V Ljubljani, četrtek dne 9. julija 1914. Leto III. Pesamezna številka „Dneva“ stane 6 vin. „I)AN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostnvljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5 50 K, mesečno 190 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". ». Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik. Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin. Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. .*« Telefon Številka 118. fr— 110 IZ Tukaj so se že dolgo časa sem vršile predpriprave za proslavo bitke na Kosovem in za pobiranje narodnega davka za Vidov dan, ki je vsakemu Srbu najsvetejši in najpomembnejši praznik. Trgovine so cel dan vse zaprte in v prosti prirodi se vrše ljudske veselice s koncerti, petjem, plesi, javno telovadbo, streljanjem v tarčo predavanji itd. In vse to je brezplačno. Po mestu se vrše sprevodi in celo pozno v noč so ulice še vedno vse oživljene. To je Vidovdan, dan srbske propasti in dan novega vstajenja. Neposredno pred tem narodnim praznikom so se vršili ob srbski meji avstrijski vojaški manevri. Njim je sledil grozni dogodek v Sarajevu. O atentatu se zdaj širijo najbolj različne vesti. Kdor pa pozna razmere, bo vedel, da je srbska vlada pri tem nedolžna in da opravičeno od sebe odvrača vsako sumnjo. Prinčip je vzrastel med bosansko mladino, ki je stala pod vtisom dogodkov zadnjih štirih let. Bil je ubo-žen študent, ki ni nazadnje našel zavetišča niti v Belgradu niti v Sarajevu. Kakor mnogi drugi, je hotel tudi on med srbske prostovoljce in se je ponovno priglasil, toda vsakokrat Je bil zlepa odklonjen. Niti v glavnem stanu komitov v Skoplju, ga niso sprejeli, češ, da je preslab in bi ne vzdržai vojnih naporov, poleg tega pa je bil tudi premlad (rojen je 1. 1895), ker še ni dovršil osemnajsto leto, kakor se je zahtevalo. Gabrinoviča je poznal kot svojega sodruga v socijalni demokraciji katero je seveda umeval tako, da je bil v prvi vrsti Srb in potem šele soc. demokrat. Kdor ve. kako lahko je bilo za Časa vojne priti k orožju tu. v Srbiji, ta gotovo ne bo verjel neumnim izmišljotinam zlobnega židovskego-klerikalnega časopisja, češ, da jim je Srbija (beri: vlada) preskrbela orožje. Med vojuo pač ni bilo časa misliti in poizvedovati, odkod je orožje in zakaj se bo rabilo. Glavno je bilo, da ga je bilo dovolj. O atentatu samem ne bom izrabljal potrpežljivosti bralcev. Le o vtisu v Belgradu naj omenim, da je ta vest zvenela tako bombastično, da izprva nikdo ni hotel tega verjeti. In v vseh krogih se je govorilo samo o tem. S strahovito naglico se je vest raznesla po celem mestu, to pa tem preje, ker so bile vse policijske stražnice takoj obveščene, da je treba vse veselice v znak žalosti takoj zabraniti, gostilne pa zapreti že ob 10. uri in predstava v gledališču je bila prepovedana. Gruče ljudi so ostale na Kale-megdanu in večjih ulicah še dolgo v noč. Vsi so obžalovali atentat, ker so si bili svesti, da bo zopet srbski narod in to še v hujši meri kot kdaj odnašal posledice atentata in odgovarjal za čin onega, kogar si je avstrijski birokratični sistem sam vzgojil. »Opet če biti Srbi krivi, Jer Je bio Srbin atentator«, tako je vzdihoval marsikdo in iskreno obžaloval, da se je to zgodilo ravno sedaj in to v času, ko se v Belgradu nahajajo avstrijski delegati za odkup orien-talnih železnic, ki so pa takoj po atentatu zopet odpotovali. Tudi vladnim krogom je dogodek zelo neljub, ker zna vzbuditi v Herceg-Bosni reakcijo, radi katere bi padlo mnogo nedolžnih žrtev, dogodek sam pa vsi indignirano in najstrožje obsojajo. Nemško časopisje na Dunaju si je izmislilo patentirano laž, da so se tu vršile velike demonstracije in so bila pri tej priliki razbita okna na avstrijskem poslaništvu. O tej in drugih lažeh pa bi mogel dovolj pisati. Za danes konstatiram le, da se v resnici čudim, kako je to mogoče, da se je do skrajn. razburjeno ljudstvo radi dogodkov po atentatu držalo na videz tako mirno in hladno. A edini protestni zbor jugoslovanske omladine je policija prepovedala še predno se Je mogel vršiti. Na občnem svojem zboru pa Je v primerni resoluciji obsodila vse dogodke in izrazila vsem Jugoslovanom, ki radi razbojniške klerikal-no-židovske mafije trpe kaka nasilja svoje simpatije. To je resnica o Belgradu — to bo tudi dokazala preiskava to in onstran mej. Fran Radešček. Klerikalno frankovske dogodke so obsodili vsi listi. Podajamo tu nekaj odstavkov: Soča ostro obsoja nedeljski Šušteršičev govor in pravi: Kranjski klerikalci bi ne bili popolni, če ne bi zasolili svoje nečedne juhe — z denuncijacijo. Ali bilo je težko dobiti prave hrane, ker Ljubljana in vsa Slovenija nima ljudi, ki bi se morali bati preiskave radi veleizdaje in sličnih zločinov. Zato se je pa tudi deželni glavar zadovoljil z namigavanjem, da je tako dovršil nečedno delo. — Kakor po septem-berskih izgredih, kakor vedno, tako so nastopili tudi v nedeljo slovenski klerikalci. Slovenski narod, ali res nimaš več smisla za poštenje? ali ne končaš že enkrat pustolovščine kranjskih klerikalcev? — Ali res ne more napredna Ljubljana uspešno začeti vsesplošen boj s klerikalci? Oni, ki imajo na Kranjskem politično vodstvo naprednjakov, morajo rešiti Slovenijo pred večnim sramotenjem! »Jugoslovanski Železničar« piše: Vse narode avstrijske monarhije prešimja bolest. Vendar vsiljuje se nam vprašanje, čemu gotovo časopisje pada ob tako globokotragičnem trenotku po nedolžnem narodu, čemu se organizirajo tolpe, da napadajo sodržavljane in jim rušijo ter plenijo njih privatno last. V tem trenotku, polnem žalosti, mora vsak pošten Slovenec položiti roko na srce Hrvatu in odločno izjaviti: Pobratime, ne tako naprej! Srb je Tebi brat, pošten in udan avstrijski državljan!« Obsojanja so vredni ti izbruhi, a socialni politik mora priznati, da so ti izbruhi ravno tako produkt onih nezdravih razmer, ki so rodile atentat. Ob krsti nesrečnih žrtev stoječe Slovence naj prešinja edina misel, da bi v Avstriji, tem narodnostnem konglomeratu, enkrat napočili dnevi svobode in kulture, časi boljših razmer, ki bodo že a priori onemogočale erupcijo nezdravih političnih strasti, kajti gotovo je, da samo nenormalne razmere rode take pojave. »Narodno Jedlnstvo« pravi: Skoro vse slovansko novinstvo je obsodilo frankovce, pa tudi vse hrvatsko neodvisno časopisje. A navsezadnje so tudi oni sami poskrbeli za to, da se odcepijo ne kakor Hrvatje, ampak kakor posebna »pasma«, kakor frankovci, ker niso napadli samo Srbov, ampak tudi svoje osebne in politične nasprotnike — Hrvate. Rezultat te gonje je torej povsem negativen za frankovsko politiko. Podal je dokaz, da je misel narodnega edinstva doVolj močna, da more vzdržati tudi tako izskušnjo, da je v teh časih še ojačena ter se je pokazala globlje ukoreninjena, nego se je moglo tudi misliti! Frankovstvo je izolirano kakor posebna socialna pojava, ki nima z nacionalnim bitjem hrvatstva ničesar skupnega, razun — imena, ki je uzurpira. Ali v isti hip jc frankovstvo pokazalo svojo slabost in strahovit nevspeh, posebno v Zagrebu in v Hrvatski. Ostalo je popolnoma izolirano in odvrnili so se od njega tudi oni, ki so doslej morda še verovali, da res zastopa kake specijalne hr-vatske interese. Štajersko. Užaljeni klerikalci. Na različne napade nemških listov so morali ko-nečno tudi slovenski klerikalci dati odgovora. Zadnja »Straža« se v uvodniku brani teh napadov in pove par zanimivosti izza Burschentaga, ki smo jih navedli svoječasno tudi mi. Samo nečesa »Straža« ne more? Zatajiti, da je do skrajnosti užaljena, ker se tudi klerikalce napada in jim podtika agitacijo za — velikosrbsko idejo... H koncu pa preide mariborska »Straža« zopet na svoja stara pota: Zavija v patriotičnih krčih oči in pove nekako tajinstveno, češ, mi ne, mi, slovenski klerikalci; oni tamle, tistele kamenjajte — slovenske naprednjake. Mi vam damo zopet novih koncesij na škodo našega naroda, samo za božjo voljo vas prosimo — nikarte nas več napadati. V tem tonu gre konec »Stražinega« uvonika. Pa reci kdo, da klerikalci niso narodni. Afera Wastian se v javnost ne komentira preveč zadovoljivo, zlasti ne nje zaključek, ozir. tok obravnave, ki je za Wastiana ugodno izpadla. Mnogo se jih namreč spodtika na raznih Wastianovih izgovorih, kot: »Ne morem se več spominjati.