JCPrimorski
* ^^	dnevnik
SOBOTA, 10. OKTOBRA 2015
št. 236 (21.473) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
AKTUALNO - Na 4. strani
Nobelova nagrada tunizijski pomladi
Priznanje četverici za dialog
TRST - Na 6. strani
Revas: kisik za uslužbence
GORICA - Na 14. strani
Upor beguncev pred prefekturo
Grozijo z bivakom na Travniku
RIM - Podpis ministrice za šolstvo Stefanie Giannini
Odlok za (dobro) slovensko šolo v Italiji
ovanje Slovenije nost in odprtost
Stefania Giannini
ansa
RIM, TRST - Italijanska ministrica za šolstvo Stefania Giannini je podpisala odlok, ki določila pred nekaj meseci sprejete šolske reforme, znane pod imenom »Dobra šola«, prilagaja potrebam slovenskega šolstva v Italiji. Gianninijeva je vest o podpisu sporočila poslanki Tamari Blažina, ki je s svojim odobrenim popravkom med sprejemanjem reforme odprla pot možnosti oblikovanja odloka, ki je je nastajal v tesnem sodelovanju med Blažinovo, funkcionarji ministrstva za šolstvo, Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK oz. njegovim načelnikom Igorjem Giacominijem in predsednico paritetnega odbor Ksenijo Dobrila. Z odlokom so bili sprejeti številni predlogi za ureditev raznih vprašanj, od zaposlovanja in usposabljanja osebja do možnosti povezovanja s šolami in institucijami v Sloveniji, vsebino pa bodo podrobneje predstavili v ponedeljek v Trstu.
Na 2. strani
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
BARCOLANA
Vrhunec že pred vrhuncem
Barcolana že dolgo ni več samo množična regata, zato vrhunec dosega že pred jutrišnjim dogajanjem na morju. To prav gotovo velja za ljubitelje glasbe, ki se jim drevi obeta koncert Max Gazzeja. Vrvež na nabrežju je že nepregleden. Obiskali smo tudi stojnice s slovensko prisotnostjo. Če se speho-dite med njimi lahko najdete tudi tridimenzionalnega župana Cosolinija. Pogovorili pa smo se tudi z »botro« regate Isabelo Joschke.
Katainen v Ljubljani tudi o drugem tiru
Na 5. strani
Naši v drugih okoljih: Kontovelec v Nici
Na 10. strani
Občini denar za nov vrtec v Sovodnjah
Na 15. strani
Nogomet: Slovenija razočarala proti Litvi
Na 18. strani
V Vili Manin kmalu na ogled Joan Miro
Na 22. strani
PALESTINA
Vojaki ubili sedem mladih Palestincev
GAZA - V Palestini divja nasilje. Med petkovimi molitvami v mošeji v Gazi je voditelj Hamasa Ismail Hanija nemire v Jeruzalemu označil za novo palestinsko intifado in pozval k še večjemu uporu. Na meji z Gazo so mladi Palestinci izraelske vojake obmetavali s kamenjem, oni pa so odgovorili s streli. Ubitih je bilo najmanj šest Palestincev, starih med 15 in 20 let, še 50 je bilo ranjenih. Enega Palestinca so vojaki ubili tudi v Hebronu. Gre za najhujše nasilje, odkar so se pred dnevi zaostrile razmere v Jeruzalemu.
Na 4. strani
s&utne*& Si
od leta 1919
Pridi V naše prodajalne in najdi svoj poročni prstan
Dvigujemo in izmenjujemo zlato Ocenjujemo dediščine Zajamčimo diskretnost
Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 ^^ L. Santorio 4 - Tel. 040/772770
L / S E F S KA CCPRAVA DIOPTRIJE
Slovenska specialistična klinika s tradicijo in mednarodno akreditacijo
Za več informacij pridi na dogodek o možnostih odprave dioptrije, ki bo 15. oktobra ob 17.00 v Trstu, via Fabio Severo 14/B.
Vsi udeležene bodo prejeli ben za ic cc nesli pri laserski operaciji.
OO
mojutla. LISTI
Info in brezplačna registracija na +386 1 510 2340 in info@iiorela.si
9771124666007
2
Sobota, 10. oktobra 2015
AKTUALNO
/
RIM, TRST - Ministrica za šolstvo Stefania Giannini je podpisala odlok za slovensko šolo
Slovenska »dobra šola«
Prilagajanje potrebam slovenskega šolstva -zaposlovanja, usposabljanja in povezovanja
Sporočilo poslanki Blažinovi - Urejanje s Slovenijo - V ponedeljek predstavitev v Trstu
RIM, TRST - Italijanska ministrica za šolstvo Stefania Giannini je podpisala odlok, ki določila pred nekaj meseci odobrene šolske reforme, znane pod imenom "Dobra šola", prilagaja potrebam slovenskih šol v Furlaniji Julijski krajini.
Novico je ministrica Gianninijeva pred kratkim sporočila poslanki Tamari Blažina, tako rekoč glavni pobudnici odloka: pot do oblikovanja le-tega je namreč odprl popravek, ki ga je bila poslanka vložila ob sprejemanju reforme v parlamentu, kjer je bil tudi sprejet. Blažinova je tudi vseskozi sledila oblikovanju besedila ter bila v stalnem stiku z ministrskimi funkcionarji in Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK oz. njegovim načelnikom Igorjem Giacomi-nijem in tudi s predsednico paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenijo Dobrila. Ministrica je naposled podpisala odlok, v besedilo katerega so na ministrstvu vnesli nekaj manjših sprememb, ki pa (po mnenju ministrstva) ne spreminjajo bistva.
Odlok, ki reformo "Dobre šole" prilagaja potrebam slovenske šole, je tretji večji zakonski ukrep, ki so ga v Rimu sprejeli v zvezi s slovenskim šolstvom po šolskih zakonih iz leta 1961 in 1973. Gre za t.i. izvajalni odlok (v italijanščini "de-
creto attuativo"), ki bi moral kot že rečeno v čim večji meri prilagoditi pred nekaj meseci sprejeto šolsko reformo potrebam slovenske šole v Italiji. Z njim je ministrica Gianninijeva dejansko sprejela številne predloge za ureditev vprašanj slovenskega šolstva, od zaposlovanja do usposabljanja vodstvenega in učnega osebja vse do možnosti povezovanja s šolskimi okolji v Sloveniji.
Podrobnosti bodo predstavili v ponedeljek ob 11.30 v pisarni poslanke Blažinove v Trstu, za del vsebine pa je bilo mogoče izvedeti že včeraj. Tako naj bi odlok vseboval npr. določitev specifičnega seznama osebja tako za učno kot tudi za neučno osebje, prav tako naj bi se v njem izrecno omenjala posebna kompleksnost in razpršenost šol ter dvojezično poslovanje osebja, pri čemer bi finančna sredstva podeljevali upoštevajoč število razredov in ne število učencev. V besedilu se med drugim obravnava tudi vprašanje digitalizacije ter možnost sodelovanja s šolami in institucijami v Republiki Sloveniji tako glede izobraževanja učnega kadra kot tudi izmenjav učencev. Odlok pa ne rešuje npr. vprašanja osebja šolskih uradov v zvezi s spoštovanjem t.i. zakona Belci-Škerk iz leta 1973, saj zadevo trenutno še vedno obravnava državna advokatura. (iž)
Stefania Giannini (levo) in Tamara Blažina februarja letos na liceju Prešeren v Trstu
fotodamj@n
RIM - Začetek izvajanja načrta premeščanja beguncev
Na Švedsko 19 beguncev
Skupino Eritrejcev vkrcali na letalo finančne straže - Kmalu jih bo sledilo še sto, je napovedal Alfano
Skupina Eritrejcev na rimskem letališču s predstavniki vlade Italije in vodstva Evropske unije ansaansa
RIM - Po odstopu župana, ki bo uraden v ponedeljek
Ugibanja o nasledniku
Marino obtožuje: »Podtaknili bi mi tudi kokain v žep, le da bi se me znebili...«
RIM - Župan Ignazio Marino še ni uradno odstopil (odstopno izjavo naj bi vročil v ponedeljek, tako da bo 20-dnevni rok za morebitni premislek potekel 1. novembra), rimsko politiko pa že vznemirja vprašanje, kdo bo njegov naslednik. Nihče ne verjame, da bi Marino lahko nadaljeval mandat. Stranka SEL je sicer predlagala preverjanje te možnosti, DS pa jo absolutno izključuje. Župan se je včeraj kljub temu sestal z odborniki (z izjemo treh, ki so že odstopili), da bi se dogovorili o nujnih ukrepih za naslednjih 20 dni.
Po tem roku bo občino vodil do pomladanskih volitev komisar, ki ga bo imenoval prefekt Gabrielli. Vloga komisarja bo zahtevna, saj bo moral upravljati občino ob bližnjem izrednem jubileju, ki ga je razglasil papež Frančišek. Nekateri omenjajo možnost, da bi komisar lahko postal sodnik Alfonso Sabella, odbornik v Marinovi upravi, ki torej že pozna upravne zadeve, vendar obstajajo nekatere formalne zapreke glede njegovega imenovanja.
Marino je včeraj vrnil občini vseh 20.000 evrov, ki jih je (tudi upravičeno) potrosil v teku mandata. Ostre besede je namenil nasprotnikom: »Pripravljeni so mi bili podtakniti kokain v žep, le da bi se me znebili,« je
dejal in izrazil bojazen, da bodo zdaj v Rimu spet zavladali nekdanji lobiji. Nekateri ugibajo, da bi Marino lahko ponovno kandidiral z občansko listo, kar bi spravilo v hude težave Demokratsko stranko. V njej se že odpira bitka za kandidata. Renzi je dal vedeti (in potem demantiral), da bo kandidata izbral on, brez primarnih volitev, za katere se zavzema manjšina. Imen že kroži na pretek, vsa pa so najbrž preuranjena.
Izven DS se kot kandidat desne sredine omenja podjetnik Alfio Marchini, ki pa naj bi ga tudi Renzi želel imeti za kandidata DS, tako da se že pojavljajo ugibanja o »transverzalnem« kandidatu, ki bi lahko predstavljal prvo volilno preizkušnjo ti. stranke nacije in nastopil s podporo Renzija in Berlusconija. Skrajna desnica naj bi kandidirala postfašistko Giorgio Meloni (Fra-telli d'Italia), ki jo je včeraj podprl tudi prvak Severne lige Matteo Salvini. Vsi pa se sprašujejo, koga bo kandidiralo Gibanje 5 zvezd, ki mu javnomnenjske raziskave pripisujejo možnost zmage. Baza gibanja menda navija za Lorenza Di Battisto, ki pa je poslanec in kot tak zaradi internih pravil G5Z ne more kandidirati. Kandidata bodo vsekakor zbrali s spletnim glasovanjem.
M.M.
RIM - Iz Italije je v okviru načrta premeščanja beguncev znotraj EU včeraj proti Švedski odpotovala prva skupina beguncev. Devetnajst mladih Eri-trejcev se je v Rimu vkrcalo na letalo za Švedsko, v slovo pa jim je med drugimi pomahal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Članice EU so se zavezale, da bodo v dveh letih znotraj unije premestile 160.000 beguncev. Evropska komisija je prvotni majski predlog premestitve 40.000 beguncev septembra nadgradila s predlogom nujne premestitve še 120.000 beguncev. Na začetku jih bodo premeščali le iz Italije in Grčije, v prihodnje pa je shema na voljo tudi drugim članicam, soočenim z izjemnim valom beguncev.
Skupino 14 Eritrejcev in petih Eri-trejk, ki se je včeraj v navzočnosti predstavnikov Rdečega križa, Visokega ko-misariata ZN za begunce (UNHCR), Italije in EU z nasmeški na ustnicah vkrcala na posebno letalo finančne straže, so rešili na odprtem morju ob obali Libije, registrirali pa so jih na otoku Lampedusa. Po navedbah notranjega ministra Angelina Alfana bo v prihodnjih tednih sledila premestitev še
okoli 100 beguncev na Švedsko in v Nemčijo. Po informacijah UNHCR je naslednji odhod beguncev, ki bodo iz Italije prav tako potovali z letali, predviden v začetku prihodnjega tedna.
Po odhodu Eritrejcev je Alfano še povedal, da je to pomemben za EU. »To je dan zmage (...) za tiste, ki verujejo v Evropo, za tiste, ki verujejo v reševanje človeških življenj,« je dejal Aflano. »To je poraz za tiste, ki trdijo, da je bolje, da Sredozemlje postane jezero smrti (... ) in so prepričani, da je strašenje Evropejcev pot naprej,« je dodal.
Od beguncev sta se poslovila tudi evropski komisar Avramopulos in luksemburški minister za migracije in zunanje zadeve Jean Asselborn, katerega država trenutno predseduje EU. Oba sta odpotovala še na Lampeduso, nato pa naprej v Atene, kjer bosta preučila napredek pri vzpostavljanju centrov za prvo registracijo migrantov, t. i. hotspotov. Avramopulos je tudi poudaril, da morajo prosilci azila oditi v tisto državo, ki jim jo določijo. »Preselitev ne temeljni na tem, kam kdo hoče oditi (...) spoštovati morajo pravila,« je po poudaril evropski komisar.
VOLKSWAGEN - Dizelska vozila
V Evropi bodo popravili
3,6 milijona avtomobilov stanovanja
RIM - 57 aretacij
Tolpa praznila luksuzna
BERLIN - Volkswagen naj bi v sklopu akcijskega načrta za popravilo škode, ki jo je povzročil z goljufanjem na testih izpustov, ponudil zamenjavo spornih delov dizelskih motorjev, opremljenih s programsko opremo, ki je zagotovila nižje izpuste škodljivih plinov v času uradnih testiranj, pri 3,6 milijona vozil v Evropi.
Volkswagen je nemškim oblastem predstavil načrt, kako odpraviti napako na motorjih, opremljenih s sporno opremo. Kot je povedal predstavnik ministrstva za promet Martin Susteck, naj bi pri 1,2- in 2,0-litrskih motorjih zadostovala programska rešitev. »Pri 1,6-litrski različici pa bo najverjetneje potrebna večji tehnični poseg,« je dodal Susteck.
Po podatkih nemške vlade je bilo v Evropi prodanih 3,6 milijona vozil s spornim 1,6-litrskim dizelskim motorjem. Volkswagen pa je priznal, da so poseben računalniški program namenjen prirejanju izpuhov na uradnih testih vgradili v 11 milijonov vozil na dizelski pogon po vsem svetu. V ZDA je takšnih avtomobilov pol milijona, gre pa za jette, passate, golfe in hrošče letnikov od 2009 naprej.
Podjetje je nečednosti priznalo 3. septembra, ko jim zvezna Agencija za zaščito okolja (EPA) in država Kalifornija nista hoteli izdati potrdil, ki so potrebna za prodajo vozil letnika 2016. Goljufanje so odkrili znanstveniki univerze Zahodna Virginija, ki so hoteli drugim proizvajalcem pokazati, da so lahko motorji na dizelski pogon okolju prijazni. Namesto tega so odkrili škandal epskih razsežnosti, ki je uničil zaupanje v nemškega proizvajalca avtomobilov.
RIM - Italijanska policija je razbila vlomilsko tolpo, ki se je ukvarjala predvsem z vlomi v luksuzna stanovanja po Evropi. S pomočjo Europola je policija aretirala 57 ljudi. Tolpo so sestavljali predvsem gruzijski državljani.
Tolpa je luksuzna stanovanja v elitnih četrtih evropskih prestolnic praznila s pomočjo mreže gospodinjskih pomočnikov oz. pomočnic, predvsem vzhodnoevropskega porekla. Vlomilci so poleg Italije imeli povezave v več državah, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji in Rusiji. Nekaj storilcev je italijanska policija prijela pri dejanju, ko so ravno praznili luksuzna rimska stanovanja.
/
AKTUALNO
Sobota, 10. oktobra 2015
3
TRST - Akademija ob 60-letnici SKGZ ob udeležbi predsednika RS Pahorja
Na svoji poti
Podelitev reda za zasluge in kulturni spored - Nagovora predsednika SKGZ
Pavšiča in župana Trsta Cosolinija - Slavnostni govornik Boštjan Žekš: Vi ste boljši od nas
TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza želi igrati vlogo protagonista in sooblikovati obmejni prostor v sodelovanju z italijansko manjšino v Sloveniji in drugimi, saj je medetnična interakcija in integracija osnovno vodilo, v novem svetu brez meja pa je treba najti nove poti za razvoj narodne zavesti in to skupaj in ne na škodo drugih. To je bilo slišati na sinočnji akademiji ob 60-letnici SKGZ, ki je z naslovom Na svoji poti potekala v Kulturnem domu v Trstu.
Slovesnosti se je udeležilo veliko število uglednih gostov ter predstavnikov krajevnih in slovenskih oblasti na čelu s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem, ki je predsedniku SKGZ Rudiju Pavšiču izročil državno odlikovanje - red za zasluge. V utemeljitvi, ki jo v celoti objavljamo na drugem mestu, med drugim piše, da je bila zveza vedno dejavno prisotna ob vseh ključnih trenutkih za slovensko narodno skupnost v Italiji, skrbno je organizirala življenje manjšine, zahtevala uveljavitev pravic, odgovorno zastopala manjšino pri institucijah italijanske države in v matični domovini in tudi danes ostaja pomemben dejavnik notranje povezanosti manjšine in njene zaščite, hkrati pa dejavnik odprtosti pri iskanju zavezništev za ustvarjanje produktivnega sožitja na stičišču dveh narodov in njunih kultur.
Kulturni spored so sooblikovale plesalke in glasbeniki (na zgornji in spodnji sliki), slavnostni govornik pa je bil Boštjan Žekš (v sredini)
fotodamj@n
Utemeljitev podelitve reda za zasluge
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) je bila ustanovljena v politično negotovem obdobju po drugi svetovni vojni neposredno po londonskem memorandumu. Z njeno ustanovitvijo so Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Videmskem želeli strniti svoja prizadevanja za uresničevanje interesov slovenske narodne skupnosti kot celote in zavarovati njen obstoj. V šestdesetih letih obstoja je SKGZ svoje poslanstvo vestno uresničevala. Vedno je bila dejavno prisotna ob vseh ključnih trenutkih za slovensko narodno skupnost v Italiji. Skrbno je organizirala življenje manjšine, zato da bi ta lahko živela ne le kot jezikovna in kulturna, ampak tudi kot gospodarska in politična entiteta. Trdovratno je zahtevala uveljavitev pravic Slovencev, ki so jih zagotavljali mednarodni dokumenti in italijanska ustava, in sistematično intervenirala na krajevnih ravneh ter v deželi in državi. Odgovorno je zastopala manjšino pri institucijah italijanske države in pri matični domovini. Eno najpomembnejših poslanstev SKGZ je sprejetje zaščitnega zakona, za katerega je bilo od leta 1970 predloženih več kot petdeset različic. SKGZ je svoje zahteve strnila v celovit dokument leta 1972. A to je bila le ena od mnogih zahtevnih nalog SKGZ v različnih etapah sprejemanja zakonske ureditve, ki jo je italijanski parlament odobril tri desetletja pozneje, leta 2001. Skrb za uresničevanje zakonskih obvez ostaja trajna naloga SKGZ.
Danes SKGZ kot nestrankarska organizacija povezuje več kot dvajset različnih pomembnih ustanov na področjih kulture, gospodarstva, šolstva, športa, medijev, raziskovalnih in drugih dejavnosti, ki ostajajo trdno jedro slovenstva v Italiji. V razmerah, ko sosednji Italijo in Slovenijo povezuje skupen evropski vrednostni sistem, ki vključuje tudi varovanje manjšin, izzivi za SKGZ niso nič manjši. Ostaja pomemben dejavnik notranje povezanosti manjšine in njene zaščite, hkrati pa dejavnik odprtosti pri iskanju zavezništev za ustvarjanje produktivnega sožitja na stičišču dveh narodov in njunih kultur. S tako usmeritvijo SKGZ ostaja zvesta tudi vrednotam, ki jih je zapisala v svoji ustanovni listini. Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
Predsednik SKGZ Pavšič se je najprej zahvalil za odlikovanje, ki daje dodatno samozavest, da bodo pri zvezi še bolj prepričano hodili po svoji poti, v poznejšem nagovoru pa je med drugim poudaril zavzetost za politiko dialoga tako v obmejnem prostoru kot znotraj narodne skupnosti ter zavzetost, da se nikoli ne zataji vrednot demokracije, svobode in enakopravnosti. SKGZ je zagovornica vedno bolj sodobnih prijemov ter reformističnih potez, da bomo učinkovito odgovorili na potrebe družbe. Prisotne je pozdravil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je poudaril, da je tudi zasluga SKGZ, da je tržaška skupnost postala normalna skupnost, zvezi pa zeželel, naj ohrani svoje vrednote ter zavest o lastni zgodovini, pa tudi naj bo radovedna, spos-
obna sprejeti nove izzive ter naj bo sposobna inovativnosti za gradnjo boljše prihodnosti.
Slavnostni govornik na sinočnji akademiji je bil nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sedanji svetovalec slovenskega predsednika republike, akademik Boštjan Žekš, ki je Slovencem v Italiji dal laskavo priznanje: zanj smo namreč boljši od Slovencev v Sloveniji, razlogi pa so v naši dvo-jezičnosti, dalje v pripadnosti manjšini, kar nas dela bolj aktivne, boljše, močnejše in prodornejše, nazadnje pa v dejstvu, da živimo v demokraciji precej dlje od Slovencev v matici in se nam zato ni treba prilagajati novemu svetu. Slovencem v zamejstvu in matici je skupno ja-dikovanje nad pomanjkanjem enotnosti, vendar, je dejal Žekš, enotnosti v resnici nikoli ni bilo in je v demokraciji ne more biti, saj gre tu za pogovarjanje in dogovarjanje, tudi v tem pa Slovenci v Italiji prednjačimo pred rojaki v Sloveniji. V današnjem času so manjšine bolj spoštovane, zaščitene in stimulirane, tudi položaj Slovencev v Italiji se je v primerjavi z obdobjem pred desetimi ali dvajsetimi leti izboljšal, kar prinaša po Žekšovih besedah nove izzive, saj je treba najti nove poti za razvoj narodne zavesti in to skupaj in ne na škodo drugih.
Prisotni so prisostvovali kulturnemu sporedu akademije, ki si ga je zamislil in ga zrežiral Marko Sosič, povezoval pa igralec Janko Petrovec, ki je skupaj z igralskim kolegom Romeom Grebenškomv sooblikoval spored, v katerem so se gib, ples in glasba prepletali z verzi Cirila Zlobca in Srečka Kosovela. Ob Petrovcu in Grebenšku pa so akademijo sooblikovali, pevka Martina Feri, plesalke Daša Grgič, Ingrid Gre-gorič, Nika Pegan, Elen Vežnaver in Ema Weiskler ter glasbeniki Alex Ku-ret, Matija Tavčar in Jani Leban, medtem ko je za video poskrbel Antonio Giacomin. (iž)
Oo o & ° o
rrosecco
bubbling /1< onshpw
loudadv.com - image copyright Gradisca 2015, used under license from ¡stockphoto.com
9-11
OKTOBRA
2015
www.proseccoshow.it
Trst - Pomorska postaja
o POKUSNJA PROSECCO DOC
o RIBJI FINGER FOOD
o PROSECCO NIGHT
Sobota, 10. oktobra
URNIK ZA OPERATERJE
Petek, 9. oktobra 2015:10.00 -18.00
URNIK ZA JAVNOST
Sobota, 10. oktobra 2015:15.00 - 23.00 Nedelja, 11. oktobra 2015:11.00 - 20.00


Camera di Commercio

***
.tutàw
4
Sobota, 10. oktobra 2015
AKTUALNO
/
POLITIKA
aljosa.gasperlin@primorski.eu
Evro ni všeč vrtičkarjem
Vsakič, ko v politikah Evropske unije kaj zaškriplje, se v enih in istih gospodarskih in političnih krogih dvigne glas proti obstanku v območju evra. Ta glas se v Italiji pogosto sliši iz vrst neliberalne desnice in množic, ki nasedajo propagandi populistov.
Upor zoper skupno denarno valuto ni toliko sad tehtnega razmisleka in posledičnih dognanj, kolikor zrcalo nekega lažnega patriotizma, ki prikriva protekcionistične skomine. Te domujejo še predvsem pri manj podjetnih podjetnikih, ki niso sposobni kljubovati konkurenci ter inovaciji oziroma modernizacijskim silnicam.
Obenem je zapiranje znotraj domačih logov všeč nekaterim sindikalnim skupinam, ki niso bile sposobne razširiti svojega kroga varovancev na žrtve novih oblik izžema-nja in drugačnega zlorabljanja delovnih moči, in zato tudi ne razpolagajo s sodobnejšimi, globalnejšimi sredstvi zaščite.
Navsezadnje bi bila protekcioni-stična praksa še posebno ugodna za mnoge politične sredine, ki se izživljajo v privilegiranih, z dobro znanim daj-dam okrepljenih odnosih z bankami, finančnimi trgi ter industrijskimi mogotci, saj jim ne bi nihče več metal evropskih polen pod noge.
Kako pa bi bilo z »navadnimi« državljani, delavci, uradniki, upokojenci, nezaposlenimi in drugimi? Sprva bi se morda privadili novemu-staremu režimu, vendar bi pozneje verjetno ugotovili resnico in težko je verjeti, da bi bili nasprotnikom evra za skok v preteklost kdove kako hvaležni.
BEGUNSKA KRIZA - Hrvaški obrambni minister
Če bo Madžarska zaprla mejo, bo Hrvaška usmerila begunce v drugo državo
ZAGREB - Hrvaški obrambni minister Ante Kotromanovic je ocenil, da za Hrvaško ni pomembno, ali bo Madžarska zaprla svojo mejo, vse dokler Nemčija sprejema begunce, saj bodo ljudi naprej proti njihovemu cilju pač »pošiljali preko katere druge države«. Madžarski mediji so poročali, da ne bodo zaprli meje s Hrvaško do parlamentarnih volitev na Hrvaškem.
Če bo Nemčija zaprla svoja vrata, so v igri tri opcije, je nadaljeval Kotromanovic. Prva je, da EU Grčiji in Turčiji sporoči, da je bilo dovolj in da morata na meji uveljaviti schengenska pravila. Druga je, da to na svojih mejah storita Makedonija in Albanija. Kot tretjo - in po njegovem mnenju najdražjo in najslabšo možnost - je navedel, da se bo vsaka država sama spopadala z begunskim valom. Minister pričakuje, da bo prišla v poštev prva opcija.
Madžarska je sicer Hrvaški v četrtek vrnila vlak z desetimi vagoni, ki ga je zadržala 18. septembra, ker je čez mejo na madžarsko ozemlje nezakonito prepeljal begunce in 36 hrvaških policistov. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic,
ki se je po sredinem uradnem obisku v Budimpešti udeležila tudi dvodnevne konference Višegrajske skupine, je dejala, da so vlak vrnili po njenem pogovoru z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Dogovor so potrdili tudi v Orbanovem kabinetu ter zanikali trditve hrvaškega notranjega ministrstva, da je bila vrnitev vlaka dogovorjena med policijama obeh držav 1. oktobra in ne na srečanju hrvaške predsednice z madžarskimi gostitelji.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je v luči tega v četrtek ocenila, da se je Madžarska z zgodbo z vlakom vpletla v hrvaško predvolilno kampanjo, pri čemer se je Orbanova desna vlada seveda postavila na stran HDZ. Tudi nekateri madžarski mediji so v četrtek ocenili, da Budimpešta podpira hrvaško desno opozicijo na bližnjih parlamentarnih volitvah.
Od začetka begunskega vala sredi septembra do včeraj je na Hrvaško prišlo nekaj manj kot 137.000 beguncev in mi-grantov, od tega v četrtek okoli 8000, je včeraj sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Večino so z vlaki prepeljali proti madžar-
ski meji. Samo včeraj so tja poslali že tri izredne vlake.
Hrvaške železnice so sporočile, da v Tovarniku nedaleč od meje s Srbijo pripravljajo 71. izredni vlak, ki bo begunce popeljal na približno štiri ure in pol trajajočo pot proti mejnemu prehodu Botovo na severovzhodu države ob meji z Madžarsko. Potrdili so, da so s 70 izrednimi vlaki od 16. septembra prepeljali skoraj 90.000 ljudi. Več kot 40.000 so jih poleg tega čez hrvaško ozemlje organizirano prepeljali z avtobusi. Po podatkih hrvaške policije je v namestitvenem centru v Opatovcu na prevoz proti madžarski meji čakalo približno 4000 beguncev.
Hrvaško notranje ministrstvo pričakuje, da se bo prihod beguncev čez mejo s Srbijo nadaljeval. Hrvaške nevladne organizacije, ki skrbijo za sprejem beguncev, so sporočile, da je po neuradnih virih v Makedonijo iz Grčije samo v četrtek prispelo okoli 10.000 beguncev, ki bodo verjetno nadaljevali pot čez Srbijo, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo proti Nemčiji. (STA)
BEGUNCI - IOM
Vse večji pritisk na grške otoke
ŽENEVA - Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je včeraj v Ženevi opozorila na nov val beguncev, ki pritiska na grške otoke. V prejšnjem tednu je na grške otoke dnevno prihajalo okoli 7000 ljudi, medtem ko jih je še konec septembra 4500. V IOM razlog za povečan pritisk beguncev vidijo predvsem v napovedih poslabšanja vremena, ko morje ne bo več primerno za prečkanje v nevarnih čolnih.
Včeraj so na grškem otoku Lezbos našli novo žrtev poskusa prečkanja morja iz turške obale -enoletnega otroka. Otrok je bil skupaj s še 55 begunci iz Sirije na čolnu, ki se je malo pred obalo otoka začel potapljati. Ostali potniki niso bili poškodovani, otroka pa reševalne ekipe na Lezbosu niso uspele rešiti.
Lezbos je sicer ena glavnih de-stinacij beguncev, ki pritiskajo iz Turčije. Od četrtka je samo na ta otok prišlo preko 2000 beguncev. Na ogled razmer na Lezbosu danes prihaja tudi visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres. V Atenah pa se bo sestal tudi s premier-jem Aleksisom Ciprasom.
PALESTINA - Razglasil jo je vodja Hamas
Tretja intifada
Izraelska vojska ubila pet mladih Palestincev v Gazi in enega v Hebronu
GAZA - Na meji z Gazo so se včeraj spopadli izraelski vojaki in mladi Palestinci. Ti so vojake obmetavali s kamenjem, oni pa so odgovorili s streli. Ubitih je bilo najmanj šest Palestincev, starih med 15 in 20 let, še 50 je bilo ranjenih. Enega Palestinca so vojaki ubili tudi v Hebronu. Gre za najhujše nasilje, odkar so se pred dnevi zaostrile razmere v Jeruzalemu.
Mladi Palestinci so se na izraelski strani območja Gaze s kamni lotili izraelskih vojakov, ti pa so odgovorili s strelnim orožjem. Med ubitimi je pet 19- in 20-letnikov in 15-letnik. Po trditvah izraelske vojske se je mejni ograji v Gazi približalo kakih 200 Pale-
stincev, ki so v vojake metali kamenje in goreče pnevmatike. Vojaki so streljali proti "glavnim pobudnikom", da bi preprečili napredovanje nasilnežev.
