Glasilo občine Logatec št. 6-7 letnik XXVIII JuliJ-avgust 1997 Valkartonove delnice na ljubljanski borzi Po sklepu uprave Ljubljanske borze so od 26. junija delnice Valkartona d.d. Logatec, ki nimajo nobenih omejitev, uvrščene na odprti trg C (OTC). V sodni register vpisani osnovni kapital družbe na dan 11. decembra 1996 šteje 946,840.000 tolarjev in ga sestavlja 946.840 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo po 1000 tolarjev. En lot trgovanja je ena delnica, skrajšana oznaka pa je VLOG. V Valkartonu pa je 30.junija potekala tudi prva skupščina delničarjev. Udeležilo se je je 26 delničarjev oz. njihovih pooblaščencev, ki so predstavljali 87% vseh delnic z glasovalno pravico. Skupščina je potekala brez kakršnihkoli zapletov, sprejeti so bili vsi sklepi, ki jih je predlagala začasna uprava: sklepi, povezani z delom skupščine, razporeditvijo dobička za zadnja tri leta, in sklepi o nadzornem svetu. Nadzorni svet sestavljajo trije zastopniki največjih delničarjev in dva predstavnika delavcev Valkartona. Nadzorni svet se je sestal že dva dni po skupščini in za predsednika izvolil Romana Androjna, sicer direktorja pooblaščene investicijske družbe (PID) Arkada II, ter imenoval enočlansko upravo podjetja, ki jo predstavlja generalni direktor delniške družbe Valkar-ton Franc Jerina. Valkarton je torej obrnil nov list v knjigi svojega življenja. Z nadaljnjim uspešnim poslovanjem želi doseči zastavljene cilje v korist zaposlenih, delničarjev in širše družbe. Od borznega trgovanja z delnicami pa uprava pričakuje transparentnost lastništva in strateške investitorje; meri pa tudi na skorajšnjo uvrstitev v t.i. B-kotacijo. Roman Dodič Dolnjelogaška mrliška vežica kaže zaljše lice. Potrebna je bila temeljite obnove, ki je veljala več kot 10 milijonov tolarjev, /a popolno obnovo središčnega ostrešja pa bi jih potrebovali še nekaj. Poslej bodo v poslovilnem prostom tudi stoli, urejeni pa so še pomožni funkcionalni prostori. (Foto in tekst: J.G.) BONAX*PERME KD Stara cesta 12, im>ovrhmika Pri nas vam nudimo vpis etažne lastnine v skladu z zakonom o zemljiški knjigi (Ur.lisl RS 13/95) m pravilniku o vodenju zemljiške knjige (Ur.lisl RS 77/95) • nepremičnine sodno cenimo • nepremičnine vam prodamo, oddamo ali posredujemo • nepremičnine /a vas kupimo ali najamemo • urejamo tudi finančni in gradbeni inženiring Uradujemo vsak delavnik med 10.00 in I .'.00 uro na Slan cesti 12 na Vrhniki ali nas pokličite na telefon 75 1 101 Državnemu prazniku in prireditvi v čast je spregovoril tudi logaški župan Janez Nagode (foto: J.G.) S športom proti drogi Območna obrtna zbornica Logatec že tretje leto zapored vodi širše akcije, ki imajo namen izboljšati splošni standard občanov, med katerimi je vsak deseti samostojni podjetnik ali pri njem zaposleni delavec. Tako je predlanskim zbrala 16 milijonov tolarjev in kupila najsodobnejši reanimobil, lani in še v začetku letošnjega leta je v občini izpeljala akcijo zbiranja prispevkov za gradnjo nove pediatrične klinike. Od 19. do 25. junija so na njeno pobudo in z veliko mero delovne zavzetosti predsednika Berta Menarda in člana UO zbornice Jožeta Lušina tekle športne prireditve pod skupnim geslom "S športom proti drogi". Izvedlo jih je enajst športnih klubov in osnovnih šol iz vse občine, sodelovalo pa prek 700 mladih in manj mladih tekmovalcev. Športna zveza Logatec je najboljšim namenila pokale in medalje. Zaključna prireditev je bila na dan državnosti pred logaškim Narodnim domom. Podeljena so bila priznanja najboljšim tekmovalcem in ekipam. V slavnostnem nagovoru je predsednik zbornice poudaril njeno pripravljenost za spodbujanje športnega ude-jstvovanja mladih, med katerimi je prenekateri otrok obrtniških staršev, v klubih, ki povezujejo odrasle, pa so tudi ti dejavni. Zbornica se načelno ne odziva premnogim prošnjam za sponzorstva, izjemoma podpre dogajanja ob pomembnih jubilejih ali izjemnih dosežkih. Drugim skuša ponuditi pomoč s sodelovanjem pri širših akcijah, kakršna je bila ta. O pomenu dneva državnosti je na prireditvi spregovoril župan Janez Nagode. Problematike zasvojenosti z raznimi drogami pa se je zelo zgoščeno dotaknila dr. Jasna Čuk, ki sicer vodi v naši občini preventivno delo na tem področju; žal, se mora Logatec pošteno otepati z žgočim problemom droge. Sponzorsko so se prireditvi odzvali Tesa Trade d.o.o., Občina Logatec in Sitotisk Vidra. Vsi tekmujoči - vsi pač ne morejo biti tudi zmagovalci in prejemniki medalj -so dobili spominske majice z izpisanim geslom prireditve: S športom proti drogi. Upajmo, da bo to geslo odmevalo in da bo primerno vodilo mladim. Jago Jubileji in počastitve V dobrem mesecu dni in pol se je v naši občini odvijalo toliko jubilejnih prireditev, da se komaj znajdemo med vsemi in tvegamo, da kateri od njih ne bomo namenili dolžne pozornosti. Mažoretke so si pri-plesale srebrni jubilej, knji-nica je obrnila deseti list v knjigi svojega novejšega življenja, lovci slave častitljivo 110. Obletnico ustanovitve prvega slovenskega lovskega kluba. Osnovne šole so počastile svoje najboljše učence, logaški pihalci so svečano pospremili v življenje svojo prvo zgoščenko in kaseto. Čez leta bodo zanamci šteli čas, ki je pretekel od sprejema novih ustanovitvenih aktov naših osnovnošolskih zavodov, ki jih objavljamo v obsežnih uradnih objavah. Več kot zajetna je zato ta poletna številka Novic. Čeprav je še dopustniški čas, pa se že oziramo po prispevkih za prvo jesensko številko. Oddajte jih do 12. septembra. Saj res: kaj pa novi občinski praznik? Urednik Do peskokopa po obnovljeni cesti Ureditev cestišča in prometa po Gorenjski cesti je že vrsto let zagatno vprašanje, ki se je lani tako zaostrilo, da so vaščani cesto protestno zaprli. K obnovi ceste je bil zavezan Gradnik kot upravljalec peskokopa. Zaradi položaja, v kakršnem se je bilo to podjetje znašlo, je izrabo Smolevca prevzel samostojni podjetnik Rajko Čerin. Za vsak kubični meter peska mora plačevati tudi ti. ekološko takso. Iz tega denarja naj bi se sanirala močno načeta cesta do peskokopa. Letos se je urejanja tega vprašanja lotil Sklad stavbnih zemljišč Občine Logatec.Kot je povedal predsednik upravnega odbora Sklada Janez Smole, je bila v maju sklenjena pogodba za ureditev tega cestišča ter delo tudi opravljeno. Obenem so asfaltni dostop do svojih hiš dobili tudi štirje stanovalci, ki žive nedaleč od kamnoloma; da je bila tozadevna obljuba prejšnjega župana uresničena, gre zasluga razumevanju novega župana in podjetnika Čerina, ki je na svoje stroške uredil spodnji ustroj cestišča. Del žgočega vprašanja je torej resen. Ostaja pa oni drugi, zahtevnejši. Zahtevnejši predvsem zaradi tega, ker je zanj potrebna dobra volja občine in prebivalcev ob Gorenjski cesti. Sočasno bi lahko zgradili kanalizacijski vod, zarobničili cesto, uredili pločnik, napeljali javno razsvetljavo in s semaforji uredili tovorni promet, ki je zares veliko breme za strnjeno naselje. Najemnik peskokopa pa bi bil pripravljen tudi sam iz sredstev, ki jih je dolžan plačevati kot ekološko takso in nadomestilo za izrabo zemljišča, zgraditi posebno cesto za odvoz peska. A kaj, ko se je bila pred leti dovolila gradnja hiše na parceli, prek katere bi se lahko ta obvoznica priključila glavni, magistralni cesti. Upajmo, da bodo lepe besede lepo mesto našle in da bo vprašanje varne in ne preveč moteče vožnje po Gorenjski cesti kmalu rešeno v zadovoljstvo vaščanov in njenih drugih uporabnikov. J.G. GOSPODARSTVO IN DRUŽBA LOGAŠKE • GOSPODARSTVO IN DRUŽBA stran: 2 .- 31. julij 1997 KO PRVEMU KORAKU SLEDI DRUGI O načrtovani nadaljnji gradnji Doma Marije in Marte je stekel pogovor z gospodom župnikom Tonetom Komparetom. NOVA GROŽNJA LOGAŠKIM GOZDOVOM! Dva zaporedna žledoloma v letih 1996 in 1997 sta dodobra pustošila po logaških gozdovih. Lastniki so po prvem žledolomu posledice večinoma sanirali, letos pa je volja kar nekako uplahnila. Razlogi so znani: izjemno težavno in nevarno delo, visoki stroški izdelave in nizka prodajna cena, ki je posledica zasićenosti trga. Zledolom je bil kot pojav zelo opazen, tudi nelastnikom gozdov se je gozd iskreno smilil. Trenutno pa v nesaniranih gozdovih poteka proces, zaradi katerega nas bo še nekaj let bolela glava. V nasprotju z glasnim lomom izpod ledenega oklepa, se podlubniki v podrtih in neizdelanih smrekovih drevesih množijo nevidno in tiho. Kaj lahko stori lastnik gozda? Vse sortimente (hlodovino in celulozni les) je treba takoj izdelati in odpeljati iz gozda. Mnogokrat je problem oddaja lesa. - Če imate les smreke na kamionski cesti, pokličite revirnega gozdarja, da se dogovorite za kemično tretiranje, kar je sicer izjemen ukrep. Nadalje je treba nujno izdelati vrhače in zložiti sečne ostanke v kupe tako, da so debelejši konci skriti v njem. Revirni gozdarji postavljajo v gozdu tudi t.i. lovne pasti za lubadarja. Le te pa so predvsem kontrolnega značaja. Nikakor se ne smemo slepiti, da bomo z njim ustavili prekomerno namnožitev podlubnikov. Edina prava rešitev je dosleden gozdni red. Se nekaj besed o ekonomiki sanacije žledoloma. Res je, da se nekaterih sortimentov neposredno ne izplača izdelovati. Vendar bo namnožitev podlubnikov v teh sortimentih pomenila v naslednjem letu napad zdravih in vitalnih, tudi najlepših dreves. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z Odločbo 225-03/96-20 z dne 6. 5. 1997 odredilo napovedano denarno pomoč lastnikom gozdov. V skladu s to odločbo gozdarji Zavoda za gozdove že obračunavajo vzpodbude tistim lastnikom, ki so sanacijo že izvedli. Zavod za gozdove Slovenije KE Logatec: Tomaž Hrovat, dipl.ing.gozd. Na svetega Petra in Pavla dan je bilo sončno, je bilo navdušujoče praznično - farni dan v župniji sv. Nikolaja - kot nalašč tudi za obetavno priložnost: sestra Imakulata je položila blizu Doma Marije in Marte temeljni kamen za novi dom ostarelih in onemoglih. Temeljni kamen ste blagoslovili prav Vi, gospod župnik, ob asistenci vaših dveh prijateljev iz študentskih časov: Jožeta Crebenca, župnika v Dolskem, in magistra Petra Kvaternika, vodja pastoralne službe na Nadškofiji ljubljanski. V Dolenjem Logatcu imamo že karitasov Dom Marije in Marte, namenjeni ostarelim in onemoglim. Čemu nova gradnja? Glejte, v življenju je skoraj vselej tako: prvemu koraku sledi drugi. To je eno. Toda k nameri so silile potrebe, ki so skoraj neizmerne. Če vam pokažem samo tale sveženj prošenj od vsepovsod: kakih 140 pisnih prošenj, da niti ne omenjam brez števila telefonskih poizvedovanj od doma, iz bolnišnic in drugih rekonvalescentnih zavodov. In možnosti, ki jih premoremo? Na 50 prosilcev komaj en sprejem! Čemu pripisujete tolikšno zanimanje prav za tip karitasovega doma? Najprej: naš - karitasov dom je majhen, z vsega enajstimi posteljami, zato se d v njem kaj hitro ustvariti in podoživljati domačnost, za katero znajo poskrbeti z izjemno oskrbo prav vse tri sestre redovnice. Njihova predanost delu ne šteje ur ne dni ne noči. Vse to daje oskrbi nadstan-dardno vrednost. Posebej velja omeniti popolno odprtost doma. Poleg običajne materialne in zdravstvene oskrbe je v našem domu najbližja tudi duhovna pomoč. Kako se je vendarle pokazala možnost novogradnje? Naš mali in kar utesnjeni Dom Marije in Marte ni imel primernih pomožnih, ali kot se tudi reče, spremljajočih prostorov. Sestre so pred časom izrazile željo, da bi v dvoriščnem gospodarskem poslopju, ki je bilo potrebno prenove, uredili tudi najnujnejše pomožne prostore. Prvi želji se je primaknila še druga, namreč, da bi v nadstropju prenovljenega gospodarskega poslopja omogočili nekaj prehodnih sob za začasna bivanja ali krajša varstva. Ozki prostor ob gospodarskem poslopju je bil dokaj neprik-laden. Ali kakor človek obrača, Bog vendarle vse na pravo stran obrne. Ponudile so se priložnosti /a odkup Bončinove hiše, nekaj vrtnih površin in še kakih 10 kvadratnih metrov javnega dobra. Bi nam razložili, kaj vse ponuja novi načrt? Načrt je za razpoložljivi prostor in naše možnosti kar optimalen. To smo lahko dosegli v sodelovanju s projektantom inž. arh. Bogdanom Dacarjem, ki je obdelal že prvi projekt Doma Marije in Marte. Tlorisna površina kakih 300 kvadratnih metrov v obliki črke U se pojavi v treh ravneh. Kletni prostori bodo namenjeni skladiščem, shrambam in drugim pomožnim prostorom. V pritličju bosta dve garaži, kuhinja, obednica, dve shrambi, dvigalo, stopnišče, hodnik, sanitarije, pralnica in garderoba. Nadstropje bo namenjeno dvanajstim sobam s sanitarijami, shrambi, hodniku in stopnišču. Podstrešni, mansardni del bo omogočil še 7 sob s sanitarijami. Prostori bodo zadoščali za 30 varovancev. Kolikšna bo cena in kako se bo poplačala? V tem trenutku težko rečem, kolikšni bodo resnični stroški. Projektantska cena velja 86 milijonov tolarjev. Dela in opremo bomo poravnavali z darovi posameznikov, podjetij in ustanov. Za primer: KLI je za karitasov dom namenil brezplačno vhodna vrata in zastekljena okna s policami, občinski svet nas je oprostil plačila prispevka za individualno in kolektivno komunalno rabo. Celotni čisti izkupiček od farnega dne gre v ta namen. Nadejamo se tudi kake naklonjenosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kako daleč pa ste že z deli? Kot rečeno: imamo glavni projekt. Pridobili smo tudi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Rušitvena dela (gospodarsko poslopje in Bončinova hiša) je tudi z dobrohotnostjo opravil Anton Treven s Petkovca, izkope pa prav tako Rajko Zakelj s Kale. Nam lahko zaupate, kdo je kaj pri celotnem podvigu? Pri vsakem podjetju stečejo odločitve in ukrepi najbolj funkcionalno, smotrno in prožno, če izhajajo z enega mesta. Na to mesto so me postavile okoliščine / božjo previdnostjo. Oporo za uspešno delo mi dajejo farani, zlasti pa ključarji in župnijski svet, ki ga sproti seznanjam z namerami, odločitvami in dosežki. Kako načrtujete gradnjo in kdaj se lahko nadejamo otvoritvene slovesnosti? Bog daj, da bi nam šlo vse po sreči. Potlej bomo že letos pod streho. V letu 1998 pa bi Vas že lahko povabili na slovesno odprtje novega Doma Marije in Marte. Marcel Štefančič PO PARADIŽNIK NA RAVNIK Pravijo, da je zdravje najvežje žlovekovo bogastvo. Kaj vse ne naredi žlovek za ohranitev svojega zdravja. Najvežkrat se niti ne spomnimo, kaj nam zdravniki pri-porožajo, in živimo nezdravo življenje. Pri tem ne upoštevamo ne zdrave prehrane in ne raznih rekreativnih dejavnosti, ki bi nas ohranile pri zdravju. /adnje zase v kmetijstvu spoznavajo prednosti naravno vzgo |enih pridelkov, zlasti vrtnin pa drugih rastlin (biohrana). Današnji žas tako zahteva od kmeta mnogo znanja, še zlasti prilagajanja razmeram na trgu. Kdor se ne bo sproti prilag.ij.il in se izobraževal, bo le te/ko uspeval V tako hvaljeni združeni Evropi. Med tistimi, ki so že spoznali, tki so je treba preusmeriti iz klasi/nega kmetovanja, ker so znali prisluhniti Mojci Dolenc iz kmetijske svetovalne službe, sta tudi zakonca Milena in Cveto Nagode (po domaže Tomaškova) z Ravnika. Pod cerkvijo sv. Barbare sla zgradila ogrevana rastlinjaka (10 x 320 m ), v katerih gojita solato in paradižnik. Rastlinjaka ogrevata s toplim zrakom. V zimskem žasu gojita solato, pri žemer temperatura ne sme pasti pod o stopinj celzija. V zažetku aprila pa posadila paradižnik, ki mora imeti tudi konstantno temperaturo 15 stopinj Celzija. To dosežeta / avtomatsko zražno regulacijo, zemljo pa namakata po obžutku. Pri vrtnarjenju uporabljata leto Star hlevski gnoj in neznatno koližino umetnih gnojil. Na/in gojenja v rastlinjaku daje zdrave plodove, in verjetno bo paradižnik ob izidu te številke že zrel. NOTRANJSKA HIŠA Uresničeni prvi del projekta osnovne šole "8 talcev'1 Logatec Pod vodstvo )ane )ureš in Bibe Mihevc so učenci osnovne šole uresničili del projekta o kulturni dediščini Logatca - Notranjska hiša. Pod vodstvom mentoric so si učenci od 3. do 8. razreda razdelili posamezne naloge, pri čemer so učenci 4. razreda pripravili vse o videzu notranjske hiše, učenci tretjega razreda so opisali stara naselitvena jedra v Logatcu, učenci petih razredov so naredili seznam domačih hišnih imen, v šestih razredih so predstavili oblačila, sed-marji so pripravili stare predmete, osmarji pa so narisali in prikazali tloris notranjske hiše. Razstava je bila v jedilnic i osnovne šole ob koncu junija; zaslužila bi kaj več pozornosti (tudi pomembnejših mož) kot le skromen zapis. Pa kaj hočemo - so že počitnice. A.