Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA ZA list slovenskih delavcev v Ameriki. fLEPHONE: CHelse« 3—1242 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izTkBi nedelj in praznikov). i| ZA $6.- NA LETO NAD 300 IZDAJ Zlit, IMS nt tke P«*t Office aft New lerk. N. f. Act ef •t March Srd. 1871. 250. — Stev. 250. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 27, 1939—PETEK, 27. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL 'AMERIKA NE BO SLA V VOJNO! jy Avtni mogotci in špijonaža WASHINGTON, 1). i menil, «la se nekateri izdelovalci avtomobilov poslužujejo špijonov, kar je v m-iteni nasprotju z določbami delavske I »ost a ve. * * # Chrysler dolži unijo sabotaže DETROIT, Mich., 2nih, ki žele, da je vlada izročena v roke majhne tkupine ljudi, ki so se izkazali v znanosti, ali pa v privatnem podjetju." Glede prve skupine, je rekel, da zagovarja ko-lunistično, ali pa fašistično obliko vlade, druga ikupina pa da dela skoro isto, toda nezavestno. Obe skupini pa nas prepričujete, da je najboljša srednja pot. ZJASNIL JE BISTVO NAČEL Predsednik Roosevelt je pojasnil štiri vrste na •vel z besedami: "Radikalec je oni, ki ima obe nogi trdno postavil jeni — v zrak. Konservativec ie oni, ki ima dve popolni nogi, [pa se ni nikdar naučil hoditi. "Nazadnjak je mesečnik, ki hodi nazaj. "Liberalec je oni, ki vporablja svoje noge in roke na povelje svoje glave." Amer. parnik odplul SOVJETI SO UKAZALI, DA CITY OF FLINT TAKOJ ZAPUSTI PRISTANIŠČE MOSKVA. -7. oktobra. — Ameriški tovorni parnik City oi'| Flint, kutereK« je zajela ueniik.i. križarka 14 IVut-eLlantl" in katerega so nemški mornarji v po^leljek pripeljal v Murmansk, zopet pluje po morju pod ameriško zastavo. T rudno poročilo samo pravi, da je bil parnik preiskan, nato pa mu je bik) ukazano, tla takoj zapusti pristanišče. Ameriško poslaništvo je b*lo sieer obveščeno, da se nahajalo ameriški mornarji na parniku, toda poročilo ne pove tega, kar je najvainej&e, ali parnitu poveljujejo Amerikanci ali Nemci. NewyorSki župan je povabil župane vseli vzhodnih ameriških mest na Svetovno razstavo i n pred j kratkim s«» se sestali! na razstavi. Slika nam predstavlja na levi ne\vyorškcga župana Fiorello L a Guardio in župai.a Martina Muhiča ii: Forest City, I'a. Mr. Muhi«"* je že zapore-donia župan 10 l»»t in je doma i/ Žužeml>er-ka na Dolenjskem. Pokojnina v Ohiji Delavske vesti Hezgoda*t rovu v Ont. bile Workers unijo (OIO) sabotaže. Izjavil je, da je uvedla unija sistematično in organizirano kampanjo, rije svrlia ji-, kontrolirati j»osaiiiezm- «lelav- l nija skuša z vselili mogičiui pretujami podre-diti delavee svoji volji. j CLKVKLAND, ()., 2<». okt.'nar je kot gnoj. l)ol»er j»- sam » |— Izza časa prohihi<-i je še ni ee je raztresen.*' | bilo take politične borbe, kol, \'oditelj nasprotnikov tega »je se«laj zaradi "bani - and - naerta James L. K. Jappc, p;; jvgg^" |R»kojninskega načrta,! pravi, da hi s tem imela drž.i-po katerem bi delavci, ki s«,jva ^.'I."»IMK.1>,(MH> izdatkov in bi dosegli <><». h-to svoj«- star«ist«, vsle 1 tega bil uničen vzgoje-dohivali ?Mn do p«»kojnirc valni sistem, davki bi bili p«-na inese«-. [dvojeni, industrija bi bila prc- O tem načrtu bodo* voli]«*i gnana iz države in nastala hI glasovali pri volitvah 7. no |-plošna zmešnjava. \cmhra. Ta načrt podpira 11 ! Država ima sedaj pokojni-S. Bigelow, ki priporo«'a «lodi-ino p«. na mesec za potreb-tek k ustavi po«I g«-d«»m: " D«--' ne ljudi, stare nad 6.j let. Iz Jugoslavije Kirkland Lake, Ont., Can., 27. okt. — V zlatem rudniku, -zgredi hrvaških 3575 čevljev pod zemljo, je na- dijakov ! stala strahovita razstrelba. Za-1 bk, m J H A I >, .) ngoslavi ja, jsutih je bilo 6 kopačev, eden je' ktobra. - Zagid.Aki % ce in jim za l »o ve« lati, kako na j ! bil ubit- triJe Pa S0 bili lahk° ličinki so vpriiorili velik« vršc* svoje delo in koliko n;iJ poškodovani. Do sedaj so rešili pro«lueirajo. 1'ni ja skuša z vse- kopače. »»>«'!» ranjenih. Vsein-ilišče (Rojaki v Kirkland Lakeii, , t • • , x J . . into takoj zaprto. so naprošeni, «la 1 >I nam k i.j | i, i- ••* • n -i • „ . . 1 oln-ija je odkrila tlijaski u i bolj na široko pisati o nez^o«.i." — Uredništvo.) t Število nezaposlenih «Ml»-i- , i/.-1 I ti ii > v« -o m!i L< >X1>< Anglija, JC. okt. \ v a s i n x < rro x, d. c., 24. okt. — Delavska tajnica Mi-s Perkins j«- v«"-eraj izjavila, ««» imeli na-SE VEDNO HREPENE-nien med vojaštvom porušiti disciplino. na^ trgovski in plačilni dogo \«>r z Ogrsko, pa se j«t ž«- za-celo tlelo vat i za sklenitev novega s posebnim oziroiu dobrih prijateljskih oduošajeV z ii;i->inii Misedami l»red urini. Zategadelj je naš minister za ir-govino in imlustrijo dr. Ivan I Andres podal dopisniku ogi-kega uglegr-skt>- j uifosjovanskih ekonomskih oiinošajih, v kateri pravi. nie«l tlrugiui tudi tole: Xaše iti ogrsko ekonomsko življenje m? v mnogiM*em izpopoluujeta. —• Farmerji v New Yorku i prete z bojkotom Prekupci, ki nočejo plačati pogojne cene, ne bodo dobili mleka. V New Jersey bo mleko dražji. Robert Habsburški, brat "prestolonaslednika" 4)tona, tei bo začel tam agitirati za obnovitev liabsbuške dinastije. ŽIVCI so odpovedali, ne pa motor ALBANY, N. Y\, 2G. okt. — Prebivalcem New Vorka ne bo manjkalo mleka, kajti večina kouipanij se je odločila plačati fannerjem $J.15 za sto funtov mleka. To ceno določa po godba, ki je bila sklenjena po devet dni trajajoči stavki me-seea avgusta. Tiste kompanije, ki pa nočejo za sto funtov mleka več plačati kot $-.08 in pol centa, bodo pa na slabo naletele. Farmerji jih bodo namreč bojkotirali in jih ne botlo več preskrbovali z mlekom. Do tega zaključka je prišla farmerska unija, kateri načeluje Archie Wright. Mnogo prekupčevalcev v St. Lawrence, Jefferson, Franklin in Herkimer okraju, ki so vztri.jali -pri stari ceni, se je že premislilo in so začeli plačevati nove cene. TRENTON, N. .J., 26. okt. Diaavni urad za mleko namerava podraižiti cene mleku in mlečnim izdelkom, da 'bodo farmerji in prekupčevalci nekoliko bolj na dobičku. Kvart MUXCIE, In.l., J5. okt. -Nad tukajšnjim mestom sta 535 ur in 45 minut krožila v letalu 21 letni Melvin Baxter in l'5 letni Robert McDaniels. (ia-zolin, olje in hrano so jima spuščali iz drugih letal. Ko sta pristala, je izjavil McDaniels-— Niti za milijon dolarjev bi tega ne j»onovil. Motor je izborilo. deloval, to«la nama --o ,. .... odpovedali živci. Nog že nisv;; poljedeljskega - - ... (kv. ... . .. J„7 .