Siev. 116.
V LMiBl, V H, 25. m\i 1915.
Leto XLIII.
s Velja po pošti: =9
Za oelo leto napre]. , K 26 — ■a en meseo „ . . „ 2-20 ta Nemčijo oeloletno . „ za ostalo Inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Za oblo leto naprej . , za en meseo „
V	»pravi prejemu matično
b Sobotna Izdaja:
sa celo leto...... „ 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— • ostalo inozemstvo. „ 12*—
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 13 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zatirale, osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 2 J vin.
Poslano: =
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Eedna letna priloga Vozni red
Bar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol itev. 6/IIL Bokopisl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo le v Kopitarjevi nliol št. B. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Soči.
Morda j'e minilo kakih trideset let, kar je pokojni pesnik Simon Gregorčič zložil pesem »Soči«,
Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozornih globočin Nevihte temne srd ne moti, Krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je legak, Ko hod deklet s planine; In jasna si ko gorski zrak, In gl&sna si kot spev krepak Planinske je mladine, — Krasna si, hči planin! Rad glčdam ti v valove bodre, Valove te zeleno-modre: Temna zelen planinskih trav In vedra višnjevost višav Lepo se v njih je zlila; Na rosah sinjega neba, Na rosah zelenih gora Lepoto to si pila, — Krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobrav, Od doma se mi zdiš poslanka, Nesoča mnog in ljub pozdrav, — Bog sprimi te tu sred planjav!.. i Kako glasno, ljubo šumljaš, Kako čvrsto, krepko skakljaš, Ko sred gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine, Zakaj te živa radost mine? Kaj trudno ležeš in počasi, Zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov,
Zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tečeš tik grobov, Grobov slovenskega domovja? Obojno bol pač tu trpiš!
V	tej boli tožna in počasna, Ogromna solza se mi zdiš, A še kot solza — krasna! Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozornih globočin Nevihte divje srd ne moti! Pa, oh, siroti tebi žuga Vihar grozan, vihar strašan; Prihrumel z gorkega bo juga, Divjal čez plodno bo ravan, Ki tvoja jo napaja struga — Gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok, Kr6g tebe pa svinčena toča, In dež krvav in solz potok,
In blisk in grom, — oh, bitva vr6ča! Tod sekla bridka bodo jekla, In ti mi boš krvava tekla: Kri naša te pojila bo, Sovražna te kalila bo! Takrat se spomni, bistra Soča, Kar gorko ti srce naroča; Kar bode shranjenih voda
V	oblakih tvojega neba,
Kar vode v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas prodrvi vse na d£n, Narasti, vskipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se bregov, Srdita čez branove stopi, Ter tujce, zemlje-lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov!
Za domovino. - Vsi Jugoslovani edini.
Tedaj našo zemljo hočejo raztrgati in vzeti. Ali bi bilo to »odrešenje« za nas: solnčna Goriška ni več naša, nad lepo Vipavsko dolino naj vzide italijanska zvezda, v čudovito Postojno in na kršni Kras prideš v tujo zemljo, sinjo Adrijo s Trstom, naše oči v svet, naša pljuča, upanje naše lepše bodočnosti, naj ukrade sovražnik, celo kršno Istro in biserno Dalmacijo naj odtrga od jugoslovanske domovine in zapre nam in Avstriji vrata v svet? Avstrijo zadaviti, nas razkosati, smrt obema hoče Italijan. S strahom v nemirnem srcu smo lovili glasove o pogajanjih z Italijo. Vedeli smo, da se gre za nas. Vedno bolj določnejše se je slišalo, kaj bi Italija rada; nam pa so hropele prsi svete jeze nad že davno pretehtano, a prelahko najdeno zaveznico in krčili smo svoje pesti: »Lahu niti pedi naše zemlje.«
Pred nekaj dnevi smo zvedeli natančne želje italijanske poželjivosti. Ljudje božji, res se je šlo za nas in našo zemljo. Koliko je naš častitljivi vladar dajal nezvestemu zavezniku. »Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da je treba izkoristiti trenutek, se ni dala potolažiti. In tako se mora izpolniti usoda,« pravi naš cesar svojim narodom. Vladar! Jugoslovansko ljudstvo Ti je hvaležno, da ga nisi razkosal in dal tujcu. Zvestobo za zvestobo Ti daje stoletja zvesto in junaško jugoslovansko ljudstvo, Slovenec in Hrvat, brata od nekdaj za vedno, zmeraj Tvojemu prestolu zvesta. Naše ljudstvo ni vajeno besed; delati zna. Sedaj je prišel naš čas. To je delo za nas. Sam si v svoji mladosti videl slovensko-hrvatski narod na gornje-ital-skih bojiščih. Kustoca, Novara, Mortara! Polja grobov jugoslovanske krvi in slave. Tam doli počivajo naši očetje in proti sinovom se je dvignil isti Lah, Sovražnik tudi danes isti, in mi taki kakor naši očetje. Vprašaj v Galiciji in v Karpatih za svoje od juga in morja. Kamor si jih klical, tja smo jih dali in storili so več kot ljudje. Zdaj kličeš branitelje na jug, pokliči tudi naše hrvatske in slovenske fante in može na jug. Izroči jim brambo svojega prestola, Avstrije in — njihove jugoslovanske domovine, Za to zemljo, sveto in ljubo, v trpljenju in solzah posvečeno, danes tako dragoceno, smo mi rojeni branitelji. Pozdravljen vsak avstrijski in ogrski vojak, ki maršira skozi našo zemljo, naš je vsak,
a radi bi videli, da bi preko te zemlje peli slovenski in hrvatski polki:
»Fantje se zbirajo, v kranjsko deželo, v vojsko marširajo, na Laško gredo.«
Nevarnost, ki Ti grozi od starega sovražnika, je na jugu zedinila ves jugoslovanski narod. Vidimo in vemo samo to: Avstrijska stvar je danes jugoslovanska stvar. Ta zemlja je avstrijska in jugoslovanska. Sovražnik Avstrije ne more biti nam prijatelj, kakor naš sovražnik ni bil, ni in ne bo prijatelj Avstrije. Da je z Italijanom tako, vidi celo Srb zunaj Avstrije, Cel jugoslovanski svet se danes z gromo-vitim vzklikom dviga in vstaja proti laški nesramnosti. Kot signal so zazvenele besede načelnika »Hrvatsko - slovenskega kluba, dr. Korošca, ki je zaklical: »Roke proč od naše zemlje in naše usode!«
In ta klic grmi danes po celi Južni Slaviji, grmi in narašča v hrvaški in slovenski duši, narašča v vihar, ki bo zrnlel z božjo pomočjo vse protivnike in dedne sovrage Habsburga in njemu zvestega slovensko-hrvaškega naroda. Tudi v teh zgodovinskih trenutkih izpričujejo Hrvatje in Slovenci svojo skupnost, ki jo hočejo pod slavnim habsburškim žezlom!
Sedaj se torej rešuje jugoslovansko vprašanje. Prav je imel tisti pred nami, ki je rekel, da se bo reševalo ob velikem svetovnem prevratu. Naj ga reši boj in v tem boju izkušena jugoslovanska zvesta in junaška kri. Cesar in kralj, v6di nas v boj za svojo Avstrijo in našo hrvaško-sloven-sko domovino!
XXX
»Hrvatska«, glavno glasilo stranke prava v Zagrebu dne 21. maja v daljšem članku kliče: »Dolje talijan-ska nevjera!« — V izvajanju pravi: »Talijanski narod znade, da austrij-ska vlada postupa najnežnije, najob-zirnijc s Talijanima u granicama svoje države, da im je vazda išla na ruku rak i na veliku, kako sada vidimo, neoprostivu štetu slovensko-hrvat-skoga pučanstva . , . Pa dobro neka bude ratl«
»Talijanska framasunska družba nameče se prijateljicom Srbije i dok ju tobož želi očuvati od utjecaja politike monarkije, nameče joj je več za skrbnicu i gospodarieu dapače . . .
