PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 246 (12.571)
Trst, sobota, 18. oktobra 19
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
-4 M O
Ti v ^
; q c s
■. r-n :*š
m
-n
>.-K
X
*—i
O
3>
• 1
35723
o
■-0
o~
1>
Libanon bo posegel pri Varnostnemu svetu zaradi izraelskega vpada
Šamir dobil mandat o sestavi nove vlade narodne enotnosti
Možnost novih spopadov zaradi izraelskega pilota v rokah Amala
v ponedeljek predložil parlamentu. Na seznamu je 25 ministrov. Začasno je bil poravnan tudi problem, kdo naj bo novi veleposlanik v ZDA: sedanji ostane v Washingtonu še sedem mesecev, medtem pa bo Peres kot novi zunanji minister pripravil seznam sedmih kandidatov.
Po sprejemu mandata je Šamir v pogovoru s časnikarji dejal, da ostane zunanja politika za zdaj nespremenjena. Na vprašanje, ali se mu zdijorepresalije po protiizraelskih akcijah umestne glede na to, da prinašajo tudi zgube (beri: v četrtek sestreljeno letalo), je odvrnil, da je treba vsak primer ločeno presoditi in nato najprimerneje ukrepati. Izraelske vojaške oblasti so uradno priznale, da so med predvčerajšnjim napadom na palestinsko taborišče Miye-Miye izgubile lovski bombnik F-4 (zadela ga je prenosna raketa SA-7), in pojasnile, da so s helikopterjem rešile enega od dveh mož posadke. Drugega, o katerem se je sprva mislilo, da se je ubil, so z bojnimi helikopterji zaman iskali vse do sinoči, ko se je razvedelo, da je v rokah Amalovih šiitov in ima zlomljeno roko. Kje je, tega šiiti ne povejo iz bojazni pred novim izraelskim napadom. Član telavivske vlade Lubrani je namreč izjavil, da bo Izrael skušal pilota rešiti kjerkoli in kakorkoli. Dodal je, da četrtkov napad ni bil vperjen zoper Libanon, ampak proti terorističnim bazam, toda libanonska vlada je že sklenila poseči pri Varnostnem svetu OZN. Tudi zato, ker se na meji zbirajo izraelske čete in ker sta včeraj preletela Bejrut dva izraelska phantoma.
Atentat v Jeruzalemu, ki je izzval izraelski povračilni ukrep (in grožnjo Abu Nidala o protirepresalijah) si je pripisala, kot znano, tudi Arafatova PLO iz svojega kairskega predstavništva. Izraelska vlada je protestirala pri egiptovski, češ da ščiti teroriste, iz Kaira pa ni še odgovora. Toda krajevni tisk vidi v teh dogodkih nov dokaz, da brez rešitve palestinskega problema ne bo miru. (dg)
TEL AVIV — Državni poglavar Haim Herzog je včeraj formalno poveril zunanjemu ministru Jicaku Šamirju mandat za sestavo nove vlade narodne enotnosti. Šamir, ki vodi sredinsko-desničarsko gibanje Likud, je dejal, da mandat sprejema zaradi čuta odgovornosti do izraelskega naroda v času, ko gospodarstvu trda prede in ko je položaj vzdolž severne meje iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč.
S tem je konec politične krize, ki je izbruhnila zaradi sporamed laburisti in Likudom okrog sestave nove vlade. Tabora sta dosegla kompromis in poverjeni premier je državnemu poglavarju predstavil seznam ministrov, ki ga bo
Šimon Peres in Jicak Šamir	(AP)
Finančni stri a I aretirali De
Predsednika Triestine so obtožili nezakonitega ustvarjanja kapitala na tujem in ga včeraj aretirali. Trenutno je v hišnem priporu.
NAS. STRANI
Weinbergerjev obisk v Rimu in presenetljiv poziv romunskega voditelja Ceausesca
Evroizstrelki postajajo najbolj žgoča tema medblokovskega dogovarjanja po Reykjaviku
RIM, WASHINGTON, MOSKVA -Ameriški obrambni minister Caspar Weinberger je včeraj prispevna dvodnevni uradni obisk v Italijo. Šef Pentagona se je že sestal s svojim kolegom Spadolinijem in s predsednikom italijanske vlade Craxijem. Kot je bilo pričakovati, sta bili glavni temi reyfcja-viški vrh in bodoče razorožitvene pobude, poleg seveda mednarodnega terorizma, o katerem baje govori tudi Reaganovo pismo Craxiju.
Sedanji Weinbergerjev obisk nedvomno dokazuje težo v vlogi, ki jo bo morala Italija odigrati v bodočem obdobju. Glede medblokovske politike je bila Italija skoraj vedno med najbolj poslušnimi ameriškimi zaveznicami, delna razhajanja so bila v preteklosti le glede sredozemskega in bližnjevzhoctnega vprašanja, zaradi italijanskih gospodarskih interesov v tem delu sveta.
VVashingtonska administracija se torej trudi, da bi med zavezniki utrdila prepričanje, da je bila Reaganova odločnost v Reykjaviku pravilna, zato neprestano ponavlja, kako je možen ločen sporazum o evroizstrelkih, ne da bi se ZDA odpovedale SDI (Strateška
obrambna pobuda). V to tezo je was-hingtonska administracija tako prepričana, da je taka zagotovila včeraj Reagan telefonsko poudarjal tudi pred-
sednici britanske vlade Thatcherjevi. Bržkone pa se VVashington boji, da bi Zahodna Evropa ob zamujeni reykja-viški priložnosti pričela misliti z las-
tno pametjo. V ZRN so socialdemokrati že zagnali vik in krik in napovedujejo ostro nasprotovanje zahodnonem-ški udeležbi v raziskavah vesoljskega ščita. V težavah je tudi nizozemska vlada, ki ima skrajno odločne nasprotnike evroizstrelkov.