-J n 'vec čutila. ogo«lbi, sklenjeni 22.' avgusta. — Nekatere družbe, — je ^ rekel župan, — varajo fanner-j je, ker jim plačujejo samo $2.08Vz za (sto funtov mleka, tločim so odjemalcem mleko potlražili, češ, «la morajo far-nierjem več plačevati. — Ko smo določevali ceno, — je nadaljeval La (Juartlia,— ] smo se sporazumeli", naj dobe' farmerji za sto funtov mleka I 42.15. Ta vsota naj se v izre-1 dnem slučaju zviša oziroma zniža samo za en cent. Osemindvajset družb se drži pogodbe, za kar zaslužijo vso hvalo in priznanje. So pa tudi dru žbe, ki farmerje nesramno varajo in jim nočejo plačati več i kot $2.08Vi za sto funtov mle-l ska trgovina je po naravi Trgovska pogajanja BEOGRAD, Jugoslavija, l'7.i0i, oktobra. - Gospodarski raz- jtak" »^^jena da se razvija govori med italijansko in jn-U,Ivko Iias,il Jadranskih li.k. goslovansko ilelegaoij«>, ki so ' Zamena blaga med našo deže- ^e prit-eli 17. oktobra, so bili lo in Ogrsko se vrši na podlagi sinoči k«»nčani s sporazumom,' trgovskega dogovora iz leta da ostane medsebojna trgovi-1 11>2(». z ■jena Jugoslaviji kaj popusti-' nekim sporazumom, ali ker li njenega dolga v zneska' je trgovski promet meil tema mo,(UMMKH» dinarjev. Ta vso-] našima deželama povedal in se ta bo ostala kot rezerva zn |>f) ()t,ivi),no daIje jfl ltali o, da bo hnancirala inži- . . , . , . • , • , , 4 w x>trcbno, «la so lziiopolni, n turške m električne kontrakt -, I 1 1 * katere upa dobiti, ako jih za- , I,i,sil ^ to' (lil >c> 0,1Pr«- radi vojne Nemčija ne more viJ° vse mogoče težkoče. Pti- izvrsiti. sta prekosila za 1I>2 ur. O Dogovoru med Jugoslavijo in Ogrsko BEOGRAD, 22. okt. — J. K. — Na koncu tega leta poteče ho« I nji sestanek jugoslov.-ogr-ske komisije mora rešiti vsa ta vprašanja o tem, kako bi >e dosegla okrepitev in stalen razvoj naših vzajemnih ti škili odnošajev. irov- KONVENCIJA KONGRESA INDUSTRIJSKIH ORGANIZACIJ mleka bodo podražili za pol' T . ... . c , . ... 1 ika. Ljudem prodajajo mleko centa. Sedaj ga prodajajo po , y. J, , 1 J štirinajst in pol centa. J NAHODA" Friday, October 27, 1939 < fates or TH ntoni) 46(/i Year M* M AMA« J Za New York m caio toto . . «7 00 KM 9« pot Mac....«,...... «... $8.00 __ .................tnwHtn m. cmio let* .. »7.00 la tetrt Mb ...m^.,. mw,. HJC;Za pal lata. ............... "OLA« PVAJRODA** ISHUA V8AKI UAN IZVZKMll NBDIU tU PRAZNIKOV Hi LAS NARODA", SIC NKW TOKI. ft I. 1—ISO POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati po-časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ENO NAJVEČJIH SVETOVNIH LETALIŠČ Peter TREM TKI SREfE V nedeljo je bilo slovesno otvorjeno eno največjih letališč na svetu v Xortli Beach v Queens okraju. Ltališč« je veljalo in odgovarja vsem potrebam letalstva. ALI SE BO ZGODOVINA PONOVILA? Pred dvaindvajsetimi leti je divjala vojna v Evropi. Amerika je spočetka zavzemala stališče: — Sami naj se pobotajo med seboj. To je njihova vojna, ne moja. Gluha je bila za vse prošnje in pozive zaveznikov. (rb izbruhu evropske vojne je bil Woodrow Wilson predsednik Združenih držav. Ko se je bližal njegov prvi tei-rain koncu, je bilo >plošno mnenje, da je za deželo najbolje, ee ostane Wilson še štiri leta v Beli hiši. Kampanja za njegov drugi termin se je vršila pod geslom: — Izvolite <eiu .potop "Lusitanije*'. Ameriški kapitalisti so zahrepeneli po velikih dobičkih. Organizirali so izborno in splošno kampanjo, čije posledica je bil vstop Amerike v vojno. Ameriški narod je začel doprinašati žrtve. Šlo je pae za zmago demokracije. Imeli smo dneve brez mesa, brez kur jave in brez belega kruha. AmerišMim ženskam je bilo naročeno piesti tople nogavice in jopiče /a vojake. Vojna je terjala od ameriških mater može in sinove. Xekaj državljanskih svoboščin je bilo začasno odpravljenih. Ameriška industrija in ameriška zakladnica sta bili zaveznikom na razpolago. Ameriško ladje >o vozile v Kvroj>o ameriške vojake, živila in vojne potrebščine. Vstop Amerike v vojno je bil za Nemčijo moralni in materijalni .poraz. Zavezniki so zmagali v prvi vrsti z ameriško pomočjo. Tu ko je bilo enkrat vse končano, kakšne hvaležnosti so bile deležne Združene države* Zavezniki so začeli smešiti Ameriko, čes, da se je prepozne vmešala v vojno, da je prišla na pomoč, ko je bilo že itak vsega konec. Za prevoz ameriških vojakov na francoskih in angleških ladjah je bil predložen Ameriki račun. Anglija in Francija sta računali Ameriki za prevoz tru-jh»1 ameriških vojakov. Za pokpališča, na katerih so pokopane ameriške žrtve svetovne vojne, je Francija predložila Ameriki račun. Za prehrano ameriških vojakov na francoskih tleh je morala plačati Amerika. N Taka je bila hvaležnost zaveznikov, za čijih rešitev je žrtvovala Amerika svojo kri in svoj denar. Tudi zdaj, ko zopet divja vojna v Evropi, stegajo »pro ti nam svoje proseče roke. Zaenkrat bi se zadovoljili z ameriškimi vojnimi potreb-Sčinanfi. Ko bi jim pa začela vreti voda v grlo, bi prosili za ramensko vojaško pomoč. 