« Nekateri so mnenja, da bi kaj tacega navadnega umrjočega prav nič ne rešilo ričeta. Se res čudne stvari gode... Maribor. Nemški gimnazijski smrkolini nočejo prenehati z izzivanji: Je to ona vrsta mokrih fantičev, ki jih je rodila slovenska mati, ki jih je pa pozneje zagrešena vzgoja vrgla med takozvane »tudi Nemec«. Ce-tvorica takih mlcčezobcev je n. pr. pretečeno nedeljo sedela na peronu našega glavnega kolodvora v restavracijskem delu in rjovela »Die Wacht am Rhein«. Ne vemo, čemu bi naj bilo dovoljeno takim smrkavcem žaliti na takem javnem prostoru in pri belem dnevu — na stotine slovenskega potujočega občinstva. Graški »Arbtelterwllle« je bil te dni edini nemški list, ki kar skraja ni odobraval protisrbskih izgredov hrvaških klerikalcev in ki tudi za slovensko klerikalno ribanje po kalnem najde svoj primeren izraz. Seveda so zato nemški graški meščanski listi na »Arbeitervville« zelo hudi. Po Mariboru se je razneslo mi-noli pondeljek dvoje govoric. Naj-preje se je reklo, da je bil zopet aretiran neki slovenski dijak, tokrat osmošolec, druga vest pa je pripovedovala, da so v Belgradu »v zrak pognali« avstrijsko poslaništvo. Seveda je vse skupaj bila laž. Marnberg. (Prijeta tička.) Minoli četrtek sta prišla h krojaču in posestniku Spielmannu na Muti mesarski pomočnik Zampieri in pekovski pomočnik Thom ter mu ponudila 'v nakup neko kolo za 80 K. Spiel-mann je dejal, da mora denar zme-njati in hitel skrivoma po orožnike. Oba tiča so zaprli. Pri njiju so našli tudi 3 vitrihe. Kolo, ki je vredno 200 K, sta v Mariboru ukradla zasebnemu uradniku I. Lahsu. Vojnik. (Detomor.) Pri trgovcu Zottlu je bila uslužbena kot dekla 201etna Jožefa Matausova. Dne 5. t. m. je porodila fantka, ki ga je pa takoj dvakrat po glavi udarila, da je umrl. Nato ga je skrila v svoji izbi, hoteč ga ponoči pokopati. Gospodinji se je pa vse vedenje Matausove čudno zdelo, poklicala je zdravnika in orožnika. Ker je bila M. preslaba, so jo pustili še pri Zottlu. Ponoči pa je M. pobegnila na vozu k svoji materi v Smarjeto, koder so jo našli 6. t. m. Iztirana kupčevalka z belhn mesom. Neka Ana Ulm, doma iz Gornje Štajerske, in sicer Leobna, je v Puli oskrbovala razne kavalirje z belim mesom. Ta posel je opravljala leta in leta in uničila na kupe mladih de* klet. Sedaj je bila obsojena na en me-« sec ječe in izgon — nazaj na Štajersko. Dobro bo paziti na to ženšče. Maribor. (Poboj in desertacija. V noči na 6. t. m. so se v tolerančni hiši v Seitzerjevi ulici stepli vojaki in civilisti. Stražnika Kalhammer in FrieBnegg sta hotela v spremstvu nekega domobranskega četovodje razsajače pomiriti. Kalhammer je dobil od nekega pijonirja udarec z bajonetom preko glave, četovodja pa zabodljaj v lica. Dva pijonirja sta od takrat zginila. Razne poneverbe. Svičinjski trgovec M. Smonig je poslal svojega vajenca Geislerja z konjem in vozom v Maribor po blago. Fant pa je vse skupaj prodal in zbežal z izkupičkom in 110 K, ki jih je imel od gospodarja za nakup, neznano kam. — Pri pekovki M. Leske v Rušah pri Mariboru je bil zaposlen neki Al. Munda kot raznašalec kruha. Te dni je šel pobirat k strankam denar in dobil 136 K, s katerim jo je pobrisal. Doma je Munda v Novi Štifti pri Ptuju. — 201etni Henrik Widrnar je bil kot vodja filialke pri krčmarju in posestniku Koresu kot mesar nastavljen. Te dni je ušel in odnesel 399 K 32 'vin. Našli so ga v Rušah. Vidmar je doma iz Oslotnice pri Konjicah in svoj žločin priznava. GorlSko. Imenovanje v sodni službi. Za avskultanta je imenovan praktikant Alfonz Rakušček. Truplo v Soči ponesrečenega dijaka Delchina so potegnili v Straži-cah iz Soče. Mednarodno umetniško razstavo v Benetkah je dosedaj ogledalo nad 3400 ljudi iz vseh krajev sveta. Kakor znano, vzbujajo na razstavi posebno pozornost dela jugoslovanskega umetnika Meštroviča. Tržič. (Samomor.) V morje je skočil zidarski mojster Emilij Pasco-li, ker ni mogel več prenašati neke neozdravljive bolezni. Gorica. (Nenadna smrt.) V postelji so našli mrtvega usmiljenega LISTEK. M. ZEVAKO? Visoka pesem ljubezni. Nadaljevanje romana »Srce in meč«. (Dalje.) i , Miko, ki je bil položil rahlo po-Sr®brnjak in vzdihnil posled-njikrat v brezmejni tugi nad to bridko ločitvijo, je pogledal okrog sebe, a videl m vec nobenega denarja. Razen skrinje ni bilo v kabinetu nikakega pohištva. Tla sobe so ležala prazna pred očmi; nikjer ni bilo videti zlatnikov, ne Srebrnjakov. »Kako pravite, stric?« je dejal lljko. ' . »Pravim, da manjka samo še tri tisoč liver. lljko je obrnil žepe in pridejal še tistih par grošev, ki so tvorili ob začetku današnje aventure njegovo osebno premoženje. Junaško jih je pomolil starcu, ki jih je vzel, spravil jih in dejal: »Pa ostalo?...« »Kakšno ostalo, striček?...« »Tisto. Tri tisoč liver!« »Saj nimam ničesar več!« Hj je skomizgnil z rameni. Temna skrb se je dvignila v. njegovem srcu; grenkoba se je vrnila v njegov smehljaj. »Tak daj,« je velel, »hiti, drugače te preiščem.« »PreišČite me, dobri striček ... Ničesar nimam več, kakor gotovo je Bog v nebesih!« Ilj je zamomljal obupno in otipal Iljkovo obleko z drhtečimi rokami; mrzel znoj mu je stopil na čelo. Iljko ni lagal!... Toda upanje je trdovratno v srcih skopuhov. »Sleci se!« je zarohnel. Iljko je ubogal, bolj mrtev nego živ. Stari Ilj je preiskal vsak kos ob-obleke, pretaknil šiva, obrnil žepe, odtrgal podlago... Naposled pa je moral tudi on priznati strašno resnico: Tri tisoč liver je bilo izignilo iz njegove skrinje!... Divja kletvica in prestrašeno tuljenje sta se razlegla po kabinetu. Kletvica je bila Ujeva, ki je zarjul hkrati: »Daj jih nazaj, podla duša!« A zatulil je Iljko, ki ga je bil popadel stric za grlo; zastokal je: »Preiščite me, dragi, dobri striček! Prepričajte se, da nimam ničesar več!« No, lij ni imel več česa preiskati, zakaj nečak je stal pred njim gol kakor Adam; izpustil ga je in si začel ruvati lase. »Moji prihranki v petih letih!« je škripal z zobmi. »Toda kdo, jih je izmaknil potem, kdo je vzel moje uboge tolarje? Oh, kakšen norec sem, da jih nisem stražil noč in dan z arkebuzo v roki! Ruiniran sem! Mrtev sem! Ubit sem! Kje ste, siromački, tolarčki moji!...« Samo stari Pardajan bi mu bil mogel odgovoriti. Toda lljko se je oglasil, misleč, da je prišel trenotek, ko se lahko zopet prikupi stricu: »Striček, pomagal vam jih bom iskati! Da, jaz vam jih najdem, bodite brez skrbi!« »Ti!« je zarjul starec, ki je bil pozabil nečaka, »ti, podli lupež! Ti, ki si vlomil mojo skrinjo, da me okradeš! Ti! Le počakaj! Pokažem ti, kaj se pravi izdajati in krasti! Obleci se pri tej priči! Pa naglo!« Hkrati je stresel nečaka s silo, ki je ne bi bil nihče slutil v njem. Ko ga je spet izpustil, se je moral Iljko naglo obleči, dočim je mrmral starec brezzvezne besede. Toda sčasoma se je pomiril. Ko je bil Iljko pripravljen, ga je popadel za vrat s svojimi dolgimi, koščenimi prsti, trdnimi kakor železo; skrbno je zaklenil kabinet in vlekel nečaka s seboj. »Usmiljenje!« je zastoka Iljko. »Kaj hočete storiti z mano?« Ko sta dospela v pritličje, je Ilj izpustil nečaka, izdrl nabrušeno bodalo in mu dejal: »Kakor hitro le treneš z očmi, da bi ušel, te zakoljemi« Ta grožnja je nekoliko pomirila Iljka. Stric ga po vsej priliki ni imel namena ubiti, ker mu je pretil s smrtjo samo, ako poizkusi bežati. Pokimal je, češ, da se vda popolnoma v njegovo voljo. »Hodi naprej!« je ukazal starec, ne da bi spravil bodalo. Gnal je nečaka pred seboj in ga tiral v vrtnarjevo shrambo. »Vzemi ta kol!« je zapovedal Ilj ter pokazal lljku precej dolg na enem koncu zaostren drog. Iljko je ubogal in si naložil drog na ramo. »Vzemi še to vrv! In ta kramp!« je dodal stric. Nečak se je obtovoril z vsem, kar mu je pokazal strašni starec, ki se je radoval v svojem srcu nad tem, da nese lljko sam vse priprave za svojo mučitev. Z bodalom na tilniku ga je gnal nazaj proti poselski izbi, odondot pa v hodnik, ki je držal h kletnim vratom. V poselski izbi Je bil vzel Ilj mimogrede smolno trsko in kuhinjski nož. Porinil je nečaka v klet, in ko sta bila spodaj, ga je potegnil čisto v ozadje, rekoč: »Koplji tu!« Iljko, podoben pravcati človeški mumiji, ves bedast in kakor razkrojen od strahu, je začel kopati s svojim krampom. Ko je bila jama izkopana, je Ilj zasadil varno kol Iliko pa ga Je. mo- ral ^"Hiati s kijem, dokler ni stric spoznal, da stoji trdno, in mu zaklical; »Dovolj!