Domai
V Cf ubit ani 6.	tta 1941-XIX
.Žetev j« končana, trui poplačan. Kemija se pripravlja na nove žrive. flai njo plavajo svetli oblaki kakor znamenje sprava mei nebom in ženejo, vsem pa sonce, ki ne bela razlike ir\ sije r\a majhna in velik«.
Visoki Komisar spet med našim ljudstvom
Visoki komisar Eksc. Otazioli je v nedeljo nadaljeval vpostavljanje stikov s prebivalstvom slovenske pokrajine. Visokega dostojanstvenika je spremljal podpoveljnik fašistovskih podpornih središč, Gatti, dr. gr. utf. Franco, glavni nadzornik ministrstva ta ljudsko kulturo, karabinjerski major Cavallero, dodeljeni častnik, pokrajinski tajnik Dopolavora Liberati. Visoki Komisar je odpotoval itpred vladne palače ob 8 in prišel ob 8.10 na Dobrovo. Velika vas, ki z okolico Stoje 5400 ljudi, je bila vsa v zastavah in slavolokih, na katerih so se blesteli pozdravni napisi.
Pri vhodu v kraj je Visoki Komisar stopil prvi v stik z ljudstvom, ki je živahno manifestiralo. Zanimal se je za življenje in delo prebivalcev. Pozdravni govor je imel župan. Eksc. Grazioli se je potem za pozdrav zahvalil, nato pa so mu predstavili občinske svetnike in zastopnike krajevnih oblasti ter učitelje.
Ko je pregledal oddelek milice, ki ga je pozdravil z orožjem, je poslušal nagovor župnika in belo oblečene deklice, ki mu je izročila šopek cvetja. Ljudstvo, ki se je gnetlo ob robu ceste, se jo potem zbralo okoli Visokega Komisarja, ki mu je v govoru izrazil zahvalo za sprejem ter omenil, koliko je Duce naredil v kratkih treh mesecih zasedbe za slovensko pokrajino. Potem je dostavil, da je moralna naloga vsakogar, da z najpopolnejšo lojalnostjo odgovori na lojalnost fa-šistovske Italije, na katero vežejo pokrajino vezi 6kupne vere, ki je vera Rima.
Tople ovacije so pozdravile besede Eksc. Visokega Komisarja, ki je pred odhodom obiskal še starodavno cerkev. Pri odhodu mu je bila izkazana vojaška čast ob zvokih državnih himen.
Po vožnji med zelenimi tratami in polji ter med gozdnatimi griči, je Visoki Komisar dospel v kmečko središče v Horjul. Tudi tam se je zbralo vse ljudstvo ob glavni cesti, ki je fc'Ia vsa v zastavah. Zbrana je bila tudi šolska mladina in gasilci v uniformi. Krajevne oblasti in duhovščina so šle Visokemu Komisarju nasproti. Zupan mu je izrekel dobrodošlico v imenu ljudstva, župnik pa mu je izrekel vdanostne izraze in lojalnost, ki navdihuje prebivalstvo horjulske občine do Duceja in do zastopnika italijanske vlade. Dekletce v narodni noši mu je izročilo šop pozlačenega klasja, povezanega s tribarvnico.
Visoki Komisar se je pogovarjal t nekaterimi kmeti, se zanimal za žetev, se ustaVil ob slikoviti skupini narodnih noš. nato je odšel na vaški trg, množica pa se je zbrala okoli slavnostnega odra, vsega v tribarvnicah.
Eksc. Grazioli je potem imel nagovor, v katerem je pozdravil ljudstvo in mu povedal kakšna so čustva, ki jih je Duce izrazil z ozirom na prebivalstvo nove pokrajine: red in pravičnost in enakost za vse tiste, ki delajo in ki z vsakdanjim trudom pomagajo za napredek gospodarstva v pokrajini. Ce bo prebivalstvo vztrajalo v lojalnosti, katero je spet potrdilo, bo od tega imelo velike koristi.
Nič manj topel ni bil sprejem v Borovnici, kamor je Visoki Komisar dospel skozi vrsto vasi, ki 60 bile vse v zastavah. Tudi Borovnica ob vznožju velikega viadukta, ki so ga v kratkih dveh mesecih obnovili italijanski vojaki, je bila vsa v zastavah. Vse prebivalstvo je pozdravilo Visokega Komisarja, ki je pregledal oddelek železniških pionirjev ter se razgovarjal s kmeti. Tudi tu ga je pozdravil župan in župnik, ki ga je spremil v cerkev. Potem se je Visoki Komisar seznanil z zastopniki krajevnih oblasti ter obiskal občinsko pisarno.
Ob 10.30 je po cesti, ki se vzpenja vzdolž Krima, dospel v planinsko vas Preserie, ki mu Je v pozdrav poslala nasproti svoje najmlajše prebivalce in ki je bila vsa v zastavah. Zupan Je v družbi drugih krajevnih oblasti prebral vdanost-no izjavo, nato pa ga je v imenu faranov pozdravil župnik. Visoki Komisar je potem odšel na občino in pregledal načrt za ureditev cest, za vodovod. In za novo šolo. Občini je dal podporo 10.000 hr. Pred odhodom Je še obiskal cerkev. Povsod Je Eksc. Grazioli razdelil znatne VBOte denarja med siromake.
Med navdušenimi pozdravi je nato odpotoval v Ljubljano, spotoma si je pa še ogledal osuševalni načrt za razne kraje na Barju.
2»
jjf RAZMERJE MED CERKVIJO IN DRŽJtVO g]
Vprašanje razmerja med Cerkvijo in drfavo je brek dvoma eno izmed najmočnejših gibal svetovne zgodovine. Čeprav se namreč to vprašanje na papirju dokaj lahko reši, Je vendar v vseh časih naletelo v praktičnem življenju na veliko težav, ki so mnogokrat povzročile težke spore in celo državljanske vojne.
Cerkev in država moreta biti med seboj v različnem razmerju, kakor nam pač to dobro kaze zgodovina raznih držav in njihovih odnosov do Cerkve ter pregled sedanjega dejanskega stanja. Z drugo besedo se imenujejo razni načini ureditve razmerja med Cerkvijo in državo cerkvenopohtični sistemi.
Cerkvenopolitični sistemi izhajajo ali s stališča premoči države nad Cerkvijo ali premoči Cerkve nad državo ali pa bolj ali manj točno izvedene vzporedne prirejenosti obeh družb. V življenju se večkrat zahteve raznih sistemov med seboj pomešajo, tako da se mnogokrat sodi, da razmerja med Cerkvijo in državo sploh ni mogoče spraviti v kak sistem. Vendar pa to trdijo le tisti, ki gledajo le dejansko stanje po posameznih državah in posameznih dobah, ne razmotrivajo pa vprašanja z načelnega stališča. V resnici moremo ločiti razne načine, ki so se pojavili v zgodovini in ki so še danes nekateri v rabi.
V	prvih treh krščanskih stoletjih Je živela Cerkev v rimski državi. V tej državi ni bilo verske svobode. Vsakdo je moral imeti vero svoje države, kar je značilno za staroveško državo sploh. Krščanstvo je nastopilo kot vera, ki je za vse ljudi, in z zavestjo, da je edino prava vera, ki se ne more mešati s poganskimi verami. Zaradi takega nauka je prišla Cerkev v nasprotje z rimsko državo, ki je proti njej nastopila s preganjanji. Tu je torej sistem, ko se država enači z versko družbo.
Cesar Konstantin Je dal krščanstvu 1. 313. svobodo in enakopravnost s pogansko vero. Kmalu potem pa postane krščanska vera državna vera rimskega cesarstva. Zaradi splošnega naziranja v starem veku, da bodi država in cerkvena organizacija skupna, so se rimski cesarji kot »škofje za zunanje cerkvene zadeve« kljub protestom od strani škofov vtikali v verske ln cerkvene zadeve. To ravnanje je kmalu podvrglo Cerkev državi. Ta sistem, ki se imenuje cezaropapizem, se je zlasti uveljavil v Carigradu (Bizancu) in se zato imenuje tudi biniantinizem. Zgled za to razmerje je bila nekdanja ruska država pred nastopod revolucije, kjer Je bila Cerkev pod natančnim vodstvom in nadzorstvom države. Podobne razmere so tudi v ostalih pravoslavnih državah. Isti sistem je uveljavljen tudi v srbski pravoslavni cerkvi.
Ko je rimsko cesarstvo razpadlo, je Btopila Cerkev v stik z raznimi germanskimi narodi. Cerkev si je polagoma ustvarila tukaj zopet nove odnose do države, ki so sloneli na teBni združitvi verske in svetne oblasti med krščanskimi narodi, ki je dobila svoj največji izraz v ustanovitvi nem-ško-rimskega cesarstva, ko je papež Leon III. kronal v Rimu s cesarsko krono Karla Velikega. Ta zamisel čim večje zveze med Cerkvijo in državo je ostala sicer malo časa v veljavi, vendar je dala mnogo sadov.
Polagoma pa Je začela rasti premoč državne oblasti nad cerkveno. Začel se Je od strani pa->ežev veliki boj za osvobojenje Cerkve od države. Po štiridesetletnem boju je Cerkev zmagala ter dosegla za papeža Inocenca višek svoje moči. Papeži bo prodrli z naukom, da je Cerkev svobodna družba, ki pa se tudi v zadeve države ne vtika drugače kakor pod vidikom nravnosti. To nazi-ranje je zlasti Izoblikoval papež Bonifacij VIII.
V	dolgotrajnih političnih bojih med papeži in cesarji bo zagledali beli dan tudi nekateri drugi nauki o razmerju Cerkve do države. Eni so pretiravali državno moč, drugi so spet šli predaleč v pojmovanju papeške oblasti ter pripisovali Cerkvi vodstvo tudi na svetnih področjih.
i« „Ki0 B<? ,e. NemdiJI uveljavilo protestantstvo, L® fr ne8 ° J»« nekaj novega v razmerje med Cerkvijo in državo. Cerkev je postala državna na-prava. Z drugo besedo se ta sistem imenuje »državno cerkovenstvo«. Pod protestantskim vpli-IZJ0« ,udi katoliški vladarji začeli prilašča i vedno več pravic nad Cerkvijo. Tako so nastali
razni sistemi, ki imajo po različnih deželah raz lična imena, njihova smer pa je skupna: prenesti državno oblast tudi na cerkveno področje. V Pran ci ji se je ta sistem imenoval galikanizem, v Nemi čiji febronianizem, v Avstriji pa jožefinizem (M cesarju Jožefu IL).
Najbolj Je razvil svoj nauk Jožefinizem v Avstriji. S svojim vplivom je segel tudi v slovenske dežele. Kakor si je zamislil Jožef II., spadajo vse cerkvene zadeve v pristojnost države. V držav, no področje Je spadala cerkvena imovina, vzgoja in nadzorstvo duhovščine, zadeve cerkvenega bogoslužja itd. Jožefinizem se Je ▼ Avstriji v večji ali manjši meri držal skoraj do konca.
V	preteklem stoletju pa so se izoblikovali nekateri novi sistemi, tako paritetni sistem, sistem ločitve od države in razni prirejeni sistemi.
V	paritetni državi so vse vere enakopravne. Temu načinu razmerja med Cerkvijo in državo so pripravljali pot nauki francoske revolucije. Nobena vera nima v državi prednosti po tem načinu. Državna vera je odpravljena. Vere, ki jih država prizna, so enakopravne. V tem sistemu si država lasti zvišenost nad Cerkvijo. Priznava pa, da so nekatere cerkve in vere za splošnost koristne in jim podeli razne pravice, ki jih navadne organizacije nimajo. Iz tega sledi, da prizna država cerkvenim predstavnikom značaj uradnih oseb, da je Cerkev povabljena k sodelovanju pri raznih državnih ustanovah, da se država briga za upravne spremembe v Cerkvi, da Cerkvi nudi zaščito, da prizna Cerkvi pravico, pobirati od svojih Članov davščine, itd. V zgolj notranjih zadevah je Cerkev svobodna. Njene zunanje zadeve pa se urejajo pod nadzorstvom države, ki tudi določa, kaj je notranja in kaj zunanja cerkvena zadeva. Tak način razmerja do Cerkve je imela tudi bivša Jugoslavija.
Med načini, ki izhajajo a stališča premoči države nad Cerkvi, še dva, ki proglašata, da je vera zasebna stvar, to sta način ločitve Cerkve od države in komunistična protibožna država.
Ločitev Cerkve od države izhaja iz nauka, da nimata Cerkev in država nič skupnega. Cerkev in njene organizacije so za državo navadna društva, ki so podvržena državnim zakonom.
Najnovejše razmerje med Cerkvijo in državo je ustvarjeno v komunistični protibožni državi, ki se za vero ne le nič ne zmeni, temveč ji je sovražna in jo hoče z vso silo zatreti. Tudi v komunistični državi velja geslo: »Vera je zasebna stvar.« Vendar pa ga je tu umetl popolnoma drugače, kakor pa ga umeje liberalna država. Komunizem pozna to geslo Ie v začetku za pridobivanje, pozneje pa skuša vero na vsak način uničiti, do-čim se ga je liberalizem v resnici držal, dušil pa je javno cerkveno delovanje.
Najbolj posrečen in Cerkvi tudi najbolj pravičen je oni način, ki Cerkev prizna za popolno družbo. Ta 'način se imenuje sistem posredne (indirektne) oblasti Cerkve v svetnih zadevah. Po tem načinu sta Cerkev in država samostojni družbi, druga od druge neodvisni, vsaka je v svojem redu najvišja. Med njima mora biti zveza, ker obe skrbita za iste ljudi, ki so hkrati verniki in državljani. Razmerje med njima se da določiti, ker končno obe izhajata od Boga. Duhovni red je višji od corneijskega. Zato je Cerkev po svoji naravi višja od države. Svetne zadeve, ki so ne-posredno skrb države, spadajo le v toliko v cer- | kveno pristojnost, v kolikor se tičejo vere in nravnosti, sicer ne.
To so v glavnem načini, ki so urejali in še nrejajo razmerje med dvema največjima družbama, med Cerkvijo in državo. Jasno je, da tako Cerkvi kakor tudi državi najbolj odgovarja oni način ureditve, ki smo ga navedli kot zadnjega. Cerkev in država sta dve družbi, vsaka zase samostojni in v svojem redu najvišji. Cerkev se ne vtika v državne zadeve, država pa ne v cerkvene. Ker pa Je mnogo zadev skupnih, se vprašanje pristojnosti reši z dogovorom, ki se v latinščini Imenuje konkordat. Ker je teh zadev zlasti v novejši državi zelo veliko, Je razumljivo, zakaj se je v dobi po svetovni vojni sklenilo toliko kon-kordatov. Zlasti se je pri tem odlikoval pokojni papež Pij XI., ki Je sklenil prav veliko teh dogovorov.
JM
I JOŽB RAZOR j
Q2Q) wc ne gremo
Kmalu po onem usodnem sestanku komunističnih prvakov na Vagnerjevem domu je bilo opaziti, da je komunistična propaganda začela vidno rasti. Kar nenadoma je začelo med ljudmi neko vrenje, spočetka nekoliko nejasno, potem vedno bolj izrazito. Delavstva se je polaščala nezadovoljnost, kar naprej in naprej se je Sirilo zabavljanje čez razmere v podjetju, ki da so obupne, čez prenizke plače, čez prevelik dobiček lastništva tovarn itd. Obenem je bilo vedno bolj čutiti gonjo proti krSčansko usmerjenemu delavstvu, čeS da se veže s kapitalisti in da izdaja delavske koristi.
Grašič in njegovi so slutili, da se na marksistični strani nekaj pripravlja. Dobro so čutili podvojeno delavnost marksistov ter s strahom opažali, da jo začela dobivati njihova propaganda vedno večje in vidnejše uspehe. Na drugi strani pa se je nezadovoljnost med delavstvom Sirila kakor plaz in dala predvidevati nekaj nevarnega. Razmere v podjetju in delavske zahteve so stojo pomaknilo v ozadje. Neka nevidna, spretna jo pomaknilo vo zadje. Neka nevidna, spretna roka je naravnavala to nezadovoljstvo v vedno bolj radikalno, marksistično smer.
Grašič je dobro vedel, da se komunisti pripravljajo na odločilni spopad s krščansko skupino v Rožnem domu. Na njegovo prizadevanje sla se delo in propaganda na tej strani podvojila. Seja se je vršila za sejo, sestanek za sestankom.
Kmalu po onem razgovoru z župnikom Lovšinom je na eni izmed takih društvenih sej proti dosedanji navadi Grašič govoril z Marijo Poga-čarjevo na drugačen, bolj ljubezniv način kakor do sedaj. Sklenil je, da si bo čimprej prišel na jasno glede njene zveze z Vagnerjem. Marija je bila vidno presenečena, ko je videla, da je mladi zdravnik pretrgal tisti hladni molk, v katerega se je ves čas ogrinjal ter postal do nje kar nenadoma bolj zaupen. Po seji sta ostala oba v društveni dvorani ter se porazgovorila.
»Zdi se mi, kakor da je vsa ta borba za prevlado v Rožnem domu samo nekak odsev druge borbe, kt je morda Se hujša, ker jo tako neposredno očutimo,< pravi mladi zdravnik.
»Res je, toda prvi borbi se tisti, ki je ne prenesejo, lahko izognejo in se skrijejo v zatišje, dočim se drugi ne more nihče odtegniti. Ce se ne motim, mislite namreč pri tem na borbo v človekovi notranjosti, ki ne pozna nikoli premora.< Ob teh besedah je Marija nehote zavzdihnila.
»Ne razumem, kakšne borbe naj bi imela notranjost takšne mlade duSe, kakršna je duša Marije Pogačarjevel« je v nasmehu in z rahlo, a dobrohotno zbadljivostjo pripomnil Grašič. »Jaz sem si vedno predstavljal dušo mladega dekleta kot neko povsem preprosto stvar, ki ne pozna nikoli nobenih težkih vprašanj, dvomov ali borb. Mislim, da vi sploh niste sposobni za kake razdvojenosti notranjega značaja in da je vam življenje odprto pod čisto drugim, svetlim in nedotaknjenim vidikom, pod katerim ga mi ostali ne moremo nikoli zreti.«
»Ce mislite tako, se zelo motite,« je spravila tz sebe Marija ter molčala. Grašič je videl, da je neprevidno zadel v bolečo točko ter tudi sam v zadregi umolknil. Ni se zavedal, da je s temi besedami vzbudil v Mariji spomin na tisto strašno razdvojenost, ki jo je ona čutila v sebi zaradi vedno bolj rastočega odpora proti nameravani zvezi z Vagnerjem ter istočasno zaradi vedno bolj močnejšemu čustvu nasproti mlademu zdravniku, ki je zdaj stal tukaj pred njo in s svojo navzočnostjo stopnjeval to razdvojenost do viška.
Molk je pretrgala Marija.
»Nekaj vas bom vprašala.« Prav za prav ni mislila ničesar vprašati, saj je dobro vedela, da ne sme priti iz njenih ust pobuda za tako vprašanje. Toda po drugi strani je bolj čutila in doživljala kakor pa vedela, kaj je prav za prav tisto, kar loči njo in Grašiča, namreč njena zveza z Vagnerjem. Toda bila je v zadregi, kako bi to vprašanje načela. Zato je ponovila:
»Nekaj bi vas rada vprašala, a v resnici ne vem, kako bi se izrazila, da bi me pravilno razumeli. Takole bom rekla: ali je človek dolžan,
roman
da zaradi sreče svojih domačih žrtvuje svojo lastno srečo? Ali bolj jasno povedano, do kam mora segati ljubezen otroka do staršev? Ali sega tudi tako daleč, da je s tem zadeta otrokova življenjska sreča sama?«
»To vendar ni nobeno težko vpraSanjel« vzklikne dr. GraSič. Spoznal je, da sta prišla v sredo stvari. Vedel je, kaj hoče Marija s tem vprašanjem. Zalo je z neko sproščenostjo dopovedoval: »Starši nimajo nobene pravice, da bi zaradi svojih resničnih ali dozdevnih koristi zagrenili otroku življenje. Otrok ne bo nikakor grešil proti ljubezni do staršev, če se ne ravna v svojih življenjskih vprašanjih po nagibih, ki izhajajo iz njihovih osebnih koristi.«
»Tudi jaz vem, da otrok zaradi takega ravnanja ne bo prišel v nasprotje s pravšnostjo in pravičnostjo do staršev. Vendarle sem pa prepričana, da bi kljub temu grešil proti ljubezni, če bi ravnal tukaj po svoji odločitvi.«
»Nikakor I« hiti z vso vnemo Grašič. »Starši, ki bi žrtvovali srečo svojega otroka svoji osebni koristi, so kruti, neusmiljeni, brez vsake ljubezni do otroka. Oni so prav tisti, ki greše proti ljubezni in ne otrok, ki ima tudi pravico do svoje življenjske sreče.«
Grašič je čutil, da se s temi besedami on sam bojuje za svojo življenjsko srečo. Govoril je hitro, razburjeno, z nekakim vročičnim ognjem v očeh, kakor da bi se vsak trenulek bal, da mu bo ušlo iz rok to, kar je mislil, da že trdno drži. Marija ji videla, kaj se godi z Grašičem. Samo po sebi ji je prišlo iz ust vprašanje:
»Gospod doktor, ali veste, zakaj to sprašujem?«
»Vem, zakaj to sprašujete. Ne vem pa, zakaj to mene sprašujete. Imam sicer razlago, ki je pa prelepa, da bi ji mogel verjeti. Zato vas jaz vprašam: zakaj to mene sprašujete?«
Marija ni odgovorila ničesar, le globoko je še enkrat zavzdihnila.
»Marija, povejle mi, ali sprašujete zaradi mene?« _ Tudi zdaj ni Marija ničesar odgovorila, toda Grašič je dobro vedel, da je njen molk pritrdilen. Prijel jo je za roko, in tako sta nekaj časa molčala z roko v roki ter poslušala utripanje žil.	, , , . ., ,
»Vedno ste bili do mene tako hladni I« je izpregovorila Marija ter zrla nekam v daljavo.
»Hladen samo na zunaj, toda na znotraj sem doživljal nepopisljivo borbo, ki se mi je z vsakim dnem stopnjevala in prehajala v neznosnost. Vedel sem, da ste zavezani z Vagnerjem in da je vsako upanje izključeno. Toda najin današnji razgovor je odprl vrata iz teme v svetlobo.«
»Odprl je vrata, toda ne v svetlobo, ampak v še večjo temo in razdvojenost.«
»Cemu, Marija?« Nehote jo je imenoval z njenim krstnim imenom.