25 milijonov bajonetov Brali fimo večkrat in še ved no beremo, da moreta Nemčija in Italija .postaviti na noge armado, ki šleje 25 milijonov mož ali — kakoi nikaivke agencije — 25 mi i i jo-nov bajonetov. Bedimo j>o-|M>lnoma nepristranski in jh»- niislimo, če je t« inoifoee; Italija in Ntmčija imata skupaj nekaj nad 120 milijo-nov prebivalcev. Vec kot po-loviea pride na žer=nke; ostane za 11 Miške recimo (io milijonov. Mošikih do 1K. leta In ORGANIZACIJA VOHUN SKE SLUŽBE. Slovenci smo v splošnem skromni ljudje in ne hrepeni mo po kdove kakšnem bogastvu ali telesnih blagrih. Da imamo le za sproti in če drugega ne kot marelo za deževne dni, pa >mo lepo zadovoljni H svojo nsodo. Ne bom rekel, da vsi, kajti tudi me«i nami se dobe izjeme. To so taki, ki si ničesar ne privoščijo, i lasi bi si lahko, in l»i raje živeli ob kruhu in vodi, samo da bi >e kuj«Vk srebrnikov večni in se zajčje plodil. Samo da je za sproti in a* potrebo, sem rekel, jo j in pre-joj je pa, ako ni. Menda bo tega že deset h 1, ko sem vročega popoldne obi--kal v Ridgcwoodu prijatelja. Nje«ova žena mi j,, povedala, da je doma in «la ž«. ves »lan \ kleti tiči. — Dobro znamenje, —- -i H milijonov, Jugoslavija 3 mi-; lijone itd. Postavimo na eno stran Italijo, Nemčijo in Japonsko, dobimo 43 milijonov, pravijo eas-jdočim bi na drugi strani na Britanski imperij, Francijo, Rusijo, Turči jo in Komuni jo prišlo Hi7 milijonov mož, ne računajo«" Združene države. <>>tanlmo nekaj nad 25 milijonov, za druuro nad 95 milijonov, brez Združenih držav, kojih 12 odstotkov zmore skoraj 1(» milijonov. Sicer se vse te množice ne dajo tako mohi- n j j, , 4 .ilizirati, kakor pri osre'nnh nad .>0. leto je liolovica, torej! .' , „ i i- n- i k i evror«skih dnu*vali. a vendar! rikoli .50 tnli!ijotiov. (Mane .$0 1 milijonov in ti naj so skoraj j Pri v-em tem se pa seveda vsi vojaki. Kdo bo delal u :i pol ju, kdo v tovarnah, kdo bo vozil železnice, kdo bo v uradih itd? Torej je a.uuida 25 milijonov mož nekaj popolno-ma nentogočega. Vojaški kro- prav nič nismo ..zirali na nafto, na bourfbaž. baker, žito, volno itd. . Torej inommo biti pri branili raznih številk zelo previdni in ne smemo vsega takoj DELAVSKE VESTI Nadaljevanje s 1. strani.) nje je o|iažati izza spomladi Največ delavcev je dobilo delo med 15. avgustom in 15. septembrom, nature« 300,000. Meseca oktobra posebno jekla me in tekstilne tovarne zaposlile precej novih moči. • mm Grem pri Murphy-ju C., 25. okt. — Generalni pravdnik Fr. Murphy 'je sprejel včeraj v av-dijenet delegacijo Ameriške delavske federacij« ji je zajaro&l, da njegovega department* kor ni aaperfraa preti Ktvu v stabiMki industriji. Delegaciji je na^eloval predsednik Fede«**j» William Green, 4*n generalnem prwdaikti •o bili eno uro. Podjetniki so proti vojni C HICAGO, DI., 25. okt. --Hinoči je Wiliam iS. Knudsen, predsednik General Motors Corporation, odločno zavrnil govorice, da ameriški industrijalci hrepene vojni, češ, da jim bo prinesla velike dobičke. Ameriška industrija je proti vojni, — je po vda rjat — Zdrav razvoj industrije je mo-edinole v mirnem času. ffi pravico, da je maksimum, verjeti., kar -e more mobilizirati. 12 ^ Xemeiji silno primanjku-oristotkov prebivalstva, v na- .M* delovnih moči. zlasti v |»ol jeseni primeru torej neka j nad 14 delstvu. Tako je prisil jena za milijonov. In še ti niso vsi di- p«»dova1i inozentec. T,etos je relet n o 7'\ borbo namenjeni. < V tam zatiM»tem bi mojrel i -U»00 Holandcev in neznano, postaviti britanski imperij '>«•' gotovo zelo veliko število vsemi kolonijami armado OOjfVliov, govorijo da čez fiO.000. milijonov mož. Francija * kolo-1 T> , i - , . T. .... • - - rt/^ .i. • , 1'oransi zelezn je v Italiji z mjami 20 milijonov. Združene , , , , , v ... .. f'Oiokoin via-lo z«mo omeiena.. arrave 2fi milijonov. Ku-ija 42Up i I ako se rui primer ne sme poni. lijonov, Japonska s Korejo ra!lijat] ie]vZO za vrtn<. 18 milijonov, Ronuunija skoraj in polužbo i utajo smotrno oriranizirano vse države na svetu. S pričet kor.i vojnih sovražnosti v Evropi, -o prevzeli važno vlo^o tudi vohuni, ki že v mi rimu času prav za prav bijejo podtalen boj z državami. v vt-eli socialnih f»1asteli, li^'d delavstvom, obrtniki, trirovei in v najbolj ek--kluzivnih krotrih. Zato opravljajo vohunsko službo ljudje z najrazličnejšo izobrazbo in iz najrazličnejših |x>klicev. Nekateri so specializirani za vo-hunjen.ie v imln-triji. Navadne vohun v tuji državi ne po-roča o svojem u-^xdiu svojemu nadrejenemu šefu v tuji drža vi. temveč opravijo iioročanje vohuni v biižnji nevtralni rlrsssi-vi, med tem ko so na oddihu ali na nedej-kem izletu v nevtralni državi. Večina navadnih vohunskih agentov izhaja iz vrst kriminalne policije in iz vrst političnih emigrantov. Specialne voli 1 vohunska služba ia-le.lila pri ujetem vohunu, je lahko ugodna za uspeh ne samo za vohunski ,poi-el prijetega agenta, tem več tudi za uspeh vohunskega posla, ki j^a opravljajo «-ele skupine ilruirih vohunov. VRHOVNI POVELJNIK NEMŠKE VOJSKE. mislim in s«; odpravim po temnih stopnicah v prostor, ki nam je bil v časih prolubicije nekakšno svetišče. Toda svetišče; je bilo pustošeuo in praz^p. Prah ga je pokrival in debelo! pajčevine >o ga prepregaJe. Prijatelj je sedel na debelem hrastovem krclju in zamišljeno zrl predse. f— Sem mislil nekaj drv na-<*epiti, — mi je pojasnjeval, — pa >e mi nič ne ljubi. Še tu zdolaj je vroče. — In res j« ! bila poletna -opalic« prodi-] la prav «lo kleti. — Kako pa >ieer.' — »a ■ o vprašam. — Vse prazno? -Vse mi žalo>tui pritrdi. V vr sti so >tali štirje in a« sem potrkal min je, je za^rm?