leto XXIII. TRGOVSKI LIST mesečno 15 din. Tedenska ar m m m S.r.SSS Časopis so trgovino. denarništvo Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'h leta 90 din, za >/« leta 45 din, Številka 70. Uredništvo: Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Tel« 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61, Rokopisov ne vračamo. —< Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953« J l2lia#a^r.r^k Uubllana. petek 21. iuniia 1940 runa posamezni OCA VUSflO številki din * Ukrepi ... proti tezavraeui Tezavracija, na katero je tudi naš list že ponovno opozoril, zavzema vedno večji obseg in nekateri menijo, da je ena tretjina vsega obtoka bankovcev tezavrirana. »Jugoslovanski Kurir« poroča, da se z mnogih strani predlagajo energični ukrepi proti tezavraciji, ker ta ne donaša nobene koristi lastnikom tezavriranega denarja, zato pa tem bolj škoduje gospodarstvu, ker mu odteguje za gospodarsko delavnost potrebni kapital. Zaradi tezavracije pa tudi ne prihaja denar v denarne zavode in še kolikor pride vlog, jih morajo imeti denarni zavodi vedno pripravljene, da jih izplačajo na zahtevo vlagateljev. Tezavracija je v resnici škodljiva in ukrepi proti njej so umestni, zelo pa dvomimo, da bi bili umestni ukrepi, kakor jih predlagajo nekateri. Po informacijah »Jugoslov. Kurirja« predlagajo nekateri žigosanje bankovcev. To je sicer star in že dostikrat uporabljen recept, ki pa se ni nikdar obnesel. Kajti žigosanje bankovcev pomeni pravi alarm za nalaganje denarja v vse mogoče stvari, samo ne v produktivno delo. Z žigosanjem se sicer spravijo bankovci na dan, zato pa se njih lastniki čim bolj potrudijo, da jih na-loze v nepremičnine in tudi premičnine. Posebno v današnjih časih bi moglo žigosanje bankovcev zelo pognati navzgor vse cene, ker bi se povpraševanje po blagu povečalo, vsako povpraševanje pa dvigne cene. žigosanje bankovcev pa more Imeti še druge slabe posledice. Predvsem more nevarno omajati zaupanje v denar, ki je danes se prav posebno potrebno. Tako nevaren je predlog o žigosanju bankovcev, da bi bilo najbolje, če se o njem sploh ne bi govorilo. Tudi druga sredstva, ki se predlagajo, kakor prisilna posojila in podobno, ne obetajo [»osebnega uspeha. Ce se hoče res uspešno nastopiti proti tezavraciji, potem je le eno sredstvo, ki je preizkušeno kot dobro: dati se mora kapitalu možnost, da se dobro plasira, da se tezavracija ne izplača. Tudi oni, ki shranjujejo denar v nogavice, bi ga raje koristneje porabili, če se ne bi bali za svoj denar. Treba je torej ljudem vzeti ta strah za denar in tezavracije bo hitro konec. Danes je položaj takšen, da je tudi vsaka nova ustanovitev podjetja obremenjena s tako velikimi dajatvami, da je zaradi njih^ do-bičkanosnost podjetij ogrožena. Kdo bo vendar ustanavljal nova podjetja, če pa se mora bati, da bo zaradi previsokih davkov obtičal, še preden bo njegovo podjetje začelo obratovati? Najprej je treba napraviti vabljivo ustanavljanje novih podjetij z raznimi ugodnostmi, potem se šele more razviti podjetnost, ki je najboljše sredstvo proti tezavraciji. Tudi dvig gradbene delavnosti more zelo omejiti tezavracijo. A tudi tu je še široko polje dela. Ne eno naših velikih mest se ne more ponašati z zadostnim številom cenenih delavskih in meščanskih stanovanj. Zakaj ne pospešujejo naše občine zidavo takšnih hiš? Zakaj ne dovoljujejo za takšne hiše davčne prostosti za prva leta, zakaj ne prevzemajo jamstva za rentabilnost teh hiš, zakaj ne dovolijo za te hiše drugih ugodnosti, kot znižano kanalsko pristojbino, cenejšo električno svetljavo itd.? Nobenega dvoma ni, da bi se s sistematičnim pospeševanjem zidanja takšnih hiš gradbena delavnost silno povečala in da bi se marsikateri odločil, da raje naloži svoj denar v takšne hiše, kakor pa da ga brez koristi drži doma. Tezavracija denarja je le reakcija na neurejene razmere, ko ljud- je nimajo prave prilike, da bi denar plodno nalagali. Iz tega stališča se mora presojati tezavracija, ne pa misliti, da se z od zgoraj dekreti ranimi ukrepi tezavracija odpravi. Dosedaj so se izkazali vsi ti od zgoraj dekretirani ukrepi kot slabi in ni upanja, da bi bilo v bodoče kaj boljše, ker tudi naša uprava ni na tej visoki stopnji, da bi znala vse te ukrepe tudi dobro izvajati. Boj proti tezavraciji je potreben, ker je tezavracija za celoto res škodljiva. Toda tudi ta boj se mora bojevati s pravimi sredstvi, da se ne dela s tem bojem škoda na drugih poljih. Tezavracija se mora odpraviti na način, da bo tezavrirani denar prihajal v gospodarstvo, da bo čim bolj krožil, da bo oplajal gospodarsko življenje in ustvarjal možnosti za vedno nove gospodarske eksistence. Na samo povelje pa tezavracije ne bo konec, kakor so to izkušnje iz prejšnjih let že več ko zadostno dokazale. Produktivno in zadružništvo Prvo ustvaria bogastvo« drugo živi na račun celote Pred dnevi smo imeli priliko, da smo si ogledali Venčačk« vi-nogradarsko zadrugo v bližini Arandjelovca. Njen simpatični predsednik Mihajlo Stojič nam je razkazal velikanske kleti zadruge in opisal kratko njeno zgodovino in njeno delo. Ustanovilo jo je 15 vinogradnikov okraja, ki svoje vino kar niso mogli spraviti v denar niti za skromno ceno. Danes prodajo zlahka vse svoje vino, ki ga pridelajo okoli 2 milijona litrov letno in za dober denar. Tudi po 10 din dobi vinogradnik za vino. Predsednik Stojič je poudaril, da tega uspeha niso vinogradniki dosegli sami, temveč so jim pomagali tudi nekateri idealni intelektualci, katerim bodo.vedno hvaležni. Ti so jih naučili pravilno kletariti, ti so jih vzgojili, da so polagali na kakovost vina največjo važnost in ti so jim tudi pomagali, da so našli kupce za svoje vino. Danes proizvaja zadruga ne samo namizno in buteljčno vino, temveč tudi »šampanjec«, »konjak« in vermutsko vino. V zadrugi prakticira tudi simpatičen mladenič iz bližine Novega mesta, ki je že izučen v stroki, ki pa nam je priznal, da se je tu v Venčački zadrugi že zelo mnogo naučil in da se bo še marsikaj naučil. Tako je dobro delujoča vinarska zadruga silno dvignila blagostanje vsega okraja. Samo pomislimo: Ce doseže za svojega člana le 1 dinar več pri litru, je pridobila vsem zadružnikom že 1 milijon din. A marsikatero leto jim je pridobila tudi več, da ni pretirana trditev, da ves okraj živi od dela te zadruge. Ne rečemo, da je Venčačka zadruga edina tako dobro delujoča zadruga v državi in da nimamo tudi v Sloveniji enako koristnih. Če omenjamo to zadrugo, jo omenjamo tudi zato, ker je postala znana širši javnosti po obisku sovjetskega poslanika Lavrentijera, ki se je počutil v tej zadrugi silno dobro. Primer Venčačke zadruge pa naj služi kot primer, kako koristen posel opravljajo produktivne zadruge. Zato so trgovci tudi vedno naglašali, da zaslužijo produktivne zadruge vso podporo javnosti in po potrebi tudi posebne privilegije. Kajti te produktivne zadruge večajo gospodarsko silo naroda in množe ljudsko blagostanje, pa naj bodo to strojne, živinorejske, kreditne, vinogradniške ali druge. Vse te zadruge imajo le er, namen, da s složnim delom, pravim zadružnim delom dosežejo to, kar posamezniki med njimi ne zmorejo. Njih namen je v prvi vrsti povečanje ali zboljšanje proizvodnje, šele v drugi vrsti in le kot naravna posledica prvega cilja — lastna materialna korist. Vsaka teh zadrug opravlja delo za ves okraj in njeno delo dviga gospodarsko silo vsega okraja. Tc zadruge dajo nekaj celoti, zato smejo od celote tudi nekaj zahtevati. Sedaj pa poglejmo delo naših nabavljalnih zadrug. Tudi njih delo bi moglo biti koristno, če bi na primer spravljale na trg blago, ki ga sicer ni mogoče dobiti, ali če bi dobavljale kmetovalcu orodje in druge potrebščine, s katerimi bi se mogla poceniti njegova proizvodnja. Tudi če bi bile te zadruge regulator cen na trgu, bi imele neko upravičenost. Toda vsega tega dela pri naših zadrugah ne vidimo in zlasti v sedanjih časih se to še posebej dogaja. Vse te naše številne nabavljalne zadruge nudijo svojim zadružnikom včasih blago po nižjih cenah ne zaradi svojega boljšega dela ali zaradi svoje zadružne požrtvovalnosti, temveč edino zato, ker uživajo neke ugodnosti, ki jih legalna trgovina nima. Tc zadruge ne dajejo celoti, temveč prejemajo od celote in