« Takrat pa je prijel starec svojega nečaka, pritisnil ga h kolu in ga privezal z vrvjo tako trdno, da ni mogel pregibati niti rok, niti nog, niti glave. Iljko je bil tako nor od strahu, da se ni branil; njegov življenjski r.a-gon ni bil več zmožen spočeti misli na odpor. Poleg tega pa je tudi upal v dnu srca, da počenja stric samo kruto šalo, kakršne je ljubil. »Tak kaj pa hočete storiti z mano?« je prašal, ko je bil privezan. »Boš že videl,« je rekel stric. Starec je porinil pred Iljka lesen stolec. sedel nanj in začel brusiti ku-kinjski nož, ki ga je bil prinesel s seboj, na ostrini svojega bodala. Ob pogledu na te priprave je začel Iljko ječati in .vekati brez pre-stanka. Bilo pa je vse to baš v trenotku, ko je stopil maršal Danvilski neopažen v klet. »Ne trgaj mi ušes in ne kriči kakor prase na kolini!« je zarenčal Ilj. Toda Iljko je tulil le še huje; starec je dodal: »Ako ne boš molčal, te bom primoran zaklati.« Iljko je umolknil takoj in ni več odprl ust. (Dalje.) brata Jaroslava Vlasak iz Prage. Pokojni je bil star šele 35 let iii je dokončal vseučilišče v Pragi. Slovenskih dijakov v Gorici je bilo pretečeno šolsko leto 739 izmed 1491 vsega dijaštva. Lahov je bilo 576, Nemcev pa 175! Počasi prihajajo na dan! »L' Eco del Litorale« je že nekaj odgovorila na slovensko reakcijo glede njenega članka »vzroki in učinki«. Ker pa obljublja še kaj povedati, se bomo pomenili z njenimi gospodi ob priliki. Dobro da vemo, da je avtor dotičnega članka g. Arturo Stefani! Lep namigljajl Vspored V. zleta Goriške Sokolske Župe v Št. Andrežu pri Gorici je Bledeči: V soboto, dne 11. t. m. ob polu 9. uri zvečer sprejem došlih gostov in sestanek pri »Jelenu« v Gorici. V nedeljo, dne A2. t. in.: Ob polu 8. uri zjutraj tekme in poskušnje Za popoldanski nastop. Ob 2. pop“ Shod Sokolstva v telovadnici gorl-škega »Sokola« nato pohod na telovadišče. Ob 3. slavnostni sprevod po Št. Andrežu in pozdrav na trgu pred telovadiščem. Ob polu 5. uri pričetek javne telovadbe. Po telovadbi velika ljudska veselica. Vstopnina k slavnosti 50 v, otroci v spremstvu roditeljev 30 v. Sedeži na tribuni I. vrste fl K, II. vrste . 70 v. Goriški Slovenci! V nedeljo nihče naj ne manjka na zletu v Št. Andrežu! Največji cirkus Evrope Charles Je prišel te dni v Gorico in vzbuja senzacijo in občudovanje. Ljubljanski obiinskl svet. Sinočnja seja. Zupan otvori sejo ob 6. uri zve-čer, naznani opravičila nekaterih občinskih svetnikov, ki so zadržani priti k seji, potem pa podeli besedo obč. svetniku Lillegu, da utemelji nujnost svojega predloga, da se promenada, ki nastane med Frančiškanskim in Hradeckega mostom na levi strani, imenuje Nabrežje nadvojvode Franca Ferdinanda. Predlagatelj je svoj predlog na kratko utemeljil in potem je bil takoj sprejet. Mestno pogrebno podjetje. O mest. pogreb, podjetju le poročal župan dr. I. Tavčar, ki je naznanil da je dovoljeno posijilo 200.000 kron v svrho prvega obroka Dober-letu in Turku na odkup njunih zavodov in za prve izdatke. Prevzeti bi se moralo tudi podjetje Rojina v Šiški. Četudi stvar nikakor Se ni popolnoma urejena z vsemi tremi podjetji, je vendar priporočati, da se že v avgustu začne poslovati z Do-berletovim podjetjem, s katerim naj se takoj sklene pogodba. Stvar treba jvsaj v tolikem obsegu nujno sprejeti, ker sicer bo stvar odgodena do septembra. Nujnost predloga se sprejme In potem se sprejmejo tudi posameznosti o odkupu Doberletovega podjetja, o provizoričnem ceniku itd. Gosp. Danilu Šaplji se provizorično izroči vodstvo podjetja in županu se prepušča, da mu določi primerno osebno doklado, kakor se mu tudi prepušča, da provizorično naplesti drugo osobje. Seveda bo župan previdno postopal In varčeval. Koristno bi bilo naročiti tudi takoj gala-pogrebni voz, ki ga sedaj nima noben zavod v Ljubljani. Tak voz bi veljal okolo 5000 kron. Sklene se, da se tak voz naroči. Tudi se sklene, da mestni pogrebni zavod prevzame zastopstvo dunajske jubilejne pogrebne zavarovalnice. Dalje*se sklene pooblastiti župana, da stopi v pogajanja i, podjetji »Turk in Rojina za odkup njunih podjetij. Zupana se pooblašča, da vzame od dovoljenega posojila 10O.OOO kron pri »Deželni banki«. Za paznike In mestne delavce. Obč. svetnik Kristan je utemeljeval svoj nujni predlog, da se mestnim paznikom in delavcem uredi -službeno razmerje in da se jim določi posebna odškodnina za čezurno delo, n. pr. snaženje ulic po noči. So odškodnino naj določi magistrat-nl gremij, pragmatiko pa naj izdela odsek. Obč. svetnik Tomaž Novak toplo pozdravlja predlog in se prito-žuje, da pragmatika še ni izdelana, župan mu odgovori, da je bilo to stavbnemu uradu naročeno, da pa ima najbrže preveč dela. Kristanov nujni predlog je bil sprejet. Finančne zadeve. Družba sv. Cirila in Metoda prosi, da bi se obrestna mera pri njenih posojilih pri Mestni hranilnici znižala. V imenu finančnega odseka predlaga dr. Triller, da se obrestna mera Družbi sv. Cirila in Metoda zniža od 1. julija t. 1. za četrt odstotka od drugih hipotečnih poso- jil. Utemeljuje se to s tern, da celo država priznava veliko kulturno važnost družbe s tem, da Je oprostila šolska poslopja Družbe vsakega hišnega davka in da je prevzela tudi večje število Družbinih učiteljev. Predlog finančnega odseka se sprejme. Zavrne se ponudba Janka Pre-doviča za odkup neke mestne parcele. Razne zadeve. Zupan obljubi obč. svetniku Šte-fetu, da se bo kakor »Mladiki« in »Domovini« izplačala že dovoljena podpora tudi Ljudski in dijaški kuhinji in S. K. S. Z. za njeno gospodinjsko šolo. Sklenejo se nekatere preuredbe pri mestni klavnici kakor jih je zahtevala deželna vlada. V volilno komisijo za volitev v trgovsko in obrtniško zbornico se izvoli g. Kraigher. Za okrajnega načelnika za Sp. Šiško se izvoli dosedanji župan v Sp. Šiški gosp. Josip Seidl. Zupan naznanja, da je mestni ubožni zaklad prejel 500 kron kot volilo pok. Babiča. Obč. svetnik Kristan vpraša župana, ako ne bi kazalo sestaviti na magistratu nekako evidenco znamenitih umrlih mož, po katerih naj bi se imenovale nove ulice v Ljubljani. V zadnjem času je umrlo v Ljubljani več pesnikov, pisateljev, umetnikov (Aškerc, Kette, Murn, Grohar itd.), ki imajo velike zasluge za slovensko kulturo. Zupan se 8 tem strinja. Sedaj, ko je inkorporirana Sp. Šiška Ljubljani, bo več prilike za v poštevanke tega predloga. Obč. »v-atnik Kavčič predlaga, da se napravi v Ljubljani vsaj ena javna telefonska govorilnica. Obč. svetnik Likozar vpraša, kaj Je z njegovim predlogom, da se ustanovi bolniška Magajna za posle. Župan odgovarfa, <^a v letošnjem proračunu ni na razpolago potrebnega denarja; treba čakati na prihodnje leto. S tem je bil dnevni red Javne seje Izčrpan ki sledila je tajna seja. Tajna seja. Požarnima čuvajema na ljubljanskem gradu Andreju Lukežiču in Blažu Svetlu se s 1. julijem 1914 zviša plača za letnih 100 K. — Ivan Tavčar, doslej občinski tajnik v Šiški, se Imenuje mestnim pisarniškim praktikantom z veljavnostjo od l. novembra 1913. — Josip Cegnar, doslej občinski sluga v Šiški se imenuje za mestnega slugo I. plačilne stopnje z veljavnostjo od 1. januarja 1913. Dnevno. Vsa pričakovanja $ di, ki izven vojaške dolžnosti hrepene noč in da» po vojni, so šla po vodi. Vojne ne bo. Kajti ministrski svet se sploh ni pečal o kakšnih tozadevnih korakih proti sosedni državi in tudi po ministrski seji ni nastopila nikaka izprememba glede odnošajev med obema državama. Rezultat dosedanjih preiskav je takšen, da je dognano. da oficielni krogi sosedne države niso v nobenem stiku z atentatorji, temveč da so ti med seboj napravil načrt, za katerega ni nihče vedel. Orožje so pa dobili potom slučajnih znanstev z nekaterimi bivšimi srbskimi četaši, ki so obdržali orožje in municijo še Izza vojne. Zarota teh mladih ljudi pa nima nobene zveze z narodnimi organizacijami sosedne države. S »hura po bučah« ne bo nič! In dr. Šušteršič ne bo mogel vzeti tornistra na ramo in zapeti »U boj u boj«. Rusija se hoče sama na lastne oči prepričati, kako je z atentatom v Sarajevu. Z dovoljenjem dunajske vlade so prišli zaupniki v Sarajevo. Če bi zaupniki dognali, da pade senca sumnje na oficijelne kroge sosedne države, potem bo odobravala Rusija korake monarhije proti sosedni