285 It. — S. leto. Poitnlna pavSaltrana. Posamezne Številke 1 D. V ?,'"h’jani, v sredo, 13. decembra 1922.
.mi»«minn   i ■ »... ■ i i»,i ni III n III ■ III mm i inim mm »n Mimi muli ,.m—.„11.  ..m   n  umi um i. im, i	‘,/70	(/Q	_	    „	,	,	......	I... .. ,iul«ni .  m,,, mm mmm —im———
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D Letno 180 D
Inozemstvo: Mesečno 30 D. Letno 3S0 D
©glasi: enostolpna mm vrsta •Bkrat 50 para, večkrat popu*
JUGOSLAV,
Uredništvo
'sim >roltova ulica l/l. Telefon i 1 frankn
Uprava:
K 8.
Telefon V
opisi se ne vračajo
njem ie priložiti znamk* za odgovor.
Pašičev dragi neuspeh.
PRIBiCEVIC SILI V VLADO. — PAŠIC POČAKA RAZPADA DEMOKRATSKEGA KLUBA. — PAŠIC NAJBRŽE ŠE DANES VRNE MANDAT
KRONI.
Beograd, 12. decembra. (Izv.) Da-Bes predpoldne je imel predsednik Pa. lič sestanek s Pribičevičem, ki je trajal deli časa. Na tern sestanku je sku-ial Pribičevič Pašiča prepričati, da bi mogla sestavljena nova vlada računati na podporo celokupnega demokratskega kluba. Pašič je pa naglasa! s svoje Strani željo radikalnega kluba, da se »ova vlada ne sestavi poprej, dokler Se položaj v demokratskem klubu ne razčisti. Kakor izgleda, vsi napori demokratov, da tudi še v nadalje vodijo Svojo dvolično politiko, ne bodo imeli uspeha. Mnogo se govori o tem, da namerava Pašič danes zvečer vrniti kralju drugi mandat za sestavo nove Vlade, ker ni upanja, da bi mu ta po-Vtrjena misija uspela.
Beograd, 12. decembra. (Izv.) Danes je ministrski predsednik Pašič imel razgovor z vodjo Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem, ki je nalašč v to svr-ho prišel v Beograd. Kakor izgleda, Ljudska stranka ni proti vstopu v vlado. ako bi se ji izpolnile nekatere njene zahteve z ozirom na Slovenijo, kakor tudi za predložitev gotovih zakonov skupščini. V dobro informiranih krogih pa se govori, da tudi ta pogajanja z Slovensko ljudsko stranko nimajo mnogo podlage za uspeli in prevladuje prepričanje, da vrne Pašič še v teku današnjega dne poverjeni mu drugi mandat za sestavo nove viade.
Radikali ne zaupajo demokratom.
RADIKALI NOČEJO SODELOVATI Z DEMOKRATI. DOKLER SE POLOŽAJ V DEMOKRATSKEM KLUBU NE RAZJASNI.
V Belgradu.
Beograd, 12. decembra. (Izv.) Takoj po sestanku s Pribičevičem je Pašič •klical sejo radikalnega ožjega odbora, Ba katerem je poročal o svojem razgovoru s Pribičevičem in njegovem mišljenju, da je delo stare skupščine mogoče* ker bo celi demokratski klub vlado podpiral. Pašič je izjavil, da Pribičevi-fievega predloga rri mogel sprejeti, ker 80 radikali v zadnjem času imeli preveč ialostnib skušenj s to pomočjo demo-
Beograd, 12. decembra. (Izv.) Po današnji seji ožjega odbora radikalnega
kluba se je podal Pašič na dvor, da tamkaj referira kralju o poteku svojih Pogajanj glede sestave nove vlade. — Pri tej priliki je Pašič kralju sporočil, da mu je nemogoče sestaviti koalicijsko vlado na široki podlagi. Priporočal le zato kralju sestavo volilne vlade, ki bi bila edin izhod iz sedanje krize.
Beograd, 12. decembra. (Izv.) V radikalnih krogih se mnogo razpravlja o potrebi preloma v demokratskem klu-
SVETOVNI MIROVNI KONGRES ODOBRAVA MEDNARODNE GENERALNE STAVKE.
Amsterdam, 12. decembra. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji svetovnega mirovnega kongresa je izjavil zastopnik francoske lige za zaščito človeških pravic profesor Puisson, da odobrava liga mednarodne generalne stavke, ker so Iste odporno sredstvo proti eventualnim novim vojnam.
DRAG1NJSKE DOKLADE PATRIARHOV IN ŠKOFOV.
Beograd, 12. decembra. (Izv.) Danes predpoldne je bila seja finančnega odbora, na kateri je predsedoval Vellzar Jankovič, ker se predsednik Veljkovič nahaja v ostavki Na tej seji se je razpravljalo o draginjskih dokladah in sicer v prvi vrsti o draginjskih doldadah Patriarhom in škofom.
IZJAVA BOLGARSKEGA MINISTRA 0 NEMIRIH V SOFIJI.
Beograd, 12. decembra. (Izv.) Včeraj je bolgarski minister notranjih del Rajko Daskalov odgovoril na interpelacijo o čustendilskih dogodkih in o izgredih v Sofiji Bolgarski minister globoko obžaluje, da je prišlo do nemirov v bolgarskem glavnem mestu, o katerih pravi, da so jih povzročili elementi, ki nimajo ničesar skupnega z zcmljo-radniško stranko. Daskalov je nadalje Povdaril, da niti eden inozemski poslanec ni interveniral pri bolgarski vladi z Mirom na 'menovane dogodke.
kratskega kluba, zlasti skupine okoli Davidoviča, ki je bila v odborih vedno v opoziciji proti vladi in je ogrožala skoro vsak zakonski predlog. Samo vestnemu delu radikalov v posameznih odborih gre zasluga, da je bil velik del zakonskih predlogov sprejet. Radikali so vedno enoglasno stali na stališču, da je delo z demokrati nemogoče do tedaj, dokler se ne izpremeni položaj v njihovem klubu.
bu, ker bi bilo potem radikalni stranki mogoče s Pribičevičem sestaviti volilno vlado. Nekateri člani radikalnega kluba predlagajo, da bi se v to volilno vlado pritegnil tudi Jugoslovanski klub ki bi vstopil v tako vlado, ki ni nasprotna pogajanjem s HrvatL Nekateri radikali, med njimi Pašič sam, so izjavili, da z ozirom na ljubljanske volitve nimajo zaupanja v Jugoslovanski klub, ki se je pri imenovanih volitvah pogajal s komunisti
STAMBOLIJSKI OBDOLŽEN SOKRIVDE NA ROPARSKIH NAPADIH V SRBIJI.
Beograd, 12. decembra. (Izv.) Glasom poročil iz Sofije je objavil organ makedonstvojuščih podatke, ki težko komprimitirajo predsednika bolgarske vlade Stambolijskega. Očitajo mu namreč, da je sam zapleten v krvave makedonske spletke in da je sam vzdrževal eno izmed tolp, ki so plenile in pa morile po južni Srbiji. Edini dokumenti
o	gibanju bolgarskih vstašev v Južni Srbiji, ki so padli Srbotn v roke, so bili najdeni pri agentih Stambolijskega ki so bili v jeti in usmrčeni v Južni Srbiji.
PODALJŠANJE POGODBE MED NAŠO IN GRŠKO DRŽAVO.
Atene, 12. decembra. (Izv.) Kakor poročajo tukajšnji listi, je bila pogodba med našo in grško državo z veljavo do 16. maja leta 1923. potom tihega sporazuma podaljšana za dobo enega leta. Romunija, Jugoslavija in Grška bi na ta način tvorile južno skupino držav male antante.
OBSODBA VODJE KOMUNISTOV V BEOGRADU.
Beograd, 12. decembra. (Izv.) Danes dopoldne je bila izrečena obsodba nad dr. Šimo Markovičem, vodjo komunistične stranke v Beogradu. — Po dvednevni razpravi je bila izrečena obsodba, s katero se obsoja dr. Markovič na dve leti težke ječe.
KONFERENCA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV ZAVEZNIŠKIH DRŽAV.
London, 12. decembra. (Izv.) Francoski ministrski predsednik je o priliki pogovora z zastopniki časopisja nagla-šal, da pomenja soglasje zavezniških ministrov z ozirom na odklonitev nemške note trdno odločnost zaveznikov, da se v bodoče ne bodo več zadovoljevali s praznimi obljubami od strani Nemčije. To je vsekako razveseljivo dejstvo. Z ozirom na zavezniške dolgove je bil dosežen velik napredek, ker je angleški ministrski predsednik zagotovil, da se more to vprašanje rešiti tudi brez sodelovanja Zedinjenih držav. Nadalje je naglašal Poincare kot posebno važno dejstvo, da Francija soglaša z anuliranjem C-bonov le do vi-šine vsote, ki jo dolguje Francija Veliki Britaniji. Razprava o teritorijalnih jamstvih, ki se sedaj ni vršila, se bo začela pri pogajanjih v Parizu meseca marca prihodnjega leta. Ne vem, tako je pripomnil Poincare, ako bo francosko stališče prodrlo. Za vsak slučaj imam v tem oziru zajamčene popolnoma proste roke in četudi ne pride do soglasja, to nikakor ne bo pomenjalo preloma mei zavezniki. Iskrenost, medsebojno zaupanje in dobra volja, ki so se pokazale od vseh strani pri tem našem sestanku, nam nudi clovoljno poroštvo za to.
London, 12. decembra. (Izv.) Napram nekemu dopisniku »Agence Havasa* ie izjavil italijanski ministrski predsednik Mussolini, da se nesoglasja v mnenju Francije in Italije nanašajo na vprašanje o zasedbi Ruhrskega ozemlja. On sam je nasprotnik vsakih jamstev v obliki teritorialne zasedbe.
London, 1. decembra. (Izv.) Italijanski ministrski predsednik Mussolini je o priliki nekega razgovora s poročevalci časopisov naglašal, da bo zaviselo stališče Italije glede vprašanja zasedbe Ruhrskega ozemlja od tega, ako bo Nemčija med tem pokazala četudi le malo a odkritosrčno voljo, da poravna svoje reparacijske dolgove.
London, 12. decembra. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Bonar Lavv je poslal nemški vladi kratko noto, v kateri potrjuje prejem njene note in obenem Izraža svoje obžalovanje, da so premier ministri pri proučavanju iste prišli do zaključka, da pri obstoječih razmerah nemški predlogi onemogoču-jejo rešitev reparacijskega problema.
Rim, 12. decembra. (Izv.) Kakor javljajo tukajšnji listi, so bila pogajanja v Londonu radi nepopustljivosti francoskega ministrskega predsednika Po-incareja prekinjena. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je danes ob 10.50 zapustil Lohdon.
Rim 12. decembra. (Izv.) Italijanski ministrski svet je sklican na 16. t. m. Na njem bo ministrski predsednik Mussolini poročal o pogajanjih v Londonu.
