Posamezna Številka 10 vinarjev.
uit)
i LMani, v temen, il mala m
Leio XL1V.
== Velja po pošti:
Za celo leto naprej . . K 26-— Ka en mcaeo „ . . „ 2-20 ssa Nemčijo celoletno . „ 29-—
za ostalo J.UGaemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na domi
Sa celo leio naprej . . K2V— za eu meseo „ . . „ 2"—•
V	upravi prejemali mesefino „ 1*80
= Sobotna izdaja:
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ B-— s;a ostalo inozemstvo. „ 12-—
Iuserati:
Enostolpna peiitvrgta (72 mm široka lu 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 33 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren po;m«t po ilo;;ovoru.
- Poslano:---1
Enostolpaa petitvrsta po 6Uvln.
Izhaja vsak ilau izv. einšl nedelje tn praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
i,*: Uredništvo le v Kopitarjevi ulloi Stev. B/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. =
Luski napori pri
■ v
list za slovenski narod.
(Ipravnlštvo je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.7S7, ogr3ke 28.511, bosn.-herc. št. 75G3. — Upravniškega telefona št. 188.
. - Sol za višino 304 boli na ruski fronti.
CH
podpore za svojce vpoKlicaoiš.
Upravno sodišče ie zopet objavilo večje število važnih odločb o vzdrževalnem prispevku za družine vpoklicanih rezervistov in črnovojnikov.
Najvažnejša odločba bo ta, ki pravi, da komisija nima presojati po prosti presoji, ali je preživljanje svojcev ogroženo. Zakon predpisuje, kako je to treba ugotoviti, Ker se gre za zakonito pravico in njene predpogoje, je upravno sodišče poklicano preiskovati, ali so zakoniti znaki dejanskega stanu izvedeni in pravno pravilno ocenjeni. Upravno sodišče tedaj sklep komisije lahko zavrže, če je bilo postopanje pomanjkljivo. (Od!. 20. marca 1916, št. 1853.)
Ista določba pravi: Tudi malenkosten stalen prispevek, ki ga je vpoklicani dajal, zadošča, da je preživljanje bistveno odvisno od tega prispevka; kajti zakon v § 3. ne zahteva, da bi preživljanje svojcev izključno ali pretežno zaviselo od delovnega zaslužka vpoklicanega. Če naj bi se hotelo vsled trajnega malenkostnega prispevka odkloniti državno podporo, bi se moralo dokazati, da dosedanje preživljanje . svojca ni bilo bistveno odvisno od prispevka vpoklicanega.
Prav ta odločba pravi tudi: Če ni kdo takoj pri vpoklicu priglasil svoje zahteve, se še ne more gotovo reči, da njegovo preživljanje prej ni bilo v nevarnosti, kajti vzrok za to zakasnitev tiči lahko v kaki drugi okoliščini ali pa v nepoznanju zakonitih predpisov.
Odločba z dne 6. marca 1916, št. 1137 pravi: Če je bilo preživljanje upravičene osebe ob času vpoklica bistveno odvisno od delovnega zaslužka vpoklicanega, pa je noto opravičenec kasneje sam dobi! kako delo, tedaj to dejstvo ne dopušča sklepati, da preživljanje za časa tega zaslužka ni ogroženo. Zakon imenuje državno dajatev p r i s p e v ek in tako upravičenec svoje pravice do tega prispevka ne izgubi že s tem, da stopi v kako službeno razmerje, da si na ta način dopolni prispevek z ozirom na stroške svojega življenjskega položaja. To pravno naziranje je podprto v § 5., ki
pravi, da se sme državno podporo le tedaj in za toliko skrčiti, če ni za kolikor presega dajatve vpoklicanega za svojce.
Važna je odločba 28. marca 1916, št. 7482 ex 1916: Ne more se reči, da je preživljanje v nevarnosti, če oče, ki je bil dolžan plačevati alimente, teh do svojega vpoklica ni dajal in je otroka dejansko vzdrževala mati iz svoje tedenske plače.
Neki vpoklicanec je do svojega vpoklica imel veliko trgovino s 20.000 K obratnega kapitala in 600.000 K denarnega prometa. V svojih odločbah z dne 23. marca 1916, št. 2226 in 2251 pravi upravno sodišče, da zgolj to dejstvo še ne opravičuje naziranja, da preživljanje družine ni v nevarnosti, zlasti ker se je trgovino pri vpoklicu zaprlo. Dokazati bi se moralo, da se je trgovina tudi po poklicu dalje vodila ali da obstoji toliko dobrih terjatev, da je preživljanje svojcev zagotovljeno.
Neka komisija je rekla: Tast ima večje premoženje in bi lahko podpiral svojce vpoklicanega zeta in zato njihovo preživljanje ni v nevarnosti. Upravno sodišče pa v svoji odločbi z dne 23. marca 1916, št. 2251 zavrača to naziranje. Bistveni predpogoj za državno podporo je nevarnost, ki je nastala, ker je odpadel neutrpni delovni zaslužek vpoklicanega. Ta nevarnost ni izključena, če bi kdo drugi kakor država mogoče lahko dal ali slučajno dejansko da kako podporo.
Odločba z dne 26. marca 1916, št. 3788 ex 1915 pravi: V zakonu ni utemeljeno naziranje, da svojci nimajo pravic do državnega prispevka, če živijo druge osebe, ki bi morebiti po občnem državljanskem zakoniku bile dolžne pri odhodu vpoklicanega skrbeti za njegove svojce. § 7. v 1. odstavku veliko bolj odkriva, da hoče zakon sam to izključiti, ko pravi, da se od države dani življenjski prispevek vsled morebitnih podpor ocl strani dežele, občin, društev in zasebnikov ne sme skrčiti. Zakon ne dela nobene razlike, ali se gre tu za čista darila ali za izpolnitev alimentacijskih obveznosti. Neka komisija je dognala, da je soprog iz premožne hiše in da je tudi po poroki živel vedno v očetovi hiši in delal zanjo. Te ugotovitve niso zadostne, kajti ugo-
toviti bi bilo treba, ali je vpoklicanega in njegovo družino preživljal samo oče sam, člo za delo vpoklcaasezn.ž2i..vv0umlhwbfs oziroma ali ni bilo to preživljanje samo plačilo vpoklicanega, oziroma ali ni vpoklicanega smatrati za malega kmeta v smislu tega zakona.
Posebno važna pa je prav zadnja znana odločba upravnega sodišča. Nekdo je bil skladiščnik pri nekem konsumnem društvu in je dobival 40 K na teden. Po njegovem vpoklicu je družina še šest tednov dobivala to plačo. Nato pa je stopila na njegovo mesto v skladišče žena proti tedenski plači 20 K in tudi odrastla hči ima tedenske plače 20 K, tedaj obe skupaj ravno toliko kakor prej vpoklicani mož. Komisija je prošnjo odbila sklicevaje se samo na § 3. odstavek 3, češ, da preživljanje ni v nevarnosti. Komisija je rekla tudi: Žena in hči sta zavzeli moževo mesto in zaslužita ravno toliko. Upravno sodišče je sklep komisije zavrnilo in to tako: V tem slučaju se gre samo za to, ali je bila zavrnitev prošnje utemeljena v smislu § 3. odst. 3, zakona z dne 26. dec. 1914. Tu pravi zakon, da se ima zahtevo zavrniti, če vpoklicani svojo plačo ali zaslužek še nadalje dobiva ali njegovi delovni dohodek iz kakega drugega razloga ne zmanjša. V tem slučaju pa piače ne dobiva vpoklicani naprej, tudi ni njegov ostal neizpremenjen, ampak dva njegova svojca (žena in hči) sta našla zaslužek, ki skupno doseže višino plače vplače vpoklicanega. Takin okoliščin pa zakon ne prizna za razlog odklonitve. Z dnji stavek § 3. tu ne pride v poštev, ker se gre samo za pridobitve, dohodne in življenske razmere vpoklicanega in se more podpora le tedaj odreči, če se d a iz teh razmer sklepati, da preživljenje ni v nevarnosti. Zakon se očividno ni hoctl ozirati na službe, ki si jih svojci vpoklicanega poiščejo ped pritiskom razmer.
Več odločb najde nepravilno postopajo komisij v okoliščini, da je komisija odrekla podporo, ker se njene ugotovitve ne krijejo z napovedbi strank, katerim se ni dalo prilike, da bi pred odločitvijo komisije izvedele za vsebino teh ugotovitev. Pomanjkljivo je postozanje, če so se opustile
poizvedbe, ali je bilo zanikanje nevarnosti za preživljanje upravičeno. Pomanjkljive* je postopanje, če sklepu komisije manjka utemeljitve, ki bi stranki omogočala učinkovito pravno brambo potom upravnega sodišča.
Važna je tudi odločba o revizijskih sklepih komisij, pa naj nastanejo vsled ob~ noviteve postopanja ali vsled med tem dejansko nastopivših sprememb. Pri teh revizijskih sklepih ni nikakor opravičeno, če se državni prispevek prizna še le od dneva prošnje, ampak ga je treba priznali od tistega časa, ko so nastopili zakoniti predpogoji.
v zraku nad soško iroulo.
Ko letimo preko naprej potisnjene, od granat razdrte kope 118, ob katere vznožju se stiska ožgano zidovje Sredipolja, nam pride od leve nasproti drug albatros, komaj 1600 m visoko. Za njim poskakujejo vedno novi šrapnelski oblački kakor breztelesni psi. Ob enem se pokaže na de^ni pika iz nebesne sopare. Že odpiram svojo mavzersko pištolo, ko spoznam, da je prijatelj.
Onstran cesle iz Zagraja v Sv. Martin na Krasu se kopičijo trojne kope višine Sv, Mihaela, ki tvori severni steber planote ter nadvladuje dohod v Vipavsko dolino. Razvaline svetomartinske stoje krog porušene cerkve kakor zaklopnice iz lepenke brez pokrova. Tam sta gora in gozd zmleta in zdrobljena. Skozi ožgane svetomartinske razvaline se plazijo po trebuhu Italijani kraljičine brigade ter mečejo ročne granate, ki so s svojo debelo železno glavo in pisano krpo krog držaja podobne šaljivim punčikam in vendar niso kar nič zabavne. Skrivi po granatnih lijakih, za ostanki zidov, kamenimi ograjami, vrečami s peskom in varnostnimi ščiti sprejmejo Se-gedinci boj poslužujoč se nožnih trnekov v obliki dveh navskriž položenih znakov za paragraf (§); ti trneki obračajo eno konico vedno proti sovražnikovi nogi. Vname se boj moža z možem, bije se, suje, kakor kdo more; častniki z bajonetom na palici
^	•^r;--
A a*«
Wf
Uboga naša domovina, kake Čase si morala doživeti!
Po naših idilično tolminskih planinah, koder se je včasih razlegalo samo vriskanje pastirjev in muketanje čred, vihra že mesce in mesce vihar, kakor ga svet še ni videl. V gromu topov se tresejo skalnate stene našili gora, in sivi očak Krn in zeleni Mrzli vrh se zgražata nad potoki krvi in grozotami vojske.
Pozno, skrajno pozno je prišla letos Velikanoč, praznik pomladi, kakor da se je bala priti prej na s krvjo prepojeno zemljo. In ko je vendar le prispela, je bilo, kakor da so se ljudje komaj zavedali, da je Velikanoč tu.
Letos nismo imeli prave Velike-noči, vsaj čutili je nismo . . .
Če sem se česa včasih veselil, sem se veselil slovenosti vstajenja tam doma na velikonočno jutro, rano zgodaj še pred solnčnim vzhodom. Sam ne vem, zakaj so mi je zdelo vedno tako fepo, da ne hi bil za vse na svetu bolel prespali tistega prazničnega svetega jutra. Še v noči, v svitu lune so od vseh strani hiteli ljudje skupaj proti
beli farni cerkvici na gričku pod vas- 1 jo. Domače-iskreno je brnelo po ozki j dolini slovesno natrkavanje milodone-čih zvonov in iz hriba v hrib je odmevalo slavnostno pokanje možnarjev. Tisto jutro so se mi zdeli glasovi naših starih cerkvenih orgel in priprosta domača velikonočnica mnogo lepši, bolj v srce segajoči nego koncerti najslavnejših mestnih godb. In tisti obhod po vasi okoli, med belimi hišami s plamtečimi okenci, ko se je zdelo, da celo hiše na nasprotnem hribu plamene, kakor kresovi v čast novo vstalemu Bogu — meni se je vse to zdelo tako nekaj lepega, da si brez tega ne bi bil mogel predstavljati prave Velikenoči.
Letos pa je bilo vse drugače. Velikanoč je bila velikopetsko žalostna.
Pot me je privedla domov in prvič v življenju mi jo bilo hudo in težko, da me je našla Velikanoč doma.
Velika sobota je bila tako pusta in prazna. Vse je bilo drugače, kakor da sem prišel v popolnoma nov svet med same neznane tujce. Vsega nekdanjega je manjkalo ...