Prav tako odločno stališče so včeraj zavzeli italijanski komunisti. Na svojem posvetu je tako iz Napolitanovega kot iz drugih posegov razvidno, da bo KPI prav na SDI napela vse svoje sile. Komunisti se bodo odločno postavili po robu vsem tistim silam, ki tudi v Italiji skušajo prikazovati sovjetske razorožitvene predloge kot »past zvitega Gorbačova naivnemu Reaganu«. Poudarili so tudi nevarnost ponovnega uklanjanja italijanske zunanje politike ameriškim interesom.
Washington ima torej kar dovolj razlogov za glavobole. Če k temu dodamo še poziv romunskega predsednika Ceausesca državam varšavskega pakta, naj po romunskem zgledu enostransko zmanjšajo za 5 odsto svoje vojaške proračune in naj bi to zmanjševanje do konca desetletja doseglo 25
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZDA bojkotirajo pomoč katoliške cerkve Salvadorju
SAN SALVADOR — Vlada ZDA preprečuje polete letal, ki naj bi pripeljali pomoč cerkvi v Salvadorju, da bi jo razdelila prebivalstvu. V ZDA so polete preprečili petim letalom. Po drugi strani tudi vlada Salvadorja preprečuje dovoz vsakršne pomoči, namenjene zasebnikom; sprejema samo pomoč, namenjeno državi.
Bojkot solidarnostne pomoči je včeraj kritizirala nadškofija v San Salvadorju. Pomožni škof v glavnem mestu Gregorio Rosa Chaves je imel v zadnjih dneh več pogovorov z odgovornimi v vladi predsednika Napoleona Duarteja in odborom za pomoč ambasade ZDA. Največ težav, je izjavil šef nadškofijskega tiskovnega urada, povzročajo ravno predstavniki ZDA. Povedali so, da je cerkev s svojo organizacijo hitro organizirala razdeljevanje pomoči, medtem ko je vlada, ki nima ne hrane in niti struktur, neučinkovita. Predstavniki cerkve sodijo, da ima bojkot namen, omogočiti vladi, da se organizira.
Vlada doslej še ni uradno opravičila svojega obnašanja. Vladni viri zatrjujejo, da letalom zato niso dovolili pristanka, ker gre za zasebno pomoč.
Ameriški obrambni minister VVeinberger poroča predsedniku Craxiju (AP)
Politična snovanja čilske opozicije
SANTIAGO — Včerajšnji protest, ki 9a je oklicala čilska levica, je potekal v znamenju atentatov in sabotaž, o katerih so tukajšnji dnevniki poročali na straneh, namenjenih črni kroniki. Odkar se vrstijo protesti, ni bilo žrtev in oblasti niso odgovarjale s silo, čeprav je škoda občutna. Zažigalne bombe so uničile 20 avtomobilov, z dinamitom so razstrelili več električnih stebrov. Morda je najbolj drzen bil napad z brzostrelkami na postajo orožnikov v Predmestju Santiaga.
Po drugi strani opozicijske stranke, zbrane v Nacionalnem sporazumu, Pritiskajo na vojsko, da zamrzne usta-yo, ki jo je režim sprejel 1980. leta, izključi diktatorja Pinocheta iz tekme za predsedništvo na volitvah 1989. leta in ustanovi začasno vlado pod vojaškim vodstvo, ki bo vodila državo do volitev.
Določili sedež olimpijskih iger ’92
Včeraj so v Lausannu določili sedež letnih in zimskih olimpijskih iger leta 1992. Po predvidevanjih so letne OI dodelili Barceloni (rojstnemu mestu predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora Samarancha), zimske pa francoskemu letovišču v Savoii Albertvilleju.
Albertville je bil eden izmed favoritov za sedež ZOI leta 1992.. Presenetljivo se je boril proti kandidaturi Sofije, za katero so glasovali vsi vzhodnoevropski delegati. Gortina, ki je gostila zimske OI leta 1956, je ostala praznih rok. To je dokaj čudno, saj ima še vedno moderne in primerne strukture za tako manifestacijo.
NA 10. STRANI
Vprašanja Goriške na srečanju med De Mito in deželnimi KD
MARKO WALTRITSCH
GORICA — Pri osrednjem tajniku KD De Miti v Rimu sta se zglasila deželni tajnik iste stranke Bruno Longo in pokrajinski tajnik za Goriško Gianfranco Crisci. Zahtevala sta njegovo posredovanje za rešitev vrste vprašanj, ki zanimajo Goriško in našo deželo. To so vprašanja zakonske zaščite za slovensko manjšino kot tudi za manjše jezikovne in kulturne skupine, obnove zakona o goriški prosti coni, prisotnosti IRI v naši deželi ter ponovno finansiranje zakona o osimskih infrastrukturah.
Longo in Crisci sta De Miti povedala, da je treba vsa ta še vedno odprta vprašanja, ki zanimajo deželo ob meji, reševati v soglasju z osrednjim vodstvom stranke.
Posebej sta omenila, kot izhaja iz tiskovnega poročila pokrajinskega odbora KD za Goriško, »da ni moč smatrati kot nekaj izrecno lokalističnega vso tematiko o zaščiti slovenske manjšine, ki je že bila na pragu pobud in odločitev vlade, ki so bile potem odložene. To je vprašanje, ki ima vsedržavne in mednarodne razsežnosti. Ni ga moč rešiti, ne
da bi vlada povedala svoje enotno mnenje tudi z izdelavo lastnega zakonskega načrta.«
Longo in Crisci sta od De Mite zahtevala, »da se mora vlada izreči o tako delikatnem vprašanju. Ta pa lahko dobi pozitiven odgovor samo s pristankom vseh demokratičnih političnih sil.«
Deželna zastopnika KD sta osrednjemu tajniku obrazložila tudi vprašanje prisotnosti IRI v naši deželi. Ta mora ojačiti svojo prisotnost v deželi, tudi z novimi pobudami.