-lo iz njih kakor iz »iol>a. — Ah, — ga poskušam tolažiti, dasi sem liil istolako to lažbe potreben kakor on, -po treh mesecih l»o pa vse drugače. — V treh mesecih lahko že stokrat žeje unirem, — odvrne ki>lo in skuša pljuniti, pa ne more zbrati dovolj sline v suhih ustih. Oba sva umolknila. Ko so se mi oči nekoliko privadile somraka, obtiči moj pogl&i nu črnem cekarju iz umetnega n-snja, visečim iz|»oil stropa. Iz njega je molelo neko ovenelo zelenje. — Kaj imaš pa tam' — ga vprašam. — O, tisto je pustil gospodar, od katerega sem hišo kupil pred petimi leti. Pelin jo notri, stili pelin. Rekel je, da naj imam za zdravilo. Kaj mi bo suh pelin, saj imam svežega dovolj na vrtu. Kar koj bom i- ■, . __ J. Z., Naylor, Mo. — Ko so ▼ Washington!! delali postavo za starostno pokojnino, niso glede zavarovalnine farme rje v ni5es«r dklenili. Delavci plačajo v posebni fond od tedenska place pristojbine za pokojnino v 65. letu. DARILNE POŠIUATVE v Jugoslavijo; 100 Dinar.--$ 2.60 200 Dinar.--5.00 300 Dinar.--7.25 400 Dinar.--9.50 500 Dinar.--11.75 ZARADI RAZMER V EVROPI m bile naše smo «a idttfM paiiljatve v Jacmlavij« začasno prHJ-«Jom. Sodaj pa som dobili novo zrna, pa katrri jr ■■i|Fl nwikm rojakom vitrdfi in faar varno po- iiUsIL Vcadsr > bib na pavi&aaa cena. krr m >Mki za poiUianje po trai potu auwga vifijr. Opozarjamo ta«, dnem iataM more kaka yiMjitw »rad ZA NUJNO POŠILJATE V POSLCŽITE SE TABI.E WUHOT. — DOPLAČATI JE TREBA ZA mso POŠILJATE^ V JI?Cb08LA^U0 SLOVENIC PUBLISHING CO. :t i r • T M h K I ODDELEK : 816 West 18th Street, New York ipo beograjski jxilitiki po-sneiiKbmo o vrhovnem poveljniku nemške vojske generalu Walter ju von BraueliitMlui m slednje podatke: ^noral Bn.urf.^H, j,- l»l|a |m vn [n i i r ! 'r1 vrgel prof ti-to šuro. in je torej star oŠ let. Kadet-■ nieo je alhsolVmal leta tiKMi, ko je ]x«stal ofieir. Eno leto je rdužil firi pehoti, nato pa je prešel v artilerijo. Mi^l >ve t ova o vojno je postal ueneral-štifcbni major, j*<> vojni pa je prešel v nemško |><»klicnu vojsko. v kateri je -lnžlnival na raznih položajih. Leta 1931 je Ko je snemal eekar, je v rijem sumljivo zažvenketalo. — Težko je, — je prebledel. — Si»lament, kaj pa je to? Pelin je bil tako suh, da se je sesul v prah, ko je segel vanj ter privlekel iz reka rja i h.* t zapečatenih steklenic. Ta ko dobrega vina kot je bilo v postal arene rahli nmjor kar,njillf nisva ^ nik(|ar ■ okn. odgovarja nekako bn^adnemuj sjjn ireneralu.. Dve leti kasneje j« ill! ' I III - I ,UIHM . 0|WCIUIUI* \U-j lunske ; irente pa pripravljajo i MMlobne države v tiosebnih šo- lali. v katere sprejmejo samo dobil k omami o prve divizije. 20, aprila pa je ]>ostal «re-neral a rt i le rije. kir je približno činu armi jskeira generala. Dne 3 febmarja 1je bil tre-neral Brauchitseh naine-to u-mrle^a generala Fritseha imenovan za poveljnika vse nem- najlMilj primerne in spo^olme kandidate. Kandidat ne sine biti -tarejši od 30 let. V šoli za vohunsko službo • o glavni prtMlmeti telovadba, pouk o l«p»*iii vedenjil in o ka-j ženskem pravu ter pouk o za-j.konih, navajali, običajih ter |^os|M,darskih. s«K-ialnih in kul-I turnih prilikah ti^te «lrŽave, v j kateri bo kandidat po presta-j nem strosrem izoitn opravljal svojo službo. Razumljivo jej da je znanje kauMidatov glede pirarija hi de^iilranja tajne pi-have pofiolno. Kandidati se morajo ptnlvre^i >trogim izpitom iz limemotehnike, pri katerih di kažejo ^(»osoibnd-t besednega, oi'i^nega. slišnega in o-kusnega spouuna. Znati morajo prebrati pisane ali tiskane stavke v obratni smeri, in jih citirati na pamet. Velike važ-nodi v teh šolah je tudi pouk o fiy«i(Ngnofluiiah. S pomočjo fihtia s<» kandidat je vežbajo v poznavanju najrazličnejših ti-pov človeškega obraza in telesa. Do»l>er MjK>min je .sploh ,*rh«vna vrlina, ki jo mora vohunski agent imeti. iMckžgani dobrega vohunskega agenta so pravcata enciklo-|K'dija, kajti pri opravljanju vohunske službe si dober vohun ničesar ne zabeleži, temveč si vse trdno zaiponmi. Najmanjša beležka, ki bi jo proti- 'ške vojske in obenem pritegnjen v novo ustanovljeni tajni kabinetni .svet. Sedaj poveljuje vrženi nemškim oboroženim silam. . pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO Z* I «.30 ....................Ur 100 t 12.— ....................Lir 200 $ 2».— ....................Lik 500 $ 8T-— ....................Ur 1000 $112.00 ....................Lir 2000 Il«7.— ....................Ur SODO KER 8K CENI 8KDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENI CENE PODVRŽENI SPREMEMBI OORl ALI DOLI NUJNA NAKAZILA ftnato po cabls ZA PRISTOJBINO $1^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ra: 1 t |okt carjev vUlmdil F*vItjenje mesta, sicer potekalo lenobno iu |N>>«nih dogo»fkov. Na 11», ki jHh je j^weiwtko deže-itbilno raonnehčalo, je bilo številne okorne koeije z »Ikkni in k udarniškimi ple-ki so za rad r v isokega Ai hiteti v r*m«to. H Mi-in drugih krajec- so priha-iviftji upravni uradniki in isijski po ve I fiiiki. Sli in »ki lovci ho begali po sta-Rili ulieaih. in trojke >o s nitii truAeetn grmele po n item tlaku proti gradu, -e je <»»r ustavil. Tretji J po prihodu carja Nikolaja 'red griHom oWtnla kurir-rojka; konji so bili orepo-in penasti, da se je kar 10 z njih. Ve> zaprašen in L ropi jen i blatom je i* troj i/stopi I poro«" ni k 39. lovske >olkn Ruohmaver, katerega i*ji poveljnik Paskijevic 11 s |>erzijhkega bojišča v d« carju r*f>ro«*nl o Kriva na. Roj facw prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno ve. Krakovski je meč hotel vrniti Hasanu ,a ta ga rri maral sprejeti, če£, da ni več vreden, da nosi meč in da naj general razpolaga ž njim. . General Kraeovski je poslal svojega poročnika Buctomave-rja, ki se je bil zelo odlikoval pri napadu na tndnjavo, k viš-jolj političnega nel,poroča carju o zavzetju Eri-i pomena, Pas-kijevič ee je amel vana in nru rzroči Tamerlunov|odslej imenovati grof Erivan-tiKv kot dragoceno trofejo. Car ski. Seveda je bil trni i poroč-N i kola j je bi^ neizmerno veseljnik posobno odlikovan. A Ta-padca Erivana To dejanje nje-( merlamov meč je car Nikolaj arovih čet je bilo velikega stra- podaril mestu Rigi. Ubil je nečaka, ker sa je hotel pomiriti z ženo. Premožni pcseritnik Djordje Rad n? v znanem obmejnem ka v hiši sama. Namazal si je obraz s sajami in prahom, zlezel s hleva ter napade!