Skoro cel božji dan je jokalo nebo in nekaj kakor globoka žalost je ležalo med meglenimi vrhovi, nad stisnjeno dolino.
Pozno popoldne so je nebu malo zvedril objokani obraz. Prikazalo so jo božje solnce, a njegovi žarki so bili le medli in hladni.
Nikjer velikonočne radosti, v obrazih domaČih je nisem mogel najti, v obrazih tujcev še manj.
Proti večeru so prihajali ljudje po blatnih izhojenih in izvoženih poteh iz vseh koncev in kotov daleč naokoli razmetane fare. Prihajali so k vstajenju, ki se je imelo letos vršiti žo proti večeru, v mraku. Nikjer ni bilo videti tistih veselih skupin, kakor druga leta, le malo se jih je nabiralo skupaj in še ti so tako nekam plašnih, žalostnih obrazov hiteli proti cerkvi, kakor da se jim mudi h kakemu pogrebu.
Polagoma se je polnila mala cerkvica. Zdelo se je, da je v nji več vojaških ljudi nego domačega ljudstva.
Velikanoč sredi vojske ...
Gori v zvoniku je molčalo. Naši ubrani bronasti pevci so morali letos bogvekje premišljevati žalostno spomine na lepše čase, ko so njih veseli glasovi zbujali v vseh srcih vesele velikonočne odmeve.
Globoka žalost je plavala po božji hiši. Menda so čutila srca vseh. vseh, da manjka vse, kar bi moralo biti in da jo vse tako neizrekljivo prazno, i Kakor najbolj žalostni Jeremijev! spe-1 vi se je srlasilo izpred oltarja potjo ; psalmov, ki jo včasih pred vstajenjem ! tako slavnostno-veselo odmevalo pod nizki cerkveni obok. »To Don m« ni še) ! prav nič iz srca in stare orgle niso nič I kaj ubrano pele. zdelo se je. da iz njih
nekaj piaka v pretrganih disharmo-ničnih akordih.
Bil som v cerkvi, a najrajši bi bil zbežal ven in se zaprl doma v svojo sobo . . •
Prišel je obhod po vasi. Pred cerkvijo je stala v dveh vrstah častna kompanija. Bilo je lopo videti te resno vojaške postave z zelenimi vejicami na čepicah, a še lepše bi bilo, če bi bili na njih mestu stali, kakor predlanskim in prej, samo domači fantje in možje, ki so sedaj bogvekje.
Vojaška godba je igrala velikonočno pesem in za njo so je vil dolg sprevod po razsvetljeni vasi. Veseli so bili glasovi godbe, a veselih občutkov niso mogli vzbuditi. Nikdar še ni imela naša vasica procesije s takim spremstvom, ljudje so gledali, strmeli, a vse je občutilo eno, da jo bilo le včasih lepo, akoravno je bilo vso le po domače preprosto ...
Od zahodne strani je parkrat zamolklo zabobnelo. Kanoni so peli tam za hribi svojo pesem smrti dočim so v cerkvi izzveneli zadnji glasovi velikonočne pesmi. Ljudje so se porazgubili na vso vetrove in nebo jo pričelo spet jokati. In potem jo deževalo in lilo, in velikonočno nedeljo nisem videl solnč-noga. žarka.
Tako smo imeli letos Velikonoč bolj žalostno nogo veliki petek
■ dir.-.tMi. .
in buzdovanom sredi vmes. Bili smo 2000 m
nad tem vrvežem in izprva nismo videli druzega nego eksplozije in dim. Še le polagoma smo razločili kadeče se plamene gorečih poslopij, oblake strupenih plinov, ki so bili videti, kakor bi škropili iz vodnih cevi, in možnarske udare, ki so se zdeli v rudeči zemlji kakor okorni rjavi medvedi. Kontaktne mine se razletavajo in vale debele črne mrtvaške prte preko opustošenja, ki so ga napravile; šrapneli razpoka-vajo v zvezde, ki puščajo za seboj angelčkom podobne oblačke; granate dvigajo v zrak curke prsti. Kako brezglasno in drob-nomajčkeno je iz naše višine, kar se imenuje na zemlji množno umiranje, bitka, svetovna zgodovina! Brezbrižno tolče naš motor svoj štiricilinderski takt. Netišče se sedaj zapre, da moremo tudi kaj slišati. Sedaj privre "bojni hrup v tiho to krog nas kakor cestni šum v nespečega. Zamolklo bobne topovi, hitro udarjajo strojne puške in kakor tisoč otroških bičev pokajo puške. Samo človeški glasovi ostanejo neslišni, kakor so tudi ljudje nevidni.
In sedaj s polnim plinom dalje! Med višino Sv. Mihaela in podgorsko višino udira goriška dolina preko Soče v gorovje. Iu je svitlozelena in peščenorumena Soča edina meja med prijateljem in sovražnikom. Mreža prekopov se razpenja do reke, ki padajoč pušča ob strani bele prodove, ko se pa vspenja, pa dere in hrumi. Široko peščeno polje v ustnem kotu Vipave je s tisoč in tisoč granatnimi lijaki kakor pisana ruta Granate prihajajo iz fortina, ki z onstran Soče laja na večji Sv. Mihael kakor foksterier na bernarclinca. Za Št. Andražem udari avstroogrska fronta preko Soče v Ločnik. Trnjeva krona se vije krog obeh goriških mostov. Obrnemo se in sledimo železniški progi v Krmin, katerega kolodvor služi italijanskemu dovozu kot razkladal-na postaja. Sovražen privezani balon stoji nad Krminom. Približa se rnu dvokrovnik, katerega spoznamo za našega. V višini tisoč metrov orileti nad balon, se spusti na 500 m ter divje obstreljuje okornega nasprotnika, ki ga hitro potegnejo navzdol. Sedaj dobi dvokrovnik s pristaiališča ljut brzi ogenj, ki mu preluknja tresoče se ploskve. Pilot zakrmari v višino in zakriči obema opazovalcema, ki v slepi vnemi veselo streljata, da v svrho manjšega zračnega odpora počeneta. Tu čepita sedaj kakor dva zajčka in se poredno smehljata pilotu, ako se od časa do časa nezaupno ozre nanju.«
Adelt v »Beri. Tageblattu«.
m Jieep Krizo" m Kramskeni L m i tona vojnega iele 15.
(Konec.)
Kakor znano, so se stavile, odkar se je začela vojna, ogromne zahteve zlasti na tukajšnje reševalno društvo. Že omenjena publikacija »Rdeči križ Kranjski v 1. 1914.« se je s priznanjem in pohvalo spominjala izredne delavne sposobnosti društva, saj je stalo isto tedaj glede privažanja in odva-žanja ranjencev in bolnikov v celi državi tostran Litave na osmem mestu.
Vsled vojne z Italijo je bila tudi Kranjska proglašena za ožje vojno ozemlje; iz tega izvirajoče posledice so zahtevale še višjo delavnost društva. Toda tudi tu je izpolnilo svojo nalogo na popoln način; strumno vodstvo, razumevanje danih nalog, hitro skupno delovanje in neumorna pridnost — vse to je omogočilo, da so se obvladale vse, gotovo ne majhne težave.
Tudi društveno skladišče je imelo obilo prilike za pohvalno rešitev svoje naloge. Izmed deloma darovanih, deloma nakup-ljenih predmetov naj navedemo le posamezne, aa predočimo sliko njegovega delovanja. Oddanih je bilo deloma društvenim zavodom, deloma vojaškim bolnišnicam: 7298 srajc, 5681 hlač, 3953 obrisač, 1665 rjuh, 3787 parov nogavic, 5539 žepnih robcev, 2539 parov čevljev, 1718 jedilnih orodij, 849 skodel, 1900 kg krompirja, 994 kg jabolk, 700 kg sliv, 871 steklenic želez-nalega vina, 893 steklenic malinovca, 1223 steklenic mineralnih voda in 285.620 cigaret.
Razen teh predmetov, ki smo jih navedli za primero, se je preskrbela tudi bolniška oprava, zdravniški instrumenti in potrebščine, obveze.
Pri društvu je tudi evidenčni oddelek za poizvedovanje o ranjencih in bolnikih, kataster za vpisovanje vojnih ujetnikov; sprejemajo in oddajajo se denarne pošilja-tve, voinopoštni paketi, knjige in časopisi. Število knjig je znašalo 31.400, dnevnikov pa 39.200.
Denarni položaj je bil naslednji: 1. mirovni fond glasom sklepnega računa za 1. 1915.: začetno premoženje 67.952 K 6 vin., dohodki 5815 K 41 vin., izdatki 4587 K 62 vin,, končno premoženje 69,179 kron 85 vin ; 2. vojni zaklad glasom računskega sklepa za 1, 1915.: začetno premoženje 188,359 K 70 vin., dohodki 234.455 K vin., izdatki 304.167 K 99 vin., končno premoženje 118.647 K 16 vin.
Število članov se jc od 1. 1913. v raz-%c---:;liivi meri zvišalo; 1. 1913. je znašalo na
Kranjskem 1042, do konca 1, 1915. sc je
zvišalo na 3218.
Omenjeno bodi, da pisarne Deželnega in gospejnega pomočnega društva ter njih razsvetljava niso povzročale nobenih stroškov, ker je bilo oboje dano brezplačno na razpolago; ravnotako ni bilo nikakih stroškov za kurjavo v uradnih prostorih, izvzemši neznatno količino drv, za kar gre hvala trboveljski premogovniški družbi, ki je darovala kakor predidoče leto vagon premoga, s čimer se je izhajalo.
Funkcionarji »Rdečega križa« kakor tudi izkušeni sotrudniki, gospoda c. kr. de-želnosodni svetnik Tomaž Einspieler in c. kr. vladni rač. revident Ferdinand Stau-dacher, katerima bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala za njuno neumorno in uspešno delovanje, — so delovali brez izjeme brezplačno, dočim znašajo izdatki osrednje pisarne v Ljubljani za plačano osobje povprečno samo 250 K na mesec. Ker je prebivalstvo Kranjske ustanovilo »Rdeči križ« v deželi, ga trajno vzdržalo za življenje sposobnega in ga končno usposobilo, da je mogel vzdržati v najtežjem času, ki ga pozna zgodovina, — ima gotovo vsak pravico do vpogleda v upravni aparat in računsko bilanco.
Računi bodo od 15, do 30. junija t. 1. razpoloženi vsakomur na vpogled v pisarni »Rdečega križa«, soba št. 51 v II, državni gimnaziji, Strossmayerjeva ulica št. 1.
Deželno in gospejno pomočno društvo si dovoljuje prositi za prijazen sprejem tega svojega poročila; prepričano je, da celokupno kranjsko prebivalstvo ne bo opešalo v svoji vnemi, marveč da bo z našimi hrabrimi vojaki na bojišču zdržalo do konca.
Skrbeti hočemo za tiste, ki so prelili svojo kri za cesarja in domovino in izgubili svoje zdravje. Vsak naj pomaga pri tem po svojih razmerah in dejanskem sodelovanju. Naše geslo je bilo in bodi vedno: Patriae ac humanitati!
G. d. C.
Ma.
stva naših src, kot po svoji mehki, za ognjevito besedilo skoraj premalo razžarjeni in razvneti muziki. Zlasti je — kakor ču-jem — navdušenje v nedeljskem koncertu — ki se ga zaradi fizične nemoči nisem mogel udeležiti — navdušenje pri tej skladbi prikipevalo in ni bilo miru, dokler se skladatelj sam ni pokazal in za burne ovacije zahvalil.
Hrvatska narodna: »Anko, Ančice«, za koncert harmonizirana od Andela, ž njo vred od Novaka harmonizirane narodne pod skupnim naslovom »Oj Dunavel« so nam dokazale, da bi naši kranjski bahariji in samozadovoljnosti nič ne škodilo, če podre visoki domači plot, ali pa vsaj preko njega pogleda, da vidi, da je marsikje celo kaj takega, česar mi nimamo, pa bi nam dobro delo in bi nam v čast bilo, če bi imeli. Zbor je krasno pel.
G, Rijavec — se je zdelo — ni bil dis-poniran. Seveda upoštevamo, da je moral nenadoma nastopiti, da zamaši vrzeli. Pel je sicer dobro, toda nobene skladbe tako dobro , kot že prej kedaj. Tudi nazaliranje se je v večji meri zopet pokazalo. Upamo, da so bile tega razmere krive, in da nam bo ob priliki dragega pevca zopet mogoče brezpogojno pohvaliti.
Gdč. Dana Koblerjeva se je vrlo držala, kot vedno; nie nobena reč ne spravi iz ravnotežja.