Longo in Crisci sta izrazila tudi potrebo po obnovitvi zakona o goriški prosti coni. Le če bo v teku oktobra vladni zakonski osnutek predložen v senatu, bo zakon sprejet do konca leta. Ni moč razumeti zakaj minister za industrijo, liberalec Zanone, zavlačuje s tem zakonskim osnutkom, ki je že bil pozitivno ocenjen v ministrstvih za finance in zaklad. Tako zavlačevanje nima opravičila, sta menila de-mokristjanska prvaka.
V zvezi s tem vprašanjem povejmo še, da je pokrajinsko tajništvo PLI za Goriško v svojem tiskovnem poročilu najavilo, da pride minister Zanone v Gorico čez kak teden, da bi na licu mesta preučil vprašanje obnove zakona o prosti coni.
• Evroizstrelki
Zavrnili priziv za osvoboditev 13-letnega fanta
NADALJEVANJE S 1. STRANI
odstotkov, nam je lahko jasno, da se tudi Vzhodna Evropa konkretno trudi prepričati ostalo Evropo, da je vsega v bistvu kriva Amerika.
Ceausescu pa je včeraj pozval tudi Sovjetsko zvezo, naj loči evropske razorožitvene probleme od strateških. Kaj to pomeni, ni še jasno.
Medtem ko v vojaških vrhovih NATO že vzplamtevajo polemike, češ da ne morejo pristati na likvidacijo evroizstrelkov zaradi konvencionalne premoči varšavskega pakta, pa jim vzhodni blok izpodkopava argumente. V takem položaju mora Reaganova administracija evropskim zaveznikom dokazati, da se ni zmotila.
Iz vesti, ki prihajajo iz Moskve pa ni znamenj, da bi Gorbačov sedaj napravil tako uslugo Reaganu. Vodja sovjetske misije na ženevskih pogajanjih Karpov je na včerajšnjem srečanju z dopisniki v Moskvi ponovil stališče, da je »reykjaviški paket« nedeljiv. Kremelj torej čaka sedaj na ameriški korak. Bržkone bo prej ali slej SZ pristala na sporazum o evroizstrelkih, a še prej mora dodobra skreditirati Reaganovo administracijo pred evropskim javnim mnenjem, kar ji po vsem sodeč ne bo pretežko.
Južnoafriški rasisti se bojijo tudi otrok
JOHANNESBURG — Južnoafriški rasisti se po vsem sodeč bojijo celo temnopoltih otrok. Drugače si ne moremo razložiti neverjetnega sklepa vrhovnega sodišča v Pretorii, ki je zavrnilo priziv za osvoboditev 13-letnega Zacharie Makhajana. Fanta so na podlagi zakona o izrednem stanju aretirali avgusta meseca in mu niso do sedaj sodili.
Kljub svoji mladosti bo moral Zac-haria ostati v priporu. Minister za varnost in policijo Luis Le Grange je Makhajana ožigosal kot »nevarnega elementa za javno varnost«. S to oceno so se seveda strinjali tudi sodniki iz Pretorie, ki so najprej zavrnili obtožbo, da je fanta policija v priporu pretepala, nato pa tudi priziv fantove matere. Ta upravičeno trdi, da ne more sodstvo soditi njenemu sinu, ki je še otrok in se je znašel v težavah, ker je bil preveč politično angažiran.
Minister Le Grange je v pismu fantovemu odvetniku in blagajničarju opozicijske protiaparthaidske Demokratične enotne fronte Cachalii navedel, da je Zacharia Makhajane kot član dijaškega sveta temnopoltega satelitskega mesta Sebokeng večkrat ustrahoval svoje profesorje in sošolce. Ta svet naj bi bil po ministrovem mnenju leglo levičarskih skrajnežev, ki hočejo zrušiti sedanji južnoafriški šolski sistem.
Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali mislijo južnoafriške oblasti s priporom prevzgojiti 13-letnega otroka, ali pa za vedno vanj vcepiti sovraštvo do režima v Pretorii. V Južni Afriki se torej položaj ne normalizira kljub represivnim ukrepom režima. Zaradi cenzure pa ni pravega vpogleda v dogajanja. Oblasti skušajo namreč še vedno prikazati nerede kot medsebojno obračunavanje med črnskimi plemeni.
Iskanje stičnih točk za zdravniško pogodbo
RIM — Vlada še vedno čaka, kdaj ji bodo zdravniki sporočili svoje zahteve. »Težave povzroča ravno to, da ne vemo pri čem smo,« je izjavil minister zajavne zadeve Gaspari na pragu palače Chiggi. »Znane so mi zahteve vseh javnih uslužbencev,« je rekel. »Nekatere so takšne, da jih ne moremo sprejeti; o zahtevah zdravnikov pa ne vem ničesar. Položaj pogodbenih zdravnikov je dokaj razčiščen, čeprav pogajanja tudi zanje niso lahka. Z »ostalimi« se bom srečal v ponedeljek ali torek.« Minister je za konec meseca nakazal dva sestanka: 31. oktobra z zdravniki, 28. oktobra pa z deželnimi odborniki in Zvezo italijanskih občin. »Do takrat bi rad izvedel za zahteve zdravnikov,« je dejal Gaspari. »Kar se mene tiče, se prejšnji večer nismo pričeli niti pogovarjati. Osebno sem predložil zadeve, ki se tičejo sporazuma za vse sektorje, da bi jih proučili s tehnične plati. Ta predlog so zdravniki sprejeli že v juniju,« je rekel Gaspari.
Tajnik PRI minister Spadolini pa se je včeraj pogovarjal z voditelji nekaterih avtonomnih sindikatov zdravnikov in veterinarjev. Spadolini je rekel, da je potrebno upoštevati pomembnost vloge zdravnikov v zdravstveni službi, ki je vsedržavnega in ne cehovskega značaja. Minister je nadalje predlagal opredelitev tehnično-zdravstvene vloge zdravnikov. Kar so se dogovorili meseca februarja v vladi, je za tajnika PRI identifikacija zdravnikove vloge in priznanje ločenosti pogajanj za zdravnike, kar je potrebno vnesti v enotno pogodbo za zdravstvo.Potem ko je poudaril, da vsi priznavajo nezadostnost osebnega dohodka v bolnišnicah zaposlenih zdravnikov, je minister rekel, da mora vlada čimprej skleniti sporazum z zdravniki. Priznal je, da so njihove temeljne zahteve upravičene, vendar jih je vseeno povabil, naj še enkrat pretehtajo svoje zahteve, kajti le tako lahko sedanja pogajanja premaknejo z mrtve točke.