Nasilje je izbruhnilo, potem ko je vodja gibanja Hamas, ki vlada na območju Gaze, nemire v Jeruzalemu označil za novo palestinsko intifado in pozval k še večjemu uporu. »To je edina pot, ki nas bo vodila k osvoboditvi,« je med petkovimi molitvami v mošeji v Gazi poudaril Ismail Hanija ter poudaril, da »je boj za Jeruzalem tudi boj za Gazo, intifada na Zahodnem begu je intifada našega naroda«.
Mladi Palestinci med spopadi z izraelskimi vojaki
ansa
NOBELOVA NAGRADA ZA MIR - Podelili so jo t.i. četverici za nacionalni dialog v Tuniziji
Priznanje tunizijski pomladi
OSLO - Nobelova nagrada za mir je letos pripadla t.i. četverici za nacionalni dialog v Tuniziji. Gre za štiri organizacije civilne družbe, ki so si nagrado prislužile za svoj »odločilen prispevek k izgradnji pluralne demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011«, je sporočil Nobelov odbor v Oslu.
Prav v tej državi se je konec leta 2010 rodila t.i. arabska pomlad, ki je kasneje vodila v strmoglavljenje več diktatorskih režimov na severu Afrike in Bližnjem vzhodu, a velikih upov o svobodi in demokraciji ni izpolnila. Tunizija je edina država, kjer je revolucija dejansko prinesla demokratično tranzicijo, utemeljeno na močni civilni družbi. Dogodke, ki so sledili strmoglavlje-nju predsednika Zina el Abidina Ben Alija januarja 2011, so označili kot "edinstvene in izredne", saj so dokazali, da lahko islamisti-čna in sekularna gibanja sodelujejo in skupaj dosežejo pomembne uspehe. Nobelov odbor upa, da bo nagrada »prispevala k zaščiti demokracije v Tuniziji in bo navdih vsem, ki si prizadevajo za mir in demokracijo na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in drugje po svetu«.
Nagrajena četverica je nastala poleti 2013, ko je bil proces demokratizacije v Tuniziji na robu propada. Država je bila politi-
Wided Bouchamaoui (konfederacja UTICA) Houcine Abbassi (sindikat UGTT) Abdessattar Ben Moussa (dr. za človekove pravice) in Mohamed Fadhel Mahmoud (odvet. zbornica)
ansa
čno paralizirana: zmerna islamistična stranka Ennahda, zmagovalka prvih demokratičnih volitev oktobra 2011, je bila razklana, njeni nasprotniki so bojkotirali delo ustavodajne skupščine in organizirali množične proteste. Za povrhu sta državo pretresla atentata dveh vidnih opozicijskih politikov, ubili naj bi ju skrajni islamisti.
S pomočjo četverice je Tunizijcem uspelo vzpostaviti nacionalni dialog in doseči kompromis, ki je državo ohranil na poti miru in demokracije. Tunizija je lani dobila novo ustavo ter po svobodnih volitvah tudi novo sekularno vlado in predsednika.
Kot je zapisal Nobelov odbor, je četverica »ponudila alternativo, miren političen
proces v času, ko je bila država na robu državljanske vojne«. Pripomogla je k temu, da je bila Tunizija sposobna v le nekaj letih vzpostaviti "ustavni sistem vladanja, ki zagotavlja temeljne pravice vsem, ne glede na spol, politično prepričanje ali vero".
Nagrajeno četverico, ki od začetka leta ni več aktivna, sestavljajo Splošni tunizij-ski sindikat UGTT, Tunizijska konfederacija za industrijo, trgovino in obrtništvo UTI-CA, Tunizijsko društvo za človekove pravice LTDH in Tunizijska odvetniška zbornica - a kot je v obrazložitvi izrecno izpostavil odbor, prejemajo nagrado skupaj kot celota in ne posamične organizacije.
Gre za ključne organizacije civilne
družbe v Tuniziji, ki predstavljajo različne sektorje in vrednote tunizijske družbe ter uživajo "veliko moralno avtoriteto". Vodilno vlogo med njimi sicer igra močan sindikat UGTT, ki je bil ustanovljen že leta 1946 in je v preteklosti večkrat odločilno posegel v politiko. V času Ben Alija je bil UGTT ne le edini sindikat v državi, ampak tudi edina vidnejša politična sila poleg Ben Alijeve stranke.
V Tunisu Nobelovo nagrado razumejo kot poklon poti demokracije, ki so jo ubrali. Tudi svet je letošnjo izbiro norveškega odbora pozdravil. Dobitnikom so čestitali voditelji Eu in Združenih narodov in številnih držav po svetu. (STA)
Rusija stopnjuje napade
11«	* , «v	II «t •••
na "teroristične cilje" v Siriji
MOSKVA - Ruska letala so v zadnjih 24 urah izvedla 67 napadov na "teroristične cilje v Siriji", je v Moskvi povedal namestnik načelnika ruskega generalštaba, general podpolkovnik Igor Makušev. Rusija je tako močno okrepila napade v Siriji. Kot je povedal Makušev, so pre-stregli radijska sporočila med člani skupine Islamska država (IS), da sta bila ubita dva visoka poveljnika in več sto borcev skupine.
Rusija je včeraj več kot podvojila napade na cilje IS v Siriji. Poleg tega so se bombardiranju ciljev v Siriji pridružile še vojaške ladje v Kaspijskem morju, ki so uporabile ruske manevrirne rakete. Kot je dodal general Makušev, bodo napade v prihodnjih dneh še stopnjevali, dosedanji napadi pa po njegovih besedah že kažejo uspeh, saj da so morali džihadisti spremeniti svojo taktiko in so se začeli skrivati v mestih in vaseh med civilisti. Bombardirajo sicer poveljniške položaje, komunikacijske centre, skladišča orožja in vadišča v mestih Raka, Latakija, Hama, Idlib in Alep, je še povedal Makušev. ZDA obtožujejo Rusijo, da na določenih območjih bombardiranja ni aktivnosti IS in da so dejanski cilj ruskih letal pripadniki opozicije režima Bašarja al Asada. Po drugi strani sta Nemčija in Španija pozvali ZDA in Rusijo, naj vendarle najdeta skupno politično rešitev za vojno v Siriji.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 10. oktobra 2015
5
SLOVENIJA - Recepti podpredsednika Evropske komisije Katainena na obisku v Ljubljani
Potrebna sta pokojninska reforma in umik države iz gospodarstva
Evropska komisija naj bi pomagala pri pripravi projekta drugega tira Koper-Divača
LJUBLJANA - Slovenske oblasti so po obdobju krize uspele povrniti zaupanje vlagateljev v državo. A določene strukturne šibkosti ostajajo, je opozoril podpredsednik Evropske komisije Jyrki Ka-tainen. Sloveniji predlaga predvsem pokojninsko reformo in nadaljnji umik države iz gospodarstva. Podpredsednik Evropske komisije Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, se je v okviru obiska v Ljubljani včeraj med drugim srečal s študenti ekonomske fakultete in odgovarjal na vprašanja mladih.
Na vprašanje o reševanju finančne krize je opozoril, da so bile države prisiljene z varčevalnimi ukrepi povrniti izgubljeno zaupanje finančnih trgov. Druga možnost bi bila bankrot, kar bi vodilo v še večje reze, ali da bi morali evropski davkoplačevalci morali plačati še več, kot so sedaj, je opozoril. A le varčevalni ukrepi niso dovolj, saj so razlogi za gospodarske težave pogosto strukturne narave. Zato je tudi Evropska komisija k svojim prizadevanjem dodala še dimenzijo strukturnih reform.
Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen je bil včeraj na obisku v Ljubljani
ansa
Tudi Slovenija je šla skozi težke čase in oblasti so uspele znova povrniti zaupanje finančnih trgov. »Še vedno pa obstajajo določene strukturne šibkosti - ta-
ko kot v vseh državah,« je dejal Katainen. »Pokojninski sistem ni najboljši možni,« je ocenil in dodal, da bo pokojninska reforma nujna. Ob tem je kot šibkost Slo-
Predavanja in projekcije se je udeležilo veliko ljudi
organizatorji
AVSTRIJA - Slovensko veleposlaništvo in Diplomatska akademija
Josip - Joseph - Giuseppe Pangerc v sliki in besedi tudi na Dunaju
DUNAJ - Na Diplomatski akademiji na Dunaju, ki velja za najstarejšo in prestižnejšo diplomatsko akademijo na svetu, so pred dnevi gostili predavanje in dokumentarec o Josipu Pangercu. Pobudo za dogodek, ki je v slovesno dvorano Musikzimmer diplomatske akademije privabil res veliko ljudi, je dalo veleposlaništvo Republike Slovenija na Dunaju, ki jo je organiziralo z Diplomatsko akademijo in Inštitutom za Po-donavje in Srednjo Evropo. Naslov konference je bil »Josip - Joseph - Giuseppe Pangerc 1868-1925«, posvečena pa je bila zgodovini slovenskih Primorcev v avstrijski monarhiji.
Po uvodnem pozdravu direktorja akademije Hansa Winklerja, je veleposlanik Andrej Rahten na kratko osvetlil pomembne Pangerčeve zasluge za slovenski narod in poudaril pomen večletnega raziskovanja, ki ga je opravil Pan-gerčev pravnuk Marco Manin, sicer tudi avtor knjige Josip Pangerc - plemeniti slovenski rodoljub.
O Slovencih v avstrijskem primor-ju je spregovoril zgodovinar dr. Stefan Wedrac, medtem ko je Manin orisal zgodovino Doline pri Trstu od 11. stoletja dalje. Radovednim poslušalcem je v strnjenih točkah predstavil rodbino Pan-gerc, ki je povezana z zgodovino istrske mejne grofije. Navzočim je predstavil zasluge, ki jih ima Pangerc za kulturni, politični in gospodarski razvoj Slovencev v Istri, ter spregovoril o nemški različici dokumentarca RAI o Josipu Pangercu, ki je nastala s podporo Inštituta Pangerc in podjetja MIOT družine Gropajc.
Med navzočimi gosti, ki so do zadnjega napolnili konferenčno dvorano in z velikim zanimanjem spremljali ogled dokumentarca, je bilo med drugim veliko avstrijskih diplomatov in bivših veleposlanikov republike Avstrije v Italiji in Sloveniji.
Visoko raven vsebin, ki so bile obravnavane med konferenco, ki je potekala v nemščini, je med drugim potrdil direktor diplomatske akademije WInkler, ki je dovolil, da se je konferenca o Josipu Pangercu odvijala pod okriljem diplomatske akademije na Dunaju.
KOROŠKA - Odziva vodstev ZSO in NSKS
Slovenci optimistični glede deželne ustave
CELOVEC - V razpravi o novi koroški deželni ustavi vse kaže, da bo vladna koalicija socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP) in Zelenih dosegla soglasje glede navedbe Slovencev v ustavi. Da bo to uspelo, so optimistični tudi predstavniki slovenske manjšine. Člani upravnega odbora ZSO so na svoji seji v začetku tedna pozitivno ocenili kompromisno formulo ljudske stranke, s katero naj bi slovenščina dobila svoje mesto v preambuli deželne ustave, je sporočil predsednik Sturm. Predsednica ZNP NSKS Kert-Wa-kounig pa je dejala, da je »za nas koroške Slovence samoumevno, da smo kot konstitutivni del dežele Koroške zapisani v novi deželni ustavi«. NSKS zato poziva odgovorne politike na Koroškem, da se bodo v zadnji fazi pogovorov po najboljših močeh zavzeli za to, »da bo koroška deželna ustava dejansko postala naša skupna temeljna listina«. (I.L.)
ZL za notifikacijo avstrijske državne pogodbe
LJUBLJANA - Združena levica (ZL) v luči današnje 95. obletnice koroškega plebiscita in letošnje 60. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe (ADP) podpira notifi-kacijo ADP s strani Slovenije in namerava sprožiti javno razpravo o tej temi in pridobiti čim večjo podporo drugih političnih strank v DZ. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal namestnik vodje poslanske skupine ZL Matej T. Vatovec, je Avstrija v obeh primerih obljubila zaščito slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, vendar ta obljuba ni bila nikoli do konca izpolnjena. »Žalostna posledica tega je upad števila koroških Slovencev,« je ocenil Vatovec. Dodal je, da bi Slovenija z uveljavitvijo nasledstva ADP dobila najboljši in v tem trenutku najverjetneje edini mednarodno pravni instrument za uveljavitev pravic slovenske manjšine v Avstriji. (STA)
venije izpostavil tudi prevelik vpliv države v gospodarstvu. Zaradi tega so prenizke tuje neposredne investicije, umik države pa bi po njegovem prepričanju tudi prinesel več gospodarske rasti in zaposlovanja.
Slovenski premier Miro Cerar in podpredsednik Evropske komisije Jyrkij Katainen sta nato na srečanju v Ljubljani govorila o naložbenem načrtu komisije in investicijah. Govorila sta tudi o projektu izgradnje drugega tira, Katainen pa je dejal, da je komisija Sloveniji pripravljena pomagati pri pripravi projekta.
Slovenija podpira naložbeni načrt Evropske komisije in v njem vidi priložnosti za gospodarski razvoj, zato se bo vanj intenzivno vključila, je po srečanju dejal Cerar. Cerar je Katainena opozoril na spe-cifike malih držav in gospodarstev. »Pričakujemo, da bomo kljub temu imeli dovolj možnosti, da s svojimi dobrimi projekti uspemo in jih v prihodnjih letih razvijemo,« je dejal. Po njegovi oceni je Slovenija v zadnjem zelo uspešna pri izvajanju naložb iz kohezijske politike, ki jih v prihodnje nameravajo dopolniti s priložnostmi, ki jih ponuja naložbeni načrt Evropske komisije.
Spregovorila sta tudi o finančni podpori malim in srednje velikim podjetjem, investicijam v energetsko učinkovitost in v modernizacijo energetske in prometne infrastrukture. »Pri tem smo izpostavili naš načrt modernizacije slovenskih železnic in izgradnje drugega tira med Koprom in Divačo,« je izpostavil Cerar. Ka-tainen je dodal, da je komisija pripravljena pomagati Sloveniji pri strukturiranju projekta drugega tira, saj gre za razmeroma zapleten projekt, komisija pa krepi del aktivnosti pri svetovanju članicam. »Strokovnjaki iz Evropske investicijske banke in Evropske komisije bodo svetovali pri investicijah,« je pojasnil.
Cerar je na vprašanje, ali morebitna pomoč komisije pri pripravi projekta drugega tira pomeni, da Slovenija ne išče več zasebnega investitorja, dejal, da je tesnejše sodelovanje del priprave na začetek del na projektu. »Preverjamo vse možnosti in sodelujemo z vsakim, ki nam lahko da dober nasvet, odločitev pa bo na koncu, verjamem, da tudi v sodelovanju s komisijo, na koncu naša,« je poudaril. (STA)
Predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella v petek skupaj na Expu
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo skupaj s predsednikom Italijanske republike Sergiem Mattarello v petek, 16. oktobra, obiskal svetovno razstavo Expo Milano 2015. Organizacija združenih narodov vsako leto 16. oktobra praznuje Svetovni dan hrane, ki letos obeležuje 35. obletnico prav na svetovni razstavi EXPO. Sporočilo »Svetovnega dne hrane« je zagotoviti enakovreden dostop do naravnih virov, trajnostni razvoj, preprečevanje pomanjkanja hrane in ustrezno ravnanje z odpadki. Predsednik Pahor se bo na povabilo generalnega direktorja Svetovne organizacije za hrano Joseja Graziana da Silve, skupaj z Mattarello in generalnim sekretarjem OZN Ban Ki-Moonom udeležil otvoritvene slovesnosti. Sledilo bo delovno kosilo treh voditeljev.
Smrtna nesreča v Casarsi
CASARSA - Mlada voznica avtomobila, 23-letna Simona Trapani iz Morsana al Tagliamento (Pordenon) je včeraj okrog 6. ure umrla v prometni nesreči v semaforiziranem križišču deželne ceste 13 (Pontebbana) v Casarsi della Delizia (Pordenone). Trapanijeva se je peljala v službo, ko je v križišču prišlo do trčenja s tovornjakom in drugim avtomobilom. Vzroke še preiskuje prometna policija. Mlada voznica je bila pri priči mrtva, še dve osebi pa sta bili lažje ranjeni.
Krava napadla planšarja
PORDENON - Upravitelj planšarije nad Polcenigom pri Pordenonu je bil včeraj popoldne žrtev nenavadne nezgode. Krava naj bi ga napadla in sunila na tla, pri čemer se je udaril v prsni koš in imel dihalne težave. S helikopterjem službe 118 so ga prenesli v bolnišnico v Porde-nonu. Medtem ko so se sprva bali, da ga je krava vbodla z rogovi, se je izkazalo, da je le dobil udarec pri padcu in da njegovo zdravstveno stanje ni kritično.
Kostanjev praznik v Rodiku
RODIK - V Rodiku v občini Hrpelje Kozina bo danes 16. tradicionalni kostanjev praznik. Ob 13. uri bodo oprli razstavo dobrot iz kostanja, ob 15. uri pa bodo po nagovoru županje Saše Likavec Svetel-šek slavnostno razrezali kostanjevo torto velikanko. Bogato bodo založene stojnice s kmečkimi pridelki in obrtnimi izdelki. Ob 17. uri bodo izbirali kralja in kraljico kostanja, pečen kostanj bodo domačini pekli ves dan. (OK)
BOHINJ - Za zimsko sezono 2016/2017
Občina želi oživiti del smučišča na Kobli
BOHINJ - Medtem ko usoda novega smučarskega središča 2864 pri Bohinjski Bistrici še vedno ni jasna, so se na bohinjski občini odločili, da bodo poskušali ponovno oživiti vsaj del nekdanjega smučišča na Kobli. Zeleno luč za pripravo poslovnega načrta in iskanje investitorjev so županu na četrtkovi seji dali tudi občinski svetniki. Bohinjski turistični delavci so pred meseci dali pobudo, da bi za letošnjo zimsko sezono revitalizirali vlečnico nad Bohinjsko Bistrico, ki je skupaj s smučiščem Kobla zaprta že več let. »Zato smo pristopili k predstavnikom ŽTG Kobla, da bi pridobili v upravljanje obstoječo vlečnico Kozji hrbet, vendar se žal nismo uspeli dogovoriti,« je pojasnil župan Franc Kramar.
Letošnja zimska sezona je zato izgubljena, se je pa pojavila ideja, da bi občina začela postopke za postavitev nove
daljše in sodobne vlečnice na tem mestu. Občina bi se lotila postopkov za odstranitev obstoječe vlečnice na stroške ŽTG Kobla, ki je ostala brez koncesije, in za postavitev nove vlečnice. Tako bi v zimski sezoni 2016/2017, če novo smučarsko središče 2864 še ne bi bilo zgrajeno, delovala vsaj vlečnica Kozji hrbet. Če bi projekt največjega smučarskega središča 2864 vendarle stekel, pa bi bila vlečnica v dogovoru z investitorjem del tega novega smučišča.
Glede na ocene bi postavitev vlečnice občino stala okoli 250.000 evrov, zato so občinski svetniki do projekta nekoliko zadržani. Vsi se sicer zavedajo, kako pomembno je smučišče za turizem v Bohinjski Bistrici. Svetniki so tako sprejeli sklep, da se pričnejo aktivnosti za novogradnjo vlečnice Kozji hrbet, da občina skuša pridobiti predračune in najti partnerje, ki bi sodelovali pri projektu.
6
Sobota, 10. oktobra 2015
JBITrst^^M
r	dnevnik
OBČINA TRST - Posojilo za eno mesečno plačo
Revas: za delavce
sklad 260.000 evrov
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Shod delavcev pred županstvom
fotodamj@n
Občina Trst bo v bližnji prihodnosti zagotovila osnovna finančna sredstva 131 zaposlenim v podjetju Revas, ki so že več kot tri mesece brez plače. Občinska uprava bo v tej luči ustanovila jamstveni sklad in v bistvu jamčila za bančno posojilo 260.000 evrov, ki bo krilo prihodnjo plačo delavcev in delavk Revasa. Po drugi strani se bo vzporedno nadaljeval pritisk na deželno vlado glede predujmov na račun denarja izredne dopolnilne blagajne, ki ga uslužbenci ne bodo prejeli pred januarjem-februarjem leta 2016. Dežela FJK je namreč sklenila posebno konvencijo z nekaterimi zadružnimi bankami, katere namen je med drugim ravno pomagati delavcem v težkem položaju, jamstvo pa nudi v tem primeru pokojninski zavod Inps.
To je izšlo s srečanja med načelniki političnih skupin v tržaškem občinskem svetu in sindikalnimi predstavniki delavcev v družbi Revas, ki je bilo včeraj popoldne v prostorih občinske palače, medtem ko je bil na Velikem trgu shod zaposlenih. S tem se je dejansko tudi konkretno začela pot sindikata za iskanje podpore pri javnih institucijah, potem ko je tržaško sodišče imenovalo izrednega komisarja za upravljanje Revasa, in sicer stečajnega upravitelja Piergiorgia Re-nierja. Ta bo moral poskrbeti za stečaj družbe in tudi zagotavljati redno dejavnost podjetja, vzporedno pa bo moral upravljati postopek prodaje družbe oziroma ugotoviti najboljšega ponudnika. Po srečanju z Renierjem se je panožni sindikat Fiom-Cgil odločil, da išče podporo tudi pri javnih
institucijah (predvsem pri tržaški občinski upravi in deželni upravi), svoje pa mora povedati tudi tržaška Confindu-stria. Tu namreč ni pod vprašajem samo usoda Revasa in zaposlenih, temveč se postavlja vprašanje, ali nameravajo javna uprava in delodajalci sodelovati pri reševanju krize tržaške industrije.
Vodje svetniških skupin je s položajem v imenu sindikata Fiom seznanil Sasha Colautti, ki je nato odgovarjal na vprašanja svetnikov. Te so zanimali še posebej informacije glede morebitnih kupcev in ustrezna jamstva. Kot smo že poročali, sta za prevzem Revasa in dejavnosti tovarne doslej posredovali ponudbo skupina Orion in naveza 5 podjetij z na čelu družbo Petrol Lavori. Poleg teh sta se oglasili družbi Frigomar in Demus, ki pa se zanimata bolj za odkup nepremičnin.
Sicer je sindikat poudaril, da je pomemben »močan politični znak«. Politika mora jasno povedati, komu je ob boku, ker drugače prevladajo izključno interesi podjetnikov, je dejal Colautti. Vse kaže, da se je tržaški svet na to odzval. Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, ki je vodil srečanje, in ostali svetniki so namreč podprli zahtevo po jamstvenem skladu za uslužbence Revasa (o tem bo govor tudi prihodnjo sredo na srečanju med sindikati in županom Robertom Cosolinijem), formalno pa se bodo obrnili tudi na predsednika tržaške Confindustrie Sergia Razeta.
A.G.
Roberti (SL): Fedriga rešil priletni par
»Medtem ko tržaška občinska uprava praznuje regato Barcolano, naše priletne ljudi mečejo na cesto«. To je povedal v tiskovnem sporočilu pokrajinski tajnik Severne lige in kandidat za tržaškega župana Pierpaolo Roberti. Ta se je v svojem ostrem napadu na tržaškega župana Roberta Cosolinija nanašal na priletni par, ki je po njegih besedah včeraj skorajda ostal na cesti, saj so ju hoteli izgnati iz stanovanja v Ul. Donadoni.
»Ko bi me njun sin ne poklical 20 minut pred prihodom funkcionarjev in meni ne bi uspelo poklicati poslanca Massimiliana Fedri-ge, se zadeva ne bi rešila in bi bil priletni par brez stanovanja,« je dejal Roberti: Fedriga je namreč takoj poklical obrambno ministrico Roberto Pinotti in je bil naposled problem rešen.
Priletni par živi namreč v poslopju, ki je državna last in je vselej plačeval najemnino, je razložil Roberti. Rim se je sprva odločil, da to stavbo proda in o tem obvestil stanovalca, a kasneje se je zdelo, da se je stvar uredila. Kljub temu so včeraj prejeli odlok o deložaciji, ki je veleval, da zapustita stanovanje. Samo telefonski klic Massimiliana Fedri-ge je rešil priletni par in njegovo stanovanje,« je še poudaril Roberti.
PRISTANIŠČE - Koordinacija CLPT
Po stavki in protestu boljši delovni pogoji
Po stavki in protestu s sprevodom po tržaških ulicah in nabrežju, ki sta ju priredila Koordinacija tržaških pristaniških delavcev (CLPT) oziroma osnovni sindikat USB 26. avgusta, so se razmere v tržaškem pristanišču spremenile na boljše. Zaposlenim v družbi Adria-fer so bila dana zagotovila, da jih bodo po morebitni privatizaciji redno zaposlili, odnosi s Pristaniško oblastjo pa so se še izboljšali.
To je povedal včeraj predstavnik CLPT Stefano Puzzer, ki je na tiskovni konferenci z zadoščenjem poudaril, da je bila odločitev, da
zaupajo izrednemu komisarju pristanišča Zenu DAgostinu, »pravilna izbira«. Puzzer je ocenil, da so v koordinaciji CLPT s splošnim stanjem v pristanišču »zadovoljni« in podrobno navedel delovne razmere v nekaterih podjetjih, kot so družbe Minerva, Deltauno in Trieste Marine Terminal. Puzzer je ne nazadnje predstavil posvet o starem pristanišču oziroma prostocarinski coni, na katerega bodo med drugim povabili deželno predsednico Deboro Serracchiani, tržaškega župana Roberta Cosolinija in komisarja DAgostina.
DOLINA - Negativno mnenje občinskega sveta o sanaciji kamnoloma
Pomanjkljivi podatki
Kamnolom nad Borštom
arhiv
Za mnenje glede načrta podjetja Cave Scoria za sanacijo kamnoloma nad Borštom je premalo podatkov. Dolinski občinski svet je s to utemeljitvijo včeraj soglasno izdal negativno mnenje glede načrta, ki ga je pripravil lastnik omenjenega podjetja. Mnenje dolinske skupščine sicer ni popolnoma obvezujoče, vendar ima navsezadnje svojo politično težo.
Dolinski občinski svet se je včeraj sestal z izključnim namenom, da glasuje o tem načrtu. Skupščina je morala odločiti, ali podpreti zamisel podjetja, ki namerava po eni strani sanirati območje, po drugi strani pa tudi predelovati nenevarne odpadke in jih nato preproda-
ŠOLSTVO - Demonstracija v mestnem središču
Dijaki proti reformi
Na protestu proti »dobri šoli« dokaj nizka udeležba
Nekaj desetin dijakov je včeraj dopoldne v tržaškem mestnem središču demonstriralo proti šolski reformi oziroma t. i. »dobri šoli«. Na glavnem transparentu je pisalo »slabi dijaki proti dobri šoli«, demonstracijo je priredila mreža dijakov.
fotodamj@n
OBALNA CESTA - V Grljanu
Z motorjem v avtobus
Včeraj okrog 17.40 se je v prometni nesreči na Obalni cesti poškodoval motorist. Z motornim kolesom se je pri grljanskem predoru (malo po odcepu za Ulico Beirut) zaletel v avtobus, podrobnosti sinoči niso bile znane, obležal je na cestišču. 47-letni moški se je močno udaril v glavo, prsni koš in trebuh, sprva so se poškodbe zdele zelo hude. Služba 118 ga je z rešilcem prepeljala na Katinaro, urgentna oznaka pa se je z rdeče spremenila v rumeno, kar je pozitivno. Po navedbah občinske policije poškodbe le niso tako hude.
Kradel časopise, ujel ga je prodajalec
Policija je ovadila 45-letnega italijanskega državljana A.G., rojenega v Neaplju, ki je ponoči kradel časopise pred zaprtim kioskom v Miramarskem drevoredu 5/A (pri prodajalni Pam nasproti glavne železniške postaje). Prodajalec je v tem tednu večkrat ugotovil, da primanjkuje več dnevnikov, zato se je v noči na petek skril v vežo bližnjega poslopja in čakal. Zagledal je moškega, ki je raztrgal ovojnico pred kioskom in vzel časopise. Prodajalec je poklical policijo, ki je storilca prijela.
Sandy Klun
jati. Občinski svet ni pristojen za izdajo ustreznega dovoljenja, saj je to domena deželne oziroma pokrajinske uprave, je razložil dolinski župan Sandy Klun. Vendar bi občinski svet v primeru, da o tem ne bi razpravljal in glasoval, posredno izrazil povoljno mnenje. Skupščina se je zato zbrala na dolinskem županstvu izključno z namenom, da prouči zadevo. Informacije, s katerimi smo razpolagali, pa so bile iz tehničnega vidika pomanjkljive, je poudaril župan Klun. Dolinski občinski svetniki namreč niso razpolagali z vsemi podatki, zato je skupščina, kot rečeno, soglasno izglasovala negativno mnenje.
A.G.
/
TRST
Četrtek, 8. oktobra 2015
7
STADION 1. MAJ - ŠZ Bor izvolil nov odbor
Sveže sile iz Dijaškega doma
Na Stadion se vrača dolgoletni upravitelj, zdajšnji ravnatelj vzgojno-izobraževalnega centra Gorazd Pučnik
To, kar je dosedanji predsednik ŠZ Bor Igor Kocijančič napovedal, se je dejansko tudi uresničilo. Čeprav sam ostaja v vodstvu mestnega športnega društva, ki upravlja za Slovence v mestu strateško pomemben objekt Stadiona 1. maj pri Svetem Ivanu, sestava novega odbora, kakršen je izšel iz četrtkovega občnega zbora ŠZ Bor potrjuje, da bo odslej deloval v navezi ali morebiti celo pod okriljem Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela. V odboru sta namreč tudi ravnatelj Dijaškega doma Gorazd Pučnik (nekdanji upravitelj 1. maja) in njegova desna roka Marco Delise, vrača se tudi Franca Zoch, poleg Kocijančiča pa je v odboru še vedno tudi Alan Oberdan. V nadzornem odboru so Edi Košuta, Maksimilijan Kralj in Silva Meulia. Vloge in funkcije si bo novi odbor porazdelil prihodnji teden, vendar ni nobenega dvoma, da bo za novega predsednika imenovan Gorazd Pučnik. Ravnatelj Dijaškega doma nam sicer ni hotel razkriti, kaj natančno načrtuje, ker se bo o tem najprej pogovoril s svojimi sodelavci, kot kaže pa bo ta naš vzgojno izobraževali center del svoje dejav-
Gorazd Pučnik
nosti preusmeril na Stadion, kar naj bilo v obojestransko korist.
Četrtkove skupščine v dvorani KD Škamperle na Stadionu 1. maj, to je bil med drugim jubilejni 50. občni zbor (ŠZ Bor so sicer ustanovili že leta 1959), so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi predsednica KD Škamperle Milica Kravos, predstavnica Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Nadja Kralj, predsednik SKGZ za Tržaško Tomaž Ban, predsednika občinskega sveta in dolgoletni borovec Iztok Furlanič ter deželni svetnik Stefano Ukmar. Vsi so zaskrbljeni zaradi usode stadiona, ki bi bil potreben korenitih obnovitvenih
Stadion 1. maj
posegov. Da je objekt, ki je tudi vadbeno središče za glavnino dijakov slovenskih višjih srednjih šol (v njem pa delujejo tudi Borovi klubi in odseki, Športna šola Trst in različne rekreativne skupine), potreben zelo hitrih popravil, kažeta vsaj dva dogodka: pred nekaj me-
fotodamj@n
seci se je podrl strop v eni od slačilnic, športna dvorana Bojana Pavletiča pa je začela puščati. Odbor, ki mora skrbeti tudi za tekoče delovanje (to je že tako okleščeno) do sredstev, ki so potrebna za popravila, sam ni sposoben priti, so že večkrat poudarili.