Vsaj zaradi Balokoviča bi bil rad obiskal nedeljski koncert, pa ni šlo, Čulo se je pa iz ust najboljših glasbenikov toliko pohvale o njegovem sijajnem igranju, da sem vsled prejšnjih koncertov v dno srca orepričan, da je ta izredna pohvala iskrena in v polni meri zaslužena. Da sem si mogel misliti, da bom o koncertih referi-ral, bi se bil vsaj k temu delu koncerta vlekel; sicer pa splošno, enodušno, pri vseh poslušavcih prevladujoče mnenje več zaleže, kot mnenje enega, zlasti če bi se še umišljal, da je poklican sodnik o glasbenih zadevah.	F—l.j
Ivan, Kočevje; Likar Ivan, Logatec; Lipah Josip, ljubljanska okolica (ranjen); Lipov-šek Franc; Lepušček Andrej; Ljubi Franc, Novo mesto; poddes, Lovec Franc, Gorica; Lovše F., Litija; Lukan Valentin, Kamnik; Lukek Karel, Krško; Magerl Josip, Krško; poddes, Majdič Avgust, Kamnik; četovodja Majdič Ferdinand, Kamnik; Majdič Ivan, Moravče; Majdič Martin, Kamnik; Maligoj Franc, Tolmin; Malihen Josip, Tolmin; Malin Ferdinand, Ljubljana; Malovrh Anton, Žiri (ranjen); Manfreda Josip, Tolmin; Maran Franc, Ljubljana; Maraz Viktor, Gorica (ranjen); Marega Peter Josip, goriška okolica; Marine Josip, goriška okolica; Marine Anton, Kočevje; Marinčič Franc, goriška okolica; Marinšek Ivan, Kamnik; Markočič Avgust, Gorica; desetnik Marok Anton, Krško; Marolt Anton, ljubljanska okolica; Martimic Josip, Gorica; Matevc Anton, Tolmin; Maurig Franc; Mavrič Andrej, Gorica; Mavrič Mihael, goriška okolica; četovodja Mazi Ivan, Pre-serje; Maznik Josip, Novo mesto; Medeot Ilermenegild; Medeot Ivan Baptist; Medija Anton, Radovljica; Medič Viljem, Kočevje; Medle Franc, Krško; Medved Matija, Tolmin; Medvejšček Alojzij, goriška okolica; poddes, Merhar Alojzij, Kočevje; poddes. Mesec Franc, Vrhnika (ranjen); Mesec Martin, Vrhnika; Mezek Franc, Radovljica; Mezek Štefan, Rateče; Mežnarec Josip, Radovljica; Mihelčič Nikolaj, Vinica; Mihel Ivan, goriška okolica; Mihelič Tomaž, Bovec; Miklaučič Alojzij, Kranj; Mi-kulus Štefan, Podgora; Mlekuž Ivan, Bo-Mlinar Ignacij, Kranj; Mlinar Matej,
vec
Uradni izkazi izoun.
Matični koncert na korist deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu »Rdečega križa« za Kranjsko o 25 letnici obstanka pevskega zbora »Glasbene Matice« in o 25 letnici rednega koncernega delovanja »Glasbene Matice«.
Samo da ga registriram, zakaj nisem dobil niti naloge, niti nisem izdaleka imel namena, da o njem poročam. Vendar pa bi bilo skrajno čudno, če bi se naš list prav nič ne spomnil 25 letnice koncertnega delovanja društva, ki ima za našo ne le glasbeno, ampak splošno kulturo toliko neprecenljivih zaslug. Brez vsega strahu smemo trditi — ne da bi se bali, da se nam bo moglo kakršnokoli pretiravanje očitati — ta trdimo: da bi naš glasbeni razvoj brez društva, kakor je Matica, morebiti niti polovice te poti ne bil prehodil, kakor jo je že do danes. Saj so — vsaj posredno — skoro brez izjeme vsi slovenski glasbeniki: skladatelji, dirigent, umetniki-solisti, instrumentalisti od tam zastavili svoj korak navzgor. Da ni bilo tam tal in opore za njih prvi korak, bi tudi kasnejše poti ne bili hodili.
Koncert sam je bil sijajno uspel. Mojster Gallus je znova dokazal svojo ve-kovito plastiko in živo moč, dasi ne moremo trditi, da je bil zastopali po svojih najbolj blagoglasnih skladbah. Bile so to skladbe, ki so zanimive po svoji, masivnosti: os-meroglasni zbori, razdeljeni v dva četve-roglasna, ki eden druzega kontrapunktira-ta; skladbe, ki vsled svoje krepke naturalistične izrazitosti danes učinkujejo z ne veliko zmanjšano silo, zlasti če nam jih pe-vodja podaja z vso rafinirano moderno pevsko tehniko: vsak zlog do zadnjega izlikan in pretehtan in na celotni učinek umerjen, tako da se s tem aparatom nadomesti tisto, kar je čas odnesel od njih prvotne živahnosti, ki se more občutiti le ob času, ki jih je spočel in rodil. — Seveda bi bil užitek neprimerno večji, če bi bila zbora res razdeljena, ne le po glasovih, ampak tudi krajevno ločena, ker so skladatelji listih časov pravzaprav kot pogoj zahtevali za dosego nameravanega učinka. Kdor je slišal n. pr. osmeroglasno mašo, razdeljeno v dva zbora stoječa na dveh različnih korih v prostorni cerkvi, ta bo vedel, kako več-zborne skladbe nenavadno učinkujejo. Kakor da se v lahnem čolniču voziš po zibajoči se morski gladini: valovje sc privali od ene, se privali od druge strani: se razdeli, se umiri, pa se zopet zažene in v krepkem plosku skupaj udari,.. Mogočna, vendar ne neprijetna sila le vzame kot dete v naročje in te v čudovitem zibanju prevaža in prenaša, da se čutiš lahnega, kakor vsem zemskim in telesnim sponam težnosti odvzetega, — Če si bil pri koncertu, kjer jc Matica proizvajala Verdijev Repuiem, se morda spominjaš mesta v Dies irae, kjer so zatrobile trobente in pozavne v dvorano: kakšen nepopisni učinek!
Izmed novejših skladb se jc kot novost pela Stanko Premrlova »Slovenska govorica«, ki je močno učinkovala, nič manj po svojem besedilu, ki so v njem utelešena skrita in — skoraj bi rekel — skrivana cu-
Izgube 27. domobranskega polka.
Ujeti: Habič Franc, Litija; Hačič Mihael; Hafner Alojzij, Stara Loka; Hafner Jakob, Kranj; Herblan Anion, Cerknica; Hiršel Franc, Krško; Hiti Vinko, Ljubljana (ranjen); Hladnik Franc, Sp. Logatec; Hladnik Ivan, Sp. Idrija (ranjen); Hladnik Valentin, Sp. Idrija; Hledc Florjan; Hme-lak Julij, Gorica; Hočevar Josip, Ljubljana; Honig Harih, Gorica; desetnik Hori-tzek Anton; Hribar Franc, Ljubljana; Hribar Leopold, Zg. Tuhinj; desetnik Hrovat Ivan, Radovljica; Huber Adolf, Bovec; Hudaklin F., Krško (ranjen); Hvastija Ignacij, Ljubljana; Ivančič Josip, Postojna; Ja-kšetič Martin, Postojna; Jamnik Ivan, Medvede; Jančar Štefan, Ljubljana; Janež Ivan, Kamnik; Janežič Anton, Kranj; Ja-nežič Franc, Logatec; Janežič Franc; Janežič Ivan, Krško; Javoršek Miha, Litija; Jeglič Josip, Krško; Jelene Jurij, Selce; Jemc Karel, Kamnik (ranjen); Jenko Andrej, Kranj; Jenko Peter, Kranj; Jereb Jernej, Logatec; poddesetnik Jevnikar Ivan, Litija; Ježek Rudolf, Ljubljana; Jordan Ivan, Krško; Jurca Matej, Ljubljana; čast. sluga Jurečič Ivan, Krško (ranjen); Juvan Franc, Litija; poddeset. Jurjevčič Josip, Logatec; Južina Albin, Ljubljana; ICac Josip; Kaiser Franc, Stara Loka; Ka-lan Franc, Kranj; Kaljupe Alojzij, Litija; Kamin Karel, Krško; Kašič Mihael; Kava-lar Mihael, Bela peč; Kebar Josip, Gorica; Kenda Anton, Tolmin; Kenda Matija, Tol min; Kerin Ivan, Krško; Keršič Ivan, Kamnik; Kikelj Ludvik, Tolmin (ranjen); Ki-kelj Rihard, Tolmin; četovodja Klančnik Alojzij, Radovljica; Klembas Viktor, Litija; Klemene Peter, Radovljica; Klemene Stanislav, Kranj; poddeset, IClun Franc, Kočevje; Knafelc Franc, Novo mesto; Knap Franc, Logatcc; Kobilšek Matej, Litija; Koc Josip, Gorica; Kodelja Josip, Gorica; Kodelja Josip, Postojna; Kofol Anton, Tolmin; Kofor Ivan; Kolar Martin, Črnomelj; desetnik Kolesa Anton, Ljubljana; Komac Andrej, Tolmin; Komac Matej, Tolmin; poddesetnik Komočar Josip, Krško; Konec Franc, Volče (ranjen); Konte Martin, Novo mesto; poddeset, Koprivec Franc, Grosuplje; poddeset. Korbar Valentin, Kranj; Korošec Franc, Preserje; poddes, Korošec Franc, Cerklje; Kosec Franc, Kamnik; Kosmač Ivan; Kosmačin Anton, Kobarid (ranjen); Kotnik Franc, Cerklje; Kovač Franc, ljubljanska okolica; Kovač Franc, Logatec; Kovačič Anton, Krško; Ložar Mihael, Krško; Kozlevčar Josip, Litija; Kožuh Alojzij, Gorica; Kraj-nik Franc, Tolmin; Kramar Jakob, Kočevje; Kramar Josip, Zg. Tuhinj; Kranjec Franc, Preserje; Kraševec Franc, Stari trg; Kravanja Josip, Tolmin; Kravčar Josip; Krivec Anton, Tolmin; Krivec Jakob, Tolmin; Križmanič ''eter, Črnomelj; Kuhar Matei, Kranj; Kump Štefan; Kuntarič Franc, Krško; Lagouder Franc, Stara Loka; Lamovec Karel, Ljubljana; Lapajne Anton, Logatec; Lasič Karel, goriška okolica; Lavrič Vinko, Ljubljana; Lavtižar Florjan, Jesenice; Leben Anton, Borovnica; Levpušček Josip, Tolmin- T k
Logatec; Močilnikar Jurij, ljubljanska okolica; Močnik Ernest, Litija; Modic Franc, Logatec; Modic Franc, Logatec; Mohar Ivan, Litija; poddes. Molinari Alojzij; Mo-šlcat Franc, Tolmin; Mrak S,, Kranj; poddesetnik Mrakovič Anton (ranjen); četov. Muc Martin, Črnomelj; Muhič Anton, Novo mesto; Murenec Anton; Nadižar Anton, Radovljica; poddes, Nadrih Anton, Trebr nje; Nahtigal Josip, Kamnik; Namut Josip, ogatec; Nastran Ciril, Kamnik; poddes. Nfastran Ivan, Kamnik; Nebec Alojzij, Ljub-jana; poddes. Nemic Peter, goriška oko-ica (ranjen); Notar Ivan, Medvode (ranjen); desetnik Anton Novak, Ljubljana; Novak Anton, Novo mesto; desetnik Novak Ivan, Krško; Novak Ivan, Novo mesto; Novak Mihael, Novo mesto (ranjen); Oblak Anton, ljubljanska okolica; Oblak Jakob, Stara Loka; četov. Oblak Josip, Ljubljana; Ojstruh Engelbert, Krško; Oman Andrej, Dev. Mar, v Polju; Omerzu Ivan, Brežice; Osterman Anton, Logatec; Oven Mihael, Litija; Ovniček Josip, Novo mesto; Pacek Josip, Krško; Pader Ivan, Vel, Pirešica; Pahor Andrej; Pajer Franc, Idrija; Pajk Josip, Litija; Palec Josip, Krško; Papljer Ivan, Radovljica; Pance Karel, Kamnik; Pavlin Anton, Kranj; Pavlin Josip, Ljubljana; Pavlin Franc; Pečar Josip, Krško; četov. Pečenko Josip, goriška okolica; poddesetnik Pensa Anton, Krško (ranjen); Perko Silvin, Gorica; Perin Aleksander; Perinčič Vinko, Tolmin; Perše Franc; Peterka Ivan; Petrič Franc, Borovnica; Pli-bernik Jernej; poddes. Picelj Franc, Novo mesto; Piciulin Ivan; Pikon Josip, Gorje; Pikovnik Franc, Logatec; Pilot Josip; Pin-tar Franc, Novo mesto; Pirento Ivan; Pirih Alojzij, Tolmin; Pirman Florjan, Krško; Pirnat Ivan; Pišljar Ivan, Logatec; desetnik Pivec Franc, Litija; Pivk Josip, Logatec; Plez Jakob; Pnizdar Mihael, Ljubljana; Podgornik Peter; Podgoršek Franc; Podobnik Matija, Logatec; Polajnar Andrej, Kranj; Poljanec Ivan, Idrija; četovodja Po-tokar Ivan, Litija; Povšin Anton, Tolmin; Poženel Anton, Idrija; Poženel Ivan, Logatec; Poženel Ivan Josip, Borovnica; Prah Franc, Krško; Prašnikar Rudolf, Kamnik; Praznik Alojzij, Krško; Pregel Franc, goriška okolica; Premk Anton; Pulc Anton; Purkart Edvard, ljubljanska okolica; Rade Peter, Črnomelj; Radin Ivan Marij; Rahne Franc, Litija; Rakove Anton, Selce; Ratajc Franc, Trebnje; Rauh Jakob, Črnomelj; Rauh Matija, Kočevje; Razinger Anton, Jesenice; Regar Herman, Radovljica; poddes, Remškar Avgust, Ljubljana; Renko
