta Zalokar Oražem, Županja Občine Domžale, ter mag. Boštjan Kovačič, župan Mestne občine Novo mesto, ravnateljica OS Smarjeta, Nevenka Lahne je prispevala oris rojstnega kraja Jožeta Karlovška, Mojca Račič Simončič, kustosinja bibliotekarka, Slovenski etnografski muzej , pa je na kratko predstavila besedilo dr. Načeta Šumija in njegov pomen. Avtor je v monografiji na kratko predstavil svoj pogled na znanega preučevalca in ustvarjalca, rojenega 1900 v Šmarjeti in umrlega 1963 v Domžalah, navedel podatke iz njegove avtobiogralije, iz katere izvemo tudi o njegovih službenih mc-slib. izdanih knjigah in učbenikih za Gradbeno srednjo šolo, predstavljen je seznam o netiskanih skriptih, strokovnih člankih ter posebej o člankih 0 keramiki ter umetni obrti, našteva pa tudi svoje javno udejstvovanje in nagrade, pod posebnim naslovom pa je karlovšek skrbno evidentiral tudi pisne odmeve na svoje delo (ocene o knjigah Slovenski omament: Zgodovinski razvoj, I umetnostna obrt, Slovenski domovi). Nalo dr. Šumi oriše Karlovškovo delo, dodana so nekatera njegova besedila, ocene njegovih del, monografija pa se zaključuje s sklepno oznako, ki ugotavlja, da je bil avtor pomembna osebnost za naše javno življenje: s področja gradbene stroke, ki se ji je posvetil predvsem kot učitelj in avtor učbenikov; kot preučevalec ljudske umetnosti, na prvem mestu ornamenta kot kralja te ustvarjalnosti, posebej njegovih ornamentalnih podob, ki predstavljajo vrh te svojevrstne ustvarjalnosti na naših tleh; ter kot likovni ustvarjalec, kol preučevalec ljudskega oz. narodnega blaga. Knjigo, ki jo odlikujejo številne fotografije Karlovškovih del, je opremil in likovno-tehnično uredil Roman Kos. Predstavitev nove zgodbe Muzejsko društvo Domžale je pred-slavilev monografije pripravilo 3. februarja 2006 v Knjižnici Domžale, katere večnamenski prostor je bil skoraj premajhen za vse, ki so želeli izvedeti kaj več o znamenitem gradbeniku, iskalcu in ustvarjalcu slovenskega narodnega sloga na likovnem področju. Po uvodnem pozdravu predsednice društva, Taje J. Gubenšek, smo prisluhnili učencem OŠ Smarjeta, ki so predstavili rojstni kraj Jožeta Karlovška, narodopisca in ljubitelja ljudskega blaga, v kratkem kulturnem programu pa je nastopila tudi flavtistka, prisluhnili pa smo lahko tudi pesmi o Šmarjeti. Sledila je predstavitev monografije, o kateri je spregovorila Mojca Račič Simončič, življenjsko pot svojega očeta pa je predstavil tudi znani Domžalčan, Matjaž Karlovšek, ter se vsem, ki so pomagali, da je knjiga o očetovi življenjski poti izšla, v imenu sorodnikov iskreno zahvalil. V imenu obeh občin sta na kratko spregovorila podžupan Mestne občine Novo mesto, Miloš Dular, ter podžupan Občine Domžale. Vinko Juhart, ter poudarila pomen ohranjanja spomina na velike ljudi in tkanja vezi med občani in občankami obeh občin. Ob koncu je Taja J. Gubenšek podarila prve izvode nove monografije županji Cveti Zalokar Oražem. obema podžupanoma in dr. Nacetu Šumiju, pa tudi vsem sodelujočim v odboru za izvedbo projekta: Jadranki Šumi, Mojci Račič Simončič. Franciju Gerbcu in dr. Bogomiru Kovaču ter Romanu Kosu. ki je skupaj z Mojco Račič Simončič ter Tajo J. Gubenšek tudi soavtor obeh razstav. Po končani predstavitvi monografije so si številni udeleženci lahko v Knjižnici Domžale ogledali predstavitev rojstnega kraja, ki so ga pripravili učenci OŠ Smarjeta, ter razstavo neobjavljenih risb in predlog. Menačnkova domačija - razstava ornamentov Popoldne so se slovesnosti nadaljevale v Menačn'kovi domačiji, kjer je Muzejsko društvo Domžale pripravilo razstavo, na katere slovesnem odprtju stajo predstavili avtorici Taja. J. Gubenšek in Mojca Račič Simončič ter član odbora Franci Gerbec, sodelovala pa glasbena gosta Brina Vogelnik in Luka Ropret. Na njej si obiskovalci lahko ogledajo ustvarjalno delo Jožeta Karlovška s področja ornamenta ter njegove knjige. Ob tem lahko spoznajo, da ni bil le zbiralec ljudskega blaga in preučevalec, temveč je iz obilne zakladnice tako pridobljenega znanja tudi sam ustvarjal. Obe razstavi sta odprti do 3. marca 2006, v aprilu pa se selita v Mestno občino Novo mesto - v Šmarjeto, kjer bomo ob slovesnem odprtju predstavili tudi občino Domžale. Ob tem še zapišimo. daje Muzejsko društvo Domžale ob tej priložnosti izdalo tudi serijo razglednic z orna-menti Jožeta Karlovška. Vera Vojska Vse najboljše našim sodelavcem v oglaševalski agenciji IR IMAGE ob njihovem 10. rojstnem dnevu. Naj njihovo mesto uspešno raste. glaševalska agencija IR IMAGE M 0 M. OD TU IN TAM V skrbi za kvaliteto bivanja Že kar nekaj je bilo povedanega in napisanega o nadgradnji centralne čistilne naprave (CČN), pa vseeno še nekaj mojih misli in besed, kot vodje projektne skupine za nadgradnjo CČN. Rad bi poudaril vizionarstvo takratnih političnih in gospodarskih struktur, ki so se že v 70-tih letih zavedale, kako pomembno je ob hitrem razvoju industrije v domžalsko-kamniškem bazenu ohranjati in skrbeti za vodne vire, zdrav odnos do narave, kvaliteto bivanja občanov - »EKOLOGIJO«. Centralna čistilna naprava (CČN) Domžale-Kamnik je bila prva velika čistilna naprava v Sloveniji in pionirski objekt tovrstne tehnologije pri nas. V primerjavi z našo sosedo. Mestno občino Ljubljana, smo lahko ponosni, da že četrt stoletja skrbimo za čiščenje in odvajanje odplak, za kar je sosednja, mnogo večja Mestna občina Ljubljana, poskrbela šele v lanskem letu. CČN čisti komunalne in industrijske odpadke z območja Domžal, Kamnika, Mengša in Trzina. Delujoča CČN z urejenim kanalizacijskim sistemom prispeva k varovanju kakovostne podtalnice in pitne vode ter k izboljšanju statusa vseh površinskih odtokov na tem področju. Čas, v katerem živimo, močni poselitveni pritiski, gradnje novih poslovnih con in vse drugo ogroža ekološki vidik življenja, zato si tudi sam, kot podžupan Občine Domžale in vodja projektne skupine za nadgradnjo CČN s sodelavci in s svojim spoštljivim odnosom do narave in bivalnega okolja prizadevam za rekonstrukcije infrastrukturnih objektov CČN. Projektna skupina je uspešno pripravila vso dokumentacijo »Predinvesticijske zasnove (PIZ)« v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja. Kot vodja projektne skupine s sodelavci sem ponosen, da so se s PlZ-om strinjali in ga ocenili kot zelo dobrega tudi župani, lastniki infrastrukture CČN (Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin). Poudaril bi rad, da je slavnostni podpis k uspešni modernizaciji nadgradnje CČN štirih županov zelo velik uspeh, kije presegel vse občinske meje. Z nadgradnjo CČN se bo: - reševala problematika čiščenja odpadnih voda v regiji za vsaj 20-letno obdobje; - zagotavljala varno obratovanje v okviru zakonskih omejitev in standardov; - zagotavljala zmanjšanje čezmernega obremenjevanja oko-Ija; - nudila možnost priključitve novim uporabnikom, občini Komenda - skupaj s poslovno cono, občinama Vodice in Cerklje ter letališču Brnik. Gre za novo prelomno dejanje ohranjanja narave, za zahteven investicijski korak v obstoju CČN ter izboljšanje življenjskega in bivalnega okolja. Podžupan Vinko Juhart Osnovna šola Domžale Otroci v Nigru bodo posebej veseli vaših koz Kot ste lahko prebrali že v prejšnji številki Slamnika, je Osnovna šola Domžale v decembru pripravila dobrodelni bazar, katerega izkupiček, 338.189 sit, so namenili nakupu 89 koz v Nigru. 26. januarja so pripravili zaključek dobrodelne prireditve, na kateri so ambasadorki UNICEF-a, Mileni Zupančič, izročili simbolični ček, zbrani denar v Niger pa pospremili z bogatim kulturnim programom ter obljubo, da še niso rekli zadnje besede. S prireditvijo, katere rdeča nit so bile ljubezen, dobrota in dobra dela, so se vsem sodelujočim, tako otrokom kot staršem, želeli zahvaliti za plemenita dejanja, za kar so jim ob koncu prireditve izročili tudi pisne zahvale. Med zbranimi gosti je bil ob Mileni Zupančič tudi podžupan Toni Dragar, ravnateljica, mag. Jožica Polanc. ki je med drugim dejala, da je vesela in ponosna na učence in njihove starše, ki so znali in hoteli prisluhniti obupnemu klicu Afrike, predvsem pa njihovih vrstnikov, ki jim bo njihov dobrodelni bazar omogočil lepše življenje. Prireditev, na začetku katere so Ana, Meta in Jera Hrovat zapele evropsko himno, so popestrili številni glasbeniki, pevci, ki so zapeli Mavrično himno, pa tudi izven Slovenije znane Soviče ter recita-torji in folklorna skupina. Vmes sta voditelja pripravila tudi kratke intervjuje. Prva je na vprašanja odgovarjala ambasadorka UNIČEF-a, Milena Zupančič, ki je povedala, da je bila pred tremi leti v Nigru, ki spada med najrevnejše države v svetu. Srečala seje z množico lačnih, prestradanih in podhranjenih otrok, od katerih so mnogi bolni tudi zaradi onesnažene vode. Tedaj se je spoznala s projektom KUPI Ml KOZO, ki se lahko začne z eno kozo, ki daje otrokom mleko, nadaljuje z njenimi mladiči, ki hranijo druge otroke, naslednja faza pa je lahko tudi izdelovanje sira, njegovo prodajanje in z izkupičkom plačevanje učiteljev, ki izobražujejo otroke in starejše. Ob tem se je prepričala, da tam živijo pridni ljudje, ki so ob pomoči pripravljeni pridno delati. »Neskončno hvaležna sem vam in ponosna na vašo dobrodelnost, s katero ste svetel vzor tudi odraslim,« je poudarila ambasadorka in še povedala, da ona in vsi, ki TODAY TOMORROW TOYOTA Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale Vabimo vas na tradicionalno spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom, v soboto, 25. februarja 2006, ob 11. uri Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30 uri iz Dobovelj. Udeležence bosta pozdravila Stojan Ložar, predsednik Sveta KS Ihan, ter Toni Dragar, podžupan Občine Domžale. Slavnostni govornik bo Miran POTRČ, poslanec v Državnem zboru RS. V kulturnem programu bodo nastopili: - učenci Osnovne šole Ihan - Mešani pevski zbor Društva upokojencev Moravče - harmonikar Anže Zavrl stran 4 slišijo za slovensko dobrodelnost ter zlasti za akcije otrok, občudujejo njihovo pripravljenost, ki pomaga preživeti mnogim otrokom v najrevnejših državah sveta ter jim omogočiti primerno življenje. OŠ Domžale je v spomin na uspešno opravljeno akcijo izročila zahvalo in UNICEF-ovo punčko, katere namen je tudi dobrodelen, saj z izkupičkom od prodaje UNICEF kupuje cepiva. O začetku projekta sta govorili tudi pobudnici Danaja in Enyja, ki sta se predstavili tudi z. afriškim plesom, o krožkih UNICEF na posameznih osnovnih šolah pa je govorila tudi predstavnica te dobrodelne organizacije, Katja Bizjak, ki se je tudi zahvalila za pomoč Osnovni šoli Domžale ter zaželela veliko dobrih idej. Prireditev se je zaključila s simbolično izročitvijo čeka v vrednosti 338.189,00 sit ambasadorki I INICKI-a, Mileni Zupančič, ki se je zahvalila z besedami, da bodo otroci v Nigru teh 89 koz še posebej veseli, saj jo jih posebej zanje kupili njihovi vrstniki iz. Osnovne šole Domžale. Vera Vojska Andreji Jarc Pogačnik, ravnateljici OŠ Rodlca, sta priznanje podelila Natalija Kom liane, strokovna direktorica ZRSŠ, In Gregor Mohorčlč, poslovni direktor ZRSŠ. Foto: Matjaž Varšek Priznanja Blaža Kumerdeja Med nagrajenci tudi Osnovna šola Rodica Viteška dvorana Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je 1. februarja sprejela vzgojitelje in učitelje, ki so si zaslužili priznanja Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo z Zavodom za šolstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Priznanje Blaža Kumerdeja se podeljuje posameznikom, skupinam ali institucijam za dosežke pri uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, za nove rešitve s področja načrtovanja in uresničevanja vzgojno-izobraževalnih programov, za učna sredstva in pripomočke; izobraževanja, javne prireditve ipd. Letos je Zavod RS za šolstvo podelil pet priznanj, ki so jih za uspešno pedagoško, inovacijsko in organizacijsko delo prejeli: DARI.IA HOHNJEC, vzgojiteljica v Vrtcu Rogaška Slatina, OSNOVNA ŠOLA OREHEK KRANJ, OSNOVNA ŠOLA RODICA, SKUPINA VRTCEV IN ŠOL S ŠKOFJELOŠKEGA ter TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA. Slovesnost so s kakovostim kulturnim programom popestrili glasbeniki Ansambla Oddelka za jazz Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane pod mentorstvom Matevža Smerkola. Natalija Komljanc, v. d. strokovne direktorice Zavoda RS za šolstvo je ob podelitvi med drugim povedala: »Šola, njeni inovativni učitelji, starši in učenci si že od nekdaj postavljajo vprašanje, kako se bolje učiti, vzgajati. Med njimi so tudi pobudniki novosti. Na Kranjskem je sredi 18. stoletja deloval Blaž Kumerdej, pravnik in ravnatelj ljubljanske srednje šole-normalke. Oblikoval je dragoceno novost, koncept osnovne šole. V enajstih točkah ga je predstavil vsemogočni cesarici Mariji Tereziji. To je bil načrt za organizacijo slovenske osnovne šole na Kranjskem. Kumerdej je opredelil osnovno šolo kot izobraževalno ustanovo, kot sredstvo za kulturni in gospodarski napredek slovenskega delovnega človeka, kot orožje v boju proti zaostalosti. Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport in vzgojno-izobraževalnimi institucijami spremlja in spodbuja oz. podpira posodabljanje vzgoje in izobraževanja že petdeset let. O tem pričajo različni viri, predvsem zborniki in poročila o posodabljanju vzgoje in izobraževanja. Pedagoška teorija nas uči, daje najkoristnejše tisto posodabljanje »od spodaj navzgor« v kombinaciji z »od zgoraj navzdol«. Dosežki kandidatov za letošnja priznanja Blaža Kumerdeja pa so zgled za izboljševanje pedagoške tradicije pri nas v prihodnje.« Iskrene čestitke Osnovni šoli Rodica Priznanje Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo na področju razvojnih in inovacijskih projektov ter za dosežke na področju osnovnega šolstva pri razvoju in spremljanju programa devetletne osnovne šole ter prenašanju znanja in izkušenj na druge šole prejme Osnovna šola Rodica. Osnovna šola Rodica je šola, ki jo preveva duh ustvarjalnosti, angažiranosti, inovativnosti in sodelovanja. Strokovni delavci se odlikujejo po timskem delu in učinkovitem medpredmetnem povezovanju ter se vključujejo v številne projekte Zavoda RS za šolslvo in drugih institucij. Ravnateljica Andreja Pogačnik Jarc s svojim zgledom, strokovnim delom in spodbudami ohranja visok nivo motivacije in delovno klimo na šoli. Šola, kije članica Unescove mreže šol ASP, mreže EKO in Zdravih šol, je v zadnjih petih letih v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo izvedla vrsto razvojnih in inovacijskih projektov. Med njimi ima pomembno mesto projekt Pomen in oblikovanje preventivnega programa za zmanjševanje nasilja. Uspešen in pozitivno sprejet projekt preprečevanja nasilja med učenci je med drugim prinesel vrsto originalnih prispevkov strokovnih delavcev, ki so jih objavili v strokovnih publikacijah in medijih. Dosežke so predstavili tudi na seminarju Sveta Evrope z naslovom Conflict resolutions and bullying/ violenee in schools v Londonu in na strokovnem srečanju ravnateljev osnovnih šol v Portorožu leta 2004. S pestrimi dejavnostmi, vtkanimi v različne predmete, ure oddelčne skupnosti in program šolske skupnosti že drugo leto izvajajo inovacijski projekt Uresničevanje ciljev državljanske vzgoje pri pouku v celotni vertikali. Ta vidik bogatenja šolskega programa predstavlja posebnost v slovenskem šolskem prostoru, v Evropi pa je že uveljavljen kot pomemben pokazatelj kakovosti šole. V okviru razvojnega projekta Opti-matizacija s cilji učnih načrtov usklajenih oblik terenskega dela, v katerem so sodelovali vsi učitelji, je šola oblikovala odmevne spletne strani. Postale so zgled in vodilo mnogim šolam po vsej državi. Osnovna šola Rodica je bila tudi ena prvih, kije na ljubljanskem območju začela z uvajanjem programa devetletne osnovne šole v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Učiteljski zbor je sistematično in poglobljeno uvajal spremembe na različnih področjih pedagoškega dela, ves čas v tesnem sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Šola je od začetka tudi mentorska šola in svoja znanja in spoznanja deli z drugimi šolami. Kar 21 strokovnih delavcev je pridobilo licenco mulli-plikatorja Zavoda RS za šolstvo. Odlično partnerstvo z našo ustanovo, inovativnost in izvirni razvojni dosežki Osnovne šole Rodica imajo prav posebno težo, zato šola zasluži priznanje.« Igor Llpovšek RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova 4 Kamnik tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 Pogovor z županjo Cveto Zalokar Oražem O dvanajstih uspešnih in prijetnih letih Pogled po Slamniku v prejšnjih letih pokaže, da smo v začetku leta objavljali širši pogovor z županjo Cveto Zalokar Oražem. V njih smo največ pozornosti namenjali oceni preteklega leta in proračunu tekočega leta, ob tem pa smo ji postavljali tudi vprašanja o najaktualnejših dogodkih v občini. Glede na to, da so v letu 2006 tudi lokalne volitve, nas je med drugim zanimala tudi njena ocena o preteklih treh mandatih, postavili pa smo ji tudi vprašanje, ki je prav v teh dneh najbolj aktualno: Se bo odločila še za četrti mandat? Je 12 let županovanja v Občini Domžale dolga ali kratka doba? Glede na dolžino človekovega življenja je kar dolga, glede na zgodovino območja, na katerem živimo, pa bi lahko rekla, da zelo kratka. Občini Domžale sem posvetila velik del svojih najbolj kreativnih in ustvarjalnih let življenja. Mislim, da sem skupaj s sodelavci opravila dobro delo in nekako se mi zdi, da sem zaokrožila neko zelo uspešno obdobje - tako na osebni ravni kot tudi v okviru občine - da je čas tudi za nove izzive, predvsem pa je tempo dela, ki že šesto leto poteka istočasno tako v parlamentu kot tudi na občini, zelo hud in moram nenazadnje misliti tudi na svoje zdravje. Seveda upam, da bom z občino ostala tesno povezana tudi v prihodnje. To pa morda ne bo odvisno le od mene. Smo izkoristili vse priložnosti, ki smo jih imeli? Smo, morda včasih še bolj, kot smo si predstavljali. Ni bilo lahko, z delom na občini sem začela po delitvi bivše velike občine in po razdelitvi pristojnosti med občino in upravno enoto kot državno izpostavo Vse smo poslavljali organizacijsko, kadrovsko in pravno-formalno na novo, se ubadali z delitvenimi bilancami, novo vlogo občine. Vsekakor pa smo uspešno nadaljevali ttadicijo številnih domžalskih politikov - naših predhodnikov: gradili smo na spoznanju, da smo Domžalčani nekaj posebnega, da zmoremo veliko, da smo trmasti in inovativni. Se kakšnega leta posebej rada spominjaš? Težko bi rekla, prav vsako leto je prineslo nekaj prijetnega, nekaj nepozabnega. Seveda so bili tudi žalostni trenutki, od katerih so mi najbolj ostali v spominu slovesi od naših častnih občanov - Milana l-lerina, Jerneja Leniča in Staneta llabeta, tudi Staneta Stražarja. Med prijetnimi pa se najraje spominjam odprtja nove Knjižnice Domžale, pa iz. preteklosti obnovljenega Kulturnega doma. otvoritve štiripasovnice med Trzinom in Črnučami, odprtja avtoceste na našem območju, pa prizidka k šoli v Preserjah pri Radomljah, vrtcev na Količevem, Radomljah, številnih sprememb v Športnem parku Domžale ler obnove I lalc KC, vključno z. dosežki nogometašev in košarkarjev ter številnih drugih odličnih športnikov. Ja. še dolgo bi lahko naštevala, poteka intenzivna plinifikacija, imamo urejen in opremljen Zdravstveni dom, obnovljene šole in telovadnice, kot prvi v Sloveniji smo podelili leta 19% občinske štipendije, za starše in mladino smo ustanovili Center za mlade, nllcmaliv-ci imajo Akumulator, vrata jc odprla Menačn'kova domačija, deluje javna kuhinja, odprli smo poslovno cono v Jaršah, začeli z ločenim zbiranjem odpadkov, poskrbeli za zdravo pitno vodo... Kaj pa bi lahko štela kot neuspeh? Predvsem mi je žal, da nam ni uspelo v Domžale pripeljati umetniških akademij, a lokacijo l Iniverzala še vedno hranimo za kak zanimiv izobraževalni ali znanstveni program. Trenutno se ponovno odpirajo zanimive možnosti, upam, da se bodo iidcjnnile. Drugi problem je popolna nemoč pri nezakonitem in nekorektnem postavljanju cestninske postaje v Krtini, ki ima hude posledice na povečan promet po naših lokalnih cestah in poslabšanju prometne varnosti. Za neuspeh štejem tudi nerea-li/Miijo projekta izgradnje Doma za starejše na Viru. kjer pa se v zadnjem času ponovno nekaj premika. Tudi na področju uvajanja kabelske in telekomunikacijske infrastrukture stvari ne tečejo z dovolj intenzivnih tempom. Zaradi težav pri pridobivanju zem- ljišč je zastal tudi projekt ureditve poslovilnega kompleksa na domžalskih Žalah. Kaj je treba še postoriti do konca tretjega mandata? Sprejeti proračun za letošnje leto. Predvidoma bodo svetniki in svetnice o njem odločali v začetku marca. V občinski upravi smo se potrudili z odgovori na vsa vprašanja iz javne obravnave, v predlog proračuna smo vključili tudi nekaj novih predlogov. Pričakujem, da bo proračun sprejet že v marcu in bomo čimprej začeli z investicijami. Proračun je pripravljen, trenutno ga usklajujemo s koalicijskimi partnerji. Lahko na kratko o najpomembnejših investicijah s področja družbenih dejavnosti? Vsekakor je to zaključek gradnje in odprtje Osnovne šole Dragomelj v septembru, skupaj z novim vrtcem. V juniju bomo odprli nov vrtec v okviru nove stanovanjske soseske Bistra, spomladi pričenjamo z gradnjo prizidka k OS Dob. ki ji tako zagotavljamo normalne pogoje za delovanje devetletke; letos naj bi začeli tudi z gradnjo telovadnice ob podružnični šoli Ihan ter pripravili vse potrebno za telovadnico ob Srednji šoli Domžale; omenim naj še otvoritev nove atletske steze in razsvetljavo na nogometnem igrišču. 'ludi za področje investicij s komunalnega področja jc v proračunu zagotovljeno kar nekaj finančnih sredstev? Nadaljujemo z gradnjo plinifikacije ter obnovami oz. celovitim urejanjem prometnih površin po gradnji plinifikacije (med večjimi obnovami lahko napovem preplastitev Krakovske ceste); Še vedno gradimo kanalizacije (Domžale, Pšata, Ihan), načrtujemo gradnje številnih cest. Vsekakor pa bo največja investicija ureditev križišča (krožišča) v Radomljah, omenim naj, da namenjamo v proračunu tudi finančna sredstva za obvoznico Vir (gradnja kolesarske sle/e, hodnika za pešce ter javno razsvetljavo), če bo seveda DARS začel z njeno gradnjo; Občina Domžale pa bo sofinancirala tudi podhod pod nekdanjo magistralno cesto, sedanjo R2 447 - v zvezi z zazidalnim načrtom Bistra. Ob koncu naj omenim, da bomo nadaljevali projekt Rekreacijska os Kamniška Bistrica. Letos naj bi bilo semaforizi-rano tudi križišče pri Tosami na Viru. intenzivno pa pripravljamo tudi projekt preureditve podvoza Deteljica na magistralni cesti v Domžalah, kjer naj bi preurejena križišča postalo nova vstopna vrata v Domžale. Iz odgovorov v uvodu torej lahko sklepamo, da ne boš kandidirala na volitvah za županjo? Res. ne bom in to sem že večkrat javno povedala. Ljudje mi kar nekako ne verjamejo, veliko je tudi takšnih, ki me nagovarjajo k ponovnemu premisleku. Vendar pa sem dokončno odločena in upam, da bom vsem pritiskom uspešno kljubovala. Bom pa kandidirala za občinsko svetnico in želim si. da bi bila izvoljena ter prispevala k uspešnemu delu občine tudi v prihodnje ter ohranila neposreden stik z občino in našimi občani. Ogromno pa je tudi stvari, ki so povezane tudi na ravni države in parlamenta z našo občino in širše tudi z regijo. Imaš naslednika? Pravijo, da mora vsak dober voditelj poskrbeti za svojega naslednika. In jaz sem se tega zavedala zadnjih nekaj let. Prepričana sem. da bo Toni Dragar, ki ga bomo v okviru LDS Domžale zagotovo predlagali za župana, moj dober naslednik, saj je v času opravljanja funkcije podžupana že izkazal in izpeljal nekatere projekte. Je dolgoleten občinski svetnik, vsa področja delovanja občine izjemno dobro pozna, štiri leta pa je bil kot podžupan moja desna roka - o vsem sem se že doslej posvetovala z njim in odločala sva tako rekoč skupaj. Malce lažje mu tudi bo. ker ima določene izkušnje z občinskim svetom in delavci občinske uprave, ker ga ljudje zelo dobro poznajo in kot mi je znano se tudi z njim radi pogovarjajo in prepričana sem, da ima veliko možnosti, da mu volivke in volivci jeseni zaupajo vodenje občine Dom- žale. Tisto, kar se mi zdi še posebej pomembno in kar si želim za svojega naslednika je, da ima občutek za malega človeka in male probleme. Kaj pa nova vloga v Državnem zboru, zdaj si poslanka v opoziciji? Mislim, da sem bila v lanskem letu v parlamentu izjemno aktivna in kot mi pravijo številni ljudje - opazna. Vložila sem vrsto zakonskih predlogov (spremembe Zakona o prekrških. Zakona o lokalni samoupravi - v povezavi s pogoji za ustanavljanje mestnih občin, pa Zakona o socialnem varstvu zaradi neustreznega financiranja družinskega pomočnika in Zakona o zdravstvenem varstvu v zvezi z bolniki z boleznijo fenilke-tonurijo), amandmajev in predlogov, z mnogimi sem tudi uspela, ne sicer neposredno, pač pa so jih povzeli Vlada ali pa v koaliciji. Področji, ki ju še posebej pozorno pokrivam, pa sta zdravstvo (tu sem bila zelo kritična do nekontrolirane privatizacije v zdravstvu, pripravljenosti Slovenije na izbruh ptičje gripe, sprejetih ukrepov v zvezi z citopatološkimi pregledi in seveda v zadnjem obdobju sprememb v zvezi z zdravili) ter lokalna samouprava, ustanavljanje novih občin, financiranje občin in regionalni razvoj. Kaj pa poslanska vprašanja? Ta so prava oblika dela za opozicijskega poslanca. Ustna vprašanja sem postavila na skoraj vseh zasedanjih, številna pa so tudi pisna vprašanja, tako na primer v zvezi z uvajanjem različnih cen vrtcev v Ljubljani, cestninsko postajo v Krtini, izdajo okoljevarstvenega soglasja za širitev deponije v Dobu pa kriteriji za poostreno nadzorovanje pri prodaji vstopnic na nogometnih tekmah, zaščito malih delničarjev v zvezi z afero Aktiva... Bila si tudi med 11 povabljenimi poslanci LDS na pogovoru pri dr. Janezu Drnovšku ? Vesela sem bila vabila na ta pogovor. čeprav je bila njegova vsebina presenetljiva. Vsi smo se strinjali, da je potrebno nekaj spremeniti, da trenutna koalicija počne tudi mnoge stvari, ki so za prihodnost države lahko zelo nevarne, ter da so stranke opozicije v krizi. Zdi se mi, da je preobrazba in nov zagon predsednika države z vrsto novih idej in aktivnosti izjemno koristna, predvsem pa so ljudje veseli novih možnosti, ki jih odpira zaenkrat nestrankarsko gibanje za pravičnost in razvoj. Predsedniku sem na pogovoru zagotovila svojo podporo pri ciljih gibanja, zlasti pri zaščiti ljudi, ki postajajo žrtve kadrovskih čistk in strahu, ki se širi med skoraj vsemi nosilci pomembnih funkcij vse do lokalnih nivojev. Seveda pa nas je kasneje vse presenetil, saj je jasno povedal, da ima gibanje za cilj ustanovitev nove stranke, presenečeni pa smo bili tudi čez nekaj dni, ko je izstopil iz LDS, saj nam te namere med pogovorom ni omenil V tem se mi zdi jasno sporočilo, zlasti nekaterim vodilnim ljudem v stranki, ki ne zmorejo pristnega in korektnega sodelovanja, da v takšni stranki ne vidi več smisla in možnosti uspešnega delovanja. Tudi sama bom v prihodnosti opravila globok premislek, kje je moja pozicija, s kakšnimi sodelavci želim delovati in v katere cilje ter projekte usmerjati svojo energijo. Kaj meniš o zadnjih potezah predsednika Drnovška? Predsednik je poln presenečenj, ima vrsto idej, pobud, povsem drugačnih pogledov na stvari. Izjemno podpiram njegova prizadevanja v Darfurju ter vlogo Slovenije kot posrednice pri reševanju številnih svetovnih sporov in kriz. Tudi naša občina na primer sodeluje v tem trenutku s skromnimi sredstvi pri nakupu spalnih vreč za žrtve potresa v Pakistanu. Všečno mi je tudi njegovo prizadevanje za varovanje okolja, opozorila v zvezi z golf igriščem v Piranu, upam, da se bo zavzel tudi za ohranitev reke Mure brez hidrocentral. Tudi odločitev za iskanje lastnih moči iri spremembe življenjskega sloga se mi zdi pomembno sporočilo za vse ljudi, ki so bolni. Nekoliko manj zadovoljna pa sem z njegovo podporo odhodu naših vojakov v Irak (morda je to bilo nujno, da bi dobil podporo ZDA in NATA za druge projekte) ter pomilostitvijo Danila Kovačiča. čeprav je argument, da je človek svoje že prestal v dolgotrajnih 13 letih sodnega postopka še kako upravičen. Predvsem pa je s tem izražena kritika našega sodnega sistema, ki je popolnoma zavožena zgodba, saj bi moral v tako dolgem obdobju postopek biti že zdavnaj zaključen, Kova-čič pa odsedeti kazen. Hvala. Odgovorna urednica Z novinarske konference v januarju O Mestni občini Domžale, OS Dob, čistilni napravi in še čem Januarska novinarska konferenca, ki so se je udeležili vsi novinarji, ki spremljajo dogajanja v Domžalah, pogrešali smo le Novice iz Domžal, je bila najprej namenjena predstavitvi neuspešnega prizadevanja za ustanovitev Mestne občine Domžale, o kateri smo veliko pisali že v prejšnji številki Slamnika. Zato le zapišimo, daje županja podrobneje predstavila svoja prizadevanja za ustanovitev Mestne občine Domžale, ki razen določila 0 številu zaposlenih, izpolnjuje vse druge pogoje, medtem ko nekatere že obstoječe mestne občine le-teh ne izpolnjujejo. Oh tem seje dotaknila tudi problema ustanavljanja vedno novih občin ter delitve mestnih občin, kar po njenem mnenju v sistem lokalne samouprave vnaša nestabilnost in onemogoča učinkovito izvrševanje nalog lokalne samouprave. Svojo predstavitev te problematike je zaključila z ugotovitvijo, da žal sprememba Zakona v lokalni samoupravi ob obravnavi v Državnem zboru ni prejela zadostne večine za nadaljevanje postopka, proti sta glasovala tudi oba poslanska kolega z našega območja, tako da je ponovno ustavljena in onemogočena sleherna možnost za pridobitev statusa mestne občine katerikoli slovenski občini. Novinarje jc ob tem zanimalo. ali bo občina morda lahko manjkajoči pogoj - število zaposlenih, izpolnila po zagonu poslovno industrijske cone ter nekaterih investicij. Morda, je bilo odgovorjeno pa tudi povedano, da se bo v letu 2006 prvič zgodilo, da bo med dotiranimi občinami tudi naša. 0 prizidku k OŠ Dob 0 reševanju prostorskih problemov Osnovne šole Dob, ki jih je začela Občina Domžale reševati že v Proračunu Občine Domžale za leto 2005. ko je bil oblikovan Sklad za gradnjo (>Š I )ob, v katerem je bilo v letu 2005 50 mio sit, je govoril podžupan Toni Dragar. Povedal je, da je pridobljena vsa dokumentacija, izpeljan postopek izbire najugodnejšega izvajalca, čakamo le pričetek gradnje. Ponudbena cena za prvo fazo je 190,5 milijona sit, kar vključuje gradnjo prizidka na ključ ter dobavo pohištva in vgradile opreme. S prvo fazo gradnje bo osnovna šola pridobila manjkajoče poVršine za izvajanje pouka, v skupnem obsegu slabih 776 m2, s čimer bodo izpolnjene normativne prostorske potrebe za izvajane pouka. Zaključil je z ugotovitvijo, da bodo imeli učenci in učenke OS Dob in ob njih ludi podružnična šola Krtina od 1 septembra 2006 bistveno ugodnejše osnovne pogoje za vzgojo in izobraževanje. __ •* Podžupan Toni Dragar In Boris Dolamlč. direktor GPG Ljubljana, sta pred kratkim podpisala pogodbo o gradnji prizidka k Osnovni šoli Dob Posodobitev Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Načrtovano posodobitev Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik so novinarjem predstavili: podžupan Vinko Juhart ter dr. Olga Burica in dr Marjeta Stražar. Poudarili so, da vse večje onesnaženje, posledica industrializacije človeštva in skrb za čistejše okolje kot tudi vse ostrejši zakonski predpisi, pogojujejo nujnost nadgradnje ČČN, ki vključuje čiščenje nutri-entov, dušika in fosforja. Obstoječa konfiguracija za ta namen nima zadostnih volumskih kapacitet, poleg tega lokacija CČN ne omogoča fizične širitve volumnov. Po večletnih pilotnih testiranjih za nadgradnjo predlagajo tehnologijo biofilma, intenziven in moderen proces s stabilnim obratovanjem in visokim učinkom čiščenja pri vseh procesnih pogojih. Na osnovi predhodno podpisanega dogovora so 16. januarja 2006 župani občin, Cveta Zalokar Oražem (občina Domžale), Anton Tone Smolnikar (občina Kamnik), mag. Tomaž Štebe (občina Mengeš) in Anton Peršak (občina Trzin) slovesno podpisali prvi ključni dokument na poti k uspešni nadgradnji CČN. »Predinvesticijsko zasnovo investicijskega projekta«. Dokument vključuje predmet, namen in cilje investicije, pregled obstoječega stanja in analizo potreb, zasnovo in analizo .3 variant tehnološkega pro- cesa z izbiro najustreznejše, analizo lokacije in vplivov na okolje, okvirni terminski plan in finančno konstrukcijo, finančne in ekonomske kazalce ter analizo občutljivosti in tveganj, lastniki innuslrukture CČN so se odločili, da napravo rekonstruirajo do terciarnega čiščenja in doseganja rezultatov pod 10 mg/l skupnega dušika Vzrok za to odločitev je dolgoročna vizija lastnikov CČN, nadgradnja se izvaja za vsaj 20 let in v tem času bo zaradi verige predvidenih pretočnih hidroelektrarn na reki Savi tudi Kamniška Bistrica uvrščena med potencialno evtrofično območje, ker bi slabše čiščenje nutrientov iz od- padne vode (sekundarno čiščenje) lahko prispevalo k evtrofikaciji v zajezitvah reke Save. Poleg tega bodo zaradi visokega učinka čiščenja posledično direktni zavezanci (industrija) plačevali nižjo okoljevarstveno takso za obremenjevanje voda. Nenazadnje bo nadgradnja CČN bistveno prispevala k zmanjšanju onesnaženja reke Kamniške Bistrice in bo lahko uvrščena v višji kakovostni razred. Občani bodo živeli v čistejšem okolju, ki prispeva k večji kakovosti življenja. V EU sistemi običajno dosegajo na iztoku iz ČN pod 6 mg/l skupnega dušika in predlagana nadgradnja se bo skušala približati stanju tehnike v svetu CČN pod vodstvom direktorice g. dr. Olge Burica intenzivno pripravlja vso potrebno dokumentacijo za nadaljevanje postopka rekonstrukcije in končno izgraditev, ki je predvidena v obdobju 2008 - 2010. ki je tudi po zakonodaji zadnji rok za izvedbo in doseganje predpisanih rezultatov čiščenja. Povedano je bilo tudi, da bo treba ceno storitve čiščenja povečati, saj so sedanje cene med najnižjimi v Republiki Sloveniji. Z delom cene se bodo zbirala finančna sredstva za predvideno naložbo. Poleg tega si bo družba CČN vsestransko prizadevala za pridobitev nepovratnih sredstev iz državnih in evropskih virov. Ocenjujejo, da bomo s skupnimi močmi uspeli realizirati zahtevno naložbo. Novinarje so zanimali tudi procesi čiščenja odpadnih voda. . posebej pa smradu s Farme Ihan. Po- jasnjeno je bilo. da morajo tudi Farme izvajati projekte v skladu z evropsko zakonodajo. Staršem otrok v ljubljanskih vrtcih Ob koncu je v zvezi z novim Sklepom Mestne občine Ljubljana o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih, znižanju plačil staršev in rezervacij županja Cveta Zalokar Oražem novinarjem pojasnila, da so se cene programov v Ljubljani povečale za 10 %, kar je v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Občina Domžale bo tako za starše, ki imajo otroke vključene v vrtcih MOL, plačevala za 10 % višjo ceno oz razliko med ceno programa in plačilom staršev, poleg tega pa še dodatno subvencijo cene otrok I. starostnega obdobja v višini 5,5 %, na podlagi sprejetega sklepa občinskega sveta, da staršem zagotavljamo enako ceno, kot bi jo plačevali, če bi imeli otroke vključene v vrtcih v Domžalah. Za otroke II. starostnega obdobja dodatne subvencije (razen v višini 10 %. ki izvira iz povečane cene programa) ne bo. ker bo cena za starše še vedno nižja kot v Domžalah. Staršem iz Domžal, ki imajo otroke vključene v vrtcih MOL, se bodo tako cene za program I. starostnega obdobja in kombiniran oddelek povečale za dobre 4 %, za program II. starostnega obdobja pa 10 %. 0. u. Podružnična osnovna šola Ihan dobi telovadnico Na novinarski konferenci je podžupan Toni Dragar predstavil projekt gradnje telovadnice ob Podružnični osnovni šoli Ihan, ki naj bi bila zgrajena do avgusta 2007. trenutno 110 otrok za potrebe telesne vzgoje uporablja razred v velikosti 49 m2. V maju leta 2005 je bil za gradnjo telovadnice pri podružnični šoli llian pripravljen Dokument identifikacije investicijskega projekta. Na osnovi dokumenta je občina naročila pripravo investicijskega programa, ki je bil izdelan novembra 2005. Obravnava investicijskega program za gradnjo prizidka je predvidena za naslednjo sejo občinskega sveta, ki bo 15. februarja. Vzporedno s pripravo investicijskih dokumentov je potekala priprava projektov za gradnjo telovadnice, ki so večinoma pripravljeni. Če bo občinski svet na naslednji seji sprejel investicijski program. so predvidene naslednje aktivnosti: pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedba postopka javnega naročila za izbiro izvajalca in projekta. Nova telovadnica naj bi bila velika 930 m2 (po normativih glede na število učencev in potrebe bližnjega vrtca le 560m2), s čimer bo zagotovljena tudi možnost za rekreacijo društev in klubov, ki so v KS Ihan posebej aktivna. V investicijskem programu je predvidena vrednost investicije 364 milijonov sit občina bo za izvedbo prispevala 81,6 % sredstev, ostala sredstva pa naj bi prispevala Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Fundacija za šport. Urad županje KAJ JE NOVEGA? stran Novinarska konferenca Bomo zbiranje in odvoz odpadkov plačevali nekajkrat dražje kot doslej? V začetku februarja je županja Cveta Zalokar Oražem spet sklicala novinarsko konferenco, na kateri je bilo največ časa namenjenega informaciji o stanju na področju odlaganja odpadkov v naši občini, podžupan Toni Dragar pa je zbranim novinarjem predstavil še naslednje teme: gradnja telovadnice ob Podružnični osnovni šoli Ihan, urejanje in raba prostorov nekdanje Knjižnice Domžale ter Pustova-nje 2006. Direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Marko Fatur, je na začetku povedal, da je odlagališče odpadkov v Dobu v skladu z 62. členom Pravilnika o odlaganju odpadkov kategorizirano kot odlagališče nenevarnih odpadkov. Za delovanje odlagališča je bilo dne 31.12. 