Kmečka zveza in CIA o pomenu ozemlja
Deželna Kmečka zveza prireja v ponedeljek skupščino s posvetom o ozemlju, ki nosi naslov Teritorij usode. Na sporedu bo ob 15. uri v veliki dvorani Trgovinske zbornice na Borznem trgu. »Prvenstveni namen srečanja je izpostaviti pomen, ki ga ima teritorij za harmoničen in uravnovešen razvoj družbe s posebnim poudarkom na območju, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost v Italiji. Uvodoma bo govoril predsednik K,mečke zveze Franc Fabec, sledilo bo poročilo Gianluigija Gallenti-ja na temo »Kako razvijati območja z omejenimi naravnimi dejavniki in zavarovana območja v Furlaniji-Julijski krajini«. Giulio Volpi bo predstavil masterplan, pomembno sredstvo za razvoj kmetijstva na Tržaškem. Zadnjo besedo bo imel Se-condo Scanavino, državni predsednik konfederacije kmetov Italije CIA.
Tečaj za proizvajalce mesnih izdelkov
Dežela FJK v sodelovanju z zdravstvenimi podjetji in inštitutom za živalsko zdravstvo iz Benetk prirejajo tečaj za proizvajalce mesnih izdelkov. Prvo srečanje bo 22. oktobra na turistični kmetiji Pernarcich v Medjevasi, naslednji dve (29. oktobra in 5. novembra) pa na kmetiji Fruške v isti vasi.
GLOBOJNER - Živali na cesti zaposlili prometno policijo
»Lov na kravo« do zore
Gozdna zadruga v četrtek pripeljala z Opčin 20 krav, dve sta zbežali - Carlo Grgič: Kriva je občinska uprava
V četrtek zvečer, ob 21.20, je voznik, ki se je s svojim avtomobilom peljal po nekdanji Trbiški cesti mimo Globojnerja, osuplo pogledal skozi vetrobran in ustavil vozilo. Vzel je telefon in poklical. Prometni policiji je sporočil, da se po cesti sprehaja krava. Kmalu se je izkazalo, da sta kravi dve, zato je izvidnica prometne policije poklicala na pomoč še kolege s kvesture. Po telefonu so po več poskusih vzpostavili stik s pravimi lastniki goveda, torej s predstavniki Gozdne zadruge Padriče.
»Okrog polnoči smo našli prvo kravo, bila je na območju padriškega golf igrišča. Druga nam je zbežala, zagledali smo jo šele ob 6.30 zjutraj, in sicer ob cesti pri znanstvenem parku,« je pojasnil Karlo Grgič. Razložil je, da so v četrtek zvečer s pašnika na jusar-skem zemljišču na Opčinah preselili v park Globojner kakih 20 krav, dve od teh sta zbežali. »Tista, ki se je po gozdu potepala vso noč, je bila posebno vznemirjena, ker je njen teliček ostal na Opčinah (tam je trenutno še ducat krav). Tržaška kvestura je v sporočilu za medije poročala o 18 kravah na cesti, omenjala pa je, da so zbežale z nekega hleva v Bazovici. Obe informaciji sta netočni, pravo število (dveh) pobeglih krav so potrdili na sedežu prometne policije.
Krave se odpeljali z Opčin, ker jih na tamkajšnjem 12-hektarskem območju openskih jusarjev motijo divji prašiči, zaradi katerih bežijo krave ravno tako na cesto. »Tu pri Globojner-ju pa sta našli luknjo v ograji in zbežali: tudi za luknjo so krivi divji prašiči,« je povedal Grgič. Na zemljišču treben-skega Jusa so živali na 20-hektarskem območju, med njimi je 50 ovac in 15 oslov, ki nikoli ne zbežijo. Gozdno zadrugo pa so v preteklosti že doletele globe, med drugim tudi zaradi pobega prašičev, ki so se prav tako sprehodili po nekdanji Trbiški cesti in ogrozili tako sebe kot udeležence v prometu. Grgič trdi, da je za vse skupaj v resnici odgovorna Občina Trst, ki je ob gradnji hitre ceste pred leti obremenila tamkajšnje ograje s flišem in podobnim materialom ter s tem omogočila tudi vdore divjih prašičev. (af)
Krave ob ograji na območju Globojnerja
fotodamj@n
Dela v miljskem parkirišču
V miljah se zaključujejo dela v okviru načrta za ureditev parkirišč, v tem mesecu bodo dokončali dela v večnadstropnem parkirišču Caliterna, sporoča Občina Milje.
Talna signalizacija je dokončana, tehnološke varnostne naprave so že nameščene, stene notranjega stopnišča so prepleskali, zdaj je na vrsti navpična signalizacija ter namestitev navojnic v prvem podzemnem nadstropju, kjer svoja vozila parkirajo abonenti in lastniki
parkirnih mest. Prav zaradi slednjih del bodo iz varnostnih razlogov zaprli objekt od 12. do 14. oktobra (vključno). V tistih dneh bo zgornje nadstropje dostopno samo lastnikom in abonentom.
Naslednja faza predvideva distribucijo magnetnih kartic, ki bodo upravičencem omogočale dostop do prvega podzemnega nadstropja. S tem bo del konec, novi avtomatizirani sistem bo takoj operativen.
OBČINA TRST - Podatki skupine Hera
Ločeno zbiranje odpadkov 99-odstotno
Skoraj vsi ločeno zbrani odpadki gredo v predelavo - Laureni: Dovolj s sumničenji
Ločeno zbiranje odpadkov na Opčinah
arhiv
Ločeno zbrani odpadki gredo skoraj brez izjeme v predelavo in torej reciklažo: po podatkih skupine Hera je delež v Trstu celo 99,3-odstoten. »To je dokaz, da prinašajo prizadevanja občanov, občinske uprave in podjetja dobre rezultate,« piše v tiskovnem sporočilu, ki navaja podatke iz zadnjega poročila skupine za ta sektor. Poročilo je dostopno na spletni strani www.gruppohera.it/suIIetraccedei-rifiuti.
Na ravni skupine, torej na območju Emilije-Romagne, Mark in severovzhodne Italije, je delež predelanih ločeno zbranih odpadkov 94,3-odsto-ten, kar pomeni, da je tržaški podatek nadpovprečno dober. Na Tržaškem gredo na pot ponovne uporabe 99,4 odstotka »zelenih« odpadkov, 98,4 odstotka zbranega papirja, 99 odstotkov organskih odpadkov in celo sto odstotkov zbranega stekla, plastike, lesa ter železja.
Tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni pravi, da je pobuda, s katero se lahko na spletu vsakdo prepriča, kam gredo odpadki in kako ravnajo z njimi, dobrodošla: »To spodbuja občane, ki se že vestni, moralo pa bi prepričati tudi tiste, ki iz tisočerih razlogov ne ločujejo odpadkov.« Dodal je, da bi morali enkrat za vselej opustiti sumničenja ter zmotno prepričanje, da »na koncu gre vse v sežigalno napravo«.
SKLADIŠČE 26
Danes posvet o azbestu
Skladišče 26 v starem pristanišču bo danes od 9.30 do 13. ure gostilo posvet na temo azbesta, kjer bodo obravnavane novosti na zdravstvenem, pravnem in okoljskem področju v povezavi s škodljivimi azbestnimi vlakni in prahovi. Posvet bosta povezovala tržaška zdravnika profesor Maurizio Cortale in Paola de Michieli.
Nastopili bodo še inženirka Beatrice Conestabile, ki bo govorila o upravljanju azbestnega materiala na pomorskem področju, zdravnica Stefania Massari o nadzornih sistemih rakastih obolenj v povezavi z azbestom s poudarkom na raku plevre oziroma me-zoteliomu. O napredkih raziskav mezotelioma bo v zaključnem posegu predaval še Luciano Mutti. Posvet prireja Združenje izpostavljenih azbestu Furlanije-Julij-ske krajine.
8
Sobota, 10. oktobra 2015
TRST
/
REVIJA SETTE - Claudio Magris o najnovejšem romanu
O brskanju po prašni zgodovini
Revija Sette, ki izhaja ob petkih s časnikom Corriere della sera, posveča tokrat naslovnico enemu izmed najbolj prepoznavnih italijanskih intelektualcev - tržaškemu pisatelju, docentu nemške literature, kolumnistu Claudiu Ma-grisu ob izidu najnovejšega romana Non luogo a procedere. V njem se avtor poglablja v skrivnosti edinega koncentracijskega taborišča v Italiji - Rižarne pri Sv. Soboti.
Nov roman, ki kot nekakšna kri-minalka brska po prašni zgodovini in odpira še tako boleča vprašanja iz časa druge svetovne vojne, je tako kot ostali Ma-grisovi nastal v glavni meri za mizico v kavarni San Marco. 76-letni pisatelj ostaja namreč zvest pisalu in papirju, na katerega preliva morje besed, ki se naposled združijo v celoto, v roman. Najnovejši je posvečen tržaški Rižarni, edinemu nacističnemu taborišču s krema-torijsko pečjo na italijanskih tleh, o kateremu - tako Magris - se je začelo govoriti pozno, šele na začetku sedemdesetih let.V daljšem intervjuju (pod naslovom Auschwitz v Trstu) z novinarjem Antoniom D'Orricom ugotavlja, da je do takrat namreč vladal nerazumljiv molk (tudi v antifašističnih krogih) o tem, kar se je tam dogajalo, kakor, da bi želeli stvar potisniti v pozabo ali celo zamolčati. »Leta 1954 so angleži s seboj odnesli veliko dokumentov iz arhivov Rižarne in so še danes nedosegljivi. V romanu skušam najti vzroke tega prikrivanja.« Tako kot bi počel preiskovalec v kriminalnem romanu, skuša avtor razumeti takratno obnašanje ljudi, ki so vedeli za dogajanje v Rižarni. Sodni postopek zoper kriminalna dejanja, ki so jih tam zakrivile nacistične okupatorske sile od septembra 1943 do aprila 1945, se je začel na tržaškem sodišču februarja leta 1976 in se končal aprila istega leta s samo eno obsodbo v nenavzočnosti obsojenca, »ki je do smrti lahko veselo točil pivo. Za vse ostale osumljence, kaže, ni bilo razlogov za nadaljevanje postopka.«
Incipit Magrisovega romana je skorajda groteskna zgodba Muzeja vojne za mir, kot si ga je zamišljal tržaški raziskovalec in zbiratelj Diego de Henri-
quez. Pisatelj prosto povzema torej zgodbo »obsedenega« moškega, ki zbira orožje, puške, tanke, podmornice in letala, da bi z njimi dokazal, kako kruta in surova je lahko vojna.
Intervju je obenem prežet z Ma-grisovimi spomini, anekdotami in literarnimi ex cursusi, ki ga naredijo še bolj
ROJAN - Tradicionalno druženje na domačiji Perič pri Lajnarjih
Domače in prijateljsko
Preteklo nedeljo je bilo na domačiji gospe Anite Perič pri Lajnarjih prijetno tradicionalno druženje Rojančanov in prijateljev. Kislo jesensko vreme sicer ni bilo primerno za posedanje na prostem, a nič za to, saj ima gostiteljica v svojem domu prostorno vežo, kjer smo v sproščenem, prijetno domačem vzdušju preživeli nekaj uric. Dobre hrane in pijače je bilo na pretek. Naš odlični kuhar Miran, ki na tem prazniku vedno skuha ogromen lonec »paštašute«, vsakič na drugačen način, nam je tokrat pripravil testenine z morskimi sadeži, za slaščice vseh vrst so poskrbele nekatere pridne gospe, dobro domače vino je prinesel vinogradnik Ivan Tavčar, posebno veselo razpoloženje pa so ustvarili muzikantje Dario, Rado in Ivan.
Želja gospe Anite je, da se poleg hrane in pijače poskrbi tudi za kratek kulturni utrinek. Tako smo letos med nas povabili barkovljanskega narečnega pesnika Aleksandra Furlana, ki je najprej prebral šaljiv in duhovit sestavek o naši zamejski stvarnosti.
Seveda ga je napisal v barkovljan-skem narečju, tako kot pesmi iz zbirke, ki so bile vsem gostom v užitek. Tudi gospa Anita je želela prebrati eno. Izbrala je pomenljive in mestoma čustvene verze o teti Lenčki in je s svojim podajanjem vse presenetila, saj brati narečne pesmi
ni enostavno.
Vsi, ki smo se udeležili tega rojan-skega praznika, smo čutili, da je vzdušje prijateljsko in domače. Za to gre prisrčna zahvala prijazni gospe Aniti, ki gostom na stežaj odpre vrata svojega doma.
Rojančanka
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 10. oktobra 2015
DANIJEL
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 18.30 - Dolžina dneva 11.16 - Luna vzide ob 4.36 in zatone ob 17.27.
Jutri, NEDELJA, 11. oktobra 2015
MILAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,1 stopinje C, zračni tlak 1016,4 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje C.
[I] Lekarne
zanimivega in bogatega ter razkrivajo so-govornikovo izredno obširno znanje. Na straneh tednika je ob Magrisovih objavljenih tudi nekaj fotografij iz Rižarne in kavarne San Marco ter Tolstoja in Kafke, po katerih se avtor zgleduje. Knjiga bo na voljo na knjižnih policah od ponedeljka, 12. oktobra. (sas)
Do nedelje, 11. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 - 040 634144.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
posti«; 16.00, 21.30 »Everest«; 15.30, 17.00 »Minions«.
SUPER - 16.30, 21.00 »Reversal - La fuga e solo l'inizio«; 18.30 »Straight Out-ta Compton«.
THE SPACE CINEMA - 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Hotel Transilvania 2«; 16.30, 19.05, 21.40 »Black Mass«; 15.00, 15.30, 17.10, 17.40, 19.50, 22.00 »Inside Out«; 16.00, 18.50, 21.40 »Sopravvissuto - The Martian«; 15.35, 17.45, 19.55, 22.05 »Poli opposti«; 19.20, 21.50 »Padri e figlie«; 19.15, 21.45 »Everest«; 15.10, 17.15 »Minions«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.15, 20.00 »Hotel Transilvania 2«; 21.45 »Sopravvissuto - The Mar-tian«; Dvorana 2: 15.20, 17.45, 20.00, 22.15 »Black Mass«; Dvorana 3: 18.00, 22.15 »Hotel Transilvania 2«; 15.20, 19.45 »Sopravvissuto - The Mar-tian«; Dvorana 4: 16.15 »Inside Out«; 18.00, 20.10 »Padri e figlie«; 22.20 »Si-cario«; Dvorana 5: 17.45, 19.50 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 15.30, 21.45 »Everest«.
M Izleti
AMBASCIATORI - 15.00, 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Much Loved«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Marguerite«; 18.30, 22.15 »Banksy Does New York«.
FELLINI - 16.15, 20.00 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 18.00, 21.45 »Ja-nis«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Padri e figlie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Io e lei«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Black Mass«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.20 »Eve-rest«; 16.15, 21.00 »Everest 3D«; 17.30, 20.30 »Marsovec«; 18.30, 22.25 »Marsovec 3D«; 14.10 »Minioni«; 14.00, 15.50 »Mun: Varuh lune«; 16.00, 18.15 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 15.30, 17.45, 20.00 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 17.40, 20.10, 22.35 »Pot do slave«; 18.40, 21.15 »Pot do slave 3D«; 13.50, 14.50, 16.40 »Ribbit«; 14.30, 15.40 »Zmajček Kokos«; 22.40 »Idila«.
NAZIONALE - 16.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Sopravvissuto - The Martian«; 15.15, 16.45, 18.30, 20.00, 22.15 »Hotel Transilvania 2«; 18.30, 20.20, 22.15 »Life«; 18.00, 21.45 »The Program«; 16.30, 18.15, 20.00 »Poli op-
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, organizira v nedeljo, 11. oktobra, prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice« Od Jezera do Drage, od apnenca do fliša. Krožna turistična pot, primerna za vse, traja približno 3 ure. Izlet je namenjen družinam in otrokom starejšim od 10 let. Štart ob 9. uri z Jezera. Info in prijave na info@riservavalrosandra-glin-scica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon.-pet. 9.00-13.00).
UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) organizira vodeni ogled Bienale moderne umetnosti »All the world's futures« v nedeljo, 11. oktobra. Info na tel. št. 338-3476253.
KD IN MLVS ANAKROUSIS organizirata izlet v Gardaland v soboto, 31. oktobra, da skupaj z vami praznujemo Halloween! Do 15. oktobra lahko še rezervirate mesto na avtobusu! Info na tel. št. +39 345-7156792 ali na fb Anakrousis Mlvs. Pridružite se nam!
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 18. oktobra, nenavaden izlet po parku Škocjanskih jam v spremstvu vodičke. Info in vpisovanje do petka, 16. oktobra, po tel. št. 333-3616411 (Sonja, od pon. do pet. 13.30 - 15.00).
KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570).
SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starec« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v nedeljo, 18. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458.
SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Gorenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Obiskali bomo žebljarsko Kropo, kosilo bo v Begunjah (pri Avseni-ku), popoldne še ogled Radovljice in Čebelarskega muzeja. Odhod ob 8. uri izpred cerkve v Nabrežini, povratek okoli 19.00. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini in v kavarni Gruden. Informacije na tel. št. 339-5281729 ali 040299632 (Vera).
KRU.T vabi od 5. do 8. decembra na predpraznično potovanje v Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it.
/
TRST
Četrtek, 8. oktobra 2015
9
Rodil se je
Alex
in osrečil mamico Janjo, očka Deana in bratca Petra. Srečni družinici čestitamo, malemu Alexu pa želimo srečno življenje.
Vsi domači
¿j Čestitke
Hur hura, 40 let NATAŠA ima. Naj vedno le uspeh te spremlja, naj vsaka želja se ti izpolni, čestitko vsak od nas ti izreka. Mama, tata, Darijo, Adrijana in David.
Turistične kmetije
[ïïl Osmice
SKLOP DELAVNIC EFT -S TAPKANJEM DO USPEHA
Vodi Barbara Žetko.
Informacije na 347-2787410
ali www.eft-trieste.it.
H Šolske vesti
SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine, jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11.00 v Avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost.
Ü3 Obvestila
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
S Poslovni oglasi
H Mali oglasi
STANOVANJE v celoti opremljeno, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja in kopalnica, samostojno ogrevanje, energetski razred E, dajem v najem v Zgoniku. Tel. +39 335-1474621.
STANOVANJE v Vidmu prodam ali dam v najem v bližini centra: spalni sobi, dnevna soba, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št.: 3355702863.
V	LJUBLJANI, dam v najem dve sobi (12 kv.m. vsaka): internet, souporaba kopalnice in kuhinje, zraven postajališča avtobusov št. 5, 9, 13 in trgovin. Cena: 190,00 evrov (vključeni stroški). Tel. št.: 0039 333-6190245 ali 00386 30 635797 (v večernih urah).
V	NABREŽINI KAMNOLOMI prodam stanovanje: dve sobi, kopalnica, manjša kuhinja dnevna soba, klet in garaža. Tel. št.: 347-9896031.
20. KRAŠKI OKTOBERFEŠT pod šotorom v Praprotu, v organizaciji SKD Vigred: danes, 10. oktobra, ob 15.00 odprtje kioskov, ex-tempore, turnir v briškoli, turnir v šahu, ob 18.30 nastop plesne skupine Zumba kids (AŠKD Kremenjak), plesna revija »Najboljših 80«, AKŠD Vipava, ples z ansamblom Kraški muzikanti, nastop country skupine The Dusty Boys; v nedeljo, 11. oktobra, od 8.30 do 9.30 zbirališče za pohod »Na Krasu je krasno«, ob 11.00 odprtje kioskov, od 12.00 ples z ansamblom Domači zvoki, ob 15.30 koncert godbe iz Žalca, ob 16.30 Kraški muzikfešt, sledi ples z ansamblom Nebojsega. Na ogled razstava gob, razstava »Kamen - most« ter danes in v nedeljo prikaz obdelave kraškega kamna.
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja tečaja nordijske hoje z Loredano Kralj. Začetniški bo potekal danes, 10. in 11. oktobra, nadaljevalni pa 24. in 25. oktobra. Za začetnike bo zbirališče danes, 10. oktobra, ob 14. uri na parkirišču za kolesarsko stezo nad Ricmanji, kjer bo krajše predavanje o nordijski hoji. Info in vpisovanja po tel. 333-3616411 od 14. do 15. ure (Sonja).
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do danes, 10. oktobra, na sedežu odbora, Prosek 159.
SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: OPZ Pet-pedi - pevska dejavnost, prva vaja danes, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 340-7663348 (Miriam).
SZSO, Slovenska zamejska skavtska organizacija, obvešča, da bo jesenski deželni občni zbor danes, 10. in v nedeljo, 11. oktobra, v Gabrjah. Zbirališče danes ob 17.30 pri cerkvi v Gabrjah. Toplo vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1 do 6 let pričela na Stadionu 1. maja danes, 10. oktobra. Urnik: 9.30-10.30 (od 1 do 3 let) in 11.3012.30 (od 3 do 6 let). Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377.
20. POHOD NA KRASU JE KRASNO v organizaciji SKD Vigred, Vaške skupnosti Tublje, Jamarskega društva Grmada, Razvojnega društva Pliska in Planinskega odseka SK Devin bo v nedeljo, 11. oktobra, z zbirališčem v Pra-protu od 8.30 do 9.30 s prevozom do Tubelj, kjer bo štart ob 10.00.
RAJONSKA SVETA Rojan, Greta, Bar-kovlje, Kolonja in Škorklja in Zahodni Kras prirejata v sodelovanju z Društvom Alpina delle Giulie - Sekcija Trst C.A.I. pohod »Barcolana in discesa - Barkovljanka navzdol«. Odhod v nedeljo, 11. oktobra, ob 9. uri pred spomenikom NOB v Treb-čah, sledi Obelisk, Vejna, Napoleonska cesta, Piščanci. Info na tel.: 338-6050090 (Piero Ambroset).
TEČAJ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 4 do 6 let. Vaje potekajo vsak torek in petek, 16.3017.20 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac.
TEČAJ JAZZ BALETA - SKD F. Preše-
ren vabi k vpisu otroke od 7. leta dalje. Vaje potekajo ob torkih, 17.3018.20 (od 7 do 9 let) in 18.20-19.20 (od 10. leta dalje) v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac.
TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904 v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce ob sobotah, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Vodi Jan Zobec.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 7.30 odhod avtobusa s Padrič za nastop v Dobr-niču.
KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na občni zbor Deželne KZ, ki bo v obliki posveta na temo: »Teritorij kot usoda« v ponedeljek, 12. oktobra, ob 15.00 v Veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. Po uvodnih besedah predsednika Franca Fabca, bosta glavni poročili podala prof. Gianluigi Gallenti in dr. Giulio Volpi. Prisotni bodo deželni odbornik Cristiano Shaurli, državna sekretarka na MKGP RS Tanja Strniša in vsedržavni predsednik CIA-Konfederacije kmetov Italije Secondo Scanavino.
ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren bo potekalo ob ponedeljkih, od 16. do 18. ure v glasbeni sobi gledališča Prešeren v Boljuncu. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 16. uri.
OPZ LADJICA vabi stare in nove pevce na prvo vajo, ki bo v torek, 13. oktobra, ob 15.20 na sedežu zborov v De-vinu.
RAJONSKI SVET se bo sestal v torek, 13. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu v Doberdobski ul. 20/3 na Op-činah.
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4 let in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 345-7733569.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka ob ponedeljkih, od 18.30 do 20.00. Min. število tečajnikov je pet, maks. pa deset. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD
vabi nove pevce. Osnovnošolci, ki si želijo lepe in kakovostne pevske izkušnje so vabljeni, da se pridružijo na vajah ob ponedeljkih, ob 16. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zbor vodi glasbenica in pedagoginja Andreja Štucin Cergol.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Vpis poteka za dodatne urnike: torek 19.1520.30 ter četrtek 16.45-18.00. Tel. št. 349-6483822 (Mileva).
SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine: Jesenski pohod v nedeljo, 18. oktobra. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Pohod vodi Paolo Sossi.
TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodi, v organizaciji MD Bo-ljunec, vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št.: 335-8045700.
PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 10 let! Urniki: sreda 17.0017.45 (od 3 do 5 let), 18.00-18.45 (od 6 do 10 let). Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let, ki bo potekal ob sredah, od 16.00 do 16.45 v Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, sodelavce in prijatelje na občni zbor volilnega značaja (za odbor in predsednika) s pregledom opravljenega dela in skupnim razmislekom za bodoče delovanje. Srečanje bo v sredo, 21. oktobra, ob 16. uri v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov.
PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/.
JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19.00 do 20.30.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telo-vadke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje.
BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/1983, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 346-2197404 (Ivo).
IS Prireditve
ZSŠDI obvešča, da je v Tržaškem knjižnem središču še ta teden na ogled razstava Slovenski olimpijski medalisti.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na razstavo Radivoja Mosetiča in Luke Vuge z naslovom »Barkolanka« v piceriji pred cerkvijo na Opčinah.
DSI vabi v ponedeljek, 12. oktobra, v Peterlinovo dvorano na srečanje s slikarjem Andrejem Kosičem in na odprtje njegove razstave »Trpeča meta-morfoza«. Slikarja in njegovo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. Začetek ob 20.30.
KRU.T IN NŠK prirejata v sklopu Vse-življenjskih aktivnosti celoletni ciklus bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«. Prvo jesensko srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Lepo vabljeni prijatelji knjig in branja! Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, Oberdankov trg 7, vabi v torek, 13. oktobra, ob 17. uri na pogovor z Borisom Pahorjem ob izidu knjige »Glas iz zaliva« (Društvo 2000). Pogovarjal se bo Peter Kovačič Peršin.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika, vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 14. oktobra, na Oberdankov trg ob 10. uri s pesnico Patricijo Dodič, avtorico zbirke »Lju-bimje« (zbirka odmomljanih pesmi).
SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru.
SLORI, v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Znanstveno-razisko-valnim središčem in Univerzitetno založbo Annales vabi na predstavitev monografije »Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi« avtorice Zaire Vidau in razpravo o rabi slovenščine v javni upravi, v četrtek, 15. oktobra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču TS360, Trg Oberdan 7. Sodelujejo Miran Komac (Inštitut za narodnostna vprašanja, Univerza v Ljubljani-Fakulteta za družbene vede), Ksenija Dobrila (predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine), Alenka Florenin (županja Občine Sovodnje ob Soči) in Mitja Lovriha (vodja službe Občine Dolina), moderator Mitja Tretjak (publicist, radijski in televizijski voditelj). Med predstavitvijo bo podelitev nagrad natečaja SLORI 2015 za diplomska in podiplomska dela.
SKD TABOR IN VZPI-ANPI Prosvetni dom - Opčine vabita v petek, 16. oktobra, ob 20. uri na predstavitev knjige »Ezio Romano - Ženska brez obraza«. Prevod Majda Guštin, predstavitev Kostanca Mikulus.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM ter Sklad Libero in Zora Polojaz vabita na predstavitev Zbornika za Ivanko Hergold, ki bo v petek, 16. oktobra, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču. Na prireditvi bodo poleg urednice Marije Pirje-vec sodelovali: Marija Cenda, Boris Pahor, Boris Paternu, Vlasta Polojaz, Vilma Purič, Marko Sosič in Neva Zaghet.
SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«.
Prispevki
Ob priliki praznovanja zlate poroke Zorke in Lojzeta Debelisa daruje družina Jelenič 100,00 evrov za župnijo v Škednju.
Ob 5. obletnici smrti našega Dragota Ote daruje družina 200,00 evrov za AŠD Breg.
Mirko in Vida Pahor darujeta 20,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin drage Marije Grison darujeta Graziella in Luciano Kovačič 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob pokojne Marije Guštin darujeta Igor in Vesna 50,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
V	spomin na pokojna Mirando Kapun in Marinota Regenta daruje Majda Ci-bic z družino 50,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek.
V	spomin na drago Vido Kobal daruje Lidia z družino 100,00 evrov za KK Bor.
V	spomin na dragega Radija Pahorja daruje družina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na drago Rado Bogatec vd. Bortolai darujeta Ida in Drago Purič z družino 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Sv. Križa.
V	spomin na dragega Marinota daruje žena Adriana 70,00 evrov za FC Pri-morje.
V	spomin na dragega Marinota daruje žena Adriana 100,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel.
V	spomin na pokojno Vido Siega darujejo Irma Kraus, Mira in Edi z družinama 50,00 evrov za zadrugo Naš Kras.
V	drag spomin na Milko Kalc darujeta Milena in Sergio Bratos 20,00 evrov za KD Bubnič - Magajna.
10
Sobota, 10. oktobra 2015
TRST
/
NAŠI V DRUGIH OKOLJIH
»Nisem bil frizer s strastno ljubeznijo do modnih pričesk«
Adriano Rizzante, Nica (Francija)
Pretekli konec tedna so se nad francosko Azurno obalo razbesnela huda neurja, ki so jim sledile poplave. »V Cannes sem zaradi dela prišel v ponedeljek in posledice ujme so bile še jasno vidne. Gasilci so odstranjevali od vode naneseno blato in umikaliprevrnjene avtomobile s ceste. Voda je namreč na tamkajšnji glavni ulici v nekaj minutah narasla preko metra - nekaj vozil je celo odplaknilo v morje,« nam je povedal 38-letni Kontovelec Adriano Rizzante, ki ga je življenjska, pravzaprav ljubezenska pot odpeljala v Nico. Tam k sreči ni bilo težav, saj je bila ujma območno omejena: v kraju Mandelieu-la-Napule na obrobju Cannesa pa je umrlo več ljudi. »Neverjetno, kakšno uničevalno silo ima lahko voda.«
Adriana smo v četrtek ujeli v Mentonu. Med delovno pavzo se je sprehodil do plaže. »Danes je tu 25 stopinj, ljudje se kopajo in sončijo, samo pred dvema dnevoma pa so bili hribi zasneženi. Sicer pa je tu pri nas v glavnem toplo, celo decembra. Ni burje in mraza kot doma.« Dom je Adriano zapustil pred desetimi leti: pri nas je bil zaposlen kot frizer v maminem salonu. Zamikale pa so ga ladje za križarjenje, tako da je na krovu Coste Crociere kot frizer preživel dve leti; potoval je zlasti na liniji Benetke, Atene, Mikonos, eno zimo je preživel na križarjenju po Karaibih, nato je po plutju v Istanbul še zadnjič obšel italijanski škorenj in svojo ladijsko pustolovščino zaključil v Genovi ... pravzaprav v Nici, saj je na zadnjem križarjenju spoznal ženo Marilyn z Azurne obale in ji iz ljubezni sledil. Sam pravi, da postanek v Nici ni bil načrtovan, pa se je vseeno odločil zanj. Kmalu se je zaposlil kot frizer v bližnjem Monte Car-lu, kjer je ostal eno leto. »Prve tri mesece sem se vozil z vlakom, potem sem si kupil skuter in vse je bilo lažje: v 45 minutah sem bil na delovnem mestu, kljub običajnemu jutranjemu zamašku, saj je veliko ljudi zaposle-
nih v monaškem mestu.« Adriano pravi, da je bila nedvomno zanimiva izkušnja, saj je spoznal tudi nekaj znanih osebnosti, vendar je bil ambient precej snobovski: če nisi imel nadstandardnega računa na banki, te niso upoštevali.