Spodbudna znamenja sovjetske dobre volje
NEW YORK — Dejstvo, da so sovjetske oblasti včeraj znanemu sovjetskemu oporečniku židovskega rodu dr. Davidu Goldfarbu in njegovi ženi Ceciliji, nepričakovano odobrile emigracijo v ZDA, ocenjujejo v Washingtonu kot nov znak, da je najvišje sovjetsko vodstvo odločeno nadaljevati dialog z ZDA, ki je zastal na nedavnem srečanju v Reykjaviku.
Dr. Goldfarb, ki je bil do 1979. leta vodja laboratorija za molekularno genetiko sovjetske akademije znanosti, je sinoči dopotoval v New York v zasebnem letalu 88-letnega ameriškega industrijca in predsednika naftne družbe Occidental Petroleum dr. Armanda Hammerja, ki je izposloval njegovo emigracijo.
Hammer, ki ima stike z najvišjimi sovjetskimi voditelji od Lenina naprej je ob prihodu Goldfarba, ki je v bitki za Stalingrad izgubil nogo, trenutno pa je težak diabetičen bolnik, izjavil, da je emigracijo Goldfarba odobril osebno sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Goldfarbu, ki je 1984. leta vložil pri sovjetskih oblasteli prošnjo za emigracijo v ZDA, kjer že 11 let živi njegov sin, naj bi po tukajšnjih trditvah prepovedali odhod v ZDA, ker je zavrnil zahtevo tajne policije KGB, da bi vohunil za dopisnikom ameriške revije US News and World Nicholasom Daniloffom, ki so ga v SZ pred približno mesecem dni aretirali pod obtožbo, da se je ukvarjal z vohunsko dejavnostjo proti SZ. Daniloffa so sovjetske oblasti kot je znano izpustile, oziroma so ga (neuradno) zamenjale za sovjetskega uslužbenca v sekretariatu OZN, Genadija Zaharova, ki ga je ameriška policija obtožila, da je bil aktiven pripadnik sovjetske obveščevalne mreže v ZDA.
Kot izjavljajo nekateri neimenovani visoki predstavniki Reaganove administracije je Goldfarb prvi v seriji sovjetskih oporečnikov, ki jim bodo sovjetske oblasti po tako imenovanem malem vrhu v Reykja-viku dovolile zapustiti SZ.
V	Reykjaviku je ameriški predsednik Reagan sovjetskemu voditelju Gorbačovu izročil seznam oporečnikov, za katere ameriška administracija želi, da bi se izselili v ZDA — na tem seznamu so na primer nekateri najbolj znani člani nekdanje ilegalne skupine za spremljanje izvajanja sklepov helsinške konference, Vladimir Slepak, Ida Nudel, Viktor Brailovsky, Yakov Levin in drugi.
Kot trdijo v Washingtonu so člani sovjetske delegacije na pogovorih v Reykjaviku prvič sprejeli razpravo o problematiki človekovih pravic, ki so jo doslej zavračali kot neutemeljeno oziroma kot vpletanje v sovjetske notranje zadeve.
V	zadnjih letih je sovjetska vlada omejila izseljevanje iz Sovjetske zveze, ki je doseglo vrh v času tako imenovane politike detanta med obema velikima silama. 1979. leta so sovjetske oblasti na primer dovolile emigracijo 51.300 Zidom, zadnja leta pa so dovolili emigracijo le približno 1000 Židom na leto.
Srečanje v Reykjaviku naj bi kljub temu da se veliki sili nista uspeli sporazumeti o ustavitvi oboroževalne tekme, spodbudilo premike na drugih področjih.
Zanimivo pa je, da ameriška administracija v Reykjaviku ni pristala na sovjetsko zahtevo, da umakne svoj sklep o tem, da mora do srede oktobra ameriško ozemlje zapustiti 25 sovjetskih uslužbencev sovjetske misije pri OZN. Zadnjih 5 diplomatov iz omenjene skupine je pred dnevi zapustilo ameriško ozemlje.
Uroš Lipušček
Zatiskali bi si oči pred realnostjo in resnico, če bi si prizadevali nadeti razmeram na Kosovu odlično oceno. Da smo si na jasnem: v primerjavi s politično zapletenimi razmerami pred leti, ko so udarile na plan sovražne sile, ko so organi notranjih zadev odkrivali podtalno organizirane skupine nasprotnikov, razbijačev Kosova in Jugoslavije, so razmere zdaj po splošnih ocenah vidno bolj stabilne. Življenje ljudi teče normalno, brez okrepljenih policijskih sil, le ko se na nogometnem stadionu zbere deset, pa tudi 25.000 ljudi na tekmi, nekaj več varnostnikov budno pazi, da kakšen posameznik ne bi povzročil v klubsko pregreti množici kakšno neumnost. To pa je povsem normalno na vseh igriščih, v Jugoslaviji in na tujem.
Ko smo zapisali, da so razmere v tej jugoslovanski avtonomni pokrajini stabilne, s tem ne trdimo, da nasprotnikov samoupravnega sistema ni več. Če bi se oprijeli te trditve, potem bi bili močno naivni, brez političnega posluha, kajti tudi nasprotnikom je kanilo v glavo, da v množici, ki jih močno tarejo vsakdanje skrbi živetja in preživetja, ne morejo odkrito nastopati, ker njihove težnje in parole ne bi dobile širše podpore. V mislih imamo pri tem ekstremne parole, ki prihajajo v pokrajino po skrivnih poteh izza različnih meja, posebno od tistih, ki jim je že od nekdaj trn v peti samoupravna Jugoslavija in njen politični sistem ter tistih, ki so med zadnjo vojno za trenutek zaslutili »Veliko Albanijo« in se jim po njej še vedno »kolca«. Te skromne skomine prihajajo na
Analiza sedanjega stanja na Kosovu
Čeprav niso dokončno stabilizirane so razmere na Kosovu mnogo boljše
dan mnogo bolj prefinjeno, zato postaja tudi boj proti njim mnogo bolj tenkočuten.