2004 izdano OKOLJEVAR-STVENO DOVOLJENJE št. 35-468-16/2004. ki omogoča njegovo delovanje do 31. 10. 2007, ko bo obstoječe odlagališče tudi fizično zapolnjeno. Potek projekta razširitve in sanacije deponije Dob ter ureditve centra za ravnanje z odpadki omogočajo določila sprejetih družbenih ter prostorskih planov. Območje predvidene širitve obsega cca 3,5 ha zemljišč. Pričakovana razpoložljivost zemljišča bi omogočila odlaganje preko 300.000 m3 odpadkov, dosedanje odlagališče pa bi koristili za zbiranje in sortiranje nenevarnih odpadkov. Investicijski program 1. faze razširitve in sanacije obstoječe deponije v Dobu so potrdili pristojni občinski sveti decembra 2001 ter se ob tem seznanili tudi z vrsto drugih poročil in dokumentov. Svoje mnenje je posredoval Svet KS Dob. ki ni nasprotoval nadaljevanju aktivnosti. Na podlagi potrditve Investicijskega programa je bila v aprilu 2002 izdelana PGD, PZI projektna dokumentacija, septembra 2003 pa so bile z lastniki zemljišč za širitev deponije sklenjene predpogodbe. Z uveljavitvijo zakona o graditvi objektov ZGO-1 decembra 2002 je bilo potrebno projektno dokumentacijo novelirati, kar je izdelovalec dokumentacije izvedel marca 2004. V januarju 2004 je Zbor krajanov KS Dob sprejel sklep, da se obstoječe odlagališče odpadkov v Dobu sanira po programu in v najkrajšem možnem času zapre. Pridobljeno je bilo okoljevarstveno dovoljenje št. 35468-16/2004, ki ga je izdala ARSO, ter potrdilo o uporabnem dovoljenju po Zakonu o graditvi objektov. V avgustu 2004 je Prodnik Agencijo RS za okolje zaprosil za okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje za širitev deponije. Javna obravnava je potekala na Upravni enoti Domžale v času od 15. 2. 2004 do 16. 3. 2005, v njenem okviru je Pavle Jelševar podal na Agencijo RS za okolje pisno zahtevo za priznanje stranke v postopku. Agencija RS za okolje s sklepom 7. 4. 2005 Pavlu Jelševarju ni priznala lastnosti stranke v postopku. Ta se je na sklep pritožil, Agencija RS za okolje je pritožbo v reševanje na 11. stopnji odstopila Ministrstvu za okolje in prostor, ki jo je s sklepom št. 356-07-11/2005 z dne, 14. 11. 2005, vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. JKP Prodnik je na zahtevo vlogo 24. 1. 2006 dopolnil, postopek odločanja o pritožbi Pavla JelŠevarja je ponovno v reševanju Agencije RS za okolje in prostor. Županja je ob tem poudarila, da se vodstvo občine ob nastali situaciji ne počuti odgovorno, saj je vseskozi iskalo rešitve. V zvezi s potekom že omenjenega postopka Agencije za varstvo okolje in Ministrstva za prostor in varstvo okolja, zaradi katerega je občina že izgubila leto in pol (avgust 2004 do januar 2006), je predstavila tudi odgovor na njeno poslansko vprašanje v oktobru 2005 ministru za prostor in okolje, Janezu Podobniku, v katerem minister ugotavlja: »Zaradi visoke odsotnosti v preteklih mesecih v pristojnem sektorju Urada za pravno pravne zadeve sta bili zadevi rešeni v začetku novembra, tako da bosta pritožnika prejela odločbi v prihodnjih dneh.« Znano pa je, da so bila nekatera druga »dovoljenja« kljub odsotnosti izdana. Ob tem je županja povedala, da so nekateri »veljaki«, ki stanujejo v okolici deponije, že prej napovedovali, da bodo storili vse, da do deponije ne bo prišlo. Opozorila pa je tudi na izjavo ministra Gregorja Viranta, objavljeno v Nedeljskem dnevniku, 05. 02. 2006, v kateri med drugim pravi: »Zamude na drugi stopnji odločanja so na tem ministrstvu že več let huda težava. Minister Podobnik jih že zmanjšuje. Škoda, ki jo zaradi zamud trpijo investitorji, je nevzdržna. Na prvem mestu vladnega programa odpravljanja administrativnih ovir je prav odprava zaostankov. Drugostopenjski organi prepogosto vračajo zadeve v odločanje prvostopenjskim, kar zavlačuje postopke.« Županja je predstavila tudi aktivnosti v zvezi z projektom CERO, kjer ni možnosti za odlaganje domžalskih odpadkov, nesodelovanje Mestne občine Ljubljana ter povedala, da se na poziv Občine Domžale slovenskim občinam edina možnost za odlaganje naših odpadkov kaže v Celju. Ta možnost pa bi bistveno podražila odvoz odpakov. Kot vse kaže, je možnost za odlaganje odpadkov v Dobu le še do 30. oktobra 2007, saj bo zaradi tako izgubljenega časa nemogoče izpeljali vse potrebne formalne postopke za širitev deponije v Dobu ter za ureditev oz. izpostavitev centra za ravnanje z odpadki, kar bi bila najracionalnejša rešitev za vse uporabnike s tega območja. Le-ti bodo morali, če se bodo odpadki vozili na celjsko deponijo, plačevati 3 do 4 krat večjo ceno za deponiranje odpadkov. Pri tem sta tako županja kot direktor JKP Prodnik opozorila, da bodo na tak način Občina Domžale in sosednje občine »oškodovane« tudi za 170 mio sit, ki se zberejo kot državna taksa in jih lahko občine porabijo za investicije za ureditev in izgradnjo deponij. Če deponije v Dobu torej ne bo, bodo ta vrnjena v državni proračun kot neporabljena, izgubljena pa bodo tudi sredstva v višini 60 mio sit letno, ki jih kot rento dobi Krajevna skupnost Dob. Odgovorna urednica Podjetniški center Domžale Nove oblike vlaganj za razvoj inovativnih podjetij Na Podjetniškem centru Domžale se velikokrat srečujemo s podjetniki, ki za ustanovitev in zagon podjetja in s tem realizacije svoje podjetniške ideje potrebujejo začetni kapital, ki pa jim je na razpoložljivem finančnem trgu težko dostopen. Z novimi oblikami vlaganj želi tudi Evropska Unija preko različnih projektov izboljšati dostop do financ. Ena od možnosti je tudi oblikovanje t.i. sklada semenskega kapitala. Ideja je zanimiva tudi za domžalska podjetja in kot nam je povedal podžupan g. Vinko Juhart, je tudi Občina Domžale pripravljena podpreti projekte, ki bodo pospešili razvoj inovativnih podjetij. CRMG Ljubljana (PC Domžale deluje kot njegova izpostava) v okviru programa Interreg IIIC, sodeluje kot partner v medregijskem projektu SEED-REG. V projektu sodeluje pet držav EU in med njimi je tudi Slovenija. Projektne aktivnost se bodo zaključile v juniju 2007. Namen projekta SEED-REG je proučiti North Kast South West .;.INTERREG IIIC možne ukrepe za premostitev vrzeli med podjetji in kapitalom. Sodelovanje med madžarskimi, nemškimi, grškimi in češkimi partnerji naj bi za vse, ki sprejemajo odločitve na tem področju, pripravilo jasne osnove za zagotavljanje bolj prilagodljivih pogojev financiranja podjetij v njihovih zgodnjih fazah razvoja. Projekt bo pripomogel k ozaveščanju ključnih akterjev, ki bodo sodelovali pri ustanovitvi sklada semenskega kapitala kot vlagatelji. O začetnih aktivnostih tega projekta je nekaj več povedal Gašper Vilfan, svetovalec na CRMG: »Ideja o semenskem kapitalu ni nova. V Evropski Uniji imajo nekatere države precejšnje izkušnje s takšnimi projekti. V začetni fazi se bomo seznanili s prakso držav EU in jo primerjali s temeljito analizo stanja v Sloveniji. Zavedamo se, daje financiranje podjetij, ki se komaj ustanavljajo, rizičen projekt za vlagatelje, a ker je politika razvoja podjetništva na področju EU usmerjena v inovativna podjetja z visoko dodano vrednostjo, moramo tudi v Sloveniji tem težnjam slediti.« Kakšen namen ima projekt SEED-REG? »S pomočjo medregijskega sodelovanja ter z izmenjavo podatkov in uveljavitvijo dobrih praks sodelujoči v projektu želimo izboljšati dostop do virov financiranja, kar predstavlja pomemben vidik pospeševanja podjetništva v Evropi. Skupno mnenje sodelujočih partnerjev v projektu SEED-REG je, da obstaja stalna vrzel, ki se pojavlja v zgodnji fazi financiranja podjetij. Večini podjetij v začetku primanj- CRMG Ljubljana C.entrr ra^toj ma/<#i gosptHkirsttti kuje lastnega kapitala. Zaradi tega je potrebno nadaljnje sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Namen tega sodelovanja je poiskati najbolj primerno rešitev, ki bo reševala finančne probleme, s katerimi se soočajo mala in srednje velika podjetja v Sloveniji.« Kako potekajo začetne aktivnosti na CRMG? »Najprej smo začeli v okviru dogodkov informirati potencialne porabnike sredstev bodočega sklada. Zanimanje je bilo veliko, sedaj pa smo aktivnosti usmerili k potencialnim ustanoviteljem sklada. Ustanoviteljska struktura sklada še ni določena. Poleg javnih se pričakuje v lastniški strukturi tudi privatna in evropska sredstva. Aktivnosti projekta se izvajajo regijsko, kar v bistvu pomeni na ravni celotne države, saj je Slo- PROJECT PART-FINANCED BY THE EUROPEAN UNION Urad za enake možnosti RS Delavnica za koordinatorice Vsredo, 18. januarja 2006, je Urad za enake možnosti RS Slovenije organiziral srečanje oz. delavnico za koordinatorice, ki delujejo na lokalni ravni in ministrstvu,- Na tej delavnici smo koordinatorice predstavile svoje delovanje. Predlagala sem, da se na nivoju države oblikuje program dela, po katerem lahko delujejo tako lokalne kot ministrske koordinatorice. V naši občini smo ustanovili delovno skupino, ki pripravlja program dela. Ker je to popolnoma nova oblika dela, sem poskušala pridobiti informacije o delovanju na republiški ravni. Povezala sem se z ostalimi koordinatoricami na lokalni ravni, ki pa prav tako niso mogle udejaniti zastavljenih nalog, saj se jim je prav tako, kot v naši občini, pojavilo kar nekaj vprašanj, kako naprej. Srečanje seje zaključilo z ugotovitvijo, da bo Urad za enake možnosti poizkušal posredovani predlog realizirati tako, da bo povabil vse lokalne skupnosti, da imenujejo v čim krajšem času koordinatorice za to področje. Na srečanju smo posebno skrb namenili tudi Zakonu o delovnih razmerjih ter novostim z vidika enake obravnave in enakih možnosti žensk in moških. Navajam najpomembnejše pravice: • Delodajalec je dolžan spoštovati prepoved vsakršne oblike diskriminacije. • Pri zaposlovanju in vseh pravicah iz delovnega razmerja mora delodajalcev zagotavljati enake možnosti in enako obravnavo. • Prosta delovna mesta ne smejo biti objavljena samo za ženske ali samo za moške, razen v izjemnih primerih. • Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme zahtevati podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Na takšna vprašanja niste dolžni odgovarjati. • V delovnem okolju ne smete biti izpostavljeni spolnemu nadlegovanju. • Spol in družinske obveznosti ne smejo biti razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. • Delodajelec ne sme delati razlik po spolu glede plačila za enako delo in za delo enake vrednosti. • Ženske lahko delajo ponoči samo izjemoma. • Ženske ne smejo odpravljati podzemnih del v rudnikih. • Nosečnice in starši imate pravico do posebnega varstva. Delodajalec vam je dolžan omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. • Delodajalcu niste dolžni posredovati podatkov o svoji nosečnosti. • Delodajalec vam ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi v času nosečnosti, ves čas, ko dojite otroka, in v času, ko izrabljate starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. • Noseče in doječe matere ne smete opravljati določenih del. • Če imate majhnega otroka, lahko opravljate opravljate nadurno delo ali delo ponoči samo, če s tem soglašate. • Pravico imate koristiti starševski dopust in za ta čas prejemati nadomestilo plače. • Če otroka dojite in delate polni delovni čas, imate pravico do odmora za dojenje. Saša Kos venija v tem projektu ena regija.« S katerimi državami boste sodelovali za pridobitev skupnih sredstev? Gre za mednarodni projekt petih držav Evropske unije na področju Programske cone vzhod. V projektu poleg CRMG iz Ljubljane sodelujejo še partnerji iz Madžarske, Češke, Grčije in Nemčije. Sodelovanje, izmenjava znanja ter pretok informacij z, državami v tem projektu so zelo pomembni. Same aktivnosti med državami sedaj potekajo na področju poizvedb: na CRMG zbiramo analize dobrih praks iz regij, ki že imajo takšne projekte. Nato sledi študija pridobljenih dobrih praks, ki bo dala določen vpogled v kapitalsko in upravljalsko strukturo tovrstnih skladov ter mehanizmov za oceno rizičnosti projektov, v katere bo sklad vlagal svoja sredstva. Na tem zadnjem področju lahko kar nekaj izkušenj implementiramo iz področja delovanj garancijskih shem, ki delujejo v Sloveniji. Lahko zaključimo, daje ta trenutek še težko napovedati, kdaj bo sklad semenskega kapitala v resnici zaživel, na PC Domžale pa se bomo potrudili, da bomo v projekt vključili kar največ perspektivnih in inovativnih podjetniških idej tudi iz občine Domžale. Nataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale O urejanju in rabi prostorov nekdanje Knjižnice Domžale Objavljen bo razpis Skupna površina objekta nekdanje Knjižnice Domžale, pritličja in nadstropja, je cca 720 ni2. Glede na sklep Občinskega sveta Občine Domžale ( 27. seja, 29. junij 2005) je določeno, da se objekt nameni za delovanje društev, zavodov, političnih strank in drugih neprotitnih organizacij, ki delujejo v občini Domžale. Tako je bilo med drugim že dogovorjeno, da se vanj preselijo politične stranke ter Center za mlade Domžale, saj je treba prostore na Ljubljanski 70 sprazniti zaradi potreb Centra za socialno delo Domžale. Trenutno potekajo v spodnjih prostorih stavbe v Domžalah na Ljubljanski cesti 58 večja vzdrževalna in ureditvena dela. Urejeni bodo trije konferenčni prostori, namenjeni vsem uporabnikom Občine Domžale, in jih bo mogoče najeti. Za ureditev teh prostorov je Občina Domžale že v lanskem proračunu zagotovila 20 mio SIT Konferenčne prostore bo mogoče uporabljati takoj po koncu ureditvenih del, v njih pa bo mogoče izvajati manjše prireditve, predavanja, sestanke, izobraževanja in druge dogodke. V zgornjih prostorih bodo urejene manjše pisarne, ki jih bo občina začeli urejati po sprejemu Proračuna Občine Domžale za leto 2006. Jeseni naj bi bila vrsta pisarn, za katerih ureditev bo občina predvidoma porabila 20 mio sit, pripravljena za oddajo, ki bo opravljena na osnovi izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Slamniku. Pri oddaji prostorov bodo upoštevana tudi določila Odloka o oddaji prostorov v najem. Najemniki naj bi tako plačevali najemnino ter materialne stroške ter skrbeli za redno vzdrževanje, občina pa bo financirala investicijsko vzdrževanje ter upravljanje objekta s sredstvi, pridobljenimi iz najemnin. • Urad županje Povabilo Imate idejo, predlog, kako bi imenovali objekt nekdanje Knjižnice Domž.ale na Ljubljanski cesti 58, za katerega je bila sprejeta odločitev, da se nameni za delovanje društev, zavodov, političnih strank in drugih neprofitnih organizacij v občini Domžale. Sporočite ga UredniStvu Slamnika. Hvala. Občina Domžale 9 Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. ki šteje 350 zaposlenih. Proizvajamo kakovostno pohištvo iz masivnega, pretežno hrastovega lesa, namenjeno zahtevnim kupcem. Večino proizvodov prodamo na ameriškem in zahodnoevropskih trgih, kjer smo>se v zadnjem obdobju uveljavili z blagovno znamko European Wood Classics. Iščemo več MIZARJEV (m/ž) za zahtevna dela v proizvodnji (strojna obdelava, montaža izdelkov, površinska obdelava). Pogoji: končan Izobraževalni program za mizarja ali lesarskega tehnika (po programu 3+2). Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. STROJNIKA KOTLA (m/ž) za kurjenje in nadzor obratovanja toplovodnega kotlovnega sistema na lasno biomaso in kurilno olje. Delo poteka v treh izmenah. Pogoji: IV. stopnja strokovne Izobrazbe kovinarske, strojne ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali III stopnja strokovne izobrazbe kovinarske ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Zaželen je opravljen strokovni izpit za strojnika kotla. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas nI Izključena. Za dodatne informacije se obrnite na našo kadrovsko službo tel.: 01 / 724 09 30 alie-mail: kadri@lip-radomlje.si Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 15 dni po objavi na naslov LIP Radomlje d.d , Pelechova 15,1235 Radomlje SLAMNIK - januar 2006 stran 7 ■■Mi DOMŽALE S predsednico Medobčinskega društva invalidov Domžale Pridružite se nam in skupaj z nami bogatite življenje Medobčinsko društvo invalidov Domžale je v letu 2005 slovesno praznovalo svojih prvih trideset let. Ob jubileju je krmilo društva prevzela predsednica Vida Pcrne, ki sem jo povprašala, kako društvo vstopa v leto 2006. Lahko rečem, da je iz neznatnega števila ustanovnih in seveda delovnih članov društvo zraslo in danes povezuje člane invalide in člane, ki podpirajo društvene aktivnosti, v skupnem številu 2100. Število invalidov še narašča, saj smo priča številnim nesrečam, tako na cesti kot doma, pa tudi v podjetjih. Kakšna jc vloga vašega društva? Izrek pravi, da človeka lahko razume le tisti, ki ima enake oz. podobne probleme. S svojim delom smo že zdavnaj ugotovili, da je naše delovanje nujno in upravičeno, med glavne naloge pa štejemo, da članom invalidom nudimo pomoč pri vzpostavitvi neodvisnega življenja - še zlasti ležkim in nepokretnim invalidom; zagotavljamo osebno in socialno pomoč, pomoč za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih, pri ohranjevanju psihofizičnih sposobnosti, kjer jim pomagamo z rekreacijo in športom, veliko pa našim članom pomeni tudi druženje z namenom kulturnega in družabnega življenja. Čeprav morda ta predstavitev zvezni uradno in suhoparno, to v naravi pomeni, da vsak član, ki si naše pomoči želi, to tudi dobi. S kakšno organiziranostjo zagotavljate svoje delovanje? Z obiski na domu, pogovori in svetovanjem, tudi finančnimi pomočmi ter organiziranimi druženji. Ker društvo obsega člane iz petih občin, ki so bile nekoč del skupne občine Domžale, je razsežnost terena zelo velika. Potrebno je veliko poverjenikov in prostovoljcev, ki nudijo pomoč pomoči potrebnim. Poverjeniki so posredniki, ki posameznikom, delovnim organizacijam in drugim prinašajo informacije o delu društva, ob tem pa zbirajo prostovoljna donacijska sredstva za izdajo letnega koledarja društva in druge aktivnosti. Posebej KOLEDAR MDI DOMŽALE je vsako leto zelo pomemben. Se strinjam, saj na njem natisnemo vse dejavnosti oz. program društva za tekoče leto, dobijo pa ga prav vsi naši člani. Za kaj vse porabite finančna sredstva? Sredstva, pridobljena s prostovoljnimi prispevki, društvo porabi za reševanje problemov težkih in socialno šibkih invalidov. Komisija za socialna vprašanja v društvu na osnovi prispelih prošenj določi način reševanja in pomoč. Lahko rečete, da so člani z delom društva zadovoljni? So, saj se nekateri tudi pisno zahvaljujejo, vedno pa so seveda tudi taki, ki jim način dela Medobčinskega društva Domžale ne ustreza. Ob tej priložnosti vabim*vse, da se pridružite aktivnemu delu društva, sodelujete pri akcijah, s finančno pomočjo ali prostovoljnim delom, in spoznali boste, daje v krutem delu življenja skrit okus sladkosti - delati dobro, i Povabilo na kakšne posebne aktivnosti? Že sedaj bi povabila vse naše sedanje in bodoče člane, da se nam pridružijo pri aktivnostih v novih prostorih v Domžalah, na Ljubljanski cesti 106 a. Povabljeni tudi na tradicionalno srečanje invalidov, ki bo letos 1. aprila, veseli pa smo tudi, ker bomo letos prvič organizirali tudi državno prvenstvo v streljanju v Trzinu. Naša želja je tudi, da vse člane in članice, pa tudi bralce lokalnih časopisov v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin čim bolje obveščamo o naših dejavnostih ter jih tudi na tak način pritegnemo v naše delo. Še kaj za konec? Vabim vse, ki bi želeli, da se nam pridružite in se prepričate, da sodelovanje v Medobčinskem društvu invalidov Domžale pomeni prijetnejše življenje - kljub invalidnosti. Drugače pa - Ostanite zdravi! Hvala za pogovor. Vera Vojska Mešani pevski zbor Groblje Gostovanje v Belgiji in na Nizozemskem Na pobudo g. Lojzeta Rajka, našega prejšnjega župnika iz Jarš, smo se pevci in pevke MePZ doblje s člani dramske skupine odločili, da v času slovenskega kulturnega praznika - Prešernovega dneva, razveselimo in s svojimi nastopi obogatimo Slovence v delu Belgije in Nizozemske, predvsem tam, kjer imajo slovenska društva. Tako seje 2. februarja 2006 avtobus s triinštiridesetimi potniki odpeljal na petnajst urno vožnjo proti kraljevini Belgiji. Naša prva postojanka je bila pred Evropskim parlamentom, kjer sta nas že čakali asistentka go- spe dr. Romane Jordan Cizelj, Veronika Jeras, ter gospa Irena Zagajšek. ki sta nam najprej dokaj obsežno predstavili oddelke ter delo naših poslancev, potem pa sta prijazno odgovarjali še na vsa naša vprašanja, ki pa jih ni bilo malo. Odpravili smo se seveda tudi v veliko kongresno dvorano, kjer smo izkoristili priložnost ter imeli svoj prvi neuradni nastop. Zapeli smo slovensko pesem. Da pa ne bo pomote, dvorana je bila prazna. Čas je tekel in mi smo bili že pripravljeni za svoj prvi nastop. V Slovenskem pastoralnem centru smo peli pri maši ter imeli tudi krajši kulturni program, nato pa smo se po ulicah Bruslja odpravili do Slo- Društvo vojnih invalidov Domžale Delovno leto 2005 Predsednik Društva vojnih invalidov Domžale, Jože Brodar, ki društvo uspešno vodi že drugi mandat, je 5. januarja 2006 sklical prvo sejo Upravnega in Nadzornega odbora. Na sestanku so ugotovili, da so poslovni prostori na Ljubljanski cesti 36 trenutno najbolj pereč problem, ker društvo nima svojih prostorov, temveč jih ima v najemu. Prostore uporablja šest najemnikov, društvo pa si želi za redno dejavnost svoje prostore. Problem je, ker se mora društvo s te lokacije izseliti v najkrajšem možnem času. Kam? Na cesto ali v gozd?! Iščemo nove prostore z razpisom in nakupu le-teh po ugodni ceni. Ker društvo DV1 Domžale nima dovolj lastnih sredstev, se je obrnilo na Zvezo DVI Slovenije v Ljubljani s pismeno prošnjo za finančno pomoč pri nakupu novih poslovnih prostorov. Društvo je sprejelo finančni plan, ažurirani so vsi seznami članov društva s statusom invalida. Potrebno je pridobiti nekaj novih članov; več nas bo, močnejši bomo. Podatke je zbrala v.d. tajnica Ivanka Jevšnik, za kar seji zahvaljujemo. Občni zbor bo v drugi polovici meseca aprila. V letuje umrlo deset članov društva, pogrebov so se udeležili tudi predstavniki našega DVI Domžale, se poklonili njihovemu spominu s svečami, cvetjem in praporom. V lanskem decembru in januarju letos je delegacija DVI obiskala vse člane na domovih in v domovih upokojencev, težje invalide, bolnike v domači oskrbi, jih skromno obdarila in se z njimi pogovarjala. m ■^1 "lpr A S| ■^■■■■1 j Mesec januarja smo obiskali najstarejšo našo članico. Frančiško Lapanje, ki je praznovala 97. rojstni dan v Domu upokojencev v Domžalah, ji čestitali za življenjski jubilej. Jože Novak venske hiše, kjer smo imeli enourni kulturni program, v katerem so se prepletale slovenske pesmi ter krajši odigrani prizori naših slovenskih pesnikov in pisateljev. Nastopa se niso udeležili samo naši poslanci in njihovi predstavniki, ampak tudi tuji predstavniki. Naslednje jutro smo si pod odličnim vodstvom g. Stanija Rovinška ogledali mesto Bruselj ter vse njegove zanimivosti. Po kratkem, a pestrem ogledu, smo se odpeljali proti Maasmechelen-u, kjer smo imeli mašo ter po maši kulturni program. Potem pa smo odšli v Naš dom, kjer so nas z večerjo, ki je bila prav tako enkratno pripravljena, pogostila tamkajšnja društva. Med večerjo in po njej pa smo se skupaj tudi poveselili. Naslednje jutro nas je čakal še zadnji nastop. Odpeljali smo se v Heer-len na Nizozemskem, kjer je bila maša. Tam že 77 let deluje slovenski mešani zbor Zvon, s katerim smo tudi skupaj zapeli. V kongresni dvorani Evropskega parlamenta smo zapeli prvo pesem. In ker se vsaka lepa stvar enkrat konča, se je tudi naše popotovanje bližalo koncu. Začeli smo s pesmijo in prav je bilo, da smo tako tudi zaključili. V prostorih Društva Zvon smo odpeli še zadnjo pesem, se poslovili ter sedli na dolgo vožnjo nazaj proti domu. To gostovanje je pustilo lep pečat tako našim gostiteljem kot tudi nam. B.L In vendar se premika Prenova SPB-1 Že dobro leto je minilo, odkar smo zadnjič poročali o pripravah za prenovo največjega stanovanjsko poslovnega kompleksa v Domžalah - pa tudi v Sloveniji - SPB-I. Navzven še vedno ni zaznati nič novega in otipljivega, razen občasne zamenjave napisa na posameznem lokalu, ki je spet dobil novega lastnika. Tudi zunanja urejenost jc še vedno več ali manj enaka, kvečjemu je vmes nastal še kakšen nov samovoljni »ocvirek«, kot na primer zunanji bife pri Lekarni Domžale. In vendar so se lani intenzivno nadaljevale aktivnosti lako v projektni skupini za prenovo SPB-I, ki jo je pred časom imenovala županja Občine Domžale, kakor tudi v skupnosti lastnikov, Z zelo aktivnim odborom predsednikov zborov lastnikov po posameznih stavbah. Tudi vodstvo Občine Domžale je bilo zelo aktivno, saj je končno uspelo zaključiti nekajletne napore za nakup visoke samohodne motorne lestve, ki jc izrednega pomena prav za zaščito in reševanje ljudi v tem kompleksu. Predlanski požar v SPB-1, kjer je bilo nujno reševati stanovalce po zunanji lestvi, je z vso silo pokazal na veliko ranljivost in občutljivost področja požarne in splošne varnosti v SPB-I in tudi v drugih večjih soseskah z visokimi stavbami v Domžalah in v širši okolici. Občina Domžale je tako zagotovila večino od preko 120 mio SIT za ta prepotrebni nakup Požarna varnost v SPB-1: kako naprej ?! Projektna skupina, skupnost lastnikov SPB-I in upravnik Gradalis d.o.o. so na področju požarne varnosti po več razpravah ugotovili, daje bila v letu 200 f sicer že i/delana po naročilu Občine Domžale idejna študija požarne varnosti z oceno ogroženosti in izdelanimi smernicami za odpravo osnovnih pomanjkljivosti. Požarni inšpektorje prav lako v zadnjih letih z odločbo naložil skupnosti lastnikov nujno odpravo vrste pomanjkljivosti glede zagotavljanja požarne varnosti. Omenjena študija in ugotovitve požarnega inšpektorja so pokazale, da je celoten kompleks SPB-I en sam požarni sektor, kjer je gradbeno tehnična povezanost stavb in posameznih delov takšna, da tega kompleksa brez večjih gradbenih in tehničnih posegov ni mogoče ločiti na več požarnih sektorjev z ločenimi sistemi zagotavljanja tako požarne varnosti kot obrambe. Skupaj s strokovnjaki Centra za požarno varnost s Količe-vega smo ugotovili, da nalog za bistveno izboljšanje sistema požarne varnosti v SPB-1 ni možno niti pripraviti niti začeti izvajati, če ne bodo zagotovljeni naslednji pogoji: - skupnost lastnikov mora pridobiti in imenovati strokovnega koordinatorja za zagotavljanje splošne in požarne varnosti, ki bo stalno skrbel za pripravo in izvedbo večjega števila zelo različnih ter strokovno in finančno Zahtevnih nalog na tem področju, - izdelati je potrebno celovito požarno študijo (elaborat) in projektno dokumentacijo, ki bo omogočila izvedbo vseh nujnih tehničnih in gradbenih posegov v skladu s smernicami iz že omenjene idejne študije, - skupnost lastnikov mora imenovati stalno strokovno komisijo za zagotavljanje požarne in splošne varnosti, . v kateri bosta sodelovala poleg predstavnikov lastnikov tudi predstavnika Občine Domžale s področja civilne zaščite in Centra požarne varnosti s Količevega. Odbor skupnosti lastnikov, upravnik in projektna skupina so pripravili in uskladili vse osnove za razpis in izbiro stalnega zunanjega strokovnega koordinatorja požarne in splošne varnosti, ki bo na podlagi pogodbe angažiran za določeno dobo na tem področju ob usmeritvah in nadzoru dela s strani strokovne komisije, ki je že bila imenovana. Tako lahko že v marcu 2006 pričakujemo začetek organiziranega in sistematičnega dela na tem območju, ki ga bo financirala skupnost lastnikov iz skupnega rezervnega sklada. Rezervni sklad seje v tem primeru že pokazal kot pravi in učinkovit inštrument za takojšnjo izvedbo nujnih ukrepov za bistveno izboljšanje stanja na tem področju. Omeniti je potrebno tudi sicer majhno, pa vendar pomembno tehnično in finančno novost: končno je bila izvedena tehnična ločitev hidrat-nega omrežja znotraj SPB-ja z zunanjim omrežjem na obrobju, kar je pomembno zlasti glede obremenjevanja s stroški porabljene vode lastnikov SPB-1. Vpis etažne lastnine končno tik pred zdajci Najtrši oreh v zelo zapleteni problematiki priprav za začetek prenove SPB-1 je bila nedvomno izdelava vseh podlag za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, kakor tudi v kataster stavb. Neurejen vpis lastnine stanovanj in poslovnih prostorov ter solastnine skupnih delov, prostorov in naprav je povzročal in še povzroča vrsto neugodnih posledic za vsakega posameznega lastnika, kakor tudi za skupnost lastnikov kot celoto in zbore lastnikov po posameznih stavbah. Zaradi neurejenega vpisa lastninske pravice tako za stanovanja in poslovne prostore, kakor tudi za skupne prostore, dele in naprave, je nedvomno znižana njihova vrednost na trgu, saj so novi potencialni lastniki ali kupci vedno bolj pozorni na neurejen pravni položaj nepremičnin. Številni potencialni kupci se v takšnem položaju sploh ne odločajo za nakup ali pa zahtevajo, da se plačilo dela kupnine odloži do ureditve vpisa dela etažne lastnine. Ena najbolj očitnih negativnih posledic dosedanjega neurejenega lastninskega stanja v ŠPB-1 so bile tudi številne »črne« nezakonite zasedbe skupnih hodnikov in zunanjih površin s strani posameznih lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov, brez. soglasja in dogovorov z drugimi lastniki, ali pa ignoriranje pogojev sicer dogovorjene začasne uporabe skupnih površin, kot seje to zgodiio v letu 2005 z že omenjenim »ocvirkom« pri lekarni. V sedanjem neurejenem lastninskem položaju tudi ni bilo možno zagotavljati dovolj učinkovite varnosti v skupnih pasažah pred samovoljnimi vdori in parkiranji vozil posameznih lastnikov poslovnih prostorov, kakor tudi preprečevati samovoljno postavljanje reklam in klima naprav na fasade ter na druga mesta. Na tem mestu je potrebno zaradi napačnih informacij v javnosti ponoviti sicer že nekajkrat povedano dejstvo: vpis etažne lastnine so pred osmimi leti naročili sami lastniki preko takratnega upravnika Grasto d.o.o. izvajalcu Beton projekt Zagorje d.o.o. in tudi plačali, povprečno po 40.000.00 SIT predplačila. Za to delo ni bila nikoli zadolžena projektna skupina Občine Domžale, katere naloga je bila priprava dokumentacije in drugih osnov za fizično prenovo SPB-1, zlasti bodočih javnih površin v pritličnih pasažah. Zaradi številnih zapletov in počasnosti izvedbe s strani izbranega izvajalca pa seje projektna skupina potem nenačrtovano dejansko morala vključiti v pomoč in sodelovati pri reševanju številnih vprašanj priprav za izvedbo vpisa etažne lastnine. Na dodatno zamudo v pripravah za vpis etažne lastnine je vplivala še zamenjava prejšnjega upravnika Grasto d.o.o. z novim upravnikom, kakor tudi poslovne težave pogodbenega nosilca vpisa etažne lastnine. Tako je moral Grasto d.o.o. skleniti za dokončanje tega dela novo pogodbo in založiti del potrebnih sredstev (16 mio SIT). Občina Domžale pa je medtem naročila geodetsko odmero bodočih javnih površin - pasaž, in sicer 10.000 m2 od skupno 18.000 m2 zemljišč v tem kompleksu. Izvajalca vpisa etažne lastnine, g. Mirko Sušnik in odvetnik g. Aleksander Ostružnik iz Trbovelj, sta v letih 2004 in 2005 končno pripravila projekte etažne lastnine tako daleč, da so sedaj vse stavbe vpisane v kataster stavb na Geodetski upravi RS in ima vsako stanovanje ali poslovni prostor svojo identifikacijsko številko. Pridobila sta pogodbe od velike večine lastnikov, tako da bosta v naslednjih dveh mesecih lahko pripravila za vsakega lastnika poseben sporazum o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja z družbo SGP Gradnje p.o. - v stečaju. V tem sporazumu bodo dokončno ugotovljene lastninske pravice vsakega lastnika na njegovem stanovanju ali poslovnem prostoru, skupni deli, prostori in naprave ter solastninski delež vsakega lastnika na zemljiščih in drugih skupnih delih. Tako lahko pričakujemo, da bodo do poletja 2006 podpisane vse listine, ki bodo osnova za predlaganje vpisa etažne lastnine. Ko bo večina lastnikov v SPB-1 podpisala navedene sporazume in s tem soglašala tudi z določbo o prenosu pasaž na Občino Domžale, bodo ustvarjeni tudi pogoji za podpis pogodbe med Občino Domžale in SGP Gradnje po.-v stečaju, ki ga zastopa stečajni upravitelj, odvetnik g. Pensa iz Ljubljane, glede prenosa lastninske pravice na tem delu zemljišč oz. pasaž. Sele na ta način bo končno izpolnjen osnovni pogoj, da se v naslednjih letih začne prenova tako pasaž kakor tudi drugih delov SPB-1 Sedaj smo končno prepričani, da bodo v letošnjem letu zaključena vsa pripravljalna dela na tem področju in da se z letom 2007 lahko začne dejanska prenova znotraj in zunaj SPB-1. Tudi to bo zelo zahteven proces, tako organizacijsko kakor tudi finančno in izvedbeno. Nosilec tega procesa bo skupnost lastnikov, Občina Domžale pa na območju pritličnih pasaž. Projekti za prenovo pasaž bodo letos dokončani, manjka samo še požarna študija. Projekti bodo ponovno javno predstavljeni. Po letih zapletenega dela in številnih zapletih vidimo luč na koncu tunela. Toda Avgijev hlev še ni očiščen. Končno bomo vedeli in vpisali, čigavo je kaj v SPB-I in imeli izdelan prvi del dokumentacije za prenovo. Drugi del čiščenja se bo lahko končno začel. V naslednjih štirih letih bi morali biti vidni rezultati tako za same lastnike, kakor tudi za veliko število dnevnih obiskovalcev. K sprotnemu boljšemu obveščanju vseh zainteresiranih bo prispevala tudi stalna informacijska točka v eni od prečnih pasaž, ki bo urejena v letošnjem letu. Franci Gerbec. vodja projektne skupine IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIM STRANK stran 8 Pridružite se nam Mladi liberalni demokrati Mlada liberalna demokracija je organizacija, ki združuje ljudi, katerim so skupni ideali, vrednote, želje in vera v uspešno prihodnost trenutne mlade generacije. Mlade liberalne demokratke in demokrati se zavedamo, da smo predvsem mladi, ki svoj prosti čas namenjamo nečemu, v kar verjamemo. Družba mora po našem prepričanju zagotoviti mladi generaciji priložnost, v kateri moramo imeti vsi mladi enake možnosti za razvoj in oblikovanje samostojne življenjske poti. V Mladi liberalni demokraciji smo "aktivni v zavzemanju za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje človekovega dostojanstva; zavzemamo se za civilno družbo kot družbo svobodnih in sovbodomiselnih posameznic in posameznikov ter pravno državo s poudarjenimi zagotovili za varstvo pravic vseh vrst manjšin. Nas cilj je nazorski in politični pluralizem, ki izključuje monopol katerekoli ideologije, doktrine ali stranke (skupine), politika enakih možnosti, osebna, nazorska, duhovna in politična strpnost ter politika miru in nena-silja. Zavzemamo se za preprečevanje vseh vrst diskriminacij, socialno laično državo, kulturno identiteto in pluralnost kulturnega izražanja, še posebej pa poudarjamo skrb za varstvo okolja na vseh področjih življenja, zlasti ekološko usmerjeno gospodarsko politiko in utrjevanje ekološke zavesti. Posebej smo se v zadnjem času s konkretnimi aktivnostmi zavzemali za medijsko neodvisnost, sodelovali smo v akciji Vsi drugačni, vsi enakopravni, začeti že v 90-letih, ki je še danes zelo aktualna; definirali smo svoj odnos do zgodovine, se vključili v različne dobrodelne akcije, sodelujemo v različnih mednarodnih projektih ter se udeležujemo srečanj mednarodnih liberalnih organizacij ter sodelujemo pri oblikovanju njihove politike in dela. Svojemu poslanstvu in aktivno- LDS hal*a DtmtmRAOi* SLOV* H\jt stim vedno poskušamo dodati zabavo in druženje. Verjamemo, da lahko kot velika ekipa dobro delujemo le, če se med sabo poznamo, razumemo in pri delu tudi zabavamo. V Mladi liberalni demokraciji se oblikujejo prijateljstva, ki presegajo meje politike. V sklopu prostočasnih aktivnosti organiziramo koncerte, družabna srečanja in večerne zabave, izlete, športne dogodke, piknike ipd. Nasploh je vsaka akcija, ki jo izvajamo, tudi povod za spoznavanje in sproščenost. Vemo, da smo združeni, veseli in sproščeni močnejši. MLD Domžale V zadnjem času smo bili aktivni v zvezi z odločitvijo, da se v Irak pošlje tudi slovenske vojake. S tem se Slovenija postavlja na zemljevid potencialnih terorističnih ciljev. Tako so ogrožena življenja vseh državljanov Republike Slovenije doma in vseh tistih, ki delajo na podlagi pogodb v drugih državah po svetu, predvsem na Bližnjem vzhodu. Z odločitvijo Vlade RS se ne strinjamo, saj smo prepričani, da bi Slovenija kot enakopravna partnerica zveze NATO lahko veliko bolje izkoristila svoj položaj. Slovenija mora vztrajati pri pokončni drži na mednarodnem področju in ne sme popuščati pritiskom posameznih držav. Dolgoročni razvoj Slovenije vidimo v politiki mirovništva in nenasilja ter v povezovanju z evropskimi zavezniki, ne pa v sodelovanju v vojnah nekoga drugega. MLD Domžale Janez Drnovšek -socialni demokrat (po prepričanju)! Le koga v naši širni deželi ne presenečajo v zadnjem času Številne pobude s strani našega predsednika, ki so pompozno prestopile Kučanove okvire »prvega na vasi,« saj so naravnane precej bolj kozmopolitsko. Najprej javnost pozitivno preseneti s svojo aktivistično držo do sudanske pokrajine Darfur, nemalo zatem pa izvede za marsikoga precej sporno potezo, s pomilostitvijo Danila Kovačiča, bivšega direktorja Casinoja Hit Gorica. Če je s prvo potezo »poenotil narod,« ga je z drugo ponovno razdelil, vendar je slednje potrebno videti še v nekoliko širšem kontekstu. »Poteza Darfur« ustreza državnikom svetovnega formata in je s svojo humanostjo v tem »ponorelem svetu« vredna vsega spoštovanja. Čeprav so tudi glede tega zlobni jeziki namigovali, da gre že za začetek vnovične predsedniške volilne kampanje in četudi bi bilo temu resnično tako, si lahko le želimo, da bi večina izvoljenih predstavnikov ljudstva na tak način vodilo svoje predvolilne aktivnosti. Tudi druga poteza je na nek način »dejanje usmiljenja,« nekaj kar bi lahko storil denimo kak papež, vendar ima pri nas tudi predsednik republike vsa pooblastila za tovrstno akcijo. V tej potezi pa je vendarle nekoliko težje razbrati kaj je na stvari. Vse slovensko tožilstvo je na nogah. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo s podobnimi primeri, ki bodo na nek način pomenili »oškodovanje družbenega premoženja?« Ali je o čem takem v današnjih časih sploh še smiselno resneje razpravljati? Gre res za »zadnjo pokoro« človeka, ki je končal v instituciji za duševno bolne? Je njegova bolezen zgolj domnevna? Pri ukvarjanju S takimi vprašanji dokaj hitro zdrsnemo na teren morale, ki pa je dokaj spolzek. Vendar naš Janez je to potezo izvedel ravno v pravem času, tj. takoj po praktično vsesplošnem nacionalnem konsenzu glede Darfurja, kar je politično zelo modro, saj gre za tako rekoč »perfect timing«. Pridobljeno zaupanje je sicer takoj vnovčil, vendar moram ob tem še dodati, da sem tudi sam dovolj »naiven,« da meje pridobil na svojo stran. Nič manj presenetljiva pa tudi ni poteza o njegovem izstopu iz LDS-a in ustanovitvi civilno-družbene pobude »Gibanje za pravičnost in razvoj«, s čimer je širši javnosti prav tako poslal močan signal. Se njegovi pogledi tako zelo razlikujejo od politične Uradne ure so vsako sredo od 16. do 17. ure na sedežu stranke na Ljubljanski 70. tet: 01/724 13 16. stranke, kateri je uspešno predsedoval dobro desetletje? Ali je pač sodobna geostrateška slika sveta taka, da je človek lahko dosti bolj učinkovit - v smislu nudenja konkretne pomoči, če ni član nobene politične stranke? Mislim, da drži slednje, saj je namignil, daje politika že »zastarel koncept.« Tudi sam sem se nedolgo nazaj znašel pred odločitvijo, ali naj prevzamem predsedstvo občinskega odbora politične stranke, ali naj po drugi strani, popolnoma izstopim in se preneham ukvarjati s politiko. Za razliko od Drnovška, sem se odločil za prvo varianto, kar je pomenilo tudi formalen vstop v politično stranko (do takrat sem bil zgolj član podmladka). Moram reči, da še danes ne vem, kaj bi bilo bolj pravilno, vendar istočasno za svoje dejanje sprejemam kompletno odgovornost. Predvsem pa človeka vedno znova preseneti inertnost in počasnost zadev, ki se gibljejo znotraj političnega prostora. Zaradi nepojmljive birokracije (ki pa je večini politikov v interesu, saj tačas mirno lahko opravljajo kakšne »svoje zadeve«), je za vsako najmanjšo spremembo potrebno čakati tako dolgo, da ti je na koncu že vseeno. Ideja za katero si bil sprva tako zelo zagret, se ti sploh ne zdi več pomembna, saj z nasprotne strani ne zaznaš nobene (politične) volje. Kot bi imeli ljudi »za norca.« Ponovno se naivno vprašaš, zakaj se ljudje sploh ukvarjajo s politiko, ob tem pa molčiš, ker poznaš odgovor že vnaprej. Najbolj aktualno pa se mi zdi naslednje vprašanje: zakaj imajo ravno ljudje, ki so »pri koritu« vedno tako zelo »zavezane roke?« Če zato, ker so člani določenih političnih strank, potem se ne piše dobro. No, še vedno pa se lahko izvede kakšna »poteza Drnovšek.« Žiga Čamernlk Predsednik 00 SO Domžale Ustanovljen Občinski odbor Mlade Slovenije Novi predsednik je postal Nejc Heine N Si Vsako novo leto je čas za nove začetke. V Domžalah se je na novo - po nekaj letih nedelova-nja - ustanovil občinski odbor Mlade Slovenije (podmladek N.Si), ki se bo poskušal v prihodnosti čim bolj izkazati ter pripomoči k upoštevanju želja mladih. V četrtek, 19. 1. 2006, je v sejni sobi Nove Slovenije, na Ljubljanski cesti 70 v Domžalah, potekala ustanovna seja, kjer so se izvolile glavne funkcije občinskega odbora. Te so: predsednik: Nejc Heine, podpredsednik: Domen Lavrič, sekretarka: Ana Beno, sekretar: Tadej Bolta in stiki z javnostjo ter računalništvo: Peter Karlovšek. Nadalje je pogovor tekel v smeri projektov in načrtov, ki se bodo izvajali v naslednjih mesecih, predvsem pa bo poudarek na aktivnosti za mlade, kot so na primer razne delavnice, natečaji, stojnice in podobno. Te seje so se udeležili tudi predstavniki regijskega sveta, predsednik regijskega odbora Matej Tonin ter predsednik Mlade Slovenije, Robert lic. Ko pa že govorimo o podmladku Nove Slovenije, je prav, da predstavimo tudi predsednika Roberta lica, ki ima za seboj že dolgo, trinajstletno dobo delovanja na področju politike. Začel je že pri 15. letih. Sprva je bil pri Mladih Krščanskih Demokratih - najprej na lokalni ravni, pozneje pa je postal tudi njihov glavni tajnik. Kas- neje je bil eden izmed ustanovnih članov Mlade Slovenije, štiri leta je deloval kot generalni sekretar. Danes pa je - od zadnjega kongresa v letu 2005 - tudi predsednik Mlade Slovenije. Sam pravi, da bo poskušal v tem mandatu podmladek narediti še bolj aktiven, kot je bil do sedaj, da bo lahko še naprej pomagal stranki pri uresničevanju njenih programskih ciljev . Tudi nas bo pri uresničevanju ciljev na lokalni ravni naprej gnal njegov moto: korak za korakom! Le tako se daleč pride. B.O., N.SI ^LkaB Minister Janez Podobnik s sodelavci Javna tribuna o okolju, o prostoru in o politiki Minister Janez Podobnik: Poenostavitve pri pridobivanju dovoljenj že v letošnjem letu V sredo, 1. februarja, nas je obiskal predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Člani SLS smo že več mesecev zaznavali, da je med soobčani kar nekaj vprašanj in problemov s področij, kot so: stavbna zemljišča, stanovanjska problematika, strategija Slovenije v ohranjanju narave ter vode, odpadki, raba energije, dimnikarstvo... - ki jih pokriva prav to ministrstvo. Ker so ponavadi odgovori strokovnih služb in uradov zelo suhoparni ter neosebni, smo imeli namen omogočiti postavljanje vprašanj neposredno »iz ljudstva« na vlado. Glede na polno dvorano Kulturnega doma v Dobu ter ob dejstvu, da smo pravzaprav izčrpali vsa vprašanja, smo lahko zagotovo zadovoljni. Minister Podobnik je s seboj pripeljal tudi svojo strokovno ekipo: Metko Černelč, generalno direktorico Dircktorata za prostor, mag. Bernardo Podlipnik, vodjo Sektorja za javne službe varstva okolja ter dr. Petra Skoberncta s Sektorja za varstvo narave, tako daje bil v svojih odgovorih in pojasnilih lahko zelo konkreten in aktualen. Presenečeni smo bili nad odzivom, ki je napovedoval veliko zanimanje za našega gosta - to seje potrdilo z do zadnjega kotička napolnjeno dvorano -nikakor pa nismo bili presenečeni nad temami, ki so se izkazale kot problematične. V prvi vrsti je to vprašanje plačevanja nadomestil za nezazidana stavbna zemljišča, kije v zadnjem letu neprijetno presenetilo predvsem kmetovalce. Minister je pojasnil, da do sprejetja nove davčne reforme ne bo sprememb glede tega načina obdavčenja. Izkazalo pa se je, da so resnično najbolj problematična prav zemljišča okrog kmetijskih gospodarskih poslopij, še posebej na zaščitenih kmetijah. Kmetovalci nimajo namreč prav nobenega namena ta zemljišča prodajati ali pozidati, pa vseeno plačujejo relativno visoke davke. Soglasna je bila ugotovitev, da bi bilo potrebno takšna zemljišča izvzeti iz plačevanja nadomestil za nezazidana stavbna zemljišča. Razpravo smo nadaljevali z obravnavo problematike odlagališč za odpadke, še posebej zato, ker smo se nahajali v neposredni bližini deponije Dob. Vsi postopki umeščanja deponij v prostor so zelo zapleteni, saj imajo pri presoji vplivov deponije na okolje pravico sodelovati tudi stranski udeleženci. Mag. Podlipnik je povedala, da se tega problema še kako zavedajo, vendar je bila glede prihodnosti optimistična. V nadaljevanju je dr. Skoberne na kratko predstavil strategijo »Natura 2000«, ki ureja varovanje narave z. direktivami LU. V Sloveniji je kar 36% ozemlja v varovanih območjih, vendar pa ne gre za klasična zavarovana območja, tako da gre čez »na-luro« lahko tudi npr. cesta. V naši občini je primer Ihanska jama, kjer gre za varovanje netopirja. Konkretno to pomeni, da je potrebno varovati njegovo zatočišče in hrano, vse drugo, kar tega ne moti, na se lahko izvaja. Pri Prevojskih in Ccšcniških gmajnah pa naj se ohrani barje. Slovanska ljudska stranka Preostanek javne tribune, kar dobro uro, pa smo nadaljevali z vprašanji iz publike, ki jih je »odprla« županja Cveta Zalokar - Oražem osebno, (ilede cestninske postaje v Krtini je Podobnik poudaril, da upa, da državna podjetja, kot je DARS, ne gradijo na črno, je pa vse odvisno od definicije, ali je cestninska postaja pomožni objekt ali ne. Jože Nemec iz Društva za varstvo okolja Domžale Kamnik je pozval k poenostavitvi in bolj prijaznim postopkom pri pridobivanju raznih dovoljenj. Glede Dvorana Kulturnega doma na Močllnlku je bila polna tega jc minister Podobnik napovedal pozitivne spremembe že v letošnjem letu. Direktorica čistilne naprave ga. Burica jc opozorila predvsem na cene posojil pri okoljskih investicijah, mlad kmetovalec Franc Pečnik s Količcvega pa na nerazumno visok komunalni prispevek, ki bi ga moral plačati ob selitvi kmetije. Občan iz Zej je spraševal o postopkih pri ravnanju z gradbenimi odpadki in delom inšpekcijskih služb v zvezi z omenjeno problematiko. Ponovno je bilo opozorjeno na območja brez javnega vodovoda v naši občini (Brdo, Kolo-vec). Podobnik je predlagal črpanje sredstev iz skladov EU za te namene, vendar pa so predpogoj predhodno zbrana soglasja, služnostne pravice in gradbena dovoljenja. Po dobrih dveh urah smo naše srečanje zaključili ter se pred dvorano ustavili še na klepetu ob toplem čaju, kuhanem vinu in piškotih. Minister Janez Podobnik pa je obljubil, da bodo na vsa vprašanja, ki so jih udeleženci pisno postavili predhodno ali na sami tribuni, tudi pisno odgovorili. Na izpolnjevanje te obljube bomo tudi kot občinski odbor Slovenske ljudske stranke Domžale še posebej pozorni. Rok Ravnikar Občinski odbor N.Si Domžale vabi na Okroglo mizo na temo Kaj prinašajo reforme? ki bo v torek, 21. februarja 2006, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Osrednji gost bo finančni minister in predsednik Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke dr. Andrej Bajuk. Vabljeni vsi, ki vas zanima, kaj obetajo predlagane reforme, kako bodo vplivale na našo prihodnost in ki želite dobiti informacije iz prve roke. stran 9 DOMŽALE SDS Domžale bo zmagovalka lokalnih volitev jpg Konec letošnjega leta bodo potekale volitve svetnikov in svetnic v novo sestavo občinskega sveta, volili pa bomo tudi novega župana ter člane Svetov KS. Na podlagi javnomnenj-skih raziskav lahko v tem trenutku zapišemo enako trditev, kot smo jo zapisali pred volitvami v Državni zbor leta 2004 - SDS bo zmagovalna stranka. Seveda uspeh ne bo prišel sam od sebe, tega se zavedamo tudi v SDS Domžale. Zato se aktivno pripravljamo na lokalne volitve, izbiramo ustrezne kandidate in pripravljamo volilni program ter program konkretnega razvoja občine v mandatnem obdobju 2006-2010. Dosedanjih 12 let (trije mandati) ene politične opcije je bilo več kot dovolj in zato je, tudi v Domžalah, že skrajni čas, da se uvedejo spremembe, nove, sveže ideje in projekti. Ugotavljamo namreč, da se je politična opcija, ki trenutno vlada v občini, že pred časom iztrošila. Ne more ponuditi nič novega. Mi pa imamo vrsto novih idej ter predlogov, kako izboljšati našo občino. Zato Z optimizmom zremo v prihodnost, ko bomo, skupaj s sorodno mislečimi političnimi strankami, prevzeli vodenje naše občine. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale 10. kongres Slovenske demokratske mladine 21. januarja 2006 je na Otočcu potekal 10. kongres Slovenske demokratske mladine - SI) M na novi poti, ki smo se ga udeležili tudi predstavniki OO SDM Domžale. Novo vodstvo so na novo politično pot pospremile spodbudne besede podpredsednika SDS in evropskega poslanca dr. Miha Brejca in predsednika vlade ter predsednika SDS gospoda Janeza Janše. Po njegovih besedah največji podmladek med redkimi v sebi združuje domoljubje in humanizem, ki ga na slovenskem političnem področju delata res edinstvenega. Svoj mandat je zaključila dolgoletna predsednica SDM in poslanka DZ, ga. Alenka Jeraj, in vodenje podmladka prepustila Nikolaju Oblaku iz Sevnice, ki bo od sedaj naprej vodil 10-članski izvršilni odbor in več kot 5000-članski podmladek, ki bo po njegovih besedah postal 'najmočnejši in najboljši'. Ob tem mu bodo pomagali novoizvoljeni člani izvršilnega odbora: Andrej Korpar, Jure Kristan, Zoran Mojškerc, San-dra Letica, Polonca Zor, Žiga Konjar, Tomaž Lisec, Gregor Itorvatič, Jernej Zakošek in Andrej Kopušar. ¿1 l/flrv Poleg sprememb statuta in programa SDM so delegati sprejeli resolucijo z naslovom ODGOVORNOST, s katero Slovenska demokratska mladina pozdravlja pogumno odločitev slovenske vlade, da v Irak napoti pripadnike Slovenske vojske, ki bodo imeli nalogo usposabljati pripadnike iraških varnostnih sil. Usposobljene in motivirane iraške varnostne sile. podvržene civilnemu nadzoru, so v tem trenutku edina pot k zagotovitvi miru in stabilnosti v Iraku. Ob tem se sprašujemo, ali je Irak na poti stabilnosti? Verjamemo, da je. V naši mladinski organizaciji ocenjujemo odločitev vlade tudi kot prispevek Slovenije pri graditvi globalnega partnerstva demokratičnih držav. Zavedati se moramo, da je iraška vlada pozvala članice svobodnega sveta, da ji pomagajo pri stabilizaciji razmer. Na njihovo prošnjo smo se bili dolžni odzvati. Se več. K dejanju nas zavezujejo resolucije Organizacije združenih narodov. Slovenija pa se ne pridržuje koaliciji voljnih in v Iraku ne bo okupacijska sila. ' Biti globalno odgovoren ne pomeni turistično potovati po evropskih prestolnicah in uničevati tujo lastnino, ampak pomeni, da podpreš urejanje zadev s konstruktivnimi ukrepi. Napotitev slovenskih inštruktorjev je pravilen odgovor. Naš prispevek bo odpravljal posledice diktatorskega režima in terorističnega divjanja. Predsednik 00 SDM Domžale Gregor Horvatlč Pogovor z Jakobom Smolnikarjem; kmetovalcem, občinskim svetnikom in predsednikom OO SLS Domžale Kdo pozablja na kmetijstvo? Kako ste sprejeli dejstvo, da je v predlogu proračuna občine Domžale za postavke na področju kmetijstva namenjenih le 40% lanskoletnih sredstev? Tega dejansko sploh ne morem sprejeti. Ob prvem branju predloga letošnjega proračuna sem bil šokiran. Težko je predvideti vse posledice, dejstvo pa je, da so bila že do sedaj sredstva za kmetovalce težko dosegljiva. Če so bile nekatere postavke neizčr-pane, to nikakor ne pomeni, da se morajo ukiniti, pač pa jih je potrebno pripraviti na tak način in v takšni obliki, da so za potencialnega uporabnika dosegljive. To je glavni pogoj. Kako vidite vlogo kmetijstva v občini Domžale? Kol kmetovalec in občan bi rekel, da je vloga veliko večja, kot ga kaže trenutni odnos do kmetijstva v naši občini. Površinsko gledano kmetovalci tako ali drugače oblikujejo dobršen del podobe naše občine, še posebej kulturne krajine; če se že komu zdi gospodarski vidik kmetijstva zanemarljiv Kmetovalci so pravzaprav najcenejša »komunalna služba« in »hor-tikulturni urejevalec prostora«. Še vedno čakamo na ponudbo za cenejšo in gospodarnejšo izvajanje te službe, pa da bo prav tako delala 24 ur na dan in 365 dni v letu! Zakaj bi morala občina namenjati proračunska sredstva za kmetijstvo? Že v času preoblikovanja kme- tijstva in prilagoditev novim zakonskim ureditvam v povezavi z EU bi morala občina sama začutiti pomen obdelanosti pokrajine in podeželja z vidika lokalne skupnosti ter ohranitev dolgoletne tradicije ter vse to skušala v dovoljenih okvirih vzdrževati. Velikokrat lahko slišim med vrsticami, da če kmetje nimajo denarja, naj zemljo kar prodajo. Kdor zmore gledati širše, spoštuje pomen kmetijstva v vsakem okolju in mu kaj takega ne pride niti na misel. Kdor čuti ta pomen, mu je odgovor na zgornji »zakaj?« kristalno jasen. velikih objektov v prostor. Pri pozidavah, kjer je na območju naše občine dinamika še posebej velika, je pritisk na kmetijske površine izredno močan. Obžalujem, če kdo meni, da je moje prizadevanje škodljivo za kmetijstvo na našem lokalnem področju. Vse pobude, ki so prišle do mene, sem vedno prenesel naprej in jih mislim tudi v bodoče. Stališča sem tudi z argumenti zagovarjal. Vedno še posebej občutim težave malega človeka, saj predobro poznam pota do njegovega kosa kruha. Politične trgovine za nekaj tisočakov se pa zagotovo nisem imel in nimam namena iti. Hvala. Slovenska ljudska stranka Pojavile so se tudi govorice, da ste za zmanjšanje sredstev krivi vi osebno, saj se kot svetnik niste uklonili večini, in ta vas je zato »kaznovala« z znižanjem sredstev za področja, za katere se največkrat zavzemate. Kakšen je vaš komentar? Ob teh govoricah se čutim prizadetega in žalostnega. Ob vsem prizadevanju in težkih besedah, ki sem jih mnogokrat »požiral« na račun zagovarjanja pozitivnega pomena kmetijstva, se mi takšni zaključki absolutno ne zdijo pošteni. Pri mnogih projektih sem seveda opozarjal na problematiko umestitev Rok Ravnikar Dr. Brejc podprl idejo o ustanovitvi Evropske orkestrske akademije V Mariboru je 20. januarja 2006 potekala predstavitev projekta Evropske orkestrske akademije, ki se je je udeležil tudi poslanec Evropskega parlamenta, dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED). Evropska orkestrska akademija bo imela sedež v Mariboru in bo v svoje vrste vabila najboljše diplomante različnih evropskih glasbenih konservatorijev, kasneje pa je predvidena tudi ustanovitev orkestra EU. Gre za prvi evropski projekt te vrste, njegovi pobudniki pa so dirigent Jan Latham-Koenig, poslanec Evropskega parlamenta Sli nan Stevenson (EPP-ED) ter Georg von Opel. Dr. Brejc je idejo o ustanovitvi Evropske orkestrske akademije podprl, saj projekt, kot je dejal, za Slovenijo predstavlja odlično priložnost, da se umesti v središče evropskega glasbenega dogajanja. Eden od ciljev projekta je namreč ustvariti evropski orkestrski center, v okviru katerega bi veljali najvišji standardi kakovosti pri izbiri in izobraževanju glasbenikov. Delovanje Evropske orkestrske akademije bo tako pripomoglo k večji prepoznavnosti Slovenije, povečal se bo tudi njen ugled v evropskih kulturnih krogih. Projekt podpirajo tudi številni drugi ugledni posamezniki, med drugim nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, nekdanji predsednik Odbora za kulturo Evropskega parlamenta Michel Rocard, nekdanji nemški predsednik Richard von Weizsäcker, poslanec v belgijskem parlamentu, in nekdanji belgijski premier Jean Luc Dehaene ter mnogi drugi. Dr. Brejc na konferenci v Mariboru o problematiki ilegalnega priseljevanja Poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/ EPP-ED) je 20. januarja 2006 sodeloval na konferenci o problematiki ilegalnega priseljevanja, kije potekala v okviru evropskega projekta VIP School. Projekt vodi Urad za integracijo Marburg - Biedenkopf iz Nemčije, njihov slovenski partner pa je Andragoški zavod Maribor, ki je tokratno konferenco tudi organiziral. Kot je v uvodnem govoru poudaril dr. Brejc, je v zadnjem času povsod po Evropi veliko pozornosti namenjene problematiki priseljevanja in azila. Članice EU želijo zakonodajo s tega področja poenotiti tudi na evropski ravni in s tem zagotoviti potrebno mednarodno zaščito osebam iz tretjih držav, ki se iz različnih vzrokov zatečejo k njim, hkrati pa poskrbeti za ustrezni nadzor nad priseljevanjem. Tem temam se posveča veliko pozornosti v Evropskem parlamentu, premalo pozornosti pa se namenja vzrokom za priseljevanje v EU. "Tudi če nadzor nad mejami poostrimo do takšne mere. da naredimo tako rekoč nov berlinski zid. ne bomo rešili problema ilegalnega priseljevanja. Treba se je osredotočiti na države, iz katerih ti priseljenci prihajajo in jim ponuditi politično in gospodarsko sodelovanje," je še dejal dr. Brejc. Slovenija je križišče različnih migracijskih poti, z vstopom v EU pa je poleg prehodne postala tudi ciljna država. "Priseljenci v Sloveniji ostajajo nespremenljivo dejstvo, zato se moramo potruditi, da jim omogočimo učinkovito vključitev v našo družbo. Človek se ne odloči zlahka, da bo zapustil svoj dom, kar moramo upoštevati tudi pri oblikovanju ustrezne zakonodaje s področja priseljevanja. Zato naj bodo pravila jasna in naj se dosledno spoštujejo, postopki naj bodo čim krajši in čim bolj enostavni, natančno naj bodo opredeljene razlike med prosilci za azil, ekonomskimi priseljenci in začasnimi begunci. Le tako bomo namreč lahko omejili zlorabe pravice do zaščite in jo podelili le tistim, ki jo resnično potrebujejo." je zaključil dr. Brejc. Katarina Cullberg Uresničevanje ciljev Lizbonske strategije V Bruslju je zadnji dan januarja in prvi dan februarja 2006 potekalo srečanje članov Evropskega parlamenta s poslanci nacionalnih parlamentov držav članic na temo doseganja ciljev Lizbonske strategije. Evropski parlamentarci kot tudi predsednik Evropske komisije, gospod Barroso, podpredsednik gospod Verheugen in predsednik visoke skupine neodvisnih strokovnjakov za Lizbonsko strategijo, gospod Wim Kok, so se sestali z več kot 120 predstavniki nacionalnih parlamentov, da bi okrepili demokratično voljo in ovrednotili napredek in izvedbo lizbonskih reform zlasti na naslednjih področjih: • na znanju temelječa družba; • izpopolnjevanje notranjega trga; • trg delovne sile, ki temelji na vključevanju in krepitvi socialne kohezije; • podjetništvu naklonjeno okolje. Prvi del srečanja z naslovom Diskusija o pripravah in uvajanju akcijskih načrtov na evropski in nacionalnih ravneh je imel cilj pregledati, kako so v vsaki posamezni državi članici nacionalni parlamenti vklju- čeni v proces priprave in sprejetja Nacionalnih programov reform za doseganje ciljev Lizbonske strategije, kakšne so metode aktiviranja in sodelovanja na nacionalni ravni ter kakšne aktivnosti so bile že pod vzete za učinkovito izvedbo reform. Drugi del srečanja z naslovom Prihodnost akcijskih načrtov - priprava na pomladansko srečanje Evropskega sveta 2006 je imel cilj preučiti alternativne oblike in možnosti za učinkovitejše sodelovanje na evropskem nivoju glede izvajanja ciljev Lizbonske strategije, kakšno podporo lahko Evropska unija nudi posameznim članicam, kako se lahko razvija medparlamentarno sodelovanje, ki bi omogočilo uporabo najboljših praks ter kako izboljšati informiranje širše javnosti. Svoje poglede na uresničevanje ambicioznih ciljev oziroma povečevanje gospodarske rasti v Evropi je podal tudi predsednik Evropske komisije. Jose Manuel Barroso. Kot eno izmed štirih prioritet Evropske unije je poleg investicij v inovacije, razvoja malih in srednje velikih podjetij ter ustvarjanja delovnih OBVESTILO Krajane in krajanke obveščamo o novi pridobitvi kraja. Večer pred slovenskim kulturnim praznikom smo odprli vrata KNJIŽNICE IHAN. Podružnica Knjižnice Domžale je urejena v starih prostorih župnijskega doma in nas vabi, da jo obiščemo in med ponujenimi knjigami izberemo tisto, ki nas bo s svojo vsebino popeljala v zanimiv, prijeten, prijazen, drugačen svet. Delovni čas knjižnice: ponedeljek od 15. do 18. ure torek od 15. do 18. ure četrtek od 12. do 15. ure petek od 15. do 18. ure V knjigah so lepota, znanje, moč in sanje. Vabljeni na ogled, izposojo in druženje v prostore nase knjižnice. Krajevna skupnost In Kulturno društvo Ihan mest. omenil tudi učinkovito integracijo energetskega trga. Na slednje se je odzvala slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj (SDS, EPP-ED), ki se je strinjala z navedenimi prednostnimi nalogami in izpostavila potrebo po večji integraciji energetske politike. Le-ta bo postopoma zagotovila varno in zadostno dobavo energije, skrb za okolje in povečala konkurenčnost v sektorju. »Pomemben korak na področju energije je bil že storjen,« je povedala evroposlanka. »in sicer s sprejetjem odločitve, da se leta 2007 povsem odpre trg električne energije in plina.« Dr. Jordan Cizljeva je poudarila, da bo to »povzročilo določene organizacijske spremembe, vplivalo na cene energije in povzročilo spremenjene tokove finančnih sredstev. Znotraj tega procesa moramo biti še posebej pozorni, da bo imela od njega koristi celotna družba. Odpiranje trga kapitala in storitev je'le del uvajanja skupnega notranjega trga, ki pomeni prost pretok storitev, kapitala, blaga in delovne sile. Zavedati se moramo, da je za uravnotežen gospodarski razvoj EU in najširšo podporo pri uvajanju notranjega trga le-tega potrebno usklajevati na vseh štirih področjih. Vzporedno z drugimi integracijskimi procesi se mora odpreti tudi trg delovne sile.« Viktorija Jeras Darko Rudi NASI POSLANCI stran 10 O cestninah in kreditih Na januarski seji Državnega zbora smo poslanke in poslanci obravnavali soglasje in istočasno tudi poroštvo k rekordni zadolžitvi Darsa za izgradnjo avtocest v višini več kot milijarde evrov (oziroma 247 milijardah tolarjev). V obrazložitvi vlada pojasnjuje, da naj bi Dars dolg vrnil v 25 letih predvsem s povišanjem pobrane cestnine zaradi uvedbe elektronskega cestninjenja. Ob tem se prav gotovo postavlja vprašanje o smotrnosti tako velikanskega zadolževanja (ki presega zneske slovenskega deleža dolga v bivši JUGI), čeprav se seveda vsi strinjamo, da je gradnjo avtocest le potrebno pospešiti. Doslej se je vseskozi zelo pazilo na primemo razmerje med lastnimi viri (proračun, cestnine) in dolgovi, letos pa je Vlada RS drastično zmanjšala delež sredstev proračuna na skromnih 8 milijard tolarjev, denar namenila drugim projektom in vsebinam, izpad sredstev pa nadomestila s krediti. Pri tem mnogi opozarjajo, da bo dolgove težko vračati le z zbranimi cestninami, ker pa bo poroštvo za kredit dala država, se postavlja tudi bojazen, ali ne bomo na koncu dolgove plačevali še leta in leta - najbrž tudi naši potomci. Ker pa je tudi vprašanje cestninjenja v zadnjih letih vseskozi zelo aktualno tudi za občanke in občane Domžal, želim predstaviti nekaj ugotovitev, zaradi katerih se mi poraja dvom o izvedljivosti in iskrenosti obljub Darsa, da bo kredite lahko vračal s pobrano cestnino, seveda pa je to tudi posredno stališče Ministrstva za promet in Vlade RS , ki vse omenjene poteze podpirata in z njimi soglašata. 1. Elektronsko cestninjenje je v resnici edina in primerna rešitev za vrsto nakopičenih problemov na tem področju, saj bo prineslo pravično cestninjenje za vse uporabnike po prevoženih kilometrih. Trenutno vlada popolna zmeda, saj imamo istočasno zaprt sistem (primorski krak), odprt sistem, ki povzroča izmikanje plačevanju in določene regije in mesta proteži-ra (npr. celjsko), druge pa polno cestnini (npr. Slovenske Konjice) ter načrt za izgradnjo 5 dodatnih cestninskih postaj, od katerih sta zgrajeni le dve (Lukovica, Krtina). Toda številna dejstva govorijo o tem, da pravega in iskrenega namena za uveljavitev elektronskega sistema v resnici ni, saj je na primer v letošnjem letu za ta namen v proračunu le sila skromnih 700 milijonov, minister Božič je sprva napovedoval, da bo uvedeno v letu 2007, potem so to prestavili na leto 2008, na seji Odbora za promet v Državnem zboru pa je izjavil, da polno uveljavitev načrtujejo v letu 2010. Sama močno dvomim tudi v to najbolj oddaljeno možnost. 2. Obstoječi sistem odprtega cestninjenja, ki bo očitno ostal še kar nekaj prihodnjih let, s poljubno izbranimi čelnimi cestninskimi postajami, povzroča pravi kaos. Slovenski davkoplačevalci, ki smo doslej prispevali večino sredstev za gradnjo avtocest, smo upali, da se ceste gradijo zato, da bi se po njih vozili. Toda dejstvo je, da se večina šoferjev temu izmika, povečuje se promet po lokalnih in regionalnih cestah. Tako smo v Domžalah naredili analizo podatkov prometa na avtocestnem uvozu Krtina v času pred odprtjem cestninske postaje (april) in po njenem odprtju v septembru. V jutranji konici je promet upadel za 58 %, v popoldanskem času pa celo za 78 %. Stroka je izmikanje napovedala v višini do rfajveč 30 %. Cestninska postaja v Krtini, katere gradnja je stala okoli 540 milijonov tolarjev, letno prinaša okoli 80 milijonov pobrane cestnine. In morda seje za nekaj deset milijonov tolarjev tudi povečal priliv na čelni postaji v Kompo-ljah, vsekakor pa s takšnimi »premišljenimi« investicijami ne bodo nikoli zagotovili dovolj sredstev za vračilo kreditov. 3. Zaradi odmikanja uvedbe elektronskega cestninjenja je koalici- ja obljubila, da bo preučila tudi možnost začasne uvedbe vinjete, zlasti njene ekonomske upravičenosti. Analiza, ki jo je po naročilu Vlade RS izdelal v aprilu 2005 UMAR (Urad za makroekonomske analize) in je pod njo podpisan »reformist« dr. Janez Sušter-šič. je prava strokovna blamaža, ki ne more skriti namena, da mora zaključek prinesti negativno mnenje. Dovolite, da opozorim na nekaj zgrešenih predpostavk. Analiza izhaja iz predpostavke (in na to so preračunani stroški izdelave, trženja in distribucije), da bi začasna vinjeta veljala le dve leti - 2006 in 2007, potem pa bi bilo uvedeno elektronsko cestninjenje - to glede na zgoraj povedano ne bo res. Med stroške uvedbe vinjet so všteli tudi stroške obstoječih cestninskih postaj in rušenja že zgrajenih ter 400 brezposelnih delavcev s cestninskih postaj (sicer pa bodo ti tako ali tako postopoma ostali brez dela tudi ob uvajanju elektronskega cestninjenja). Strokovnjaki so pri oceni uporabnikov predpostavljali, da bi vinjeto kupila le tretjina tujcev, ki po cestah vstopijo v Slovenijo, kar se že laiku zdi nerealno nizko. Nenavadna je tudi primerjava, ki govori o stroških porabe časa, saj je pri vinjetah napeta na maksimum, pri cestninah pa zminimalizirana (npr. s predpostavko, da bo v prihodnjih dveh letih kar polovica voznikov začela uporabljati ABC sistem), saj naj bi bil povprečni čas postanka na cestninski postaji med eno in dvema minutama, niso vštete tudi nove čelne cestninske postaje. Znano je, da bo od Šentilja do Obale kar osem čelnih cestninskih postaj. Tako je razmerje stroškov na tem segmentu manj kot 1:2. Prav tako pri cestninjenju ni nikjer izračuna vrednosti obrabe in poškodovanja lokalnih in regionalnih cest zaradi izmikanja vožnji po avtocesti, ki je precejšnje. No, zato je na koncu rezultat primerjave stroškov med vinjeto in sedanjim cestninskim sistemom jasno v prid ohranjanju sedanjega zmedenega in krivičnega sistema. Vinjeta naj bi povprečno letno predstavljala strošek med 15.800 - 23.900 milijonov SIT (povprečje 19.800) , cestninjenje pa med 16.500 - 19.400 milijonov SIT (povprečje 18.000). Na osnovi takšne kvazi analize se je torej Vlada RS odločila, da odstopi od ideje uvajanja vinjet. Ko sem predlagala, da bi naročili revizijo omenjene analize pri neodvisnih tujih strokovnjakih, so me člani Odbora za promet iz vladajoče koalicije, zavrnili. 4. Z letnim programom izgradnje AC za leto 2003 je bila zaradi povečanja pobrane cestnine sprejeta odločitev, da se zgradi 5 dodatnih cestninskih postaj. Dve sta zgrajeni (Krtina, Lukovica), za tri (Vo-grsko. Vodice in Ivančna Gorica) pa je minister za promet, dr. Božič, na Odboru za promet zatrdil, da jih ne bodo zgradili. Menda zaradi premajhnih finančnih učinkov, večkrat pa je tudi poudaril, da zaradi pritiskov lokalnega prebivalstva. Naj ob tem omenim, da je tudi lokalno prebivalstvo na domžalskem močno nasprotovalo in še vedno nasprotuje zgrajenim cestninskim postajam, pa so vseeno zgrajene - celo več, po našem trdnem prepričanju so zgrajene kot črne gradnje, brez kakršnega koli dovoljenja. V luči tematike vračanja dolgov pa ostaja neod-govorjeno vprašanjej na kakšen način bo pokrit izpad omenjenih sredstev pobrane cestnine v naslednjih letih. Če je takšno nenačelno delovanje vzorec bodočih ravnanj Darsa, potem bomo, glede na dano poroštvo, kredite odplačevali vsi slovenski davkoplačevalci in ne bodo zbrani od cestnin. Cveta Zalokar- Oražem, poslanka v DZ Napotitev štirih vojaških častnikov oz. podčasnikov v Irak Dejstvo je, da Slovenija prevzema vse bolj aktivno vlogo v mednarodnih organizacijah in misijah, ki si prizadevajo za vzpostavitev varnosti in miru, predvsem na območju vzhodne Evrope, zato se je pojavila tudi potreba po ureditvi pravnih pogojev za napotitev oseb v mednarodne organizacije in mednarodne civilne misije. V javnosti pa se pojavljajo tudi številne dezinformacije o napotitvi štirih častnikov naše vojske v Irak. Kljub temu, da je javno mnenje o tej napotitvi izredno pozitivno, pa določene (margi-nalne) skupinice in nekatere (nekdaj vladajoče) politične stranke oz. njihovi podmladki okrog tega izvajajo pravi medijski pomp in (anti)reklamo. S tem seveda največ škodijo samim sebi, pa vendarle tudi ugledu naše države. Zato je potrebno kljub vsemu povedati nekaj besed na to temo. Slovenija se je dalj časa odzivala na predloge NATO v zvezi z angažiranjem pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Predsedniki držav in vlad, članic NATO, so se na vrhunskem zasedanju v Istanbulu 28. in 29. junija 2004 dogovorili o okrepljeni vlogi NATO. NATO naj bi nudil pomoč pri urjenju iraških varnostnih sil (vojakov, policije, varnostnikov) v Iraku in zunaj njega. Ključna elementa za odločitev sta bila: - resolucija Varnostnega sveta OZN (1546) z dne 08.06.2004, ki poziva države članice OZN in mednarodne organizacije, naj prispevajo svoje sile za stabilizacijo razmer v Iraku - zaprosilo začasnega iraškega predsednika vlade Ilyada Allavvja generalnemu sekretarju NATO Jaa-pu de Hoop Schefferju, da NATO nudi iraški vladi podporo v obliki usposabljanja in tehnične pomoči. Sevemoatlantski svet (NAC) je 21. septembra 2004 na podlagi ugotovitev ocenjevalne misije in vojaškega nasveta sprejel vodilno, vendar omejeno vlogo NATO pri izvedbi usposabljanja iraških varnostnih sil z vzpostavitvijo Centra za usposabljanje, izobraževanje in doktrino, vključno z vso ustrezno podporo za delovanje tega centra. Predlagane so bile tri oblike izvajanja usposabljanja, in sicer v Iraku, izven Iraka ter koordinacija pri zagotavljanju opreme. Misija NATO (NTM-I) seje začela 16. decembra 2004 z ukazom vrhovnega poveljnika za Evropo (SACEUR). Cilj pomoči je nudenje pomoči iraški vladi pri usposabljanju iraških varnostnih sil, da bodo sposobne prevzeti varnostne naloge na celotnem ozemlju Iraka. NTM-I v okviru svojih pristojnosti izvaja naslednje naloge: - usposabljanje in svetovanje višjega častniškega in štabnega osebja iraških varnostnih sil, - pomoč pri vzpostavljanju iraške vojaške akademije; - koordinacija nacionalnih prispevkov za usposabljanje in opremljanje iraških varnostnih sil; - načrtovanje in vzpostavitev iraškega poveljstva za usposabljanje. Cilj misije je letno usposobiti in ustrezno opremiti 1.500 iraških častnikov. Vodilno načelo misije je, da ima pri misiji NATO svetovalno vlogo ■ . I ...'.': in vlogo nudenja pomoči, odločitve pa sprejemajo Iračani sami. Države, članice NATO, ki trenutno sodelujejo v NTM-I, so: Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Islandija, Italija, Litva, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Turčija, Združeno kraljestvo in ZDA. Po podatkih iz začetka januarja 2006 navedene države v NTM-1 sodelujejo s skupaj približno 200 osebami. Vlada Republike Slovenije je 24.06.2004 v izhodiščih za udeležbo delegacije Republike Slovenije na vrhunskem zasedanju v Istanbulu napovedala, da bo o konkretnem prispevku Republike Slovenije razmišljala po odločitvi Zavezništva o vsebini njegove vloge pri stabilizaciji v Iraku, in sicer na podlagi ocene varnostne situacije in ocene o tem, kako lahko Republika Slovenija najbolje prispeva k umirjanju razmer v Iraku. Na zasedanju je predsednik Vlade RS (to je bil tedaj Anton Rop, LDS !!!) najavil sodelovanje Republike Slovenije v NATO misiji usposabljanja iraških varnostnih sil (NTM- I) v tretji državi. Najava prispevka Republike Slovenije je bila konkretizirana s sklepom Vlade RS 18. novembra 2004. Vlada je soglašala s ponudbo do petih inštruktorjev Slovenske vojske za usposabljanje iraških varnostnih sil v tretji državi. Osmega aprila 2005 je Sevemoatlantski svet sklenil, da se usposabljanje v Jordaniji oz. v drugih državah regije ne bo izvajalo v okviru NATO misije usposabljanja iraških varnostnih sil (NTM-1). Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo na podlagi preučitve možnih oblik sodelovanja Republike Slovenije v NTM-I in na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN 1546 in odločitev Sever-no-atlantskega sveta predlagata, da Republika Slovenija napoti štiri pripadnike Slovenske vojske v NATO misijo usposabljanja iraških varnostnih sil (NTM-I) v Irak, v skladu s potrebami, kot so jih na zaprosilo Iraka definirale vojaške oblasti NATO. Pripadniki Slovenske vojske bodo v okviru NTM-I delovali v Centru za usposabljanje, izobraževanje in doktrino v Al-Rustamiyah. Skupina štirih častnikov oziroma podčastnikov bo v NTM-I delovala v okviru zaščitenega in posebej varovanega centra za usposabljanje Al-Rustami-yah v bližini Bagdada, kar zagotavlja tudi njihovo varnost. Naši častniki oziroma podčastniki bodo opravljali pomembne in odgovorne naloge na področju administrativno-tehnič-nega in logističnega usposabljanja. Pri tem velja še posebej izpostaviti, da naloge NATO ne vključujejo bojnih nalog niti sodelovanja v operacijah koalicijskih sil. Operacije, ki jih izvajajo koalicijske sile, niso povezane z NTM-1. Naloga koalicijskih sil je vzpostavljanje in zagotavljanje varnosti v Iraku, naloga NMT-1 pa nudenje pomoči iraški vladi pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS mag. Franc Capuder Jz poslanskih klopi! Ko boste to prebirali, bo za nami že praznovanje kulturnega dneva, ki ga praznujemo kot spomin na življenje in delo našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Smo eden redkih narodov, ki z državnim praznikom še posebej poskušamo poudariti pomen kulture in kulturne dediščine. Pričakoval bi tudi, da k temu sodi tudi kulturno in strpno obnašanje v družbi, vendar vsi ugotavljamo, da je te vrednote čedalje manj na vseh področjih našega življenja. Januarsko zasedanje državnega zbora je trajalo kar dva tedna in se je zavleklo v prvo polovico meseca februarja. Na vrsti so bile "udarne" teme: plače javnih funkcionarjev, zakon o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, več zakonov s področja sodstva in javnega tožilstva, zakon o poroštvu in najemu kredita za DARS ter letni program družbe DARS. Z ureditvijo plač funkcionarjev in direktorjev bo določena orientacija, ki bo olajšala kolektivna pogajanja, hkrati pa bo urejen tisti del plačnega sistema, kjer vlada in državni zbor nista vezana na kolektivna pogajanja. Vlada zato ocenjuje, da je čim prejšnja ureditev plač v segmentu funkcionarjev in direktorjev pomembna. Veljavni zakon predvideva, da se pričnejo plače izplačevati po novem zakonu najkasneje tri mesece po sprejetju vseh podzakonskih aktov in sklenitvi kolektivnih pogodb. V 52. členu je določena izjema, da se pričnejo plače direktorjev, ne glede na sprejem drugih aktov, izplačevati po novem zakonu najkasneje s 1.3.2006, s čimer naj bi čim prej vzpostavili urejen sistem plač te skupine zaposlenih. Skupaj z zakonom, smo sprejeli tudi odlok o plačah funkcionarjev, s katerim smo bili vsi funkcionarji od poslancev pa do županov razporejeni v plačne razrede. Za primerjavo naj navedemo, da so predsednik države, predsednik vlade, predsednik državnega zbora, predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča v najvišjem, 65. razredu. Poslanci smo postavljeni v razrede od 55. do 62. Po odloku se bodo bistveno popravile tudi plače županom predvsem manjših občin. Po sprejetem odloku bo plača župana občine s številom prebivalcev do 5000 določena v 49. razred, podžupana pa v razred od 34. do 41. Odločitev je v rokah župana glede na obremenjenost podžupana. Naj vas na koncu še obvestim, da imam vsako drugo sredo v mesecu, od 18. do 19. ure v prostorih OO NSi Domžale na Ljubljanski cesti 72 (nasproti avtobusne postaje), odprto poslansko pisarno. Prisrčno vabljeni. mag. Franc Capuder, poslanec NSI Krščanske ljudske stranke v DZ CS? Si V rcf/icfi uta C tiici.t if á& vami Ä âaaaW, JmÀ Ltanl S Kristino Brodnik o problemih mladinskih organizacij v lokalnih skupnostih Javni zavod, ki bi združil mladino pod eno streho Domžalčanka Kristina Brodnik je v letu 2005 z odliko diplomirala na Fakulteti za upravo v Ljubljani Njen mentor, ki ga Kristina zelo pohvali, je bil dr. Stane Vlaj. V diplomskem delu se je lotila problematike mladih ter njihove organiziranosti v lokalni skupnosti, posebno skrb pa je namenila predlogom za njihovo boljšo organiziranost in dek> v občinah. V pogovoru sem želela izvedeti predvsem za rešitve ki jih ponuja za boljše delovanje mladih, katere različne mladinske organizacije vsaka po svoje skušajo privabiti v njim namenjene prostore, jih zbuditi iz pasivnosti in vključiti v različne dejavnosti. Je dovolj organizirati aktivnosti za mlade? Ne, pomembnejše je, kakšne so te aktivnosti, ki morajo biti ustvarjene glede na želje mladih. Vključevanje mladih v organizacijo sčasoma pripelje do tega, da se ustvari izkušen in perspektiven kader, ki lahko deluje v dobrobit mladine in celotne regije. Žal pa se generacije mladih vključenih v mladinsko delo hitro menjajo, povprečno na dve do štiri leta in če ni poskrbljeno za novosti in ni mesta za nove kadre, lahko hitro ostane prazen prostor. Mlade je treba sproti seznanjati z njihovimi statusnimi možnostmi, kot je na primer status prostovoljca, organizatorja prireditve, člana katere izmed organizacij. Delo v mladinskih organizacijah naj bi postal trend, ki bo mladim poleg lastnega zadovoljstva prinašal tudi ugled med sovrstniki. V mladinske prostore pa je potrebno pritegniti tudi bolj nadarjene in izstopajoče dijake, študente in posameznike, da bi lahko v klubu našli izziv in primerne vsebine. Ugotovila si, da so značilnosti današnje mladine apatičnost, neza-interesiranost za družbena dogajanja, podaljšana pot v odraslost, ki sega daleč čez trideseta leta, podaljšan čas šolanja, brezposelnost in posledično kasnejše ustvarjanje lastne družine ter selitev v svoje stanovanje. Kako se je to zgodilo ? Današnja mlada generacija, ki je dobila ime »Generacija X«, je demografsko gledano v manjšini; in se giblje med problemoma podaljšane ekonomske odvisnosti od staršev in zgodnejše psihosocialne neodvisno- Kristlna Brodnik sti. Mladi so stalno pod pritiskom grozeče nezaposlenosti, ko končajo šolanje, kar ima za posledico socialno izoliranost, oziroma vezanost na zaprte mreže svojih družin in sorodnikov. Tako postajajo družbeno nepomembna skupina in izgubljajo družbeno moč in vpliv, kar vodi v socialno izolacijo. Kljub temu, da se svet globalizira in individualizira, oziroma zato še toliko bolj, pridobivajo na pomenu lokalne skupnosti in lokalne mladinske organizacije, ki jih mladi še toliko potrebujejo. Kljub pregovorni apolitičnosti mladih, se še vedno zanimajo za družbene probleme, ki so vezane predvsem na konkretno okolje v katerem živijo, ekologijo, ipd. Na mladih stojijo družbeni problemi države, kot so stanovanjska stran 11 MLADI Poroka vMKC Akumulator Kot »grom z vedra neba« se je zgodila poroka kar sredi MKC Akumulator. »Vzel se je« eden pionirjev in glavnih ideoloških protagonistov tega zavoda - legenda, ki je ni potrebno omenjati, da bi vedeli, za koga gre (vsaj tisti, ki nam ni vseeno). Sam dogodek je bil tudi dober izgovor, da se »plač« pospravi od vrha do tal. »Glancalo« seje kot že dolgo ne, kar pomeni, da tudi alternativna mladina iz MK('-ja jemlje tovrstne zaveze »smrtno resno.« Za izvedbo pa je bilo potrebno zadostiti tudi zahtevnim občinskim kriterijem. V MKC-ju seje sicer dogajalo že marsikaj, vendar take zavzetosti ni bilo moč čutiti še nikoli. Angažirani so bili prav vsi razpoložljivi kadrovski potenciali; vse za počasitev človeka, ki je (poleg še nekaterih) na nek način »placu« navdihnil življenje MKC akumulator februar 06 in i mi ISolvh: (klavnica CSO 19. l/Btad/ EZ3X 13h ikata park, aladl gladu]« filmov v akumulatorju I koncert 2Q.a./JKHi/ lih delavnic«: kcrtndn cm tka (040 503 SOI) 22. l/m/ 17» - delavnica: interpretacija tekstov J033 508 OeO) l?h ' Ivh: račetek delavnice vidam anontale 22.2./CM/ 17a - Mtamia delavnica: Maadw [041 W? Mv| 20h - potopisno predavanja Sedocn mesecev na ladji Kamnik 25.2./aoJb/ *h lih: delavnic* CSD pustna maska 20h pustno rajanji: iMh delavnica: J04O5O3 5O1] Ll/m/ 17h • delavnica: interpretacija tekstov fM MR 060f tin 15. 3./Mit; 20lt PllfelehahaT vaA- wwiWAltnniBlator.org ali pa kar točno tam. in je z njim povezan vse od samega začetka. Vsekakor bi lahko rekli, da seje v MKC-ju uresničil tudi del njegove vizije, ki pa je le redkokdaj taka, kot bi človek pričakoval. Angažma, ki ga človek namenja drugim ljudem, je v vsakem primeru omejen. Sploh, če si kruh služiš v kakšni podobni ustanovi, kjer se prav tako pusti ogromna količina lastne kreativne energije. Prireditev je bila kratka, jedrnata, prijetna in v duhu institucije. Pred prostorom je gorel manjši taborniški ogenj - pagoda. Novopečena zakonca sta namreč oba zagrizena tabornika, njun najstarejši hobi pa je tudi kriv, da sta se jima življenjski poti »zamuštrali.« Ljudi je bilo na tej »ateistični zaobljubi« toliko, da je bila notranjost prostorov premajhna za vse, zato so se številni udeleženci-drenjali karzumaj. Medtem, ko je »mati županja« obeloda-njala svoj, za spremebo ne preveč dolg, uvodni nagovor, je ženin v svojem usnjenem plašču (ki ga je dal izdelati po naročilu posebej za to priložnost) izgledal kot Neo iz Matrice, njegova nevesta pa je bila v ekstremnih oranžnih barvah bolj podobna kaki islandski nevesti. Še enkrat znova se je torej potrdil rek, »da se nasprotja privlačijo.« Tudi poročna prstana sta bila nenavadna, saj sta bila izdelana iz kirurškega jekla - »titana.« Preden sta si jih izmenjala, smo slišali ženina izreči zelo prepričljiv »da,« ob čemer seje številčna publika pritajeno smejala, ko pa je prišel čas še za nevesto, je v trenutku, ko bi morala izreči »sveto besedo,« nastal krajši trenutek tišine, kar je obiskovalce nagnalo v glasen krohot. Važno, da sta »golob-čka« razumela za kaj gre. Da ne zaidemo v preveč »patetične vode,« bom zaključil z mislijo, da nam je, kot pravi naslov nekega slovenskega filma, ljubezen sicer vsem v pogubo, kar pa še ne pomeni, da si ne bi smeli prizadevati za nasprotno. Pa če se strinjate, ali pa tudi ne. Srečno! Žiga Čamernlk Kulturni januar v Domžalah Mladi in Kultura spalnega naselja Tudi v letošnjem letu so člani Študentskega kluba Domžale pripravili petdnevni kulturni šov, v katerem so združili različne kulturne zvrsti z namenom mladim približati pojem kulturnega življenja in udejstvovanja. Poleg solidarne točke projekta - ves izkupiček so namreč namenili za pomoč socialno ogroženi družini iz okolice Domžal - izstopata še dve pomembni točki: obuditev zaspane kulturne osveščenosti v Domžalah ter možnost sodelovanja in predstavitve mladih Domžalčanov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z umetnostjo in kulturo. V Domžalah je kar nekaj lokacij in institucij, ki se trudijo mladim prikazati kulturo v pozitivni luči. Danes kultura resnično ni »in«, kot bi se izrazili mnogi mladi, so pa nekateri posamezniki, ki jih takšno kulturno udejstvovanje veseli, jih bodri in tudi izpopolnjuje v iskanju svojega prostora v mestu, družbi in navsezadnje na tem svetu. Med njimi je mnogo perspektivnih imen, ki so se udeležili in sooblikovali letošnje Dneve kulture v Domžalah (DNK), pa vendarle jih nekaj želim izpostaviti predvsem na likovnem področju. Poleg razstavljenih del avtoric Suzane Šlebir in Leile Sheikhe v domžalski Knjigarni in galeriji Beseda, so pritegnila pozornost slikarska platna Center za mlade v sodelovanju s Planinskim društvom Domžale vabi na predstavitev knjige PREIZKUŠNJE avtorja MIRA ŠTEBETA v četrtek, 23. 2. ob 19.00 ari v Kulturnem domu Franca Bernika. Dobrodošli! PRIJAVNIC \ Vesele počitnice (od 20. 2. do 24. 2. 06) Ime in priimek: _ Naslov: vabi na Vesele zimske počitnice od 20. do 24. 02. 2006 Vsak dan se bomo zbrali v Centru ob 10.00 uri in bomo skupaj do 15.00 ure. Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško - če bo vreme dopuščalo, sladko ob peki palačink... Prispevek je 1.000 SIT na dan, kar vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Informacije in prijave na tel.: 722-66-00 ali osebno v Centru, Ljubljanska 70, ker je število mest omejeno! Telefon staršev: _ Morebitne posebnosti otroka, s katerimi menite, da je potrebno seznaniti animatorja: Podpis staršev politika, zaposlovanje, šolanje. Značilnost današnje mladine je tudi, da so sicer podedovali izbojevano večjo svobodo prejšnjih generacij mladih, ne pa tudi njihovega idealizma. Z analizo slovenske mladine so se podrobno ukvarjali dr. Mirjana Ule, dr. Vlado Miheljak, in drugi. Ugotavljamo, da mladi torej niso več potencialni revolucionarji, temveč potisnjeni na rob dogajanja kot manjšina, spremembe lahko spremljajo samo od daleč. Na katere težave pri soudeležbi mladih v lokalnih skupnostih bi morali biti posebej pozorni? V občini imamo več mladinskih organizacij in društev, ki delujejo vsaka na svojem interesnem področju in v svojih prostorih, kar povzroča še dodatno drobljenje neorganizirane mladine. Problem je predvsem v nepovezanosti predstavnikov v mladinskih organizacijah in lokalni skupnosti, neustrezna komunikacija med mladino in sistemom, ker se le povezano in usklajeno glede temeljnih vprašanj lahko vključujejo v razprave na nivoju občine. Mladi so preveč pasivni, ne nazadnje pa je treba opozoriti tudi na neurejeno zakonodajo na tem področju^ Kako bi morale biti mladinske organizacije bolj povezane.? Mladinske organizacije morajo težiti k temu, da je njihov program sestavljen iz. idej. podanih s strani mladih in stalno preverjati povratne informacij z izvedbo raziskav javnega mnenja. Večja povezanost in komunikacija med mladinskimi organizacijami je nujna tudi. ker se le usklajeno glede temeljnih vprašanj lahko vključujejo v razprave na nivoju občine. Povezovanje se mora iz občin širiti na vso regijo (Kamnik, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče), ki povezuje mlade z istimi interesi. Regijsko povezovanje ima več prednosti; poleg izmenjave izkušenj in prostorskih možnosti, lahko vodi tudi v skupno projektno sodelovanje in kandidiranje za sredstva iz različnih skladov. Kje vidiš možne rešitve? V novi organiziranosti znotraj občine, namesto vključenosti dela z mladimi v družbene dejavnosti naj to delo opravlja strokovni sodelavec za mladino ali strokovni odbor za mladino. Župan naj oblikuje strokovni odbor za mladino, ki je neformalen organ v pomoč strokovnemu sodelavcu. V njem so predstavniki mladih, strokovni sodelavci na po- dročju socialnega varstva, osnovnih šol, kulture, športa in izobraževanja in drugi. To bi bil učinkovit način, ki ga podpira tudi Evropska unija in je rešitev, kako povezati stroko in mlade ter začeti s sodelovanjem in participacijo. Na kratko o nalogah strokovnega odbora? Naloge strokovnega odbora za mladino bi lahko bile: predlogi za delo strokovnega sodelavca za mladino; komunikacija z občinskim ali mestnim svetom; pregled nad finančnim in materialnim poslovanjem občine v odnosu do mladine; prenašanje odziva mladih do strokovnega sodelavca in drugih organov občine; zagotavljanje participacije mladih. Kaj meniš o trenutni organiziranosti mladih v občini Domžale? Za mladino je v občini Domžale relativno dobro poskrbljeno, kar pa gre večji del pripisati dobrim odnosom z vladajočo občinsko koalicijo, vendar se to lahko hitro spremeni v njeno nasprotje. Za zagotavljanje dolgoročnega delovanja mladinskih organizacij in njenih institucij pa je potrebno njihov položaj dolgoročno ustrezno urediti s sprejetjem določenih ukrepov. Po mojem mnenju je rešitev v ustanovitvi enega javnega zavoda, ki bi povezal dejavnosti vseh mladinskih organizacij in združil mladino pod eno streho, na enem mestu, v (občinskih) prostorih. Mladim bi tako omogočili lažji doslop do raznih storitev, mrež in podatkov ter I tem posledično do odločanja o zadevah svojega vsakdana, če je že njihovo socialno in polno politično državljanstvo omejeno na ekonomsko stanje njihovih staršev. Občina bi s tem dobiia en zavod kot sogovornika, namesto, da se pogovarja s petimi različnimi predstavniki o podobnih zadevah. To bi bil hkrati tudi korak k povezovanju mladih, širjenju socialnih mrež, ki se v današnjem svetu, ki teži k individualizaciji in globali-zaciji ter odgovornosti za »lastno biografijo« lahko izkaže kot izjemno koristno za psihosocialni razvoj mladostnikov, ki še iščejo svoje mesto v družbi. S tem bi rešili tudi probleme imenovanja organov in direktorjev »zasebnih« zavodov, najema prostorov, znižali materialne stroške za delovanje organizacij in združili vso mladino v lokalni skupnosti na enem mestu. dveh mladih umetnikov, Luke Le-skovška in Simona Jugovca Finka, ki so bila razstavljena na odprtju DNK-ja 18. januarja, v stavbi Varnosti Ljubljana. Poleg glasbenega in fotografsko-filmskega vložka - k slednjemu se vrnem v naslednjem odstavku - so njune slike sotvorile vsebino letošnjega DNK-ja, ki je v stilu slogana Kultura spalnega naselja poskušala opozoriti na izpostavljeni problem (ne le) domžalske družbe. V ta namen je presenetljivo dobro ustrezala črno-belo-siva ploskovna igra Finkovih platen kot prispodoba monotonosti in brez-osebnosti v človeških odnosih ter komunikaciji in njim (le barvni) kontrast Leskovškovih živobarvnih platen v večjem formatu. Luka Le-skovšek s plastičnimi nanosi barve nagovarja z barvno simboliko ter s predmeti in okoljem iz vsakdanje resničnosti, ki so dobili novo vlogo; postali so spomini na brezskrbno otroško igro v pisanih barvah, ko se soočanja z resnično esenco človeštva zdijo še daleč. Tako njegove abstraktne slike postanejo slavljenje tistega, kar je danes brez vrednosti. S preoblikovanjem stvarnega pomena in podobe človeka v drugačen, simbolični skupek linij, pa se ukvarja tudi v zbirki del, razstavljenih v prostorih Centra za mlade v Domžalah, kjer mu človeška figura postane osnovno motivno izhodišče. V primerjavo sta postavljena dva niza risb v malem formatu: na eni strani resničnostni človeški akti in na drugi strani preoblikovane človeške podobe v novi ekspresivni formi in vsebini. Zanimiv in inovativen pristop k predstavitvi fotografskega dela, montiranega v obliko kratkega filma z glasbeno podporo, pa nam je predstavila Domžalčanka Mojca Maselj, ki je v zadnjem letu aktivno sodelovala na različnih fotografskih razstavah v Domžalah in okolici. V okviru DNK-ja pa ji je bila zaupana naloga, da v kratkih »filmčkih« z inserti iz Mojca Maselj naključne pripetljaje in stike med ljudmi obravnava s svojevrstno Ironijo, ko upodobljene! postanejo skrivnostne osebnosti In hkrati junaki, M prestopijo meje povprečnosti In objektivni odraz resničnosti. domžalskega življenja obudi spomin na aktualno dogajanje in aktivnost mladih v zadnjem letu, hkrati pa so bile njene fotografije razstavljene tudi v Galeriji Domžale na razstavi fotografij starih in novih Domžal. Fotografije in filmi Mojce Maselj so zgodbe iz vsakdanje resničnosti, ki se je avtorica ne trudi in tudi ne želi spreminjati. Pravzaprav so to podobe včasih banalne realnosti, ki jo ponavadi spregledamo ali pa se je sploh ne zavedamo. Naključne pripetljaje in stike med ljudmi obravnava s svojevrstno ironijo, ko upodobljene! postanejo žive, pogosto skrivnostne osebnosti in hkrati junaki, ki prestopijo meje povprečnosti in objektivni odraz resničnosti. Zanjo so ljudje in odnosi tisti, ki ustvarjajo mesto ali svet, oziroma dajejo pomen njenim posnetkom. Na fotografijah nastopajoče znance ali neznance obravnava kot aktivne posameznike, naključna razmerja, ki nastajajo med njimi so humorno in ironično obarvana - takšni serialni posnetki pravzaprav gledalca napeljejo in ga zvabijo, da sam zase vanje vnaša svojo interpretacijo. Katarina Rus Vera Vojska Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: czm@siol.net. www.i-rose.si dogodki v Centru za mlade Domžale ŠOLA ZA STARŠE - vsako tretjo sredo v mesecu. Sreda, 15. februar, ob 18.00 uri v Knjižnici Domžale. Tema: Rituali v družini. Vodi prol. lili Jazbec. VESELE ZIMSKE POČITNICE - v času od 20. do 24. 2. Za osnovnošolce od 1. do 7. razreda. Vsak dan se bomo zbrali v Centru ob 10.00 uri in bomo skupaj do 15.00 ure. Obvezne predhodne prijave, do zasedbe mest na tel.: 722-66-00 ali osebno v Centru. PREDSTAVITEV KNJIGE Mira Štebeta: PREIZKUŠNJE Četrtek, 23. 2., ob 19.00 uri v Kulturnem domu Franca Bernika, v sodelovanju s Planinskim društvom Domžale SENČNO GLEDALIŠČE Vabimo k vpisu v delavnice, kjer boste izdelovali senčne lutke, spoznali osnove animacije in uprizorili katero od čudovitih pravljic iz bogatega ljudskega izročila. Delavnice so namenjene otrokom, starim od 7 do 9 let in od 10 let naprej. Začetek predvidoma konec februarja. Informacije in prijave na tel.: 722-66-00 RAZSTAVA »MESTO SLIKE« V naših prostorih si lahko ogledate slikarsko razstavo akad. slikarja LUKE LESKOVŠKA VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. TEČAJ ŠPANŠČINE Zaeelni tečaj je ob sredah, od 19.00 do 20.30 ure. Vodi Maja Mesesnel. Inf.: 722-66-00. ČETRTKOVA SVETOVALNICA - vsak zadnji četrtek v mesecu Četrtek, 23. 2., med 17.00 in 19.00 uro v ( /M Prof. Pavla Klinar bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. ŠU- MNIK - februar 200« DA NE BI POZABILI stran 12 Objekti in infrastruktura Štadion v Domžalah: DruštvoTVD Partizan je imelo v preteklosti (in tudi sedaj) veliko povezav z objekti na prostem in telovadnicami. Že v 50-letih prejšnjega stoletja smo bili eni od nosilcev gradnje dveh velikih športnih objektov, ki stojita še danes. Pri gradnji stadiona v športnem parku v Domžalah M veliko udarniških ur prispevali tudi člani našega društva. Kot idejni začetnik zamisli o gradnji stadiona na zemljišču Pollakove tovarne se omenja Anton Varšek, tajnik TVD Partizan v tistih povojnih časih. Načrte za stadion in nadzor nad gradnjo je zagotovil ing. Stanko Bloudek. ki se je tudi osebno zavzel za finančno in materialno pomoč pri gradnji stadiona. Pomoč pa mu je bila nudena s strani TVD Partizan in strokovnjakov: Avgusta Pavlina, Potočnika in Draga Mišica. Tudi pri obnovi stadiona v 70 letih so pomagali naši člani TVD Partizan, tako da si delček zgodovine stadiona lahko lastimo tudi v društvu. Kot že omenjeno, so se zato tudi dogajali pomembni dogodki na osrednjem igrišču: razvitje praporja v letu 1956 in tudi letu 2005, telovadni nastopi in akademije v petdesetih letih, sodelovanje pri množičnih prireditvah ostalih društev. Bazen v Domžalah: Pri gradnji bazena ob Kamniški Bistrici so za lopate in krampe prijeli tudi člani TVD Partizan. Delo je ponovno nadzoroval sam znameniti Stanko Bloudek, vse pa je bilo za tiste čase dokaj moderen objekt in velika pridobitev za ta prostor. Kar se nam danes zdi dokaj preprosto, je bilo v tistih časih velik problem. Namreč napolniti veliki bazen z vodo takrat ni bil lahek zalogaj, pomagati so morali celo gasilci in ostali prostovoljci. Vendar pa je taisti bazen, v leseni izvedbi zdržal dolgo obdobje, vse do obnove v 70. letih. Trim steza: Kot upravitelji športnega objekta-trim steze na Šumberku že od ponovne obnove trim steze v letu 1995 vsakoletno redno kot upravljavci skrbimo za čistočo in prehodnost celotne steze, vseskozi obnavljamo orodja in ostalo opremo na in ob TRIM stezi. Ob ogledu TRIM steze s strani posebne državne komisije smo z zadovoljstvom sprejeli njihovo mnenje, da smo upravljavci ene najbolj urejenih stez v okoliških občinah. Tako smo v Domžalah med prvimi v republiki dobili trim stezo na Šumberku. Narejena je bila po švicarskem modelu trim stez »Vita - Parcorus« in je običajno dolga od 2 do 2,5 km ter ima 20 postaj. Na sami poti so bile usmerjevalne tablice, ki so obenem predpisovale tek ali hojo med postajami. Postaje so imele tudi dve težavnostni stopnji za športnike in družinske člane. Dolžina trim steze Šumberk je okoli 2000m, s skupno višinsko razliko I90m. Prva petina steze je brez telovadnih postaj in je namenjena ogrevanju s hojo ali tekom, nato pa si sledi 11 telovadnih postaj z različnimi vajami. V zadnjih letih skupaj z atletskim klubom Vele Domžale soor-ganiziramo gorski tek na TRIM stezi na Šumberku kot prireditev ob občinskem prazniku, kjer je veliko število tekmovalcev gorskega teka in udeležencev osnovnih in srednjih šol. Prav tako kot je bila trim steza športna novost iz skandinavskih držav za preteklo obdobje je naše društvo prepričano, da se bo prijela tudi zadnja novost iz Finske. To je Nordijska hoja (Nordic Walking), ki ga že imenujejo najboljši šport na svetu. Naše društvo že skrbi za promocijo te enkratne športne dejavnosti in prav trim steza je idealna za sprehod ali resen trening v tehniki hoje s palicami. Sedež društva: Omeniti je potrebno še zdajšnji sedež društva, ki se nahaja na Kopališki 4 v neposredni bližini bazena. Sobo si delimo skupaj s Smučarskim društvom Domžale. Veliko zaslug za izgradnjo Doma športnih organizacij, kot se je takrat in tudi še zdaj imenoval, ima tedanja predsednica ZTKO-Zveze telesno-kulturnih organizacij Domžale Vera Banko, sicer tudi častna članica našega društva. Sobo, kjer se upravni in strokovni odbor nekajkrat letno dobivata na svojih sejah, lahko tudi ostali člani društva obiščejo predvsem v času občnih zborov in skupščinah TVD Partizan Domžale. REKREATIVNA VADBA: Rekreacija za ženske: poteka v telovadnici na OŠ Domžale enkrat tedensko. Dekleta in žene, ki jo obiskujejo, so različnih poklicev in starosti, pri- hajajo pa iz Domžal in okolice. Redna gibalna aktivnost pomeni dragocen prispevek k zdravemu načinu življenja. Vaje, kijih delamo, so primerne za vse ženske. To so dihalne, raztezne, krepilne vaje ter vaje za moč, ki jih delamo ob glasbi, v zadnjem času podkrepljene tudi s pilates tehniko. S takim načinom vadbe preprečimo ali pa vsaj omilimo marsikatero tegobo, ki jo prinesejo leta. Prepričani smo, da je gibanje človeku potrebno in vsak bi se moral vsaj enkrat na dan pošteno zadihati. Vaditeljica Anica Črne Ivkovič se vedno potrudi, da je skupinska vadba čim bolj zanimiva in da so udeleženke kar najbolj zadovoljne. Oddelek cicibani in dečki deklice: V letu 2005 smo zabeležili najvišjo številko mladih telovadcev po letu 1990 in sicer 45 predšolskih otrok - cicibanov in 25 osnovnošolskih otrok- dečkov in deklic. Program smo v zadnjih letih nekoliko posodobili, vendar še vedho vadimo v smeri razvoja osnovnih motoričnih sposobnosti otrok, to so moč, vzdržljivost, hitrost, gibljivost, ravnotežje, koordinacija in preciznost. Pri predšolskih otrocih veli-' ko vadbe poteka pri sproščenih igrah in zanimivih vadbenib kombinacijah s telovadnim orodjem. Pri osnovnošolskih otrocih pa poleg programa za razvoj motoričnih sposobnosti otroke spoznavamo z osnovami orodne telovadbe na orodjih, parterju in akrobatiki. V namen posodobitve in popestritve vadbe smo v program vadbe vključili tudi srednje velik trampolín, ki smo ga nabavili z lastnimi sredstvi. Vadbo vodita Primož Košak in Polona Šmuc s pomočniki. Rekreacija v OŠ Venclja Perka: Po letu 1990 seje program vadbe spremenil in tako smo na željo večine udeležencev vadbene ure vpeljali rekreacijo z igro košarke in odbojke in v zadnjem času tudi namiznega tenisa. Telovadnico na naših urah prepolovimo in na eni polovici se igra košarka na drugi pa odbojka. Zadnji dve leti pa v prostoru za shrambo športnih Rekreacija na OS Venclja Perka - odbojkarska sekcija Mednarodni turnir v petankl Domžale 2003 rekvizitov postaja mini telovadna ura, na kateri se športno udejstvujejo navdušenci namiznega tenisa. Naša želja je, da bi še naprej na vadbo in na igre z žogo hodilo veliko športnih navdušencev. Vadbo vodita Janez Bizjak in Polona Šmuc. Rekreacija v OŠ Domžale: Včasih je bilo v tej osnovni šoli pod imenom Slandrove brigade, zdaj OŠ Domžale večina telovadnih aktivnosti. Tudi v zadnjih letih se tu rekreira veliko športnih navdušencev. Rekreacijski nogomet vodita Brane Štrekelj in Bojan Bešter, za košarko pa je vodja Sašo Majcen. Nogometna skupina je aktivna celo leto, saj se zbere tudi poleti na zunanjem nogometnem igrišču z umetno travo v Športnem parku v Domžalah in sodeluje tudi na rekreacijskih turnirjih malega nogometa v okoliških krajih. Seveda pa so na tej šoli aktivne tudi ženske in mladi, kar posebej predstavljamo na drugih straneh. Rekreacija v OŠ Roje: Skupina praktično v nespremenjeni sestavi deluje že kar nekaj let, druži pa jih poleg ljubezni do športa in rekreacije tudi medsebojna povezanost. Urici sprostitve ob rekreacijskem igranju odbojke dodajo še urico ob klepetu in poglabljanju poznanstev. V zadnjem času dobiva TVD Partizan Domžale prošnje od občanov za dodatne rekreacijske ure, na kar smo z veseljem reagirali in rezervirali dodatne termine za člane in članice našega društva kljub nenehnim problemom s prezasedenostjo telovadnic. Vodja skupine v telovadnici na Rojah je Zdenka Ju-van, dolgoletna vaditeljica v društvu. Petanka je igra s kovinskimi kroglami premera približno 7cm. Je gotovo ena najbolj razširjenih iger na svetu. Športna panoga petanka se je v Sloveniji začela razvijati v letu 1999. Med prvimi so bili kot tekmovalci tudi člani našega društva. Leta 2000 smo v TVD Partizan Domžale ustanovili tudi sekcijo petanka. V letu 2001 smo zgradili v Domžalah prvo igrišče za igranje tekmovalne pet-anke, prav tako pa se začnejo v tem letu tudi tekmovalni uspehi. V klubu smo organizirali vrsto večjih tekmovanj, predvsem državnih prvenstev in mednarodnih tekmovanj. V letu 2003 priredimo prvi mednarodni turnir s preko 100 udeleženci iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije. Vrhunec našega organizacijskega prizadevanja pa je jubilejno leto 2005, ko se okoli 200 udeležencev iz 10 držav udeleži prav v Domžalah novoustanovljenega tekmovanja za države srednje Evrope, imenovane Cen trope Cup, turnir pa obenem sovpada tudi s praznovanjem občinskega praznika. Janez Bizjak Spomini nikoli ne zbledijo Domžalčani na sokolskem zletu v Pragi V okviru praznovanja 100-letnice TVD Partizan Domžale, ki je nadaljevalec sokolske tradicije, sem z gospo Stanko Vidmar iz Domžal obudila spomin na udeležbo desetih Domžalčanov na zadnjem sokolskem zletu v Pragi. Pisalo se je leto 1948, ko se je skupina sokolov iz nekdanjega Sokolskega društva Domžale, skupaj z več kot 3000 sokoli iz cele nekdanje Jugoslavije, odpravila na sokolski zlet v Prago. »V skupini, ki je bila izbrana izmed številnih kandidatov, nas je bilo iz Domžal deset; štiri dekleta in šest fantov, vodil pa nas je Milan Merhar,« sva obujali spomine z gospo Stanko Vidmar, ki se dobro spominja, kako so kar tri tedne vadili za Bežigradom in spali v eni izmed tamkajšnjih šol. »Bili smo kot črnci,« se smeji Stanka, ko so po celodnevnih vajah na vročem soncu odhajali na Češko. Vaje za nastop je sestavil gospod Rado Murnik, trener za Slovence je bil gospod Longyka. Po izkaznici sva ugotovili, da je bil komandant vseh brigad Jože Bačič. Spominja se, daje bil to čas, kose je pričel Informbjro, zato je vlak, s katerim so se peljali v Prago, obstal na meji v Kotoribi več kot dve uri. Zastražili so ga in šele po pogovorih našega vodstva in državne službe so nadaljevali pot do Brna, kjer so v zaklenjenih vagonih smeli gledati le skozi okna. V Pragi, kjer so ostali devet dni, so bili sprva od ljudi sprejeti kot Rusi, najbrž zaradi vojaških uniform in rdečih peterokrakih zvezd na kapah. »Ko so spoznali, od kod smo,« pripoveduje gospa Stanka, »je bilo slišati »nazdar Jugoslavci«. Sokoli iz nekdanje skupne domovine ter vsi ostali so s svojimi nastopi tako navdušili občinstvo, da so po nastopu v nedeljo nastopili še v četrtek. »Zanesljivo bi osvojili prvo mesto, če bi ga smeli. Pa je bil položaj tak, da je 3200 nastopajočih iz cele Jugoslavije osvojilo drugo mesto,« se spominja gospa Stanka sicer prijetnih dni v Pragi, kjer je bilo med nastopajočimi tudi 600 mornarjev. »Spali smo kar po tleh v osnovnih šolah, hrana pa je bila jugoslovanska, le prvi dan so postregli s tipično češko hrano,« se spomni, pa tudi tega, da se je restavracija, v kateri so jedli, imenovala Piskaček, spominja se stare Prage, stadiona Straho-vo, kjer je bilo enkratno vzdušje, šlevilni obiskovalci pa navdušeni nad pravimi sokolskimi skupinskimi vajami. Iz Prage so se z vlakom preko Madžarske odpeljali v Beograd in na vojaškem stadionu še enkrat ponovili odlične vaje. Po treh dnevih so odpotovali domov in kasneje v Domžalah vajo ponovili za domačine, ki so bili nad usklajeno vadbo domžalskih sokolov navdušeni. In kdo so bili ti domžalski sokoli: Leon Štiftar, Janez Rozman, Brate Orehek, Mitja Zupančič, Vidmar Marko in Milan Merhar; ter štiri dekleta: poleg Stanke Vidmar še Asta Perko (Stante), Anda Stenovec (Skrbin-šek) in Majda Štiftar (Vidali). »Nepozabno lepi spomini,« pravi gospa Stanka, ki je leta 1948 postala tudi članica planinskega društva, saj ima planine in hribe rada že vse življenje. Rada se spominja dogodkov svoje mlado-sli in jih pripoveduje, saj je prepričana, da se morajo ohraniti. Še en prijeten spomin bo obudila v letošnjem letu: letos namreč mineva 60 let od prvih domžalskih maturantov nižje gimnazije, o katerih bomo pisali tudi v Slamniku. Do tedaj pa Srečno in hvala, gospa Stanka. Vera Vojska Maja Avguštin, ZVKDS, OE Kranj: Začetek obnove dvorca Crnelo v Turnšah Dvorec Črnelo v Turnšah je vključno • parkom in njunim vplivnim območjem vpisan v Register kulturne dediščine, ki se zbirno vodi na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Dvorec Črnelo je, poleg gradu Češenik, grajskih ruševin in grajske kapele na Kolovcu ter grajskih ruševin v Volčjem Potoku in drugih enot kulturne dediščine, vključen v Območje kompleksnega varstva Volčji Potok, ki je bilo na državni ravni sprejeto leta 1998 (Poročevalec državnega zbora RS, 1.1998, št 67). Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE v Kranju, je v decembru 2005 pripravil Strokovne podlage za razglasitev dvorca in parka Črnelo v Turnšah za kulturni spomenik lokalnega pomena. Trenutno so omenjene Strokovne podlage še v obravnavi na Občini Domžale. Razglasitev dvorca Črnelo za kulturni spomenik ne predstavlja samo pravno urejenega statusa kulturnega spomenika, pač pa kaže tudi na kulturno zavest Občine Domžale, ki želi v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), OE v Kranju ovrednotiti svojo kulturno dediščino in jo tudi ustrezno pravno zaščititi. Vas Turnše se je izoblikovala ob poti. ki iz Radomelj vodi proti Domžalam in Dobu. Dvorec Črnelo stoji pod Hribarjevim gričem, kot pod edinim naravnim okriljem te predvsem ravninske pokrajine. Ime vasi Turnše že samo v sebi (»tum«) nosi dejstvo o nekdaj oblikovanem stolpastem dvoru, ki naj bi se na tej lokaciji izoblikoval v zgodnjem srednjem veku. Valvasor nam je v svoji Topographii ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679 ohranil podobo srednjeveško utrjenega gradu oz. stol- pastega dvora. Jedro predstavlja mogočen stolp, okoli katerega je postavljeno obzidje z mogočnimi štirimi pravokotnimi oz. krožno oblikovanimi obrambnimi stolpi na vogalih. Okoli omenjenega kompleksa jc potem zgrajeno še eno obzidje. Valvasorjeva podoba kaže na nekdaj mogočen grajski kompleks, ki je bil zgrajen na Hribarjevem griču. Danes žal tega grajskega kompleksa ni več. Od prvotnega gradu so ostale le vidne antropogene terase in ruševinske groblje. Omenjeni grad naj bi bil zgrajen v 13. stoletju, ko se v pisnih virih začne omenjati ime Rotenpvhel, kasneje tudi Hof zu dem Rotenpiihel, Hoff zu Rottenpiichel. Kdaj in zakaj je bil torej zgrajen obstoječi dvorec Crnelo? Očitno je bil zgrajen po Valvasorju, se pravi od prehoda 17. v 18. stoletje naprej. Na tem mestu naj omenim tudi razliko v terminologiji, ki jo uporabljam v zvezi z gradom oz. dvorcem Črnelo. Grad je mogočna pro-fana arhitektura, ki ima poleg drugih arhitekturnih značilnosti zgrajen in organiziran obrambni sistem. Gradovi so v tem smislu nastajali v srednjem veku, ko je bila potreba po zaščiti in učinkoviti obrambi življenjskega pomena. Gradov niso zidali samo na strateško pomembnih in težko dostopnih legah, pač pa so jih tudi obdali z mogočnim kamnitim obzidjem. Včasih celo z dvojnim. Glavno vodilo pri gradnji gradu je bilo, kako se čim bolj zaščititi in si s tem zagotoviti in povečati možnost preživetja. Termin dvorec seje pri nas izoblikoval šele v 18. stoletju. Dvorec predstavlja reprezentančno grajsko stavbo, ki je predstavljala sedež fevdalnega gospoda. Dvorci so se začeli pojavljati v času, ko utrdbene arhitekturne sestavine, zaradi drugačnega načina življenja, niso bile več tako pomembne kot v prejšnjih stoletjih. Dvorci so se začeli gradili kot novi arhitekturni kompleksi, ki so lastnikom nudili predvsem večje stanovanjsko udobje. Z dvorci so se pojavili tudi parki, ki so prebivalcem omogočili preživljanje časa v oblikovani kulturni krajini. Ta pa jim je s svojo vsebino nudila zadovoljitev ne samo fizičnih, pač pa tudi duhovnih potreb. V pisnih virih je izpričana rodbina Lambergov, ki je imela v posesti grad Čmelo v sredini 15. stoletja. Gospodje Lamberški so posedovali prvotni grad do začetka 17. stoletja. V prvi polovici 17. stoletja je bil v lasti družine Saurau, v drugi polovici 17. stoletja pa v lasti družine Rasp. I.eta 1710 ga je Anton Rasp prodal družini Apfaltrer. Od leta 1762, ko gaje bila družina Apfaltrer zaradi finančne stiske prisiljena prodati, je prehajal v last mnogih družin, dokler ga ni leta 1904 kupil baron Rudolf Apfaltrer in je dvorec tako zopet prišel v last družine Apfaltrer. Med drugo svetovno vojno je bil dvorec delno požgan. Po vojni je bil obnovljen in preoblikovan V stanovanja, v katerih so bivale delavske družine. Ob današnjem dvorcu Črnelo stoji grajska kapela, kije bila glede na pisne vire zgrajena leta 1735, dal jo je zgradil i liane Ka rol Apfaltrer. Glede na dejstvo, da so tega leta zgradili kapelo, ki jc zelo verjetno predstavljala piko na i novo zgrajenemu dvorcu, smemo domnevali, daje bil dvorec zgrajen pred letom 1735. Torej nekje okoli leta 1710. Znanje podatek, daje leta 1710 družina Rasp prodala dvorec družini Apfaltrer. Domneva se, daje bila najverjetneje družina Rasp tista, ki seje odločila za gradnjo novega dvorca na ravnini pod I Irikujevim gričem. Družina Apfaltrer pa jo je po vsej verjetnosti zaključila. Današnji dvorec je preprosto oblikovana pravokotna zgradba z odprtim atrijem v sredini. Nekdaj odprti arkadni hodnik v nadstropju je zdaj zazidan, vanj so vgrajena okna neprimerne oblike in velikosli. Iz oblikovanja zunanjih fasad lahko razberemo, da gre za enonadstropni dvorec s podstrešno etažo, ki jo osvetljujejo pravokotna okenca, ki so postavljena v osi spodnjih oken. Nekaj okenskih odprtin je predelanih, marsikje so okna povečana. Na severni strani so v kletni oz. pritlični etaži še ohranjeni originalni kamniti okenski okviri. Zelo zanimiv detajl so ohranjeni golobnjaki na vogalu južne in vzhodne fasade. Bogat baročni kamnit vratni porliil nas iz zahodne strani povabi v križno obokano vhodno vežo. Po II. svetovni vojni je bila reprezenlnlivna notranjost dvorca v smislu funkcionalizma preoblikovana v večje število manjših stanovanjskih enol. V tem duhu so iz dvoramnega reprezentativnega stopnišča, ki vodi v galerijo nadstropja, eno ramo stopnišča predelali tako, da so iz nje ustvarili dodatno drvarnico, drugo ramo pa ohranili kol stopnišče. Mnogi prostori so prezidani /. naknadno umeščenimi predelnimi stenami tako, da trenutno dvorec ne more v vsej svoji arhitekturni izpoved-nosti nagovoriti obiskovalca. Nasproti glavnega vhoda sloji že prej omenjena grajska kapela. Gre za preprosto kamnito kapelo, ki jc krita z dvokapno streho. V notranjosti so fragmentiilno ohranjene baročne freske najboljšega slovenskega baročnega freskanta Iranca Jclovška (nadaljevanje prihodnjič) Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Dober dan, gospa Frančiška Jereb Nikoli mi ni bilo težko delati Na predlog Pavle Jašovec, po-verjenicc Medobčinskega društva invalidov Domžale, sva s podžupanom Tonijem Dragarjem že ob novem letu obiskala gospo Fran-čiško Jereb iz Radomelj. Njena zanimiva življenjska zgodba me je pritegnila in jo danes predstavljam tudi bralcem, hkrati pa popravljam napačno objavljeno fotografijo. Z gospo Pavlo sva se na prijetnem domu gospe Frančiške Jereb, rojene 6. oktobra 1918, dober mesec pred koncem prve svetovne vojne, oglasili sredi dopoldneva. Po prijaznem pozdravu in opravičilu smo bile kar takoj na začetku njene življenjske zgodbe, začete na manjši kmetiji v Vranji Peči, kjer je moji sogovornici »španska« vzela očeta, ko je bila stara pet let. Ob pomoči starega očeta je pridna mama skrbela za štiri otroke, od katerih je bila prav Frančiška Gospa Frančiška v mladih letih Stražar najstarejša. Težko življenje je bilo za majhne otroke še težje, ko je pri 11 izgubila še mamo. Otroci so našli svoj drugi dom pri stricih in tetah, gospa Frančiška pa je šla na domačijo v Rafolče, obiskovala osnovno šolo na Brdu in se kasneje kot mlado dekle zaposlila kot tekstilna delavka v tkalnici nekdanje Majčeve tovarne, kasneje Induplati. Rada je delala v »fabriki«, popoldne pa je pomagala pri Gregorač na Hudem - za sobo in hrano, tako da je prav vso plačo lahko prihranila. Delala je na kmetiji, popazila na Pavla Jašovec. poverjenlca Medobčinskega društva Invalidov Domžale, rada obišče gospo Frančlško Jereb. 