samo zaradi teh daril celote se morejo vzdržati. Celota zato tudi nima od njih koristi, zato pa tudi nobenega interesa, da bi jim poklanjala ugodnosti. Vsaka stvar se mora na tem svetu zaslužiti, privilegiji pa še v posebni meri. Če bi bila tudi vsa naša dežela prepredena s samimi nabavljalni-mi zadrugami, bi se gospodarska sila dežele prav nič ne spremenila. Če bi pa bile v vsakem kraju produktivne zadruge, bi se dvignila gospodarska sila vsakega okraja in s tem vse dežele. Če nakloni banska uprava kmetskemu ljudstvu modro galico po nižji ceni, je to dejanje, ki je za kmetijstvo koristno. Čisto vseeno pa je, kdo to galico razdeli med prebivalstvo, če jo le pošteno razdeli. To je ona temeljna razlika med produktivnimi in nabavljalnimi zadrugami in zaradi te razlike je tudi stališče trgovstva docela utemeljeno, da se namreč smejo podpirati samo zadruge, ki so celoti koristne, ne pa tudi zadruge, ki žive od celote. Ne konkurenčna zavist, temveč pravilno pojmovanje gospodarskih potreb dežele narekuje to stališče, ki se mora tudi konsekventno izvesti, če hočemo, da bo naše gospodarstvo napredovalo. Kajti skupno delo v produktivnih zadrugah ustvarja čisto drugačnega duha, kakor pa neustvar-jajoče delo nabavljalnih zadrug. Iz tega vidika naj pogledajo odločujoči činitelji tudi enkrat na delo naših zadrug in potem bomo slišali manj praznih fraz o zadružništvu, videli pa več pozitivnega in koristnega zadružnega dela. Upravičene trgovcev $ tekoi Trgovinski minister je izdal navodilo, da spadajo tudi tekoča goriva pod protidraginjsko uredbo ter da morajo po členu 2. te uredbe industrijska podjetja oz. njih zajednice prodajati tekoče gorivo vsakemu trgovcu s tekočimi gorivi. To navodilo so sprejeli trgovci s tekočimi gorivi z zadoščenjem, hkrati pa so morali tudi ugotoviti, da to navodilo nikakor ne zadostuje, ker ga je znal bencinski kartel naravnost klasično izigrati. Zato je poslal Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi na ministrstvo za trgovino in industrijo predstavko, v kateri je jasno razložil, kakšno je danes stanje na trgu s tekočimi gorivi in kako si pridobiva bencinski kartel monopolni položaj. Industrijske rafinerije so namreč obšle določbo čl. 2. protidra-ginjske uredbe na ta način, da nudijo nekaterim trgovcem tekoča goriva po isti ceni, po kateri se prodajajo na črpalkah, oz. če se upoštevajo še vsi stroški, celo po višji ceni. Po takšni ceni pa trgovec blago ne more sprejeti, ker bi bil uničen. Na ta način si torej osvajajo industrijske rafinerije monopolni položaj tudi v detajlni trgovini s tekočimi gorivi. To izigravanje zakonitih predpisov je mogoče preprečiti le na ta način, da se maksimira tudi cena na debelo za tekoča goriva, zlasti pa za bencinsko mešanico in plinsko olje. Zato naj bi trgovinski in socialni minister določila, da spadajo tekoča goriva, zlasti bencinska mešanica in plinsko olje pod uredbo o kontroli cen in da se zato po čl. 3. odst. 4. te uredbe določijo maksimalne cene za tekoča goriva za vso državo. Ker so detajlne litrske cene bencinske mešanice že določene, ie treha za cene na debelo določi- ti le stalen odbitek od vsakokratne detajlne cene. Tako detajlne ko cene v trgovini na veliko morajo pa biti stalne, ker bi sicer mogle industrijske rafinerije znižati cene tako, da bi vse kupce pritegnile k svojim črpalkam ja si s tem zagotoviti monopol. _ Cena na debelo naj se za bencinsko mešanico določi 10% niče od vsakokratne detajlne cene. Predvsem pa se naj za detajlno ko za trgovino na veliko določi cena od litra, ne pa tako kakor sedaj, ko je določena v detajlni trgovini cena po litrih, v trgovini na debelo pa v kilogramih. To je potrebno predvsem zalo, ker se specifična teža bencinske mešanice zelo spreminja. Poleti je ta za liter bencinske mešanice 0-745, pozimi pa 0760 kg. Poleti je torej ta teža znatno manjša in s tem zaslužek večji. Tako znaša: poleti bruto zaslužek pri prodajni ceni 6-40 din in nabavni ceni 612 din 0-28 din, pozimi pa pri prodajni ceni 6-40 in nabavni ceni 6-24 din samo 0*16 din. Razlika brulo-zaslužka znaša torej 0.12 din, t. j. za 42’85% nižja ko poleti. Da je zahteva po 10% bruto-za-služku detajlista upravičena, dokazuje tudi to, da je bil tudi v, Nemčiji določen isti zaslužek, sedaj med vojno, ko je zaradi manjšega prometa zaslužek padel, pa celo na 14—15%. Še jasneje pa se to vidi iz naslednje kalkulacije: Pri letnem prometu 50.000 litrov bencinske mešanice, ki je ie nadpovprečen, bi znašal 10% bruto zaslužek (50.000 1 po 6'40 din = 320.000 din) 32.000 din. Od tega zaslužka je treba plačati: din za uslužbence 13.000 bolniško blagajno 1.620 mestno pristojbino 1.000 najemnino za lokal 1.350 5% amortizacijo za črpalko 1.500 kurjavo 600 razsvetljavo 180 1% kalo pri prodaji 50.000 1 3.200 1% bruto-proineta za razne druge stroške ko pisarniški material, telefon, poštnino itd. 3.200 skupno torej din 25.650 Vsi ti stroški so tako nizko kal-kulirani, da nižji sploh ne morejo biti. Pri letnem bruto-zaslužku 32. tisoč din in režijskih stroških v višini 25.650 din znaša torej dejanski čisti dobiček le 6.350 din. Od tega pa je treba odšteti še drž. davek in samoupravne doklade. Amortizacija investiranega kapitala pa se tu sploh ni vštela. Tudi riziko ni vštet. Zaslužek 6350 din. ali nekaj nad 500 din mesečno je torej tako minimalen, da ne daje trgovcu niti najskromnejše eksistence. Zato je zahteva trgovcev s tekočimi gorivi v polnem obsegu upravičena. i Fakturiranje v markah Jugoslovansko-nemški gospodarski odbor sporoča vsem uvoznikom blaga iz Nemčije, da velja odslej samo fakturiranje v nemških markah. Isto velja tudi za naš izvoz, da se torej neha dvovalutni račun pri državnih bankah in pooblaščenih zavodih. Drugačno fakturiranje odloča Narodna banka na prošnjo. S tem se hoče zagotoviti, da dobe Nemci vedno poln, po deviznih predpisih določen znesek'. Velja pa to samo za plačila blaga in ne za druere teriatve. Ureditev gospodarskih od-nošajev z Bolgarsko Direktor devizne direkcije Ko-Jsta Ljubisavljcvič je pred dnevi Odpotoval v Sofijo, da se dogovori Ib tamkajšnjimi pristojnimi dinitelji o ureditvi gospodarskih od noša jev med Jugoslavijo in Bolgarsko. Direktor Ljubisavljcvič se je v Sofiji eestal 7. guvernerjem Bolgarske narodne banke Gunevoin in viceguvernerjem Kosovom. Nato pa je (bil sprejet tudi od trgovinskega (ministra Zagorova in finančnega ninistra Božilova. Na teh sestan-rih so se proučevala vsa vprašanja, ki se tičejo gospodarskih od- da se bo mogel del uvoza ruskega blaga v Jugoslavijo plačati s pomočjo bolgarsko - jugoslovanskega kliringa. Kakor pa poroča sedaj »Jugoslovanski Kurir«, je bil pri teh pogajanjih dosežen sporazumi tudi glede uvoza bolgarskega riža. Ta uvoz se bo izvršil na podlagi kompenzacije za modro galico in kavstično sodo. Naši pristojni krogi so sklenili, da se odstopi Prizadu izključna pravica uvoza riža iz Bolgarske. Baje bo dobil Prizad tudi monopol za uvoz italijanskega riža. Mi se s temi monopolnimi pravi-1 leg tega pa je v mestu nad 600.000 cami Prizadu nikakor ne moremo strinjati, ker se z njimi ovira svo- beguncev. Nemška letala so mesto že večkrat bombardirala. Guverner Toulona je izjavil, da hodna trgovina. Tudi vse gospo- Toulon ni odprto mesto in da se darsko organizacije te monopolne I bo mesto branilo, če bi bilo napa- pravice Prizada odklanjajo kot ne-1 d*no. ^ prihaja vedno ^ fran cc xih beguncev, zlasti mnogo žen, potrebne in škodljive. Umneiše gospodarstvo in veleblagovnice Mekai potrebnih ugotovitev Slovenija« je deloma ponatisni-1 zahtevah tudi ravnati ali pa se | nobenega drugega interesa na na lošajev obeh držav ter je bilo do-1 i(l naš uvodnik, v katerem ugo-1 neha njegova konkurenčna sposob-Iseženo o vseh popolno soglasje. I tavljamo, da je v današnjem času (Govorilo se je tudi o olajšanju I edina rešitev v tem, da se dela plačilnega prometa med obema I Več in bolje, ker narodi svojih iz- državama. I datkov ne morejo znižati, če no- Ker dosedaj še ni bil vpostav-1 č£jo, da izgube svojo samostojnost ljen plačilni promet med Jugosla- jn neodvisnost, vijo in Sovjetsiko Rusijo, je bilo »Slovenija« se s to našo ugoto-dogovorjeno, da se del izmenjave J vitvijo strinja, dostavlja pa, da ob-blaga med