Kao da Hrvati ne znadu za mle-
tačko (beneško) gospodstvo!--Kad
čitamo zahtjeve, što ili izlažu objestni talijanski političari, krv nam uzavrije u žilama, kao i svakomu Hrvatu, u koga ima čistog hrvatskog narodnog ponosa. Zar da talijanski framasuni go-spodare u hrvatskoj Istri, u slovenskoj Gorici, u hrvatskoj Dalmaciji? Zahtjev Italije ne samo da je neopravdan, nego je uprav bezobrazan, besraman i lupežki.«
XXX
»Agramer Tagblatt« z dne 22. maja:
Razkritje nameranega nesramnega roparskega pohoda Italije proti monarhiji, proti hrvaško-slovenski domovini, je vzbudila, kakor je samoposebi umevno, v celi jugoslovanski javnosti globoko ogorčenje. Zagrebški listi izražajo z ostrimi besedami ogorčenje, ki je je v vseh hrvaških krogih vzbudil ta laški napad, ter so prepričani, da se bodo Hrvatje in Slovenci do z a d n j e k a p 1 j e krvi borili za svoj obstoj v okviru monarhije. O b e n e m izražajo željo, naj se hramba jugoslovanske domovine prepusti jugoslovanskim četam, hrvaškim z b o r o m i n slovenskim polkom, ki bodo laško pohlepnost p o hrvaško-slovenski zemlji zadušili brez prizanašanja s trdo pestjo. Sedaj g r e z a nage p r a. v o , p r a v c a t o d o m o v -je, za-najožjo domovino Hrvatov in Slovencev, za zemljo, ki je čisto h r v a š k o - s 1 o-venska in samo hrvaško-slovenska; to pot pa za naš Trst, našo Istro, našo Kranjsko, Gradiško in Goriško, našo Reko, naše Primorje, našo Dalmacijo, naše otoke, naše morje. Sedaj gre za celo našo bodočnost, za ves naš narod, ki ne sme biti zopet razcepljen in še boli raztrgan. Mi Hrvatje in Slovenci, nič Jugoslovani monarhije, držimo trdno in zvesto skupaj, trdno in zvesto se držimo monarhije. In kar imamo obračunati, nc z monarhijo, marveč z raznimi vladami monarhije, to bomo obračunali po vojski, po zmagi nad Italijo. Prvo je seclaj, da nastopimo proti laški perfidiji, da zadušimo laško lakomnost po lopi naši domovini, da kaznujemo laško nezvestobo. In šele potem, ko bo to delo opravljeno, pride do razgovora in rešitve vse drugo, kar je naša srca te dni stiskalo.
Spominjamo na izrek, ki ga je izgovoril napram nekemu časnikarju nemški maršal Hindenburg, ko je ruske čete prisilil, da so zapustile Vzhodno Prusijo. Dejal je, da mu je pri vodstvu operacij vedno bilo v mislih, da gre za njegovo pravo, pravcato domovino — Hindenburg je namreč doma iz Vzhodne Prusije — in ta misel mu je dajala moč in neomajano zaupanje, da bo zmagal in Ruse pregnal iz svoje domovine. Ljubezen do domovine je torej Hindenburgu po lastnih besedah v boju proti sovražniku dajala mora-lično moč in ga vodila, da je vporabll vse svoje zmožnosti, kar mu je tudi prineslo zmago. In zakaj naj nc bi mi istotako odkritosrčno povedali, kar je Hindenburg tako odkritosrčno rekel? Zakaj naj ne bi hoteli povedati preproste resnice, ki jc tako samoposebi umevna, da se bodo hrvaške in slovenske, jugoslovanske čete, ki so se na vseh dosedanjih bojiščih borile prvovrstno, in ki s c niso v hrabrosti, vztrajnosti, j u -n a š t v u, z eno besedo v vojni sposobnosti dale premagati od nobenega d r u g e g a. n a -r o da monarhije, da s e - b o d o te čete na italijanskem bo-
jišču, kjer sc bo bil boj za njih pravcato domovino, takorekoč same sebe prekosile? Saj jc vendar vsakdo najmočnejši, ko brani svoj dom! Če so bilo hrvaške in slovenske čete v Karpatih, Galiciji, v Bukovini in Besarabiji izredni* in prvovrstni vojaki, postanejo na italijanskem bojišču junaki. Saj bo tu treba braniti lastni dom proti dednemu sovragu Hrvatov in Slovencev, proti dednemu sovragu habsburške monarhije — kakor se je sedaj zopet enkrat pokazal — proti perfidnemu sovražniku, ki je z masko prijatelja in zaveznika na tihem cele mesece prežal, da zaveznik oslabi in cla potem pade nanj, da mu vzame zemljo, do katere nima pravice, na kateri so Italijani v manjšini, da si prilasti zemljo, v kateri ne živi več Lahov, ko po drugih deželah ciganov. Je li kak Hrvat in Slovenec, ki ne bi vzplamtel v očigled temu nesramnemu postopanju Italije, ki steza roke po vsem kakor rumeni Mongol na daljnem vzhodu! Je li en Hrvat ali Slovenec, ki bi v očigled nameravani laški roparski vojski proti naši domovini v svojih žilah ne čutil ognja!
Nc! Jugoslovani monarhije spadajo skupaj, k cesarju in državi, in se ne bodo dali še bolj deliti! Čustva, ki so jirevevala njih srca ob govoricah v teku avstrijsko-laških pogajanj, so izginila. In sedaj sc zbirajo z novim navdušenjem okrog prestola starega cesarja, ki jih ni zapustil in ki jih ne bode zapustil. Hrvatje in Slovenci, Jugoslovani monarhije drže trdno in zvesto skupaj, trdno in zvesto se drže cesarja in države: sedaj še toliko bolj, ko dviga Japonec zapada svojo nezvesto roko proti svojemu preveč zvestemu 32 letnemu zavezniku. Toda Dalmacija, Istra, Gorica, Gradiška in hrvaško Primorje ni Kiaučau, in tudi ne Tripolis: to jc domovina Hrvatov in Slovencev, ki so zvesti svojemu cesarju in ki čutijo moči dovolj v svojih mišicah, da razclrobe roko, ki sc steza pohlepno in clrzno po naši domovini.
X X X
»O 1) z o r« v Zagrebu z dne 21. ma» ja tudi lepo piše ozirajoč sc na pisanje uradnega glasila srbske vlade »Samouprave«, ki je tudi ogorčena nad zahtevami Italije. Nato pravi »Obzor« med drugim: »Ako sc Srbi protivijo temu italijanskemu poseganju, ali more monarhija mirno gledati zloradega zaveznika, ki misli ugrabiti Dalmacijo tako kakor je ugrabil Tripolis in kakor je sedel v Valono? —
Ni Hrvata, ni južnega Slovana, ki ne bi v tem času, ko se Italija pripravlja z oboroženo roko na naš dom, storil obljube, da bo do poslednje kaplje krvi branil Hrvatsko od italijanske invazije! Nismo pozabili Benečanov! —■ Na poljanah Lombardije vajeni smo se boriti in zmagovati. Hrvatski granl« čar j i so pognali strah Talijanom do mozga, a njih sinovi sc bodo borili z istim navdušenjem ko očetje. V bregovih Srbije, šumah Bukovine in Karpatov je prelita hrvatska kri. In če bi bilo mogoče, bi želeli videti hrvatske čete na italijanski meji.