MADŽARSKI FAŠISTI IŠČEJO STIKE Z ITALIJANSKIMI.
Rim, 12. decembra. (Izv.) Vodja madžarskih fašistov Friedrich se nahaja na poti v Italijo.
Borzna poročila.
Curih, 12. decembra. Berlin 0.06375, New York 530.50, London 24.32, Pariz 37.65, Milan 26.55, Praga 16.75, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.70, Bukarešta 3.25, Varšava 0.035, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0076.
Berlin, 12. decembra. Dunaj 11.72, Budimpešta 359, Milan 42.144, Praga 26.134, Pariz 59.600, London 38.802.75, New York 8448.70, Curih 158.353, Beograd 10.324.
Praga, 12. decembra. Dunja 0.04225, Berlin 0.03375, Rim 159.25, avstrijske krone 0.042, Budimpešta'1.315, Pariz 223.75, London 144.375, New York 31.45, Curih 595.75, Beograd 40.
Zagreb, 12. decembra. Devize: Dunaj 0.1125—0.1175, Berlin 0.94—1.14, Budimpešta 3.10—3.40, Bukarešta 46.25 -47.75, Italija 372—376, London 338.50 —343.50, Ne\v York 74—75, Pariz 523.50—528.50, Praga 234.50—237.50, Švica 1400—1410, Varšava 0.44—0.54. Valute: ameriški dolarji 73—74, avstrijske krone 0.1135—0.1185, češkoslovaške krone 231.50—234.50, angleški funti 333.50—338.50, francoski franki 518.50 523.50, madžarske krone 3.10—3.40, nemške marke 0.96—1.16. italijanske lire 368—372, poljske marke 0—0.47.
Beograd, 12. decembra. Devize: Bukarešta 46—48, Berlin 1—1.10, Dunaj
0.115—0.125, Budimpešta 3.55—3.65, Solun 97—101, Sofija 58—62, Pariz 519 —529, Praga 238—242, Ženeva 1397— 1407, Milan 371-575, Ncw York 74.50 —0, London 339—349.
V	pravih demokratskih državah padajo In se tvorijo kabineti po drž. interesih, tako sta padla L!oyd George in Briand in postala ministrska predsednika Poincarč in Bonar Law.
V	manj demokratskih državah povzročajo interesi posameznih strank krize kabinetov, v Jugoslaviji nastopajo navadno krize vslcd sekcijskih načelnikov in obmejn'h komisarjev.
Tako smo skoro lahko veseli, da ni povzročilo sedanja vladne krize pri nas kako razmerja 7:9, ampak mnogo višji državni interesi: zavest radikalne stranke, da je tako dolgo vlekla za sabo demokrate po raznih vijugastih potih, da so zgubili pot in ne vodo kod naprej In kako nazaj In jih hočejo zapustiti radikali sredi poti kot zbegane ovce. Pa ne samo to: vzrok krize je tudi — in to ne najmanjši — da hočejo radikali izpeljati volitve sami brez sodelovanja vseh državotvornih elementov, tudi demokratskih.
Vse to so radikali molče razodeli vsem, ki so jih hoteli poslušati in vsi So to razumeli — razen demokratov. Kajti demokrati so videli samo eno: kako prihaja v Beograd Radič z vsem Svojim blokom in postane notranji minister ter dekrcEra, da ima oblast (oa ne Pribrčevičeva!) lahko tudi več kot 800.000 prebivalcev, (n na levi strani Radiča stoji Davidovič in mn pritrjuje! To pa se ne sme zgoditi. Zato hitro sejo kluba demokratske stranke, da se vidi, kje je vera in kje nevera. In vera je bila na strani Prib;čeviča (pr! demokratih namreč). Ali s tem še ni bilo mnogo doseženo.
Kaj Davidovič, ko pa človek ne ve, kaj dela Pašič — in mogoče ce-
IZPREMEMBE PREJEMKOV CEŠKUI DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV.
Praga. 12. decembra. (Izv.) Ministrski svet je včeraj sprejel zakonski predlog, s katerim se plače češkoslovaškim državnim uradnikom zviša'0 75%, a draginjske doklade od 1. aprila 1923 znižajo za 25%. Nadalje je ministrski svet sklenil, da po belgijskem vzorcu nakaže uradnikom plače za četrt leta v naprej pri kakem denarnem zavodu.
VELEIZDAJN1ŠKI PROCES V PRAGI.
Praga, 12. decembra. (Izv.) Praško divizijsko sodišče je pričelo danes razpravo proti kapitanu \Vurmu, kapitanu Wolfu in poročniku Novakovskemu, ki so obdolženi veleizdaje in vohunstva. Vsi trije obtoženci so krivdo priznali.
RAZDELITEV NOBELOVIH NAGRAD.
Stockholm, 12. decembra. (Izv.) — Včeraj se je tu vršila svečana razdelitev Nobelovih nagrad, ki jih je razdelil kralj sam. Dobili so nagrado za fiziko za leto 1921 profesor Einstein (Nemec), drugo nagrado za fiziko za leto 1922 Danec Bohr, prvo nagrado za kemijo za leto 1921 Irlandec Soddy, drugo nagrado za kemijo za leto 1922 Anglež Aston in nagrado za literaturo španski pesnik Buenavente.
lo Protlč. Saj Davidovič lahko drži »enoglasno« z demokrati, ko pa ul gotovo, če Pašič sploh še računa na demokrate. Da, celo verjetno je, da bi se jih rad otresel, in če nanese prilika, jo bo porabil. In ta prilika se ponuja, ponuja ves čas, odkar se boji Pribičsvič Hrvatov v Beograd.
Tukaj pa je samo ena pomoč. -Edini steber, na katerem sloni država, je ustava. Kaj pa naj se zgodi, če bo štela oblast namesto 800.000 ljudi samo 700.0C0, ali Če pride kaka vas s 5 hišami izpod ene pod drugo oblast? Zato je treba skleniti, da gredo demokrati z radikali v vlado samo v tistem slučaju, če se ne bodo pogajali radikali z nobeno neustavoverno stranko (vcrfrssungstreuer Gross-grundbesitz!). In tako so demokrati sklenili.
Ta sklep ima dve strani, ki sta obe važni: prvič smejo tvoriti radikali vlado samo z demokrati, in če se pregrešno proti temu pravilu, bodo sestavljali vlado demokrati, ki so ustavoverni (verfassungstreu). To dnmo je mig navzgor.
Med tem razglabljanjem o ustavo- in pravovernosti gre Pašič lepo svojo not dalje. Ker se mu ni takoj posrečilo, da bi bil sestavil volivno vlado iz radikalov, bo raogče vzel v novi kabinet tudi demokrate: seveda bodo morali ti poslednji opustiti Še tistih par bilk svojega programa in delovnega načrta, za katere so se oprijemali, da bi dobili pri prihodnjih volitvah vsaj še nekaj mandatov. In ko jih bo imel tako lepo utopljene v svojem kabinetu, bo razpisal Pašič volitve s trdnim prepričanjem, da se mu ne bo treba nikdar več pogajati glede sestave vlade z demokrati
PADANJE ŽITNIH CEN V ITALIJI
Rim, 12. decembra. (Izv.) Iz industrijskih krogov prihajajo vesti, da pa-da cena mletemu žitu, vsled česar se pričakuje, da bodo v kratkem znižane tudi cene kruhu.
USTANOVITEV NOVE AVSTRIJSKE EMISIJSKE BANKE.
Dunaj, 12. decembra. (Izv.) Novt emisijska banka Avstrijske republike se otvori dne 22. decembra. Delnice nove emisijske banke bodo že prihodnje dni kotirale na borzi
RAZSTAVA BIVŠE AVSTRIJSKE
VOJNE LADJE »TEGETTHOF«.
Benetke, 12. decembra. (Izv.) Včeraj popoldne je bila odpeljana bivša avstr, vojna ladja Tegetthof iz Benetk v Pulj, kjer se ji bodo odvzeli in razstavili njeni notranji sestavni deli. Nato odpeljejo ladjo zopet v Benetke, kjer razstavijo tudi ogrodje ladje, in sicer na zahteva »Zveze bivših bojevnikov, ki hočejo, da pridejo Benečani do dela«. Imenovani »bojevniki« so Tegetthof pred njegovim odhodom v Pulj zasedli, a jih je oblast končno vendar prepričala, da se mora pravo delo izvršiti v Pulju, ker je tam popolnejši in modernejši arzenal. Tegetthof mora biti namreč glasom ver-saillske pogodbe razstavljen do 31. 1«L D
Pašič hoče sestaviti volilno vlado.
PAŠIC PRI KRALJU. — NEMOŽNOST KOALICIJSKE VLADE. — RADIKALI HOČEJO RAZKOL V DEMOKRATSKEM KLUBU, DA SESTAVIJO S PRIBIČEVIČEM VOLILNO VLADO. — NEZAUPANJE PROTI JUGOSLOVANSKEMU KLUBU RADI LJUBLJANSKIH OBČINSKIH
VOLITEV.
Pregovori o morskih ožinah.
RUSIJA ZAHTEVA TRAJNO SOODLOCBO PRI MORSKIH OŽINAH.
Lausanrte, 12. decembra. (Izv.) Med insko delegacijo in zavezniki so se izmenjale note glede rešitve vprašanja morskih ožin. Ruska nota ne dopušča nobenega predloga ju nobene odločitve flede gospodarstva nad morskimi ožinami in glede črnega morja brez sodelovanja Rusije, Ukrajine in Georgije. Nota zaveznikov pa povdarja, da je
predsednikom konference težko določiti točno obseg ruskih zahtev. Razprava glede morskih ožin se vodi v odseku za teritorijalna in vojaška vprašanja. Delegacija sovjetske Rusije je bila pozvana k vsem sejam tega odseka, kar se bo tudi v bodoče zgodilo. Izvedenci zavezniških držav stoje vedno vsaki delegaciji na razpolago.
Nezadovoljstvo z novim poljskim predsednikom.
DESNICA NE PRIPOZNA NOVEGA PREDSEDNIKA. — KRVAVI SPOPADI MED DELAVSTVOM IN DIJAŠTVOM. — ŠTIRI OSEBE UBITE, 10 RANJENIH. — DEMONSTRANTI SO SKUŠALI NAPASTI DR,
NARUTOV/ITZA.
Varšava, 12. decembra. (Izv.) Izvolitev bivšega zunanjega ministra dr. Narutowitza za predsednika poljske republike je izzaval v krogih desnice silno ogorčenje. Desničarski poslanci so iz;avili, da ne pripoznajo niti Naruto-vvitza za predsednika, niti njegove vlade.
Varašava, 12. decembra. (Izv.) Pred parlamentom so se vršile danes velike demonstracije proti izvolitvi dr. Naru-towitza za predsednika republike, ki so jih vodili po večini visokošolci. — Prišlo je do krvavih spopadov, pri katerih se je tudi streljalo.