Adolf Viljem, Litija; Reščič Franc Josip, Gorica; Rifelj Franc, Novo mesto; Rijavec Andrej, Tolmin; Robič Ivan, Radovljica; Robič Ivan, Radovljica; Rožič Anton, goriška okolica; poddes, Rozman Anton, Kranj; Rugale Ivan, Kočevje; poddes, Ru-par Josip, Logatec; Rupnik Ivan, Logatec; Rutar Ivan, Tolmin; Rutar Josip, Tolmin; Rutar Matej, Tolmin (ranjen); poddes. Rzek Anton, Logatec; Sajovic Franc, Kamnik; enol, prostov. poddes, Sancin Blaž, Trst; Šunta Josip, Krško; Ščinkovec Ivan, Novo mesto; desetnik Tebenik Alojzij, Sp. Logatec; Sečnik Ivan, Ljubljana; Sedmak Avgust, Trst; Segetin Franc; poddes. Samec Jakob, ljubljanska okolica; Šepec Josip, Mokronog; Serše Franc, Sp. Logatec; desetnik Sfiligoj Anton, Gorica; četovodja Simac Anton, Tolmin; Simac Anton, Krško; desetnik Simčič Alojzij, Št. Ferjan; desetnik Simončič Maks, Ljubljana (ranjen); Sinigoj Demcter, goriška okolica; des. Širok Štefan, $5orifka okolica; Škof Franc, Novo mesto; Skomina Josip, goriška okolica; Škrjanc Ivan, ljubljanska okolica; Škulj An-
ton, Kočevje; Skumavec Ivan, Radovljica; Smo'e Franc, Ljubljana; četovodja Snoj Ivan, Ljubljana; Snoj Josip, Ljubljana; Soln Martin, Krško; Bori Ivan, Gorje; Stalcer Franc, Kočevje; Stalzer Ernest, Črnomelj; desetnik Stanič Stanislav, Kanal; Stefe Franc, Kranj; Stefilini Ernest; poddes. otei-ner Franc, Krško (ranjen]; četovodja Ste-pančič Anton; Stepec Ivan; Štih Ivan, Krško; Stopar Anton, Kranj (ranjen); Strnad }vi>n. (Jonska okolica; poddesetnik Štrukelj Maha, Tolmin; Štrukelj Valentin, goriška okolica; Strumbelj Alojzij, Novo mesto (ranjen; deset. Stupica Josip; Suban Anton, •Soriška okolica; Šuklje Josip, Črnomelj; poddes. Sur'a Martin, Novo mesto; Sussig Avgust, Gorica; Svetek Ivan, Cerkno; To-mažič Franc, Ljubljana; Tausani Josip, Gorica; Tavčar Franc, Kranj; poddes. Tavželj Ivan, Ljubljana; Tekavc Franc, Kamnik; poddes. Terdin Lovrenc, Kamnik; Terlikar Andrej, Tolmin; Tertnik Ivan, Ljubljana (ranjeni; Tomazin Anton, Novo mesto; Tome Ivan, Črnomelj; Tomec Matija, Črnomelj; Tomic Ivan, Novo mesto; Tomše Ivan, Krško; Torkar Anton, Tolmin; Trampuš Alojzij, Medvode; poddes. Travnik Franc; Trobec Ivan, Št. Vid pri Ljubljani; desetnik Trost Ciril, Studenec; poddes. Trost Josip, Krško; Trpin Matija, Logatec; četovodja Turk Anton, Novo mesto; Turk Karel, Medvode; Turšič Anton, Krško; Uk-mar Josip, goriška okolica; Urbančič Anton, Tolmin; poddes. Urbančič Franc, Vrhnika; Urbančič Franc, Kočevje; Usaj Franc, Gorica; Usaj Leopold, Gorica; Valjavec Ivan, Mošnje; Velikonja Anton, Tolmin; Velikonja Valentin, Tolmin; deset. Verbič Josip, Vrhnika; Verovšek Valentin, Kamnik; Vertačič Jaroslav; Vesel Franc, Kočevje (ranjen); poddes. Vidic Karel, Trebnje; Vidic Peter, Gorje; Vidmar Anton, Krško; poddes. Vidrih ^.artin, Litija; Visintin Anton; Visintin Ivan; Vodopivec ^Alojzij, goriška okolica; Vončina Josip, Tolmin; Vrtovec Alojzij, Gorica; Vrtovec Vinko, goriška okolica; Vardjan Josip, Črnomelj; Weber Josip, Črnomelj; Weber Franc, Kranj; Weinberger Engelbert, Litija; Žab-kar Franc, Krško; Žabkar Martin, Krško (ranjen); Zadnik Ivan, Kočevje; Žngar Anton, Kočevje; Žagar Franc, Tolmin; Zagorc Franc, Novo mesto; Zaje Franc, Ljubljana; poddes. Zaje Viktor, Litija; Zolar Alojzij, Logatec; Zaletel Franc, Krško; Zarli Franc, Gorica; Zavrl Alojzij, Litija; Zbogar Franc, goriška okolica; Železnik Franc, Vrhnika; Žigon Karel, Ajdovščina; Ziherl Anton, Logatec; Zima Anton, Gcrje; četov. Cirman Ivan, Št. Vid nad Ljublj.; des. Zlobec Avgust; Žnidaršič Aloizij, Kočevje; Žonta Ignacij, goriška okolica; Zoreč Josip, Ljubljana (ranjen): Cugelj Franc, Črnomelj; Zupan Josip, Radovljica; Zupane Franc, Kranj; četovodja Zupančič Franc, Litija; četov. Žura Ivan, Novo mesto; Žužek Alojzij, Kočevje,
VoisKa i Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. maja. Uradno: Sovražnik je obstreljeval že včeraj posamezne dele goriškega mostišča in Dobrdofoske visoke planote, danes zjutraj ie pa napadel večkrat Sv. "Martin. Vse napade smo odbili. Tudi na koroški in na vzhodnoiirelski bojni črti mestoma povišano delovanje topništva.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo. Rim, 8. maja. Na vrli Lobia alta (3196 m) pripeljano naše topništvo v ozemlju Adamello je otvorilo ogenj na sovražne obrambne postojanke na prelaz Topete in je uničilo zadaj ležeče postojanke. Naši srednji topovi so obstreljevali zadnjo stran sovražnih postojank in temelj doline Genova. Na celem pozorišču na Tridentinskem do zgornje Adiže pomnoženo delovanje topništva. Živahni boji pehote na Marmolati, v prelazu Falzarego in na Čukli (bovša kotlina). Sovražnika smo povsod vrgli; popustil nam je nekaj ujetnikov. Zaplenili smo pred našo postojanko na Pukli približno 100 pušk in veliko streliva, ki smo ga vzeli tistim, ki so padli med zadnjimi napadi. Lastno močno brodovje letal je napadlo včeraj dolino Adiže. Vrglo je veliko bomb na središče sovražnih čet v Cal-lianu in v Matarello. Sovražno topništvo je živahno obstreljevalo letala, ki so se. pa frnila vsa nepoškodovana. Sovražno brodovje letal je preletelo nad ravnino ob spodnji Soči, kjer je metalo bombe, a zadeti niso bil; ljudje in tudi škode na blagu ni.
XXX FRANCOZ O BITKI PRI SOCi.
'Po vojnem tiskovnem uradu odobreno,) Vojni poročevalci poročajo iz vojnega tiskovnega stana:
Brezuspešne napade Lahov na goro Sv. Mihaela, ki jc prejkoslej kljub ijutim
naskokom trdno v rokah avstrijskih branilcev in ki tvori ključ Vipavske doline in steber Dobrdobske bojne črte, zanimivo opisuje poročilo nekega francoskega vojnega poročevalca,
Peklenska tla,
Italijanski vojaki ob Soči pravijo gori Sv. Mihaela prava peklenska zemlja. Četudi je v rokah c, in kr, čet, tvorijo le boji za njeno osvojitev največja junaštva Italijanov v tej vojski. Posebno velja to za
napad dveh bataljonov berzaljerov,
ki so se svojčas ustalili začasno na gori, a so se morali zopet umakniti po strašni noči. Na goro je plezalo 1600 mož. Niti izgube niso bile prvotno zelo visoke. Ko so prišli berzaljeri ob solnčnem zahodu na vrh, je padlo le približno 100 mož. Pričela se je
noč groze. Krogle so se kar usipale na napadalce, ki so se pričeli utrjevati. C. in kr, topništvo je pokrilo v pravem pomenu besede goro s kroglami. Vedno bolj se je zmanjševalo število berzaljerov, ki so še držali višino.
Od dveh bataljonov osisla živa le ena stotnija.
Ko je napočilo jutro, se je zapovedaio, naj se berzaljeri umaknejo. Oči polne solza, besnih src se je vračala mala kopica tistih, ki so ostali še živi: le 250 mož, ena stotnija od dveh bataljonov, se je vrnila med vsemi častniki se je vrnil le polkovnik.
Poročilo obsega še sledeče zanimive podatke:
V Gradiški,
mesto leži tik za laško bojno črto — je topniški ogenj povzročil veliko škode. Stari benečanski grad obdajajo udrtine, izkopane z granatami, več težkih ran kaže tista palača, v kateri je prenočil Napoleon I. po v Campo Formio sklenjenem miru.
Zagraj
je tudi v razvalinah. Močno je trpel tudi Novi grad, poletno bivališče princa Hohen-lohe, kjer so se mislili po domače nastaniti Lahi.
Francoz piše dalje: Če korakaš po mali stezi proti Polazzo kvišku, se ti nudi
pogled na velikanska pokopališča: na skupne gomile, ki jih ni nihče štel, v katerih počivajo neznani Italijani, katere je videl Kras umirati.
Le z dinamitom so mogoči zakopi na Krasu.
Neznansko težavna jc vojska na Krasu, Kdor sam ni bil tam, o tem ne more soditi, so rekli poročevalci v laškem glavnem stanu. Strašno trda so tla, ki ne nudijo ničesar obrambi. Tisti laški vojaki, ki so prišli prvi na to žalostno visoko planoto, so napolnili telečnjake s prstjo, da so zgradili vsaj male zakope. Le s pomočjo dinamita so zgradili jarke in pota. O Krasu piše Francoz, da je to zemlja obupa in smrti; nobenega drevesa, nobene bilke, Skoraj bi mislil, da je izrastla ta izdajalska gora iz žrela kakega ognjenika.
Strahote vojske na Krasu. Francoz se je še manj veselil vtisov v prvi črti. Ko je ogledaval od daleč avstrijske jarke, si je predstavil, kako strašna je tu vojska za Lahe. Mislil bi si, piše, da napadalci zavzamejo le kako nadvladajočo postojanko, ko so z nepopisljivimi napori preplezali teh par sto metrov na rob planote. V resnici pa nikjer ne obvladujejo. Na kilometre se raztezajo grebeni, ki jih drže cesarske čete. Konča vdan v svojo usodo: Strašni so trenutki, kadar morajo Italijani ob napadih prekoračiti strmine, ki so obrnjene proti avstrijskim postojankam. Cesarski branilci s svojim topništvom in s svojimi strojnicami v dolinah lahko Italijane obsipavajo s kroglami tako, da bi bilo vsako prodiranje blazno. Za nadaljevanje ofenzive čez rob visoke planote bi morali razpolagati Lahi s topništvom, ki bi lahko preoralo celo ozemlje in ki bi zrušilo vse jarke c. in kr. čet.
XXX Lahi zahtevajo GrioliUija naz.v. Curih. Z italijanske meje se poroča z zanesljive strani: Novi pozivi pod orožje so zelo pobili italijansko ljudstvo, posebno na deželi. Kažejo sc nevarni znaki. V Montani, kjer je poslanec, znani socialist Ferri, je priredilo javno demonstracijo 6000 žensk. Množica jo korakala po cestah in kričala: Konec vojsko zahtevamo! Živio, Giolitti! Nastopiti so morali vojaki in policija. Iz popolnoma zanesljivega vira sc dalje poroča, da so odpovedali vojaki pokorščino v neki vojašnici v Piacenci. Na bojišču se jc uprla Sassari brigad:;.. Demonstracije so bile tudi v Neaplju, kjer so zažgali sliko znanega vojnega hujskača Acottija. V Apuliji in na milanski planoti je ljudstvo tako razi j učeno, da so morali bežati posestniki, katere kmečki narod dolži, da so povzročili vojsko. Cenzuri je strogo zapovedano, naj potlači vsa poročila v časopisih o teh pojavih. Ne
dvomi se, da hujskajo zelo socialisti. Mnogi krogi sodijo, da postane do bodočega zborovanja zbornice položaj tak, da se bo smelo posloviti ministrstvo Salandra-Sonnino, kar samo že dolgo želi, in da se vrne v svoji celi slavi na Monte Citorio Giolitti.