Za potuhnjeno rovarjenje posameznikom pridejo prav nič kaj rožnate gospodarske in z njimi povezane socialne razmere. Z njimi se vbada vsa Jugoslavija, v vseh republikah in pokrajini Vojvodini. Res pa je, da so tu, na Kosovu precej bolj izrazite, življenjski ter razvojni trendi so v tej avtonomni pokrajini še bolj prežeti z nasprotji in navzkrižji, ki jih je pa zaradi premajhne splošne, predvsem pa gospodarske razvitosti, mnogo težje premoščati, če ne že odpravljati.
Če ostanemo v današnjem zapisu s Kosova o Kosovu v ožji politični sferi (v prihodnje bo beseda tekla o gospodarski in socialni), potem v poskusu ocene političnih razmer ne moremo mimo določenih odtenkov v političnem ocenjevanju, ki so dobili v zadnjih dneh svoj odmev v političnih akcijah kosovskih političnih aktivistov. Ti si na vso moč prizadevajo poiskati za vse in različne rane najbolj ustrezna, prava zdravila.
Kot je znano, že pet let traja spopad z albanskimi nacionalisti in iredentisti. V tem spopadu kosovske politične sile niso bile prepuščene same sebi. Zavoljo protirevolucionarnih teženj organiziranih posameznikov albanske narodnosti, je postalo reševanje razmer na Kosovu skrb vse Jugoslavije in ne samo Kosova. To je bilo in je povsem razumljivo. Ta pomoč močno lajša delo kosovskim aktivistom na vseh ravneh, hkrati pa krepi njihov argumentiran boj proti nasprotnikom. Povsem je prevladalo spoznanje, da so vsi nacionalizmi nevarni za bratstvo in enotnost narodov in narodnosti v Jugoslaviji. S tem, ko so tudi v SR Srbiji začeli ostreje razkrinkavati težnje srbskih nacionalistov v Srbiji, so laže zadihali tudi politični aktivisti Kosova albanske in srbske narodnosti, seveda tudi drugih, ki živijo v pokrajini, Črnogorci, Turki, Romi... (zdaj je v pokrajini približno 1,6 milijona prebivalcev, od tega 1,3 milijona ljudi albanske narodnosti, dobrih 200.000 Srbov, skoraj 30.000 Črnogorcev, približno 58.000 prebivalcev se je ob po-
pisu opredelilo za Muslimane, nadalje je 13.000 Turkov, 35.000 Romov, okrog 8.000 Hrvatov itd. Slovencev je po popisu 343).
Zakaj? Albanski nacionalisti- so pod parolo o »čistem Kosovu« uspeli s pritiski na del prebivalstva srbske in črnogorske narodnosti izriniti iz svojih okolij številne družine in posameznike. Le-ti so se izselili in se še izseljujejo v različne kraje Srbije in drugam v državi. Tej žalosti so se pridružile tudi drugačne stiske ljudi, saj upravni organi marsikje, še zlasti v krajih, naseljenih z nealbanskimi prebivalci, niso sproti reševali razne pritožbe in krivice, ki so se dogajale, še posebej v povezavi z zemljiško lastninskimi zlorabami, dodeljevanji najrazličnejših dovoljenj, potrdil, sodni organi pa so bili marsikje nerazumljivo počasni ali povsem neprizadeti za tegobe ljudi.
Za veliko večino kosovskega prebivalstva (in za Jugoslavijo) je izseljevanje najbolj boleče, zato se na Kosovu zelo zavzemajo za podrobno ob-
ravnavo vsakega vzroka za izselitev v okolju, od koder se kakšna družina izseli.
Kosovski politični ljudje javno ugotavljajo, da spadajo med vzroke izseljevanj tudi čedalje bolj organizirane težnje srbskih nacionalistov na Kosovu in iz drugih krajev države, še posebej iz Beograda, češ, da se na Kosovu ne da živeti z Albanci, da je treba pokrajini odvzeti avtonomnost in podobne težnje, kar vnaša med del prebivalstva vznemirjanje in negotovost. Vse te in podobne težnje so pravzaprav izvajanje strategije velikosrbskega nacionalizma.
Prepričani smo, da velika večina prebivalstva na Kosovu, ne glede na narodnost, želi mir, enakopravnost med narodi in narodnostmi, sožitje, predvsem pa ustrezen razvoj gospodarstva. Nerazvitost, pomanjkanja delovnih navad, neustrezna sedanja sestava gospodarstva (prevladuje bazična industrija), izjemno hitro naraščanje števila prebivalstva (če se bodo ti trendi nadaljevali bo na Kosovu čez 15 let kakih 2,5 milijona prebivalcev, torej milijon več kot sedaj. Zdaj je kar 65 odstotkov prebivalcev starih do 20 let, od vseh živečih v pokrajini pa je le 200.000 zaposlenih!) Vsa ta dejstva klobčič problemov še bolj zamotavajo, predvsem nezaposlenost, saj sodobna tehnologija, ki si ob pomoči vse Jugoslavije tudi utira pot na Kosovo ne zaposluje velikega števila ljudi. No, o teh zadevah pa kdaj drugič.
Nace Grom
TO JE RAZLOG ZA
PROMOCIJSKO PRODAJO
V UL. VIDALI 9 - TRST
	 	

15 DNI
NORIH CEN
Izredni popusti za nakup hladilnikov, pralnih in pomivalnih strojev, štedilnikov, zmrzovalnikov, radijskih sprejemnikov, registratorjev, televizorjev, hi-fi naprav, svetil, malih gospodinjskih strojev.