Jugoslavijo in Sovjet- sj0ji umnejše gospodarstvo vseka-eko Rusijo uredi s pomočjo bolgar- kor v smotrni delitvi dela. »Trgov- sko-jugoslovanskega kliringa. Predsednik Bolgarsko - jugoslo- ski list« da pa je svoje dni precej pisal proti trgovinskim veli- vanske trgovinske zbornice Valeš I kim obratom. S tem, kar je pisal e priredil na čast direktorja Lju-1 »Trgovski list«, da se takšna pod- li1 _ . _ ibisavljeviča v hotelu »Blgarija« I jetja izmikajo davkom, da odva-jBvečano kosilo, katerega so se ude-1 jajo kapital v tujino itd., se sicer IležiH tudi vsi vidnejši zastopniki I strinja tudi »Slovenija«, vendar (bolgarskega narodnega gospodar-1 pa meni, da zaradi tega ni treba (etva. | veleblagovnic prepovedati, ker za- dostuje, če se navedene zlorabe Italija je dovolila izvoz I preprečijo. Ne gre namreč, pravi (vseh Jugoslaviji namenje- »Slovenija«, da se večji obrati na- nih surovin Na seji Stalnega jugoslovansko- čcloma prepovedujejo. Ta izvajanja »Slovenije« na vsak način zahtevajo nekaj pojasnila in . —j. ------------------- ,, način zan litalijanskega gospodarskega od^‘ odgovora. ra, ki je začela svoje zasedanje I Predvsem moramo ugotoviti, da idne 4. junija v Rimu, se je govo- I nj^ni© mj nikdar nastopili proti jrilo tudi o ovirah, ki se delajo, I trgovinskim velikim obratom, tem-jmorda nehote, uvozu Jugoslaviji več ]e proti veleblagovnicam. Kajti (namenjenih suroviniz italijanskih I veleblagovnice so čisto poseben (pristanišč in skladišč v našo dr-|bp velikih trgovinskih obratov in |žavo. Italijanske oblasti so nato 1 kar ve]ja za veleblagovnice ne ve-(vsestransko proučile te pritožbe 1 blo Hutzinger, veleposlanik Leon Noel, ne morc f ncoske In- podadmiral Lecul in letalski gene- Pic,« tx> m iu-di.nu pni- - - rožie »United Press« po- ral Bergeret so se vrnili z letalom | japonska ^ zbrala nad 100.000 mož na otoku Hainanu, od koder bi se začel pohod proti francoski Indokini. „, V angleški spodnji zbornici je . vprašal neki poslanec drz podUi -D„iwi!> pp if> vlada uKrcuua takoj po prejemu nemških pogojev v Bordeaux. O vsebini pogojev se še nič ne poroča. Francoska vlada je zaprosila s posredovanjem Španije italijansko vlado za sklenitev premirja in mi- i ie vjalovico manjša od prodaje prejšnjih normalnih let, ko pivo še ni bilo tako močno obremenjeno s trošarinami in drugimi dajatvami. Kako visoka so ta bremena, vidimo iz zaključnih računov, po katerih je družba v preteklem poslovnem leiu plačala samo na trošarinah in davkih preko 17 milijonov dinarjev. Interesantno je, da so n. pr. v prejšnjih normalnih letih, ko je bila prodaja več kot dvakrat večja, bile skupne trošarine in davki manjši kot v zadnjem letu. Pivo je torej sedaj dvakrat tako visoko obda-čeno kot prej in je potem razumljiva razmeroma visoka prodajna cena piva. Prodaja piva pa se je napram letu 1938. vzlic temu nekaj zvišala, in sicer se je prodalo v zadnjem letu 48.180 lil piva (napram 40.971 hektolitrom v letg 1938.). Zvišanje konsuma piva je gotovo pripisovati tudi okolnosti, da pivovarna Union vedno stremi za tem, da izboljša kakovost svojega piva in je unionsko pivo res prvovrstno in ga vsakdo rad pije. Tudi okolnost, da pivovarna Union stori vse, da svoje odjemalce postreže dobro in točno, je gotovo mnogo pripomogla k zvišani prodaji. Iz številk zaključnih računov pa se more v ostalem reči, da pivovarna Union ni samo dobro fundi-rana, temveč se kaže pri tem podjetju tudi drugače najboljše gospodarstvo. Cisti dobiček se je zaradi večje prodaje piva proti lanskemu letu nekoliko zvišal in se je v 1. 1939. dosegel dobiček din 1,782.222'05 (proti din t.502.797'22 v 1. 1938.). Občni zbor je sklenil, izplačati dividendo din 6-— za delnico (proti din 5'— v lanskem letu), katera se izplačuje začenši s 24. junijem t. I. K temu se mora pač pripomniti, da se ni mogla doseči dividenda prejšnjih normalnih let, ki je znašala običajno din 10'— za delnic-o. Kaj bo z ameriškim zlatom 7 [lesarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. junija navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih dinarjev): Kovinska podloga se je povečala za 41,3 na 2.228,2. Devize izven podloge so se zmanjšale za 38,8 na 513,2. Vsota kovanega denarja v banki *e je zvišala za 3,5 na 416,5. Posojila so se skupno zvišala za 13,2 na 1.973,0. Rskont bonov narodne obrambe je narastel za 231 na 3.629. Obtok bankovcev se je povečal za 57,8 na 11.956,7 ter bo skoraj dosegel 12 milijard. Istočasno pa so se povečale tudi obveze na po-kaz, in sicer za 232 na 2.091,1. Dejanska vrednost podloge je izkazana s 3.565,1 ter se je zato skupno kritje zmanjšalo na 25‘37%, parno zlato kritje pa na 23'27%. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. Rok za odlog plačil je podaljšalo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici Sv. Tomaž pri Ormožu od 5 na 8 let, računa-jjoč ta rok od 24. oklobra 1935. Banca di Roma zvišala glavnico Banca di Roma je na svoji letni glavni skupščini sklenila, da zviša delniško glavnico od 200 na 300 milijonov lir. Med 20. in 24. junijem bo ta sklep skupščine izveden. Lastniki starih delnic morejo na dve stari dobiti eno novo delnico. Pri opci ji se plača za vsako novo delnico 100 lir. * Nemški tisk piše, da so zlate rezerve Vel. Britanije bile zaradi vojne že občutno zmanjšane. Zlate rezerve Anglije da so padle od 10 milijard funtov v septembru 1939. na 3-5 milijarde v juniju 1940. Velik del zlatih rezerv da se je moral potrošiti za ohranitev tečaja funta. Nemški listi pišejo nadalje, da je morala Anglija potrošiti tudi znaten del svojih terjatev v tujini. Poleg tega pa bo morala prodati za nadaljnje vzdrževanje tečaja funta še mnogo vrednostnih papirjev, ki jih ima v tujini. v barva, pteelra In ze v 24 urah Itd. Bkrebl in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. fielenbnrgova ni. 8 Telefon St 22-72. Svetovna proizvodnja zlata močno narašča, v še večji meri pa zlata podloga Združenih držav Severne Amerike. Vrednost svetovne zlate proizvodnje je znašala leta 1919. 648 milijonov dolarjev, 1. 1938. 1118 in 1. 1939. že 1370 milijonov dolarjev. V še večji meri pa raste dotok zlata v Združene države. Še leta 1934. so bile cenjene zlate podloge v USA na 8238 milijonov dolarjev, 1. 1939. na več ko 19 milijard dolarjev ali skoraj en bilijon dinarjev. Posebno rapidno so narasle zlate podloge v jeseni 1938, ko so se začeli znani dogodki po Evropi. Uvoz zlata je dosegel po stari dolarski vrednosti 1835 milijonov dolarjev. Kako velikanski je ta dotok, se vidi najbolje iz tega, da je znašal zlati dotok v USA za časa svetovne vojne, t. j. v letih 1915.—1918. le 1152 milijonov dolarjev. Nad 70 odstotkov vsega zlata na svetu je danes v USA. Računati pa je s tem, da se bo tudi ta visoki odstotek še znatno dvignil, ker se morajo vsi nakupi surovin in vojnega materiala v USA plačati z zlatom. Nekateri menijo, da bi zato mogle narasti zlate podloge v USA na 90% vsega zlata na svetu. Kaj naj stori Amerika s tem svojim velikim zlatom, se sprašujejo ameriški narodnogospodarski strokovnjaki. Vedno bolj pogosto se sliši od njih mnenje, da te velikanske zaloge le niso oni blagoslov, kakor bi bilo želeti. Drastično je to povedal zastopnik ameriškega zakladnega urada Leffing-tvell. Dejal je: Na slepo zaupamo svoji carinski tarifi, ki nas ščiti pred uvozom blaga, in sicer tudi takšnega, ki bi nam moglo koristiti. Pohlepni pa smo po zlatu, ki ga ne moremo upravljati in ki ga zato zakopavamo v zemljo. Pospešujmo izvoz, kaznujemo uvoz, prepovedujemo posojila in kredite v tujino, izsesavamo zlato iz rudnikov in valutnih sistemov vseh držav na svetu ter s tem povzročamo, da postaja naša dežela za vse druge države vedno bolj neprijetna. Postavlja pa se še drugo vprašanje: Kaj, če vrednost zlata pade, kar ni niti nemogoče, ko pa je zlato za druge narode vedno teže dostopno. V resnici je tudi vedno več držav, ki si pomagajo z deviznim gospodarstvom. Nemčija je n. pr. mogla izvesti vse svoje velikansko oboroževanje tudi brez znatnejših zlatih podlog. V sedanjem stanju bo zanjo zlata podloga še manj važna. In ravno tako tudi za večino evropskih držav, katerih zlato je v Ameriki blokirano. Na drugi strani pa je seveda tudi res, da nudijo velike zlate podloge