ra PRIMORSKI SLOVENSKEGA TRŽAŠKO OZEMLJE IMELI SMO PRAV, KO SMO TRDILI, DA JE MIR ODVISEN OD MOSKVE. ZADNJE POTEZE SOVJETSKE VLADE SE BOLJ POTRJUJEJO PREPRIČANJE, DA JE BILA DOSEDANJA SOVJETSKA POLITIKA NAPAČNA, IN DA BI BIL MIR ZAGOTOVLJEN, CE BI SOVJETSKA VLADA TO ZA TRDNO ŽELELA. GLASILO OSVOBODILNE 84 (2394) Poštnina plačana gotovini TRST, sreda 8. aprila 1953 Spedizione in abbon. post. 1. gr. Cena 20 lir poteh pogumni v pnNminuomu jjle upanje, da pride do sporazuma Vor*Ci in severni Korejci pristali na načelo prosto-jne repatriacije In so v glavnem sprejeli načrt OZN jom, v. Dr. Jože Vilfan glavni tajnik predsednika republike te- vllevši tLihanilenih ujetnikov’ njeni ai- u l mso ra- «a ne bn k’’ P°d P°g°5em- ^‘riiran Z , od njih re' Kitajski r„ SV°Ji V0lii’ tttdsta,m-, severnokorejski »fostovnr S° spreieli nažel° »lnih repatriaciie vseh Dana- ..ranjenik ujetnikov. •skaikr1*11 razS°vori) ki so bili 5F£n ^ekinjeni' 50 tra- ‘ skupno 36 minut. 10 P0trTe^StVU £e urad" 7°#m dosegiH S° V Pan Mun kiacii; j bo8°vor o repa- CredvLVvfeVetih toekah. Načrt *> tam? med dru§™, da bo ■ prižl° v enem iarr,eni=i; padplsa dogovora, in 118 dan »j ° 500 ujetnikov 5redla,', mi.ral Daniel je tudi Ustanovii’ na^ na obeb straneh ta zvezo odbore častnikov 0e pnri’> i na' Pr°učijo uprav- S^‘aSn0Sti' in severni »U1K1 SO rsKl TTrV.11: bo60-'“‘« so Obljubili, Po Ep„Predl0£l Proučili. !tsac'ie 07^ j® voditeli de-'tiavii, da admiral Daniel ae mu zdi stališče ^_*em trenutku zelo izjav, ki so jih delegati na današnjih sejah podali, so javili sledeče podrobnosti: Admiral Daniel je izjavil: «Vaše sobotne opazke tolmačim v smislu, da boste vi repatriirali neposredno preko Pan Mun Joma ne samo hudo bolne in ranjene ujetnike, kakor določa člen 109 ženevske konvencije, pač pa tudi tiste bolne in ranjene, ki se normalno lahko pošljejo v nevtralne države, kakor določa drugi paragraf omenjenega člena. Poveljstvo OZN pristane na to tolmačenje, če se sprejme načelo, da se ne sme noben u-jetnik repatriirati v nasprotju z določbami tretjega paragrafa člena 109. Ta člen določa namreč, da ni mogoče repatriirati nobenega bolnega ali ranjenega ujetnika v času sovražnosti proti njegovi volji Voditelj severne delegacije general Lee Sang Co je izjavil, med drugim: Glede tretjega paragrafa člena 109, ki ste ga omenili, želim poudariti, da ta določba ne sme biti pretveza, da se prepreči repatriacija bolnih in ranjenih ujetnikov ki si res želijo repratria-cije v času sovražnosti. Kakor sem že rekel včeraj in sedaj ponavljam, smo z naše strani vedno pripravljeni takoj in neposredno repatriirati vse bolne in ranjene vojne ujetnike, ki imajo na podlagi člena 109 pravico biti repatriirani neposredno ali pa biti sprejeti v kako nevtralno državo. Z naše strani želimo sporočiti, da si pridržujemo pravico zahtevati, naj se sprejmejo v kako nevtralno državo tisti vojni u-jetniki v vaših rokah, ki ne bodo neposredno repatriirani. Želel bi tudi, da bi takoj razpravljali o specifičnih ukrepih glede bolnih in ranjenih ujetnikov, ki Sta jih obe strani pripravljeni repatriirati neposredno«. Po sestanku je admiral Daniel izjavil, da so se severni obvezali, da bodo v enem ali dveh dneh sporočili število u-jetnikov, ki jih nameravajo vrniti. Načelnik tiskovnega urada v Beli hiši je o pogajanjih v Panmunjomu izjavil, da je današnji sporazum "spodbujajoč«, dodal je, da Eisenhower in ameriška vlada pozornn sledita pogajanjem v Panmunjomu. Predsednik Eisenhower je danes na nekem zborovanju «United defence Fund» (Zbira- Hammarskjoeld potrjen ^Jglavnega tajnika OZN °dbc novi tajnik OZN odpotoval v New York 0r nadaljuje razpravljanje o obtožbah V/"\ ?uPšeit,- o, ' — Glavna lje odklanjajo ratifikacijo že-rUa je danes odo- nevskega protokola o prepo- ''arskjop, °v&nje Daga Ham- vedi bakteriološkega orožja«. Politični bakteriološki vojni nje prispevkov za pomoč ameriškim vojakom) izjavil: «Tudi če bi dosegli mir na Koreji, bi morale naše čete in čete naših zaveznikov ostati še za nekaj časa na tamkajšnjem področju«. Joeiij- fainit 1 novega glav- k/Ptejn 1 27jN- skIep je Su j . 57 glasovi proti Glas , 6rdm vzdržanim. 1 »u. je bilo tajno. No- ta b0j( rpes|a3n*k’ k* b° Prevzel je . . Predstavnik Višin- ,, il> da bo njegova SVo, v Petek, bo ostal SovJ,?1 mestu pet let. Sfei » K* DrpHcto„«;i. \T\Si Heac' • iVtSa tnbliL celoti podprla no. vala i a in z njim sodega °dal 3e> da Sovjetska Hit t "Upa' da se bo novi taj-, a‘ Po načelih listine vatj p()da se ne bo dal vpli-' V!Meu„ ,n°benem zunanjem . HatoVanju»-.. dose^e Nižinski izjavil, da 'letak tain* Trygve I.ie '»esto pi ae dalje zavzemal vAmeritvnega tajnika«, m Pohvalil de,e2at Lodge pa j sti kn Trygve Liea, Zbaši- so se Združeni naro-1,9 Šoro--Pred začetkom, vojne *tavnii. ^p.^ndi britanski pred. v9t>l st ,a<5v/yn Jebb je po-T' lade, ki ga je zavzel teislr k° kriza. so nato indijska de. Pandit ter pred. -''Pinov ?ndoneziie- Turčije, je nastopila H' tn Peruja, ki so vsi **f*zili^i,.^,el° Trygve Liea in ?' n°vega tajnika. Tu- V inSatl Poljske, CSR, Ukra. e’0rusije so pozdravil’ ^dVT> ^r?Qi d.elegata, ki se je zadovoljstvo nad ime- se pripomi- delp«^k8re. za guatemalske- H9j0> glasovanja tZr>0 kgR^-’ ki ie Prišel Pre' Ssia,.! ?1' Proti imenovanju HlaSov j0f.lda P" je verjet, api Hoi klta]ski nacionali-Ko tele^t. *SščInalzvedel- da je glavna lija^?.Vanie Potrdila njegovo ie Hammarskjoeld me 3e gl A ^esa ^anes izbrala za a>-nika, mi ne ostane irevZam’ ne§0 da nemudoma ,a!taio 'S nove "aloge, ki me v y otoval bom jutri v I Deten. °rk in verjetno bom .1 hil0 prisagel. Domišljavo j.. m°ie strani, če bi se « sta dll.!1 0 svojem novem .^osfgp ler ne pridem bolj 1 Se na ,° v st>k z vprašanji, 0 mesto nanašajo. 9tavljaj Vprašanja, ki i. -jaio " “J**, ki se po- N- Mn 02;N' 50 znana Možnosti, [»>ik im« j'"’ ki 3lh Biavni ifil rešiti,’- Prispeva k nji->, o kat S° Qdvisne °d oko-katerih je težko imeti 1 ten vi, so odvisne od oko- upravno odgo-pomena ne vari vendar GUVni 2 katere Polit-1,11' pol'tične naloge«. odboru se je vaeriški razPravljanje o Vranov! Uciji’ ki zahte‘ 'tie i)e i,- nte preiskovalne ške! "Porahr3^ razišče obtož-% or04- ]aniu bakteriolo- i ■ °Vi-t Zja- deleSat Zorin je ^DA^tUeii115 more glasovati ik n 116 že]°’ ’-ker se zdi, da Učiti u iskreno do kra-0 tožbe in še da- Zorin je nato kritiziral sklep odbora, da se ne povabijo predstavniki pekinške in severnokorejske vlade. Grški in perujski delegat sta pozvala Zorina, naj nudi dokaze o miroljubnih namenih, s tem da umakne obtožbe, ali pa naj sprejme imenovanje preiskovalne komisije. S tem bi odstranil eno največjih ovir, ki se postavljajo pri naporih za pomirjenje. Indonezijski delegat Palar je izrazil željo, naj bi se izvedla popolnoma nepristranska preiskava in je predlagal, naj Kitajci in Severni Korejci sporočijo, katere države bi morale po njihovem biti v tej komisiji. Pozneje je grški delegat, kateremu je sledil belgijski delegat, omenil nedavni primer sovjetskih zdravnikov in je postavil domnevo, da je podobna avantura, ki je doletela omenjene zdravnike, privedla do aizpovedi« dveh ameriških častnikov, ki naj bi kot ujetnika severnih potrdila obtožbe o bakteriološki vojni. Grški delegat je zahteval, naj ta dva častnika zasliši nevtralna komisija. Kanadski delegat je izjavil, da ne verjame, da bi Sovjeti' tako vztrajno zavračali vsako preiskavo, če bi bilo kaj resnice v njihovih obtožbah. Nato je odbor odložil svoje delo. Sklenjeno je tudi bilo da bodo razpravljali 0 burmanski pritožbi proti kitajskim nacionalistom takoj potem, ko bo zaključeno razpravljanje o poljskem predlogu o ukrepih za utrditev miru in prijateljstva med narodi. Sovjetski delegat Višinski je danes pred začetkom dela giav-ne skupščine izjavil, da ne b’ predložil skupščini načrta sovjetske resolucije o razorožitvi, ko bo ta razpravljala o re soluciji, sprejeti v političnem odboru. Sovjetska delegaciia bo predlagala samo dve spremembi k sprejeti resoluciji v zahodnih krogih pa izjavljajo da niso pripravljeni sprejeti sovjetskih predlogov. 2ato predvideva, da sovjetski btok ne bo glasoval za zahodno re solucijo o razorožitvi prino niti je treba, da se ta revolt cija ne nanaša na konkretne ukrepe za razorožitev jn nadzorstvo nad atomsko 23 gijo pač pa samo pripor"^' naj b, komisija za razorožitev nadaljevala svoje delo. potrebo širše moralne budnosti glede človeških pravic v svetu. Pričakujejo, da bo Lordova o tem podala posebno izjavo v sredo. Na današnji seji Kumlsije’ So izbrali odbornike in zavrnili ponovni sovjetski predlog, naj bi kitajskega nacionalističnega zastopnika zamepjal pekinški. 11 držav je glasovalo proti temu predlogu, štiri pa za predlog. Jugoslavija se je vzdržala. Lordova je objavila Dulle-sovo pismo, v katerem ta priporoča. naj komisija uporablja nove načine za širjenje zavesti o človečanskih pravicah po vsem svetu. Za novega predsednika komisije je bil izvoljen Egipčan, prof. Mahmud Azmi Adenauerjevi razgovori v Washingtonu WASHINGTON, 7. — Kanc-ler Adenauer je prišel danes zjutraj z letalom v Washing-ton. Na letališču so ga sprejeli podpredsednik Nixon, zunanji minister Foster Dulles. ravnatelj MSA Stassen in drugi funkcionarji državnega departmaja. Okrog poldne je Adenauerja sprejel v Beli hiši predsednik Eisenhower. Razgovoru so pri. sostvovali tudi glavni člani a-meriške vlade in trajal je tri četrt ure. Po tem razgovoru je sledil drugi razgovor med Eisenhowerjem, Adenauerjem, Dullesom, in Hallsteinom. Ameriška in nemška dele. gacija sta se ponovno sestali popoldne v državnem departmaju in sta nadaljevali razgo. vore. Po razgovoru z Eisenhower-jem je Adenauer izjavil: «Ime. li smo prijazen razgovor. Prepričan sem, da se bomo pri prihodnjih razgovorih z Dullesom sporazumeli ne samo o glavnih potezah, pač pa tudi o podrobnostih«. Nemško-ameriški razgovori bodo trajali tri dni in se bodo nanašali na številna gospodar, ska, politična in vojaška vpra. šanja, zlasti pa bodo govorili o Posarju, o evropski obramb, ni skupnosti in o odnosih s kominformističnim svetom v luči sedanje moskovske mirov-ne ofenzive. Popoldne se je Adenauer razgovarjal s Fosterjem Dullesom. Po razgovoru so izdali poročilo, ki pravi da sta obe delegaciji proučili celoten položaj, ki je nastal po Stalinovi smrti. Poročilo dodaja, da se Adenauer popolnoma strinja s tem vprašanjem. Z druge strani so dobro obveščeni krogi mnenja, da se oba politika strinjata o tem, da zadnja ’ sovjetska ofenziva ne pomeni nobene temeljne spreme/nbe v sovjetski politiki in da morajo zahodne države zaradi tega nadaljevati z obrambnimi napori. KAR DEHEVO MNENJE O SOVJETSKI LAŽ JE IN ZLOČIN kar so morali kominformisli verovali Če je nova sovjetska politika zgolj manever, bo kmalu razkrinkana - Napadi in obrekovanja Jugoslavije so oslabili napadalce in obrekovalce - Danes je FLRJ lahko še bolj ponosna na svojo zmago nad sovjetskim hegemonizmom BEOGRAD. 7. — Vilfan, dosedanji vanski poslanik v bil imenovan j za Dr. Jože jugoslo-Indiji, je glavnega tajnika predsednika republike. Dr. Vilfan je bil rojen leta 1908 v Trstu. Študije je dovršil na juridični fakulteti v Ljubljani. Do vojne je bil advokat v Kranju. Od leta 1941 je sodeloval v narodnoosvobodilni borbi . Po vojni je bil vse do februarja 1946 na položaju zveznega javnega tožilca. Od tega časa je zavzemal razne diplomatske funkcije. Dr. Jože Vilfan je nosilec številnih odlikovanj. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Na ■ velikem zborovanju v vojaškem podjetju «Rdeča zastava» v Kragujevcu je pred 5.000 delavci in meščani govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, delegat delavcev tega podjetja na šestem kongresu KPJ V svojem govoru, ki je bil predvsem posvečen gospodarskim problemom, je Edvard Kardelj govoril tudi o zunanjepolitičnem položaju v zvezi s spremembami, ki so nastale v politiki Sovjetske zveze in na zunanjepolitičnem področju po Stalinovi smrti. Med drugim je poudaril da spremembe v politiki sovjetske vlade po Stalinovi smrti kažejo voljo moskovske vlade po spremembi Stalinove politike. Vse te spremembe kažejo, da je Jugoslavija imela prav,ko je trdila, daje mir odvisen od Moskve. Ze samo ne kaj manj pomembnih potez sovjetske vlade je še bolj utrdilo v svetu prepričanje, da je bila dosedanja politika na- pačna. Zato lahko danes še z večjim prepričanjem kot prej rečemo, da bi bil mir zagotovljen, če bi sovjetska vlada to za trdno želela. Po mnenju Edvarda Kardelja ne smemo podcenjevati teh sprememb v sovjetski politiki, če so se sovjetski voditelji za trdno odločili za mir. Tedaj je potrebno storiti vse, da pride do sporazuma in do demokratičnega miru. Ce pa so vse to samo manevri, bodo kmalu razkrinkani. Hote ali nehote, novi sovjetski režim obtožuje celokupno Stalinovo notranjo in zunanjo politiko in razk;rinku-je kot laž in zločin ono, v kar so leta in leta morali verjeti milijoni ljudi pod vplivom Kominforma. ((V luči teh dogodkov, je poudaril Edvard Kardelj, je danes Jugoslavija lahko še bolj ponosna na svojo zmago nad sovjetskim hegemonizmom. Danes, pet let po resoluciji In-formbiroja, stoji Jugoslavija trdno kot en človek na socia lističnih pozicijah. Tisti, ki so izdajali protijugoslovanske re. solucije preživljajo hudo no- V ITALIJI VOLILNA SE ZAČENJA KAMPANJA V notranjem ministrstvu volilna delavnost strank imenovanih senatorjev • (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Danes opolnoči, ko je pot.'-,, *■ eu začasno predložitev volilnih znakov v notranjem ministrstvu, je na-rastlo število deponiranih znakov na 74. Ta predložitev nv obvezna; z njo stranke in volilne skupine pravzaprav samo nekako ((patentirajo« svoje znake in se zavarujejo, da jih ne bi kasneje kdo poskušal o-goljufati s podobnimi ali skoraj enakimi znaki. Uradna predložitev volilnih znakov mora biti izvršena obenem s predložitvijo kandidatnih list do 23. aprila. Število predloženih znakov — 74 — je sicer precejšnje, je bilo predloženih 74 volilnih znakov - Pred-- Gneča na kandidatnih listah in razočarani upi Skupen nastop KPI in PSI pri volitvah v senat? Tudi Ignatjev odstavljen Bivši minister za državno varnostjo bil razrešen dolžnosti člana sekretariata CK KP ZSSR - Uradno priznanje »Pravde meče še bolj čudno luč na vse procese v kominformov-skih deželah-Ogorčen boi za oblast v Kremlju?-»Pravda" ne pozna več »stalinske ustave" Zasedanje komisije ozn zl.