Prizor z italijanske soške konte. Lugano, 10. maja. O smrti laškega majorja Questa poročajo italijanski listi naslednje podrobnosti: Bilo je med boji za Oslavje. Questa jc bil v mali telefonski baraki, ki se je naslanjala na debel zid, okoli njega še 6 drugih častnikov. Ravno ko je major dajal svoja povelja, je pričela okoii koče padati toča sovražnih krogel vseh kalibrov, katerim je sledila 30'5 cm granata. Predrla je zid, potegnila za seboj barako in raztrgala vse, izvzemši enega, ki so ga mogli težkoranjenega odnesti. Druga granata je takoj sledila in pokopala ostanke 6 častnikov. Prihiteli poročnik vsled prizora, ki se mu je nudil, štiri dni ni mogel izpregovoriti. Več dni ie bilo nemogoče pokopati ostanke trupel, tako ostro so avstrijski artiljerijski izstrelki zadevali.
Ostri laški napadi na Angleže.
Lugano. »Secolo« je objavil tudi 10. t. m. gospodarski članek, ki odkrito in ostro napada Anglijo. Izvaja: Anglija namerava Nemčijo uničiti gospodarsko, da bi sama nadvladala nad vsemi industrijskimi trgi in da bi predpisovala celemu svetu svoje cene. Anglija, katere tvorniec niso po vojski trpele toliko kakor francoske in belgijske, vsesa avtomatično del bogastva teh dežela. Vzbuja se zopet duh gospodarske ljubosumnosti, govori se o gospodarskem ponižanju Nemčije, kakor da bi to nc pomenilo tudi ubožanja Italije. Angleška grožnja, da uvede obrambno carino, je zelo nevarna tudi
da pač ni misliti, da napravi nemška vlada kak nadaljni korak. Vsled te mirne rešitve sc bodo nevtralci povsod oddahnili. Vojska med Ameriko in Nemčijo bi jih spravila v najhujše rioprilike. Napeto se sme pričakovati, ali bo Amerika vnovič začela s protez sti proti angleški blokadi.
Wilson in mir,
Amsterdam, 9„ maja. »Times« porO* čaio iz \Yashingtona, da se bo poluradnoi razglasilo, da bo Wilson proti vsakemu mii lovnemu gibanju stal na dosedanjem sta* lišču. Posredovati bi mogel šele tedaj, Č0 bi to bilo všeč obema strankama.
Angleži svarijo Američane pred mirovno iniciativo.
London, 9. maja. (Kor. urad,) Reute*
javlja: »Pallmall Gazette« pravi, da si ne more misliti, da bi se ameriško ljudstvo dalo zapeljati do pobude za mirovno posredovanje. Sicer pa je poleg nemških' Amerikancev dosti pacifističnih idealistov. List jih svari in pravi, da si bodo prihranili obilo truda in razočaranj, če enkrat za vse« lej spoznajo, da hočejo zavezniki vojno odločno nadaljevati, dokler ne dosežejo svo« jih ciijev popolnoma in nepreklicno. V tem boju ni prostora za kompromise in nepri« stransko posredovanje. Zavezniki imajo trdno voljo, da bodi zmaga civilizacije po« polna.
zaveznikom zavezniki.
in nosi kal nesloge med
MM iirlovni trni
Princ Wa!eški na laškem bojišču.
Rim, 10. maja. (K. u.) Princ Walc-ski si jc ogledal nekatere odseke italijanskega bojišča; nato je odpotoval čez Francijo na Angleško.
Ameriška nota v Berlinu.
Berlin, 10. maja. (K. u.) Kakor se sliši iz dobrega vira, jc ameriško poslaništvo dopoldne prejelo odgovor in ga bo najbrž popoldne izročilo zunanjemu uradu.
Nemški glasovi.
Berlin, 10. maja. (K. u.) V političnih krogih se izjavlja glede ameriškega odgovora, da v bistvenem oziru dokazuje, da je nevarnost preloma z Ameriko odstranjena. Čc se Wilson zavaruje proti pogojni izpolnitvi v nemški noti danili koncesij, tedaj je to nepotrebno, ker nemška nota ne stavi nobenih pogojev, ampak se gre samo za pridržke.
Lansingova izjava.
WasMngtan, 9. maja. (K. u.) Ko je odšla brzojavka z ameriškim odgovorom Nemčiji, jc Lansing izjavil, da sc večji del note peča s stvarmi, glede katerih se Amerika no more spuščati v razgovor. Bistvena vsebina odgovora je ta, da se Nemčija vda ameriškim zahtevam. Dokler se bo Nemčija ravnala po svojih obljubah, Amerika nc bo imela povoda za spor, toda, tako pravi nota, vendar imamo še urediti ameriške izgube, ki so nastale, ker so poveljniki nemških podvodnikov kršili ameriške pravice, ki so postopali v smislu prejšnje nemške politike. Dočim naša nasprotja z Angleško nc morejo tvoriti predmeta razprave z Nemčijo, vendar bodi rečeno, da pri svojem postopanju proti angleški vladi postopamo tako, kakor smo z ozirom na Izrecne pogodbene obveznosti do vlade brezdvoirmo dolžni postopati.
Sv. oče ni posredoval.
London, 9. maja. (K. u.) Reuter jc uradno pooblaščen izjaviti, da Vatikan proglaša kot docela neutemeljeno vest, da jo papež brzojavil nemškemu cesarju in predsedniku Wilsonu in jima priporočal sporazum. Vatikan izjavlja, da sv. oče ni storil takih korakov.
Vatikan in nemška nota,
Curih, 9. maja. »Neue Zuricher Ztg.« poroča iz zanesljivega vira, da jc nemška nota v Vatikanu napravila zelo dober utis. Papež, vedno neumorno delaven za mir, se jc že bal, da se bo tudi Ameriko posrečilo zaplesti v vojno in tedaj bi sv. oče ne izgubil samo pomočnika pri mirovnem delu ampak bi tudi možnost miru izginila v nepregledno bodočnost. Vatikan smatra noto kot trdno Jundamentalno podlago trajnega in poštenega sporazuma med Nemčijo in Ameriko.
Curih, 10. maja. »Neue Zuricher Zeitung« piše o ameriškem odgovoru,
Liebkaechtova aiera v nemškem držav« uern zbora.
Berlin, 10. maja. (K. u.) V razpravi predloga socialnih demokratov je poročevalec poročal, da je poslanec Liebknecht priznal, da se jc 1. maja udeležil mirovne demonstracije na potsdamskem trgu in da je ljudi hujskal s klicem: Proč z vojno! Priznava tudi, da je širil letake z napisom: Na majsko slavje! Prizna tudi, da je bil oble-i čen civilno, čeprav je vojak. Poročevalec pravi, da je Liebknecht pozival na boj proti vladi in s tem pomagal sovražniku. Gre se za zločin in zato mora državni zbor opu« s liti svojo dosedanjo prakso o odložitvi postopanja. Govornik socialnih demokratov, je priznal, da je bila aretacija upravičena, Socialisti predloga niso stavili iz simpatij ie do Liebknechta, ampak ker stoji pravica zbornice nad zahtevami pravosodja. Histe« rična Liebknechtova akcija na nemški narod ne napravija nobenega utiša. Ostali govorniki so rekli, da jc Liebknechtovo dejanje veieizdajalsivo, za kar ga imuniteta ne more ščititi. Govornik Poljakov je govoril za Liebknechta.
Odsek je odkloni! predlog. Liebknecht ostane v zaporu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. maja. Veliki glavni stan.
V Argonih je sovražnik poizkušal po razstrelbi vdreti v naše jarke, a smo ga odbili. Jnžaožahcdno cd višl« ne 304 smo potisnili sovražne pred-straže bolij nazaj in ujeli eno poljsko stražo. Naše nove postojanke na vrhu smo izpopolnjevali.
Nemški letalci so vrjjli veliko bomb na ivornics v SombasJ.e in v Raon 1'Etajse.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
9. mejnika ob 3. uri popoldne. Med Oise in Aisne smo odbili presenetljiv napad na našo utrdbo južnovzhodno od Am trcches. V Argonih smo vzeli dve mali postojanki, branilce smo odbili in zasedli udrtine pred njo.
Na levem bregu- Moze je obstreljeval sovražnik celo noč naše jarke na vrhu 304< Popolnoma smo odbili ob 3. uri zjutraj pri-* četi napad Nemcev. Na desnem bregu Moze smo s ponočnimi protinapadi pregnali sovražnika iz nekaterih delov prve črte severnozahodno od posestva Thiaumont, katero je imel še zasedeno. Ljuto obstreljevanje naših črt med Douaumont in Vaux in v odsekih Aix-Chati!lon-sous-les-Cotes,i
Na planoti Wocvre boj z ročnimi gra« natami v gozdu Apremont, ravno tako v dolini Fecht. Na ostalem pozorišču jc bilo ponoči primeroma mirno.
Ob 11. uri ponoči. Naše topništvo ja obstreljevalo v Champagni nemške jarke in baterije severno od Ville-sur-Tourbe in sovražne prometne ceste pri Somme Py.
Na levem bregu Moze je bilo obstreljevanje manj ljuto. Sovražnik je poizkušal podnevi napad na jarek zahodno od višine 3C-1, katerega jc popolnoma zadržal naš zapiralni ogenj in se ni mogel razviti. Na desnem bregu in na Woevrc boj, ki se je včasih prekinil.
Iz zadnjih poročil sledi, da so napadli Nemci ponoči od 8. na 9. maja pri višini 304 zelo ljuto z močnimi silami; prvi napad jc bil naperjen naše postojanke pri višini 287, drugi na naše jarke severnovzhodno od višine 304 in zadnji na gozd za-
hodno od te višine. Vsi ti napadi so se zrušili v našem ognju, stali so sovražnika zelo resne izgube. Naše baterije so obstreljevale proviantne oddelke in druge oddelke na cesti Essey v Badonviller severnozahodno od Pont-a-Mousson. — O Belgijcih se poroča: Topniški boj ne posebno ljut na raznih točkah pozorišča belgijske armade.
Angleško uradno poročilo.
9, majnika. V zadnji noči boi z minami med Neuville-Saint-Vaoest, Souchez kakor tudi severno od Armentieres in vzhodno od Asperna, ne da bi se izpremenil položaj. Topništvo je le malo delovalo: boj ni bil važen.
Boj za v r li 301. Večdnevni bobneči ogenj. — Obupna bramba Francozov. — Popolna zmaga
Nemcev.
Berlin. O bojih za vrh 304 javlja Vojni poročevalec Queri: Generalni Štab in vojni poročevalci do zclaj niso mogli poročati o podrobnostih napadov, ki so jih uvegli in uspešno končali te dni Nemci. Zdaj se šele more pregledno poročati. Topovi prednašali odločilno vlogo.
Pred vsem moramo opozarjati na tO, 'da je šla glavna beseda v teh bojih itopovom. Z malimi odmori je gromel bobneči ogen j več dni v različnih odsekih na pozorišču. Pričel se je 2. majnika zahodno od Moze, pridružil se mu je bodoči dan zapiralni ogenj. Francoska pohota jo na vseeno poizkušala, da pride ponoči na zahodni del griča Mort Homme in da zopet pridobi tiste jarke, iz katerih bi ji bilo mogoče napasti krilo čet, ki bi napadale vrh 304. Trudili so se zaman. Njih napade so naši odbili, napad bodoči dan je delil l^odo napada prejšnjega dne.
Priprava za glavni udarec.
Boji, ki so so vneli 4. majnika juž-flozahodnu od Haucourta, so takore-koč uvedli udarec, katerega so nameravali Nemci na vrh 304. Pozoriščc jc bilo oddaljeno od vrha le še 1000 metrov. Med tem ko so so razvili tu le manjši spopadi, so naše čete severno in severnovzhodno od vrha znatno prodrle in vdrlo v nekatere važne sovražne jarke. Prodiranje so je nadaljevalo prihodnji dan. Zopet smo zasedli nove jarke in odbili sovražne protinapade. Zdaj so šele izpoznali Francozi nevarnost, ki jim jo grozila. Z vso močjo svojega topništva varujejo ogroženo postojanko. Sledi
strašen bobneči ogenj,
mi takoj odgovarjamo nanj. Sovražnik pričakuje, da izvedemo naš glavni napad iz zahodno smeri in nameri tja svoj mogočen ogenj. Med tem se pa polastimo severno od vrha ležečega gozdnega otoka »Ptičja kletka« (Vogel-kafip), ki postane važno opirališče končnemu napadu, ki smo ga pričeli 7. majnika popoldne. Četo. ki so prodirale 7. zahoda, naj s silo vzamejo gozd Camart, ki so ga Francozi priredili za opirališče in ga zavarovali s tremi vrstami žičnih ograj: posebno močno so utrdili severnovzhodni del gozda. Težaven napad se je pa le posrečil; gozda smo se polastili do njegovega južnega roba. Sledil je nato napad s severovzhoda. Francozi so se tudi tam močno utrdili, posebno manjšo četo. /e pred višino 240 se prično
polja žic,
ki se raztezajo do vhoda v gozd. Take ovire morejo premagati le najboljše čete. Več dni so vzdržale najstrašnejši bobneči ogenj, popustiti hoja niso hotele. Junaško so vzele sovražne jarke in osvojile z naskokom vrh, ki danes predstavlja Jo še kos razstreljene, pusto zemlje. Posluževati se ga moremo najbrž lo, kot prednje postojanke. Krvave izgube sovražnika so bile zelo težke; mi smo zmagali tu s primeroma nizkimi izgubami.