Ameriki tudi velike ugodnosti. Predvsem more Amerika s svojim zlatom še izvesti stabilizacijo valut in tudi doseči opustitev raznih ovir za mednarodno trgovino. Amerika je poleg tega danes čuvar zlatega zaklada sveta, kar ji daje vsekakor tudi neke prednosti. Hkrati pa čuva tudi svetovni valutni sistem. Ce bi nehala Amerika s svojimi zlatimi nakupi, bi nastal pravi kaos na deviznih tržiščih. S temi nakupi naj se doseže stabilizacija valut. Iz tega razloga ni v Ameriki tudi govora ne več o zopetni devalvaciji dolarja. Mogla pa bi se Amerika tudi oprostiti odvišnega zaklada, če bi n. pr. več kupovala v drugih državah ali če bi dajala v druge države posojila, s katerimi bi mogle te dvigniti svoje gospodarstvo in s tem povečati blagostanje po svetu. Toda v ta namen bi se morala iz temelja spremeniti ameriška gospodarska politika, kar pa ni posebno verjetno. Posebno pereč problem o uporabi amerikanskega zlata bo nastal po vojni. Velik del vojskujo- »Inslilute of Pacific Relations« je objavil poročilo o strategični in gospodarski važnosti Nizozemske Indije. Iz poročila posnemamo naslednje podrobnosti, ki jasno kažejo, kako je vse bogastvo Nizozemske odvisno od posesti Nizozemske Indije. Po sodbi strokovnjakov dobiva Nizozemska vsako leto oil Nizozemske Indije okoli 200 milijonov goldinarjev direktnega dobička ter okoli 1211 milijonov goldinarjev indirektnega. Samo zaradi Nizozemske Indije je postala Holandska svetovna sila. Ta njena kolonija daje eno tretjino vsega kavčuka, ki se potroši na svetu, nadalje eno pelinko kositra in eno devetnajstino zemeljskega olja. Nizozemska Indija ima takorekoč monopol za kinin-sko skorjo ter je poleg tega važna dobaviteljica sladkorja, tobaka, palmovega olja, boksita, kopre, raznih začimb itd. Na podlagi vseh teh velikih proizvodov se je uvrstila Nizozemska med srečne »posedujoče« države. Ta veliki dobiček, ki ga daje Nizozemska Indija materni državi, ni seveda ostal prikrit drugim državam, zlasti je vedno zavidno gle- čih se držav bo opustošen, v nekaterih državah še ne bodo popravljene niti škode prejšnjih vojn, potrebna bodo tuja posojila za obnovo dežel. Ali bo vsaj takrat dala Amerika posojila? Če jih ne bo, se more zgoditi, da si bodo države pomagale na druge načine in vrednost ameriškega zlata bo padla. Morejo pa nastati tudi čisto novi sistemi, ki bodo zlati veljavi vzeli njen pomen. Nekateri finančni strokovnjaki v Ameriki to tudi že čutijo in v tein pogledu je silno zanimiva in značilna izjava drž. podtajnika v ameriškem zunanjem ministrstvu Berlc.ja, ki je v nekem predavanju pred dijaki dejal tudi naslednje: »Morda izgleda silno fantastičen predlog, da bi po vojni del naše zlate valute darovali kot svojo prvo pomoč narodom za gospodarsko obnovo njih držav in za vpostavitev mednarodne trgovine. Toda v nekaj letih ta predlog morda ne bo več tako fantastičen, kakor izgleda danes ...« Vsaka stvar na svetu ima le svojo relativno vrednost in tudi preobilica zlata, ker vsaka preobilica mora imeti tudi svoje negativne učinke. dala to bogastvo Japonska, ki se je sedaj tudi že prijavila kot sila, ki je interesi rana na nadaljnji usodi Nizozemske Indije. Dolgo vrsto let se je čutila Nizozemska čisto varno zaradi po-esti svoje kolonije, ker jo je ščitila angleška mornarica oz. rivaliteta ver likih sil. Šele v zadnjem času je začela Nizozemska skrbeti za večjo vojaško varnost svoje Indije ter dovoljevala tudi znatnejše kredite v ta namen. V prejšnjih letih pa je morala Nizozemska Indija sama poskrbeti za kritje vseh obrambnih izdatkov. Pa da se vrnemo na gospodarski pomen Nizozemske Indije. Riž in druga živila pridobivajo v tej koloniji večinoma domačini, ki te pridelke tudi prodajajo. Eden najvažnejših izvoznih predmetov je bil včasih v Nizozemski Indiji sladkor. Danes izvoz sladkorja sicer ni več tako velik, je pa še vedno zelo pomemben. Holandci so investirali v sladkorno industrijo Nizozemske Indije okoli 800 milijonov goldinarjev. Glavni kapi-tali Nizozemcev so bili v prejšnjih letih vloženi v to industrijo. Zelo mnogo kapitala so vložili Holandci tudi v agrarne industrije. Po ne- katerih sodbah znašajo te investicije tudi okoli 800 milijonov goldinarjev. V industrijo kavčuka ter v pridobivanje kavčuka je v Nizozemski Indiji skupno investirana približno ena milijarda goldinarjev. Polovica teh investicij pripada Holandcem, druga polovica pa Angležem. V zadnjem času pa so začeli tudi domačini nalagati denar v plantaže kavčuka. Od drugih narodov so investirali denar v Nizozemski Indiji predvsem Američani in Japonci. V zadnjih letih se je znatno povečala proizvodnja kopre in palmovega olja. Čeprav pripada večina proizvodnje kopre domačinom, je ta vendarle dejansko nekak monopol neke holandske ladijske družbe, ki more brez vsake konkurence določati cene. V proizvodnji palmovega olja pa so udeleženi finančno v prvi vrsti Holandci. Njih investicije se tu cenijo na približno 100 milijonov goldinarjev. Tudi iz teh gospodarskih podjetij imajo Nizozemci velik dobiček od Nizozemske Indije in brez nje bi se življenjska ravan nizozemskega prebivalstva prav globoko znižala. Gospodarski ukrepi v Italiji Zaradi vstopa Italije v vojno je bila izdana v Italiji cela vrsta gospodarskih ukrepov, ki naj zajamčijo nemoteno delovanje gospodarstva v vojnem stanju. Tako je prepovedano vsako dviganje cen za živila. Ne smejo se zviševati ne najemnine ne plače. Vsaka špekulacija naj se s temi ukrepi onemogoči. Da se povečajo državni dohodki, so bili nekateri davki zvišani. Da se prepreči špekulacija z zemljo, se je uvedel poseben davek pri prenosu neprer mičnin. Vse plače, ki so bile doslej izpod eksistenčnega minima in oproščene davka, bodo odslej plačevale poseben 2% davek, ki se bo stekal v posebni fond za podpiranje rodbin v vojni umrlih vojakov. Nadalje se je uvedel poseben davek od dohodka članov upravnih svetov delniških družb. Ta davek bo znašal 5 do 20%. Oproščeni pa so deloma ali popolnoma od davka na dohodek vsi davčni obvezanci, ki so bili mobilizirani. Zunanja trgovina Prizad poroča, da je po sklepu izvoznega odbora pri Narodni banki z dne 12. junija izvoz zgodnjega krompirja prepovedan, ker bi bila sicer nevarnost, da bi ga primanjkovalo v državi. Romunija namerava v kratkem poslati v Sovjetsko Rusijo tudi trgovinsko delegacijo, kateri bi načeloval bivši trgovinski minister Christu. Z uradnih krogov pa se trdi, da je ta vest še prezgodnja. Nizozemska Bogastvo Nizozemske odvisno od niene Indije H. N. Casson: *> Business (Prevedel Ivo Zor) V deželah, ki so hkrati civilizirane in komereializi-irane, je pa čas — vrednota. Toliko šteje kakor denar. Čas je posebna oblika bogastva. Njeno veličanstvo ura etoji na tržišču, in mi se ji klanjamo. Radi smo sužnji, vazali ure, ker vidimo, da je dobrotljiva in pravična vladarica ter nikoli ne pozabi nagraditi tistega, ki ji zvesto služil Ona vlada nad vsemi, ki ei v trgovskem svetu pridobivajo lavorike. »Cas je zlato« je velik, star pregovor trgovine. To je eden izmed najvažnejših osnovnih zakonov znanosti o »uspehu«. V današnji dobi napornega dela se ne more nihče v trgovskem svetu dokopati do pomembnejšega mesta, ako ne spoštuje časa. Izumili smo ure, ki celo sekunde dele v pelinke. Sekunda kot časovna enota je bila predolga. V petinki sekunde več ali manj se lahko marsikaj zgodi. Vlak, ki prevozi po štirideset kilometrov na uro, nas prepelje v petinki sekunde 2'A m daleč, torej 1 m daleč v enaj-stinki sekunde. Kaj vse dandanašnji v enem dnevu lahko storimo, je naravnost neverjetno. Samo mesto Pittsburg odpošlje povprečno po 300.000 ton različnega blaga na dan. Egipt-ski sužnji so gradili 20 let eno piramido. Današnji Pittsburg pa izgotovi v štirih tednih toliko blaga, kolikor ga gre v takšno veliko piramido. Ko sem si ogledoval Fordove Ivornice v Detroitu, sem prosil, naj mi povedo, kaj vse so izvršili prejšnji dan. Pokazali so mi 1017 avtomobilov popolnoma izgotovljenih in sposobnih za prodajo. Po njihovih zapisnikih sem ugotovil, da včasih to število še prekoračijo. Poraba časa zvišuje stroške. V čim krajšem času torej delo izvršimo, tem bolje; to je vzrok, zakaj si toliko prizadevamo za brzino in točnost, zakaj sekunde tako natančno merimo. Morda na to stran nekateri obralovodje pretiravajo. Herriman, največji graditelj železnic, je izdal 10 milijonov dolarjev za gradnjo Lucinskega predora, skozi katerega si prihrani vsak vlak pol ure časa. Spominjam se tvorničarja (menda je bilo v Montrealu), ki mi ni dovolil, da bi si ogledal tvornico.. »V službi imam 600 žensk,« mi je dejal, »in sem z naročili preobložen. Ce stopite v delavnice, si vas bo vsaka ženska ogledala in tako zapravila pol minute časa; 600 krat po pol minute pa je celih 5 ur. Prav žal mi je torej, zato morate počakati, da bo delo končano.