40 let AMD ZVEZDA AVTOŠOLA AMD ZVEZDA DIJAKI IZKORISTITE ZIMSKE POČITNICE ZA CPP in PP! Kategorijo: \, B, C, K, K k M, H Lokacije: • Domžale - tečaj CPP: 20.2.2006 ob 18.00 uri * l.jnhljanu: Kazina • tečaj CPP: 20.2.2006 ob 09.00 uri m 18.30 nri Kongresni trg 1 ■ tečaj PP: 20.2.2006 ob 15.15 nri Tel.: 01/510 60 40 - tečaj PP: 22.2.2006 ob 15.15 nri Op.: tečaj PP traja dva popoldneva. Izpit je naslednji teden. jŽELO UGOlJlMI 'DIJAŠKI JIM iŠTUDEMTSKI PAKETI! AMD Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na lokaciji ZŠAM) Tel., fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726, e-pošta: amd.zvezda@siol.net, http://www.avtosola-amdzvezda.com katerega od petih otrok in kasneje spoznala Jožeta Jereba, Kotnikove-ga, z domačije sredi Radomelj ter se z njim poročila. Rada se spominja, kako prav ji je prišel prihranjen denar. Po poroki je službo pustila, saj je večja kmetija zahtevala vse njeno delo, skrb in ljubezen pa tudi njeni otroci: štiri dekleta, Metka. Marinka in Vida, ki se jim je kasneje v novem domu v bližini cerkve, v katerega sta se vsejila v letu 1954, pridružila še lani. Žal je sin še zelo majhen umrl. Priden oče in možje delal v Mlinu na I lomcu, ob tem pa so vsi pridno delali še na manjši kmetiji, kjer so imeli konja, krave, pa prašiče, da je bilo meso doma. Hišo sva naredila sama, se spominja gospa Frančiška skrbnega moža, ki je tudi po upokojitvi pridno delal in nenadoma, star 69 let, umrl. »Nikoli nama ni bilo težko delati, vse sva sama napravla,« pravi in se spominja, kako se je vrnila v Induplati, ko je bila najmlajša hči stara devet mesecev. V službo je hodila do 50. leta, ko je bila invalidsko upokojena. Za dekleta sta z možem skrbela sama in bila ponosna nanje ter na njihove družine. Veliko so skupaj, saj so vse svoje domačije zgradile ob domači hiši. Staro mamo obiščejo tudi vnuki in pravnuki, največkrat pa hči Marinka, ki je mamo prišla pogledat tudi ob mojem obisku in nam postregla. Dopoldne ji pomagala negovalka s Cometta, vesela je obiska gospe Pavle, obišče pa jo tudi gospod župnik. Zaradi operacij kolkov gospa težko hodi, vendar skrbi zase in je vesela, ko jo na invalidskem vozičku zapeljejo pred hišo. Posluša radio, pogleda televizijo, posebej poročila, prebere kakšen časopis, knjig pa ne »Škoda časa zanje, sploh pa časa za branje knjig nikoli ni bilo,« se smeji gospa in pripoveduje, kako je včasih ob delu, ki ga v vseh obdobjih njenega življenja ni nikoli zmanjkalo, veliko pletla. Vse, za moža, za dekleta, pa tudi za druge, puloverje, jopice in še kaj. Poroka, rojstva deklet, so dogodki, ki se jih najraje spominja. Tedaj je bila najbolj srečna in njena sreča so tudi danes. Hčerko Meto je šla dvakrat obiskat v Avstralijo, kjer je že 42 let na dopustu, se veselo spominja dni v daljni vroči deželi, ki je lepa, ampak ne tako kot doma. Hči Meta je namreč pred toliko leti odšla na dopust k njenemu bratu v Avstraliji in ta dopust še vedno traja, zdravnika v življenju pravzaprav ni rabila, na starost pa kar precej, obujava spomine na mladost in starost. Na vprašanje, kako skoraj do devetih desetletij starosti, odgovarja: z domačo hrano - mlečnim in zabeljenim sokom, pa zeljem in žganci, kruhovimi knedeljni in še. samo da je domače, tudi doma pečen kruh in potica, ki ju je včasih pekla, so bili najboljši. Veliko razmišlja o mladih, o svojih vnukih in pravnukih, o problemih, ki jih imajo. Otroci sedaj tako zgodaj odhajajo v šolo, da sploh nimajo otroštva, se kar malce jezi, ko se spominja, kako prijetno je bilo. ko so otroci starejši odhajali v šolo. In potem hodijo v šole, se veliko učijo in pridobijo poklice, potem pa ne dobijo službe, razmišlja. Če imajo starše, da jim pomagajo, še gre, če ne, je pa res težko. Govorimo tudi o mladih mamicah, kijih skoraj ni, saj zaradi služb, ki trajajo kar ves dan, kar predolgo čakajo na otroke, pravi gospa Frančiška in se spominja, kako sta z možem pridno delala in skrbela za dekleta, danes pa ljudje nimajo časa, še zase ne ... In kaj bi rada od svoje starosti. »Bi še rada kaj uštimala, morda zamenjala streho, pa pobeliti bi bilo tudi potrebno,« pravi. »Saj bomo, mami,« se smeji bči Marinka in tako kot midve z. gospo Pavlo želi mami veliko zdravja in prijemih trenutkov, pa tudi lepih spominov. Hvala za prijetno dopoldne, polno spominov, gospa Frančiška in na-svidenje ob 90. rojstnem dnevu. Vera Vojska Predstavljamo štipendiste Občine Domžale Barbara Kopač Barbara Kopač je odlična dijakinja četrtega letnika Gimnazije Poljane. Obiskovala je Osnovno šolo Preserjc pri Radomljah, za katero pravi, da je imela možnost ustvariti kvalitetno podlago znanja za nadaljnje šolanje. »Učitelji so me naučili najpomembnejših vrednot, stvari, ki jih ni mogoče izgubiti in ki jih še danes nosim s seboj. Zato bi se tudi zahvalila celotnemu učiteljskemu kolektivu, tudi tistim, ki so mene še poučevali, a jih danes ni več na šoli,« pravi na začetku najinega pogovora. Kako do odličnega uspeha v srednji šoli? Osnovnošolska podlaga je pomemben element pri ustvarjanju uspeha v srednji šoli. Sama sem že vsa leta šolanja, tako v osnovni kot tudi v srednji šoli, odlična, saj mi šola predstavlja le začetek poti, ki jo bo še treba prehodili v življenju. Pomembna je vztrajnost in ustrezna motivacija. Če imaš nek cilj, če imaš svoje sanje, je mogoče vse, tudi nekaj, kar se sprva zdi nemogoče. Verjeti moraš vase in v svoje sposobnosti; le-te so namreč vedno s teboj, četudi ti vse ostalo (vsi ostali) obrnejo hrbet. Si dijakinja četrtega letnika Gimnazije Poljane? Kako se pripravljaš na maturo? Uspešno opravljena matura je neizpodbiten dokaz, da ti je dolgoletno šolanje le prineslo nekaj rezultatov, da ti je le vbilo nekaj znanja v glavo. Ta dokaz je potreben vsakemu dijaku, vsakemu srednješolcu, da lahko uspešno nadaljuje študij, saj mu da vedeti, da je sposoben narediti to in še več. V šoli dajejo velik poudarek na maturi, kar se mi zdi edino pravilno. Večino snovi, ki je predpisana za maturitetne pole, obdelamo in ponovimo že v šoli. tako da doma sledi le še hiter pregled in morda kakšna dodatna naloga iz matematike. Način dela naše gimnazije mi je všeč. saj tako prihranim dovolj časa za aktivnosti, ki v mojem življenju največ štejejo, predvsem za ples in skavte. ' Čebelar od 14. leta Vse najboljše ob 80. rojstnem dnevu, gospod Anton Svetlin Če za koga lahko rečemo, da mu čebele delajo družbo vse življenje, lahko to rečemo /.a gospoda Antona Svetlina i. Levstikove ulice v Domžalah, ki je 15. januarja 2006 praznoval KO. rojstni dan. Doma pri Matet na Studencu se je namreč s čebelami srečal že ob rojstvu, saj sta čebelarila tako stari oče kot oče, najbrž pa kdo že pred njima. Rojen je bil na manjši kmetiji, kjer sta oče in mama imela deset otrok, od katerih sta dva umrla majhna. »V hiši nas je bilo včasih kar 16, se spominja, saj so ob starših in desetih otrocih v hiši stanovali še stara mama, stric in dve teti«. Anton, tretji v vrsti otrok, je zgodaj pomagal na kmetiji. Posebej za grabljenje sena, mešanje in »skup dajanje« sena so bili primerni že zelo majhni otroci. Po končani osnovni šoli v Krtini je obiskoval Obrtno šolo v Domžalah. Ta je bila nekdaj nasproti Metalke. Izučil seje za ključavničarja, največ znanja pa odnesel od praktičnega dela pri Francu Končanu, ki je imel Splošno ključavničarstvo v Domžalah in spomni se, da je v delavnico večkrat prišel znani arhitekt Jože Plečnik, za katerega so izdelovali predmete iz umetnega kovaštva. Najbcjlj se spomni izdelave krstilnice v Stranjah. Kasneje seje zaposlil v Toko in kot orodjar izdeloval različna okovja - za torbice, kovčke... Upokojil se je leta 1968. leta 1959 se je poročil z gospo Vincencijo Ano iz Kleč, že prej pa kupil zemljišče v Domžalah, Računovodski cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 C/Modno iivitfitvo - Šivanje ženskih oblačil po meri - popravila - izdelava iiinliiianlskili, poročnih m večernih oblek - izdelava plesnih oblek (lalin in standard) Karmen Bergant s.p. Dvnržakuva ulica 2A, Vir pri Domžalah Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 na katerem sla skupaj zgradila prijetno hišo, dom treh otrok in danes tudi dveh vnukinj. Kot že zapisano, so čebele pomemben del njegovega življenja. Že pri 14 letih si je kupil čebelnjak od mizarja, Jurčkovega Franceljna s Studenca. Postavil ga je na konec starega domačega hleva in v njem imel eno družino. Ker je bil to še čas panjev - kraničev brez romčkov. je bila čebelja družina ob odvzemanju medu - vse skupaj so pobrali v platno in z ovijanjem platna prišli do medu, uničena, zato je kasneje kupil novo družino (zanjo je plačal približno toliko kot za voz drv), iz. katere so se razvili roji in nove družine, ki so mu »pridelovali« med. Kasneje je tako kot vsi drugi uporabljal AŽ panje, ki sc imenujejo po Antonu Žnidaršiču. To so listnati panji z romčki, ki omogočajo sprotno pregledovanje panjev in točenje medu, ne da bi poškodoval satje ali čebeljo družino. Na začetku Čebelarjenja sta veliko sodelovala z bratom Viktorjem, za katerega še danes pravi, da je bil eden redkih čebelarjev z dušo in srcem. Stari čebelnjak ob koncu domačega hleva je pred dvema desetletjema zamenjal novi, v katerem je bilo prostora za 30 panjev. Gospod Anton je pridno upravljal z njimi, se skoraj vsak dan z avtom ali kolesom vozil iz Domžal na Studenec in se veselil napredka. Kasneje je zaradi bolezni za čebele uredil manjši čebelnjak kar pred domačo hišo. »To me veseli, brez tega ne morem.« pravi in pripoveduje, kako so včasih imeli med predvsem namesto sladkorja in kako je bilo v sicer majhnem Studencu kar nekaj čebelarjev. Pa še na nekaj me opozori. Čebele so bile včasih zdrave, čebelarjenje pa bolj enostavno. Danes pa niso več in je treba zanje bistveno več skrbi kot včasih. Še čebelarjenje splača? »Se«, pravi, »zaradi čebel, zaradi opravil, ki lepšajo življenje, zaradi denarja pa nikakor ne, tudi v najboljših letinah ne, ko je imel 20 panjev,« pravi in našteva opravila in stroške, ki so potrebni, če želiš, da so čebele zadovoljne. »Potem sem tudi jaz,« se smeji in komaj čaka, da se otopi i, da posije sonce, saj ni lepšega kot čakati na čebelice in njihovo pridno delo. Ob njegovem 80. rojstnem dnevu sem ga obiskala skupaj z Marjanom Kodermanom. predsednikom Čebelarskega društva Domžale, z nama pa je bil tudi Viktor Svetlin, njegov nečak in tudi znani čebelar. Enemu najstarejših čebelarjev v Čebelarskem društvu Domžale, sta izročila skupinsko fotografijo čebelarjev in priložnostno darilo, skupaj pa smo mu zaželeli veliko zdravja in tudi v prihodnje veliko veselja z čebelami. Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo. Vera Vojska Najbrž si se že odločila ca nadaljnje študija. Na kateri fakulteti in zakaj? Študij bom nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na dvo predmetnem študiju ruščine in francoščine. Za začetek je dovolj, če povem, da bom študij pripeljala do magisterija in nato doktorata, potem pa sledi vsako naslednje leto še dodaten študij dveh novih jezikov. Moje sanje so namreč obvladati čim več jezikov, ki mi bodo koristili pri potovanjih po svetu. Ciljam na vsaj 20 različnih jezikov. Imaš morda kakšen moto, kakšno posebno misel, ki te vodi skozi življenje? »Le si, kar si, da boš, kar boš, a glej, da boš!« Priljubljen citat našega pisatelja Cirila Kosmača. Chat se mi je priljubil že v osnovni šoli. ko gaje rad omenjal učitelj slovenščine, Anton Brezar. Izredno sem mu hvaležna, da sem prišla do poznanja tako lepega in hkrati tako resničnega verza, ki mi že vsa ta leta pomaga živeti in mi vliva upanje in motivacijo, da ne bom odnehala, dokler moj cilj ne bo dosežen in ni je osebe, ki bi mi to preprečila. »Človek mora imeti sanje!« Moj veliki idol Peter Cox je nekoč re kel, da se vse duplicira. Vse,, kar v življenju narediš in tudi česar ne narediš, se duplicira. Zato je potrebno sanjati. Spisal je knjigo »Človek mora imeti sanje«, ki jo priporočam v branje vsakomur in upam. da v njej najde(te) vsaj delček svojih sanj, kajti sanje so vse, sanje so gonilo našega življenja. Kaj ti pomeni štipendija Obči ne Domžale, ki jo prejemaš kot nadarjena dijakinja in za kaj jo porablja«? Štipendija mi pomaga pri vseh dodatnih aktivnostih, ki jih imam poleg šole. Pripomore k plačevanju plesnih treningov Plesnemu klubu Miki, kjer že 16. leto treniram jazz balet in kjer s skupino dosegamo lepe rezultate na državnem, evropskem in sveto vnem nivoju, poleg tega je sredstvo za plačevanje skavtske članarine, vedno pa pride prav za reševanje še nekaterih plačil. Vendar pa ne gre le za denar, čeprav je v njem skrit moj cilj. ki se ga brez denarja žal ne da doseči. S tem, ko prejemam Stipend! jo za nadarjene, se zavedam, da sem nekaj posebnega, da sem v življenju že nekaj dosegla, veliko pa še bom. Pred mano je še celo življenje. Kaj v Domžalah manjka, bi kaj spremenila? Domžalska občina je urejena, dostojna občina, vendar, kot smo že diskutirali na večerji, bi morda prav prišla gradnja kakega novega objekta, morda kinematografa Ljudje smo sicer navajeni hoditi v ljubljanski Kolosej. vendar bi tudi nočno življenje zaživelo, ko bi v Domžalah stal kino, morda par lokalov, kakšna trgovinica, bowling. Dvignil bi se obisk kraja, prihajali bi tudi iz okoliških krajev (Trzina, Dragomlja, Ihana itd). Sem pa izredno ponosna, da občina podpira toliko mladih nadebud-nežev, bodočih umetnikov, plesalcev, znanstvenikov, saj jim (nam) tako daje možnost za uspeh. Hvala in uspešno. Barbara! Vera Vojska STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrato - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vhraži - uokvirjenje slik_ NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI V LETU 2005 stran 14 Priznanja najboljšim Nadaljevanje s L strani Najprej so medalje iz rok predsednika Strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Primoža Košaka, prejeli »najmanj najbolj« uspešni, ki so se uvrstili med prve tri na državnih prvenstvih. Medalje Izmed predstavnikov avto moto športa sta priznanji prejela Matija Rakovec in Beno Štern, sledila so priznanja show plesalcema Maji Ma-selj in Urošu Pavlinu, tajskima boksarjema De-janu Madjareviču in Anžetu Andrejki, tenisačici Manci Kunavar, težkoatletoma Štefanu Dominku in Jožetu Pimatu, športni plezalki Kaji Zupanek, šahistom Juretu Plaskanu. Špeli Orehek in Luki Leniču, atletom Manci Velkavrh, Alji ter Ajdi Sitar in Domnu Zupanu, zagotovo največ medalj pa so prejeli karateisti: Rok Kurent, Timotej Kokalj, Konstantin Velepec, Grega Prelovšek, Domen Vollmayer in Darko Kotar. Plakete Po nastopu svetovne prvakinje v show plesih. Maje Sonc. ki je zagotovo pritegnila pozornost gledalcev, so ti zaploskali dobitnikom malih plaket: plezalcema Viti Osolin in Timu Go-stinčarju, kotalkaricama Niki Babic in Veroniki Brešar, plesnima skupinama Plesnega kluba MIKI; show mali skupini ter hip hop formaciji, ter kadetski ekipi šahovskega društva Domžale. Še bolj so se izkazali prejemniki srednjih plaket: plesalke Maja Sonc, Ana Čemivec in Manca Cucek ter dve show mali skupini ter show formacija iz Plesnega kluba Miki, plezalec Silvo Karo, kotalkarici Maxi Cerar in Sara Baštjan-čič, Igor Jerman za nastope na Endurance World Championship, tekmovalec v borilnih veščinah David Nagode, balinar Uroš Markič, atletinja Suzana Mladenovič. biatlonci Klemen Bauer, Peter Doki ter Anže in Aleš Gregorič. Srednjo plaketo je prejela tudi članska ekipa Nogometnega kluba Domžale. Dve veliki plaketi za jubileje društev sta prejela Največ aplavza sta bila deležna (sedijo z desne) Jurij Vulkan ter Janko Šuštar, ki sta prejela priznanji za življenjsko delo. Na fotografiji so še: Lojze Pungerčlč, mag. Marko Vresk, Lado Gorjan; (zadaj z desne): oče Oaliborja Stevanovlča, najboljšega domžalskega športnika, Valentin Grošelj, ki je prevzel priznanje za najuspešnejšo domžalsko ekipo - Nogometni klub Domžale, podžupan Toni Dragar ter direktor Zavoda za šport In rekreacijo Domžale, Janez Zupančič. Balinarski klub Budhičar in Športno društvo TVD Domžale. Budničar je plaketo prejel ob 30-letnici, ob kateri se lahko pohvalijo s številnimi mednarodnimi uspehi, neprekinjenim dotokom novih upov, ki predvsem zaradi prostovoljnega dela številnih lahko trenirajo na pokritem balinišču. TVD Domžale je plaketo prejel ob 100-letnici delovanja, ki se je začelo pod imenom Sokolsko društvo s telovadnimi vajami, prireditvami, zleti, shodi ter zabavami, nadaljevalo pa pod drugim imenom, a še vedno pod sloganom - zdrav duh v zdravem telesu. Priznanja Bronasta in srebrna priznanja za jubileje posameznikov je enajst prejemnikov dobilo za dolgoletno delo, organizacijski, strokovni ali tekmovalni prispevek v športnih društvih. Tako so bronasta priznanja prejeli Marko Bevk, Aleš Klavžar, Andrej Pustotnik, Violeta Mordej, Igor Čučnik, Matjaž Pavovec, Darko Svetlin in Jože Vodlan, srebrna pa Tomaž Drolc, Vera Vojska in Peter Verbič. Podelil jih je Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Podžupan Toni Dragar je posebna priznanja podelil: Lojzetu Pungerčiču, atletskemu trenerju številnih najboljših v državi in mednarodno uspešnih atletov in atletinj Atletskega kluba Domžale, Nogometnemu klubu Domžale, ki si je priigral naslov jesenskega prvaka v I. slovenski nogometni ligi, Helios d.d., za finančno po- Bronasta In srebrna priznanja so le majhna zahvala športnim delavcem za njihovo prizadevno delo na področju športa In rekreacije. 0 a Največ je bilo dobitnikov medalj, ki so se odlikovali na državnih prvenstvih. m1 'M -. - * i Posebni priznanji ob obletnicah: Balinarsko športno društvo Kollčevo ob 30-letnici ter TVD Partizan Domžale ob 100-letnici uspešnega dela. moč številnim športnim društvom v občini, ter Košarkarskemu klubu Domžale, ki je že dolga leta eden najstabilnejših košarkarskih klubov v Sloveniji. Za življenjsko delo Sledila je najbolj svečana podelitev - podelitev dveh priznanj za življenjsko delo v športu, Janku Šuštarju ter Juriju Vulkanu. Janko Šuštar se je z nogometom prvič srečal v letu 1946 in mu je ostal zvest do danes. Že v letu 1948 je postal gospodar tedanjega nogometnega kluba, kasneje je bil tajnik, tehnični vodja, predvsem pa zaljubljenec v nogomet. Opravil je izjemno pedagoško delo, saj je s svojim zgledom in z iskreno skrbjo mladim nogometašem nudil tudi starševsko razumevajoče zavetje. S svojim predanim delom seje Janko Šuštar za vse čase zapisal v nogometno in drugo športno zgodovino naše občine. Jurij Vulkan je za Domžale pravzaprav dobri športni duh, ki vse svoje življenje s svojim zgledom kaže, kakšen mora biti celovit pristop k športnemu in zdravemu življenju. Začel je v skoku s palico, postal uspešen telovadec, ki še danes priznava, da si je prav s kondicijo, ki mu jo je dalo športno udejstvovanje, reševal življenje kot partizan in kurir v drugi svetovni vojni. Tudi po vojni je bil uspešen telovadec, večdese-tletni funkcionar in član TVD Partizana Domžale, ki je kar 104-krat prehodil Domžalsko spominsko pot, ob tem pa kljub častitljivi starosti ohranil bistrega duha in čilo telo. Oba zaslužna domžalska športnika, ki sta v športni zgodovini naše občine pustila neizbrisne sledi, mladim generacijam pa bosta s svojim predanim delom in zvestobi športu večen zgled, sta vidno ganjena sprejela priznanji iz rok podžupana Toni j a Dragarja. Za zaključek sta Strokovni svet in direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale podelila še priznanji za najboljšega športnika ter najboljšo ekipo v Občini Domžale za leto 2005. Prvo priznanje je prejel Dalibor Stevanovič, nogometaš, strelec številnih golov, tudi zmagovitega gola proti Stuttgartu, nepogrešljiv član reprezentanc in trenutno član Španskega Real Sociedad-a, priznanje je prevzel njegov oče. Tudi priznanje za najboljšo ekipo je šlo v Nogometni klub Domžale - v roke Valentina Grošlja, podpredsednika kluba, ki seje iz druge lige povzpel na sam vrh lestvice slovenskih nogometnih klubov. Čestitke vsem in na svidenje drugo leto! ogljikovi hidrati 26 Ne 27po •NATALIJA V6RBOTKN *AOI SMOLAH 'STANE VIDMAR •BRENOI •MARJAN ZGONC in mala JULIJA •VIKTORIJA •NINA PUSLAR mi,*lovflU\ q (j < >i'G<.» * \ £ glava, MMk »V*xH E ™fgan'' uF^s N Y«j J beljakovine E" PLOD III ADN vrai, tilnik. ušesa, zobje sol, korenina gomolji KORENINA (SVEŽE SVETLO) dihala, ramena, roke. dlani DVOJČKA maščoba, olje ^y/j-j V pljuča, O Prsi, , rv želodec, M y jetra A ogljikovi hidrati LIST KONCERT U ŽIVO Kdo pravi, da v domžalskem športu ni udeležencev različnih mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstev? (Foto: Viljem Majhenič) ŽAMETNE VRTNICE Maja Sonc, svetovna prvakinja. DOMIZALE hala komunalnega centra II NAGRADE ZA OBISKOVALCE II DOMŽALE: VELE - TRAFIKA VIR: TRGOVINA SONČEC FEBRUAR Î w i I WÊÊÊ WÊÊ0 I ši^^k mik m l^^j J^jj^ Jj™ ^¡¡0 16. februar do 3. marec 2006 ANDREJ PAVLIC slikarska razstava VSTOP PROST Q_ GD Galerija DmbMi Andrej Pavlic se je rodil leta 1957 v Ljubljani. Po maturi na Poljanski gimnaziji seje vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 1981 diplomiral na slikarskem oddelku, od leta 1982 je član DLU, od leta 1984 pa tudi samostojni likovni umetnik. Leta 1994 se je študijsko izpopolnjeval v Cité Internationale des Arts v Parizu in sodeloval na slikarskih srečanjih in kolonijah. Živi in dela v Ljubljani. torek, 21. februar ob 19:00 Okrogla miza KAJ PRINAŠAJO REFORME gost: dr. Andrej Bajuk, organizacija: NSi, občinski odbor Domžale četrtek, 23. februar ob 19:00 Predstavitev knjige PREIZKUŠNJE, avtorja Mirota Štebeta organizacija: Center za mlade / Planinsko društvo Domžale sobota, 25. februar ob 10.00 Lutkovno gledališče Kranj H.C. Andersen: PRINCESA NA ZRNU GRAHA lutkovna predstava Kralj hoče predati svoje kraljestvo sinu edincu, vendar se mora ta najprej poročiti, ker nikakor ne najde prave princese, pokliče na pomoč dvornega norčka. Ta mu predlaga, naj jo poiščejo kar prek javnega razglasa. Vso stvar vzame v roke kraljica, ki pa ne trpi nobene ženske v hiši. Zato se odloči, da bo vse »princese« preiskušala s pomočjo zrna graha. Na končuje princeska prava in vse se dobro konča, s poroko. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 4. leta dalje. ponedeljek, 27. februar torek, 28. februar sreda 1. marec petek, 3. marec vsakič ob 20:00 Gledališče Koper/ Prešernovo gledališče Kranj Sofokles: KRALJ OJDIPUS tragedija režija: Vito Taufer igrajo: Peter Musevski, Boris Cavazza, Rok Vihar, Aleksandar Čaminski, Skupina Odpev Kralj Ojdipus je vzor za enega od najbolj napeto zasnovanih in najbolj premišljeno zgrajenih odrskih del. Z uprizoritvijo Ojdipovega vsesplošnega padca ter kazni za greh, ki ga junak vzame nase, čeprav ni kriv, se režiser vrača k izvorom klasične tragedije. Padec tebanskega kralja je postavil v mediteransko krčmo, ki predstavlja enotno prizorišče te antične kriminalke. Poleg treh glavnih protagonistov ter gostilničarja pa vlogo petega, kolektivnega igralca, nosi vokalni sekstet Odmev, ki dobesedno predstavlja starogrški zbor. Taufer je na oder postavil v marsičem aktualizirano tragedijo, ki pa po drugi strani strogo sledi antičnim tradicijam. nedelja, 5. marec ob 17:00 7. Gostičevi dnevi - SLAVNOSTNI KONCERT Operni solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana INFORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 sreda, 8. marec ob 20:00 - za IZVEN Milan Grgič: SARMICA komedija Sarmica je smiselno nadaljevanje zgodbe, ki ste si jo lahko ogledali v uspešnici Juhica, prvi uprizoritvi gledališča Mojteater. Aleksandrova mlada ženička seje vrnila s poročnega potovanja po Španiji, kamor je odšla sama... In vzrokov za prvi in pravi zakonski prepir je bilo mnogo. Vesna se je odselila k svoji mami, Aleksandru pa priskoči na pomoč, kot vedno, njegova bivša žena Kristina. In, popolnoma nepričakovano, sosed Anton Jeršin - Pištol'ca, veliko prezgodaj upokojeni miličnik, pardon ... detektiv. Predstava, ki zagotavlja huronski smeh gledalcev: zaradi dinamičnih dialogov, nepričakovanih zapletov in komičnih situacij - kot življenje samo, če ga le znamo pogledati s pravega zornega kota. Organizacija: Moj Teater. sobota, 11. marec ob 10:00 Jj^j^^ Fru-fru / Gledališče Zapik H.C. Andersen: **oi? SVINJSKI PASTIR lutkovna predstava Če bi bili princeska, bi imeli raje vrtnico, ki jo pošilja princ ali punčko, ki reče mama? Naša princeska si je želela punčko, princ pa je bil užaljen, ker princeska ni hotela njegovega darila. Preoblečen v svinjskega pastirja se jo odloči kaznovati ... Predstava traja 30 minut in je primerna /.a otroke od 4. leta dalje. ponedeljek, 13. marec torek, 14. marec sreda 15. marec četrtek, 16. marec, vsakič ob 20:00 SNG Nova Gorica Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI drama režija: Jaša Jamnik, igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičič, Marjuta Slamič, Ana Facchini, Branko Ličen, Primož Pirnat, Jože Hrovat, Miha Nemec, Milan Vodopivec, Dušanka Ristič, Alida Bevk, Nevenka Vrančič, Gorazd Jakomini Dramo, ki je nastala pred več kot enim stoletjem, še vedno preveva aktualnost in nadvse sodobna družbena kritika, ki sodi tudi v trenutni slovenski kontekst. Vsakič znova ugotavljamo, da se od leta 1901, ko je naš največji dramatik napisal Kralja na Betajnovi, ni kaj prida spremenilo. Mogotci ter prosvetni in cerkveni veljaki se od današnjih ne razlikujejo prav dosti. Če so že Cankarjevi junaki lahko le upali na socialno pravičnejši svet, kakšno upanje ostaja nam? Kaj lahko pričakujemo od sveta, v katerem »je denar vladar« in kjer se nam vsiljuje misel, daje človek le nekaj, kar je preprosto naprodaj? sreda, 22. marec ob 20:00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK koncert dirigent: Simon Dvoršak solistka: Tamara Goličnik klavir Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Danes šteje že 56 članov, od učencev osnovnih šol pa vse do zaposlenih v najrazličnejših dejavnostih. Sodelovali so na otvoritvah razstav, na srečanjih ljubiteljskih orkestrov ter na zaključnih in diplomskih nastopih članov orkestra. Kulturni dom banka domzale Franca Bernika vam.....,.»,,„„. .«j 10:004012:00 •-, •••> >•• >• •"■ I, 1 (v uoravi. Uol'! i.im*a «fOnmlfalr. vhud i * .....•iuri»tnHi»ml|w-««>.law. mkiNiUNHM'i inMovaffliGili no Slovw :«.•!.. iMMMw.rMli.rum Ob Prešernovem dnevu Kultura nas povezuje in plemeniti Zametki zanimanja za kulturo oz. kulturno dediščino segajo v 19. stoletje, ko so se v Evropi porajale nacionalne države. Dediščina je tako postala eden izmed temeljnih elementov oblikovanja identitete. V zadnjem obdobju zaradi intenzivnih procesov globalizacije in njihovega vpliva na ekonomijo in tudi na politiko. Nedolgo tega je v državnem svetu potekala javna razprava o kulturni dediščini. Politične odločitve pač vplivajo na usodo kulturne dediščine, pri čemer ne gre prezreti potrebe po njeni bolj sistematični in učinkoviti zaščiti, kakor tudi ne pravice do njenega uživanja kot dela osnovnih človekovih pravic. Kulturna dediščina je za družbo neprecenljive vrednosti, česar se očitno zaveda tudi naša država, saj se je s Konvencijo Sveta Evrope obvezala, da bo v predpisanem času poskrbela za ustrezno vlogo kulturne dediščine pri vzpostavljanju miru in demokratične družbe. Kulturna dediščina je zapuščena vsem nam. ki se zavedamo svoje državnosti. V tej zvezi ne gre prezreti zgodovinske izjave Vaška Simonitija, ministra za kulturo: »Kultura in kulturna identiteta sta dva od temeljev za nacionalni obstoj.« V zadnjem času smo lahko slišali in brali, da je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani fizik dr. Stanislav JuŽnič odkril slavno knjigo znamenitega poljskega astronoma in kanonika Nikolaja Kopernika De revolutionibus iz leta 1566 in ne 1766, kakor je pomotoma zapisal Prešernov prijatelj Matija Čop. Dr. Mihael Glavan, velestrokovnjak za stare knjige v NUK-u, že pripravlja prostor v posebej klimatiziranem tre-zorju za tovrstne zaklade, kjer med drugimi hranijo originalni rokopis Prešernovih Poezij. Sociolog Igor Škamperle pa je dejal, da Kopernikova knjiga iz leta 1566 v NUK-u ob Prešernovih Poezijah kaže predvsem na to, da Slovenci svojčas nismo bili zaostali in da nismo prav nič zaostajali za svetovno znanostjo. Dr. Južnič pa je nakazal, da »smo danes precej bolj zadaj kot za časa Čopa in Prešerna«. Vsekakor je jasno, da gre pri Prešernu za izjemnega pesniškega genija evropske razsežnosti. Začelo seje že v Ribnici, kjer je France iz Vrbe tudi hodil v šolo in bil zapisan v zlato knji- go. Res, da je kasneje v Celovcu doživel svoj največji študijski neuspeh, kar pa niti slučajno ne odtehta njegove veličine. Prešeren je bil dostikrat težko pred-vidljiv človek. Literarni zgodovinarji večkrat navajajo, da je rad zahajal v Breznico, Prešernovo faro, večkrat celo raje kot domov. V Vrbi se na primer ni ustavil niti toliko časa, da bi bil pri novi maši brata Jurija, pač pa se je kot gost prikazal šele na večer sorodniške slovesnosti. V nekem oziru je bil Prešeren kontroverzna osebnost; ni bil na bratovi maši, se je pa na smrtni postelji dal spovedati ... V osnovni šoli smo že zgodaj precej povedali o Prešernu. Najbolj pa sem si zapomnil učitelja, ko je dejal, daje pesnik iz Celovca pisal staršem v popolnoma neknjižni slovenščini, pač zato, da so ga starši lažje in bolje razumeli; in pa, daje bil velik ljubitelj otrok. Ker jim je delil fige, so ga celo klicali »doktor fig«. Čisto nič ne bi bilo narobe, če bi se ob Prešernu nasploh vprašali, kakšen je naš odnos do otrok, sploh pa sedaj, ko nas dobesedno ustrahujejo (včasih tudi razpih-njene) pedofilske afere, menda tudi duhovnikov, kar je škandalozno še dodatno. Naj nas kulturni praznik med drugim navdihuje s Prešernom ljubiti otroke, na ne-spotakljiv način. Vsi ljudje razvijamo željo po fizičnem imetju, čustveni navezanosti in intelektualnem znanju, kar nam bi nudilo varnost in zatočišče. Pri vsem pa se premalo zavedamo, da doseženi cilj predstavlja konec poti. Sreča je torej v poti, po kateri hodimo, ne pa v cilju, ki ga želimo doseči. In ali ni bilo tako pač na svojevrsten način tudi pri Prešernu? Navsezadnje je prava sreča v učenju ljubezni, najprej do samega sebe in če smo verni, do Boga in nato do drugih. Summa summarum: slovenski kulturni praznik bi bil zadoščenje neki goli tradiciji, če nas ne bi vedno znova navdihoval pri ohranjanju kulturne dediščine in dviganju slovenske samozavesti, nenehno se zavedajoč, da je slovenščina postala evropski jezik, katerega usoda je odvisna od nas samih, na poseben način od naših evroposlancev in politike nasploh, Cerkev pa je tako in tako med najzaslužnejšimi, da se je slovenski jezik sploh ohranil ob trojnem potujčevanju in vsrkavanju vase tudi s strani bivše države Jugoslavije. Ivan Kepic Recenzija filma Senca preteklosti Tovrstni ameriški izdelek režiserja Davida Cronenberga, je precej posrečen thriller na temo »ameriških sanj,« ki je nemara celo spregledan, kar se tiče nominacij za letošnje oskarje, saj ne premore niti ene. V razmeroma mirno, vendar nekoliko »zaplankano,« mestece v zvezni državi Indiana. se prikradeta kruta in brezobzirna morilca, s katerima »po naključju« obračuna natakar z navidez popolnim življenjem: dvema odraščajočima otrokoma in sexy ženičko, ki se za popestritev posteljnih peripetij še vedno oblači kot na-vijačica športnega moštva, kar je za američane (pa morda še za koga drugega) zelo stimulativno. Natakar, ki ga izvrstno upodobi lepi Viggo Mor-tensen je stereotip pravega moškega, ki ve kako se zadevam streže. Odkar pa je v svojem lokalu hladnokrvo obračunal z morilcema, s čimer je rešil življenje gostov in sodelavcev, je postal vseameriški junak. Mediji mu ne dajo miru, sam pa bi najraje na vse skupaj čim hitreje pozabil in ponovno zaživel »normalno življenje.« Ne tako hitro. Tu se že sumljivi »možje v črnem,« ki Vigga vztrajno opozarjajo na njegovo »mračno preteklost.« Viggo se, sicer vidno fru-striran, obnaša, kot da ne ve, o čem govorijo. Zgodba na zgovoren način priča o tem. kako je nemogoče »začeti znova,« saj nas preteklost slej ko prej ponovno ujame. Se pravi, vsi tisti, Glasbena šola Domžale in Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vse najboljše, Mozart Ob 250-letnici rojstva W. A. Mozarta, enega najpomembnejših in najvplivnejših' skladateljev klasične glasbe vseh časov, sta Glasbena šola Domžale ter Kulturni dom Franca Bernika Domžale prav na svetovni dan Mozartove glasbe, 27. januar, ki je hkrati rojstni dan velikega mojstra glasbe, pripravili koncert učencev glasbene šole. Zaradi velikega zanimanja so mladi glasbeniki nastopili še 3. februarja 2006 ter bili tudi te- daj pred polno dvorano deležni glasnega aplavza. Po življenju in delu velikega glasbenika sta nas v oblačilih iz časa Mozarta z besedilom, ki ga je prispevala Meta Novak, tudi organi-zatorica koncerta, vodila Helena Omrzu in Uroš Cotman oz. Janez Kunavar, ki sta nam najprej predstavila mlado violinistko Julijo - Vito Glas. Otroški pevski zbor Črički nas je pod vodstvom Andreje Polanc Kolenc ter ob spremljavi Martine Golob Bohte opomnil, da Načrti Siren v letu 2006 V sezoni 2005/2006 je Dekliški pevski zbor Sirene izvedel štiri božične koncerte. Začele smo 26. decembra s tradicionalnim božičnim koncertom v Marijini cerkvi na Homcu, takoj po novem letu smo 7. januarja nadaljevale v Kamniku, v Frančiškanski cerkvi. Že naslednji dan smo odšle v Dolnji Logatec, kjer smo najprej pele pri maši v cerkvi Sv. Nikolaja, potem pa izvedle še krajši koncert. Teden dni kasneje, 14. januarja, pa smo se odpravili v kraj, kjer nas dobro poznajo, saj smo letos tam nastopile že tretjič. Z avtobusom smo se odpeljale v Batuje pri Ajdovščini, kjer nas vedno sprejmejo odprtih rok. Tudi letos ni bilo nič drugače. Cerkev je bila polna in poslušalci navdušeni. Tako so se zaključili božični koncerti v tej sezoni. Bilo je lepo in nepozabno in vsak kraj, v katerem nastopimo, ima svoj čar, ki pripomore k dobrim koncertom. V letošnjem letu nas čaka še veliko trdega dela, saj je pred nami kar nekaj glasbenih dogodkov. Najprej nas čakajo vsakoletne intenzivne vaje, kjer nam poleg zborovodkinje Petre Grk-man pomagajo tudi naši korepetitorji, da se hitreje naučimo še tako zapletene melodije. Cel konec tedna posvetimo petju, po večerni vaji pa seveda tudi medsebojnemu druženju. V nedeljo popoldne se polne entuziazma težko ločimo druga od druge, v ponedeljek pa se zopet dobimo na večerni vaji. Sledila bo tradicionalna udeležba na reviji pevskih zborov, konec maja ali v začetku junija pa nameravamo izvesti naš letni koncert, ki mu bodo jeseni sledile ponovitve. V juniju bomo tudi nastopile na prireditvi v počastitev kulturnega praznika v Batujah, pa tudi v Dolnjem Logatcu. Vse pa že nestrpno čakamo jesen, ko načrtujemo večdnevno turnejo v Makedonijo. Se vidimo na katerem izmed nastopov ali letnih koncertov... Barbara Potočnik In Barbara Pele ki bi radi kakorkoli spremenili svoja življenja, se moramo zavedati, da gre za tek na dolge proge. Nobena sprememba ne more obroditi sadov kar »čez noč,« karšnokoli prenagljeno »forsiranje« pa je nemara celo kontraproduktivno. »Velikih sprememb« so tako zmožni le čisto majhni otroci, ki si sleherno spremembo v okolju nemudoma vtisnejo v svoje neokrnjene možgane. Za vse odrasle in tiste, ki bi to radi bili, pa obstaja določena praktična nezmožnost, ki jo je potrebno upoštevati. Za nas je namreč usodno že vztrajno ponavljanje »določenega vzorca,« ki v odločilni meri vpliva na naše obnašanje in ravnanje nasploh, kar pa obstaja tudi, če si tega ne želimo priznati. Ponavadi naša najbližja okolica tak način delovanja sprevidi dosti prej kot mi sami, vendar nam zaradi delikatnosti zadeve, oziroma kar lastne preobčutljivosti, tega ravno »ne servira na krožniku.