Č. v teh rastlinjakih pospešeno zorita sočivje In paradižnik; v ozadju r.ivnišk.i cerkev sv. Barbare (foto: F.B.) Seveda, je za vsakega pridelovalca pomenimo, da si poišže trg. lako zakonca že sedaj vež i no svojega pridelka prodata v Logatt u in okolic i. Poti prodaje so še odprle v svet, s.ij je že kar sedem svetnikov iz cerkve sv. Bar bare našlo pot v svet in temu la hko sledijo ne samo paradižniki z Ravnika, ampak verjetno še marsikaj, k.u bodo kmetje sposobni ponuditi trgu. Tako ne bo odvez, že se peš ali s kolesom potrudite na Ravnik, ne samo zatadi paradižnika, lemvež tudi zatadi lepeg.i razgleda. Albin Čuk JZ NASI KRAJI IN LJUDJE LOGAŠKE • NAŠI KRAJI IN UUDJE 31. julij 1997 stran: 3 KAJ SE DOGAJA NA POTI V FORUM? Možna so tudi drugačna ravnanja na poti v forum 1. So kraji na svetu, kjer se morajo ubadati z navadnimi in nenavadnimi rečmi, tudi s cianidi; so tudi kraji, kjer so droge ali mamila že kar sitna nadloga. Niso ravno redkost kraji, kjer se župani volijo večkrat v enem mandatu. - Pri nas, na Logaškem imamo vsega po malem: nekaj naključnih cianidov, nekaj udomačenega drogar-stva; tudi večkratne volitve župana nam niso ravno tuje. Usode pač. In usodam je težko uteči. Celo zaklinjanja ne zaležejo kaj prida. 2. Živel je ta in ta župan, ki se je rotil na žive in mrtve, da bo vzdržal do konca mandata, pa če je komu prav ali ne. A glej: mandat se nekako ni in ni sešel. Res je , da temu in temu županu ni prizanašala zajetna večina občinskih svetnikov, ki si jo je ves čas pošteno in pokončno postavljal proti sebi. Temu in temu županu ni prizaneslo niti samo presvetlo Ustavno sodišče. Kako neki, če si še ta in ta župan sam ni hotel prizanesti, ampak je vztrajal z vsemi štirimi (pravzaprav z vsemi osmimi!), da je treba v občinsko ustavo nedvoumno zapisati, da župan, zlasti pa ta in ta, opravlja svojo funkcijo poklicno, ker da sicer, če ne bi računal na taka in taka pravila, bi sploh ne bil kandidiral za župana. Nič ni pomagalo, da je enajsterica svetnikov tedaj predlagala manj usodne rešitve. Ne, veljati mora samo poklicnost. Opoziciji tega in tega župana je komaj uspelo vnesti v statut tudi možnost nepoklicnega županovanja, o čemer pa na predlog župana (tega ali onega) ali četrtine svetnikov odloča dvotretjinska večina. Potem pa je ta in ta župan med svojim župano-vanjem storil vse, da bi ne pridobil na svojo stran niti večine, kaj šele dveh tretjin svetnikov, ki bi naj ob primerno potrebnem trenutku ustregla županovi želji po nepoklicni funkciji, denimo, ko je postalo poklicno županovanje nezdružljivo s poklicem poslanca. - Vse to zato, da vemo, o čem govorimo..., ko smo še vedno sredi mandata. Sicer... 3. ... sicer pa, od tega in tega do nadomestnega župana je vodila kaj preprosta pot z malo dekoracije: predvolilna kampanja trojice, soočenja, samogovori, zgibanke, lepaki. Nato prvi poskus, ki je izločil tretjega, v drugo pa se je gladko izvolil edini, ki mu je uspelo od 7()()2 volilnih upravičencev zbrati kakih 23% glasov. Tej gladkosti je hkrati botrovala še svojska sreča: volilno podeželje se je dovolj dobro odzvalo in pretežno glasovalo za edinega zmagovalca, volilno središče pa je pomoglo zmagovalcu s svojo učinkovito neprisotnostjo na voliščih, ludi prav. Ali, ljubčki moji dragi, iz volilnega središča, brez razburjanja, če se bo nadomestni župan / opaznimi proračunskimi simpatijami oziral v dobršni meri po svojih volilcih, ki živijo očitno in pretežno zunaj občinskega središča, kjer domuje največ volilnih zapečkarjev. Nekaj zahvale, nekaj priznanja, nekaj poplačila ali nadomestila za volilno uslugo vendarle gre. lako je pošteno in prav. Ti meni, jaz tebi. Kako pa sicer. Saj navsezadnje obljube imajo svojo ceno in svojo posledičnost. 4. Toda pozor. Vsem, prav vsem velja izrečena uteha nadomestnega župana: Čeprav sem izvoljen na listi Slovenske ljudske stranke, bom župan vseh občanov. - Tako se govori. To je beseda.... |a, jal Kako? Da smo že kdaj slišali o županovanju vsem? - Morda. A to je preteklost. Bog z njo. Sedanjost... 5. ... sedanjosl teži k prihodnosti. Zato je naša največja krajevna skupnosl ondan vsa čast in hvala - vrgla na okroglo mizo svoje življenje«, svoje probleme in svoj razvoj. Ni ga bilo v množici, ki bi zavračal razvojne ponudbe vse od prve do desete točke. Pač potrebe S(> neizpodbitne. Neobhodni so tudi veliki denarji, vendar ne vselej m Za vse. / nekaj malega dobre volje in z nekaj malega denarja bi lahko popotnim preobličili neurejeno, zanemarjeno in mestoma '■i/padajočo podobo naše tržaške prometnice. Neuglednosti je, žal, največ lam, kjer bi je bilo najmanj treba, je Ivegal eden od primiznikov. - K,tj res? se je tem ohodkom kdo ludi nejeverno začudil. Kje pa je kaj tako neuglednega? je podvomil spet drug, ki bi želel, da bi ga kdo k.u /a roko popeljal v/dol/ tržaške kazaje: vidiš, tu in tod in ondod! 11K la zunaj je bila črna noč. 6. Cej so lisic sla/.ice, kso VČ3Sih bile; zde/ f),i raste... (i/ koroške narodne) I'.s. Če verjamete ali ne: po letu in pol, kai se je na 32 straneh medil v neznanem predalu, smo ga le dočakali, namreč, koncept ravnanja z odpadki. - / razločevanjem smeti na izvoru, bomo minimizirali odpadke na Smetišču, lako je dejala stroka. - () denarju i/ gospodinjskega žepa /a to minimiziranje pa kdaj drugič . Če prej ne, pa ob prejemu prve položnice. . niAš Logaški lovci pozimi leta 1913 po lovu v okolici Logatca, kjer sta sodelovali dve lovki, 40 lovcev in 13 gonjačev, da o najmanj 19 psih sploh ne govorimo! V Častitljiv spomin na Logaški lovski klub Lovska družina Logatec praznuje 110-letnico ustanovitve Logaškega lovskega kluba Lovska družina Logatec ima v slovenskem prostoru prav posebno mesto. Ima namreč to srečo in čast, da je neposredna potomka prvega slovenskega lovskega združenja na ozemlju današnje Slovenije (nekdaj dežele Kranjske, kjer so imeli svoje lovske klube,združenja oz. društva do tedaj le tuji gospodarji), ki so mu ustanovitelji (logaški domačini in tržaški Slovenci) dali ime Logaški lovski klub (LLK) in vse to zapisali v Pravila kluba. Kar nekaj časa je trajalo (vmes so morali prvo besedilo spremeniti in dopolniti), da je vestni cesarsko-kraljevi uradnik Shemerl pod zaporedno številko 7860 v bukvo registra društev z lepo oblikovanim rokopisom takole zapisal: Povezava s tržaškimi Slovenci je zelo zanimiva. Razodeva nam, da je že takrat trgovina igrala veliko vlogo s, <@ r povezovalca med prebivalci različnih in oddaljenih krajev ter držav. Logatec pa je ležal ob eni tedaj najbolj prometnih evropskih poti Ljubljana - Trst. Takrat se je, seveda, promet odvijal še s konji ali kvečjemu po železnici. Poštne cesarsko-kraljeve kočije so vozile skozi Logatec in na Hrušici zamenjavale utrujene konje s spočitimi. Po drugi strani ta naveza dokazuje, d.i je bilo za lov vnetih premožnih Slovencev premalo, da bi sami izkli-cali svoje lovišče na dražbi. Lovišča so morali namreč lovski klubi ali posamezniki v tedanjem času izklicati na licitaciji, kar pa ni bilo ravno po-c eni m je moialo biti V (skupni) blagajni kar precej denarja, da je II.K lahko iztrgal lovišče iz rok tujcev. Zato se ni itick" čuditi, da je bil tedaj 11 K dokaj številen, saj je moč v slogi. Iz časov do konca prejšnjega stoletja razen originalnih prvih in dopolnjenih pravil, ki jih hrani Zgodovinski muzej Slovenije v registru društev, žal, ni nobenih drugih pisnih dokumentov ali gradiv. Šele od 1.6.1913 so določeni zapiski ohran- jeni v posebni, ročno pisani knjižici in v lepi slovenščini. Zaradi pričetka prve svetovne vojne in italijanske okupacije so zavedni logaški lovci iz protesta prenehali loviti vse do leta 1921, ko so morali Italijani zapustiti Logatec. Novo začrtana meja je ločila logaške in tržaške lovce, ki so bili soustanovitelji LLK, zato se je število članov zmanjšalo na vsega 12. Kljub vsemu so si prizadevali imeti preostali člani v zakupu čim večje lovišče, kar se jim je leta 1923 tudi posrečilo, saj so imeli v Dolenjem in Gorenjem Logatcu v zakupu skupaj kar 4524 ha, skoraj toliko kot dandanes. Druga svetovna vojna ni prizanašala nikomur, tudi Logatčanom ne. V strahu za preživetje so logaški lovci tudi med drugo svetovno vojno prenehali lovili, tako da je lovstvo na logaškem v teh letin popolnoma zamrlo. Spomladi leta 1946 sta bili na ozemlju današnjega lovišča ustanovljeni dve lovski družini: LD Dolenji Logatec: in LD Gorenji I Logatec. Že po dveh letih so lovci spoznali, da sta lovišči vsako zase premajhni in so ju združili v sedanjo enotno LD Logatec. No, ker čas hitro teče, smo lani pri lovski koči v Lomu praznovali že 50- letnico (ponovnega) rojstva LD/LLK Logatec in se obvezali, da bomo letos počastitev 110-letnice LLK(spet) pri lovski koči s skromno slovesnostjo počastili ta pomembni jubilej in odkrili spominsko ploščo. Svojo zaobljubo bomo izpolnili letošnjega 10. avgusta. Jože Perko Blagoslov obnovljene hotenjske cerkve Kot vsa leta doslej je praznik sv.Janeza Krstnika ali po domače kres eden najlepših prav v Hotedršici. Močno, kot le mogoče, odmeva v mnogih srcih nedvomno zato, ker je prav sv. Janez Krstnik glavni zavetnik hotenjske župnije. Na ta dan praznuje celotna Hotedršica, letos pa je bilo še posebno slovesno. Že v soboto, 26.6., zvečer smo obhajali slovesni blagoslov obnovljene zunanjščine farne cerkve s kulturnim programom. Ne gre spregledati, da se vaščani že od začetka leta 1995 trudijo in zbirajo denar vsak mesec za obnovo največjega vaškega spomenika - božjega hrama. Na ta slovesni trenutek so domačini povabili kanonika Francija Vrhunca, župana Janeza Nagodeta, vse predstavnike izvajalcev obnovitvenih del in vse darovalce. Ivan Petrovčič je najprej orisal delo gradbenega odbora, posredoval finančno poročilo ter predstavil načrte za naprej. Prisotne je pozdravil tudi župan, ki je poudaril pomen in dobrohotno voljo ljudi, ki denar prispevajo za obnovo. V imenu cerkvenih ključarjev se je Andrej Lukan zahvalil najprej župniku Marjanu Zupancu, zatem pa še vodstvu krajevne skupnosti, občini, izvajalcem del, nadzorniku in vsem faranom. Kulturni program so oblikovali mladi farani, Moški pevski zbor ter otroški in mladinski cerkveni pevski zbor iz Hotedršice ter pritrkovalci, ki so z glasbo zvonov naznanili blagoslov cerkvene zunanjščine; posvetitveni obred je opravil kanonik Franci Vrhunc. V nedeljo je bilo v Hotedršici prav tako praznično. Slovesno sveto mašo je daroval naš rojak Ivan Rupnik ob somaševanju Franca Turka in domačega župnika Marjana Zupanca. Stanko Nagode Farni otroški zbor med blagoslovom obnovljene zunanjščine hotenjske cerkve (foto: T.R.) NAŠI KRAJI IN UUDJE LOGAŠKE . NAŠI KRAJI IN UUDJE novice stran: 4 31. julij 1997 NASE MESTO SREDI NAČRTOV Po osebi se sodi oseba, po kraju sodi se kraj, sodi po domu se dom, dežela se po deželi in sodi po svetu se svet. Kitajski izrek Konec maja je krajevna skupnost Naklo pripravila okroglo mizo z zanimivim naslovom: Življenje, problemi in razvoj krajevne skupnosti Naklo. Svet je za to priložnost pripravil program dela do leta 2000. Vabilo je veljalo kot izziv, da predvideni program ne bi le list papirja, temveč bi postal dokument, ki bi bil osnova za delo KS in občinskih organov. V vabilu so bila podčrtana tudi pričakovanja, da bi vabljeni krajani svoje predloge in probleme pisno posredovali na naslov KS. Pisnih predlogov sicer ni bilo, udeležba pa ni bila slaba, saj so bili zastopani vsi: od župana, svetnikov do predstavnikov pomembnejših institucij. Pogrešali pa smo čisto navadne ljudi s svojimi vsakodnevnimi težavami. Kaže pa, da so programi le domena župana in svetnikov, vsem drugim pa ostane le komentiranje o ravnanju posameznikov ali stranke. Razprava pa se je kljub začetni nekoliko medli usmerjenosti kaj kmalu dovolj razgrela, saj je obsegala takorekoč vsa področja življenja in dela v KS: od prometne varnosti, ureditve kraja, problematike vrtca, športne dvorane igrišč in prostorov za mladino, bazena, kanalizacije, odvoza odpadkov... Ob vsem govorjenju pa ostanejo odprte pristojnosti same KS, financiranje posameznih projektov in njihove namenbnosti, saj posamezne naloge pre-segajo lokalni pomen. In ne samo to. Slovenija naj bi kaj kmalu oblikovala nove regije. Če želimo, da vsaj del nalog, predvidenih za načtrovane regije, ostane v Logatcu, se bo treba močno potruditi, da še celo teh, ki jih imamo, ne izgubimo. Da bi lahko ocenili prizadevanja KS do leta 2000, je prav, da ta ostanejo vsaj zapisana, da jih bomo občani lahko spremljali in o njih razpravljali, četudi smo bili pri njihovem oblikovanju pasivni. Če pa se hočemo zavedati pomembnosti vseh aktivnosti, bo treba kaj več od dobre volje, čeprav vsaj za sprotne aktivnosti KS ni treba ravno mnogo denarja. Program pa tudi ni samo stvar KS, ampak usklajenega dela strank in občanov. Le tedaj bodo programi ustrezno realizirani. Poletna aleluja za Madagaskar V začetku julija se je v veliko dvorano dolnjelogaškega Narodnega doma nagnetlo toliko poslušalcev, kot že zlepa ne. Kako bi tudi bilo drugače, če pa so bili napovedani popularni Čuki z našim Andrejem Zigonom. Prireditev je bila namenjena promociji novega dosežka Čukov pa video spotu z Andrejem pa podoživljanju oddaje Odklop in pa, predvsem, zbiranju sredstev za nadaljnjo gradnjo slovenske vasi na Madagaskarju, čemur je Andrej predan z vsem svojim bitjem in hotenjem. Domačijska prireditev Na kresno nedeljo se je, kot že tradicija veleva, v Hotedršici odvijalo starožitno tekmovanje koscev in grabljk . Pa ne samo to. Že ob 12. uri si je bilo mogoče ogledati edinstveni Tomažinov mlin ter kupiti domači kruh - hlebčke iz polnovredne moke. Ob 14. Liri se je od Habjanove hiše odpravilo v sprevodu na prireditveni prostor precej obiskovalcev skupaj z ekipami iz Novega Sveta, Žibrš, Rovt, Hotedršice in iz Kamnika. Ekipe so so zatem tekmovale v ročni košnji trave, grabljenju in nošenju kopic. Budno so jih spremljale oči strogih sodnikov. Nazadnje so le-ti ocenili še izvirnost in vsebino kmečkega zajtrka, ki ga gospodinje prinesejo koscem na travnik. ()biskovalci so si ob tem lahko ogledali tudi tesarjenje kozolca ter podkovanje konj. V lovskem domu je bila na ogled tudi razstava vezenin, izdelanih z rokami pridnih holenjskih gospodinj. Ob tem velja pohvaliti organizatorje kresnih prireditev, saj se je kresna nedelja v Hotedršici kljub široki ponudbi podobnih prireditev po Sloveniji zelo lepo ujela. Prav je, da podpremo tovrstna pri zadevanja. Tako ne bodo prenekatera znanja naših ljudi ostala samo mimobežni spomin, temveč dediščina za prihodnost. Stanko Nagode Nastopili so vsi že omenjeni, pa še citrarka, ki je prireditev uvedla, pa klekljarica in ljudska umetnica )ulka Fortuna pa ustvarjalci Odklopa pa instrumentalno vokalna skupina z Madagaskarja pa plesna skupina iz dolnjelogaške šole, Damjan Perne, folklorna skupina Rožmarin, kvartet Sove, dr. Metka Klevišar in Janez Cankar. Pokrovitelji prireditve so bili vsi iz Logatca: Območna obrtna zbornica, Občina in Krajevna skupnost Naklo; sodelovala sta še Knjižnica in Društvo prijateljev otrok in ! mladine. Bilo je dogajanja na pretek. Vsak od poslušalcev je lahko našel kaj zase: ta govorjeno besedo, oni pesem, tretji plesno prispodobo, četrti zabavo. Itn. Vse pa, kot že rečeno, namenjeno pomoči tistim, ki so je zelo potrebni. Jago ČASTITLJIVA SLOVESNOST PRI NAŠIH SOSEDIH Zavratec je počastil 350 let župnijske cerkve svetega Urha Prvo julijsko nedeljo letos so v Zavratcu proslavili 350-letnico župnijske cerkve sv. Urha. Dopoldne je po tridnevnici daroval slovesno mašo kancler koprske škofije Renato Podversič. Popoldne je moški pevski zbor Razpotje s Cola nad Ajdovščino pri večernicah izvedel znamenite Vodopivčeve Lavretanske litanije Matere božje. Zavraški otroški pevski zbor pa se je predstavil s priložnostnim koncertom. Svečanosti so se udeležili tudi še nekateri ugledni gostje: predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in župan Cerkna dr. Janez Podobnik, župana iz Logatca in Idrije ter republiški poslanec Izidor Rejc, ki je kot zavraški rojak na slovesnosti spregovoril o nekdanjem in sedanjem Zavratcu. - Razigranemu ljudskemu veselju je še dolgo v noč stregla logaška OAZA. Za to slavnostno priložnost je tamkajšnji župnijski urad (zanj župnik Danilo Kobal) izdal čedno zgibanko350 LET CERKVE SV. URHA V ZAVRATCU, za katero je fotografije in zgodovinski oris prispeval Franjo Bogataj. Marcel Štefančič Zahvala Ob požaru kozolca se zahvaljujemo vsem gasilcem in sosedom, ki so nam z uspešno akcijo obvarovali gospodarsko poslopje in hišo. Zahvala velja tudi vsem dobrim ljudem, ki so nam takoj zatem priskočili na pomoč. Matilda in Anton Trpin Oddih med obiskom Gospe Svete: |ulka Osterman prva / desne Julki v spomin Konec aprila smo se na pokopališču v Kovtah poslovili od naše nekdanje sodelavke in kolegic e julke ()strman. Rodila se je leta I1) 1 S v ( crknem. Učiteljišče je končala v lolminu, nato je krajši čas poučevala v Stahovici. Prijavila se je na razpis za učitelja v Rovtarskih Žibršah