-1t“f-anskeil Palice devetega zasedanja °tvontvi OZN za človeške konusije ameriška zast»» • pravice je B- Lord, izjaviia j°a’. °swald nji minister Dul) 3e zuna‘ naslovljenem v Pismu; “<*njo, j MOSKVA, 7. — Bivšega sovjetskega ministra za državno varnost Semjona Demsovi-ča Ignatjeva so razrešili njegove dolžrtosti sekretarja CK KP ZSSR. V sekretariat so ga izvolili prejšnji mesec med reorganizacijo sovjetskega državnega m partijskega vodstva po Stalinovi smrti. Nekoliko poprej je bil Ignatjev še član takratnega najvisjega organa KP ZSSR, prezidija, ki je bil P° Stalinovi smrti prav tako odpravljen poročilo o odstavitvi Ignatjeva, Sa je včera3 "Pravda« napadla zaradi ((politične slepote in lahkovernosti« v zvezi z afero ((zdravnikov morilcev«, Je bll° Izdano po plenarni seji centralnega komiteja, , . Včerajšnji uvodni članek «Pravde». k' je napadal Ignatjeva in naznanil aretacijo njegovega pomočnika in načelni-ka preiskovalne službe Rju. mina, so objavili danes tudi ostali sovjetski listi, med nji_ mi moskovska «Izvestja». ((pravda« Pa je danes objavila še en uvodni članek, ki ponovno napada «zločinske pustolovce tipa Rjumin, ki so se vtihotapili v organe državne varnosti m si kar na lepem izmišljevali obtožbe«. Da_ našnji uvodnik ((Pravde« *a_ daljuje z vrs o baz o prijateljstvu med narodi, 0 enakopravnost. vseh narodnosti in ras itd- vIstl *emi Posveča .(Pravda« se ne članek, ki pra_ vi med drugim, da se bo Kp ZSSR ((neusmiljeno borila proti vsem burz°azno-nacio- nalističnim m kozmopolit- skim tenvennCmm>H ’n proti .vsem poskusom da se oslabi prijateljstvo med narodi«. Današnji svetovni tisk spet obširno komentira najnovejši razvoj • "travniške afere>) zlasti na dejstvo, da govori včerajšnji članek v «Pravdi» samo o «sovjetski ustavi« in uiti enkrat o astalinski ustavi«, kot se je glasil doslej obi-eajni izraz. «Daily Telegraph« Pa pravi, da je članek v "Pravdi« ’ uradno priznanje dejstva, da sta imeli zatrjevana zarota zdravnikov in sledeča propagandistična kampanja antisemitski značaj. List dodaja, da je po vsem tem nujno, da se zdijo prejšnja Priznanja na procesih za železno zaveso skrajno sumljiva. Razni znaki vedno bolj u. trjujejo v svetovnem javnem mnenju prepričanje, da se v Kremlju odigrava zagrizen boj za oblast. V mnogih krog.h so. dijo, da so dogodki po Stalino. vi smrti predvsem porazi u. radnega Stalinovega naslednj. ka Malenkova Sodijo, da je imelo "razkritje« zdravniške «zarote» ^ prosti nov val terorizma po vzorcu velikih čistk v tridesetih ]e-tih v tej novi čistki naj bi vsj mogoči itdl^v. Tmr0^ po' stali neskod J Tudi ukini- p°l«bf ^ekns£ bi>a d”. ločena Jz'“em XIX. kongraS“ bolj' kaže Lbr'’kpt Stalinovega pila zdaj_ položaj naslednika in ga r.erj ev stal i Politblro j a, Vendar,je StaUn umrl, poudaril I Londonski ((Times« opozarja Prestolo--ctvu enakovrednih^1”13 nadf°fS- članov po1",b.P3ar*- den^lTS6 črt" i^0 žetek^i Malen. kovS’ 8a v grlo ’ da J’m teče.V° politbiroja 'asilili ob- n0V1 kolegija «prvih Ustan0‘ vitev k“J a Prv,h podpred_ kov ki seal Oblast prea ' ‘"atno o-meJul® , ds®dnika vla. de. tajnik CR31 Hruščev frV; verjetno sp^ ZSSR’ ka »liv Georgija 7/ zmanjša- '°IzPl lan^-kova. zdravnikov „ aretiranih razlagajo v glavnem kot uspeh Berje, v katerem je svet še pred dvema mesecema videl bodočega grešnega kozla za «prekasno odkritje« zarote. Sicer pa trdi. jo, da uživa Berja v ZSSR do-ločeno popularnost, ker se je z njegovim nastopom v vod. stvu služb državne varnosti končalo razdobje velikih čistk tridesetih let. Prav tako ugibajo, kakšno vlogo imajo pri zadnjih dogodkih v ZSSR vrhovi voja. škega vodstva. Vsekakor je za okrepitev vpliva generalitete značilno imenovanje maršala Zukova za pomočnika vojnega ministra Zukov, najuspešnejši sovjetski vojskovodja iz druge svetovne vojne, je bil v zadnjem času Stalinove vlade odrinjen nekam v provinco. vendar je nižje od števila znakov, s katerimi so razne stran, ke in skupine tekmovale no volitvah 18. ap,rila 1948. Takrat je bilo predloženih vsega sku. paj 99 volilnih znakov. Po vsej Italiji so danes žu. pani poskrbeli za lepljenje proglasov o razpisu volitev; ta proglas mora biti po zakonu objavljen dva meseca pred vo. litvami. Stranke so medtem začele z mrzlično predvolilno delavnostjo, zlasti ker jim razpust senata narekuje precejšnje spremembe v kandidatnih listah za poslansko zbornico, ki so bile v glavnem že pripravljene. Številni imenovani senatorji, ki nimajo upanja, da bi si priborili eno izmed 237 mest v senatu, bodo morali biti zdaj vključeni v kandidatne liste ža poslansko zbornico, kjer je sedežev 590. Poleg tega imajo kandidati večinskih strank zaradi določil novega volilnega zakona še več upanja, da pridejo v parlament. Danes so se sestala vodstva številnih strank, med njimi PRI, PLI, PSDI in PSI. Na sestanku izvršnega odbora republikanske stranke so sklenili v petek sklicati skupno sejo odbora, obeh dosedanjih parlamentarnih skupin in pokrajinskih tajnikov. Podoben sestanek bodo imeli liberalci Že jutri. Na današnji seji vodstva PSDI sta sodelovala tudi predsednika obeh parlamentarnih skupin. Na tej seji so sklenili preložiti sejo glavnega odbora, ki bi morala biti 14. in 15. aprila, na čas po volitvah. Uradna razlaga za to preložitev sc «nove in neodložljive organizacijske naloge, ki izhajajo iz razpusta senata«. Čeprav utegne biti v tem tudi zrnce resnice, kajti social- ni demokrati so med tistimi, ki jih razpust senata najbolj prizadeva Ičeprav obljubljajo demokristjani na primer Romiti ponovno izvolitev v senat), prevladuje vendar v političnih krogih mnenje, da se vodstvo zaradi svoje zadnje politike ne čuti tako zelo trdno. Nenni pa je Sklical kar ves centralni komite. y svojem po. ročilu je med drugim dejal, da se vprašanje povezave list PSI in KPI na volitvah v poslansko zbornico sploh ne postavlja, Mnogo bolj previden pa je bil glede nastopa pri volitvah v senat; govoril je o ((vprašanju prilagoditve volilnemu sistemu, ki velja za senat«. Tako ni Nenni nikakor zanikal govoric o skupnih kan. didaturah PSI IN KPI v senatnih volitvah. Mnogi socialisti so do tega zelo skeptični, saj so na primer lanske in letošnje upravne volitve pokaza. le, da število poslancev, ki jih je njihova stranka izvlekla 'iz skupne liste ((ljudskega bloka« leta 1948, nikakor ne odgovarja dejanskemu razmerju sil med obema strankama in da se je KPI takrat mastno okoristila s socialističnimi glasovi. A. P. Neuraden sestanek Dulles-Tarchiani WASHINGTON, 7. — Ameri. ški zunanji minister Dulles in italijanski veleposlanik v Wa-shingtonu Tarchiani sta se danes neuradno srečala na sprejemu, ki ga je italijansko vele. poslaništvo priredilo ob odho. du Clare Booth Luce v Italijo. Tarchiani je ob tej priložnosti prvič videl Dullesa po svojem povratku iz Rima, kjer se je udeležil veleposlaniške konference. : . /v-. - tranjo krizo. Dogodilo se je to, kar smo prerokovali: na- padi in obrekovanja Jugoslavije. so oslabila napadalce in obrekovalce. Mi imamo danes pred seboj jasno socialistično perspektivo — je poudaril Kardelj — in prepričani smo, da gremo po pravilni poti na kateri uživamo podporo celokupnega ljudstva v naši dr-žavi». Nato je E. Kardelj qbrav-r.aval nadaljnji razvoj novega gospodarskega sistema, ki bo še bolj utrdil delavsko upravljanje pripomogel k povečanju produktivnosti in k še večjemu razvoju proizvajalnih sil v podjetju. Novi gospodarski sistem mora dati zveznim in republiškim upravam samo tista materialna sredstva, ki so neobhodno potrebna za izvrševanje ustavnih funkcij, z drugimi materialnimi sredstvi pa bo razpolagalo delovno ljudstvo po svojih samoupravnih organih, t. j. po delavskih svetih in ljudskih odborih. Z ukinitvijo sistema akumulacije in skladov bo popolnoma prenehalo administrativno reguliranje cen, vzporedno s tem pa se bo menjal tudi sistem investicijske izgradnje. Osnovni investitorji bodo v bodoče podjetja, zadruge, gospodarska združenja in občine. Zvezna in republiške ljudske skupščine oziroma svet proizvajalcev bodo za zakoni in uredbami dajali samo glavne smernice investicijske politike, ki bo v skladu s propor-cijami gospodarskega načrta. Nadaljnji razvoj novega gospodarskega sistema ne bo prinesel samo gospodarske koristi, temveč bo hkrati tudi najboljša šola socialistične zavesti. Edvard Kardelj je v nadaljevanju svojega govora poudaril, da uredba o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug ne pomeni opustitve socialistične preobrazbe kmetijstva. Cilj te uredbe je osvoboditi kmetijstvo in zadruge birokratsko administrativnega upravljanja kot smo to storili že v drugih panogah gospodarstva. Kmetijstvo se bo v bodoče razvijalo v smeri u-stanavljanja velikih socialističnih posestev. V primeru likvidacije nerentabilnih KDZ ne bo država zapustila siromašnih kmetov, temveč jim bo dala na razpolago zemljo iz državnega fonda, da jo obdelujejo bodisi v okviru KDZ bodisi v okviru socialističnega gospodarskega podjetja pod upravo delavskega sveta. Danes sta se v Zagrebu in Sarajevu zaključila kongresa SZDL Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Za predsednika socialistične zveze Hrvatske je bil izvoljen dr, Vladimir Bakarič, za tajnika pa Zvonko Brkič. Za predsednika Socialistične zveze Bosne in Hercegovine pa so izvolili Djura Pucarja - Starega. Dmitar Vlahov umrl BEOGRAD, 7. — Danes dopoldne kmalu po 9. uri je v Beogradu umrl Dmitar Vlahov, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije. 74-letni Vlahov je bil tudi član izvršnega sveta SZD LJ in član revizijske komisije CK ZKJ. Umrl je za kroničnim obolenjem srčnega mišičevja. Posmrtne ostanke Dmitra Vlahova so danes popoldne prenesli v prostore Zvezne ljudske skupščine. Tu so se oddolžili njegovemu spominu številni ljudski poslanci ter tisoči Beograjčanov. Začetek konference o letalskem prometu v Nemčiji BERLIN, 7. — V sovjetskem glavnem stanu se je nocoj začela konferenca med predstavniki štirih zasedbenih sil v Nemčiji o letalski varnosti. To je prvijerat po letu 1949, da še predstavniki ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Francije sestanejo v Berlinu. Trije letalski hodniki, o katerih bodo razpravljali na tej konferenci, vežejo Berlin s Hamburgom, Hannovrom in Frankfurtom. Domneva se, da se bodo seje vrstile v glavnih stanih štirih zasedbenih sil. Gascoigne odpotoval v Moskvo LONDON. 1. — Britanski po. slanik v Moskvi Sir Alvary Gascoigne, ki je pretekli teden pričel v London na posvetovanja v zvezi z novo sovjetsko taktiko, je danes odpotoval v Moskvo. Njegovo letalo se bo med potjo ustavilo v Berlinu. Zopet poskusni balonček Zvezni častniki OZN so prinesli v Panmunjom odgovor generala Clarka glede predloga o zamenjavi ranjenih ujetnikov; Doslej smo imeli opravka z sUnited Pressoms, ko je šlo za poskusne balončke v zvezi z odhodom angloameriških čet in prihodom italijanskih v zameno. Vsakikrat je bil vonj rimske kuhinje dovolj oster, da ga ne bi mogli doznati. No, včeraj pa je zadeva prišla od londonskega «Timesa», katerega tržaški dopisnik pravi — kot poroča Ansa — : «Prisotnost zavezniških čet v Trstu je luksus, ki si ga Zahod ne more več privoščiti: čimprej bodo te čete odstranjene iz mesta, tem hitreje se bodo morali Italijani in Jugoslovani vsesti za konferenčno mizo. Nerazvozljiva mešanica narodnosti na tem področju onemogoča, da bi se določila točna demarkacijska črta med obema državama. In zato je bilo v Trstu postavljeno mnenje, da je končna rešitev v izmenjavi prebivalstva, izmenjavi, ki bi bila prostovoljna in plemenito finansirana iz mednarodnih fondov. Nato bi obe stranki pristali na načelo, po katerem tisti, ki bi ostali na mestu, ne bi bili več deležni manjšinskih pravic ne glede na njihvo poreklo. To bi bila kruta rešitev, toda morda edina, ki bi lahko zagotovila trajen mir na tem področju«. Toda to še ni vse: Ansa poroča dalje, da je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva dejal — ko so ga vprašali, kaj o omenjenem eTime-sovem» članku misli — da je mnenja, da bi tako prostovolj. no izmenjavo, v kolikor bi na. njo pristali obe sosedni državi, vlahko imeli za pravično«. Menimo, da kljub prepričlji. vem u videzu v tem primeru obeh vesti ni iskati poudarka na predlogu o preselitvi prebivalstva, Ne moremo si namreč misliti, da bi današnji potomci tvorcev dokumenta, kakršen je «Magna carta liber-tatum«, mogli resno upošteva, ti preseljevanje danes v Evro. pi, zlasti pa preseljevanje kmečkega prebivalstva. Še manj pa verjamemo v resnost uresničenja možnosti, da bi katera koli resnično demokratična, a kaj šele socialistična država lahko kratila manjšinske pravice delu katerega koli naroda ali celo pristala na na- čelo kratenja manjšinskih pravic, (Bilo bi prav tako, ko da bi socialistična Jugoslavija začela zatirati italijansko manjšino v Jugoslaviji samo zato, ker Italija zatira slovensko na Goriškem in v Benečiji), Bistveni pomen «Timesove-ga» članka je torej predvsem v ponavljanju nekdanje beograjske vesti ((United pressan o skorajšnjem odhodu angloameriških čet iz cone A in prihodu italijanskih, čeprav tokrat slednje niso posebej omenjene. To pa pomeni ponovno napovedovanje tistega izvršenega dejstva, ki smo ga na straneh našega dnevnika že tolikokrat ožigosali in obsodili kot pristno hitlerjansko metodo reševanja mednarodnih vprašanj. Pač ni potrebno poudarjati, v kakšnem diametralnem nasprotju je taka politika s politiko neposrednega sporazumevanja med obema sosedoma o našem vprašanju! Zato spuščanje takšnih poskusnih balončkov v tako uglednem •in skoraj poluradnem glasilu zu♦ nanjega ministrstva v Londonu docela izključuje že tolikokrat poudarjeno stališče britanske vlade o nujnosti sporazuma. Nemogoče si je namreč zamisliti, da bi po takšnem nasilnem izvršenem dejstvu, ki bi poleg vsega pustilo tržaške Slovence še bolj brez vsakršne zajamčene zaščite, država, ki bi na ta način doživela novo grobo in nezaslišano krivico, sploh še lahko na kakršno koli sporazumevanje pristala. Ce pa upoštevamo, da pred volitvami De Gasperi potrebuje bersaljersko parado na Sv. Justu in na Velikem trgu, potem upravičeno sumimo, da tržaški dopisnik «Timesa» ni bil daleč od rimske kuhinje. Pri tem se po pravici z zaskrbljenostjo sprašujemo: ali ni bila ta bližina sugerirana s strani navdihovalcev vsebine ((Timesovih» dopisov? Ce bi šla taka politika po poti uresničenja — in lanski londonski sklepi nas resno opominjajo — potem tržaško vprašanje ne bo tako kmalu rešeno, ampak se bo rodila nevarnost, da postane izvor za še hujša trenja. PRIMORSKI DNEVNIK 8, aprila 1® Bolj pa kot bol je radost redka, več temnih je kot jasnih dni, a ni nesreče brez presledka m sreča večno stalna ni. SIMON JENKO Oantes sreda 8. apr^® 5rhn6 33 in«toneot Sonce vzide ob 5.3J M Wna 18.42. Dolžina dneva D— i3M. VZidej°u?rh čet'^ 9. »f11 Marija, T.mban - S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA IZVI OBG JLITEl INSKE / NO PC IVEG IDPO A l RN IPRAVNEG E USTAN A ODBORA OVE (ECA) Intervencija tov. dr. Dekleve v zvezi z javno kopalnico v Sv. Križu - Netočni podatki neke revije o socialnih podporah v Trstu Začasna tržnica za sadje in zelenjavo bo v Drevoredu R. Gessi Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je dr, Jože Dekleva zahteval, da se vključi v zapisnik prejšnje seje, kar je neupravičeno izostalo, da se je tudi on strinjal s protestom svetovalca dr. Agneletta proti žaljivim besedam