vladi. »Sokolska politika«. Neki, Žid, ki najbrže o telovadbi nima uiti pojma in je s svojimi krivimi nogami najbrže preobračal kozolce v svoji mladosti, piše v »N. Fr. Presse« o »Sokolski politiki«. Krivonosi strokovnjak bi najbrže rad prekucoval kozolce po časopisih, da bi pokazal < svoje zmožnosti. Zato se je spravil na stvar, o kateri nima niti pojma. Pravi, da je Sokolska politika tista, ki dela nemir v Avstriji. Sokoli so si upali v Brno, kjer je toliko Nemcev, poljski Sokoli so šli v Bialo, kjer so tudi naseljeni Nemci in dr. Šušteršič je hotel s Sokoli napasti Celovec (Žid Je Sokole zamenjal z romarji). Iz tega sledi — tako pravi ta Zid — da je treba državo varovati pred sokolsko politiko. To Je dobro, da SP se temu Židu celo v ministrstvu smejali. Tudi Poljaki čutijo te dni nad seboj trdo nemško pest Kakor je znano Je v vsifiodni Galiciji naseljenih v<*e polno Zidov to Nemcev. Zgodilo pa se Je, -kol naredil izlet v Blalo in Nemd so Poljake napadH. Nastale so demonstracije. Nemci pravijo, da Vsepoljar-ki ne dajo miru. Drugi pravijo, da Rusija hujska Poljake proti Nemcem. Iz nemških glasov se vidi, da se Nemd precej bojijo, da bi ne Izgubili svojih poljskih prijateljev. —. Morebiti bodo iz tega Poljaki spoznali — zakaj jih Nemd tako vabijo. Urednika »Slobodne Rlečl« De-metroviča v Zagrebu so te dni aretirali. Podtikajo mu baje, da je bil v zvezi z Jukičevim atentatom na Čuvaja. Dr Ivica Frank je šd te dni z neko družbo po Zagrebu. Naenkrat zagleda nekega poslanca od koalicije. Pozval je svojo družbo na napad. Frankovci so se vrgli na poslanca. Rešili so ga policaji. Iz krogov odvetniških kandidatov. Tekom zadnjega leta odprlo se je po Slovenskem menda 12 novih odvetniških pisarn, v najkrajšem času pa se jih bo še 5 ali 6. Vsak kotiček je zaseden, vsa okrožna sodišča so prenapolnjena z odvetniki in vendar je na Kranjskem še 75 koncipi-jentov, na Štajerskem čez 20, na Goriškem in Primorskem čez 30, vseh torej okroglo 120 do 140. To število rase rapidno in povečalo se bo brezdvomno tako horendno. (te bo nastala iz tega nesreča za odvetniški stan in nesreča tudi za narodno stvar. Naši absolvirani juristi že skoraj ne poznajo drugega poklica kot odvetniškega. Nekateri gg. odvetniki so pričeli to izkoriščati na ta način, da odpuščajo svole solicita-torske moči in si najamejo mladega jurista za sramotno nizko plačo od 80 do 120 K, ko bi mu bilo treba plačo zvišati, ga odpuste in si poiščejo novega mladiča. Odleglo nam je, ker smo pričakovali delne odpomoči od sodno razbremenilne novele, slovom katere se more odvetnik dati zastopati po uradniku nejuristu pri prvih narokih itd. Kranjska odvetniška zbornica pa je storila sklep, da ne pripusti zastopanja po teh uradnikih razven v izvršilnem postopanju. Šlo bo torej naprej kot sedaj. — Mnogo večja nesreča za nas koncipijente in za odvetnike pa je okolnost, da se je pojavila med slovenskimi sodniki neka nečedna epidemija, ki jih prisili iskati ši odpust in po doseženem vpokojenju otvoriti odvetniško pisarno. In tako se je zgodilo, da so taki mlajši in starejši gospodje odprli svoje pisarne v Ljubljani, Kranju, Radovljici, Novem mestu, Celju, Laškem trgu i. dr. To početje se nam zdi umazano, umazano zato, ker odjedajo ti gospodje kruh onim, ki so si izbrali odvetniški stan za poklic. Umazano pa tembolj, ker ti gg.odvetniki vlečejo lepo zasluženo pokojnino iz sebi izbranega poklica in spravljajo v nesrečo one, ki so si nepremišljeno izbrali kot svoj poklic samo odvetništvo. Da lahko ti gg. uspešno konkuriralo tudi v zaračunanju honorarjev z odvetniki, je umljivo, ker imajo za vsak odhod na zaslužku poseben fond: pokojnino. Ljudstvo se zateka k njim, češ, da imajo kot bivši sodniki dobre zveze s prejšnjimi kolegi itd. Mi smo mnenja: ako so ti gg. vsled svoje senilnosti, onemoglosti, bole-havosti ali nezmožnosti postali nesposobni za državno službo, vršiti ne morejo tudi odvetniških poslov za stranko dovolj ugodno. Pa če bi že ostalo pri tem položaju, kot je sedaj: slišimo pa, da »grozi« cela vrsta svetnikov in sodnikov, da bodo sledili zgledu svojih tovarišev. Celo na mestih, kakor je Celje, kjer se je nam Slovencem boriti za vsako mesto pri sodišču in smo veseli, da sploh imamo kakega slovenskega svetnika, popuščajo gg. predčasno svoja mesta v nelepem namenu, prevzemati tuja mesta, ki jim ne gredo! Čudimo se le, da se ne zgane ne štajerska ne kranjska odvetniška zbornica, da se ne porodi med gg. odvetniki odpor proti takemu početju. Menda vendar ni naša justi-ca na tako slabih nogah, da bi se nam bilo bati retorzije od strani gg. sodnikov pri sodnem poslovanju! — Kličem svoje gg. tovariše, naj se zganejo, da se končno vendarle kaj ukrene v našo rešitev. Razsodba o procesu Gross, o katerem smo včeraj poročali, je bila razglašena v torek ob pol 9. url zjutraj. Viktor Gross le bil obsojen zaradi § 312., t. j. podkupovanja uradnika na zapor enega meseca in 300 K globe. Slava Veršec zaradi zvodništva na šest mesecev ječe, poostrene z zaporom, Mirko Reberški radi prestopa po § 101 na en mesec ječe. Rosandič radi zločina po § 101 na en mesec ječe. Državni pravdnik je podal ničnostno pritožbo. zagovornik Je prijavil priziv. Ta razsodba je vzbudila v Zagrebu precei začudenja, posebno ko se ie slišalo, da so Grossa takoj izpustili. Afera Gross je tako razburila Zagreb, da je bil njen pomen mnogo večji nego sedaj odmerjena kazen. V nedeljo dne 28. iunija čuli smo slovenski izletniki v Domžalah hajlanje. Ko smo si jih ogledali bližje te Nemce, spoznali smo par uradnih slug ljubljanskih bank in jednega hranilničnega slugo. Ti koroški Nemd mislijo menda v Domžalah hujskati s hajlanjem. V prihodnjič naj si zapomnijo, da se pritožimo naravnost bančnim centralam na Dunaju. Menda jim potem preide veselje širiti svojo nemško kulturo v slovenskih Domžalah. Hočemo mir! Iz Kostanjevice. Dne 6. julija t. 1. pokopali smo od neizprosne smrti odtrgano nam gospo Frido Bučar-ievo, soprogo našega dičnega naprednjaka gospoda Lavoslava Bučarja. posestnika in gostilničarja v Kostanjevici. O priliki koncerta tukajšnjega pevskega zbora, ki se je vršil dne 21. m. m., pomagala je še ranjca, da se je koncert tem lepše razvil. S pokojnico ni izgubil samo gospod Bučar svojo priljubljeno družico, marveč tudi kostanjeviški diletantski zbor izborno-igralko, kakor tudi Kostanjevica in okolica prijetno, prijazno in dobrosrčno bitje. Pogreb sam je pokazal, kako je bila ranjca v vseh slojih priljubljena. Pogreba udeležilo se je razven občinstva tudi mnogo gospodov gospa in gospodičen iz oddaljenimi krajev, tako iz Brežic, Krškega, Radeč. Mokronoga in Novega mesta, kakor tudi tukajšnja godba meščanske garde, gasilci, orožniki, pevski zbor in »Sokol« po deputaciji, ki je nosil venec, katerega so H poklonili. Pri tem je pač treba pohvaliti gospode pevce, ki so zapeli par lepih žalostink. Bodi ranjki Fridi zemljica lahka. Gospodinjski tečaj za učiteljice primorskih dežel. Društvo slovenskih učiteljic priredi v času od 22. julija do 12. septembra gospodinjski tečaj za učiteljice iz Primorskega in Dalmacije v Gorici, ako se priglasi zanj vsaj 12 učiteljic. Namen tega tečaja je vsposobiti učiteljice za pouk v gospodinjstvu in kuhanju ter za voditeljice šolskih kuhinj. Poučevalo se bo kuhanje, likanje, nauk o gospodinjstvu s praktičnimi vajami, hranoslovje, zdravoslovje, gospodinjsko računstvo s kalkulacijami in gospodinjskimi zapisik. Učiteljice, ki bi se utegnile zanimati za ta tečaj, naj se prijavijo najkasneje do 15. julija potom šolskega vodstva na deželni šolski svet za Goriško v Trstu in istočasno po dopisnici na Društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani, Kopališka ulica 1. Udeleženke plačajo za vseh 8 tednov za hrano 100 K. Stanovanje je v tem času v Gorici lahko dobiti. Voditeljica tečaja bo g. Jerica Zemljanova iz Ljubljane. Razpisane učiteljske. službe: Ljubljanski okraj: Učiteljsko mesto na štirirazrednici v Hrušici. — Rok do 10. junija. — Litijski okraj: Učiteljsko mesto na štirirazrednici v Šmartnem pri Litiji. — Rok do 1. avgusta. — Kočevski okraj: Uči- teljsko mesto na šestrazrednicl v Sodražici (samo za moške). — Rok do 25. julija. — Novomeški okraj: Nadučiteljsko mesto na dvorazred-nici v Brusnicah. — Rok do 1. avgusta. Tat v dimniku. Ko je hotela