Če sc Italijanom ljubi, priti preko* morja v Dalmacijo, naj ne pozabijo na bitko pri Visu, naj nc pozabijo, da cela Dalmacija vstane na obrambo svojega Hrvatstva. Hrvati bodo z nohtmi in zobmi branili vsako ped svoje zemlje in bodo vrgli Italijana v morje! — Vojska proti Italiji bo naša vojska!«
XXX
»Jutranji list« v Zagrebu, 21 maja piše:
»Brez nadutosti in brez neumnosti ter nemožke oholosti lahko rečemo, da mirne duše in s pripravljeno desnico pričakujemo onega prvega udarca, ki pride z one strani Jadrana. Osobito to velja za Hrvate, ker baš proti nam, proti našim narodnim koristim so na-
perjene v prvi vrsti smešne in neopravičene zahteve vojne stranke v Italiji. Če ima kak narod vzroka, preliti tudi zadnjo kapljo krvi v tej borbi, tedaj imamo lo mi. Koliko je od tega, odkar je po volji Njegovega Veličanstva tucli poslednja hrvaška zemlja združena pod blagim žezlom naše prejasne vladarske hiše? In sedaj se javlja in zopet preži neprijatelj na nas in nas zopet hoče razdružiti, razdreti in si podvreči velik del naših zeinelj. Za sedaj samo rečemo, da bodo Hrvatje tudi zadnjo kapljo svoje krvi prelili, da ohranijo svojemu kralju i svojemu narodu ono, kar je s tolikim trudom, s tolikimi žrtvami združeno. Čc je v Italiji v resnici zmanjkalo zvestobe, če oni ljudje, ki so nam še včeraj stiskali roko prijateljstva, danes to roko dvigajo nad nas, če oni, ki so 32 let celemu svetu dopovedovali, da trdno stoje ob naši strani, mislijo, da ne nasprotuje poštenju naroda, sedaj udariti na nas, misleč, da smo slabi in zmozgani; — potem je resnica vse ono, kar je toliko
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Začetek bojev na italijanski meji.
Dunaj, 24. maja. Pri nastopu vojnega stanja so se na posameznih točkah ob tirolski meji. pričeli manjši boji. Na primorskem obmejnem ozemlju se je pri obmejnem kraju Strassoldo pokazala italijanska konjenica. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml.
URADNO POROČILO POVELJSTVA NAŠE MORNARICE. Uspešen nastop naše mornarice in pomorskih letal.
Dunaj, 24. maja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Naša mornarica je v noči, ki je sledila vojni napovedi, od 23. na 24. majnika pod vzela akcijo proti italijanskemu vzhodnemu obrežju med Benetkami in Barletto in je na številnih točkah vojaško važne objekte uspešno obstreljevala.
Naša pomorska letala so istočasno metala bombe na lopo zrakoplovov v Chiaralle kakor tudi na vojaške naprave v Jakinu (Ancona) in na arse-nal v Benetkah in so povzročila vidno škodo in požare.
Mornariško poveljstvo.
XXX
Pooblastila vrhovnemu poveljniku jugo-zapadne brambne sile.
Dunaj, 23, maja. (Kor. urad,j »Wiener Zeitung« priobčuje naslednjo cesarsko odredbo z dne 23. maja 1915, tičočo se prenosa oblasti politične uprave:
Temeljem § 14. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141, ukazujem kakor sledi:
Vrhovnemu poveljniku za vojne operacije proti Italiji določenega dela oborožene sile se dovoljuje, da v pokneženi grofiji Tirolski, deželi Vorarlberški, vojvo-dinah Solnograški, Štajerski, Koroški in Kranjski, pokneženi grofiji Goriški in Gra-diščanski, mejni grofiji Istri ter v neposredno državnem mestu Trstu z okolico izdaja v varstvo vojaških koristi v območju politične uprave in v uradnem delokrogu, ki pripada političnim deželnim šefom, odredbe, daje povelja in ukrene potrebno, da se oni, ki jih te odredbe in povelja vežejo, prisilijo, da jih izpolnjujejo.
Vrhovni poveljnik ima, ako se posluži te pravice, odredbe, ki jih je ukrenil, nemudoma naznaniti političnemu deželnemu načelniku.
Politični deželni načelniki, njim podrejene politične in policijske oblasti kakor tudi občinska predstojništva so obvezani, da take odredbe in povelja vrhovnega poveljnika natančno izpolnjujejo in izvršujejo.
Cesarska naredba stopi v veljavo z dnevom razglasa.
Izvršba je poverjena celokupnemu ministrstvu.
Dunaj, dne 23. maja 1915.
Franc	Jožei 1. r.
Stiirgkh 1. r.	Heinold 1. r.
Hochenburger 1. r.	Hussarek 1. r.
Forster 1. r.	Schuster I. r.
Trnka 1. r.	Engel 1. r. Zenker 1. r.
Morawski 1. r.
Italijanski tiskopisi prepovedani.
Razglasila sv. stolice izvzeta.
Dunaj, 23. maja (K. u.) Današnja posebna izdaja uradne »Wioner Zei-fung« priobčuje med drugim naredbo notranjega in pravosodnega ministrstva, v sporazumu s finančnim in trgovinskim. z dne 23. maja 1910., s katero
naših mučenikov govorilo o Lahih, o njihovi zvestobi in besedi. A poteni bomo mi precl celim svetom podali dokaz, da ni še zmanjkalo zvestobe in poštenja, posebno na tej strani Jadrana, a ista roka, ki so jo Lahi toliko časa s hlinjenim prijateljstvom stiskali, bo dokazala, da je zvestoba močnejša od nezvestobe, da jc še narod na svetu, ki ni vrgel sramote pod noge, ampak ki rajši umrje nego umira.«
XXX
»Naše Jedinstvo« v Splitu IS. maja na,i prvo ostro obsoja Rusijo, ker je izdajsko prodala južne Slovane. »Slovanska načela'1 Katoličani smo in zato Rusija z nami kramari! — Dalmatinski Hrvati pa prelivajo kri za svojega zakonitega kralja, avstrijskega cesarja in za svojo stvar! V tej vojski
služijo svoji stvari!«--»Vrije i ciči
duh hrvatski u svakomu rodoljubu i hoče k svome cilju! Veselo, clomorot-ci!« —
se prepovedujejo v Italiji izhajajoči periodični tiskopisi in se ukazuje revizija od tamkaj prihajajočih neperiodičnih tiskovin.
Dunaj, 23. maja. (K. u.) Naredba notranjega in pravosodnega ministrstva v sporazumu s finančnim trgovinskim ministrstvom z dne 23. maja 1915 tičoča se prepovedi v Italiji izhajajočih tiskovin se nadalje glasi:
Neperiodične iz inozemstva dohajajoče tiskovine so podvržene policijski reviziji, preden sc izroče strankam, ki so opravičene, da jih prevzemajo. Revizijo pošiljatev, ki dospo na Nižje Avstrijsko, Češko, Moravsko, Štajersko, Kranjsko, Primorsko in v Bukovino, imajo oskrbeti policijska ravnateljstva na Dunaju, ozirom v Pragi, Brnu, Gradcu, Ljubljani, Trslu in Črnovicah, revizjjo pošiljatev, ki so namenjene za Galicijo, pa policijsko ravnateljstvo v Krakovu. Kar se tiče v druge dežele vpeljanih pošiljatev, pripada ta revizija predsedstvu politične deželne oblasti. Nasproti razglasilom sv. stolice se gornje določbe ne uporabijo.
XXX
Občinski svet v Godci razpuščen.
Trst, 23. maja. (K. u.) Vsled odredbe c. kr. namestnika v Trstu se je občinski svet v Gorici razpustil. Začasno opravljanje zadev občinske uprave se je poverilo namestništvenemu tajniku Ernestu grofu Dandini de Sylva, ki je svoje mesto že nastopil.