Varšava, 12. decembra. (Izv.) Vsled demonstracij je bil ustavljen ves tramvajski promet. Demonstracije : o z nezmanjšano silo trajale do večera. Pri tem so bile ubite štiri osebe, 10 pa jih je bilo več ali manj težko ranjenih. Demonstrantke so skušali napasti novega
predsednika Narutowitza, ko se Je peljal v vozu iz Sejma. Policija in čete ulancev pa sta napad preprečila ter demonstrante razgnala.
Varšava, 12. decembra. (Izv.) Ker je bilo več levičarskih poslancev pred vhodom v parlament od desničarskih strank dejansko napadenih, je minister notranjih zadev suspenziral šefa policije.
Varšava, 12. decembra. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila seja predsednikov parlamentarnih klubov, ki so sklenili, da Izdajo na narod oklic, v katerem ga pozivljejo k miru. Naciio-nalni demokratski listi so tekom včerajšnjega večera na vse demonstrant® naslovili poziv, da se v bodoče vzdrŽe vsakih izgredov. — Podoben oklic na ljudstvo je izdala tudi vlada. V mestu vlada sedaj že zopet red.
Moč režima.
Po vsej prilik? Ie21 dosedanji nesrečni režim, ki Je privedel našo državo v pravcati gospodarski in notranje politični kaos, v zadnjih izdihljajih. Niso sicer izključena še kaka presenečenja v tej smeri, da bi segla gg. Pašič-Pribi-čevlč po skrajnih sredstvih ter se skušala vzdržati še z nasiljem dva do tri mesece, a celo ta zadnji slučaj je malo verjeten. Jasno in gotovo je, da se začenja likvidacija najbolj žalostne in najbolj umazane dobe našega državnega življenja, ki jo bo bodoči jugoslovanski zgodovinar karakteriziral z označbo »koruptna diktatura Pašič-Pribi-čevič-Zerjav.«
Danes, ko sedanja vladna kriza še ni rešena in je kombinacija Pašič-Pri-blčevič začasno še vedno mogoča, gotovo ne bo odveč, če navedemo nekaj številk, na katere se more ta režim opirati in ki bodo najjasneje pokazale, da imamo opraviti zgolj še s poiskusi absolutizma in diktature, ki je pa danes za daljšo dobo nemogoča.
V	sedanjem parlamentu razpolagata Pašič-Pribičevič s
radikali	92
demokrati	44
samostojnež!	8
vlad. muslimani 10
Skupaj 154 posl. Opozicija pa šteje:
Davidovičeva skupina	41
Jugoslov. klub	28
Zemljoradnički	23
Spahovi muslimani	14
Social, demokrati	10
Divjaki In manjše	
skupine	29
Ky <: ;•
Skupaj 145 posl.
Ker Je pričakovati vsak dan prihoda Hrvatskega bloka v parlament, se Okrepi opozicija za nadaljnih 60 poslancev ter bi štela na ta način 205 opozl-cionalnih glasov (s komunisti celo 253) troti 154 vladinovcem. Iz tega je evidentno, da je Pašlč-Prlbičevič-Zerjavo-vega »parlamentarnega« režima definitivno konec za vedno, ker je v parlamentu končnoveljavno brez večine in bi se mogel držati le še z nekajtedensko diktaturo.
Še vse bolj porazne za režim so pa Številke zadnjih volitev v konstituan-to, ki kažejo, da je ogromna večina državljanov odločno proti Pašič-Pribiče-vič-Žerjavovemu absolutizmu. Pri tem se niti ne oziramo ne na	to, da se je
številčno razmerje že davno izpreme-nilo v korist opozicije in vzemimo kar stanje iz 1. 1920.
Za režimom stoji: radikalnih glasov	274.000
prečansklh demokr.	139.000
samostojnežev	33.000
polovica muslini.	55.000
Skupaj 511.000
To število smo visoko, visoko zaokrožili v korist režimu, kajti niti Pašič si ne bi upal tajiti, da stoje danes tako vojvodinski, kakor tudi bosenski radikali v odločni opoziciji proti režimu (skupaj okroglo 100.000 Klasov); prav-tako je število vladnih muslimanov vsaj desetkrat previsoko. Faktično bi torej režim ne imel za seboj niti 400.000 glasov.
Na drugi strani pa pokaže lahko opozicija na sledeče številke:
Srbijan?ki demokr.	179.000
Jugoslov. klub	109.000
Zemljoradniki	115.000
Spahovi muslimani 55 000 Soc. demokratje	45.000
manjše skupine	35.000
Skupaj 538.000 glas.
Ce prištejemo k tej faktični večini še volilce Hrvatskega bloka, to je 303 tisoč glasov, dobimo skupno nad 840 tisoč glasov, torej okroglo še enkrat toliko, kot jih ima pa režim. Povdarjamo, da tu še nismo vpoštevali tudi komunistov (ki jih gg. Pašič-Pribičevič menda tudi ne moreta prišteti v svoje dobro), ki so dobili 199.400 glasov, s katerimi presežejo opozicijonalni glasovi daleč
1	milijon glasov, v razmerju s komaj
400.000	režimskimi glasovi.
Komentar je menda s temi številkami nepotreben, ker govore same dovolj glasno. Besedo ima sedaj dolgovezni »Jutrov« uvodničar, da nam razloži, kako porcijo cinizma je treba imeti, da se nazivlje Pašič-Pribičevičev režim še vedno »demokratičen« in »parlamentaren«.
Slovenske gospodarske razmere.
IL NASA ŽIVINOREJA IN GOZDARSTVO.
Ta deficit našega poljedelstva sta deloma pokrivala naša živinoreja in gozdarstvo. Za Intenzivno živinorejo ima Slovenija vse predpogoje, to Je zlasti debre pašnike in primemo klimo, zato ni čudno, če je začel posvečati naš kmet zadnja desetletja vedno večjo pozornost umni živinoreji, ter jo res tudi visoko dvignil. Po statistiki iz 1. 19lO jc bilo stanje naše živinoreje tedaj nekako naslednje:
konj je bilo okroglo 50.000 glav, goved okroglo 430.000 glav, prašičev
470.000	glav, ovc 56.000 glav. koz 16.000 glav, perutnine 3,600.000 glav, čebel i:u.000 panjev.
Če upoštevamo, da ta živina, zlasti konji, goveda in prašiči, kvalitativno daleč nadkriljuje živinorejo po ostalih pokrajinah naše države in da je odstotek kmetskega prebivalstva pri nas precej manjši kot po drugih pokrajinah smemo pač mirno trditi, da stoji slovenska živinoreja v vsej državi danes naj-Vlšje. Posebno skrb so posvetili naši živinorejci reji plemenske živine in
mlekarstvu, kar so še prav posebno pospeševali številni planinski pašniki, katere smo skrbno negovali. Olede na vse to je tudi umljivo, da smo mogli izvoziti vsako leto precejšnjo množino plemenske in klavne živine, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, jajec, kuretine, medu in voska.
Druga aktivna postavka našega kmetijstva je pa šumarstvo. Gozdovi reprezentirajo zelo veliko slovensko nacionalno bogastvo, a agrarna reforma Iz 1. 1848 seveda ni razdelila vseh gozdov med kmečko ljudstvo, temveč le toliko, kolikor ga je neobhodno potrebovalo, ostali gozdovi so pa pripadli državi, oziroma so še ostali v rokah veleposestnikov. Kmečko prebivalstvo ima v Sloveniji danes v rokah 526.000 ha ali 77.3 odstotkov, država in veleposestniki pa 154.000 ali 22.7 odstotkov. Večina naših kmetov ima pri svojem posestvu tudi komadič gozda za domačo potrebo in ker se goji pri nas tudi gozdarstvo vedno bolj racionalno, lahko kmet tudi iz svojega gozdiča po-
gosto tudi kaj odproda, kar tvori vafno
postavko njegovih dohodkov.
Za sistematično povzdi^o poljedelstva, živinoreje in šumarstvo si je stekla velikih zaslug »Slovenska kmetij ska družba«, največja, najstarejša in najboljša kmetijsko strokovna organizacija naše države. Ustanovljena je bila leta 1767 in je imela 1. 1920 nad 300 podružnic po vseh večjih kmečkih vaseh, članov je pa štela nad 30.000, njeno strokovno glasilo »Kmetovalec* je pa izhajalo v 32.000 izvodih. Preskrbovala je svoje člane z raznimi kmetijskimi potrebščinami (stroji, umetnimi gnojili itd.) in skrbela potom tiska ln kmetijskih tečajev za strokovni pouk. Kakor je razvidno že iz teh številk, le organiziran v njej velik del slovenskih kmetov in potom nje smo dvignili slovensko kmetijstvo na današnjo visoko stopnjo.
Vkljub vsemu temu je pa, kakor rečeno, slovensko kmetijstvo visoko pasivno. Glavni vzrok te pasivnosti leži v relativno majhni rodovitnosti naše zemlje In v pomanjkanju zemlje. Av-
strija Je sicer reSfla agrarno vprašanje
precej radikalno že L 1848, ko je dobilo naše ljudstvo v roke pretežno večino naše zemlje tako, da odpade danes na male in srednje posestnike 87 odstotkov vse površine (od poljedelske površine celo 94 odstotkov) in na veleposestnike z juridičnimi osebami vred 13 odstotkov (od poljedelske zemlje celo samo 6 odstotkov), a kljub temu ima ogromna večina naših kmetov mnogo premalo zemlje celo za lastno preživljanje, kajti med kmeti daleko prevladujejo mali posestniki z manj kot 10 ha zemlje, srednjih posestnikov, ki bi imeli zemlje 20 do 50 ha je pa razmeroma prav malo. Naša posestva zato ne morejo preživljati večjih družin, vsled česar ostane doma na posestvu navadno le najstarejši sin, mlajše pa pošlje trdnejši kmet v šole, mali kmet pa v obrt In tovarno. Zelo mnogo je pa tudi takih kmetov, katerih posestvo obdeluje le žena z otroci, gospodar pa dela v bližnjem rudniku ali tovarni, odnosno se peča z domačo obrtjo.
Politične vesti.
O svobodi nazorov In kritike.