in bila sprejeta. Poročila se je z domačinom in rodilo se jima je pet otrok. Nazadnje je poučevala na osnovni šoli Oboi v I ogatc u. V šolo se je vozila z otroki na šolskem avtobusu in se enako vračala. Bila je živahnega duha in je z veselim smehom in neuničljivo energijo premagovala težave kol mati in kot učiteljic a. težav ni bilo malo. I ela I 979 ji je umrla hči Romanca, ki je že od rojstva neprestano bolehala, lastne zdravstvene težave je niso plašile, njena družina in njeni učen« i so bili pomembnejši. Bila je delavna in je prosti čas delila z vaščani pri Kulturnem športnem društvu. Pomagal.i je ljudem pisah prošnje, jim svetovala ali povedala svoje mišljenje, da so se laže1 odločali. Učiteljevo delo je podobno pisanju v obrežni pesek. Prvi val zbriše zapisano in treba je pričeti znova, loda kamenčki v pesku so odslej razporejeni drugače, tu in lam se zaradi zapisovalčevega truda zasveti peščeno zrno, ki ga sicer ne bi opazili. Mnogo generacij učencev je lulk.i naučila brali in pisati. Postavljal.! je temelje, da so drugi lahko gradili dalje. Vseh svetlečih se kamenčkov, ki jih je odkrila, pa lulk.i ne ho mogla vec preštevati. Ne vemo čisto dobro, kaj je življenje, in kaj je smrt, vemo še manj. Vemo le, kaj je spomin, lo je vse listo, k.u je lulk.i razdala svojim najhližnjim, svojim učencem in vsem, ki smo jo poznali. Ta spomin je živ. Učitelji OŠ Tabor GI osa Z0B0R0LA NIKAR Že dolgo je, kar poznam dr. stomatologije, po domače zobozdravnika, Milivoja Tomca. Od kar se je upokojil zobozdravnik Ludvik Matevžič, sva si z dr. Tomcem v bližjem znanstvu. Priznam, da bi z njim raje orehe tri, kot da legam, kadar je sicer najnujnejše, na tisti ležalnik, ki mi vselej na moč požene kri v sleherno kapilaro. Saj veste: zob, sveder...Ali ko je vendarle treba... Ni dolgo tega, ko se je bila pojavila ta zla potreba. Zabolelo je in ni popustilo, tudi majalo se je, in natanko sem vedel, koliko je ura. Pa kaj ura, tedaj ni bila pomembna ura, pomemben je bil telefon, da bi lahko poizvedel, ali dr. Tomac ordinira, in bi mu priglasil svojo revo. Tudi telefon je bil nekako pri roki, a kaj ti pomaga telefon, če ti številka ne zmehča pomnjenja. Ampak iz nekega priklad-nejšega spomina sem si priklical številko splošne ambulante Zdravstvenega doma Logatec. Saj splošna ambulanta je za paciente mnogo manj zagatna od zobozdravstvene, pa jo človek pogosteje in radostneje pokliče in si jo -hočeš nočeš - zapomni Tako tudi jaz. Zavrtel sem tedaj cx1rešujočo številko 741- 217 in poprašal po telefonski številki ordinacije dr. Tomca. Ustrežljivi ženski glas je izstrelil kot iz topa, da številke ne pozna, da pa me bo povezala z zobnimi ambulantami, kjer mi bodo prav gotovo znali povedati zadevno številko. - Hvala lepa! - Počakam; nekaj trenutkov traja tisto značilno brenčanje, nato z druge strani ženski glas, ki mi je, če verjamete ali ne, gladko pojasnil, da telefonske številke dr. Tomca v zobnih ambulantah ne poznajo. Občutno nejevoljni glas me je še ukazovalno napotil, naj si številko poiščem v telefonskem imeniku. - I Ivala (manj lepa, pa vendarle)! - Potlej se le nekako do-morem do teletonskega imenik,i I IS ()r>/cK>, vendar v imeniku ni ordinacije di. lomca, zato tudi ni njegove telefonske številke. - Kaj zdaj? Splošne ambulante so svoje opravile dovolj ljubeznivo, zobne am bulante nekoliko manj ljubeznivo. Da bi poskusil na dispanzerju za žene, to ne gre, pri babiški službi tudi ne. Posveti pa se mi tedaj telefonska številka tajniško direktorjeve pisarne. Zavrtim številko 742-()r>0 in ponovim svojo željo, zdaj že tretjič, lo pol ne zaman. Hvala Bogu in prijazno razumevajoči tajnici, ki ni niti za hip oklevala, pač pa mi je tako želeno telefonsko številko brez pomisli jasno in glasno zaupala! Potlej je šlo vse gladko, še bolelo ni bogvekaj. ( litim posebno in tudi prijetno dolžnost, da po tej puli rešim iz zadrege nevedenja osebje v zobnih ambulantah Zdravstvenega doma Logatec. Sporočam jim telefonsko številko ordinac ije dr. Ionu a: (0(>l I 742- 358. Pa še to. Morda je prav, če vrlo osebje zobnih ambulant le ve, da se od njih do ordinac ije di. lome a pride skoz naslednja vrata. P.s. ko smo tam pred dobrega ('elit stoletja zbirali samopiispevne denarje /a novi zdravstveni dom, nisem pričakoval, da se bo osebje tega doma kdaj tako grdo norčevalo iz pacientov. pacient Marcel GOSPODARSTVO IN DRUŽBA LOGAŠKE . novice stran: 5 POROČILO S SEJ OBČINSKEGA SVETA Občinski svet se je sestal na svoji 7. izredni seji dne 29.4.1997 in potrdil zapisnike 6. izredne in 25. redne seje v predloženem besedilu. Pri obravnavi pobud in vprašanj svetnikov je Občinski svet sprejel svetniško pobudo g. Smoleta, s katero je predlagal, da župan Občine Logatec izpelje vse potrebne postopke za organiziranje notarske pisarne za potrebe občanov Občine Logatec v Logatcu vsaj nekaj ur tedensko. Župan občine je v naknadnih razgovorih že pri-_ dobil pozitivno soglasje izvršilnega odbora Notarske zbornice RS. Potekajo pa nadaljnji dogovori, tako da se predvideva poslovanje notarja v Logatcu konec letošnjega leta. G. Gregorič je glede obvestila o nameravani ukinitvi geodetske služI*1 v Logatcu podal pobudo za aktivnosti za pridobitev sedeža regije in za ponovno razpravo o ukinitvi policijske postaje v Logatcu. Ga. Mihelčičeva je prebrala dopis občanov, s katerim protestirajo proti oženju povezovalne poti iz Krpanove ulice. Na podlagi izida nadomestiLi volitev za župana Občine Logatec z dne 13.4.1997 je Občinski svet potrdil mandat županu g. Janezu Nagodetu. Po daljši razpravi je Občinski svet sprejel odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje naselja Logatec skupaj z amandmajem, ki podrobneje ureja postopek postavitve novih transformatorskih postaj znotraj ureditvenega območja. S sprejetjem navedenega odloka so podani ustrezni pogoji za smotrno izkoriščanje prostora in za gradbene posege na območju naselja Logatec. Občinski svet je v proračunu za leto 1997 zagotovil potrebna sredstva za izvedbo nadomestnih volitev v skupnem znesku 2.300.000,00 SIT. Zaradi potrebe gradnje Doma Marije in Marte je bil sprejet sklep o ukinitvi javnega dobra na zemljišču pare. štev.: 1763/19 k.o. Dol. Logatec v izmeri K) m2. Pri odločanju o kadrovskih vprašanjih je Občinski svet v svet javnega zavoda OŠ Talx>r Logatec kot tretjega predstavnika ustanovitelja imenoval g. Štefana Kocipra ter podal |x>zitivno mnenje k imenovanju ge. Bernarde Treven za ravnateljico VVZ Kurirček Logatec. Olx"inski svet je zadolžil župana, da zagotovi že dogovorjeno primopredajo vse finančne in administrativno tehnične dokumentacije, ki zadeva poslovanje Sklada stavbnih zemljišč, med občinsko upravo in skladom. Sklep je bil v celoti realiziran. V nadaljevanju seje je Občinski svet obravnaval informacijo o tožbi g. Urbančiča, o skladiščenju sprcxlajnih postopkih je Občinski svet sprejel sklep, s katerim predlaga tajniku Občine Logatec, da odstopi, hkrati pa je županu obe ine naložil, da mu ukine oz. zmanjša stimulacijo. Nadalje je Občinski svet s sklepom naprosil župana Občine I ogatec , da v -'Vezi z vodenjem postopkov svetovalke /a okolje in prostor ge. Marjetke I reven ukrene vse |x>trcbno, da le-ta prekine s svojim načinom dela, ki meče slalx> luč na organe oblasti v Občini Logatec. Župana pa so zadolžili, da o tem |)cxla por(x*ilo Občinskemu svetu na naslednji seji. Svetniki so v gradivu prejeli exlgovor Pošle Slovenije, da ni utemeljenih razlogov za podaljšanje delovnega časa pošle v Gornjem Logatcu. Prav tako pa so prejeli odgovor Komunalnega podjetja I ogatec glede odvoza kontejnerja pii pokopališču v Gornjem Logatc u. Pojasnjeno je bilo, da je do težav v zimskem času prišlo zaiadi žleda in primrznitve kontejnerja na |xxllago, zaradi < esai ni bilo možno temeljito očistiti tudi okolic e kontejnerja, Občinski svet se je sestal na 2(>. redni seji 29.r>. 1997, kjer je na jprej potrdil zapisnik 7. izredne seje. V okviru vprašanj in |x)bud svetnikov je g. GREGORIČ zastavil vprašanje glede višine Stroškov, ki so nastali zaradi napake pri pro jeklu vexlovexla na Medvedjem Brdu. (i. P< )IX )BNIK pa je |x>slavil vprašanje v zvezi z ukinitvijo subvenc ionoranja prevoz.) mleka z Medvedjega Brda in opozoril na |x>slcdice lake cxllcx"ilve. Ga. IDRIANOVA je uvexloma prebrala pismo g. laneza ŠKKI |A iz logatca, v katerem iziaza nez.uiovoljstvo s sprejetim sklc|x>m Občinskega sveta v postopku denacionalizacije in opozarja na neizvedbo odkupa dveh cest, ki so v lastni njega in solastnikov. Predmetna kupoprodajna pogodba je bila realizirana v nekaj dneh po seji sveta. Prebrani sta bili tudi prošnji prostovoljnega društva Laze-Jakovica za finančno pomoč in prošnja Rovtarjev za asfaltiranje^ cest na odseku Jože Vavken - Ivan Vavken. Ga. MIHELČIČEVA pa je člane sveta seznanila s protestom stanovalcev Partizanske ulice zaradi nameravane postavitve transformatorske postaje. Po posredovanju je ELEKTRO LJUBLJANA odstopilo od postavitve transformatorske postaje na prvotni lokaciji. Člane sveta je ga. MIHELČIČEVA seznanila tudi s prošnjo WZ Kurirček za zaprtje igrišča pri vrtcu zaradi škode, ki jo povzroča mladina, ki se zbira na območju vrtca v večernih in nočnih urah. Dosežen je dogovor o rešitvi tega problema v najkrajšem času. V nadaljevanju je g. Berto MENARD, predsednik sveta KS NAKLO, predstavil problematiko krajevne skupnosti. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in sprejeli plan Komunalnega podjetja Logatec za leto 1997. Zaradi pomembnosti komunalne dejavnosti in nerazrešenih problemov je bil sprejet sklep, da bo Občinski svet na eni prihodnjih sej obravnaval kompletno problematiko Komunalnega podjetja Logatec in reševanje komunalnih problemov v občini. Daljša razprava se je razvila pri obravnavi predloga Odloka o proračunu Občine Logatec za leto 1997. V razpravi je bilo podanih veliko pripomb na predloženi predlog proračuna ter dodatnih predlogov in stališč. Občinski svet je sprejel predlagani odlok v prvi obravnavi, s tem da je naložil županu kot predlagatelju, da mora upoštevati vse v razpravi podane pripombe in jih vgraditi v predlog odloka za drugo obravnavo. Za predloge, ki jih ne bo mogel upoštevati v predlogu za drugo obravnavo, pa mora podati utemeljeno obrazložitev. Po tej točki je Občinski svet sprejel sklep o prekinitvi seje, ki se je nadaljevala 03.6.1997 s prvo obravnavo predloga Odloka o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin. Po razpravi, v kateri so bili podani posamezni predlogi za spremembe in dopolnitve členov predlaganega odloka, je svet sprejel odlok v prvi obravnavi, s tem da se vgradijo v odlok za drugo obravnavo vse v razpravi podane in sprejete pripombe. V nadaljevanju seje je Občinski svet v prvo obravnaval odloke 0 ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov: Osnovna šola 8 talcev, OŠ Tabor in OS Rovte. V razpravi je ga. FURLANOVA posredovala pripombe na vsebino posameznih členov. Daljša razprava pa se je razvila predvsem glede poimenovanja obeh osnovnih šol v Logatcu. Tako je bil podan tudi predlog ge. Ml-HELČIČEVE, da bi se šola 8 talcev poimenovala po Vojtehu Ribni-karju. Občinski svet je sprejel vse tri predlagane odloke v prvi obravnavi, s tem da je naložil predlagatelju, da vgradi v predloge odlokov za drugo obravnavo vse v razpravi pcxlane pripombe. Glede poimenovanja šol pa je sprejel sklep, s katerim je zadolžil Občinsko upravo, da stori vse potrebno, da bo v predlogu odloka za drugo obravnavo predlagano tako ime šole, ki bo potrjeno v pristojnih institucijah. Občinski svet je nadalje sprejel predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o uporabi sredstev za spodbujanje malega gospodarstva v Občini Logatec v prvi obravnavi, s tem da je določil do 10.6.1997 rok za vložitev morebitnih pripomb in dex)at-nih predlogov. Pri obravnavi poročila o delu Komisije za ureditev statusa, materialnih in kadrovskih vprašanj NTR je Občinski svet sprejel sklep, s katerim je zadolžil Komisijo, da do naslednje seje pripravi konkreten predlog dokončne rešitve NTR LOGATEC, d.o.o. v smislu nakazanih rešitev v poročilu o delu komisije. Obenem je bil s sklepom Občinskega sveta g. Bojanu LESKOVCU pcxlaljšan mandant v.d. direktorja do dokončne ureditev statusa NTR oz. največ za dolx> šestih mesecev. Na predlog upravnega cxibora Sklada stavbnih zemljišč je Občinski svet sprejel sklep o ukinitvi javnega dobra na zemljišču pare. štev.: 1620/2 k.o. Blekova vas. Po razpravi o smotrnosti odprodaje javnega dobra je Občinski svet sprejel sklep, da se do sprejetja prostorskoureditvene dokumentacije v koridorijih prometne infrastrukture ne sme ukinili in odprodati nobeno javno dobro. Občinski svet je na pcxilagi začasnega sklepa o razvrstitvi občin v skupine in določitvi količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v posamezni občini določil županu Občine Logatec plačo v višini količnika 7,5 in mu začasno določil akontacijo delovne uspešnosti v višini 20 odstotkov osnovne plače. Hkrati je Občinski svet s sklepom zadolžil Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da po preteku 100 dni ponovno oceni delo župana po sprejetih kriterijih in predloži Občinskemu svetu v sprejem novo oceno, ki se bo uporabljala cxl 1.5.1997 dalje. Občinski svet je obravnaval predlog Odlx>ra za pripravo gradnje1 večnamenske športne dvorane, da se odbor preimenuje v Odbor za pripravo in izgradnjo večnamenske dvorane in športnega centra Sekirica, s tem da se razširi z novim članom g. Janezom 1 OŠ I KI KOM. Sprejel je bil sklep, da se razprava o navedenem predlogu ukine cio predložitve ustrezne obrazložitve. V nadaljevanju seje Občinski svet ni sprejel predloga upravnega odbora Stanovanjskega sklada ()bčine Logatec o odprodaji stanovanj v lastni Občine I ogatec na naslovu Jačka 2 in Tovarniška cesta 14, logalei. Stanovanjski sklad je nameraval s kupnino od navedenih stanovanj razrešili problematiko prvotnih najemnikov stanovanj v objektu Stare sodnije v I ogalcu, tržaška 105. Ker svetniška skupina SDS ni biki zadovoljna s |x>sreelovanim odgovorom v zvezi s pritožim u|xiiabnikov ceste med Krpanovo ulico in Poštnim vrtom v logatcu, je bil sprejet sklep, da se na naslednji seji opravi razprava o cxlgovoru na svetniško vprašanje. V zvezi s prometno nesrečo na Kale ah je Občinski svet sprejel svetniško pobudo, s katero ()ix inski svet zahteva cxl Direkcije za eeste, da čimprej postavi ustrezno cestno signalizacijo na cesti I ogatec Idrija z omejitvijo hitrosti 40 k Svetniki so se |x>novno sestali na 8. izredni seji 23.6.1997, ko so najprej potrdili zapisnik 26. redne seje in sprejeli dopolnitev sklepa glede prepovedi odprodaje javnega dobra z dopolnilom, da ta sklep ne velja za območja, ki so že urejena z ustreznimi prostorskimi dokumenti. Pri vprašanjih in pobudah svetnikov je g. PUC opozoril na nezavarovani odprti jašek pri Kramarju in zastavil vprašanje glede izgradnje kanalizacije v Blekovi vasi, ki se baje ne dela po projektu. Prav tako je zahteval odgovor v zvezi z ustavitvijo del na cesti Rovte-Mizendol. Na navedeni problem je opozoril tudi g. PETKOVŠEK. G. GODINO pa je zanimalo, ali so odgovorne službe pred pričetkom rekonstrukcije križišča na Kalcah, izdale vsa potrebna dovoljenja. Postavil je tudi vprašanje glede dokončanja sanacije škode po žledolomu na telefonskih in električnih napeljavah. Občinski svet je sprejel Odlok o ureditvenem načrtu prometnih križišč v naselju Kalce-C/12 v prvi obravnavi. Predlagatelj je dolžan pri pripravi predloga za drugo obravnavo upoštevati vse podane predloge v razpravi in pripraviti odgovor glede urejenosti dostopov do vseh parcel, vezanih na to križišče. Predlagatelj je dolžan preveriti, če obstaja boljša variantna rešitev za ureditev križišča, predvsem z varnostnega stališča. Predlagatelja so zadolžili, da na srečanju s prizadetimi krajani skuša doseči dogovor, ki bi ustrezal vsem prizadetim strankam. Razpravo o predlogu Odloka o varstvu vodnega vira Kaptažana vrtina Pikelce je Občinski svet prekinil in predlagatelja zadolžil, da upošteva v razpravi podane pripombe. Občinski svet pa je zadolžil občinsko upravo, da do nadaljevanja razprave predloži predlog pogodbe z občino Idrija o medsebojnih obveznostih, ki izhajajo iz navedenega odloka. Krajevna skupnost Trate pa naj pripravi pisno mnenje k pripravljenemu odloku. V nadaljevanju seje je Občinski svet sprejel sklep o določitvi revalorizirane vrednosti točke za izračun nadomestila za upora!x> stavbnega zemljišča na območju Občine Logatec; ta znaša od 1. 