Tržaški mestni svet razpuščen.
Dunaj, 23. maja. (K. u.) V neuradnem delu današnje posebne izdaje lista »Wiener Zeitung« se sledeče objavlja: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo občinski svet nepo-srednjedržavnega mesta Trsta razpustiti ter na podlagi § 121., odstavek 3., ustave tega mesta z dne 15. aprila 1850 izdati naredbo, ki se danes objavi v deželnem zakoniku za Primorje, s katero se, spremenivši nekatere določbe te ustave, ukazuje, da ima namestnik za začasno opravljanje poslov občinske uprave potrebno ukreniti.
Iz Pulja.
»Polaer Tagblatt« z dne 22. maja priobčuje uradni razglas: C. kr. okrajno glavarstvo bo vse ukrenilo, da preskrbi tiste prebivalce mesta, to je znotraj žičnih ovir, ki so upravičeni ostati v Pulju, do danes zvečer z legitimacijami. Legitimacije dobe le tiste osebe, ki imajo živil za 6 mesecev in ki so se do 18. maja priglasile pri glavarstvu. Bolnike, ki niso zmožni za prevoz, je treba oddati deželni bolnišnici, ki je v rokah vojaštva. Pristaniško poveljstvo si pridržuje, da vsem v Pulju ostalim osebam, tudi tistim, ki imajo preskrbo, nakaže dela, ki so v korist trdnjavi. Od nedelje zjutraj naprej bodo iz Pulja odstranili vse osebe, ki nimajo legitimacije. Brez vsakega pomena je, da bi se kdo zaprl v stanovanje. V Pulju, dne 22. maja. C. kr. okrajno glavarstvo.
Patriotične demonstracije v Trstu,
Trst, 23. maja. (Kor, urad.) Glas o vojni napovedi Italije, ki se je raznesel v Trstu v popoldanskih urah, je povzročil v mestu največje razburjenje. Po cestah in trgih se je zbrala velika množica, ki jc živo razpravljala o dogodku. Obenem s poročilom o vojni napovedi se je s posebno izdajo uradnega lista in uradnimi razglasi naznanilo, da je občinski svet mesta Trst razpuščen in da ie oskrbovanje poslov mestne občinske uprave poverjeno cesarskemu komisarju. Kmalu nato sc jc
zbrala velika množica, ki je imela namen pred italijanskim generalnim konzulatom prirediti protiitalijanske demonstracije. Varnostna straža, ki je nemudoma prihitela, je preprečila, da bi se ta namera uresničila, nakar se je množica v dolgem sprevodu podala na Veliki trg, kjer je prišlo pred namestveništveno palačo do viharnih patrijotičnih demonstracij. Namestnik baron pl. Fries-Skene je prišel na balkon ter je zaklical trikratni »Živio« Nj. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu, ki se mu je mnogoštevilna množica navdušeno pridružila. Državna poslopja so okrašena z zastavami. Tudi v večernih urah vlada povsod živahno gibanje. Mize pred kavarnami so gosto zasedene in povsod tvorijo današnji dogodki izključni pogovor. Palri-jotični nastopi se ponavljajo v najrazličnejših delih mesta in postajajo vedno živahnejši.
Beg pred »osvoboditelji«.
»Miinehcner N. N.« prinašajo iz Trsta 22. maja: Odkar je mesto stopilo v središče odločitve, se je čudno izpre-menilo. Italijanske simpatije so izginile. Med ljudstvom, tudi Italijani, vlada brezmejna ogorčenost nad vojnimi hujskači.
V	prvem vojnem ozemlju se je začel pravcati beg pred »osvoboditelji«. Iz Trsta je bežalo 70.000 ljudi v notranjost države. Državna uprava je poskr-bela za dobre barake. Vendar pa obili vlaki z begunci vzbujajo usmiljenje. Neprestano se dogajajo izbruhi sovraštva proti povzročiteljem. Čemu vse to? Kaj hoče Italija?, vprašujejo in vprašujejo jokajoče žene.
V	Trstu so bile v nedeljo velike demonstracije, ki jih je, kakor se govori, povzročilo ogorčenje vsled zahrbtnega postopanja italijanskih državnikov. Pri teh demonstracijah je bila poškodovana tuja lastnina. Pri palači »Piccolo« stoje baje samo stene, demolirana je »Lega Nazionale«, gledališče Verdi, kavarna »Chiozza«, kavarna »Specchio«, več italijanskih trgovin in hiš. Na raznih krajih so ljudje zažigali. Velik požar je baje pri Sv. Sabi. Pri takih demonstracijah se mora vedno vprašali, kakor pravi latinski rek: l£omu koristijo? Ni izključeno, da za takimi demonstracijami stoje sovražniki naše države. Sicer je ljudsko ogorčenje umljivo, vendar tak nastop lahko izrabljajo sovražniki naše države,
Maniiestacije v Pragi.
Praga, 24. maja, (Kor. urad.) Ko se je zvedelo za italijansko napoved vojske, so se pričele patrijotične manifestacije. Velikanska množica ljudi je šla med petjem patrijotičnih pesmi po cestah pred Ra-deckijev spomenik, namestništvo in zborno poveljstvo, kjer so peli cesarsko pesem in pa »Die Wacht am Rhein«,
Patrijotične demonstracije na Dunaju.
Dunaj, 23. maja. (Kor. urad.) Patrijo-tični nastopi, ki so se vršili oba predidoča dneva povodom groženj bivše zaveznice Italije, proti Avstro-Ogrski, so danes zvečer dosegli svoj višek. Ko so proti 9. uri zvečer posebne izdaje listov objavile italijansko vojno napoved in manifest Njegovega Veličanstva cesarja Njegovim narodom, so se po celem mestu zbrale spontane skupine, ki so prepevajoč patrijotične pesmi in kličoč »Živio!« cesarju, monarhiji, zaveznikom, armadi in mornarici, korakale po mestu; pred vojnim ministrstvom kakor tudi pred spomeniki junakov so se vršili patrijotiejni nagovori, ki so dali povod navdušenim izjavam. Kjer je prebivalstvo zagledalo častnike ali vojake, jih je pozdravljalo s frenetičnimi »Živio!« Globoko ogorčenje, ki se je polastilo prebivalstva spričo zahrbtnega postopanja Italije, si je dalo duška v klicih: Dol z izdajalci! Dol z Italijo! Ljudska množica je povsod ohranila dostojanstvo. Bilo ni nobenih izgredov,
Dunajčani korektni nasproti Italijanom iz kraljestva.
Dunaj, 23. maja. (Kor, urad.) Korespondenca Wilhelm poroča: Dunajsko prebivalstvo se je doslej nasproti vsem pripadnikom sovražnih držav strogo korektno obnašalo in se zlasti do današnjega dne ni pripetil niti en slučaj izgredov proti podanikom italijanskega kraljestva. Zato je tudi sedaj po vojni napovedi z gotovostjo pričakovati, da bo dunajsko prebivalstvo to korektno zadržanje tudi nasproti Italijanom iz kraljestva, ki so ostali na Dunaju, ohranilo in ne bo dalo policijski oblasti nobenega povoda, da bi morala nastopiti ali ukreniti kake posebne odredbe,
X X X
Železniški promet na jug omejen.
Obratni inšpektorat južne železnice nam javlja: Na progah Nabrežlna-Krmin in Trst-Nabrežina je ustavljen celokupni promet. Vlaki vozijo začasno do in. od Nabrežine. — Ker se za progo južno od Št. Petra na Krasu v najbližjem času uvede legitimacijska dolžnost, se smejo izdajati vozni listki le do Št. Petra na Krasu. Dalje je ustavljen celokupni promet na progi Ljubljana g. k.