Pavzo sta z ženo izkoristila za potovanje v Peru, saj je ona tam rojena. Obiskala sta tudi Bolivijo in Argentino in medtem okrepila družino s sinčkom Marleyem. Ob povratku v Nico je Adriano z lahkoto spet našel službo kot frizer, a le za 6 mesecev: nepričakovano je postal alergičen na kemične barve za lase. »Stvar pa me ni pretirano vznemirila, saj moram priznati, da nisem bilfrizer s strastno
ljubeznijo do mode in modnih pričesk; to je bilo samo delo.« Država je nato poskrbela, da je med enoletno brezposelnostjo prejemal prispevke; ker je ostal brez službe iz zdravstvenih razlogov, so mu plačali še izobraževalni tečaj za novo delo. »Ker sem v Trstu obiskoval strokovni zavod, sem poznal osnove električarskega dela. Usoda je hotela, da so 2009 v državi uvedli nov zakon glede kontrol pred prodajo hiše: vsaka je morala mimo preverjanja skladnosti sistema električnega in plinskega omrežja in prisotnosti azbesta, na primer.« Opravil je tečaj, nato še staž pri podjetju, kjer so ga potem zaposlili: tam vztraja že šest let. Podjetje je v Nici, krije pa vso Azur-
no obalo. »Grem pač tja, kjer so hiše na prodaj.«
Na novo okolje in francoski jezik se je hitro privadil. »Najbolj mi je všeč človeška raznolikost Azurne obale: v Mentonu prevladujejo Italijani, v Monte Carlu Angleži, Rusi, Arabci, tako kot v Nici. Čeprav smo v Franciji, to sploh ni prava Francija, saj je več tujcev kot domačinov.« Tudi z vključevanjem ni imel težav, kolegi so mu rade volje priskočili na pomoč, zlasti zaradi težav z jezikom. Sprejeli so ga medse. No, sprejeli so ga, pa vendar še vedno občuti neko distanco. »Mi smo dosti bolj odprti in medosebni stik je lažji, tu pa je vse tako formalno. Pravijo mi, da so na severu bolj odprti, morda se čutijo tukaj ogrožene od tujcev. Sicer pa ... ne bom kritiziral Francoze, saj so mi pomagali, ko sem potreboval in mi stali ob strani.« Nekoliko je potožil nad zelo zapleteno birokracijo in visokimi davki; po drugi strani pa veš, da bo država denar vložila v nekaj produktivnega, je ocenil.
»Narava je tu fantastična. Malo kot pri nas: imamo morje, v eni uri pa sem lahko že v hribih.«
Ko sva že govorila o domu, mi je Adriano povedal, da se v rodni Kontovel skuša vračati vsaj enkrat na leto. Drugače pa pride mama k njim na obisk in ostane po cel mesec, saj se je upokojila. Smo daleč, ampak vseeno blizu, ugotavlja. Tudi s prijatelji ohranja stike, včasih pride kdo na obisk: »Ko želijo, so dobrodošli.«
Kaj pa prihodnost? Za enkrat bo ostal kar v Nici, zaradi družine in dela. »Tako kot drugod, je bilo tudi v Franciji močno občutiti krizo. Moje delo je povezano z nepremičninskimi družbami: če one prodajajo, jaz delam. Stanovanj pa je na obali res veliko - stalno jih kupujejo in spet prodajajo. Itak se tu v okolici ves čas nekaj dogaja - reliji, filmski festival, velika nagrada Formule 1 v Monte Car-lu ... kjer je tudi polno milijarderjev. Za enkrat dela je na pretek.«
Sara Sternad
SLORI - V četrtek
Slovenski, nemški in furlanski jezik v javni upravi
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) prireja v četrtek, 15. oktobra, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču predstavitev monografije Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi. Primer slovenske, furlanske in nemške skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini avtorice Zaire Vidau. Publikacija je izšla pri Univerzitetni založbi Annales v sodelovanju s SLORI-jem, Univerzo na Primorskem in njenim Znanstveno-raziskovalnim središčem. Avtorica bo predstavila izsledke raziskave, v kateri je preučevala odnos med nastajanjem italijanske nacije in države ter njene javne uprave do svojih narodnih in jezikovnih manjšin. Delo vključuje študijo primera dežele Furlanije-Julijske krajine z vidika pravnega varstva in družbeno-političnega položaja njenih treh priznanih manjšin, in sicer slovenske, furlanske in nemške. Avtorica je posebej preučila prakse javne rabe teh manjšinskih in regionalnih jezikov v krajevni upravi znotraj sodobnih teoretskih modelov upravljanja različnosti.
Kot piše Miran Komac v recenziji knjige, avtorica v predstavljeni znanstveni monografiji dodaja k obstoječemu vedenju o problematiki oblikovanja (politične) kulturne identitete na prostoru ob slovensko-itali-janski meji mnogo metodološko in vsebinsko novega. Upravljanje z narodno raznolikostjo v deželi Furlani-ji-Julijski krajini je predstavljeno skozi novo optiko.
Pri predstavitvi monografije bo sodeloval poleg avtorice še Miran Ko-mac iz Inštituta za narodnostna vprašanja ter Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Sledila bo razprava o rabi slovenščine v javni upravi, pri kateri bodo soudeleženi predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine Ksenija Dobrila, županja Občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in vodja službe Občine Dolina Mitja Lo-vriha. Pogovor bo vodil publicist, radijski in televizijski voditelj Mitja Tretjak. Med predstavitvijo bo tudi podelitev nagrad natečaja SLORI 2015 za diplomska in podiplomska dela.
TRŽAŠKA UNIVERZA - V ponedeljek dopoldne informativni dan za študente slovenistike
Vabilo študentom slovenistike
Na Oddelku za humanistične študije v Trstu (Ul. Androna Campo Mar-zio 10) bo v ponedeljek ob 11. uri v predavalnici D informativni dan za študente slovenistike, na katerem bo predstojnik prof. Miran Košuta skupaj s sodelavci predstavil študijski program in dodatne dejavnosti.
Slovenščino je mogoče študirati kot enopredmetni diplomski predmet na do-diplomski (3-letni študij) kot na podiplomski, magistrski ravni (2-letni študij), pa tudi kot drugi ali izbirni predmet. Študenti, ki vpišejo slovenščino kot prvi ali drugi jezik, zberejo na prvi stopnji skupno 45 kreditnih točk (KT) in 33 ali 18 točk na drugi stopnji. Diplomsko nalogo lahko pripravijo na obeh stopnjah, za študente nejezikovnih smeri pa je slovenščina lahko dopolnilni predmet.
Tako kot vsako leto smo tudi lani v okviru študija izvedli in se udeležili veliko prireditev. 13. oktobra smo bili s študenti v Kopru na pogovoru s pisateljico Vilmo Purič. Z avtorico se je o njenih romanih Burjin čas in Brez zime pogovarjala Jasna Čebron. V tržaškem Narodnem domu smo bili na predavanju Prevajanje za gledališče, v gledališču Ko-
per pa na pogovoru o branju s pisateljem, esejistom in ornitologom Iztokom Geistrom. Predstavil je svoj roman Ne-wyorški dnevnik. 2. decembra smo se vrnili v Koper na predstavitev knjige Marije Kacin Žiga Zois in italijansko gledališče. Z avtorico se je pogovarjala Marija Pirjevec. 15. decembra smo na Oddelku za humanistične študije v Trstu predstavili mednarodni kulturni projekt Žepna slovenščina. Ena izmed jezikovnih različic tega projekta je bila tudi knjižica Lo sloveno in tasca (Slovenščina v žepu), ki so jo v italijanščino prevedli študenti štirih italijanskih univerz in sicer v Trstu, Padovi, Vidmu in Rimu. Na prireditvi je Jani Kovačič s trubadursko glasbo in z nekaj priredbami slovenskih ljudskih pesmi (npr. Desetnica, Lisica) navdušil občinstvo. Prav tako decembra smo z lektoricami iz Vidma, Trsta in Pa-dove za študente organizirali dvodnevno ekskurzijo v Ljubljano. Prvi dan smo si na Prešernovem trgu ogledali Tromo-stovje, popoldne pa v Mestnem muzeju razstavo Emona: mesto v imperiju. Drugi dan smo obiskali Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, sledil pa je še vodeni ogled Ljubljane.
Študijske programe in ostale dejavnosti bodo predstavili prof. Miran Košuta in sodelavci
arhiv
Marca letos smo bili v Narodnem domu v Trstu na večeru Šalamunove poezije. V pogovoru o pesniku in njegovem delu so sodelovali Boris Paternu, Marko Kra-vos, Marij Čuk in Darja Betocchi. V drugi polovici marca smo v šli v palačo Gop-čevic na predstavitev sodobne slovenske poezije skoz »tretje oko« pesniške besede Marka Kravosa. Ob avtorju so večer oblikovali še Marko Feri, Miran Košuta, Nikla Petruška Panizon in Franko Vecchiet.
Nekaj dni kasneje smo v Narodnem domu sledili pogovoru o Milku Matiče-tovem. O njem so govorili Boris Pahor, Roberto Dapit, Julijan Strajnar, Jožica Malešič, Silvana Paletti in Luigia Negro.
Aprila je bila v Narodnem domu predstavitev novosti ob drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Tema srečanja je bila Novo v slovenski leksiki. Sodelovali so Andreja Žele, Majda Kau-čič Baša, Vasja Bratina in Marko Sosič.
Maja smo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem prisluhnili pesniku Mariju Čuku, ki je predstavil novo pesniško zbirko Ko na jeziku kopni sneg.
Študenti so vabljeni, da pridejo na srečanje, saj bodo ob programih Slovenskega jezika in književnosti predstavljene še druge slovenistične novosti.
Rada Lečič
/
TRST
Sobota, 10. oktobra 2015 1 1
VELIKI TRG - Glasbena Barcolana, včeraj nastopil Il Cile
Drevi vrhunec,
na odru bo Max Gazze
NEKDANJA RIBARNICA - Pobuda Cogeca
Neobičajen aperitiv s kavo
S sinočnjim nastopom toskan-skega kantavtorja II Cile se je začel dvodnevni brezplačni glasbeni dogodek, ki predstavlja vrhunec glasbenih in zabavnih prireditev v okviru letošnje Barcolane. Drevi bo na oder na Velikem trgu stopil glavni gost Max Gazze (na sliki) tenkočuten italijanski kantavtor, ki je med najbolj priljubljenimi na državni sceni. V Furlanijo-Ju-lijsko krajino se vrača po večletni odsotnosti, predstavlja pa svojo novo ploščo Maximilian, ki bo v prodaji od 30. oktobra (založba Universal Music). Njegov single La vita com'e je že med najbolj predvajanimi na italijanskih radijskih postajah in pri vrhu najbolj prodanih komadov. Ob 21. uri bo najprej nastopil folk kantavtor The Leading Guy.
BARCOLANA - S 3D skenerjem
Klonirali Cosolinija!
Tržaški župan Roberto Cosolini si je včeraj na eni od stojnic na mestnem nabrežju ustvaril svoj »avatar«, identično kopijo (na sliki spodaj), ki bo odslej sočasno z originalom prirejala novinarske konference, si ogledovala delovišča v mestu in se sestajala z odborniki. Ne, vse to ne drži: šlo je preprosto za navaden eksperiment s tridimenzionalnim skenerjem.
V Furlanijo-Julijsko krajino prvič prihajajo tridimenzionalne fotografije, ki se predstavljajo ravno na Barcolani. Na tem območju jih uvaja Massimo Semeraro, predsednik sekcije fotografov združenja Confartigianato. Clonscan 3D je stroj, ki ga je izdelalo špansko podjetje Sicnova. gre v bistvu za inovativen tridimenzionalni skener, velik kot dvigalo, ki z neškodljivimi infrardečimi žarki skenira celo telo in ga v nekaj sekundah predela, v 30 dneh pa izdela do potankosti dodelano miniaturo stranke, visoko od 10 do 35 centimetrov.
Predstavnika Qubika z barmanom Robertom Celicem
fotodamj@n
Živo v starem pristanišču
Tržaško staro pristanišče ni bilo nikoli povezano z dogajanjem na Barcolani, letos pa je tam zelo živo. Posebni vlak vozi od četrtega pomola (za gledališčem Miela) do Skladišča 26. Vozni red je sledeč: danes vsake četrt ure od 9. ure do polnoči, jutri vsake četrt ure od 7. do 19. ure. V hidrodinamični centrali je na ogled razstava na temo burje z zemljevidi, različnimi predmeti in zanimivostmi, povezanimi s tem vetrom. Razstavo si je zamislila Renata knes, izvedel pa Madeinart. V istem kraju je na ogled tudi instalacija Rebirth - Terzo paradiso, ki so jo ustvarili šolarji tržaških osnovnih in nižjih srednjih šol (oboje od 10. ure do polnoči; jutri do 19. ure). Dunajska tehniška univerza pri skladišču 27 predlaga, kako oživiti staro pristanišče in ga ponovno uporabiti: danes in jutri od 10. do 21. ure.
Doslej 1440 vpisanih jadrnic
Do sinoči se je vpisalo 1440 jadrnic, vpisovanje se nadaljuje do danes ob 20. uri.
Ali radi pijete kavo? Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, potem boste veseli novice, da je ta napitek mogoče piti tudi kot aperitiv. Pitje kave je na Tržaškem sicer že dolgo časa uveljavljena navada ali bolje rečeno razvada, a ob določeni popoldanski uri se velika večina ljudi odpove temu poživilu. Da bi »kofetkanje« postala navada v modernejši večerni obliki, si je zamislila tržaška družba Cogeco, ki trži tudi blagovno znamko Qubik. Družina Vidiz, nosilni steber družbe Coge-ce in lastnica nekaj manj kot tretjin-skega deleža, je lansirala dva nova kavna koktejla, enega brezalkoholnega in enega alkoholnega, ki sta ravnoprav-šnja za čas aperitivov.
Novost so v četrtek popoldne predstavili v nekdanji ribarnici v okviru razstave o kavi Okus nekega mesta - Trst prestolnica kave. Izkušeni barman Roberto Celic s sodelavci je množici radovednežev pripravljal koktejla z imenom Between the ice in
Bring me upa, ki sta primerna tudi ob večernih urah, saj je Qubik kava, kot je zagotovil gospod Vidiz, kava z izredno nizko količino kofeina. Novost so predstavili ob glasbeni kulisi, za katero je poskrbel mladi tržaški kitarist Matteo Brenci, obiskovalci pa so ob srebanju koktejlov klepetali in hvalili novi napitek. Oba koktejla je mogoče okušati tudi v različnih barih, ki po-nuajajo Qubik kavo.
Družba Cogeco pa ima v načrtih še druge novosti. Pitju kave bodo dodano vrednost dali še s hladno kavo, ki jo bodo lansirali prihodnjo pomlad. Banalno, kot jo je poimenoval podjetnik Vidiz, kavo shakerato, ki v vročih poletnih dneh pogosto nadomesti normalno kavo, želijo nadomestiti z novim receptom za hladno kavo, katere priprava bi bila veliko manj zamudna kot priprava kave shakerato. Tudi za ta kofeinski napitek si želijo, da ne bi bil le del jutranjega rituala za lep začetek dneva. (sč)

^ Ii
CAE* \n
'AVATAF <1 J
f-ili-ciL :Ï	i

yJ, I JJL

rm a
PRAPROT - Kraški oktoberfešt
Otroci, briškola, šah, ples in glasba
Današnje dogajanje pod šotorom v praprovskem gozdiču se bo začelo že v zgodnjih popoldanskih urah. Ob 15. uri bo na sporedu likovni ex tempore za otroke in mladino (od 3. do 14. leta) - vsak udeleženec bo prejel tudi simbolično nagrado. Ob isti uri se bosta začela tudi turnir v briškoli in turnir šaha v organizaciji kraške sekcije društva ljubiteljev šaha SST 1904. Seveda bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo.
Po nagrajevanju ex tempore bo ob 18.30 žonglerska predstava z ognjenimi verigami, za njimi pa bo nastopila plesna skupina Zumba Kids, ki deluje pri društvu AŠKD Kremenjak iz Jamelj. Na priložnostnem odru se bodo nato predstavili še člani plesne skupine AKŠD Vipava iz Peči s plesno revijo Najboljših 80.
Zvečer bodo za zabavo in ples igrali mladi člani ansambla Kraški mu-zikanti, med plesom bo še nastop skupine country iz Trsta The Dusty Boys.
POMORSKA POSTAJA - Danes in jutri možnost degustiranja
Prosecco Show 2015 tokrat brez slovenskih vinogradnikov
Na tržaškem nabrežju je iz ure v uro bolj živo. Najrazličnejše stojnice delajo s polno paro, saj je obiskovalcev Barcolane res veliko. Veliko zanimanje vlada tudi za razstavo Prosecco Show, ki poteka letos v prostorih Pomorske postaje. Priljubljeno prireditev organizirata konzorcij Tutela Prosecco Doc in Tržaška trgovinska zbornica, namenjena je ljubiteljem vina prosekarja, svoja vrata pa je odprla že včeraj in sicer vinogradnikom, gostilničarjem ter podjetnikom vinskega sektorja. Danes in jutri pa bo vstop dovoljen vsem, ki bi radi poskusili kozarec prosekarja, seveda ne brezplačno. Organizatorji so letos poskrbeli za posebne kupone, s katerimi boste lahko okusili celo serijo razstavljenih vin: vstopnica za 3 pokušnje stane 8€, vstopnica + 7 pokušenj 12€ in vstopnica + 10 pokušenj 14€.
Razstavljavci, ki sodelujejo na letošnjem Prosecco Show, prihajajo v glavnem iz naše dežele in dežele Veneto, med njimi so na primer vinogradniki že omenjenega konzorcija Tutela Prosecco Doc, San Martino Vini, Cantina Colli del Soligo, Viticol-tori Friulani La Delizia, Vinicola Serena, Val D'Oca Srl, Villa Sandi, Maschio - Cantine Riunite & CIV in še mnogi drugi. Med razstavljavci ni sicer nobenega Slovenca, žlahtno slo-
Včerajšnje degustacije so bile namenjene strokovni javnosti
fotodamj@n
vensko kapljico pa boste lahko vseeno poskusili pri stojnici Društva vinogradnikov s Krasa in pri stojnici Turistične kmetije brez meja, kjer predstavljajo turistične kmetije iz Slovenije in zamejskih regij (iz Italije, Avstrije, s Hrvaške in Madžarske). Za to stojnico skrbita Združenje slovenskih
turističnih kmetij in naša Kmečka zveza, ki sta se po lanskem uspehu odločila, da se vrneta na Barcolano in si razdelita najemnino za stojnico.
Letošnji Prosecco Show lahko obiščete danes od 15. do 23. ure, jutri pa od 11. do 20. ure.
R. D.
12 Sobota, 10. oktobra 2015
BQRCOLQNR	V^V /
TPK SIRENA - Prvič tudi približevalne regate
Iz Izole v Trst
Proti Trstu bo danes iz treh različnih smeri startala regata Go to Barcolana, ki predstavlja eno izmed glavnih novosti letošnjega 47. Jesenskega pokala. Regato sestavljajo trije različni jadralni rallyji. Dva bosta startala iz Hrvaške, iz Splita in z Reke, tretji pa iz Izole.
Slovenska približevalna regata se bo začela ob 10.30, zanjo pa ob izolski Burji in koprskem Jadru skrbi tudi TPK Sirena. »Slovenski jadralni rally je nastal predvsem po pogovorih med predsednikom organizacijskega odbora in Svbg Mitjo Gialuzem in predsednikom Sirene Petrom Sternijem, saj sta želela spodbuditi čim večjo udeležbo jadrnic s slovenske obale, naposled tudi iz Hrvaške. Regata pa naj bi bila dodatna spodbuda, k številčnejši udeležbi slovenskih posadk na Barcolani,« je povedal športni vodja Sirene Andrej Močilnik.
Organizatorji regate iz Izole v Trst so si delili tudi organizacijsko breme. Jadralna kluba Jadro Koper in Burja Izola sta po-
skrbela za prijave in start regate, medtem ko bo tržaška Sirena odgovorna za rega-tni cilj in izračunavanje rezultatov.
Številni slovenski jadralci so se zaradi poslabšanja vremenskih razmer odločili, da v Trst zaplujejo že včeraj, zato je bilo včeraj na slovenski rally prijavljenih 30 posadk. Prihod najhitrejših jadrnic iz Izole pričakujejo na tržaškem nabrežju okrog 15. ure. Zjutraj bodo jadralci lahko računali na zmerno burjo, ki se bo popoldne postopoma okrepila.
Ob 17. uri bosta Generalni konzulat Slovenije in ZSŠDI priredila sprejem slovenskih posadk v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan. Navzoča bo generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Ser-gaš ter predstavništvo športnega in političnega sveta. Nagrado bodo prejele prve posadke iz vsakega razreda, posebni prehodni pokal, ki ga je iz kamna in lesa izoblikoval Aleksander Starc, pa bo eno leto hranila absolutno prva jadrnica. (mar)
SPREHOD MED STOJNICAMI - Uspešna promocija
Krajevni proizvodi v ospredj
Kmečka zveza na stojnici Turistične kmetije brez meja - Slovenski turistični ponudniki zadovolji
Levo
Erik Masten na delu na stojnici Turistične kmetije brez meja; desno
Jessica Štoka (SDGZ) vabi na Okuse Krasa; spodaj vina Društva vinogradnikov Kras
fotodamj@n
Na tržaškem nabrežju je bil včeraj vrvež nepregleden. V dopoldanskih urah so obiskovalci barkovljanskega naselja uživali ob treningu katamaranov Land Rover Extreme 40, ki je potekal tik pred Velikim trgom in tudi letos dokazal, da so katamarani v akciji zelo atraktivni. Zadovoljne obraze pa so imeli tudi razstavljavci, ki pravijo, da je odziv obiskovalcev zaenkrat odličen.
Izredno veseli so slovenski turistični ponudniki, ki Tržačanom in gostom od drugod razkrivajo slovenske bisere. Največ zanimanja so obiskovalci pokazali za slovenske zdraviliške kraje in njihove posebne ponudbe ob prihajajočih jesenskih praznikih. Dober obisk beleži tudi stojnica, na kateri se predstavljata Kras in Brkini, kraja, ki sicer nimata skupne turistične
organizacije, a Barcolana vsako leto n ložnost za pripravo skupne predstavitve brkinskih občin in Kobilarne Lipica te Škocjanske jame. Obiskovalci na tej stoj bijo tudi novost - skupni katalog, v kate zbrane vse večje znamenitosti teh kra stanitveni ponudniki in kulinarika. Živ; je tudi na stojnici Turistične kmetije b: ja, na kateri se predstavljata Kmečka z Združenje slovenskih turističnih kmeti so se na tej stojnici predstavljale tri sloven ristične kmetije in tržaška turistična kme tonič, ki je obiskovalcem povedala vse reji in sirih, ki so brez konzervansov. Tu kmetije, ki bodo obiskovalcem na pokuš jale domače in predvsem pristne dobrote do predstavljale tudi danes. (sč)
obišči nas v naših prodajalnah,
•jCONAD
Devin Nabrežina (TS) - Sesljan 24/H Trst - Ul. Locchi 26/3
0CONAD
SUPERSTORE
Devin Nabrežina (TS) - Devin 5/F
La Combustibile s.nl
TRSI - D0MJ0 38 - TEL 040.820331 - www.lacombUStibile.com
6 Diesel goriva
6 Kurilno olje za ogrevanje
6 Dostava na dom drvi in peletov
6 Peči in štedilniki na drva in pelete
s
C
S
VELIKA IZBIRA - IZLOZBA V NOTRANJOSTI

K VU A \	A W \ **«. 10. oktobra 2015 13
NAŠ INTERVJU - »Botra« letošnje Barcolane, oceanska jadralka Isabelle Joschke
Ženske enakovredne moškim
Eden od osrednjih pokroviteljev Barcolane je tudi zavarovalnica Generali, ki je za letošnjo botro jadralske regate izbralafrancosko-nemško oceansko jadralko Isabelle Joschke (1977). Lani je bila Genera-lijeva posebna gostja slovenska smučarka Tina Maze, ki je za medije takrat dejala, da imata jadranje in smučanje marsikaj skupnega, če začnemo že z navijači. Isabelle Joschke navijačev običajno nima, saj je samotna jadralka, ki jadra po širnih oceanih. Na morju, sredi ničesar uživa, iznajdljivost, odprtost in skromnost so lastnosti, ki jih mora imeti samotni jadralec. Z Isabelle smo se srečali včeraj popoldne in na kratko poklepetali...
Ponavadi jadrate sami, Barcolana pa je najmnožičnejši sredozemski jadralski zbor. Kaj pričakujete od tržaške regate?
Res je, da vedno jadram sama na svoji jadrnici ali pa sem obkrožena z največ 40 jadrnicami. Nedeljska regata bo zame
Včeraj je gledalce očaral trening katamaranov Land Rover Extreme 40
fotodamj@n
novo in zanimivo doživetje. Komaj čakam, da vidim, kaj pomeni jadrati v gneči, v kateri se za najboljši izhodiščni položaj poteguje dva tisoč plovil. Zelo pozitivno ocenjujem tudi združevanje poklicnih jadralcev s tehnološko dovršenimi jadrnicami in ljubitejskih jadralcev. Super je, ko profesionalni jadralci dobimo priložnost, da svoje znanje delimo z jadralci, ki jadrajo ob vikendih ali na počitnicah.
Tako kot športno-družabna prireditev Barcolana ste tudi vi družbeno angažirani. Nam lahko poveste kaj več o vašem projektu?
Sodelujem v kampanjah, v okviru katerih se zavzemam za enakost spolov na različnih poljih družbenega in športnega udejstvovanja. Nocoj (včeraj, op. ur.) bom jadrala s popolnoma žensko posadko in to me zelo veseli. Aktivno sodelujem pri projektu zavarovalnice Generali Francija Horizon Mixite, čigar cilj je pokazati, da ni dejavnosti, v kateri se ženske ne bi mogle pomeriti z moškimi. Ženske namreč lahko pariramo moškim v vseh poklicih. To, da lahko v jadranju, ki je izrazito moški šport, zmaga tudi ženska, je dokaz, da smo ženske lahko uspešne v vseh dejavnostih, tako v tistih, kjer so potrebne mišice kakor tudi v tistih, kjer so potrebni »možgani«. Sporočilo naše kampanje je, da na širni zemeljski obli ne obstaja poklic, ki je prepovedan ali neprimeren za žensko.
V Italiji je jadranje izrazito moška domena. Kaj pa v Franciji?
udi pri-kraško-:r Parka nici do-srem so jev, na-ahno pa rez me-;veza in ¡. Včeraj nske tu-;tija Ano ovče-ristične šnjo dae, se bo-
Odhodi skupinskih potovanj s spremljevalcem	
Festival tartufa in terana	24.10.
Ferrara in razstava Giovannija Boldinija	31.10 - 01.11.
Tura po Mehiki	02.11 - 14.11.
Polinezija	10. - 26.11.
Martinovanje med slovenskimi griči	15.11.
Božično obarvan London	19. - 23.11.
Gradec, ledene jaslice in adventne stojnice v gradu	
Kornberg	28. - 29.11.
Treviso in razstava « El Greco in Italia »	29.11.
Berchtesgaden, Königsee in grad Hohenwerfen	
	04. - 06.12.
Zaključni izlet v Kranjski gori, Celovcu in Jesenicah	
	06. - 08.12.
Praznik luči v Lionu	05. - 08.12.
Advent v Markah	06. - 08.12.
Božične stojnice v Aosti in Montreauxju	^§11. - 13.12.
Božična Ljubljana s plovbo po Ljubljanici	12.12.
Advent v Roveretu	12. - 13.12.
I Moggio Udinese: stojnice, jaslice in « brovadar »
Praga in Dresda, potovanje med najstarejšimi l adventnimi stojnicami	17.
•	Božični sejem na Bledu
Božič v Opatiji s pokušnjo domače čokolade 24. ■ Žive jaslice v Postojni
•	Novoletna potovanja:
•	Šri Lanka, biser indijskega oceana	28.12. -; Berlin 29.12. -l Tura po Siciliji z letom iz Ljubljane 30.12. -
•	Krakov, Brno, Olomouc	29.12. -Mali Lošinj 29.12. -Bratislava 30.12. -
•	Umbrija	30.12. -
•	Dunaj	30.12. -
•	Budimpešta	30.12. -
•	Terme Čatež	30.12. -
•
* Varaždin, Zagreb, in balet v Operi	30.12. -
13.12.
21.12. 19.12. 26.12. 26.12.
06.01. 03.01. 03.01. 02.01. 02.01. 01.01. 02.01. 02.01. 02.01. 02.01. 01.01. 31.12. - 01.01.
Zupajjbe Vzkuušeno&til
Privošcite si magično praznično vzdušje v Dolenjskih, Šmarjeških, Moravskih in Rimskih toplicah, v Termah Olimia, Rogaški Slatini, Dobrni ter v Termah Ptuj za Božic, Štefanovo, Silvestrovo ali za Sv.Trije Kralje. Ekskluzivni Aurorini paketi s prevozom že od 242,00 evrov. V nekaterih hotelih celo brez doplačila za enoposteljno sobo!
POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO 20, TRST Tel. 040 631300 - Fax 040 365587 - e-mail aurora@auroraviaggi.com - Url www.auroraviaggi.com Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00
Isabelle Joschke na tržaškem nabrežju
fotodamj@n
Tudi v Franciji v tem športu prevladujejo moški. Morda je za to krivo prepričanje, da je ta šport fizično prenaporen za ženske. Ampak to ne drži. Ženske lahko zmagujemo tudi v jadranju. Pretekli teden sem na Generalijevi regati solo, v kateri gre za obvladovanje odnosov s samim seboj, prehitela vse moške kolege.
Ponavadi začnejo jadralci jadrati že v zgodnji mladosti, najprej na optimistih. Vi pa ste strast do jadranja skrivali do študentskih let. Zakaj ste se jadranju začeli posvečati v »zrelih« letih?
Odgovor je enostaven. Ker z družino nismo živeli ob morju. Kot otrok sem rada jadrala na jezeru, kjer pa smo počit-nikovali samo v poletnih mesecih. Na morje me starši niso mogli peljati, zato sem se šele kot študentka zavestno odločila, da se bom posvetila temu športu. Osebni konjiček sem tako spremenila v poklicno pot.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Prihodnjo pomlad se bom odpravila na čezoceansko plovbo v dvoje. S sopotnikom bova krenila iz Bretanje, pot pa naju bo vodila do Karibskega otočja.
Torej se po vseh teh letih jadranja še niste naveličali?
Nikakor ne.
Soneta Čoralič
Ošterija Ferluga od leta 1900
Dimitri Ferluga TIPIČNE DOMAČE, MORSKE IN KRAŠKE JEDI
Sodelujemo
v pobudi Okusi Krasa
Ferlugi (TS) Ulica Bellavista 12 tel.: 347 139 61 33
PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU KAIYIER0 ZIDARSKA DELA
Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it
1 4 Sobota, 10. oktobra
2015
OW
APrimorski
r	dnevnik
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Protest prebežnikov in prostovoljcev pred vladno palačo
Upor premraženih
Namestnik prefektinje Antonio Gulletta je napovedal ustrezno rešitev v roku petih dni »Če prefektura ne bo držala obljube, bomo od četrtka dalje bivakirali na Travniku«
Kapljica je šla čez rob, če pa se zadeva ne uredi do četrtka, se bo vse skupaj razlilo. Govorimo o »goriški begunski krizi«, v kateri je včeraj prišlo do nepričakovanega povišanja napetosti. Za prostovoljce in prebežnike, ki nimajo strehe nad glavo, je stanje v zadnjih mesecih postalo nevzdržno. Kljub temu, da se je začelo deževno obdobje in da se je temperatura že precej znižala, ni zanje še nihče poskrbel, zato so se včeraj odločili, da svoje nezadovoljstvo jasno in glasno izrazijo pred vladno palačo na Travniku.