zoper Slo. vence, ki jih je izrekel na eni od prejšnjih sej svetovalec Pa-ladin. Ta se je seveda takoj razvnel in je kasneje dal novo «osebno» izjavo (verjetno se ni upal zanikati svojega grobega napada na Slovence kot predstavnik tržaških socialdemokratov), o protestu slovenskih svetovalcev. (Ko. mentar k tej izjavi objavljamo na drugem mestu našega lista). Ves ostali del včerajšnje se. je je bil posvečen izključno upravnim zadevam. Dr. Jože Dekleva je postavil vprašanje, kako je s posta, vitvijo občinske javne kopalnice v Sv. Križu. Dr. Dekleva je dejal, da je bilo v Križu že pred dvema letoma zgrajeno poslopje za javno kopalnico, ki so jo že tedaj zahtevali do- Vi nami najbolje poznale svoj žep. Zato boste tudi sami določili višina članarine, ko se boste v nedeljo vpisali v ((Dijaško Matico«. «Dijaška Matica« je namreč glede višine članarine edinstvena organizacija. Od najnižje članarine 10 lir naprej lahko sami določite znesek, za katerega se obvežete, da ga boste redno mesečno plačevali. Do 100 lir plačujejo redni člani. Podporni člani pa si določijo mesečno članarino od 100 lir navzgor. Kdor vplača v podporni fond ((Dijaške Matice« 10.000. lir pa postane ustanovni član. Prav zaradi teh širokih možnosti lahko postane vsak zaveden Slovenec član ((Dijaške Matice«. mačini in ki ie nujno potrebna za tako veliko naselje. Pretekli pa sta že dve leti in kopalnica ni bila še odprta. Želel bi vedeti razloge, je dejal dr. Dekleva, zakaj omenjena kopalnica še ne deluje in kaj misli storiti občinski odbor, da zadosti zahtevi tamkajšnjega prebivalstva. Podžupan inž. Visentin, ki odgovarja tudi za oddelek za javna dela v občinskem odbo ru, je odgovoril, da je bilo po: slopje za javno kopalnico v Sv. Križu sezidano skupno s tremi novimi ljudskimi hišami, Potem pa občina ni imela dovolj denarja na razpolago, da bi lahko kopalnico popolnoma uredila. Sedaj se ponovno proučuje možnost, kje dobiti denar, da se ta kopalnica zgra di. Naj bo kakor koli, dejstvo je, da ko gre za naše slovenske vasi, prevečkrat primanjkuje denarja za razna nujna javna dela. To se ne dogaja samo v Križu. Tudi druge vasi čakajo na razna popravila cest in kmečkih poti itd. Zato je nujno, da občinski odbor sorazmerno porabi razpoložljivi denar v korist vsega pre. bivalstva občine. Svetovalec Giampiccoli (FN) je vprašal, kdo gradi otroško zabavišče v Ulici S. Michele in dodal, da je to zabavišče grajeno preveč monumentalno, kar ne odgovarja potrebam in vlog; takega objekta, ki bi bi! lahko bolj skromen. Tudi na to vprašanje je odgovoril pod. župan Visentin, ki je priznal, da so stroški za gradnjo tega zabavišča previsoki. Pojasnil pa je, da to delo ni v režiji občine in da nosi vse stroške izključno Zavezniška vojaška uprava. Poleg tega pa bodo zraven zabavišča zgradili tudi javni park Na vprašanje svetovalca Tolloya (FN) glede razdelitve 45 novih ljudskih stanovanj na Greti, je župan odgovoril, da bo dal o tem točnejše pojasnilo na prihodnji seji občinskega sveta, ko se bo razpravljalo o njegovem poročilu o stanju stanovanjskega vprašanja. Ker smo že pri tem poročilu, ne moremo mimo ugotovitve, da je poteklo že osem dni, odkar je bilo to poročilo podano in da ga še do sedaj ni. smo prejeli. Ker nam je bilo zagotovljeno, da ga dobimo kmalu, pozivamo županstvp, naj ima prihodnjič do tiska vef razumevanja in naj listom pošlje izvod podobnih poročil isti dan, ko ga dobijo občinski svetovalci. Svetovalka Gruber-Benco (PSVG) je protestirala proti netočnemu pisanju neke revije, o socialni podpori v Trstu. Dejala je, da po pisanju te revije sledi da prejme vsaka od 27.000 družin, ki prejemajo občinsko podporo, po 10Q0 lir dnevne podpore. Dejstvo pa je, da so podpore zelo nizke in da gre velik del denarja, ki ga podporne ustanove dobijo za podporo, za vzdrževanje admi. nistrativnega aparata. Zupan, ki je verjetno osebno napisal omenjeni članek, je dejal, da je podatke, ki jih objavlja revija, dobil pri posameznih u-stanovah in da so vračunani vsi stroški, ki jih imajo posamezne podporne ustanove. Ista svetovalka je zahtevala, naj bi občinski odbor posredoval za pospešitev proizvodnje trža. ških livarn ILVA, ki jih sedaj preurejujejo. Tudi na to vpra. šanje ji je odgovoril župan Bartoli, ki je izjavil, da daje glavno ravnateljstvo ILVA, ki je v Italiji, prednost podjetjem, ki so v italijanski republiki Dodal je, da Ce se no izboljšal politični položaj v Tr. stu, se bodo izboljšale tudi naprave v tržaškem podjetju ILVA. Po končanih vprašanjih je občinski svet z običajno večino nacionalističnih strank izvolil nov upravni svet občinske podporne ustanove (ECA) in upravno komisijo avto- ravajo pričeti prodajo z izdelovanjem in prodajo sladoleda, zahtevati od oddelka za zdravstvo in higieno vidimacijo zadevnega pooblastila, ki jim je bilo izdano lani. Kdor pa takega pooblastila še nima in namerava začeti z izdelovanjem in prodajo sladoleda z nasto pom letošnje sezone, mora predložiti na županstvu zadevno prošnjo na kolkovanem formularju (carta bollata) za 24 lir m k prošnji priložiti še en kolkovan formular za 32 lir. Prav tako opozarja občina, da so dolžni vsi tisti, ki so zaposleni pri izdelavi sladoleda v skladu s čl. 3 prej ome-lijenega odloka opraviti pri oddelku za zdravstvo in higieno zdravniški pregled, preden začno z delovanjem. Za podaljšanje pooblastil, ki so bila izdana lani in za zdravniški pregled se morajo prizadeti obrniti na oddelek za zdravstvo in higieno v Ul. Cavana št. 18 soba 31, prošnje za nova pooblastila P3_pe treba vlagati v mestni hiši v sobi št. 32. Giornale di Trieste in popis prebivalstva v coni B Te dni je tržaški demokrist-janski #Giornale di Trieste» po svoje tolmačil odložitev popisa prebivalstva v coni B. V te] zvezi, nam naš beograjski dopisnik poroča, da uradni krogi v Beogradu poudarjajo, da je bil popis prebivalstva v coni B odložen iz tehničnih razlogov in da so zgrešene trditve lista «Giornale di Triestez, ki navaja, da je popis odložen zaradi ukaza iz Beograda, češ da se ne sme izvrševati noben pritisk na prebivalstvo ker da so uradni krogi ugotovili, da bi se večina prebivalstva v coni B pri popisu prištela med Italijane, tako da bi slovensko prebivalstvo ostalo v manjšini. V zvezi s temi trditvami, poudarjajo v jugoslovanskih u-radnih krogih, da v Jugoslaviji nikdar ni bilo nobenega pritiska na nacionalne manjšine, še manj pa v coni B. Jugoslovanske oblasti niso nikoli izvajale denacionalizacije med narod, nostnimi manjšinami. Zato niti v coni B ne more biti govora o tem, ker je znano, da tvorijo dve tretjini prebivalstva Hrvati in Slovenci in le eno tretjino Italijani. 12. APRILA je dan vpi-sa v članstvo ((Dijaške Matice«. OB LETOŠNJI POJAVITVI KOLORADSKEGA HROŠČA Z borbo proti temu uničevalcu naših krompirjevih nasadov je treba zače ti takoj in načrtno-Vsak nov pojav hrošča je treba nemudoma prijaviti Kakor znano je koloradski hrošč najhujši škodljivec krompirjevih .nasadov, ker lahko uniči tudi ves pridelek, ako se proti njemu ne borimo pravočasno in učinkovito. Pridelovanje krompirja postane s pojavom in razširitvijo tega škodljivca silno drago in otež-kočeno. Krompir pa predstavlja za naše kmete izredno važen pridelek. Zaradi ogromne škode, ki jo lahko povzroča na krompirišču koloradski hrošč, oziroma njegove ličinke, ki žrejo krompirjeve liste, in ker se ta hudi škodljivec silno hitro razmnožuje in širi, je nujno potrebno, da tudi naši kmetovalci napovejo neizprosen boj1 temu hrošču- Ta boj pa mora biti tudi splošen in ga je treba začeti brez odlašanja. Drugače se lahko dogodi, da se koloradski hrošč, medtem ko ga prvi gospodar na svojih njivah uničuje, na njivah sosedov nemoteno razmnožuje. In kadar ga začnejo zatirati šele po več dneh ali celo tednih tudi na drugih njivah, tedaj se je lahko že preselil v znatnem številu na njive prvega gospodarja, kjer so že prenehali uničevanje iz enega ali drugega vzroka. Strah pred pojavom in razmnoževanjem koloradskega SEJA DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Predlog o sestanku slovenskih županov na osnovi resolucije svetovalcev LSS Nepričakovano in presenetljivo stališče svetovalca Slavca - Propad kominformistične resolucije o združitvi obeh con itd. - K redni seji se bo svet sestal šele v oktobru nomne ustanove občinskega gledališča «Verdi». Poleg tega so bili dani v odobritev tudi nekateri sklepi občinskega odbora, med, katerimi tudi sklep za premestitev sedanje tržnice za sadje in zelenjavo na debelo na začasni prostor v Drevoredu Romolo Gessi m sklep o nakupu zemljišča, kjer so bile bivše mehanične delav. nice OMSA, za gradnjo nove ceste, ki bo peljala k ladjedelnicam. Za nakup bo občina potrošila 4 milijone lir. Pregled dovoljenj za izdelovanje sladoleda Občina opozarja, da morajo skladu s členom I županovega odloka od 8 julija 1950 št. 1549-50 vsi tisti, ki name- Še enkrat Pa ((Socialist« od PSVG, občinski svetovalec in profesor Pa-ladin se niti do včeraj še ni mogel pomiriti zaradi obsodbe, na katero je naletelo njegovo nesocialistično kričanje v občinskem svetu, ko je svetovalec Agneletto povedal svoje mnenje o obsojenih verone-Ških fašistih, ki so 8. marca izzivali na Korzu in si po nesreči vrgli bombo med noge. Paladin je namreč takrat kričal da imajo Slovenci roke umazane od krvi in da zato nimajo pravice govoriti. Na neki poznejši seji občinskega sveta je skušal to svojo izjavo omiliti, češ da ni mislil vseh Slovencev itd. Toda ostal je osamljen, ker niti njegovi pajdaši iz večine ga niso hoteli zagovarjati. Najbrž zaradi tega — in da bi imel po vsej sili zadnjo besedo — je v zvezi s svojim izbruhom sovraštva do Slovencev prečita! «za svojo osebo« (tako se je izrazil ) izjavo, v kateri eugotav-Ija. da svetovalec Agneletto noče javno obsoditi» takoime-novanih «infoibamentov», ker da jih tudi tisti odobrava, ki o njih. molči in da pač druge alternative ne obstajajo. Nato je Paladin omenil še, da ta pojav služi sv večjo slavo balkanske civilizacije« ter je poudaril, da je prav v tem »različnem vrednotenju zločinov infoibantov politična razlika med samozvano demokracijo slovenskih tržaških voditeljev, ki zanikajo pravico samoodločbe prebivalstvu takoimenova-nega STO in demokratičnim socializmom tistih, ki zahtevajo spoštovanje človeških pravic, ki jih je odobrila OZN». Ce torej natanko premislimo, kaj je pravzaprav Paladin dejal, moramo sklepati, da je v bistvu še enkrat potrdil tisto, kar je za Slovence rekel na petkovi seji 27. marca t. I. Zato ponavljamo, da so vse tri Paladinooe izjave globoko protisocialistične ne le zaradi tipično rasističnega obsojanja nekega naroda kot naroda, ki je toliko manj vreden, ker živi na Balkanu. Seveda bi v odgovor Paladi-nu lahko že zopet začeli objavljati tisti zelo majhen odstotek dokumentarnih fotografij o plačanih, hujših od «in-fcibamentovi) ne samo fašističnih hord, temveč tudi baje usmiljenih in humanih kraljevskih enot italijanske vojske, če že ne zadostuje dejstvo, da so oboje samo na Balkanu pobile skoro pol milijona Slovanov, ki so bili krivi samo tega, da so bili živi. Paladin menda ne bo trdil, da smo se morali pustiti vsi do zadnjega pobiti in da nismo smeli ravnati kot nas je učil med drugim naš veliki pesnik Oton Zupančič; «Zob za zob in glavo za glavo!« in pustiti napadalce, ubijalce in požigalce nekaznovane Da bomo v podobnih bodočih primerih napada zopet prav tako ravnali, naj bo Paladinu dokaz da se še vedno nismo odrekli geslu: «Smrt fašizmu in svobodo narodu!« Tistemu fašizmu, katerega krivice se nam morajo končno že popraviti, kar je vsekakor o skladu z vsakim socialističnim in torej tudi socialdemokratskim programom, a popravljene bodo tedaj, ko bodo vse stranke, ki sestavljajo občinski odbor Trsta (med njimi tudi Paladi-nov PSVG) uveljavili tudi za Slovence človečanske pravice, ki jih je odobrila OZN, ki Se v Trstu izvajajo samo glede Italijanov. Radovedni pa smo, kako bodo pogledali tisti opazovalci socialistične internacionale, ki so po zaslugi PSVG namenjeni v Trst, ko bodo zvedeli, da je med prvaki PSVG tudi'tak voditelj z rasistično miselnostjo. Z včerajšnjo sejo občinskega sveta občine Devin-Nabrežina so svetovalci izčrpali dnevni red jesenskega in pomladanskega zasedanja, tako da bo prihodnja redna seja šele enkrat v oktobru. Sporočilo o zaključku rednih zasedanj je dal župan nekaj pred koncem seje, in sicer povsem nepričakovano, kajti jesensko zasedanje ni bilo praktično nikoli zaključeno, pomladansko pa nikoli pričeto. Ce bodo pa v prihodnjih mesecih prišle na dnevni red kakšne važnejše stvari, bo župan sklical izredno zasedanje občinskega sveta. Omenimo naj še, da je bilo do sedaj okoli 20 sej občinskegi °sveta, na katerih so sprejeli, nad 70 sklepov. Bilanca dosedanjega delovanja občinskega sveta, je torej pozitivna, predvsem na področju upravljanja občine, poleg tega pa se je občinski svet uspešno uveljavil kot važen faktor na področju vsakodnevne borbe za uveljavitev načela enakopravnosti med tu. fcaj živečimi narodi. Po čitanju zapisnika zadnje seje se je prvi oglasil k besedi svetovalec dr. Skrk, ki je ugotovil, da se na zadnji seji odo. bren pravilnik opira na nekatere italijanske 'zakone, ki niso v veljavi na našem ozemlju ter izjavil, da bo proti sprejetju omenjenega pravilnika vložil rekurz, če je bil ta že poslan naprej v odobritev. Zupan je nato prebral resolucijo LSS, ki je bila objavljena v nedelj, ski številki našega dnevnika glede zahteve po svobodnih volitvah predsednika cone in podpredsednika, ki bi moral biti Slovenec, vendar so svetovalci soglasno sprejeli predlog kominformističnega odbornika Abdona Slavca, ki je predlagal, naj se čimprej sestanejo vsi slovenski župani — morda tudi predstavniki miljske občine — da bi na skupnem sestanku izdelali enotno resolucijo, ki bi prav gotovo pruna bolj do veljave. Predlog odbornika Slavca je presenetil, saj je znano, da je moral dolinski komintormistič. ni župan ob dogodkih v zvezi z nabrežinskimi dvojezičnimi tablami napraviti korak nazaj, ko je odstopil od skupne akcije vseh slovenskih županov z izgovorom, da ne more sode. lovati s «titovci». Bližnja prihodnost bo pokazala ali je Sla. vec misel o enotnem nastopu slovenskih županov nakazal v duhu morebitne nove kominformistične politike ali pa je svoj predlog postavil samostoj. no in bo moral zaradi tega nositi iste posledice kot njegov tovariš iz Doline. Mimogrede naj še omenimo, da bo nabre-žinski župan predlagal omenjeni sestanek že za prihodnjo nedeljo. . . „„„„ Ker bi nam podrobno poročilo o poteku včerajšnje seje zavzelo preveč Prostora, se bo mo za danes, omejili le še na dve resoluciji. ki so jih predložni svetovalci LSS in komin-formistične Partije Resolucija Lsc BOvori o povečanem pro-metu v vaseh nabrezinske obči™ skozi katere vodijo ne- asfaitirane ceste, ter zahteva, asrairir ujjrenej0 vse po- trcblo da se prepreči dviganje nrahu ki Pole« drugega ogroža tudi zdravstveno stanje pre. bivalstva. Zupan je obljubil, da b0 interveniral na mero- daKomin«ormisti pa »o Predlo, žili resolucijo glede tržaškega vprašanja, ia sicer po znanem vmalijevem predlogu o zdru-žitvi obeh con itd. Svetovalec tov Srečko Colja je resoluci-io zavrnil, kajti tako reševa-J ; gTO bi pomenilo dejansko priključnega .e«*!