« Skratka, potrebno je upoštevati vse tisto, kar se je nakopičilo v nas do sedanjega trenutka (vzgoja, okolje in genetika), preden sploh skušamo odgovoriti na vprašanje, kdo smo v resnici. Na vse našteto pa je pozabil tudi Viggo, ki je naivno pričakoval, da bo postal nekaj drugega zgolj s spremembo formalne identitete. Preteklost ga kliče nazaj v svoje nedrje in terja svoj davek. Viggo se najprej temu »nespodobnemu povabilu« ne želi odzvati, kar pa naredi brez oklevanja takoj, ko je ogrožena njegova družina. Usede se v avto in se odpelje tja, kjer seje vse začelo: v več tisoč kilometrov oddaljeno Phialadelphijo, na zaključni obračun s svojim bratom. Viggo v slogu pravega »ameriškega junaka« takrat instinktivno ve, da mora za sleherno svojo prihodnost, najprej obračunati s preteklostjo. Slednje je sicer dolžan storiti prav vsak izmed nas, kljub temu pa uspe le izbrancem, ki jih potem okličemo za junake. Zanimivo, kajne? Viggovega brata briljantno upodobi »star hollywoodski maček,« William Hurt, ki nam še enkrat znova potrdi, daje dramska igra pač ameriška obrt, saj gledalcu ponuja užitek, ki ga vse preveč »mentalna Evropa« zaenkrat še ne zmore čisto dojeti. Priče smo spopadu dveh bratov kot analogiji dobrega in zla. Tudi za tiste, ki je omenjena zadeva morda banalna, pa vrhunskosti medsebojnega doživljanja, prav gotovo ne bodo mogli oporekati. Pišem recenzije filmov, ki so predvajani v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk je Mozart pisal tudi otroške pesmice, pianist Peter Omejc je zaigral Ario, flavtistka Anja Hribar pa Menuet. Da je Mozart pisal za vse instrumente, so nas prepričali pozavnist Andraž Gnidovec, klarinetist Dominik Štele ter violinistki Kristina Kokalj in Kristina Fale; klarinetist Tine Povirk ter flavtistka Maruša Urankar; da je največ pisal za klavir pa pianistke: Katja Rener, Tj asa Učakar, Margareta Pflaum, Veronika Benda in Karin Kosec, ki sta enako kot Daša Pavli in Urina Gaberšek igrali na klavirju štiri-ročno; ter Nadja Kobold. Prisluhnili smo tudi trobilnemu kvartetu, v katerem so zaigrali: Rok Stopar, Samo Jamnik, Ivan Koruza ter Sa-nel Fazlič. Za spremljavo mladih glasbenikov so poskrbele profesorice pianistke: Mila Živulovič, Martina Golob Bohte, Olga Štele, Romana Bizjak Saje in profesorja pianista Jože Smrekar in Tomaž Pirnat. Ob koncu smo prisluhnili tudi Godalnemu orkestru, ki ga je za nastop pripravila mentorica Ga- briela Neculcea ter pevski tercet Bernarda Novak, Natalija Vrhov-nik in na prvem koncertu Milan Capuder, na drugem pa Janez Kunavar. Na prvem koncertu sta nastopila tudi pianista Marija Lukič in Andrej E. Cotman na klavirju štiriročno ter pevec Uroš Cotman. Pevce je pripravila mentorica Juli-eta Kubik de Habjanič. Glasbeniki so podobno kot veliki skladatelj našli zvoke, ki so se imeli radi, ter ustvarili res prijeten glasbeni večer. Z glasbo so nas popeljali v čase »čudežnega« dečka - velikega genija - ter nam predstavili delček njegove velike glasbene dediščine, ki kljub njegovi mnogo prezgodnji smrti obsega več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha. Hvala za res prijeten glasbeni večer, s katerim smo tudi v Domžalah obeležili Mozartovo leto ter Svetovni dan Mozartove glasbe. Vera Vojska Knjiga, ki vam lahko pomaga Pred kratkim je v založbi Didakta izšla knjiga znanega planinca in novinarja Mira Štebeta, ki jo je naslovil Preizkušnje. Delo je avtobiografsko in na neposreden način, skozi avtorjeve oči, opisuje vrsto izjemnih dogodkov, ki so mu tako ali drugače spremenili življenje. Dogodki so povezani z njegovo veliko ljubeznijo do gora, ki jim je namenil vse svoje življenje. Žal mu te ljubezni povsem niso vračale, saj se v knjigi srečamo kar /. nekaj dogodki, zaradi katerih bi nekateri (enter za mlade Domžale in Planinsko društvo Domžale vabita na predstavitev knjige PREIZKUŠNJE avtorja Mira Štebeta četrtek, 23. februarja 2006, ob 19. uri Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vabljeni' obupali, naš prijatelj Miro pa ni. Dogodke jemlje kot neke vrste preizkušnje, iz katerih vedno znova izide kot človek, ki ve, da so preizkušnje del življenja, ki nikoli ni le prijazno in lepo, temveč ima tudi svoje temne plati. Ko tako obračamo liste njegovega pisanja, kmalu začutimo, da ne gre za opisovanje življenjske poti, temveč knjiga Preizkušnje pomeni mnogo več, o čemer v svoji oceni knjige piše tudi Mitja Košir, gorski vodnik in novinar: »Ko se nam z vsakim prebranim listom razkriva avtorjevo življenje, ki nam ga brez lakiranj ponuja odprtega srca in duše kot na dlani, se nehote začenjamo spraševati, kako bi ravnali v takih preizkušnjah. Zato knjige nič več zgolj ne beremo, ampak vedno bolj stopamo z avtorjem v neposredni dialog, tisti, ki to zmoremo pa celo v izmenjavanje izkušenj. Bralcu se zastavlja morda najtehtnejše vprašanje - kako bi ravnal sam?« Če želite o knjigi Mira Štebeta izvedeti več ter si z njo morda obogatiti vaše knjižne police, obiščite predstavitev. Avtorju za delo, ki ga vedno znova vzameš v roke ter se bogatiš vedno z novimi spoznanji, iskrene čestitke. Vera Vojska K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 Fotografska razstava v Galeriji Domžale NosMgjčne podobe Arven Sakti Kralj Szomi Umetnica Arven Šakti Kralj Szomi iz Domžal se z iskanjem izvirnega umetniškega izraza, zasnovanega na močni pričevalnosti predmetov, zavestno ukvarja s fotografijo kot refleksijo svojih hudomušnih pogledov na svet. Z osnovno idejo svojega ustvarjanja, da mora vsaka fotografija delovati na večih nivojih, lahko njeno delo umestimo v modernistične okvirje fotografije, saj se ukvarja s svojevrstnim odnosom med realnostjo in njeno reprezentacijo. Pravzaprav je koncept prirejanja resničnosti, da je primernejša za prikaz ideje, tipičen primer modernistične fotografije, ki med drugim vsebuje tudi naslednje elemente: korektna perspektiva, ostrina, do-delanOSt in Ionsko bogastvo. Čeprav so fotografije zamolklih barv. so takšne Z namenom - so nostalgične podobe, ki nam že ob prvem pogledu nanje prikličejo spomine in čute iz daljne preteklosti. V fotografiji Arven Šakti Kralj Szomi gre za eksperimentiranje s fotografskim medijem na način, da konstruira svoje posnetke kot prostorsko nedoločljiv preplet stvarnih predmetov v obliki fotomontaže oziroma kolaža, a na poseben način: kot so v začetku 20. stoletja kolaž uvedli kubisti, da bi iz delcev stvari na podlagi njihove otipne vrednosti zgradili samostojne likovne ureditve in so ga nadrealisti uporabljali za ustvarjanje poetične resničnosti, tudi avtorica pred fotografski objektiv postavlja premišljene kompozicije predmetov v kombinaciji s črnobelimi fotografijami, pa vendarle takšne montaže obstajajo le v resničnem svetu, saj končanega produkta umetnica ne spreminja Angliji, kjer je diplomirala na Goldsmiths' College, University of London leta 1996 smer Fine Art- Studio Practice and Contem- poray crmcal The- ory. Leta 2000 se je preselila v Slovenijo, kjer je leta 2002 vpisala magistrski študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost smer video in fotografija. Od januarja 2004 deluje kot samostojna ustvarjalka v kulturi. Živi in dela v Domžalah. / digitalnim preoblikovanjem ali na kakršenkoli drug način. Predmeti na fotografijah Kralj Szo-mijeve so prepoznavni, še več, celotne podobe nosijo sporočila - skrita ali neskrita, ki naj jih sami razberemo. Razstavljene fotografije iz ciklusa »Spomini za krajcar in več« so umetničin zasebni projekt, kot rekonstrukcija njenih spominov, ki jih posreduje s predmeti, ohranjenimi iz tistega časa. Gre torej za iskanje izgubljenega časa z določenimi vizualnimi sredstvi, ki jih uspešno združuje v dobro zgrajeno podobo s psihološko poglobljenostjo. Katarina Rus S prof. dr. Antonom Štrukljem smo v tednu krščanske edinosti obhajali vzhodno bogoslužje Kdor ne združuje, razdružuje Dr. Anton Štrukelj, ki je vodil vzhodno bogoslužje v domžalski cerkvi v petek, 20. januarja, je določnejši. KDOR M ZBIRA Z JEZUSOM, RAZTRESA. Preden preidemo na potek obhajanja vzhodnega bogoslužja v slovansko bizantinskem obredu, naj vsaj kratko predstavim dr. Antona Štruklja. Anion Štrukelj, roj. I'>52 v Dobu, duhovnik od 1976, doktorat na Teološki fakulteti v Ljubljani 1980 in magisterij iz vzhodne teologije na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu 1984. Profesor dogmatične teologije od 1984 in več let predavatelj ekleziologije. ekumenizma in patrologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Gostujoči profesor v Fribourgu (1991), Luganu (1994) in Sankt Peterburgu (1998 in 1999). Član Mariological Society of America in več znanstvenih ustanov v Evropi. Od 1997 član Mednarodne teološke komisije v Rimu. Štrukelj je urednik slovenske izdaje Mednarodne katoliške revije Communio in Izbranih spisov prof. Antona Strleta, sourednik ckumenskega zbornika V edinosti ter član uredniškega odbora Itogoslovncga vestnika. Ured nik dveh knjižnih zbirk pri založbi Družina in zbornika ob 75. letnici nadškofa Alojzija Šuštarja, Božjo voljo spolnjevati, Celje 1995 ter koordinator slovenskega prevoda Katekizma katoliške Cerkve, Ljubljana 1993. V slovenščino je prevedel 17 knjig in nad 50 razprav in člankov iz raznih jezikov. Njegove razprave so prevedene v 12 jezikov ... Vse to najdemo v Priročniku dogmatske teologije i/, leta 2003. V zadnjem obdobju pa se poleg vsega ostalega in župnikovanja v Zapogah ukvarja z »novim« katekizmom, kar mu vzamo nemalo časa. Vseka- kor je treba reči, da Bog, ne samo, da pri Štruklju ni mahal s praznim žakljem, bilje celo razsipen, kar mu bogato vrača s svojim neutrudnim prizadevanjem za vse dobro. In tudi sicer je čuteč, preprost in odličen človek, zato mi je bilo povsem jasno, da je bila pravzaprav osrednja misel njegove pridige v Domžalah, čeprav pri vzhodnem bogoslužju navadno ni pridige: BOG JE POSTAL ČLOVEK, DA BI VSI KRISTJANI POSTALI BOLJ BOŽJI. To je katoličani, pravoslavni, protestanti (evangeličani) in druge krščanske skupnosti. Teološki dialog z Rimom pa je celo širše narave, saj po besedah Papeškega sveta za edinost kristjanov kardinala Walterja Kasperja vidi v veri v enega usmiljenega Boga »skupno dediščino« kristjanov, judov in muslimanov. Je bratske narave, ker korenini v drugem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru, ki je postavil odnose med kristjani na nove temelje medsebojnega spoštovanja, priznavanja in prijateljstva. Na vprašanje, od kod razdeljenost človeške edinosti, nam dr. Štrukelj odgovarja z.Origenom: »Kjer sn grehi, tam je mnošlvo. tam so ločine, tam zmote, tam razprtije. Kjer pa je krepost, tam je skladnost, tam edinost, v kateri so bili vsi verujoči eno srce in ena duša.« Žal, tudi kristjani nismo ohranili prvotne edinosti, za katero je Jezus tako goreče molil pri zadnji večerji: »Da bodo vsi eno. kakor si ti. (k'c. v meni in jaz v tebi, naj bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21). Pred štiridesetimi leti se je končal drugi vatikanski cerkveni zbor, ki je močno poudaril prizadevanje za vzpostavitev krščanske edinosti. Vodilna misel letošnje molitvene osmine za edinost kristjanov je Jezusova beseda: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« Jezus med nami - zlasti v cerkvi in v družini. I )i Štrukelj pri predstavitvi vzhodne liturgije izhaja iz staroruske Nesto-rijeve kronike, v kateri je poročilo poslancev velikega kneza Vladimira o bizantinski lilurgiji, iz katerega izhaja navdušenje nad nepozabno lepoto bogoslužja in bogočaslia, nakar je rusko ljudstvo 1988 sprejelo krst in bogoslužje v bizantinskem obredu. Začetki bizantinskega obreda, ki je najbolj razširjen med vzhodnimi kristjani, pa segajo v prva krščanska stoletja. Osnovno obliko sta sestavila sv. Janez Zlatousti in sv Bazi I ij Veliki. V 9. stoletju pa sta sveta brata Ciril in Metod prevedla te liturgije iz grščine v staroslo-vanščino, da bi mogla učinkoviteje posredovati krščanstvo Slovanskim narodom. Med Slovenci je bila dediščina slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda vedno v veliki časti. Prav je. dajo spoštljivo gojimo tudi danes. Božja liturgija ima naslednje tri dele: prvi del je priprava darov in darovanje, ki se obhaja v tihoti, kar nas spominja na Jezusovo skrito življenje v Nazaretu. Drugi del je bogoslužje besede in katehumenov. Spominja nas na Jezusovo delovanje in učenje. Duhovnik in zbor izmenjaje prosita za mir in božji blagoslov vsemu svetu ter za razsvetljenje pri poslušanju berila in evangelija. Tretji del, ki nas spominja na Kristusovo daritev in po-veličanje, je evharistična liturgija vernikov. Ob prinašanju darov poje zbor kerubsko pesem. Sledi pozdrav miru, izpoved vere, hvalospev, svet in spremenjenje z epikle-zo, to je klicanjem Sv. Duha, dalje slavospev Bogorodnici, prošnja jektenija in očenaš. Obhajilo smo verniki prejeli pod obema podobama. Ob koncu bogoslužja je bila zahvala za prejete milosti s prošnjo za božji blagoslov, ki smo ga navzoči prejeli s tem, da smo poljubili kri/ in na duhovnikov vzklik kri-slus je med nami, odgovorili: »Je in bol« Obenem smo prejeli tudi blagoslovljen kruh - agape. Zbor je zapel še mnogoletje, kot voščilo cerkvenim dostojanstvenikom in vsemu ljudstvu. Naposled ni zaman dejal dr. Štrukelj, da vse molitve in pelje, kajenje in ikone ustvarjajo čudovito vzdušje, ki človeka dviga in očiš-čuje. Citiral je tudi učenjaka Platona, da bogoslužje prenavlja in poživlja našo ljubezen. Skratka, vse tO v navzočih ustvarja doživetje nebeškega bogoslužja, ki se nenehno obhaja pri Bogu, zato ni nerazumljivo, da katoliška Cerkev zelo ceni liturgične obrede vzhodnih Cerkva. Name je še prav poseben vi is napravila čudovita, vsebinsko izredno bogata predobhajilna, kakor tudi poobhajilna molitev. Obe je občuteno prebral domžalski župnik Janez Šimenc, ki je sodeloval pri obredu. Za enkratno doživetje pa je poskrbel akademski pevski komorni /bor Tomaža Pirnala, ki je za vrhunec večera z vso cerkvijo zapel večno lepo pesem Sveta noč, blažena noč. Res, kakor je AMI-CUS VI RUS KARA AVIS (pravi prijatelj je redka ptica), lako se kaj takšnega ne doživi vsak dan, kakor pravimo in kar so potrdili tudi navzoči, saj se po končani sloves- nosti, čeprav je trajala skoraj dve uri, nikomur nikamor ni mudilo in tudi gospod Štrukelj, ki je deloval izredno sproščeno, je dajal vtis, da se mu ne mudi in da je bil dejansko ves pri stvari, kar od duhovnika tudi pričakujemo. Naj težnje za zbliževanje oziroma edinost kristjanov navdihujejo tudi naše siceršnje odnose v vsakdanjem življenju. Ivan Kepic Govorica preprostih stvari Pastirska palica Januarja letos je ljubljanska nadškolija dobila novega pomožnega škofa, dr. Antona Jamnika. Pri posvečenju je prejel tri znamenja škofovskega dostojanstva: prstan, kot znamenje duhovne zaroke s < erkvijo, bogosiiižno pokrivalo (mitro) in pastirsko palico (pastorale), (stavimo se nekoliko pri pastirski palici. Palica nastopa v simboliki v več vidikih, predvsem kot orožje, kot čarobno orodje, kot pastirje-va ali popotnikova (romarjeva) opora pri hoji. V magiji že od davnaj velja za znamenje moči in spoznanja nevidnih reči (npr. čarobna palica, bajalica). Esku-lap ali Asklepij, bog zdravniške vede pri starih Grkih, nosi palico, okoli katere se ovijata kači in je simbol zdravniške vede. V Svetem pismu beremo, da Mojzes prejme od Boga palico, s pomočjo katere dela čudeže in rešuje svoje ljudstvo. Z njo udari po Rdečem morju in morje se razdeli, da Izraelci gredo po suhem na drugo stran. V puščavi jim zmanjka vode in Mojzes spet s palico prikliče vodo iz skalne pečine. Mojzesov bral Aron s palico dela čudeže pred faraonom in spravi nad Egipčane hude nadloge. Aronova palica, ki ozeleni, požene brstje in nastavi cvetove, je postala znamenje Kristusovega vstajenja. Jezusa in nekatere svetnike (sv. Petra, sv. Patrika) večkrat slikajo, kako s palico v roki delajo čudeže, npr. ko Jezus v Kani galilejski spreminja vodo v vino. »Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita« (Ps 23,4). Tako starozavezni psalmist izraža svoje zaupanje v Boga, »Izraelo-vega pastirja«. Jezus se predstavi kot Dobri pastir (Jn 10), zato ga že na prakrščanskih upodobitvah vidimo s palico v roki in z ovco, ki si jo zadene na rame. Pastirsko palico nosi tudi Abel, pastir, ki je od svoje drobnice daroval Bogu prijetno žrtev. Iz pastirske palice, s katero pastir odvrača nevarnosti od črede ter iz palice puščavnikov in zgodnjekrščanskih menihov seje razvila škofovska palica. Škofje namreč duhovni pastir ljudstva, ki mu je zaupano. Po besedah sv. Ambrozija naj bi bila škofovska palica »spodaj ošiljena, da z njo spodbuja nemarne, v sredini ravna, da z njo vodi slabotne, zgoraj pa ima obliko kljuke, da z njo zbira tiste, ki so zašli«. Škofovska palica je tudi simbol vere. katere razlagalec je škof. Zgornji del, ki ima obliko polkroga ali kroga, pomeni nebeško moč, ki priteka na zemljo, posredovanje božjih dobrin ljudem. Različne palice srečujemo še v zvezi z drugimi svetniškimi liki. Nadangel Gabrijel, ki Mariji oznani, da bo postala mesijeva mati, nosi v roki palico odposlanca. Popotno palico imata nadangel Rafael (zavetnik popotnikov) in sv. Jožef (v zvezi z begom v Egipt). Palico v obliki črke T (ena od oblik križa) nosi sv. Anton Puščavnik. Najpogostejša je romarska palica, ki jo nosi sv. Jakob Starejši; na njej visi posušena buča za vodo. K njemu še danes romajo v daljnjo Kompostelo v Španiji. Z romarsko palico slikajo tudi sv. Aleša, sv. Roka in sv. Brigito Švedsko. Zgoraj ukrivljeno palico nosijo škofje in tisti opati (predstojniki samostanov), ki imajo po cerkvenem pravu pravico nositi tudi mitro. Navzven obrnjen zavoj krivine razodeva, da gre za škofa, navznoter obrnjen pa je znamenje opata njegova oblast se razteza le na notranje področje njegovega samostana (opatije). Škofovsko palico nosita npr. sv. Ambrozij (milanski škof v 5. stoletju) in sv. Martin, opatsko pa sv. Benedikt, sv. Bernard ter opatinji sv. Klara in sv. Sholasti-ka. Sv. Krištofu, zavetniku popotnikov in priprošnjiku za srečno vožnjo, za palico služi kar celo palmovo drevo. Bogdan Dolenc Naj ne mine dan brez knjige Založba iz Murske Sobote je izdala bogato bero knjig, ki bodo navdušile širok krog bralcev. OBČINA LENDAVA je monografija, ki hkrati vabi na obisk v ta prijeten kraj in na poljuden način opiše poglavitne segmente preteklega in sedanjega časa v Lendavi in vseh pomembnejših krajih okoli mesta. Bralci se bodo seznanili / zgodovino kraja od prazgodovine do danes s pomočjo gCMi, ki jim bodo pomagala lažje priti do informacij. Besedilo bogato popestrijo fotografije, ki jih je posnel Jože Suhadolnik in jih v besedilno - likovno celoto povezal slikar Ignac Meden. Avtorji monografije so priznani strokovni pisci. Knjiga je izdana v slovenščini, madžarščini in angleščini. MADŽARI je delo Laszla Gfincza, ki obsežno in celovito predstavlja zgodovino sosednje države. V 20 poglavjih se pozoren bralec seznani s pregledom celotne zgodovine naroda od začetka do izteka 20. stoletja. Ker je Slovenija z madžarsko tesno povezana, nam knjiga omogoča, da veliko izvemo o politični in kulturni zgodovini. Delo bogatijo barvnj reprodukcije likovnih del, v katerih so madžarski slikarji upodobili dogodke iz svoje zgodovine. Franc Zadravec je izdal obsežno delo SLOVENSKI ROMAN 20. STOLETJA - Tretji analitični del in sinteze, ki je zaključni zvezek avtorjeve znanstvene trilogije in zaključek njegovega skoraj desetletje trajajočega raziskovalnega projekta, v katerem je pretresel slovensko romaneskno bero od 20. do začetka 21. stoletja. Avtorje v trilogijo vključil 148 romanov. 91 slovenskih pisateljev in pisateljic. Delu seje izjemno predano posvetil in z razčlembo tako študentom kot strokovnjakom ter ljubiteljem literature odkril mnoga nova dognanja. Na analitični ravni se seznanimo s slogovno - kompozicijsko značilnostjo romanov, na sintetični ravni pa nam avtor odkriva stalnice in slogovno-kompozi-cijske tipe. ponazorjene s primeri, kot se v njih odslikujejo pokrajine, urbani prostori, značilne teme in nam opisal načine njihovega romanesknega uresničevanja. Pesniška zbirka Antonije Baksa Sr-nel VIJOLICE V KAMNU je izšla v slovenščini in kajkavščini in prinaša izrazito osebno izpovedno in lirično naravnano poezijo. V spremnem besedilo Peter Kuhar pravi: »Pesmi, ki jih je Antonija Baksa Srnel zbrala za novo knjigo, ni veliko. Še trideset ne. So pa kakor niz biserov, kakor zvezna rimska cesta. So kratke, lirične, močne, da žarijo kot utrinki v poletni noči in nas popeljejo - vsaka pesem posebej - v skrivnostni svet sanj, občutenj, ljubezni, kljubovanja, božanja«. Zazdelo se mi je,/ da je nekdo/ v kamen/ vklesal vijolice./ Zazdelo se mi je,/ da so zadišale/ čez vse te griče,/ prav do sem/ pod kostanje./ Samo zazdelo se mi je. Delo KDAJ STE UMRLI nosi podnaslov ZGODE IN NEZGODE SLOVENSKIH MLADINSKIH PISATELJEV in je delo Vesne Radovanovič. V knjigi preberemo anekdote 46 slovenskih pisateljev, ki sojo doživeli na svoji poti med šolarji, njihovimi najbolj vdanimi bralci. In od kod tako nenavaden naslov? Prisluhnimo Andreju Rozmanu Rozi: Spraševali smo me vse sorte - koliko knjig sem napisal, kdaj sem napisal prvo pesem, kdaj sem se rodil, »No. bi rad našega gosta še kdo kaj vprašal?« je vprašala knjižničarka. »Kdaj ste umrli?« je vprašal deček popolnoma resno. Ko smo se vsi zarezali, se je deček zavedel, da je rekel neumnost. Bilo mu je nerodno, da se mi. je prav zasmilil. Delo je opremljeno s fotografijami, kjer ima vsak pisatelj ob sebi svoj najljubši predmet. Silvija Borovnik je pri Slovenski matici izdala delo SLOVENSKA DRAMATIKA V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA, ki prinaša zbornik portretov najvidnejših slovenskih dramatikov. Avtorica analizira njihova dela. jih primerja in povezuje ter predstavi tudi časovni in družbeni okvir. Delo bo zanimivo tako za študente in maturante kot tudi strokovnjake, ki jih to področje zanima. UTRINKI UGASLIH SANJ je delo Kajetana Gantarja, kjer nam avtor predstavlja svoje spomine, ki so nastali na željo njegove družine. Čas v Celju pred drugo vojno, med njo in po njej je prikazan zanimivo, berljivo. Delo bo navdušilo mnogo bralcev, ki se bodo seznanili s težkim življenjem študenta, begunstvom in vrnitvijo domov. Avtor, ki je širši slovenski javnosti znan kot prevajalec Aristotelove Poetike ter drugih del Grkov in Rimljanov, je profesor, klasični filolog, kije svoje spomine za vedno iztrgal pozabi. V spominsko leposlovje spada tudi delo KRONIKA SEDMIH POZAB avtorja Jožeta Ciuhe, ki je nastala, kot pravi avtor, iz želje, da bi se uprl starosti in starčevskemu samoljubju. Obsežno delo je nastajalo trideset let in prinaša spomine na družino, mladost, na babici in pomeni pomemben mozaik dogodkov, ki jih beremo z ljubeznijo, tako kot je delo tudi nastajalo. Tatjana Kokalj FERMI TRGOVINA z AVTODELI - potrošiti material - zavoro - sklopko - filtri - amortizerji - metlice, brisalci I RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Ljubljanska 104 • Domžale • 01 7*4 H 00 IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV 16. medobčinski otroški parlament »Tabuji - prepovedane strani« Zveza prijateljev mladine Domžale in Osnovna šola Trzin sta v januarju v Centru dr. Ivana Hribarja v Trzinu pripravila medobčinski otroški parlament, katerega tema je bila »Tabuji - prepovedane strani«. Sodelovale so osnovne šole občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče ter Trzin, ki so posredovale poročila o obravnavi te teme na šolskih parlamentih posameznih osnovnih šol. Med tabuje so mladi uvrstili predvsem nasilje, droge, smrt, alkoholizem, bolezni, negativna čustva, ločitve, spolnost, motnje prehranjevanja ter predstavili svoja razmišljanja o njih, še posebej pa so bili zanimivi predlogi, kako ravnati v zvezi z njimi. Mlade je pozdravil trzinski župan Anton Peršak ter jim zaželel, da bi v razpravi povedali vse tisto, kar mislijo ter odgovorili tudi na vprašanja, ali so ti tabuji upravičeni ali ne in kako jih preseči. Pred uradnim začetkom medobčinskega otroškega parlamenta so parlamentarci prisluhnili znanemu kantavtorju Adiju Smolarju, ki je v svojih pesmih tudi opozoril na nekatere tabuje, predvsem pa mladim zaželel dobro in prijetno delo. Zapel je o nezlorabljanju otrok, o tem, naj bo vse, kar nam dela škodo, tabu, o nean-gažiranju otrok, človeški neumnosti, pa tudi o tem. da je najhuje biti brez srca in pameti, slišali pa smo tudi... to mene ne skrbi, to lahko doleti le druge ljudi, mene pa ne ... Poslovil se je z eno najbolj znanih »Je treba delat«. Nato smo prisluhnili predstavnikom osnovnih šol, ki so se vsaka po svoje resnično potrudile, da bi letošnjo temo v celoti obdelale, hkrati pa predlagale konkretne dejavnosti, s katerimi bi te tabuje presegli. Tako so nam z OS Dob sporočili, da je potrebno misliti s svojo glavo, da se odrasli premalokrat zavedajo, da so bili nekoč sami mladi, opozorili pa tudi na znani rek: prepovedane stvari so najslajše. Z OS Jurij Vega Moravče so poročali, kako so posamezne tabuje poskušali reševati s pogovori z različnimi povabljenimi predstavniki, poudarili pa so tudi, da bi morali skupaj s starši najti »tabu«, ki ga bodo upoštevali. Zanimivo sta na enega od tabujev opozorila harmonikarja. Zaigrala sta namreč Ne boš ti meni zizike majal... Posrečeno. Na OS Mengeš so temo obravnavali na dveh sejah šolskega parlamenta, posebej pa so obravnavali tabuje: spolnost, smrt - žalovanje, nasilje. OS Domžale je predstavila anketo, kjer so med tabuje uvrstili tudi drugačnost in nasilje, pevski zborček pa je pel o mavrici. OS Pre-serje pri Radomljah je pripravila kratek film o nevarnosti drog, predstavili so prizorček iz filma in poudarili, da se je treba pobrati in iti naprej. OŠ Roje je v delavnici izdelovala »tabuje« ter z njimi obdarila vse prisotne. Želijo, da je tabu tem čim manj in da se prihodnje leto na parlamentu pogovarjajo o varnosti učencev v cestnem prometu. Z OŠ Janko Kersnik Brdo so posredovali sporočilo, da bi bilo manj tabujev, če bi bili v družinah boljši odnosi; na OŠ Rodica pa so med najpogostejše tabuje uvrstili: nasilje v družinah, spolnost, odvisnost, smrt, drugačnost, sprejema- nje čustev ter predlagali, da tabujev ne skrivamo, temveč se o njih pogovarjamo, pa bodo izginili kot balon, ki ga počiš; OŠ Venclja Perka je med tabuje uvrstila tudi narodnost, predstavniki pa so prebrali pesem ene od učenk, ki je v njej zapisala, da upa, da bo s tabuji nekoč konec, do tedaj pa se je treba po- truditi, da poskusimo strpno in v medsebojnem spoštovanju tabuje premagati. Gostitelji, OŠ Trzin, je z igranim pri/orčkom pokazala na možnosti prijetnega življenja v »novih« družinah in hkrati poudarila, da se moraš o svojih čustvih in občutkih odkrito pogovoriti, pa ti je mnogo lažje. Lahko bi strnili, da se mladi tabujev zavedajo, da jih (premalo) poznajo, da pa vedo, daje treba vprašati, če ne veš, pa tudi, da ne bodi nepripravljen, saj se tudi tebi lahko zgodi. Zbrana stališča in sklepe bodo mladi z našega območja posredovali tudi v republiški otroški parlament. Vera Vojska Vrtec Domžale, Enota Ostržek Igre na snegu V vrtcu Ostržek na Rodici se je 14 otrok vključilo v projekt «IGRE NA SNEGU in UČENJE SMUČANJA«. Projekt je potekal v dveh skupinah in sicer od 10. do 16. januarja 2006, vsako dopoldne. Otroci so v vrtec prinesli smučarsko opremo, kdor pa je ni imel, si jo je izposodil pri nas v vrtcu. Ko smo se oblekli in se pogovorili o smučarski opremi, smo se najprej dobro ogreli. Najbolj zanimive so jim bile igre: Lisica, kaj rada ješ; Črni mož ... ter igre z eno smučko, saj jih je spominjalo na vožnjo s skirojem. Ves teden smo se imeli zelo lepo, saj so bili otroci ves čas nasmejani in pripravljeni sodelovati, zato nam je tudi vsako dopoldne zelo hitro minilo. Za vrtcem imamo ravno pravšnji hrib za učenje smučanja, tako da so otroci postopno napredovali. Malo ležav so imeli s »štamfanjem«, a so seveda tudi to premagali, seveda pa sem bila velikokrat sama njihova vlečnica. Vsi so sproščeno smučali po hribu in se tudi naučili ustaviti na smučeh, tako da ni bilo nikogar strah. Vse vaje za začetno učenje smučanja sem prilagodila njihovi starosti in malo pravljično prikazala, zato sploh ni bilo občutka, da kdo česa ne bi zmogel. Poizkusili smo se tudi v zavijanju levo in desno, malo padali ter se zabavali. Zadnji dan sem jim pripravila tekmo in vsi so jo krasno speljali. Na tekmo smo kot gledalce povabili vse otroke iz našega vrtca in vzdušje je bilo res pravo. Sonja Pavllšič Vrtec Urša, Enota čebelica Zimski družinski izlet Tudi v letošnjem šolskem letu smo v našem vrtcu organizirali zimski družinski izlet, ki bi ga lahko zdaj označili že za tradicionalnega. Vabilu na izlet se je letos odzvalo petnajst družin in v soboto, 21. januarja 2006, smo se ob 10. uri zbrali v kandršah. Vreme nam je bilo naklonjeno. saj je prav to soboto sonce pokukalo izza oblakov in pričaralo pravo zimsko idilo. Opremljeni z različnimi pripomočki za snežne radosti, smo tako otroci kot odrasli komaj čakali, da se zapodimo na zasnežene strmine. Nekateri mali junaki so nam pokazali, kako spretni so že na smučeh, večina pa nas je uživala na sankaškem hribčku. Seveda pa se noben izlet ne sme končati brez malice in toplega čaja, za kar je tudi letos poskrbela naša Jasna. Po dobrih štirih urah zabavne rekreacije smo se prijetno utrujeni poslovili z obljubo, da se prihodnje leto zopet skupaj odpravimo na »naš« zimski izlet. Mateja Zlbelnlk Sedemletna Kaja, prijazna deklica Bralcem predstavimo sedemletno KAJO CERAR z Rodice, Perkova 2, učenko 2. razreda Osnovne šole Rodica. Je dobra učenka, dejavna v šolskih sekcijah, poje v pevskem zboru, nastopa javno, rada riše, piše in obiskuje s staršema pradeda na Vrhpoljah pri Moravčah. Tudi zanj rada kaj nariše, ga preseneti s svojo risbico in mu polepša dan. Hvala ti Kaja, še večkrat obišči pradeda na Vrhpoljah. Jože Novak IM i^AA'- 0 m UÊ, Glasbeno dopoldne pri »polžkih« Ker imamo v tem šolskem letu med drugimi prioritetami tudi glasbo, v naši skupini pa izvajamo projekt Babice in dedki, sva le-te povabili na glasbeno dopoldne v vrtec. Seveda, da ga prežive skupaj s svojimi vnučki. Če pa babice in dedki niso uspeli priti, smo bili veseli tudi mamice in tete. Za uvod sva zaigrali glasbeno pravljico Živali pri babici Zimi, nato pa smo si skupaj ogledali različne male instrumente, nanje igrali in spremljali prepevanje pesmic. Da pa bo še bolj veselo in ustvarjalno, sva pripravili material in povabili otroke in njihove sorodnike k izdelavi zvočnih ni/ov. Tako smo naše prepevanje ob zaključku glasbenega dopoldneva že spremljali z lastnimi instrumenti. In ne boste verjeli - zveneli so še lepše, ker so jih izdelali naše babice, dedek, mamic, tega, skupaj s svojimi malčki. Vzgojiteljici Jelka In Janja, Vrtec Urša. Enota Čebelica Vrtec Domžale Igre na snegu in učenje smučanja V Vrtcu Domžale imamo organizirane interne izobraževalne programe za odrasle in otroke. Prav v slednjega sodi tudi projekt »Igre na snegu in učenje smučanja«, ki ga uspešno izvajamo že drugo leto. Vodijo ga vzgojiteljice, ki so za to delo usposobljene. Letos je bila zima res radodarna s snegom, zato smo v vseh naših sedmih enotah: Cicidom, Kekec, Krtek, Mlinček, Ostržek,.Palček in Savska že v januarju smučanje zaključili. Udeležili so se ga vsi otroci starejši od štirih let, ki so to želeli. Otroci so opremo prinesli s seboj, tisti, ki je niso imeli, so si le to Jahko sposodili v vrtcu. Naš osnovni cilj: • da čim več otrok starejših od štirih let doživi prve korake smučanja kot prijetno izkušnjo, • da osvoji prve smučarske »korake«, • da premaga strah pred spustom, • da se nauči kontrolirati gibanja s smučmi po zasneženem hribu. Uporabljena je bila osnovna metoda predšolskega učenja: metoda IGRE, Ob zaključku smučanja so vodje projekta povedale, da so bili cilji skoraj v celoti doseženi, prav zaradi primernosti izvajanja, metode učenja, znanega okolja in ugodne čustvene klime, ki jo vrtec nudi otrokom. Jana Plrman, pomočnica ravnateljice Vrtec Mali princ Ker se bližajo olimpijske igre, smo se v vrtcu Mali princ pogovarjali o zimskih športih in med dmgim omenili tudi drsanje. Potem pa je par otrok neko jutro prišlo v vrtec in vsi navdušeni so hiteli pripovedovati, kako so drsali. Povedali so nam, da so drsali na domžalskem drsališču. Nekaj dni za tem smo tudi z Zavoda za šport dobili obvestilo, da se je v Domžalah odprlo drsališče in da ga lahko kot vrtec uporabljamo v dopoldanskem času. Ker imamo v vrtcu tudi vaditeljice drsanja, smo organizirali tečaj za otroke starejše od treh let. Vendar pa nam vreme ni bilo naklo--njeno, saj smo drsali le v ponedeljek, ko je bilo že kar mrzlo, potem pa je pritisnil sibirski mraz, zato smo drsanje prestavili. Otroci so bili zelo razočarani, starši pa vsako jutro na preži za vremensko napovedjo. Ko je končno popustil mraz (v petek), smo nadaljevali z našim tečajem. Otroci so bili glede na predznanje razvrščeni v tri skupine, v katerih so preko igre in z rekviziti osvajali osnove drsanja. Otroci so dobro napredovali in na koncu so svoje znanje pokazali tudi na zaključni točki. Vzgojiteljice smo postavile poligon, ki so ga otroci z določenimi elementi drsanja prevozili in s tem poka/ali, kaj so se naučili. Za popestritev so nekateri otroci zaigrali tudi hokej. Vsi se že veselimo naslednje zime in s tem tudi možnosti, da se preizkusimo v drsanju. Andreja Kovač In Monika Brodarlč Zasebni vrtec Mali princ Osnovna šola DOMŽALE Bistriška 19. 1230 Domžale tel. 7219 580 Podružnična šola IHAN Ihan. Šolska ul. 5, 1230 Domžale tel. 7213 890, 7220 580 Vpis otrok v 1. razred za šol. leto 2006/2007 za otroke, rojene v letu 2000, bo: v petek, 17.2.2006, od 8.00 do 12.