SREČANJE NA PREFEKTURI
Okrog 10. ure se je včeraj pred pre-fekturo zbralo približno petdeset prosilcev za azil, ki svoje noči preživljajo na prostem, in sicer na najrazličnejših lokacijah, od soških bregov do spominskega parka in pločnikov v Ulici Buonarroti. Spremljali so jih odvetnik Marco Barone ter prostovoljki Bej-za Kudič in Barbara Franzot, kasneje pa se jim je pridružila tudi pokrajinska odborni-ca Ilaria Cecot. Prostovoljki, odvetnik in dva prebežnika so sprva prosili za sestanek z goriško prefektinjo Isabello Alberti, ko pa je vse kazalo, da srečanja ne bo, jih je sprejel njen novi namestnik Antonino Gulletta. Od njega je delegacija zahtevala takojšnje ukrepe, saj je trenutno v Gorici 169 prosilcev za azil, za katere ni poskrbljeno. Gulletta jim je odgovoril, naj potrpijo še štiri ali pet dni, saj bo prefektura do četrtka našla ustrezno rešitev. Prebežnike naj bi namestili v razne strukture, ne pa v eno samo, saj bi ta rešitev lahko bila po mnenju namestnika pre-fektinje nekoliko nevarna. Nevaren pa je tudi trenutni položaj prosilcev za azil, saj jih nekateri nestrpneži nadlegujejo. Zmerjajo jih z rasističnimi žalitvami, ob tem pa naj bi jih ponoči zbujali in strašili tako, da jim tulijo v ušesa. Naj dodamo, da so sile javnega reda včeraj zjutraj obiskale župnišče pri Ma-donini, da bi preverjale, ali kak prebežnik tam prenočuje, našli pa niso nikogar.
BESEDA PROSTOVOLJCEM
»Srečanje z namestnikom prefektinje nas je delno zadovoljilo. Gulletta nas je prosil, naj za begunce še naprej skrbimo, dokler prefektura ne najde ustrezne rešitve. Mi jim pomagamo in čakamo že mesece, doslej pa se ni nič spremenilo. Če prefektura ne bo držala obljube, bomo od četrtka skupaj s prosilci za azil bivakirali na Travniku, da opozorimo na nevzdržno stanje. Če zadeve ne bodo rešili v čim krajšem času, tvegamo, da bo prišlo do izgredov in nasilja, saj se nestrpnost občanov stopnjuje,« pravi prostovoljka Barbara Franzot.
BESEDA ODVETNIKU
Marco Barone prostovoljcem pomaga pri reševanju pravnih zapletov. »S svojim ravnanjem prefektura in občina kršita tretji člen italijanske ustave. Sicer pa bo odslej naprej prefektura naš edini sogovornik,
Zasilna ležišča v Ulici Buonarroti (zgoraj) in protest pred prefekturo (desno)
bumbaca
GORICA - Na kvesturi o zavodu San Luigi
Proč z mladoletniki
Kvestor: »Ne bomo dovolili neupoštevanja zakonodaje« - V ponedeljek salezijanci »na zaslišanju«
Poslopje zavoda San Luigi bi sicer lahko bilo primerno za sprejem beguncev, toda v njem ni vseh tistih poklicnih profilov, ki po italijanski zakonodaji morajo biti, če varovanci niso polnoletni. Zato je vsako zadrževanje mladoletnih priseljencev v njem protizakonito. Goriški kvestor Lorenzo Pillinini je uporabil zelo jasne besede med včerajšnjim pogovorom s tržaškim podjetnikom Michelejem Genno, ki stoji
za selitvijo dvajsetih mladoletnikov iz Trsta v goriški zavod San Luigi v Ulici Don Bosco. Soočanja se je udeležil tudi namestnik goriške prefektinje, Antonino Gulletta.
»Gospod Genna pa je le prostovoljec in ni pristojen, da se o čemer koli pogovarja z nami. Lastniki zavoda so še vedno salezijanci, ki smo jih v ponedeljek sklicali na pogovor,« je opozoril kvestor. In po-
Mladoletni prebežniki v zavodu San Luigi v Gorici
bumbaca
jasnil: »Mladoletnih oseb ne moremo namestiti kamor koli. Zakonodaja tega ne dopušča. Zagotoviti jim je potrebno vzgojitelje, psihologe in druge oblike asistence, saj gre za občutljive situacije. Vsega tega v zavodu San Luigi danes ni. Gospodu Genni je bilo jasno povedano, da, če ni do pičice upoštevan zakon, v Gorici nima kaj iskati.«
Vrata zavoda San Luigi so v prejšnjih dneh odprli za dvajset mladoletnih Ban-gladeševcev, Pakistancev, Afganistancev ... V oskrbi jih je imela tržaška občina, ki se je naslanjala na tamkajšnji slovenski Dijaški dom. Ta je očitno pokal po šivih, pa so jih prepeljali v Gorico, ne da bi - trdi župan Ettore Romoli - obvestili prefekturo, kvesturo in občino. »Zavedamo se, da je bila potreba velika. Ta je sedaj mimo, zato ne bomo dovolili, da bodo mladoletniki še naprej nastanjeni v neustrezni strukturi,« poudarja kvestor in napoveduje, da bo nadzor, ki ga bo izvajala policija, neizprosen. Policisti so v zavodu San Luigi bili v četrtek, mladoletniki pa bodo v njem predvidoma le še dva dni. »Ne bomo dopustili nejasnih ali dvoumnih situacij - tako kvestor Pillinini -, kakršnim smo bili priča drugje. Naj spomnim na preiskavo Mafia capitale. Ker je zakon jasen in ker gre za porabo javnega denarja, je naša dolžnost, da zagotovimo spoštovanje zakonskih norm.«
saj smo naveličani občine, ki nam ne odgovarja. Če se zadeva ne reši, bomo vložili pri-ziv na državno tožilstvo, ki bo preverjalo, čigave so odgovornosti. Ne smemo pozabiti, da je eden izmed prosilcev za azil že izgubil življenje. Naj dodam, da v občini Briati-co v Kalabriji, ki šteje 4000 prebivalcev, so letos poleti gostili kar 300 beguncev. Goriški problem torej ni v številkah, temveč je izključno politične narave,« navaja Marco Barone.
BESEDA GORIČANOM
Pred prefekturo smo tudi srečali goriškega občana, ki je neposredno vpleten v opisano dinamiko dogodkov. Gre namreč za osebo, ki stanuje v bloku v Ulici Buo-
narroti. »Večkrat sem se obrnil na prefek-turo, nisem pa prejel nikakršnega odgovora. Za te uboge reveže je treba najti kako rešitev. Tudi tisti, ki tam stanujemo, smo nekako, čeprav v neprimerljivo manjši meri, žrtve. Ko prihajamo zvečer domov, moramo paziti, da ne pohodimo ljudi, ki spijo pred našimi vrati. Občina in prefek-tura morata zanje najti ustrezno lokacijo. Če tega ne bosta storili, bom beguncem svetoval, naj se nastanijo v atrij prefekture ali občine, saj sta oba zelo prostorna,« pravi zaskrbljeni občan.
BESEDA PROSILCEM ZA AZIL
Vsi v mestu govorijo o njih, odločajo o njihovi usodi, le redkokdaj pa jim omo-
gočamo, da sami spregovorijo. Pred pre-fekturo smo se včeraj pogovorili s skupinico beguncev, ki so nam predstavili svoje glavne skrbi in bojazni. »Spimo v džungli, ob reki. Ponoči postaja mraz, strah pa nas je tudi pred živalmi in kačami (kače imenujejo španske lazarje, oz. rdeče polže brez hišice op.a.), ki lazijo okrog nas. Poskušali smo tudi spati v spominskem parku, a so nas policisti odgnali in nam svetovali, naj se vrnemo na soški breg,« pravi eden izmed fantov, ki so se udeležili včerajšnjega shoda. Sogovornik nam je nato izrazil svoje upravičeno začudenje: »Ne razumem, zakaj se v Gorici nahaja komisija za prošnje za azil, če v mestu prostora za begunce sploh ni«.
Albert Voncina
PROSILCI ZA AZIL
Aleksija
Ambrosi _
aleksija.ambrosi@primorski.eu
Še vedno v »džungli«
Dobro leto je minilo, odkar se je goriška javnost prebudila iz sna in odkrila, da je na bregovih Soče - tik pod sejemskim razstaviščem, a hkrati daleč od oči - zraslo zasilno naselje. V »džungli«, kot so kraj sami poimenovali, je že dalj časa prenočevalo na desetine ljudi, brezimna množica beguncev iz tujih dežel, kjer so razmere očitno takšne, da sta potovanje v neznano in večmesečno spanje v kolibah manjše zlo.
V enem letu se je zgodilo marsikaj, od šotorišča v goriškem mestnem središču in množičnih odvozov z avtobusi do utonitve mladega pakistanskega državljana v Soči, spremenilo pa se ni skoraj nič. Razlika je morda le v tem, da okrog 130 prosilcev za azil, za katere v domovih Nazareno in Faidutti ni prostora, danes ne prenočuje več samo »in the jungle«; zasilna zavetišča si begunci sproti urejajo v mestnih parkih, pod nadstreški stanovanjskih blokov in na rolkarskem poligonu pri Madonini, kjer je njihova navzočnost seveda veliko bolj opazna. Večina Goričanov se jim izogiba, drugi nanje gledajo s prezirom, tretji jih podijo, četrti so si zavihali rokave in jim skušajo pomagati, petim je vseeno.
Pri soočanju s problemom mi-grantov je Gorica v zadnjem letu pokazala svoj najslabši in najboljši obraz: ksenofobnih in rasističnih izbruhov je bilo predvsem na spletnih omrežjih na pretek, nekateri so prek medijev nestrpnost še neodgovorno podžigali. Po drugi strani pa je neutrudna skupina prostovoljcev pokazala drugo plat medalje, razkrila je človekoljubno in solidarno Gorico. Ta je nase prevzela breme, ki bi ga morali nositi drugi, tisti, ki so bili (tudi) za to izvoljeni, imenovani in plačani. Ravno oni so padli na izpitu. Eden na drugega prelagajo odgovornost, pri-bežniki pa medtem še naprej spijo pod milim nebom. Vsem je jasno, da se v svetu dogajajo epohalne spremembe in da odgovorov tudi zaradi birokratskih ovir in neustreznih zakonov ni lahko najti, nesprejemljivo pa je, da smo še vedno tam, kjer smo bili pred enim letom. Protestnikom, ki so se včeraj zbrali na Travniku, je sicer predstavnik prefekture napovedal, da bo problem rešen v štirih ali petih dneh: upati je treba, da so našli sistemsko rešitev, saj bo drugače naslednji izbruh jeze le stvar časa.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 10. oktobra 2015
15
sovodnje - Dežela porazdelila sredstva iz zakona o »dobri šoli«
Za vrtec 1,6 milijona
V Furlaniji Julijski krajini bodo z denarjem, ki ga je zavod Inail namenil šolskim novogradnjam in je bil vključen v zakon o »dobri šoli«, zgradili tri nove stavbe. Ena izmed teh bo zrasla v občini Sovodnje, ki že nekaj let načrtuje postavitev objekta, v katerem bi lepši in udobnejši sedež dobila tako rupenski kot sovodenjski vrtec. Gradnji novega vrtca je dežela namenila 1.600.000 od skupnih 8.920.000 evrov, ki jih je vlada z avgustovskim ministrskim odlokom dodelila Furlaniji Julijski krajini. Lestvico, ki bo zdaj romala na ministrstvo za šolstvo v Rim, je odbornica za javna dela Furlanije Julijske krajine Mariagrazia Santoro včeraj predstavila ostalim članom odbora: ob vrtcu v Sovodnjah bosta v celoti financirana višješolska stavba v Červinjanju (3,9 milijona evrov) in osnovna šola v Avianu (2,83 milijona), le delno kritje - 2,9 milijona evrov -pa je na razpolago za projekt nove osnovne šole v občini Sacile.
Sovodenjska županja Alenka Florenin je bila ob novici zelo zadovoljna. »To je res pozitiven premik. Kar nekaj časa smo se trudili, da bi si zagotovili finančna sredstva za nov vrtec. Ključen je bil obisk pristojnega deželnega funkcionarja letos spomladi, ki se je na lastne oči prepričal, da za rupenski in sovodenjski vrtec potrebujemo novo stavbo,« je dejala Floreninova.
Sedež vrtca v Rupi je morala sovo-
denjska občina iz varnostnih razlogov zapreti leta 2011. Ker je bila stavba v Jakilovi ulici v zelo slabem stanju, so malčke ru-penske vzgojne ustanove preselili na Vrh, na sedež civilne zaščite, kjer jih gostijo še danes. Občinska uprava je že pred štirimi leti napovedala, da namerava zgraditi nov objekt, včeraj pa je končno prišla do potrebnih finančnih sredstev. Stavbo, v kateri bodo združili rupenski in sovodenjski vrtec, nameravajo postaviti na zemljišču za sovo-denjskim Kulturnim domom.
Vrtec bodo gradili z denarjem zavoda Inail, ki bo tudi lastnik stavbe, ministrstvo pa mu bo plačevalo najemnino. »To je nov sistem, ki ga država uporablja pri financiranju šolskih novogradenj. V prihodnjih tednih bomo deželo zaprosili za pojasnila, saj želimo bolje razumeti, kako bosta urejena upravljanje in vzdrževanje stavbe,« je povedala županja Alenka Florenin in pristavila: »Razčistiti je tudi treba, kako in kaj z načrtom novega vrtca. Sredstva zavoda Inail so namreč namenjena gradnji, a tudi načrtovanju inovativnih stavb, mi pa smo s tem že skoraj zaključili, saj je že v pripravi izvršni projekt vrtca. Načrt je bil namreč pogoj za prijavljanje na razpise, vanj smo vložili več deset tisoč evrov. Dežela FJK to seveda dobro ve in je že izrazila pripravljenost, da poiščemo primerno rešitev,« je zaključila županja Alenka Florenin. (Ale)
Do izgradnje nove stavbe bo rupenski vrtec ostal na Vrhu
bumbaca
moš - Srečanje
Kako se
v v* a •
zaščitimo pred tatovi?
Kako se lahko izognemo tatvinam in goljufijam? O tem bo v ponedeljek, 12. oktobra, tekla beseda v večnamenski dvorani v Ulici XXIV Maggio v Mo-šu, kjer bo goriško poveljstvo karabi-njerjev priredilo javno srečanje v sodelovanju z goriško pokrajino in občinsko upravo. Srečanje bo ob 20.30, predaval bo kapetan goriških karabi-njerjev Lorenzo Pella.
Udeležencem bo opisal najbolj pogoste oblike tatvin in goljufij, delil pa jim bo tudi nasvete, s pomočjo katerih se bodo pred njimi lahko bolje zaščitili. Večer na isto temo je v prejšnjih dneh že potekal v Ločniku; sorodna srečanja se bodo do sredine decembra zvrstila še na sedežih raznih društev in v drugih občinskih dvoranah. Na ogled bo video s slovenskimi in furlanskimi podnapisi, ki ponazarja najbolj pogoste goljufije, udeleženci pa bodo dobili tudi koristno trijezično publikacijo.
tržič-gorica - Deželni načrt urgentne oskrbe
Komu zdravniško vozilo?
Cingolani n Crocetti napadata tržiške politike:»Odvzeti Gorici zdravniško vozilo politična usluga«
S podestajem »zapolnili vrzel«
»Na njem je bil madež sramote samo zato, ker je bil goriški podesta med fašizmom, med letoma 1934 in 1938. Zato je bil zamolčan, spregledan. Toda zgodovine se ne da pisati po željah in potrebah kogar koli. Bil je pravičen mož, nepodkupljiv, načelen in patriot,« se je svojega deda Valentina Pascolija spomnila Foscarina Pascoli, ki je z bratom Al-visejem poklonila goriški občini pode-stajev portret. Včeraj so ga razobesili med podobami županov v prvem nadstropju mestne hiše. Razvrstili so jih po kronološkem redu: pred Pascolijem je Giorgio Bombi, za njim Antonio Ca-sasola. Vsi trije so bili podestaji. »Zapolnili smo vrzel,« je dejal župan Et-tore Romoli ter se Pascolija spominjal kot »imenitno in nekoliko odrezavo osebo, velikega gospoda. V njegovem času je mesto zablestelo in so bila izvedena pomembna javna dela, ki so krojila videz mesta«. Omenil je obnovo gradu - »bila je sicer nekoliko domiselna, vendar spoštljiva do preteklosti« - in ureditev grajskega naselja ter Korza Italia.
Portret je naslikala tržaška umetnica Nora Carella (1918-2015), izredno zanimiva osebnost, je opozorila kritičar-ka Emanuela Uccello.
Foscarina Pascoli pod portretom
»Odvzeti Gorici zdravniško vozilo pomeni izpostaviti občane večjemu tveganju. Taka odločitev bi bila politična usluga, ne pa ukrep, ki ga vodi skrb za zdravje občanov.« Tako pravita Bruno Crocetti in Giuseppe Cingo-lani, goriški občinski tajnik in občinski svetnik Demokratske stranke, ki ostro nasprotujeta spremembi osnutka deželnega načrta urgentne oskrbe. Da bo z zdravniškim vozilom namesto Gorice razpolagal Tržič ali kvečjemu Gradišče, ki naj bi imela bolj »središčno lego«, je v teku četrtkove seje trži-ške svetniške komisije za zdravstvo povedal vodja urgence tržiške bolnišnice Alfredo Barillari, goriška Demokratska stranka pa z njegovimi trditvami ne soglaša.
»Osnutek deželnega načrta ur-gentne oskrbe predvideva za Posočje eno samo zdravniško vozilo, ki bi moralo biti v Gorici, saj se naše mesto nahaja nekje na sredini. Nato pa se je trži-ška politika začela premikati in izvajati pritiske, pri katerih je zelo spretna, in zdaj vse kaže, da je prva odločitev o namestitvi zdravniškega vozila pod vprašajem, čeprav je bila samoumevna,« pravita Cingolani in Crocetti, po katerih pa bi »odločitve, pri katerih gre za zdravje ljudi, ne smele temeljiti na volilnih računicah.« »Če bo zdravstveno vozilo res startalo iz Tržiča, bodo zlasti prebivalci iz zgornjega Posočja
Zdravniško vozilo je nov kamen spotike med Gorico in Tržičem
bumbaca
prikrajšani, saj bo zdravniško osebje moralo opraviti dolgo pot, preden bo prišlo do njih. Kdor je bil izvoljen v deželni svet kot predstavnik goriške pokrajine, bi moral upoštevati potrebe vseh prebivalcev, ne le nekaterih,« menita Cingolani in Crocetti, ki se nanašata na deželnega svetnika Demokratske stranke Diega Morettija. Tudi on se je namreč udeležil četrtkove seje trži-ške komisijena kateri je dejal, da »uradnega dokumenta še ni. Tretja komisi-
ja deželnega sveta se bo o tem izrekla v ponedeljek, obstajajo pa vsi pogoji, da bo zdravniško vozilo postavljeno v kraj, ki ima bolj "središčno lego",« pri čemer ni mislil na Gorico, marveč na Tržič. Barillari je na isti seji, ki so se je udeležili tudi Silvia Altran in nekateri drugi župani, dejal, da ima goriška pokrajina premalo prebivalcev in premajhno površino, da bi lahko dobila dve zdravstveni vozili, zadnjo besedo pa bo po njegovem imela politika.
šempeter - Urgentni center
Tehnični pregled je razkril le drobne pomanjkljivosti
gorica-nova gorica - Danes
Ulica nasmehov
Na Erjavčevi-Škabrijelovi 60 fotografij otroških obrazov
Na objektu urgentnega centra, ki nastaja ob šempetrski bolnišnici, je včeraj potekal tehnični pregled. »Ta je relativno dobro uspel. Ugotovljene so bile nekatere drobne pomanjkljivosti na objektu in na dokumentaciji, ki jo bo treba dopolniti,« je včeraj povedal Robert Bizjak Ovidoni, predstojnik teh-nično-oskrbovalne službe v bolnišnici.
»Pričakujemo, da bo izvajalec vse te napake oziroma pomanjkljivosti odpravil do 15. oziroma 20. oktobra,« pravi Bizjak Ovidoni in dodaja, da uporabno dovoljenje za objekt pričakujejo še v tem mesecu. Preostalo delo teče po načrtih, brez večjih odstopanj. Novembra, ko bo v novem urgentnem cen-
tru predvidoma postavljena že vsa oprema, pa naj bi že začeli z delom.
Urgentni center bo dvonadstropen s skoraj tisoč kvadratnimi metri površin. V spodnjem delu bosta skladišče in kuhinja, v glavni etaži bo urgent-na služba. Gre za prvo gradnjo v sklopu šempetrske bolnišnice po štiridesetih letih. Glavna rdeče-modra bolnišnična stavba je bila namreč zgrajena v sedemdesetih letih minulega stoletja.
Novi urgentni center bo imel velik pomen za vso regijo, vanj se bo predvidoma konec leta preselila tudi novo-goriška urgenca, ki sedaj deluje v prostorih zdravstvenega doma in urgenca iz bolnišnice. (km)
Novogoriška Erjavčeva in goriška Škabrijelova ulica se bosta danes združili v Ulico nasmehov. Ozaljšalo in povezalo ju bo 60 fotografij, ki bodo prikazovale, kako otroški nasmeh, ki je poln radovednosti, pristnosti in energije, premaguje vse meje, ki jih odrasel človek postavlja; tako nacionalne, rasne, verske, jezikovne kot tudi starostne, mentalne, čustvene in duševne. Slovesno odprtje Ulice nasmehov bo danes ob 11. uri na Trgu Evrope ob prisotnosti županov obeh sosednjih mest.
Razstavni projekt Ulica nasmehov je najprej povezal otroke obeh Goric. Učenci osnovnih šol Milojke Štrukelj Nova Gorica z Ledinami, Kozara Nova Go-
rica in Abelardo Pecorini iz Stražc so bili vključeni v vodene fotografske in foto-terapevtske aktivnosti pod naslovom Nasmeh dobim in ga delim. V okviru teh dejavnosti so spodbujali pozitivno občutenje in izražanje ter skupaj ustvarili skoraj 200 fotografij nasmehov sošolcev, s katerimi so okrasili šole.
Projekt Ulica nasmehov poteka pod okriljem Ustanove Silvana Furlana. Idejno ga je zasnovala in vodila Anita Ze-lic, pionirka fototerapije v Sloveniji, za koordinacijo projekta na italijanski strani je skrbela Emanuela Mazgon. Pokroviteljici projekta sta občini Nova Gorica in Gorica.
Nastajajoči urgentni center foto k.m.
16
Sobota, 10. oktobra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
GORIŠKA - Trg dela in nove možnosti zaposlitve
Zeleno je perspektivno
Zeleno zaposlovanje ima na Goriškem dovolj perspektive, treba pa je vzpostaviti primerno obliko podpornega okolja za tovrstno obliko pridobivanja novih zaposlitev. Tako ugotavljajo pristojni na novogoriških območnih službah zavoda za zaposlovanje, gospodarske zbornice Slovenije in obrtno-pod-jetniške zbornice.
»Zelena delovna mesta so vsa tista, ki prispevajo k zelenemu gospodarstvu - to pa vključuje tako družbeni kot okoljevarstve-ni vidik,« pojasnjuje Maja Brecelj iz Uma-notere, fundacije za trajnostni razvoj. Za Slovenijo so najbolj perspektivna področja ekološkega kmetijstva, gozdno-lesne verige, ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije ter trajnostni turizem. »Na teh področjih je okrog tri odstotke zaposlenih, ki ustvarjajo več kot 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da imajo ta delovna mesta visoko dodano vrednost,« zatrjuje Brecljeva.
Na Goriškem je že nekaj primerov do-
bre prakse. Brecljeva kot enega od primerov izpostavlja ajdovsko podjetje Pipistrel zaradi energetsko učinkovite poslovne stavbe. Novogoriško podjetje Jung, ki se ukvarja s prodajo delov rabljenih avtomobilov, pa, na primer, dosega 95-odstotno reciklabilnost mase vozila. »Več materiala, kot pripravimo, več ga gre v nadaljnjo uporabo. Tako je zeleni krog sklenjen. Na leto razstavimo 800 vozil, kapacitet imamo za 6.000 vozil. V slovenskem merilu predstavljamo 13 odstotkov deleža vozil, ki legalno pridejo v razgradnjo,« pojasnjuje Nataša Mikulin, direktorica podjetja Jung.
Da je za zeleno zaposlovanje moč marsikaj narediti na različnih področjih, se strinja tudi Vesna Petric Uran, direktorica no-vogoriške enote Zavoda za zaposlovanje: »Goriška ima na tem področju zagotovo veliko perspektivo, in sicer v turizmu, kmetijstvu, energetiki in gozdno-lesni verigi vendar menim, da bi se morali ljudje predvsem povezati in skupaj razmišljati o tem, kaj bi
GORICA - Mateja Gomboc »na kavi«
V literaturi ne mara turobnosti in stiske
Mateja Gomboc ob Juriju Paljku v Katoliški knjigarni
bumbaca
Razčlenjeno, živahno in mestoma iskrivo je v Katoliški knjigarni v četrtek potekal ob kavi pogovor med urednikom Novega Glasa Jurijem Paljkom in Matejo Gomboc, avtorico številne strokovne literature, učbenikov, literarnih prispevkov v otroških revijah in romana Dantejeva hiša. Posebnost srečanja je bila rekordna udeležba poslušalcev, ki jih je bilo več kot dvajset. V obujanju spominov z nekaterimi od njih so se prikazovali od-bliski iz mladosti, študijskih let in bivanja na Vipavskem.
Gomboceva je bila rojena v Ajdovščini, biva in dela v Ljubljani kot profesorica slovenščine na strokovni šoli, živela pa je tudi v Novi Gorici, Kočevju in nekaj let v Sovodnjah ob Soči; mož je iz Prek-murja in imata tri hčere. Tako se je biografsko in zemljepisno opredelila s pomembnim dodatkom, da ob koncu tednov redno prihaja na oddih v Pedrovo, zaselek poldrugi kilometer zahodno od Ri-hemberškega gradu.
S sogovornikom sta se v hitrih in preskakujočih se potezah sprehodila skozi spomine na študijska leta, vzornike To-porišičevega kalibra in Desanke Maksi-movič, zlasti pa je seveda tekla beseda o delu in ustvarjanju. Pisati je začela že v osnovni šoli in prejela kakšno nagrado, nalet je nato nekako pojenjal do niza učbenikov, ki jih je sestavila za mišjo dlako manj kot trideset. Prevladujejo vadnice, slovnice, priročniki za strokovne šole, kjer je napor dijakov v smeri usvajanja slovenščine večji, bolj zapleten. Na retorično
vprašanje, ali je slovenščina težka, si je odgovorila, da ni, ker gre za logično zgrajeno kodo izražanja in če jo imamo radi, teče vse kot po maslu. Njene učbenike uporabljajo tudi na goriških, tržaških in celovških šolah s slovenskim učnim jezikom. Literarno obarvana besedila in boljše stvaritve je začela pisati po obdobju oblikovanja in rasti lastne družine. Od pisanja ob vikendih je prešla na usvojitev pravila, da ne sme miniti dan, ne da bi napisala nekaj stavkov. Tako je nastala prva knjiga s petnajstimi zgodbami, ki so umeščene v razna okolja. Krajša razprava se je s sogovornikom razvila glede poimenovanja takšnega pisanja. So to črtice, kratke zgodbe, novele, »short stories«?
Mateja Gomboc v literaturi vsekakor ne mara turobnosti, stisk in bolečine; na svetu so zato, da se kot z odskočne deske od njih poženemo spet v živahno dinamiko. Takšna je tudi njena telesna govorica. Sedaj prvič piše knjigo po naročilu, in sicer je njen naslov Ekologija za otroke. Naslov prejšnjega romana pa je Dantejeva hiša. Fabula pripoveduje o kiparju z imenom Dante, h kateremu pride slikarka, kritična do njegovega početja. Med njima se zadeve zapletajo in ju peljejo v lasten pekel do popolnega ra-zgaljenja in posledičnega očiščenja. Kje se vse dogaja? V kraju »V«, nekje nad Savo in Zidanim mostom, kamor pridemo najprej z vlakom, nato z vozilom, nato peš ... Sočno povedano: v nekakšno »vukojebi-no«. Tako smo nekateri poslušalci dojeli razlago. (ar)
se na tem področju dalo narediti.«
Kakšno je sicer stanje na goriškem trgu dela? Brezposelnost se je v septembru glede na avgust zmanjšala za več kot 4 odstotke. Konec meseca so na novogoriškem zavodu za zaposlovanje beležili 2.728 brezposelnih oseb. »V septembru je bilo tudi veliko zaposlitev, čez 350, največ v predelovalne dejavnosti, šolstvo, zdravstvo in trgovino, tako je število zaposlitev celo presegalo število prijav v evidenco brezposelnih, teh je bilo okoli 320,« pojasnjuje Kladis Kravos. Število brezposelnih na Goriškem je bilo septembra glede na enako obdobje lani nižje za dobrih 10 odstotkov, na državni ravni pa je bilo število brezposelnih nižje za 6,9 odstotkov. Kravosova pa izpostavlja novogoriško posebnost: v njihovi evidenci je med brezposelnimi kar petina mladih do 29. leta starosti, nad državnim povprečjem pa štrli delež oseb z višjo in visoko izobrazbo, teh je okrog 20 odstotkov, v primerjavi z državo je ta delež višji za približno tri odstotke. (km)
Pipistrel, primer dobre prakse fotok.m.
GORICA - Občina
»Predstavitev na Expu velika priložnost«
»Predstavitev na Expu v Milanu bo za naše mesto velika priložnost. To je izložba, ki bo pripomogla k prepoznavnosti Gorice. Dogodek, s katerim se bomo predstavili, ne bo eden izmed najbolj odmevnih, prepričan pa sem, da bo vseeno pritegnil pozornost,« je o nedeljski predstavitvi goriških značilnih jedi in vin na Expu povedal župan Ettore Ro-moli in spomnil, da možnost sodelovanja na milanski razstavi ni »padla z neba«, ampak je posledica pobude AnciExpo, ki so jo lani priredili v Gorici. Na milanski oder bodo stopili občinska odbornica Arianna Bel-lan, član italijanske kuharske akademije Roberto Zottar, predstavnica združenja gostincev Michela Fabbro, predstavnik združenja pridelovalcev goriške rože Andrea Gat-tesco, Claudia Culot, ki bo spregovorila o konzorciju Collio, ter Daniela Markovic v imenu združenja Onav. Nato bosta Fabbrova in Zottar predstavila nekaj jedi, ki jih bodo navzoči pokusili. Na voljo bodo zeliščna frta-lja, sir liptauer in gubanca.
NOVA GORICA - Krvava gora
O vojni na satirično oster način
V novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču (SNG) bodo v sredo ob 20. uri kot tretjo premiero na oder postavili Krvavo goro, delo, ki je vse prej kot klasična gledališka uprizoritev. Ustvarjalci vojno prikazujejo skozi oči udeležencev soške fronte, ki je pred stotimi leti zaznamovala te kraje, a se je lotevajo s satirično ostrino. Režiser Matjaž Pograjc je v uprizoritev prepletel domala vse gledališke zvrsti: od dramske igre, plesa, lutk do filmske video umetnosti. Tekst, katerega avtorstvo ostaja skrito za psevdonimom Gregor Brazel, je nastal na pobudo novogoriškega SNG, ki je z neklasično predstavo želelo dodati svoj doprinos k obeležitvi stoletnice krvave bitke.