*,}' je dal župan resolucijo na gla. sovanje, sta zanjo glasovala sa. mo kominformista Slavec in Gratton. Poročilo o ostalih obravnavanih vprašanjih bomo objavili v naši jutrišnji številki. Zaradi pijanosti pred sodniki «Ne bojim se vas, policistov« je rjovel v gostilni na Pon-čani že avgusta 1951. leta 26-letni Marcello Goitan iz Ul. Orlandini, «vsi ste fašisti«. Agenti so aa namrgč teHai mi; mi, Ker se je moz malo prej sprl z nekim .Tamburinijem, ki je bil prav tako kot on, pijan. Ker pa so se čutili po teh besedah užaljene, so Goi-tana peljali s seboj na policijsko poveljstvo, kjer so ga hoteli zaslišati. Toda Goitan ni miroval, temveč je na hodniku vojašnice še napadel nekega agenta. Vročega moža so prijavili sodišču zaradi pijanosti, napada in žalitve, vendar so ga izpustili na začasno svobodo. Med razpravo so agenti, ki so prišli pričat opisali dogodek. ki je Goitana spravil pred sodišče. Nekaj minut pred 21. uro sta se Goitan in Tambu-oba seveda precej vinje na sprla in se kaj kmalu nato tudi stepla. Gostilničar ju je hotel pomiriti, toda ko je videl, da je vse zamati^ je sto-pol k telefonu in poklical policijo. Cim so agenti prišli na mesto, so najprej skušali oba moža pomiriti. Medtem ko je Tamburini razumel, da je bolje molčati, je Goitan začel vsevprek žaliti. Agenti so se seveda naveličali in ga povabili s seboj, toda mož se ni znal vzdržati niti na poveljstvu. Pred sodnikom se je Goitan izgovarjal, da je bil pijan in da ni vedel, kaj dela. Na vsak način pa je zanikal, da bi pretepel kakega policaja. Na podlagi izjav raznih prič in policijskih agentov je sodišče spoznalo Goitana za krivega in ga obsodilo na 6 me- secev zapora in na 2.000 lir denarne kazni, vendar mu je dovolilo pogojnost. Predsednik - pstoich, tožilec - Pascoli, zapisnikar - De Vec-chi obramba odv. Falconer. Spominska dopisnica Od danes je v prodaji pri vseh poštnih uradih dopisnica za 20 lir. izdana ob 35-letnici Mednarodne razstave avtomobilov. Dopisnica bo veljavna za uporabo do 31. XII. 1953, zamenjati pa jo bo mogoče do 30. junija 1954. Povratek izletnika ki je prestopil mejo Včeraj zjutraj ob 8.40 so člani jugoslovanske ljudske milice izročili tržaški policiji 54-letnega Santa Mamicha, stanujočega v Ul. Revoltella, ki je 5. t. m. prekoračil mejo. hrošča je upravičen in napoved neizprosnega boja proti njemu popolnoma umestna. Koloradski hrošč meri v dolžini komaj približno 10 mm m v širino 7 mm. Hrbet hrošča je precej izbočen, trebuh pa ima ploščat. Pokrovke, oziroma prednja trda krila so značilno pobarvana: na svetlorumeni podlagi nosi vsaka pokrovka po 5, skupaj torej 10 črnih vzdolžnih črt. Spodnja ali druga opnasta krila, s katerimi hrošči tudi letajo, so živo rož-natordeče barve in popolnoma skrita pod pokrovkami, kadar nrošč miruje. Koloradski hrošč zleze spomladi ob toplem vremenu iz zemlje, kjer se je prezimil v globini od 20 do 80 cm in si poišče mlado krompirišče. To nam potrjuje tudi letošnji pojav hrošča, ki so ga zapazili na našem ozemlju že 31. marca. Oplojene samice odložijo vsaka na spodnjo stran krompirjevih listov od 300 do 1000 oranžasto rumenih valjastih, drobnih jajčec v male kupčke od 15 do 20 jajčec skupaj. Iz teh jajčec se izležejo v 5 do 15 dneh drobne ličinke, ki so spočetka rdeče. Ko ličinke odrastejo, postanejo svetloru-mene barve ter imajo debel, navzgor izbočen zadek, ki je proti koncu zelo zožen. Po svoji obliki in velikosti je koloradski hrošč precej podoben večjim pikapolončicam, ki pa so na splošno zelo koristne. Ličinke koloradskega hrošča so še bolj požrešne kot njegovi hroščki- in žrejo vse zelene dele krompirjevine, ter sorodnih rastlin (paradižnikov, jajčevcev in podobno), začenši navadno pri bolj nežnih vršičkih. Dorasle ličinke zlezejo nekoliko centimetrov v zemljo oh go-moljčnici in se tam zabubijo. V zemlji ležijo približno teden dni, nakar izlezejo iz bub popolnoma preobraženi hroščki, ki ostanejo v zemlji še teden dni. Potem se pojavijo na zemlji in si poiščejo krompirjevih rastlin. Samice odložijo pod liste svoja jajčeca in s tem se začne razvijati drugi rod itd.. Zaradi tega je umljivo, da se ta škodljivec tako močno razmnoži in lahko ožre krompirjeve rastline do golega po celih njivah in pokrajinah in se zaradi tega gomolji (krompir) ne morejo razviti ter je vsa letina krompirja uničena. Koloradskega hrošča je treba začeti pobirati takoj ob pojavu na njivah. Z^lo priporočljivo ter enostavno in uspešno je pobiranje hrošča, ličink in jajčec z rokami. V rahljati, zlasti če se je okužba razširila tudi škropljenje. Priporočljivi so Cylox (0,25 od-stot.). Jeseni je treba uničiti hrošče, ki se pripravljajo pod zemljo, da tam prežive zimo. Najbolj enostavno in priporočljivo je pustiti na njivi nekaj krompirjevine, ko smo že pospravili pridelek. Hrošč se spravi na ta stebelca, zato ga je lahko pobrati in uničiti. Ce so krompirišča zelo okužena lahko tudi zažgemo z ognjemeti krompirjevico, seveda malo pred pobiranjem pridelka. Na našem ozemlju, kakor po vseh naprednih državah, mora lastnik zemljišča, kjer je bil hrošč že opažen, takoj naznaniti oblastem njegov pojav. Po tukaj veljavnih predpisih mora kmet naznaniti najdbo ali okužbo koloradskega hrošča Fitopatološkemu zavodu v Trstu, Ul. S. Nicolč 7-III ali pa Kmetijskemu nadzomištvu, Ul. Ghega 6-1. oziroma županstvu, kjer leži njiva, na kateri se je škodljivec pojavil. Zatiranje koloradskega hrošča pa je po zakonu obvezno in 3e tudi dolžnost vsakega gospodarja ter v njegovem lastnem interesu. Novi ukazi ZVU Nov sistem za določanje trošarine na semenska olja ZVU je imela za umestno da uvede nov sistem za določanje trošarine na semenska olja, na anglo-ameriškem področju STO. Zato je bil 30. marca 1953 podpisan ukaz ZVU štev. 55, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu in ima vzvratno moč od 30. oktobra 1952. Spremembe v organizaciji razdeljevanja in prodaje monopolnega blaga Ukaz ZVU štev. 54, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, izpreminja sedanjo ureditev razdeljevanja in prodaje monopolnega blaga na anglo-ameriškem področju STO. Določitev višine prispevkov za patronate in zavode socialnega skrbstva za 1952 Ukaz ZVU štev. 56, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, določa višino kvotnega deleža prispevkov, ki jih je plačati za leto 1952 na. - - - - vil, odstavek 2 podlagi Člena ukaza štev. 77 z dne 27. de cembra 1947 na anglo-ameri razdobju ko začnejo samice po- | škem področju STO patronat lagati jajčeca po svojem poja- skim ustanovam in ustanovam vu na krompirišču lahko preprečimo razvoj najmanj 300 ličink, če pomorimo le eno samico. Med poletjem je treba upo- V nedeljo se je ponesrečil včeraj ponoči podlegel poškodbam Pri trčenju motorja s prikolico v obcestni kamen, je dobil vozač hude lobanjske poškodbe, trije njegovi sprem'jevalci pa raine rane V nedeljo zvečer se je 22- letnemu mehaniku Lucianu Sardonu iz Istrske ulice med vožnjo z motorjem s prikolico, na katerem so sedele še tri osebe, pripetila huda nesreča, ki ga je spravila v resnem stanju v bolnico. Med vožnjo so namreč Sardona oslepile luči naproti vozečega avtomobila in mladi mehanik je izgubil oblast nad vozilom, ki je trčilo v obcestni _ kamen. Motor s prikolico se je tedaj prevrnil in vrgel vse potnike na cesto. Medtem ko so se ostali trije rešili z več ali manj hudimi poškodbami, so morali Sardona, ki je imel lobanjsko poškodbo sprejeti na I. kirurškem oddelku, kjer je včeraj ponoči okoli 1.30 podle- Pc ckclišlillt Hampanfe preši Slovencev Resolucijo so zavrnili ' ivniki SKD Z tudi* predstavniki neodvisnih predvsem zaradi tega, ker; po. p —kršitev meni predlog očitno mirovne pogodbe z Italijo. Ko gel hudim zunanjim in notranjim poškodbam. Z nosom ob tis Popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 66-letnega kmetovalca Angela Matjašiča iz Miramarskega drevoreda, katerega so morali zaradi zloma nosnih kosti sprejeti na otorinološkem oddelku. Matjašič, ki je bil nekoliko vinjen, je izjavil, da je med hojo po kontovelski cesti nepričakovano padel in z nosom udaril ob tla. Nezgoda tramvajskega sprevodnika Zaradi nenadnega odskoka tramvajske prikolice proge št. 9, na katerem je zaposlen kpt sprevodnik, je 22-letni Silvio Pelosi s Senenega trga po nesreči udaril s hrbtom po šipi, ki se je seveda zdrobila in ga ranila. Nekaj minut kasneje je sprevodnik zapustil delo in se zatekel v bolnico, kjer so mu izprali majhno rano na ključnici ter ga s priporočilom 7-dnevnega počitka poslali domov. (iz JUGOSLOVANKE CONE STO) Obsojen tihotapec pred piranskim sodiščem Granata iz l, 1915-1918, naboj minometa kal. kovska granata Sl, protitan- V okviru kampanje za opozarjanje na nevarnost po travnikih raztresenih ostankov orožja, nabojev in razstreliv, so se včeraj začela po okoliških šolah predavanja o tem, kako je ravnati ob najdbi nevarnih predmetov. V dogovoru s šolskimi oblastmi, je včeraj obiskal šole v Barlcovljah, Ko-lonji in na Opčinah poddirektor skupine odstranjevalcev min polkovnik Brunetti, ki je poleg praktičnih nasvetov, pokazal učencem tudi vzorce najnevarnejših vojnih ostankov. V kratkem bodo slična predavanja po vseh okoliških šolah, saj je prav v tržaški okolici nevarnost razstreliv ilko 233. V ostalem pa pomnite: ob vsaki najdbi nevarnih predmetov kličite telefonsko številko 233, V petek je bila pred okrajnim sodiščem v Piranu razprava proti 57-letnemu mehaniku iz Pirana, Benci Linu, ki mu je obtožnica očitjala, da je v letih 1950, 1951 in 1952 pretihotapil iz cone A v cono B blaga v skupni vrednosti nad milijon lir in nad 250.000 dinarjev. Poleg tega je bil obdolžen utaje svojih dohodkov glede davka. V treh letih je prijavil le 1.250.000 dinarjev dohodkov, medtem ko je v resnici imel v tem času naslednje dohodke: 1.250.000 jugolir, 3.700.000 metrolir in 3.400.000 dinarjev. Sodišče je ugotovilo, da je obtoženi Benci zakrivil vsa navedena dejanja in ga je obsodilo na eno leto zapora pogojno Javni tožilec je vložil pritožbo zaradi prenizke kazni, ter se je tudi protivil njegovi izpustitvi r.a svobodo. Sodišče pa je obtoženca izpustilo proti vložitvi kavcije milijon dinarjev. socialnega skrbstva. Kvotni delež. je določen na 0,27 odst. prispevkov, pobranih od 1. januarja do 31. decembra 1952. Določitev višine zneskov za vračanje dajatev plačanih za bombaž, iz katerega so izdelki, ki so j(ih izvozili v drugem polletju leta 1952 Ukaz ZVU štev. 57. ki bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu, določa višino zneskov Za vračanje carine, pristojbine za licenco in davka na poslovni promet plačanih za surovi in predelani bombaž, ki je služil za izdelovanje izdelkov, za katere so predvidene zadevne ugodnosti v primeru njihovega izvoza, in sicer za tiste, ki so jih izvozili v času od 1. julija 1952 do vključno 31. decembra 1952. Ta ukaz določa višino zneskov, ki naj se vrnejo za izplačane dajatve za surovi bombaž, iz katerega so izdelali izdelke italijanske industrije gumija in prevleke za električne kable in vode. Prosvetno društvo nIVAN VOJKO« s Proseka - Kontovela PONOVI. na belo nedeljo, 12. aprila 1953 ob 20. uri v dvorani na Kontovelu spevoigro narodnih in ponarodelih pesmi v dveh slikah *» LOJTSSfIA Scenarij je napisal in režira Lojze Cijak, zbral, priredil in dirigira Viktor Čermelj. Sodelujejo solisti, orkester in mešani pevski zbor «Ivan Vojko«, ki izvaja nekaj novih pesmi. Sheridan.^Lund. Barval^; Aurora. „16-W'Ke^y Debbie.M jem«, Gene Keliy. r Usl,e3 ..... nolds, Donald O^j glasbe; barvni nun, ( v nJ. Garibaldi. pad», R. ot[ nsWa Id-.Le'16'0p0^rt fayl?F,.„. c„. Osvobodilna fronta I. OKRAJ Danes 8. t. m. ob 20.30 bo seja izvršnega odbora OF I. okraja v običajnih prostorih. Prosimo točnost. Ljudska prosveta MLADINSKA PRIREDITEV V SEŽANI V nedeljo 19. t. m. bo v Sežani mladinska prireditev. Sodelujejo mladinci z Opčin in iz Velikega Repna. Ob tej priliki priredi prosvetni krožek izlet v Sežano. Vpisovanje za člane in simpatizerje dnevno od 19. do 21. ure na sedežu krožka v Konkonelski ulici št. 1 do petka 10 t. m. Za Veliki Repen vpisovanje pri Silvestru Škabarju. Člane naprošamo naj prinesejo s seboj izkaznico zaradi obnovitve. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Danes 8 t. m. ob 18. uri bo seja vodilnega odbora. SEJA PD ((VOJKA SMUC« Seja odbora PD «Vojka Smuc« bo v četrtek 9. t. m. v društvenih prostorih v Ul. Roma 15. Obvezna udeležba vseh odbornikov zaradi sklepov o nadaljnjem delu. V TOLMIN IN NA REKO - CRIKVENICO Motoklub «Amatori» organizira 19. IV, 1953 motociklistična izleta v Tolmin in na Reko-Crikvenico. Vpisovanje samo za člane na sedežu kluba vsak dan od 17. do 19. ure še danes 8. t. m. >h'R<*erprrfSica,'^r‘ Impero. 16.00: o - F. Mag Mino Taraniv, , Secolo. 16.00: «TlzJd■-"J Ujg pronio«, Nino Tar «Ce Vitiorlo Veneto. 16.00. v„u# nnrfiStl «U»t itiorlo Veneto. * • ^ ljubiš, oprosti mi». šaš, Belvedere. 16.00. Nazzari. -Lollobrigida, A. brtjP Marconi. 16.00. «Z1 ^ cuiri®lj“ Marconi. 16.00: «Z1° cuni® ni«, A. Sheridan, »■ latJI, N£, NCo°rrCadh-Gmo-NaUera.P’ Šiia0|^aJ°&‘ «1 UCUU, J• Emila°Z0laeja. MW»“‘ " Claudette Colbert. Robert Douglas. 1953 SREDA. «■ CONE I » " KC 254.6 m ali » vSb#' 7.00 Poročila. TjJL. narodne, ll-00 ^ v sfu&> za klavir In orkester ^ 11. 13.30 Poročila- j ral! glasba. 14.30 14.40 Domači zprokt- ‘|j#i jje melodije izvajajo -laJatdJ stri. 18.15 Umrl gej Prokofjev. 19-* sti. 20.30 Slovenski .jKi tK# sil. zu.ju olui;t‘"nadlj**!/ 21-^ nastopajo. 