O svobodi nazorov in kritike, ki med vsemi grupami dominira edino v demokratski stranki, piše včeraj »Jutro«. Pri tem listu človek ne ve, ali je večja predpostavljena lahkovernost njegovih čitateljev ali pa predrznost ljubljanskih mladinov, ki se upajo poveličevati svoj znani terorizem s svobodo nazorov in kritike. Vsakemu je znano, kako pišejo mladini v »Jutru« o vsakem mnenju, pa naj gre za dlako v jajcu, kako je protidržavno, proti narodnemu edinstvu in vidovdanski ustavi, samo zato, ker ni v skladu z njihovo arogantno politično nesposobnostjo. Tudi na vprašanju razdelitve Slovenije, ko je bila naša cela pokrajina za eno oblast, se razvidi, kako so mladini upoštevali »svobodo nazorov in kritike«, tudi na določbi ustave, ki predvideva najvišje število prebivalstva posamezne oblasti z 800.000, se vidi, kako so znali uporabiti dr. Žerjavove kalkulato-rične sposobnosti, ki so se zadnjič tako sijajno obnesle tudi pri ljubljanskih občinskih volitvah. Sploh že sam stavek
o	svobodi nazorov in kritike v mladinski stranki je diven po svoji čedni stilizaciji In v Ljubljani dovolj znani »utemeljenosti«.
»Jutrova« logika kontrastov.
Ko odrečejo »Jutru« običajna sredstva polemike, se zateče k — logiki kontrastov. To značl vsekakor napredek, katerega se topot in na primeru, ki ga navaja »Jutro«, tudi mi veselimo. Mi smo namreč imenovali neke citate iz »Jutra« »modrosti«. Ker si »Jutro« ni moglo drugače pomagati, se je zateklo k logiki kontrastov in nazvalo naše imenovanje — glupost. Po logiki kontrastov sledi, da se »Jutrovi« citati morajo pravilno imenovati — glupostl. Ker nam ni za imenovanje, marveč za predmet, se strinjamo z »Jutrom«!
Revizija ustave.
S posebno slastjo pišejo režimski listi, med njimi seveda v prvi vrsti ljubljansko »Jutro«, ki hoče zase monopol ostrega pisanja v smislu načela
o	.svobodi nazorov in kritike’ v demokratski stranki, da bi pomenila revizija ustave nepregledne zmešnjave v državi, da bi revizija ustave izvala nič manj kakor razpad naše države in še kaj drugega. Kdor pa ne spada med lahko-
verne In poslušne pristaše mladinov, ve, da revizija ustave ni nič nevarnega. Nasprotno, kakor vsi drugi zakoni, tako so tudi ustavni podvrženi uplivom razmer in časa. Ako razmere, ki se dnevno izpreminjajo, dokažejo, da je določen zakon iz socijalnega ali gospodarskega življenja pogrešen, tedaj se mora po predpisani poti izboljšati. Opozarjamo samo na številne valutne odredbe, ki smo jih prejemali v zadnjih letih in jih tudi izpreminjali, da je bilo kar veselje, oziroma velika žalost v tistih krogih, ki so morali študirati njih komplicirane določbe. Tako je tudi z vidovdansko ustavo. Ako razmere dokažejo, da so njeni posamezni členi slabi, ako se osobito pokaže, da so ti členi postranskega pomena, recimo, da se nanašajo samo na število oblastnega prebivalstva, tedaj ne uvidevamo, zakaj bi se smel uganjati tak bavbav z revizijo ustave od strani tistih, ki so jo izglasovali s podkupljenimi glasovi bosanskih begov. Kakor so izpremembe občinskih redov dovoljene, tako morajo biti dopustne tudi izpremembe državnih in ustavnih zakonov, ako se s temi izpremembami zadovoljujejo veliki deli našega naroda. Šele, kadar bi bilo to nezadovoljstvo odstranjeno, bi lahko prišla doba mirnega socijalnega, gospo, darskega in kulturnega .ustvarjanja. Do tedaj pa bodo taka stremljenja trčila na opozicijo nezadovoljstva, ki je po našem mnenju zelo upravičeno. Dokaz zato so tudi glasovi iz treznega demokratskega tabora, ki jih v zadnjih časih vse češče srečujemo.
Zveza med Madžarsko in Turčijo?
Štefan Friedrich odpotuje te dni v Rim, odkoder nadaljuje vožnjo v An-goro v Mali Aziji, da začne i»gajanja s Kemal pašo. Friedrich je že opetova-no izrazil misel, naj bi Madžarska delovala skupaj s Turčijo in nastopala enako kakor angorska vlada.
Madžari zahtevajo plebiscit na Sedmo-graškem.
V	nedeljo se je v Bekescsabi vršil
shod, katerega so se večinoma udeležile osebe, ki so jih romunska oblastva izgnala iz Sedmograškega. Sklenili so pozvati madžarsko vlado, naj stori vse korake, da se uvede ljudsko glasovanje v onih pokrajinah, ki se sedaj nahajajo pod Romunijo.
Nasilje nad novinarji T Sofiji
Kmetje so pred svojim odhodom Iz
Sofije povabili v predsedništvo sobranja novinarje in Hm grozili z motikami, ako bi pisali proti zemljoradnikorn in vlad StSambolijskega.
Demanti.
Vse vesti, češ, da se v Beogradu pod imenom ruskega Rdečega križa že nahajajo ruski sovjetski delegati, so neresnične.
Posvetovanje rimskega kolegija.
V nedeljo je začel razpravljati rimski papeški kolegij. Od 70 kardinalov je navzočnih 67, in sicer 33 Italijanov in
34	tujih, ki se dele po narodnosti: 1 Francozov, 7 Špancev, 4 Nemci, 2 Angleža, 1 Irec, 1 Portugalec, 2 Poljaka,
I	Cehoslovak, 2 Avstrijca, 1 Madžar, 1 Belgijec, 1 kardinal iz Brazilije, 1 U Kanade in 2 iz Zedinjenih držav. Papež Fij XI. je imel nagovor, v katerem »o je spominjal zadnjih dveh svojih pred* nikov, ki sta se zavzemala za pravic* kristjanov v Palestini in je pozval velesile, naj upoštevajo njegove prošnje. Nato je bilo imenovanih osem novih kardinalov ln nekaj italijanskih inozemskih Škofov.
Gospodarstvo.
ZAKON O OBNAVLJANJU IN PO* SPEŠEVANJU VINOGRADNIŠTVA.
V dodatku k Službenim Novinam od 9. oktobra t 1. št. 224, stran 2., je pro* glašen in objavljen zakon o obnavljanja in pospeševanju vinogradništva, ki Je podpisan dne 30. decembra 1921 in ki ima obvezno moč z 9. oktobrom t L
Od tega dne se po členu 24 tega zakona razširja isti na celo državo ter od tedaj imajo spadati vse državne trtni* ce v celi kraljevini, vlnogradarske ln enološke postaje in j?otovalni učitelji za vinogradarstvo in vinarstvo pod neposredno strokovno nadzorstvo poljedelskega ministrstva odnosno njegovega oddelka za vinogradarstvo in sadjar* stvo.
Na temelju zadnjih dveh odstavkov čl. 8 tega zakona ne morejo privatna trtnice, iz katerih se prodajajo trte ljudstvu, obstojati brez naročitega dovoljenja g. ministra poljedelstva in vode, a njihov obrat podvržen je nadzor* stvu strokovnih organov tega mini&U* stva.
Po čl. 23 Imenovanega zakona I* prepovedan tako po državnih in privatnih trtnicah kakor tudi po vinogradih
razmnoževanje in sajenje onih hibridov ameriške trte in h'bridov med ameriško in evropsko trto, ki rode neposredno brfez cepljenja, kakor so to: Otelo, Her* bemont, Vijala, Delavare, Sasaroš, Hi* britran, Izabela, York Mad itd. Izuzetl od tega so samo oni hibridi, za katere da posebno dovoljenje ministrstvo za poljedelstvo in vode.
-	Da bi se zamoglo v kar najkrajšem času izvesti odredbe tega zakona, pozivajo se okr. glavarstva (ekspoziture) vinorodnega dela pokrajine da:
1.	zbero člmpreje vse podatke v prt* vatnih trtnicah svojega področja in da semkaj predlože tozadevne popise In sezname onih oseb, ki se bavijo s prodajo cepljenih in necepljenih trt najkasneje do 24. t. m.
Vsi lastniki privatnih trtnlc morajo vložiti pri ministrstvu za poljedelstvo in vode prošnje za dovolilo, da smejo imeti trtnico za razmnoževanje in pro* dajo trt.
IVAN CANKAR:
Kralj na Betajnovi.
(V spomin obletnice smrti, 11. 12. 1918.)
Odšel je bil od nas — pa zopet se vrača. Ko je dočakal da je prišel hlapec Jernej do svoje pravice in ko je stokrat opljuvani domovini pokazal na klancu svojega življenja njeno neumr-jočo lepoto, se je odpravil tih in spravljen s seboj in s svojim narodom.
»Ob tisti tihi mračni uri, je bilo, ko je človeku tako milo pri srcu, kakor ob spominu na smrt
»Ne, ne, ta narod ne more umreti in ne bo umrl!« je vzkliknil moj brat. »Preveč je lepote v njem, In lepota je neumrljiva, je večna 1« Tako je rekel moj brat; jaz pa sem molčal in sem mislil na svojega prijatelja Lužarja, ki jd mlad umrl.« — (Bela krizantema).
ln ta Lužar je bil Kette, je bil Murn
—	je bil Ivan Cankar... Danes, po štirih letih ga nenadoma razumejo vsi. In nekoč, ko so s tiho skepso hodili v gledališče k njegovim dramam ljudje in vsi oni, ki niso hodili: prvi hodijo zdaj
I	Živo ljubeznijo, drugi pridejo. In vsi ga razumejo.
Kar je vsul semena ljubezni v žejna »rca, je obrodilo, za vse kar je čutil in delal za ponižane in razžaljene se mu tmagosl. vrača, in še strah ga ni bilo.
»In ni ga bilo strah, romarja, ne »trah očitne Izpovedi — čemu bi ga bilo strah? On v6, da je ob tistem času. ko je hifwtii po hramih in stopnicah
svojega srcS, hodil obenem s prižgano lučjo po zaklenjenih svetiščih svojega bližnjega, vsakega in vseh; kamor je stopil, mu ni bilo treba trkati, že pogledu njegovemu željnemu, vročemu so se odpirala duri na stežaj...« (Podobe iz sanj.)
In tako ga razumejo vsi.
Predstava »Kralj na Betajnovi« v njegov spomin je bila dana odlično in z ljubeznijo. Kot ogromen kolos je to prvo dejanje, zgrajeno z rafinirano dramatično silo, ki obstoji v drugem ln se skoro bledo razlije v tretjem dejanju. Jožef Kantor, elementarno močan človek, ki mu okolica zbog te moči ne verjame njegovih zločinov, je izmed Cankarjevih ustvaritev najjačja.
G. Skrbinšek je v I. dejanju izredno poglobil svojo igro, zanimal se je z neobičajno mirnostjo v II. in se nekoliko preglasil v III. dejanju. Nina gdč. Ga-brijelčlčeva je bila povsem izraz docela avtorjeve junakinje, ki ljubi in trepeta pred neznano usodo: čista duša, polna strahu in slutenj, želeč k človeku, brez izdajstva in zla.