»Ah, vi ne veste, čemu sem jaz privolila v to. da postanem bodoča Vagnerjeva žena!«
»Iz katerega koli razloga ste privolili, vas vendar nihče ne more prisiliti, da bi se zavezali s človekom, ki ga ne marate.«
»Res je, nihče me ne more prisiliti, toda
moj oče...«	, .,.,. ,
»Tudi vaš oče vas k temu ne more prisiliti.«
»Vem, toda on sam je prisiljen k temu. Moj oče je popolnoma v rokah inženirja Vagnerja, ki ea izsiljuje, toda nihče od nas ne ve, s čim. Vemo le to, da ga ima Vagner popolnoma v svoji oblasti. Oče pravi, da si bo končal življenje, če bi ne privolila v zvezo z Vagnerjem. Pravi, da bo drugače popolnoma uničen.«
»In ne morete slutiti, kaj bi bilo tisto orožje, ki z njim Vagner strahuje vašega očeta?«
»Dosedaj se mi ni posrečilo, da bi le količka mogla izvedeti. Morda bi se dalo pomagati, če bi oče povedal, za kaj prav za prav gre Toda on noče pod nobenim pogojem tega razodeti. Tudi mati ne ve, kaj sta imela oče in Vagner.«
»Morda bi se dalo le na kak način izvedeti. Poznam Vagnerja in rekel bi, da je marsičesa zmožen. Ni izključeno, da nam bi dal prav on rešitev te uganke.«	^ ^^^
(Kultura
v somraku
Ne smemo taiiti. da so bili tudi med za. slopniki slovenskega kulturnega farizejstva lju-die, ki so zahtevali povratek kulture k čistem« slovenstvu Toda ne smemo se motiti. Njih izhodišče je bilo popolnoma drugo, njihov namen neiskren. V ostri borbi, ki se je vžgala med tremi svetovnimi naziranji v slovenski kulturni lavnosti so krčevito iskali možnosti, da bi se tei borbi izognili, da bi se sramotno umaknili v ideino zatišje. In našli so jo: vrgli so v svet geslo, do kultura ni katoliška, ne liberalna, ne marksistična, ampak samo slovenska. Da bi prišli do ljubega miru in do lagodnega počitka, so ti literarni sladostrastniki hoteli izločiti iz kulture idejno podlago, kakor da ne bi narodna kultura vključevala svetovnonazorne vrednote kot temei jnel Oni so iskali izhod in opravičilo za svojo breznačelnost ter se zato z nekim meglenim samoslovenstvom skušali odtegnili idejnim borbam, mi pa dajemo vsaki vrednoti mesto, ki ji gre, in prav zato zahtevamo, da se narodna vrednota postavi zopet za osnovo kulturne prizadevnosti.
Osnova, iz katere naj izhaja vsa naša slovenska kultura, mora biti torej narod. Na tej osnovi se bodo mogli združiti vsi duhovi in vsa deljena mnenja. Toda odtod je treba izločiti vse one raz-krajalne prvine, ki so v nasprotju s pojmom naroda in njegove kulture. Zahteva časa je, da si ustvarimo skupno podlago na področju kulturnega prizadevanja. Ce nas je ta resnica osvojila, potem moramo dosledno spoznanju pometati iz tega področja tako eni kakor drugi vso navlako, razdreti utrjeno črto, ki je bila tedaj potrebna, ko sta si stala sovražno nasproti dva ločena tabora.
V težki zmoti je, kdor misli, da se da kulturna skupnost ostvariti z nekim načelnim, sve-tovnonazornim polovičarstvom. Ta rešitev bi bila smrt za narodno kulturo. Gre le za to, da se v pojem narodne kulture vključijo vse tiste vrednote, ki so mu bistvene, vse drugo naj se da na stran. Enkrat za vselej bo treba priznati versko vrednoto kot bistveno prvino naroda in njegove kulture. Kakor bo treba izločiti vsako poseganje cerkvenega področja v zgolj svetne zadeve, tako bo treba brezobzirno ožigosati in izobčiti vse one, ki nočejo priznati verske vrednote kot nujne sestavine narodne kulture in še vedno gledajo na kulturo kot na torišče, kjer lahko dajejo duška svojim bolj ali manj posrečenim verskim ali proti-verskim nazorom. Priznati to, kar je treba priznati, umakniti to, kar je treba umakniti, nato pa zgraditi temelje, na katerih se bo znašel slovenski človek in si postavil hram skupne narodne kulture.
Dosedaj smo bili namreč vajeni, da smo gledali v kulturi kos rdečega platna, za katerega sa trgata dva otroka, hoteč si od njega vsak zase pridobiti čim večji delež. Toda kultura ni kos rdečega platna. Kultura je last naroda, in narod je le eden, in njegove koristi so nedeljive. Torej jo tudi kultura le ena, občenarodna, ki jo izoblikuje narod na svojski način, tako da postane potem njegova last in najbolj značilna lastnost njegove duše.
Kot modri zidarji moramo Iti torej na delo ter začeti kopati temelje novi slovenski zgradbi. Geslo kulturnega udejstvovanja mora postati priznanje zdrave podlage, na kateri naj se zedinijo vse narodne sile. Zdi se namreč, da je čas že toliko dozorel, da lahko pozabimo na vse, kar j'e bilo in zakopljemo bojno sekiro, ki smo jo vihteli drug proti drugemu. Pred nami so vprašanja, kt zahtevajo enotne poglede in enoten nastop. Narod je najbolj enoten takrat, kadar je njegova kultura enotno izoblikovana, kadar ne pozna boia med osnovnimi sestavinami, marveč le plemenito tekmovanje za čim višjo stopnjo izoblikovanosti.
Naš čas je čas povračanja k vrednotam, ki smo jih nepremišljeno zapusti'.!. Vrnimo kulturo narodu, narodu vrnimo vse vrednote, ki smo se desetletja proti njim borili, in s tem bomo vrmlt sebi ono skladje in mirno sožitje, po katerem se nam že dolgo, dolgo toži, kakor se toži popotniku, ki se po dolgih in nevarnih blodnjah zopet vrača v mir in srečo ljubega družinskega življenja.
France Glavač.
81
na Roriškem gradu
niiiiiwwiiiniiiiuiiiiìiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiìiiiiiiiiiiii
m^imiiiranniranniBinawiaiiaiiiiBffliiinmiiniraniinnmm
Na Brda gledani in na kraški svet, v vipavsko stran in tja, kjer Krn vzdiguje svoj vrh v oblake in vseeno iuje sestrice svoje žalostni šepet.
(A. Gradnik.)
Kar nekam na križpot cesta z Gor med Vipavce pa tja v kraške goličave in briške gričke je postavljen hribček in na njem mogočni goriški grad.
Devet sto štirideset let že gleda na svet pod seboj in na rod ob njem, ki se peha in trudi za Vsakdanji kruh in še malce za dušni svoj blagor ter se ozira na ta grad kot na kazalec svoje sive davnine.
Povest gradu se pričenja v dobi starih Rimljanov, morda še v predrimski dobi, ko so naše gričke kronala gradišča. Redki naseljenci so jih imeli le za obrambo, saj tedaj so mirno žuboreli Sočini valovi, mirno je valovilo žitno polje in v kraških pragozdih, ki so se ogledovali v biserni Adriji, sta se mirno pasla neresec in tur.
Pa so prišla preseljevanja, dedje sedanjih rodov, ki jih je vabila rodovitna italska ravan. Prav tu ob goriškem gradu je široka »cesta narodov«. Gorje jim, ki prebivajo ob njej! Prijezdili so vojskovodje s severa in so že v 8. stoletju sezidali kamnit stolp, ob njem jarek in plot. Stoletja so tekla in so se že navadila zreti na rod pod seboj, ki se je ustalil po doleh in po goreh, a tedaj so fevdni gospodje (leta 1001) s severa že bili gospodarji polovice goriškega gradu in naselbine ob ■jem, »ki se v slovenskem jeziku imenuje Gorica«, kot se bere v daritveni listini.
Skoraj štiri sto let je vihral raz stražni grajski »tolp mogočni prapor goriških grofov.
Ha, to je bilp vrenja v gradu! CujeS — rog trobi; poglej na stolp: kres se je vneli Cez ravan sem prah in topott Kastelan, brž branilce na guel-fovske nazidke, zapahnite vrata, spustite rešetko aa glavnim vbodom 1 Skripaje se dvigne vmes most na veso, na šeeterih stolpih se svetlikajo helebarde ia partizane. Smrad po smoli se Siri, tudi olje brbota v velikih kotlih in žgano apno tolčejo, da ga bodo metali skozi line in raz berteske dol napadalcu v oči. Poveljniki so zbrani v prestolni dvo-
rani, arhivar zapira dragocenosti, v kapeli sv. Jerneja odmevajo prošnje: »Kirie elejsoiu. Zdaj, prvi poki spingard in kolubrin; žvenket in metež boj, kot jih je bilo na stotine pod sivimi grajskimi stolpi in so bili in še bodo...
Se sedim v kaštelanovi sobi, somrak zavija poljane tja čez Solkan in proti Skalnici. Od nekod pripeva lutnji sladek glas trubadurja, ki pnpove-duje o grofici Katarini in r.je sedmerih brlih. Na njen ukaz so vsakogar raztrgali.
. «v*
.•»V '
Dvanajsto bije. Pesem umolkne, baklje se pogasijo. Srebrno sije mesec skozi okno.
Slišiš ječanje? Podzemske ječe jib čujejo. Zgoraj sijaj, spodaj gorje in smrt. Koliko jih je tu trpelo! Po smrti goriških grofov leta 1500 so avstrijski cesarji in nadvojvode krotili upornike. Priili so Benečani in zmagovito uklesali krilatega leva nad glavni vhod. Pridrl je Napoleon in je strmel Izpred današnje pošte na močno utrjeni goriški grad. Ob grajske zidine je po Veliki noči leta 1713 butalo 6000 Tolmincev in Vipavcev pod Ivanom Gradnikom, terjaje staro pravdo. Pet sto hrvaških
vesele sar
konjenikov je ukrotilo puntarje. Enaist Tni T** so razčetverili na Travniku pod kijioni sv ijrte' šestdeset jih Je pa dve leti umiralo v uin^*' Cuje* stok? - Se danes se bero dačke ow!irMh' po stenah celie.	ol>uPaiee,
Dolge Ist je bil «rad za vojašnico, na»,i , Je dobil obliko jajca. Le stari baatijonl/barhS? glaciji še od beneških inženirjev postavljeni • ^ avstrijskih popravljeni so po letu 1860 «stali il neral Nugent mu je tedaj vzel slikovito 8r<,d„-veško obliko in ga je novodobno utrdil 85 j,.-.le" in dva možnarja sta štrlela v Goriro iz te trdni»?* Vendar so mrki zidovi še tu pa tam utok » ile dneve nekdanjih viteških pojedin, ko le i» Franc Jožef jahal na konju na goriški grad ' Sestinšestdeselega leta je bila Avstrija v Um. bardiji poražena; tedaj je nadvojvoda Albreht 1 slil zopet utrditi goriški grad, a so mu na srS Goričanov predlog odbili. Grad je služil ia nico ene čete in pa za vojaške zapore. Leta 1878 ga je stavbenik Taboi tako preuredil, da je dobil listo značilno obliko elipse ali jajca, ki ce je m. riški deci do pred vojne tako vtisnila v sporna.
Iz mirnega spanja so zidine zdramile grämte, ki so zlasti treskale v »beneški bastijom, kjer je imel avstrijski general Kraus opazovališče. Takr»t smo videli, kako so znali zidati stare gradove. H stotine granat je udarjalo ob skalne utrdbe, i fo tal jih ni razrušilo. Stiri 905 milimetrske granila so treščile v »palačo«, a ji ni bilo hudega. Vendarii 60 bile razvaline strašne.
2e isto leto, ko je Italija zavzela mesto, 10 se ljubitelji starin (predvsem prof. Cossar) zanimali za obnovo gradu. Sestavlja!« so se komisije, ki naj bi po vseh italijanskih mestih zbrale okoli 6 milijonov lir, da se na gričku nad Gorico postavi narodni spomenik, tako velik in razkodea, kot mu gt si para. Ta načrt se pa ni izvedel.
Pač pa so sprejeli drug načrt, skromnejši, 1 p« vsebini tudi lep: naj se grad tako obnovi, kot je bil v srednjem veku za časa mogočnih in samostojnih goriških dinastov.
Za okroglo milijon lir so pričeli leta 1933 obnovitvena dela. V štirih letih so bila dela koniani in na goriškem gradu so spet zavela stara stoletji.
Čudno ti bo pri srcu, če greš po lepo, srednjeveško predelanih ulicah mimo cerkvice sv. Doba pod mogočne stolpe. Neverjeten razgled se odpre na vse strani prelepe dežele in se zamisliš t zgodbe, ki eo minile.
Ne bo li žal, če obiščeš ta prelepi spomenik.
Rabljeva roka
Sjrtsal J. Fletcher Bay.
Poslovenil Frase Psljanes
- »Gotovo si Že slBal, da je Nazarečan vstal ia da grob stoji prazen. Ta grob je zame ka-*?* presveto«. Nihče v njem ni ležal, pa tudi mhče drug v njem ne bo pokopan do konca sveta. — Poslušaj! Na vrtu je še drug grob, pripravljen za mojega sina, ki je, gorje! utonil T vodah velikega morja. Ne prihajam, da bi prosil otrokovega trupla, pač pa, da ponudim pob. Lezi tik zraven svete skrinje zaveze», tlvoj nn je tega vreden.«
. »Naj bo tako,« je rekla Suzana (sledila
■HVV 801''P°je us,nice ne morejo povedati tega, kar je v mojem srcu. Sprejmi, prosim te, hvaležnost potrte matere, saj vem: lam bo otrok spal v miru.«
»Moji služabniki čakajo zunaj vajinih ukazov,« je dejal rabi«, »želim, da jim povesta,
boži f« 6 YSe' Zd pogreb želita- Mir vama
Z?™ se je obrnil proti postelji.
»H, o Hermes.« je dejal, si pač našel mir.«
In s temi ljubimi besedami je. odšel.
3. Poglavje.
a. Naslednje jutro se je danilo. Prišla je ura, da otroka pokopljemo. Rufus in Probus, Kajus m Kvintus so nosili mrtvaško nosilo. Odšli smo iz hise žalosti in šli ven na ulice. Veliko
* Presveto je bil del del judovskega templja, kamor je smel stopiti samo veliki duhov-mfc, pa še ta vsako leto samo enkrat.
4';
ljudi nas ie tam čakalo in šlo za nami proti vrtu. Otrokova smrt se je namreč razglasila daleč naokoli in čudne novice o njegovi nenavadni smrti so šle od ust do ust. Pa sem spremljevalcev komaj katerega opazil, pd tudi besed ne, ki so jih govorili, ampak sem hodil s pove-šeno glavo. ,Naj se zgodi karkoli', sem mislil, ,deček leži mrtev*.
Na vrt smo stopili prav skoz tista vrata,
Zi xT(ere 80 še ,e Pre<l lrr,ni dnevi nesli truplo ISdzarečana. Na vse je sijalo sonce; duh po cvetju je polnil zrak; tiči so peli. »Samo norčujejo se,« sem mislil, »kajti vse stvari žive, on je pa mrtev.«
.... Pret! S.robom smo obstali. Truplo so položili med ciprese, ki so stale oli odprtini. Suzana z ženami, ki so opravile telo Nazarečana, so oskrbele Hermovo.
Nidiia je nabrala cvetlic in jih položila na otroka. Nato je k njej stopil deček; v roki je držal venec sladko dehtečih cvetlic in rekel: S'«' Z0"! Jih prinesel. Jaz wJ ?,t!a?UelVkUsem se z "Jim tepel pri
KSžlS?« dTOr,h- Daj> prOSlm <e> da j'h »«i
_ Je<'?.i ie Nidija nagnila glavo, deček je pa cvetlice položi! na tihe prsi.	J
nil ?„b°e«°m' IIerJnas-< je dejal in se pripog-
NatnV.tt t-r,eso,c° se r?ko dotaknil nosila. Nato je skloni glavo in bridko zajokal, tako
IV* tmD?gl' kl so «Iedali- niso mogli vzdr- I Wh„A lDTSe, e molčal° izvzemši glas t - ' Pečana:0"' TedQJ 6Cm Se sP°mQÌ1 besed N»-
ieziÄ,?a\k? se ho(,° ™ """di in vsi
AH je trì ÄkmSuUvfeneSa te,eSa-
nikov. Uie"'k; £aStn' DasIov iudovskih odlič-Jezu»uSvkKb.ZaVe2e J°2ef Arim<ilcjec ^enuje
Pa je Jožef vstal in roko vzdignil.
»Otroci jeruzalemski,« je rekel, »posla-šajte me, prosim vas.«
Trudno sem k njemu povzdignil oči; vendar pa so besede, ki jih je govoril, še danes v meni žive.
»Danes vam jaz, tisti Jožef, ki me ljudje imenujejo pravičnega in usmiljenega, govorim o svoji hudobiji in svojem kasnem srcu. Jai namreč, ki so me vsi ljudje spošlovali, sem s svojim molkom obsodil Pravičnega. In ta, ki ježi tu pred nami, deček, doslej meni neznan, je dal življenje zato, da bi Pravični ne poginil. Nisem vreden, da bi mu ponudil grob. Vendar poslušajte, da vam povem, zakaj sem to storil. Jezusa iz Nazareta so pripeljali pred nas, člene velikega zbora. Vedel sem, da je on brez greha; pa sta me strah in oholost vendar napravila, da sem bil kakor nem.
Peljali so ga pred Pilata; bičali so ga; peljali so ga prav na Kalvarijo. In tisti dan sem zastonj poskušal počivati, ka.iti dušo mi J® strašno težilo. Šel sem v tempelj molit, in glej' velik strah me je obšel, sonce je namreč otem-nelo; tempelj je bil hladen in mrzel; zrak je bil moten. Tedaj se je zabliskalo, svetlejše kakor sonce opoldne — in zopet tema. Pade. sen» na tla pred oltar. In ko sem tam ležal kakor mrtev, je grom bobnel in udarjal in grmel, nebo samo se je odprlo. Vihar in potres sia temp]ju tresla temelje, véliko zjdovje se J« treslo. V svoji nevrednosti sem vzkliknil:
»O. ti veliki Jehova,« usmili se me.«
Nato mi je neki glas govoril na uho: , »Jožef. Jožef, kaj delaš tukaj? Ti, ki s» toliko let čakal Od rešen ikovega prihoda, ga njegovem prihodu vendar nisi spoznal. In o uri njegove stiske si mu svojo roko odreKei^ v In ko sem še klečal, sem slišal krik množice na Golgoti; tempelj je postal na vso mw temeih	,h,
^Nadaljevanje pnn.J
/idi je noVeqiì.
Frančišek S. Krum pestar
Skoraj pol stoletja ìe pastiruje pri Sv. Gregorju na Dolenj-r mfc	- - HteS skem čvrsta goreni-
f®	Hfl ska grča — duhovni
l^H svetnik g. Frančišek ™ "	Serafinski Krumpe-
star. Ze v sredo, dne 23. julija ie minulo 60 let, odkar ie bil za mašnika posvečen ta vzorni duhovnik. Ker pa je zapel prvo sv. mašo pred petdesetimi leti na dan 9. avgusta, bo gospod svetnik na željo fa-ranov daroval zlato sv. daritev v nedeljo, dne 10. avgusta.
Gospod svetnik ie mož dela in molitve. Udejstvoval se je vedno tudi na prosvetnem in gospodarskem polju. Krona njegovega izven-cerkvencga dela ie ponosni »Gregorski dom«, kakršnega ima le redka fara. Zase zelo skromen, ie pa g. svetnik za druge bolj radodaren. Zato je pa tudi vedno oblegan ne samo od prijateljev, temveč tudi od siromakov.
Gospod svetnik je v svoji skromnosti odklonil vsak zunanji spomin zlatega jubileju, vendar bodo njegovi hvaležni farani svojega dolgoletnega izvrstnega dušnega pastirja v nedeljo, 10. avgusta slovesno spremili v cerkev, da se ob njegovi zlati sv. maši zahvalijo za vse prejete milosti. Naj Vsemogočni ohrani g. iu-bilnnta čilega, zdravega in zadovoljnega do biserne in železne sv. maše in še preko obeh!