21.00 R* J. Steinbech «Sadw «,00 za Simfonične pesditVjj G .rotila. aimionicne ,»|V kih nog naokrog. a(j0jj»° lahko noč. 23.w ^ T KSl’ ,,:c. scK „ 306,1 m ali 98° jg.lO ** 11.30 Zabavna gl?5™-"1 0 vsakčga netoj..i35?,itor?L °V^ Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB ((L. KOŠIR« Danes 8. aprila od 20. do 22. ure običajni sejem. Ob 19.30 uri seja upravnega odbora. ZAPRTA CESTA Občinsko cesto Prosek-železnl-ška postaja so včeraj zaradi razširjenja in tlakovanja zaprli za premet. Cesta bo zaprta približno 10 dni. Do konca del bo promet usmerjen po cesti Briščki-Mali Repen. Z vespo zadel v policijski jeep Okoli pol sedme ure zvečer je neki agent upravne policije vozil s policijskim jeepom po Nabrežju T. Gulli v smeri Sv. Andreja. Tik za njim pa je vozil z vespo 25-letni trgovec Giuseppe Aiello iz Ul. Molin a Vapore, s katerim je bil tudi 37-letni uradnik Salvatore Tamaro od Sv. M. M. sp. Malo pred križiščem z Ul. dei Bur-lo je agent s puščico nakaza; spremembo smeri in nekaj_ časa kasneje tudi zavil v zaželeno ulico. Cim pa je zavil, je začutil hud sunek in opazil, dajezanjim vozeči Aiello trcu v blatnik njegovega vozila. Vespa se je seveda skupno s potnikoma prevrnila in nadaljevala še za nekaj metrov vožnjo. Ker sta bila oba potnika ranjena, so ju odpeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer so jima samo izprali praske po raznih delih rok in nog m ju odposlali s prognozo okrevanja v 6 oziroma v 5 dneh domov. Samomor živčno bolnega Okoli 17. ure so agenti srečali v Ul. D’Alviano št. 25, kjer jih je čakala, 42-letno Emilio Cirielli por. Silvestri, ki jim je s solzami v očeh izjavila, da se je njen moz 44-letni Remigio obesil v stranišču. Ona je namreč popoldne po 15. uri odšla iz stanovanja. Malo prej je stanovanje zapustila tudi njena 17-let-na hči Laura, ki je odšla_ v očetovo tobalcarno na Reški cesti. Ko se je Ciriellieva vrnila domov je opazila v stranišču obešenega moža. S škarjami je odrezala vrv, vendar mu ni mogla več pomagati, ker je bil že mrtev Mož je bii zadnje čase živčno bolan in bi se v kratkem mogel podvreči operaciji. To ga je verjetno žalostilo in ga gnalo v smrt. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. in 7. aprila 1953 se je v Trstu rodilo 9 otrok, poroki sta bili 2, umrlo pa je 19 oseb. POROČILI SO SE: kaplar am. vojske Donald H. Jonhnson in gospodinja Nives Scrobogna, narednik amer. vojske George W. Mariani in gospodinja Maria Smerdel. UMRLI SO: 65-letna Francesca Vouk por. Voltolini. 57-letni Fran-cesco Dibarbora. 63-letni Giovan-ni Dougan, 56-letna Pavla Sancin vd. De Baldini, 77-letni Romano Benvenuti, 21-letni Luciano Sardon, 8S-letna Jožefa Mlekuž vd. Tommayer, 16-letna Lidla Culed-du, 78-letna Isabella Lucinio por. Toniazzi, 59-letna Anna Maria Kobar. 52-letni Antonio Bossi. 55-letna Maria Pieri, 63-letni Antonio Nordio, 71-letna Francesca Lari prej Heimerle, 71-letna Maria Nardin, 67-letni Camillo De sconi, 52-letni Vittorio Mustacchi, 87-letna Chiara Pontrella vd. Por-toraro, 55-letni Virgilio Goos. Rossettl. 16.30: «Upornik z Jave«, Fred Mac Murray, Vera Ralston, Victor Mac Laglen. Excelsior. 16.00: ((Sonce sije visoko«, Charles VVinninger, Arleen VVhelan, John Russel. Nazionale, 15.30: «Ivanhoe», Ro- bert Taylor, Ellsabeth Taylor, Joan Fontaine. Barvni film. Fervice. 16.00: «Spartaco», Massi-mo Girotti, Gianna Maria Cana-le, Ludmtlla Teherine. Filodrammadico. 16.00: »Očarani vrt«, prvi barvni film Giannija In Pinota, sledi Walt Disneyev barvni film: »Pluto, narodni junak«. Arcobaleno. 14.00: ((Snežišča na Kilimandžaru«, G. Pečk, Susan Hayward, Ava Gardner. Barvni film. Astra Rojan. 16.30: «Ljubček, poročiva se spet«, Van Johnson, Katherlne Gravson. Grattacielo. 16.00: »Utrujeni Ban-dolero«, Renato Rascel, Laura Masiero. Alabarda. 16.00: »Misourski lovci«, Clark Gable, Ricardo Montal-ban, Mar(a Helena Marques. Barvni film. Ariston. 16.00: «Papa postane no-no», Spencer Tracy, E. Taylor. Armonla. 15.30: ((Jekleni živci«, A. ZAHVALA Ob izgubi drage sestre hčere ln Veronike Grgič se globoko ganjeni najtopleje zahvaljujemo vsem, ki 60 z nami med njeno boleznijo sočustvovali. Gospodu župniku darovalcem cvetja, domačemu pevskemu zboru in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti se najlepše zahvaljujemo. 2alujoči družini Grgič Padriče, 5. aprila 1953. na glasba. Koncert za klavir 1 2. 18.47 Vesela gla-*3' pr® r niSlri VP-rieŽ. 1^.1 _x;io 2«' „n\i' melodije. 19.45 stra glasba. 20.30 “g* 2i<# 20.45 Lahke V vri/hlinila 21-^i l!» •očila. W cert Lahke ' t jj) U violinista JfiUra. »'tgi * Jiiffra 21'Vd 21.20 Glasbena rnei* kalni kvartet. hTjJtj gavote. 22.00 Schun>3 revi).^ii št. 4. 22.27 Glasba j3_o0 Chopinove skmdb^, giaS motivi. 23.32 R0111 . T B « 1 , v 11.30 Grieg: Konc za klavir in orkeste claj(y in orne-’-,, oi^-.r peret in revij, tondonf',)^, željah. 17.30 željah. 17.su i* r diov. 19.20 za vsakegjgjg«** «rioiauPn VP(*f?D)i ' UlUV. iif.diU DO v— . «Deževen večer«, la Riccora. , j > SLO' ilčki 327,1 m. 202,1 >»• roči!a. 12.45 Zabavu« Drobne orkestralne „ap ^9 Slovenske zdrav « ^ 15.15 Melodije in 16.06 Zdravstveni nasveu. oBgi. { 0 solisti pred m]kr°'° ,z Filmska glasba, ^gnerl*- j W. Webra in R- feljwiL Zunanje-politični ' sr^M, Koncert saksofoni«3 žila, pri klavirju D ” Zhff. pl* 19.45 Zabavna Sl3SCervo6-ska Igra — Drago ji!« lina Reška. 22.00 12.00 Koncertni val®i3Sl>»’ ročila. 12-45J:t3b^e “dravice 1».. GOSPODINJSKO , gl. Slovenko išče dr. ADEX ■*-,N %£$* PAZI« J9, APBIi* IZLET V SKOCIJAN ^ F. Severo , aprii> ^ 18- ,n ‘izlet V ŠTANJEL branik DORNBEH® POSTOJNO ' Vpisovanje d° , maJA 00 » ,953 SPUT OD 9.00 - - 9iz& .p pri Vpisovanje 20. Express» ^ i.1 1 I Izšla je šesta številka revija (( ,, JUGOSLAVIJ^ Posvečena je življenju in umetne«1' v srb niml prilogami. Na razpolago so |z .Uujte i° .4 angleščini, francoščini in nemščini-sklh knjigarnah v TRSTU, GORICI pri važneiših urodaialcih PRIMORSKA v $ t* pri važnejših prodajalcih PRIM r: Stane 750 iir. ' DNEVNIK s — 8. aprila 1053 |UgCAP10 HEAR1V: locinec ^ttuoke rf^6Čer 80 iz e"M, ki’nn\S°, tam Ujeli Zl°- , Opoldanskim °,^°,Z danaSniim-Knrnnm , akPm pripelja. 'tn Zato * ° kler bo usmr-Policaje w® n“ postai° poslali Prerf «, ?a Prevzamejo. Ponočt »dr>nit *ef‘ 3e ne,c* tat »no in , l?a ln niegovo družil o ?°90 dragocenosti preden L stmindvajset ur, ^irrtctr „ Utesnil ukradene C ?n?prodati ali p°skri-!lli»lZrlCm- Ul°Vila■ P° Povito iJ' Je,snel °kove, l|ijietntt . 9ml oneč naj. »■ Sa zabodel K J-„ 0dslei ni bilo do te. iulio ° nlem ne duha ne lj°nn*k! Policijski uradnik " “ Futsuofci. Vfe ' 01 udoril 15 Iti nei>. m“ je pzed Štirimi itft0 vtUsn* v spo- '®eki°tat»ta upra- \JL . », mu odgovorijo 1* * *TOenom Kusabe«. U- \tVi t<>P* k ^etnifcu in m« Ib**8 ne Pišete Kusa-^omura Tejči, v Kuma- Wi* °,bf°ženi umora«. Belil, J vse Priznal... C tWn?Žico l‘“di *em iti !em "a kolodvor. Priča. \ Z: JfUe izlipz Peze, '''ofirtrn .? snega napada 'ki * ' Vvo-orjeni stražnik S«a[' ’ S° sa “** zel° * 'iora/ med Prisotnimi i'®’1® Bnl 0V° tudi npegovu ^otiln6?- te£,a ll'udie n Wt)i nls.°.b°9ne kako 'A našel sem tudi, ^ krožnik Ha postaH rnno. % t^kop- Moje pričako. I «oJ nresničiio ;>sl h(enPel.vlak’ se je od-^ ie ob-. '•***eS vsakega vla- ,^°du in 1 potniki so hiteli h. Vednn n }'Prodajalci so V ' l!=SO' V/ PV° Ponujali Gotsko V SOp!se *n ku-"m°nado. Čakali Š^LyATICA" S" 5*n*o»^, S?darje- b» reVščin* bl 2ara_ l!l ^0t]j - **.?> nikoli J^ta. 2a , svojega >«o 4? svoje pie. \WMaticL° Vsao5lUnŽiriDi3a-C Slovenk podP°ro-. mni K=,n?c naj se Matice- —^——— *T«a Tedaj so se ittec. močr pokaeal se je a*h\/iv¥ka po: 'Ž-i 0a ie . V3aSka PO- V ' P*L0d Zadai pehal '■v j,0Ž!ca ° sta na VTa~ vidi Pritisnila na. ■«a. l’ toda zadržano V 2afcli^ V^očninf policijski urad-i «e jc ’ sonornim gla-^Mra Jaleč slišal: JrS» tur.U:-- Suhigara — JS in S ** v narT/na zenica- 2 % ^ene ■ *u ki ie stala UP- 'n Jto^i/6 odgovorila: '4™az* nekaj ko. l°rjenpZlC°' Bila je " Poko -a stražnika, :S l Vopiin govorna: V rei0rje°zic°- Bila je k Pa p0i. . ‘?a stražnika tl ■ B 3ntfcou sin_ Sliit tnnožir^600 uradni- s, n lini P°maknilc ^lS'ZiiCa Pomaknila > i>t^ako d« i* na. ■' ia 3e z rt °m Prazen pro- H J^ela J k°m stala vdo. i° Zd „ ''0nlcu n obraz. NŽ. !®»'e0nJna .rnoičali. Te- ! .te5 ‘oda !°nl Potieijski °tronkUaov°rii žpn-'i tr ^ todn * ' n^gov g «0, Ju,nei v lko jasen, %r°ti(e, ako besedo: žen glas VSak0 h^'d’ ^ >Sk ie ub*i°tlej■ tega — 5111« *e *e . v°iega očeta. V'.*afadi S1 rodil in tako lStr„-rez očef°d‘0sti tegale, So 0r je °Ve ljubezni!« S- tn 0a Silil11*,1 zl°einca za t3 j«1ot>r0 si' a dvigne poji, .^k, nix oa ogleji mali \J* *ej^ *e ne boj: vem, »uf' P°9iei i moraS ea v^Kih x3 »a!» V gledal *?k°r v stra’ h, n z,,*., ez materino dokler Ubija {ie j.n'h o, č Biedal s ^ op.u- fe,'«'"” k<£T .U*««1'Obrr d“ ni i L ljub oka* se je spre. 2« in s -°? 3e P«d«! iti;2 Oiacr, eIom udaril NStt »J' W 3e dnhtcl k '1 ZZ!anja in ki j' mi j l 3e zakričal: liSr *®9 resf 0Prosti!.. Slj.^ioa „ ’ • nisem storil še yak iz strahu, »iShn 5em47e HUd° Sem C o ^ !l,oj ,i*x pre°rehl' C um - Zdaj Sli. um.r'em tl hoeem... iV.*e me toda dere’-ie Jo,n ‘ni - oprost Japonca tako globoko zakoreninjeno. Japonci imajo veliko prav• Ijic o zloglasnem razbojniku Išikavi Goemou. Ko je neke noči vdrl v neko hišo, ga je smehljanje deteta, ki mu je ponujal svojo ročico, tako oča. ralo, da je pozabil na svojo zločinsko nakano; igral se je z otrokom in tako so ga ujeli. To. zgodba ni nikakor neverjetna. V policijskih zapiskih je mnogo primerov, ki pri poklic, nih in zakrknjenih zločincih kažejo o velikem sočutju in usmiljenju do otrok. Pred nekaj meseci so obja. vili časopisi strašno novico o grozotnem zločinu. Razbojnik je med spanjem poklal 7 članov družine. V mlaki krvi je policija našla nedotaknjenega otroka, ki je jokal. Bilo je o-čitno, da je moral morilec zelo paziti, da mu ni storil nič žalega. ; V: : "" " .. ' ZA GOSPODARSKI NAPRE Eno leto „ načrta Colombo” Britansko raketno strelišče v Woomeri v južni Avstraliji, približno 1.500 km oddaljeno od severnozahodne obale avstralske celine, se razteza skozi centralno pustinjo. Strelišče ima vse potrebne delavnice, laboratorije za znanstvena raziskovanja in udobne stanovanjske hiše za strokovno in pomožno osebje. Na nedavnem sestanku ministrov Britanske skupnosti držav je bil na dnevnem redu napredek «načrta Colombo«, znanega projekta za gospodarski razvoj Južne Azije. Načrt, ki so ga izdelali pred tremi leti, se že krepko izvaja in nekateri uspeh; so že dobro vidni. Z izjemo prizadetih dežel pa ostala svetovna javnost izvajanju tega načrta ne sledi s tisto pozornostjo, ki bi jo zaslužil, in zato tudi ne pozna njegovih končnih ciljev. Osnovna zamisel načrta je enostavna. Najvažnejšo spremembo, ki jo je povzročila vojna v Aziji, predstavlja konec gospostva Zahoda, zlasti kar zadeva Indijo. Pakistan in Ceylon, ki so postali popolnoma neodvisni od Velike Britanije. Te države, ki so prej bile pod britansko upravo, so zdaj del Commonvvealtha s popolno enakopravnostjo, med tem ko je Burma, ki je tudi dosegla popolno neodvisnost, raje ostala izven te organizacije. Hitro je postalo jasno, da mo- ra tej politični spremembi slediti tudi gospodarska, saj se lahko sodobni politični ustroj obdrži samo, če temelji na primerni gospodarski podlagi. Gospodarske spremembe so bile potrebne tudi zaradi nagle- Knjižica o kronskih draguljih V informacijo obiskovalcem kronanja je britansko ministrstvo za javna dela objavilo knjižico za najbolj popularno londonsko turistično privlačnost — razstavo kronskih draguljev v Towerju. Preteklo leto je približno en milijon ljudi obiskalo Tower, in med njimi si je več kot pol milijona ogledalo kronske dragulje. Glede na to, ker pričakuje Anglija letos doslej največje število inozemskih obiskovalcev v zvezt z velikim zanimanjem zaradi kronanja, pričakujejo, da bo še več ljudi obiskalo Tower. r i ŽiVLJENJE MED RDEČIM PESKOM VVOOMERE J H. um.r'em tl hočem... Sk)nie in mit0da deček• h oprosti!)) ,V- ®tra>n cist0 Poti- (.‘I i„’ k> je X r ie dvignil IjNlc^olčeča Vcdn° ihtel, v« l|a j množica se je Vrn desno in S,/ ft0 *e je Prostor. Med h i st le Prit . snl° smrka-°d sonca o-f(,r snu. b°m videl ni. . ■ w- sonca o- ^ ° Jriene, sem !•*_.. 5® ** ’ ' — »vuuj i n Por v Videl nL llcaja 0L*h jap o n- lis „*** ^ Tn>Xi *he Vn sla na vse C*aa pred „ ogromnem V> te moji£.ta>° pustila Vr Z' m's!,,n' o 4!,°b40 -ITo 3e bilo A V««P; pr*d \ e odPuiča. ‘kil1it . v u SNS.*« V?h'*oru ie bi- V> j. M zlofi značilno, k K nl ^o •«*’ »It. L J0 ^ }egovo oče-* 3e v j*0 tiubezen du*i vsakega Atomsko mesto v Avstraliji? Prostrano puščavsko ozemlje Avstralije, ki ga danes poznamo pod imenom Woomera, uporabljajo znanstveni zavodi za poskuse z novim orožjem - Verjetno bodo tudi tu preizkusili atomsko bombo Prvo orožje na daljavo, ki so ga uporabljali Avstralci, je bilo kopje; za to orožje so pranaseljenci tega najstarejšega kontinenta izumili pred mnogimi stoletji neke vrste samostrel, ki je omogočal metanje orožja na večjo daljavo in točnejši zadetek cilja. Woomera — tako se imenuje ta priprava — je okoli 60 centimetrov dolga palica, ki ima na enem koncu zob, na katerega se opre spodnji del kopja, to-porišče se položi vzporedno k palici, ki služi nato kot katapult. Danes se v rdečem pesku področja, ki se na splošno označuje s Centralno Avstralijo, imenuje «Woome-ra» strelišče za poskus z daljnostrelnim orožjem, ki ga vodijo skupaj Angleži in Avstralci, Tu se vršijo poskusi z letečimi torpedi in drugimi vrstami daljnosežnega orožja in tu bodo kot pravijo tudi eksplodirale prve angleške atomske bombe. Hangarji, delavnice, uradi, vse to je nakopičeno v srcu te poskusne postaje; leta-liščne proge za pristajanje in odlet in ceste, ki se križajo v najbolj zamotanih oblikah, se zdijo kot neskončni pasovi belega obliža na rdečem pesku puščave. Vodilno osebje preskusne postaje stanuje in dela v Salisburyju, pasu od manj kot 10 kvadratnih kilometrov, obdanem po zaščitnem omrežju. Tu delajo znanstveniki in tehniki načrte za razne izstrelke in jih proučujejo. Poskusi s temi izstrelki se pa vršijo v Woomeri, 400 km bolj proti severu, v kraju, ki se zdi zares izven časa in prostora. Prvotno za poskuse izbrano področje, dolgo 70 km, leži v sredini nevarnostnega pasa, ki obsega 3.000 kvadratnih milj in ki ga uporabljajo za izstrelke malega kalibra, med katerimi so na primer rakete s-premerom 8 cm. Vse. te izstrelke je treba po izstrelitvi spet pobrati; opazovalne postaje je treba postaviti, vzdolž celega leta izstrelka, da se lahlko meri hitrost, pot izstrelka in padec. Toda prava daljina, na katero lahko preskušajo izstrelke v Woomeri, meri 2.700 milj: 1.150 milj do zahodne avstralske obale in drugih 1.200 milj do Božičnih otokov v Indijskem o-ceanu. V nevarnostnem pasu je osem velikih ovčjih farm, ki jih vodi kaka stotina belcev; ti zanikajo, da bi bila Centralna Avstralija puščava, češ da se na tem področju pase 250.000 ovac, 20 na kvadratno miljo. Pred vsakim poskusom z izstrelki preletijo letalci prizadeto področje in opozorijo osamljene pastirje in domačine, da se lahko pravočasno odstranijo iz območja poti izstrelka. Woomera je svet v malem: vojaki, letalci, mornarji, znanstveniki, tehniki, avstralski delavci in baltski begunci... celo dva sibirska psa se vidita, pač edina .Rusa, ki ju lahko najdete brez VLOGA IN SMET MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA MONGOLIJE II IffVSfiJ l Čai&iMlfriMM Pogled na novozelandsko podjetji novi pristanišče Aucldand s črto po kateri sedaj gradita dve britanski ti most, ki bo stal 4 milijone funtov šterlingov. preobleke na daljavo stotin kilometrov. Woomera ima svoje igrišče golfa, nameravajo pa zgraditi bazen, bolnišnico, otroško kliniko, hotel in šolo. Toda najprej je treba misliti na stroje in elektronske instrumente, ki stanejo milijone in milijone funtov šterlingov. Naj omenimo nekatere, ki so jih odgovorni funkcionarji