Francozi so imoli ta dan težke iz-Kube tudi vzhodno od Moze. Boj jfe divjal za
pristavo Thiaumont,
katero smo vzeli. Osvojili smo znatne kose sovražnih jarkov, dasi so jih Francozi obupno branili in poslali Turkos in Cuave na protinapade, ki so tu prvič nastopili. Tristo smo jih ujeli.
XXX
Francosko vojno ministrstvo o bojih pri Verdunu.
O zadnjih bojih pri Verdunu razširja francosko vojno ministrstvo po Agence Havas naslednje poročilo:
Bitka pri Verdunu divja s podvojeno silo. Akcija, ki je bila zadnje dni omejena na levi breg Moze, se je sedaj razširila na desni breg. Zahodno od Moze je izpeljal sovražnik, ki je 48 ur neprestano z dosedaj nezaslišano silo obstreljeval postojanke na točki 304, ljute napade proti naši fronti med točko 304 in Morthomme. Večkrat, je ponovil svoje napore, ali o*renj naših
strojnic in baterij je vsakokrat zadržal njegov naval in povzročil v njegovih vrstah znatne izgube. Koncem dneva, ko je boj nehal, je imel sovražnik le mal uspeh. Vdrl je v nek zvezni jarek točke 304, ki je še vedno naš in poleg tega več kot 15 km oddaljen od Verdu-na. Istočasno so Nemci po načinu, ki so ga že prej vporabljali in ki obstoji v tem, da na obeh naših krilih izvaja pritisk, napadli na desnem bregu Moze. Ta napad je bil istotako pripravljen s silovitim ognjem. Večkrat so vdrli proti našim postojankam med gozdom Haudremont in forlom Douaumont. Posrečilo se jim je, da so se ustalili v nekem naprej potisnjenem jai'ku v širini okoli 500 m; ta jarek je pa sicer zelo blizu njihovih jarkov v zahodnem delu odseka, na kateri je bil naperjen napad. V centru in na vzhodu napadene fronte pred fortom Douaumont so se nemški navali vselej izjalovili.
Tako sovražnik na eni strani ni dosegel levi del točke 304, katerega je nameraval osvojiti, na drugi strani pa ni nadalje poskušal napadati na desni strani naše postojanke pred Verdu-nom. Povsodi so bila podjetja nemškega generalnega štaba izvedena v velikem obsegu.
Francozi napovedujejo novo ofenzivo.
Geni. Vsi francoski listi namigujejo, da se kmalu prične nova velika francoska ofenziva. Znamenje ji je povišanje generala Petain, kar ojači zaupanje v voino vodstvo. »Gaulois« razmotriva, če ne kaže pričeti ofenzive v Alzaciji. Vsekakor sc mora nastopiti z novimi možnarii velikani proti Metzu in Strassburgu. »Figaro« in »Eclair« pa mislita, da se prične ofenziva v Champagne, da se izogne levo krilo nevarnosti obkolitve. Radikalno pariško časopisje pa sodi skeptično in pravi, da bo še veliko časa minulo, predno se prične ofenziva, ker bi sicer cenzura ne dopustila časopisju pisati o njej.
Francozi se čudijo, ker so nemške čete številne.
Bern. (Kor. urad.) »Temps« izvaja o nemških napadih na desnem in na levem bregu Moze: Boji dokazujejo, da ni izgubil sovražnik ničesar na svoji energiji in da tvori kljub svojim dosedanjim visokim izgubam vedno nove čete na napad. Naši petrograjski poročevalci brzojavljajo o streljanju s topovi brez napadov pehote na vzhodnem bojišču. So li vzeli tam Nemci več armadnih zborov proč? Bodisi kakorkoli! Vsekakor razpolagajo Nemci severno od Verduna s silami, ki so sposobne za velike napore. Bitka še ni končana.
10.000 Rusov na zahodnem bojišču.
Berlin. » Voss. Ztg.« poroča iz Curiha: Amsterdamski poročevalec >Ncuer Ziiri-cher Zeitung« poroča, da stoji 5.0.000 Rusov na zahodnem bojišču. Na Angleškem je še 5000 Rusov, ki jih tudi prepeljejo na Francosko čez Boulognc.
Radi podaje na smrt obsojeni francoski častnik.
Geni. Vojno sodišče 24. divizije je obsodilo na smrt v njegovi nenavzočnosti po-bočnika Lozeille 108. francoskega polka, ker se je s svojim bataljonom udal sovražniku, mesto da bi se bil branil.
Angleži ne poročajo več o izgubah.
Rotterdam. Iz vojaških razlogov nc nameravajo Angleži več izdajati seznamov izgub.
Zadnje skupine Derbyjevih prostovoljcev pozvane pod orožje.
London, Dne 30. junija so vpoklicani starostni letniki oženjenih Derbyjevih re krutov ocl 18. in od 36. do 40. leta.
Na Irskem se ne uvede službena dolžnost
London. (Kor. ur.) V poslanski zbornici je zahteval poslanec Lovnsdale, naj se uvede tudi na Irskem službena dolžnost Asquith in Redmond sta ugovarjala, podpiral ju je tudi Churchill, ki ni več na vojski. Predlog Lonsdaleja so nato odklonili
strelbo nemškega munioijskega tabora. Včeraj ob 1. uri ponoči so Nemci v nekem pododseku južno od Illrksta pričeli nenadoma streljati in skušali vprizoriti napad, kar pa je bilo brezuspešno. Nemci so prav-tako zelo ljuto obstreljevali odsek severno
Dvinska, Južno od trga Višnev, 19 km južno od Kreva, so Nemci 7. t. m, zjutraj artiljerijsko delavnost, ki se je polagoma povišala do bobnečega ognja. Dve nemški etali sta vrgli osem bomb na trg Ljaho-viče, 21 km jugovzhodno od Baranovičov. Južno od Cebrova, 21 km saverozahodno od Tarnopola, so naši grenadirji udrli iz neke vdrtine proti sovražni straži in jo z ročnimi granatami razkropili.
RUSIJA PROTI ŠVEDSKI.
Stockholm. Nekateri koraki Rusije, ki so naperjeni očividno proti Švedski vzbujajo tu največjo pozornost. Interpelacija v švedski zbornici glede na Aland je zelo vznemirila petrograjske uradne kroge. Rekrute moskovske garde, ki so bivali v Petrogradu, so poslali na to nenadoma v Uledborg ob švedski
vojska z Rusi.
dogodek v aprilu. Ujetih je bilo 13.380 Angležev, plen: 40 topov, 20 strojnic in 5000 pušk. Na francoskem bojišču je bilo ujetih 226 Angležev (med njimi 4 častniki), plen: 7 strojnic. Pri Verdunu so Nemci zelo napredovali. Ujetih je bilo 273 čast-
od jezera Ilsen, 9-5 km jugozahodno od nikov in 19.069 moz; plen: 2 topa, 48 stroj
nic in metalcev min. Pri Verdunu je bilo ujetih od 21, februarja 745 častnikov in 40.031 mož; plen: 193 topov in 201 strojnica. Na vzhodu se je posrečil krepak napad pri Naroškem jezeru. Ujetih: 61 častnikov in 5927 mož, plen: 5 topov in 40 strojnic. Italijani bi radi očividno Trident; a le krvave glave so imeli in- izgubili na ujetnikih 14 častnikov, 993 mož in 7 strojnic. Vojnih ladij so izgubili Angleži: »Rus-sel (14,220 ton — mina), en torpedni rušilec (1000 ton) in podvodni čoln »E 22« (710 ton).
Nemiri na Portugalskem. Geni. Iz Madrida se poroča: Za* ____________________________________radi obsežnih nemirov na Portugal-
meji" Rusija je toraj pričela proti Šved- I skem se je ustavil pismeni, brzojavni ski svoje običajne poizkušne mobiliza- in osebni premet s Portugalsko.
011P Stockholm, 9. maja. »Večernoje Vrem- I	Polkovnik House.
ja« dementira v Petrogradu splošno razšir- _ Berlin, 10. maja. »Lokalanzeiger« pri-eno vest, da je Rusija na angleški pritisk naša vest »Cotmental Times« o poročilu Švedski poslala ultimat.	Wilsonovega zaupnika polkovnika House
o njegovem evropejskem potovanju. Pol-PAŠIČ V MOSKVI.	. . kovnik je imel prvič dognati, ali bi pred-
Steckholm, 10. maja. Srbski mini- l0g za Wilsonovo mirovno posredovanje strski predsednik Pašič je odpotoval iz sploh imel kaj upanja na uspeh, nadalje naj Petrograda v Moskvo, odkoder se bo bi polkovnik poizvedel, kako mislijo voju-čez dva dni podal v Odeso.	| joči o stališču Amerike, House poroča, da
Anglija odklanja vse mirovne predloge, Francija pa hoče počakati na konec poletne vojne. Glede druge točke pravi poročilo, da sta se osrednji državi pritoževali, da Italijani v Albaniji.	Ameriki manjka odkritosrčnosti. House
»Central News«poroča iz Rima, da so pravi( da Amerika zato tako postopa, ker Italijani razširili svojo fronto v Albaniji za je vsjed prerezanega kablja in angleške
Nii Balkanu.
cenzure nemških vesti nezadostno in napačno poučena o položaju v Nemčiji. Pa tudi Anglija in Francija sta jezni, ker Amerika baje izrablja vojno, da obogati. Anglija bi ameriški predlog za razorožitev vseh trgovskih ladij smatrala kot direktno ne-ljubeznivost. Tako sta obe evropski vojni strani enako jezni na Ameriko in njeno pojmovanje nevtralnosti.
Angleška in Japonska. Curih, 10. maja. »Ruskoe Slovo« po-
60 milj.
Črnogorski princ Danilo
prišel s svojo ženo v toplice Salso maggiore.
Srbske čete na Grškem. Soiija, 10. maja. Na več obrežnih točkah grške Macedonije so izkrcali srbske
čelc> .
Jonescu m Filipescu.
Bukarešt, 9. maja. (Kor. ur.) Z ozirom
na nove poizkuse Jonescuja in Filipescuja,	^ ^ ^ ^
da narodno gibanje zopet oživita, četudi s rQČa Jz gangaja. Med Angleško in Japon-
ščuvanjem, piše »Independance Roumaine«: sko SQ se pričeia pogajanja glede na vo-
Ni dovolj, da sta oba strankina voditelja jagke operacije v Aziji in Afriki, toliko škodila svoji stranki, sedaj hočeta	x
ugonobiti še deželo. Pravita, da se borita	Španska nevtralna,
iz ljubezni do domovine in da sta polna	Madrid. (K, u.) Agence Havas: Na zbo-
korajže; toda tisti, ki domovinsko ljubezen ru konservativcev je podal Dato zgodovin-pripisujejo izključno sebi, ne smejo nepo- skj pregled o delovanju ministrstva do voj-trpežljivosti proglašati za pogum in po- ske> Glede na zunanjo politiko konserva-manjkanje premisleka za domovinsko lju- tivne stranke sodi Dato, da mora ostati bežen. Ni jima dovoljeno sejati nezaupanje španska nevtralna nasproti vsem vojsku-in razdor in rabiti laž in obrekovanje, da — škodita svojim političnim nasprotnikom, kar delajo federalisti že 20 mesecev. Tudi Jonescu in Filipescu potrjujeta, da se po navija nauk zgodovine, da so spori in spletke vedno trgale in slabile rumunske kneževine. V kolikor je njihov vpliv vedno manjši, toliko bolj njuna agitacija nasprotuje obstoječemu redu.	Krivo je mnenje, da bi morali voj-, , . v, na posojila podpisovati samo bogataši.