Osebne vesti
o Zlatomašnik Janez J. E. Kalan. Dne 27. julija je zapel v kapeli Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani svojo zlato mašo g. prelat Janez Kalan. Gospodu jubilantu, največjemu slovenskemu borcu za lepo in treznostno življenje naroda in našemu prijatelju In sotrudniku želimo še mnogo blagoslovljenih leti
d Od 2?. julija so veljavne za frankiranje poštnih pošiljk samo italijanske znamke in se pošiljke frankirane z drugimi znamkami ne smatrajo kot frankirane in je treba plačati takso.
d Kaj bo razstavljeno na ljubljanskem vele-sejmu? Glavni prostori ljubljanskega velesejma, ki bodo sprejeli razstavljalce iz ljubljanske pokrajine in italijanskih pokrajin, so že skoraj dozidani Po volji tašistovske vlade se bodo jesenskega velesejma prvič skupno udeležila vsa ona italijanska podjetja, ki jim je do tega, da seznanijo slovenski trg z lastnimi izdelki. Njihova udeležba je urejena po izbiri in načrtno, da ustreza namenom velesejma. Izdelke so razdelili v deset velikih vrst z ozirom na potrebe sosednjih držav. Na velesejmu bodo torej razstavljale naslednje panoge: poljedelstvo, predelovalne industrije, oprava, stavbna industrija, papimištvo, oblačilstvo, mehanika, kemija, prehrana in umetnostna obrt.
d Vsi pri Javni borzi dela prijavljeni, ki so pripravljeni sprejeti ročno delo, stanujoči v Ljubljani in okolioi, se lahko osebno zglase v uradu Javne borze dela v Ljubljani zaradi vpisa v osebni imenik.
d Pri cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju se naselijo oo. minoriti ln bo s tem oskrbljena redna božja služba v tej cerkvi.
d Ljubljanski velesejm bo od 4. do 13. oktobra. Dovoljeno je 60% znižanje voznine za potovanje razslavljalcev in obiskovalcev ter za prevoz razstavnega, blaga.
d Naročnikom Mohorjeve družbe! S posebnim odlokom škofa dr. Rožmana je bila za Ljubljansko pokrajino ustanovljena Družba sv. Mohorja v Ljubljani. Naročniki, ki so plačaU naročnino za letošnje knjige, bodo toréj knjige prejeli. Zal pa ne bodo mogli dobiti nobene brezplačne knjige in tudi ne knjige o dr. Korošcu. Plačana
doplačila bodo naročnikom vrnjena ali pa se jim bodo štela v dobro za prihodnje leto. Naročniki bodo letos dobili Koledar in Finžgarjevo povest »Hudournike.
d Slinavka se je pojavila v nekem hlevu do-brniške vasi v občini Skocijan. Oblast je ukrenila potrebno, da se nevarna kužna bolezen zatre.
d Kraj Veliko Mraševo so dodelili okolišu pošte Sv. Križ pri Kostanjevici. Iz tega okoliša pa se izloči kraj Pristava, ker je zdaj na nemškem ozemlju.
d Tudi pokojnine bodo povišane, je obljubil Visoki Komisar odposlanstvu javnih nameščencev in upokojencev.
h Ker je bilo v zadnjem času neugodno vreme in ker so se pojavili razni rastlinski škodljivci, bo letošnja letina oliv v Dalmaciji najbrž slabša kakor se je pričakovalo.
h 80 letnico pesnika Avgusta Harambašiča so praznovali ono nedeljo v Zagrebu. Danes velja Harambašič kot eden izmed duhovnih predhodnikov ustaškega pokreta.
h Prvi nabori na Hrvatskem so sedaj po raznih večjih krajih. Na vrsti so vojaški obvezniki rojeni leta 1920.
h Na grob »očeta domovine« dr. A. Starče-viča, ki Hrvatom nadomešča spomenik neznanemu junaku, je te dni položil venec novi bolgarski poslanik pri hrvatski vladi. Starčevičev grob je v Šestinah pri Zagrebu.
h Hrvatska akademija znanosti in umetnosti je bila te dni ustanovljena v Zagrebu, ker je prenehala obstajati bivša jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti.
h Sabotiranje zagrebške občine bo kaznovano. Zaradi zmanjšanega dovoza povrtnine na zagrebški trg, kjer je zadnje dni primanjkovalo krompirja, je zagrebški župan izjavil, da bo vsako sabotiranje na mestnih tržnicah najstrožje kaznovano. Istočasno je zagrebška občina stopila tudi v stik % raznimi veleposestniki v Slavoniji zaradi pošiljanja slavonske povrtnine na zagrebški trg.
h Na brezplačno zdravljenje morata sprejeti 500 delavcev zdravilišči v Stubiškib in Kra-pinskib Toplicah. Tako je odredil zagrebški župan.
h Hrvaški listi pišejo o Hercegovini, ki je znana kot pasivna pokrajina in pravijo, da se bo lahko popolnoma sama preživljala, če bo vsak košček zemlje koristno uporabljen. Nekatere pridelke, kakor tobak, vino in razno sadje bo lahko celo izvažala. S tobakom se peča vsaka družina v Hercegovini. Letošnji tobačni pridelek bo obilen in tudi kakovostno dober.
s Člani nemške manjšine v Srbiji so enakopravni Srbom, zlasti kar se tiče državnih uradniških plač, sodelovanja v upravi, položaja v gospo-
Zahvalil
Podpisani Frane Novak iz Zagorice 17, oblina Dobrnii, se prisrlno zahvaljujem upravi nDomoljuba" za izplalanih mi
1000 diiuulev
ker mi je pogorela stanovanjska hiia t vso opravo.
Vsakemu prav toplo priporolam, da t» naroli na „Domoljuba saj je sam vreden svoj« narolnine, a zlasti v taki stiski, ko mora llovek znova graditi svoje stano-tanje, se pokaie njegova vrednost v toliko lepii luti.
Zagorica, 30. julija 1941.
Franc Novak.
IdeS
a
darskero življenju, kakor tudi v pogledu pridi vanja premičnin in nepremičnin. Nemški skup v Srbiji so zajamčeni nemoteni stiki z materinski zemljo.
s Tri sladkorne tovarne Ima sedaj Srbija^ Proizvodnja znaša letno 4300 vagonov. Ker potroši sedanja Srbija samo 2300 vagonov, bo lahko vsaj 2000 vagonov sladkorja izvozila.
s Nad 80.000 beguncev Srbov in Slovence je doslej prispelo na ozemlje Srbije. PorazdeLj so na vse kraje z izjemo Banata.
s Novo kolodvorsko poslopje zidajo v Bel« gradu. Belgrajski listi pišejo, da bo novi kolodvoi nekoliko manjši kakor je bil stari, ki so ga bombi razbile, a bo zato bolj praktičen.
m Iz Prekmurja in Medjimurja. Vojaškat oblast za južne ogrske kraje, ki jih je zasedi« ogrska vojska in so spadali prej k Jugoslaviji, bw uvedla s septembrom reden šolski pouk na vsem šolah. Sedaj zbira s sodelovanjem naučnega mi« nistrstva učiteljske moči. Potrebuje jih okoli 25003 To učiteljstvo bo moralo pred nastopom službe pM ložiti posebno prisego. Za Prekmurje se bo izvršil« taka slovesna prisega v Soboti, za Medjimurje paj v Čakovcu. — Prejšnji mesec je sombathelaki škofi že drugič obiskal prekmurske župnije. V slovena« skib župnijah so ga pozdravili v latinskem in slo«! venskem jeziku. — Župnik Jožef Klekl je še ve«; dno gost škofa v Sombatheyu. — Vojaški poveljnitf za Medjimurje je v javnem lazglasu označil to po? krajino kot priklopljeno ogrski državi.
■ f župnik Frane Zorko
Dne 3. avgusta 1941 je v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani odšel h Gospodu po večno plačili gospod Frano Zorko, župnik v Kamni goricif Truplo so prepeljali v kapelico sv. Frančiška na; Žale, odkoder je bil minuli torek pogreb na ljubVj ljansko pokopališče pri Sv. Križu. Dobremu go« spodu župniku daj, Gospod, večni mir in pokoj f
g Prvi osrednji matični urad v Kranju. P<|
naročilu okrožnega vodje je politični komisar ztj, kranjski urad dr. Skalka odprl dne 18. juliji Osrednji matični urad v Kranju, ki je obenen». prvi tak urad v Veliki Nemčiji. Mesto Kranj stf za sedež takega urada iabrali zaradi njegove osrednje lege. Uredila sta ga pa: študijski sve" nik dr. Franz Koschier in dr. M. Gatterer s sodi Iovanjem prof. dr. J. 2ontarja in gimn. ravnatelj-v p. Fr. Korbarja. Politični komisar dr. Skalka jdb naglašal, da se je izkazalo za potrebno, da se od»] vzamejo matrike posameznim župnijam in se daj« v varstvo in oskrbo vse rojstne, poročne in mrtva* ške knjige enemu samemu uradu. V teku dve« mesecev so zbrali vse župnijske knjige iz zasedel nega ozemlja bivše Kranjske v Kranju. Skupnoi, število vseh matičnih knjig znaša 2094, in sicer 8781 rojstnih, 593 poročnih in 023 mrtvaških. Razen teg« so spravili v Kranj še lepo število priročnih zapi« skov, ki bodo služili kot dragoceni pripomočka® Posamezni kraji nudijo sledečo sliko: Kranj 503P Skofja Loka 482, Radovljica 465, Kamnik 462 infl Litija 182 matičnih knjig. Najstarejše župnijska, matrike so dobili v Mengšu, ki segajo nazaj d<| leta 1584. Večina župnijskih matrik ima najstarf rejše zapiske iz 17. stoletja, tako n. pr. Podbrezjd iz leta 1560, Smlednik 1649, Tržič 1602, Loka 1813« Dob 1606, Kamnik 1622. Matrike so vodili v prejsf njih časih v latinskem jeziku, od 18. do 19. stoletja!
atanovski uradi pri -------- ----- . . .
mrtvaške listine za čas pred 1. aprilom t. 1. izdaj« sedaj Osrednji matični urad v Kranju. Isti urad tudi potrjuje rodovnike (Ahnenpass).
g Davčno upravo v Krškem so s 1. julljen» ukinili. Vse njene posle so prenesU na davčni urad v Brežicah.
g Županske posle v Trbovljah je prevzel dr. Sepp Moder.	....
g Prva materinska Šola začne v kratkem po« slovati v Mariboru. Prijav za materinske tečaje j« menda precej.
Movi grobovi
m Umrli so: v Sniarjeti Marija Kalčič; v Do-brunjah 84 letni posestnik Janez Svetek, v Borovnici 86 letna Marija Ramovž. - V Ljubljani so odšli v večnost: zlatar Karel Košak, višji deželni sodni svetnik v p. Jotef Hauffen in vseučtliščiuk Stanko Kores iz Maribora. — Naj počivajo v mitul
O1
fäit/ui fio ìvchj^^X
Iz Julijske krajine
ZegBMj« v RojaM
Julijsko iH-delto ie praznovala rojam-ka farà v Ir slu svoie »obhajilo«. Ne smele lega .vreli po vaie. »Obhajilo« pomeni pri nas >itg-'nanje«. Fara »obhaja« god svojega patrona. R<>-jjanci častijo kot zavetnika svoje župnije kar .dva svetnika, sv. Mohorja in sv. Fortunata. Ro-1 jan.sk u obhajilo je bilo nekdaj v starih časih najbolj znano v Trstu. Ves Rojan se ic tedaj pripravljal, da čim slovesne ie proslavi ta praznik ter se postavi pred Tržačani, ki so Immotila prihajali na cerkveno slavnost — ali iz po-božnosti ali pa zijala prodajat.
Mogočna je bila procesija. Številne godbe, prelepi iM-vski zbori, brez števila liander in za-falav, društev in organizacij. Od tistih dob je preteklo ie veliko let in se je medtem veliko izpremenilo. Tudi v rojanskem »obhajilu« se pozna io te izpremembe. Kljub temu pa ie bila nedeljska proslava farnega praznika lepa. Cerkvenih slovesnosti se je udeležil tudi župan (mia Trsta com. dr. Luigi Puzzier. V procesiji z Najsvetejšim, ki ie šla po glavnih rojanskih 1 ulicah, je korakal župan v družbi domačjli od-ličnikov in predstavnikov slranke. V procesiji je bilo mož boli pičlo število, zalo pa več ženskega sveta. Posebno pozornost je vzbujala mogočna kolona vzornih, zalih mladenk Marijine družbe, ki v Roianu šleje veliko požrtvovalnih članic.
, ^ ^ ^ ^
p Zadnjič smo pisali o peronospori, da je napravila Imda raatfejaaja po nafih vinogradih. Svoj«
poročilo moramo v naie veselje nekoliko popraviti. Peronospora je povzročila že občutno škodo pri trti na Zgornjem Vipavskem, po ostaiem Vipavskem, » goriški okolici m v Brdih ae peronospora ie ni prehudo pojavila. Kjer ni oklestila toča, kaže trta sedaj ie dobro.
p Poteka. V soboto 26. julija se je poročil g. Bogomil Pavlin, zasebni uradnik. >in ugledne goriške družine, z gdč. Eriko Kolman, hčerko spoštovanega oskrbnika rihenherške graščine. Zavednemu paru želimo obilo sreče!
p Pr;'. teljski obisk. Pred dnevi je skupina italijanskih železničarjev iz Podbrda napravila prijateljski obUk pri nemških železničarjih na Bledu. Nemški železničarji so svoje italijanske tovariše prav lepo sprejeli in pogostili. Nemški železničarji so sedaj vrnili obisk. Dospeli so v večji skupini v Podbrdo, kjer so bili slovesno sprejeti. Skupaj z natimi so napravili izlet v Gorico, odkoder so se vsi zadovoljni zaradi našega gostoljubja preko Podbrda vrnili zopet domov.
' p Prodaja« cene piva. Ministrstvo za poljedelstvo ia gozdove je določilo cene, po katevh smejo proizvajalci prodajati pivo svojim odjemalcem, prodajalcem na drobno. Predpisi veljajo za pokrajin« fiesaant, Ligurijo, Lombardijo in Piacenzo. Cena so nasle«lnje: sod piva (100 1) 400 lir. Steklenica, ki drži ca letir, 4 lire, tričetrtiaska steklenica piva 3-25 lire, polktrska 2.15 lire, četrtlitrska pa 1.10 lire. Vse taka« ia dajatve, ki jih je treba plačati, nosi dobavitelj sam.
p Znižane cene za sadje in zelenjavo. Na podlagi uradnega odloka so se morale s IC. julijem cene sadju in zelenjavi na vseh tržiščih v dr-lavi znižati za 20% Srednja cena, ki jo je imel posamezni pridelek prejšnji teden, je bila""določena ca temeljno «eno; ta cena se je znižala za 20% in je sedaj dovoljena v prodaji na drobno. 20% znižanje pa ne velja za nakup na debelo na izvoznem trgu.
p Goriške sonce. Toli opevano in proslavljeno gorHMto sonce nam zrfaj v pasjih dneb neomejeno kraljuje in gospoduje, da smo ga že kar naveličani. »Ogni bel ballo stara«, pravi udomačena
foriška priskroea — tudi najlepši ples te dolgo-asi. Tako je tudi ■ našim sencem. Dan za dnem nas ige in pripeka, da že težko dihamo in se še v aenei potimo. Kadar nam je kdo že v prav veliko ara aiolo, p r»-lituo, da ni vreden, da nanj sonce aije. — Sedaj si mnogokrat vsi želimo, da bi bili ▼redni take sramote, pa sonce se nič ne zmeni, in aam sije, aije... C* aa začno zbirati rahli oblaki. 01
se oddahne mot ker zopet lažje dihamo. Kako smo
pa Šele dobre volje, ako se nam zdi, da s« pripravlja na del Pa ne pohlevnega dežka ne plohe noče biti, četudi že koruzna polja zdibujejo po
moči.
p Za zasinge, ki si jih je pridobil na grskrm bojišču, je bil odlikovan z vojnim križcem pod poročnik Aleksander Kukanja iz Trsta.
p Vipavska mladenka utonila v Knkitnišken jezera. Kakilniško jezero na Pivki je v nedeljo 20. julija zahtevalo svojo žrtev. Skupina deklet se je šla tisto popoldne, tako nam poročajo, vozit s čolnom na Kakitniško jezero, ki zaradi nestalnosti in periodičnosti svojega vodovja sliči znanemu Cerkniškemu jezeru. Nesreča je bolela, da se je pri tej popoldanski zabavi prevrnil čoln in je 18 letna Crnigojeva Vida, doma iz Gradišča pri Vipavi, padla v vodo in revno utonila. Uboga Vida je služila v Prinicovi trgovini v St. Petru na Pivki. Preden je šla na Pivko, je bila zaposlena v Stekar-jevi trgovini v Ajdovščini. Pokopali so jo v torek 22. t. m. popoldne v šmihelskem pokopališču. Bila je dobra mladenka. Naj počiva v miru!
p Njegov grob so našli. Viktor Pavšič, doma iz Zavrha, duhovnija Levpa. občina Kal na Kanalskem, se je kot 20 letnik udeležil vojnega pohoda v Severni Afriki. Pred dalj časa je bil proglašen za pogrešanega. Sedaj so njegovi tovariši pisali, da so na vojnem ozemlju obiskali njegov grob. Našli so ga pod nekim mostom ob veliki državni cesti. Nosi napis: Corporale Vittorio Pavšič. Mladi junak naj sniva v miru!
p Z motornim kolesom se je nevarno ponesrečil. Na križišču državne ceste pred kolodvorom v Ajdovščini se je hudo ponesrečil lesni trgovec g. Janez Baje z Višenj pri Podkrajn. G .Baje, ki se je z motornim kolesom peljal tam mimo. je treččil skupaj z Rihijevo korijero, ki je prihajala s postaje ter z zlomljeno nogo in drugimi poškodbami obležal nezavesten na tleh. Prepeljali so gS v goriško bolnišnico; po izjavah zdravnikov, je njegovo' stanje nevarno. Delavnemu gospodarju in očetu mnogobrojne družine želimo skorajšnje okrevanje!
p Nov denar v Vatikana. Te dni je prišel v vatikanski državi v promet nov kovan drobiž iz tako imenovanega »acmonibala« in bakra. Po sporazumu z italijansko državo je tega novega denarja za 800.000 lir. Seveda ostane še naprej kovanje zlatega denarja svobodno. Novi kovanci nosijo letnico 1940. Tudi novi kovanci imajo v Italiji lukonito veljavo kot so jo imeli prejšnji Nakovali so jih v Kr. kovnici v Rimu.
p Po italijanskih mestih je policija uvedla posebne oddelke za stiažo nad dostojno nošo in vedenjem žensk.
p Po stopnicah je padel in se do smrti pobil 89 letni delavec Rudolf Gornik iz Trsta.
p Smrt znanega obrtnika. V Gorici je umrl v visoki 6tarosti 83 let g. Peter Potočnik, ki je imel pred svetovno vojno v lastni hiši v začetku Raštelja veliko in znano čevljarsko delavnico. Po vojni se ni več ukvarja) s svojo obrtjo in je prepustil čevljarjenje mlajšim močem, ki so ustvarile v tej Se vedno živahni in podjetni ulici vrsto lepih delavnic in trgovin. Pokojni je bil zaveden naš inož, po rodu i» &t. Vida na Vipavskem. Naj poliva v miru!
p Batuje v Vipavski delini (Praznik sv. Ane in sv. birma.) Ono soboto smo slovesno obhajali praznik naše cerkvene zaičitnice sv. Ane. Veliko •v. mašo s pridigo in procesijo ie imel Črniški dekan msgr. AL Novak. Drugi dan, v nedeljo, smo imeli sv birmo. Prevzvišeni nadškof se je pripeljal okrog pol desetih do z zelenjem okrašene, upne cerkve, kjer smo ga lepo sprejeli. Spreje-
t
ma so se udeležiti tudi. zastopniki javnih oblasti t g, občinskim predstojnikom na čelu. Takoj po vstopu v cerkev je nadškof v italijanščini pozdra-
vil zastopnike oblastev in ljudstvo. Nato Je posvetil glavni oltar Med sveto mašo, ki jo je daroval, je izpred oltarja v svečanem ornatu z milro in pastirsko palico v toki pridigoval v slovenskem Jeziku. Zakrament sv. birme je podelil okrog sto •trokom.	6
p V Rimu so »aprii 58 prodajaln. Rimski pokrajinski jnabjanjevalai tuad je objavil, da je bilo
zaprtih v Rimu 58 raznih prodajaln, to pa ura<f Iga, ker ao nadzorstveni organi ugotovili, da «1 dotični prodajalci navijali tene in se pregreši proti atrorira predpisom.
Junaška smrt tržaškega letaka. Pri v„jam akciji nad Egejskim morjem je zadela jun.šb smrt trialkega rojaka. M letnega kapitana pj^ Adolla Rebra. Bil je član znamenite »lelcine eskadre«, ki je pod poveljstvom Ettora Mulija ustvarjala legendarne Junaške podvige v Španiji V sedanji vojni se je udeležil tudi slavnega in napada na petrolejske vrelce v Perzijskem u-livu, v katerem so italijanska letala preletel« 4500 km dolgo progo brez spuščanja. Snirt letalskega junaka je povzročila v vsej Italiji veliko žalost. Sama Princesa Plemontska je Helrfevj materi brzojavno izrazila soialje nad težko izguba Tržaški prefekt Ekscelenea Tamburini je izrazil gospej Rebee osebno svoje sožalje. Prav tako je brzojavno kondoliral Federale v Zadru, v mestu, kjer je Rehec obiskoval letalsko šolo. Pokojni ju. nak zapušča v Trstu poleg žalostne matere ludi mlado zaročenko, s katero se je nameraval t kratkem poročiti.
Letina na Krasa dobro kaie. Pred «Inevi se j« še vsak bretki kmet bal za letino. Pripekalo j« sonce in grozila je huda suša. Sedaj pa smo dobili blagodejnega dežja v obilici. Vlil nam je novo upanje in dal več poguma pri težavnem delu na polju. Žito se je dobro obneslo, krompirjev pridelek bo zadovoljiv, grozdje pa dobro kaže. Prosimo samo ljubega Boga, da nam ne pošlje nesreče nad naša polja, saj imamo v krajih, ki jih je pobila letos toča, žalostne primere, kako hud je tod udarec za kmeta, posebno še v sedanjih časih.
Opčiae. Pred nekaj tedni je nenadoma izginil 18 letni Ivan Sosič iz Opčin. Sel ie od doma nekam na izprehod, pa se oi več vrnil. Domači so ga iskali, povpraševali po vsej okolici, pa vse zaman. V zli slutnji so pričakovali kakšne novice, in res so jih dobili šele teden dni potem, ko so Ivana pogrešili. Novica pa jih je strašno zadela in pretresla tudi vso sosesko. Truplo nesrečnega (anta so našli tržaški turisti v prepadu pod globoko steno med Rozandrsko dolino in Jezerom. Po nesrečnim naključju je siromak strmoglavil v globino ter s« na kamnitih tleh ubil. Truplo je ie zelo razpadlo. Pokopali so ga na pokopališču v Borštu.
Dolina. Posestnik Ivan Prai«H iz Doline je peljal zvečer ob desetih domov voz krompira. Iz nepoznanega vzroka pa «ta se mu vohča splašila ter ga podrla na tla. Voz je šel preko nesrečnrra, ki je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno hrbtenico in so poškodbe smrtno nevarne. Res je iivel v bolnišnici samo en dan, potem a ga je smrt odrešila hudega trpljenja. Družini "agega pokojnika naš« iskraao sožalje!
BorSt. V Boršt je prispela iz Zagreba žalostna novica, ki je presenetila ia potrla ljudi iz cele soseske. Je na velikonočni ponedeljek je omrl tain rojak Rudolf 2crjal, ki je živel v Zagrebu nad 10 let. Žalostne novic« pa domačim zaradi današnjih razmer niso mogli prej sporočiti Vsem žalujočim naše globoko soialj«!