»Stoletnico soške fronte smo želeli zabeležiti na poseben način. Nisem si želela klasične predstave, ker jih je na to temo že veliko. Želela sem si razmišljanje o vojni nasploh,« pojasnjuje Neda Bric, v.d. direktorja novogoriškega SNG, kako je nastala predstava in zakaj je k sodelovanju povabila ravno režiserja Matjaža Pograjca.
Zgodba, ki jo obravnava Krvava gora, temelji na zgodovinskih dejstvih in na resničnih osebah. »Vendar na način, da jih jemlje kot domišljijske. Z njimi se igra, jih razstavlja in na novo sestavlja, da bi podala ključno sporočilo: smrt,« dodaja režiser Matjaž Pograjc. Osrednji lik je oficir Albin Mlakar (igra ga Kristijan Gu-ček), najbolj znamenit slovenski oficir v
Podrobno izdelana scena bojišča
fotok.m.
avstro-ogrski armadi v prvi svetovni vojni. »Sam rad povem, da ne obujamo igralci likov, temveč liki obujajo nas. Tudi v mojem primeru moram povedati, da je Albin Mlakar sam zlezel v skrite prostore mene samega in odkril stvari, ki jih sam pri sebi nisem prej občutil,« je o doživljanju svojega lika povedal Guček. Predstavi dajejo posebno avtentičnost predmeti - ostaline iz soške fronte, ki bodo na odru v vlogi lutk dobili novo osebnost.
Pri vsem skupaj pa ne gre za preproste zgodbe, ki bi jih občinstvu ponudili na krožniku, temveč za preplet domišljije in simbolike. »Na tej podlagi lahko zgodbo vsak gledalec dodela s svojim dojemanjem tega, kar v naši okolici lahko vidimo danes, ko smo tako rekoč konstantno v vojni, če ne drugje, na televizijskih ekranih, na naših mejah, v sosednji Gorici so begunci, ki so žrtve vojne ... Ne moremo se delati, da tega v naši okolici ni,« pravi Neda Rusjan Bric. Krstna uprizoritev Krvave gore na malem odru sovpada v konceptom letošnje sezone no-
vogoriškega SNG, ta se odvija pod skupnim naslovom Tujec. »Ko sem sestavljala sezono, si nisem niti predstavljala, da bo vojna tako blizu in tako kmalu potrkala na naša vrata kot je z begunci,« dodaja Rusjan Bričeva.
Uprizoritev Krvave gore vključuje vse gledališke zvrsti, zato je za igralce izjemno naporna. Zaupanje med njimi in režiserjem je v tem primeru ključna točka, na kateri temelji zgradba celotne predstave in po zagotovilih igralcev - poleg Gučka nastopajo še Nejc Cijan Gar-latti, Andrej Zalesjak, Žiga Udir, Helena Peršuh in Andrijana Boškoska Batič kot gostja -, je ekipi to uspelo. »Prav s prepletanjem tolikšnih gledaliških zvrsti dobi gledalec občutek, kot da vojno nekdo režira, igralci pa smo ljudje, ki jo odigramo po navodilih. Zato je sporočilo predstave prav to: naše življenje režira nekdo od zunaj, mi pa smo del nekega neustavljivega gledališča, ki traja večno,« zaključuje dramaturginja Ana Kržišnik Blažica.
Katja Munih
Celotna ekipa: tretji z leve igralec Kristijan Guček, sledita režiser Matjaž Pograjc in direktorica Neda Rusjan Bric
foto km.
/
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 10. oktobra 2015 1 7
Denar za Štoperco
Dežela FJK je na predlog okoljske od-bornice Sare Vito dodelila skupno 5,121 milijona evrov za preprečevanje zemeljskih plazov v različnih občinah na deželnem ozemlju. Gre za 17 intervencij, za katere sicer ni velike sile, so pa potrebni, zato da bo varnost občanov zagotovljena. Med prejemniki deželnega denarja je tudi goriška občina, ki bo morala z njim sanirati in zavarovati območje potoka Štoperca na Kalvariji. (av)
Delavec padel z dvigala
Na enem od gradbišč v Šempetru se je včeraj poškodoval 56-letni delavec. Pri montaži klimatske naprave pod strop objekta je moški, ki je zaposlen v nekem podjetju iz okolice Ljubljane, padel z dvigala, ki ga je uporabljal ob montaži, in nezavesten obležal. Zaradi hujših poškodb glave in še drugih delov telesa so ga reševalci odpeljali v šempetrsko bolnišnico. Policisti so glede na dosedanje ugotovitve tujo krivdo izključili. (km)
Bezjaki in bezjaščina
V	Foljanu bosta današnji in jutrišnji dan posvečena bezjakom in bezja-ščini. Ob 15. uri bo v prostorih občinske knjižnice simpozij na temo cest, infrastruktur in družbe na ozemlju Bezjakov, ob 21. uri pa bo gledališka predstava »Ta 'l vent de la sera«. Jutri ob 10. uri bo nedeljska maša potekala v bezjaščini, ob 11. uri pa bo v knjižnici srečanje z naslovom »Storie de Foian, Redipuia e Polaz«. Tako danes kot jutri bo na ogled slikarska razstava o cesarskih vojakih iz Foljana, Polačev in Redipulje. (av)
Vstopnice za Verdi
Z današnjim dnem je mogoče kupiti vstopnice za posamezne predstave sezone gledališča Verdi v Gorici, ki se bo začela 26. oktobra z muzi-kalom Cabaret. Obenem se nadaljuje abonmajska kampanja: do 26. oktobra je mogoče podpisati »mini-abonmaje« za »velike dogodke«, do 10. novembra za prozno sezono, do 21. novembra pa za glasbo in balet. Naprodaj je tudi abonma za program »Eventi musical«, za »Eventi smile«, za »3 Stelle classico« in za »3 stelle contemporaneo« ter za posebni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom. Karte so na voljo v prodajalni gledališča (Ulica Garibaldi 2/a) od ponedeljka do sobote med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro (tel. 0481-383601). (av)
De Gironcoli v Krminu
V	mestnem muzeju teritorija v Krmi-nu bo danes ob 18. uri javno srečanje z likovnim umetnikom Lucianom De Gironcolijem, čigar dela so razstavljena v tamkajšnjem muzeju. Z njim se bo pogovarjala Francesca Agostinelli, razstava pa bo na ogled do nedelje, 25. oktobra. (av)
O turistični sezoni
V	avditoriju Biagio Marin v Grade-žu bo danes med 9.30 in 13.30 o letošnji turistični sezoni predaval italijanski izvedenec za gostinstvo in turizem Franco Grasso; dogodek prirejajo v okviru niza seminarjev Revenue Grand Tour. (av)
Začarana palača
V	palači Coronini Cronberg v Gorici bo danes ob 16. uri voden obisk za otroke med 6. in 10. letom starosti. S pomočjo članov gledališkega kolektiva Artisti associati bodo iskali staro grofovo uro, ki je v resnici časovni stroj. Vstopnina znaša 4 evre, obvezna rezervacija na tel. 0481-533485 ali na naslov info@coronini.it. (av)
ronke - Dogovor APT-letališče
Avtobusi prilagojeni voznemu redu letal
Pokrajinsko avtobusno podjetje APT bo zagotavljalo boljšo in racionalnejšo povezavo z letališčem v Ronkah. To je včeraj sporočil predsednik APT Paolo Polli, ki se je sestal s predsednikom letališča An-toniom Maranom. »Urnike avtobusnih prog bomo od 25. oktobra dalje prilagodili zimskemu voznemu redu letal, saj želimo dodatno okrepiti sodelovanje z letališčem,« je dejal Polli.
Družba APT vsako leto povezuje približno 140.000 potnikov pristajališča, kar je približno 17 odstotkov celotnega potniškega prometa v Ronkah. Avtobusno podjetje zagotavlja med delavniki skupno 66 tedenskih voženj, ki Trst povezujejo z
Letališče v Ronkah
letališčem. Avtobusi vozijo vsake pol ure, za vožnjo pa je treba odšteti 4,05 evrov. Med drugim načrtujejo dodatno okrepitev povezave z Vidmom. Predsednik Ma-rano je sprejel tudi obvezo, da bodo na pri-stajališču namestili svetlobne table z urniki odhodov avtobusov. Na sodelovanje med
avtobusnim podjetjem in letališčem bodo opozarjali tudi z marketinško potezo, saj bodo avtobus na progi 51, ki povezuje aerodrom s Trstom, popolnoma prebarvali. Tako bodo obveščali potnike, da se bodo odslej lahko pripeljali iz mestnega središča do letališča in obratno. (av)
[12 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70,
tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel.
0481-91065.
~M Koncerti
MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE KOGOJEVI DNEVI: 10. oktobra ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica koncert Orkestra Slovenske filharmonije.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 10. oktobra, ob 21. uri večer, posvečen francoski glasbi. Nastopil bo kantavtor Jean Luc Dancy; vstop prost, prijave po tel. 0481-99903.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v sklopu niza »Oktober jazz« 19. oktobra ob 20.30 nastopili Mia Žnidarič, vokal, Steve Klink, klavir in Robert Ju-kič, bas.
Gledališče
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 18. oktobra ob 17. uri »Družinske zgodbe Zmagota in Vitorje« (Boris Pi-ciga), nastopa KD Gledališka skupina - Dekani. 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni 11. oktobra od 11. do 12. ure in eno uro pred predstavo.
KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 11. oktobra, ob 18.30 v Kulturni dom Jožef Češčut v Sovodnjah na ogled gledališke predstave Slovenskega stalnega gledališča v režiji Sabrine Morena »Kako postati Slovenci v 50 minutah«. Ob priložnosti bo tudi predstavljena nova abonmajska sezona SSG.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 10. in 12. oktobra ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
M Izleti
ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra avtobusni izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 11. oktobra po tel. 347-1243400.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 - 19.50 »Hotel Transylvania 2«; 21.30 »Everest«. Dvorana 2: 16.30 »Inside out«; 18.20 -21.15 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 3: 17.40 »Io e lei«; 15.45 - 19.50 - 22.05 »Black Mass - L'ultimo gangster«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.15 - 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 2: 15.20 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Black Mass - L'ultimo gangster. Dvorana 3: 18.00 - 22.15 »Hotel Transylvania 2«; 15.20 - 19.45 »Sopravvissuto -The Martian«.
Dvorana 4: 16.15 »Inside out« 18.00 -20.10 »Padri e figlie«; 22.20 »Sicario«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 15.30 - 21.45 »Everest«.
H Šolske vesti
»ŠOLA ZA STARŠE« s priljubljenim norveškim pedagogom Godijem Kellerjem bo potekala 5. in 7. novembra med 17. in 20. uro v Gorici (lokacijo bodo organizatorji sporočili naknadno). S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpravili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije najkasneje do 15. oktobra na drustvo.lam-pyris@gmail.com ali po tel. 347-7300222 (Michela) ali tel. 00386-41760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorf-ske pedagogike Lampyris in Združenje staršev otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA STARŠE v Dijaškem domu v Gorici od 9. novembra: začetniški (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 17.15-18.30 in nadaljevalni (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 18.3019.45; vpisovanje po tel. 0481-533495 do 30. oktobra.
V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 5. in 7. novembra med 17. in 20. uro »Šola za starše«, ki jo bo vodil norveški pedagog Godi Keller. Mesta so omejena, informacije in vpisovanje še danes, 10. oktobra, po tel. 0481-67496 ali educarewal-dorf.fvg@gmail.com.
UNIVERZA V TRSTU - oddelek za humanistične študije vabi študente vseh študijskih smeri in stopenj na predstavitev predavanj in lektoratov iz slovenskega jezika in književnosti v akademskem letu 2015-2016 v ponedeljek, 12. oktobra, ob 11. uri na se-
dežu v Ul. Androna Campo Marzio 10 v Trstu, v pritličju v predavalnici D.
GLASBENE DELAVNICE Z DAMJANO GO-LAVŠEK v ludoteki Pikanogavička, ki deluje v Dijaškem domu v Gorici. Za otroke 3. letnika vrtca ob sredah od 15.45 do 17.00, prvo srečanje 21. oktobra; za otroke 2. letnika vrtca ob torkih od 15.45 do 17.00, od 12. januarja; vpisovanje do 16. oktobra oz. do zasedbe mest.
SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine: jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11. uri v avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost.
□ Obvestila
SPDG prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni »Praznik kostanja« pri Štekarje-vi domačini na Valerišču v Števerjanu. Prireditev bo potekala od 12. ure do mraka. V sklopu praznika sta predvidena pohod-niški in kolesarski izlet, za oba je zbirališče ob 9.45 na parkirišču pri javni tehtnici ob pevmskem parku, odhod ob 10. uri.
SKRD Jezero skupaj s čipkarsko šolo iz Gorice organizira tečaj klekljanja za otroke in odrasle ob četrtkih med 17. in 20. uro v društvenih prostorih v Doberdobu. Vpisovanje in informacije po tel. 338-2127942 (Katja).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo zaradi vzdrževalnega posega občinska cesta, ki pelje iz Rubij na Vrh, zaprta med 8. in 17. uro od torka, 13. oktobra, do zaključka del. Prehod bo možen samo za vozila avtobusnega podjetja oz. s posebnim dovoljenjem.
0 Prireditve
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo onkolog Simon Špacapan predaval o rakastih boleznih v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Korzu Verdi 51 v 3. nadstropju nad knjižnico Damir Feigel v Gorici.
LOKANDA DEVETAK v sodelovanju s so-vodenjskimi krvodajalci prireja v torek, 13. oktobra, ob 20.15 v svojih prostorih na Vrhu 16. dobrodelni večer »Težka izguba naj lajša tegobe. Večer v spomin na Nekoga, ki ga je zahrbtna bolezen odtrgala iz naše srede.« Gostje večera bodo Simon Spazzapan, onkolog na onkološkem oddelku CRO v Aviano, Samuele Massarutti, primarij kirurškega oddelka za prsi, Gustavo Baldassarre, odgovoren onkološke sperimentacije in Barbara Belletti, raziskovalka raka na dojkah. Predstavili bodo knjigo »L'Isonzo« (Soča) novinarja Andree Bellaviteja s fotografijami Massima Crivellarija. Za glasbeno točko bo poskrbela solopevka Martina Feri ob spremljavi glasbenika Aljoše Sakside. Izkupiček večera bo namenjen onkološkemu oddelku
CRO v Avianu.
VZPI VRH IN KD DANICA prirejata večera z naslovom »Spomini na vojno« v centru Danica na Vrhu: 22. oktobra bo domačin Virgilj Černic spregovoril o tem, kako je kot otrok doživljal fašistično oblast in o času, ki ga je preživel v partizanih. 5. novembra bosta o prvi svetovni vojni predavala Mario Mantini in David Erik Pipan, ki bosta osvetlila predvsem dogodke, ki so vezani na frontno linijo, ki je tekla skozi Vrh in ki so prizadeli domače prebivalstvo. Večera se bosta zaključila z družabnostjo.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Giuseppina Leban (iz Cervignana) v cerkvi Sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES TRŽIČU: 10.00, Nilve Venuti vd. Raccanello (iz Trsta) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
DANES V KRAJU SAN PIER: 11.00, Anna Grazia Cadum por. Rusinov (ob 10.45 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev.
DANES V MEDEI: 10.30, Santa Montanari vd. Simonit (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V VILEŠU: 11.00, Antonio Zanutel (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
t Mirno je zaspal v objemu svojih najdražjih
Dominik Grilj
star 85 let
Za njim žalujejo
žena Romana, sinovi Darko, Bogdan in hči Franca z družinami ter ostalo sorodstvo
Pokojni leži na rojstnem domu na Vrhu, v ulici Cotiči št. 29. Od njega se bomo poslovili danes, 10. oktobra, ob 14. uri v župnijski cerkvi na Vrhu.
Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njegov spomin.
Vrh, 10. oktobra 2015
Pogrebno podjetje Preschern
Ob smrti očeta Dominika Grilja izreka svojemu članu Bogdanu Grilju in svojcem iskreno sožalje
KD Danica
1 8 sob°ta' io- °ktobra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Emili zopet v Mugellu
Mitja Emili se zopet mudi na toskanskem dirkališču v Mugellu, tokrat na prvenstvu National Trophy 600. Povabilo na novo etapo državnega pokala si je zagotovil po zmagi v prvenstvu Michelin Powercup. Na sedlu svoje honde je pro-seški dirkač včeraj opravil že dva treninga in testiral pnevmatike Pirelli. V prvem je bil z meglo in vlažnim cestiščem tretji, v drugem pa drugi. Danes ga v popoldanskih urah čakajo še uradne kvalifikacije. Jutrišnja dirka bo ob 10.35.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Brazilija in Argentina KO
BUENOS AIRES - Nekdanji svetovni prvaki Brazilci (na sliki trener Dunga) in Argentinci so južnoameriške kvalifikacije za SP začeli s porazoma. Čile je doma z 2:0 premagal Brazilce, Ekvador pa se je prav tako z 2:0 vrnil iz gostovanja proti Argentini, ki je igrala brez poškodovanega Lionela Messija. Urugvaj je z 2:0 (1:0) v La Pazu ugnal Bolivijo. Kolumbija je doma v Barranquilli z 2:0 (1:0) premagala Peru, Paragvaj pa je z 1:0 porazil Venezuelo.
NOGOMET - Po neodločenem 1:1 proti Litvi Slovenija ne more več dohiteti Švice
Zapravljeno drugo mesto
Slovenija - Litva 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Birsa (45./11 m), 1:1 Novikovas (79./11 m).
Slovenija: Handanovič, Jokič, Cesar, Ilič, Struna, Kurtič, Krhin, Lazarevič (od 73. Peč-nik), Iličič (od 90. Matavž), Birsa, Berič (od 62. Ljubijankič).
Litva: Zubas, Slavickas, Klimavičius, Žaliu-kas (od 89. Mikuckis), Freidgeimas, Žulpa, Panka, Novikovas, Černych (od 63. Česna-uskis), Slivka (od 68. Petravičius), Spalvis.
LJUBLJANA - Slovenska vrsta si je z remijem proti Litvi zaprla vrata za neposredno uvrstitev v Francijo, potrditev tretjega mesta v skupini E, ki vodi v dodatne kvalifikacije, pa bo iskala v ponedeljek v San Marinu. Slovenci so se sicer doslej na velika tekmovanja vselej uvrstili prek dodatnih kvalifikacij, ko so po vrsti izločili Ukrajino za EP 2000 ter Romunijo in Rusijo za SP 2002 in 2010.
Slovenska vrsta je bila v prvem polčasu pričakovano podjetnejša, a imela kar nekaj težav s prihajanjem do zaključnih strelov. Nekaj so jih zbrali, toda Jasmin Kurtič v četrti, Valter Birsa v deveti, Rene Krhin v deseti in Dejan Lazarevič v 22. minuti so bili premalo natančni oziroma v primeru Kurtiča prešibki za spremembo rezultata. V 29. minuti so sicer domači zadeli prek Roberta Beriča, a je bil ta po podaji Lazareviča v prepovedanem položaju, tako da je ostalo pri 0:0.
V 45. minuti je Kurtič sprožil malce z leve strani, v roko zadel Mariusa Ža-
Srečko Katanec ne more biti zadovoljen
ansa
liukasa, sodnik pa je dosodil najstrožjo kazen. To je zanesljivo izvedel Birsa.
V drugem polčasu je na Stožicah zmanjkala razsvetljava. Ob delno ugas-njenih lučeh pa se je v 78. minuti zmračilo slovenskim navijačem, saj je sodnik do-sodil najstrožjo kazen za Litvo po igranju z roko Branka Iliča v kazenskem prostoru. Arvydas Novikovas je bil zanesljiv z bele točke za 1:1.
Skupina E			Anglija -		Estonija 2:0,
Slovenija - Litva 1:1		Švica - San Marino 7:0			
Anglija	9	9	0	0	28:3 27
Švica	9	6	0	3	23:8 18
Slovenija	9	4	1	4	16:11 13
Estonija	9	3	1	5	4:8 10
Litva	9	3	1	5	7:15 10
San Marino	8	0	1	7	1:27 1
PRIHODNJI	KROG	(12.10.):		San Marino -	
Slovenija, Litva - Anglija, Estonija					- Švica
Španija in Švica na EP Italija danes ob 18.00
MADRID - Po sinočnjih tekmah kvalifikacij sta si neposredno uvrstitev na evropsko prvenstvo 2016 v Franciji zagotovili tudi Španija in Švica. Španija in Švica. Pridružili sta se Avstriji, Češki, Angliji, Islandiji, Severni Irski, Portugalski in Franciji kot gostiteljici na EP.
Španija je s 4:0 ugnala Luksembur in potrdila mesto na vrhu. Pred zadnjim krogom sta Ukrajina in Slovaška pri 19 točkah in se bosta borili za drugo oziroma tretje mesto. Slovaška je z 0:1 izgubila proti Belorusiji, Ukrajina je z 2:0 premagala Makedonijo.
V skupini G je Avstrija, ki si je že zagotovila prvo mesto, prišla do novih treh točk. Proti Črni gori je zaostajala do 81. minute, za zmago pa je v sodniškem dodatku poskrbel Marcel Sabitzer. V igri za drugo in tretje mesto sta še dve reprezentanci. S 17 točkami je druga Rusija, ki je z 2:1 premagala Moldavi-jo, Švedska, ki je bila z 2:0 boljša od Liech-tensteina, ima 15 točk.
Italija bo danes ob 18. uri v Bakuju igrala proti Azerbajdžanu. Na tekmi ne bo izkušenega Andree Pirla, ki se je na treningu lažje poškodoval. V torek, ko Italijo čaka obračun z Norveško, bi se Pirlo lahko spet znašel v kadru Conteja. Njegova Italija si lahko proti Azer-bajdžanu že zagotovi nastop na EP, v primeru neuspeha pa bo vodilna ekipa skupine H imela popravni izpit v torek proti Norveški.
NOGOMET - Trener Triestine Stefano Lotti
»Nenehna vojna«
Slovenski branilec Milan Andelkovic je še kako koristen - Danes proti Mestram (tudi po TV)
Sicer se o Triestini skoraj izključno govori zaradi dogajanj izven igrišča (v roku 50 dni se bo moral predsednik Pon-trelli izogniti novemu stečajnemu postopku, obenem se nadaljujejo spori z navijači in stalno govoričenje o možni prodaji kluba), a medtem je v polnem teku prvenstvo D-lige, ki za tržaško ekipo doslej nikakor ni pozitivno. V dosedanjih šestih nastopih je Triestina zbrala pičle štiri točke in se je z UFM iz Tržiča in Saci-lesejem znašla na predzadnjem mestu na lestvici (z dvema točkama je na dnu razpredelnice Dro). Obenem je predsednik Pontrelli začasno že suspendiral kar šest igralcev (Zubin, Pettarin, Zanardo, Ber-to, Mattielig in Beghin). Šesterica ne bo več trenirala z ostalimi soigralci, čez deset dni pa naj bi padla dokončna odločitev o njihovi usodi. V takih razmerah mora nadaljevati s svojim delom trener Stefano Lotti, ki je prevzel trenersko mesto po odstopu Masitta. S trenerjem smo se pogovorili pred današnjo tekmo Triesti-ne proti Mestram (ob 14.30 tudi neposredni prenos po Raisport), ki imajo na lestvici le dve točki več od Tržačanov in so torej tekmeci Triestine v boju za obstanek. Nastalo situacijo si ne zna razlagati niti Lotti: »Res ne vem, zakaj so bili doslej naši nastopi tako neuspešni. Tudi sam sem pričakoval veliko bolj prepričljivo igro
in boljšo uvrstitev na lestvici, saj so bili naši začetni cilji različni. Očitno smo se nekje ušteli. Tudi vodstvo kluba je nezadovoljno z dosedanjim razpletom.«
Morda so slabi rezultati tudi posledica nejasnosti na društveni ravni?
Mislim, da je seštevek vsega. Zaradi dogajanja zunahj igrišča koncentracija igralcev ni nikoli na višku. Najprej odhod trenerja, nato odstavitev športnega vodje Pinzina. Recimo, da so igralci pod stalnim pritiskom in tudi kreganje med predsednikom in navijači ne koristi. Žal se v tem obdobju govori o vsem, razen o tem, kaj se dogaja na igrišču. In to se pozna tudi v kakovosti treningov.
Pri Triestini ste od samega Pon-trellijevega prihoda. In v vsem tem obdobju ni bilo pravih trenutkov miru.
Res je tako. Gre nekako za nenehno vojno, ki ti onemogoča delati v miru. Pomoči navijačev skorajda nimamo več, ravno tako je nastala situacija povsem ohromila katerokoli iskanje pokroviteljev, ki društvu v danih okoliščinah enostavno ne zaupajo več. Prideš igrat za Triestino misleč, da gre za organiziran klub z bogato tradicijo in številnimi navijači. Potem pa se znajdeš v skoraj nerealni situaciji, ki te spravi s tira. Igralcem objektivno zmanjkuje samozaupanja.
Danes bo za vas pomembna tek-
Trener Triestine Stefano Lotti
fotodamj@n
ma, a ne boste mogli računali na kar šest igralcev.
Gre za odločitev društva. Predsednik Pontrelli je pač presodil, da mora narediti določene, tudi boleče korake. Gotovo me ta odločitev spravi v težave, čeprav ne izključujem, da se nam bo v prihodnjih dneh pridružil kak nov igralec. Doživljamo vsekakor težak trenutek in priprava na pomembno tekmo je daleč od optimalne.
Je rast ekipe in izboljšanje rezultatov možna le v primeru, da se reši društvene težave?
Res zahtevno vprašanje na katero je težko odgovoriti. Mislim, da sta stvari povezani, tako da sam trdno upam, da se bodo lahko delovni pogoji v prihodnje izboljšali, da se bomo lahko posvetili izključno delu na terenu, ne pa ostalim sko-
raj ne športnim zadevam.
V	nedeljo je svoj prvi zadetek v dresu Triestine dosegel slovenski branilec Milan Andelkovič. Kako bi opisali tega igralca?
V	obrambi je še kako koristen, saj gre za zelo solidnega in postavnega branilca. Sicer smo v nedeljo prejeli štiri zadetke, a za to ne gre kriviti njega, temveč celotno ekipo, ki je na taktični ravni preveč grešila.
Je po teh zadnjih neprepričljivih nastopih klop, na kateri sedite, še trdna?
Jaz vem, da se na vsakem treningu maksimalno trudim in menim, da mi ekipa sledi. Kar zadeva trud fantom ne moram ničesar očitati. Obenem mi društvo zaupa, kar je zame spodbuda za še bolj učinkovito delo. (I.F.)
ODBOJKA - EP
Ključna zmaga za Slovenijo
VARNA - Slovenska odbojkarska reprezentanca je še tretjič v nizu z zmago začela evropsko prvenstvo. Pred štirimi leti je bila boljša od Avstrije, pred dvema letoma od Srbije, tokrat pa je s 3:0 (12, 21, 17)
ugnala Belorusijo. S tem je naredila velik korak do uvrstitve med najboljših dvanajst, saj ne gre verjeti, da bi jo Belorusi v nadaljevanju prvenstva z zmago ali dvema, proti Poljski in Belgiji, poslali domov, tako kot so jo leta 2013 z zmagama proti Nizozemski in Finski, proti katerima je Slovenija izgubila, Srbi.
Slovenci so se z Belorusi letos poleti že merili v evropski ligi in tudi sinoči niso dopustili presenečenja, čeprav je bil selektor Andrea Giani le delno zadovoljen. »V nadaljevanju se bomo merili s precej boljšimi tekmeci, že jutri nas čaka Poljska. Ta je svetovni prvak, že to pove vse,« je povedal Giani. Točke za Slovenijp: Pajenk 10, Gasparini 14, Vinčič 2, Kozamer-nik 3, Koncilja 5, Urnaut 12, Čebulj 16. V isti skupini je Poljska s 3:0 (18, 17, 16) premagala Belgijo.
V skupini A so bili na prvi tekmi Nizozemci boljši od Čehov, Bolgari pa so pred 12.500 gledalci nekoliko presenetljivo lahko premagali Nemce. Najdaljši in najbolj zanimiv je bil obračun v Burto Arsiziu, na uvodni tekmi skupine D. Srbi so bili v dvoboju s Slovaki v vlogi favoritov, kar so na koncu z zmago sicer upravičili, a šele po pravi drami v petih nizih.
Letošnji zmagovalci svetovne lige Francozi so se v Turinu v skupini B proti Hrvatom mučili v prvem nizu, v nadaljevanju pa so zanesljivo vknjižili prve tri točke. Tako kot tudi soorganizatorji evropskega prvenstva Italijani, ki so nekaj težav z Estonci imeli le v drugem nizu.
NOGOMET
Blatter se bo pritožil na suspenz
ZÜRICH - Predsednik Mednarodne nogometne zveze v odstopu Joseph Blatter se je že pritožil na 90-dnevni suspenz, ki ga je v četrtek izrekla etična komisija Fife, medtem ko je prvi mož Evropske nogometne zveze Michel Platini o pritožbi še razmišlja. Predsednika Fife in Uefe sta se znašla v preiskavi švicarskega tožilstva zaradi sumov o finančnih nepravilnostih. Najhuje je bil kaznovan drugi kandidat za prvega moža Fife, Chung Mong Joon iz Južne Koreje. Kaznovan je bil s šestletno prepovedjo delovanja v nogometu.
Mezgec 4. v Abu Dabiju
ABU DABI - Luka Mezgec je drugo etapo dirke po Abu Dabiju končal na četrtem mestu. Slovenskega kolesarja Giant-Alpecina so v 130 kilometrov dolgi preizkušnji prehiteli Italijan Elia Viviani (Sky), svetovni prvak Slovak Peter Sagan (Tinkoff-Saxo) in še en Italijan Fabio Sabatini (Etixx-QuickStep).
Hokej: Kwinsi prvič doma
Poletovi hokejisti bodo danes na ko-talkališču na Pikelcu odigrali prvo domačo srečanje letošnjega prvenstva A1 lige. Gostili bodo ekipo Ghosts iz Padove. Srečanje se bo začelo ob 20.30.
/
ŠPORT
Sobota, 10. oktobra 2015
19
NOGOMET - Vesna in Sistiana partnerja Hellasa
Sklenili trojno navezo Križ-Sesljan-Verona
Izpopolnjevanja trenerjev in pozornost mladinskemu sektorju
Prvoligaša iz Verone dokazujeta veliko pozornost do tržaškega nogometnega dogajanja, pri katerem ob Triestini zasedata Vesna in Kras najvišje položaje. Po partnerstvu Krasa s Chievom Verona, sta z včerajšnjim dnem s Hellasom Verona povezana tudi Vesna in Sistiana, ki sta v Križu podpisala pristopno pogodbo z rumeno-modrimi.
Venetsko društvo je zastopal Gian-carlo Fillipini, ki je pri Hellasu zadolžen za partnerske projekte. Bivši nogometaš Hellasa, s katerim je v A ligi zbral 30 nastopov, si je najprej ogledal nogometno igrišče v Križu, nato še sesljansko. Med tem je na kriški zelenici s predsednikom Vesne Robertom Vidonijem in predsednikom nogometnega kluba Sistiana Andreo Disnanom obrazložil namen naveze.