-Bubnjarci in postranskih progah. Na progi Ljubljana g. k. -Jesenice vozijo poštni in aprovizacijski vlaki brez legi« timacljske dolžnosti. Ravno tako so začeli voziti poštni in aprovizacijski vlaki na progi Zagreb-Zidani most. — Vozni red vlakov, ki odhajajo in prihajajo v Ljubljano g. k., je pribit na postaji.
Omejitev osebnega prometa na ogrskih državnih železnicah.
Budimpešta, 23. maja. Osebni promet na ogrskih državnih železnicah sei bodoče dni omeji.
XXX Kdaj se je izročila vojna napoved?
Dunaj, 23. maja, (Kor. ur.) Posebna izdaja lista »Wiener Zeitung« priobčuje v, svojem uradnem delu nadalje tudi sledeče;
»Dunaj, 23. maja. Kraljevski italijanski veleposlanik se je danes ob pol štirih oglasil pri ministru cesarske in kraljevske hiše in zunanjih stvari ter izročil vojno na-povedbo Italije.«
Italija je pričakovala, da Avstro-Ogr-ska napove vojno.
RJrn, 22. maja. (Kor. ur.) »Messa-ggero« piše: Ker očividno niti Avstro« Ogrska niti Nemčija nočeta napovedati vojne, bo to storila Italija. Ultimatum da ni potreben. Italija da bo enostavno Avstro-Ogrski napovedala vojno ter jo takoj pričela, ker se ni ugodilo njenim zahtevam glede kompenzacij, temelje-nih na členu VII. trozvezne pogodbe, ki se je dne 4. maja proglasila za nično. Po razdoru z Avstro-Ogrska bosta Nemčija^ in Turčija nadvomno napovedali vojno.
Italija je že 11. februarja grozila z od« povedjo irozveze.
Dunaj, 22. maja. Napovedana avstrijska rdeča knjiga bo odkrila še marsikatero zanimivost. Tako je Italija že pred 4. majem grozila z odpovedjo trozveze. 11. februarja je namreč Italija poslala na Dunaj noto, v kateri jc izjavila, da bi morala novo ofenzivo proti Srbiji, ki se je imela takrat ravnokar začeti, smatrati za prelom pogodbe. Avstrija je v svojem stremljenju, da ohrani z Italijo prijateljsko razmerje, šla tako daleč, da je r o s opustila nameravano ofenzivo proti Srbiji. Zelo značilno za italijansko pojmovanje zavezniške zvestobe.
V zbornici ni bilo pravega navdušenja za vojsko.
Rim, 22. maja. V predvčerajšnji zbornični seji jc manjkalo skoraj 90 poslancev, med njimi Giolitti, ki dobiva neprestano grozilna pisma v Cavour, kamor sc je umaknil. Tudi več drugih poslancev ni prišlo k seji, ker so se ustrašili groženj. O pravem navdušenju v zbornici ni bilo niti govora. Angleški poslanik z d'Annunziem in z nekaterimi francoskimi poslanci se je zelo prizadeval, da bi navdušil poslance. Tudi v mestu je bilo prebivalstvo pobito. Demonstracija po seji je bila umetno vprizorjena. Socialisti strožje smeri vztrajajo v opoziciji proti vojski. Poslanec Cabalari dementira poročilo, da namerava vstopiti v armado, ker da je zvest pristaš socialistične stranke in se ne udeležuje vojske.
Italija bi bila brez vojne osamljena.
Kodanj, 23. maja, (Kor. urad.) »Poli-tiken« piše v članku o Italiji: Kar se je zadnje dni zgodilo, jc nujna posledica politike, ki jo je Italija zasledovala od začetka vojne. Italija bi se bila po tej politiki sama izolirala. Če bi bila Avstro-Ogrska Italiji ponudila tudi izpolnitev vseh njenih zahtev, bi bila Italija, da izbegne sporazumljenju, morala staviti še večje zahteve. Italija je sedaj zapadla krvavemu demonu svetovne vojne. Priložnost, da se odda prvi strel in potegne veliko, lepo deželo v svetovno katastrofo, bo lahko najti, Napovedba vojne je napram temu samo prazna formalnost.
Italijanski kralj sankcioniral vojne poobla« stitve. — Pepina Garibaldija tudi v Italiji ne marajo.
Milan, 22. maja. (Kor. urad.) »Corriere della Sera« poroča iz Rima, da je kralj danes zjutraj sankcioniral zakonski načrt, s katerim se vladi podelijo vojna pooblastila, Takoj nato da so se pričeli posvetovati ministri. — Pepino Garibaldi, voditelj italijanskih prostovoljcev v Argonih, je ob podpiranju nekoliko poslancev obnovil svojo prošnjo, ki jo je bila doslej vojaška uprava odklanjala, da bi smel zbirati in voditi prostovoljne čete,
Sonnino še poziva italijanske diplomatske zastopnike v Rim.
Rim, 22. maja, (Kor. urad.) »Messag-gero« poroča: Sonnino je vnovič pozval več diplomatskih zastopnikov Italije v inozemstvu, da pridejo v Rim. Tittoni je prispel danes; Imperiali, Bolatti in vojvoda Avarna se pričakujejo.
Demonstracije po seji italijanske zbornice.
Berlin. »Berliner Tagblatt« poroča iz Lugana 22. maja: Po seji zbornice so bili povsod poulični izprevodi, Nosili so zasta-
Prui boji z Lahi. - Uspešen nastop naše mornarice. - Hostriiski letalci obstreljevali ml laških krajev.
meravani preustrojitvi kabineta je več liberalnih poslancev nastopilo za splošno
vojaško dolžnost.
Katastrofa dveh vojaških železniških vlakov.
London, 23. maja. Iz Karbisle se poroča: Dva z vojaki popolnoma natlačena vlaka sta pri Karbisle trčila skupaj. Ubitih je bilo 20 vojakov, ranjenih pa 300.
Ko] se godi na logu
BOLGARIJA SE POGAJA S TURČIJO.
Kodanj, 23. maja. Bolgarija in Turčija se pogajata z ozirom na nov vojni položaj. Pogajanja vodi Rifaat paša.
KNEZ TROBECKOJ V SOFIJI.
Berlin, 24. maja. Iz Haaga brzojav-Ijajo: »Daily Mail« poroča iz Sofije: Ruski poslanik v Belgradu, knez Tru-beckoj, je došel sem s posebnim naročilom ruske vlade.
BOLGARSKI ČETAŠI ZOPET UPADLI V MACEDONIJO.
Solun, 22. maja. Listi poročajo, da Je dne 12 .t. m. skušala neka skupina bolgarskih četašev pri Velešu udreti na srbsko ozemlje, vendar so jo mejne straže prepodile v Bolgarijo. Vsled tega so poslali iz Skoplja čez Gjevgjeli oddelek vojaštva na srbsko-bolgarsko mejo. Tudi oddelka, ki stražita predora pri Štipu in Kočanih, so ojačili.
VOJNI MATERIJAL ZA SRBIJO.
Solun, 23. maja. Med vojnim mate-Ifijalom, ki so ga poslali zadnje tedne čez Solun v Srbijo, se nahaja več oklepnih avtomobilov.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Miinchener Neueste Nachricht.« poročajo rusko uradno sporočilo:
Ko so čete, ki jih je 20. maja ob Črnem morju izkrcalo naše brodovje, zlomile odpor sovražnika, so razdrle obrežje in kolodvore v Eregli in okolici.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 22. maja. (Kor. ur.) Agence Telegrapliique Milli poroča: Glavni stan objavlja naslednji komunike: Včeraj ni bilo na dardanelski fronti razen neznatnega obojestranskega in-fanterijskega in artiljerijskega ognja nobene druge akcije. Dve angleški oklopnici sta obstreljevali naše pehotne postojanke na evropski in azijski obali. Eno izmed obeli oklopnic sta zadeli dve granati iz naših obrežnih baterij, nakar je zbežala najprej v zaliv Morto, pozneje se je pa sploh umaknila iz Dardanel. — Z ostalih front ni ničesar poročati.