* »tarko. Davil jo je toliko časa, da mfu je povedala, kje ima skrit de- kraju Horgošm nad Subotico,! nar. Vzel je vrečico, v kateri je z nožen* preparal trebuh »vojeiuu nečaku Stjepanu Ra-diču, ker se je ta prizadeval, da bi strica spravil z njegovo ž«*no. Žena je živela v večnem Službu joči i -traihu pred nasi.'nim možem. iik je prišleea koj o«Ive«le 1 Ijutantu ta oa ga je še isti odwdel v sprejemnim, likolni je nemirno pričako kurirja. Vstal je in je bil bled, kakor zmeraj, kadar >il razburjen. "Katršne no-im«te?M je vzkliknil car .»p i \'ka trdnjava Erivan a na glasu, da je nezavzet-NavTKlic tenrAi pa so jo 'ke čete pod vodstvom genezi Krasovskc^ra zavzel e po tedenskem obleganju. Trd-je branil Hasan Kan, 'ki je v prejšnjih perzijsko-tur-n l>ojih nnočno izkazal s svo-hrabrostjo. Da bi ga prav [cbej odlikoval, ga je padi-vprašal, kaj si najbolj že-Že od nekdaj pa s*> imeti [mrzijHki zakladuitci meč, ki bil 1 a -ft nekdanjega osvojena Tamerlana. Hassan Kan kot posebno odlikovanje [rosiI to slavno orožie. Ko je bil Erivan že hudo v I ki. se je njegov branilec m »čil, da skrivši zaqnasti t**l* Lvo in pokliče jedro penzij-fii čet v Erivan. Toda "beg j mu jo ponesrečil*. Rusi so ^zili Hasan a Kana in njego->pren|stvo, ko so se po vrvi iščali po skalnati *teni hi-iKmalu so začele frčati le krog predrccnežev. Pri n j>a se je zgodovinski meč jsana Kana odpaisal iu je f knil v trdiijavwiki jarek. ' lo je Krnsovsfci prijezdil v »'ti Erivan, so mu koj spoil«, da je Hasan Kan t, 200 »stovoljei odšel v veliko moli) da je prisegel', da raje t wje, ko da bi -e vxlal. Če-iv so Krasov.^kega posvarili, neraid vemlarle takoj odjez-k mnjšeji in je v spremstvu ^koliko ča-stnikov stopil va-C'ez n cikaj hipov je bil £e ^koljen s Hasanm-imi vojšča-Krasovs^ki in njegovi voj-:i bi bili čez nefcaj sekurid 'i, če bi ne bil Ha^an Kan feprecil strahotni umor. Brzine se je bil sfttmvetoval ob fledu na «voj«ga nasprotniki je tako hirabro utopit* v 10 (sovrainidcov. Pristopil h general«, mu izročil svoj [<*Č in izjavil, da je njegov jetnik. gene raj je še ti dan zvedel o usodi *lav-Tamerlanoveffa nneča. Po cijbaetn tkanju in zaradi ob- zato je bil nečak Stj«pan naproxen. naj vpliva na strica. je bilo 23.000 din in potegnil v gozd. Na begu ga je opazil neki ki not, ki ga je kljub po-mazanemu obrazu -poznal. Nekaj ča^a je tekel za njim, nakar mu je preganjani Kot ura k za klical: 4<5v>oce ti tvoje, spo- j znal1 -i iim^, «ato se me le va- tla l>o spet sprejel ženo podiruj!" Kmet je zaradi te grož-• -treho, ker je nedavno pobegni- njf opustil zasledovanje. S<>-, la od njega. Stric Djordje. ki je bil piian, pa je najprej udaril -os win, ki je bil v druži »i in je odobraval Stefan<»v nasvet, nato pa je potegnil nož H ga zavil Štefanu v trebuh. Stefan je v neka»j minutah iz-lihnil. Rtric Djordje je položil krvavi nož poleg trupla, na to pa je klical -sosede: 4 Bivši župan obsojen na d išče je bi-všega ugl«lnega« žu- pana Kotu rak a leti ječe. obsodilo na 2 ječo zaradi radx>jhfifva Svoječasno smo že poročali o bfvsein žurpaaiu v Žurovcu na Hrvaea v goadn in ga odnesli v sarajevsko bolnišnico. Skrivnostna smrt mlade lepotice KopalBšieni namešeenec v Da-ruvaru je eul iz kopališkega pa tika klice na pomoe. Ko je šel glodat, je našel na ktopi 20-letno Jeleno Obratlovičevo, doma iz Huma, ki se je zvijala od bolečin. Poleg nje je bilo na ktopi nekaj čafcolade in po tleih so bili razmetani papirč- ki, v katere so bili prej zaviti boujboni. Kovačev je vpraša T dekle, kaj se je ž njo zgodilo in nru je povedala jeclja je, da je bila v ljubavnih >1ikih s Fr. Smola z občinsko blagajno Jz Slavonskega rBoda poroda so se zločinci spravili se morali prepričati, o slabih časih. V blagajni nam-ieč niso našli niti prebitega dinarja. V večnost si je svetil z zadnjo cigareto. V biižini železniške postaje v Oroslavju v Vojvodini je šel v smrt 20-1 etni Josip Kovač. Žrtve neurja V Hercego- Pričalkal je vlak, nato se je s . , P^l^ojo prižgano cigareto vmi i ylegel na progo da nVu je loko- -.jj. „ . . 'motiva odrezala glavo. Ko so Tu'd, v Hercegovini so zad- ŽHraničarji našli trup M. so vi-nje ease besnele nevihte, ki ^o i}oll da je fflllt v ^ povizroiii|li«iUili!ifi oniamljen, otroku ,pa se ni zgo-1'.l««iiiiiii'*Mwi»»minH»l|iH| dilo nič. V vasi Dubravah pri | Moetarju je istreta treščila v hi-j ^ABOOlTE Sfc NA -QLAS N) kmeta Mustafa Kreme ter; NARODA" NA.TSTARLJSJ je ubila M usta fo in njegovo RT iO VEN SKI DNEVNIK V ženo. . ^MEHIKI ' RAZMNOŽEVANJE BAKTERIJ. Drobne bakterije, ki so prav za prav rastline in sicer tako majlme, da jih gre na glavico bucike najmanj 2.000, so navzlic temu tako hud nasprotnik in sovražnik človeka, da gi* lahko uničijo. ('lovek je 1,700,-000-krat večji od bakterije in pet tnlijonkrat težji, pa vendar pogosto tej <1 robni žival i-ei odno-no rastlinici podleže. Zakaj so bakterije tako žilave in nevarne v boHbi s človekom? V,pivi vrsti zato, ker se zelo hitro razmnožujejo. Zarodek azijske kolere se razpolovi vsakih pet minut. To pomeni, da bi zrastli v 15 minutah svoje vegetacije v?* njegovi potomci do višine človeka, če bi hrana ne omejevala za razvoj ugodnih . pogojev. Zarodek bakterije, ki je prodrl v človeka, bi lahko v pie-, lent dnevu vsega požrl, če bi bilo seveda človeško telo za bakterije prikladna hrana. K sreči to ni, sicer bi bakterije kmalu pokončale we ljudi. "8LXB IIBPDI?«-Y< Friday, October 27, 1939 I i.^Jillllliliiiiljii.^i^iiliHIllllllUll.