7.1997 dalje 0,024 SIT za vse uporabnike. Občinski svet je kot edini ustanovitelj družbe NTR LOGATEC, d.o.o., sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala imenovane družbe z novim stvarnim vložkom, ki ga predstavlja radijska oprema v skupni ocenjeni vrednosti v višini 7.027.729,00 SIT. Tako se bo osnovni kapital družbe povečal na 10.027.729,00 SIT. Prav tako je pooblastil Komisijo za ureditev statusa, materialnih in kadrovskih vprašanj NTR, da javno objavi zbiranje ponudb za dokapitalizacijo ali odkup deleža osnovnega kapitala družbe v višini do 51 % povečanega osnovnega kapitala. Imenovana komisija je pooblaščena tudi za izpeljavo postopka dokapitalizacije ali odkupa poslovnega deleža do končne odločitve Občinskega sveta. Občinski svet je soglašal z imenovanjem g. Boruta Feferja za ravnatelja Osnovne šole Tabor Logatec. Po daljši razpravi je Občinski svet sprejel sklep, s katerim je naložil upravnemu odboru Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec, da izda potrdilo, da sta investitorja Župnijski urad Dolnji Logatec in Dom Marije in Marte oproščena plačila sorazmernega dela stroškov komunalne opremljenosti za izgradnjo novega Doma Marije in Marte. Oprostitev plačila sorazmernega dela stroškov komunalne opremljenosti v višini 4.418.354,00 SIT predstavlja prispevek Občine Logatec za izgradnjo Doma Marije in Marte. Člani Občinskega sveta so se ponovno sestali na 27. redni seji dne 8.7.1997. Najprej je bila sprejeta sprememba sklepa o povečanju osnovnega kapitala NTR LOGATEC, d.o.o., tako da se povečanje osnovnega kapitala v višini 7.027.729,00 SIT izvede s plačilom novega denarnega vložka v višini 342.576,40 SIT in z novim stvarnim vložkom v ocenjeni vrednosti 6.685.152,60 SIT. Zapisnik 8. izredne seje je bil sprejet v predloženem besedilu. G. PODOBNIK je v imenu krajanov KS TRATE vprašal, če se bo vcxlovcxl na Medvedjem Brdu razširil tudi na ostala gospodinjstva. Prebral je tudi prošnjo Župnijskega urad Rovte za sofinanciranje obnove cerkvenega zvonika. G. PUC je podal pobudo, da se pri pristojnem ministrstvu posreduje za obnovo ceste na Martinj hribu. Opozoril je tudi na neurejen pločnik pri Petričku, na manjkajoče prometne znake na križišču Partizanske in Titove ulice ter na nedelovanje prezračevanja v dvorani Narodnega doma ob dobrodelni prireditvi. G. PUC je izrazil nestrinjanje z dejstvom, da v Občini Logatec ob dnevu državnosti ni bila organizirana proslava. Predsedniku Nazornega odbora pa je zastavil vprašanje, zakaj Nadzorni cxllxjr ni pregledal poslovanja Sklada stavbnih zemljišč za olxlobje, ko je bil župan občine g. BRENČIČ. Zastavil je tudi vprašanje, kdaj bodo funkcionarji vrnili neupravičeno izplačene sejnine in nadure. Prisotne je seznanil tudi z vsebino dopisa ge. Rosa ne Tollazzi v zvezi s plačilom najemnine za uporalx) njihovega zemljišča kot avtobusnega postajališča pri Krpanu. Zanikal je, da je za nesklenitev ustrezne pogodbe cxlgovoren cxllx)r, ki ga vcxli. Tajnik občine je v navedeni zadevi podal kronologijo dogajanja v zvezi z dogovori z gospo Tollazzi.Ker proračun ni še sprejel, je za sklenitev pogodbe potrebno mnenje pristojnega odbora. G. PUC je nadalje prebral pismo izvajalca projekta vodovoda na Medvedjem Brdu v zvezi z odgovorom glede vprašanja dovažanja vcx)e na Medvedje Brdo. Predlagal je, da navedeno zadevo prouči komisija, ki jo vcxii g. KRANJC. G. PETROVČIČ je zaprosil za pojasnilo, kaj je prizidek. G. PETKOVŠEK pa je podal pobudo, da na naslednji seji predsednik Komisije za povojne poboje, pravno dvomljive prenese in druge nepravilnosti poroča Občinskemu svetu o svojem delu, saj po njegovem ta komisija ne deluje. G. HLADNIK, predsednik imenovane komisije, je pojasnil, da komisija ne more izvajati svojih nalog, ker za to v državi ni prave politične volje. V nadaljevanju seje je Občinski svet obravnaval in sprejel koncept o ravnanju z odpadki v Občini Logatec: v predloženem besedilu, razen 4. točke, ki opredeljuje finančno konstrukcijo. Navcxleno točko je svet sprejel le kot informacijo. V daljši razpravi o ()dloku o proračunu Občine Logatec za leto 1997 so bila podana različna mnenja o prioritetnih nalogah, ki naj bi imele prednost pri dodeljevanju proračunskih sredstev. Zato je ()bčinski svet sprejel sklep, da se razprava o proračunu stran: 6 GOSPODARSTVO IN DRUŽBA LOGAŠKE • ŠOLA IN MLADI ^^—mmmmm novice — (nadaljevanje s prejšnje strani) občine prekine in nadaljuje na 28. redni seji. Sprejet je bil dogovor, da se do nadaljevanja obravnave sestanejo predstavniki svetniških skupin in upravnih odborov obeh skladov z županom z namenom, da dosežejo konsenz glede Odloka o proračunu Občine Logatec za leto 1997. V nadaljevanju seje je bil sprejet odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin skupaj s spremembami površin, opredeljenih v 1. in 8. točki 2. člena. Občinski svet je sprejel tudi sklepa o ukinitvi javnega dobra na zemljiščih pare. štev.: 1763/12 k.o. Dol. Logatec in pare. štev.: 1678 k.o. Blekova vas. Ob koncu seje je župan podal ustne odgovore na zastavljena svetniška vprašanja. C. POVALEJ pa je podal odgovor glede izvedbe kanalizacije v Blekovi vasi. Občinski svet je na 28. redni seji 15.7.1997 najprej sprejel sklep, s katerim soglaša, da se pred objavo Odloka o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin, ki je bil sprejet na 27. redni seji, opravijo redakcijski popravki v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Odlok se objavi v Ur. I. RS po objavi navedenega zakona. Zapisnik 27. redne seje je bil sprejet v predloženem besedilu. Po daljši razpravi je Občinski svet potrdil predlagano vsebino pogodbe, sklenjene med Občino Logatec in Občino Idrija o medsebojnih obveznostih pri izkoriščanju vodnega vira Kaptažna vrtina Pikelce. Navedena pogodba se je v prvi alinei druge točke dopolnila tako, da je Občina Idrija zavezana zagotoviti vsem krajanom Veharš in Medvedjega Brda ter prebivalcem na vo-dovarstvenem območju po seznamu, ki je sestavni del te pogodbe, vodovodni priključek na novozgrajeni vodovod v času izgradnje le-tega pod enakimi pogoji, kot bodo veljali za krajane Zavratca. Sprejet je bil tudi Odlok o varstvu vodnega vira Kaptažna vrtina Pikelce z dopolnjeno zadnjo alineo 7. člena, ki določa, da je na navedem območju prepovedana izdelava novih kaptažnih vrtin za zajem podzemne vode, razen za potrebe vodooskrbe Občine Logatec oz. drugih občin, če pridobijo predhodno soglasje Občine Logatec. Po daljši razpravi in večkratnih usklajevanjih je Občinski svet sprejel Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 1997 skupaj z 11 amandmaji, s katerimi je bila opravljena prerazporeditev proračunskih sredstev po posameznih postavkah. Tako je več proračunskih sredstev namenjeno za pripravo in začetek gradnje vrtca v KS TABOR, Doma starejših občanov, izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev in katastrskih odmer ter za izgradnjo večnamenske športne dvorane. Manj sredstev pa je namenjenih za gradnjo in obnovo lokalnih cest, za javno razsvetljavo in obnovo mrliške vežice v Dol. Logatcu. V 8. členu odloka je določeno, da se investicije, pri katerih sodelujejo z lastno finančno soudeležbo občani Občine Logatec, pričnejo izvajati, ko so podpisane vse pogodbe o sofinanciranju in je zbrano vsaj 80 % sredstev iz naslova sofinanciranja krajanov. Občinski svet je podal soglasje k imenovanju g. Igorja PETKA iz Kočevja za direktorja Komunalnega podjetja Logatec. V nadaljevanju seje so bili sprejeti Odloki o ustanovitvi javnih vzojnoizobraževalnih zavodov OS 8 talcev, OŠ Tabor in OŠ Rovte. Sprejet je bil tudi Odlok o ravnanju z odpadki v Občini Logatec skupaj z amandmajem, ki se nanaša na 2. odstavek 10. člena, ki določa, da je za odlaganje gradbenih odpadkov odgovoren povzročitelj, ter da mesto odlaganja gradbenih odpadkov določi pristojni upravni organ v lokacijskem postopku. Sprejete so bile tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o uporabi sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Logatec. Občinski svet pa je zadolžil Občinski urad, da pripravi Pravilnik o pristojnostih in smernicah delovanja Odbora za spodbujanje razvoja malega gospodarstva in ga predloži Občinskemu svetu v sprejem. Občinski svet je po hitrem postopku sprejel Odlok o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Kurirček. Sprejet je bil tudi sklep o določitvi kriterijev za ugotavljanje višine dela plače za delovno uspešnost župana. Na posredovane pisne odgovore na svetniška vprašanja ni bilo razprave, zato je bila seja zaključena. Člani sveta pa so bili obveščeni, da bo pred dopusti sklicana še izredna seja 9. izredna seja je bila 24.7.1997. Svetniki so potrdili zapisnik 28. seje in poročilo o realizaciji sklepov. Na predlog g. PUCA je Občinski svet sprejel še dodatna sklepa k sprejetemu proračunu za leto 1997: - Namenska sredstva za Dom starejših občanov, otroški vrtec Tabor in večnamensko športno dvorano se, v kolikor ne bodo porabljena letos, prenesejo v naslednje leto. -Pri projektih, kjer finančno sodeluje republika, se lahko začne z izvajanjem investu ije že s pridobitvijo sklepa ustreznega republiškega ministrstva o višini odobrenih sredstev. Občinski svet je sprejel pobudo g. PUCA, da se za naslednje leto v Logaških novicah objavi razpis za sofinanciranje občanov pri gradnji in obnovi kanalizacije, asfaltiranju cest in gradnji vodovodov na območju občine. Občinska uprava pa naj na podlagi rezultatov razpisa pripravi predlog investicijskih del, o katerih bo odločal Občinski svet. Pri sprejemanju dnevnega reda je bil podan predlog svetniške skupine SDS, da se z dnevnega reda umakne Obravnava in sprejem predloga Odloka o ureditvenem načrtu prometnih križišč v naselju Kalce - C/12 v drugi obravnavi. Svetniška skupina je svoj predlog utemeljevala z dejstvom, da predlog odloka ni pripravljen v skladu s pripombami in sklepi Občinskega sveta pri predhodni obravnavi. Prav tako niso soglašali z dejstvom, da so dobili strokovna mnenja glede varnosti prometne ureditve križišč šele na začetku seje . Po daljši razpravi in usklajevalnem odmoru je bil njihov predlog zavrnjen. Svetniki pa so soglašali, da se Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec obravnava po hitrem postopku. Soglašali pa so tudi z razširitvijo dnevnega reda s točko Potrditev izvajanja razvojnega projekta CRPOV za vas Hotedršica za leto 1997. V daljši razpravi pri obravnavi predloga Odloka o ureditvenem načrtu prometnih križišč v naselju Kalce so njegovemu sprejemu nasprotovali predvsem svetniki SDS, ki so svoje nasprotovanje utemeljevali predvsem s pomanjkljivo obrazložitvijo in utemeljitvijo odloka, češ da s predlaganim odlokom niso upoštevane želje in interesi stanovalcev bližjih stanovanjskih hiš, ki so doslej imeli neposredni dostop na magistralno cesto. Utemeljenost prometne ureditve križišč glede prometne varnosti je poleg priloženih strokovnih mnenj različnih strokovnih institucij osebno obrazložil tudi g. BERČIČ, dolgoletni strokovnjak pri projektiranju republiških cest. Svetniška skupina SDS je predlagala poimensko izrekanje o predlogu odloka. Njihov predlog ni bil sprejet, zato so sejo protestno zapustili. Kljub temu je Občinski svet predlagani odlok sprejel. Sprejet je bil tudi Odlok o dopolnitvi odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec, s katerim sta se na območju Martinj hriba desno od regionalne ceste Logatec-Laze, v kompleksu novih stanovanjskih stavb, poimenovali dve novi ulici, in sicer: Pod gozdom in Rožna ulica. Hkrati pa so s sklepom zadolžili občinsko upravo, da do jeseni pripravi predlog o preimenovanju nekaterih ulic v naselju Logatec. S sprejetim Odlokom o uskladitvi urbanističnega reda z dolgoročnim planom Občine Logatec za obdobje 1986-2000 in družbenim planom Občine Logatec za obdobje 1986-1990, ki so ga svetniki sprejeli po hitrem postopku, so omogočeni gradbeni posegi tudi na tistih območjih Občine Logatec, za katere še niso sprejeti ustrezni prostorsko ureditveni pogoji. Občinski svet je s sklepom potrdil izvajanje razvojnega projekta celostnega razvoja podeželja in vasi Hotedršica v letu 1997. Župan je ustno dal odgovore na svetniška vprašanja, zastavljena na prejšnjih sejah. Zdravko KLEMEN LETNO SPRIČEVALO OŠ TABOR Splošni uspeh: ODLIČNO (5) Ponovno so se zaprla šolska vrata 24. junija. Pričela sta se dva -za učence, učitelje in starše - najlepša meseca v letu. Letos smo odšli na počitnice še posebno dobre volje. Tako uspešnega šolskega leta namreč v zgodovini naše šole še ni bilo. Kar 83 učenk in učencev je razred končalo z odličnim uspehom in med 41.3 učenci imamo samo dva ponavljavca. Osmi razred je z odličnim uspehom končalo kar 16 učenk in učencev, od tega jih je bilo vseh osem let odličnih kar devet: Gašper Antičevič, Tomaž Bajec, Uroš Dolenc:, Aldijana Duki, Miha Lukman, Barbara Kogoj, Miha Marine", Maja Nagode in Mojca Pust. Tudi preostali osmošolci so bili uspešni; vsi so izdelali razred brez popravnega izpila. Veliko zasluge) za takšen uspeh učencev imajo tudi učiteljice in učitelji, ki so skozi vse leto trdo delali, vzpodbujali učence, iskali pri njih predvsem znanje in pomagali po svojih najboljših močeh tudi tistim najšibkejšim, da so lahko napredovali. Poleg izjemnih učnih uspehov smo bili letos zelo uspešni tudi na raznih tekmovanjih. Ker je dobitnikov različnih priznanj ogromno, bom poimensko navedla samo tiste, ki najbolj izstopajo: Tomaž Bajec in Tanja Tršar sta osvojila zlato Cankarjevo priznanje na tekmovanju iz slovenskega jezika. Na državnem tekmovanju mladih tehnikov smo v kategoriji Razstava raznih izdelkov osvojili I. mesto. Sedmošolec Uroš Urbas je poslal državni prvak na tekmovanju v Veseli šoli. Miha Lampe je na državnem tekmovanju v atletiki osvojil srebrno medaljo v skoku v višino. Grafiki naših učencev Nejca Vrabla in (ureta Tršarja pa sta bili izbrani za razstavo na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. ludi na drugih področjih so naši učenci pod vodstvom prizadevnih učiteljev osvojili veliko srebrnih, bronastih in raznih drugih priznanj. Izjemno bogata je bila v lem šolskem letu kulturna dejavnost naše šole. Prav lahko se kosa z marsikaterim kulturnim društvom v občini, čeprav ji, ker gre za šolsko dejavnost, občinska ZKO niti Z junijsko razstave v gornjclogaškcm kulturnem domu Društvo upokojencev Logatec oddaja v najem tri poslovne prostore v 1 ..nadstropju Stare pošte na Stari cesti 8, Logatec. Prostore v velikosti 7,82 ter 21,37 in 17,10 m2 odda posamič ali skupaj.. Prednost pri najemu imajo mirne dejavnosti. Prijave sprejema društvo na sedežu Stara cesta 8 v Logatcu, interesenti pa lahko dobe več informacij o najemu v društveni pisarni ob sredah in petkih med 8. in 10. uro. približno ne daje takšne pomoči kot zunajšolskim ljubiteljskim kulturnim društvom. Ker pa je naših dejavnosti toliko, da jih ni mogoče spregledati, in prav gotovo tudi v občinskem merilu nekaj pomenijo, upamo, da bomo v prihodnosti upravičeni tudi do ustrezne finančne pomoči občinske ZKO. V šolskem letu 1996/97 smo izvedli celo vrsto prireditev. Trije šolski zbori so nastopali na različnih koncertih in prireditvah. Mlajši mladinski zbor je snemal za Radio Slovenija. Skupaj z Mladinskim zborom in Pihalnim orkestrom Logatec je sodeloval pri snemanju zgoščenke in kasete. Mlajši mladinski zbor je tudi letos pripravil glasbeno pravljico ob novem letu, Mladinski zbor pa se je udeležil Mednarodnega mladinskega zborovskega festivala v Celju. -Uspešno je zaživela dramska skupina, ki je s svojo Pekarno Miš-Maš razveseljevala gledalce naše občine. - Na likovnem področju smo pripravili več odmevnih lik ovnih razstav. Najodmevnejša je bila vsekakor prodajna razstava ob koncu šolskega leta. - Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pred stavili splet prireditev na temo Ki uh naš vsakdanji. Svoje moči smo združili vsi: učitelji in učiteljice, učene i in učenke ter zunanji sodelavci, lako nam je uspelo pripraviti zanimivo kulturno prireditev, razstavo in izdati šolsko glasilo. Srce kulturnega dogajanja v svojem kraju pa sta bili s svojimi prireditvami skozi vse leto tudi naši podružnični soli I loledršie a in Rovtarske /ibiše. Na vse naštele uspehe smo zelo ponosni, zavedamo pa se tudi velike odgovornosti za naprej. Naslednje šolsko leto že trka na vrata. In naša želja je - vsekakor - poskušati ponoviti letošnje rezultate ali jih celo preseči, če bo to mogoče. Do začetka novega šolskega leta pa Imamo vsekakor piavic o veselili se. tipamo, da se veselile z nami tudi vsi, ki ste kakorkoli sodelovali z nami in ki nam je naša šola vsaj za trenutek v lem šolskem letu na lak ali drugac en nae in pe>leps,ila dan. Bojana I evinger KULTURA LOGAŠKE • ŠOLA IN MLADI novice BESEDE SO GLASBA ČLOVEŠKIH GLASOV April se po svetu in pri nas že drugega dne začenja z mednarodnim praznikom knjige za otroke in se v zadnji tretjini izteka v slovenske dneve knjige (od 22. do 24. 