« Morda je stvar nekoliko pretirana, ampak to pretiravanje, ki je malo-kje v navadi, je vse pohvale vredno. Košare za papir so le prevečkrat natrpane s sadovi zapravljenih ur in minut. V osemurnem delavniku imamo le 480 minut, potemtakem pomeni vsakih zapravljenih pet minut en odstotek izgube. Proizvajanje pade na 99 odstotkov. Ce izgubimo 50 minut, pade proizvajanje na 90 odstotkov itd. Kdo izmed nas se zavaruje vsak dan proti takim izgubam časa? Ako si izposodimo 120.000 dolarjev po 5 odstotkov, plačamo vsako minuto po 4 cente obresti. Ce se knjigovodja zmoti in vpiše posojilo za en dan prezgodaj, izgubimo 20 dolarjev. Veliko trgovcev je že propadlo, ker so pozabili, da obresti kar naprej teko. Obresti so kakor želva v znani basni, počasi gre, toda nikdar ne obstane. Marsikaterega poskočnega zajca je zaradi njegove brezskrbnosti prehitela. Zaloga trgovca je prav pogostokrat kakor izposojen denar. Ona je, kakor bi rekli, mrtev denar. Zaradi nje je treba plačevati obresti, osebje, kurjavo, sve^y°’ vek, reklamo itd. Ce hočemo imeti varen dobiček, jo moramo hitro razprodati. Proizvodni stroški neprodanega blaga rasejo s časom. To dejstvo je v prometu blaga neogibno, zato tudi ne uspevajo trgovci, ki mislijo, da je njih prodajalna skladišče, in nikoli ne poizkusijo prodati drugega blaga kakor samo tisto, ki ga kupec zahteva. Poznal sem trgovce, ki jih je navdajalo neko notranje zadovoljstvo, kadar so ogledovali neprodano blago, ki se jim je kopičilo v trgovini. Kar zazdeli so se, češ, saj so gospodarji velike zaloge blaga, in so se trdno zanašali, da pride dan, ko bodo lahko ustregli vsakemu kupcu. Kupčija pa jim seveda ni uspevala. Zaslužek, ki bi ga lahko imeli, se je kopičil med zalogo na najvišjih policah. Prezrli so resnico, da čas podražuje nabavne stroške. Tu vidimo velikanski razloček med denarjem in blagom. Vrednost denarja sčasoma narašča, vrednost blaga pa pada. Vsota denarja se v 15. do 20. letih podvoji, medtem ko blago, imovina, neprestano izgublja na vrednosti. Denar narašča, imovina pojema. Kdor ima posla z blagom, naj hiti, kolikor more. Vso svojo energijo mora uporabiti, da bo hitreje izdeloval, hitreje prodajal in hitreje blago odpravljal. Prodajalce je treba prej vzgojiti, Prijava čezmorskih predmetov Na podlagi čl. 6. uredbe o nadzorstvu zalog blaga in v sporazumu z banom Hrvatske je minister za trgovino in industrijo odločil, da se prijave o zalogah blaga v smislu čl. 1. imenovane uredbe lahko sprejmejo do 22. junija letos zaključno s tem, da se prijavi stanje zalog na dan 15. junija letos. Za predmete, ki so posamično navedeni v čl. 4. imenovane uredbe, mora prijava obsegati ne samo tiste predmete, ki so neposredno iz tujine uvoženi, temveč tudi predmete, ki so po uvozu preprodani ali pa predelani v državi. Tod obvezno prijavo ne spadajo samo naslednji predmeti domačega izvora: riž, loj, ovčja volna in kože. Za vse ostale predmete, ki so našteti v čl. 4. uredbe kakor tudi tiste, ki so bili že prej postavljeni pod nadzorstvo, morajo prijave obsegati vse blago, ki se nahaja pri osebah, označenih v čl- 1- uredbe. Putnik je naklonil več podpor slovenskim tujskopro--metnim krajem Pred nekaj meseci je pozvala Tujskoprometna zveza v Ljubljani včlanjena tujskoprometna društva in druge svoje Člane, da zaprosijo pri njej za dodelitev podpore iz kredita, ki ga je odredila uprava Pulnika za kritje najvažnejših potreb lujskoprometnih krajev. Uprava Putnika je sedaj odobrila razne podpore, določila pa je, za katere svrlie naj se podpore porabijo. To so zlasti: urejevanje potov in izprehajališč, postavljanje klopi, ureditev kopališč, nabava škropilnih voz, ureditev smuških terišč itd. Razveseljivo je, da je pokazal Putnik baš v sedanjih razmerah polno razumevanje za potrebe slovenskih tujskopromet-nih krajev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli^ v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti^ ki ne dopuščajo odlašanja. Davčni svetovalec Dodatni skupni davek za konfekcijo L. B. v 11. — Vprašanje: Sem trgovec in prodajam v svoji trgovini tudi narejeno obleko (konfekcijo), katero deloma dajem sam izgotoviti v trgovini po pooblaščenem mojstru, deloma jo kupim drugod. Mojster dela otileke tudi po meri iz mojega blaga. Davčna uprava zahteva, naj plačam za vso konfekcijo skupni davek, to je od vsega prometa, tudi od oblek po meri. Prosim za pojasnilo, ali je ta zahteva upravičena. Odgovor: Promet s konfekcijo je zavezan dodatnemu skupnemu davku, ki znaša 2’5%. Za konfekcijo, ki je zavezana temu davku se smatra vse, kar se obleke iz-dela v industrijskih podjetjih, konfekcijskih in drugih obratih ne glede na to, kako se vrši konfekci-oniranje, to je ali ga vrše v podjetju samem ali pa se izvršuje izven podjetja na akord ali na kak drug način po drugih osebah, četudi so te samostojni obrtniki. V vseh teh primerih je plačnik skupnega davka podjetje, ki da naročilo za konfekcijo, ki se vrši na njegov račun. Ako vam dela konfekcijo industrijsko podjetje ali tudi obrtno podjelje in morete dokazati, da je na njo v redu plačalo dodatni skupni davek, potem seveda vam lega davka ni treba še enkrat plačati, drugače pa zadene vas plačilo. Le obleke, ki jih izgotovi za stranke pooblaščeni mojster po na-roičlu in po meri, niso zavezane temu davku, kajti vsakovrstno obrtno in maloproizvodniško kon-fekcioniranje ni zavezano dodatnemu davku, ako se vrši neposredno za potrošnika, to je po direktnem naročilu in po meri. Za konfekcijo se smatra tudi perilo. — Davek se pobira od prodajne vrednosti konfekcionirane-ga blaga, ne torej od prodajne cene. Kakor vidite iz pojasnila, je davčna uprava pod določenimi pogoji upravičena zahtevati dodatni davek od vsakogar, ki prodaja L.mfekcijo. Trošarina za vino L. M. v K. — Vprašanje: Dalmatinska oblastva zahtevajo za dalmatinsko vino, da plačam trošarino v Dalmaciji, kar se mi ne zdi prav, ker s tem izgubim ugodnost, da plačam trošarino, kadar vzamem vino iz svojega prostega shranišča. Prosim, kako bi moral ravnati, da bi to ugodnost obdržal. Odgovor; Trošarina na vino spada med dajatve, katere so pridr- žane banovini Hrvatski. Zato je tendenca, da bi tudi za vino iz-Dalmacije, ki prihaja v promet, oe. v potrošnjo v Sloveniji, pobrala trošarino v Dalmaciji, povsem razumljiva. Vprašanje pa je, ali je to stališče pravilno. Po našem mnenju nikakor ni v skladu z zakonskimi predpisi. Na trošarinske .predmete se pobira državna trošarina, kadar se puščajo v promet ali potrošnjo. Vendar se trošarin-ski predmeti ne smatrajo, da so dani v promet, ako se izvozijo iz trošarinskega ozemlja, kakor ga predstavlja Hrvatska, v drugo tro-šarinsko ozemlje. V trošarinskem zakonu je dosledno izvedeno načelo, da se trošarina plača tam, kjer se blago troši. To se vidi na primer glede samoupravnih trošarin. Člen 75. zakona o državni trošarini glede banovin izrečno določa, da se smejo banovinske trošarine nalagati samo na predmete, potrošene na njihovem ozemlju. Dokler bodo finančna oblastva v Dalmaciji na stališču, da ste dolžni plačati trošarino, Vam ne preostaja drugega, kakor da se zahtevi vdate, obenem pa prosite za povračilo. Povračilo pogrešno ali preveč pobrane trošarine se zahteva v 6 mesecih od dne, ko je bila trošarina plačana. Po tem roku zastara pravica do povračila. Drugače je zaenkrat nemogoče doseči, da bi se koristili z ugodnostmi trošarine prostega skladišča. Kakor nam je znano, je tudi zbornica zahtevala pred kratkim s posebno spomenico, da se uredi to vprašanje v tem smislu, da se trošarina plača tamkaj, kjer se trošarinski predmet troši. Vendar zaenkrat še nima odgovora, kako stališče bo v zadevi zavzelo ministrstvo. Cene