^; 11 je si bil tako dolgo*? is življenj*. — Z* "Glas Naroda" priredil L 2L % t :&- [Bratove oči zažare. * "Vwa, čutim, da me ie ni pozabila." Truda brata iskreno pogubi na lice. MMoj laj je zopet pripeljal avtomobil in Truda potegne Han>a v sprejemno ^obo, kjer sta bila Jurij in Winnie za-iopljer.a v n-sen i»ogovoV. . "Avtomdbil je tukaj," zakliče Truda. < V* i včetka sploh ni hotel hi, mora obljubiti in to tudi rad stori, ko nru Truda zašepeče na uho: "Skrbela bom zato, da se boš sestal z Ido." Tedaj je tudi Hans zadovoljen. . Charlie je rekel, da bo poslal avtomobil, ki W prišel točno ci» osmih pr«d Hollovo hršo. V zelo razpoloženju »-e potdove Trudini starlši, Charlie in Winnie vsem trdno stisneta roke. Winnie, (liarlie in Truda še nokaj v mestu kupijo, nato pa se odpeljejo domov. Gharlie se kaže, kot bi bil zelo mogočen, k« ji i t idil je, da je od Trudinih starišev glede Tru-de prejel velike pravice. Pravi ji, da ga »mora vbogati na vsako besedo, kar bo zapovedal in več takega. Ob taki priložnosti ga Tnmla olišine s svojim pogledom in ga kliče "vsemogočni gospod " Truda je nasd we zelo vedela. Vedno in večino Oharlieju in Winnie stiska roke, ker jim je bila hvaležna za tako lepe ure in ker sta njene ljudi v nedeljo povabila k sebi, I • "To se bodo čudili! fte nikdar niso bili na tako kras-nem posestvu. Kako bddo vse občudovali! Saj jih bom vmela peljati v hleve in na vrt in v park? Ali si smejo tudi v hiši ogledati we *obe? Kako so lepe, komaj kaj vedo o *em, razun Jurija, ker se v svojem prostem času peča z umetniško zgtMovino in pravi, da je jus zelo pusta znanost in da mora v sled tega nekoliko skrbeti za malo romantike. Moj Hog. kflko bvoje diplomatske zimožnosti, da se je mogel ubraniti njeni vsiljivofs-ti, ne da tri jo kaj razjezil. . Zjutraj je bii zopet z Ruto in ji je pri zajtrku povedal vse, kar je morala vedeti. Tudi ji ne zantolči, da se njegov pes Jerry nahaja na pristavi in da ga je spoznal. Pri tem ji tudi pove, kako je prišla Iduna do tega, da ji je rekla, da jo je Klaus primerjal a phom. In Rut se ir#i veselo zasmeje. "Takdj sem ti mislila, da je Iduna po svoji volji zopet enkrat ponaredila resnico. Sicer pa vidiš na Jerryju, da se človeku ni treba čutiti razžaljenega, ako ga kdo primerja s psom. Toda kaj boš napravil, Klaus, kdaj boš položil svoje karte na mizo?" "V nekaj dneh pa ne veni .še natančno ravno kdaj Nuditi se mora primerna priložnost. Misliti ei moreš, Rut, da mi navzlic vsemu ne bo lahko tega moža pregnati iz moje hiše, ker že misli, da je njegova. Toda dolgo ne smem več odlašati. Danes dopoklne bom šel na iaprehod proti Longwyjevim, kajti rerad se Iduni izgovarjam, kadar me sili, da 7 njo jaha n t, kar pa bi se prav gotovo zgodilo, samo če me vidi. Sicer pa ne jaha .prav posebno dobro. Ti mmogd lepše sediš v sedlu na konju kot ona. Toda tega Iduna ne bi nikdar priTnala, kajti zelo je ponrsna na svojd jahalno umetnost. 1 Kot rečeno, iTiginil bom in bom zajtrkoval pri Long-wvjevih. Povaflbili so me. Odapodinji pa bom seveda pustih op rol ti tev, da ne morem priti k zajtrku." "Prinesel sem ti pozdrav od Longwyjevrh in od Trade; provini te, da jim tudi izroči moje pozdrave. Zelo bi me veselilo, ako l.i bila erakreit Charles Lougwy in Truda Holl zakoniki par." Klaue se ji zasmeje. "Potem bi bila tvoja seseda. In Longwyjevi naši sosedi; danes 'bom nekoliko iztegnil tipalke." "Ali se jim boš dal s«poznati"? "Ne; najprej so mora to tukaj zgoditi." Mnogrf IjuJ ecrnr.ega sta si povedala in sta si tudi dopovedal*, kako sta s tvSm. Razne vesti. SMUT V TANKU. iNenilo napredovanje skoei woadove ob Bra-hi. Tandkajanji boji bodo večno združeni z imenom poveljnika nekoga velikega oklopnega bojnega vaza. Znano je že od-lorno dejanje tega poročnika1, ki je si svojim vozom preplezal i tnn železniški nas-ip in je tam ustavil še zadnji poljski vlak, ki je vozil 400 rezervistov proti Orudžiazu. .Namesto v Grudžiaz so rezervisti korakali potem kot ujetniki pred po-ročrnikovim tankom, dokler jih ni prevzela pehota. Takoj nato je poročnik S spretnim nastopom opravil' z d verna ohrantftnima topom« oroti tankom s temu da jima je "postavil dimne granate prel nose in je potem v zs&čiti dim-naste stene z dobro pomerjeno granato naj prvo onesipo-obil postrežbo obeh topov za boj. potem pa s svojimi gosenicami pomeridral topova sama. S štirimi drugimi majhnimi oklop- ii i mi vozovi je poročnik nato ntvozil v umikajoč se pehotni ^bataljon, ki ga je popolnoma uničil, tako da so samo še o-stanki utegnili pobegniti v gozdove. *' Strojnice in top oklopnega voza so neprestano streljali. Tako je vozil poročnik skozi igozkl, ko je zašel nenadno v osjenj z nostra« kega roba velike goV-ave. Tam se je bila ustavila neka poljska baterija. Poročnik niti od daleč ni mislil na to, da bi se pred to baterijo umaknil. Njegovi pomerjeni streli so zadeli naravnost v njeno sredino in brez dvoma bi bil poročnik pri tem topniškem dvoboju odnesel zmago, kajti poljska artilerija je streljala vedno preko nentfškega tanka. Toda nenadno je top v nemškem oklopnem vozu utihnil. Tank re je sredi goščave ni tavil — motor ni več tekel. Morda je bilo nesrečno naključje ali pa imorda v vročem boju niso pazili na to, da se je bila cev topa raažarila. Vse-kako je v tej cevi pripravljena granata eksplodirala in ubila poročnika ter tri može posadke težko ranila. Samo vozač je ostat nepoškodovan. Sovražna baterija pa je pobegnila. Tn tako je bilo tega boja konec. ILDVBR1 (YTJtXJBLATJ DA1L1 MEHKO VEZANE KNJIGE J. R. AMBROZIJ: PREVARA IZ SOČUTJA "Vprašuješ me, drago dete,] zakaj se nisem omozila! No,i saj to sedaj lahko povem. Te; stvari so tako daleč, da se mi skoraj zdi, kot bi se tikale bolj! ne«ke druge, ne mene, in da je za mene \i-e skupaj le žalosten Hpoiijin na ovelo cvetje." In ko sem jaz pazljivo prisluhnil, je gospodična Praslo-va. 7iioja sorodnica, katere sivi lasje so se zdeli znani dvajset-letniku obkroženi s skrivnostnim doživetjem — ona torej — je začela z milim, žalostnim glesom pripovedovati: "Bilo mi ie dva je t let. Ljubila sem. .bila sem ljubljena, bila je zaroka, ko je izbruhnila vojna. Poroko smo