iti pretekli pondeljek okrog desete ure zvečer pri gostilničarju in posestniku Jožefu Rutarju uslužbena dekla Frančiška Hojkar iz Podsmreke spat, je zalotila na podstrešju nekega neznanega fanta, ki se je skril za dimnik. Dekla je brž naznanila to svojemu gospodarju, ki je šel s svojo ženo s svetiljko na podstrešje. Toda fant jo je že popihal. Rotarjeva sta ga nekaj časa iskala, in sta ga slednjič res našla. Premetenec se je zaprl v neko omaro in je držal z vso močjo vrata k sebi. Ko pa je Rotar kletko vseeno odprl, je tiček zletel ven in jo pobrisal doli po stop-njicah. Zaletel se je v hišna vrata, toda ta so bila zaprta. Kakor blisk ti šine v kuhinjo in se zmuza v dimnik. Tam pa je ostal in bil tudi prijet. Korajžni fant je 191etni hlapec Anton Čuden iz Loga. Čudna so aretirali in ga izročili deželnemu sodišču. Vsega na svetu Je konec in tako Je prišel konec tudi za policijske cucke. Dunajska »Kor. Austria« poroča: Orožništvu je dana prepoved posluževati se službenih psov, ker izdatki za pse nikakor niso v razmerju s pasjimi rezultati. — Sedaj bo pa konec raznih poz, ko ti je korakal stražnik s psom.,. Vse mine. Nesreča. Dne 5. t. m. zvečer sta se vračala zakonska Mežan iz Kamnika v Moste v komendski župniji. Peljala sta se na vozu čez železniško progo ravno v času, ko je privozil vlak. Lokomotiva le zadela zadnji del voza in Mežanova sta padla na tla. Mož je dobil poškodbe na levi strani glave, žena si je zlomila rebro. Ljubštaa. — Ne boš kaše pihal! Včerajšnji »Slovenec« bi rad natvezil, da so bili pri razbijanju in kradeži in sploh pri demonstracijah v Sarajevu udeleženi zlasti nižji turški sloji. »Srbo-bran« organ vladne srbo-lirvatslce koalicije je pa prinesel iz Sarajeva poročilo in dokaze, da so se demonstracije vršile le tam, kjer so katoliki, mohamedanci in Srbi. Kjer pa ni katolikov, tam demonstracij ni bilo. Dokaz, da so mohamedance katoliki našuntali. Saj se poznamo! — Zdaj razumemo! V nedeljo je igrala v Ljubljana neka »Liber-tas« z Reke. O tej igri je občinstvo odločno povedalo svoje mnenje. Mi seveda nismo vedeli, s kom nam je čast govoriti. Zdaj pa je »Reški Novi List« pojasnil, da je »Libertas* klub reških renegatov-lahonov. Nam se je čudno zdelo, da so gostje znali hrvatsko, med seboj pa so govorili — laško. Njih’ vedenje je bilo vse prej nego športno. In kaj so storili ti »gospodje«. V italijanske liste so poslali razne članke, v katerih na-padajajo na nečuven način Slovence, Ljubljano in Ilirijo. Popolnoma pa zamolče svoje surovo vedenje, katero je obsodilo naše občinstvo, med katerim je bilo tudi mnogo Nemcev. Vsi ti so obsodili surovosti reških italijanskih renegatov. Najlepše pa je, da sedaj fakini lažejo po italijanskih listih, da jim Slovenci sploh niso dali nobenega gola. To Je pač vrhunec nesramnosti, da sl upa športno moštvo tajiti gole, ki so po vsej pravilnosti padli v pričo vsega občinstva. »R. Novi List« je mnenja, da bi bila Ilirija lahko dala 12 golov, ker je »Libertas« moštvo četrte vrste. Iz tega se vidi, da bo morala »Ilirija« precej izbirati. Da ni ona kriva na takih dogodkih, kaže najlepše tekma z Gračani, ki je bila lepa in brez vseh protestov. Ker pa Ilirija v bližini nima na razpolago dobrih moštev, s katerimi bi mogla nuditi zanimive tekme, si bo treba pomagati drugače. Nogometni klubi tudi pri nas rastejo. Pod Tivoli se razvijata dva nova kluba: »Slovan« in »Olimpija«. Dokler se razmere ne urede — naj nastopijo domača moštva med seboj. Saj so v marsičem boljša nego druge vrste moštva na našem jugu. — Surovo vedenje v gostilni Te dni je prišel v neko gostilno neki podkovni stražmojsfer Ume je zrra-no) in je nahrulil dva vojaka, ki sta sedela pri svoji mizi tako, da ga nista takoj opazila. Ker pa je bilo njegovo vedenje proti »Dienstreglement« se je potem obregnil ob druge goste. Svetujemo mu, da se drugič v javni gostilni dostojno vede. Ljudje so se zgražali. — Zadnja »Muskette« prinaša tako nizkotne napade na vse Slovane, da bi bilo prav umestno, da bi tak list izginil iz naših kavaren. — Matura na II. državni gimnaziji, ki se je vršila pod predsedstvom ravnatelja I. državne gimnazije, dr. Lavrencija Požarja, se je včeraj končala. Prijavilo se je 20 kandidatov, ki so vsi prestali zrelostno izkušnjo z ugodnim uspehom, med njimi 3 z odliko. Imena abiturientov soS Arh Jos iz Dobrlevega, Bezlaj Vladimir iz Krškega, Čermak Jaroslav, iz Ljubljane, Koleša Ivan iz Ljubljane, Kuhar Rudolf iz Satahovcev. (ogrski Slovenec), Lapajne Alfonz i* Ljubljane, Lavrenčič Viktor iz Radovljice, Mauer Alojz iz Zagradca, Modrijan Fran iz Stične, Osana Ciril iz Malega Trna, Pavlovčič Fran iz Cirknice, Pertot Ivan i* Kontovelja pri Trstu, Prezelj Ciril iz Medna, Scharwitzl Anton iz Udma-ta na Koroškem, Seliškar Albin t Vranskega, Štuhec Fran iz Bolehno cev na Štajerskem, Skof Josip i % Pišeč, Štrukelj Vinko iz Krašnje in Turk Ernest iz Ljubljane. — Poročil se je g. Anton Trost, priljubljeni naš pianist in profesor na Glasbeni Matici v Ljubljani i gdč. Claire Fiedler, pianistinjo na Dunaju. Mlademu umetniškemu paru naše najiskrenejše čestitke! — Čudovita je urnost, s katero se dandanes izvršujejo filmi. Komaj teden je minilo od dogodkov v Sarajevu, niti teden ni minilo od pogrebi na Dunaju — in že se vse vidi V kinematografih. Zadnje predstave 4 »Kino-Metropol« so pokazale zgodo-* vinsko važne prizore iz sedanjih ča' sov. Občinstvo v splošnem h val* čistost slik, ki se v areni lepše vidijo, kot sploh kje drugod. Oglejte si« — Občni zbor zadruge dimu*' karjev. Dne 29. junija 1914 imela J0 deželna zadruga dimnikarjev Kranjskem v hotelu Ilirija svoj redn občni zbor. — Udeležilo se je članov. Po pozdravu načelnika lv T na Kernca prešlo se je na dney,. red. Tajniško in blagajniško P° čilo vzelo se je z zadovoljstvom ztianTc. Pri volitvah so bili voljeni': Načelnik Ivan Kerne, podnaeelnik Izidor Šoberl, odborniki: Ivan Kolar, 'Anton Rogelj, Franc Hoge, Adolf Fritz, Andrej Udovič in Mirko Štri-celj. — Namestniki: Franc Verlio-vec, Feliks Deisigner, Franc Bedina. — Po burni debati zaključil je načelnik zahvaljujoč se za obilno udeležbo občni zbor. — Sokol I. Javna telovadba, združena z ljudsko veselico se vrši v nedeljo 19. julija z vsem velikim programom, kakor je bilo določeno za 5. julij. Na veselo svidenje! Na zdar! Cvetke za veselico »Sokola I.« dne 19. julija naj nam blagovolijo pokloniti ljubljanske gospe in gospodične, za kar jih prav prisrčno prosimo. Oddajajo se pri ge. Bizjak na Poljanski cesti, pri gdč. Dolenc v Prešernovi ulici in pri ge. Bajželj, Marije Terezije cesta (Kolizej). 2e V naprej kličemo, hvala lepa! Srečolov. »Sokol I.« prosi vse, ki so mu naklonjeni, da po možnosti iti iz dobre volje prispevajo s kakim živim dobitkom^ ali drugim, za srečolov, na veselici 19. julija. Dobitki Se oddajajo pri g. Zupančič, gostilna Ahacljeva cesta in pri g. Gorupu v Prešernovi ulici (trgovina Gričar & Mejač). Vsem darovalcem že v naprej, prav lepa hvala! — Oseba, ki je našla v nedeljo pred praznikom sv. Petra, v Dravljah na vrtu gostilne »pri Kovaču« ročno torbico z rokavicami, se prosi, da jo nemudoma prinese nazai. — Brezdomovinec. Pretekli ponedeljek dopoldne je policija aretirala na Sv. Petra cesti starejšega moža, ki je beračil od hiše do hiše. Aretiranec je čisto brez vsakih listin in pravi, da se imenuje Jurij Schurek da je rojen leta 1844. v Szegedinu in da je po poklicu pek. Preteklo soboto je prišel iz Šibenika v Ljubljano. Ker ne more delati, ker je brez sredstev in ker ni nikamor pristojen, mora kolovratiti okoli in živeti od miloščine. Moža je policija izročila tukajšnjemu okrajnemu sodišču. — Na povratku Iz Amerike okraden. Preteklo soboto je pilo več »Amerikancev« v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Okrog šeste ure zvečer je dal »Amerikanec« Karol Škufca postrežčeku tri kovčke s perilom, obleko in drugimi stvarmi, z naročilom, naj jih nese na kolodvor. Kmalu nato pa je prišel za postrežčekom neki drug »Amerikanec« neznanega imena, ki mu je vzel en kovček pod pretvezo, da je to njegov kovček, in se odpeljal z brzovlakom proti Šent Petru. Neznani »Amerikanec« je okrog 24 let star, srednje velik, precej vitek in je bil oblečen v črno obleko. Na glavi Je imel črn klobuk. Ukradeni kovček, v katerem se je nahajalo perilo in več drugih stvari, Je iz rujavega usnja in je šestdeset centimetrov dolg ter trideset centimetrov širok. — Konj ga je udaril v nogo In ga težko poškodoval. 