NAJBOLJŠIH ZNAMK
^s^^noPOP-'-'10
ROVVENTA, GRUNDIG, PHILIPS, S0NY, TELEFUNKEN, PHILCO, CANDY, REX, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER, LOFRA, INDESIT, BRAUN, M0ULINEX, TEFAL
V okviru meddeželnega sodelovanja
Predsednik deželnega sveta FJK na zdravniških dnevih v Kopru
KOPER — Predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo se je te dni udeležil koprskega simpozija, ki spada v okvir 40. zdravniških dnevov. V svojem pozdravnem govoru se je Solimbergo spomnil 350-letnice smrti koprskega znanstvenika Santoria Santoria, nato pa je podčrtal pomen pobude zdravniških dnevov, ki potekajo v Trstu.
Na simpoziju v Kopru so se srečali strokovnjaki za prehrambene probleme mednarodnega slovesa in priznani jugoslovanski, italijanski in avstrijski strokovnjaki na tem področju. Razpravljali so o pomenu pravilne prehrane v sodobnem svetu, zlasti pa o pomenu strokovne informacije in prehrambene vzgoje, do katere ima pravico vsak državljan.
»Razvoj znanosti je velikega pomena, zlasti če je usmerjen k miroljubnim ciljem, miru med narodi in odpravljanju zapostavljenosti. Uspeh pa je lahko tem večji, če se za dosego zastavljenih ciljev zavzemajo večje skupine znanstvenikov, ki presegajo teritorialne meje«, je dejal Solimbergo.
V zaključnem delu govora je posebej poudaril zanimanje Furlanije-Julijske krajine za probleme zdravstva, koprski simpozij pa naj bi postal dokaz, da je mogoče tudi na tem področju vzpostaviti koristne oblike sodelovanja.
Sinovi izseljencev na obisku v deželi
TRST — Argentina, Brazilija in Panama so, vsaj po čustveni plati, tesneje povezane s Furlanijo-Julijsko krajino. To je prišlo do izraza na srečanju med odbornikom Brancatijem in skupino dvajseterice mladih iz teh držav, večinoma so sinovi izseljencev, ki so prišli na obisk v našo deželo.
Tu se bo skupina mudila nekaj dni in si ogledala najrazličnejše zanimivosti Furlanije-Julijske krajine, največ časa pa bo namenila preučevanju šolskega sistema, predvsem učnih programov na kmetijski šoli. Obisk poteka pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega ministrstva.
Deželne podpore kulturnim ustanovam
TRST — Na predlog odbornika Barnabe je deželni odbor pred kratkim odobril subvencije v znesku 425 milijonov lir v prid razvoja in širjenja kulturnih dejavnosti. Zahvaljujoč se popravkom k proračunu za tekoče leto, piše v deželnem tiskovnem sporočilu, pa je bilo mogoče dodeliti finančno podporo tudi dejavnostim tako imenovanih »primarnih deželnih organizmov« na področju prireditev.
Tako so dodelili 180 milijonov občinskemu gledališču Verdi za ciklus koncertov v cerkvah v FJK, Teatru Slabile za uprizoritev marionetnih predstav po šolah, Slovenskemu stalnemu gledališču in Deželni gledališki ustanovi v Vidmu.
Petnajstim ustanovam, ki delujejo na celotnem deželnem ozemlju na področju filma, glasbe in gledališča, so dodelili 120 milijonov, medtem ko bo 13 javnih in zasebnih združenj oziroma ustanov deležnih podpore 125 milijonov, da bi popestrila kulturno izmenjavo in mladinske mednarodne dejavnosti na kulturnem področju.
Na povabilo tamkajšnjega zunanjega ministrstva
Komisija za industrijo na Švedskem
STOKHOLM — Na povabilo švedskega zunanjega ministra je te dni deželna komisija za industrijo odpotovala na Švedsko, kjer se bo seznanila s tamkajšnjimi industrijo, obrtništvom in varstvom okolja.
Člani deželne komisije so se na švedskem ministrstvu za industrijo pogovarjali o raznih oblikah proizvodnje na Švedskem, predvsem pa o številnih oblikah zaščite okolja, katerega stanje je tudi v tej severni deželi zaskrbljujoče. Prenaseljeni južni del države in skorajda neobljudeni sever tvorita kvarno neravnovesje, ki se s porastom industrije stalno veča. Švedska vlada je v tem smislu že storila nekaj po-
membnih korakov, ki redkim prebivalcem severnega predela omogočajo na prvem mestu prevoz od doma do delovnega mesta, po drugi strani pa izvedenci že sestavljajo načrte, ki predvidevajo razširitev industrijskih obratov na severnem območju. Prav tako posveča vlada veliko skrb poklicnemu izobraževanju in odpravljanju brezposelnosti, ki dosega zaenkrat 3 odstotke celotnega prebivalstva.
Kar se tiče obrtniške dejavnosti in male industrije je na Švedskem poskrbljeno s posebnimi olajševalnimi pogoji za nabavo strojev in surovin ter s posebnimi kreditnimi skladi. Posebno
Na Sežanskem bodo zaščitili nekatere redke rastline in gobe
SEŽANA — Na osnovi pobude Gobarske družine Sežana naj bi zavarovali nekatere redke in ogrožene gobe, so se v Sežani odločili, da sprejmejo dopolnjen odlok o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst na območju te občine. Tako želijo namesto nadzora nad nabiranjem vseh vrst in popolne prepovedi nabiranja najbolj ogroženih vrst gob dobiti celovitejši odlok, s katerim hočejo poleg posameznih rastlin zavarovati tudi najbolj redke in ogrožene gobe.