odložili. Moj zaročenec, ki je bil častnik, je moral odriniti na svoje mesto. Ostala sem sama s svojo materjo, vdovo, v majhnem provincial nem mestecu, kjer sva tedaj stanovali in ki ga je kljub precejšnji oddaljenosti od fronte, zadela zasedba. Med tem ko je v okolici divjal boj, jsva medve pripravljale ovoje in platnene krpe za bolnišnico. kamor so prinašali ranjence. Kimalu pa je število teh nesrečnežev narafdo: sprejemale so iih tudi zasebne hiše in tako jili je bilo zaporedoma več tudi v nasši hiši. Seveda sem -za nje, ne le iz požrtvovalnosti. ki sta jo narekovali mojemu ženskemu srcu dobrosrčnost in domovinska ljubezen, amfpak tudi z vstf ljubeznijo, ki me je prcšlnjala do misli na odsotnega. On sam bi mogel biti neke»ra dne ranjen in jaz sem skrbela za druge, kakor scml želela, da bi kdo zanj skrbel. Pa pustiva to. Od teh ranjencev je vn mojo povest mo eden. Bil je to mlad človek. skoraj še otrok. Granatni iz^relek im je raztrgal bok in drobec modi iz tega izstrel- ka je povečal nevarnost rane. Vedeli siibo, "da je izgubljen in naša žalostna dolžnost je bila omejena zgolj na to, da nru vsaj olajšamo bore dni smrtnega boja Bil je sam, brez družine, toda čudovito podobnost, da je tudi on bil pustil zaročenko, je povzročila, tla sva ga še bolj vtzljubila. Pokazal nama je njeno sliko, ter nekaj pisem, ki jih je skHbno hranil in izrazil svojo žalost za življenjem zaradi nje in svoj obuip, da bo mogoče umrl, predno jo bo zopet videl. Moja niama je dekletu pisa-" la. Minula sta dva dneva, a oil tam ni bilo nobenega odgovora; nato še dva druga, odkar ie l>ilo poldano drugo pismo, ki je izražalo nujnost. Sami sva bili vznemirjeni ter sva si prizadevali ga pomiriti. 'Poštni promet je v tem času bil moten in je slabo deloval, celo po'tovanja so bila polna nepričakovanih dogodkov; toda brez dvoma je bilo dekle že na potu. Jutri, naenkrat, bo tukaj. Vročina je medtem rasla. Včasih, v hipu nezavesti, je ranjenec mislil, da sli&i in vidi ono. katero je pričakoval. In njegov obup nato naju je tako presunil, da sem sklenila sarrta se podati po zaročenko, da jo privedeni. Zdravnik pa mi je to odsvetoval, češ, morala bi prispeti nocoj. Jutri bo že prepozno. Res se mu je proti večeru vedno bolj Vedlo. Malo pre 1 zoro sem dvignila od njegovega vzg'lavja mater, ki je bila docela izmučena. On pa je dvignil pogled proti meni in tedaj so se niesrove začudene in srene oči prijetno iznenade-no uprle vame. Ustnice so mu šepetale ime niesrove zaročenke. Privid mu jo nastaial. . . . Ob svitu nočne luči v dekUtu, iNadsljavaajs prihodajU.) VOJNA ZAHTEVA DENARJA. Vojne stanejo mnogo denarja. Tatko je bilo v preteklosti in velja še v povečani meri za da našiti i (čas. Ehtžava, ki se opusti v vojno, mora računati da bo stanje zahtevalo od nje velika denarna bremena. Svetovna vojna je obremenila Nemčijo za 130 milijartl mark. Prvi dve leti so Nemci potro-ili okoli 50 milijard, tretje in četrto leto pa 100 mili-ja-nd mark. Z davki so dobili samo 20 milijard mark. Vojna posojila eo vrgla 90 milijard mank. Danes je denarno gospodarstvo v Nemčiji predrugačeno. Kakor je nedavno povedal sam državni podtajnik v nemškem finančnem ministrstvu, upa nemiška vlada, da bo s poviša- j 'GLAS NARODA 4 pošiljamo v staro do || cnovino. Kdor ga Ho- ^ 4 de naročiti za svo je || P sorodnike ali prijate-| I je, to lahko stori. — J Naročnina za s t a r i I \ kraj stane $7. — V ^ j Italijo lista ne poii- § jI jamo. | ninii davki zMaj boljše izhajala kakor v svetovni vojni. Davki, ki so leta 1933 znašali v NemiVji sedem milijard mark ibodo v novem proračunskem letu znašali že 24 milijard. S temi financami računajo, da bo Nemčija lahko kos nalogi, ki si jo je zastavila. . V ENEM MESECU ŠTIRIKRAT DED IN BABICA. V enem samem mesecu sta gospod in gospa Bennettova iz EUhnestowna', N. Y., štirikrat postala ded in babica, ker so vse štiri njune bčere v tem času dobile otroke. Vsaka med hčera je želela, da bi njena mati bila navzoča pri porodu. V prvih treh primerih je zadostovalo potovanje z železnico, pri četrti hčeri, ki živi v San Franciscu, pa je bila rtvar tako nujna, da se je mo-,rala stara gospa Bennettova nrvie v življenju zaupati letalu. Slo je pa vse po sreči. skega kralja in iglo, ki so jo bili izdelali za bolniške po-jnočnice osvojenih topov. V čafcu francotsko-nemfcke vojne leta 1870-71 je bila že poročena, a navzlic svojim dolžnostim kot žena si je spet na~ ^akmila trak Rdečega križa. Takrat je delala v zaledju. Ko je nastala svetovna vojna, ji je bilo že 71 let, pa se je takoj prijavila za samaritanko. Imeli so tolikšno zaupanje vanjo, da so jo brez oklevanja imenovali za voditeljico postame s»traže Rdečega križa na veliki železniški postaji. Sedaj pa so jmorali navzlic njenim zaslugam odkloniti prošnjo, da bi jo kot 96-letno starko spet sprejeli kot s^-tro Rdečega križa. SAMA RIT ANKA V TREH VOJNAH. Nenijški listi poročajo o neki 96-letu i Berlinčanki, ki se je prrjavila za služIjo Rdečega križa. Ko je čitala proglas te organizacije, je poslala njene nemu prijavnemu uradu pismo v katerem pravi, da je sifeer plabotna starka, da je pa po ovojem mnenju še qposobna za lažja pomožna dela. Elizabeta Pippartova, ka-Jkor se imenuje stara gospas je sodelovala že v treh vojnah kot sestra Rdečega križa. Leta 1866 se je kot mlado dekle in kot ena prvih sama rit auk prijavila za slu&o na fronti. Takrat je dobila priznanje pro- VEST GA JE PEKLA TITUSVILLE, Pa., 26. okt. — Tukajšnji poštar je dobil pismo in v njem dolar s pripombo: <— Pred šestimi leti sem vam izmaknil 4a dolar znamk. Tukaj imate dolar. Bil sem pač mlad in vihrav ter se nisem zavedal svojega početja. Oprostite mi. Pismo ni bilo podpisano. TUDI RACE ČUTUO POSLEDICE VOJNE. V središču holandskega pe-rutninarstva, v Ermteleju, so morali zaklati 50,000 mladih rac, ker rejci