pripravljeni pokazati obiskovalcem: vrsta raznih teodolitov, ki fotograf ično registrirajo po- let, doseženo višino in pot raketnega izstrelka; fotografski aparati, ki na daljavo 60 km registrirajo višino izstrelkov in podobnih naprav, ki letijo v višini 5.000 metrov in še.višje; radijska naprava, ki meri razmerje med časom in prostorom na stotinke milijoninke sekunde; elektronski aparat, ki ga vdelajo v izstrelek sam in ki oddaja podatke o notranjih temperaturah, o pritisku, nihanju, tresenju itd. Proračun za naprave v Woomeri je predvideval 15 milijonov funtov šterlingov. To vsoto so pa verjetno že podvojili; če pa bo Woome-ra postala še poskusna postaja za atomske bombe, bo to področje kmalu postalo najdražje v vsej Angliji. Polnagi pranaseljenci pa medtem živijo svoje življenje dalje, kupujejo in prodajajo kopja in «woomero» za okras kolib. Poskusi tujcev jih ne zanimajo; mnogi od njih niso še ničesar slišali o atomski bombi.. Pred nedavnim je umrl v Moskvi po neuspeli operaciji ministrski predsednik Mongolije, maršal Coibalsan. Objava sovjetskega ministrskega sveta ga označuje za «zvestega prijatelja« Sovjetske zveze in to je pač nedvomno velika resnica. Coibalsan je bil nekaj več kot prijatelj, bil je važna osebnost najnovejše zgodovine Azije in Vzhodne Evrope. Na Vzhodno Evropo je vplival sicer samo posredno, vendar zelo odločilno. Država, ki jo je pomagal izgraditi, Mongolska ljudska republika, je namreč služila kot prototip za vzhodno-evropske satelitske države. In odnošaji med Moskvo in ministrskimi predsedniki teh podložniških držav so se izoblikovali prav po vzorcu odnošajev med sovjetsko vlado in Coibalsanom. Coibalsanova zgodovinska vloga je imela svoj izvor v dejstvu, da je bil na čelu ruske stranke v ogromni, a redko naseljeni mongolski državi. Njemu gre zasluga, da je Sovjetska zveza trumfirala med vsemi političnimi silami, ki so skušale povezati bodočnost dežele s Kitajsko in Japonsko. Coibalsan se je šolal v ruskih šolah. V svoji mladosti se je navzel politične filozofije boljševizma. Po oktobrski revoluciji je postal vnet zagovornik sovjetsko-mongolske-ga sodelovanja in je bil član prve mongolske delegacije, ki se je razgovarjala z Leninom in Stalinom o sodelovanju Sovjetske zveze in predvidene mongolske republike. Večina drugih članov je bila usmrčena v začetku dvajsetih let, ker se niso izkazali za iskrene prijatelje Sovjetske zveze. Coibalsan je predstavljal skrajno socialistično krilo revolucionarnega gibanja v Mongoliji. Skozi mnogo let so imeli za umestno, da je ostal v ozadju in da je zavzemal samo položaje drugega reda. Sele po čistki leta 193,7, ki je zatrla zadnje ostanke proti-ruske opozicije v Mongoliji, je Coibalsan formalno prevzel vodstvo republike, ki je hitro postala sovjetska kolonija. Uvedel je ustavo in gospodarsko politiko, kot jo imajo druge sovjetske republike. Na kulturnem področju je uvedel rusko abecedo. Posledica teh reform je, da je zdaj Mongolska ljudska republika dalje od svoje narodne in državne neodvisnosti kot so razne kolonije in protektorati kot Tunis, Nigerija ali Zlata obala. Zaradi osamljenosti zunanje Mongolije ni prodrla v zunanji svet nobena vest o Coi-balsanovi bolezni, čeprav se je zvedelo, da je v zadnjih dveh letih delegiral večino svojih partijskih in državnih poslov svojim pomočnikom. Odstopil je kot obrambni in kot zunanji minister in si pridržal ministrsko predsedstvo. Kot kaže zgodovina Mongolije, se bodo verjetno zdaj za vpliv v državi borile razpe skupine in klike, kajti novega močnega moža Mongolija nima. Sovjetskega poslanika v Mongoliji in njegove svetovalce čakajo velike skrbi. ga naraščanja azijskega prebivalstva. Za izvedbo načrta je bila predvidena podpora vsega Commonwealtha, ki naj bi pomagala azijskim članicam izvest; sprejete načrte za gospodarski razvoj. O načrtu so prvič razpravljal; na sestanku zunanjih ministrov Commonwealtha v Co-lombu, ki se je vršil v januarju 1950. Načrt so nato proučile vlade v Sidneyu, Londonu, Karachiju itd.. Gospodarski problemi so premagali vse politične zapreke. K načrtu, ki je bil jzprva mišljen samo za države Britanske skupnosti narodov, so povabili kasneje tudi države izven tega okvira. Burma in Združene države Indoki-ne ter Indonezija so sprejele vabilo. Tudi Združene države Amerike so pokazale zanimanje za stvar. V določenem smislu je zmotno govoriti o enem samem načrtu, kajti «načrt Colombo« je sestavljen iz raznih načrtov posameznih azijskih držav; podrobnosti teh raznih načrtov so izdelale prizadete države same, Anglija in Združene države pri tem samo pomagajo s kapitalom, nasveti in tehnično pomočjo. Združene države so prispevale finančno na podlagi Trumanove Četrte točke in programa za medsebojno pomoč. Niti Anglija niti Združene države niso prevzele kake odgovornosti glede odločitev, ki jih mora storiti vsaka posamezna vlada glede raznih gospodarskih načrtov, tudi ni nobenega centralnega urada ali tajništva, ki bi se ukvarjalo z načrtom. Edini koordinacijski organ je posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo ministri in tehnični strokovnjaki prizadetih držav in ki se sestane le takrat, kadar to zahtevajo posebno okoliščine. Večji del načrta zadeva Indijo, kar je naravno, saj je ta država po prebivalstvu in površini največja v Južni A-ziji. Indijski načrt, za katerega je predvideno v 5 letih 119,500.000 funtov šterlingov izdatkov, lahko označimo za idealen, ker je enakomerno porazdeljen med industrijo, kmetijstvo in razvoj komunikacij ter električnih central; upoštevali so tudi razmerje med glavnimi projekti, kot sta poljedelstvo in električna energija, ki bosta porabila večino investicij, in projekti manjše važnosti, ki pa bodo tudi vzeti kot celota prinesli državi znatno povečanje narodnega dohodka, zlasti v kmetijstvu. Od vsega začetka je načrt Colombo vzbujal zanimanje razredov, ki so v Južni Aziji na oblasti. Vsak gospodarski načrt ima ideološko podlago, osnovna misel načrta Colombo izhaja iz načela, da je moči spraviti v sklad gospodarsko revolucijo z ohranitvijo človeških svobod, s pravicami delavca in gospodarskim napredkom. Seveda gleda marsikdo skeptično na vse to, toda v deželah načrta Colombo gledajo v bodočnost z optimizmom. Res A-zija n; Evropa in res so njeni gospodarski problemi obširni in nujni in bo mnogo zaviselo od možnosti pomoči Zahoda. Do zdaj doseženi uspehi pa kažejo, da zaupanje v načrt ni povsem neutemljeno. Poročilo o prvem letu izvajanja načrta dokazuje, da je bilo do danes opravljeno delo po sprejetem načrtu. Na sliki vidimo iznajditelja Smitha z njegovim modelom pomorskega letala «SwiftB. Britanska vojna mornarica bo kmalu razpolagala z večjim številom takih letal z nadzvočno brzino Jesus Ernandes je bil član politbiroja CK KP Španije, vrhovni komisar španske republikanske vojske in minister za prosveto ter zdravje v Cabal-lerovi in Negrinovi vladi. Napisal je knjigo, ki je pred nekaj meseci izšla v Mehiki. Knjiga nosi naslov: «Bil sem Stalinov minister«. To knjtoo je Ernandes posvetil svoji materi in sestri, ki ju je Stalin vzel za talki in za katere pisec že osem let ne ve ničesar. Pisec nekje v svoji knjigi piše; «Ni lahko razkriti ter prikazati velikansko laž, ki se krije v toliko razvpiti sovjetski solidarnosti s španskim ljudstvom v času vojne od 1936 do 1939. leta.' To ni naloga samo enega človeka...«. Po porazu španske revolucije se je Ernandes umaknil v Sovjetsko zvezo, kjer je ostal do leta 1944. kot član izvršnega komiteja Kominterne. Sedaj se Ernandes bori za osvoboditev svoje domovine v vrstah španske emigracije, ki v okviru gibanja eAccion socialista» zbira vse španske antifašistične sile. Tu objavljamo odlomek iz Ernandesove knjige, ki nam nazorno kaže, kako ie Moskva «svetovala» ,n «pomagala» španskim re volucionarjem. ODLOMEH^ ]Z_ WJ1GE_ BI VSEGA VRHOVNEGA KOMISARJA ŠPANSKE REPUBLIKANSKE V0JSHE ZAČENJA SE IZDAJSTVO KREMLJA 1. 15 februarja 1936. zjutraj so bile vse ulice oblepljene z lepaki Z madridskih zidov je vo. lilna borba kričala svoja naj- raznovrstnejša gesla Desna koalicija je kričala: «Glasu3te proti marksizmu«. Socialistične in komunistične mladinke pa so s svežim glasom vzklikale: .(Glasujte za Ljudsko fronto«. Ob 6 uri popoldne se je za-čelo seštevanje glasov Predsednik je ponavljal: «Ljudska fronta«... ..Ljudska fronta«... ...Ljudska fronta«... Ob 8 uri zvečer sta po vsej Španiji' od asturških rudnikov do močvirij v San Fernandu odmevali ti dve besedi: «L]Ud. ska fronta«. .. . . Glas nove Španije Je zahteval naj oblast prevzame Ljudska fronta. Gospod Azanja, hla. den in miren, je zasedel mesto predsednika ministrskega sveta. , _ Istega dne je general Fran-co obiskal ministrstvo notranjih zadev. Novinarji so z začudenjem sprejeli ta senzacio. nalen obisk. V ministrstvu so jim dali sledeče poročilo; «Mi. nistrstvo notranjih zadev je o-sebno obiskal general Franco, da bi obvestil, da Je zvedel za absurdne vesti o nekem njegovem določenem stališču v zvezi z nekim dogodkom. Izjavil je, da se za politiko ne zanima in da se ukvarja samo z vojaškimi dolžnostmi«. Tega dne me je povabil na kosilo generalni sekretar Komunistične partije, JosS Dias. Dias je hotel govoriti z menoj o neki politični temi, ki je prejšnjo noč izzvala moj oster nastop v diskusiji z moskovskimi svetniki. To se je razvijalo takole; Na sedežu partije sem srečal Joseja Diasa in njegova dva nerazdružljiva sovjetska svčtnika, Stepanova in Kodo-viljo. Vprašal sem; «Koliko go tovih poslancev imamo?« «Do sedaj 16», je odgovoril Dias in pri tem ni skrival svo jega zadovoljstva. *T? nJ ,?no*0' vendar smo vse te dobili s pomočjo naših zaveznikov«, sem rakel «Ti socialistični kričači nam pobirajo vse. Z nami delajo kot z revnim sorodnikom«, je rekel Kodovilja in pri tem za. mišljeno čistil svojg malo pipo. «Toda sedaj bodo videli, kaj je parlamentarna tribuna, ki jo revolucionarno izkoriščajo komunisti. Konec je z rimskim spanjem naših ..sopotnikov«!, je rekel Stepanov in se pri tem smejal ter kazal svoje od dima porumenele zobe. »Človek! Jaz ne mislim, da je naša naloga v parlamentu, potisniti socialiste v kot. Za mene bi bilo mnogo bolj prijetno, boriti se s sedisti (C.E D.A. — španska konferenca av. tonomnih desnic), kakor pa z našimi prijatelji iz Ljudske fronte«, sem rekel. ..Ernandes pazi!... Ne nasedaj iluzijam!«, je odgovoril Stepanov, »Socialisti bi želeli, da se pri nas povrne stanje izza 14. aprila 1931 (dan, ko je bila proglašena španska republika). Mi jih bomo morali priganjati, da izvedejo revolucijo do kon. ca«. Po kratkem odmoru je Stepanov nadaljeval; ..Da, prijatelj, tako je. Brez dvoma, da doživljamo v Španiji zgodovinski proces, ki je podoben tistemu, ki smo ga doživljali v Rusiji februarja 1917. Partija mora znati izvajati isto taktiko, kakršno so izvajali boljševiki; kratka par. lamentarna etapa in nato — sovjeti!« «Ne verujem v podobnost februarske revolucije v Rusiji z našimi sedanjimi razmerami v Španiji. Tam je bilo ljudstvo izstradano in utrujeno od vojne. Tam je bilo nekaj milijonov razcapanih vojakov, ki so bili zaradi porazov demoralizirani. Gesla o miru in kruhu so bila gesla vsega ljudstva. Za boljševike ni bilo težko pre. magati Kerenskega, ker Keren-skemu ni uspelo zadovoljiti teh teženj-« »Naša naloga je bila, preprečiti utrditev buržoazno-demo-fcratskega režima in prebuditi revolucionarno krizo in tako osvojiti oblast«, je odgovoril Stepanov. Jaz sem vztrajal: »To je bil aruski način, mi bi pa morali uporabiti španski način«. »Toda kakšen španski način«, je jezno vzkliknil Stepanov. «Za komuniste obstaja samo en način in sicer leninistični način, sovjetski način in ta način«, je poudaril »bo tudi vaš način v Španiji!« Pogledal sem Joseja Diasa, ki je molče poslušal polemiko in mi z očmi dal znak, naj nadaljujem. «Naša revolucija je demokratska revolucija. Vse demokratične sile so se združile v Ljudski fronti in vsi skupno smo dolžni, dati Španiji režim svobode, ki je zasnovan na a-grarni reformi, ki bo ukinila bedo na naših poljih, povečala blagostanje delovnih množic, likvidirala velike fevdalne o-stanke v našem gospodarstvu, odpravila vojaške kaste, preki. nila s prednostmi visokega kle-ra tn zadovoljila samoupravne težnje Kataloncev in Baskov. To so naši sedanji cilji v Španiji. Pozneje... Pozne, je bomo videli, po kateri poti bomo šli v socializem«. «To je stara polemika med Martovom in Leninom«, se je vmešal Kodovilja ter dodal-«To je oportunistično, socialdemokratsko, antileninistično naziranje in zelo mi je žal, da ga slišim iz Ernandesovih ust. To dokazuje, da ni razumel vloge partije v razvoju bur-žoazno-demokratske revolucije«. «Vi gotovo veste več kot jaz«, sem priznal, «toda če je bila v Rusiji naloga boljševi-kov v tem, da premagajo svo. je »sopotnike«, nas bo v Španiji taka politika privedla do političnega samomora«. «To je tvoje mnenje«. «To so moje izkušnje«. «Kje si jih dobil«, zasmeh-ljiVo vpraša Stepanov. «Tu, prav tu v svoji zemlji in v svoji glavi«, sem ostro odgovoril. »Kodovilja je priča IIo je bila proglašena republika ste nam dali geslo; ..Dol z buržoazno republiko! 2iveli sovjeti!« In zato nas je špansko ljudstvo napadalo po ulicah. Naša gesla so šla v prid monarhistični reakciji«. «To je bila politika Bullejo-sove oportunistične skupine, (Jose Bullejos je bil generalni sekretar Komunistične partije Španije v času, ko je bila proglašena republika.)