V osnutku odloka, ki ga pripravljajo, so naštete: navadna potonika, velikolis-tna potonika ali strpenika, jesenček, zlati klobuk ali turška lilija, gorska logarica, šmarnica, močvirski meček, ilirski meček, knežja mušnica (žrdana) velikoluska mušnica, preprosti goban, kraljevi goban in marčna polževka ali mestnica. Naštete vrste bi bilo - razen za znanstveno raziskovanje ali za vzgojo - prepovedano nabirati ali uničevati, prav tako pa se ne bi smele izvažati ali odnašati v tujino.
Za kršilce je v osnutku predvidena kazen od 2 do 20 tisoč dinarjev.
pozornost so posvetili sistemom za izkoriščanje odpadkov, iz katerih na Švedskem v glavnem pridobivajo snovi za kritje energetskih potreb in gnojila, ki jih izkoriščajo za pogozdova-
Člani deželne industrijske komisije so se živo zanimali za vse oblike razvoja švedske industrije in obrtništva, za sindikalne probleme, ki so jih potem primerjali z deželno stvarnostjo. Morali pa so si ob tem priznati, da se stvari v tej skandinavski državi odvijajo povsem drugače, zlasti zaradi poenostavljenega birokratskega sistema.
• NOVA GORICA — Mladi s Trnovega nad Novo Gorico pripravljajo za danes zanimivo zabavno prireditev — Polharsko noč. Začela se bo ob 20.30 v tamkajšnji dvorani in organizatorji obljubljajo obilico zanimivega dogajanja, med drugim dirke polhov, spretnostno tekmovanje v odiranju polhov, nagrajen pa bo lastnik najtežjega polha. Igral bo ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana.
Na voljo bodo obiskovalcem tudi poslastice iz pol šjega mesa. Mladinska organizacija s Trnovega želi s prireditvijo popestriti tamkajšnje družabno življenje in prireditev naj bi postala tradicionalna.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Lep učbenik za prvi razred zasebne dvojezične šole v Špetru Slovenov
V Špetru je začela ob letošnjem šolskem letu delovati zasebna dvojezična šola. Prvi razred obiskuje 6 malčkov, z ?Hmi pa se izmenično ukvarjata dve učiteljici. Brez dvoma ]e to velika pridobitev za celotno narodnostno skupnost v zamejstvu, še zlasti pa za Slovensko Benečijo. Vendar bi se,
mimo družbenega pomena take pobude, zaustavili pri načinu, kako so podjetne osebe rešile problem šolskih knjig, oziroma učbenikov, nad katerimi tarnajo domala vsi zamejski šolniki.
Pred nami je črno-bela brošurica: na naslovni strani je narisan medo-šolar, ki pogumno koraka v novo šolsko življenje. Isti medo nas potem spremlja skozi vse strani, enkrat se skrije v omaro, drugič se muči z računalom, potem piše, riše, barva, skratka, ubada se s pravim šolarskim delom. Kdaj pa kdaj ga seveda zamika, da bi zapustil učilnico in se podal v sončni dan, vendar nad željo po igri vselej prevlada želja po znanju.
Učbenik, ki nosi preprosti, a zgovorni naslov Prvi dan šole, so učiteljice, pod vodstvom Žive Gruden, zasnovale tako, da bo delo z njim prilagojeno sposobnostim prvošolčkov, ki živijo in odraščajo v drugačnem družbenem okolju, kakršnega smo vajeni. Vaje so preproste, vendar vodijo k logičnemu sklepanju, obenem bogatijo besedni zaklad in nemara spodbujajo domišljijo. Besedilo k ilustracijam je napisal Miroslav Košuta, risbe same so delo Alessia Petriciga, delovne lističe pa je, kot rečeno, zasnovala Živa Gruden. Tudi format delovnega zvezka je primeren za še okorne prvošolčke, saj ga sestavljajo nevezani kartonasti listi, spravljeni v mapo.
Zaenkrat je Zavod za slovensko izobraževanje izdal 20 izvodov šolskega učbenika, ki so seveda v glavnem pošli, razmnožil pa ga je kar v lastni režiji. Velika želja učiteljic špetrskega šolskega centra je, da bi v prihodnjem šolskem letu že razpolagale s pravo knjigo, ki bo brez dvoma še bolj privlačila šolarčke. »Vendar bo takrat sedanjih dvajset izvodov že prava redkost,« je k želji dodala Živa Gruden. Kakorkoli že, črno-bela brošurica je tehten dokaz, da jamranje nad pomanjkljivimi učbeniki in zvračanje krivde drug na drugega malokdaj zaleže. Ljubezen do poklica in podjetnost še največkrat opravita svoje, (mi)
Bresciani Bruno
OPČINE
Ul. Nazionale 39 - Telefon: 211711
•	štedilniki na drva
•	električne pečice
•	peči na kerosin, metan in plin v jeklenkah
La Combustibile
TRST - Domjo 38 Telefon: 820331 - 810252
•	PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
•	KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5
•	PETROLEJ ZA OGREVANJE
•	MOTORNA OLJA
•	KOVINSKI REZERVOARJI
•	DIESEL GORIVA
•	LES ZA KURJAVO
•	RAZNE VRSTE PREMOGA
•	BRIKETI
PODJETJE		
PASSELLI MARCO		E GIORGIO e rl f
	■ ®	Ob Ua Ta
	Al 1 1	IZDELAVA ALUMINIJASTIH AlLU TV	ZASTEKLITEV	
ZGONIK (TS)		
Proseška postaja 14		Tel.: 040/225821
PODJETJE
Alojz Daneu
Prodaja
• GRADBENEGA MATERIALA OPČINE	#	LEsa
Proseška ulica 13	•	izolacijskega materiala
Tel. 211-044	•	ŽELEZNINE IN DRUGEGA
sin
UL. DEI PORTA 6/1
ZA REŠEVANJE
VELIKIH IN MALIH PROBLEMOV V BIVALNIH OBJEKTIH
PREUREJANJE NOTRANJIH PROSTOROV
STANOVANJA - TRGOVINE - URADI
GRADBENA DELA
POPRAVILA, OBNOVA FASAD IN STREH,
IZOLACIJE TER BARVANJE
VODOVODNE INŠTALACIJE
ZAMENJAVA DOTRAJANIH CEVI, ARMATUR,
VENTILOV IN TESNIL
TERMIČNE INŠTALACIJE
NAMESTITEV IN POPRAVILA PEČI
ELEKTRIČNE INŠTALACIJE
POPRAVILA IN OBNOVA INŠTALACIJ
ČIŠČENJE
STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI PREDRAČUNI
SERVIZI IMMOBILIARI AUSILIARI
S.R.L.