4.), povezane tudi z mednarodnim praznovanjem. Takšen uvod je bil pripravljen za zapis ob praznovanju 10-letnice organiziranega knjižničarstva v Logatcu. Minil je april, minilo je majsko praznovanje 10-letnice in že smo v juliju. Kaj kmalu bi se zgodilo, da bi dogodek odšel v pozabo in bi lahko dejali: Odrasli govorijo besede, ne da bi jih pokušali Koliko besed je bilo že izrečenih na račun knjižnice na Logaškem! Čeprav sta že v letu 1887, vsaj po meni dostopnih virih, obstajali Bralno društvo dolenjelogaško in gorenjelogaško, pa je zgodovina logaškega knjižničarstva še dokaj neraziskana. Že dejstvo, da smo v letu 1987 z dograditvijo nove knjižnice dobili knjižnico s poklicnima knjižničarjema, je veljalo za prelomnico, ki je ne gre prezreti. Odtlej si besede utirajo težavno pot k udejanjanju zaposlovanja novih moči, k širjenju programa, k nakupu knjižnega fonda, vse do teženj po prostorski širitvi - za nemoteno delovanje temeljne knjžnične dejavnosti in dodatnih dejavnosti: ure pravljic, lutkovne prireditve, razstave, literarni večeri in še mnogo kaj. Knjižnica Logatec je ob praznovanju 10-letnice pripravila več prireditev. V nedeljo, 18. maja, nas je v logaškem planinskem domu v Novem Svetu razvedril Iztok Mlakar, pevec in igralec. V torek, 20. maja, so se mladi in tudi manj mladi v dvorani Narodnega doma tako navduševali nad duhovitostjo in izpovednostjo mladinskih uspešnic Dese Muck, da so srečanje poimenovali kar Blazno resno z Deso Muck. V četrtek, 23. maja, pa so se obiskovalci pravljičnih ur komaj stlačili v modro dvorano knjižnice, kjer jih je obiskal Radovedni Taček z Načetom Simončičem in Markom Ok-ornom. Naslednjega dne je bila pred knjižnico osrednja desetletna slovesnost. Predstavljeni so bili logaški knjižni ustvarjalci, in sicer: pesnica Anica Perpar, zgodovinarka lanja /igon, avtor knjige Logatec- - Crtice iz življenja župnij Tone Kompare, dramatik, pisatelj in pesnik dr. Mirko Zupani ter častna občanka Logatca dr. Pavla Jer-ina -1 ah. Poleg domačinov so se slovesnosti, ki jo je glasbeno ozaljšal Logaški trobilni kvartet, udeležili predstavniki sosednjih knjižnic, svetovalka pri Narodni in univerzitetni knjižnic i ga. Silva Novljan ter drugi gostje.Ob tej priložnosti so se izkazale številne založbe s knjižnimi darili, denarno pomoč pa sta za nakup knjig obljubili tudi domači podjetji KLI in Valkarton. Odrasli gledajo v svet z zaprtimi očmi Nemalo občanov negoduje glede logaške kulture, češ da se v Logatcu nič ne dogaja. Pa že kratek pregled posebnih prizadevanj knjižnice te očitke povsem zavrne. Za tiste, ki tega ne verjamejo, objavljamo seznam prireditev iz minulega leta. 16.1. Razgovor s tržaškim zgodovinarjem loželom Pil jcvecm in predstavitev njegove knjige Jugoslavija 1918 1994. i 1,2, Srečanje / nečim drugim likovna razsiav.i S.uidr.i ob otvoritvi nastop solo pevcev Glasbene šole z Pečenk,i: Vrhnike. 22.2. lutkovna igrica Skozi letne čase Rovt. lutkovna skupina iz 12.4. / Rafaelom Marnom Od Atlantika do Pacifika - potopisno predavanje z diapozitivi po Argentini in Cilu. 2J.4. Dan knjige brezplačni vpis novih bralcev. Mesto cvetja prireditev oh dnevu /emlje in dnevu knjige.Iz zime v pomlad pravljica. Sajenje rož za okrasitev pravljično sohe in knjižnic e s cvelličarko M,miško. 15.4. Partizanska holmci Pavla v trnovskem gozdu - liter ,iini večer s Pavlo lerin.i I ah. I !.r>. Rimljani - razstava projekta učencev OS Tabor o Rimljanih. 21.5. Retrospektivo,! razstava Antona Rupnik.i- Slorževa, logaškega Kraševca, slikarja in pesnika. 30.5. /.ik.ij pes ituli.i z repom zaključek ur pravljic kinolog I ranjo ("retnik je pripeljal s salio dv.i psa in se / otroki pogov.iij.il o negi, vzgoji in navadah teh živali. lO.d. /M > predstavitev delovanja vseh občinskih društev v minulih letih. 17.6. Razstava likovnih izdelkov likovnega krožka OŠ fi tal-c ev pod vodstvom I i.inc .1 Musc ,i. (llroc i za boljši svet med narodni knjižni kvi/ so otroc i reševali v juliju in avgustu. 20.7. Vao vic tis razstava relielov in lesorezov Draga Koširja, < >!> tej priložnosti so svojo dejavno! predstavili logaški sk.IVll. 17.'). Koncert iti žrebanje nagrad ob koncu mecln.iiodneg.i knjižnoga kviza Otroc iz.i boljši svet z Aelijem Smolarjoni. 19.9. I Iterarni vočor s Polono Skrin|.ir ob razstavi ročnih del članov Notranjskega društva multiple skleroze. 27.9. Flipper - mladinski film, ki so si ga prvi v Sloveniji ogledali reševalci knjižnega kviza Otroci za boljši svet. 27.9. Izrael iz žabje perspektive - potopisno predavanje s diapozitivi Iztoka Trčka. 30.9. Teden vse življenjskega učenja - z Rosano Tolazzi. 7.10. Prireditev ob koncu kviza Otroci za boljši svet v Ljubljani. Nagrajenka naše knjižnice je bila Rezka Kavčič. 9.10. Razstava pridelkov Društva kmečkih žena: Darovi narave - sadovi pridnih rok. Iz knjižničarskega dela pa še to. V letu 1996 so v knjižnici največ časa posvetili računalniški obdelavi knjižnega gradiva po programu COBISS, ki ga uporabljajo vse večje knjižnice. Ta program je omogočil povezavo vseh knjižnic po Sloveniji v enotno knjižnično-informacijsko mrežo in omogoča mnogo več podatkov. Največja prednost sistema je, da novo knjigo obdela le en knjižničar v Sloveniji, ostali prevzamejo njegov zapis in dodajo le lokalne podatke o številu izvodov ter signaturo. V vsakem trenutku pa je lahko na voljo podatek, katere knjižnice imajo določeno knjigo, ki je v nekem trenutku ni na voljo v logaški knjižnici, pa si jo je moč izposoditi prek sistema med-knjižnične izposoje. V maju so z vzpostavitvijo najete linije pri telekomu omogočili bralcem brezplačno brskanje po internetu, kar so mnogi sprejeli z navdušenjem. Vse uspešno delo ne bi bilo opravljeno, če ne bi bilo medsebojnega sodelovanja vseh knjižničarjev in, seveda, ravnateljice Alenke Furlan, saj so v času pred proslavo opravljali ne samo knjižnično delo, ampak so sodelovali tudi pri prenovi knjižnice. Pripis: Če kakšna beseda v tem zakasnelem zapisu ni bila dovolj dobra, končujem to pisanje z besedami pesnika Borisa A. Novaka (pri njem sem si sposodil tudi besedila za podnaslove): Otroci pa so drugačni. Otroci se z besedami igrajo. Igra popravi pokvarjene besede. Igra s starih besed postrga rjo in ji povrne mladostni lesk. Igra porodi nove nezaslišane, nezaslišano lepe besede!. Upam vsaj, da letošnje dogodke spremljamo sproti in tako ne gledamo v ta logaški svet z zaprtimi očmi. Albin Čuk Profesor Kuchling med seminarjem Glasba - naše spričevalo Kako uspešni smo bili letos na Glasbeni šoli, lahko ocenite le vi, spoštovani obiskovalci, ki ste prihajali v našo dvorano spremljat naša prizadevanja, širit svojo glasbeno kulturo ali se kratkomalo sprostit ob prijetnih zvokih, tako drugačnih od tistih, ki nas običajno spremljajo vsak dan. Trudili smo se, da bi ponudili čimveč pestrega programa za različne glasbene okuse in želje. Upamo, da ste bili zadovoljni starši, ki ste hodili na naše nastope spremljat napredovanje svojih nadebudnih glasbenikov, pa tudi ostali poslušalci z zahtevnejšimi okusi in željami. Letos se lahko pohvalimo tudi s koncerti priznanih domačih in tujih glasbenikov. Naj na tem mestu omenimo le nekaj najpomembnejših z željo, da pritegnemo v bodoče k sodelovanju še koga in da ohranimo stik s tistimi, ki ste bili že doslej naši zvesti glasbeni pri-jatelji.V okviru Glasbene mladine smo imeli letošnjo sezono dva koncerta, na katerih so se predstavili mladi koncer- Naša šola v šolskem letu 1996/97 Zelo hitro je zopet minilo eno šolsko leto. Ob koncu šolskega leta vedno znova ugotavljamo, na katerem področju smo bili najbolj uspešni, kje nismo dosegli vsega. Uspešnost merimo tudi po generaciji, ki je končala osemletno šolanje. Analiziramo, ali so se naši osmošolci, glede na uspeh in delavnost, dobro odločali, ko so se vpisovali naprej. Malo negotovosti je na njihovi in na naši strani. Tudi na strani staršev, seveda. Tudi dobro spričevalo ni edina prava vozovnica za nadaljevanje poti. Pa vendar nas vseh 12 učencev, ki so bili osem let odlični, prepričuje, da je bilo naše delo dobro in da imamo tudi veliko dobrih učencev. Naj jih naštejem: Anja Vidmar, Petra Hojsak, Ivana Mihačevič, Mojca Gantar, Angelca Mihevc, Marko Šušmelj, Samo Lahovnik, Maja Medar, Klemen Nagode, Žarko Stevanovič, Miha Levinger, Andra Kavčič. Pa niso važna samo spričevala, ki, žal, niso vedno garancija za uspeh. Razveseli me, ko srečam tudi poprečnega učenca, pa je uspešen, in kar je še važnejše, zadovoljen in ima cilje. Kateri uspehi se mi zdijo za letošnje leto najbolj pomembni? Omeniti je treba zlato Preglovo priznanje za tekmovanje iz kemije učenke Anje Vidmar. Naši učenci so osvojili tudi dobre rezul-tale na državnem tekmovanju Mladi tehnik, osem srebrnih Vegovih matematičnih priznanj, tri srebrna Cankarjeva priznanja, dve srebrni priznanji iz angleškega jezika; štirje učenci so vseh osem let osvojili bralno značko. Učitelji in mentorji dejavnosti so vložili v vse to veliko dela. Na športnem področju velja za največji uspeh srebro na državnem atletskem tekmovanju, dobri so naši mladi lokostrelci; mlada gimnastična vrsta je bila v C programu prva v državi. Šola je bila živahna celo leto. Staršem in širši javnosti smo se predstavili večkrat z različnimi odprtimi dnevi, razstavami v šolski avli, s šolskima glasiloma, s predstavitvijo interesnih dejavnosti med šolskim letom in tudi ob koncu šolskega leta. Naši dramski skupini sta se predstavili doma in tudi obema vrtcema v kraju. Bili smo organizatorji pevske revije. Leto smo sklenili s predstavitvijo projekta Notranjska hiša. Ob tem projektu pa želim širši javnosti, ki je bila na Otvoritev povabljena, sporočiti, da smo jo učitelji in učenci zelo pogrešali. Vam smo želeli predstaviti ta projekt, in žal nam je, da vas je bilo premalo. Hvala tistim, ki sle nas opazili in pohvalili. Zdi se mi, da z vami, starši, dobro sodelujemo in da se skoraj vedno tudi uglasimo. < )b kone u pa bi rada pohvalila naše učence, saj se mi zdi, da dobro skrbijo za šolo in okolico. Nismo imeli pioblemov pri čiščenju in urejanju šole in okolice, kot mi bil res to naš skupni dom. Zato smo tudi dobili plaketo EKO šole. 1u vidim premik na bolje.čeprav imamo tudi probleme,kot so, na primer, kraje superg, uničevanje šolskih stvari. Tatice smo našli in upamo, da nas bodo razne grde razvade z dobrim vzgojnim delom obšle, čeprav se zavedamo, da si ne smemo zatiskati oči. Hitro življenje in velika zaposlenost staršev, zahtevni učni načrti in družbeni razvoj zahtevajo od naše stroke vedno več. ()b kone u šolskega leta se zahvaljujem v imenu učencev in učiteljev vsem podjetjem, ki nam ob prošnji za kakršnokoli pomoč pomagajo. To so predvsem Valkarton, KLI, Prolog, Naklo in Kmetijske zadruga. Učencem želim še enkrat prijetne, aktivne počitnice, staršem veliko potrpljenja in sodelovanja s svojimi otroki. Počitnic,, naj bodo akumulacija vsega dobrega za dober start v naslednje šolsko leto. Ravnateljica OS 8 talcev Metka Rupnik tanti: flavtiska Ana Kavčič, ki med drugim tudi poučuje flavto na naši šoli, in pianistka Andreja Markun, v kitarskem duu pa Uroš Uspenik in Eva Hren, ki mladim kitaristom naše šole s poučevanjem prav tako poskuša privzgojiti ljubezen do kitare. Vsekakor so bili najbolje obiskani koncerti, na katerih so se predstavili domači logaški perspektivni glasbeniki, ki jih je čedalje več. Eden izmed njih je pravkar omenjeni nastop Eve Hren v kitarskem duu, še bolj natrpana pa je bila dvorana, ko se nam je predstavil mladi domači pianist Miha Nagode, ki se uči igranja klavirja že 10 let, sedaj v Ljubljani pri prof. Sašu Potisku. Ob tako številno obiskanih nastopih pride v ospredje vprašanje primernosti dvorane. Dvorana z osemdesetimi sedeži, kot jih premore naša, se hitro prenapolni, ozračje je zadušljivo, kar zmanjša užitek poslušalcev in, domnevam, poveča napore nastopajočih. Logatčanom bi namreč ob primerno veliki dvorani s koncertnim klavirjem želeli ponuditi nastope popularnejših klasičnih in drugih izvajalcev. Posebno ponosni pa smo, da smo novembra gostili priznanega saksofonista Matjaža Drevenška s pianistom Zol-tanom Petrom, decembra pa se nam je v prednovoletnem času predstavil Slovenski kvartet klarinetov. O obeh koncertih je bilo že nekaj napisanega, zato naj predstavim gosta iz tujine: švicarsko pianistko Marianne Schroeder in violončelista idijskega rodu Rohana de Sarama. Priznana glasbenika sta namreč pred nastopom v ljubljanskem Cankarjevem domu v okviru Evropskega meseca kulture, dva dni bivala v Logatcu in vadila v dvorani Glasbene šole. V zahvalo sta nam podarila brezplačen koncert - generalno vajo, sicer pa naj vam prišepnem, da je njihova cena na glasbenem tržišču 20.000 DEM. Ni nas bilo tistega večera veliko v dvorani, saj smo se o nastopu dogovarjali zadnji hip, smo pa zato prisotni toliko bolj uživali in se čudili virtuoznosti izvajalcev. Tudi kak avtogram je padel po nastopu. Pridni in delavni pa so bili tudi naši učenci in njihovi pedagogi, saj so zvadili toliko skladbic, da smo imeli nastope povprečno kar dvakrat na mesec. Najbolj nadarjeni in vztrajni so se tudi letos udeležili Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in kot že več let zapored tudi letos prinesli odlikovanje: 2. mesto z 92 točkami so si letos prislužili Vid Pupis, Primož Peterlin, Marko Kržišnik in Blaž Oblak, ki so zaigrali v kvartetu klarinetov pod mentorstvom Marjana Grdadolnika. Nastop letos ustanovljenega šolskega pihalnega orkestra - prav tako pod vodstom Marjana Grdadolnika - in mladega simfoničnega orkestra pod vodstvom Marjetke Tekavc: Mihevc, smo prenesli kar v dvorano Narodnega doma. Ob nastopu dveh orkestrov in komornih skupin smo docela napolnili dvorano, pa tudi buren aplavz za trud in nagrado učencem in mentorjem ni izostal, julija pa je v organizaciji logaške Glasbene šole v cerkvi na Jezici potekala poletna orgelska šola, ki jo je vodil organist prof. Klaus Kuchling iz Avstrije. Klaus Kuchling je profesor za orgle in improvizacijo na Koroškem deželnem konzervatoriju v Celovcu ter asistent na Visoki šoli za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Njegovega seminarja se je udeležilo 35 študentov in profesorjev različnih glasbenih ustanov iz Slovenije in Avstrije. Študijski program je obsegal dela avstrijskih in nemških skladateljev. Seminar je zaobjel tudi dva orgelska koncerta: prvega je odigral profesor sam, drugega pa na seminarju aktivni udeleženci. Poletno orgelsko šolo so podprli: Kulturni oddelek avstrijskega veleposlaništva v I jubljani, Študentska or-g.mizac ij.i ljubljanske univerze, Škofijska orgelska delavnica Maribor, Državna založba Slovenije, ZKO Logatec in številni drugi sponzorji. Lidija Janjič stran: ŠOLA IN MUDI LOGAŠKE . novice 31. julij 1997 TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV Proti koncu šolskega leta se zvrsti ogromno tekmovanj, na katerih mladi pokažejo svoje znanje, ki so si ga pridobili med šolskim letom. In spretnosti, ki si jih pridobivaš na daljši rok. Tako je bilo 16. aprila v Borovnici tekmovanje mladih tehnikov kraško -notranjske regije v vež disciplinah. V panogi izdelki iz lesa sta naša osmošolca Marko Trpin in Boštjam Martinšek osvojila prvo mesto. Za nagrado sta dobila vsak svoj stol. 7. junija je sledilo 6. državno tekmovanje mladih tehnikov, kjer sta naša predstavnika osvojila odližno 3. mesto. Zaslužila sta si lepi nagradi (vrtalni in brusilni stroj) za risanje nažrta in izdelavo lesenega izdelka. Njuna mentorica Vanda Tivan je na naš bron zelo ponosna. Iskrene žestitke njej in obema tekmovalcema! Ajda in Mojca, novinarski krožek, OŠ Rovte Obisk dramskega igralca Zvoneta HRIBARJA Ob 18. uri je v logaški glasbeni šoli gostoval Zvone Hribar (Srežanje je organiziralo DPM Logatec, udeležili pa smo se ga predstavniki vseh treh logaških osnovnih šol.). Širši javnosti je znan po svoji igralski karieri. Nastopa v gledališžih, v TV nadaljevankah in tudi v reklamah. Igral je v nadaljevanki Razjarnikovi v prometu in tudi v reklami za Stil. Gospod Zvone nam je zaigral odlomek Linhartove komedije Matižek se ženi. Recitiral je tudi Zdravljico, zaigral del Kurenta in povedal nekaj od Vodnika. Reži moram, da sem bila kar malo razožarana nad dogajanjem. Prižakovala sem pristnejši stik z njim. Vse je bilo precej zadržano. Škoda. Špela Trček, 7.r. OŠ Rovte Zdravljenje odvisnosti od alkohola; o sindromu odvisnosti in rehabilitaciji v Klubu zdravljenih alkoholikov (KZA) Logatec OSAMOSVOJITEV 25.junij, dan državnosti. Na ta dan leta 1991 smo postali samostojni. Po krajši vojni smo postali svobodni v samostojni držai. Pot do svobode pa ni bila nikoli lahka. Bila je nevarna, polna zaprek ter predvsem polna