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure Vpis v matično šolo bo v prostorih OS DOMŽALE, Bistriška ulica 19. Vpis v podružnično šolo bo v prostorih Podružnične šole IHAN, Ihan, Šolska ulica 5. Starši: • ste dolžni vpisali otroka v skladu s šolskim okolišem, • na vpis pripeljite tudi otroka. • s seboj prinesite svoj identifikacijski dokument. •T I M 4*3 V Domžal« Macljeva i JrJPlflJV Kamnik I °, * www.simax-slo.com t.T'.trV 51 724 26 91 C Duplica) AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI \ /> IZPUŠNI SISTEMI ZA /J VSE VRSTE OSEBNIH 'S IN TOVORNIH VOZIL UGODNE CENE PNEVMATIK MONTAŽA IN SERVIS SJCLOCL I Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme Zimski izlet V četrtek smo se otroci Petelinčkove in Ježkove sobe iz vrtca Urša odpravili na zimski izlet proti Šumherkti. Po poti smo opazovali prelepo zimsko pokrajino. Ko smo prispeli do Šum-berka, smo se tam še malo poigrali, nato pa smo se odpravili nazaj v vrtec na topel čaj! Tatjana. Nuia Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIAK1 11KI domačo potico, ročno i/delane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.; S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure SLAMNIK - feburar 2006 WÊH/ÊÊÊÊÊÊÊtlÊÊÊKÊÊtÊÊÊÊKÊÊÊÊÊÊKÊÊIÊÊÊÊÊ 4 pisma bralcev Odgovor na prispevek z naslovom »Slovenija potrebuje reforme« (Slamnik, 23. december 2005) Spoštovani kolega Gregor I lorvatič, predsednik OO Socialdemokratske mladine Domžale, pravilno ugotavlja, da vladni predlogi reform zadevajo predvsem nas mlade. Strinjam se tudi / njim, da si mladi želijo predvsem kvalitetno izobraževanje, Vendar pristop, ki ga je na področju izobraževanja ubrala Vlada RS, ni pravi. Celo sam vodja skupine, ki je pripravljala t.i. Ukrep 28 (reforma izobraževanja), dr. Aleš Vahčič /. Ekonomske fakultete pravi, da dvomi v koristnost vavčerjev. Dvomljiva je tudi njihova povezava s kakovostjo. Države, ki so jih uvedle (recimo Nizozemska) so z njimi povzročile pravo poplavo nizkok-valitelnih a zanimivo zvenečih študijskih programov. Po izkušnjah marsikatere države (recimo Velika Britanija ali Avstralija) tudi (odložene) šolnine niso dobra rešitev, saj se je tam delež študentov iz nizkega in nižjega srednjega razreda po uvedbi šolnin močno zmanjšal. Odložene šolnine so se iz leta v leto višale, cenzus za njihovo vračilo pa seje nižal. Zato res ne vidim, kako je lahko kolega I lorvatič prišel do /iiključka, da bi bil pri nas v takem sistemu študij omogočen tudi socialno najbolj ogroženim, kakovost študija pa bi se dvignila. Namera po ukinitvi študentskih bonov in drugih subvencij v sedanji obliki je v refonnnih ukrepih jasno izražena, zato predlagam kolegu Horvatiču, da si še enkrat prebere ukrepa 53 in 54 (skupaj z obrazložitvijo). Vlada predvideva dve možnosti: zagotavljanje teh subvencij v obliki dodatka za šolanje, ki bi ga pre-jemali strisi. oz. v obliki štipendijskega dodatka. Dodatek za šolanje je slab, saj bodo ta dodatek starši študentu dali ali pa tudi ne, torej vodi stran od neodvisnosti Študenta. Dodatek k štipendiji pa je slab ZBtO, ker bodo študentje ta denar (v primeru študentske prehrane govorimo v povprečju o približno 2.500 tolarjih na mesec) porabili za kaj drugega. Tako ne bodo jedli toplih obrokov v restavracijah, ampak si bodo raje kupili sendvič. Prepričan pa sem, da si še tako drzna vlada ne more privoščiti ukinitve teh osnovnih študentskih pravic. Navsezadnje imajo pravico do regresirane prehrane in prevozov tudi vsi delavci. Se kratek komentar kolegu llorvali-ču na njegovo posplošeno in na pamet govorjenje o tem, kako se študentski funkcionarji borimo za ohranitev svojih velikih privilegijev (ki naj bi jih imeli polne žepe). Naj javno pove, kateri so ti privilegiji. MIha Ulčar predsednik Študentske organizacije Slovenije Odgovor g. Čamernlku Spoštovani g. Žiga, čeprav se mi res ne ljubi izgubljati časa za polemiko z vami, vam moram, glede na vaše pisanje v prejšnji številki Slamnika, le odpisati vrstico ali dve, saj ste z vašim pan njem zašli povsem na druga področja, kot naj bi se razvijala najina polemika. Pravite oz. pišete o meni, da sem »dežurni nergač«. Verjamem, da nekateri redki privrženci vaše politične opcije menijo lako o meni. saj očitno še vedno ne morejo dojeti, da smo sedaj v demokraciji, kjer se lahko napiše tudi kakšno besedico ali članek, ki z argumenti spodbija njihove (45-letno okostenelo) mišljenje. Na srečo pa je mnogo več tistih bralk in bralcev, ki imajo o meni povsem drugo mnenje - da sem pravzaprav edini, ki se upam boriti (proti »številčnejšemu in bolje organiziranemu političnemu nasprotniku«) ter opozarjati na napake in predvideti (namerno ali nenamerno škodljive) politične odločitve vaše politične opcije. In da imam ob tem poleg argumentov tudi pogum, da se javno izpostavim in zoperstavim napram vaši politični opciji, ki večinoma dela z argu- mentom moči in preglasovanja in ne z močjo argumentov. Tako je bilo tudi v primeru MKC Akumulator, ko sem že ob sami ustanovitvi javno opozoril in (kot se je sedaj izkazalo, tudi pravilno) predvidel, kaj se bo primerilo. Ne bi se rad ponavljal, vendar ste z vašim pisanjem sami priznali (jaz pa sem vas v Pismih bralcev na to le opozoril ter želel, da vašega »umazanega perila« ne perete javno), da ste takrat »politično« prevzeli MKC Akumulator in da »drugi politični opciji« niste dovolili aktivneje sodelovati, kaj šele omogočiti, da bi vodila ta zavod za mlade (čeprav je moje mnenje še vedno enako, kol je bilo tedaj-MKC Akumulator ne bi smela biti politična institucija). Za zaključek pa še tole. Nikakor nisem navedel nobenih neresničnih trditev v mojih dosedanjih pisanjih na to temo, saj sem si predhodno pridobil ustrezne dokaze, ki potrjujejo moje trditve. Škoda, ker mi šele sedaj ponujate roko za sodelovanje-ob ustanovitvi, ko sem vam sam ponudil sodelovanje, ste me sicer zavrnili (neuradno sem kasneje izvedel, zakaj - pač nisem v »vaši politični opciji«). Pa tudi sicer ste me večkrat želeli spraviti ob dobro ime, čeprav sem, dobronamerno, želel, da se MKC Akumulator izvije iz vašega političnega objema ler da poslane apolitičen zavod, namenjen za mlade. Kdo ve, mogoče pa bom nekega dne dočakal tudi to ... Janez Stlbrič Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. obvešča, da bo v občini Domžale od 13. do 17. marca 2006 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Hkrati Občina Domžale in Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. obveščata, da bo zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev potekalo od 13. do 18. marca 2006. Razpored bo objavljen v naslednji šlevilki Slamnika. Turistično informativna tabla na Sv. Trojici Nagrajuje Študentska založba Litera Maribor Nagradna križanka tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz. prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade FIAT AMBROŽ: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA (TVIC Davorin Zore, Šludljanska 88,1230 Domžale 2. plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT Drago Janšek, Negastrn 5, 1251 Moravče 3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3 Uroš Lončar, Brezje 4, 1233 Dob 4. preventivni pregled vozila z meritvami Andrej Šunkar, Poljska pot 11,4240 Radovljica Vabimo vas, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero sedmim najsrečnejšim reševalcem Študentska založba Litera Maribor poklanja knjižne nagrade Pravilne rešitve pričakujemo do 27. februarja 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Za vse ljubitelje in obiskovalce prelepe turistične točke v domžalski občini, vasi Sveta Trojica nad Dobom, je pomemben podatek, da imamo novo informativno tablo. Tabla je velikosti 150 x 100 cm in je v obliki zemljevida. Namestili smo jo na praznik dneva samostojnosti, 26. decembra 2005. Na njej so označeni vsi večji in pomembnejši'kraji v okolišu Svete Trojice. Vrisane so vse pomembne točke, ki so v legendi na desni strani tudi opisane. In čemu je namenjena informativna tabla? Sveta Trojica je priljubljena izletniška točka marsikomu, ki živi v njeni bližini, pa tudi v daljni okolici.Včasih pridejo na Sveto Trojico tudi ljudje, ki te vasi sploh ne poznajo. Velikokrat se zgodi, da obiskovalci - turisti, ne vedo, kje so in kam se lahko še pride iz tega kraja. Ravno iz tega razloga smo se člani društva ŠRD Konfin - Sveta Trojica odločili, da postavimo informativno tablo, s katere se bodo te informa- cije tudi dobro videle.Tablo smo postavili na avtobusno postajališče. Kdor pozna to vas, potem ve, da je to manjši leseni kozolček, kije tako okras vasi, kot tudi zelo funkcionalen objekt.Tabla je pod streho, saj smo se s tem izognili uničenju le te zaradi slabih vremenskih razmer. Informativna tabla je primerne velikosti, dostopna vsem in razumljiva tudi preprostemu človeku. Vemo. da smo se odločili pravilno, saj lako lažje predstavimo kraj, ljudje dobijo boljšo informacijo o samem kraju, kjer se nahajajo. Eden od pokazateljev, da je to pametna odločitev, je tudi ta, da seje v nedeljo, 5. februarja, pripeljal na postajo en avtobus pohodnikov in so si vsi najprej ogledali tablo in poti, kje vse bodo hodili. Tudi njihovi komentarji so bili zanimivi, saj so poudarili, da niso pričakovali, da bodo našli informativno tablo v tako majhni vasi. Marija Ravnikar Valentinovo... dan za zaljubljene Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč. V vsakdanjem življenju smo vse manj pozorni in iznajdljivi. 14. februarja, na Valentinovo, ki velja za praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi, pa je čas, da se prebudimo... Na ta dan se namreč tudi ptički ženijo. 14. februar pa je tudi praznik, ko goduje sveti Valentin. Takrat - po starem kmečkem koledarju - sv. Valentin prinese ključe do korenin... A vendar smo tokrat mimoidoče povprašali po tem. kako preživijo dan zaljubljenih in kaj jim pravzaprav ta dan sploh pomeni. Matej: »Valentinovo mi precej pomeni, saj je to dan, ki se od drugih razlikuje tako. da mine v nekem bolj prijaznem in lepem duhu. Če ima človek partnerja, pa je ta duh seveda predvem romantične narave. Ker sem trenutno samski, lahko upam le na to, da se bo kakšna znanka vseeno spomnila name (smeh!). No, ne zdi pa se mi smiselno pretiravati s pozornostjo; najlepše so malenkosti.« Maša: »Valentinovo mi pomeni veliko, saj zelo cenim to. da vsaj en dan v letu pokažemo najdražjim, kako radi jih imamo. Zelo lepo je, da se parčki malce medsebojno razvajajo in si namenijo nekaj pozornosti. Sama ponavadi kupim le kakšno malenkost, saj menim, da zadostuje že majhna pozornost« G. Jože: »Oh. Valentinovo je zelo lep dan! To je dan za zaljubljene, dan za mlade! Takrat se tudi sam počutim zelo lepo. Sicer ne kupujem nikakršnih daril kot je dandanes v navadi, pa vendar je občutek pri srcu na ta dan prav poseben. Tako da me radosti, da imamo takšne praznike. In še: v tem času so tudi dnevi že bolj podobni spomladanskim, česar sem prav tako zelo vesel« G. Maks: »Dan podoben vsem drugim, le da na ta dan ženi kupim rdečo vrtnico. Se mi zdi lepo, da jo malce razvedrim na tak praznik. Vem pa, da na to več dajo najini vnuki, kar se mi zdi tudi prav« Matej G. Jože G. Maks Hišni sejem skupine TOPDOM Od strehe do kleti Pred kratkim je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani hišni sejem skupine TOPDOM. Pod skupno trgovsko blagovno znamko TOPDOM nastopa skupina 19 podjetij, med njimi tudi SAM d.o.o., katerih prodajna mreža se je v zadnjem letu razširila na zavidljivih 36 prodajnih mest po celi Sloveniji, širijo pa se tudi na ob- močje nekdanje Jugoslavije. Na hišnem sejmu smo se lahko seznanili z vrsto novosti na področju prodajnih programov, kjer so nam ponudniki, iz. domovine in tujine, praktično prikazovali svoje novosti ter njihovo uporabo. Obiskovalce sejma iz domžalskega območja so seveda najbolj zanimale novosti, ki jih lahko kupimo v SAMU na Preserski cesti 1, kjer lahko kupite: gradbeni material, kritine, fasade, suhomontažne sisteme, marmor, granit, barve, lake, stavbno pohištvo, vse za vodovod in kanalizacijo, železnino, elektro material, orodje, zaščito, vrtni program, kmetijski program, keramiko in kopalniško opremo. Obiščite jih in se še enkrat več prepričajte, da v SAM-u nisi nikoli sam. Ajshil SEDMERICA PROTI TEBAM STUDENTSKAZALOZBA LITERA ŽLEZA V TREBUHU, KI 171 0ČA PREBAVNE SOKOVE, INZULIN IN GLU-KAG0N, TREBUŠNA SLINAVKA JUGOZAHODNI DEL NASE DRŽAVE NEZNANKA V MATE MATIKI TINKARA KOVAČ LJUBEZEN VEDENJE IN ŽIVLJENJE V CELOTI Ajshil SEDMERICA PROTI TEBAM Ajshil (oKrog 525-456 pred naSIm štet|em), najstarejši iz trojice velikih grških tragikov, je v štirih desetletjih svoje pesniške dejavnosti odločilno vplival na razvoj tragedije, te najžlahtnejte in enkratne veje grške literature. Večji del Ajshilovega dramskega opusa je Izgubljen. Od približno 90 gledaliških del, kolikor jih je po antičnih virih napisal, nam je v celoti ohranjenih le sedem tragedij. Okrog leta 467 je nastala tragedija z naslovom Sedmerica proti Tebam, katere glavni dramski konflikt temelji na vojni problematiki. Ozadje in motivika tragedije sta povzeta Iz mita o tebanski kraljevi hiti, iz venca krvavih zgodb o dinastiji Labdakldov. V njej se prepletata dva motiva: na eni strani pravični motiv obrambe in rešitve domovine, na drugI strani medsebojno uničenje potomcev istega rodu, sinov iste matere, iste Ojdipove kraljeve krvi. Prevladujoči je seveda prvi motiv: obramba svobode pred suženjskim jarmom, ki grozi domovini. Tragedijo je mojstrsko poslovenil pisatelj Alojz Rebula, izčrpno spremno besedo pa je napisal akademik, prof. dr Kajetan Gantar. Cena: 3.000.00 SIT RUSKA BIAT-L0NKA ZAJCEVA STARO IME ZA TAJSKO ZIMSKA PADAVINA, IV.II RUMEN KASTA BULICA V KOŽI ENAKI ČRKI GRŠKA ČRKA PTICA SEVERNIH MORIJ, NJ0RKA TANTAL RAVNOTEŽJE, RAVNO VESJE DOMO T0ŽJE KATARINA VENTURINI DAVID NIVEN ŠVEDSKA SMUČARKA PAERS0N OTROŠKA ZABAVA UREJE N0ST NEKDANJI AVSTRIJ. ALPSKI SMUČAR (HANS) JEZIKOVNA SKUPINA SUDANSKIH ČRNCEV VRHUNSKI ŠPORTNIK RIBA HRUSTANČNICA Z ZELO SPL0ŠČENIM TELESOM IN VELIKIMI PRSNIMI PLAVUTMI SLAB ZDRAVNIK MAZAČ PRITOK M0ZELEV NEMČIJI DRAGO CENA FRANCOSKA PREPROGA ITALIJANSKI NAFTNI K0NCERN MINERAL KOSIT R0VEGA OKSIDA, KOSIT ROVEC THOMAS GRANDI PEVSKI ZBOR SAMO TUS JAPONSKA ISKALKA ŠKOLJČNIH BISEROV MOŠKI, KI MASIRA AVSTRIJ ZOOLOG (HANS) ENOTA ZA MOČ TISOČ VATOV PREDPLAČILO ZEMELJ SKI TEČAJ ARIEL ŠAR0N PLANINA V VZHODNI SRBIJI, NAD ALEK SINCEM PODATKI. DEJSTVA ŽELEZ-N1ŠKA PROGA GROBO 0RIEN TALSK0 DOMAČE SUKN0 VERZ IZ ŠTIRIH STI SSSt* RIBA NAJVEČJI ITALIJANSKI PESNIK NUJNA Jrn?« ORGANSKO MED DVE- utfiuje MA MOŽNO «CANJE STMA MOČEN DEŽ, PLOHA DESNI PRI TOK PADA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) NAŠ PR0TE STANTSKI PISATELJ (SMAS-TUANI FDMUN0 STOIBER TITANOV MINERAL Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org SREDIŠČE MOLDA VUEV ROMUNIJI DPZAVÍ NA SZ SEVERNE AMIRIKI VRSTA P0LI-SAHARIDA AMERIŠKA B0KSARKA (LAILA) AL PACINO ŠPORTNI DVOBOJ SVETLA ZVEZDA V ORLU OLIVER MlAKlR SLIKARKA ŠUŠTAR PRIRE DITEVPO MATURI 23 ČRKA HrBBtjSKr HBA'.T Z ZELO HRAPAVO SKORJO PRIVR ŽENKA ETATIZMA PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA FINSKI VOZNIK FORMULE 1 RAIKK0NEN ČUD, IRANSKO MESTO OK «Kl NAMAKI POMOČ: ANAR-iransko mesto ob reki Namakl, BALANSA-ravnotežje, ravnovesje, PADAR-slab zdravnik, mazat, PEKTIN-vrsta polisaharida, RTANJ-planina v vzhodni Srbiji, nad Aleksincem, TARO-desnl pritok Pada, TETRAMETER-verz iz Mirih stopic Smučarski klub Ihan Teja in Klemen - Olimpijski par iz Ihana Biti olimpijec je sen vsakega vrhunskega športnika! In ravno takega »kalibra« imamo mi lhanci! Prvič se je v knjigo slovenskih olimpijcev z zlatimi črkami vpisal naš 20-letni tekmovalec v biatlonu, KLEMEN HA I ER. Po zares odličnih rezultatih in talentu, ki ga ne manjka, se je Olimpijski komite Slovenije odločil, da na letošnjih XX. zimskih olimpijskih igrah v Torinu svoje sposobnosti prvič preizkuša tudi Klemen. Se prej je svoje sposobnosti preizkušal na Svetovnem mladinskem in juniorskem prvenstvu v biatlonu v zvezni državi Main, ZDA, in sicer od 28.1. do 3.2.2006. Tam se je s svojimi klubskimi kolegi, Petrom DO-KLOM, Alešem GREGORIČEM in Anžetom GREGORIČEM preizkusil v kar štirih preizkušnjah. Klemen je v juniorski kategoriji oziroma v kategoriji mlajših članov nanizal zares odlične uvrstitve, 4., 5., 12. mesto in še 5. mesto v štafeti. Kot drugo najboljšo individualno uvrstitev prvenstva je osvojil Aleš, kije bil v sprintu 12., Peter pa 16.. bil pa je tudi član peto uvrščene štafete. Tudi mladi Anže je v kategoriji mladincev osvojil zelo dobro 17. mesto. Mladi tekmovalci pa seveda z »odprtimi ušesi« sledijo olimpijskemu duhu in pridno nabirajo točke za slovenski pokal. Največ so jih na dveh tekmovanjih na Pokljuki zbrali Anže POV1RK in Aleš GREGOR1N, z zmago in tretjim mestom v kategoriji starejših dečkov, Martin IVANUŠA in Vid ZABRET, s prvim in drugim mestom v kategoriji mlajših dečkov. Seveda so na tekmovanjih sodelovali tudi Miran MAJER, Rok LAZAR, Jaka KARO. Prvič pa so na čisto pravem tekmovanju v smučarskem teku nastopili, v zares pravi zibelki smučanja, na Blokah, Tjaša in Maša BAHOVEC, ki sta osvojili 8. in 9. mesto ter Jernej KARO z osvojenim 11. mestom. V deželi kralja Matjaža, tam daleč pod Peco, pa sta v smučarskem teku v nedeljo, 5.2. dosegla letošnji prvi zmagi Aleš GREGORIN in Vid ZABRET. Vrnimo se seveda k našemu olimpijcu KLEMENU BA-UERJU!! Klemen je že tretji Ihanec, poleg Boštjana Lekana in Teje Gregorin, ki nastopa na največjem tekmovanju in srečanju športnikov nasploh. Družbo mu dela njegova »najboljša soseda«, sovaš-čanka. zelo uspešna biatlonka 25-let-na TEJA GREGORIN, ki je po Salt Lake City-ju že drugič med izbranci svetovne športne elite. V letošnji sezoni je Teja nanizala zares odlične uvrstitve v svetovnem pokalu, saj zabeležila 10., 11. mesto ter bila seveda s slovensko biatlonsko štafeto tudi na stopničkah za zmagovalce, osvojila je namreč odlično 3. mesto. V dvoje gre lažje, kot se večkrat sliši, naj gre tudi v Torinu, točneje na prizorišču biatlonskih tekmovanj v San Sicariu, kjer že plapolajo slovenske zastave zvestih ihanskih navijačev. Kako ponosni smo lahko na naša olim-pijca, kaže že »statistika«, ki Ihanu daje zmago v skupnem seštevku. Ja, kar dva olimpijca s tako malega koščka našega planeta, ki sta nedvomno tudi ponos občini, ki je vsaj zavoljo njiju že »prava mestna občina«. Spoštovani bralci, že nekaj dni stiskamo pesti za Tejo in Klemena ter podajamo informacije o dogajanju s prizorišča 01, ja, le hitro kliknite na našo spletno stran http://www. tsklub-ihan.si in jo podoživite skupaj z nami! Dvojni olimpijski pozdrav iz IHANA! Matjaž PAVOVEC Košarka Košarkarski klub Helios Domžale Domžalski košarkarji se očitno prebujajo, saj so v Jadranski ligi dvanajsti. V osemnajstih krogih so dosegli pet zmag: proti Bosni , FMP Zelezniku, Union Olimpiji in Zagrebu doma, na gostovanju pa so premagali Pivovarno Laško. Tekma je štela tudi za državno prvenstvo. Zelo blizu zmage so bili tudi pri ekipi Širokega, ki so jo preprečili sodniki z nekorektnim sojenjem. Novi igralec je Američan Frierson, ki je podpisal enomesečno pogodbo. Poškodovani brata Lorbek in Močnik so se že vrnili na igrišča. Ostali okrepitvi, ki sta prišli med sezono, ŽeljkO Zagorac in Dario Krejič, pa opravičujeta pravilen nakup domžalskega kluba. V slovenski ligi so pri štirih porazih drugi, kar jim že prinaša tekmovanje za naslov državnega prvaka. Očitno je, da prihaja pri spremembah v ekipi do pozitivnih rezultatov, saj je igra hitrejša in bolj dinamična ter zanimiva za gledalce, ki še vedno zelo pridno polnijo Halo KC v Domžalah. Prav v teh dneh v hali Komunalnega centra Domžale poteka finale slovenskega pokala. Zmagovalca bomo dobili na turnirju, ki bo od 16. do 19. februarja 2006. Košarkarska šola je odigrala prijateljske tekme z Olimpijo in bila polovično uspešna - obe šoli sta dosegli po dve zmagi - igrali pa so igralci letnika rojstva 1992/1993, 1994, 1995 in 1996 ter mlajši, nato pa so odigrali še tri tekme proti Rogaški in sicer so dvakrat zmagali in enkrat izgubili, igrali pa so dečki letnika 1995 in 1996 ter mlajši. Mladinci so v 1. ligi le prišli do prve zmage in končali na zadnjem mestu v skupini, kadeti prve ekipe so tretji, druga ekipa je v drugi ligi na četrtem mestu. Več o zimski ligi, ki jo organizira Portal Basketlige, skupaj s KK Domžale, pa v naslednji številki. Pionirji prve in druge ekipe so s tek- Vse ljubitelje košarke obveščamo, da bo v domžalski hali Komunalnega centra od 16. do 19. februarja 2006 finalni turnir pokalnega prvenstva Slovenije za Pokal Spar. Razpored tekem: četrtek, 16. februar 2006 - četrtfinale 18.00 Par A: Helios Domžale : Elektra Esotech 20.30 Par B: Loka kava TCG : Union Olimpija petek, 17. februar 2006 - četrtfinale 18.00 par C: Pivovarna Laško : Geoplin Slovan 20.30 par D: Rogla : Kraški zidar Jadran Kras sobota, 18. februar 2006 - polfinalc 18.00 I: zmagovalec para A : zmagovalec para B 20.30 2: zmagovalec para C : zmagovalec para D nedelja, 19. februar 2006, ob 16. uri - finale Košarkarski klub Helios Domžale movanjem zaključili, in sicer so bili prvi v prvi ligi četrti, druga ekipa pa je v B ligi v svoji skupini druga. V naslednji sezoni bosta ponovno nastopali obe ekipi pionirjev, prva najverjetneje v prvi ligi, druga pa v drugi, kjer si bo nabirala prepotrebne izkušnje za pravo pionirsko sezono. V ligi BCAA, kjer se igrajo turnirji, so na prvem doma zasedli drugo mesto, premagali so ZSŠDI in izgubili proti Slovanu, na drugem pa so oba krat izgubili in sicer proti Uskoku in Istraplastiki. Košarkarski klub Lastovka Člani nastopajo v 3. ligi in so z 12 zmagami in le enim porazom prvi, pred njim pa je še tekma z ekipo Utripa iz Trzina, ki za njimi zaostaja za eno zmago. S tem je Lastovka vse bližje uvrstitvi v drugo ligo v prihodnji sezoni. V pokalu so nudili dostojen upor ekipi iz Šoštanja, ki je že na prvi tekmi odločila zmagovalca tega kroga. Mladinci sezono nadaljujejo v drugi ligi - v skupini so skupaj z Loko Kavo TCG iz Škofje Loke, Kolpo i/, Črnomlja, Komendo, Kočevjem in ŠD Plavo Laguno iz Ljubljane in so četrti - za vodilno Komendo, ki ima le en poraz in Stražiščem ter Ilirijo, ki imata eno zmago več od Lastovk. Kadeti so igrali v prvi ligi in končali na drugem mestu in nadaljujejo tekmovanje v skupini za kadetskega prvaka. V tej kategoriji rešujejo čast domžalske košarke, ki se že kar nekaj let ni uvrstila med najboljše ekipe v državi pri mladinskih kategorijah. Za četrtim mestom, ki vodi na finalni turnir zaostajajo za dve zmagi, imajo pa še tekmo manj - trenutno so na osmem mestu. Pionirji so tekmovanje v lanski sezoni končali na petem mestu z enakim izkupičkom kot Polzela. Tekmovanja v 1., 2. in B pionirski ligi se začenjajo 12. marca 2006 z kvalifikacijami, ligaški del pa 2. aprila. Ženski košarkarski klub Domžale Članice Ženskega košarkarskega kluba Domžale nadaljujejo s tekmovanje in to dokaj uspešno in po zastavljenih ciljih, ki so bili postavljeni pred sezono - obstanek med prvoligaškimi ekipami. Samo točka je manjkala pa bi se v pokalu veselile finalnega turnirja, saj so bile Konjičanke boljše v skupnem seštevku, drugače pa sta obe ekipi dobili po eno tekmo. V prvenstvu so šeste, pred Konjicami, Postojno in Črnomljem, ekipa Jesenic pa je že zdavnaj izstopila iz tega tekmovanja. Mladinke so v svoji skupini v rednem delu zasedle tretje mesto, tako da se sedaj za vstop v finale merijo / ekipo iz Vzhodne skupine, ki je bila druga, z Mariborom v prvi tekmi doma so jih premagale za dve točki. Kadetinje so svoje tekmovanje v drugi ligi zaključile s samo enim porazom, v nadaljevanju se bodo merile z ekipo Vipave, ŠD Košem in Jesenicami. Pionirke so zaključile tekmovanje na sedmem mestu - bile so blizu in tudi daleč od finalnega turnirja; druga ekipa je nabirala prepotrebne izkušnje za naslednje leto. Poleg tega sedaj igrajo ligo ml. pionirk, kjer pa so s smolo in nekoliko sodniške pomoči prišle do boja za enega izmed mest med devetim in šestim. Pionirke so pred novim letom odšle tudi na turnir na Hrvaško v Pulo in zasedle četrto mesto - pod pričakovanji vodstva kluba - razlog so bile poškodbe in bolezni nekaterih igralk. Nabrale so si zelo veliko izkušenj, ki jim bodo prišle še kako prav v nadaljevanju - boljše od njih so bile domačinke iz Pule ter ekipi Zagreba in Zadra. Urban Žnldaršič Karate klub Domžale Imamo novega mojstrskega kandidata Po izpitu za otroke in člane z nižjim pasom je 22. 1. potekal izpit še za člane z višjim pasom. Izpiti so potekali v novi telovadnici v Savljah, kjer bodo od septembra dalje potekali treningi za višje pasove Karate kluba Forum in ostalih Sankukai klubov. To je bila priložnost za vse, ki so pridno trenirali, da pokažejo svoje znanjejjred komisijo in takih ni bilo malo. Zelja vsakega je biti uspešen, vendar v praksi ni vedno tako, kot si želimo. Zato včasih kar težko sprejmemo dejstvo, da ima tudi neuspeh svoj smisel, s katerim lahko ogromno pridobimo, saj na poti borca potrebujemo tako eno kot drugo. Po uvodnem pozdravu in ogrevanju so se začeli izpiti za višje pasove, no, tudi na tem izpitu je bilo tokrat veliko več tistih, ki so bili uspešni. Iz Domžalskega karate kluba se je izpila udeležil tudi naš član Franci Učakar, ki je tudi član trenerske skupine, opravljal pa je izpit za 1 .kyu rjavi pas. Po napornem izpitu je bil trud poplačan, saj smo pridobili novega mojstrskega kandidata. Zato Franciju iskrene čestitke in še veliko uspešnih let treniranja in napredovanja. Vsem, ki so uspešno opravili izpit iskrene čestitke. Ostalim, ki pa morda to pot niso bili tako uspešni, pa naj na neuspeh ne gledajo kot na poraz, temveč kot izkušnjo, ki je tudi sestavni del napredka na osebni poti. (M.K.) Mladi boksar Dob Gremo naprej! V začetku februarja so člani in članice Mladega boksarja Dob - Kluba borilnih veščin Domžale, uspešno izpeljali občni zbor. Na njem so ugotovili, da je bilo leto 2005 za klub izredno uspešno in da velja v letu 2006 le nadaljevati z začetim delom. Prvi dnevi letošnjega leta so prinesli dobre novice. Tako je bila članica kluba, Tjaša Zibert, v okviru Olimpijskega komiteja RS kategorizirana v mladinski razred, razveseljiva novica pa je prišla tudi s tekmovanja iz italijanskega mesta Mareno, kjer sta dva člana iz kluba osvojila tretje mesto. Več v naslednji številki. V začetku marca bo na Irskem mednarodno tekmovanje v light contact IRISH OPEN. Kot zanimivost za- pišimo, da smo v zloženki, ki so jo izdali ob povabilu na omenjeno tekmovanje, našli tudi fotografijo borbe Marjana Bolharja, ki seje na lanskem tradicionalnem tekmovanju na Irskem pomeril s svetovnim prvakom iz Anglije. Lepo pri/nanje! B. Po Korziki (26. 4. 2006 - 5. 5. 2006) Gore, mesta, plaže za vse generacije, ki si želijo avantur Vsi, ki si želite aktivnih, romantičnih počitnic ali pa samo odpočili od vsakdanjika, vas vabimo, da se nam pridružite. Izlet bo navdušil vse, ki radi hodite v gore ali ste za ogled francoskih mest s polnim pridihom romantike ali pa si samo želite ležati na prečudovitih plažah in uživati na morju in soncu. PROGRAM 26. 4. 2006 zvečer se bomo odpeljali iz Ljubljane v Italijansko pristaniško mesto Livorno in se s trajektom odpeljali na Korziko (Bastia). Od tu bomo pot nadaljevali v eno lepših mest na Korziki CALVI, kjer bomo tudi kampirali vseh 8 dni, ki jih bomo preživeli na Korziki. Postavili bomo šotore, se do sitega najedli in se odpočili od poti. Vsak dan posebej se bomo dogovorili in se odpravili raziskovat Korziko: - v gore (poskušali splezati na najvišji vrh Mte. Cinto 2706 mnm, Mte. Rotondo 2622 mnm, ogledali najlepšo dolino reke Restonike), - ogledovati mesta (glavno mesto - Napolenovo mesto Ajaccio, Porto, Bonifacio, starodavno gorsko mesto Corte), - ali pa poležavali na plaži in pohajkovali po mestu Calvi. 5. 5. 2006 bomo v jutranjih urah pospravili šotore in se odpeljali do Bastie in se vkrcali na trajekt. V nočnih urah prihod v Ljubljano. CENA 300 EUR , način plačila: 50 EUR ob prijavi, ostalih 250 teden pred odhodom. Otroci do 4. leta imajo brezplačno, od 4. do 12. leta pa po polovični ceni Cena vključuje: Prevoz z avtobusom, cestnine, tra- jekt, kampiranje, hrana (zajtrk in večerja - iz kotla), vsi izleti po Korziki. Izlet je primeren tudi za družine z majhnimi otroki, saj se bodo lahko v kampu in na plaži igrali in se sprehajali po mestu Calvi, ki je v neposredni bližini kampa. PRIJAVE: POHODNIŠKO DRUŠTVO »BORIS POTEPUH«, spletna stran: borispotepuh.naspletu.com tel.: 051 256 726, 041 329 734 e-mail: borispotepuh@volja.net Športno društvo KRTI iz Krtine Člani Športnega društvo Krti iz Krtine smo 22. januarja 2006 organizirali pohod na Murovico. Čeprav je bil to naš prvi skupni pohod, se nas je zbralo kar lepo število. V mrzlem nedeljskem jutru smo se hitro povzpeli nad meglo in nato ostanek poti uživali v soncu in prelepem razgledu. Za celotno turo smo porabili približno štiri ure, kar je bilo ravno dovolj. Na koncu naše poti so nas pričakali še slastni trojanski krofi, ki jih je velikodušno prispevalo GP Trojane, ter topel čaj, za kar se zahvaljujemo Gostilni Soklič. Polni navdušenja nad uspelim pohodom smo takoj pričeli s plani za naprej. Sklenili smo, da se v čim večji meri udeležimo Jurčičevega pohoda, ki bo 4. marca 2006. Seveda vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružite! Namen ŠD Krti je poskrbeti za druženje krajanov ob rekreaciji in športni dejavnosti. Skozi organizacijo nogometnih srečanj, pohodov ter ostalih dejavnosti bomo skušali povezati starejše in mlajše generacije. V sodelovanju z ostalimi društvi na našem območju ter v bližnji okolici takšna naloga ne bi smela biti pretežka! V zimskem času imamo svoj termin v telovadnici OŠ Dob, kjer se zaenkrat ukvarjamo z nogometom ter košarko. Več informacij o delovanju društva in akcijah meseca lahko preberete na spletnih straneh društva ŠD Krti (http://krti.krtina.com), obvestila pa lahko najdete tudi na oglasnih tablah, ki so razporejene po krajevni skupnosti Krtina. Vsi, ki se radi ukvarjate s športnimi ali rekreativnimi dejavnosti in ste radi v dobri družbi, ste seveda lepo vabljeni! Pokličite na tel. 041 731 797 ali po e-pošti: krti.krtina@gmail.com. krti Smučarski skakalni klub SAM Ihan Več kot sto skakalcev 4. februarja je Smučarski skakalni klub SAM Ihan uspešno organiziral tekmovanje v smučarskih skokih z več kot sto udeleženci, od katerih večina z veseljem že več let prihaja na tekmovanja. Tekmovali SO v sedmih kategorijah. Vsi tekmovalci so prejeli bogate nagrade, ki so jih prispevali sponzorji (med njimi je bil tudi tradicionalni ihanski odojek, vikend paket za štiri osebe v Bohinju, ogled nogometne tekme Inter - Lazzio), najboljši pa tudi pokale in diplome, mikavne so bile tudi denarne nagrade. Zelo uspešni so bili domači tekmovalci: v kategoriji do 9 let je bil Žan Štupar šesti, Denis Koželj, osmi, Jernej Zaje 13., Nataša Zlatnar 13. in Matej Omahna 16. Med dečki do 12 let je bil Jaka Kosec prvi, letos je .53 sam-Ihan Smučarski skakalni klub SAM - Ihan VABILO Vabimo vas na ogled tekme v smučarskih skokih za Pokal Cocta za najboljše skakalce iz vseh slovenskih klubov v kategoriji dečki in deklice do 9 let V soboto, 18. februarja, ob 10. uri. Pred prireditvijo bomo slavnostno predali v uporabo novo preurejene skakalnice K 15 in K 25. že osvojil drugo mesto na DP, Gašper Štupar tretji, Žan Stupar 20.. Denis Koželj 22 ter Gašper Cerar 24. Med veterani je bil drugi Tone Koželj, trener; starejša tekmovalca, ki skačeta na večjih skakalnicah, Andraž Korošec in Miha Kveder, pa sta mlajšim sotekmovalcem kot predskakalca pokazala, kako daleč se lahko skoči na naših skakalnicah. Zadnja večerna tekma je bila »3. tradicionalni pokal Gostilne Janežič« z alpskimi smučmi. V neizprosni borbi so bili najboljši: do 15 let: 1. Jože Pavlic; 2. Gašper Slak; 3. Jani Cencelj; od 15. do 35 let: 1. Gašper Šipelj; 2. Sandi Ceglar; 3. Marjan Smolnikar veterani nad 35 let: I. Dino Kle-menčič; 2. Franci Pavlic; 3. Dušan Štupar. Celodnevno tekmovanje si je ogledalo okrog 100 tekmovalcev. Skakalci Motokrosist Roman Jelen Voznik svetovnega prvenstva Na svetovnem prvenstvu v motokro-su v razredu do 500 cem je slovenski motokrosist Roman Jelen, doma iz Pšate, že osvajal točke in visoka mesta v skupni uvrstitvi sezone za 6. in 7. mesto ter stal na stopnički za 3. mesto v posamezni vožnji. Predlani so tekmovalni sistem na svetovnem prvenstvu močno spremenili. Doslej so vozili le z dvotaktnimi motorji, sedaj pa vse bolj prevladujejo štiritaktni motorji. Po novem sistemu naš šampion vozi v najelitnejšem razredu MX1, kjer skupaj vozijo dvotaktni motorji do 250 cem in štiritaktni motorji do 450 cem. Predlansko sezono je saniral vse poškodbe, ki so se vlekle že dve leti, tako da je lahko treniral na Tekmovanje v smučarskih skokih v Nožicah V nedeljo, 22. 1. 2006, je Športno društvo Homec organiziralo tekmovanje v smučarskih skokih na skakalnici v Nožicah. Kar nekaj dni so se nekateri člani Športnega društva Homec in krajani trudili, da so dobro pripravili skakalnico za izvedbo tradicionalnega tekmovanja, na katerega se je letos prijavilo 45 tekmovalcev, ki so tekmovali v štirih kategorijah, in sicer: pionirji (do 15 let), mladinci (od 16 do 25 let), člani (od 26 do 35 let) in veterani (nad 35 let). Vsak tekmovalecje opravil po tri skoke, za končni rezultat pa sta štela dva najdaljša skoka. V kategoriji pionirji je zmagal'Luka Repanšek, med mladinci Anže Poljanšek, med člani Domen Sitar in v kategoriji veterani Matjaž Štcbe. V kategoriji pionirji je bila tudi podkategorija cicibani do JO let, v kateri je zmagal Luka Caric. Najboljši tekmovalci so prejeli medalje in pokale. Vsi nastopajoči tekmovalci pa so prejeli praktične nagrade. Kot vsako leto sije tudi letos tekmovanja ogledalo zelo veliko gledalcev, ki so spodbujali tekmovalce. Pred začetkom tekmovanja in med serijami je gledalce zabaval ansambel Pravi 3-je. Športno društvo Homec namerava nadaljevati tradicijo smučarskih skokov v Nožicah. Ker pa je organizacija tako velikega projekta velik zalogaj, se zahvaljujemo vsem, ki so požrtvovalno pomagali pri pripravi skakalnice in izvedbi tekmovanja. Posebna zahvala gre aktivnim članom društva ter Marku Rodetu mlajšemu. Alojzu Repniku, Boštjanu Rodetu, Jaki Grašiču za dovoz snega na skakalnico ler Marku Rodetu starejšemu in Rudolfu ( ernivcu za odstopitev zemljišča za izvedbo tekmovanja. MIha Ulčar Foto: Janez Ravnikar 1. slovenska moška namiznoteniška liga NTS Edigs Mengeš izgubil proti LVKO Lendava Na tekmi 10. kroga državne moške namiznoteniške lige sta se v dvorani TVD Partizan Mengeš pomerili domača ekipa (Edigs- Mengeš) ter trenutno vodeča ekipa I M KO Lendava. Za goste je med drugim igral tudi Dragutin Šurbek mlajši, sin svetovne namiznoteniške legende, ki se ga mnogi še spominjajo, ko je vrsto let osvajal prvenstva najvišjega svetovnega ranga. Dragutin Šurbek mlajši je skupaj s kolegi iz LMKO pokazal in dokazal, zakaj je to moštvo trenutno vodilno v ligi. Domačini so se uspešno upirali samo začetnih nizih v uvodnih igrah, ko bi, z malo več športne sreče, Lendavčanom lahko odščipnili kakšnen niz. V nadaljevanju so pobudo prevzeli gosti in nadigrali domačine. Končni rezultat je bil 6:0 za LMKO Lendava. Čeprav je bil to poraz z najvišjim možnim izidom, pa igralcem Edigs Mengša to ne bi smelo vzeti poguma za trd boj v nadaljevanju lige. ko se bodo borili za obstanek med najboljšimi slovenskimi namiznoteniškimi klubi. Zato je potrebno to tekmo vzeti kot dragoceno izkušnjo, ki bo mogoče pomagala domačim, da se bolje pripravijo na naslednje tekme v 1. slovenski na-miznoteniški ligi. Janez Stibrlč vzL Domači Igralec David Orešnlk (na sliki desno) bi na začetku kmalu presenetil Dragutlna Šurbka mlajšega (na sliki levo), vendar mu Je v zaključku niza zmanjkalo moči. Koto Janez Stibrlč) Prvenstvo domžalske regije v namiznem tenisu za najmlajše 23. januarja je v telovadnici OŠ Janko Kersnik Brdo potekalo prvenstvo domžalske regije v namiznem tenisu za osnovnošolce - letnik 1991 in mlajši. Tekmovali so v konkurenci ekipno in posamezno. V konkurenci posamezno - dečki in deklice - je bilo število igralcev iz vsake osnovne šole omejeno na največ tri, vsaka osnovna šola pa je lahko prijavila samo eno ekipo, ki sta jo sestavljala dva učenca in dve učenki. Na tekmovanju se je pokazalo, da mladi uživajo v igranju namiznega tenisa ter da se zelo radi ukvarjajo z najhitrejšo športno igro z žogo. Na tekmovanju so nastopili učenci in učenke i/ OŠ Mengeš, OŠ Jurija Vege, OŠ Rodi-ca, OŠ Domžale, OŠ Janka Kersnika, OŠ Trzin, OŠ Venclja Perka in OŠ Preserje pri Radomljah. Ekipno je zmagala OŠ Domžale pred OŠ Jurija Vege, tretje mesto pa je zasedla ekipa OŠ Preserje pri Radomljah. Posamezno je bil pri učencih najboljši Osolin (OŠ Janka Kersnika), drugi je bil Skok (OŠ Mengeš), tretji do četrti pa Mihelj (OŠ Preserje pri Radomljah) in Berk (OŠ Domžale). Pri deklicah je prvo mesto zasedla Udovič (OŠ Janka Kersnika), druga je bila Tomšič (OŠ Mengeš), tretje do četrto mesto pa sta dosegli Spenko (OŠ Mengeš) in Seršen (OŠ Trzin). Najboljši so se uvrstili tudi na področno tekmovanje. Janez Stibrlč polno. Ker ni našel dobre ekipe za udeležbo na SP, je po nekaj dirkah v Sloveniji nadaljeval sezono v italijanskem prvenstvu v superkrosu za italijansko ekipo MD Rac ing Team. Dvakrat je zmagal, enkrat pa je bil tretji. Za letošnjo sezono je dobil dosti boljšo ekipo, italijanski team EDO Racing. Na razpolago bo imel štiritaktni motor Suzuki RM 450 cem japonske proizvodnje. Motor je kvaliteten, tako da z velikimi upi pričakuje novo sezono 2006 Zaveda pa se hude konkurence najboljših moto-krosistov na svetu. Uspeh bo že, če se bo na vsaki dirki na sobotnih kvalifikacijah uvrstil med 30 najboljših, ki se v nedeljo pomerijo v dveh vožnjah, dolgih 35 minut, ph r 2 kroga. Vsaka točka, ki jih prejme 20 najbolje uvrščenih v posamezni vožnji, bo za Romana Jelena dragocena. Upa pa seveda tudi na kaj več. MIRAN KORAL) Planinsko društvo Domžale vabi na jubilejni 50. občni zbor članic in članov ter društvenih prijateljic in prijateljev. Zbor bo v petek, 17. februarja 2006, ob 18. uri v veliki sejni sobi Doma športnih organizacij, Kopališka ulica 4, Domžale. Osrednja vsebina občnega zbora so volitve novega vodstva za naslednja štiri leta, na njem pa je mogoče poravnati tudi društveno članarino za leto 2006. Zbor bomo sklenili s tradicionalno pogostitvijo. Jubilej 50. občnega zbora je zgolj simboličen, saj je bilo društvo ustanovljeno leta 1948 in vstopamo že v 58. leto delovanja. V letu 2006 pa praznujemo 50-letnico ustanovitve mladinskega odseka, 25-letnico prve domžalske odprave na Grenlandijo in prvega gorniškega tabora za otroke. Vabimo k številčni in aktivni udeležbi. Borut Peršolja, predsednik Logarska express 2006 V nedeljo, 29. januarja, je bila na slapu Palenk v Logarski dolini 3. tekma Slovenskega pokala v lednem plezanju. Zaradi maratonsko dolge proge sta o zmagovalcih tokrat odločala kondicija in pljučna kapaciteta. Naravni slap Palenk je prijazne narave in ne predstavlja tehničnih težav, je pa kot nalašč primeren za hitrostno dirkanje po ledu. Zato seje na štartni listi pojavilo nekaj manj tekmovalcev in tekmovalk kot običajno. Pomerili so se le na eni progi, ki je presenetila z dolžino preko 60 metrov. Začetek smeri je bil dober, po prvi prelomnici je sledil snežni plato, kjer seje bilo potrebno izognili jezercu. Sledila sta še dva krajša skoka in najbolj pokončni, zadnji del zavese. Največ lovljenja sape je povzročala položna snežna polica, kjer se je zaradi snega močno udiralo in