za uvoz blaga G. Ž. 0. v Lj. — Vprašanje: Prodal sem v inozemstvo manjvredno blago, hi bi se v tuzemstvu obče ne dalo spraviti v denar oziroma vsaj ne po ceni, ki sem jo z izvozom dosegel. Vendar mi dela banka pri zavarovanju valute težave in zahteva dovoljenje devizne direkcije. Prosim za pojasnilo, ali je ta postopek pravilen. Odgovor: Cene za izvoz našega blaga so pri nas minimalizirane. Izvozniki so navezani na najnižje cene po uradnem ceniku finančnega ministrstva, ki izhaja dvakrat na mesec. V zadnjem, času se postavljajo devizne oblasti vedno na strožje stališče. Do sedaj ni bilo težko doseči, da se je izvozniku dovolil odpis, v zadnjem času pa jih enostavno odklanjajo in kličejo take izvoznike na zagovor. Poob- laščeni zavodi morajo po neki odredbi devizne direkcije obvestiti izvoznike, naj se drže cen v ceniku. Kadar se pokaže znatnejša razlika v cenah, morajo od izvoznikov zahtevati, da pokažejo izdano dovoljenje devizne direkcije, preden jim izdajo izvozniška uve-renja. Potemtakem je postopek Vaše bančne zveze pravilen. Izvoz brez u veren j a samo do din 50-— vrednosti G. Ž. O. v Lj. — Vprašanje: Cul sem, da je pri izvozu manjvrednega blaga neka meja za to, da ni treba valute zavarovati. Ker mi ta predpis ni znan, prosim, da mi ga navedete. Odgovor: Pri izvozu blaga iz države mora biti za vrednost, večjo od din 50-—, oziroma po teži nad 1 kg zavarovana valuta, izvoz pa je dovoljen z uverenjem valute, izdanim od Narodne banke ali kakega pooblaščenega zavoda. Zavodi morejo po splošnih deviznih predpisih izdajati uverenja za zavarovanje valute le za blago, za katerega izvoz se ne zahteva dovoljenje devizne direkcije. Zavarovanje ni potrebno samo v obmejnem prometu, ako to dovoljujejo trgovinske pogodbe oz. konvencije. Koliko znaša kazen za račune, ki niso kolkovani? G. Fr, H. v L. — Vprašanje: Organ finančne kontrole mi je ob priliki, ko mi je odvzel več računov, ki niso bili taksirani, priporočil, naj plačam 25kratno kazen Mogočna zdravilna moč narave se ie posebno izraia v naravni ROGAŠKI SLATINI še pred razsodbo, ker bom moral sicer plačati SOkratno kazen. Prosim, kaj mi svetujete, ali je trditev organa pravilna. Odgovor: Po novih predpisih, ki so bili uveljavljeni lansko leto, plača oni, v čigar posesti se najdejo računi, ki niso kolkovani, res samo 25kratno kazen, toda v tem primeru se morate odpovedati vsaki pritožbi in morate izrečno prositi, da se ta ugodnost v Vašem primeru porabi. Vendar se tako zvana opustitev ne dovoli, če je bila oseba, ki hoče izrabiti te ugodnost, že enkrat obsojena radi kakega taksnega prestopka, če so pri Vas dani pogoji za opustitev, Vam vsekakor priporočamo, da se je poslužite, ker bodete sicer mo rali plačati 50kratno kazen. Opo zarjam Vas pa, da bi morali pro siti za opustitev vsekakor še preden bo davčna uprava izdala ka zensko odločbo. Prošnjo lahko ob prvem zaslišanju pri davčni upra v! podaste na zapisnik. Argentinska zunania trgovina Trgovinska bilanca za april je končala prvič v tem letu z majhnim primanjkljajem 1,240.000 pe-zov. (Izvoz: 156‘3 milij. pezov, uvoz 157-54 milij. pezov.) Vrednost uvoza je bila višja kakor v obeh prejšnjih mesecih, toda manjša kakor v januarju. Večja vrednost ne soglaša z večjo količino, temveč je predvsem posledica naraščanja cen uvoženih predmetov, deloma pa tudi uvažanja drugih predmetov z večjo vrednostjo. Po količini pa uvoz letošnjega aprila celo zaostaja za lanskim. Za vse prve štiri mesece tekočega leta je argentinska zunanja trgovina še vedno aktivna za 81-6 milij. pezov, kar je nekoliko manj kakor lani v istem času (95'4 milijonov pezov). Vrednost izvoza v tem času je znašala G64't>5 milijonov pezov, količina pa 4'43 milijonov ton. Vrednost uvoza je bila 583-05 milij. pezov, (lani 416-37) in količina 2-99 milij. ton (lani 3T2). Vrednost uoza je torej narasla za 40%, medtem ko je količina padla za 4-4%. Vrednost izvoza pa je v teh štirih mesecih polagoma pa dala. Ta razvoj povzroča skrbi argentinskim gospodarstvenikom, ker je zaradi izgube trgov v Skandinaviji, Finski, Holandski in Belgiji pričakovati še poslabšanje. Izguba skandinavskega trga se že nekoliko pozna v teh šte vilkah, za druge pa sploh še ne. V teh štirih mesecih je stala Nizozemska, ki je sprejela blaga za 46 34 milij. pezov ali 1% celotnega izvoza, na 4., in Belgija z uvoženim blagom v vrednosti 33'7 milij. pezov ali 51%, na 5. mestu kot argentinski odjemalec. V istem času je dobivala Argentina iz Belgije, ki je med argentinskimi uvozniki bila na 3. mestu, blaga za 21-32 milij. pezov ali 5'2% svojega uvoza, in iz Holandske blaga za 8 milij. pezov ali 2%. Izpad teh trgovinskih zvez se bo pri prihodnjih poročilih gotovo pokazal predvsem kot padec argentinskega izvoza. Pridobitev novih trgov, ki bi bila za Argentino nujno potrebna, posebno za koruzo in laneno seme, je v sedanjih razmerah silno otežkočena. preden bodo znali to ceniti. Treba jim je vtepsti v glavo, da je dese.t danes sklenjenih kupčij več vrednih kakor enajst, ki jih jutri sklenemo. Dokazati jim je treba da vsako odlaganje kupčije pomeni zmanjšanje dobička. Znesek vsuire kupčije lahko izrazimo prav tako v časovnih kakor v denarnih enotah, kna izmed največjih zaslug specialistov uspeha je, da so naučili prodajalce upoštevati potrošek časa. Noben. tvorničar ne spozna vrednosti znanstvenega obratnega vodstva, dokler ne preštudira časovnih razpredelnic, ki morajo viseti po vseh oddelkih, kjer je delo drago in zahteva veliko spretnost. Vsak, pa najsi bo še tako bogat človek, se bo ustavil in se sklonil, da pobere Srebrnjak, ki leži na tleh. In vendar trpi marsikateri delodajalec, o katerem se ne more reči, da je bogat, da se po nepotrebnem zapravljajo četrti in polovice ur v njihovih obratih. Veliko bolj nevarno pa je, če izgubimo po cele pol ure, kakor pa pol dolarja. Vsakdo lahko izgubljeni denar zopet najde, izgubljenega časa pa nikoli večt Poraba časa pomnoži stroške. Torej hranimo čas! Ilianimo najmanjše njegove enote! Cas je prava glavnica življenja, vse drugo je bolj ali manj iluzorno. S časom si pridobimo življenje, značaj, denar in imetje Nikoli se ne lotimo le ali one kupčije, ne da bi upoštevali čas. Izkoristimo vsako minuto. Neprestano se izprašujmo, ali ne moremo še hitreje proizvajati, še hitreje prodajati. Naučimo se manjšati porabo časa. Nikdar se ne bojmo, da prehitro napredujemo. Te nevarnosti sploh ni. Saj je tako dovolj počasnežev, pVe-več nesreč in zaprek, ki nas bodo ovirale. Počasnost pride sama od sebe, hitrosti pa se je treba naučiti. Poleg tega pa prinaša hitrost med delovnim časom ne samo več denarja, marveč tudi več oddiha. To se pravi: Kadar delamo, delajmo kakor znanstven precizij-ski aparat, samo tedaj smo prej prosti in smo tisto, kar si sicer vedno želimo biti. Marsikateri trgovec dela do petih, pa bi že ob treh lahko vse opravil, ako bi bil le vedel — kako. Sedmi nauk. Promet blaga poveča stroške. Odkritje strojev, vlakov, parnikov in avtomobilov je napravilo ta nauk silno važen. Odkar se. je trg tako razmahnil, odkar je; vzajemnost med trgovino in industrijo tako tesna, Je vprašanje odprave blaga največjega pomena za vse, ki hočejo proizvodne stroške zmanjšati. Dokler so poznali le ročno delo in so prevažali blago s konji, dokler so bile mezde majhne in je zadostovala vsaka majhna vas sama sebi, še ni bilo nobenih tako dragih odprav blaga, da bi ljudem prizadevale posebne skrbi. Marsikateri dninar je stanoval po pet kilometrov od polja, ki ga je obdeloval, in je hodil tja peš, kar se mu ni zdelo nič čudno. Izgubil je tudi po tri ure vsak dan samo s hojo. Kaj se je on zmenil za to? Zaslužil je okoli pet centov na uro, včasih tudi manj. Tedaj še ni bilo večjih tvornic; ni si bilo treba kakor danes la dan beliti glave, kako bi se dala pri 1000 delavejh prihraniti po 1 minuta časa. Posamezni obrati so bili majhni in so počasi obratovali; naših velikanskih trgovskih organizacij Jedaj še ni bilo. V tistih preprostih časih je izgotovil par čevljev čevljar sam, urar je naredil uro, kolar voz, tedaj še niso poznali delitve dela, in tako ni bilo nikdar prilike, da bi proučevali njene elemente. Danes zahteva izgotovitev enega para čevljev 72 različnih operacij, torej sodelovanje 