tveganja. Vendar sta bila hrepenenje po svobodi in ljubezen do domovine možnejša od vseh zaprek. Pripravljeni smo se bili boriti. Tisti žas, ko so se naši ožetje borili za našo zemljo, mi je bilo 5 let. Čas vojne sem si zapomnila. Takrat sem tudi prviž slišala zanjo in spoznala grozote tega sveta. Živeli smo s strahom. Nenehno smo spremljali porožila po TV in radiu, že je seveda bila elektrika. Nekega nedelje pa se še posebno spomnim. Kar naenkrat so zatulile sirene. Po dnevniku so zaželi govoriti o nekakšnih bombah. Nisem vedela, kaj to pomeni, vendar kmalu mi je bilo jasno, da je nekaj hudo narobe, kajti mami je zajela silna panika. Tekli smo v klet. Tam nam je zažela razlagati, da je bomba orožje, ki eksplodira. Čakala sem, kdaj bo zaželo pokati, vendar ni bilo niž. Kmalu nas je mami povedla iz kleti. Torej ne bo niž hudega. Oddahnila sem si. Spomnim pa se tudi, kako sem silila ven, pa mi mami ni dovolila, žeš da je lahko nevarno. Kmalu po tistih bombah je prišel težko prižakovani dan. Postali smo samostojni in to je tudi pomenilo konec vojne. Tisti dan so bile po TV same dolgožasne reži. Tega se spomnim po tem, ker ni bilo risanke. Ko tako razmišljam, se mi to obdobje zdi kot nekakšna pus-tolovšžina. Kakšno leto po tem sem prišla iz šole. Ravno ko sem odklepala vrata, sem zaslišala, da gre po cesti velika truma ljudi. Bili so vojaki. Spomnila sem se leta 1991 in zažutila sem strah. Pograbila sem torbo in kljuže in stekla okoli hiše v delavnico ter se skrila pod klop. Srce mi je možno razbijalo. Kmalu za tem je prišla domov mami in vse sem ji povedala. Ona pa mi je razložilla, da ji' moj strah odvez, da imajo vojaki le vojaške vaje in se mi ni treba nižesar bati. In vojaki so naši, slovenski fantje. Ajda Žižek, 5.a OŠ Rovte Uspešni na državnem tekmovanju Mladi iz Rovt, organizirani v Društvo podeželske mladine, so se letos že drugič udeležili državnega tekmovanja v kmečkih igrah. Gostiteljici sta bili podeželska mladina in Kmetijska svetovalna služba iz Šentjurja i j r j Celju. Zbrali smo se v Srednji kmetijski in vrtnarski šoli, kjer so nas pozdravili predstavniki /veze podeželske mladine, Kmetijske svetovalne službe in ravnatelj šole. Zatem smo si ogledali živinorejsko kmetijo Mastnakovih in turistične kmetije, ki so tekmovalcem pripravile obilno in okusno kosilo. Ekipa iz Rovt je, letos občutno pomlajena, izvirno in simpatično predstavila naše kraje in se uvrstila na četrto mesto. Zalem so na bližjem travniku kose e in grabljice čakali razsežni otoki goste, visoke olave. Sledila je tekma v žaganju - pisana na kožo našim fantom, /a napore / dobro pripravljeno amerikanko so bili nagrajeni z odličnim tretjim mestom. Povedati je treba, da so žagali precej zavilo in neenakomerno gabrovo deblo. Še bolje - z drugim meslom pa so se odrezali v tekmovanju, kjer so morali prek različnih ovir valiti do cilja veliko silazno balo. Posebno pozornost občinstva je zbudila tekma deklet v košnji. Naša predstavnica se je tudi v tej disc iplini dobro odrezala. V skupni razvrstitvi je naša ekipa, ki so jo sestavljali kosca Damjana in Matej I ukančič, grabljic a Gabrijela lereb in Žagarja Marjan trček in Janez Petrovčič, dosegla izvrstno tretje mesto. Na tej prireditvi se je tolikokrat pojavilo ime Rovte, da smo mor ali prenekateremu obiskovalcu pojasniti, kje sploh so Rovte. Letošnji uspeh na državnem tekmovanju je dal mladim novega zagona in tekmovalne volje. Zato je bilo 27. julija tudi v Rovtah tekmovanje v kmečkih opravilih z zanimivim dodatnim programom. Mojca Dolenc Če prisluhnemo ljudem, ki se pogovarjajo o prekomernem uživanju alkoholnih pijač, bomo spoznali, da ta stanja označujejo z izrazom pijanstvo, prizadete pa proglašajo za pijance. Zato se nam zdi logično vprašanje, ali pomenita izraza pijanec in alkoholik oziroma odvisnik eno in isto ali ne. Odgovor je: še zdaleč ni vsakdo, ki se opije, odvisen od alkohola, pa tudi vsak odvisnik ni vedno pijan. Pogosto dolgotrajno uživanje alkoholnih pijač pa lahko vodi v kronično bolezen, ki smo ji nekoč rekli alkoholizem, danes pa ji pravimo sindrom odvisnosti od alkohola. Če upoštevamo, da sindrom odvisnosti od alkohola ni bolezen samo enega človeka (tistega, ki pije), ampak ob njem obolevajo tudi člani njegove ožje družinske pa tudi širše družbene skupnosti, se moramo zavedati kako nujna je pomoč takim bolnikom. Zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola je dolgotrajen proces, ki poteka v treh dokaj jasno opredeljenih in med seboj povezanih stopnjah: 1. priprava na zdravljenje, 2. zdravljenje v ožjem pomenu besede, 3. rehabilitacija v Klubu zdravljenih alkoholikov (KZA). 1. Prva stopnja - priprava Znano je, da človek, odvisen od alkohola, pride na zdravljenje šele takrat, ko se zaradi svoje bolezni znajde v takšni stiski, da iz nje ne najde drugega izhoda. Ker je dobro znano, da odvisnosti od alkohola proti volji samega bolnika ne moremo zdraviti, je treba zato odvisnika najprej pridobiti za zdravljenje. Gre za to, da tako imenovano zunanjo motivacijo (ki je posledica pritiskov okolja na bolnika) spremenimo v notranjo motiva, ijo (željo po drugačnem, treznem življenju, ki je posledica bolnikovega uvida v lasten odnos do alkohola in posledica tega odnosa). 2. Druga stopnja - zdravljenje Proces samega zdravljenja v ožjem pomenu besede se lahko izvaja v različnih oblikah: bolnišnično, zuna-jbolnišnično (ambulantno) in ali pol bolnišnično (dnevno) zdravljenje. Cilj zdravljenja je seveda uvid bolnika v lastno odvisnost, njegove vzroke in posledice, spoznavanje samega sebe, svojega doživljanja in vedenja, odnosov do soljudi. Izkušnje kažejo, da so rezultati najboljši, če se uporablja metoda skupinske obravnave, ki vzgaja človeka za ustvarjalno sožitje med ljudmi. Nadaljnja pol zdravljenja se odvija v okviru socialno terapevtske skupnosti na oddelku, vodijo jih isti končni motiv: čim uspešnejše delovanje posameznika in skupin v nadaljnjem življenju. I),i bi se bolnik mogel aktivno vključili v terapevt ski proč es, mora spoznati svojo bolezen. V procesu zdravljenja ima pomembno vlogo zaposlitvena terapija kot načrtno organizirana dejavnost. Ob pomoči v delovno zaposlitvenih aktivnosti se pacientu zmanjšuje napetost, razvije zanimanje in vrača samozau-panje. Rekreacijske dejavnosti so prav tako sestavni in obvezni del socialno terapevtskega postopka. Odvisnik se mora naučiti, da prosti čas izkorišča organizirano in vsebinsko polno. Obenem z zdravljencem so vključeni v skupinsko delo tudi svojci. Od vsega začetka jih seznanjamo s tem, kako jim klub zdravljenih alkoholikov pomaga pri zdravljenju in rehabilitaciji. Odvisnik je najprej vključen v matični klub zdravljenih alkoholikov, ki deluje v okviru bolnišnice. Po uspešno opravljenem izpitu iz alkoholizma, se skupaj s svojcem (običajno je to partner) vključi v področni KZA, katerega člana tudi postaneta po končanem bolnišničnem zdravljenju. Na ta način pričenja odvisnik postopno vračanje v vsakdanje družinsko, delovno in družbeno okolje. 3. Tretja stopnja - rehabilitacija v KZA Čeprav je abstinenca pogoj za rehabilitacijo, sama po sebi nič ne prispeva k njej. Dobesedno pomeni rehabilitacija "ponovno usposobitev" za normalno, ustvarjalno in zadovoljno življenje. KZA je po svoji vsebini predvsem terapevtska skupina z izrazito humanitarnimi cilji. Terapevtski cilj, ki ga klubi zasledujejo, je nadaljevanje in dograjevanje osebnostne, zdravstvene, družinske, delovne in splošne družbene rehabilitacije zdravljenega alkoholika in njegove družine ob vzajemni pomoči vseh članov. Tako se tudi v Logaškem K/A, ki je v osnovni sestavi splošne zdravstvene službe, sestajamo enkrat tedensko, na isti d.m, na istem mestu in ob isti uri. Na sestankih skupinsko obravnavamo posamezne člane, sprem ljamo njihovo rehabilitacijo, pomagamo pri reševanju žgočih problemov, posebno skrb p.i posvečamo reševanju in obravnavanju rec idivislov. Prav s tem, da pomagamo sočloveku v stiski, pomagamo tudi samemu sebi z.i lažje abstini ranje in uspešnejšo rehabilitacijo. Običajni dnevni red tedenskega.i sestanka zajema: ugotovitev prisotnosti, branje zapisnika prejšnjega sestanka in njegova potrditev, življenje in reh.ibili l.u članov, uvodne in podrobne pred stavitve, morebitni recidivi, obravnavanje izostankov, izpiti m po dobno, razno: predavanje lecapevlov ali zunanjih sodelavcev, poročila / obiskov Sestankov in letnih skupščin in drugih klubov, aktualna življenjska vprašanja in podobno. Pa še nekaj statističnih podatkov o delovanju KZA Logatec: KZA Logatec deluje že od leta 1982 v okviru zdravstvenega doma Logatec. Leta 1987 je bil predlagan in potrjen delovni pravilnik KZA, po katerem se klub še danes ravna. Letna skupščina kluba je najvišji organ KZA. Skupščina se sklicuje enkrat na leto; tu predstavnik kluba poda letno poročilo o delovanju kluba, blagajnik pa finančno poročilo. Terapevti poročajo o uspešnosti rehabilitacije članov kluba in načrtujejo smernice kluba. Organizira se strokovno predavanje s tematiko odvisnosti od alkohola, mamil, nikotina. Na skupščini se podelijo priznanja za 1, 3, 5, 10 in več let abstinence. Izvolijo se novi upravni organi kluba (predsednik, blagajnik, oziroma namestnika). Po končani skupščini upravni organi predajo vso dokumentacijo novo izvoljenim. Na skupščino se vabijo predstavniki iz alkoholoških centrov, drugih klubov, zdravljeni alkoholiki, ki so uspešno končali rehabilitacijo v klubu, predstavniki centra za socialno delo, predstavniki kadrovskega sektorja podjetij oziroma socialni delavci, direktorji zdravstvenega doma in župan; vsi se našemu vabilu radi odzivajo. Zaradi povečanega števila članov se klub konec leta 1995 razdeli na dve terapevstki skupini. Delo s prvo skupino prevzame sedanji terapevt g. Aleksander Može, ki v klubu deluje že od samega Začetka, drugo skupino pa dr. Ank.i Lazar, ki pa zaradi nadaljnjega študija svoje delo preda dr. lan j i Milic". V vsaki skupini je blizu 25 članov in svojcev. Evidenca prisotnosti na sestankih KZA za obdobje od leta 1982 - 1995 prikazuje od 25 do SO si,ilno prisotnih članov in svojcev. Klub se financ ira iz članarine članov, dotac ije občine in zdravstvenega doma. Enkrat letno organiziramo izlet, piknik v naravi ter novoletno praznovanje. letos je letna skupščina KZA potekala 2 t. aprila, na njej je bilo evidentiranih M članov in vabljenih. Ob tej priložnost se klub posebno zahvaljuje direktorju /I) I og.it,■, dr. ložetu Skvarču, Centru z,i so, ialno delo v občini, socialni delavki Kil Logatec, ravnatelju OŠ 8 talcev (z.i najem pros tora, kjer naši sestanki nemoteno po tekajo) in vsem, ki so se našemu vabilu odzvali in nam v kakršnikoli obliki tudi finančno pomagali in tako poskrbeli za nadaljuje delo in življenje kluba. Na komu pa se drobna, vendat v življenju pomembna misel: Alkohol!1 - Ne,hvala, lako lepo je biti trezen tel živeli zdravo in zadovoljno! Nevihte nad nama "Nevihte nad nama" je naslov zbirke pesmi gospe Ane Preveč, ki je pred letom in pol prišla v naš dom iz Viševka v Loški dolini. Pesmi je pisala /e od svoje mladosti dalje, Spremljale so jO vse njeno življenje, letos bo dopolnila 80 let in pravi, d.i je knjiga pesmi najlepše darilo zanjo. Pesmi je izbral Blaž Malneršič, uredila jih je prol. Katarina I avš, spremno besedo je napisala pesnica Ifigenija Simonovič, ilustra< ije pa so ustvarili učeni i šestega razreda Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike pod mentorstvom Milene oblak Erznožnik, ki je knjigo tudi oblikovala. Na predstavitvi knjige, ki je bila za naš dom poseben dogodek, so nastopili pevi i Pevskega zbora "Zarja", Godalni kvartet "Rožmarin mL", o avtorici in njenem delu je sprego vorila Katarina l.avš, njeni pesmi pa je prebral igralec Ivo Barišič. Po proslavi so se oglasili nekateri gostje, ki gospo Ano poznajo že dolgo njen dolgoletni zdravnik dr. Uitene, njena bivša sodelavka in prijateljic a ter župan Starega trga. KULTURA LOGAŠKE . KULTURA novice 31. julij 1997 * V *^ t/\^\y stran: 9 TUDI MAŽORETKAM SE JE NABRALO 25 LET Obujanje spominov na preteklih 25 let delovanja mažoretne skupine Logatec Pred 25 leti je bilo za mlade Logatčane na področju amaterske kulture zelo malo možnosti, da bi se združevali in skozi glasbeno dejavnost prikazali svoja hotenja in interese. Tem interesom je znal prisluhniti glasbeni učitelj Ilija Markovi. K igranju v mladinskem pihalnem orkestru, petju v zboru, plesu v mažoretni skupini in igranju v bobnarski skupini je pritegnil veliko število mladih iz logaške občine, nekaj pa tudi z Vrhnike in iz Ljubljane. Sprva so vse skupine delovale kot izvenšolska dejavnost osnovne in glasbene šole. Leta 1975 so se skupine združile v samostojno društvo - Društvo mladih glasbenikov Logatec. Število članov se je večalo, program skladb in koreografij je bil vedno bogatejši, tudi nastopov je bilo vedno več: v domačem kraju in daleč po Sloveniji. Predvsem mladost in ui-granost skupine pa sta spodbudili pozornost tudi v takratni |u-goslaviji, Mažoretna skupina je bila ustanovljena v jeseni leta 1972 in se je občinstvu prvič samostojno predstavila naslednje leto. Dekleta so nosila mornarske uniforme, v rokah pa vrtela vesla. Sprva so korakale in plesale le ob spremljavi godbe. Kmalu pa to ni bilo dovolj. Začele so uporabljati različne rekvizite: trakove, obroče, žoge, rutice, balone, dežnike in še kaj. Plesali so začela na različno posneto glasbo, ne le na prostem, temveč tudi v dvoranah. Spremenil,t so ludi garderobo, lako so za parade in programe na prostem Uporabljala mornarske unilorme, za nastope v dvoranah pa različne obleke. Mlado, nasmejano, delovne: logaško m.ižorotke logaško mažoretke mod onim od nastopov prod ljubljanskim Tromoslovjom Ker tudi danes dekleta uporabljajo zelo različne kostume, je predvsem za starejše članice skupine zaželeno, da poleg nadarjenosti za glasbo in ritem obvladajo tudi risanje, krojenje in šivanje oblek. Če pa je izdelava kostuma prezahtevna, jim na pomoč priskoči gospa Marica Oblak. Skupine mažoretk je od ustanovitve pa do leta 1976 vodil ILIJA MARKOVI, jeseni tega leta pa je vodenje prevzela VERA TRATNIK, ki jih vodi še danes. Naj poudarim, da je Vera Tratnik skupini poleg voditeljice in koreografi nje tudi ekonom, kreator kostumov, skrbi za zbiranje glasbene podlage, garderobe, za prevoze, organizacijo nastopov, iskanje sponzorjev. Skratka, njena sposobnost, strokovnost in prizadevnost se tudi danes odraža v celotnem znanju in aktivnosti mažoretne skupine. In kako skupina deluje danes? Skupina šteje 60 članic v starosti od 3 od 24 let. Delo poteka v štirih skupinah, ki se na vajah srečujejo dvakrat tedensko po dve uri. Pred večjimi prireditvami pa je vaj veliko več, saj je treba poleg skupinskih točk vaditi še posamezne solo točke ali točke v manjših skupinah. Delo prično v septembru z vpisom novih deklic in deklet. Zastavijo si program za naslednjo sezono. Vaje potekajo po urniku. Dekleta utrjujejo že osvojene koreografije in dodajajo nove. V tem obdobju je dan poudarek na vzdržljivosti, saj se v novembru začno pospešene vaje za novoletno prireditev, kjer je treba pripraviti do 15 točk, kar pa, seveda, ni tako enostavno, zato je potrebno kar dovolj zavzeto delo. V decembru se ponuja že novoletni koncert, za katerega je treba pripraviti veliko stvari, nujno potrebnih za uspešen koncert. Po novem letu se začno priprave na marčno prireditev, ki je namenjena predvsem mamicam. Potem je tu majski letni koncert, ki poteka kot srečanje različnih skupin mažoretk iz cele Slovenije. Ob koncu šolskega leta je sklepna prireditev namenjena staršem; tedaj dekleta pokažejo vse pridobljeno znanje. In ker so dekleta marljiva celo leto, združujejo med počitnicami prijetno s koristnim. Tako oddih na morju vključuje tudi jutranji in večerni trening Po vrnitvi domov pa jih čakajo ponovno nastopi; teh je v enem letu približno petindvajset. Ker je seznam vseh obiskanih krajev res predolg, si bom za konec izposodila razmišljanje Bogdana Finžgarja, ki je že leta 1976 o logaški mažoretni skupini zapisal veliko obetavnega: Mažorete. Da, tudi pri nas jih imamo. Pred tremi leti so prvič zakorakale. Ne v Zagrebu, Ljubljani ali Beogradu, temveč v Logatcu. In v minulih treh letih so s svojimi nastopi prekrižarile pol Sloven-jieOkoli njih so šklocali fotoaparati in kamere turistov; valček na Lehar-jevo glasbo iz Vesele vdove pa so morale celo dvakrat ponoviti Prepričana sem, da se danes ni prav veliko spremenilo in da fotoaparati še vedno šklocajo Lidija Oštir Parada vrhunskosti od ideje .do i zde tka ma /■'/ sv ID Tako bi lahko poimenovali tridnevno glasbeno dogajanje pod skupnim nazivom "3. srečanje godb", ki ga je pod platneno streho in na logaške ulice sredi junija umestil Pihalni orkester Logatec. Začelo se je s preimenitnim koncertom Orkestra slovenske policije pod taktirko mag. Milivoja Šurbka. Ta edini poklicni slovenski pihalni orkester - v njem igrata tudi dva Logatčana, tretji pa mu je organizacijski starešina -seveda, zna vrhunsko igrati, zna pa tudi zelo tehtno izbrati koncertni program. S solisti: tenoristom Dušanom Kobalom, violinistko Tino Krajnik in čelistko Petro Gačnik je tako prevzel občinstvo, kot ga že zlepa ni kak v Logatcu gostujoči ansambel. Naslednji - sobotni - večer je postregel s kar zgodovinskim dogodkom: nastopila sta gostujoči trboveljski orkester pod vodstvom prof. Jožeta Zupana, ki je med najboljšimi nepoklicnimi orkesteri pri nas, in domači pihalni orkester , ki je promocijsko predstavil svojo prvo zgoščenko in kaseto Africa. Trboveljčani so prevzeli številno občinstvo s svojo kakovostjo in tudi številčnostjo. Zares lepo je poslušati zahtevno in dinamično raznoliko igranje vrhunskega ansambla. Posebej navdušujoče pa se je tega dne občinstvo odzvalo predstavitvi plošče domačega orkestra. Za veselje je bilo dovolj vzroka, saj se takšni dogodki ne ponavljajo tako zelo na gosto; še na redko ne! Posnetih je 12 skladb, od teh je naslovna Africa, ki sojo godbeniki tudi zaigrali, zbudila največ pozornosti in navdušenega pritrjevanja z gromkim aplavzom. Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno srečanju domačega orkestra s postojnskim, cerkniškim, tržiškimin proseškim. Zvoki so se razlegali po različnih koncih Logatca in se v sprevodu, ki so ga oplemenitile še logaške mažoretke, združili pred Narodnim domom, kamor se je stekalo in koder se je odvijalo tridnevno godbeno slavje. Kulturno dogajanje se je vse tri večere podaljševalo v ples ob zvokih Notranjskih muzikantov in Oaze. Veselični del pa je godbenikom navrgel nekaj prepotrebnega denarja za nadaljnje delo. Upajmo, da bo še naprej tako uspešno, kot je bilo v zadnjih letih. Iskrene čestitke godbenikom, njihovim organizaejskim vodjem in dirigentu Matjažu Albrehtu za vse letošnje dosežke, še posebej pa za kaseto in ploščo. Tolikšni uspehi zavezujejo tudi vse, ki lahko kakorkoli gmotno podpro zares izjemne dosežke mladega ansambla, k še večji naklonjenosti. Rezultati ne pridejo sami od sebe; zanje je potrebno zares trdo in zavzeto delo. Jago Znova med pobratimi Petintridesetič so letos v pobratenem Repnu pripravili razstavo terana, sklepno prireditev ob vsakoletnem tekmovanju najboljših pridelovalcev belega in črnega vina. Na dvorišču Kraške hiše je o pomenu tekmovanja in o dosežkih spregovoril repentabrski župan Aleksij Križman. Zbrane je pozdravil tudi logaški župan Janez Nagode. Že kar nekaj let se sočasno odpira tudi likovna razstava. Letos razstavljata dva umetnika, ki živita sicer na Sežanskem: Marjan Miklavec in Janko Kastelic, vsak s svojo tehniko in vsak s svojskim odsvitom podob življenja: prvi z akvarelnimi podobami kraških gradov, drugi s stilizi-ranimi podobami kruha. Prireditvi je - kot že toliko krat doslej - dal svoj pečat Logaški oktet, ki je bil tudi tokrat izredno toplo sprejet. Jago. Prvič, drugič Us katna in knjigoveznica Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska se je konec maja udeležil letošnjega Srečanja obrtniških pevskih zborov, tokrat prvič v Lenartu. Gostitelji so bili do nastopajočih izredno pozorni. Poskrbeli so, da je bila dvoran polna poslušalcev, čeprav se je koncert začel opoldne. Zato pa se je družabni del lahko končal še podnevi. Revija je pokazala kakovostno rast skorajda vseh zborov. Spodbudno in zavezujoče za prihodnje leto, ko bo srečanje v Domžalah. Pred legendarno bolnišnico Franjo pa se je zbor 8. junija udeležil 2. Pevskega srečanja Od Čedada do Logatca - stara keltika. Pevski in organizacijski navdušenec Peter Razpet je tokrat pod pokroviteljstvom Območne obrtne zbornice iz Idrije zbral 22 zborov, tudi iz zamejstva in iz Zagreba. Pevski nastopi so bili po kakovosti zelo različni. Med najboljšimi je bil nastop zbora Društva mladih glasbenikov iz Logatca. Če je že v naslovu prireditve poudarjen Logatec, je imel tudi sicer kar tehten delež. K temu je dodal svoje še napovedovalec Marko Škrlj. jago stran: 10 ŠPORT LOGAŠKE . ŠPORT - novice Kljubovalna uspešnost Spele Pečkaj Prav na kratko vam bomo poskušali predstaviti dekle, ki je v nekaj zadnjih letih med najboljšimi športniki v logaški občini. Že kar nekaj časa je v širšem izboru slovenske namiznoteniške reprezentance, letos pa je izbrana in uvrščena med tri pionirke, ki bodo nastopile na Evropskem prvenstvu v Topolčanvh na Slovaškem. V času, ko prebirate te vrstice, se Spela Pečkaj poti in trudi za zelenimi mizami na Evropskem prvenstvu v namiznem tenisu za mladince, mladinke, pionirje in pionirke, da bi dosegla kar najboljšo uvrstitev - za Slovenijo in zase. Letos je končala logaško osnovno šolo, vpisala se je na idrijsko gimnazijo in naslednje leto bo zanjo dokaj težka preizkušnja, saj bo morala uskladiti povečani obseg šolskih obveznosti z dokaj zahtevnim programom vsakodnevnih treningov namiznega tenisa. Vendar je Špela že nekajkrat dokazala, da je z odločitvijo za tak način življenja, -zaradi športa poln odrekanja tistim majhnim, mladostniškim, če že hočete najstniškim doživetjem, -sama sebe pripravila za doseganje dokaj visoke ravni v slovenskem vrhunskem športu. Marsikdo bo morda ob teh vrsticah odkimaval, češ nič posebnega. Vendar so dosežki letošnje sezone, če drugega ne - vsaj zavidljivi. Skupaj s klubskimi soigralkami je dosegla prvo mesto na ekipnem državnem prvenstvu v kategoriji pionirk, v mladinski kategoriji na enakem prvenstvu je bila s soigralkami druga, na državnem šolskem prvenstvu je za logaško OS 8 talcev s soigralko dosegla ekipno prvo mesto. Posamezno je največ dosegla na pionirskem državnem prvenstvu, kjer je bila s Špelo Lukner v dvoji (ah prva, druga je bila v mešanih dvojicah z Gregorjem Legišo in druga je bila tudi med posameznicami, na mladinskem državnem prvenstvu je bila med dvojicami mladink druga. Precej zmag in visokih uvrstitev - tako v pionirski kot v mladinski konkurenci - je dosegla še na odprtih turnirjih Slovenije, na LOP turnirjih in na regijskih tekmovanjih. V letošnji sezoni je za njo tudi nekaj uspešnih nastopov za reprezentanco Slovenije z uvrstitvijo na ekipno tretje mesto v Bratislavi, na tretje mesto na odprtem prven- stvu Avstrije v Linzu in na tretje mesto v srednjeevropskem pokalu na tekmovanju v Crikvenici; posamezno se je na vseh naštetih tekmovanjih uvrstila med osem najboljših. Včasih v šali pove, da bi bil, - če bi hotela komu pokazati zbirko približno 20 pokalov, kar polovica jih je letošnjih, in več kot 60 medalj - potreben kar voziček. Največ problemov s tem pa imajo starši, ki morajo vsake toliko časa naročiti novo polico. Pregovorna fovšija, nepoznavanje in nepriznavanje kvalitet domačih športnikov se pojavlja tudi v njenem primeru. Na nedavnem izboru Notranjskega radia so se radijski novinarji pri izboru športnika tedna ob enakem številu glasov raje odločili za oddaljenejšega. Špeli oziroma tistim, ki so zanjo glasovali, pa so se le medlo opravičili. Glede na to, da je NTR lokalni radio, bi bilo razumnejše ali bolj logično obrnjeno navijanje. Vendar je taka odločitev voditelja oddaje, ki jo bo najbrž opravičeval z večjo odmevnostjo imena Primoža Peterke. In pozabljeni so sprejemi najboljših športnikov občine pri županu, pozabljena so priznanja Občinske športne zveze in vse podobne majhne pozornosti do vseh uspešnih športnikov Logatca. Vendar o tem štirinajstletna Špela ne razmišlja preveč; le včasih ob pripombah na tak odnos bolj zase kot za druge tiho zabrunda: Brez veze! Tisti, ki jo le malce bolj poznamo, vemo, da vse le ni tako brez veze, kajli njeni načrti za prihodnost, odločanje o svoji športni usodi v preteklosti, kljubovalnosti, predvsem pa njeno delo in rezultati govorijo drugače: Odločna opredelitev za še več kvalitetnejšega dela, da bo v mladinski konkurenci poskušala doseči čimvišjo uvrstitev -že v prvem letu med pet mladink v Sloveniji, čez leto pa kar permanentno uvrstitev v reprezentanco -mladinsko, seveda. Svetovno prvenstvo v pikadu Med 22. in 27. junijem je bilo v Chicagu 12. svetovno prvenstvo v "buli shooter" - pikadu, ki se ga je udeležila logaška ekipa "Ringo bar". Ta se je bila poprej v notranjski ligi uvrstila na prvo mesto. S še 5 ekipami je v Škofji Loki v začetku letošnjega leta tekmovala za uvrstitev na svetovno in evropsko prvenstvo - ter zmagala; potlej pa potovala v ZDA. neverjetno čisto velemesto. Bili so na drugi najvišji stolpnici sveta -Search Tovver. Sto nadstropij visoko se z dvigalom pripelješ v minuti! Mestno središče je polno stolpnic, druge zgradbe pa so nizke. Reka, ki teče skozi mesto, je polna turističnih bark. Središče je polno Mc Donald's lokalov, kot je logaška Cankarjeva polna barov. Promet je zelo tekoč, ni hupanja, mestni promet urejen. Ni bilo občutka, da je v mestu toliko ljudi ne po ulicah ne po prometu sodeč. Če se ozremo na priprave na tekmovanje po osvojitvi državnega prvenstva: tekle so na domačem Pa srečno, Topolčanvh. Spela, že na EP v Na ameriški carini je bilo nekaj zadreg zaradi garantnih pisem, ki jih "pikadorji" niso imeli; v hotelu pa so jih lepo sprejeli. Gostitelje je zanimalo, odkod prihajajo, kje je ta slovenska državica, če je še vojna itd... Tekmovalcem je bilo všeč, da so jih Američani prijazno sprejeli. Pol dne je bilo namenjene;;.i tudi ogledu središča Chicaga. Vtis: V Hotedrsici jih je teklo kar 320 Športno društvo Hotedršica je v nedeljo, .'r>. maja letos, organiziralo že 26. tek prijateljstva. I a tek sodi med najstarejše množične teke pri nas, če ni celo najstarejši. Začetki teka segajo v zgodovino prejšnjega sistema in ga nekateri politično opredeljujejo. Da pa to ni res, dokazujejo vaščani sami, čeprav različni v političnih pogledih. Večina z zdravim pristopom do športa nesebično pomaga pri organizaciji teka, in za promocijo naše vasi sodelujejo materialno ali kako drugače. Tek je presegel že vse meje. Letošnja udeležba je štela že 120 tekmovalcev; lani jih je bilo 185. Prireditev šteje letos za pokal se ver nopr i morske lige. [ekmovalci hvalijo lepote našega kraja, neokrnjeno naravo, (isti zrak ter odlično organizacijo in izvedbo teka. Da je to res, dokazuje dejstvo, da redno prihajajo tekmovat, na primer, pri ženskah Anica Živko, pri moških pa Roman Kejžar, Beno Piškur; Lado Dih ter večina mladinske in članske reprezentance v smučarskih tekih z ložetom Petkovškom na čelu. Vse to nas kot organizatorje hrabri in žene k še boljši organiziranosti. Naslednjo prireditev nameravamo organizirati z mednarodno udeležbo. Letos smo tek nekoliko razširili, tako da smo uvedli nekaj novih kategorij v moški konkureiK i. Kategorije so bile od najnižje na progi, dolgi 100 m, do najvišje 20. kategorije na progi, dolgi I i km za moške; ženske pa so tekle na progi dolgi 7 km. Na najdaljši progi je bil letos spet izboljšan lanski najboljši iczultat. Rekorder je naš znani tekač Roman Kejžar, njegov rezu I tet znaša 4 S minut in 5 I sekund in je za 14 sekund boljši od lanskoletnega rezultata. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, več kot 60 jih je bilo, brez katerih bi bilo nemogoče izpeljati tako prireditev, vsem vaščanom, ki so kakorkoli pripomogli, da je tek nemoteno potekal ter g. župniku za ne preveč vzpodbudne besede. Franc Nagode tovnega prvenstva v pikadu aparatu v Ringo baru, posebnih tekem ni bilo. Povezave z organizatorjem svetovnega prvenstva so tekle prek Društva strelskih in kompaktnih športov iz Železnikov. Za udeležbo so se tudi Logatčani morali registrirati kot društvo. Dobavitelj pikado aparatov v Sloveniji je sponzoriral nakup nekaj letalskih vozovnic in plačilo prenočišč, ostalo so udeležene i zbrali sami; tehtnejši prispevek sla primaknil,! Mizarstvo Petrovčič in Območna obrtna zbornica Logatec, nabralo pa se je še kar nekaj prispevkov, za kar se tekmovalci zahvaljujejo vsem darovalcem. Tekmovanje je potekalo v hotel ski dvorani, ki sprejme do i()0() ljudi. Igralo se je na I SO aparatih. Vzdušje je bilo enkratno. I kipa se je med I i. uvrstila na (>. mesto. Draž tega tekmovanja, ki se ga je udeležilo okrog 1200 tek movalcev, pa je predvsem v tek movanju posameznikov, trojic, mešanih patov in še drugih pol moštvenih kombinacij. Med moškimi posamezniki je Dušan |ei ina zasedel SO. mesto, Nataša Katalinić pa se je med 400 ženskami uvrstila okrog 70. mesta. Načrti za naprej: s člani drušlva iz Železnikov bodo do naslednjega svetovnega prvenstva sestavili profesionalno ekipo, ki bo Slovenijo ponovno zastopala v ( hicagu. )ago Uspešno leto za odbojkarje V juniju lanskega leta smo se logaški odbojkarji na kvalifikacijah v Novem mestu uvrstili v tretjo državno odbojkarsko ligo. Poletje smo tako preživeli predvsem na odbojkarskem igrišču za OŠ 8 talcev v pričakovanju začetka ligaškega tekmovanja. Poletje se je prevesilo v jesen, prišel je mesec oktober, z njim prva tekma na državni ravni in po dveh urah igre tudi prva zmaga. Podobno je bilo nato vsako soboto vse do 21. decembra, le da smo morali včasih priznati premoč tudi nasprotniku. Nato smo imeli mesec in pol časa za počitek, analizo igre in trening, februarja pa smo začeli s spomladanskim delom tekmovanja. Ob koncu, sredi aprila, smo naš ognjeni krst zelo uspešno prestali, saj smo med 11 ekipami zasedli četrto mesto v tretji državni ligi. Lestvica: 1. Bovec 36 točk, 2. Termo Lubnik 28 točk, 3. Pizzeria Blaže Kamnik 28 točk in 4. Logatec 26 točk. Delo in prizadevanja vseh akterjev v odbojkarski sekciji temeljijo na medsebojnem prijateljstvu, zaupanju ter ljubezni do odbojke, zato se ob tej priložnosti igralci zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, predvsem pa gre zahvala trenerju Robertu Pivku, ki nas je zelo uspešno vodil in usmerjal. Zahvaljujemo se tudi našim številnim navijačem, saj smo bili prav na račun njih deležni številnih pohval s sirani sodnikov in ostalih funkcionarjev odbojkarske zveze Slovenije. V lanskem oktobru pa smo odbojkarji poskrbeli tudi za naše najmlajše. Z njimi smo vadili v okviru interesne de javnosti - odbojka na osnovni šoli 8 talcev - vse do sredine letošnjega maja. Glede na število otrok, ki so prihajali k nam, lahko rečemo, da je zanimanje /a odbojko pii otrocih zelo veliko. Na začetku se je prijavilo kar i(> učencev 4. in 'i. razreda, na koncu pa je treninge obiskovalo okrog 20 učencev. Kar pa je še vedno veliko. Veseli bomo, če bo tako tudi v prihodnje. Naše ambil ije in načrti so usmerjeni predvsem v delo z mladimi, saj se zavedamo, da je to edina prava pot za obstoj odbojke v Logatcu. Pripravljeni smo prevzeli interesno de javnost odbojka za dečke m deklice v okviru SSI) na bližjih osnovnih šolah (Gor. logalec, Vrhnika, Rakek, Horjul), lako hi pokrili veliko območje in ustvarili primerno bazo za obstoj in uspešne) delovanje kluba. ( e nam bo uspelo pri dobili ravnatelje osnovnih še>l za sode lovanje, glede terminov in prostorov, bomo organizirali ludi nuni ligo /a najmlajše' odbojkarje, saj si otroc i želijo predvsem tekmovanj in igre. /opel bomo dali pobudo /,i oživitev cekieae i|ske nolianjske lige, V njej bi nastopali tako mlajši igralci kol ludi vsi listi, ki si želijo rekieae ije, saj ima odbojka veliko rekreativno vrednost. Možno bi bilo organizirati ludi žensko ali mešano ekipo, v kolikor bi bil Za tO in teres. V prihodnji sezoni se bo članski ekipi priključil nov igralec , ki je sit et StU dent, stanujoč v Ljubljani. Njegovo od bojkaisko znanje in sposobnosti so izredne, zato nam bo v veliko podporo, Ambicije, želje in motivi so rodili idejo, la predstavlja za nas v odbojkarski sekciji vizijo za delo v prihodnje. Storili bomo vsi', da jo čim hitreje udejanjimo in s leni ponudimo otrokom in mladini še eno možnost za koristno preživljanje prostega časa. ( i.lsper Podjed LOGAŠKE • novice Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Zahvala V 90. letu nas je tiho zapustila Marija Jereb iz Logatca, Stara pot 10. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, darovane sveče, vence in cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Janezu Kiharju, župniku iz ljubljanskih Fužin za darovano pogrebno sv. mašo in župniku g. Tonetu Komparetu za lepo opravljeni pogrebni obred in za besede zahvale. Zahvaljujemo se tudi dr. Katji Turk za štiriletno zdravljenje in nego, ter pevcem mešanega pevskega zbora Adoramus za lepo poslovilno petje. Vsi njeni laz nočem še umreti, še sije zlato sonce, mladost mv drzno spremlja, so t ilji še pred mano, jaz nočem še umreti... Naseea Sebastijana Okrožnika Zapustil nas je v < vetu mladosti m vendar ga ne bomo pozabili. I Ivala vsem, ki sle nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahval, i dr. Blagici Džaič in ilr. Katarini Turk za medic insko p< inioc , sosedi mi, sodelavcem, vojakom in starešinam iz vojašnice Celje in Bohinjska Bela. Vsem, ki sle s c vetjem in svečami pokazali, d.i str ga imeli radi, m ki nam še vedno pomagate živeli življenje brez našega Sebastijana, ludi prav lepa hvala, Vsi njegovi Zahvala Ob boleči tragični izgubi dobrega sina in brata Slavka Mačka se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nama pomagali v najtežjih trenutkih, in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala velja sodelavcem KLI, g. župniku za lep pogrebni obred, Andreju Modicu za poslovilne besede in pevcem za lepo petje. V globoki žalosti oče Stanko in brat Darko Odšla si tja, kjer ni trpljenja in bolečin, a vendar od tam ni več vrnitve. Zahvala Ob smrti drage mame, babice in prababice Leopoldine Kogovšek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala vsem sosedom za vsestransko pomoč. Posebna za hvala velja sestram Doma Marije in Marte za požrtvovalno nego in dr. loželu Skvarči za dolgoletno zdravljenje, lepa hvala g. župniku Cirilu Isteniču za opravljeni pogrebni obred in g. župniku Tonetu Komparetu za duhovno vodstvo. Hvala osebju Infekcijske klinike v Ljubljani za strokovne pomoč, pevcem Logaškeg. kvarteta za čudovito poslovilne pelje in Društvu upokojencev Hvala vsem, ki ste ji kdaj priskočili na pomoč! in jo boste iihrani v trajnem spominu. S hvaležnostjo otroc i Marija, 1'olcla in France z družinami Zahvala Ob prerani izgubi moža, očeta in starega očeta Andreja Merlaka Rozmanovega Andreja iz Rovt se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem za nesebično pomoč v času bolezni in smrti. Hvala sorodnikom, znancem in vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljene molitve, tolažilne besede in pogrebno svečanost ter cerkvenim pevcem za petje. Poleg tega se zahvaljujemo še Gasilskemu društvu Rovte, posebno predsedniku društva g. Francu Trčku za poslovilne besede. Posebna zahvala velja osebju Zdravstvenega doma Logatec, ki nam je v času bolezni stalo ob strani. Vsi njegovi Dobro in hudo, življenje in smrt, uboštvo in bogastvo je od Gospoda. (Sir. knj.) Zahvala Ob smrti naše ljubljene mame, babice, prababice in sestre Ivanke Jerina roj. Gostiša se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu Občine Logatec ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, prispevali denarne darove za Dom Marije in Marte in jo spremili na njeni zadnji poti. Prav prisrčna zahvala dr. (ožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Tonetu Komparetu za lepo opravljeni pogrebni obred in darovano sv. mašo ob slovesu. Topla zahvala g. župniku in g. Tonetu Levin-gerju tudi za večletno obiskovanje ob prvi h petkih s prinosom Najsvetejšega za njeno dušno hrano. Lepa hvala tudi pevcem Logaškega vokalnega kvartela za občuteno poslovilno petje. Posebna hvala vsem, ki se je boste spominjali v molitvi. Žalujoči: vsi njeni Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe Jože v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna tuja se nam zdi! Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč! Zahvala Ob tragični, mnogo prezgodnji boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata, strica in svaka Jožeta Logarja iz Hotedršice 69 smo dolžni toplo zahvalo vsem, ki ste usodnega 1. junija z nami delili bolečino ob krutem spoznanju, da se ne vrne več, ter nam priskočili na pomoč. Toplo zahvalo dolgujemo zdravnici dr. Blagici Džaičevi in dr. Katarini Turkovi, ki sta se trudili, da bi mu rešili življenje. Zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, številne mašne darove, prelepo cvetje, sveče in izrečena sožalja. Se posebno zahvalo smo dolžni misionarju g. Janku Slabetu in domačemu župniku g. Marjanu Zupancu pogrebni obred. Prisrčna zahvala vsem gasilskim društvom za spremstvo na njegov i zadnji poti, g. Janezu Čuku za poslovilne besede, pevcem kvinteta Pomladni odmev za lepo petje, trobentarju za ganljive zvoke in svetarniku Pavletu Nagodetu. Hvala vsem in vsakemu posebej za toplo misel nanj in spremstvo na njegovi zadnji poti Vsi njegovi LOGAŠKE NOVICE Informativno in uradno Občine Logatec. lasilo Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Ureja uredniški odbor: inž. Albin Čuk (gospodarstvo), Marija Gale (negospodarstvo, kultura, turizem), Lidija Oštir (mladi, šole), Marko Škrlj (intervju, reportaža), ing. Anton Antičevič (šport), dipl.prav. Zdravko Klemen (Uradne objave, Občinski svet); Tone Mali (tehnični urednik), Marcel Štefančič (lektor), lanez Gostiša (odgovorni urednik). Tisk in oblikovanje: "mali" Logatec. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije, št.: 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Zahvala Ob tragični smrti dobrega moža Avgusta Goloba se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem ter znancem za tolažbo in pomoč ob njegovi smrti. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena zahvala tudi dr. Blagici Džaič za prvo pomoč, župniku Vladimirju Jaksetiču za opravljeni obred in zelo lepo izrečene tolažilne besede. Posebna zahvala velja Petru Kuncu za vodenje pogreba, gasilcem iz Gor. Logatca, Alojzu Molku za iskrene besede slovesa ter Območni obrtni zbornici in Društvu upokojencev. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v trajnem spominu. Žalujoči: žena julka, Slavko in Andrej ter ostalo sorodstvo Zahvala Ob smrti naše mame Ivanke Klančar se iskreno zahvaljujemo sosedam, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo spremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo dr. Zoranu Vodopivcu, g. župniku Tonetu Komapretu, pevcem Društva invalidov in upokojencev, trobentarju Robiju Albrehtu, in sodelavcem KLI. Žalujoči: hčere Kristina, Hanči, Slavka in sin Stane - z družinami stran: 12 novice 31. julij 1997 KAKO DO LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA? Na uredništvo Novic smo prejeli vprašanje bralca, kje se v Rovtah lahko zida. Za odgovor smo poprosili načelnico Upravne enote Logatec, ki je na vprašanje širše odgovorila, saj je urejanje prostorske problematike v občini zares žgoče. Gradnja objektov in naprav v večini primerov trajno spremeni rabo prostora. Celo vrsto dovoljenih posegov v prostor urejajo predpisi Republike Slovenije in občinski predpisi. Občine imajo na tem področju zelo pomembno funkcijo, saj so nosilke urbanističnega načrtovanja, graditve, širitve in prenove naselij ter načrtovanja infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih trajnih sprememb prostora zunaj ureditvenih območij posameznih naselij. Na področju urejanja naselij in drugih posegov v prostor so občine pristojne za sprejem dolgoročnih in srednjeročnih planov ter za sprejem prostorskih izvedbenih aktov (prostorsko ureditvenih pogojev, zazidalnih načrtov, ureditvenih načrtov in lokacijskih načrtov). Občina Logatec tako za svoje območje s splošnimi predpisi določa vrste možnih posegov v prostor in pogoje, pod katerimi je mogoče graditi ali izvesti kakšen drug poseg v prostor. Po reorganizaciji lokalne samouprave je upravno področje prešlo v državno pristojnost. Upravna enota Logatec izdaja lokacijska dovoljenja in druge upravne odločbe s področja urejanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Zakon o urejanju prostora, Zakon o graditvi objektov ....) in na podlagi aktov s področja urejanja prostora, ki veljajo v občini Logatec. Posegi v prostor Mnogi investitorji, predvsem fizične osebe, ki načrtujejo gradnjo za lastne potrebe, največkrat na tem področju nimajo veliko izkušenj. Po zahtevnosti delimo posege v prostor na dve veliki skupini: 1. dela, za katera lokacijsko dovoljenje ni potrebno, in jih mora investitor priglasiti pri upravni enoti; objekti, naprave in druga dela, ki jih investitorji lahko izvedejo na pexllagi odločbe o priglasitvi del, so enostavni, zato za gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in pred pričetkom uporabe tudi ne uporabnega dovoljenja; 2. dela, za katera je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje. Načrtovanje, gradnja in pričetek uporabe objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, ki se izvedejo na pexllagi lokacijskega dovoljenja, poteka nekako v treh fazah: 1. pridobitev lokacijskega dovoljenja, 2. pridobitev dovoljenja za gradnjo, i. pridobitev uporabnega dovoljenja. Namen tega prispevka je natančnejši prikaz postopka za pridobitev lokacijskega dovoljenja in dovoljenja za gradnjo na podlagi priglasitve del. Vsakogar, ki namerava zgraditi kakšen objekt, napravo ali izvesti kakšen drug poseg v prostor, kot je izkoriščanje rudnin, melioracija zemljišč, zanima, ali je take vrste poseg na konkretnem zemljišču dovoljen. Kakšni posegi v prostor so na posameznih območjih dovoljeni, določajo naslednji občinski predpisi: - Dolgoročni in Srednjeročni plan občine Logatec, - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno obmex"je naselja Logatec, - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Hot-edršica, Na |x)dlagi mnenja Ministrstva za okolje in prostor RS se za preostali del občine Logatec, kjer še niso sprejeti prostorski iz vedbeni akti, do njihovega sprejetja uporabljata Odlok o urban ističnem programu občine Logatec iz leta 1968 in Odlok o urban ističnem redu v občini Logatec, ki je bil sprejel v letu I968 in dopolnjen v letu Ilt7'). Občina Logatec ob spremembah dol goročnih in srednjeročnih planov ni nikdar sprejela odloka, s katerim bi bilo ugotovljeno, kateri deli odloka o urbanističnem redu občine Logatec so v nasprotju s spremenjenimi plani. Zaradi navedenega dejstva Upravna enota Logatec pri odločanju o zahtevah za izdajo lokacijskih dovoljenj na območjih občine, kjer še velja cxllok o urbanističnem redu, ugotovi pogoje iz navedenega aela v I. območje kmetijskih /cm Ijišč. Če se ugotovi, da je zemljišče uvrščeno v I. območje kmetijskih zemljišč, in ni na voljo drugih zemljišč, se pri občini Logatec: vloži vloga /a spremembo dolgoročnega plana -za izjemne posege na I. območju kmetijskih zemljišč. Občina bo presodila o utemeljenosti lakih vlog in jih lx> ob pripravi strok ovnih podlag za spremembo in dopolnitev dolgoročnega plana vključila v predlog za spremembo. V postopku sprejemanja sprememb dolgoročnega plana potrebuje občina obvezno soglasje pristojnih republiških organov, glede« predvidenih posegov na I. območja kmetijskih zemljišč pa še posebej preveri utemeljenost Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. ludi če občina meni, da je določen predlog utemeljen, ni gotovo, da bo s sprememlx) plana soglašalo Ministrstvo za kmetijstvo. Vloga za spremembo dolgoročnega plana za dovolitev izjemnih |x>segov na I. območju kmetijskih zemljišč občini se torej posrcnluje le, če ni nobene druge izbire. Priglasitev nameravanih del Prostorski izvedbeni akti določajo natančnejše |>ogoje za vse vrste posegov v prostor in so tudi podlaga za izdajo lokacijskih do voljenj. Vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja in vloge za priglasitev nameravanih del se oddajo pii Upravni enoti Logatec. Vlogo za priglasitev nameravanih del se lahko daje za naslednja dela: - za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih m napravah; - za adaptacije«, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječihobjektov;- za postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezon ski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno; - za postavitev spominskih plošč! tei nagrobnih m drugih obelcži|, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del; - za graditev |x>možnih objektov za |x>trolx' občanov in nji hovih družin (po občinskem odloku). Vloga za priglasitev nameravanih del mora vsebovati: - opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem bo objekt stal, - kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom, - dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem bo objekt stal, - če gre za začasni objekt, pa tudi datum, do katerega bo objekt stal. Upravna enota z odločbo o dovolitvi priglašenih del določi, katera dela in pod kakšnimi pogoji jih investitor lahko opravi. Investitor lahko dela izvede takoj po pravnomočnosti odločbe. Lokacijsko dovoljenje Za izvedbo vseh drugih posegov v prostor je treba pridobiti odločbo o lokacijskem dovoljenju. V zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora investitor: - navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta, naprave ali drugega posega v prostor, - priložiti dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerem bo gradil. Lokacijsko dovoljenje se izdaja neposredno na podlagi prostorsko izvedbenega načrta - to je zazidalnega načrta, ureditvenega načrta ali lokacijskega načrta, za območja, kjer ti obstajajo. V logaški občini je za več območij predvidena izdelava prostorsko izvedbenih načrtov, a zaenkrat še niso sprejeti, saj se v prvi fazi skuša celotno območje občine pokriti vsaj s prostorsko ureditvenimi pogoji. Odloki o prostorsko ureditvenih pogojih določajo splošne pogoje za poseganje v prostor na območju, ki ga urejajo in so prav tako podlaga za izdajo lokacijskih dovoljenj. Razlika je v tem, da mora investitor za območja, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, naročiti izdelavo lokacijske dokumentacije. Enako velja za območja občine, kjer velja še odlok o urbanističnem redu Logatec. Lokacijska dokumentacija je zadnji akt prostorskega planiranja in sodi v pristojnost občin. Občine lahko predpišejo pogoje za izdelavo lokacijske dokumentacije in določijo organizacije, ki so pooblaščene za izdelavo lokacijske dokumentacije na njihovem območju. Na območju logaške občine največji del lokacijske dokumentacije izdeluje podjetje "PA Arhing" iz Ljubljane, ki ima v Logatcu uradne ure vsako sredo, pooblastila občine Logatec pa nima še nobena organizacij.!, zato se izdelava lokacijske dokumentacije lahko naroči pri katerikoli za le vrste dejavnosti usposobljeni organizaciji. Investitorji se pogosto pritožujejo, da je izdelava lokacijske dokumentacije draga. Na ceno storitev Upravna enota nima nobenega vpliva, saj so organizacije samostojne pravne osebe, ki opravljajo storitve za trg. Cene navedenih storitev bi la hko kontrolirala občina Logatec, če bi za izdelavo lokacijske dokumentacije pooblastila eno ali več organizacij. To |>a bi pomenilo, da bi investitorji izdelavo lokacijske dokumentacije lahko naročali le pri organizacijah, ki bi jih občina |>ooblastila. Organizacija, pri kateri se naroči lokacijska dokumentacija, je pri izdelavi dolžna upoštevali veljavno zakonodajo in občinske akte s |>odročja urejanja prostora. Izdelana lokacijska dokumentac ij.i se predloži Upravni enoti Logatec. Upravna enota na podlagi predložene dokumentacije ugotovi, ali je morebiti treba še koga pritegnili v postopek kol stranko, preveri ali lokacijska dokumentacija ustreza ureditvi, ki je predpisana za območje, kjer se nam erava gradili. Po končanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o lokacijskem dovoljenju ali |>a zahtevo stranke za izdajo lokacijskega dovoljenja z negativno odločilo zavrne. Vse stranke v postopku lahko zoper odločbo upravne enote vložijo pritožbo. Če je vložena pritožba, odločba o lokacijskem do voljenju še ni izvršljiva. Upravna enota lahko na (loellagi pritožbe odločbo sama spremeni, če ugotovi, da je kršila materialne ali procesne« predpise. Če upravna enota meni, da je odločila pravilno, posreduje celotno upravno zadevo Ministrstvu za okolje in prostor RS, ki v zadevi odloča na II. stopnji. Zoper odločitev Ministrstva za okolje in prostor je mogoč upravni s|>oi pri Vrhovnem sodišču RS. Če v priloženem roku pritožb ni, postane odločba pravnomočna in izvršljiva. Odločba o lokacijskem do voljenju je podlaga, da se lahko vloži zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, hkrati pa se že lahko vloži zahteva za izdajo dovoljenja za pripravljalna dela (izkop gradbene jame, postavitev montažnih objektov, itd.). I okae ijsko dovoljenje preneha veljati, Če v enem letu po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja ni bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, če je zahteva za gradbeno dovoljenje pravnomočno zavrnjena ali, Če je gradbeno dovoljenje po /akonu prenehalo veljati. Veljavnost odločbe o lokacijskem dovoljenju upravna enota lahko na vlogo stranke po e laljša za d< >bt i enega leta, t Ipam, da je vsebina tega prispevka vsaj nekoliko prispevala k vaši splošni informiranosti. Za natančnejša pojasnila se lahko osebno ali po lelefc>nu obračate na naš oddelek za okolje in prostor, ki ga vodi I lelena Mihove:. Načelnica upravne enote i ogatec Ljudmila Kune