Vesna in Sistiana, ki že sodelujeta na mladinskem področju, bosta v sklopu partnerstva s Hellasom koristili predvsem kakovostno rast trenerjev in spremljevalcev mladincev, saj bodo ti tudi vabljeni na izpopolnjevanja v Verono. Predsednik Vesne Roberto Vidoni prepoznava v novem part-
nerskem projektu ravno možnost boljšega tehničnega ažuriranja s pogledom na širšo državno nogometno sceno. Filippini pa je še podrobneje orisal partnerstvo, ki bo potekalo na več področjih:» Med sezono bodo treninge članskih moštev vsaj dvakrat obiskali tehniki Hellasa, trenerji bodo vabljeni v Verono na izpopolnjevalna srečanja, člani društev pa bodo imeli zajamčene tudi vstopnice za srečanja A lige.« Filippini je med drugim napovedal turnir vseh društev partnerskega projekta, ki so posejana po vsej Italiji, predvsem pa stalen pretok informacij tehnične in športne narave.
Predsednika in Filippini so med drugim razkrili, da se je veronski derbi v obliki partnerstva povsem slučajno preselil na Kras. Pogovori o sodelovanju med Hellasom ter navezo Vesna-Sistiana so se začeli že v začetku leta, ko so predstavniki Vesne in Si-stiane zaprosili nekatere A-ligaške klube za tovrstno povezovanje, v marcu so izbrali ponudbo iz Verone. Preložitev uradnega pristopa k projektu pa so zakuhale spremembe v vodstvu Hellasa, ki je julija zamenjalo športnega vodjo in njegove sodelavce. (mar)
Giancarlo Filippini (Hellas Verona) s predsednikoma
fotodamj@n
KOŠARKA - Jadran jutri na Opčinah
Proti Padovi bo odločala obramba
Ena zmaga in en poraz ter dve točki na lestvici. To imata skupnega Jadran in ekipa Guerriero Petrarca iz Padove, ki se bosta jutri ob 18. uri pomerili v telovadnici na Opčinah, kjer bo na sporedu 3. krog državne C-lige gold.
»Med tednom smo trenirali zelo dobro, poškodb ni bilo, vzdušje pa je na višku, saj smo se po zmagi nad Bassanom zagotovo opogumili,« pravi Jadranov trener Andrea Mura. Ta naj bi jutri razpolagal z vsemi igralci, ki se bodo morali pošteno namučiti, predvsem v obrambi, če se bodo želeli zoperstaviti nevarnim nasprotnikom. »Padova je relativno mlada ekipa, ki razpolaga z nekaterimi nadarjenimi igralci letnikov 1994 in 1995. Predvajati bomo morali zelo agresivno obrambo, saj ne smemo dovoliti nasprotnikom,
da se razigrajo, saj je Padova moštvo, ki zelo rado polni nasprotnikove koše. Če bomo želeli zmagati, bomo morali nasprotnike omejiti na 60 ali 65 točk,« svoj recept za zmago opisuje Mura. Jadrano-vi »obrambni specialisti« se bodo morali predvsem osredotočiti na solidnega centra Germanija, ki je nevaren tudi daleč od koša, na ostrostrelca Vettorija in na Hrvata Mirka Marica. Marsikateri Tržaški košarkarski ljubitelj se bo namreč spominjal na njegovega očeta Ivico, ki je v sezoni 1997/98, 1999/00 in od leta 2001 do leta 2003 oblekel dresa moštva Pallaca-nestro Trieste, ponaša pa se lahko z dvema državnima naslovoma, ki jih je osvojil v dresu zagrebške Cibone. Toplo vabljeni torej vsi, saj bo med polčasom potekala nagradna igra z žrebanjem. (av)
NOGOMET
V Križu
nepremagana
Torviscosa
Vesna bo danes ob 16. uri gostila Torviscoso, ki po uvodnem delu prvenstva beleži dve zmagi in dva neodločena izida. V prejšnjem krogu je moštvo iz videmske pokrajine na domačem igrišču premagalo Tricesimo z 1:0. Današnji gostje imajo le točko več od Križanov, ki bi lahko v primeru zmage začasno tudi prevzeli vodstvo na lestvici. Santin tokrat ne bo mogel računati na poškodovanega Božičiča in Coljo, vrača se Toffoli.
PROMOCIJSKA LIGA
Štandreška Juventina odhaja na gostovanje v Cervignano, kjer se bo ob 15.00 pomerila z ekipo, ki je v štirih krogih zbrala le točko več. Po dveh začetnih porazih so Sepul-crijevi nogometaši ubrali pravo pot in lahko resno naskakujejo tretjo zaporedno zmago. V slabšem položaju je Primorec, ki se lahko ponaša le z enim neodločenim izidom proti Si-stiani. Sledil mu je poraz proti San-giorgini, proti vodilni Costalungi, ki je še neporažena čaka Trebence danes ob 15.00 v Miljah izredno zahtevna naloga.
1.	AMATERSKA LIGA
Sovodnje se odpravlja na
tržaško gostovanje. Ob 15.30 se bo pomerilo s trdoživim Domiom, ki je prejšnjo soboto po borbenem srečanju klonil pred vodilno Zarjo z 1:0.
2.	AMATERSKA LIGA
Sobotni nogometni spored
naših enajsteric zaključuje še Gaja, ki bo gostila Villesse. Začetni sodnikov žvižg bo ob 15. uri.
Domači šport Danes
Sobota, 10. oktobra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Torviscosa PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Miljah: Costalunga
-	Primorec; 15.00 v Červinjanu: Pro Cervignano -Juventina
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 pri Domju: Domio -Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Villesse
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras - Trieste
Calcio
KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Bor Radenska
D-LIGA - 19.00 v Trstu, PalaCalvola: Cutazzo -Sokol; 20.30 v Perteolah: Perteole - Kontovel NAMIZNI TENIS
MOŠKA D1-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras - Cus Udine
HOKEJ NA ROLERJIH
A1 -LIGA - 20.30 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins
-	Ghosts Padova
Jutri
ODBOJKA - Predstavitev Sloge in Sloge Tabor
Kar zdaj imajo, bo zelo težko obdržati
Do začetka raznih odbojkarskih prvenstev nas loči le še nekaj dni in vsi športniki že nestrpno pričakujejo prve boje na igriščih. Včeraj so v repenski telovadnici predstavili ekipe, ki bodo v sklopu Sloge oz. Sloge Tabor nastopale v novi sezoni ter njihove pokrovitelje. Mnogi športniki so prišli v spremstvu svojih staršev, tako da je predstavitev sama izzvenela kot lep in množičen praznik, nad katerim so bili prav gotovo navdušeni prav pokrovitelji sami, tisti, ki so se odločili, da bodo našima društvoma tudi v letošnji sezoni stali ob strani.
Ob prisotnosti obeh predsednikov, Marka Kralja za Slogo in Andreja Maverja za Slogo Tabor, je predstavitev vodil Ivan Peterlin. V daljšem nagovoru se je Peterlin zaustavil pri nekaterih drugih vidikih delovanja, ki niso strogo povezani s tekmovalnostjo: izpostavil je dejstvo, da danes preživljajo vsi, torej tudi šport, z gospodarskega vidika zelo neprijazne čase, ki silijo pametne odbore v izbire, ki ne smejo biti visokoleteče, ampak oprijemljive in, objektivno gledano, dosegljive. Izrazil je prepričanje, da je to, kar danes predstavljata Sloga Zalet in Sloga Tabor s svojima prvima ekipama vrhunec, ki ga bo zelo težko obdržati in ni realno kakršnokoli razmišljanje o morebitnih nadgradnjah že obstoječega. Svojo pozornost je namenil pokroviteljem, ki so že nekaj let pravi ekonomski partnerji obeh društev, ker v delo in razvoj društva verjamejo in prepričano svoj imidž preko reklame vežejo prav na naši dve športni enoti.
Na predstavitvi sami je navzoče pozdravila odbornica za šport
Občine Repentabor Roberta Škabar, spregovorila sta predstavnika podjetja Televita mladi Michelangelo Flaborea in Cristiano Magnelli, z velikim odobravanjem pa so predstavitvi sledili na tribunah tudi Maurizio Veliach (lastnik podjetja Studio Vegliach), Marko Kerpan v zastopstvu podjetja Dvigala Barich, Sabina Citter v zastopstvu Zadružne kraške banke, pohvalno pa so se organizatorji izrazili tudi o ZSŠDI, ki tako na moškem kot na ženskem področju projekte obeh društev pozitivno ocenjuje.
Nedelja, 11. oktobra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Flaibanu: Flaibano - Kras Repen
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici Zarja -Mariano; 15.00 v Doberdobu: Mladost -Cormonese
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Proseku: Primorje
-	Romana
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras
-	S. Andrea
NARASČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Union 91
DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras -Sacilese
NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 pri Domju: Domio - Kras POKRAJINSKI NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Zarja - Alabarda; 10.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje
-	Aris San Polo KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Guerriero Padova NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A2-LIGA - V Zgoniku: 10.00 Kras ZKB -Vallecamonica; 12.30 Coccaglio - Kras ZKB; 14.30 Eppan - Kras ZKB
MOŠKA C1-LIGA - 16.00 v Gorici: Azzurra - Kras ODBOJKA
MEMORIAL ŠPACAPAN (moški) - V Gorici, telovadnica Spacapan: 11.00 Olympia - Govolley, 15.30 Govolley	- Belluno, sledi
Olympia - Belluno
POKAL PRIJATELJSTVA (ženske) - V Standrežu: 9.30 Mavrica - Morarese, 11.30 Logatec - Kanal, 15.30 polfinale, 17.30 finale
UNDER 16 ŽENSKE - 10.30 v Gradišču: Torriana -Mavrica Arcobaleno; 11.00 v Sovodnjah: Soča/Olympia - Minerva Millenium FESTIVAL ESTETSKIH ŠPORTOV
Od 16.00 na Stadionu 1. maja v Trstu (organizator ZSŠDI in ŠZ Bor)
ŠTEFAN JAZBEC
S koiesom íz Trsta v Amsterdam
S 25-letnim študentom ekonomije iz Saleža Štefanom Jazbecem raje ne stavite na težko uresničljive podvige, saj bi lahko sprejel tudi izziv daljše kolesarske ture. Tako je bilo tudi pred letom in pol, ko je s prijatelji stavil, da bo prekolesaril pot od Trsta do Amsterdam. »Moram priznati, da na začetku nisem bil prepričan, da mi bo uspelo. Dodatno motivacijo mi je predstavljala družba sošolca iz univerze in to, da sva predčasno kupila letalsko vozovnico nazaj iz Amsterdama. Trenirala sva dobra dva tedna pred odhodom, tako da sva si polnila nahrbtnike z vodo. Na pot sva odšla brez Gpsa, smer sva določala na karti, zato sva se tu pa tam kdaj izgubila in podaljšala pot. V petnajstih dneh sva preko-lesarila 2000 kilometrov. Gotovo pa je bil ta moj največji podvig,« nam je dejal Jazbec.
Utrudljivi športi so mu pisani na kožo. Kot otrok je zrasel v bazenu, najprej pri plavalnem klubu Bor, nato kot vaterpolist pri Trie-stini. Po zlomu golenice in mečeni-ce na smučeh je vzljubil veslanje pri tržaškemu klubu Saturnii, na enoj-cu in četvorcu brez krmarja. »Veslaško izkušnjo sem zaključil v 3. letniku višje šole, nato sem se približal športnemu plezanju.« Iz morja v gore je bila pot kratka, vzljubil pa je tudi tek. V poletnih mesecih preteče do petkrat tedensko po 8 kilometrov, jeseni in pozimi se ob bolj svežem vremenu opogumi in na poteh v okolici Saleža preteče do 24 km tedensko. V naslednjih letih bi rad pretekel tudi prvi maraton.
Kratkoročni cilj pa je udeležba na tečaju turnega smučanja, s katerim bi združil dve veliki ljubezni: planinarjenje in smučanje. »Vsak dan si na Youtubu ogledam najmanj minuto kakega posnetka turnih smučarjev. Priznam, da sem s temi posnetki že malo obseden,« nam je zaupal Jazbec, ki je aktiven tudi na kulturnem področju. Že nekaj let je predsednik KD Rdeča zvezda, bil pa je med glavnimi organizatorji Koncerta za mir v Zgoniku.
Pozoren je tudi do prehra-ne:»Pred leti si nisem delal velikih preglavic na račun hrane, zdaj pa sem na to veliko bolj pazljiv. Ogljikove hidrate zaužijem ob kosilu, proteine ob večerji. Veliko več pijem navadno vodo.«
Ob maratonu in turnem smučanju upa, da bo ponovil podobno dogodivščino na poti v Amsterdam. Rad bi prekolesaril pot do Istanbu-la ali v Španijo. (mar)
20
Sobota, 10. oktobra 2015
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Zavist in otroška srca
Darja Kocbek
/
Medtem ko se je koalicija levosre-dinske vlade Mira Cerarja odločala, koga na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) razrešiti zaradi nerazumno visokih plač, je ljubljanski klinični center ministrici za zdravje Milojki Kolar Ce-larc poslal predlog, da bi do nadaljnjega ustavili program otroške srčne kirurgije, ki je do zdaj deloval 57 let. Otroke s prirojenimi srčnimi napakami bi vozili na operacije v tujino. V kliničnem centru teh operacij ne bi več opravljali, ker ugotavljajo, da ne morejo slediti priporočilom mednarodnih strokovnjakov.
Mednarodna komisija je namreč po tri leta trajajočih obtožbah in prerekanjih med zdravniki v kliničnem centru letos izvedla strokovni nadzor nad programom otroške srčne kirurgije. V poročilu člani komisije med drugim navajajo, da bi klinični center moral imeti na voljo vsaj dva izšolana kirurga za operacije otroških src, v Sloveniji pa ni niti enega takšnega kirurga. Poleg tega bi po mednarodnih smernicah na centru otroške srčne kirurgije morali imeti na leto vsaj 250 otrok, ki so bolni na srcu in potrebujejo operacijo, v Sloveniji jih je manj kot 100. To sta glavna razloga, zakaj klinični center predlaga ustavitev programa.
Na to odločitev kliničnega centra so se najprej odzvali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot javna blagajna, ki plačuje storitve v zdravstvu. Pojasnili so, da so operacije v tujini ekonomsko manj ugodne, saj se večkrat zgodi, da je treba otroka odpeljati v tujino s posebnim medicinskim letalskim prevozom, ki stane okrog 7000 evrov. Sicer pa operacija otroka na srcu v tujini stane približno 36 tisoč evrov. ZZZS je od leta 2012, ko so se začele te-
žave z izvajanjem operacij otrok na srcu v kliničnem centru, v tujino napotil 74 otrok, od tega kar 60 v letu 2014. Nekaj operacij so še vedno izvedli tudi v kliničnem centru. Za vse operacije otrok na srcu je ZZZS od leta 2012 plačal 3,4 milijona evrov.
Klinični center je dolga leta sledil razvoju na področju operacij otrok na srcu, težave s programom so se začele, ko je eden od kirurgov, ki je bil zanje usposobljen, zbolel. V največji slovenski bolnišnici do danes iz različnih razlogov, med katerimi je vsekakor ključna pregovorna slovenska zavist, te vrzeli niso zapolnili. Lani je zaradi pritiskov dal odpoved in zapustil klinični center še edini domači kirurg, ki je bil usposobljen za opravljanje operacij otrok na srcu.
V sredo je ohranitev programa otroške srčne kirurgije v kliničnem centru podprl zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Ta pravi, da ukinitev programa ne pride v poštev, ker si Slovenija tega ne sme privoščiti. Prepričana je, da je kakovosten center za otroško srčno kirurgijo mogoče vzpostaviti, vendar je prej treba pripraviti celovit in natančen načrt razvoja programa.
Ministrici gre pritrditi, a ni povedala tistega, kar je ključno. To je, da se bo še tako dober načrt in program izjalovil, če se bodo kirurgi zavistni drug drugemu še naprej prerekali in bolj kot na reševanje malčkov s prirojenimi srčnimi napakami mislili na svoj žep in svoj položaj v hierarhiji. To seveda ne velja le za otroško srčno kirurgijo, ampak za zdravstvo nasploh, saj zdravniki pri odločanju o zdravljenju bolnikov, zlasti starejših, vse pogosteje naravnost povedo, da za dodatni pregled, terapijo ali no-
vo zdravilo ni denarja. Človek v Sloveniji tudi pri zdravniku tako vse pogosteje sliši, da je denar na prvem mestu, potem je šele on in njegovo zdravje.
Težav z zdravstveno oskrbo pa nima nekdanji gradbeni baron Ivan Zidar, ki se z zdravstvenimi potrdili že nekaj let izogiba zaporu. Bolj kot zaradi zdravja se je javnost v zadnjih dneh spomnila nanj zaradi žene. Sam je od sredine septembra v osebnem stečaju, njegova žena, ki je bila vse življenje gospodinja, pa na Obali kupuje nepremičnine. Zidar je v osebnem stečaju, ki ga je sprožil stečajni upravitelj družbe SCT. Zidar je to družbo, ki je bila največje gradbeno podjetje v Sloveniji, vodil štiri desetletja, na koncu pa jo je z menedžerskim odkupom spravil v propad. Po podatkih stečajnega upravitelja jo je oškodoval za 8,5 milijona evrov. Ker je ta ocenil, da Zidar tega denarja ne bo mogel povrniti, je predlagal osebni stečaj.
Potem ko je bil lani zaradi zlorab tistih, ki so si z oškodovanji podjetij in drugimi goljufijami nabrali milijone evrov, ukinjen institut zemljiškega dolga, je zdaj očitno osebni stečaj zanje postal nova možnost za izogibanje povračilu vsaj dela nepošteno pridobljenega premoženja. Po podatkih javne RTV izpiski prometa kažejo, da sta si zakonca Zidar med letoma 2004 in 2007 na več deset slovenskih bančnih računov položila okrog pet milijonov evrov, pologi denarja pa so sovpadali z dvigi Zidarjevih pomagačev v celovški banki Hypo Alpe Adria. Zdenko Pavček, ki je izčrpal in uničil enega največjih transportnih podjetij Viator & Vektor je v osebnem stečaju od junija, do nedavnega eden najbogatejših Slovencev Igor Jurij Pogačar pa od septembra.
EDINOST
TA TEDEN
V tržaškem gledališču Fenice je tokrat potekala pomembna in bogata kulturna prireditev v pomoč Rdečemu križu. »Prireditev se je vršila tako v korist Rdečemu križu kot tudi v proslavo cesarjevega godu, uspela pa je izredno lepo. Gledališče je bilo že ob napovedani začetni uri nabito polno in so varnostni organi morali zavračati še vedno navaljujoče občinstvo, ki ni moglo več dobiti prostora. Prireditev posameznih točk ne moremo omenjati posebej zaradi preozkega prostora, bila pa je, povedano z eno besedo: sijajna patrijotična manifestacija, kakršnih je Trst pač malo videl v polpreteklih časih. Občinstvo, bilo je obeh tržaških narodnosti, je pokazalo, da živi le v eni misli: Trst, italijansko - slovenski Trst, more biti edino le zvest svojemu vladarju, ki slavi tokrat svoj petinosemde-seti godovni dan.
Prireditev je počastila s svojo udeležbo cela vrsta dostojanstvenikov, ki jih ne bomo navajali imenoma, in med
PRED 100 LETI
občinstvom smo opazili tudi lepo število vojaštva. Vsi umetniki, ki so nastopali na odru, so želi burno pohvalo, in izročena so jim bila tudi krasna darila, ki so bila pred začetkom prireditve razstavljena v atriju gledališča. Zaslužili so pa tudi vsi priznanje, ki jim ga je izkazovalo občinstvo. Če bi omenjali koga posebej, naj rečemo, da smo čutili pri našem gospodu Primožiču vrlo lep napredek, ki nam obeta zelo veliko, vsa čast, in da prav tako izrekamo vse priznanje mehkemu mezzosopranu gospe Canziove in tenorskemu baritonu gospoda Bortolottija. Za mandolino kot koncertni instrument, žal, nimamo pravega umevanja, zato smo pač občudovali spretnost gospoda Pressana, a umetnost v harfenistinji gospodični Felettije-vi. Izbornega spremljevalca so imeli na glasovirju v gospodu Pellegriniju in kapelniku gospodu Lonzi. V splošnem: bil je večer, vreden svojega namena. Čestitamo pri-rediteljskemu odboru!«
TA TEDEN
A PHIMPHSKI DHEVHIK
V	l.ll .1 III JLIL . II I IIL'1 ■ I ■ II ■ l-li I I ■ 11.11 lil 1 ■IS. .1
PRED 50 LETI
Na pobudo Gospodarskega društva na Proseku so tokrat priredili zanimivo predavanje o umnem kletar-jenju. »Društvena dvorana je bila polna vinogradnikov, odraslih in mlajših, s Proseka, pa tudi iz sosednjih in bolj oddaljenih vasi iz zgoniške in nabrežinske občine. Vsi so zelo pozorno poslušali izvajanje predavatelja Stanislava Grgiča, ki je ob zaključku še odgovarjal na njihova vprašanja.
Številen obisk, tako zanimanje in pozornost poslušalcev dokazujejo, kako so taka predavanja zaželena in koristna. Stanislavu Grgiču gre vse priznanje za jasno in izčrpno strokovno predavanje, Gospodarskemu društvu pa za koristno pobudo. Upati je, da bo ta pobuda naletela na odziv in posnemanje tudi v drugih predelih našega podeželja, ker so taka predavanja s koristnimi nasveti prav zaradi letošnje letine in vremena zelo potrebna. Za to bi sicer moralo skrbeti Kmetijsko nadzorništvo, vendar ne smemo ostati križem rok, če se Kmetijsko nadzorništvo v takih primerih in okoliščinah ne zgane.
Take in še druge pritožbe so prišle do izraza po predavanju na Proseku. Po predavanju je namreč sledila zanimiva diskusija, nato pa razgovor ob kozarcu pristne pro-seške kapljice. Predvsem so vinogradniki očitali, da nihče od kmetijskega nadzorništva ne prihaja v vinograde, da bi meril količino sladkorja v grozdju in svetoval, kdaj približno naj se začne s trgatvijo. Nihče ne pride z nasveti, kako naj vinogradniki delajo, nihče se ne zanima za kakšno pomoč. Prav tako pa se tržaška občina ne zmeni za poti, ki peljejo v vinograde in so v obupnem stanju. Skupina domačih vinogradnikov je pred nekaj dnevi za silo nekoliko popravila nekatere poti s prostovoljnim delom, vendar sami ne zmorejo vsega, ker jih preganja drugo delo.
Predavatelj je spregovoril o nevidnem svetu bakterij, opisal je sestav vinske jagode in vse kemične procese, ki se razvijajo od trgatve do zadnjega pretakanja vina. Pri tem je poudaril nujnost snage in čistoče posode in kleti. Grgič je na koncu še dodal, da je prav rade volje in z veseljem sprejel vabila za taka predavanja in razgovore z našimi vinogradniki.«
PISMA UREDNIŠTVU
Pismo tržaški prefektinji
Spoštovana dr. Francesca Adelaide Garufi
Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI Vas želi seznaniti s sramotnim dogodkom, do katerega je prišlo 8. oktobra 2015 na Openskem strelišču. Spomenik petim fantom, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt in so bili 15. decembra 1941 ustreljeni na penskem strelišču je še vedno - in upamo ne več za dolgo - pod ključem. Kdor se želi pokloniti padlim, mora zaprositi za odprtje prostora, kar pa je mogoče samo takrat, ko niso v teku strelske vaje. Nelahko in nedopustno situacijo je še poslabšalo nespodobno ravnanje zadolženega za odprtje spomeniškega prostora. Potem ko je večja skupina iz Škofje Loke napovedala za četrtek svoj obisk, se je predstavnik VZPI-ANPI z Opčin dogovoril z odgovornim predstavnikom strelišča za priložnostno odprtje. Ker je bil ob njegovem prihodu glavni vhod kot dogovorjeno odprt, je kot običajno vstopil z avtomobilom na parkirišče strelišča, da bi počakal prihod avtobusa. Tedaj ga je vratar grobo besedno napadel rekoč "Kako si dovolite vstopiti brez dovoljenja, tu smo še gospodarki mi" ter zaukazal naj z avtobobilom zapusti strelišče. Posledično je moral tudi avtobus počakati na cesti.
Kljub stalnim težavam pri obiskovanju spomenika, ki jih sicer odgovorne oblasti resno želijo premostiti, se nekaj takega še ni dogodilo, zaradi česar odločno protestiramo, hkrati pa izražamo upanje, da bo prišlo čimprej do uresničitve občinskega projekta, ki so ga podpisali vsi zainteresirani dejavniki, in da se v prihodnje ne bodo več ponavljali takšni prizori.
S spoštovanjem za Pokrajinski odbor ANPI - VZPI Trst Giovanna Stanka Hrovatin, predsednica
O Bliskovi krivdi le na podlagi dokazov
Gospo Jolko Milič, ki se skupaj s raziskovalno skupino kolegov na straneh tržaškega dnevnika že dolgo (tako v pismu) »trudimo in grebemo, da bi se pretolkli do resnice o trojnem političnem umoru na ulici Rosseti pred 71 leti ...«, je razburilo moje pismo v SP Dela (5. sept. 2015) namenjeno g. Marijanu F. Kranjcu, ki je odgovarjal avtorju članka »Primorski an-tifašizem in tigrovstvo, najboljši »izvozni artikel« Slovenije v EU« (Delo, 4. julij) g. Viliju Kovačiču, predsedniku našega civilnega »Gibanja 13. maj«, gibanja, ki temelji na vrednotah tigrovcev, prvih antifašistov v Evropi. Tigr ni bil ideološko gibanje, njihov antifašizem je bil spontan in iz trpljenja rojen organiziran ljudski odpor, bil je boj za človekove pravice in svoboščine Slovencev pod fašistično oblastjo in je zgled sodelovanja (brez izključevanja) za danes in jutri!
13. maja 1941 se je na Mali gori pri Ribnici zgodil prvi oborožen spopad Slovencev z okupatorjem, v katerem je bil ubit vojaški poveljnik Tigra Danilo Zelen. Do spopada je prišlo po napadu žandarjev in karabinjerjev zaradi izdajstva domačina Filipa Tekav-ca, komunista, celo kasnejšega poveljnika Ribniške čete. Resnico o izdajstvu je nedavno razkril njegov sin (pisna izjava), kar je hvale vredno dejanje. Pisec M. Kranjc pa je v to resnico podvomil, saj je bil F. Tekavec Gašper, je napisal, »partizan, poveljnik partizanske čete, nosilec partizanske spomenice, častni meščan Ribnice.«, kar naj bi bili argumenti, da ni bil izdajalec. Seveda sem temu oporekala, saj danes ni več mogoče skriti krute resnice, da je v Sloveniji sočasno z NOB potekal nasilni prevzem vodenja boja s strani Partije z odstranjevanjem in likvidacijami
I
Nlfl
drugače mislečih (revolucija in državljanska vojna). In sem napisala: »Tudi Albert Gruden - Blisk je bil partizan, spomeničar, narodni heroj, pa je vendar likvidiral kar nekaj domačinov, podpornikov partizanov in je šele nekaj let znano (vendar zamolčevano), da je umoril tudi sestro Pina Tomažiča Danico in njenega moža Stanka Vuka (predvojnega antifašista - krščanskega socialista) ter njunega prijatelja, ko so se na začetku leta 1944 odpravljali v partizane.« O tem, da najnovejše raziskave tega umora mečejo senco na slovenske komuniste, je bilo povedano tudi ob 70. obletnici tega dogodka. V članku »Še četrti umor »narodnega heroja« Alberta Grudna - Bliska (1.del)«, Demokracija, 16.4 2015 lahko preberemo ne le o trojnem umoru, ampak tudi: »Bil je poveljnik enote VDV (Vojske državne varnosti) na Primorskem (v Brkinih), ki je spomladi 1944 nastala iz VOS. Bil je strah in trepet civilnega prebivalstva na Primorskem .« Znanec mi je omenil dogodek, ko je Blisk peljal skupino mladeničev (tudi njegovega očeta) k partizanom in jim rekel naj počakajo na jasi. Ker je pihal močan veter, so se nekateri umaknili k zidu iz kamenja. Preostali so kmalu nato popadali pod rafali ...).
Ga. Jolka Milič, s svojim pisanjem sem skušala povedati, kako še danes režimski ljudje, celo zgodovinarji za-molčujejo dejstva o krvavih posameznikih, zločincih, katerih spomeniki še vedno krasijo naša mesta in njihova imena naše ulice. Imamo zločin, nimamo pa zločincev?! Vladajoči poslanci v Državnem zboru nočejo potrditi Resolucije EP o evropski zavesti in totalitarizmu, ki obsoja vse totalitarizme brez izjeme, čeprav so jo aprila 2009 sprejeli prav vsi takratni slovenski poslanci Evropskega parlamenta!
V svojem pismu sem napisala tudi: »Kar 10 let je trajalo raziskovanje zgodovinarja Borisa Mlakarja, ki je v knjigi »Tragedija v Cerknem« ovrgel »resnico« režimskih zgodovinarjev. Vse do osamosvojitve Slovenije je uradna oblast, tudi s pomočjo režimsko vodene publicistike, vztrajala na konstruk-tu »belogardističnega izdajstva«, ker ji je takšna »resnica« pač ideološko in politično najbolj ustrezala.«
Le spoznanje celovite resnice o preteklosti in njeno ozaveščanje osvobaja, omogoča notranje poenotenje na-cije, kulturo življenja in sobivanja različno mislečih ter družbeno-eko-nomski napredek.
In še, 6. septembra smo člani Gibanja 13. maj pripravili spominsko slovesnost v Ljubljani na Kongresnem trgu, ob 85. obletnici Bazovice (Poklon tigrovcem in vsem antifašistom). Pa smo bili ignorirani s strani uradnih institucij. »Kot kaže nismo pravi antifa-šisti«, je dejala sodelujoča ga. Alenka Puhar. In tudi bralci Primorskega dnevnika in Primorskih novic, niso mogli prebrati mojega pisma o srčnem dogodku, saj ni bilo objavljeno.
Iva Pavlin Žurman, Solkan, B. Kalina 56.
Pripis uredništva
Polemiko o vlogi Tigra smo v Primorskem dnevniku že zaključili pred vašim prvim pismom in to je razlog, zaradi katerega pisma nismo objavili. Te polemike tudi ne nameravamo obuditi.
Obvestilo uredništva
Pisma uredništvu morajo biti dolga največ 3.000 znakov. Daljših pisem, razen izjem, in vsekakor po naši presoji, ne bomo več objavljali.
/
OBLETNICA
Sobota, 10. oktobra 2015 2 1
leta 1945 je imela osnovna šola v tržiču celo svoje ravnateljstvo
Navdušenje je bilo veliko, a se je vse kmalu tudi končalo
Minilo je sedemdeset let odkar je bila prvič odprta slovenska osnovna šola v Tržiču. Nikoli prej ni v tem izrazito industrijskem mestu bilo šole za že dolga desetletja preganjano slovensko prebivalstvo. Velika ladjedelnica in dejavnosti z njo povezane, so v mesto naselile ljudi iz vseh vetrov, predvsem iz južne in srednje Italije, bližnja furlanska nižina pa je sploh v Tržiču zaposlovala pretežni del svoje delovne sile. Prvotno etnično območje na robu slovenskega Krasa in goriških Brd, se je umaknilo in zakrknilo, mesto je zadobilo popolnoma neslovensko lice.