Is Baseviee. Smrtna nesreča je zadela v četrtek 17. julija 39 letnega delavca Vincenca Fonda iz Bazovice. Bil je zaposlen v Gradiški kjer ie zaradi neprevidnosti tovariša strmoglavil z ogrodja poslopja, na katerem je delal. Pri padcu v globino je dobil strašne poškodbe. Skoraj celo desno stran si je razbil, «lomil tudi hrbtenico in le glava je ostala cela. Prepeljali so ga v Gorico v bolnišnico, kjer ma pa niso mogli pomagati. Naslednjega dne j« umrl v navzočnosti žalostne iene in otrok, ki so ga prišli obiskat. V ponedeljek pa so ga pripeljali v domačo vas, ki«r ga je čakala ogromna množica, da bi ga spremila na zadnji poti. Pogrebu « prisostvovalo tudi več gospodarjev in delavcev, ti bodo ohranili pokojnika v najlepšem spomina. Na pogrebu mu je domači pevski zbor zapel več ialostink. Bog mu daj v miru počivati, njegovim ialostnim svojcem pa naj da svojo tolažbo.
ki Boljaaca. Umrl j« v bolnišnici pri operaciji Sabaskjan Susdelin, priljubljeni gostilničar v Boljun-cu, ki je domačinom izkazal že več uslug, ki je kupoval ia prodajal samo domače vino. V«lika množi«« ga j« spremljala aa zadnji poti. Rahla mu bodi zemlja I — V n «delio 20. L m s« j« pripetila na cesti iz Boršta v Boljunec huda nesreča. 15 letna Dragica Pavli« se j« sprehajala po omenjeni ccsti, pa ji je spo<irsniIo na robu ccst«. Strmoglavila j« navzdol ter s« valila po strmem travniku v dolino, pri čemer j« dobila na čelo globoko rano ter j« obležala nezavestna. Na kraj nesreča je prispel rešilni avtomobil, ki je pon«sr«ienko prepeljal v J tržaško bolnišnico.
11
Kratke z vsega sveta
85 letnico rojstva je praznoval v ameriškem Njujorku slavni hrvatski elektrotehnik Nikola Tesla.
V	svrho zatiranja malarije v območju Egejskega morja so poklicali v Bolgarijo ravnatelja znanega
zavoda za morske in tropične bolezni v Hamburgu profesorja dr. Miihlensa.
Rokavice, izdelane iz svile, ki njeno predivo izdelujejo morski pajki, so razstavljene ie več tednov v Neapolju.
Izvoz nemških zdravil je v zadnjih 25 letih na-rastel za več kakor 100%; 70 odstotkov nemških zdravil grt v inozemstvo.
60400 prebivalcev šteje sedaj visokoseverna Alaska; redila bi pa lahko 18 milijonov ljudi.
Fraacoske oblasti so ugotovile, da tvorijo Judje v Franciji samo 1.15% prebivalstva, da pa imajo 57* vseh bančnikov, 56% vseh trgovcev s kožuhovino, 61% tovarnarjev perila, 71% glasbenih založnikov, 47% izdelovalcev obleke in 38% izdelovalcev «vile.
33$ ailijoaov sodov petroleja po 950 litrov ao porabile armad« aveta v I. 1940.
12 milijonov ovac rede zdaj v maloazijskem
'"^Bivšega ministra Irancoske ljudske Ironte Maria Dormoya je ubita te dni bomba, ki mu je je nekdo nastavil pod posteljo.
200 kg dinamita so našli zakopanega pod zdraviliščem v španskem mestu Teruelu. Pol mesta je bito dve leti v nevarnosti, da zleti v zrak!
V	letošnjem aprila je bilo v Parizu rojenih 2476 otrok, kar j« za to mesto rekordno število.
Argentinska vlada je dala zgraditi posebno ladjo ter jo ie krstila na ime »Kristus Kralj«. Je to prava .Óerkev, ki bo služila potujočim misijonarjem.
11,000.000 autrskih stotov paradižnikov so leta 1940. pridelali v Italiji. Nekako polovico tega ogromnega pridelka so konzervirali.
Nad VA milijona meterskih stotov jajc znesejo vsako leto italijanske kokoši. Pridne jajčarice!
Nad 50.000 kg opija pridela letno Bolgarska. Kg opija stane 900 do 1100 levov.
Končana je stavka njujorških električarjev in ladjedekriških delavcev v ameriškem Brooklynu.
Na karte so cigarete v Franciji. V6ak kadilec 'dobi na teden 40 cigaret ali vsakih pet dni e« zavojček tobaka za pipo.
70 milijonov ki viaa bo predvidoma letos pridelala Francija. Precej tega vina bo šlo v Nemčijo.
Blizn Geaove je umrla te dni beračica; v njeni slamnici so našli za 10.000 lir bankovcev.
Roj čebel je asmrtil pred kratkim pri Benešu na Slovaškem dva konja, voznika pa s piki hudo poškodoval. .	.....
Na Velikem Kleku je te dni skupina štirih hri-bolazcev strmoglavila v 400m globok prepad; trije mrtvi; četrtega so hudo ranjenega prepeljak v bolnišnico v Lienz.
80 lelaico rojstva slavnega pisatelja in dramaturga Gerhard» Hauptmanna bodo letos 15. novembra praznovali v nemškem Breslauu.
Bivši romanski kralj Karol in gospa Lupescu sta odpotovala v Mehiko, kjer ostaneta dva meseca.
Veliko zbirko finskih narodnih pesmi so dovršili te dni tamošnji učenjaki. Zbirka obsega 32 zvezkov, v katerih je 25.000 strani in 1,350.000 stihov, ki jih je ustvarila finska ljudska poezija.
Prenose iz gledališča, ki jih je uvedel radio
?red 20 leti, so izvršili na električni razstavi v arizu že leta 1881.
99 ladij je izgubila Španija v državljanski voj^ ni, zdaj so jih že precej dvignili in je barcelonski zaliv že očiščen tonaže, ki je zapirala ladjam vhod v pristanišče.
Več primerov kuge so ugotovili v afriškem Port Saidu.	\
Zbirko 50.000 raznih muh je podaril živalskemu muzeju v danskem Kodanju »mrčesni učenjak« Willy Lundbrech. ____
JADLIN • JaboICnlh
za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek din 80--. po pošti din 42-—, 2 zavitka po pošti din 78--. 8 zavitki po pošti din 110.—. Prodaja Drogerija Emona Ivan Kane - Ljabljana - Nebotičnik
47 ton srebra, ki ao ga svoj čas odnesli iz Španije v tujino, je te dni prineslo v Španijo posebno odposlanstvo.
Ogenj je uničil meslo Tado, ki leži ob Pacifiku (Tihem morju). Od vseh poslopij je ostala cela samo cerkev. Sedem tisoč ljudi je brez strehe.
V bodoče 2idom ni dovoljen več pristop v bolgarska vseučilišča, pa tudi ne v srednje in strokovne šole.
Grško prosvetno ministrstvo je odredilo, da 6e z januarjem 1942 uvede nemščina kot obvezen predmet na vseh grških srednjih šolah.
300 del slikarjev, kiparjev in grafikov je udeleženih na letošnji veliki razstavi saških umetnikov v Dresdenu.
Samo osem vrst vrtnic 6o poznali sredi 16. stoletja.
Novo sodobno avtomobilsko cesto gradijo med Dagojo in Osako v srednji Japonski. Dolga bo 200 km in stroški bodo znašali 90.000 jenov.
Pu.<f. Zen a možu: «Ti tega pač ne moreš trdili, da sem letela za teboj in sem te ujela.« Mož: »Tega ne. Toda saj mišja past tudi ne leti za miško in jo vendarle ujame.«
Prebrisana. »Gospa Mančeva, prosim vas, ali bi mi dovolili, da bi svojo ribo ocvrla v vaši masti?» — »Prav rada, zakaj pa nel« — »Zalo boste pa vi jutri lahko svoje meso kuhali v mojem kislem zelju.«
IloHko urt Gredoč skozi mesto L. vpraša potnik kmeta na cesti: »Prijatelj, koliko ur je od tu do M.?« — »Ur?« odgovori kmet, »skoraj v vsaki hiši je ena, po nekaterih hišah jih je celo po več.« — »Ne mislim tako,« reče potnik, »ampak želim le zvedeti, koliko računajo iz vašega mesta do M. Samo to, prosim, mi povejte?« — »Koliko računajo? I no. če greste peš, ne računajo nič. ako se pa želite peljali, plačate 50 lir,« odgovori šaljivec in gre naprej.
Ljubeče qa it pogledala in vprašala: »Torej praviš, da se hočeš poročiti z menoj? Ali hočeš to storiti iz ljubezni ali iz treznega preudarka?« — »Prisegam ti, da samo iz ljubezni. O kakšnem treznem preudarku ni govora.«
V	ioli. Učiteljica: »Pri živalih razlikujemo štirinožce in dvonožce. Stirinožci imajo po štiri noge, na primer osel. konj. Dvonožci pa so živali na dveh nogah (pokaže naslikano gos). Ta je dvonožec, jaz sem dvonožec, vi vsi ste dvonožci. Torej, l.izika, kuj sem jaz.« — Lizika vstane, preplašena pogleda učiteljico in zaše-peče: »Goska, gospodična.«
V	cirkusu. Mojster čevljar In učenček Pepe si v cirkusu ogledujeta dresiranega slona. Mojster: »Le poglej ga. kako znal« — Pepe: »Koliko let se ie slon učil. da vse to zna?« — Lastnik cirkusa: »Saino eno leto!« — Učenček Pepe: »A, zato ima tako dolga ušesa!«
Dolgo oblačenje. Sluga: »Milostlva, gospod vprašuje, kdaj boste končali z oblačenjem.« — »Križ božji, saj sem mu že pred uro dejala, da bom v nekaj minutah gotova...«
Pri fotografu. » Cu ite, gospod fotograf, na tej sliki sem videti za deset let starejša.« — »To nai vas nikar ne moti. gospa, vam bo vsaj fotografija dalj časa podobna.«
Kmet prt brivca. Brivec: »Koliko las naj vam ostrižen», očka?« — Kmet: »No za 2 liri«
Vel. Lašče — sv. Rok. Romarjem sporočamo, da bodo pri Sv. Roku dne 16. avgusta 1941 »tot sv. maše, namreč ob pol 7., ob 7. govorom, ob 8. in ob 9. dopoldne. Zvečer češčenje sv. Rešnjega Telesa. Drugi dan, to je v nedeljo dne 17. avgusta bo prva sv. maša ob 7. z ljudskim petjem iti z blagoslovom, druga ob pol 11. slovesna z blagoskv vom. Popoldne ob 5. litaniie z blagoslovom. Vrši se vse po novem času. Tuoi sv. zakramente bodo romarji lahko prejeli na dan sv. Roka in v nedeljo.
ŠPDRTIIE y DHOBTINE
Predpisi 0 športnih prireditvah
V bodoče bo treba za vse športne prireditv« na področju Ljubljanske pokrajine vložiti p is« mene prošnje pri Kr. Kvesturi. Prošnje ie treba s priloženima dvema kopijama podrobnih pro« gramov poedinih prireditev predložiti Pokrajin« skemu odseku Italijanskega nacionalnega olim« pijskega odbora, ki jih nato odda dalje Kr. Kvesturi. Sedež Pokrajinskega odseka Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora (CONI)] je pri Zvezi podpornih stanic.
Programe bodo morale tehnično odobriti pristojne športne zveze.
Za udeležbo atletov in društev pri športnifi prireditvah izven Ljubljanske pokrajine in za1 športne prireditve, ki naj bi se jih udeležili atleti ali društva iz drugih pokrajin Kraljevina Italije, bo treba doseči prej odobritev Eksc. Vi« sokega. Komisarja po posredovanju Pokrajin« skega odseka Italijanskega nacionalnega olim« pijskega odbora. Prošnjam bo treba priložiti podroben program takih prireditev, ki se jih' atleti odnosno društva nameravajo soudeležiti ali se nameravajo prirediti.
Dan po prireditvi, prirejeni na področju pokrajine, bo treba predložiti Pokrajinskemu; odseku Italijanskega nacionalnega olimpijskega' odbora po tri kopije vseh pri športni prireditvi doseženih rezultatov.
Letošnji iahkoatietski nastopi
Medtem ko se je delovanje ljubijanskiK klubov v letošnjem letu zvečalo, pa vendar nt sezona tako bogata, kakor je bila prejšnja leta« Skoraj vsako nedeljo so imeli atleti priliko; nastopati v pokrajini. To izgubo so klubi po« skušali nadomestiti z internimi prireditvami* Kot nadomestitev za tekmovanje z ostalima zvezama pa bodo (za enkrat so predvidene tri)| tri večje prireditve: prvenstvo moštev, troboj in
prvenstvo posameznikov.
•
sp SK Planina. Za člane velja od objave sle« deči urnik: ponedeljek: člani, torek: juniorji in de« kleta, sreda: člani, četrtek:. juniorji in dekleta^ petek: člani, sobota juniorji in dekleta, nadel j a1 dopoldne: člani. Vstop na Stadion imajo aamoj klubski člani, ki se izkažejo z legitimacijo. Ciani drugih klubov (razen onih, ki imajo izredna do« voljenja) nimajo na Stadion dostopa!
sp Mladini, U a« zanima za lahko atletiko! Kol smo že objavili, se vrši trikrat tedensko lahko« atletski tečaj za Začetnik« pod vodstvom prof. Cer« netiča. Zato vabimo vse, ki imajo za to panog« športa veselje, «la s« v torek, četrtek ali petek, javijo in sicer točno ob 7 pri vodji tečaja. Tečaj j« brezplačen — tečajniki morajo imeti le kratk« hlač« in copat«. Tečaj organizira SK Planiaa ist s« vrši na Stadionu — vhod iz Vodovodne cestai sp Krožaa kolesarska dirka skozi Ljubljano. 15. avgusta bo velika krožna kolesarska dirka s Startom v Carici, skozi Ljubljano, Trst in in s ciljem zopet v Gorici Te dirk« se bo udeležilo veliko število tekmovalcev.
sp Prvenstvo provinc« r lahki «tletfld. SLAZ jat poverila SK Planini izvedbo tahkoatletskega prven« atva province, in «ic«r za moštva in posameznike« Prireditev se bo vršila na Stadionu od 6. do 8. septembra bi bo spored obsegal vse točke olim« pijskega programa razen teka na 10.000 m mara« tona, hoj«, d«s«toboja in toka na 3000 m zaprek«, Kot smo izvedeli, namerava prireditelj izvesti tal takmovaij« velikopotezno. Tudi tckmovalci bi bili
Erimerno nagrajeni in bo dobil zmagovalec ▼ vsa« I disciplini kako darilo. Poleg teh daril za posa« mernike pa nannrava SK Planina razpisati pokal za najbolj« klub provinc«, to bo klub, ki bo n* tem tek'mòvinju dosegel največje število točk. Zdi se, da »e bo točkovalo po 6—5—4—3—2—1 sistemu« — Poleg semorskega prvenstva pa se bo vrhld 28. septembra juniorsko prvenstvo. To priredite* pa bo priredila najbrž agilna sekcija SK. Ilirne.
Cez 10.000 vrst ptic živi po vsej zemlji. Mnogo od njih jih je človek udomačil, ker mu donašajo razne koristi ali ga razveseljujejo. Nekatere ptice kažejo velike zmožnosti. To nam pričajo njih umetna gnezda, skrb in varstvo za mladiče, oponašanje petja drugih ptic, priučljivost govorjenja in raznih umetnosti.
Ptičje telo je prilagodeno življenju v zraku. Ptice pevke imajo pod jabolkom še poseben ustroj za petje. Da se telesna toplota (37 do 40° C) ne izpreminja, potrebujejo ptice toplo obleko: pozimi gostejše, poleti redkejše perje.
Pod navadnim krovnim perjem, ki pokriva, kakor opeka etrebo, leži gost puh. V mrzlih krajih živeče ptice varuje mraza Ée mastna podkožna plast. V zadku imajo ptice mastno žlezo. Ptica jemlje po potrebi s kljunom nekoliko masti iz nje in poteza potem krovno perje skozenj. Tako si namaže perje, da se ne moči in da se telesna toplota ne niža.
Ptice, ki gnezdijo na varnem v luknjah in duplinah, nimajo umetnih gnezd in njih jajca ne varovalne barve. Mladiči so dvoje vrste : goliči, ki jih morajo stari dolgo pitati, in mahovci, ki kmalu tekajo okoli in al sami iščejo hrano.
žužkojede ptice se morajo zaradi hrane jeeenl seliti v toplejše kraje. Prav tako se selijo na jug tudi povodne ptice, če zamrzneje reke m jezera. Spomladi se ptice selivke zopet vrnejo v naše kraje, toda ne vse. Na tisoče se jih med potjo ponesreči in prav toliko jih polove in pojedo ljudje brez srca, ki ne vedo, kako veliko korist ima človeštvo od večine ptičjega rodu. Pa tudi pri nas se na splošno še odločno premalo zani-
»ČTi? iP"Dale živ/,ce' ki 90 nam obvarovale s pokončava-njem škodljivega mrčesa že marsikatero dobro letino/
In še to vprašanje: Ali ni čudovstvo, kako se morejo ptice n.86^ sP°zna'i? Kak° «ajde na primer samo vračjijaU druga drugo, po čem pozna ptičja mati očeta, otročki svoje
mll JL^T- Dognali 80 fc M vrste ptic, da se ivali med seboj dobro poznajo, človek pa jih ne toči.
Vi J?"'a-Rajo 10 ,ak°' da manJka ljudem tisti »ptičji poglede siitÄrr8^ mf 6 ra2like ",ed Posameznimi ^fcanH
rl n ^ ri1 razUJie Td PO*3™«^ svojega lastnega rouu, pri Kitajcih m zamorcih pa mu njegova sposobnost u »poznanje ze odpove, ker se mu zdijo n. pr vsHKiUjSTmed seboj mnogo podobnejii, kot so si podobni Evropejci
v maniSe Pa n>orajo bili razlike med posameznimi živalmi
Ä s-kwEEHv^FT-ws
. JO je spoznal m se takoj umiril. Tako je torei izraz glave glavno sredstvo za spoziavaiii ceh> pr, takih vrstah ptic, ki so s^ S rodu, pa so si zelo podobne.	K
oio.Toda "e ,C po izrazu v ohlMSju, tudi po
5Ì točfn 'TrnaVaÌ° PtiCe n,ed "*<«■ P° gla-
su loci n pr. racman svojo ienko r»™> i„ mlade račke od druge račje d^ine Cenz pr.pove,iuje v svojih spisih tak prin en Ne! «J ka .?n"ca Je "pustila svoje gnezdo da .?gnaav J:C,B9Vv°ießa ""«i^a sita ne btla gfuha Z" V8e kl,Ce drueih je
lepo mi pole erni kot tam ,	b„kopl„ t
(Narodna.)
Kragulj
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha kragulia odqnati, ki kliuie srce od zore dò mraka, od mraka do dne. (Prtiern.)
SUvèejk
Putti jteti moiega tlavca, kakor sem mu trio ustvarit. (Preteren.)
Golob
Coloblek. tedna stvarica. vsak ljubi te in rad ima. fh'arodna.)
«ALJESTVA
pesmi
Pa ne samo izraz obličja in glas, tudi načini hoje, letanja in premikanja so merodajni za medsebojno spoznavanje.
Pri roparskih pticah je Z^jHf n. pr. navadi., da si vsaka - izbere čisto določeno mesto za počitek, medtem ko se druge ptice za tisti prostor sploh ne zanimajo.
O vseh teh stvareh vedo lovci, ki so vedno v stikih z naravo, mnogo zanimivega. Lovec spozna posamezne živali po njihovih čisto svojevrstnih navadah, kod hodijo, kje se pasejo in podobno.
Zdaj pa šc par besed o varstvu ptic. Način obdelave in posestva zemlje je neredko vzrok, da se škodljivci naših gozdov in polj množe z neznansko hitrostjo in je šlevilo koristnih ptic preneznatno, da bi moglo z uspehom pokončavati narasli mrčes. Napredno gozdno gospodarstvo in osušivanje močvirij običajno nista v korist razmnožitvi ptic. Zato je nujno, da našim pticam na ta ali oni način nadomestimo to, kar izgube zaradi sodobnega izboljšanja gozdnega in poljskega gospodarstva.
Kdor hoče pticam pomagati, pa mu seveda ne sme biti neznano, kako ptice žive in kako Be množe.
Ptice gnezdijo na razne načine: nekatere znesejo jajčka v drevesnih duplih, druge si narede gnezda na visokih drevesih, ostala v nizkem grmovju, ali celo na tleh. Prvim pritrdimo na drevesa posebne preproste valilnice, ki so o njih naši strokovni listi že mnogo pisali. Valilnice so oddaljene druga od druge 30 do 40 korakov in jih pritrdimo na drevesa že v pozni jeseni. Na ta način ostane cela vrsta koristnih ptičev, ki prezimujejo pri nas, tam kjer želimo in si spomladi za valenje izbere običajno prostor, ki smo ga mi določili.
Druga vrsta ptic si spleta gnezda ali na drevesih (n. pr. Kinkavci, drozgi), v grmovju (n. pr. penice, srakoperji), ali pa vale celo na tleh (n. pr. škrjanci, slavci).
Uničevanje živih mej ob poljih, iztrebljevanje grmovja v gozdu io ob njem in odstranjevanje raznih nasadov po vaseh, je nemala ovira mnogim pticam pri iskanju sposobnega prostora za gnezdo.
Varstvo koristnih ptic nujno zahteva, da s smotrno na-saditvijo dreve« in grmovja na primernih krajih nadomestimo to, kar smo vzeli pticam s sodobnim preurejevanjem polja in gozdov, travnikov, vrtov in parkov.
In še to: Za marsikatero koristno ptico je zima, zlasti huda zima vzrok smrti. Zato je r.aša sveta dolžnost, da posvečamo gromi ga ne piale. (Lampe.)	Pticam llasU v *il"»kem času vso svojo skib z ureditvijo pri-
mernih prezimovališč in pitaličč, da naše ljubljenke ne bodo v največjo našo škodo umirale od mraza in gladu.
Ce pogledamo v svobodno nabavo, ne občudujemo nobene druge božje stvari z večjo dobrohotnostjo in ljubeznijo kot ptice. Uho im oko se naslajata ob krasnem ptičjem petju, ob njibovi lepo pisani barvi in ob njih ljubkem, še-gavem vedenju. Kako pusto in prazno bi bilo na »vetu, če bi ne bilo ptičev.
In kako brez moči bi bil človek nasproti milijonom sadnih in poljskih škodljivcev, če bi mu Bog ne naklonil teh najuspešnejših ln najpridnej-Sih zatirateljev raznega mrčesa.