51 letnega delavca v pivovarni »Union« je dne 4. t. m. na Dunajski cesti udaril konj s kopitom v desno nogo in ga težko poškodoval. — Aretacija tatice. Pred štirimi tedni je prodal 121etni France Sirnik Iz Ihana v kamniškem okraju, na Vodnikovem trgu neki okrog 30 let stari neznani ženski kokoš za 2 K 20 vin. Ženska je peljala nato dečka na dvorišče hiše št. 1. na Radeckega cesti in ga pustila tam, češ, da gre iv stanovanje po denar in da mu potem plača kupljeno kokoš. Zenska pa se ni vrnila, ampak je izginila s kokošjo skozi hišni izhod v Komenskega ulico. Deček je ni videl. 6. t. m. pa je policija aretirala sleparko v osebi 301etne, tujemu imetju zelo nevarne tatice Marije Piškur iz Sadinje vasi pri Dobrunjah. Policija je izročila Piškurjevo okrajnemu sodišču. — Kajžlca res ni velika. To je [velezabavna veseloigra, ki se predvaja še danes v Kino Metropol. Kdor se želi od srca nasmejati zaljubljenemu paru, naj ne zamudi te prilike. Velikomestno življenje londonsko se predvaja v učinkovitem igro-kazu »Veletok«. Poleg tega še pri vsaKi predstavi »Pogrebne svečanosti prestolonaslednika Ferdinanda«. Predstave vsak dan 0b ^ g p0_ poldne, pol 7., pol 9. zvečer. Cena I. prostor 80 vin., II. prostor 60 vin III. prostor 30 vin. — Vojaški koncert na specijal-hem večeru jutri v petek 10. v kinematografu »Ideal«. Predvajala se bo senzacijska drama v treh delih »Sanje po opiju«, učinkovitost, polna napetosti, ki zanima gledalca od začetka do konca. Poznana krasna inscenacija Nordisk Ko. daje tej zanimivi drami posebno lep vtis. — Danes Zadnji dan senzacijska drama »Za čast in ljubezen« in krasna veseloigra »Nožiča z zlato kačo«. — Špecijalna številka »Slov. Ilu-strovanega Tednika o atentatu v Sarajevu, o pogrebnih svečanostih v iTrstu, Borovnici, Ljubljani in na Dunaju je krasna in prinaša 23 najrazličnejših in sila zanimivih slik po fotografijah na licu mesta. Prestolona- slednikova obitelj, deželni šef bosanski, nadvojvodovo spremstvo, ostudni izgredi v Sarajevem po atentatu, prostori sprejemov in atentatov v bosanski stolici so podani v izbornih slikali. Pregledni popis vseh dogodkov pretečenega tedna, članek o atentatih tekom zadnjih 50 let, dve povesti in nadaljevanje romana delajo to 20 strani najlepši literarni spomenik tragičnega tedna. S. I. .T. je s to številko daleko prekosil vse podobne židovske, Slovanom sovražne liste. Slovenci, podpirajte svoje gore list! — Loterijske številke. B r n o? 7, 46, 22, 28, 76. Orade cT 76, 46, 53. 85, 56. VISOKI GOSTJE. Trst, 8. jnttja. Z brzovlakom ob 9. url zjutrej so danes dospeli v Miramar nadvoj-vodinja Josipina, mati sedanjega prestolonaslednika Karla Franca Josipa, nadvojvoda Maksimilijan Evgen in vojvoda Filip Albert Wttrtemberškl s spremstvom. Na miramarski postaji so odlične goste čakali: namestnik princ Hohenlohe, župan M. Valerio, na-niestništveni svetnik Fabrizzi in poveljnik Vogelhuber. Nadvojvodinja Josipina je bila oblečena v žalno obleko. V Mirani arskem gradu ostane pet mesecev. Prejeli smo: Nemec — oderuh. Nedavno temu sva zašla z nekim prijateljem v neko gostilno, oz. restavracijo. Pila sva pokalice. 2e pri vstopu sva opazila, da mora biti gospodar tega lokata Nemec, kajti v točilnici so govorili gospodar in natakarji v švabščini. Ko sva hotela oditi in poklicala natakarja, da mu plačava račun, sva prav debelo pogledala: pokalice nama je 7.ar*ičunal po 28 vin. Če pomislimo, da dobivajo gostilničarji pokalice zelo ceno, in da stanejo drugod po 16 ali 18 vin., se moramo naravnost zavzeti nad takim dobičkom, za kakršnega hoče Švaba odreti svoje goste. Dr.men cigarete so pri njem — to se razume — tudi dražje. Ko sva s prijateljem restavracijo zapustila, sva se hotela prepričati, kdo je ta oderuh. Naslovna deska nosi napis, in kakor sva se pozneje prepričala je to navihan švabski »ptič«. Seja mestnega sveta. V torkovi seji mestnega sveta se je nadalje uvela proračunska debata v prisotnosti 56 poslancev. Pred nadaljevanjem dnevnega reda je zahteval posl. Puecher v zadevi Brocchi Friihbauer nekih pojasnil, ki mu Jih je »pojasnjeval« dr. Valerio na takšen način, da je bil Puecher z njimi nezadovoljen. — Razpravljalo se-je o troskih za tiskarska dela. S tiskarno Caprin se je sklenilo pogodbo. Zupan 'je povdarjal, da je bilo treba proračun hitro natisniti. — Pri razpravljanju o ubožnici se je razvila med Puecherjem in Aro živahna debata. — Sprejme se povišek 4000 K kot podpora zavodu za javno snago. — Zupan je razložil posl. pl. Nico-lau, da se bo za vodnjak v ul. de A-micis poskrbelo. Poslanec Arch Je predlagal regulacijo ul. Sv. Sebastiana. Predlog je bil sprejet. — Stavljen je bil predlog glede tramvaja, ki vozi iz Trsta v Skedenj. Zupanu so pri razpra- vi o tem predmetu predlagali, da se v bodoče za take stvari zavzame odločneje. Nato se je votiralo o predlogih za posamezne postavke, katere je prečital asesor Gabrielli. Debate so se udeležili še A. Ara, dr. Wilfan in Arch. Ob tri četrt na 12. je bila seja zaključena. — Včeraj se je vrinila v poročilih o ponedeljkovi seji pomota; ob koncu bi se moralo citati: Seja je bila zaključena ob pol 11. in ne ob pol eni, kakor je pomotoma postavljeno. Zgledi. »Piccolo« se v svoji včerajšnji številki nekoliko huduje nad malobr&nostjo, ali bolje rečeno, nad bojazljivostjo Italijanov. Opraviti ima namreč s slovenskim cvetličnim dnevom, ki se je vršil pred časom v prid šolam C. M. družbe. Posebno obdeluje sodnijskega sv. Milov-čiča, no, »Piccolo« je dobil pač nekoliko pozno podatke o g. Mi-lovčiču, ki je »slovenske prodajalke cvetlic priporočil vsem sodnijskim uradnikom slovenskega pokolenja.« Najbrže se je nad dejanjem razkoračil kakšen italijanski petek, ki je tudi v službi na sodniji, »Piccolo« pa kar za njim In kar — s člankom! Bilo bi mu priporočiti, da drugič priredi ob taki priliki posebno izdajo. Saj ve marskdo od njegovih uradnikov za C. Metodov »nec«! Kaj pa, če bi ljubljanska »Tou-rist Office« bila nekoliko pazljivejša na svoje oglase v »Piccolu«? Pod Triglavom in pod planinko se v tem listu bere: Triglav, v oglasu pa se govori o »Tricornu«. Tudi se imenuje »Wocheiiier Feistritz« in ne Bohinjska Bistrica! Ali je T. O. mogoče kakšen »Flottenverein« št. 2?. Lega nažiooaSe na deta. Potuf čevalna »Lega nazionale« priredi letno veselico dne 2. avgusta. Rojstva, poroke In smrti. Od 28. junija do 4. julija se Je rodilo v Trstu 140 otrok, in sicer 75 otrok moškega in 65 otrok ženskega spola; smrtnih slučajev je bilo 86, moških in 43 ženskih; porok je bilo 22. Narodno - socialna mladinska organizacija. V petek ob pol 9. zvečer se vrši sestanek v Barkovljah (Narodni dom«. — V soboto se vrši sestanek v dvorani N. D. O. ob 8. uri zvečer. Dnevni red sestanka je zelo važen in so na sestanek vabljeni le člani. — Kdor se hoče vpisati v Narodno soc. mlad. organizacijo, naj (se zglasi za mesto-; v N. D. O., za 'sv. Jakob pa pri tajniku bratu ši-roku, Čarbola Št. 11. pritličje. »ŠTRAJK« PRI HOLTU. Trst, 8. julija., .Danes opoldan se Je zbralo pred Moltovo tovarno v ul. Ferriera štev. 20. delavstvo, ki je v tej tovarni uslužbeno, hi je hotelo protestirati. Slišalo se je več groženj nakar Je ravnateljstvo Holtove tovarne‘poklicalo policijo. Toda demonstranti so se med tem časom že razšli. Policija, ki jih Je hotela razgnati. Je Intervenirala popolnoma brez vspeha. Delavci so že pred njenim prihodom odšli po ulici in se na Barrieri razšli na vse strani. čemu so hoteli delavci 6traJ-kati, ne vemo. Ali je vzrok posku-šenega štrajka mogoče ravnateljstvo? Mogoče kakšen delovodja? Tega ne vemo, ker so nam dali ljudje vsakojaka pojasnila, a edino pravih ne. Kakor se domneva, je poskušenega štrajka kriv najbrže kakšen »višji«. Pripominjamo, da je v Holtovi tovarni uslužbertih tudi več Slovencev. — Ko je policija čakala popoldan na eventuelno ponovitev demonstracij. ni bilo več slišati nlka-kega glasu. Vsi delavci so se mirno podali na delo. Tatvina. V novi luki Je te dni zasidran parnik »Sofija Hohenberg« last »Austro - Američane«. Na tem parniku je opazil paznik, da Je začela' v zadnjih dneh izginjati kava. Izginilo jo je dve vreči v približni vrednosti 