72 delavcev. Imamo tvornice, ki zaposlujejo po več ko 5000 delavcev, toda nihče ne zadostuje sam sebi, nihče ni neodvisen. Ljudje in blago se pomikajo v veletoku naprej. Vse hiti sem in tja. Danes potujemo tudi 1000 km daleč, da obiščemo kupca. Pol sveta prepotujemo zaradi enega. Zlasti v Združenih državah mislijo, da Človek ni pravi trgovec, ako ne potuje. Skozi trgovski svet drevi življenje kakor nevihta brez preslan ka. Zdi se, kakor bi bili zgradili velikanski mehanizem za kaljenje miru. V vseh deželah na svetu pošiljajo blago na ogled. Ako kupcu ne ugaja, ga vrne. Pošljejo mu drugega. Kaj zato? Telefoniramo, da želimo komu »dobro jutro«. Brzojavno sporočimo, da pridemo domov na kosilo. Po kablu povprašamo za ceno zobotrebcev. Potujemo iz najbolj fantastičnih in dozdevnih vzrokov. Blago pošiljamo sem in tja, kakor da je trgovina partija tenisa Doba dobrodušnih postiljonov je minila. Živimo v času najneverjetnejše hitrosti. Če potujemo, ne pomeni kilometer več od ene minute, in če se pogovarjamo po telefonu, nima razdalja sploh nobenega pomena več. Oddaljenost sploh več ne ovira razgovorov. V takšni dobi radi cenimo to premikanje že zaradi njega samega. Imamo ga za produktivno stvar. Mi pozabljamo neizpodbitni nauk: Premikanje blaga zvišuje stroške. Trgovinski register Izbrisalo so se tvrdke: Ratajc & Comp. v Lepi njivi, trgovina z mešanim blagom, zaradi opusta. Ferd. Feri in z nasl., trgovina s šolskimi potrebščinami in papirjem v Mariboru, zaradi prestanka. Klesin, industrija in trgovina z lesom, Leskovic in Tomaševič, zaradi prodaje. Ciuha Josip, mestni stavbenik v Trbovljah, zaradi opusta. Uradno so bile izbrisane naslednje firme; Albert Schafer, nasl. Vilma Rud holzer, trgovina z mešanim blagom, Aleksander Skaza, trg. agentura in komisijska trgovina. The Oliver Trading Office B. Wcinhold, prodaja pisalnih strojev »Oliver«. Viljem Spitzer, izdelovanje in prodaja žganih pijač. Alojzij Klasek, trgovska agentura, Rciclier & Turk, trgovina z lesom, vsi v Ljubljani. I. Razboršek, trg. z mešanim blagom in dež. pridelki v Litiji. Anton Bonač, trgovina z mešanim blagom in žganjetoč v Begunjah pri Cerknici. Dohave - licitacije Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 26. junija ponudbe za dobavo medi; 2. julija preizkusnega aparata; 9. julija brezsivnih cevi ter jamskega kabla. Artilerijsko tehnični zavod mor-nance Lepetane, sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo akumulatorjev; 2. julija cevi za pitno vodo iz konoplje. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 1. julija ponudbe za dobavo raznih ključavnic; 8. julija belih papirnatih vrečic ter 1.000 kg bombaža; 15. julija 2.000 kg bombaža ter jermen. Komanda pomorskega arzenala v Ti vatu sprejema do 1. julija ponudbe za dobavo drv, raznih potrebščin za dimnikarska dela, brez-šivnih cevi ter čistega parafina; 4. julija raznega platna, raznega papirja in lepenke ter vrvice, pocinkanih sodov za mast, grafitnih loncev, košar iz vrbe; 5. julija lopat za premog, vozičkov iz jeklene pločevine za premog, cevi za odtakanje bencina ter hrastovih desk. Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo letnih belih maj iz bombaža, čevljev iz boksa, platnenih belih čevljev, perila, nogavic iz bombaža, raznih rokavic, žepnih robcev, brisač in drugega pribora za mornarske obleke. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 13. julija ponudbe za dobavo raznih profilov in jeklene žice. LICITACIJE Dne 24. junija bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za postavitev šupe na aerodromu v Mariboru; 25. junija za oddajo del za popravilo krova vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani in dne 5. julija za popravilo objekta vojašnice »Kralja Petra« v Ljubljani. Dne 27. junija bo pri Zavodu za fadelavo vojne opreme v Beogradu pismena licitacija za dobavo dveh strojev za pranje perila. Dne 3. julija bo v intendanturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 3.000 železnih sodov za petrolej. Dne 4. julija se bo sklepala pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu pismena pogodba za dobavo 50.000 kg kalcijevega karbida; 16. julija bo licitacija za dobavo naprave za zasipavanje odkopa. Dne 6. julija bo v računovodstvu zavoda »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za popravilo vojnih objektov. Dne 8. julija bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofert-na licitacija za dobavo stroja za blanjanje. Dne 9. julija bo pri Izpostavi banske oblasti v Splitu licitacija za dobavo vodovodnih cevi. Dne 8. julija bo pri Upravi »Ba-rutane« v Kamniku licitacija za dobavo 200.000 kg parafina; dne 1. julija bo direktna pogodba za dobavo 100.000 kg kalijevega solitra in dne 10. julija za dobavo laboratorijskega steklenega in porcelanskega materiala. Dne 8. julija bo pri štabu mor- narice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo raznih žarnic; 10. julija vijakov, matic in zakovic ter raznega elektro-materiala. Dne 12. julija bo pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Zagrebu pismena licitacija za dobavo rečnega peska. Dne 10. julija bo pri Upravi 1. oddelka vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skopi ju pismena pogodba za dobavo raznega usnja in dne 11. julija za dobavo obdelanega lesa. Dne 20. julija bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo azbestnega materiala. Dne 22. julija bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo nafte in petroleja; 23. julija za dobavo karbida; 25. julija raznih ščetk. Dne 16. julija bo pri Vojnosani-tetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo razne emajlirane posode; 19. julija za dobavo zidnih ur ter formalinskih svetilk; 20. julija za dobavo lipovih desk. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Vpliv vo/ne na lesni trg Iščejo se nova lesna tržišča Vojni dogodki so povzročili v svetovni trgovini, zlasti pa tudi v mednarodni lesni trgovini znatne motnje. Dve državi, ki sta bili vedno zelo važni kot odjemalki lesa, Belgija in Nizozemska sta sedaj popolnoma izločeni iz svetovne trgovine. Nizozemska je uvažala les iz Sovjetske Rusije, iz baltiških in skandinavskih držav, dočim je uvažala Belgija zlasti iz Poljske, Rusije in tudi iz srednje-evropskih držav. Izpadek obeh držav na lesnem trgu je imel velike posledice v državah, ki so dobavljale les in zato sedaj iščejo Švedska, Slovaška in Finska nova tržišča. Zlasti skušajo obnoviti lesno trgovino z Dansko. Težava pa je v tem, ker je danska vlada izjavila, da zaenkrat ne more dati na razpolago deviz. Zato se vodijo sedaj pogajanja, da bi se uvedli z Dansko klirinški obračuni. Ustavitev izvoza je tudi znatno vplivala na notranje trge ter je padla na Švedskem cena za okrogli les za približno 20%. Sedaj je nastopila v severnih državah kot nov kupec Nemčija. Njena potreba na lesu je zelo velika in zato se bo njen nastop poznal na vseh trgih. Tudi v Franciji se je položaj čisto spremenil. Najbolj bogati gozdni kraji so bili takoj v začetku v vojni coni. Nastalo je pomanjkanje papirja, da so morali pariški listi omejiti svoj obseg. V detajlni trgovini se ni smelo blago več zavijati v papir. Nevarnost pa je, da se bo v Franciji pojavilo tudi pomanjkanje drv, ker si Francija ni mogla zaradi naglega poteka vojnih dogodkov nabaviti potrebnega kuriva v svojih kolonijah. Ponudba premirja je še bolj poostrila položaj. Tudi v Angliji se močno čutijo posledice vojne. Anglija je dobivala pred vojno večino lesa iz se- vernih držav. Od teh je sedaj odrezana. Zaradi vstopa Italije v vojno pa tudi ne more dobivati več lesa iz srednje-evropskih držav. Zato je začela sedaj Anglija trošiti svoje lastne rezerve ter seka gozdove zlasti v Škotski. Poleg tega pa skuša nadoknaditi izgubo prejšnjih dobaviteljev z nabavami v Kanadi. Težava pa je v tem, ker je londonsko pristanišče pod dosegom nemških bombnikov, dočim so pristanišča na zapadni angleški obali manj dobro opremljena. Splošna zmešnjava v svetovni lesni trgovini se kaže celo v Ameriki. Prej je Amerika največ izvažala lesa v Anglijo in na Japonsko. Sedaj je ta izvoz znatno zaostal, ker ameriške ladje ne smejo pluti v angleška pristanišča. Šele s posredovanjem nevtralnih držav more