Današnje prilike neredko silijo človeka, da se odtegne naravi in življenju z njo, čeprav je več kot gotovo, da najde poštenjak pravo veselje in najlepši užitek le v objemu božje narave, zlasti med pticami in cveticami. Tam je pesem, tolažba, mir ali kakor pravi naš pesnik: Zapoj mi ptičica glasnó za-poj mi pesemeo sladkó, da bo mi v srce segala, občutkom se prilegala.
Ptice so naše resnične prijateljice, zato jim bodimo prijatelji tudi mi,-ne samo v besedah, ampak v dejanju. Občudujmo jih, spoštujmo jih in {.omagajilio jim lia vso moč, kadar so v stiski in nadlogi.
Kam po greste lattavi' «/i grette morda gledat (Zmai-t
ic« ai
le iemljete tlovo, m ie zlato sonce ilo.
tilnik.)
Kukavica
Kukai, ptica. U kukai po tvoii tiari navadi, taj ni ie prave pomladi, dokler ni tvoiega tut I glasu. (Josip Stritar.)
Ček
Cuk te le oženil, Iralala tova ga le vzela za moia. (Narodna.)
PTICJEG
pr-
zemlia. Urna zemlia lepa. ti me zaklepa, ko viel sem u
bila moia last, zdat ozka kletka nesrečno past. (Gregorčič.)
Kar
ie
Sova
čuk priženil, tralala, sova le zapila. hopsasa. (Narodna.)
I
>
gkrjanček
Skrianček pole. ivrgoli, se belega dneva veseli. < Narodna. )
Orel zre mirno o tinje uiiape,
8tran tO.
►DOMOI-TUB«, dne 6. avgufila 1911-XIX
Stev. 32.
«VvJ
Frmnc JmkUt
SE B©RE ZA W0ZA
Mati ga prva zagleda in aune hčerko šepetajoč: >A1 i ga vidiš?«
Lenčika »e ozre, zardl. pa se obesi na čeber, popravljajoč si zmriene lase, zgibajoč ruto po prsih, ogledujoč bele rokave ...
In ko se približa, mu pomigne Skendrovka: »Marko, stopi sem, ako se ti ne mudile...
»Pa me bo videl tako! Kaj si bo mislil le še-petne Lenčika, a vendar skrivaj pogleda na cesto, in v očeh ji Je lesketalo hrepenenje.
Nekdaj so si bili škendrovi in Komanovi v rodu, pa so ili ie dandanes drug do drugega; ostali so si bili domači skozi rodove.
Zato stopi Marko z otrokom na tlak pred hišo in vpraša : »Kaj mi boste povedali, teta?«
»Noš ti kaj povedal... Kako pa sedaj?<
»Ej, da bi ne bilo tako!... Saj veste, teta!... Dobra je bila... 2 njo so zakopali tudi mcie veselje ... Mudo mi je .. .« Obriše si solzo, ki mu je zalesketala v očeh.
>E, kaj hočeš!... Pretrpel si dosti ž njo... Dolgo je bolehala.«
»Ne rečem!... Trpel sem in trpela je tudi ona, pa ljubila sva se in tako bi še rad trpel...<
»E, pozabiš jo, mlad si še in drugo dobiš.. .<
»Drugo... Da bi pozabil pokojno?... Jaz je nočem pozabiti.. .«
»Sedaj še ne, ko te njen spomin spremlja kakor senca; toda senca izgine !.. .c
A Marko postavi predse hčerko ln reče: »Ali jo vidite?... Ali ni ona?... Pa naj jo pozabim! Kako?... Kako... Ah, teta, kako sem jo ljubil!...«
»lies, kakor ona.«
»Kaj ne?... In vidite, kako bi mogel trpeti, da bi jo pretepala mačeha?... Kako?... To mi povejte!... Veste, jaz ljubim otroke...«
»Prav imaš, saj si očel Bo to kako!...«
Lenčika ga je ves čas pogledovala od strani In vlekla na uho njegove besede. Ko jo slišala moža pripovedovati, kako je ljubil In kako še ljubi že pokojno ženo. je vstajala v njenem srcu neka neznana nevoščljivost. Iskrena želja biti ljubljena, vstajalo je neutešljivo hrepenenje, biti ljubljena od njega, ki je bil za ženo čisla, nesebična ljubezen...
»Bo že kako, tudi jaz pravim ... Vdal sem se volji božji... Naj pa gospodinji On, ki mi je vzel ženo!«
»Le njemu se Izroči!«
»Pa nas pridite ob priliki obiskat!«
»Pa tudi ti se nas ne ogiblji...«
In šel ie dalje po vasi, do lare, do župnika... a ni šel sam, ni šla z njim samo hčerka, pridružilo se Je njima tudi srce Skendrove Lenčike...
»Ali si ga slišala?« ogovori mati Lenčikov ko odide Marko.
»Rad Jo Je imel.«
»Kdo bi si bil mislili... Senili se bo pa moral... Pa vsaka ga ne bo dobila!... Ali si videla, kako ima rad otroke? Otrokom se bo morala pridobrikati, drugače ga nobena ne dobi. O, je pač res: otročje srce je ključ do srca očetovega.«
In kmalu Je razumela globoki pomen besedi; hvaležno je pogledala mater in duša je zavriakala: »Za njimi... Za njimi...«
Pot do lare pelja mimo korita za vasjo.
Ko se Lenčika spomni tega. Ji zaigra po vsem životu.
»Za njimi Za njim!...«
»Mati, Jaz grem prat!« reče Lenčika. ko naloži škaf mokrega perila.
»Ali ne pojdei popoldne?«
»E, enkrat ml je oprati... A, sedaj se ml zdi, da ni pri koritu nobene druge; lehko bom hitreje oprala, ker me nihče ne bo mudiL«
»Pa pojdi!«
Lenčika smukne v hišo, se pogleda v zrcalu, si poravna t glavnikom zmriene lase in premeni ruto za vratom. Preden pa gre, skoči v kamrico pod streho, odpre skrinjo in vzame nekaj v nanlr zavitega.	^
Odvije In veliko rdečebarvno medeno arce il me v roki.
»0, ravno Mko Je Se!« se JI tžvlje Iz prsi. ' »0, da sem bila vsaj to kupila na semnju! Jaz ga no boin snela, dati ga prav za prav nimam komu, naj ga ima pa njegov otrok.«
7»
Ej, Lenčika je bila dobro premislila, kako se pobere ključ do Markovega srca!
Medeno srce zavije nazaj, potisne v žep In gredoč še enkrat stopi pred zrcalo, ki je pa kar nič ni karalo. Mati ji pomaga zadeti Skd na glv vo, in Lenčika gre.
Srečna je bila, zakaj vso pot ji je pravi neki glas: »0, saj druge poti ni nazaj, gotovo pride mirno korita in ti ga boš videla ...«
A ko zavije po vasi, pri vpije za njo dekla Marta: »Čakaj, greva skupaj do vode!...«
»Kam pa ti!«
»Pa po korenje!«
Marti ni bilo obstanka na Rojnikovem dvorišču. Marko je nesel s seboj njeno srce, in ona je morala za njim... Pa kako?... Ali more?...
Posvetilo se ji je. Rojnikova njiva leži prav ob poti do fare in na njivi raste pesa in korenje ... ob tej njivi se vrne on. In to io dobro!
»Za Markom!...«
Zasmeje se skrivaj in zasadi vile na kup, pa gre k vodnjaku, da st umije noge, ker so biie tako maroeaste.
Tovarišice se jI čudijo in Rojnica se obregne: »He, gospodična, kaj pa Vi? — Ali Vam smrdi?«
Ženske se zasmejejo, a Marta odgovori nedolžno: »Grem po korenje na njivo.«
»Kaj?... O, seveda!... Lejte, lejte, kako si prebira delo! Ali jo vidite?... Le brž primi vile!«
»Jaz grem po korenje...«
»Da bi te!... Ali ga nimaš za danes dovolj doma,... Jutri pojdeš ponj!«
»Jutri bo dež...«
ženske se ji posmehujejo, a Marta se ni dala premotiti in je opirala roke in noge in poslušala oni tajni glas, ki se mu ni mogla, ni hotela upirati.
»Za Markom!...«
»Vidite jo?... Taka je... Prav takal... Pa jo še včasih hvalite in zagovarjate... Sedaj pa vidite, kako posluša!... O, človek bi se snedel od jeze... Kar preteknila bi Jo, če bi se ne bala sodbe... Tako pa... 0, sam Bog nam daj skoraj Božič, pa naj gre potem pulit korenje!... Cak!...«
Rojnica je rohnela, ženske so se jI smejale, Marta se j« pa pod streho počesala, preoblekla ošpetelj in opasala bel, s čipkami obrobljen predpasnik ... Oredoč je snela nov svitek in ga vrgla v procko, pa je šla po korenie na veliko jezo gospodinje...
»»Vidite jo, kako se je nafrkala?... Vidite zlikani ošpetelj in nedeljski predpasnik?,., IIa! To nekaj pomeni!...«
»Kaj pa to?« se čudijo ženske in gledajo za njo ugibajoč.
A Marta je šla za njim...
III.
Za eno procko se kmalu napuli korenja, na| Je zemlja še tako suha. Zato se je Marta obotavljala. Ko Je izpulila koren, se je zravnala in se ozirala željno k fari. In pri tem ni mislila na korenje, mislila je nase in nanj...
»Vdovec je, in jaz sem sama, stara komaj trideset let, pa se ml jih ne pozna toliko Skoraj bi mislila, da sem stara dvajset let, ko bi ne bila že dolgo na svetu, pa on seveda tega ne ve... In on je le malo starejši od mene in kre-
Eak je še... Res ima otroke, pa kaj to!... Stra-ovala bi jih... 0, bi jim že pokazala, da bi ml ne zrastli čez glavo... Pa bi se složno živelo... Seveda bi morala delati, pa saj trpim tudi sedaj oelo za druge, a potem bi pa — zase. In to bi bilo dobro... Ej, pa kako bi bilo priletno, ko bi ne bila več sama... Kako mora biti dekliču hudo, če ostane, ko si vedno misli: lej, nihče nI maral zate... Ne, jaz ga moram dobiti! In tega dobim, tega Marka! Vse mu povem, kako bom gospodinjila, ...kako bom strahovala njene otroke — le zakaj niso pomrli, — kako sem gospodarna; pa ml bo moral verjeti, ko mu povem, da sem al prlalužila nekaj denarja, ker ga imam v hranilnici in nekaj še pri tej Rojnlcl, — o, sai ne bom pri njej do Božiča, — pa ni vrag, da bi me Marko ne vzel... Kje pa dobi tako?... Lej, že gret...«
JI
ali pisat
Obiskoval je četrti razred ljudske šole. Bil » ljubek deček dvanajstih let, črnih oči, najstarejši sin železniškega uradnika, ki je zaradi številne družine in zelo majhne plače živel v težkih go. spodarskih razmerah. Oče ga je zelo ljubil; bil j« z njim dober in prizanesljiv. Prizanašal mu je T vsem, razen v tem, kar je zadevalo šolo. V tem oziru je bil zelo strog in je zahteval od njegt veliko, kajti želel je, da bi deček čim prej konial šolo in začel s svojim zaslužkom podpirati dni. {ino. In da bi to čim prej dosegel, se je moral mnogo truditi. Čeprav se je deček zelo pridna učil, ga je oče kljub temu vedno znova vipod. bujal k učenju. Oče je bil že precej star in od prevelikega dela silno izčrpan. Kljub temu pt it je poleg svojega dela v pisarni dobil še drugo, katero je delal doma, da bi tako lažje vzdrževal svojo družino. Prepisoval je razne stvari in pri tem delu presedel precejšen del noči. Zadnji Jas je sprejel od neke založbe, ki je izdajala razna liste in brošure, nalogo, da je na papirnate pasove pisal naslove naročnikov in je za vsakih pet-sto naslovov prejel tri lire. Toda to delo ga je utrujalo in nemalokrat se je pri kosilu pritoževal nad tem. »Moje oči pešajo,« je rekel; »to ponofno delo me uničuje.« Nekega dne mu je rekel sin: »Oče, pusti, da delam jaz namesto tebe. Saj veš, da imam prav takšno pisavo kakor ti.< Toda oia mu je odvrnil: »Ne, sinko! Ti se moraš uùiti, Tvoje učenje je mnogo bolj važno kot moji na. slovi. Nočem ti odvzeti niti ene ure. Hvala ti zi tvojo dobro voljo, toda tvoje ponudbe ne smem sprejeti in ne govori mi nikoli več o tem.c
Sin je dobro vedel, da se v takšnih slučajih ni dalo razpravljati in zato svoje ponudbe ni več ponovil. Toda storil je nekaj drugega. Vedel je, da je oče opolnoči nehal pisati, da- je zapustil delovno sobo in odšel spat. Včasih ga je 6lišal: ko je ura odbila polnoči, je v sobi zaropotal stol tn nato je zaslišal trudne očetovj korake. Neko noči je počakal; da je oče odšel v spalnico, nato se je tiho oblekel in odšel v očetovo delavnica Prižgal je petrolejko in sedel k mizi, kjer je bil cel kup belih trakov in seznam. naslovov. Začel je pisati in zvesto posnemal očetovo pisavo. Bil je zelo vesel, a nekoliko v strahu. Kup pred njim se je večal in od časa do éass je prenehal in si pomel roke. Nato je znova začel pridno pisati; smehljal se je in obenem pozorno poslušal. Spisal
jih je že stošestdeset: ena lira! Tedaj je prenehal, položil pero na prejinje mesh», ugasnil luč in se po prstih vrnil v posteljo.
Opoldne je bil oče pri kosilu zelo dobre volje. Ničesar ni opazil. Pisal je mehanično in je trake preštel šele, preden jih je oddal. Yeae' ie 8ed?1 k mizi in potrepljal sina po ramenu. »Julij,« je dejal; »tvoj oče je ie dober delavee. Sinoči sem v dveh urah naredil eno tretjino več dela kot po navadi. Roka je še gibčna in tudi oči ie vršijo svojo dolžnost.« Julij je molčal. Bil je vesel in je dejal sam pri sebi: »Ubogi očka t Poleg zaslužka mu dajem še to veselje, da si domišlja, da se je pomladil. Pogum torej!«
Uspeh ga je opogumil. Ko je naslednjo noj odbilo polnoči, je zopet vstal in odšel na delo. In tako je delal vsako noč. Njegov oče ni opazil ničesar. Samo nekoč je vzkliknil pri večerji: »Čudno, koliko petroleja porabimo zadnje čase!« Julij je vztrepetal; toda oče nI rekel ničesar več in deček je nadaljeval s svojim nočnim delom.
Toda ker je vsako noč pretrgal spanje, ni Imel dovolj počitka. Zjutraj je težko vstajal, zve-ier pa, ko se je učil, je Imel le s težavo Se odprte oči. Nekega večera je — prvič v svojem življenju — zaspal na knjigi. »Pogum, pogum!« mu je dejal oče, »na delo, fanti« Zdramil se je in se znova oprijel učenja. Toda drugi večer in vse naslednje večere se je zgodilo isto in Se hujše. Dremal Je nad knjigami, vstajal pozneje kot navadno, učil se je brez volje. Oče ga ie opazoval z zaskrbljenostjo in kmalu ga je začel tudi grajati. Prej ga nikoli nI grajal. »Julij,« mu je dejal nekega jutra; »nisi več tak, kot si bil nekoč To
mi ni všeč. Pazi! Vse svoje upanje sem stavil nate. In sedaj sem nezadovoljen a teboj. Razu.
vrstami letal: izvidniška letala (za dal]8e ali krajše polete, za odkrivanje napadalca, za uravnavanje izstrelkov, za povzročanje umetne megle), borbena letala (to so lovci, ki imajo nalogo, da zavrnejo sovražni letalski napad ter varujejo lastno napadalne sile) ter končno bombna letala, ki napadajo sovražne ladje z bombami ali pa z zračnimi torpedi.
Ena izmed prednosti, ki jo mora imeti letalonosilka, je njena velika brzina, ki mora biti večja od brzine velikih bojnih ladij in vsaj tolika tka-kor brzina lažjih vojnih ladij. letalonosilka služi namreč za vzletišče in pristajanje letal, obenem pa se mora držati vedno blizu ostalih vojnih ladij, ki jih spremlja. Poleg tega mora nadoknadili pomanjkanje težkega topništva z večjo hitrostjo.
Gradnja letalonosilke je zelo težka stvar, kajti treba je spraviti v sklad zahteve letala in zahteve ladje. Pristajališče mora imeti čim širši obseg, istočasno pa mora biti prosto vsake ovire, kakor ladijskih dimnikov, poveljniških mostov, topniških stolpov ild. Treba je torej najti neko srednjo pot in ta srednja pot daje ladji letalonosilki čisto drugačno lice, kakor jo ima navadno bojna ladja. Japonci so na primer začeli graditi na svojih letalonosilkah ne več navpične, marveč vodoravne dimnike. Zdi se, da se je stvar precej obnesla, kajti tudi Amerikanci so jih začeli posnemati.
Razen vzletišča imajo letalonosilke v nižjih predelih dva ali tri hangarje, potem delavnice, skladišča, prezračevalne naprave itd. Posebna dvigala prenašajo letala iz spodnjih predelov, kjer se običajno nahajajo, na vzlelišče. Radi pomanjkanja prostora ter radi lažjega manevriranja imajo večji aparati upogljiva krila, ki pa se v nekaj minutah lahko zganejo ter je letalo pripravljeno za polet.
Letališče običajno visi proti obema skrajno-stima, da se omogoči pristajanje letala. Kadar hočejo letala vzleteti, morajo imeti pritisk vetra pred sabo, to je, veter mora pihati v nasprotno smer, zato mora bili ladja obrnjena proti vetru. Aparat se pripravi za vzlet tako, da poženejo .motor z vso silo, medlem ko je letalo pripeto pri repu na zaklop. V pripravnem trenutku se sproži zaklop in letalo dobi prosto pot za vzlet. Časovna razdalja med vzletom posameznih letal traja 15 do 20 sekundi.
r '. Tudi pri pristajanju je treba imeti nasprotni veter. Ko letalo pristaja, se ladja giblje v Isto smer, da je tako zmanjšana njegova hitrost pri
pristajanju. Na vzletišču sta zaznamovani dve beli črti, ki označujeta smer vzleta in pristanka, medtem ko je s krigom ali črko T označena točka, kjer naj se letalo pri svojem pristanku ustavi.
Najtežje vprašanje Je vprašanje zavora pri pristajanju. Razen kolesnih zavor si je letalska umetnost izmislila Se druge čudovite iznajdbe.
Se pred nekaj leti so si bile letalonosilke zelo različne po svojem zunanjem videzu. Bile so namreč ladje, ki so bile zgrajene za druge cilje ter nato prilagojene novim nalogam. Najbolj so bile za to prilagojene trgovske ladje, končno pa tudi velike bojne ladje.
Skušnje, ki so jih graditelji imeli s temi prilagojenimi ladjami, so končno privedle do tega, da so se začele graditi prav« letalonosilke, ki jih že precej plove po raznih morjih.
Urata u pregouorih
Ako nimaš drugega dela, hodi vrata vrteti
Ako so ti naša vrata železna, niso tla steklena.
Bog zapre ena vrata, a odpre stotera.
Čez gore botriti, pred vrati ženiti.
Čim slabša so vrata, bolj cvilijo.
Denar prebije železna vrata.
Ima usla ko ljubljanska vrata.
Kdor ima denar, temu se od daleč vrata odpirajo.
Kdor je dolgo pri hiši, vrata manj cvilijo.
Kdor je predolgo pri hiši, ga vrata po petah tolčejo.
Kdor ne ljubi svojega brata, tega bijó tuja vrata.
Ko greš na tuje: psov ne draži, pa vrata za seboj zapiraj!
Krivica se za mizo smeje, pravica pa za vrati ioče.
Mi o psu, a pes na vrata.
Mi o volku, a volk na vrata.
Mila železna vrata prebije.
Močnik do vrat, ješprenj do tnala.
Nečem si pred vrata trnja metati.
Nepozvanemu gostu je za vrati mesto (ali: klop).
Od peči do vrat je bil po svetu.
Potrpežljivost odpre železna vrata.
Ženska dola pride na vrata noter, a gre na okno ven.
Smola barona Dorivala
hmbhsi«
Zračno orožje je v zadnjih letih napredovalo ■i naravnost neverjetno brzino. Med vsemi orožji si je priborilo, če ne prvo mesto, pa gotovo eno izmed prvih.
Razvoj modernega vojskovanja gre v smer, kjer bodo letala igrala vedno večjo vlogo, in to ne Baino v subozeniski vojni, marveč tudi na morju.
Na morju so se namreč letalske sile spočetka uporabljale le kot izvidniška ali . kvečjemu kot obrambna sredstva velikih bojnih ladij proli tor-pednim čolnom in podmornicam. Sčasoma pa so jirivzemala vedno bolj važne naloge ter končno poslala prvovrstno napadalno orožje.
Ni bilo torej več možno, zadovoljiti se z maloštevilnimi izvidniškimi aparati, ki so jih dvigali v morje z žerjavom ali metali v zrak s ka-tapultami ter jih nato takoreč prepustili njihovi lastili usodi, kajti pristajanje je bilo silno težko, ker ni bilo nobeniii priprav za ta namen.
Ta glavni namen pomorskega zračnega bro-dovja, sodelovali namreč z bojnimi ladjami pri pomorskih bitkah ter branili oddaljene kolonialne posesti ali politično trgovske koristi na širnem oceanu, je privedel do izdelovanja posebnih ladij velikank, ki jih imenujemo ladje lelalonosilke.
Potrebe jio takih ladjah niso občutile one dVža-ve, ki so postavljene na obrežje inajhuih morij, kajti njim zadostujejo obrežna letalska oporišča. Toliko bolj jia so občutile to potrebo države, ki so postavljene na obale velikih oceanov, kakor so to Anglija, Jajionska, Združene države. Potreba po letalonosilkah je toliko večja, čim širnejše je morje, po katerem plove brodovje kake države. Na ia način se države izognejo zelo oddaljenim in silno dragim kolonialnim letalskim oporiščem.
Letalonosilka že po svoji naravi ne more biti majhna. Navadno je zgrajena vedno med 15 in 30 tisoč registrskimi tonami. Kakor pove že njeno ime, je to neke vrste plavajoče letališče, sposobno, da letala z njega vzletavajo in spet pristajajo kakor na pravem letališču.
Letalonosilka ima na svojem krovu suhozem-ska letala, medtem ko imajo druge ladje vodna letala. Število letal ua krovu ladje je zelo različno in gre od petdeset do nad sto letal.
Danes je letalonosilka opremljena s tremi
»Prav!« reče Dorival.