Otrok hrepeneč k otroku: Nina — Maks. G. Gabrijelčičeva Ima mnogo resničnega čustvovanja, mehak glas in inteligentno prednašanje. Izredno jasen in realističen tip župnika je ustvaril g. Lipah. Zadovoljen, malenkosten in sebičen. Tudi v maski ves posrečen. Z besedo krščanstva na ustnih, v srcu hladan in brez zmisla za bedo drugih.
G. Železnik — Maks: To je Cankarjev ljubljenec — on sam — in dob*
ro je odel Železnikov tihi, (skoro pretihi) melanholični glas veliko, a nemočno obsodbo — v blatu tavajoči ošabni okolici.
H koncu II. dejanja je porabil naj-subtilnejše tone.
Bernot (g. Peček) In ga šaričeva (Francka) sta bila za svoje nehvaležne vloge dobra, Hana, Lužarica in Krneč posrečeni tipi. Igrali so v splošnem z veliko pieteto. In zato gre hvala vsem nastopajočim in pred vsem režiji.
FJODOR M. DOSTOJEVSKU”
Idiot.
(K uprizorltvL)
Za oder priredil Boris Putjata. Prevel Vlad. Levstik.
Izmed trojice ruskih velikanov in mojstrov ruskega romana, nam je Dostojevski najbližji. Lev Nikolaj Tolstoj je elementarna ogromna sila, ki ne išče samo umetniškega podajanja, temveč se obrača proč od sodobne družbe, da ji raz visoke lece z divjo in mogočno besedo kot nedostopen pridigar prepoveduje in svari. Srednja dva stojita izven življenja in ga motrita od strani. Turgenjev gleda svet in ljudi skozi očala lepote, Tolstoj raz vidika svoje abstraktne morale, Dostojevski pa živi in trpi z nami. Brezmejno je njegovo sočutje z bolnimi in zastrupljenimi. On ugane naše najtajnejše misli, a kakor je ves realist, so njegove slike pogreznie. ne v tereni in težki, a obenem čudovito
privlačni kolorit. Pri vsej vsakdanjosti vnanjih dogodkov, se širijo v najpo-drobnejših malenkostih njegovih del ne-zaslutene globine in tajna mistika, ki zapušča neizbrisno sled.
Pa vkljub njegovi realistiki je pre-tavid najtajnejše labirinte človeškega gorja, blaznosti in zla in je največji pesnik krščanske ljubezni. Vsa njegova dela dihajo vročo ljubezen ln vero, ki je edina opravičba in zasluga pred najvišjim bitjem, bolj kot so naša dela in naše žrtve. Pravičen ni oni, ki je ponosen na svojo pamet, svoje znanje, svojo moč in čistost, temveč oni, ki si je popolnoma svest svoje človeške slabosti in grešnosti ln vsled tega najbolj poklican, da ljubi in sočustvuje z ljudmi. Od leta 1859., ko dobi Dostojevski dovoljenje za povratek v Rusijo se prične njegovo veliko ustvarjanje.
V	to dobo spada tudi »Idiot«. Da se Je naše gledališče odločilo za dramatizacijo tega ogromnega dela je velik napredek. Velika smelost je to obsežno delo, ki zajema vse skrivnosti človeške duše In razgalja z demonsko močjo probleme o smrti in smrtni kazni (I. del, pripovedovanje kneza Miškina), o bolnih dušah, medlečih pod neizprosno, temno zločestjo usode preganjanih, teptanih In razžaljenih — mnogo je bilo, če smo doživeli uprizoritev tega dela in priznati je treba, da je bil celoten utis globok, mestoma mogočen.
Parfa Rogožin in knez Miškin, oba hereditarna duševna pojava, postavljena v boj z Nastar>o Filioovno, žensko
brezdanjih notranjih prepadov, ki no*l
v	sebi satana, blaznečega v divjih duševnih orgijah — vsa ta trojica, drveč upehana do neizbežnega konca, ki jim je od vsega početka zapisan na čelih, ta trojica je res dala v naših predsta-viteljih svoje najboljše. G. Rogoz Je bil miren in vsakdanjemu blatu življenja do skrajnosti apatičen Miškin — epileptik, njegov tesni obroč na čelu se Je dobro občutil in le včasih se Je toi>o dvignil iz umstvene dremavice, v hipu strašnega, komaj zanj umljivega boja z usodo (VI. slika) pa Je bil samo bolnik, kateremu se je zadavil nejasen pro* test v grlu.
Miškin ne ve za temno silo, vodečo ga iz neznatnega, hromega življenja skozi dvorane generala Jcpančinova ln po razvalinah družine Ivolgina, njegova duša je bela kot duša navadnega otroka, on ne razume v nejasnih koprena« svojega blodnega Iskanja ln tipanja klice lz življenja v osebi Agleje Jepančl-nove. Strmi in se smehlja. Ne pozna razžalitve in ponižanja. Mirno kot svetnik stopa po poti, ki vodi k sestri b odenj, greha in teme. K Anastaziji rw povnl. In obnemore.	,
Pred njegovimi meglenimi očmi w zruši svet in megla ga pokrije ln m zapre pogled za vselej. Miškin je zadnji sliki skupno z Rogožlnom ševno izdihnil in oba Igralca, l*. jata In Rogoz) sta te nakopičene zaa J akte dram — ln to so vsi roinaru stojevskega — izvedla s pretresljivo^ iivo istinitostio, «*onaO vmim
Kmetijski -organi (okrajni ekonomi) pri okr. glavarstvih naj prevzamejo takoj nadzorstvo in kontrolo vseh v okraju se nahajojočih privatnih trtnic v pogledu kvalitete in ^istovrstnosti vseh trtnih sadežev (ključi, sajenke, cepljenke), ki se proizvajajo za prodajo prebivalstvu. Pri tem je posebno paziti na to, da se prepreči prodaja in saditev že omenjenih hibrid, ki rode neposredno brez cepljenja in katerih razmnoževanje je po čl. 23 ponovno navedenega zakona prepovedano. Ves trtni materijal (ključi, sajenke, cepljenke) pojedinih privatnih trtnic, pridelan v tekočem letu, je natančno popisati in sešteti ter dotične popiske obenem z gori zahtevanimi podatki semkaj predložiti.
Po čl. 12 tega zakona se vrši prevoz trt, namenjenih za napravo vinogradov ali trtnic, kar se dokaže s potrdilom pristojnega upravnika drž. trtnice ali 'drevesnice, brezplačno in brzovozno na vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Potrdilo za prevoz trt lzdavajo tudi kmetijske šole, ako Imajo lastne trtnice.
Za trte iz privatnih trtnic, ki so priznane ozir. dovoljene od ministrstva za poljedelstvo in vode izdavajo potrdila ta prevoz oni drž. organi, ki imajo nadzor in kontrolo nad temi trtnicami.
'4' Italijanska trgovska mornarica
Ima sedaj po najnovejših poročilih 1049
ernikov in motornih čolnov z vkupno lažo preko 1,909.375 ton.
-f Olajšave v angleški trgovini. — Spodnja zbornica je v tretjem čitanju sprejela zakonski predlog, ki dovoljuje gotove olajšave v trgovini.
-f-Avtoraobilna Industrija v Uniji. V začetku leta 1922 je bilo na svetu 12 milijonov in 598 tisoč avtomobilov. Od teh odpade, kakor poroča strokovni Ust Automotive Industries, na Unijo $3%, to je 10.506.000 voz. Kakor je razvidno, stoji Unija daleč pred vsemi državami, kajti na vsakih 10 prebivalcev pride 1 avtomobil. Letno se izdela 'v Uniji 1.7 do 2 milijona vozil. Letos je
GG. TRGOVCE, OBRTNIKE IN INDU-
STRUCE
vljudno vabimo, da se ob priliki oglaševanja novoletnih voščil poslužujejo našega dnevnika. Ako bi se pri komu me oglasili naši akviziterji, prosimo, da nam svoj oglas sporoči po dopisnici najkasneje do 30. t. m. Oglase sprejemajo tudi naše podružnice v Mariboru, Celju in Ptuju. Priporočamo se tudi za oglase v božični številki 24. decembra, ki bo izšla v zelo povečani obliki In pa pomnoženi nakladi, in v kateri bodo Imeli oglasi še poseben uspeh.
Uprava »Jugoslavije«.
—- Pevci pevke! Se ta teden izide prvi pevski koledar ,za 1. 1923 z mnogovrstno vsebino in sijajnimi karikaturami gg. Hubada, Dražila, Adamiča in Prelovca. Cena 10 Din. Naročila sprejema in koledar bo razpošiljala »Zvezna knjigarna«, Ljubljana, Marij, trg 8. Pevska društva, naročajte koledar »kupno, da se prihrani na poštnini. Karikature imenovanih gospodov szideio Istcčasno tudi kot razglednice. Cena pesamez. izv. 75 para.
— Novi kolki. Delegacija mlnistr-*tva financ v Ljubljani objavlja uradno: Z dnem 1. januarja 1923 bodo dane
V	promet nove enotne taksne marke (kolki) po 5, 10, 20 in 50 para in po 1,
2,	3, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 dinarjev in marke za igralne kvarte in domine po 50 dinarjev. — Popis te nove emisije vsebuje razglas, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu. — Kolki sedaj veljavne emisije se smejo uporabljati in po pooblaščenih prodajalcih razpečavati do konca januarja 1923, potem pa zgube veljavo in se morajo do vštetega 30. aprila 1923 zamenjati s kolki nove emisije pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in pri davčnih uradih.
—	Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. V petek, dne 15. t. m. bo predaval na sestanku društva »Pravnik« gospod odvetnik dr. R. Krivic: Silo bran in nujna sila po načrtu kazenskega zakonika. Predavanje se vrši kakor običajno v dvorani št. 79 pravosodne palače. Po predavanju diskusija.
— Letni certifikati za vožnje po znižani ceni. Obratno ravnateljstvo južne železnice obvešča državne nameščence da bodo veljali običajni temporerni certifikati južne železnice za vožnje po Znižani ceni v letu 1923 samo na progah južne železnice v naši kraljevini. Tiskovine za naročitev certifikatov so naprodaj pri vseh postajah južne železnice.
— Ekshumacija Oberdanka. V notico, priobčeno pod gornjim naslovom v Včerajšnji »Jugoslaviji«, se je vrinila neljuba pomota, vsled katere je vest nejasna. Mesto »na tukajšnjem voja-Ikem pokopališču« bi se moralo glasiti »na tržaškem vojaškem pokopališču«.