ne morejo dobiti dovolj knme. Kakor poročajo listi, gre večinoma za male .rejce, ki imajo skupaj kakfš-nih 400,000 rac. Da so morali holandski mali rejci že sedaj zaklati osmi del svojih rac, »srre na račun vojne na morju, ki je ustavila izvoz holandske perutnine. ki je pravkar v*»topilo, ki se je sklanjalo nad njega, da i=prej-?ne mogoče zadnji dih, ni gledal več mene, ampak njo, ki je končno vendar prihitela. Prijel me je za roke, jih dvignil k ustnicam, jecljajoč zbegane nežne besede. Prepričati ga o zmoti v tem trenutku in ga zopet vreči ^ obup. bi se mi zdel zločin. Pustila sem mu svoje roke, ga bodnila in mu budila upanje, zagotavljajoč ga. da bo živel. Sam je menil, da ima v tem trenutku vso življenjsko srečo v rok ali. Bil je pripravljen tudi umreti, ker je ona prišla, ker je tukaj. Mar ni ljubezen večna? Jn to je bilo že v raju, kjer je gledal sebe ž njo, oba združena za večno. Storila sem še več; odgovarjala sem mu nanje. Spomin na mojega zaročenca mi je navdihoval za ubogo delo besede, primerne tej zadnji in ožarjeni prevari. Kmalu bo umrl več kot pomirjen, več kot potolažen. Tn te daj mi je z muko ovil roko. me pritegnil k sobi. nagnil moj obraz k svojemu. Klical je za poljubom svoje zaročenke, za izmeno njunih duš. Niti za hip me ni obšla mi^el. da bi mm odrekla to veselje. Ni mi mosrla priti v silnem zanosu usmiljenja. ljubezni do bližnjega in ik>brote. ki me je navduševala. Tedaj so se najine ustnice adružile. Vrata za menoj .«;o se odprla. Misleč, da je vstopila moja mati, se nisem ganila, ampak dala z roko znamenje, naj molči. Najine ustnice ko se medtem ločile. Ranje-inec je sladko zadnjikrat vzdih-jnll, ohranivši na še bledem obličju smešek otrok, ki sanjajo. Hipoma v istem trenutku, ko sem se povrnila v stvarnost, sem nenadoma začutila, da ni prisotna moja mati, ampak nekdo drug in grenek glas je zaškrtal, se zarogal — še vedno mi doni v ušesih zvok — "Ah, to je lepo! Zelo lepo!" Obrnila sem se. Pred menoj je srtal moj zaročenec, »sovražen, tragičen. Viede umirajočega. Jaz sem krik-nila. nato se je vse zavrtelo okoli mene. Po dolgem živčnem naporu, ki ^em ga mtaralfc vzdržati v teh zadnjih dnevih,, me je o^rabno sumničenie. ki sem ga videla, vriglo na tla. Izgubila sem zavest. . Ko seim spet prišla k zavesti, je moj zaročenec že odšel. Zaman mju je skušala moja mati vse razložiti. Sicer pa ona sama ni vedela, do kakšne stopnje se je povzpela blodnja umirajočega. Dala mi je prav, ko sem ji razložila vse podrobnosti, ki jih je nato pisala mojemu zaročencu in ga vprašala, kaj bi on imel od te okrutnosti, če bi jaz odklonila blago laž, katero sem storila. Da-li je pismo prispelo? Tega ne vem. Mesec dni pozneje sva zvedeli, da je padel. Ta strašna razrešitev je strla moj upor zaradi krivičnega summi-čenja. Vprašala sem se in še sedaj se včasih vprašujem, če j ni mogoče iskal smrti, če ni za-tisrril oči na prekletstvu, toda prihaja mi tudi na misel. do. če je prejel pismto in je razumel če imi je zopet naklonil svojo Ijufbeeen, je umrl mogoče še bolj oibupan, in da "brez dvorno ni bilo naibene droge, ki bi mu pričarala pred oči moje odpu-9cenje ki moj zadnfi pdljub. Gospodična Pragova je zamišljeno umolknila. Precej časa sein spoštljivo molčal a na to vurašal: "Kaj T-a zaročenka mladege častnika?' > nikoli prispela." je odgovorila gospodična Praslova. Razproda"je KNJK Da napravimo prost« za novo zaloga smo zr žali cene teh knjig« t vsakemu jih je mogo« naročiti. Storite to še d nes, ker bo zaloga kma iztekla* L Andrej Hofer (Juna&M vodja Tirol«** Z. Belgrajnki Biser < VitoJ Je Uro 3. Benrfka Vedrirvalka 4. Boj in Zmaga t JiMff SpfliniHi 5. Ruiitni Daniti (KuduU V rabi S Burska VejtAa 7. Cvetke (H. Maja 9. Dedek Je pna\i| (Julij Slnj.šak 11 Dni« Orleanska U. Dve Kliki ( K saver MeSk It Duhovni boj (I^>vrvu<- Skupol 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk {G juro I*iiN4lurlc) 16. Gozdovnlk. 1. zvezek (joidovnik, II. zvezek (H. Maja 17. Hudo Brezdno (Fr. Krjuv« 18. Humoreske, Groteske in Satire (Azov lil Teffl I 19. Korejska Brata, trtira iz misij nov v Koreji (Joser Spllluiui tO. Krvna Oaveta 21. Mesija ,'I>r. Jegltf SS. Mladim Sr?em, pores ti -m mladino (Ksavor MeSkr 24. Maron, krslanski detek z Ub« nona 26. Musolino 28. Oh 50-Letniei dr. Janeza Er. Kreka 29. Pariiki Zlatar 30. Tatria, Povest i i irske junaSk dobe C H. Federer 31. Paberki Iz Roža (Ivan Albreht 32. Popotniki, novele in trtire (MIlan Pugelj) 33. Poiicalee 34. Pravljiee (H. Maj-rl 35. Pravljiee In pripovedke za mir I dino (S. K««utnlk 136. Povesti in Slike (Ksaver Meftko ,37. Ptiee Selivke (Tasore 38. Praški Judek (Josip Voir 40. Praprefanove Zgodbe, Povesti (Anton Stražar) 42. Prst Božji, I. zvezek Prst Božji. II. zvezek (Anton Keller 43. Preganjanje Indijanskih misija na rje v (Joser Splllmau 44. Rdeta in bela vrtnira (Anton Huonder 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. »53. Revolneija na Portugalskem Sisto ■ Šesto (H. Federer Skozi Širno Indijo Spisi Kri&tofa Smlda študent naj bo (S. OTnfgar Strahote vojne Suneški Invalid (S. Kofiutnlk Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef Splllman) 54. Večerna pisma (Marija Kmetova 55. Vrtnar (Tagote 56. Volk Spokornik in druge povest za mladino (Ksarer Meftko 57. Vojnimir ali Poganstvo in kr* (Josip Ogrinec 58. Zadnja Kmefka vojska (Augnst Šenoa) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. KoSutnik 60. Zbrani spial za mladina (Engelbert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski 62. Zgodovinske anekdote ( Dr. Sara bon CS. Zlatokopi (Joser SpiUman 64. Zmaj iz Bosne, povest Iz hosan ske zgo«loTine (S. Ko^utntkk (Vezava nekaterih knjig je od letanja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOS! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 816., WEST 18th STREET HEW YORK