Gre k aparatu in zavrti. Dozdeva se mu, da ga bo detektiv poprosil spet za predujem. To priliko bo porabil, da odjiove možu svojega nezaupanja nalog.
/.uvod »Prometej« se oglasi. Ko Dorival pove svoje ime, ga takoj zveiejo z ravnateljem.
»Tukaj ravnatelj Zobec!«
»Tukaj Samostrel! Kaj je novega? Z menoj hočete govoriti?«
»O, dragi gospod baron, čudili se boste! Ca že imamo!«
»Koga?«
»Krnila šepca smo vjeli!«
»Kaj pravite?«
»Emil šepec je pod ključem!«
»Bedarija!«
»Dovolite vendar —«
»Vi ste Emila šcpca prijeli?«
»Saj — jaz! Mi! Zavod Prometej!«
»Groinska strela!« zakriči Dorival ves zmešan.«
»Kajne, gospod baron? Se čudite? Začasno sem ga vtaknil v svojo zaporno celico: Kaj naj počnem z njim? Boste prej z njim govorili, ali laj ga prepeljemo takoj na Aleksandrov trg? No, gospod baron, nisem sijajno rešil naloge, ki sle mi jo dali?«
Ta novica je Dorivala skoraz omamila. Kaj je mogoče, da je šel v mrežo neumnemu ravnu-tel ju Zobcu, ki zna zahtevati samo predujme, Emil Šepec, ki za nos vodi policijske oblasti vseli omikanih držav? Ni zmogel, da bi pohvalil ravnatelja Zobca, česar je mož vsekakor pričakoval.	. _
»Je jetnik zares Emil šcpec?« podvomi Dorival. »Se niste zmotili?«
»Kdaj smo se pa še zmotilil Tokrat smo prijeli pristnega, resničnega Šepca, zabrni pO telefonu nazaj.
»Pridržite ga! Takoj pridem!«
Dorival obesi slušalko na aparat.
Ves osupel se vrže v naslanjač.
še to jKivrhul
Nesrečnega Šepca je vjel osel iz Prometeja in ga hoče izročiti policiji. To mora preprečiti, naj velja, kar hoče. Kaj vse lahko j»nde iz tega, si niti mislili ne more. Ce šepca obsodijo, ker domnevajo, da je on okral Adamka, postane žrtev pravne pomote, ki jo more in mora razjasniti samo en človek, on, Dorival Samostrel. —	■ !
Mrzel pot ga oblize po čelu.
Smešno, da se na svetu zgodi zmerom drugače, kakor mislimo. Sam je pokazal ravnatelju Zobcu sled za šepccm. No, vesel bo moral biti.
če bo mogel odkupiti moža, ki ga je detektiv prijel po njegovem naročilu!
Vtaknil je čekovno knjižico v žep in odšel v detektivski zavod »Prometej«.
Čuvaj je bil že prižgal luči po hodnikih in stopnicah v hiši, kjer se je nahaja zavod »Prometej«.
Dorival je stopal po kamnitih stopnicah, ki so vodile v poslovne prostore ravnatelja Zobca. Na prvem stopničnem presledku je obstal in ostrmel. Videl je nekaj posebnega.
Stopnice so dobivale podnevi luč skozi visoka okna. ki so gledala na dvorišče. Okna so bila sestavljena iz velikega srednjega okna, okrog katerega se je vil ozek pas majhnih, pisanih šip. Vsak del teg aokenskega venca je bilo zase majhno okence, ki je bilp vedno odprto in zračilo stopnišče. Dorival je takoj videl, kako se steguje moška rok« skozi okence in išče kljuko na velikem oknu. ie je roka našla kljuko. Privzdigr.z jo, in okno je bilo odprto. Čedno oblečen gospod je stopil od zunaj na okno in se zavihtel lahkotno in gibko na stop-nični presledek. Zaprl je okno. stepel s plašča prah in belež, si popravil svetel klobuk, si potisni! okroglo šipico na desno oko in po lovsko zamahnil po zraku, kakor človek, ki je posebno dobre volje.
Ko je hotel iti po stopnicah dol, je zagledal Dorivala Samostrela pred seboj.
Za hip se jo ivtrašil. pa tudi Dorival je nehote stopil korak fiazaj. Gospod, ki je stal pred njim in bil oblečen po vseh pravilih kraljice mode, je bila njegova živa podoba — t®" šepec.
Emil Šepec je prišel prvi do sape.
Str»» Il___
Klbal»« C ""ito, kl vozf prrvtf kotodwi v
Ribnici, l>odo llakovall. Cestlše» so i« kaIWH. — t'mrt ,* izrrnfn lito* 75 !«-tni iWm» lane*, postni* iz BrH! N«} v mfrn ;,o«<r«' — T» 1M »a popravljala ;(}!eftlf j(l»parski pomočnik rtndi Kr.mjr, (orni mf Sv. HnpeVta, in i^cov ;ovariš »fr»5n» žlebov« na jjoapodarskem poslopju me-s«r!a .a pose^nika LovSina Anion» v Ribnid. f+i lefn Rudlfti ipodlet»!» l^ilva, d» je z vso ■•ilo padel v«5 ;n»trov globoko na cementna tla. Pri padcu i j» Krsnjr rsiMI č<»t;ns«1 in iobil Inde	pO glavi, ob»nem pa > n«»n»
potrati!» 'Ci&t<o<fb». ?nt kraj nesr»'» ,e km«l'i prl-hlM zdravnik dr. Üraft>m in ga sam adpetjal v 1 jub!j»nsUo bolnišnico. Kolikor nsm ,« /.nano, j« Kran^vo j'unjn resno Priljubljenemu fantu fimo, d« bi tmxtn okwraf — slara in [.«mo« ne .imi Hihnfčunnr, p«? tudi v«»h slovene»", j» ribni&ki rijatt Jskob (7aHua• Petelin, največji 'Wadatelj svojca č«*« (nmrl v l'rsgt i S ,uH;a 1W ko» .-"vifjtrf kap»tniV ;.rf sr Jann). Doslej j.» znanih .17 gl««b»nlh Ch>"ii*orih lei.
£if*r prl Ifnrjutn. iCo j« ,">3 !»tn* po«»»'nl-ko?»	Mnrjnfta Trč»k "v htevn moiri», jo j«
krara z ropom udarila in po«>-»tmri nevirno poškodovala oko
Ko'fVjV Te dni s<j odpc!;»!' v l^ihljansko |.i!niJ*iico -^lefnoj* radarja Viktorja Lipovca. V rudniku ja > stisnilo dv'galo in ,e dobil pr»-eepnj« poškodb» po vs»m telesti. L'panj« 'I* bo o«'.i! pri žfvljpnjit.
IM« Krijini Stranski r»vovM so zaC»H ^rs-(flfl /»ri Radatovlflh. V JoHfino meri od gl.tv-neg» -evrivod» lo vasi KtiIjavfi 150 m. Cevovod ifr" stoni vasi Tllatovrl in ('ole'" «lo vasi Malo J.eSfe. .Va OlavM bodo zgT»dili rezervoar za 100 lroftl\ov.
.Vnvn mesto. Tudi lelo« je v ns'rfn grndnja sflosnfh >»ttì '« klsan;« krm"- Dobil* s» bodo v omenjeni namen podpore jz javnih sredstev. Kol-kVlvun» prri'nj» e predlojlffl čimprej okrsjnemu (}1svaritv!i wo'jin potresni stin'-k .smo čutili v nO«*i ^ sobote Jt. jn'ija na nedeljo oh pol I 'jntraj. - f'vtr.iJitev /Oljskih pridelkov in so-'ì 1» je povzročil« pomnoüllev poljskih tatvin. Of.fos»-. -i -o l.iVoj ikrenifla wo da napravijo brez-vc-.tnim tafvlnam koner. _ v noči od onega po-n'eiJftTJk» os lorfV j» v ofrnUri .Vov"»» m»«'» dlv« JiTidi nevihta, med katero je mo*no udarjala stf-ln. V Äen»po«n|rt	je strafa udsrll* v
ko^p'er po»e«tnjks KafMles in v njem zanetila fifir, l?l	Inr«'^» upepolil indi dva voz«
Panične;?» .snojija. — Po najnovejši odredbi pri-
flft ime Iflofmk In vljudno pozdravi: »Ofv I volite, (»o«jK)d Samostrel?« In poku?»; po stopnffnb. Umaknil *p jte Kmllit ìrpnt > jtdil
je l^ako je rfrk"! poithotna I
hvulimr, jn gospod 1'mil Vpec j« minil kako*
prilfn^m.
AH je bilo mogočo» Snj j« doMI dovolj primerov nnrnvrio«! neprijetne [yw!ol>no<i1i, ki ji bili rped njim iit ^epfrn, p» vendur, ko k*« «i tr'fflnli oči V oči, j<» td podobtiosl knr prešinili, KtjjnV je /r|»j r»/umel vie /■»menjave, lenterih ?rter je MI p'wtnl. Prečudno čustvo ?<] /o olialo jo nokaj prwobnog», 'o vel, d» kolovrati po ivetn človoV, lei ti je Mo (»orlrtlien, d» miili?, dt » > ogledalo
Vidi?, Ce stoji pred teVyj!
Pa kur je. je.
Pogliritno )e, <f* — Dorival se ie znkro-hotal
f/ahnl Ornila	ne njomel falco lahko.
Iii Če g» ,rjame.?, ga (e nima* r roki. <!r* meni nič t^bi nič sYfìt. okno ven, pleza po «teni kfi muh«, gre »ko/ drugo okno n« hodnik ia nf g« _ večf Offrmik« ilrel«, imenitno je bilo. NA, /rfrtj n« bo treh« zoprnemu favnafeljii /0beu ftalagaU /»zlogov, naj Krnila «^'•a l/fitrttì. fnéi M «f bo prihrani/.
v	fri iPtmcfeìtti je potrkal. Vrafa
M	/a ^/llfjta/	kaj želi.
Kttttraj le tingi UàtHul jitnM fi» pài, /U
mmiff * mbéfUm Mtm k« hm IH hHm, k t »*, MH IH m«; k«.
t«L-	tum M rfivj« Mèla j«,
k^/ikft	HtfAt-tgf« In HMM'id krik
>DOMOl jrBr, <ln« ^ iv?u.*ta lt>41-XI?C
4 iz mm mmuct fr
toinib )M»«tt >e odslef mak r.a požar ne bo 'vsi v*Č j sir»no !ii«rv»č i* o inak za po-„mn .^po^o tajal opet z zvonom v UpitH-sem /.vonikn. Z .»likiin zvonom .odo naznanjali :>(n% zvona /.a požarne nexref* v jiiestu, z malim /vonom pa za on» v okolici. Ts odločba velja za ve» okoliš novomeške
Vi* pri MaMiani. V vročih poletnih 'tneh obedujejo n ve'»rjajo italijanski vojaki na >ro--tem in v»lik del svojo hrane plemenito od*to-i'o revnojšim drnžinsm Wa. Ilm« n 'am ókro?. V«aic dan pride 20 «lo sO otrok, ki so ..hornženi z različnimi posodami i« se /»r»Hio oh ograji dvorih», ujer .kupno obedujejo n večerjajo vojaki. Vfalékl, «te^kt in d»kliee, se nikdar ne vrnejo domov s praznimi |*i<iod»mi. Kadar :obiio vojaki hr»no in jO imnjo porazdeljeno med »boj. s» vedno -pomnijo tudi ia'nih zelod'kov in jim napolnijo prnrn» po«od», ki so večkrat /elo »lik», s toplo juho in irugo hrano Otrori potem -ev»da v«i srffni tečejo lomov, kjer razveselijo ve'kral >*elo kopo lačnih mlajših -sestrie in bratcev.
DnbrnWe Prvi poljski prM»l»k je fionprnv-
Ijen. Je srednje iioeat. pa so ljudje žejo /.ado-.oljni. Tudi '»stali prMelfci, ki -o še na polju, l»po kažejo. V letn 1W0 o tukajšnji kmetovalci m»ti v tem čssn žito pokošeno m ne jjožeto. to m zaradi t»?a. k»r je bilo žito popolnoma zbilo od io«1». Dasiravno smo na robu Suhe Krnjine, nas ne presen j» snJa, ker je «leži» vedno več ko preveč. Bojimo se ia povodnji, kl je tako rad« f>ri nas.
klepanja t*» pri Lfahljaiti. Z dovoljenjem Cf. knev.oJkofa so se tu pri cerkvici Itožjeg» groba iis«e|ili oo. kiipicini. Postaviti hočejo inajhen -smostan in «lelovati /.a duini blagor ljudstva. Dobrodošli I
Bn»inja ra«. Te dni je umrl v kandijäkl bol-nišnlcf M*rlfo OerCič iz Hniinje v-asi, po «lomače «lari kovnč-r. Vaščani in drugi okoličani se ga Irodo g hvaležnostjo spominjali Saj je1 vsa ko-vašk« dela in j»oprnvil« delal skoraj zastonj. .Star je bil 85 let. a je do zadnjeca časa zahajal v kovaloicVs in skovai marsikaj svojim sonedom. Prrd enim letom m« je ilrtlrti Žtn«, kl je bila »no in pol let» nn bolniški póatelji. Zadnje leto je živel zelo revno in mno^l prijatelji so mu
Dorivnl je čutil, kako w> ga prijele krepke pesti. I>wti ratrjaimenih- ljudi ga je obkolilo. Pest je udarila po klobuku in ga potisnila prav n* ušes«. Oči *6 Mu zatisnili in nič več ni videl —
»Tepci!« j« zakričal. »Pnsiit« me'«
»tnnlp'/ /atuli nekdo.
^igai»!«
»Begun!«
Zgrabil ga j« zavodov sluga, bivši rokoborce. Prijel ga je krepko in stilail. da je bil viale npor /«slon;. Peljal je Dorivala za roko po dolgem Ivortniko, sunil vrata, ga porinil v
ia kričal:
»Ti bom jaz ifelaf 1rožho! Kar lepo mirno bo* tnk«j o^tal!«
Reko! je drugim slngam, naj le gredo po svojih ptalih; on jam/i, da jo jetnik ne bo «pet oopihnf. Zaklenil j« vrata od znotraj.
>A»j šel« je fMrival začutil, da ima roke proste, in posrečilo so mu je, da je spravil klobuk z glav«. Videl je, da j« » majhnem, od svetilk« razsvetljenem prostom, kjer sta stala miz« iiv «tof»Mn« je bila torej zaporna eeli'a gcrtpoda ravnatelja Zobca.
»K«ko «i prišel »km okno Ia potem na hoifnik?« vpraša rokoborec.
0ori*al perieli»« h žepa policijsko Izka* filMr It» jo da »1/ttZnikn, na da bi mo odgo-TfrfH na vprašanj«! »N*t«, bik bikaatl, berite Id peljife m« k ravnaleljo ZolK»n!«
f^rriValove rezke besed« ao se rokoborca ♦Ideo prijel«. Bere Izkaznico in blebela t zadregi:
fèm lakem pafi nisi« pravi?« " tet «fiale brali, tatti Izkaznica pove, kdo setti, fllopaj! Peljltè me k ravnatelju!«
Stev. M2.
r»klf, na| M prodal kakšno njiv«, «ta Im ,,,„) hrano, » nI uolel. V Ameriki zapušča stiri i„nv^ ki so ^a vedno podpirali z dpnarjem, <lnkl,'r J nastala se/tanja vojska. Njegovi sinovi i0 -miog. priiwmncli. 'tu smo kupili zvonov» »rk^v Mark«. Pokojnemu odi Kog obilen plačnik! '
l>«hra»io pri I/iaMfaai. Ko sta .šli ,{„{ •Mti 7!»ln« zidarjev« ličl Hosomtra 1'avčiii ,„ 1 letn« Frania Certi», ohe iz naš» v*«i, so li>klit| na '»sli napadli igan^ki psi '»r jU precej ogrizli, Zdal » zdravita v Ijubljanuki bolnišnici.
rMiln. Veliko -moto je imel Janez Martin, člč, II l»tni sin tnkaišnjega pn<«»*tnika. 1'adei L ilr»v»H« n si zlomil obe roki.
UorHka v»» pri >f»kr*»«ra. Ore?or lerne jt orni na njivi z volmi; ti ho s« splašiii m poji plii<» je prilla njegov« 17 letna hčerka Marija, l'odiviani voli so je vt»kli kakih M) m ined črta-lom in lemežem. Ma srečo p« je plug nenadoni« odskoèil in ubogo «lekletce je bilo rešeno. 'Mnesla je le mnogo ran na nogi.
Z*l«e pri IjjaMjanl. Začeli so s pripravljalnimi drii za nov žel»7.ob»tonski most. ki ga je prevzelo «•avbno podjetje Josip« Miitsona iz Ljubljane z» 7ti0(in0 lir. N'ajprej iiočejo zpraditi 70 >n lolg le. seni most. Vovi žel»7.ob»ton»ki inost lw> 2 m .'iäji kakor sedanji l»«»ni. Dolg t»o 75 m in bo imel dv» tehra opornik». Cesto bodo preložili. Z.i novi zasilni most bo treba okrog pet sto knlnčnih metrov les». C;e Ljubljanica ne bo nagaiala, bo delo km»lu lovrfieno.
J^evče. D»klice iz Vevč so igrale te dni >Pa-pelko« in pri tem nabrale nad 200 lir, ki so jih |VX>I»I* Rdečemu križu v pomoč našim rojakom priseljencem. V zgled in posnemanje drugim!
šl». lernej na Dol. Dobili smo 5e enega g. ka« plana, Vinkola Kastelica. — Častilce lurške Ma-tere božje vabi ino v L,urd v nedeljo 10. avgusta. Sv. inaša bo ob 11. Prav tako bo na ta «lan iveta naša ob 11 na Gorjancih pri Sv. Miklavžu. — V sredo 30. julija ob eni ponoči nas je prebudil iz spanja farni zvon, ki je naznanil, da nekje blizu gori. Zločinska roka je podtaknila og»nj v kozolcu posestnika Skedlja na ituzdrtein. Kozolec je bil dvojnik, pravkar nov in poln žita in živalske krme. Mi bil ie prav nič zavarovan. Poleg novega sta zgorela s« dva stara kozolca, skedenj, hlev in kašča. Skoda je torej velika, z zavarovalnino pa je le malenkostno krita. Ker ni bilo vode na razpolago, so bila zelo ogražena tudi «Iruga poslopja v vasi. Farani so in bodo priskočili na pomoč tako, da bodo darovali les in ga zvozili skupaj.
»Vi — vi — vi ste- drugi?«
»Drugi, saj, drugi!«
Možakar nič več na ugevarja. Odpre vrata In reče vljudno:
»Prosim! Malo naravnost, potem na desno okrog vogala!«
Pustil je Dorivala mirno sebe na hodnik.
»Ne greste z menoj i'«
»Zahvalim, gospod baron.« «e moi brani. »Imam ie posla v drugih oddelkih.«
Kar mrknil je. Ni se mu posebno vredno zdelo, da bi se v tem trenutku sestal z ravnateljem Zobcem.
Nekaj trenutkov pozneje je stal Dorival pred ravnateljem »Prometeja«. Ravnatelj ga je pozdravil z odprtimi rokami, in ponos mu je žarel na licih.
»Čestitam, čestitam, gospod baron! Ca že immoa! Vendar boste le rešeni nadležnega dvojnika. Kaj niste veseli tega? Kaj se pa pačite?«
»Povem vam,« zdivja Dorival, »vas in vaš zavod «Prometej» bi mi lahko ukrali. Prišel sem nič hudega sluteč v predsobo. Kaj se zgodi? Drhal norcev plane po meni! Me tepejo, au je jo in bijejo. Poglejte ta razdejani klobuk. Skoraj čisto nov je bil, ko sem ga pokril, da pobitim z najlepšimi upi semkaj. Zdaj je cunja. In moji upi so šli po vodi — k vragu. Ce ste resnično pravega Emila šepca imeli v rokah, tedaj je vam že zdavnaj popihal iz kletke. In vojska norcev, ki so v vaši službi, me je zamenjala in mi namerila bunk, ki só bile drugemu namenjene. Zahraliml ie drugič je, da so mo vaši nastavljenci zasledovali in pretekli. Sit sem tega. Prekličem naročilo, (Nadaljevanje prihodnjič.)
■3
x ca

Knjiga in Ii äetye
»Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti povem, kaj si.« Kolikokrat smo že sami spoznali resničnost tega pregovora! Kako nas družba dobrega, idealnega človeka dviga in napravi ia bolj dobre in kako se nasprotno, ob intimnejšem občevanju s pokvarjenim človekom čutimo nekako omadeževane. Kako blagodejen vpliv more imeti dober prijatelj posebno na mladega človeka, to moremo večkrat opaziti v življenju. Zal pa je mogoče še bolj pogostokrat spqznati, kako pogubne posledice rodi občevanje s slabim prijateljem.
Dobra dekleta navadno pazijo na to, da ne zaidejo v slabo družbo. Ali so se s tem že obvarovale vsakega pogubnega vpliva? Nemalokrat jim ponuja svoje prijateljstvo nekdo, ki prihaja k njim v mični obleki. Njegove besede so tako sladke, tako privlačne; tako lepo zna pripovedovati, da ob njem pozabimo na vse težave, na ves svet okoli sebe.
In kdo je neki to?
Knjiga, dobra, zvesta prijateljica ali pa — zvodnica.