Ravnatelj Danilo Daneu
Končno je leta 1945 osvoboditev Primorske! Na osvobojenem ozemlju je svobodni duh prevladal med delavnim ljudstvom tako v Tržiču, kakor v okolici. Slovenski jezik, dolga leta zaničevan in teptan, je bil ponovno umeščen med vsakdanjo domačo govorico in Slovenci so končno lahko dvignili glave in zahtevali šole v svojem jeziku.
Nova teritorialna zavezniška uprava je ugodila željam manjšinskega prebivalstva in ustanovila slovensko osnovno šolo s svojim ravnateljstvom tudi v Tržiču. Vlogo ravnatelja je podelila primorskemu učitelju Danilu Daneu, ki je preživel devetindvajset let v izgnanstvu v bivši Jugoslaviji in se je že v maju leta 1945 vrnil v svoj rojstni kraj, Trst, med svoje rojake, s trdnim namenom, da prispeva z vso svojo dolgoletno didaktično izkušnjo k vspostavitvi slovenskih šol v svojem rojstnem kraju.
Tako je bil 1.10.1945 imenovan za ravnatelja v Tržiču z nalogo, da vzpostavi osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v kraju, kjer je še nikoli ni bilo. Če se je nadejal, da bo naloga, ki mu je bila poverjena, lahka, je kmalu spoznal, da bo moral orati ledino, kajti ne prebivalci ne mestna uprava, niso bili pripravljeni na ustanovitev v mestu šole v »drugačnem« jeziku.
Lu Perfido
Mestna uprava mu je dodelila dve sobi v prvem nadstropju večje stavbe v ulici Randaccio. V tem velikem objektu, zgrajenem v obliki črke L, so bila v večini prostorov že nameščene družine z juga Italije, ki so v tem industrijskem mestu želele najti zaposlitev in nov dom. Govorili so zelo markantno južnjaško narečje in začudeni gledali in poslušali naše ljudi, čigar govorice niso nikoli slišali, imeli so jih celo za tujce. Učitelji slovenske šole so se zelo trudili, da bi se njihovi otroci ne vrinili v učilnice med poukom, tako, da bi malo ponagajali, ker njih niso vpisovali v šolo, zato se jim je ta šola, v njihovem nenavadnem okolju, zdela zanimiva. Učenci pa v primerjavi z njimi, prave čudne pojave, oblečeni čedno, čistih rok in počesani, medtem ko so se oni podili po dvorišču in okoli hiš, razcapani, neumiti in nepočesa-ni, z garjevimi rokami. Ravnatelj je takoj javil neznosno situacijo na občino, ki je poskušala ukrepati, toda s skromnimi rezultati. Učitelje je najbolj bodel v oči človek, neopredeljene starosti, ki je čez dan pobiral stari odpadni material. Klicali so ga Lu Perfido. Med pobiranjem starega časopisja in drugega, je vsak dan še ulovil mačko, ki jo je zvečer spekel za večerjo. Iz ritlične sobe, kjer je stanoval, je neznosno smrdelo, toda, na srečo, takrat so že odšli vsi učenci in tudi učiteljstvo domov. Nedopustno obnašanje so na občini opravičevali s pomanjkanjem tako dela kot stanovanja.
Učitelji in učenci Osnovne šole v Tržiču leta 1947
S časom se je del teh naseljencev začel obnašati bolj civilizirano, umivati in brzdati otroke, paziti, da so stopnišče in dvorišče počistili pred prehodom slovenskih učencev in posnemati njihovo obnašanje. Začeli so tudi pozdravljati, morali so vpisati svoje otroke v šole in se prilagajati prebivalstvu Tržiča. Ravnatelj si je na tihem pripisoval zaslugo za tako radikalno spremembo vseh prebivalcev stavbe, če izvzamemo Lu Perfida.
V tem nenavadnem poslopju je ravnatelj Daneu bil prisiljen umestiti slovensko osnovno šolo in sedež tržiškega ravnateljstva. Šola je obsegala samo dve sobi in trikotno shrambo. V sobah je razvrstil stare, močno zdelane šolske klopi, ki mu jih je priskrbela občina od bogve kje. Tudi mizo, kateder, je namestil, pa tablo, krede s spužvo in sploh vse, kar spada v običajne šolske sobe. V največji sobi je namenil zadnji del prostora dodatnim dejavnostim, kot so telesna vzgoja, takrat se je reklo telovadba in ročnim spretnostim, za deklice vezenju in pletenju, za dečke pa ročne spretnosti, izdelavo raznih malih predmetov, neke vrste zametkov obrtništva. Te dejavnosti so otroke zelo veselile in radi so se jih udejstvovali. Zelo radi so imeli tudi pevske ure, med katerimi so se učili slovenske otroške narodne pesmi, ki jih večina nikoli prej ni slišala, saj sta bili slovenska pesem, kakor slovenska beseda, prepovedani.
Slovenci so se strnili okrog ravnatelja
Učenci se, seveda, niso vpisali v slovensko šolo kar sami od sebe. Bilo jih je treba zanjo pridobiti na razne načine, tudi z obiskom domnevnih slovenskih staršev na domu, zanje pa je ravnatelj zvedel naključno, iz namigov znancev ali trgovcev. Povedati je treba, da je v Tržiču preživela fašistično dobo zatiranja majhna skupina Slovencev, ki so takoj izvedeli za odprtje slovenske šole, (najbrž so imeli veliko zaslug za to prav oni) in so se strnili okrog ravnatelja. Tako se
Ravnatelj Danilo Daneu
je oktobra 1945 nabralo nad sto otrok za vseh pet razredov osnovne šole. V šolskem letu 1945/1946 je bilo vpisanih v 1. razred 28 učencev, njihova začasna učiteljica je bila Hilda Zupančič. Za 2. razred jih je bilo 14, njihova začasna učiteljica je bila Vida Daneu Tusulin. Tretji razred je obiskovalo 13 otrok, njihova začasna učiteljica je bila Nada Tusu-lin, v večrazredni 4. in 5. razred, ki ga je učila začasno nameščena učiteljica Kau-čič Zora, pa je bilo vpisanih 11 otrok v četrtem in 21 učencev v petem razredu. Skupno 87 učencev, od katerih je naslednje šolsko leto 1946/1947, nadalje-
valo obisk njihove tako težko zaželjene šole 76 učencev, učiteljskemu kadru pa sta se pridružila še Valburga Prinčič in Anton Špiljak.
Socialno delovanje
V ravnateljstvu v Tržiču je vse steklo kar se da hitro. Kmalu se je vzpostavil med učitelji in starši izredno dober odnos. Učitelji so med seboj postali pravi prijatelji, na hrano so vsi skupaj hodili najprej v majhno restavracijo v središču Tržiča, nakar v menzo za pristaniške uradnike. Svojo dejavnost so
razširili tudi na socialno območje, z drugimi navdušenimi slovenskimi meščani so ustanovili društvo Triglav, ki je s svojimi pobudami združevalo Slovence in s svojim zagonom privabilo tudi lepo število pripadnikov italijanske narodnosti. Ustanovili so tako dvojezični moški pevski zbor in z nastopi popestrili tamkajšnjo delovanje z organizacijo posebnih slovenskih večerov, celo slovanski ples, kjer so vsakomur na rever pripeli rdeč srček v znamenje sožitja. Skratka vpeljali so se aktivno v mestno življenje in slovenska šola je postala za-željena stvarnost.
Konec že leta 1947
Žal je slovensko didaktično ravnateljstvo v Tržiču trajalo samo do priključitve Goriške Italiji. Že 1947. leta so ukinili ravnateljstvo v Tržiču, tamkajšnjo šolo, skupno s šolama v Ronkah in Doberdobu, pa priključili ravnateljstvu v Gorici. Število učencev je postopno upadlo, zato so delovale samo še večra-zrednice. V šolskem letu 1947/1948 je združeni prvi, drugi in tretji razred poučevala začasna učiteljica Oliva Lidia Uruja, združeni četrti inpeti razred pa Valburga Prinčič. Skupno je ostalo samo 36 učencev.
Leta 1950 so slovensko osnovno šolo v Tržiču preselili v ulico Marziale. V Pancanu je delovala večrazrednica, z 9 učenci, vpisanimi od leta 1950 do 1951, 8 leta 1951/1952 in 1952/1953, samo 4 vpisanimi 1953/1954 in 3 leta 1954/1955. Vsa leta je poučevala učiteljica Marta Šorli Mazzolin.
Didaktično ravnateljstvo v Tržiču je obsegalo tudi šolo v Ronkah in Doberdobu. Po ukinitvi šole v samem centru Tržiča so vse druge šole nadaljevale s svojim rednim poukom v okviru goriškega didaktičnega skrbništva. Zaradi oddaljenosti je v te šole hodilo le skopo število tržiških otrok, zato lahko upravičeno trdimo, da se je z ravnateljem Danilom Daneu zaključilo tudi uspešno obdobje slovenske šole v Tržiču.
Bojana Daneu Don
22 Sobota, 10. oktobra
2015
KULTURA
VELIKE RAZSTAVE - Odprtje prihodnji teden
V Vilo Manin prihaja Joan Miro
Ena od Mirojevih slik, spodaj priprave na razstavo pod stebriščem Vile Main
vila manin
Katalonskega slikarja Joana Mi-roja je njegov atelje privlačil kot magnet, v njem se je počutil kot »v jami, kot otrok v svoji zibelki«. Dočakal ga je šele pri 63 letih, ko se je dokončno preselil na otok Majorka. Odločitev, da bo preostali del življenja preživel na tem balearskem otoku, ni bila naključna; tu je kot otrok preživljal poletne počitnice pri maminih starših in spoznal bodočo ženo Pilar, sem se je na začetku 40. let zatekel pred nacistično zasedbo Francije ...
Tridesetletnemu majorškemu obdobju (1956-1983), ki predstavlja prelomnico v Mirojevem ustvarjanju, je posvečena velika razstava, ki jo bodo prihodnji teden odprli v Vili Manin v Passarianu. Na ogled bo preko 250 del - avtorjevih slik velikih dimenzij, skulptur, risb, skic in projektov, ki so last fundacije Pilar i Joan Miro ter njunih dedičev. A tudi sli-karjevi osebni predmeti, s pomočjo katerih bosta kustosa Elvira Cámara López in Marco Minuz rekonstruirala »rdečo sobo«, mali zasebni Miro-jev studio, do katerega javnost doslej ni imela dostopa. V vili pa bo na ogled
tudi okrog petdeset fotografij, na katerih so Miroja ovekovečili nekateri velikani sodobne fotografije kot so Cartier Bresson, Man Ray, Mulas, Brassai, List, Halsman, Catala Roca, Gomis. V centralnem salonu Vile Manin bo mogoče prisluhniti tudi glasbi, ki jo je pordenonski skladatelj
Teho Teardo posnel v Mirojevem ateljeju na Majorki ... in pri tem uporabil tudi čopiče, lončke in druge slikarske pripomočke.
Razstavo »Soli di notte« bodo uradno odprli v petek, za javnost pa bo na ogled od sobote, 17. oktobra, do 3. aprila 2016. (pd)
/
IZ MORJA V...
Mojca Sekulič Fo
Tu in tam
PESEM
Morje, tu in tam. Na nebu zelena, za kožuhom mačke. V naročju košara. Fige. Z modro se poigravam, z veliko modrino. Z veliko sinjino rjuhe v vetru. Nad soncem spijo metulji.
Poblisk
Zlate sledi srebrne poti galebjih kril zarez.
Nad ladjami
preplet življenja diha splet iz pljuč galebov dih izdih
ostro strmi spet pogled.
Ujet poblisk v očeh mornarja širnih cest.
Poti
Z zlatom odete poti galeba šivajo sanje neba. S srebrom prežete ceste delfina
režejo vode morja. S steklom obdane misli pogleda
štejejo ure sveta.
(Mojca Sekulič Fo, mladinska revija 2014/2015)
Galeb,
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
TOMIZZEV DUH
Humanitarci - resnična elita EU
Piše Milan Rakovac
Balkanu se je po prvih šokih spet povrnila znana samozavest v slogu »kaj nam pa morejo, morejo, morejo...« No, hrvaški in srbski strojevodje sedaj bijejo bitko, čigava lokomotiva bo povlekla balkansko kompozicijo za seboj.
Takole vam povem: xe una partida de tressete a tre, chi-fa-meno, dobiva ki če načiniti manje punti. I ča? Nadežda Milenkovič v Peščaniku zapiše sardoničen tekst o srbskem premierju Vučiču, ki se že vidi kot »premier Regije« Kar-lovac-Karlobag-Atene-Budimpešta. Ampak naša bionda, naša Kolinda, ga prekaša: srbski izziv je še malo ni presunil, tebi nič meni nič je v sami palači OZN zbrala ministre za novo iniciativo Baltik-Jadran-Črno morje. Altroc-he peste balcanica, altroche neuvrščeni ... Va be', dai, Beograd in Zagreb torej tekmujeta, kdo bo dosegel manj točk? Pa EU? EU misli, da ima stvari pod nadzorom, bojim pa se, da bo sama pridelala največ puntov in igro - izgubila.
Kajti: Evropa si Vučica precej naivno in kratkovidno predstavlja kot novega liderja vsebalkanske sprave, Angela e dita bella pa (tako kot še včeraj s Hrvaško) hiti z Begradom zapirati poglavja. Kaj pa Albanija? Črna Gora? Bosna in Hercegovina? Kosovo? OK, na koncu (leta 3015) bo EU sprejela vse. Pa še kavkaške države, Turčijo in Izrael? Ja, ampak Makedonije pa ne. Ker bo ostala FYROM (Former Yugoslav Republic Of Macedonia). Naši nesrečni bratje utegnejo še leta 4015 prepevati pesem iz leta 1915: »Vie se vie oro Makedonsko/Golem sobor mi se sobral kraj Vardaro./ Siot narod se nasobral Makedonski,/ Pregrnati bratski da se razveselat./ Dali gledaš milo Skopje, dali slušaš?/Kakva Makedonska pesna se pee.« Čemu ta evropska izbirčnost? Je Srbija bolj pripravljena od ostalih? Ni. Je pa najbolj priročna.
Na Dnevih Mirka Kovača smo se v Rovinju te dni zbrali hrvaški, bosanski, črnogorski, hrvaški, slo-
venski, srbski in vojvodinski(!) pisatelji in profesorji in glasno razmišljali o balkanskih temah pod naslovom, ki je hkrati tudi naslov ene Kovačevih knjig: ELITA HUJŠA OD DRHALI. Govorilo se je iskreno in kompetentno, liberalno in libertarno, tudi aktivistično in agitatorsko. Balkan torej ni le patetično boksarsko tekmovanje novih »elit«, ampak tudi razumna razprava o drhali. Občutek imam, da se je plošča obrnila, da je drhal pravzaprav postala elita, balkanska drhal pa ni več horda primitivcev, temveč tisto dobro, toplo ljudstvo, tisti sokratovski, trubarjanski človek, ki se je v hipu odpravil na mejo in dela za begunce.
Poslali so mi pismo Kombi-natke Justi: »Po intenzivnem dogajanju na meji rabim še mal časa, da preklopim v naš slovenski ... Najprej: na mejnem prehodu Bap-ska ste lahko deležni šolskega primera sodelovanja med prostovoljci, zdravstvenim osebjem in policijo. Če le lahko, si privoščite to ži-
vljenjsko izkušnjo.
Pomagala na otroškem "oddelku", kjer sem beguncem izročala bunde, kapice, rokavice, šale, ...majčke, hlačke, nogavice, bodije, children food, baby spalne vreče in vse ostalo kar ste donirali zanje. Hec je, ko te ponoči sprašujejo za topla oblačila, podnevi pa za T-shirte, ker je bilo vroče kot sredi julija in nisi vedel, kaj bi še slekel... Ponoči pa brrrrrrrrrrrrr mrzlo ... Marsikaj pod združenim milim nebom ... V teh metrih čez mejo srečajo RK, prostovoljce (tukaj hr., slo., sweden, ger., ch.) in zdravstveno osebje ... In ti? Vmes na hitro vsaj približno spedenaš stvari (kao red v neredu), da ti ne pade vsa roba iz škatel, in že se nekdo zadere: Stižu gostiiiii (tako smo jim rekli ... iz spoštovanja). In spet: Need anything for children? Baby? What do you need? (Jezik: ingliš + ročne spretnosti) in že smo natikali dojenčkom rokavice na uf, ledene ročice, vmes usklajuješ delo še s hrvaškimi kolegicami, seveda tako
spet preklopiš na hrvatski ... i tako dalje cjelu noč i dan i noč i ... Vmes kak čik, in kafeeeeeee, pa enkrat v dnevu pašteta/tuna. Ure so minute (pogledala na uro okrog 22ih, pol je blo kar naenkrat 2 zjutri ...) spala 4 ure, odprla oči in že nadaljevala kjer sem pred kratkim končala ... in spet. One day you will understand.« Oh, yes! Nekega dne boš razumel!
S štanta poleg cerkvice v istrskem mestecu mi maha skupina v belo oblečenih muslimanov. Mlad kosec pusti kosilnico in mi pomaga zamenjati počeno zračnico. In potem berem Ervina, kako mu hrvaški policaj pravi, da bo pregnancem na madžarski meji prinesel klešče, da jo bodo prerezali. Naši politiki niso navdušeni nad zamislijo nemškega zunanjega ministra, da se bodo begunci iz obljubljenih dežel lahko tudi vrnili v Slovenijo in Hrvaško. Naši človekoljubi s tem nimajo težav. To je nova elita, vse ostalo pa bolj ali manj elitna drhal.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 10. oktobra 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledita Utrip evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
RAI3
RAI4
13.50 Pechino Express 16.15 Film: Stargate - Continuum (pust.) 17.55 Novice 18.00 Warehouse 19.35 Rai Player 19.40 Secrets and Lies 21.15 Nad.: Non uccidere 23.05 Sorci Verdi
RAIS
RAI MOVIE
16.30 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Ticker (akc.)
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settere-gioni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Ci-bo per tutti 11.30 Line Verde Orizzonti 12.25 15.25 Milano: Le idee di Expo 2015 14.00 Linea Blu 17.15 A Sua immagine 17.45 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Azerbajdžan - Italija 20.35 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.10 Ti lascio una canzone
6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: The Millers 7.20 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Once Upon a Time 8.25 Serija: Heartland 9.10 Sulla Via di Damasco 9.45 Parlamento Punto Europa 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzo-giorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 23.30 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Countdown 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.40 Serija: Sea Patrol 19.35 Avtomobilizem: Formula 1, VN Rusije (Soči), kvalifikacije 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.40 Serija: Senza traccia 23.25 Rai Player 23.45 Rubrike
7.30 Serija: Zorro 8.15 Film: I due gattoni a nove code... e mezza ad Amsterdam (kom.) 9.40 Film: Le massaggiatrici (kom.) 11.15 Nad.: Doc Matrin 12.0014.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 12.3014.45 Rubrike 14.55 TV Talk 16.30 Presa diret-ta 18.00 Player 18.05 The Cooking Show -Il mondo in un piatto 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse - Il piace-re della scoperta 0.10 Stelle nere
13.50 Le Alpi viste dal cielo 14.50 Indian Ocean 15.55 18.25 Cinque buoni motivi 16.00 Gledališče: Il segretario particolare 18.30 Novice 18.35 L'altra meta dell'arte 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 20.45 Una biblioteca, un libro 21.15 Gledališče: Lehman Trilogy
13.35 17.25 Rai Player 13.40 Film: Magnifica presenza (dram.) 15.35 Film: Big City - Dove i bambini fanno la legge (kom.) 17.20 Novice 17.30 Film: Il mio amico giar-diniere (kom.) 19.20 Film: L'uomo dal futuro (zf)
21.15 Film: Codice Genesi (zf, '10, i. D. Washington)
RAI PREMIUM
12.50 Serija: L'ispettore Gently 14.30 Mon-talbano - Un eroe tra gli eroi 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 Nad.: Un matrimonio 16.35 18.50 Stasera tutto e possibile 18.45 Novice 19.10 Rai Player 19.20 Nad.: Questo nostro amore 21.20 Film: Un mondo nuovo (dram.) 23.10 Nad.: Amanti e segreti
_RETE4_
7.00 Media Shopping 7.50 Nad.: Casa Via-nello 8.25 Film: I due carabinieri (kom.) 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in cor-sia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: Monk
LAEFFE
23.25 Film: Ancora vivo (akc., '96, i. B. Willis)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Serija: Aftermath 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Film: Inga Lindstrom - Il mio finto fidanzato (dram.) 15.40 Nad.: Il segreto
16.10 Film: Certamente, forse (rom., '08, i. R. Reynolds, A. Breslin) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Tu si que vales
_ITALIA1_
6.50 Nan.: Mike in Molly 7.10 Risanke in otroške oddaje 8.35 Film: Scooby-Doo e gli invasori alieni (anim.) 10.05 Film: Un solo desiderio (kom.) 11.50 Live a casa tua 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fra-tello 2015 13.25 Šport 14.00 Film: Thunderstruck - Un talento fulminante (kom.) 16.00 Film: Derby in famiglia (kom.) 18.00 Nan.: Camera Café 19.00 Studio Life 19.20 Film: Casper (fant., '95, i. C. Ricci)
21.10 Film: Tata Matilda e il grande bot-to (fant., '10, i. E. Thompson) 23.30 Film: Cenerentola e gli 007 nani (anim.)
_IRIS_
14.30 Film: La cura del gorilla (krim., It., '06, i. C. Bisio) 16.10 Adesso cinema 16.35 Film: La gang di Gridiron (dram., '06, i. D. Johnson) 19.00 Film: Cornetti alla crema (kom., It., '81) 21.00 Film: L'onorevole con l'amante sotto il letto (kom., It., '81, i. L. Banfi) 23.00 Film: La poliziotta a New York (kom.)
_LA7_
7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 11.50 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.40 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
_LA7D_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.15 17.05 I menù di Benedetta 13.0019.00 Chef per un giorno 15.00 Film: Gloria (dram., '99, i. S. Stone) 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Qualcosa è cambiato (kom., '97, i. J. Nicholson) 23.50 Italian Fashion Show
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.05 Oggi è 13.15 18.40 I dolci della Bar-colana 13.20 17.30, 18.45, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 La parola del Signore 14.00 Dok.: Vajont - L'eco del fango 18.15 Qua la zampa 18.20 Tg Confartigianato 19.20 Barcolana: Night Jotun Cup 21.00 Qui studio a voi stadio 23.35 Trieste in diretta
10.55 Chef Sara in Europa 11.50 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 12.55 18.05 Il re dello street-food 14.05 Posso dormire da voi? 16.10 Film: Oggi e gia domani (dram., '08, i. D. Hoffman) 19.10 Storia segreta 21.05 Brunori & Marcore - Una societa a responsabilita limitata 22.00 Il terzo segreto di satira - Democrazia portami via 22.55 Nad.: Xanadu - Una famiglia a luci rosse
CIELO
12.00 Fratelli in affari 14.00 15.15 MasterChef Italia 15.00 Novice 16.1517.15 Cu-cine da incubo 18.15 Alessandro Borghese - 4 ristoranti 19.15 Affari al buio 20.15 Affar di famiglia 21.10 Film: L'attenzione (rom.)
DMAX
12.30 I maghi delle auto 13.20 Incidenti di percorso 14.15 Nudi e crudi 15.05 Wild Frank: Asia 15.55 Sollevamento case 16.50 21.10 Ingegneria impossibile 17.45 22.55 Airport Security Nuova Zelanda 18.35 Affare fatto! 19.30 Unti e bisunti 20.20 Banco dei pugni 22.00 Megacostruzioni 23.45 La citta senza legge
SLOVENIJA1
6.10 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Presenečenje 10.15 Infodrom 10.25 Razred zase 11.05 Dok. film: Meje mojega jezika so meje mojega sveta 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Potopisna serija: Vodni krog 15.00 Dok. odd.: Resnica o telesni vadbi 15.55 Dok. odd.: Paliativna oskrba 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.25 Nad.: Pogrešani sin 23.00 Film: Ne! (dram.)
SLOVENIJA2
7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.35 Polnočni klub 11.55 Na lepše 13.00 Športni izziv 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Rusije (Soči), prenos kvalifikacij 15.10 Avtomobilnost 15.40 10 domačih 16.20 Dok. odd.: 80 let Slavka Avsenika 17.30 Dok. odd.: Neukrotljive 19.25 Odbojka: EP, Slovenija - Poljska, prenos 21.30 Zvezda-na 22.15 Presenečenja 23.05 Odd.: Bleščica 23.40 Aritmija
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.10 Folkest 2015 v Spi-limbergu 16.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.40 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Dimela cantando 22.25 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 22.55 Vrt sanj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.35 12.40 Tv prodaja 10.50 Film: Božične želje (kom.) 12.55 Slovenija ima talent 14.45 Film: Gi-gli (akc., '03, i. B. Affleck, J. Lopez) 17.10 Film: Medeni teden za enega (rom.) 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 Top 4 s Tjašo Kokalj
23.00 Film: Nova v družini (kom.)
_KANAL A_
6.25 Motociklizem: MotoGP, VN Japonske, kvalifikacije 9.00 19.30 Serija: Dva moža in pol 9.30 ŠKL - Šport mladih 10.00 Serija: Odbita rodbina 11.00 Tv prodaja 11.15 Serija: Nepraktični šaljivci 11.50 Top Gear 13.00 Film: Ujeti v paradižu (kom., '94, i. N. Cage) 15.15 Serija: Goldbergovi 15.45 Film: Vse moje bivše (kom.) 17.40 Pazi, kamera! 18.30 Nan.: Naša mala klinika 20.00 Film: Zlati orel (pust., '11, i. C. Tatum) 22.10 Film: Mrtvo morje (triler, '89, i. N. Kidman, S. Neill)
VREDNO OGLEDA
Sobota, 10. oktobra La7D, ob 21.10
Qualcosa e cambiato
ZDA 1997
Režija: James L. Brooks Igrajo: Jack Nicholson, Helen Hunt, Gren Kinnear, Cuba Gooding Jr in Skeet Ulrich
Izredni Jack Nicholson je tokrat Melvin Udalla, nevrotični pisatelj, čigar bojazni, navade in razvade omejujejo življenja vseh, ki mu stojijo ob strani. V restavraciji mora naprimer zasesti vedno isto mesto, pribor si vsakič prinese z doma in vselej ga mora postreči ista natakarica. Pri pisanju in opisovanju ljubezenskih zgodb pa ga res nihče ne more prekositi, pa čeprav se Melvin še nikoli ni zaljubil. Zdaj, ko je izdal že dvain-šestdeseto knjižno uspešnico pa je pripravljen, da obrne stran in prične novo poglavje. Nepričakovana pozornost, ki mu jo izkaže natakarica Kerol, mu tako povsem spremeni pogled na svet ...
Za izjemno interpretacijo sta si Nicholson in Huntova prislužila oskarja.
PLANET TV
10.05 Ameriški Top Model 11.00 Nan.: Sedma nebesa 11.55 Nan.: Vojaške žene 12.50 Serija: Hiša vaših sanj 13.50 Kuharski mojster 15.00 20.00, 21.15 Kmetija: Nov začetek 16.55 Bognedaj, da bi crknu televizor 17.55 Nakupuj in zmaguj 19.00 21.50 Danes 19.30 Planet kuha 19.50 Vreme in šport
22.00 Film: Pisma Juliji (kom., '10, i. A.
Seyfried) 23.55 Film: Dekle iz predmestja (dram., '07, i. A. Baldwin)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino; 9.50, 14.40 Music box; 10.10 Prva izmena, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ - radijska nadaljevanka, režija Marko Sosič - 2. del, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 4
Sobota, 10. oktobra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
C
1010
Danes bo prevladovala spremenljiva oblačnost zaradi visoke oblačnosti. Na območju Trbiža bo oblačnost gostejša. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ki bo okrepljena na obalnem pasu. Zvečer in ponoči se bo burja še krepila.
Danes bo oblačno. Čez dan bo ponekod v notranjosti Slovenije občasno rahlo deževalo. Zvečer se bodo padavine nekoliko okrepile in od vzhoda počasi razširile nad večji del države. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.
Vremenska slika je še nejasna: dopoldne bo verjetno prevladovalo oblačno vreme z možnimi rahlimi padavinami. Ob morju bo pihal okrepljen severovzhodnik, ki bo sicer spremenljive jakosti. Popoldne bo spremenljivo z zmerno burjo na obalnem pasu. V hribih bo možna kakšna ploha.
Jutri se bo oblačnost spet zgostila. Na Primorskem bo večinoma suho, drugod bo občasno rahlo deževalo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.
2000 m ...........2
2500 m ...........0
2864 m...........-1
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v gorah 4.
V Ljubljani nov dvosmerni bitcoin bankomat
LJUBLJANA - Družba Grecom je na bencinskem servisu Petrol na Celovški cesti v Ljubljani v četrtek postavila nov dvosmerni bitcoin bankomat, ki omogoča nakup in prodajo digitalne valute bitcoin. S postavitvijo bitcoin bankomata želijo v družbi vodilne kriptovalute še bolj približali končnim strankam. Direktor Grecoma Gregor Knafelc je zadovoljen, da je Petrol prepoznal pomembnost novih tehnologij, tudi na področju plačilnih sredstev. »Sodelovanje velikih podjetij je za bitcoin uporabnike izredno pomembno, saj pomeni dvigovanje ugleda bitcoina in posledično zaupanja,« je dejal. Grecom upravlja bitcoin bankomate, ki so poleg Petrola nameščeni še v v ljubljanskih hotelih Slon in Union, ter v nakupovalnem središču Super Nova v Kopru.
Hrvaški poštarji odslej s slovenskimi električnimi kolesi
ZAGREB - Hrvaška pošta je včeraj predstavila 180 električnih koles, na katerih bodo poštarji po novem razdeljevali pošiljke. Ocenjujejo, da bodo z uvajanjem električnih koles namesto mopedov letno privarčevali približno 165.000 evrov. Med proizvajalci koles je tudi slovensko podjetje Krpan. Z vsakim električnim kolesom namesto mopeda bodo privarčevali okoli 7000 kun (920 evrov) letno ter škod ljive izpuste znižali za več kot sto ton letno. Cena posameznega kolesa z opremo je 15.000 kun (1975 evrov). Nosilnost ima do 200 kilogramov, z enim polnjenjem baterije lahko naredi 60 kilometrov in doseže hitrost do 25 kilometrov na uro.
Izberite Best Technology Peugeot: višje podvozje in sistem Grip Control za maksimalno vlečno moč na vsakem terenu. Inovativni Peugeot i-Cockpit z manjšim volanskim obročem in platišča iz alu zlitine 17" s pnevmatikami All Season (M+S) izražajo bistvo terenskega vozila. Motorji zadnje generacije Euro 6 Pure Tech in BlueHDi povečujejo zmogljivosti in zmanjšujejo porabo goriva ter emisije. Zunaj je vozilo kompaktno, v notranjosti očarljivo, s 7-palčnim multimedijskim zaslonom na dotik. In s sistemom Park Assist parkira samo. Danes na voljo tudi v mat barvi. Občudujte mesto z novimi očmi in doživite revolucionarno vozniško izkušnjo z Mestnim Crossoverjem Peugeot 2008.
PEUGEOT 2008. MESTNI CROSSOVER.
ponudba meseca: visoka cenitev vašega rabljenega vozila +30% quattroruote!
MOTION & EMOTION	PEUGEOT
v TRSTU ULICH FLflVIfl 47 TEL 04D 827782 in v TRŽIČU UL TIMflVO 24 TEL 0481790505