« je s prezirom rekel Kodovilja. (Nadaljevanje sledi) fiavnanje i m Italijanske oblasti nimajo kaj tajiti, da je danes slovenski živelj v Beneški Sloveniji v absolutno podrejenem, malo manj kot brezpravnem položaju nasproti ostalim italijanskim državljanom. Dejstva, ki to sleherni dan potrjujejo, so preočitna, da bi jih lahko demantirali. Vsi postopki oblasti ter njihovih organov so takšni, da se nam zdi kot bi bilo to ubogo ljudstvo postavljeno izven zakona. Dobesedno tako. In to že ves čas po podpisu mirovne pogodbe — kljub svečanim italijanskim obljubam, da jim bodo v okviru italijanske republike ustavno zagotovljene vse najosnovnejše narodnostne pravice, pravica do politične, kulturne in gospodarske enakopravnosti, in, seve, poleg teh še vse druge, katerih določitev ni bila v taki neposredni zvezi z njihovim statutom narodnostne manjšine, marveč so to zakonska pravila, ki zadevajo pravice in dolžnosti slehernega državljana. Italijanska buržo-azija pa bi ne bila ne bur-žoazija ne italijanska, ko bi se bila enkrat zares držala tega, kar je bila obljubila. Sicer kako naj bodo današnji italijanski klerofašisti boljši od tistih italijanskih »demokratov« tipa Sforza, ki je tudi v Rapallu marsikaj obljubil, potem pa svojo podpisano obljubo elegantno strgal in vrgel v koš. Posledice te zares plemenite ..viteške« geste pa so potem Slovenci čutili na svoji koži polnih 25 let. Neugasni italijanski imperializem, danes že kronična bolezen tako Kvirinala kot Vatikana, se zaenkrat še zadovoljuje z nekaterimi imperialističnimi ukrepi, v našem primeru z uničevanjem obmejnega prebivalstva Beneške Slovenije. Gre za to, da se ob vzhodu na mejah ustvarita primerna psihoza in stanje, ko bi se morda ponovno mogel proti vzhodu sprožiti kak ..dobičkonosen« napad. Rekli smo, da so danes beneški Slovenci, kot bi bili izven zakona. To so zares in ne samo kot celota, kot narodnostna manjšina, marveč tudi kot posamezniki, ki lahko z njimi ravna sleherni orožnik in financar, kot s kakšnim gangsterjem. Sledeči primer prav lepo potrjuje to našo trditev. Pred videmskim sodiščem se je pred kratkim vršila obravnava proti dvema finančnima stražnikoma ter podna-redniku, ki so se morali zagovarjati, ker so hudo poškodovali, protizakonito aretirali in pretepli Kalista Černetiča (Cernettig) in njegovega očeta. Dne 6. avgusta 1950 so omenjeni finančni stražniki opazili, kako se v Nadiži kopljeta dva mladeniča, katerih kopalni obleki nista bili povsem v skladu z zadevnimi Scel-bovimi predpisi. Vendar niso proti njima ničesar ukrenili. Sele, ko se je zmračilo, so finančni stražniki hoteli oba fanta odpeljati v vojašnico. Mladi Kalist Černetič se je temu uprl, vendar samo pasivno, da bi se mu ne mogel očitati napad na javne organe. Stražniki so ga morali vleči za noge. Prav tačas pa so začeli prihajati ljudje iz cerkve, česar so se stražniki ustrašili, meneč, da bi jih utegnili napasti, ko bi videli, kako ravnajo z mladim Černetičem. Se preden pa je sploh kdo mignil s prstom so začeli streljati m pri tem ranili mladega Černetiča. Glede na to, da so še istega večera aretirali tudi Cernetičevega očeta ter ga tudi pretepli, je jasno, da Cernetičeva aretacija ni bila posledica kakega prekrška zoper predpise o javni morali, marveč da so mogoče imeli stražniki z njim kake zasebne račune, ali pa da se jim je to preprosto zahotelo in so si v nekakšnem dolgočasju hoteli za zabavo privoščiti ..nedolžno« šalo na račun brezpravnega pripadnika neke «nižje» rase. Ko je prišlo do tega, da bi sodišče moralo ugotoviti okoliščine, v katerih so stražniki mladega Černetiča ranili s strelnim orožjem, je eden izmed njih. Simeoni, izjavil, da se je to zgodilo, ker se je spotaknil in se mu je pri tem sprožil samokres. Na osnovi te, iz trte zvite trditve — očividci namreč zatrjujejo, da sploh ni streljal Simeoni, marveč njegov tovariš Rosas in to povsem namerno — je sodišče vendar obsodilo Simeonija za hudo telesno poškodbo, in sicer na izredno milo denarno kazen 20.000 lir. Brigadirja Fescino, ki se je moral zagovarjati zaradi protizakonito izvršene aretacije in pretepanja pa so obsodili na 4 mesece zapora. Obenem je bil obsojen tudi Černetičev tovariš Filipič (Fi-lippig) na 6 mesecev zapora, češ da je zmerjal in izzival stražnike _ Pač povsem v skladu s fašističnim duhom, ki ponovno preveva današnjo Italijo. Beneški Slovenci naj bi bili čreda garjevih ovc, ki jih je treba z vsemi sredstvi iztrebiti. Današnji ustavni zakon, ki bi jim moral zagotoviti vse tiste svoboščine, brez katerih ni mogoče govoriti o kakršnikoli demokraciji, je samo mrtva črka spričo dejstva, da so naši ljudje ob Nadiži izpostavljeni taki samovolji. Potem pa si De Gaspe-ri še upa trditi, da so Slovenci in Jugoslovani krivi, če se odnosi med obema sosednima državama ne morejo izboljšati. VREIttE Vremenska napoved za danes: še vedmo spremenljivo oblačno vreme a krajevnimi razjasnitvami. Napovedujejo tudi dež in ohladitev ozračja. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15 stopinje: najnižja 13,1 stopinje. TRST, »red« 8» sprli« 1053 PRIMORSKI DNEVNIK mm RADI® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15: .. 22.00: Umrl je skladatelj Sergej Prokofjev. — Trs '• Koa_ Schuman: Simfonija št. 4. — Trst !•: H-"®- , jg.00: cert v a-molu za klavir in orflcester. Slovenij«. Iz oper C. W. Webra in R. Wagnerja. ••:: <•: mmm Novi zvijačni ustanove Tre poskusi llenezie Keki domačin je hodil okrog vseli na jemnikov in jih po* žival, naj se zglasijo na uradu ustanove, kjer bodo pod* pisali letošnjo pogodbo, ne da bi plačali najemnino Iz Pevme in Oslavja poroča, jo, da je zadnje dni hodil okoli posameznih najemnikov neki domačin in jih skušal pripraviti, da bi se zglasili v uradu Tre Venezie in podpisali pogodbo za letošnje leto. Tokrat je bil obisk namenjen tistim najemnikom, ki so v tožbi z ustanovo. Kot je znano je pred časom sam upravnik najemniške zemlje obiskal vse tiste, ki niso protestirali proti »ev.eljavnemu podpisu doku. mentov, katere je nosil po hišah lanskega meseca novembra, ter vabil ljudi v pisarno, da podpišejo letošnjo pogodbo, Ker pa so ljudje spregledali igro vodstva te ustanove v veliki večini sploh niso prišli na njen sedež v Gorici kljub obljubam, da bi ob podpisu bili oproščeni plačila letošnje najemnine. Slovenski najemniki se namreč dobro zavedajo, da je to le past, katero nastavlja, jo odgovorni ljudje, ki bi se radi rešili slovenskega kmeta in zaposlili tujce, predvsem begunce, katerim je pač po-vsod preskrbljeno prvo mesto iz dobro znanih vzrokov. Iz zadnjega obiska pri na. jemnikih, s katerimi je ustanova v tožbi in v zvezi z izrečenimi obljubami, da bi kmetje ne plačali samo letoš. nje najemnine, temveč bi jim bile dane tudi druge olajšave, seveda vse proti podpisu po-godbe, je lahko zaključiti, da se ustanovi ne obeta tisti u-speh v sporu, ki ga je predvidevala. Ce se je sedaj celo z navedenimi zvijačami obrnila do strank, s katerimi je v tožbi, prav gotovo ne pričakuje od sodnih oblasti najboljše re. sitve. Slovenski najemniki v Pev-mi, na Oslavju in v St. Mavru naj s složnim nastopom in vztrajanjem nadaljujejo svoj boj za dosego pravice na sod. ni ji kot pri ostalih višjih forumih, če bo potrebno. Volilne špekulacije z Bosimi delovnimi centri Danes so otvorili 4 od 11 predvidenih delovnih centrov v goriški pokrajini, katerih cilj naj bi bil začasna zaposlitev brezposelnih, katerih je pri nas okoli 12.000. Štirje na novo odprti delovni centri bodo za. poslili 155 brezposelnih za 381 dni in bo zanje potrošenih nad 12 milijonov lir. Delovni centri bodo na vogalu Ul. Boschetto in Drevoreda XX. september, v Ul, Veldromo, v Ločniku in v Ul. Scodnik. S temi deli bo trenutno o-lajšana kriza, v kateri so brez. poselni, čeprav je število 155 delavcev zelo majhno v primeri z ogromnim številom tistih, fci bodo «e naprej iskali potrebnega zaslužka. Poleg tega bodo le trenutno in malo za-sl ulili. Oblasti bi se morale za otvo. ritev delovnih centrov zanimati že v zimskih mesecih, ko je bilo število brezposelnih zelo veliko, in ko so bile njihove potrebe v primeri s potrebami v ostalih letnih časih večje. Otvoritev štirih od enajstih delovnih centrov v Gorici pa sovpada s pričetkom volilne kampanje za državnozborske volitve in ni zato odraz resnič. nih namenov predstavnikov oblasti, da bi krizo ublažili, ampaij je predvsem propagan. distično politično dejanje, ki naj bi bilo voda na mlin njihove politike. Seja upravnega sveta pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija Upravni svet pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija je imel sejo pod predsedstvom odv. Culota, Odborniki so najprej odobri, li proračun omenjenega konzorcija za leto 1953 ter gradbena dela za razširitev pokrajinskega dispanzerja v Gorici. Ta dela so poverili tvrdki Makuc. Za dela bodo potrošili 6.500.000 lir. Nadalje je odbor obnovil najemniško pogodbo za proti-tuberkulozni dispanzer v Gra. dežu. Svoj pristanek je dal za začetek popravila poslopja v Turjaku, kjer deluje protitu. berkulozna obednica. Soglasno so odborniki sklenili, da obnovijo pogodbo za delovanje radioloških aparatov v dispen. zerju v Gorici, Gradiški, Krmi. nu in Tržiču s tvrdko Anto-nietta Martini por. Mazzolini. Proučili so nato vprašanje o radioloških pregledih tistih delavcev, ki so vpisani v socialno skrbstvo. Sklenili so, da bo prv: pregled brezplačen, medtem l:o bodo za nadaljnje ra-diografije zahtevali po 900 lir. Končno je odbor izrazil svoje povoljno mnenje v zvezi z gu. mijaslim tlakovanjem radiolo. škega oddelka v dispanzerju v Gradiški ter s podaljšanjem službovanja dr. Tarcizija Belci j a, ki službuje kot ravnatelj tržiškega dispanzerja. Vesti za učitelje Tajništvo sindikata osnovnošolskih učiteljev obvešča prizadete, da si na njenem sedežu v Kapucinski ulici lahko ogledajo odlok o premestitvi učiteljev v šolskem letu 1953-1954 ter seznam prostih mest. Bahko si nabavijo tudi tiskovino, ki naj jo priložijo prošnji za premestitev. Tiskovina stane 40 lir. Tajništvo posluje v sredah in petkih od 16. do 17. ure. Seznami na vpogled Goriški župan sporoča, da je na občinskem protokolnem u-radu v Ul Mazzini 19, soba št.. 17 na vpogled seznam tistih tvrdk, ki so podvržene plačevanju kmečkih prispevkov za leto 1952-53. Prizadeti si omenjeni seznam lahko ogledajo vsak dan do 15 aprila t. 1. v jutranjih uradnih urah. Pomotoma čez mejo Pretekli večer sta se vračala proti domu 32-letni kmetovalec Anton Zgubin in Severin Russian iz Dolenj v Brdih, ko sta nehote zašla čez mejo na jugoslovansko stran. O zadevi so takoj obvestili orožnike, kt so uvedli preiskavo. Kršilca meje so prijavili sodnim oblastem. KINO R. VERDI, 16.30: «Minnesota» Cameron; barvni film. VITTORIA. 17: «Cmi bliska, & Kocharn. CENTRALE. 17: ((Tragični povratek«, D. Duranti in M. Mastraiani. MODERNO. 17: «Clovek s stolpa Eiffel«, C. Laughton in R. Hutton. Motiv iz Beneške Slovenije Cerkev sv. Kvirina. SESTANEK TRGOVINSKIH ZBORNIC V NOVI GORICI Predlog za blagovno izmenjavo v zneska milijarde lir na leto Na italijanski strani so pristali tudi na uvoz cementa, opeke in mineralne vode, kar so doslej zavračali. Razgovori med obema delegacijama bodo verjetno konec aprila Zastopniki trgovskih zbornic Slovenskega Primorja, ki so se sestali v Novi Gorici, so izvolili posebno komisijo za izvedbo goriškega sporazuma, na podlagi katerega poteka blagovna zamenjava med italijan. skim delom goriške in videm. ske pokrajine ter Slovenskim Primorjem. Sporazum je bil podpisan februarja 1949 in bi ga morali vsako leto podaljšati. Letos ga še niso podaljšali, ker pri razgovorih v Bovcu junija lani ni bil dosežen med jug. in goriško delegacijo sporazum o blagovni zamenjavi. Sedaj pa se je zvedelo, da so trgovski krogi v Gorici pripravljeni, da bi bil sestanek čimprej. Predlagali so, da bi se pove. čala blagovna zamenjava med tema pokrajinama od 600 mi. lijonov, kot določa sporazum, na eno miliiardo lir letno. Italijanski gospodarski krogi se zanimajo tudi za uvoz cementa, opeke in mineralne vode iz Slovenskega Primorja, kar so do sedaj zavračali. Raz-govori med italijansko in ju- POMLADANSKI NA KRAS IN V IZLETI BRDA V Doberdobu je bilo v ponedeljek na .šagri* veliko ljudi, ki so se prijetno zabavali - Okoli sto planincev je odšlo k Štekarjevim - S seboj so imeli tudi podgorski pevski zbor Kot je že v navadi se na velikonočni ponedeljek večina meščanov odpravi na podeželje, ki s svojimi cvetočimi jablanami, češnjami in breskvami vabi na oddih in sprostitev po komaj prestali zimski dobi. Ta dan so po večjih va-aeh po Goriškem tudi prve plesne prireditve, ki privabljajo ne samo vaško, temveč predvsem mestno mladino, ki ae rada zavrti na odprtem. Znano je že, da se prav v Doberdobu na velikonočni ponedeljek zberejo domačini ter izletniki iz daljnih in bližnjih krajev. Pravijo, da je bilo prejšnja leta največ gostov iz Furlanije, ki pa so jo letos naj. brž mahnili na Krminsko goro, kjer se isti dan slavi tam-ks išnji domači praznik. Zato pa je letos privabilo v Doberdob predvsem prebivalce slovenskega podeželja in Gorice. Prišli so z raznimi prometnimi sredstvi, iz bližnjih vasi pa kar peš. Tu so bili Stan-drežci, Steverjar.ci-, pa seveda vaščani iz Dola, Jamelj, Sovo- denj in Vrha. Na trgu pred cerkvijo so svoje hišice razmestili organizatorji raznih potujočih zabavišč. Streljanje je privabilo najbolj mladeniče, vrtiljak pa otroke in seveda tudi odrasle. «Brjar» so postavili ob poti, ki pelje proti «Adriji»; zraven je bil tudi bife. Doberdobčani pravijo, da bi bilo več ljudi, če se ne bi z dovoljenjem za ples in bife ta. ko dolgo zavlačevalo, saj je prišlo žele v ponedeljek opoldne. Včeraj je bilo v Doberdobu zelo veselo. Pelo, pilo in plesalo se je do polnoči, ko so jo tudi zadnji neutrudljivi plesalci mahnili proti svojim domovom. Slovensko planinsko društvo pa je organiziralo izlet v sončna Brda, ki letos ie niso imela toliko gostov kot včeraj. Pogledi na cvetoča valovita Brda, ki jim posebno pomlad da. je pravo vrednost, so res lepi. Tja se je namenilo okrog sto planincev, največ iz Podgore, Gorice, pa tudi s Tržaškega. Okrog 16. ure so bili že vsi zbrani na prostornem gtekar-jevem dvorišču, kjer so jih le. po po domače sprejeli. Okoli hiše je bilo zelo Živah, no. Seveda ni manjkalo žlahtne briške kapljice, ki jo vsepovsod pravično hvalijo. Naši planinci so imeli s sgboj tudi harmoniko in kitaro ter so se ob prijetnih zvokih pari veselo zavrteli na cementnem ple. sišču. Kjer so Slovenci seveda ne gre brez pesmi. Zanjo je poskrbel podgorski pevski zbor, ki se je v polnem številu udeležil pomladanskega izleta. Pod vodstvom pevovodje Do-reta Klavčiča so pevci zapeli nekaj lepih narodnih pesmi; posebno pa je ugajal moški duet Ivan-Corrado iz Podgore, ki je prisotnim zapel nekaj nagajivih in veselih pesmi. Slovenska pesem je odmevala po briških holmih pozno v noč. Z mrakom je večina odšla domov skozi Grojno, kolesarji pa skozi Ločnik. goslov. delegacijo bodo verjetno konec aprila. (Slovenski poročevalec) Š3 ena nesreča na Korzu Italia Trčenje avtomobila z motorjem — Motociklista v bolnici z zlomljenima gležnjema Do hude prometne nesreče je prišlo v ponedeljek okoli 17.15 na Korzu Italia pri lekarni Urbani Albanese med avtomobilom in motornim vozilom. 