— Poljsko odlikovanje našemu zunanjemu ministru. Poljski poslanik Okenski je izročil zunanjemu ministru ft- Nlnčiču red Obnovljen Je Poljske L
dosegla ta industrija svoj višek, dosežene so bile rekordne številke. V mesecu avgustu letos je dosegla produkcija število 270.000 avtomobilov. Vodilna tvrdka v tej veji industrije je znana Ford Motor Companv, ki izdela na leto nad en milijon voz. Sedaj znaša dnevna produkcija 5000 osebnih in tovornih avtomobilov, kar odgovarja iz-gotovitvi kompletnega Ford-avta v vsakih 5 in pol sekundah osemurnega delavnika. Radi dobre kupčije v tej stroki je sedaj ta tvrdka na veliko presenečenje ostalih fabrikantov zopet znižala cene svojim vozovom, tako da znaša sedaj tvorniška cena najcenejšega voza samo 235 dolarj. Ameriška avtomobilna industrija je v mogočnem razmahu in zavzema vodilno mesto daleč pred drugimi državami. Ona producira sedaj štirikrat več avtomobilov kot pred vojno in je pomnožila število severoameriških voz od 1,300.000 leta 1914 na sedanjo svetovno višino. Prirastek, izražen v procentih, znaša 1200%! Tako visokega prirastka ne zaznamuje nobena država.
+ Pokret v Srednji Evropi za stabilizacijo valute. V debati o češkem proračunu za leto 1924 je izjavil finančni minister Rašin glede stabilizacije češke krone, da je ta zelo odvisna od razvoja položaja v sosednjih državah. Nemčija je danes prenehala biti opa-sen konkurent češke industrije, Avstrija pa je morala gledati, da odpra-
vi	inflacijo. Isto pot pa bo skoro ubrala tudi Madžarska. V doglednem času pa se bo razvil v poedinih državah Srednje Evrope intenziven pokret za stabilizacijo valute.
+ Češkoslovaški sladkor v Madžarski. Po povišanju tarifa na madžarskih državnih železnicah proti pričakovanju cene madžarskemu sladkorju niso porastle. Vzrok temu je, da je bil češkoslovaški sladkor že preje cenejši z madžarske meje nego sladkor iz madžarskih tovarn. Nadaljnl porast cene madžarskega sladkorja bi povzročil da bi bil madžarski sladkor nesposoben za konkurenco.
razreda, ki mn ga Je podelil predsednik poljske republike.
—- Pretep na beogradskl univerzi. V
nedeljo se je vršilo na beogradski univerzi zborovanje, na katerem se je razpravljalo o vseslovanskem kongresu v Pragi. Pri tem je prišlo do hudega pretepa med nacijonalisti in komunisti.
— Sultanov harem — razpuščen. Turška vlada namerava razpustiti harem bivšega sultana. Nekaj njegovih žena, ki jih je bilo, kakor znano, 200, nameravajo poslati v njihovo domovino, dočim bodo za druge poiskali primerne može, da jih poročijo. To ne bo šlo težko, ker so sultanove odaliske vedno uživale velik ugled.
— Brezvestni trgovci. Zagrebški trgovec Kralj je prodal večim trgovcem velike množine umetnega gnojila kalija kot sol. Mnogo konzumentov, ki so uporabljali kalij kot sol, je zbolelo ter so morali iskati zdravniške pomoči. Ker se je ugotovilo, da je Kralj vedoma prodajal kali kot sol (kali je namreč zelo težko ločiti od soli), so ga izročili državnemu pravdništvu.
— Gonilni Jermen, nov, temnorujav, vreden 6000 kron, Je bil ukraden v papirnici v Vevčah.
— Tatvina koles. Gostilničarju Mihaelu Jerihi v Zadvoru, obč. Dobrunje, je bilo iz veže ukradenih dvoje koles, vrednih 6000 kron.
— Konja in voz ukradel. Izpred Pirnatove gostilne v Zg. Kašlju je 10. t. m. neznan tat ukradel voz in konja, last Martina Kogoja. Na vozu je bilo naloženo precej moke. Voz in konj se cenita na 15.000 kron.
— Čudna hvaležnost. Pri posestniku Janezu Jarcu v Sredinji vasi pri Žužemberku si je izprosil prenočišče neki
35	do 40 let star neznan možakar. Svojo hvaležnost je pa izkazal s tem, da je ponoči ukradel Jarcu raznovrstnega blaga v vrednosti 12.000 kron in 16.840 kron denarja.
— »Ljubezniv« tovariš je delavec France Štefančič iz Bučje vasi. Zaposlen je bil pri stavbeni družbi »Slograd« v Tržiču. Izmaknil je ključ od barake, v kateri so imeli delavci shranjene razne stvari in jim pokradel, kar mu je prišlo pod roko. Okradeni sodelavci so oškodovani za 10.165 kron.
— Izgon. Seleš Franc, star 48 let, rojen v Premu pri Postojni in tja pristojen, je radi večkratnih tatvin izgnan iz naše države za nedoločen čas.
— »Korajžen« mož, ki se nikogar ne boji, je vsekakor Janez Šilar iz Grabč pri Gorjah. On namreč ni pošiljal svo jih otrok v šolo in zato je bil obsoie ra denarno globo. To ga je pa tak raJjutilo, da je drvel v šolo in ondot nega učitelja in učiteljico opsoval i raznimi nespodobnimi priimki. Nato ji bitci v župnišče in se s prav tako grdi mi psovkami znosil nad župnikom Vsled tega nedopustnega obnašanja s ga ondotni orožniki poklicali na zasliši
' anje, toda razljučeni Šilar se je tu pred orožniki razkoračil ter jih opsova
s faloti In smrkavci. Za vso to svojo »korajžo« bo možakar odgovarjal pred
sodiščem.
— ČEVLJI za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn PETER KOZINA & KO, LJUBLJANA, Breg 20. Kupujte Jih, do-k Ser še zaloga traja!
Ljubljana,
Poziv! Pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah so se pokazali razni nedostatki zlasti kar se tiče krstnih imen, poklicev in stanovanj. Tudi je prišlo volit nekaj volilcev, ki so trdili, da so volilni upravičenci, ki pa niso bili vpisani v volilne Imenike in tedaj tudi voliti niso mogli. Da se torej od-pomore tem in takim netočnostim, se prizadeti krogi pozivljejo, da se pridejo zglasit tekom prihodnjih dni v mestni popisovalni urad ob navadnih uradnih urah t. j. od 8. do 2. ure popoldne. S seboj je seveda prinesti potrebna dokazila: policijsko zglasnico, krstni list, dekret in slično. To priliko naj porabijo zlasti oni volilci, ki so se med letom preselili in niso še volili na volišču, ki je merodajno za njih sedanje stanovanje.
= Apel na občinstvo. — Policijsko ravnateljstvo nas naproša za objavo sledeče notice: V interesu vzdrževanja discipline v vojski so vsi vojaški predpostavljeni obvezani skrbeti za vzdrževanje discipline v vojski tudi izven službe, na cesti ali v javnih lokalih, ter
v	vsakem slučaju kršenja iste Intervenirati in nastopati proti krivcem. Ker pa se v takih slučajih dogaja, da se posamezni civilisti nad tem postopanjem in vršenjem dolžnosti zgražajo ter skušajo intervenirati ter spravijo vojaškega predpostavljenega s tem ravnanjem mnogokrat v neprijeten položaj, pozivamo vse občinstvo, da opusti tako nepravilno vmešavanje v vojaške službene posle. Tako ravnanje samo pomaga našim notranjim sovražnikom in destruktivnim elementom, rušiti red In disciplino v vojski ter paralicirati tru-dapolno delo poklicanih vojaških predpostavljenih.
= Gospod Vudler, p. d. Ghandi je daroval 60 dinarjev za penzijski fond Novinarskega Udruženja, sekcija Ljubljana.
Miklavžev večer kluba »Primork«
In društva »Soče«. Miklavžev večer, ki sta ga priredili gori omenjeni društvi v četrtek večer v dvorani »Kazine«, je bila brezdvomno ena najlepših ljubljanskih prireditev te vrste. Glavno vlogo je imel seveda Miklavž (g. Josip Cvek), ki je v daljšem, z globokim rodoljub-jem prepletenem govoru bičal napake in vzroke, ld zavirajo konsolidacijo našega bitja in žitja. Posebno dovtipen je bil Miklavž v raznih vprašanjih na ob-darovance, tako, da se mu je vsakdo bližal z nekakim »božjim strahom«. Po Miklavževem nastopu se je prikazal »kraški škrat« v osebi g. Maše Grom, ki je vzbudil veliko smeha. Prav imenitno ji je sekundiral g. Medic, s katerim sta prodajala »srečo« s šaljivimi verzi. Te lepe prireditve se je udeležilo več civilnih dostojanstvenikov, divizijonar in brigadir z večjim številom častniškega zbora, kakor tudi — razun Italijanskega — vsi diplomatični zastopniki tujih držav, ki zabave niso mogli prehvaliti. — Klubu »Primork« in društvu »Soča« na tako lepem uspehu iskreno čestitamo.
= Izgubila se Je temnorjava boa v soboto zvečer od Florljanske ulice čez Št. Jakobski most, Salendrovo ulico do Hilšerjeve ulice. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v Frančiškanski ulici 6 v drožarni Košmrlj.
= Umrl Je v Ljubljani g. Hinko M. Maravlč, adm. major Int. st. Pogreb se vrši danes popoldne ob 3. uri iz kapele stalne vojne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Naj počiva v miru!
= Tatovi povsod. Iz stojnice v veži na Starem trgu št. 15 je bilo kramarici Mariji Vindišer ukradena zimska moška srajca vredna 500 kron in zimska pletena srajca vredna 200 kron.
— Tatvina čevljev. Na Erjavčevi cesti št. 9. je bilo hlapcu Skubic Antonu pokradenih več stvari, med temi tudi 600 kron vredni čevlji, sohlapcu FerdL nandu Kušarju pa črn plišast klobuk.
= Okraden vlak. Pri vlaku, ki odhaja zvečer iz Ljubljane proti Novemu mestu, so neznani tatovi potrgali pri nekem vagonu plombe in ukradli nekaj obleke in železnine, nekaj posode in dve vreči kave.
= Prijatelj kuncev je brezposelni Franc Verstovšek, katerega je stražnik v Kladezni ulici aretiral. V vreči je osil 4 kunce, katere je malo preje sunil Uršuli Orehovec v Krakovski ulici. Seveda Verstovšek sedaj teh kuncev ie bo jedel.
*	Tedenski zdravstveni Izkaz. V lasu od 3. do 9. t. m. je bilo v Ljub-1’ ni rojenih 18, umrlih 12, med temi 4 tujci Vzrok smrti: l jetika, 1 možganska kap, 1 srčna hiba, 7 naravni 4"irtni vzroki. Naznanjene nalezljive
'ezni: 1 davica, 1 Škrlatica, 1 trebu-
legar in 1 griža.