priti ameriški les v angleška pristanišča. S tem pa se prevoz zelo podraži, a tudi znatno zakasni. Trgovinska pogodba z Japonsko pa je odpovedana. Poleg tega pa se je Japonska tako silno zaplela v vojno s Kitajsko, da se te vojne nikakor ne more rešiti. Ta vojna pa zahteva mnogo denarja in zato primanjkuje Japonski deviz. Tako se povsod iščejo izhodi iz težke situacije in skušajo najti nova tržišča. V južnovzhodiiili evropskih državah je položaj v glavnem neizpremenjen, dasi je tudi tu položaj poslabšan. Italija in Nemčija sta še nadalje veliki odjemalki balkanskega lesa. Iz Jugoslavije in Slovaške gre nadalje les tudi v Švico ter Madžarsko. V zadnjem času pa je začela izkoriščati Švica v večji meri tudi lastne gozdove, ker je cena za les že previsoka. Romunija pošilja še nadalje svoj les predvsem v dežele Bližnjega vzhoda. Vendar pa bo vstop Italije v vojno trgovino s temi deželami otežkočil. Jugoslavija izvaža v zadnjem času največ v Italijo in Madžarsko, v druge države manj, v zapadne države pa skoraj nič. V zadnjem času pa se zelo zanima za našo bukovino Španija. Nadaljnji razvoj razmer na lesnem trgu je v največji meri odvisen od nadaljnjega razvoja politične situacije in vojnih dogodkov in zato je treba kalkulirati previdno in zato je priporočljiva tudi previdna vzdržnost pri vseh lesnih zaključkih. riška admiraliteta je takoj po izdaji dovoljenja naročila nove ladje v ladjedelnicah. Ameriška mornarica namerava zgraditi 8 oklopnic s po 48.000 ton. Z novimi ladjami, ki se grade ali ki so naročene, se bo skupna to-naža ameriške vojne mornarice povečala na 3,670.000 ton. Obvezno delovno službo, ki bi trajala eno_ leto, nameravajo uvesti v Združenih državah Severne Amerike. . Predsednik kanadske vlade je izjavil, da se je kanadski ekspedicijski zbor izkrcal v Islandiji. Kanadskemu parlamentu bo predložen zakonski načrt o uvedbi obvezne vojaške službe, ki pa bo veljala samo za ozemlje Kanade. Izven Kanade se bodo uporabljali samo prostovoljci. V Talin je prišel Zdanov, član predsedništva vrhovnega sveta Sovjetske unije. Iz Rima so odpotovali poljski, nizozemski in norveški diplomatski zastopniki. Bivši poljski zunanji minister Beck je bil te dni — po poročilu lista »Segodnje« v Rigi — v Bukarešti ter kupil dve sladkorni tovarni v Bukovici. Za tovarni je dal okoli 200 milijonov zlotov. Štirje novi letniki so bili vpoklicani v Angliji. Nemški statistični urad objavlja, da je bilo v Nemčiji lani sezidanih približno 220.000 novih stanovanj. Po zasedbi Nizozemske so se gospodarske zveze med obema državama se močno okrepile. Nemčija uvozi iz Nizozemske sedaj dnevno okoli 250 vagonov razne sveže povrtnine. Trgovinska pogajanja med Švico in Dansko se bodo te dni začela. Angleške železnice nameravajo znova zvišati železniške tarife, čeprav so dosegle lani zelo dobre uspehe. Zvišanje se utemeljuje z zvišanjem delavskih mezd. Vse municijske tovarne v Združenih državah Sev. Amerike bodo v bodoče delale po 24 ur dnevno. Delovni čas delavcev je bil podaljšan na osem ur dnevno. Doma in po svetu KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ reg. zadr. z •. in. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Stra-ce, journale, šolske zvezke, mape, od|emalne knjižice, risalne bloke Itd. Iz Beograda se poroča, da so bili te dni važni politični posveti med predsednikom vlade Cvetkovičem, podpredsednikom vlade dr. Mačkom in drugimi vodilnimi člani vladne koalicije. Izvršila se je delna rekonstrukcija vlade Dragiše Cvetkoviča. Dosedanji minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič je bil razrešen svoje dolžnosti in imenovan za župana Beograda. Za ministra ea telesno vzgojo pa je bil imenovan bivši poslanec Dušan Pantič. Madžarski trgovinski minister Varga .prispe v kratkem v Beograd, da vrhe obisk trgovinskega ministra dr. Andresa. ' Prosvetni minister je dovolil, da se v Novem Vrbasu ustanovi popolna nemška realna gimnazija s pravico javnosti. Učitelji morajo biti jugoslovanski državljani, na gimnaziji se poučuje tudi državni jezik. Uporabljati se smejo samo šolske knjige, ki jih je prosvetno ministrstvo odobrilo. Odstotek zaslužka za vse trgovine in industrije se namerava maksimirati, kakor se poroča iz Beograda. Za šefa odseka za uvoz kmetijskih proizvodnih sredstev v direkciji za zunanjo trgovino je imenovan dr. Karlo šoštarič-Plsanič iz Zagreba. Jadranske ladjedelnice v Splitu so odpovedale službo 176 delavcem. Deloma zaradi težkega med narod- BIRMANSKA DARILA IH ure. itoteiM. wbreIm h optlhU predmeti po nizkih cenah pri = J. VILHAR, urar - LJUBLJANA SV. PETRA CESTA STEV. 36 nega položaja, deloma pa zaradi pomanjkanja kredita so morale ladjedelnice ustaviti delo. Razstava protiletalske zaščite na ljubljanskem velesejmu je vedno zelo dobro obiskana. Samo zadnjo nedeljo je obiskalo razstavo 7356 ljudi. Razstava pa je v resnici tudi dobro organizirana in nudi silno mnogo poučnega gradiva, da pride vsak obiskovalec razstave na svoj račun. Združenje čevljarjev v Ljubljani je sklenilo, da se zaradi podražitve usnja podraže čevljarski izdelki in tudi vsa čevljarska popravila. Na občnem zboru je večina grajala one čevljarske mojstre, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do čevljarskih pomočnikov. Novi sovjetski veleposlanik v Rimu Goreljkin je izročil italijanskemu kralju in cesarju svoje poverilne listine. Nemški radio poroča, da je izdal maršal Petain francoski vojski povelje, da se še nadalje upira nemški vojski. Predsednik francoskega senata Jeanneney je odpotoval v Lizbono. . V Parizu so zopet začeli izhajati listi. Kot prva sta izšla »Matin« in »Journal des Debats«. V tiskarni »Tempsa« se bo tiskal nemški vojaški list »Die Westfront«. V Pariz je prišel vodja nemških SS-oddelkov in šef nemške policije Himmler. Francoski notranji minister je izdal na vse francosko prebivalstvo poziv, naj vsak ostane na svojem mestu. Javil je nadalje, da bodo vsa francoska mesta z več ko 20.000 prebivalci proglašena kot odprta mesta, ki se ne bodo branila. Skoraj vse francoske ladje so zapustile francoska pristanišča in odplule v Anglijo ali v afriška pristanišča. Tudi francoska letala so večinoma odletela v Afriko, kakor se poroča iz Madrida. Ameriška admiraliteta je “0V0T lila da se proda zaveznikom deset ameriških torpedov k in deset posebnih ladij za boj proti podmornicam. Te ladje so narejene na podlagi najnovejših izumov. Ame- Mariborski trg Cene so tudi na mariborskem trgu še vedno v dvigu. Podražil se je krompir, ki je sedaj že po 275 din kg; novi krompir je po 6—8 din, italijanski ima isto ceno. Čebula je po 6 din kg, česen po 12—18 din kg, zelje (glava) po 6 din, kislo zelje pd 5 din kilogram, kisla repa po 3 din, ku-tnarce komad 2—8 din, karfibla komad po 1‘50—2 din, glavica ohrovta je po 1—5 din, hren je l>o 7—9 din kg, buče so po 6 do 12 din komad, italijanski paradižnik je po 20 din kg, solata po 2 din glavica, špargeljni so po 10 do 12 din kg, fižol v stročju 12 do 14 din kg, grah v stročju 5—8 din kilogram, luščen grah 7 50—10 din liter; ostala zelenjava pa ima stalne cene. Tudi mlečni izdelki so dražji, zlasti pa smetana in maslo. Smetana je liter po 12 din, čajno maslo po 40 din kg, surovo maslo pa po 32 din kg. Jajca so še vedno po dinarju. Prav takšna draginja je na perutninskem trgu, kjer prodajajo kokoši po 25—35 din, par piščancev pa po 32—50 din. Sejmi 24. junija: Slov. Konjice, Razkritje, Podsreda, Sv. Lenart v Slov, gor., Središče, Guštanj, Laško, Drnovo, Mirna, Ribnica, Rovte, Sv. Jurij pod Kumom, Ljubno, Škofja Loka, Višnja gora. 25. junija: Šmartno pri Litiji, Metlika, Kamnik, Ormož, Maribor, Dol. Lendava. 26. junija: Celje, Ptuj, Trbovlje. 27. junija: Radeče pri Zid. mostu, Turnišče. 28- junija: Maribor. 29. junija: Brežice, Celje, Trbovlje. 30. junija: Mala Gora pri Kočevju, Mirna peč, Mozelj, Rakek, Zagorje ob Savi, Gor. Radgona. LJUDSKA. POSOJILNICA, v LJUBLJANI z. z neom. j., Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, v lastni palači nasproti hotela »Union •• Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove in stare vloge, M so v celoti vsak las razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5% Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.