28-letni Aleksander Boldini iz Moše je vozil proti središču mesta na svojem motorju «Gi-lera« GO 2581, na katerem je sedela tudi 28-letna Lidija Zendilin, ko je na križišču z Ul. Rossini in Pitteri trčil ob avtomobil fiat 1100 z evidenčno tablico TS 16283. Tržaški avtomobil je vozil 20-letni Vi-nicio Furlan iz Trsta od Sv. Jakoba, v katerem sta sedela Alojz Furlan in njegova žena Marija. Pri močnem sunku je motor zletel na drugo stran pločnika. Boldini in Zendilin sta se naenkrat znašla na tleh. Prvo pomoč jima je nudil Zeleni križ, ki ju je nato odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Službujoči zdravnik je obema ugotovil zlom levega gležnja. Ozdravela bosta v približno 50 dneh. 1 Na kraj nesreče je prišla tudi prometna policija za morebitne ugotovitve. Neprevidni kolesar povzročil hudo prometno nesrečo Včeraj opoldne se je pripetila v Tržiču, Ul. Valentinis prometna nesreča, ki jo je zakrivil 22-letni kolesar Jurij Bucarello. Neki avtomobil iz Trevisa, v katerem so sedeli 32-letni Paskal Cariglia od Sv. Justa v Trstu, Ivan Cariglia in Leandro Guerra oba iz Trevisa, je vozil proti Trstu. Nenadoma pa je neprevidno zavozil čez pot kolesar, ki je vozil na kolesu tudi žensko. Šofer avtomobila, ko se jima ni mogel umakniti, je zaman pritisnil na zavore. Pri neizogibnem trčenju sta zletela kolesar in ženska na drugo stran ceste, medtem ko se je avtomobil prevrnil. Nekateri ljudje, ki so privozili mimo, so pomagali ranjencu iz avtomobila, ki je bil zelo poškodovan. Odpeljali so ga v bližnjo bolnišnico. Tja so odpeljali tudi kolesarja 22-letnega Jurija Buea-rella iz Tržiča in žensko, ki je sedela na kolesu. Ponesrečencem so nudili vso potrebno pomoč. Paskalu Cariglii so zdravniki ugotovili zlom zapestja in druge poškodbe po rokah in glavi ter lahek pretres možgan Sprejeli so ga na kirurški oddelek, kjer so bo zdravil približno 30 dni. Ivan Cariglia se je pri nesreči rani! po rokah in nogah ter si laže pretrese! možgane. V 15 dneh bo okreval. Po obrazu in rokah se je poškodoval tudi Guerra. Bucarella pj ima poleg pretresa možgan globoki rani na glavi in levi roki. Ozdravel bo v 20 dneh. Perrone, ki se je vozila z Bucarellom, ima manjše poškodbe po kolenih in čelu. Avtomobil so odpeljali v neko mehanično delavnico, kjer so ocenili, da je približno 300 tisoč lir škode. Prometna policija je uvedla preiskavo. Vesti iz bolnišnice Zaradi nenadne slabosti, ki je zadela na cesti 23-letno Q. norino Battistita doma iz Kr-mina, jo je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v mestno bolnico k Rdeči hiši, kjer so ji zdravniki nudilo vso potrebno pomoč. Nekaj pozneje jo je Zeleni križ pospremil domov. Ko je včeraj zvečer 45-letni Italo Travain iz Moše večerjal z domačimi, mu je nenadoma počil v roki kozarec vina. Drobci stekla so mu pretrgali kite sredinca desne roke, Ker mu je rana tudi močno krvavela, so domači poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, da Je Travaina odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Tu so mu zdravniki zopet zašili kite. Ozdravel bo v nekaj dneh. Včeraj popoldne okoli 17. ure je prišlo na Korzu Italia, v bližini Ul. Buonarroti do •prometne nesreče. 25-letni Srečko Cabrini s Tržaške ulice 23 se je vozil na svoji lambreti in se zaletel v vojaški jeep, ki mu je prihajal naproti in katerega je vozil vojak 114. polka Hadrijan Lavo. Tri močnem sunku je Cabrini zletel z vozila ter padel na desni blatnik jeepa. Z vojaškim avtomobilom so ponesre. čenča odpeljali v bližnjo bolnico k Sv. Justu, kjer so zdravniki po pregledu ugotovili zlom 4 reber. Zdr*v'H !e bo moral približno tri tedne, če ne nastanejo kakšne kompli-kacije. KRATKE VESTI IZ BENEŠKIH VASI Črni vrh Po sodbi strokovnjakov namolzejo v Črnem vrhu dnevno od 17 do 18 stotov mleka To je zadostna količina mleka, da bi ustanovili zadružno mlekarno. Svojčas so jo že imeli. Sedaj pa mleko predeluje v maslo in druge izdelke vsaka družina posebej, kar je znižalo proizvodnjo izdelkov, ker kmetje nimajo strojev. Pridelovanje sira je precej razširjeno, vendar ni dovolj masten. Vse to ne daje mlečnim proizvodom tistega slovesa, ki bi ga morali imeti že zaradi dejstva, da jih proizvajajo v gorskih krajih. To vpliva, tudi na vaško gospodarstvo. Zato je nujno, da se ustanovi dobra zadružna mlekarna, opremljena s stroji, da bi lahko temeljito izkoristila pridelek mleka. Obenem pa bi v njej zaposlili človeka, ki bi se spoznal na to delo in poskrbel, da bi mlečni izdelki iz Črnega vrha postali bolj cenjeni. Rezija Med pričkanjem brusača 20-letnega Odorica Piellija^ z neko neznano osebo je prišlo do dejanskega spopada, v katerem je neznanec s kamnom u-daril Piellija po glavi. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se bo moral zdraviti še nekaj dni. Prapotno Zaradi gradnje mostov na cesti po dolini občine Prapotno, so omejili promet na odseku ceste Bodigoj-Stari mlin. Prehod je dovoljen samo vozovom in vozilom z manj kot 25 stoti. Omejitev je stopila v veljavo 1. aprila in bo trajala približno 1 mesec. Tudi odsek Stari mlin-Podklanec na spodnji cesti popravljajo. Promet bo omejen približno mesec dni. Lambretist povozil deSka pred domačim pragom Skoraj pred pragom svoje hiše v Ločniku je včeraj popoldne ob 13.30 12-letni Alfred Gressini prišel pod lambreto z evidenčno tablico GO 2929, katero je vozil 26-letni Rino Venier iz Ločnika. Ponesrečenemu dečku so prišli najprej na pomoč domači, ki so medtem časom obvestili bolničarje Zelenega križa, da so ga pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia. V mestno bolnico Brigata Pavia so pripeljali včeraj zvečer 24-letnega motociklista Emila Kocjančiča iz Podgore, ki je na križišču v Moši zavozil v jarek, da bi se izognil nekemu vozaču. Pri tem je Kocjančič padel pod motor. Mimoidoči so ponesrečencu pomagali iz jarka. Mladeniča so zaradi bolečin v desni nogi pospremili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili zlom noge. Ozdravel bo v 30 dneh, če ne nastanejo komplikacije. [lili; fev HHS3M Jlil L ■ ZBIRAJO SE KANDIDATI za italijansko reprezentanco Danes bodo v Florenci kandidati za prvo moštvo igrali proti Piacenzi, „mladi“ pa proti Pisi FLORENCA, 7. — V Florenci so se začeli zbirati izbrani kandidati za italijansko nogometno reprezentanco, ki bodo nekaj časa preživeli na skupnem treningu. Prihajajo kandidati za prvo moštvo in za reprezentanco «mladih». Doslej so se zbrali Rosetta, Mazza, Nesti, Castelli, Comaschi, For-mentin, Magnini, Sentimenti V., Venturi, Bergamo, Pandol-fini. Bergamaschi, Moro, Cer-vellati, Bacci, Giorcelli, Fon-tanesi in Cervato (ki sicer še vedno šepa), Lorenzi, Boni-perti in Corradi. , Ko so vprašali Meazzo, ali bo namesto Cervata poklical v reprezentanco A kakšnega drugega branilca (Cervato je dobil včeraj na tekmi Bologna-Fio-rentina krepko brco v gleženj), je odgovoril, da je sklep odvisen od zveznega komisarja Be-rette. Jutri se bo pričel prvi trening. Ob 15. uri bodo nastopili «mladi» proti moštvu Pise, nato pa izbranci prvega moštva proti Piacenzi. Oba treninga bosta obsegala dva polčasa po pol ure. «Lucchese» nastopa proti «zabušantom» LUCCA, 7. — Vodstvo športnega kluba Lucchese je sklenilo ostro nastopiti proti svojim profesionalnim igralcem, ker so se doslej premalo potrudili. Vodstvo je sklenilo odtrgati polovico mesečne plače najboljšim igralcem, med katerimi so Lusetti, Boniforti, Parodi, Colberg, Simeoli, Car-pato, Veneri, Maestrelli, Frand-sen, Taiti. Baccalini, Ribecchi-ni, Bonaiti, Catelli', Carlini, Palma in Roffi. Večina med njimi je bila nadalje »postavljena na razpoloženje« in verjetno ne bo vključena v moštvo, ki bo odigralo prihod- nje tekme. Vendar bodo morali tudi ti ostati v mestujn " m“" Tportoa "stava’ za- se dvakrat na dan, zjutra.Um popoldne, javiti v pisarni kluba. Študentski reprezentanci Jugoslavije in Francije 2.2 PARIZ, 7. — Mednarodna nogometna tekma med študentskima reprezentancama Francije in Jugoslavije se je končala neodločeno 2:2. Za Jugoslavijo sta bila uspešna Li-pušinovič in Ognjanovič. Nogometni dvoboj med Avstrijo in Madžarsko BUDIMPEŠTA, 7. — V nedeljo 26. aprila bo pravi nogometni dvoboj med Avstrijo in Madžarsko, ki bosta pomerili svoje moči kar na sedmih tekmah. V Budimpešti se bosta srečali prvi moštvi obeh dežel, medtem ko se bosta B reprezentanci obeh držav pomerili na Dunaju. Pred glavno tekmo SKLEPI POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA ODOBRITEV PRORAČUNA sovodenjske občine za 1.1953 dežurna lekarna Danes posluje ves dan in vso noč lekarna pri bolnici sv, Justa St. 106 tel 31-61; Na svoji zadnji seji, ki je bila pretekli teden na sedežu po. krajine, je pokrajinski uprav, ni odbor pod predsedstvom odv. Culota sprejel naslednje sklepe: Občina Gorica: nakup zem. ljišč za cestna popravila; posojilo 97 milijonov lir pri blagajni za vloge in posojila za kritje primanjkljaja za 1, 1950. Občina Sovodnje: odobritev proračuna za leto 1953. Občina Krmin: podaljšanje vodovoda do kraja «Fornaci»; nakup usnjenih jopičev za ob. činske delavce; posojilo za gradnjo ljudskih hiš. Občina Tržič: funkcijska nagrada podravnatelju ločenega oddelka realne gimnazije; odo. britev občinske trošarine; sprememba bilančnega računa za leto 1952; podaritev državi zemljišča za ljudska stanovanja, zgrajena 1947. leta. Občina Dolenje: funkcijska nagrada županu. Občina Foljan.Redipulja: ob. vezna naročnina potrošniškega davka. Občina Gradiška: dobava kruha ladjedelniškim delav. cem Občina Gradei: popravilo prometnega otoka v bližini pri- stanišča, brezplačen odstop ministrstvu za delo zemljišč za gradnjo 4 stanovanj; prispevek Rdečemu križu za poplavljen-ce na Holandskem; popravilo premičnega mosta; nakup lest. ve za zamenjavo električnih žarnic na cesti; prispevek ži-vinozdravniku, ki nadzoruje prodajo rib. Občina Marijan: odobritev delovnih centrov; prispevek šolskemu patronatu za nabavo didaktičnega projektorja; odstop zemljišč za gradnjo hiš IN A. Občina Romans: pravilnik o obvezni in neobvezni naročnini potrošniškega davka; pogod. ba za dobavo električnega to. ka za javno razsvetljavo. Občina Zapraj: obvezna ali neobvezna naročnina potrošni. škega davka; potrošniški davek za leto 1953. Občina Skocijan: potrošniški davek za leto 1953. Občina St. Peter ob Soči: pravilnik o obvezni in neobvezni naročnini potrošniškega davka. Občina Staranean: prodaja občinskih zemljišč raznim po-vpraševalcem. Občina Turjak: zvišanje pri. spevka na potrošniški davek. v Budimpešti bosta nastopili reprezentanci avstrijskih in madžarskih juniorjev. Izbrana madžarska moštva bodo nadalje nastopila proti reprezentancama. Štajerske v Gyoeru, Gornje Avstrije v Tatbanyi in Nižje Avstrije v Sankt Poeltenu ter proti avstrijski" amaterski reprezentanci na Dunaju. Se dve zmagi «Hajduka» v Nemčiji FRANKFURT, 7. — Splitski »Hajduk« je na svojem gostovanju v Zahodni Nemčiji dosegel še dve zmagi. Včeraj je v Frankfurtu premagal domači klub F. C. Frankfurt, ki je eden izmed najboljših v Zahodni Nemčiji, s 3:1. Danes pa je v istem mestu premagal klub Hiber s 3:2. Za šporlno slavo in profi njejvjugoslaviji Predlog Zveze športov Jugoslavije, da se ponovno ustanovi športna stava, je izzval ži. vahno diskusijo v jugoslovan. ski javnosti. Radio in tisk ob. javljata izjave raznih organizacij in posameznikov, ki so za športno stavo ali proti njej. V vrsti organizacij, ki so pro. ti stavi, so društva učiteljev in profesorjev, glavni odbor Ljudske mladine in tudi centralni odbor Zveze sindikatov in centralni odbor AF2. Sindi. kati poudarjajo med drugim v svojem pismu Zveznemu izvrš. nemu svetu, da je športna stava neugodno vplivala na proizvodnjo in produktivnost dela. Med tistimi, ki zagovarjajo športno stavo, so v nocojšnji «Borbi» objavili svoje izjave nekateri ugledni jugoslovanski športniki in športni funkcionarji, med njimi Rato Dugo. njič, Bora Drenovac, Vladimir Dedijer, državni rekorder Mi-lakov in drugi, ki sodijo, da gotovi nujno potrebna sredstva za reševanje materialnih problemov jugoslovanske, ga športa. Iness v disku 57.73 • S - 6 C Iness je vče^J ni rekord 57,73 m daleč. SV« ^ ,, znaša 56,97 m, P«* Gordie» Amerikanec Fo* yendar leta 1949 na Finssk pn. Inessov rezultat , *c! znan kot svetovn tekni bil dosežen na r ,,, movanju Pod ke ii&' lahkoatletske ameriške ADELAJDE HanapP* profesioo8 DUNAJ, 7. —ki)j Ede« , , j '*■ najboljših aVjt*' jS, metašev, član d ptci,, t Hanappb J rS!». pida« Hanappo - jgr®/ med profesionatc •A južno-ameriškem yal» v Venezueli-avstrijska zentanca hodom mnogo nogoiP^vid ** sta z.°ilbiis.' GORIŠKI NEDELJ Juventina-Romans 4-2 K' Juventina je v nedeljo beležila novo zmago in je tako še bolj utrdila svoj položaj na lestvici. Ves prvi polčas so Ju-ventinci gospodovali na igrišču in le ko so dosegli tri gole, so nekoliko popustili in prepustili iniciativo gostom. Corolli je tudi ta dan dokazal, da je pravi mojster v strelih iz daljave. 2e v prvi minuti je namreč stresel mrežo gostov s strelom iz oddaljenosti tridesetih metrov. Domačini so nato še pritiskali in v 10. minuti je branilec Ro-mansa Franco, hoteč podati žogo svojemu vratarju, povzročil avtogol. Gostje niso mogli prevzeti vodstva in v 30. minuti je Poldrugo še zvišal količnik golov. V drugem polčasu pa so vendarle gostje prešli v napad in že v peti minuti je Moimias zabil prvi gol za svoje moštvo. Vendarle je Bavcon v 18. minuti poskrbel, da se je razdalja zopet zvišala. Domačinov se je nato polastilo brezdelje in nasprotniki so mogli tako zabiti v 30. minuti svoj drugi gol. Za Juventino so igrali: Spanger; Radigna, Scarlatta; Graba, Picelli, Tabat; Kolav-sič, Corolli, Marega, Bavcon, Poldrugo. Juventina je sedaj na desetem mestu s 23 točkami. Ostale tekme te nedelje so bile; Sacilese - Krmin (2-0), Čedad - Sanvitese (2-0), Ita-la . Moša (5-1), S. Gottardo -Spilimbergo (2-1), Tolmezzo -Latisana (1-1), Slovrenc-Cor-denons (3-3). Na velikonočni ponedeljek je bila v Gradiški mednarodna tekma med reprezentanco moštev posoškega kvalifikacijskega prvenstva in med Ra-pidom iz Lienza. Zmaga je pripadla boljšim domačinom; rezultat je bil 2-1. V prvem polčasu fe v posoški reprezentanci igral tudi mladi Corolli od Juventine. CANNES, 7. — Nemško moštvo Bayern je zmagalo na mladinskem nogometnem turnirju v Cannesu. V finalu je j. Bayern premag3 (j:0)-športni klub^ s • t0\nl fle je mesto si Je )p J lanta iz Berga^: ^ magala barcelonsk de Portugo« s • Hokej na MONTREAUX, zmagala v kota n* turnirji/ ie zmaga*0 ,1<0h v_ A keju na kota la'lt3liJ / igri je premagaj pr£s> (0:0). Švica portugalsko. Športno dr“S‘Vj{:* j „ p R I M 1 bo | Nocoj ob JO- uodbofa Novi P1 ,ji sveiovrn culumbus t‘£>j (20^>V inim 0t>'V Med Plava"*"-državi s Columbusu dya bila dosežena J tovna rek Moštvo uruv v postavi . 'pjCk “ 1 ry Holant1o 5vet^V^ je izboljšalo ^ doV * štafeti 3x100 A časom 2:45.3- žave MichiS oh,a je j, > Univerza f* fet>rU (> že venjf „ s časom 2-4bji prizn3 kord se m jtaf j S?. Dicka i‘1“' ^ V w>ksl1 V rvak v j ^ l1 SAN ke je prem* Play°snCK ‘ j v, Rek® ,, k® .urf1 rundah , doSeči ^e tr> ni moge' čeprav )e tleh. bil £U^8lc0 prvenstvo- Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI « III. nad. - Telefon Stavllk* »3-808 In »4-638 - Poitnl predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20 — Telefonska itevllka 73-18 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 — Tel 73-38 — Cene r>eiaaov- Za Vsak mm vtllne v Strini 1 stolpce trgovski «0 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ aa vsak mm Urine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — 'podružn. Gorica Ul. S. Pelllco l-II. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Con* A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed, ljud. repub. Jugoslavija: IzV° ega 1,|0?p. 1° poStnl tekoči račun n STO ZVU Zaioinlgtvo trjaskega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demoWa _a [jSKa Ljubljana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo trž*^^^