Indijski grobni spomenik v »Kfho
Tivoli«. Najzanimivejša, najdramatič-nejša slikovita drama v 3 delih in 15 dejanjih po svetovnoznanem romanu sloveče pisateljice Thea pl. Harbou v glavnih vlogah Mya May, Olaf Fonns, Erna Morena, Conrad Veidt, Pavel Richter in Lya de Putti. Režija: Joe May. Dekoracije in arhitektura Martin Jakoby-Boy. Predvaja se od 14. dec. dalje. Vsebina drame je delo demonske sile, ki ukleplje gledalca od prve do zadnje slike in ga nosi na perotih sijajne domišljije skozi panoramo roman-tišklh doživljajev. Predstavltelji glavnih vlog, kakor tudi pisateljica, kateri so že itak sl. občinstvu znani, jamčijo za prvovrstno vsebino in igranje, kar se tudi izreka po kritikah največjih svetovnih časopisov. Fotografija, kakor tudi dekoracijska in arhitektonska dela so na višku. Priporočamo, da si ogledajo to monumentalsko filmsko delo tudi neobiskovalci kinematografov in vemo, da bo njihova sodba pravična, in da ne bo odrekla svojega priznanja že tako obsovraženemu kinematografu in filmu. Priznajmo nekaj umetnosti tudi filmu, pri katerem ne sodelujejo samo filmski temveč tudi dramski umetniki svetovnega slovesa, kakor so: A. Moissi, A. Bassermann, P. Wegener in pri katerem je sodeloval tudi ranjki naš Borštnik.
Maribor.
Mariborska porota. Ne - posilstvo.
Predvčerajšnjim se je zagovarjal pred mariborskim porotnim sodiščem dvajsetletni Maks Kocbek iz Maribora, trgovski pomočnik pri Francu Koleriču v Apačah. Obtožen je bil, da je posilil 12 letno hčerko svojega delodajalca, Elzo. Pri razpravi pa se je ugotovilo, da Je postala Kolerlčeva po smrti svoje matere precej lahkoživa ter da je samovoljno hodila v Kocbekovo sobo. Ker Jo Kocbek na spolno občevanje ni nikdar silil, je bil oproščen od obtožbe.
Smrtna obsodba. V ponedeljek se je zagovarjal pred mariborsko poroto Anton Lichtenwalner, o katerem smo že svojčas poročali, da je sedel dne 18. sept. pred porotniki radi umora svoje žene, ki jo je zadavil v kleti. Razprava pa je bila tedaj preložena, da se ugoto-
vi	obtoženčevo duševno stanje. Lich-tenwalner je namreč simuliral blaznost s tem, da se je delal nemega. Ko pa je dobil pred kratkim zelo slabo prežganko, je pozabil, da je mutast ter Je začel robantiti, da se je kar bliskalo. Ker se je na ta način pokazalo, da je Lichten-walner slmulant, kar sta potrdila tudi oba izvedenca, ki sta izjavila, da ie izvršil obtoženec dejanje pri popolni zavednosti ter da je zanje odgovoren, je bil Llchtenwalner pri tej ponovni razpravi obsojen na smrt. Lichtenwalner-jev zagovornik je proti obsodbi prijavil ničnost.
Veselo ženltovanje se je vršilo pretečeni teden v SeliŠču pri Sv. Juriju. Manjkalo ni niti jedi niti pijače. Ko so se svatje najedli in napili, je sledila prosta zabava s kozarci, stoli in kre-peljci, pri kateri so bili skoro vsi svatje svečano »zaznamovani«, da so se udeležili tega veselega ženltovanja. Olav. no besedo pri tej prosti zabavi s kre-peljci so imeli znani pretepači Jakob Karba in pa Joža In Ivan Zinavc, katerim je preskrbelo orožništvo »gostovanje« v sodnijskih zaporih.
Celje.
Umrl Je v celjski javni bolnici 11. t. m. Karl Relslnger, mizar v graščini Velenje v starosti 65 let. — V celjskem Invalidskem domu je umrl g. Alojzij Mehle, posestnik na Perovem in podžupan občine Grosuplje.
Umrl je v Lokah pri Olimju posestnik Franc Gobec v starosti 76 let
Aretirali so nekega Štefana Denko-viča iz Rogatca, ki je bil v zvezi z žepnimi tatvinami na zadnjem semnju v Celju. Bil je pomagač že zaprtega tatu, kateri se izdaja za Fr. Vidmana. Identitete tega še niso dognali. Koliko pa je preiskava dognala, sta oba aretiranca zelo nevarna tatova.
Umor. 7. decembra zvečer Je dose-daj še neznani zločinec skozi okno s puško ustrelil gostilničarja Miha Pod-krajšeka v Dramljah pri Celju ter ga zadel v glavo. Podkrajšek je bil v par minutah mrtev.
Ukradeno je bilo minule dni neki stranki več perila z monogramom E. B. V slučaju, da bi kdo to perilo prodajal, naj se ga takoj javi policiji.
Komorni večer »češkoslovaškega kvarteta« (Zika) se vrši danes v sredo ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Ta večer bo obenem poslovilni večer »Zikovcev«, ki se v krat kem napotijo na koncertno turnejo v Ameriko, zato občinstvo na koncert ponovno opozarjamo.
Gledališče in glasba.
Spored slnfonlčnega koncerta orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani s sodelovanjem g. Ivana Levarja in članov orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani, ki se vrši v soboto, dne 16. decembra ob ' uri zvečer v dvo-
rani hotela Union pod vodstvom kons. prof. g. Karla Jeraja. 1. Dr. Benjamin Ipavec: L stavek serenade za godalni orkester (Allegro moderato). 2. Stanko Premrl: Božična suita, za veliki orkester (prvič izvajano); a) Preludij (advent, pričakovanje Odrešenika); b) No-el: (Božič, rojstvo Kristusovo); c) Pastoralni Scherzo. — 3. Anton Lajovic: Adagio, za veliki orkester. 4. Karel Jeraj: Lepa Vida. Melodramska skladba v narodnem tonu. Deklamira g. Iv. Levar. 5. L. M. Škerjanc: Odlomki iz godbe k »Žlahtnemu meščanu«: a) Andante molto; b) Pocco marziale; c) Lento; č) Tempo di Menuetto; d) Oallop — 6. Emil Adamič: a) Tatarski ples iz »Tatarske suite«; b) Mož z medvedom, Iz suite »Iz moje mladosti«; c) Scherzo; Potrkan ples (prvič izvajano). Omenjene skladbe so vsa izvirna slovenska dela domačih skladateljev, izmed katerih dve do sedaj še nista bili izvajani. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na kongresnem trgu. Sedeži po 18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din, stojišča 3 In
2	Din.
Knj iže vnost-umetnost
Cankar v nemščini. Priloga »Dlch-tung und Welt«, ki jo ima vsako nedeljo »Prager Presse«, je prinesla v s/ott zadnji številki nemški prevod Cankarjeve skice »Rue des nations«, ld ga Je oskrbel J. A. Glonar. Kakor Sujemo, bodo temu prevodu sledili še nadaljnji prevodi krajše proze iz vseh jugoslovanskih književnosti Tudi delo na polju češko-jugoslovanske vzajemnosti
Društvene vesti.
Izredni občni zbor Nabavljalne zadruge v Ljubljani se bo vršil v četrtek 14. t. m. ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Člani se vabijo, da se polnoštevilno udeleže, ker je potrebna prisotnost polovico vpisanih članov zaradi spremembe pravil in volitev.
Društvo »Soča« naznanja, da sobotno predavanje radi 50-letnih jublleirdh slavnosti »Glasbene Matice« odpad«. Z ozirom na velike zasluge tega društva na kulturnem polju, katerih smo v obilni meri i Primorci deležni —> priporoča odbor »Soče« svojim članom, naj M jubilejnih prireditev »Matice«, id se bodo vršile 15., 16. in 17. t. m. v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Prihodnje predavanje se vrši v soboto 23. t. m.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodnja Javna odborova seja v sredo dne 13., 12. 1922 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 13 rritlično, desno
Osrednja Zveza Javnih nameščencev in vpokojencev ima nujno sejo Hr-šep odbora v četrtek, 14. t m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Dnevni red: Odobritev zapisnika zadnje seje, poročilo predsedstva, slučajnosti Polnoštevilna udeležba delegatov dolžnost
Predsedstvo.
Poslano.
Dr. Ivana Šušteršiča, bivšemu det. gUb variu Kranjske.
Ob Vašem povratku v Jugoslavijo Štejemo si v dolžnost, izjaviti v imenu Jugoslovanskih nacionalistov, da se še spominjamo, da smo Vas pri svoji borbi za protlavstrljsko orijentacijo Slovencev, vedno srečevali na čelu naših nasprotnikov.
Ne pozabljamo, da ste v dnevih narodove preizkušnje, ko nas je dramil prvi revoludjonarni strel v Sarajeva na končno borbo, izrabili do skrajnosti Vaš položaj in Vaše sposobnosti, da ste zavedli kolikor mogoče veliko Slovencev v tabor habsburških janičarjev.
V	zadoščenje nam je, da dejstva, Vaše lastne Izjave in Vaša vrnitev manifestirajo Vaše izdajalsko delovanje skozi desetletja.
Z ozirom na dejstvo, da se nahajajo v naši državi še večji izdajalci, kateri vršijo svojo žalostno in izdajalsko dela še dandanes, Vas puščamo v miru, pal pa bomo bdeli nad vsakim Vašim korakom.
Oblastni odbor »Orjune« za Slovenijo.
Ljubljana, 12. decembra 1922.
*	Za poslano odgovarja uredništvo le v okvirju zakona.
e smo
za dfflMeiii otroke
po znižanih cenah pri
HUHuLLiB
LJUBLJANA, Mestni trg štev. I9t
Dnevne vesti.
Stran 4.
„JUGOSLAVf JA*, 13 decembra 1922.
Itev. 285.
Talinstveni morilec deklet
(Nadaljevanje.)
Hitro Je stopal mladi mož In kmalu se je zgubil v eno uli-Clc, ki vodijo iz živahnejše mestne sredine proti tišjim Them-staim bregovom.
Sestanek.
Prišel je usodepolni večer, ko je hotela Bessy Wllkes Izročiti policiji namišljenega tihotapca, ki pa je bU v resnici le strašni Jak,
Lepa ovaduhinja je pričakovala sestanek v samozaupanju in strahu. Vedno so njene misli uhajale k mlademu, stasi-temu možu, katerega obličje je kljub maski vzbudilo v mladem dekletu globok dojem.
Sedaj pa je šlo zato, da ga omami in ga z zvijačo oropa njegove svobode.
Nobenega izhoda! Morala je storiti svojo dolžnosti
Bessy je potipala posodico, katero je vedno nosila s seboj v žepu.
Poleg tega pa se je v sporazumu s krčmarjem, kateri je bil sedaj takorekoč stalno pod policijskim nadzorstvom, odredilo vse potrebno za aretacijo zločinca. Bessy naj bi sprejela zaljubljenega »tihotapca« v eni sob, ki so sicer služile za pre-
nočišče, ugasnila takoj pri njegovem vstopu luč In ga nič hudega slutečega omamila z opojno tekočino.