Carigrad, 23. maja. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti je včeraj napadel sovražnik z vsemi svojimi silami pod varstvom svojih baterij. Kljub znatnim ojačenjem, katere je sovražnik dobil, so naši vojaki popolnoma odbili napad sovražnika, ki se je le s težavo mogel držati na obrežju. Sovražnik je pustil na bojišču več kot 2000 mrtvih. Zaplenili smo eno strojno puško. Med bojem je padlo v morje neko od našega ognja poškodovano sovražno letalo. Boj je trajal devet ur. Mi smo imeli le 420 ranjencev in 43 mrtvih.
Naše obrežne baterije ob Dardane-lah so zadale sovražnim baterijam pri Seddil-Bahru, ki so se udeležile bojev, težko škodo. Neka naša anatolska baterija jc štirikrat zadela oklopnico tipa »Majestic«, ki je morala zapustiti vhod v morsko ožino. Oklopnico tipa »Ven-geance« sta zadela dva strela.
Topničarko »Peluki Deria«, ki je Pila že 25 let v službi, je danes zjutraj potopil sovražni podmorski čoln. Do zadnjega trenutka je topničarka obstreljevala podmorski čoln. O usodi zadnjega ni ničesar znanega. Posadka topničarke je bila rešena izvzemši dveh mož, ki sta bila ubita.
Na ostalih bojiščih ni nič posebnega.
KOLIKO ČET SE JE IZKRCALO.
Carigrad, 24. maja. Po zanesljivih Informacijah se je število na Dardane-lah izkrcanih angleško-francoslflUi čet, katere so v začetku cenili na 60.000, polagoma zvišalo na 90.000 mož. Sedaj se je pa vsled izgub na padlih, ranjenih, bolnih in ujetnikih znižalo na 40.000 mož, ki so še vedno koncentrirani pri Seddil-Bahru in Ari Burnu.
VODJA OBRAMBE DARDANEL.
Iz Carigrada poročajo, da vocli obrambo Dardanel bivši nemški admiral pl. Usedom paša.
ANGLEŠKI GENERAL PRI DARDA-NELAH PADEL.
Budimpešta, 24. maja. Iz Rotterda-ma brzojavljajo »Az Estu«: Poveljnik avstralskih čet, ki se vojskujejo pri Dardanelah, general Bridges, je bii ranjen in jc umrl v bolnišnici.
Dnevne novice.
Cenjeni zunanji naročniki naj
te dni nekoliko potrpe, ako sc jim časopis ne bo redno dostavljal. Poštna uprava odpošilja pošto, v kolikor so jej na razpolago vlaki, a ne more prevzeti za redno odpošiljanjc nobene obveznosti. Po preteku par dni bo zopet zavladal prejšnji red. Štiri dni nam ni mogoče odposlati nobenega časopisa s pošto.
Nova vojska nas ne sme zadrževati, da ne bi do 31, maja pokupili vseh srečk »Slovenske Straže«. Naša dolžnost, priskočiti na pomoč delu »Slovenske Straže«, se je s tem le še pomnožila. Zato te dni vsi po srečke »Slovenske Straže«!
—	Deželni odbor goriški se je preselil na Dunaj, in sicer deželni glavar, dr. Piausig in dr. Flego ter nekaj uradnikov. Del deželnih uradov je ostal še v Gorici. Tako poročajo tržaški listi.
—	Smrtna kosa. Iz Stare Loke nam poročajo: Dne 23. majnika je umrl č. g. Franc Šolar, duhovnik v pok. Pokojnik je bil posvečen 1. 1864. Pogreb je bil dne 24. maja ob 5, uri popoldne. Priporoča se duhovnim sobratom v molitev. N, v m, p.! — Umrl je c. kr, asistent pri davkariji v Sežani g. Danilo Čebula r. — Umrl je na Reki pomorski kapitan Rudolf Deškovič,
— Opasno je obolel na Šinkovem tur-nu č. gospod Jan. Tavčar, župnik v pokoju. Priporoča se v molitev sobratom in znancem.
—	Iredentovec dezerter. Poveljnik črnovojniške obmejne straže v Krminu črnovojniški nadporočnik notar Seculin, hud krminski Italijanaš, je ušel v torek popoldne čez mejo v Italijo. Vojaška oblast je takoj poskrbela, da ne bo mogel škodovati.
—	Umrl je v Trstu Benedikt B a -s i 1 i o , ravnatelj mestne zastavljalnice. Svojčas je bil spisal knjigo o zastavljalnicah.
—	Šolski pouk na vseh tržaških šolah se bo po naredili c. kr. namestnika nadaljeval do navadnega konca šolskega leta in se morda raztegne tudi čez počitnice. Tudi obrtno-nadaljeval-ne in podobne šole bi naj zopet pričele s poukom. To bi bilo le v interesu mladine, ki je sedaj večinoma prepuščena sama sebi, ker očetov ni, da bi jo nadzorovali.
—	Tramvajski promet v Trstu
omejen. Ker je odsotnih mnogo tramvajskih uslužbencev, se je tramvajski promet moral omejiti ter vozi tramvaj samo od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
—	Mesto c. kr. notarja v Korminu je razpisano.
—	Učiteljišče v Gradiški so dne 21. t. m. zatvorili.
—	Za begunce z juga je zelo dobro preskrbljeno na Štajerskem. Begunci iz Pulja so plačali v Celju za 1 guljaž 1 K 60 vin., v Mariboru za 1 liter mleka 1 K 50 vin, Koliko denarja potrebuje družina 12 ljudi na dan?
Državni, poslanec GlockI, ki je bil aretiran, je zopet izpuščen na povelje štacijskega poveljstva. Ovaden jc bil v Pragi od neke privatne osebe. Izroči se baje garnizijskemu sodišču v Plznu.
—	Stoletnica šmarniške pobožnosti. V hrupu svetovne vojske se obhaja letos stoletnica, odkar je papež Pij VII., ko se je vrnil iz francoskega ujetništva, obdaroval šmarniško pobožnost z odpustki in jo tako priporočil celemu svetu. To se je zgodilo dne 21. marca 1915. Letos, ob stoletnici, pa je bilo dano papežu Benediktu XV., da je pridejal tej pobožnosti novih odpustkov in pa molitev za mir. Da pa se je majniška pobožnost po zasebnih hišah obhajala že mnogo preje, priča zgodovina. Tako n, pr. je kapucin Lovrenc iz Tniiffise iz leta 1692, izdal knjižico o maj-niški pobožnosti. V Italiji so obhajali to pobožnost že leta 1713. Pred sto leti pa se je razširila po vsem svetu in ljudstvu zelo priljubila.
—	Cerkvenik ponesrečil. Iz Bele Krajine se nam poroča: Na Vinici se je 15. maja ponesrečil farni mežnar. Padel je v stolpu ocl ure na dolenji obok; ko so ga našli, je bil že mrtev.
—	V Struževem pri Kranju, kjer se je napravilo novo strelišče, so imeli c. kr, prostovoljni strelci zadnjo nedeljo svojo prvo vajo. Navzoči so bili tudi gg.: okrajni glavar Schitnik, podpredsednik državnega zbora vitez Pogačnik ter kranjski in loški župan.
—	Išče sobo na deželi, ako mogoče, na boljši kmetiji, kjer so otroci in je gospodar v vojni, vzgojiteljica, ki želi biti gospodinji v pomoč pri vzgoji. Blagohotne ponudbe naj se pošiljajo našemu uredništvu.