200 kron. Ker se Je pazniku zdelo tako odnašanje kave že preveč predrzno, je dal aretirati štiri uslužbence imenovanega parnika. Dva od teh uslužbencev sta tatvino priznala, pa ne v celoti; pravita namreč, da sta Je odnesla le nekoliko kilogramov. Ostala dva tajita. Policija pa ne verjame nikomur in je zato vse štiri zaprla. Preiskava bo dognala resnico. Kolesar je podrl uradnico B. Morpurgo in jo poškodoval. Dekletu je pomagala zdravniška postaja. Otrpna slabost je napadla 34-letnega Rudolfa Križmančiča v ul. Rossini. Križmančiča je prepeljal Treves v bolnišnico. Policija je prijela nekega že davno zaželjenega individuja, 44-Ietnega Karla Freibauerja, v uL Malcanton stanujočega pomorščaka. Freibauer ima na grbi več tatvin. Janez in Franc« balinata. Janez Oblak in France Homo-vec, oba mizarja, balinata v gostilni pri Čehu v Rožni dolini. Janez je hujši od Franceta. Ta kanalija ti napravi že tri »šjake« zapovrstjo, kakor pravijo Vipavci, ki so menda najboljši balinaši na vsem božjem svetu. Janezu se posrečijo tudi vse »rešte« in izbijati zna, kakor bi bilo izbijanje krogelj njegov poklic. France pa kar nič ne zadene. Približa krogljo balinčku — Janez mu Jo izbije. Približa drugo krogljo balinčku — Janez mu jo izbije. Približa zadnjo krogljo balinčku — Janez je neizprosen in izbije tudi to. In rezultat? Janez ima šest »puntov«, France nobenega. Janez Je napravil »šiško« ali »šjak«, France pa ničesar. Gleda debelo in strmi v Janezove kroglje in v balinčka. Nenadoma postane rdeč. Očividno ga jezi. Konec igre: Janez enaindvajset, France komaj sedem. »Zdaj bova pa kaj pila,« pomigne Janez - zmagovalec Francetu. »No, pa bova,« pravi France s kislim obrazom. Na tihem pa se jezi: »Glej ga, kujona! Dobil Je, zdaj pa bi rad, da bi ga Še napaJaL Pa še smeje sp! Če to ni nesramnost! O, le počakaj, dragec, jaz ti že pokažem. Gospa, prinesite en vrček piva! « Gostilničarka prinese pivo. Zdaj pa napravi zopet Janez kisel obraz. »Kako pa to, da si naročil samo en vrček? Dva moraš plačati, saj si izgubil partijo.« »E, veš, Janez, ti me pa kar nič I ne sili plačevati,« odvrne France jezno. »Ti se rajši zmeni za plačilo onih | dveh kron, ki si mi jih dolžan.« Zdaj pa je bil že ogenj v strehi. »Jaz da sem ti dolžan dve kroni?« je vzrohnel Janez. »Ti, ja!« Janez se je urno okrenil in je zagrabil vrček. V tisti naglici pa se je tako spozabil, da je menil, da še vedno balina, da je sedaj zagrabil krogljo in da hoče izbiti balinec, ki pa je bil v tem trenotku Francetova glava. Ker je Janez dober balinač in izvrsten izbijač, je krasno izbil balinčka. France se je kar prijel za glavo. Janezovo balincanje in izvrstno izbijanje pa ni bilo všeč sodišču. Sodnik Je zmajal z glavo. »Lahka telesna poškodba — Janez — kar na deset dna!« Čukariia prireja izlete. Lepa vas Je vas Polica. Odlikuje se po svojih češnjah, po svoji pobožnosti, po svoji kreposti in iskreni zabitosti. Na Polici kraljuje tudi Orel, kar spričuje, da Je tam veliko krev-ljačev. Tudi Šent JuriJ Je lepa vas, ki slovi po svoli pobožnosti, daleč naokrog. Tudi tam je napravil čuk svoje gnezdo. Da ga je napravil tudi v Smarji, se ne smemo čuditi, zakaj ml dobro vemo, da Šmarije niso daleč od Police. Nekega lepega dne se je domislil načelnik poliske čukarije Tone Vidic, da ne bi bilo napak, ko bi priredila njegovi svetinjčasti podaniki izlet v Sent JuriJ. Sedel je za mizo in je napisal načelniku čukarije y Šent. Juriju, Janezu Goršlču, da priredi njegovo podaništvo dne 21. maja t. L izlet v bratsko jim vas. Ravno tako se je domislil tajnik čukarije v Šinariji Ferbežar, da stori bogu dopadljivo delo, če poleti njegova hrabra armada v Šent Jurij in sicer tudi na dan 21. maja. Tako se je zgodilo, da se je zbrala poliška, šmarska in šentjurska čukarija na vrtu Antona Goršiča v Šent JuriJu pri Grosupljem, čuki so priredili »zborovanje«. To »zborovanje« je bilo za čuke prav primerno in nas prav nič ne zanima. Zanimalo pa je to »zborovanje« državno pravdništvo, ki ni imelo o zborovanju teh fest fantov nobenega pojma. Zato so morali romati Vidic, Goršič in Ferbežar v Ljubljano k okr. sodišču. To jim je moralo vte-pati v glavo, da se morajo zborovanja prej naznaniti, pa čeprav nimajo nobene vrednosti, čuki so kar zijali. Svetinjčasti Vidic, Goršič in Ferbežar so bili obsojeni vsak na tri krone kazni. „ZaSto svetiš, sveti svomu otcu, kada umre!“ Bila je nedelja. Štirje hrvatski delavci, med katerimi se je nahajal tudi Dane Tu-kič, so šli iz gostilne, vsi srečni, zadovoljni in veseli. Nenadoma se spomni Dane, da bi sedal prav prilegla še črna kava m da bi bilo dobro stopiti še v kavarno. Tovariši so bili s tem zadovoljni. Gredo, gredo po cesti. Obdaja jih črna tema. Tu se jim približa visoka, temna postava, ki mahoma obstoji, kakor hitro jih zagleda. Kdo je to? Kaj hoče ta temna postava? Zdaj se zablišči ostra, svetla luč in jih preiskuje. Toda Dane Tu-kič je korajžen fant. Stisne pesti, zfavna se in zakliče oni postavi, ki jim je posvetila pod nos. »Zašto svetiš? Sveti svomu otcu, kada umre!« zagrmi. Postava, mož postave, pa Je slišal vse drugačne besede. »Prekleti policaj, smrkavec itd.« Razločno jih sicer ni čul, toda zdelo se mu Je, da so padle. Zato Je aretiral Tukiča. Pred sodiščem pa se Je izkazalo — priče so namreč potrdile — da vsi štirje delavci niso videli stražnika in da tudi omenjene besede niso padle. Zato je bil Dane Tukič oproščen. Velika tatvina draguljev v Madridu. Pred mesecem dni je prišla v enega najboljših madridskih hotelov elegantna dama z gostim pajčolanom in črnimi očali. Najela si Je sobo v pritličju, ker se. kakor je sama rekla, ni hotela voziti z liftom. Dama je živela silno razkošno in se je izdajala, kakor po navadi, za grofico. Pred nekaj dnevi je prišla gospa v trgovino nekega zlatarja v Carre-va de San Jeronima in izbrala vrsto FKAST MAIilSI, diplomiran Irrojstč. Trst. - Ulica Tor S. Picro 4 - Trst Podružnica: Nabrežina 99. Jestvine, kolouijalno blago* FR. MILLONIG - TRST Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. Itnzpo&iljanje po poiti. biserov,, ki bi med brati veljali 20.000 pesetov. Prosila je draguljarja, da naj gre z njo v hotel, kjer hoče bisere pokazati svoji materi in tam mu tudi izplačati denar za bisere. Gospa je šla skozi druga vrata na hodnik, v predsobo, da se s svojo materjo dogovori glede kupne cene. Zlatar je ostal v sobi in poslušal, kako se v sosedni sobi dva ženska glasova prepirata o biserih. En glas je bil proti temu. da se tak« drage stvari kupujejo, da biseri niso toliko vredni in da ni treba denarja metati na cesto, med tem ko je drugi glas odločno zahteval, da se biseri kupijo in Je Jokajoč zaklinjal »materi«, da naj ne odbije svo# hčeri tako krasen dar. Naenkrat je nastal v sosedni sobi molk. Zlatar je še nekaj časa nestrpno čakal, kedaj bo že dobil svoj denar, nato mu je pa stvar postala sumljiva. Šel je v sobo m tn Je v svoje presenečenje videl, da ni nikogar. Gospa je šla skozi vrata na hodnik, kjer se je razgovarjala med seboj in materjo, katere glas je oponašala z »glasom iz trebuha«. Nekaj dni mine. Madrid Je že pozabil na to tatvino, kar ga zopet iznenadi nova tatvina, ki jo je izvršila ista oseba. K nekemu madridskemu zdravniku je prišla ista dama s črnim pajčolanom in mu pripovedovala, da je njen mož, znan madridski zlatar — znorel. Revež si predstavlja, da mu je bilo ukradeno biserov za 50.000 pesetov. S solznimi očmi Je zaklinjala zdravnika, da reši njenega »nesrečnega moža«. Zdravnik Je priporočal gosne, da naj svojega moža pripelje k njemu pod kakšno pretvezo. Ona bo poslušala njihov razgovor, skrita v sobi za zagrinjalom in potem odpelje svojega moža domov, če pa njegovo stanje še ne bo boljše, pa naj ga da v blaznico. Popoldne je zopet prišla gospa k zdravniku; »Gospod doktor, mol mož ravno prihaja — je dejala razburjeno. Zopet ima silovit napad in mene je silno strah. Dovolite, da ga počakam pred vrati. V tem je prišel trgovec k zdravniku in začel z njim razgovor. Zdravnik ga je izpraševal o vseh mogočih stvareh, toda ni mogal dognati, da bi bil ta človek nor. Nar' posled, ko so že celo uro govorili pravi zlatar: »Oprostite, gospod doktor, ampak meni se mudi. Bodite tako dober in uredite ono stvar.« »Kakšno stvar?