Ne samo v mestu, tudi v našem podeželju 6e zelo mnogo čila, posebno v nedeljah in ob dolgih zimskih večerih. Skoraj ie ni slovenske hiše, kjer bi ne bilo na polici ali v omari, vsaj nekaj knjig. Koliko prelepih ur preživi ob njih nepokvarjeno'deklet Kako se ob njih utrjuje njena vera, njena narodna zavest, njena ljubezen do domače grude in do družinel Kako se navdušuje za vse, kar je lepega in idealnegal
Toda kako lahko se zgodi, da se med te njene prijateljice vtihotapi sovražnik. Volk v ovčji obleki. Mnogokrat je slaba knjiga že na zunai bolj lepa od drugih. Njena vsebina je boli živahna, bolj mikavna; kolikokrat se zdi čisto nedolžna. Marsikatero dekle qdgovarja na opazko izkušenega človeka: saj v tej knjigi nisem našla ničesar slabega. Res, da vsaka knjiga ni vsakemu človeku enako škodljiva; toda nemalokrat je strup tako skrit, da ga niti ne opaziš in da zaslutiš posledice šele pozneje. Saj so volčje jagode tudi na zunai tako lepe in zapel ji vel
3Keči štirimi očmi
I. K. Ali naj dam svoje hčerko v mesto v Solo in kakšna izobrazba bi bila zanjo najbolj primerna? Ce je vaša hčerka zelo nadarjena in ima resnično veselje do učenja ter ste v tako dobrem gmotnem položaju, da jo boste mogli zdrievati v šoli več let, tedaj je prav, da jo vpišete v gimnazijo, da bo pozneje mogla iti na učiteljišče, na trgovsko akademijo ali celo na univerzo. Ce manjka eden izmed treh omenjenih pogojev, tedaj je mnogo bolje, da se dekle izuči v kakšni obrti. Saj na primer dobra šivilja, mo-distka ali kakšna druga obrtnica lažje živi, kakor pa marsikatera uradnica. Tudi so ti poklici za dekle bolj primerni, kakor pisarna. Brez dvoma pa je najmanj primerno, da dekle naredi tri alj stiri razrede srednje šole ter kakšen trgovski tečaj. Koliko je deklet s takšno izobrazbo, ki morajo tudi po več let čakati na službo in če se jim posreči, da jo dobe, so neredkokrat tako slabo plačane, da ne morejo izhajati. Ali je potem kaj čudnega, če zaidejo na slaba pota? Neprimerno bolje je, da ostane dekle doma, kot pa, da si pripravi takšno bodočnost. Zelo priporočljivo pa je, da vsako dekle, naj že študira ali ne, gre za nekaj mesecev v gospodinjsko šolo. Ta Izobrazba je vsakemu dekletu nujno potrebna, če si ustvari samostojen poklic, še mnogo bolj pa, Če doseže svoj naravni ■ poklic, ki je zakon ln materinstvo.
A. M. Fant mi resno obljublja, da me poroči, toda čakati ga moram najmanj šest let. Hoče, da se že sedaj zaročiva.	.....
Takšne dolgoročne zaroke le redkokdaj dove-dejo do poroke. Navadno se lant, posebno če po^ gosto in intimno občuje s 6vojo zaročenko, te prej ah' slej naveliča in ko pride čas, da bi svojo obljubo mogel izpolniti, si izbere drugo. Dekle pa medtem
zamudi marsikatero priliko, da bi ee dobro poročila. In ko ji zaročenec končno vrne prostost, je njen položaj vse prej kakor rožnat. — Tudi z nravstvenega stališča je zaroka, ki traja več let, vse prej, kakor priporočljiva.
O. V. Starši me silijo v zakon, ki ni po mojem srcu, da s tem preprečim propa6t domačije. Ali zahteva hvaležnost in ljubezen staršev, da se žrtvujem?
V nobenem slučaju ne! V zakonu, ki ni po Vašem srcu in ki je poleg tega sklenjen iz materialnih ozirov gotovo ne boste našli sreče. Vsak človek pa ima pravico do lastne sreče in nihče, niti starši mu je ne smejo kratiti. Otrokova hvaležnost in ljubezen do staršev nikoli ne sme iti tako daleč.
Vzorna gospodinja
Marsikatera žena si domišlja, da je zelo pridna in vestna gospodinja, če se od zore do mraka muči z delom, brez najmanjšega počitka, če tudi drugim ne pusti, da bi si odahnili, če spravlja vso hišo pokonci z neprestanim pospravljanjem in snaženjem, če neprestano teka okoli
Dve praktični bluzi za jesen.
in tudi druge priganja k delu. Toda v veliki zmoti je.
Prava gospodinja zna svoje delo in tudi delo drugih tako urediti, da se more vse mirno in tiho opraviti. Koliko nepotrebnega tekanja in razburjanja si lahko prihrani z modro ureditvijo delal
Kako prijetno je v hiši, kjer gospodinja najde, kljub zaposlenosti, vedno prijazen odgovor, ljubeznivo besedo za otroke, za moža ali za kogarkoli, ki se ji približa. Tista gospodinja, ki ob vsaki priliki odgovarja, da nima časa, gotovo ne ravna prav. Saj mora mati biti vsem na razpolago. H komu naj se zatečejo otroci, če ne k materi? In mož, ali nima tudi on pravico do njene pomoči?
Včasih je potrebno, da opusti kakšno n-;no delo, da izpolni drugo, važnejšo nalogo. Ko pride mož domov utrujen in lačen, ali je prav, da žena nadaljuje s pospravljanjem in da komaj utegne postaviti pred moža večerjo? Ali m bolj prav, da mu posveti več pozornosti in pusti pospravljanje za pozneje? In koliko je podobnih primerov!
Prava gospodinja se ne spozna po tem, kolikokrat osnaži vso hišo od vrha do tal, kolikokrat prečisti in pospravi vse omare, pač pa po tem, kako zna zadovoljiti svoje domače in — kar je v današnjih časih zelo važno — kako zna urediti stroške za vzdrževanje gospodinjstva tako, da ne ostane zadnje dni v mesecu brez vsega.
Odgovori na vprašanja. Ce hočete imeti odgovor v naši posvetovalnici, pošljite vprašanje na naslov: Uredništvo Domoljuba (Ženski svet), Kopitarjeva 6, Ljubljana.
NOVELA
Večkrat, ko je mati ugovariala očetovim trditvam, si je onà mislila: mamica ga ne razume, a jaz go razumem popolnoma. — A sedaj, ko je mislila, da ga je potolažila s svojo izjuvo, da soglaša z njim, |1 je odgovoril:
»Glej, da ohraniš vero svoje matere!«
Znova se je holela poglobiti v učenje, ko so se nenadoma tiho odprla vrata in je vstopila mati, v dolgi beli nočni strajci, bosa in s črnimi kitami, spuščenimi po hrbtu. Izgledala je kakor mlada deklica. Danica ji je stekla naproti.
»Mamica I«
»Prinesla sein ti šal, da te ne bo zeblo, ko odideš v svojo sobo.«
»Tebe zebe, mamica, ko hodiš okrog bosa!«
»Ce bi se obula, bi utegnila zbuditi očeta. Saj veš. da je hud, če zve, da o polnoči še nisi v postelji. Pojdi takoj spat, otroki«
»Oh mamica, ko pa imam še toliko učenja!«
A to ni bilo res. Prebirala ie le neko znanstveno knjigo. Ko se je slednjič vendar Ie odločila, da gre v svojo sobo, so se ji znova vrnile prejšnje misli. Zdelo se ji je, da jo duh po vijolicah, ki je puhtel iz materinega šula, vprašuje:
»Ali boš mogla jutri mamici vse priznati?«
Jutri...
•
Naslednjega dne mati ni več vstala. Imela je mrzlico in čutila hude bolečine v prsih. Hčerki sla odšli v šolo. Hiša je ostala v rokah služkinje. Cez dva dni je oče rekel Danici:
»Mati je težko bolna, čeprav zdravnik, ki jo zdravi, da je mnogo upanja, vem, da je to le slepilo. Pljučnica je. Treba je biti pripravljen na najhujše. Ostani doma. Prav za prav bi ne bilo niti treba, da te jaz na to opozorim.«
Danica je zardela in od tistega trenutka ni več zapustila bolnice. Toda knjig le ni mogla pustiti. Nosila jih je s seboj in čitala, medtem ko je mati spala. Toda tudi drugače je znala izrabiti ; vsak trenutek, da je gradila svoje gradove v zraki Ni opazila, da jo je mati opazovala z zaskrbljenostjo, ki se je.zdelo, da postaja vedno večja, čim hujše je jx>6tajalo trpljenje. »Brez mene je ta otrok riba brez vode,« si je mislila mati. »Kaj bo počela sama v življenju?«
Dva zdravniška jjosveta v enem dnevu in nenaden prihod obeh bratov in sestre njene matere so deklico zbudili iz njenih sanj.
Zvečer je zdravnik dejal v zadregi:
»Vem, da je gospa zelo pobožna Po vesti vam moram svetovati, da če ji hočete reči glede zakramentov ...«
Bolnica je spre jela obvestilo s srečnim nasmehom. Prišel je duhovnik s sveto popotnico. Teta je poleg okna pokrila malo mizico z najlepšim prtom za čaj, katerega je mati sama vezla in postavila nanjo dva srebrna svečnika. Kmalu nato se je oglasil hišni zvonček in čez nekaj trenutkov je vstopil v sobo duhovnik z Najsvetejšim. Danica je z očmi iskala očeta. Ni ga bilo. Pokleknila je v kot. pokrila obraz z rokami in se naslonila na majhen naslonjač. Ostala je tako nepremična, da bi ničesar ne videla. Toda čutila je prisotnost Ne. vidnega. Napolnil je malo sobico in deklica je bila proti svoji volji vsa prevzeta. V hipu je spoznala neskončnost; ne retorične neskončnosti, o kateri je čitala v knjigah in s katero je krasila svojo šolske naloge, pač pa resnično neskončnost.
»Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa naj varuje tvojo dušo za večno življenje.«
Danica je v duhu padla h Kristusovim nogam v bolestni zavesti svoje sebičnosti in svojih zablod. Prosila je s stotnikovo vero: »Gospod, nisem vredna, da bi me uslišal, toda reci eno samo besedo in mamica bo ozdravela!« Toda Učemk je ni poslušal. Vso pozornost je posvečal umirajoči, ki je živela v Njegovi ljubezni. Med njo in velikim Tolažnikom je že bila skrivnost večnosti. Alt ni Danica nekaj dni prej to skrivnost zavrgla, ko je izjavila: »Bog tukaj ne pride v poštev?«
Medtem so ljudje, ki so spremljali Najsvetejše, glasno odhajali. Ministrant, ki je pozabil posodo z blagoslovljeno vodo, je pritekel nazaj t sobo in pri odhodu zaloputnil vrata. Bolmra s« za vse to ni zmenila. Njena duša se je pogovarjala z Vsemogočnim. Pozneje je dejala:
ItOMOl Jl.l'/'. din t

■v. 32.
Prt «tort totem
i
Primož Trubar
htuMl» 'huüB'tt muniamo (MM«] ui/'»vitr-■m u mveuuiu ni/nvium-vut tumUv« tU* m m
l«f	J> «jtjtiieviKN»! % **/»>-ijM>:i. narodnem
>kzjimi tfi/>lcj*i» ir	njegovim uMWvviii 'lode
W M> Oli li-	N«j»U>l»-j4 lailJi-Xl
tW«> (/.««11111 VIIOV o »«OVtHJSklrUI liVOl'U Vr^JtfJ
liMiM v 10 toloielji: po Krii>tai>u ìxi io Wkozvtuil briéiiiski «j/ouieiniki. ki »o najbrž deki L»r>tiii»ke-Ht mu!« Aoialiam« m v«eüuj«>o <*/'«/x; očitne itpovedi lei j/rid,go o gieliu m j/om/ri 'le ia tìi prič* do&«zu>ejo. d« j' I/I Ž, w: likiodov i«-ù ^ «4 pi vil; /Vilkov » rebi j/r> delovaoju du-WvW.ia»- bnžniftki st/omeuiki ilioiio še po&el/t-ti |MU*ri. zaradi U-g« k';' »o «oeaeui ludi najstarejši oiiiàiiji-ii: «lovifiiàdi «fx/inefiiki »[/,<>! io 'iiIH* i>o-U-u <l«uee govorjeni «lovauski >i-zik tako »lariii zop.»ko. '(udi i/, poznejših »ioikiii X/ lum /..«ni viuogi drobci, ki dokazujejo. du w- je ludi takrat «alili sloveuski ji/.ik v javnem življenju.
Vendar pa je le lieb» reti, da t« je k ji am lud: pri «liugili naiodib zač«l« aio»en»k« kuji-jU;vr>o»t v u/ji iiimi uveljavljati šele t«*iat, ko »v mmili tisk Xalvtkj »(/»'Ja/O to/»j v 16 »Vzlet ji- Mi/ž ki je v tem pravcu začel z deloui, je lili [ffoi<-»lauli:ki dubowiik frinivi I ruber.
lJi iiin/t. Iiul,ar «e je lodil leta 1 00*5 v Kaši«,-I na Dolenjskem Njihov </.<- Miha Trubar. j/o po-klico I ".ur. je bil WiH krš/aoifel mož- bijulnl je aiiiü j'/, mož-a im H«-i-.<>. po/.iiej* v Soinograd, da bi
izšolal /,« duhovnik« Iz fy/liiogr«d« ie prišel miao liubai v 'Imi ti škofu IJonomu. k ler je bil tof>" i<-l v šli vilo «erkveuifa in-»«» Tu b« je pod škofov. m vod« i vom pripravljal u« duhovniški oo-klu;. Iii * mi ji-, v '/»nt« j<; i/ostalo uyylno /.ani zaradi U.ya. ker )(- imel pri škofu Bonomu priliko, d» »e ,<- navzel lutrovsklb naukov ftkof Peter Bonomo ji- 1,11 nun,ut ludi »s im prinlai naukov neio-4ki-g« mi nili» Martin» Luti a preden je poetai Urni,ur duhovnik, mu je škof podelil župnijo Sv. Helene v 1/ikl 'IinI,m je to župnijo opravljal po vikarju, tam |/a je še) n« Dunaj. <J« dobi tam ««daljno imAii*/.!*, Ili/hit ni je precej j/o/.riari j« v nemškem ju ilalljaijHkeui jeziku, hebrejščlne in tirU-MiK I,M lil obvladal, in ludi Istiiiščina mu i« d< lal» jiiecej ti;žav. Manjkalo mu 1« zlasti jfloblj» lx>(/<>«li,vii« i//oi,razbe, in to je bilo zani zelo UJtodno.
Ko m: 1« vrnil z Dunaja, ga j« škof Bonomo lavelli V dulioviiika ti-r ga iMMlal na taro v v laškem kM «voji-i/« vikarja. L. 1635. pa j« pri-l«l Trubar za pridigarja v Ijubliansko »tolnico.
V Lijubljani j« Trubar našel že precei močan knm Liilrovih privržencev, ki ho na »krivnein razširjali prot»»laii»ke api«; Tudi med Ijubljan-akiuil kanoniki je bilo že ve/S prUtaiev prote-alautuke novotarlje. Trubar je rur. «tolne prižnice najprej zlasti grmel zoper neoženjenoet dubovnl-kov iu rsmr obhajilo pod eno podobo. Mnogim liudem je U, temliolj ugajalo, ker »o »« tozadevni pred|M«f itak precej kršili. Ljubljanski škof Kav-bar je Trubarju pridige sicer takoj prepovedal, toda ljubljanski magistrat mu je odprl prostor v eerkviei »v. KI i zabele v uieičanskeui špitalu, kjer
te bilo zbirališče protestantov. Ko p« le škofu tavbarju a I ml il SM Kacijuuar, ki se je sam nagibal b krivi veri, so tudi za Trubarja nastopili boljši čuk i. UiMI je kauoiiiško mesto Tako je ix>-stala ven« gosposka v Ljubljani skoraj vsa pi oliatali Isk«. Trul/sr J« začel v svojih govorih srdito naj/adali razne katoliško nauke. 1'ovod so uiu /lasti dala romanja na Sv. Goro pri Ooricl, kjer se j« takrat začela zidati airkev. <Hi in njegovi lumina ho s svojim naukom javno stopili n« dan. Odkrito «o učili, d« »v. mata nič ne velja, da Muri)« nI treh« častiti, norčevali w> «« iz raznih polmžiMMIl norčevali Iz škofa, Imenovali so katoliško bogučaslje malikovanjo. Kar te niso uiiall lavno učili, m» oznanjali us skrivnih ««»tankih, V url no iHilj «e j« Trubarjev kro« organiziral kot «suioslojn« «tisnks, za katero je bilo pričakovali, da s« Iii» vsak «as odtrgala od katoliške Cerkva, čiiprsv Je Trubar satrjuval, da hoče ostati t pravi katoliški t'orlivi.
8»
Medlem u* f- umrl škvt K»'ii«iu>r. iu ni«go-vo ua»>od*lvo je pmixl ikož odioiuo k«loii»k»b načel, llrlxMi 'Jkaitič ali z ìatiuskiui luiooou. V'-i>au	Ta je uvide: v «o iwouust pwviai»
tur Uno; z»6el velikw(MK>-iujo deio proti l/rol*' slauluui '>i«iovil je Trubarja Us« odioùio na»loi>il prvti oaunujevalceui ouvega uauka. Kmalu ualo )i prišel utai kialj« žerdiuauda. d« ual zai^o Trubar;« m druge n /egove vidnejše p'i»laše 'J rui*or »e j« lešil zapo»» t Urui. d» je zix-iai v beux/.jo V njegovi ocUvUiOSti »o K» uioočili iz kalolišfce Cerkve
Na Nemškem »e je zdaj začelo Tfifbarievo kujiževuiško delo. Pomniti je. <11 k Truijar, do-klei bil v SltfveoijL, ui slov»t>»-sjo udejstvovaL V blovenijkeui «lovvtiu videi le b:e*i»tvo. ka&o bi njegova l/ebeda e^gla tud iz daija»e med rojake. J>r pod tem vidikom je treba j^eaoiat. njegove oseUi« zauluge pri ustvarjanju siovenskoga elov»tv» V Nemčiji je dobil služoo proli-slaniBk»»-ga župnik« v raznih prot>-<itaut»i.ih žuimiiah. v*-nem p« je imel dovoli	da je izdal najbrž
1. 1001 prvi dve titkani slovenski kni gL in ticer lAI/eci-dmk* in »Katekiz<-m<. Katekizem n«. bi bil nekak pripootoček duhovnikom, staršem in »j/lob tistim, ki že znajo brati, da bi z njegovo po«ioč,</ tudi druge |x/u'evali v veri. al/ecednik pa je bil namenjen mladini, da se nauči brati in pioati. Pri njegovem delu »ta mu zelo pomagala bivši koj/rski feof Peter Pavel Vergerli, ki je tudi odpade! h protestautizmu. ter bivši štajerski dež»iiai giavar Ivan Ungnad. ki je v .voii hiši v Nemčiji uredil tiskarno. Zdaj je začel Trubar pio-dovito delovati. Iz.dal je veliko nabožnih knjig najrazličnejših vrst. prevajal je razne dele svetega pisma, izdal prvi slovenski koledar, zlagal tudi in izdajal cerkvene petuii.
K« zahtevo kranjskega plemstva pa se je I. ÌVil Trubar vrnil v LjuJ/ljano. Čeprav je avstrijski vladar uaspri/oval oznanjevanju Lutrovega nauka iu čeprav je bil tudi ljubljanski škof Trubarju zelo nasproten, si je vendar upal priti U zopet v Ljubljano, ker se je opiral na mogočno plemstvo, ki j« bilo duša vbt-ga protestantskega gibanja na Slovenskem. Zato nič čudnega, če ie luteranmvo na Slovenskem tako naglo napredovalo. Kar je bilo še trdno katoliškega, je bilo kmečko ljudstvo. Tudi meščanstvo je v velikem Iu prešlo na tuteransko «tran. Vendar pa prales-«teritajitizem ria Slovenskem še ni bil cerkveno organiziran. Prav zato je plemstvo poklicalo Trubarja, da namreč organizira redno cerkveno življenj» protestantske cerkve, da osnuje samostojno protestantsko cerkev. Pripomniti je, da je Trubar silno nerad šel iz Nemčije domov v Slovenijo. 6ele na tretji poziv se Je s težkim srcem odločil, da se vrne v Ljubljano kljub izrecni vladarjevi preoo-vodl. Njegova pot od Podhotna pri Kranjski gori ps do Ljubljane je bilo eno samo zmagoslavje. Cesar je poslal dve odredbi, eno ljubljanskemu škofu, eno pa kranjskemu deželnemu glavarju, kjer prepoveduje Trubarju vrnitev v Ljubljana Toda glavar je bil naklonjen protestantom, škof pe je bil slabič In ni ničesar storil. Tako je Trubar kljub cesarjevi prepovedi vkorakal v Ljub-Jsno. Obnašal se je zelo samozavestno, toliko IhiIj, ker je bil tedanji škof Seebach velik sla-botnež.
Protestantom Je zdaj greben silno zraste!. Po-stali so drzni in si zmeraj več upali. Končno pa ss je vendarle zdramila tudi katoliška stran. Skof je zahteval od cesarja, da Trubarja Izžene. Iz vsega se je razvila pravda, kjer je Trubar kljub cesarjev! prepovedi ostal še dalje v Ljubljani, pač pa bi kmalu Škof Izgubil svoje mesto, ker so ga tudi protestante zatožill cesarju. To kaže. da so bili protestanlovski krogi tako močni, da so upali na popolno zmago. Katoličani so bili skoraj povsod Izrinjeni. V Ljubljani sta se naredila dva tabora, katoliški in protestantski. Slo je tako daleč, da so nastali celo pretepi.
(Nadaljevanja na zadnfl sfranL)
lz »e«: uthHry izvajajo t. učenja* nio.. nr	LtuLfi*** Kef K-istut n mie
Ublau**'i/»t	" njeuu usano, r J^T*
Oer«*. iM»rs^aus«a. > nasprotju t Krmumnio vovf p»pe»iMi ft «MKMiaBSiui usaatn*. pepci ^ ^ iteaafc acim.fi»»
Z.IUVUKJS' lakiè nazorw jt it p~r vitto«. 1 uùeujaà «o ka: lako ii mmr. ocj b^J ir j* ft Krmui izrefeé Petru »T, « Peit- (j^S k tu K; skaiO ooni KziOai svojo Ceritev rtit Krt situ fc Vjit urecnu ic n« uvvcmc načit. uìusovJ Oersei w pwvert! nje vodstvo	o.
potivi nasrtrotaia'jfr. \ «t Krjstuaovo aeicivzsjc. b. »v tmir g« opisujejo emngekst. jt usmtriejo m bodočo Cer«e» Njegov» beseot njegmj aea ja« ut njegove prilito« mar. K, zoo jasno Qokizu|fm Io doi.azuie 'ui dcjvanjt prvifc kristjano, pop> bodt Sv. Duhi. Cerkev auto nastopi ko- o-gui, zi-irttt.. zaključen« oružb«.. kjer miaio pain-i bj. yeinj apostol- roed aposioi pi Peier. Izva v«. Istji o vom« jt ìortj najt Kristus re; ime! ra-tLčen namen uiUmoviti Certe«, »o QtuBiiio tuji ustaiK» i. «rr poveril nje voasrvo Petn. rr niegoim ni.s»«rii«om
Taao stoj n« začetku papešice d:H2ž. it p^v u ji-a» Kristui. m tua to jt razlog, c i imenujemo te ainasujo tud. z oeseóo svet« arcai:.,i
Pnri riattar Cerine
Spočetka ie bil Jeruzalem središče (stivi, Tam «e je okrog apostolov zbran prvo jedro | krisl i;inov in tam se ie organiziral: tudi prvo krščansko živlienie. Tudi takrat, ko tt Cerkev pridobila novih člani« izven Jeruzalema, je j Jeruzalem še dalje ostal središče krščanske or-gaiiizaci ie.