Grozno železniška nesreča u Angležem.
London, 23. maja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Železniška nesreča v Carlislu je bila med najhujšimi, ki so se kdaj pripetile na Angleškem, Ravno sc jc nameravalo
spraviti neki lokalni vlak na stranski tir, kar je pridrdral vojaški vlak s 490 častniki m moštvom. Vlaka sta trčila z vso silo. Vojaški vlak je bil stisnjen. Nato je za-vozil v ponesrečeni vlak še ekspresni vlak London—Glasgovv, nakar so začeli švigati plameni kvišku. Nesreča se je pripetila ob sedmih zjutraj. Prizori, ki so se tu odigravali, so bili grozni. Nesreča se je povečala še s tem, da so med vojaki, ki so umirali v plamenih, eksplodirale patrone. Ko se je ogenj razširjal, je bila nevarnost, da bi se razleteli tudi zaboji s strelivom, ki so jih vozili v zadnjem delu vlaka. Doslej so spravili 73 mrličev na dan.
London, 23. maja. (Kor. urad.) Reuter poroča: Kolikor je dosedaj znano, je pri železniški nesreči izgubilo življenje 50 oseb, Boje se pa, da se bo to število še povečalo.
LjuDljonske novice.
lj Po napovedi vojske z Italijo so z
javnih poslopij zavihrale cesarske zastave. Z deželnega dvorca poleg cesarske vihra tudi naša trobojnica,
lj Dopisnica zmagovalca pri Limanovi in Tarnovu Nj. ces. Visokosti nadvojvoda Jožefa Ferdinanda nam je te dni prišla v roke. Dopisnico je nadvojvoda pisal tukajšnjemu uglednemu meščanu g. lekarnarju in posestniku M a y e r j u. Dopisnica kaže, da nadvojvoda ni pozabil Ljubljančanov, med katerimi je pred leti služboval kot polkovnik. Njeg. ces. Visokost piše na dopisnici: »Srčna hvala za Vaše ljube, dobre čestitke k mojim zmagam in k Najvišjemu odlikovanju. Bog daj, da gre v tem tempu naprej. Sem vedno zdrav in uživam sedaj že tri tedne najlepše vreme. Mnogo dobrih pozdravov tudi Vašim sestram. Pozdravlja vedno Vaš zvesti nadvojvoda Jožef Ferdinand.«
lj Zaprte šole. Učiteljišče, realka in obe slovenski gimnaziji so končali šolsko leto. V učiteljišču se je nastanilo ravnateljstvo državne železnice, v realki pa poštno ravnateljstvo.
lj Opozarjamo na današnji nov in bogat spored »Kino Centrala« v dež. gledališču. Spored obsega osem novih točk!
lj Obratni inšpektorat južne železnice
je začasno premeščen v Ljubljano.
lj Podaljšanje črnovejne dolžnosti in čmovojno pregledovanje. Po črno-vojni noveli z dne 1. maja 1915 se podaljša črnovojna dolžnost od 18. clo 50. leta. S 1. majem so potemtakem stopili v črnovojno dolžnost rojstni letniki 1897 in 1865 clo 1872, in sicer vsi oni, ki so bili vojaki in oni, ki niso bili vojaki, pa so bili do 42. leta podvrženi črno-vojni dolžnosti. Vsi ti črnovojniki pridejo k črnovojnemu pregledovanju, ki se vrši za mesto Ljubljano od 2. junija do 6. junija t. 1. V tej dobi pridejo k pregledovanju tudi črnovojniki rojstnih letnikov 1878—1890, 1892, 1893, 1894, nc pa v dobi od 12. do 15. junija, kakor je bilo razglašeno. Razvrstitev se pozneje objavi. Zglasitve za letnike 1897, 1865—1872 ni, pač pa je v interesu posameznikov, da se do 1. junija zgiase v mestnem vojaškem uradu v »Mostnem clomu«.
lj Črnovojniki z zastarelimi namemb-nicami morajo takoj k svojim četam! Ker
so se prigodili slučaji, da nekateri črnovojniki vsled tega niso odšli v vojaško službovanje, ker imajo namembnice z opazko: »Čakati na vpoklicanje v kraju bivališča« (Einberufung im Domizile abvvarten), se dotični opozarjajo, cla se te namembnice kot zastarele niso odvzele in da imajo brez odloga takoj odriniti v vojaško službovanje k svojim četam.
lj Prve ranjence z italijanskega bojišča so pripeljali včeraj v Ljubljano. Danes je naznanjen večji transport ranjencev iz Tržiča (Monfalcone),
lj Dva zrakoplovca.' Včeraj ob devetih dopoldne sta prileteli nad Ljubljano dve veliki štorklji, ki sta dostojanstveno plavajoči nad Vodnikovim trgom motrili in občudovali birmski trg. Otroci so hitro opazili nenavadna gosta ter jeli kričati: »Aeroplan, aeroplan!« Številno občinstvo se je zvedavo oziralo kvišku ter potola-ženo konstatiralo, da sta mirna plovca, ki sta se počasi odpravila dalje proti Gorenjski, čisto nedolžna gosta bele Ljubljane,
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Ive« pec, zidarjeva vdova-hiralka, 82 let. — Panteleon Rebryk, topničar 6. trdnjav-sko-topniškega bataljona. — Marijana Keber, mestna uboga, 80 let. — Helena Čolnar, delavka v tobačni tovarni v p., 83 let. — Fran Mirtič, sin skladiščnega delavca, 3 mesece in pol. — Alojzija Dobravec, rejenka, 8 mesecev. — Matija Kunčič, čevljar, 67 let. — Neža Ivu-kovič, vdova tržnega stražnika, 37 let.
lj Umrl je v deželni bolnici g. Anton Bučar, trgovec in posestnik na Vrhniki.
lj Iz ruskega ujetništva se je oglasil gosp. Stanko V e 1 k a v r h , poročnik 27. pešpolka, Svojim staršem piše, da je zdrav in da se nahaja v Kazalinsku v Turkestanu.
lj Izkaznice za vojno prodajalno. Stranke, ki so se svoj čas vpisale v vojno prodajalno in ki ne dobijo do vštetega petka, 28. t. m, svoje izkaznice na dom, naj se oglasijo osebno na magistratu v posvetovalnici, Novih priglasitev se ne sprejema več,
lj Prva grba (jurček) na trgu. V soboto je bila na trgu prva letošnja goba. Prodana je bila za 40 vin. Imajo ljudje
še denar!
lj Frve kumare na trgu. V soboto so bile na trgu prve letošnje kumare. Prodane so bile po 1 K. — Tedaj vedno več novine. češnje, grah, krompir, kumare in gobe.
— Iz ruskega ujetništva je pisal Novo« meščan Gustav Vidic.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ker se časih čuje o razžaljenju naša deželne belo - modro - rdeče zastave, prosimo, da se nam vsak tak slučaj s pričam? naznani. Prepričani smo, da bo kranjski deželni odbor v vsakem slučaju dobil prava pota, da dobi zadoščenje naši zastavi, ki je vedno zvesto in slavno vihrala v čast Avstrije, Taka mirna pot je najboljšo in — najuspešnejša.
1115
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, cla je naša ljubljena hčerka, gospodična
po kratki mučni bolezni dne 24. t.
m. ob i/27. uri zvečer v 21. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice sc vrši v sredo dne 26. t. m, ob 4. uri popoldne iz biše žalosti na pokopališče v Trbovljah.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Trbovlje, dne 25. maja 1915.
Franc in Marija Sušnik, starši. — Franc in Fride Sušnik, brata. — Mici ln Kristina Sušnik, sestri.