« ga vpraša zdravnik začudeno. »Prosim, da mi izplačate 50.000 pesetov za bisere, ki jih je odnesla vaša soproga«. »Ahal...« si je mislil zdravnik, »sedaj ga pa imamo.« In takoj je začel oporekati, da naj pusti to novo idejo. Dokazoval mu je, da to ni res, da si to samo domišljuje itd. »Pokliičte vašo soprogo, ld vam potrdi, da je odnesla vrsto biserov!« »Soprogo?! — Saj jaz sploh nisem oženjen!« »Bomo videli,« — je vzrojil zlatar — »jaz se ne dam varati od takšne bande.« Posledica je bila, da je zdravnik dal zlatarja v blaznico, iz katere je prišel še le drugi dan. Med tem pa je »gospa soproga« pokradla še ostale bisere in šla... Skrivnosten umor v zdravniSki sobi. CeU New-York -je pod vtisom senzacijonelnega umora, ki se Je oni dan zgodil na stanovanju dra. Carmona, enega najuglednejših newJorških zdravnikov. K dr. Carmonu je prišla v ordinacijo mrs. Bailey, 36 let stara prekrasna dama. Gospa je bila pri zdravniku celo uro, toda nikdar več ni šla živa iz njegove sobe. Padla je kot žrtev atentata." pred zdravnikovimi očmi in še do danes ni dognano, ali je neznani morilec hotel umoriti zdravnika ali gospo Bailey. Carmon pripoveduje. Ravno, ko Je bila ordinacija končana in Je gospa Bailey bila pripravljena, da odide, ko sem za oknom svoje sobe zaslišal sumljiv šum. Naenkrat se pokaže na oknu roka z revolverjem. V hipu sem mislil, da je revolver namenjen proti meni in vrgel sem se na tla, da me ne zadene. V tem je že počilo in gospa Bailey je padla na tla in kriknila: »Bog. ubili so me.« Roka na oknu je izginila. Skušal sem, da bi gospo pripravil do zavesti, toda bila je že mrtva. Kroglja jo je zadela v srce.« Carmon je takoj telefoniral po policijo, ki je prihitela s policijskim psom. Toda okolo zdravnikove hiše se je zbralo že toliko množice, da je bila vsaka sled zbrisana. Policija ni mogla najti ničesar, kar bi ji pripomoglo zasledovati morilca. Pozneje je našel neki človek ob oknu košček svile, ki je bil gotovo iztrgan iz ženskega krila. Po tej najdbi je bila policija prepričana, da gre za žensko morilko. To domnevanje potrjuje tudi zdravnikova izpoved, ki je dejal, da je bila roka na oknu majhna in nežna, in da je bila gotovo ženska. Dr. Carmon je izjavil, da nima sovražnikov in da je bil atentat gotovo naperjen proti njegovi pacijentinji. Ko je gospod Bailey zvedel za njeno smrt, ni hotel verovati. In ko so mu telofonsko sporočili, da je bila ubita v ordinaciji pri zdravniku dr. Carmonu, se je še smejal in dejal, da je njegova žena zdrava kakor dren in da ne rabi zdravnika. Šele, ko je zagledal truplo svoje žene, je onesveščen padel na tla. Živela sta v srečnem zakonu in imela sta dvoje otrok. V newjorški družbi sta bila silno spoštovana. Naposled je policija začela sumiti Čarmanovo ženo. Zvedelo se je namreč, da je zelo ljubosumna na svojega moža in je imela v sobi svojega moža celo aparat, potom katerega je lahko poslušala njegove pogovore. Toda gospa je dokazala, da je bila v času umora bolna in ležala doma v postelji. Tako, da sedaj policija ne ve, kam naj se obrne. PROHAZKOVINA ŠT. 2 KOMPLETNA. Zagreb, 8. julija. »Srbobran« poroča, da je Izid preiskave v Sarajevu dokazal nedolžnost srbskega majorja Pribičevlča in da je sedaj blamaža Židov in dunajskih kristjanov ter Mažarov kompletna. ,(Pa tudi tistih, %i so klukcem verovali.) HRVATSKI BAN PROTI DEMONSTRACIJAM. Zagreb, 8. julija. Ban SkeHecz ie izdal vsem uradom odredbo, s katero jih je z ozirom na vedno se ponavljajoče protisrbske demonstracije, pozval, da store takoj vse potrebne korake, da prenehajo napadi na osebe in privatno imetje posameznikov in da v vsakem posameznem slučaju pokličejo krivce na odgovor in jim nalože povračilo za vso storjeno škodo. BILINSKI. Dunaj, 8. julija. Skupni finančni minister Billnskl se je odpeljal v Išl v avdijenco k cesarju. HRVATSKI SABOR. Zagreb. 8. julija. K današnji seli seji sabora se frankovska »n kmečka stranka nista prikazali Poslanec Modrušan je predlagal, da se poslanec Milkovič izključi od 30 sej; tudi Horvat In Zatluka sta bila od daljnjih 30 sej izključena. ARMADNI INŠPEKTOR. Dunaj, 8. julija. Armadni inšpektor nadvojvoda Friderik ie odšel na Nemško. MOHAMEDANCI IN EPIRCI SO SE SPORAZUMELI. Milan, 8. julija. Listi poročajo iz iValone, da je prišlo med mohamedanskimi vstašl in Epirci po daljših pogajanjih do sporazuma, ki pa pomeni za Wieda: Izgubo prestola. Mohamedanska plemena se ne pro-tlvijo, če dobe Epirci avtonomijo in pridejo pod grški protektorat. STRELJANJE V DRAČU. Drač, 8. julija. Preteklo noč SO; 4 orožniki s Kosovega prišli na okope in začeli streljati na stražo, da bi maščevali smrt enega svojih. Stre-, ijanje je trajalo pol ure. MED TURČIJO IN GRŠKO. Pariz, 8. julija. »Agence Havas« poroča, da sta se Turčija in Grška v tem smislu sporazumeli, da se k mešani komisiji, ki določuje odškodnino za turške macedonske in grške maloazijske emigrante, prida še en razsodnik, ki ga določi tretja država, ki pa ne sme biti velesila. AVSTRIJA IN SRBIJA. Budimpešta. Na vprašanje, če je Avstrija že napravila glede preiskave kake korake v Srbiji, je Pašič odgovoril: »Dosedaj samo enega. Avstrijska vlada nam je namreč sporočila imena nekaterih izključenih učiteljiščnikov iz Pakraca na Hrvat-skem in nas prosila, da naj poizvemo, ali se nahajajo dotičniki v Srbiji ali ne, in kaj delajo. Tej želji smo tudi takoj ustregli z veliko uljudnostjo. Druge avstrijske demarše dosedaj ni bilo. Pa tudi, če bi prišlo do kake nove demarše, bo Srbija storila vse, kar se v takem slučaju lahko zahteva od civilizirane države. DEMENTI. Belgrad, 8. julija. Srbski tiskovni urad dementira energično vse vesti, ki so pripovedovale, da so srbski častniki in vojaki, bodisi preoblečeni, bodisi v uniformi prešli albansko mejo. Pač je pa resnica, da je mnogo ranjenih Albancev prišlo v Srbijo in prosilo pomoči. Srbske oblastnlje dovoljujejo pa prehod samo ranjencem In jih Iz človekoljubja sprejemajo v bolnice. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. V. S. Mala nedelja. Naročnina poravnana do 30. junija. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-aanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 5. uri zvečer. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina"! iaki za kavo in žganjetoč v Ljubljani se da takoj v najem. Naslov v „Anončni ekspediciji* Hočevar. Proda se skoro nov Necarsulm motor 3 1/2 HP, z 2 prestavama. Odda se event. tudi na obroke. Natančneje pri Premeri & Jančar, tovarna oljnatih barv. Lokal za trgovino se odda. Vegova ulica 12. 666-1 Trst! -»* Lepe sobe z 2 posteljema od K 4-— naprej, dunajska kuhinja, kosilo 70 vinarjev, 3 minute oddaljen od kolodvora Hctel Abbazia, Trst. ■■■■■■■■■■■■■■ Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. Na Marije Terezije cesti 10, IH. nadstropje se bo vršila danes v četrtek, 9. t. m. dopo-ludne prostovoljna javna dražba sobne oprave, obleke in knjig. Spretnega krojaškega pomočnika delovodjo samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster Fran Kraigher, Gosposka ul. 5. Edina primorska tovarna dvokoles „Tribuna“ Gorica, Trlaška ulica št. 26, prej pivovar. Gorjup. Velika eUbportna zaloge dvokoles, Bivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. 3F. Be/tjel Gorica, Stolna ulica Štev. a-i. Prodaja na obroke. Ceniki franko. T- Išče se za takoj potnik potnik, kateri je privatnih strankah že uveden, za prodajo že dobro upeljanega predmeta in kateri je povsod neobhodno potreben. Tudi dame lahko to zastopstvo prevzamejo. Ponudbe pod „Priden“ na „Anončno ekspedicijo* Hočevar, Ljubljana. Prodajalko z dežele ki se je ravno izučila, sprejme špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši, plača začetno primerna, pozneje boljša. — Nastop takoj. Naslov pove „Prva anončna ekspedicija". 0 0 0 m Vele« = ZBIRKO PESMI ki so izšle v..Učiteljski tiskarni (t Ti ie lepa EHIMT HM knjiga „Moje obzorje ki se dobijo po vseh knjigarnah, kakor tudi v ..Učiteljski tiskarni". Cena Eično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 v več. Za fiakup oljnatih fn suhih barv, lakov, flrhe* žev in vse y to. stroko spadajočih predmetov se priporoča tvorniea barv Premeri is Jančar Panajska cesta štev, 20. Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 18, ZFrletzie enaeijlne "barv« 4xoT©aa.© Im. d-etoel©- Iceirholinej, mavec itd.. icra <&£©"brL© laa.