Rumunsko-srbsko-grska zveza.	Gotovo ti lahko veliko dajo, vendar ne
Soiija, 10. maja. »Kambana« poroča, gmemo njim samim prepustiti te skr-da je srbski poslanik v Atenah po naroči- w prvič bi vsega niti ne zmoglij Ce_ lu svoje vlade vprašal rumunskega posla- pray M hoteli Drugig se giroki sloji, ki nika, kakšno stališče ima Rumunija f,iccie dajejo tigoče -n mllijone svojih. sinov stare rumunsko-srbsko-grške po-gocioe. ru- z& hrambo domovine na bojiščih, ne munski poslanik jc odgovoril, da armja. oo g .q izključiti ondi kjer gre za sred„ svojih zaveznikov ne sme zahtevati, da bi i držali neizpolnjive pogodbe.
jočim se državam in da se ne sme zaplesti v vojsko. Zgled ji bodi vladar. Napovedal je, da nameravajo konservativci podpirati ministrstvo Romanones.
Mila v voisKL
Boji Turkov Na Kavkazu je bilo nekaj prask. Pri Kirvazu so vrgli Turki nek ruski oddelek Ob obali Črnega morja se Rusi utrjujejo Ker so ruske vojne ladje obstreljevale od-
stva, da ti tisoči in milijoni dobe vsega, kar potrebujejo za življenje in boj. Zares, te skrbi nočemo prepustiti zgolj bogatašem, marveč vsak bo V ta namen dal toliko, kolikor le more utr-peti. Čemu vojaštvo, čemu krvava vojska? Vse zaradi države, za njen obstanek, njeno moč in čast. A kdo je država? To smo mi — ljudstvo. Kar boli državo, to boli nas, če gre državi slabo,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. maja. Uradno:
V vzhodni Galiciji in v Voliniji trajno povišano delovanje pri varnostnih četah. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. maja. Veliki glavni stan:
Odbili smo s težkimi Izgubami za sovražnika Južno od Garbunovke (zahodno od Dvlnskega) na ozki dol bojne črte sovražni napad.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 8. maja. Uradno: Naša artiljerija je zažgala Illukst, preprečila z ognjem gasilne poizkuse in povzročila raz-
sko ladjo in več jadrnic. Dva turška letalca j gredstev, da sedanjo vojno zase ugodno sta metala bombe na Port Said.
O predaji Kut el Amare
poročajo Angleži uradno, da se je držala posadka do zadnjega. Od 16. aprila dalje je dobivala posadka na dan le štiri unče moke in pa konjsko meso. Ker so Turki
konča, delamo le v svoj lastni prid. Tretjič: ljudstvo zahteva in je tudi doseglo mogočno besedo v notranji vladi države. Kdor ima pravice, ima pa tudi dolžnosti, ki so temelj prvih. To se pravi: ljudstvo se mora po svojih najboljših močeh udeležiti državnih vojnih
grozili, da "strele ali obesijo vsakega ki posojn Cetrti6 pa je tft reč tudi prak
bi ušel iz Kut el Amare, so morali Angleži preživeti poleg posadke še 6000 oseb. Obramba Kut el Amare beleži dva dela: v prvem se je posadka junaško branila, v drugem delu je pa vztrajno prenašala po manjkanje. Angleži so nanjo ponosni. — »Daily Express« javlja, da so prepeljali kut-el-amarske ujetnike v Anatolijo.
Uprli v vojski.
April v vojski.
Kolin. »Kolnische Volks/.eilupg : Kapitulacija Kut el Amara je bil najvažnejši
tično velikega pomena za ljudstvo. Vojna posojila se bodo vračala in plačevale njihove obresti — iz davkov, h katerim bo moral vsaj posredno prispevati tudi največji siromak. Ali naj res nominalni višek in lepe obresti spravijo v svoj žep edino-le bankirji in drugi kapitalisti? Ali ni edino modro in pravično, da dobi tudi ljudstvo v obliki obresti in vračil vojnega posojila, nazaj čim več svojih žuljev, ki jih ho dajalo državi v obliki novih in zvišanlh posrednih in neposrednih davkov? Stvar je torej neoporečno taka: Ka,r d&
ljudstvo državi v vojnem posojilu, d& sebi: Omahljive!, kar vas' je še — na dan s svojimi podpisi za Četrto vojno posojilo!
Moč malih podpisovalcev.
Kjer gre za pet, deset milijard, tam 100 K ne pomeni veliko ali nič. Tako si misli marsikdo spričo podpisovanja IV. vojnega posojila, češ: Kaj bo poma-gano državi z mojimi 100, 2C0 kronami, ali. kolikor že imam. Seveda, samo s tvojim stotakom bi državi res ne bilo pomagano več, kakor če bi v ogromen požar zlil kovec vode. Toda pomisli: ti imaš en stotak, tvoj sosed ima dva, prijatelj Miha tri, tovariš Jože enega, stric Ivan jih ima celo deset, teta Mica pa dvajset. Samo v majhnem tvojem osebnem krogu je torej vsega vkup že 3700 K, kav seveda še vedno ni bogve kako veliko. Toda takih krogov, kakor je tvoj, je na tisoče v Avstriji in takih malih »petičnežev« na stotisoče, da, na milijone Sedaj pa računaj, koliko to znese- Poglejmo: V Nemčiji je podpisalo prvo vojno posojilo 926.054 oseb v zneskih po 100—2000 mark; vsega skupaj so podpisali ti mali podpisovalci 724 milijonov mark. To je pa že nekaj, kaj ne. Pa poglejmo dalje! Mali podpisovalci so rastli na Nemškem od posojila do posojila in pri četrtem vojnem posojilu jih je bilo že 4,748.712, ki so podpisali skupaj 2 milijardi 149 milijonov mark t. j. petino celega vojnega posojila. — V Avstriji je bilo za prvo vojno posojilo 310.698 malih podpisov z zneski po 100 do 2000 K; vsega skupaj je bilo teh podpisov za 161 milijonov kron. Ako se za četrto avstrijsko vojno posojilo število malih podpisovalcev po-petori in njihovi zneski potrojijo, kakor se je to zgodilo na Nemškem, potem moremo računati, da bo dobila država s te strani pol milijarde kron. Bomo videli!
X X X
Pil Sndražni zvesi v LJubljani sc je do 10. maja podpisalo IV. vojnega posojila za K 1,902.800 in sicer 40-letne-ga amortizacijskega državnega posojila za K 792.800, državnih zakladnih listov pa za K 1,110.000.
Župni urad v Ribnici je podpisal za tam priglašene stranke K 119.000 IV. vojnega posojila.
Dnevne novice.
Vpraševahie pole, katere je naše uredništvo razposlalo čč. župnim uradom, nam nekateri šc niso vrnili. Prav lepo prosimo, da to gotovo store vsaj do 25. maja.
Odlikovanje vladikc ogrskih Slovencev. Škof v Prekmurju grof Ivan Mikeš je imenovan za častnega doktorja inomo-škega vseučilišča. Pred kratkim je posebno odposlanstvo tega vseučilišča prineslo v Sombotelj diplomo častnega doktorata. Odposlanca jezuita dr, Jožef Miiller in Kristijan Kiehl sta v lepem nagovoru ponudila škofu častno diplomo. Ob tej priliki se je poklonil škofu tudi domači kapitelj in bogoslovni profesorji. Te dni pa je dobil škof Mikeš še eno odlikovanje, in sicer od cesarja, ki mu je poslal srebrno častno kolajno prve vrste z vojnim okraskom za zasluge Rdečega križa. Škof Mikeš da že od začetka vojske na lastne stroške zdraviti 40 ranjenih vojakov,
-f- Ukrajinci pri zunanjem ministru. Predsedstvo ukrajinskega parlamentarnega kluba je zunanjemu ministru baronu Burianu sporočilo ukrajinske želje.
— Odlikovana poštna oficiantinja. Poštna oficiantinja gdč. Lujiza K o m p a r e na poštnem uradu v Spod. Logatcu je bila odlikovana s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Odlikovanje ji je na slovesen način izročil uradni predstojnik g. naapoštar v navzočnosti vseh poštnih uslužbencev.
—	Poročil se jc v Celju sanitetni svetnik dr, Gregor Jesenko z gospo Olgo Unger.
—	Smrtna kosa. Včeraj je na Glincah št. 31 umrla Elizabeta Kremžar v častitljivi starosti 79 let. Blaga, miroljubna pokojnica je bila mati znane slovenske pesnice Uršulinke M. Elizabete Kremžar. R. I. P.
—	Novi ogrsko-slovenski vojni kurat.
Č. g. Karol Ficko, kaplan v Gornji Lendavi, je pozvan v vojskoduhovniško službo. Na Veliko noč je v slovenščini pridigoval v mestu Pozsony našim vojakom. Dne 26. aprila pa je odpotoval proti bojni črti.
Vojnopoštni zavitki in vojnopoštni uradi. V naslednjem se objavlja seznam vojnopoštnih uradov, ki so pripuščeni prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov in sicer so za sedaj temu prometu pripuščeni edino sledeči vojnopoštni uradi: 6, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 19/11, 20, 22, 22/11, 22/111, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 30, 31, 33, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 47, 50, 51, 52, 54, 56, 57, 62, 63, 66, 68, 70, 71, 72, 74, 75, 78, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 89, 91, 92, 94, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 109, 110, 111, 115, 116, 116/III, 118, 119, 125, 126, 127, 128, 130, 132, 136, 137, 139, 141, 142, 144, 145, 146, 148, 149, 156, 160, 162, 163, 164, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 176, 179, 180, 182, 185, 186, 189, 202, 204, 206, 207, 208, 209, 210, 212, 213, 214, 215, 216, 219, 220, 222, 225, 227, 228, 230, 231, 233, 234, 236, 237, 238, 251, 253, 254, 260, 261, 264, 265, 273, 274, 301, 301/11, 351./IIT, 303, 305, 306, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 320, 321, 322, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 330, 341, 350, 351, 351/11, 351/III, 352, 353, 355, 501, 503, 505, 506. 507, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630. Glede pripustitve prometa zasebnih zavitkov na stalne etapne poštne urade v po avstrijsko-ogrskih četah zasedenem ozemlju ni nikake izpremembe.
—	Iz ljudskošolske službe. Namesto vpoklicanega nadučitelja Feliksa Nagu v Orehovici je imenovana za suplentinjo Marija Lapajne, bivša suplentinja v Zagradcu. — Namesto učitelja Tita Gerčar, ki je dobil dopust, bo suplirala na ljudski šoli v Št. Rupertu suplentinja Helena Komac. — Namesto obolele učiteljice Ivane Smola pride na ljudsko šolo v Planini kot suplentinja učiteljska kandidatinja Elizabeta Ko-vačič. — Namesto obolele učiteljice Pavle Marinko bo suplirala na ljudski šoli na Viču suplentinja Angela Lombar.
—	Šolska vodstva in župnišča opozarjamo na krasne Marollove vojaške narodne pesmi (glej oglas), ker se bodo načeloma uvedle pri vzgoji mladine. Velika zasluga pri tej zbirki gre preč. g. kan. St. P., znanemu odličnemu glasbeniku.
—	Pogreša se poddesetnik Ivan Potočnik, doma iz Kranja, ki je služil zadnji čas pri c. in kr. pešpolku št. 17, 9. vojna stotnija, vojna pošta 32. Kdor od njegovih tovarišev slučajno kaj ve, naj blagovoli sporočiti na naslov: Ivan Potočnik, Kranj št. 189, Gorenjsko.
—Prodaja kostanjevega lesa. Deželna. vlada v Sarajevu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda iz gozdnih krajev Balj-Pastirevo, Briševac in Kestenar (okraj Bos. Novi) približno 10.000 ma kostanjevega lesa. Sprejemajo se samo pismene ponudbe, katere je vložiti najkasneje do 22. maja 1916, 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
lj Odlikovanje. Z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo je bil odlikovan Ljubljančan g, Maks S c h m i d i n -g e r , rezervni poročnik pri poljskem hav-bičnem polku št. 28. To je že njegovo tretje odlikovanje v tej vojni.
lj Nesreča v hotelu »Tivoli«, Ko jc v torek zjutraj sluga in vratar hotela ^Tivoli«, 15 let stari Ciril Hribar, sin postrešč-ka, umival okna, je padel na tla ter se težko poškodoval na obeh nogah in na glavi. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnišnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Sterle, sejmar in ščetar, 68 let. — Ana Majcen, hči skladiščnega mojstra s Trate, 12 let. — Elizabeta Plankar, žena tovarniškega nočnega čuvaja, 71 let. — Amalia Telian, bivša kuharica, 68 let. — Fran Beden, pekovski mojster, 47 let. — Marija Hlebajna, šivilja, 63 let. — Kazimir Maric, častniški sluga.
lj Dvorni svetnik ad personam je
postal nižjeavstrijski namestniški svetnik baron pl. W i n k 1 e r.
lj Prva letošnja toča. Danes ob 1. uri popoldne se je nad Ljubljano vsula med nalivom precej debela toča, ki jc po ljubljanskih vrtovih napravila precej škode.
lj C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem, deželni urad Ljubljana, V zadnjem času sc iščejo: 1 bru-silec za granit ali marmor, 1 čevljar, več poljskih delavcev, 1 kamnosek, 1 ornamen-
tik, 2 posliljona in 1 voznik. — Dela iščejo: 1 krojač, 2 za lahka poljska dela, 1 mesarski pomočnik, 2 paznika. 1 portir, 1 potnik, 1 pisarniška moč, 1 risar in 1 vrtnar. Uradna deželna posredovalnica se nahaja na c. kr. državni obrtni šoli, Gorupova ulica 10, I. nadstropje, vrata 33,
Razne novice.