Cas je prešel in deveta ura je bila. Odločilni trenotek je prišel.
Bessy danes ni bila zaposlena pri točilni mizi, temveč je čakala na vznožju stopnic, ki so vodile v prvo nadstropje.
V	vežo je stopil starejši mož. Bil je Clifford, ki je bil, zvest svoji obljubi, danes že enkrat tukaj. Hotel je najeti sobo za barona Hardyja, ker pa slučajno krčmarja ni bilo doma, je moral lopov oditi, ne da bi bil k^j opravil.
Sedaj se je vrnil. Toda ne sam! Baron Hardy, katerega Je ogrel starčev popis lepe natakarice, je čakal pred vratmi, ker ni hotel vstopiti v prostaško krčmo.
Bessy je zagledala starca. In ker ji je ta že enkrat dejal, da se hoče spoznati z njo lep, mlad mož, je mislila, da je odposlanec nevarnega tihotapca, katerega naj bi izročila policiji.
»Tiho!« je zašepetala Bessy. »Pridite semkaj!«
Clifford, ki je ravnokar hotel vstopiti v krčmo, se je približal in se začudil, ko je videl lepo Bessy na vznožju stopnic.
»Ali je gospod tukaj?« je vprašala policijska ovaduhinja.
»Seveda!« je odgovoril Clifford, ki ni vedel ali bedi ali sanja.
»Potem mu povejte, da ga pričakujem. Naj pride, zgoraj v sobi št. 3 ga pričakujem.«
Hitro je spolzela Bessy navzgor, ne da bi videla, da se je v tem trenotku prikazala izza dvoriščnih vrat lepa glava maskiranca.
Tudi Clifford ga ni opazil. Stal je trenotek kot prikovan. Toda hitro se je zopet obvladal in si dejal sam pri sebi:	_
»Aha, moje obljube so učinkovale. Lepo dekle hoče takoj sprejeti barona. Ta bo sedaj potolažen in se gotovo ne bo več jezil name, da nisem že preje najel sobe. Ljube..njivo dekle je samo poskrbelo za vse.«
Ponosen na svoje zmožnosti, je odkorakal stari lopov s povzdignjeno glavo proti mestu, kjer ga je pričakoval njegov gospodar.
»Prihajate že nazaj?« ga je nahrulil baron. »Ali ste me imeli že zopet za norca?«
»Ne, ne, vaša milost! Devojka je celo pripravljena, vas takoj sprejeti. Jaz sem vse uredil v najkrajšem času!« je važno odgovoril Clifford.
»Ali pa tudi govorite resnico, stari?«
»Moja častna beseda! Lepi otrok pričakuje vašo milosjt v sobi št. 3 v prvem nadstropju. Videli boste, da nisem o lepoti deklice rekel niti besede preveč. Njena krasota je naravnost zapeljiva in jaz morem vaši milo::ti samo g atulirati.«
Baron je bil sicer nekoliko presenečen, da je svoj cilj tako hitro dosegel, toda bil je prepričan o resničnosti Cliffordovih besed, predvsem zato, ker je iz njegovega glasu posnel, da Je on sam prepričan, da ga lepo dekle pričakuje in ker ni pričakoval, da bi se stari lopov pustil od mladega dekleta speljati na led.
Baron Hardy je torej poslal Clifforda domov, se zavil v svoj plašč in stopil v vežo krčme.	(Dalje	prih.)
MALI SP, OGLASI ®
 ----------as
PRODAJA:
Valjim mlin radi nesporaz-ma. Je močna voda, goni 3 Mre valikov in 2 kamna. Poleg tudi veliko gospodarsko poslopje pri Ptujski irori -Ptuj.	944
ACETILENSKI APPARAT ta 10 luči, malo rabljen po Blodni ceni radi nove električne naprave pri Florijanu Afman, Eostilna, Zagorice, Bled.	921.
ŽAGA In mlin s turbino in paro v gozdnem kralu;
POSESTVO 5 oralov z vilo 850.000 K pri Mariboru; GOSTILNA s trgovino ln posestvom;
PARNA PEKARIJA na zelo prometnem kraju; POSESTVA od 3 do 150 oralov;
VILA pri parku z velikanskim stavbenim prostorom;
VILE, HIŠE pri kupu prosto stanovanje.
Realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 3-	926.
VILO s 7 sobami, lepim vrtom in skladiščem za sadle. orostori pripravni za vsako trgovino (posebno za menjalnico žita) ob državni cesti v bližini postaje Pesnica pri Mariboru po ugodni ce-
nt — Fr. Scbwarz, Pesnica.
923
POSESTVO pod najugodnejšimi pogoji — nova hiša
v	trgu Sevnica, z vrtovi in lepo njivo, iz službenih ozirov. Naslov v upravi lista.
935
LEPO POSESTVO. 6 oralov zemlje z novo prenovljeno hišo, v kateri je trgovina in trafika ter prostori za gostilno. Nahaja se 1 uro od mesta Celja, Naslov v upra-
vi	lista.	939
PLETILNI STROJ Stfcv. 8, kov. mojster. Logatec. 870 nekoliko rabljen. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista.	789
SLUŽBE:
TRGOVSKI SOTRUDNIK.
24	let star. oženjen, bre* otrok, išče primernega mesta pri kaki tovarni, trgovini z lesom ali kakem drugem oodjetju. Bil je uslužben 4 leta pri orožništvu ter vešč slovenšč-ne in nemščine v govoru in pisavi ter deloma srbohrvaščine (tudi cirilice). Naslov v upravi lista. 941
SLUŽBO GOSPODINJE K samostojnemu gospodu išče inteligentna gospa srednjih let. dobra kuharica in pridna gospodinja. Ponudbe pod »Gospodinja 416« na upravo lista.	940
IZPRAŠAN STROJNIK, izučen strojni ključavničar,
25	let star. neporočen, z dobrimi izpričevali, išče službe. — Pismene ponudbe pod »strojnik« poštno ležeče. Savski Marof.	927.
PRODAJALKA izvežbana v manufakturni in špecerijski stroki s 4 letno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službe v večji trgovini. Gre tudi na deželo. Vstop takoj. Cen]e-ne ponudbe na upravo lista pod »M. O.«	924
KONTORISTINJA s pisarniško prakso bi rada pre-menila mesto. Sla bi najraje za blagajničarko ali v kako trgovino tudi Izven Ljubljane. Ponudbe prosi pod šifro »Poštena« na upr. lista.	918
RAZNO:
DO lOOOO - K NAGRADF. DOBI. kdor preskrbi mirni stranki moderno stanovanre 5 do 5 sob za takoj ali pozne-e. Ponudbe pod .dober plačnik' na upravo lista. 919
SOLIDNA TRGOVKA vzame manufakturno blago v komisijo za prodajo. Dopise pod »Solidna trgovka« na upravo Usta.	788
MESARSKI POMOČNIK. 27 let star In prekajevalec se želi poročiti z naobra-ženo gospodično ali vdovo z imetjem najraje na deželi. Cenjene ponudbe s sliko, katera se vrne pod »jesen
900« poštno ležeče »115-Merleback, Mozele Elsass-Lotring.	925.
Največja izbira
Različnih pletenin, majic« nogavic in rokavic
pri tvrdki
iUE. SMERNE,
Ljubljana, Ulcstni trg itev. ID.
Jožtf MtUiiiii
Dunajska cesta, za Bežigradom štev. 6
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela«
•••••••••••• ••• ••••••••••••
Za veliko Špelin tvrdko v Ilovi Sada
se »če
carinski posredovalec
s kvalifikacijo.
Ponudbe do 11. decembra 1.1. na naslov:
Dušan Zestrijan, Liubliana,
hotel Union. •••••••••••• ••• ••••••••••••
Siam.
tator druge pralne oblete, pen in
IReich Ljubljana.
Sprejemališče:
Šelenburgova ul. 5.
Podružnice: Maribor. Zagreb. Kočevje. Novo mesto.
Za BoiicI
Za mladino!
UOLK SPOKORniK
Divjačino,
jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah.
[.Vajda,
izvoz divjaCioejii perutnine
Brzojavi: VAUDA. Cakovac. Telefon Interurban Št. 59.
F
nuffl udi i iiiuii
obrestuje od 1. januarja 1923 vse vloge trn- po čistih
51
Rentni in invalidni da* vek plačuje hranilnica sama za vlagatelja. =r
m
milina mtai
y
m
ila.
KSAVER MEŠI®
IN bRUGE POVESTI ZAMAblNO
Zvezna knjigarna, Liubliana.
Najprimernejše in najljabše darilo je gotovo prvovrstno lidelana povečana slika, nam priljubljenih oseb V Itvršitev istih v vsaki velikosti. kakor vseh izdelkih im o, sepija, barvano s pastelom ali oljnato ponajniijih cenah se priporoča
Pnri doiniO zavod za po-vetan!e 1 ta ta,
Volfova ulica A.
WoHova
ulica 6.
Naročila za božična darila se •prejemajo do 20 t. m.
llillllllllllllllllMllllllllll
špecijalist za fine bonbone in izdelavo čokolade išče mesta. Cenjene ponudbe pod E. B. na upravo li9ta.
absolv. trg. akademije s prakso, išče odgovarjajočega mesta. Cenjene ponudbe pod „Sigur-nost“ na upravo lista.
Alojzij Lenček
stavbeni in galanterijski klepar
Ljubljana
L—* .
• se priporoča za vsa v njegovo • O stroko spadajoča dela in popravila. J Solidna postrežba I sn Zmerne cenel •
»Zločin v Orcivalu"
roman E. GABOR1AU
je izšel v knjigi *- Cena br. Din 18*—.
Zvezna knigarna, Ljubljana
Marijin trs 6.
Prva Jugoslov. tvomica vagona, stroieva i mostova, d. d., Brod n. S.
Išie 2 ielezo-livarla
s takojšnjim nastopom. Refiektira se samo na prvorstne moči z daljšo prakso. Ponudbe naj se pošljejo na gorenji naslov.
Pevci S
Pevska društva!
izšel je 13 zv. »Male pesmarice'
n
n i _ i_ •
Četverospev, zi AVG. LEBAN
Sl
uZvezni knjigarni", Ljubljana, Marijin trg 8.
Cena 1°50- Din.
L Mike!. Lioti
Mestni trs IS
Izdelovatel)
dežnikov
Na drobno l Na debato I ZALOGA
sprehajalnih palic.
popravila točno in solidno.
lil
Zahtevajte mHEDICINAL KONJAK"
x znamko „AlkO- SHOdH kflŽGC in najfinejše krem-likerje!
Ji L E D" Ljubljana-Hote).
«t
:
#
#
#
Glavni in odgovorni urednik Zorko tako.
izdaja »Jugoslov. noviasko 4 d.«.
Tiska »Zvezo* tiskarna« v 1 jubUaal