' v,-
m
Josip BoliL slikar, naznanja tužnim srcem v imenu svoje soproge in hčerko vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je njegova iskreno ljubljena mati, tašča in teta, gospa
atarina
v !1 v
danes ob 6. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne ranjice bo v sredo, dne 26. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Konjušna ulica št. 1, na pokopališče k sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek dno 27. maja ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika.
V Ljubljani, dne 25. maja 1915.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Novi preipisi vojaškim duhovnikom.
Listu »Reichspost« piše u.iegov sotrudnik iz Vatikana: Kardinal državni tajnik Gasparri je pisal kardinalu van Rossumu: Sveti oče je, da zopet dokaže svojo očetovsko ljubezen za uboge vojake v vojski, v svoji dobroti potrdil,
1.	da imajo vsi vojni duhovniki in tudi duhovniki, ki se morajo bojevati, pravico, podeljevati ob smrtni uri (ar-ticulum mortis) apostolski blagoslov s popolnim odpustkom,
2.	da ta apostolski blagoslov, če se ponovi formula samo enkrat, velja obenem tudi za vse vojake na bojišču,
3.	da sme ta formula biti kolikor mogoče kratka.
V poznejši razlagi je sveti oče določil, da je tozadevna formula glasi: »Benedicat vos omnipoiens Deus, Pater et Filius et Spiritus Sanctus.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimnn
Stopite okolu svojih prijateljev in znancev, nagovorite jih, naj vam dajo kromco za loterijo »Slovenske Straže", zapišite si njihova imena, potem pa po poštni nakaznici takoj vsaj za 10 srečk skupno pošljite denar na pisarno »Slovenske Straže" v Ljubljani, nakar dobite po pošti srečke, katere razdelite med one, ki so jih naročili. Tam pa, kjer prodajajo prodajalne in trafike srečke, jih ondi kupite! Žrebanje je že 31. maja!
e^I;
2JZZ3C
3EZZZ2C
Kupi se Kuhn, Kunstgeschi-c h t e lepo ohranjen izvod, broširan ali vezan (celotno delo) po zmerni ceni. Ponudbe na »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani.
Pregled avstrijsko italijanskih bojišč nudi v prvi vrsti slovenski zemljevid Evrope, ki je izšel v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Zemljevid nudi vsa evropska bojišča pa tudi celo Italijo in popoln pregled Jadranskega morja, ki utegne biti pozorišče velikih pomorskih bojev. Zemljevid upošteva tudi kraje onstran Sredozemskega morja Tunis itcl, v katerih je Italija vojaško zaposlena. Zemljevid nudi seveda tudi točen pregled Dardanel, Bospora in Črnega morja z okolico v Evropi in Mali Aziji. Dobrodošel bo torej za vse potrebe, ker nudi enoten pregled vseh krajev, ki so prišli in utegnejo priti za časa evropske vojske v poštev. Cena 2 kroni 40 vin. je zelo nizka. Na platno nalepljen in zložljiv v žepno obliko velja ta zemljevid 6 K, s palicami na steno pa 6 K 50 vin.
Od danes do četrtka 27. maja
Kino Central
v deželnem gledališču
izredno bogat spored:
1. V snegu in ledu. Naravni posnetek. — 2. Vojno tedensko poročilo. Messirov teden. — 3. Obstreljevanje in požar v Sebastopolu. Aktueino iz rusko-turške vojne. — 4. Vešče sreče. Pretresljiva drama. Samo zveCer. — 5. Palčki. Komično. — Tovariši iz miadih let. Senzacijska drama v 2 delih. — 3X2 = 8. Komično. — Najnovejša uradna poročila z bojišč. (Samo pri zadnji večerni predstavi.)
Predstave ob 4. uri popoldne, ob 1/26-1 7- i® V2®. ur* zvečer.
1	: r	11	-II-			ZILU:	—
							
Iščem spretnega
1107
za dostavljanje ra-znega blaga po mestu, kateremu so znane ulice in tvrdke. Služba se nastopi takoj. Povpraša se pri tvrdki
R. RANZINGER, spedicijska pisarna, Ljubljana.
kupuje po najvišji ceni
V. ČRNILEC, Naklo pri Kranju, Gor.
• PORODNIŠNICA. J LTJUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 41 a?zca«:Fffl™'DR FR. DERGANC1
ŽELODČNA TINKTURA
\lekarnarja PICCOLhja
v Ljubljani
ta ciprtjtteV-M.
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 uinargeo.
Naročila po povzetji.
Kožarska tovarna v lepem kraju na Hrvaškem išče izučene
str o
za takojšen nastop in proti dobri plači. Stroški potovanja se povrnejo. Takojšnje ponudbe na naslov: Tvornica koža, Jakil, Karlovac, Hrvatsko.	1114
Zahvala.
Za tako obilne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom smrti mojega nepozabnega iskrenoljubljenega sina gospoda
Josipa Foklukar
posestnika in solastnika tiskarne in litografije
kakor tudi za krasne poklonjene vence ter za mnogoštevilno spremstvo izrekam tem potem svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem preč. duhovščini, gospodu županu Ivanu Tavčarju z gospo soprogo, si. društvu lastnikov tiskarn, si. gasilnemu društvu Vič za častno spremstvo in poklonjene vence.
Sv. maše zadušnice v stolni cerkvi v Ljubljani, v župni cerkvi na Viču in na Dobrovi se bodo v istih cerkvah oznanile.
Ljubljana dne 22. majnika 1915.
volno
vsake vrste, oprano in neoprano,
kupim po najvišji cenil
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam.
I. Grobelnik,
mestni trg št. 22.
lillililililililll
Imam na prodaj:
2 vola, 2 navadni
dobri molznici,
1	telico,
2	kravi špecfaliteta
gotovo največji na Kranjskem. Najrajši prodam vse skupaj nekoliko cenejši, vendar tudi posamezne prodaje ne izključujem. A. Kajfež, Kočevje. 1113
Blagajničarka in prodajalka
mešane stroke iščeta službe. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Tinrete 1100.«
Naprodaj imam lepo, težko, še mlado cikaš: o
z en teden starim teletom. Cena po dO' govoru. Naslov: Ignacij Muri, Jezersko, Koroško.	1098
Solnčno zdravilišče
Bled, Kranlsko, fizič. diet. zdravljenje z lučjo in solnčnimi kopelji, krasna lega, izvrstni zdravilni uspehi. Ma] -oktober. ProBpckti zastonj. 724 (4)
Kupim dobro vhranjeno
.Stiskalnico 1112" na in-
seratni oddelek „Slovenca".
Ponudbe pod 1112
Proda se
s trgovino in gostilno na deželi, prometa 100.000 kron. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod štev. 1099.
za težko vprego, ker odveč, se proda. Poizvedbe na Sv. Petra cesti št. 69.
eč Koscev
sprejme od 31. maja dalje gosp. Ivan Ogrin na Laverci. — Plača po do-1116	govoru.
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-30. Edina zaloga
Br. Howakovič
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
Ljubljana« 2631
iiiiiMininiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiuiLuiii
Kongresni trg it. 6
Naznanjam cenj. damam tu in na deželi
preselitev modnega salona na Kongresni trg štev. 6,
ter se tem potom najvdaneje priporočam za nadaljno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
IVANA SCHILLER.
Delniška glavnioa 8,000.000 K.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Rozer. fondi okroglo ',000.000 K.
PosEovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije.
Žrebanje e. in 10. Junija 1.1. cena:
>/i srečka . K 40 '/« srečke 1/2 srečke . „ 20 «/, srečke
K 10
,, 5

Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema kot član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo
5'A7o vojnega avstrijskega posojila iz leta 1915. po orlglaalalh pgoJSh.
HMF- Subskripcija se vrši do 29. maja t. 1.	1058
vammmKomKKrssM