—	Povišani zdravniški honorarji na Češkem. Nemška sekcija zdravniške zbornice na Češkem je sklenila, da glede na sedanjo draginjo predlaga zdravniški zbornici, naj se poviša zdaj veljavni najvišji tarif za 50 odstotkov.
—	Sedem žensk umoril, V Czinkoti pri Budimpešti so našli v kleti neke hiše, v kateri se nahaja lekarna, sedem popolnoma oblečenih ali že zelo razpadlih trupel. Vsako truplo se je nahajalo v pločevinastem sodu. Površna preiskava je dognala, da je bilo vseh sedem žensk umorjenih. Kako so prišle v klet in koliko časa so tamkaj ležale, se še ne ve. Ta trupla so se našla vsled tega, da je lekarnik Pakacs, v katerega last je pred nedolgim časom prišla lekarna, sestavljal z nekim gospodom inventar. Lastnik hiše, vrvar Jager, je mogel oblastem le toliko povedati, da jc bil poprejšnji lastnik neki Bela Kisz. Ta je bil star 39 let in neoženjen. Ko je izbruhnila vojska, je takoj prvi dan odšel k svojemu polku, in od takrat se o njem ničesar ne ve. Baje je umrl v Srbiji za pegastim !e-garjeni. Kisz si je uredil lekarno v 1. 1913. Domneva se, da so med umorjenkami tudi Dunajčanke, ker je Kisz pogostokrat potoval na Dunaj,
Naša trgovska mornarica. Takoj v začetku vojne jo naša trgovska mornarica ustavila svoje vožnje. Paroplovne družbe zaključijo lansko leto ?. izgubo in upanjem, da sc jim po končani vojni obeta velikanski razvoj. Škodo ho popravilo dejstvo, da jc cona ladij vsled potopitve ogromnega števila ladij zelo poskočila. Iz tujine bo treba uvoziti obilo surovin, ladij bo premalo, zato ho vožnja draga. Lastniki ladij se že pripravljajo in kmalu dobimo paroplovno centralo. Tržaške ladjedelnice imajo obilo dela.
Umri je v Belgradu srbski učenjak upokojeni profesor in dopisujoči član ^.Srbske znanstvene akademije« Mom-čilo Ivanič, star 64 let.
Podmaršalova vdova radi goljufije obsojena. Ana Vogi roj. Mayer, vdova po predsedniku c, in kr. vojaško-tehničnega odbora na Dunaju, podmaršala Julija Vogl, je stala te dni pred sodiščem v Požunu radi goljufije. Obtožena je bila, da je od aprila do maja 1915 pod pretvezo, da nabira za vdove in sirote padlih vojakov, nabirala pri trgovcih, obrtnikih, zasebnikih in celo dobrodelnih društvih darove, ki jih je potem vse zase porabila. Ekscelenca je na ta način poneverila 4000 K ter je bila obsojena na dve leti ječe, izgubo naslova ekscelence in izgubo pokojnine kot pod-niaršalova vdova. Državni pravdnik se je pritožil.
PrimoisKe novice.
Nj, ekscelenca kneiz nadakoi goriški dr. Franc Sedej bo ime! v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri zjutraj pred pontilikalno maso govor v župni cerkvi oo, frančiškanov v Ljubljani. Toliko dostavljamo k zadnjemu v »Slovencu« objavljenem naznanilu.
Dvoglavi orel na spomeniku Leopolda I. v Trstu, Kakor z vodnjaka na tržaškem Velikem trgu, so vandalske roke v napoleonski dobi odstranile dvoglavega orla tudi s spomenika Leopolda I. na Borznem trgu. Te dni pa zavzame avstrijski dvoglavi orel zopet svoje mesto na stebru spomenika. Spomenik so postavili mestni patriciji 1. 1673. v spomin na obisk tega princa v Trstu (1. 1660.). Spomenik je izvršil kipar Antonio Salvator; najprej so postavili kip iz pozlačenega lesa, pozneje so dali vliti kip iz brona v Benetkah. Odkrili so spomenik z velikimi slovesnostmi meseca aprila 1673. Stal je spomenik najprej nasproti Pozzo del mare, kasneje (1. 1808.) so ga prestavili na Borzni trg. L. 1728. je prišel v Trst cesar Kari VI. Ko je opazil spomenik, je vprašal za pojasnila. Občinski zastopnik patricij Giovanni Gu-glielno de Bonomo pove, da je to spomenik Leopolda I. Tedaj se Kari VI,, ki je bil na konju, odkrije in jezdi tako mimo spomenika, za njim pa istotako odkrito sijajno spremstvo: knezi Schvvarzenberg, Liech-tenstein, Pio, Lobkovitz, grofi Cobenzl, Khevenhiiller itd., itd. — Tudi grb na ribji tižnici v Trstu bodo dopolnili, kakor zahteva zgodovina.
Begunska prtljaga. »L'eco del Li-1 orale« opozarja begunce, ki bi še ne dobili svoje prtljage, ali ki bi jo bili dobili poškodovano ali pa so morali neopravičeno plačati voznino, naj se obrnejo s svojimi tozadevnimi prošnjami iu pritožbami na c. kr. višjega re-videuta državnih železnic, gospoda Karola Zirkounig v VVelsu. August
Gollerichstr. 3-1, ki je obljubil begunskemu pomočnemu odboru vso svojo pomoč. Kjer gre za pritožbo zaradi plačane voznine, jo priložiti tudi do-tični vozni list. — Ko beležimo to obvestilo po goriškem italijanskem glasilu, vprašamo ponovno: ali ne bi so moglo takih, menda pač za vse begunce veljavnih poročil pošiljati v objavo tudi slovenskim listom, da bi bili tudi slovenski begunci zanesljivo vselej obveščeni o važnih odredbah, ki so jih tičejo?
Teden »Rdečega križa« na Goriškem.
Čeravno tik za fronto, vendar se je na Goriškem jako živahno pobiralo za »Rdeči križ«. V prvi vrsti jc bila pn nabiranju udeležena šolska mladina, toda tudi drugo prebivalstvo je živahno pri tej akciji delovalo, Vojaštvo ob fronti je bilo od najnižjega do najvišjega okrašeno z znaki »Rdečega križa«. Splošno moramo povdarjati, da se je ravno na Goriškem vse patrijo-tične zbirke za časa vojne res veliko nabralo.
Primorski begunci v Celju. Ko so sg pričeli evakuirati kraji Pulj, Fazane a deloma tudi Trst, jc iz leh krajev prišlo do 5000 bcgunccv v Celje. Tekom zime se je pa večina bogatejših beguncev izselila v Gradec in na Dunaj. Vsega skupaj je sedaj ostalo v Celju in njeni okolici še 1700 beguncev, med katerimi je veliko Slovencev, kateri se čutijo kakor domači. Meseca novembra se je ustanovil za begunce odbor štirih oseb pod predsedstvom nekega političnega uradnika, kateri ima to nalogo, da podpira revne in bolne begunce. Za otroke beguncev italijanske narodnosti je c tvor jena mešana italijanska ljudska šola, katero obiskuje 70 otrok. V tej šoli poučujeta dva učitelja in en katehet, don Vitluri iz Pulja. Isti katehet pridiguje vsako nedeljo in praznik beguncem in ima slovesno sveto mašo.
Učiteljska vest. Učiteljica v Mirnu
gete. Mozetič je prideljena v službovanje v Prvačino mesto tamošnie definitivne učiteljice gdč. R. Bajt, ki dobi dopust.
Goriški deželni odbor za cepljenje trt. Goriški deželni odbor je izdal okrožnico na županstva glede cepljenja trt v zeleno. Ker ni dobiti sedaj nikjer za cepljenje pc-trebnih gumijevih trakcev, obljubuje deželni odbor, da sc obrne tozadevno na vojno ministrstvo in tam poprosi za cepljenje potrebno količino.
Iz tržaške odvetniške zbornice. Vsled smrti je bil črtan iz liste iržaškiii odvetnikov dr. Ivan Cronnest, star 64 let. Sub-stitut še ni določen.
Umrl je v Trstu bivši deželnosodni svetnik v pokoju, Alojzij Lion, odvetnik v Trstu.
Begunci za vojno posojilo, V begunskem taboru v Wagni se je ustanovilo društvo za podpisovanje vojnega posojila. Pristopilo je takoj 250 članov, ki so podpisali 100.000.
Primorska deželna komisija za preskrbo vojakov, ki pridejo z vojske- jc sklenila na seji 5. majnika, da prispeva k stroškom v Adria vojnem hospicu sprejetih Primorcev kadetnih aspirantov, kadetov in praporščakov dnevni režijski prispevek 2 kron.
Umrl je v Zagrebu v vojaški bolnišnici Mihael Z i m i c , posestnik v Desklali pri Plaveh.
Ovčereja v tržaški okolici lepo napreduje, Posamezni posestniki so pričeli rediti ovce radi mesa in mleka. Teh nežnih'
Trdovratno se vzdržuje govorica, da
je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Šelzdravnika: dr, pl. Aufschnaiter In ces. svet. dr. Pot»sanratJsky.
živalic je posebno v vzhodni okolici obilo, dnevnika >11 Cittadino di Trieste«, Anto-dnevnikt »II Cittadino di Trieste«, Antona Delpin. List sam je bil ustavljen radi tujih tendenc.
Leseni podplati. V Trstu se vidi — ali boljše: — sliši že veliko lesenih podplatov. Ženske, katerim coklja še ne diši, nosijo ob suhem vremenu copate ali platnene čevlje s papirnatimi podplati. Počasi bo tudi lesen podplat dober.
Morsko vojaško kopališče v Trstu so te dni odprli. Čakati bo treba še par toplih dni, da se bo morska voda še malo segrela.
'jf
2569
_ in to nemudoma storite,
1 srečko avstrijskega Rdečega križa t srečka o>[rsxujja folaescj.i Križa 1 srečko iii..Qimjješttinšfeo i>a.'iliu 1 dobitni lisi S /a.nlj. iz 1.1680 1 dobitni list 4'% ogr.hip. srečk nl.lBžj
MeseCnl obrok n vsoii pet sraiik 02ir.rf0llltl!ill llsiov samo 5 kron
—12 žrebanj vsako loto, glavni dobitki 630.200 kron —
igralno pravico do dobitkov UHiKiC one turško srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma zastonj i
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Zalivala.
Povodom nenadomestljive izgube, ki nas je zadela s smrtjo našo ljube hčerke
Elizabete Kačar
učenke IV. razi. lj. šole
izrekamo tem potom vsem, ki so nam lajšali bol iu ki so spremili drago k večnemu počitku, našo prisrčno zahvalo.
Posebna zalivala bodi izrečena preč. duhovščini trnovski za vodstvo pogreba, dalje preč. g. katehetu A. Čadež-u, gdč. učiteljicam Marolt in Zemme in vsem učenkam za udeležitev pogreba ter za krasen šopek, kakor vsem drugim udeležencem. Bog plačaj!
Ljubljana, dne 11. maja 1916.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA.
Tem potom se zahvaljujemo za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom bolezni in smrti našega preblagega ata, brata, strica in tasta, gospoda
IVANA OGRIN.
Žalujoči ostali.

J?	f priporoča bogato zalogo <3mi. |
| A Mildner-jeva nas!. | modelov naMisčanih in praznih |
slamnikov j
cvetic, peres, 1.1, d.	j
I K- m
| Ljubljana, Mestni \ri 7.
- V žalnih klobukih vedno velika izbira.
Najnižje cene. - Popravila hitro Sn ceno.

THE
Kupi se
takoj v Ljubljani ali okolici. Če mogoče I. nud-stronna in nekaj vrta. Ponudbe na upravo lista pod štev. 1142.
ki zna peči kruh in se razume nekoliko v ku-hinji, se sprejme pri boljši hiši blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 1156. (Znamka za odgovor.) 1156
American Shoe
m
i
iMt try
m k Hntcblns
Boston. Mass. U.S. A«
9CI
X
m
BSI
Izdala konzorcii »Slovenca«.
X X X X X X X
sprejema priglasitve na
9 «
• »1
S
I.	Na 40 letno davka prosto 5 V2% amortizacijsko državno posojilo po ceni 92.50 kron za 100 K nom.
II.	Na davka proste 5%% 1. junija 1923 povračljive državno-zakladne liste pa po ceni 95 kron za 100 K nom.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka tudi hipotekama posojila.

X

X
BB
razpošilja deželna centrala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je 35'— K za 100 kg.
•	'3§®8Ž<r 9
70cijalna trgovina pletenin, triRolaz in perila
* JdjuBljana
cffiesfni trg 10,
BI
$
Tisk: »Katoližke .Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiet Gostinčar. državni poslanec.