sama dolžine proge. V moško finale seje uvrstilo 0 tekmovalcev. Glede na njihovo utrujenost smo se spraševali, če bo moč preseči najboljši čas kvalifikacij (1:07), ki ga je dosegel Primož Host-nik (AO Tržič). A je finale postreglo s kar nekaj presenečenji. Najprej en odstop, nato pa skoraj pri vseh izboljšanje časa proge. Odlično so se izkazali mladinci; brata Vu-kotič (ŠI)LPMM) in Luka Kranjc (AO Celje Matica), vendar so prekaljeni mački lednih Potrebno Je »teči«... (Foto: Rado Miklavčič) tekmovanj, Nikolaj Šumnik (AO TAM), Andrej Pečjak (AO Domžale) in Pavle Kozjek (AO Ljubljana Matica), pokazali, daje potrebno še kako računati nanje! Finale favoritov je bil sila zanimiv. Lovro Vršnik (PK Nazarje) je za sekundo izboljšal najboljši rezultat kvalifikacij, zato smo z zanimanjem opazovali, če ga bo Hostniku uspelo preseči. Začel je tekoče in hitro prešel vse skoke. Ob pogledu na štoparico so se tihe špekulacije o njegovem vrhu pod minuto uresničevale, nakar je tik pod vrhom zdrsnil in se ujel na vrv. Kljub smoli je nadaljeval in zvonec je zadonel po 56 sekundah. Zaradi dileme pri Hostnikovem padcu je o zmagi odločal vi-deoposnetek. Prvo mesto si je tako priboril lokalni plezalec Lovro Vršnik. Pri ženskah je o končni razvrstitvi odločal čas ene proge. Na vrh je najhitreje »pritekla« Urška Bačovnik (AO Ljubljana Matica), ki se po krajšem premoru ponovno vrača na ledna tekmovanja. Drugo uvrščena je bila Valerija Jesenovec (AO Domžale) in tretja Polona Juričinec (Akademski AO). Četrto uvrščena Jasna Pečjak (AO Domžale) pa je ponovno dokazala, daje medicinski fenomen. Prisrčna hvala prizadevnim organizatorjem hitrostne tekme; SPLP in Logarska d.o.o., Hotelu Plesnik, ki je prispeval nagrade krajinskega parka ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi druge hitrostne tekme. Valerija Jesenovec lokalnih medijev - honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve - stimulativno plačilo Prošnje pošljite do 3. marca na naslov: IR IAAAGE d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik oz. info@ir-image.si Oglaševalska agencija l p i/ GI Državno prvenstvo v standardnih plesih Špela in Matej Kralj prva med starejšimi mladinci nato pa v vrsti finalov stiskali pesti za najboljše. Posebne pozornosti in glasnih aplavzov je bil deležen »domači« plesni par - Špela in Matej Kralj iz Dragomlja, ki sicer plešeta v Plesnem klubu Fredi, in sta veljala za favorita. Razveseljivo je, da so se na prvenstvu pomerili tudi mladi plesni pari iz Plesne šole in Plesnega kluba Miki, iz katerega prihajajo tudi svetovna mladinska prvakinja Maja Sonc ter ena od najuspešnejših plesnih formacij, ki so se predstavili med posameznimi kategorijami plesalcev. Najbolj vroče je bilo med mladimi plesalci ter člani, kjer je bilo tudi največ plesnih parov. Številni ljubitelji plesa pa so se najbolj razveselili uspeha plesnega para Špele in Mateja Kralja, ki sta med starejšimi mladinci postala državna prvaka in tako še enkrat več dokazala, da spadata med najbolj obetajoče plesne pare v Sloveniji. Z novim naslovom pa sta tudi vse ljubitelje plesa prepričala, da se bo uspešno plesanje v mlajših kategorijah nadaljevalo tudi v prihodnje in jima zanesljivo prineslo uspehe tudi na mednarodnem plesnem podiju. Pokal sta jima, kot vsem najboljšim, podelila predsednik Plesne zveze Slovenije, Drago Šulek, in podžupan Občine Domžale Toni Dragar. Državno prvenstvo je lepo uspelo, številni obiskovalci in obiskovalke iz cele Slovenije pa so s korektnim navijanjem, predvsem pa z veseljem ob prav vsaki uspeli plesni figuri dokazali, da ima ples pri nas prihodnost, tudi v naši občini, kjer se zadnja leta veliko in dobro pleše. Na kratko še rezultati: člani: Tjaša Vu-lič in Luca Bussoletti, Plesni klub Urška; st. mladinci: Matej in Špela Kralj, Plesni klub Fredi; mladinci: Andrej Mesojedec in Lea Perovšek, Plesni klub Fredi. V. Vojska Plesni klub Fredi je konec decembra v hali Komunalnega centra v Domžalah pripravil državno prvenstvo v standardnih plesih, katerega začetek je z dobro novico pospremil Drago Šulek, predsednik Plesne zveze Slovenije, ki je mladim in starejšim plesalcem ter ljubiteljem plesa povedal, da bo športni ples prisoten na Olimpijskih igrah v Pekingu 2008, vsaj kot demonstracijska disciplina. V imenu Občine Domžale, kije bila pokrovitelj državnega prvenstva, je prisotne pozdravil podžupan Toni Dragar, ki je ugotovil, da je ples tako šport kot umetnost ter zaželel, da bi veliko mladih v plesu našlo način preživljanja prostega časa, hkrati pa zaželel vsem veliko prijetnih trenutkov v Domžalah. Sledila je prava revija standardnega plesa, v katerem smo pri nekaterih kategorijah najprej pogledali polfinala, Kotalkarski klub Pirueta Na priprave v Terme Olimia Sezona umetnostnega kotalkanja se z neizmerno hitrostjo približuje, zato so treningi vse intenzivnejši, časa za učenje novih elementov bo vse manj. Potrebno bo obnoviti vse individualne programe tekmovalcem, kajti vsi prestopajo v višje kategorije, kar pomeni tudi daljše programe izvedbe. Klub načrtuje tridnevne priprave v Termah Olimia, kjer bo poudarek predvsem na kondicijskih pripravah tekmovalcev. Za izpeljavo celotnega ciklusa tekmovanj je potrebna velika fizična pripravljenost, ji jo lahko osvojiš le z zelo intenzivnimi pripravami. Prav zaradi tega se je klub odločil za omenjene priprave, ki bodo skrbno načrtovane po pri- pravljenem dnevnem urniku dela in le malo časa bo ostalo za priljubljeno sprostitev v bazenih, ki jih kompleks nudi. Na priprave bodo odšli skoraj vsi tekmovalci, zato bo tudi možnost analiziranja pretekle sezone, ki bo podkrepljeno z ogledom video posnetkov s posameznih tekmovanj, ki so bila v letu 2005. Lansko leto so se tekmovalci KK Piruete udeležili 25 tekmovanj, tako na domačih tleh kot tudi v tujini. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti tekmovalcem, ki bodo tudi letos potencialni kandidati za slovensko reprezentanco. Predvsem gre tukaj za starejše tekmovalce, saj se glavnina udeležuje evropskih in svetovnih prvenstev. Domžalski klub se je tudi letos okrepil z nekaj novimi člani, ki so prišli iz drugih klubov in se bodo priključili ekipi v teh dneh. Ponovno bo klub imel v vseh starostnih kategorijah kandidate za reprezentanco Slovenije, kot je to že imel v lanskem letu. Tako bo klub v letošnji sezoni tekmovalno in orga-nizatorsko še močnejši in upamo, da bomo lahko sporočali le vesele novice s tekmovanj v letu 2006 . K. K. Karate klub Wankan Ihan Pozitivno naprej Naš sensei, Boris Grad, glavni inštruktor Karate kluba Wan-kan Ihan, že nekaj časa deli svoje znanje kot učitelj karatcja svojim članom v ihanskem kulturnem domu. S pomočjo vadbe karatcja. ki je postal naš skorajda vsakdanji spremljevalec, nas je člane kluba mimogrede pripeljal do spoznanja, da čutimo osebno zadovoljstvo ob naših rezultatih, naučil nas je samospoštovanja in skrbi zase in za naše boljše zdravje in počutje. Karate ima kot zvrst športa neverjetno moč in energijo, ki jo oddaja gotovo I -Y^V- MMIMi«f IGMA Celovško 197,1000 Ljubljana, tel./faks: 01/5072 473 e-mail: igma.sp@siol.net, www.igma-sp.si OdnOVA IN PRODAJA OV, T0J PRODAJA PAPIRJA iN P0TR0ŠNEGA MATERIALA ZA TISKALNIKE Odprto ponedeljek, torek, četrtek od 7h do !5h sreda od 7h do 17h, petek od 7h do 14h vsak, ki se odloči za tovrstne treninge. Če se je slučajno kdo od nas kdaj vprašal, zakaj pa pravzaprav treniramo ravno karate in v čem je smisel, smo kaj hitro našli odgovor, da se samo s trdnim delom kaj doseže. Postali smo pozitivnih misli in skupaj se bomo trudili, da izpolnimo svoje želje in dosežemo čim boljše rezultate na tekmovanjih, ki se jih bomo udeležili v letošnjem letu. Ravno tako je naš sensei Boris navdušil za treninge karateja učence OŠ Dol in Dolsko, ki treninge redno obiskujejo in bodo kmalu opravljali prvi izpit. Če pomislimo, da nekateri od teh otrok niso starejši od 7 ali 8 let, smo na njih še prav posebej ponosni, da vztrajajo in ne omagajo, če je kakšna ura treninga malo zahtevnejša. Pri vsem tem je pomembna motivacija otrok in primerna razlaga pomena karateja, za kar je naš sensei Boris prav gotovo usposobljen v polni meri. Učenci OŠ Dol in Dolsko že obvladajo osnove karateja in prve korake, učijo se tudi že prve karate kate, kar z zanimanjem spremljajo. Učencem in njihovim staršem smo razložili, daje karate primeren šport za njihovega otroka saj v primerjavi z drugimi športi ne zada toliko poškodb, ker smo pri izvajanju vsake tehnike zelo previdni. Na koncu naj izrazimo svoje zadovoljstvo, ker smo v klub uspeli pridobiti toliko novih članov, željnih znanja karateja. Učimo jih, kako sc na uri treninga karateja sprostijo in pozabijo na vsakdanje domače naloge in učenje in pridobivajo /nanje na športnem področju, ki je iz. dneva v dan večje. Da res pozabijo na vse skrbi, se na koncu treninga pozabavamo še s kakšno sprostilno igrozžogoali tekmovanjem v teku, žabjih poskokih in podobnimi vajami. Kar je najlepše pri vsem tem, je videti otroke v prijateljski vezi med seboj in njihova želja po druženju. S pozitivnimi mislimi in željo po uspehu bomo zato šli naprej! Karate klub Wankan Ihan Oblačila, obutev, oprem, za užitke v naravi! KUPON -10% Pro Montana www.Rromontarta.si Domžale, Ljubljanska 81, tel.: 01/729 56 Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Vihar ob šprinterski stezi Letošnja sezona je bila za AK VELE Domžale predvsem šprinterska - če sklepamo po najvidnejših rezultatih in uvrstitvah, ki so jih na številnih tekmovanjih dosegali domžalski atleti in atletinje. Vse skupaj se je začelo s 60-metrsko razdaljo, na kateri so se kar vrstili hitri rezultati v prvi vrsti Alje Sitar, nato pa še Klare Hribar... in višek dosegli 28. I. na otvoritvenem mitingu nove dvorane v Slovenski Bistrici, kjer je Alja dvakrat tekla 7,92 s! Klara je dosegla rezultat 8,13, Ajda Sitar pa 8,37 s. Že teden dni prej so se iste tri atletinje izkazale v dunajski dvorani, kjer sta Alja in Klara tekli na 60 in 200 m (8,05 in 27,36 oz. 8,21 in 27,85), Ajda paje nastopila na Prvenstvu Slovenije v krožnih lekih va mladinke-v teku na 400 m je dosegla rezultat 63,09 s in 9. mesto med mladinkami. 21.1. 2006 je v domžalskem dresu nastopala še Na-stija Capuder in v Ljubljani z rezultatom 11,93 m zmagala v troskoku. Srebrni vikend za pionirke Hitrim predstavam na mitingih je sledil odličen nastop na Prvenstvu Slovenije za pionirke, in sicer so starejše pionirke nastopale 4.2. v Ljubljani, najmlajše pa 5.2. v Celju. Na prvem sta nastopili Alja in Klara ki sta se najprej.pomešali v zagotovo največ prijavljenih tekmovalk na 60 m, nato pa sta iz množice na nek način tudi izstopili, saj sta se obe uvrstili med najboljših šest v kvalifikacijah! Po hitrem finalu je Alja v cilj pritekla kot druga (7,96 s), Klara pa kot šesta (8,14 s). Srebrnim stopinjam je sledila Hana (iorza, ki je med pionirkami 95 in mlajšimi osvojila dve srebrni medalji - v teku na 60 m z rezultatom 8,94 s, v skoku v daljino pa s 411 cm. Od preveč krogov se zvrti... K opozorilu konkurenci, da bo letos tudi poleti treba resno računati na članice domžalskega atletskega kluba, so z dobrimi rezultati in uvrstitvami pomagale še srednje in dolgoprogašiec, ki so nastopile na Prvenstvu Slovenije v krožnih tekih v avstrijskem Linzu. V teku na štiri kroge, torej 800 m, so med mladinkami nastopile Manca Velkavrh, Ajda Sitar, Katja Kosmatin in Maja 1 ludoklin, ki so se uvrstile na nehvaležno četrto, deseto, 11. in 16. mesto. Cita Cvim je nastopila v teku na kar 15 krogov - 3000 m, in z rezultatom 11:55,.31 min tekmovanje zaključila /. bronasto medaljo. Od višine In ledu se tudi zvrti... Zagotovo je posebno doživetje tek na Šmarno goro v megli, v mrazu in po ledu - in verjetno se ga zagotovo tudi zato vsako leto udeležuje tolikšno število gorskih tekačev - med katerimi seveda tudi letos, na 11, Rekordu Šmarne gore niso manjkali člani Domžal. Med starejšimi dečki je bil najhitrejši Domen Zupan, med mlajšimi sta bila drugi in tretji Miha Škoflek in Anže Zupan, tretja je bila liva Aljančič med mlajšimi deklicami. Posebno je treba omeniti Petra Kastelica ki seje zares podal v led po najdaljši članski progi - in bil z rezultatom 12:33,7 min tretji! Čestitke! B. aanon KOZMETIČNI SALON Nudimo vam vse za nego telesa in obraza: vakumsko masažo, ultrazvok, povečanje in učvrstitev prsi, mehansko limfno drenažo, refleksoterapijo, pedikuro, odpravo strij in celulita, elektrostimulacijio, klasično masažo ___J. Cesta talc«S^5, DOMŽALE Tel.:"017^21 94 00 nasproti Mercator centra Domžale _i_J_ Ljubljanska 80 1230 Domžale Delovni čas: od pon. do pet. med 8. in 19. uro in v sob. med 7. in 12. uro. Lahko pa se prilagodimo potrebam strank. Masaže izvajamo tudi na domu in domovih za ostarele osebe. Nudimo masaže katere so specifične za navedene masirance: športnike (rekreativne in poklicne) mladostnike otroke »odraščajoče« dojenčke nosečnice švedska klasična masaža klasična masaža (hrbtenica, noge, roke, prsi, tebuh, itd) sprostitvena masaža hrbtenice refleksna masaža stopal in dlani - aromaterapija celega telesa - energijski tretmani - za osebe, ki imajo težave z alergijo - za osebe, ki imajo težave z nespečnostjo - za osebe, ki imajo težave z odvečnimi kilogrami Telefon: 01 729 84 90, gsm: 070 208 479 I e-pošta: marijavres@volja.net, www.masaznistudioales.si Nogometni klub Domžale Dobra pripravljenost za uspešen začetek Domžalski nogometaši so že v drugem delu priprav, ki jih bodo opravili v Italiji - Covercianu, kjer igrajo tudi prijateljske tekme. V prvem delu priprav so trenirali na Kodeljcvem in v Šiški - razlog je zasedenost igrišč v Domžalah - pripravam so se priključili: Petcrca in Apatič ter Stojanovič, Mohar, Bratič in Lazarevič. Trener Slaviša Stojanovič je bil s pripravljenostjo igralcev zelo zadovoljen. Fizična priprava je bila namreč dobra lastnost domžalskih nogometašev v jesenskem delu, saj so tekmece večinoma mleli v zadnjih i/dihljajih tekme. Prvi del priprav so zaključili v Opatiji in Strunjanu, namesto v Umagu, krivo pa je bilo vreme. Janez Zavrl je samodejno zapustil klubske priprave - pogodbo s klubom ima do konca sezone 2007 priključil seje norveški ekipi Bran Bergnu - klubsko vodstvo je igralca do nadaljnega suspendiralo. Kar nekaj domžalskih igralcev je dobilo ponudbo tujih klubov, ki pa so jih morali zaradi veljavnih pogodb in visokih odškodnin zavrniti, klub pa je podpisal pogodbe tudi z obetavnimi mladinskimi igralci, da ne bi prišlo do primera, kot je bil Stojanovičev, ki je odšel v Benfico brez vednosti kluba in odškodnine. Nekaj sprememb je tudi med igralci. Tako je Rakovič odšel v Turčijo k Diyarbakinsporju, Stevanovič je za nove delodajalce že dosegel gol in pripomogel k svoji prvi zmagi v španski ligi - njegov Sociedad je na Odslužena vozila k Avto Detr MENGEŠ - Ta novica prihaja Iz podjetja Avto Detr Iz Mengša, namenjena pa je vsem lastnikom starih in odsluženih vozil, ki bi radi poskrbeli za pravilen način njihove razgradnje. Če ste se določili za nakup novega avtomobila, verjetno tudi razmišljate, kaj boste storili s starim. Za prodajo staro vozilo ni več primerno, saj se večkrat zgodi, da je njegova vrednost precej nižja, kot stane registracija vozila z vsemi ostalimi stroški. V želji, da takih odsluženih vozil ne bi puščali na parkiriščih ali celo v naših gozdov, so se odločili za novost. Tako lahko od 1. decembra 2005 naprej vaše izrabljeno vozilo brezplačno oddate na zbirnem mestu v podjetju Avto Detr, d.o.o., ki ima svoj sedež na Slovenski cesti 66 v Mengšu, kjer je tudi Citroenov servis (telefon: 01/7237-313). Za oddano'vozilo vam bodo izdali uradno potrdilo, s katerim potem na upravni enoti vozilo prav tako brezplačno odjavite. PEDIKURm PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek desetem mestu. Namesto Stevanovi-ča in Rakoviča so v klub prišli Darko Karapetrovič, mladi Luka Žinko, Tim Lo I )uca in še Džengis Čavuševič. MNC Domžale: Najmlajša selekcija v klubu U-7 se je na lep način spoznala z nogometno žogo z zaključkom, kjer so bili vodilni klubski možje ter igralci članskega moštva. V projektu Rad igram nogomet so pri selekciji U-8 zasedli prvo mesto in se uvrstili v finale, prvi so tudi pri 11 II, kjer so bili kar na dveh lestvicah najboljši in so se uvrstili v finale. Urban Žnldaršlč Pozdravljeni navdušenci rekreacije! Začeli smo z dejavnostmi tudi v novem letu Prvi občni zbor društva, 14. januarja 2006, v prostorih društva je lepo uspel. Udeležba je bila kar primerna za prostor, ki ga imamo. Po občnem zboru je sledila pogostitev članov. Vsi udeleženci in dotedanji člani so prejeli članske izkaznice. Prvi tradicionalni veleslalom ŠRK Domžale smo izvedli 4. februarja 2006 na Soriški planini. Izpeljali smo dve vožnji veleslaloma, ki sta se končali brez kakršnegakoli padca ali poškodbe. Slavnostna podelitev in pogostitev je potekala v prijetnem vzdušju v gostišču Kovač na Količe-vem. Na tem mestu se zahvaljujemo Avtobusnemu podjetju Poličnik za prevoz in ŠD Kovk iz Rovt pri I ,o-gatcu za organizacijo in opravljene meritve na veleslalomu ter seveda ši k4S*W fcwwmo mm iwmwtxutvi Mi_ub Gostišču Kovač za prijazen sprejem, dobro hrano in postrežbo. Vsi so svoje delo opravili brezhibno. Na naši spletni strani www.srk-dom-zale.com lahko vedno najdete zadnje aktualnosti, tako že izvedenih aktivnosti, kakor tudi prihajajočih. Naše članstvo je že preseglo številko 140 in dnevno prejemamo nove prijave. Počasi se nam bližajo toplejši in lepši dnevi, tako da se bomo kmalu lahko odpravili na kolesa. Trenutno pa smo v postopku nakupa kolesarskih dresov društva. V zadnjem času so se nam pridružili tudi novi donatorji ali sponzorji Hvala podjetjem Moto SET Prevoje, Vodoterm Radomlje in Erdani Šport Domžale za prispevana denarna sredstva. Na koncu se zahvaljujemo vsem sponzorjem, donatorjem, podjetjem in posameznikom, ki nam pomagajo v kakršnikoli obliki. Prav tako pa gre zahvala tudi vsem članom, brez katerih naše dejavnosti in druženje ne bi potekale tako prijetno, veselo in simpatično. ŠRK Domžale Karate društvo A TO M Shotokan Domžale Januarska vroča -karate Murska Sobota Na enega najbolj mrzlih vikendov letošnjega leta je bilo zagotovo vsaj stopinjo topleje v Murski Soboti, kjer je bil od 20. do 22.1.206 že tradicionalni - tokrat 17. Karale-Do seminar. V veliki dvorani je skupaj vadilo 133 karateistov in karateistk iz cele Slovenije. Ti so seminar vzeli bodisi za trening, pripravo na bližajoče se svetovno prvenstvo, bodisi za opravljanje izpitov za višje pasove, kar so izmed Domžalčanov izkoristili: Anjn Rupnik, Jože Pire, Roman Kepec, Iva Perger, Majda Aškerc, j'olona Orehek, Matevž Peternel, David Kardum, Matic Golobic, Lorina Smolnikar, Žiga Skok, Rok Topolo-vec, Edi Plava, Edin Behič in Gašper Skok, ki je z zadnjim opravljenim šolskim pasom postaj tudi mojstrski kandidat. Seminar je bil prijeten, saj so imeli med treningi karatcisli dovolj časa tudi za druženje in zabavo, in hkrati poučen, saj gaje vodil Ivan Čerič 6. Dan z inštruktorji strokovnega sveta S.K.I. Slo., med katerimi je bil tudi Domžalčan. mojster Lovrenc Kokalj. Bojana Garl Kasparov na Bledu 2002 olimpiada Za šahovske sladokusce Pogrešam Kasparova Lansko leto se je nekdanji svetovni šahovski prvak Gari Kasparov (13. april 1963). eden izmed največjih šahovskih genijev, odločil, da bo prenehal s tekmovalnim šahom. Azerbajdžanski super velemojster je meseca marca 2005 napovedal, da je končal z igranjem profesionalnega šaha. Še vedno najmočnejši igralec sveta (njegov je tudi najvišji ratinški dosežek vseh časov (2851 točk), ki ga je dosegel v januarju 2000) je držal besedo in popolnoma nehal igrati šahovske partije z najboljšimi šahisti sveta. Moram priznati, da zelo močno pogrešam njegove »poteze«! Kot da bi umrl velik šahovski umetnik. Zazijala je velika praznina, ne samo v najmočnejši« šahovski družini, ampak tudi med »navadnimi« ljubitelji »neskončne« igre. Sprašujem se, o čem razmišlja ta »živa legenda« svetovnega šaha. Upam, da se bo nekega dne le vrnil na 64 večnih polj ... Naj bo nekakšna molitev tudi tale njegova objavljena partija v »našem« Slamniku, ko je s svojim najmočnejšim orožjem - z Najdorfovo varianto sicilijan-ske obrambe- premagal angleškega supervelemojstra Michaela Adamsa. In še klic. prošnja: »Vrni se h kraljevski igri, Gari Kasparov!« Michael Adams (2741) -Gari Kasparov (2804) |B84j XXII SuperCM Linares ESP (12), 08.03.2005 l.e4 c5 2.SD d6 3.d4 cxd4 4.Sxd4 Sf6 5.Sc3 a6 6.Le3 eo 7.Le2 Dc7 8.Dd2 b5 9.a3 Lb7 10.f3 Sc6 11.0-0-0 b4 12.axb4 Sxb4 13.g4 Le7 I4.g5 Sd7 I5.h4 Sc5 16Kbl Tb8 17.h5 0-0 18.g6 Lf6 19.Tdgl La8 20.Lg5 Le5 21.gxh7+ Kxh7 22.Sb3 Sxc2! 23.Sxc5 Sa3+ 24.Ka2 Dxc5 25.Sa4 Sc2 26Kbl Da3 0-1 Bogdan Osolln OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. SERVIS V H I T/ TRGOVINA T E A IVI Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah, tel.: 01/724 65 55 www.veK-team.si 01/724 65 50 ■ Grande Punto. Odprite oci. s klimo samo 2.349.000 SIT cIFtt ZNIŽANJI VOZILI »UW WIMTO MISAI PUIS Mm. O. ». um. U m m*, mttal« 1.790.01 »0,00 i IT WAT PUNTO ACTUAL SAM Umo. A»V CZ. ». un». 2» tm ha*, mrtotn IHO« »0,00 »IT flAT mt 1.« t »V ACT1VI Him. MS.ttno. U CP 4» lEJLEKARNE « Uo zaufia/^mi Nega kože v zimskem času Je vaša koža suha in na dotik hrapava? Jo po vsakem stiku z vodo zateguje? Zgornjo plast kože sestavljajo po-roženele celice, ki skupaj z maš-čobno-kislinskim plaščem varujejo globlje plasti kože pred mehanskimi poškodbami, izgubo vode in vdorom mikroorganizmov. Te naravne zaščite suhi koži primanjkuje, zato postanejo roževinaste celice suhe in se luščijo, kar še dodatno poveča izhlapevanje vode. Suho kožo lahko povzročijo tudi nepravilna nega (čiščenje z alkoholnimi pripravki), nekatera zdravila (diuretiki, odvajala, glukokortikoidi) ter, predvsem pozimi, vroča voda, mraz, veter in centralno ogrevanje. Ker se mnogim škodljivim dejavnikom ne moremo izogniti, je potrebno poskrbeti za zadostno hidratacijo kože. Vas moti masten lesk na vaši koži ali ste obremenjeni z aknami? Pri mastnem tipu kože izločajo žleze lojnice preveč maščobe. Maščobni sloj sicer preprečuje izsušitev kože in ohranja mladostni videz dalj časa, vendar je v prekomernih količinah lahko tudi moteč. Je tudi idealno gojišče za razvoj bakterij, ki se skupaj z odmrlimi roževinastimi celicami kopičijo v porah. Posledica so akne. Prekomernega delovanja žlez lojnic sicer ne moremo preprečiti, lahko pa s pomočjo ustrezno i/branih kozmetičnih preparatov zožimo široke pore in s tem zmanjšamo neželeni sijaj na koži ali odpravimo lažje oblike aken. Mogoče pa je vaša koža občutljiva in rada pordi? Prirojena občutljiva koža sicer ni pogosta, vendar lahko predvsem suha koža pod vplivom stresa, smoga, mraza, vetra in drugih dejavnikov okolja ali nepravilne nege postane občutljiva. Pri uporabi enega kozmetičnega izdelka nanese -mo na koža približno deset različnih snovi, ki so potencialni dražilci kože. Zato mora biti nega enostavna, vendar skrbno izbrana. Videli ste, da koža v zimskem času potrebuje še več pozornosti in nege. V Mestni lekarni Domžale vam nudimo kozmetiko visoke kvalitete, ki temelji na izbranih sestavinah. V eteričnih oljih, serumih, kremah ter izdelkih za čiščenje kože boste našli naravne rastlinske izvlečke in arome. Veliko število izdelkov omogoča posamezniku, da s pravo kombinacijo izdelkov izboljša stanje svoje kože. Obiščite nas in z veseljem bomo pomagali vaši koži uživati tudi v zimskem času. Za Vas pripravila: TJasa 01 Bon mag.tarm. 0 OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje obnove kulturnih domov v občini Domžale i. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci kulturnih domov in letnih gledališč, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanja možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - ime in sedež objekta. - starost, lastništvo objekta in opremljenost, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - kulturne prireditve v letu 2005, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih, - načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2006, - predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 2006, - vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije: - izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta ali opreme, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61901-3/06«, lahko vložite osebno v vložišče Obč(ne Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 06.03.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. , Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2006, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 06.05.2006. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na športnih objektih v občini Domžale i. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci športnih objektov, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev. II. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - ime in sedež objekta, - status in lastništvo objekta, - namembnost objekta. - uporabnike objekta, - treninge in športne prireditve v letu 2005, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, - načrt vzdrževalnih del v letu 2006, - predračunska vrednost vzdrževalnih del v letu 2006, - vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije: - izkazana nujnost vlaganja.v obnovo objekta, - delež športa v namembnosti objekta, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 62200-1/06«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 06.03.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2006, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 06.05.2006. Županja Cveta Zalokar-Oražem 19 OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine i. Občina Domžale bo v letu 2006 sofinancirala programe - preventivne socialne programe za mlade in samopomočne skupine. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 55100-2/06«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 06.03.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na splelni strani: www.dqmzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-1 (X) int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2006, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 06.05.2006. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih programov v občini Domžale Občina Domžale bo v letu 2006 sofinancirala raziskovalno -grame v občini Domžale. razvojne pro- Vabimo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime. sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, Čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z obrazcem, kije obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 63100-2/06«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 06.03.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne inlbrmacije dobite natelclbnski številki: 7220-1 (K) int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2006, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 06.05.2006. Županja Cveta Zalokar-Oražem p——i OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja društev s področja raziskovanja in tehnične kulture i. Občina Domžale bo v letu 2006 sofinancirala programe društev s področja raziskovanja in tehnične kulture.Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi žeiela pridobili sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 63100-1/06«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 06.03.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Jžomžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobile na telelonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale /a leto 2006, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 06.05.2006. Županja Cveta Zalokar-Oražem stran 27 OBJAVE i , ,| i OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja kulturnih prireditev i. Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe, ki prirejajo kulturne prireditve na območju občine Domžale. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev v letu 2006 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr: - opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61901-/06« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 06.03.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si. pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2006, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 06.05.2006. Županja Cveta Zalokar-Oražem ,—__. OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja družbeno - socialnih in socialno humanitarnih društev i. Občina Domžale bo v letu 2006 sofinancirala tudi programe družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev. Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Programi, ki so jih izvajalci že posredovali za leto 2006. bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 55100-3/06«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 06.03.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. < Ihrazee prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si. pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2006, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 06.05.2006. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja založništva i. Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa založništva v letu 2006, ki se bo v celoti ali delno financiralo iz občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. - opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za občino Domžale. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61901-2/06« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 06.03.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, 1 .jubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzalc.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2006, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 06.05.2006. Županja Cveta Zalokar-Oražem <8> HYUnDRI ubeu DOMŽALE RAZPISUJE DELOVNO MESTO PRODAJALCA VOZIL [m/ž] Pogoji za opravljanja dala: - končana V. stopnja izobrazbe ekonomsko komercialni tehnik - 3 lete delovnih izkušenj na področju prodaje vozil - aktivno znanje angleškega jezika - poznavanje računalniških programov Kandidatom ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim delom • Stimulativno plačilo • Možnost dodatnega izobraževanje in samostojno vodenje blsgovne znamke. • Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v B dneh po sklenitvi pogodbe. Prijav* i dokazili o izobrazbi, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratak življenjepia, poiljita na apodnji naslov do 6.12008. Avtocanter Šubelj d.aa, Obrtniika 8,1230 Domžale COSTUMA REPAN&K homec [PIJ STO VANJE Sobota, 25.2. ob 19 uri ( PLES ZA DAN ŽENA Sobota O-marec, «b 19" Rezervacije: 01 /7227 950 mali oglasi Izposojam vrtičkaroke »trnje: prezračevalec trave, motokiihivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim r:t'/.niu Prodajam prcpeličja jajčka. EKO AORAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inStruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 IIRMAR (Uho. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190,041642097 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike Tel.: 01 7238 157, 041 322 571 Iščemo varstvo za 24- in 8-mesečnega fanta. Tel.: 051 253 158 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIOAL, d.o.o. Domžale. GSM: 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preser-je, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa). delovni čas od 9. do 12 ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 Žensko krojaitvo - sprejmem Šivanje po meri in serijsko Šivanje. Tel.: 7211 534 Dekle starosti med 20 in 25 let. Študentko, za redno pomoč dvakrat tedensko pri čiSčenju, pranju in kuhanju na Viru pri Domžalah Plačilo 1.200 sit na uro. Pokličite na tel: 041 663 129 ISČemo gozdne delavce. Delo je na območju do 40 km izven Ljubljane. Če imate veselje do dela v gozdu, poSljite proSnjo z naslednjo vsebino: naslov, starost, izobrazba in telelefonska Številka, na naslov: OOZD Ljubljana d.d., TržaSka cesta 2, p p. 229, 1001 Ljubljana. Ponudba meseca CITROËN C3 prihranek do 600.000 SIT NITI PREDSTAVLJATE SI NE, KAJ VSE LAHKO CITROËN STORI ZA VAS Povprečna poraba goriva: 4.4-6,$ 1/100 km, emi.i|a CO, 118 15$ gA"1 Akdja velja od 1.2. do 26.2.2006 oz. do razprodaje zalog oz do spremembe c#n. CITROËN V MENGŠU! AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313 fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net OTELO lil E L L n E 5 S CEHTER Bieznihova 17. 1230 Domžale, fel : 01 72 92 727 Pilâtes www.oielo.si 4? €>€> < m ar " /NA c STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Čebelarsko društvo Domžale vabi na Domžalski tržni prostor ob Ljubljanski cesti a sako soboto dopoldne. Poskrbite za svoje zdravje z medom in medenimi izdelki. Leila, Višja strokovna šola, d.o.o., Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana, tel. 01 /2811340, http://www.leila.si, irena.marinko(o;guest.arnes.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR Vizija In strategija Soie: Naše osnovno poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Skrbimo za kakovost izobraževanja na vseh področjih in skušamo čimbolj povezovati teorijo s prakso. V naši šoli razvijamo pozitivno vzdušje in veselje do učenja. Poslovni sekretarji v organizacijah opravljajo naslednja dela: samostojno načrtovanje, organiziranje in vodenje procesov v tajništvu oziroma v podjetju, sprejemanje, presoja in posredovanje poslovnih in drugih informacij, priprava in organizacija sej, sestankov, gradiv, komuniciranje s poslovnimi partnerji doma in v tujini, sodelovanje pri izvajanju kadrovske dejavnosti za zaposlene, vodenje poslovne korespondence, vodenje stroškov organizacijske enole. vodenje strokovnih delovnih skupin Predmetnik: I letnik: Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku: angleščina, Psihologija dela, Ekonomika in management podjetja. Gospodarsko pravo, Računalništvo in informatika. Organizacija poslovanja, Računovodstvo in finančno poslovanje. Praktično izobraževanje. II letnik: Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku: nemščina, Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Javna uprava. Sodobno pisarniško poslovanje, Koncepti in veščine komuniciranja. Računalniški praktikum. Praklično izobraževan |c. Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti oziroma štiri semestre. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Študijsko leto se prične praviloma oktobra in konča junija naslednje leto Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Če imajo kandidati dve ali več let delovnih izkušenj na poslovno administrativnem področju, so lahko delno ali v celoti oproščeni opravljanja praktičnega izobraževanja. O ustreznosti izkušenj odloča študijska komisija. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila d.o.o. javno veljavno diplomo in študenl pridobi na/.iv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka. Cena enega letnika je 304.000,00 SIT, če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 320.000,00 SI j /a en letnik. V šolninojc vključena vpisnina, učbeniki in ponavljanje izpitov. Aakaj bi izbrali nas? 1) Naši štifdenti so uspešni pri študiju, delu in v privatnem življenju. 2) S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številke, ampak osebo, s katero se dve leti srečujemo vsaj dvakrat tedensko in z večino navežemo prijateljske stike za vse življenje. 3) Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih. 4) Študenti so organizirani v delovne skupine, kar povečuje učni uspeh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih/ve/. 5) Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji. 6) Brc/.plačnc individualne konzultacije s predavatelji 7) Brezplačna pomoč pri iskanju zaposlitve. 8) Brezplačno svetovanje pri razvoju kariere. 9) Včasu, ko poteka pouk Uljih jezikov, so možne brezplačne inštrukcije za angleški in nemški jezik. 10) Možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki strokovni šoli na Finskem. 11 ) Zagotovi jeno brezplačno parktranje 12) Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode. 13) Srečali boste veliko novih m zanimivih ljudi i/ vseli področij dela. Informacije o vpisu dobile na telefonski številki 01/2X11340 ali preko intemelnega naslova irena.marinkodrgucsl.arncs si creator Center Domžale Ponudba v februarju 2006 Pestra ponudba pustnih kostumov za odrasle in otroke ter pustnih dodatkov od 1.499,00 sit dalje Pustni od 74,00 sit dalje I ,„ WE ':.* HJfUt 1 moby M O D- t A IV A VINTERSPORT flMKMtM WfflMl CbtMA casucci -o um an» DOROTHY PCRKINS jab, m** ^t pii^rr — SI Ilir Le TT ii Obratovalni čas: od pon do pet od 9. do 21. ure, sob od 8. do 21. ure ned, 17.2. - zaprto, ned, 26.2. od 8. do 15. ure HMf Prisrčno vabljeni! Obratovalni časi v februarju; Samopostrežna prodajalna SP DOMŽALE Kolodvorska 3, 1230 Domžale MESNICA, Kolodvorska 3, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure sobota od 7. do 17. ure nedelja zaprto Samopostrežna prodajalna SP VIR Šaranovičeva 19, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto Samopostrežna prodajalna SP IHAN Breznikova cesta 61 a, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto Dobrock) s i !^ CghCuBteh wile© in e Črnuče Informacije: • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 M Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče i m pozorni ponudba Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Obiščite nas!