Vodstvo prve Cerkve »e ime! zbor aposto- J lov, kateremu je načeloval Peter. Kt i.a ie bilo j treba krščanstvo zanesti tudi izven Jeruzalema, j so se apostoli razkropili, da so tako la? ic orna- ! njali evangelij. Od tedaj ie bilo središče Cerkve Petrova prestolnica.
Ko ie Peter zapustil Jeruzalem, se ie najprej naselil v Aniiobiji, ki ie bila takrat največje mesto rimskega Vzhoda. Ko pa se je evangelij začel oznanjati po vsem tedaj znanem svetu, ie Peter prenesel svoj sedei v središče rimske države v P,im.
Ta dogodek ie velike važnosti, kniti od niega ie odvisno nasledstvo rimskih škofov v Petrovem prvenstvu.
Popolnoma jasno je. da Kristus ni izročil Petru oblasti le na ta način, da bi po niegovi smrti ta oblast sploh ugasnila. Oblast, ki io ie Kristus izročil Petru, ie bila ustanova, ki naj bo po Kristusovi zamisli sestavni del cerkvene organzacije. Peler ie bil le prvi člen v dolgi verigi cerkvene dinasti ie. prvi vladar pat>eške vladavine. Toda kako naj se ohranja ta vladavina. kako nai se oblast nadaljuje? Ni nikakih poročiL da bi se to prav na razviden način določilo. Dejstvo pa ie. da se je ta najvišja oblast nadaljevala z nasledstvom v rimski škofiji. Bog ki modro vodi usodo Cerkve, je tako določil. Bim je bil na ta način izvoljen za prestolnico večjega sveta, kakor pa ga je obsegalo rimsko cesarstvo samo, kajti meie Cerkve so obenem meje zemlje.
Ustno izročilo, ki nam ga sporoča sv. Hie-ronim, pravi, da ie Peter 25 let vladal Cerkev iz Rima. Tako bi potem Peter šel v Rim za časa cesarja Klavdiia okrog leta 42. po Kristusu in bil tam do leta 67. ko ga ie dal rimski cesar Neron usmrtiti. Vendar natančni čas Petrovega prihoda v Rim ni zanesljivo določen. Verjetno pa je, da je bil Peler v cesarskem mestu pred letom 64.. ko je izbruhnilo preganjanje kristjanov. V to dobo spada tudi legenda »Quo vadiš?« Peter ie bežal iz mesta zaradi preganjanja, ko ga že zunai Rima na cesti sreča Kristus s križem. Peter ga vpraša: »Quo vadiš, domine (Kam greš. Gospod?)« »Grem v Rim. da se dam namesto tebe zopet križati.« Peter se ie tedaj obrnil, tako pripoveduje legenda, ter Sel nazaj v Rim.
Peter sam je obnovil Kristusovo smrt na križu. Cesar Neron ga ie namreč obsodil na smrt.	(Nadaljevanje pnhodnpč.)
Za naše mlajše
STANKO m VERICA ODKRIVATA NOV SVET
»Kje?
gledali okrog sebe.
Tudi Stanko je minorai prianaiti, da je bodljika zelo modra.
»Res se zna bo-lljika prav spretno braniti,« je nadaljevala gospa Raveva. »Toda tu v bližini vidim nekoga, ki ie resničen vojščak, ki I napade in umori svoje sovražnike tako, da ostane sam popoln gospodar položaja.«
Kic?...< so vpraševali otroci in
Mm ira
UAilr
»Nikoli ne bosle uganili, kdo je to,« je smehljaje se dejala gospa Graveva. »Izgleda najbolj mimo ln nedolžno bitje na svetu.«
Otroci so poskušali uganiti: koprive, robida ali katera druga rastlina, ki bi imela bojevit videz; toda kako so se začudili, ko jim je gospa povedala, da je mislila trobenticè, ki so pokrivale celo majhno pobočje v gozdu.
»Proti komu se bojujejo?« ie vprašal Stanko.
»Borijo se proti vsem malim rastlinam, ki živijo okoli njih in jih umorijo, da morejo same imeti ves prostor, da morejo vzgojiti številno družino, da morejo ostati edine gospodarice, kakor te, ki jih vidite na tem pobočju. Umorijo tudi male polže in jih pojedo.«
Otroci so pokleknili na tla in z zanimanjem ogledovali trobentice.
»Kako morejo to storiti?« le vprašal zopet Stanko.
»Poglejte tò malo. slnbotno rastlinico,« je dejala gospa Raveva. »Njeni listi so močno zaviti nazaj in naperjeni kakor mala bodala. Utrla si je pot proti svetlobi skozi skupino ma jhnih drugovrstnih rastlin, ki so se zelo mlade. Ce bi te rastline bile večje in bolj močne, bi se strnile okrog trobentice, ki ne bi mogla nastaniti svoje družine okrog sebe. Poslušajte, kako jih umori: kakor hitro začnejo rasti njeni listi-bodnla in se odvijati, jih razširi v krogu okrog sebe in zaduši vse male rastlinice, ki rastejo pod njimi, tako da moraio umreti. Na ta prostor nato nastani svoje otroke. Ti naredijo naslednje leto prav tako in na ta način očistijo ves prostor in razširijo svoj rod.«
»In kako umorijo polže?« vprašal Stanko.
»Polži in druge majhne živalice smatrajo liste trobentice za priietno zavetišče, zalo se pogostokrat skrijejo pod nje. Ce previdno iz-kopljemo trobentico, nemalokrat opazimo, kako se ie ena izmed korenin zarila v hišico malega polža in se z niim hranila; ali pa vidimo trde
dele stonoge, ovite okrog korenine. Prirodopisci mislijo, da so male dlačice na spodnji strani trobentičnih listov kakor majhna strupena bodala, s katerimi trobentica umori majhne živalice. Samo gosenice, ki so pokrite z dlačicami, ki jih ščiti jo, si upajo napasti trobentico.«
»Zdi se mi, da trobentice niso zelo ljubeznive,« ie dejala Verica.
»Ne govori neumnosti,« jo je zavrnil Stanko. »Saj morajo vendar najti prostor za svoje otroke.«
»Tako ie,« ie pripomnila gospa Raveva, »sai le to ie namen njihovega vojskovanja. Poglejte tukaj trobentico, katero so košata trava in druge rastline premagale. Ko so pognale iz zemlje, so dvignile liste trobentice, ki se sedaj dvigajo v zrak, namesto da bi se razprostirale po tleh. Res, da sedaj cvete. Toda njeni otroci se ne bodo mogli vkoreniniti med vsemi temi tujimi rastlinami, ki rastejo okrog nie in umreti bo morala brez potomcev. Tako vidite, da bi morale vse trobentice umreti, če bi se ne borile za obstoj. In kako bi bilo žalostno, če bi spomladi ne cvetele trobenticel«
»Olli Saj prav zato so mi pa sedaj še bolj všeč, ker imajo tako rade svoje otročičke,« je dejala Verica in pobožala s prstkom malo nežno trobentico in se spraševala, katera izmed velikih rastlin ie niena mamica.
Še dolgo časa so se tako sprehajali po gozdu in se pogovarjali o zelo zanimivih stvareh. Šele zelo pozno so prišli h kosilu.
TRETJE POGLAVJE Lepa reSileo
Stanko ie Imel posebno veselje z raznimi zbirkami. Razumljivo je, da ie sedaj, ko ie slišal toliko zanimivih stvari o raznih rastlinah, začel z zbiranjem raznih rastlin in cvetlic. Fran-cek mu ie pokazal, kako jih mora stiskati. Pripovedoval mu ie . o nekem svoiem tovarišu, ki fe imel posebno stiskalnico za cvetlice, katere ie potem razvrstil in pod vsako napisal slovensko in latinsko ime. Stanko ie takoj izjavil, da hoče postati znamenit zbiratelj cvetlic.
V začetku se je to Verici zdelo brezsrčno. Toda Francek ii je pojasnil, da bi bila rastlina zelo ponosna, če bi mogla razumeti, da ena izmen njenih cvetlic počiva v zbirki in ima pod seboj napisano svoj ime v latinščini. In ko bo
ona mrtva in pozabljena, bo še vedno mogoče občudovati njen cvet, čigar barva bo ostala nespremenjena. Tedaj ie tudi Verica sklenila, da bo zbirala cvetlice in Francek ie storil isto.
Zelo veliko ie bilo navdušenje otrok, ko so že prvo iutro našli tako veliko število različnih cvetlic. Verica se ie Izkazala kot naiboliša zbirateljica, ker ie res vztrajno nabirala rastline, medtem ko sta dečka plezala po drevesih in tekala za zajci.	........
še isti dan so si kupili velike pivnike, kot stiskalnico pa so uporabili debele kniige, katerih ie bilo zelo veliko v knjižnici. Cez nekaj dni so iih z lepljivimi traki pritrdili v zvezke in napisali pod vsako cvetlico nietio ime.
... JKe,r "a Venca nI poznala še imen, ki sta ph dečka našla v prirodopisni kniigi, je s svojo nerodno otroško pisavo napisala imena, katera navadno uporabljajo otroci za imenovanje cvetlic, svojih prijateljic.
Brigita je bila zelo vesela, da je Stanko začel zbirati cvetlice. Saj se je morala dovolj razburjati, ko ie zbiral razne druge stvari, na primer cvetlične lončke vseh velikosti in oblik; ali razne vrste kamenja, kalere je nosil domov, v žepih, kar nikoli ni bilo brez škodljivih po« sledic.
Toda čeprav se ie to zbiranje zdelo tako! nedolžno, je vendar Stanko pri tem delu doživel' nekaj, česar pozneje nikoli ni več pozabil. Sai ni imel nikoli namena, da bi storil kai slabega, toda mnogokrat je katero izmed njegovih dejani imelo neprijetne posledice. Skorai bi bilo: bolje zamolčati ta neprijetni dogodek, toda mar* sikateremu otroku bo služil kot poučen zgled« da nepremišljenost lahko povzroči težko nesrečo.	*1 •
Bil ie lep dan tn nihče ni mogel slutili, da' bo postal tako usoden. Teta Henrika in stric Ambrož sta imela priti na obisk.
Teta Henrika ie bila častitljiva stara gospa, vedno oblečena v črno svilo. Vsakega človeka je gledala skozi neke vrste očala, katera ie držala v roki. Bila ie vzgojena v času, ko so odrasli mislili, da otroke smemo videti, ne smemo iih pa slišati. Ni vedela, kako so se v zadnjih časih razmere spremenile in kako so drugi odrasli ljudje postali mnogo boli ljubeznivi. Izpra,-ševala je otroke o njihovem učenju, o niihovein znanju katekizma, matematike in zgodovine. Ko je pripovedovala njihovim materam o niih, se je zdelo, da jih smatra zu gluhe ali pa za tako nevedne, da ničesar ne razumejo.
Tudi stric Ambrož ie vzbujal otrokom velik strah. Pred mnogimi leti ie bil general m ie imel zelo čudne pojme o disciplini. Toda vsaj mučil ni otrok s katekizmom in poštevanko.
Dospela sla torei popoldne, toda Stanko In: Verica nista bila tega obiska bogve kako vesela. Brigita jima ie velela, nai se preoblečeta. Stanko je oblekel lepo belo obleko, katero mu je poslala teta Henrika za njegov rojstni dan. Mamica ie bila mnenja, da je prav, da obleče to obleko, da bo leta videla, kako ie lepa. Stanko ni bil zelo navdušen; bela obleka se tako hitro umažel Edina tolažba za otroke ie bila ta, da pride tudi ljubeznivi stric Ivan.
Bilo ie že kakšnih štirinajst dni, odkar'» začeli zbirali cvetlice in n jihovi albumi so bilt zelo ljubki. Komaj so čakali, da iih pokažejo stricu Ivanu.	p^jevanje prih.J
Mall oglasnik
lir dui
uà »poroči el ktì' Z t':nio-re*	«ta
et, s ul« ria Wa, Je sok fn «red-3% te*ek. Ima preklan hrbet m tetk« »oge. vodo i/l J « »«Jo j«Cul ter 3e poča*en — In za komat, *kora3 nov, z Ifclt/kJfcorn lo z naslovom : Demiar JoZe. Gorvrijt va ». občina Trat* — ter voz z ojnlcami. rkoraj nov, »rednje teiak. obroči I ta, zavora *preda3, s leetvamt Razpuič©-no 3e bilo v Sostrem, tib<lM Dobrunje. Suo-ročl rtzi »e ria n&slov : Vtnko Fortuna, Bmre6-3« 21, p. Vrhnika.
380 lir dan
onemu, kl mi »poroči z« vola. tlg T«, mera 154'1»5, «tar 4 leta, II-«a»t rdeč« in belo. — Božja Janez, Mali U-poglav 4, p. gmarje-8ap.
Ve» za kwja
praina. Z!« 1712. ns čelu tm* dolgo llw>. oddan 3« bil v Kl^čah pri Ljubljani. Naelor v upravi »Domoljuba« pvd it. 1014L.
56 ót U pujikov
me-ianega vpola, od I do è tednov starih. do-mi'^; vrreje. nwnHn j>a»me »Heech«, krra-Ijene Izrecno a «.rovo hrano, proda * Rudolf Kratovee. 81 Vid pri Stični (na portajl).
Ven za vda in konja
Vol Je rjav. okrog 500 kilogramov težak -. 'morii ( Zre becj zelen tunel, rep ln griva bela. Natančne)* m Izve, tudi j.J »meno. pri Slaku Jo-ftku. Dobrava, p. Dobrni«.
Služkinj«
za vsa kmečka dela ličem. — Valenti nčlč. Otepanja vaa 22, LJubljana.
M
vsako koufclno kupim. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Med«
St »32 i.
25M lir pmjila
lMem proti vknJltM na prvo me-»to večkrat»« vred no* 11. Do-pi»e na u pr. »Domoljuba«	»Posojilo« it m»4.
Ven za ktbil«
tenmorjavo. tlg 45, na čelu bela U*a. na obeh straneh križa tudi bele lise. Laitnlk riaj m Javi r upravi »Domoljuba« pod 4L 10122.
Služkinj«
za kmečko delo sprejme takoj Cerne Jole, Ljubljana, Vodnikova 4L 121.
Hlapca
za vsa kmečka deta
«prelroem takoj. Plača 150 Ur. Ctmerman Martin. Studenec 4. poŠta D. M. v Polju.'
Suhe gebe
repno tn n.,.:,viteev» ***** ln k umno kupu-Je Sever « Komu, Ljub',}*;.».
Fant
«ar 24 let. vajen Twh del prt konjih, iu, sluibo h konjem. Kasto* r upravi .Ima», ljuba« 4L 20.
I«t» kobilo fuku-"
s dolgo 11 »o na glavi, na levo oko »'.epa, ti« 11*. Nagrade WO Hr. An zelje Stanko Tomi-ielj 22. Ig.
Žrebic«
• meeecev «taro, pro-dam. Naslov v upravi »Domoljuba« it 16KT.
Težak voz
■ tremi dell, brei lavoro, katerega Je nekdo pusti! ob razsula r Oetroinlku. poita Mokronog, «e ie vedno nahaja tam. Na t anten naslov v upr. »Domoljuba« pod it. Itti.
f\«4«lj*vgaje t 14- otsaai.)
Nasi veliki možje: Primož Trubar
Tf d*fl*dki to povzročili. da J« mM vladar •</yiuuje*«rinvilii, deiei. nadvojvoda Karel, vendarle enkrat odloča«	yiw* h'/n»l je najprej iz Kaiuujka p/edika'nU Juritifa, Kmalu nato [/riAel ukaz, n»j v. iz že o« tudi Trubar. Äiot/etia n;itožb« nj po:n*jy,La. Trubar >e luoral vliti v Keu/i jo L Üfö. fee enkrat t« z« kratko tata L 1507 obiske! »»-., rojstni kraj. Cmrl je kot župnik v Derinyeuu Bo. junij* 1-VÄ. Njegovo drugo t>i-v«xije v Aeii.fi ;i niui* za Slovence (M«et>oeiu l*»-ineo«. /«4»J je 4e nekaj prevodov iz nemVine ter vainih prilikah tudi posegel v zadev« prote-sUxit</v na Slwe/ntketn.
Pooieo Truljarj» za nas Slovence Je treba vzeti z^lo stvarno. Kavadno se zek» pretirava nje-g'/r» ratoost. fce« je. da je bil Trubar prvL ki je s tisJuMi slovenskih knjig. Vendarle je tre-I» vri^uiu 11 i. d« je to »to ril le zato. da M bolj uapeino Siril j/r'/^i»ntlz*aj, ne pa iz kakih narodnih vidikov, kikor uiu to mnogi dane« priti-kajo. Tudi je trel/a vedeti, da spada uvedba na-t'Awj» jezika In pisanih knjig med pojave 16. stoletja. Narodni duh je takrat začel povsod prodirat L Ce /t* na knjiievnem polju ne bi načel Trubar, l/l j» kdo dru«, kakor nam kaie delovanje katoličanov po nastopu proteslantizma. He« je M vet, da j« te«» narodnega duha v veliki meri zanesel med ljud«tvo vprav protestanti*«™. Id je ftak po »voji naravi stremel za organiziranjem na- | rodnih cerkva v nasprotiu s »Irloirto in ves svet o(/»egajočo katolitko Orkvijo. — Pod te/n vidikom je torej Irebs gledati na Trubarja. Kot j/isatelj Trubar ni bil samostojen. Vsa njegova dela so »koraj izključno prevodi Iz nemäkih protesta n lovskih knjig.
O Truljsrju lorej lahko rečemo, da je nekak početo/k slovenskega slovstva, vendar ne tak po-četnik. ki bi bil počelo, oče vsemu ostalemu «lovstvu, marveč le časovno prvi Izmed slovenskih književnikov. In le v teui j« njegova veličina.
Holtsvfl esenca lostio
Z nato umetno esenco Mo«tin lahko vsakdo z malimi ziro. *kl pripravi izborno, oltstojno io zdravodomsčo pijačo. Cena I «toki. za 150 litrov L. 11-60,
r» potu L 19 -, 2 steklenici po poMi L. 83 — •tek loa le« po poiti U 42-.
O—rlU K—c
K« detel I pa zahtevajte Mostin pH Va»em trgovcu ali zadrugi, kar si prihranile po&tnioo.
V gostilni. »Gospod naUkarl« — »Prosim!« — »Povejte mi, ali imate razen piva ie kakino toplo pijačo?«
*
P"* Pri P'MerJ«- V božjepotni cerkvi na Zalo»tni gon bodo letos ne Veliki Mnaren svete maše v sl<*lečom rodu: ob sedmih ta |m>I enajstih itn sv. maAa s pridigo m l.lago-»h»vom, <A) devetih I» tudi tiha sv. mata. Tüdi popoldanska pol>ož»K««t I« na Gori in sicer ob petih popoldne. Ker bodo katoličani po vsem • vetu t« dan molili za mir, sc borno zbrali v velikemJrtevilu pri Jtalostni Mariji božji in ji priporočili vse [xrtiel>e našega naroda. — Romarje opozarjamo na nove razgloduice • »liko glavnega oltarja.
Preisknien redllnl pražek	^^^^^^
..Redin" za praSKe jšjfStRiP
Pri malih prailčkih pospešuje jflLu'ilkf Redin prašek hllro rast,krepi	Ml
kosti In |ib varuje raznih bo-	» * #
leznl. Večji praSIči pa se čudovito hitro redijo in dobro prehnvljajo. Zadostuje že I zavitek za I prafiiča ter stane 1 zav L. 4-, po poÄti L. 7 -, 8 zav. po noAti I„ in--, 4 zav. IK) poŠti L. 19 - Mnogo zahvalnih pisem. Pazilo- pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko.
Prodala drogerlja Kant, Ljubljana. Židovska nI. 1
Ka deželi pa zahtevajte Redin pri VaSem trgovcu _«I' zadrugi, ker si prihranile pofilnina
40QI
onemu, k t tm konja za riveda), bt reya H l>elo Hao ere4f<je vii

n »Vigred«, ženski Ust (a zvezek je iziel). Uprava je v Slomikovi ulici L
n Haaitetni urad Visokeg* Komisarijata za
Ljubljansko pokrajino bo priredil dno 22. avgusta na Velikih Poljanah brezplačni zdravniški pregled.
n Vodstvo salesljanskegn zavoda aa Rakovnika sporoča, naj se obrnejo vsi oni, ki so doslej študirali na tem zavodu, čimprej na tukajinje vodstvo, da bodo lahko na Rakovniku nadaljevali svoje Itudije. Prav tako naj se priglase čimprej tudi oni mladeniči, ki se žete posvetiti duhov-
skemu ali redovnižkemu stanu, pa bi, ker so is starejii, ne mogli itudirati na javnih gimnazijah. Natančne inlonnaeije in pogoje za sprejem dobil« pri vodstvu salezijanskega zavoda na Rakovnika, Ljubljana.
•
Kočevje. Trgovina z lesom ia drvmi js precej živahna. Mnogo žag v mestu in okolici je v obrata. Vse polno voz vozi tudi premog iz rudnika. — Sadno drevje kaže lepo. — V mestnem kopalitt« je bilo ob lepem vremenu veliko kopalcev. — Auerapergov grad so čedno prenovili.
Kmetje tn vsi. ki imate cenijo: Ro pilil« neobdelane aiti pedi semlje!
LJUDSKA I JOSOJILNICA
V LJUBLJANI
zadruga z neomejenim jamstvom v lastni palači v Ljubljani, Mikloiičeva cesta 6 nasproti hotela Union
p .... , , _	sprejema hranilne vloge v rsaki viSini in
fosojUnica je bila ■	jy, najugodneje obrestuje, daje posojila
ustanovljena leta 1895. %	na vknjižbo in proti porogtTa
»•te "i'n ^ rek la'mäci je 8pa^ upr at. '.D^om^ljubaT "-OgUs, ^	*P'8e sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnina, inse-
lzdajaleVjt dr"! Gregor,? Peffik. -Te'd'nSf, S'?Ii ff, P!^ SLIiÄ," jffTZ&fö™ *