TRST
TEL. 040/772333
Potrditev z uspele okrogle mize sekcije za zunanjo trgovino SDGZ
Premalo povezani s širšim gospodarskim zaledjem
Okrogla miza, ki jo je v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice priredila sekcija za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, je bila nedvomno še en dokaz o živem zanimanju slovenskih in italijanskih gospodarstvenikov za gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo in z državami evropskega Vzhoda. Kot smo že poročali, je poročilom treh uglednih gostov in živi razpravi, ki so jo sprožili, sledilo številno občinstvo, med katerimi so bili vidni predstavniki tako slovenskih kot italijanskih gospodarskih oziroma zunanjetrgovinskih krogov.
Uvodni nagovor je v slovenščini in italijanščini imel predsednik tržaške zunanjetrgovinske sekcije SDGZ Marino Košuta, ki je predstavil organizacijo in njeno delovanje, katero je vseh 40 let označeval pomemben prispevek k sožitju in sodelovanju na meji. Za njim so se z izčrpnimi poročili, ki so z različnih vidikov obravnavali ekonomske odnose Evropske gospodarske skupnosti z Vzhodno Evropo in Jugoslavijo ter vlogo našega mesta in dežele v njih, zvrstili evropski poslanec Giorgio Rossetti, direktor inštituta ISDEE Tito Favaretto in predstavnik Inštituta za zunanjo trgovino ICE v Zagrebu, Gian-franco Tabai.
Osnovni ton Rossettijevega posega je bil, kar zadeva perspektivo odnosov med EGS in vzhodnoevropsko gospodarsko skupnostjo COMECON, zelo spodbuden: smo namreč v fazi predpogajanj, ki bi morala privesti k normalizaciji odnosov, k uradnemu priznanju EGS s strani COMECON in k vzpostavitvi uradnih dvostranskih odnosov med EGS in posameznimi vzhodnoevropskimi državami. Vsega tega doslej ni bilo, mednarodni sporazumi in pogodbe med državami obeh skupnosti niso bili uradno priznani, čeprav so jih v praksi izvajali. Bolj zapleteno pa je po Rossettijevih besedah vprašanje odnosov
med EGS in Jugoslavijo: smo v obdobju preverjanja pogajanj, ki so aprila 1980 privedla do podpisa globalnega sporazuma o kooperaciji, ki je še vedno v veljavi, medtem ko bo potrebno obnoviti že zapadel finančni protokol in trgovinski sporazum. Tudi tukaj smo v fazi predpogajanj, ki pa so v zastoju, ker se EGS upira določeni jugoslovanski zahtevi, ki pa je hkrati tudi zahteva Evropskega parlamenta in Komisije evropskih skupnosti in se giblje v smeri povečanja obveznosti EGS do Jugoslavije. Ta smer bi po mnenju Evropskega parlamenta morala biti Jugoslaviji zagotovljena tako zaradi njenega posebnega finančnega in gospodarskega položaja, kot zaradi tona splošnega sporazuma iz leta 1980, ki je bil podpisan v prepričanju, da je Jugoslavija pomemben dejavnik evropske stabilnosti.
Celovito in zelo realistično sliko gospodarskih odnosov z vzhodnoevropskimi državami s posebnim ozirom na vlogo naše dežele in mesta, je posredoval Tito Favaretto, pri čemer je razlikoval med bolj ali manj perspektivnimi gospodarskimi partnerji glede na njihove notranje razmere. Posebno zanimive so bile njegove primerjave med Italijo in ZRN v teh odnosih, kjer je prva navzoča v še pretežno klasičnih oblikah blagovne menjave, medtem ko je ZRN že vzpostavila številne proizvodne kooperacije, predvsem na Češkoslovaškem, Madžarskem in v Jugoslaviji, posebej pa seveda v Nemški demokratični republiki. Naša dežela ima po njegovih besedah velike neizkoriščene možnosti, ki pa za uresničenje potrebujejo širšo organizirano, zlasti bančno podporo ter reformo valutnega zakona za odpravo velikih birokratskih ovir. Osrednji problem pa zanj ni toliko v osvajanju novih tržišč, kolikor v ohranjanju pridobljenih in torej v stabilnosti mednarodnih gospodarskih povezav. Vse to pa je po govornikovem mnenju
mnogo lažje uresničiti kot pa spremeniti določeno miselnost, ki predvsem v Trstu zavira dobršen del novih pobud.
Gianfranco Tabai, ki sicer komaj leto dni zastopa zavod ICE v Jugoslaviji, se je nanašal predvsem na lastne izkušnje, njegova splošna ocena možnosti gospodarskega sodelovanja s sosednjo državo pa je bila pozitivna. Kljub gospodarskim, zlasti finančnim težavam, je moč sklepati dobre in zanesljive posle, še posebno, ker je v Jugoslaviji veliko zanimanja za italijanske proizvode. Problem je seveda tečaj dinarja in pomanjkanje deviz za uvoz, zato bi bilo potrebno poskrbeti za oblike njegovega kreditiranja. Eden glavnih ciljev predstavništva ICE v Zagrebu je prav spodbujati gospodarsko kooperacijo in pomagati italijanskim podjetjem, ki sodelujejo ali bi želela sodelovati z jugoslovanskim gospodarstvom.
V razpravo, ki je dopolnila nekatera razmišljanja gostov, so posegli predstavnik finančne družbe Fin-porto Gozzi, član tržaške delegacije Italjug Latco-vich, Adrijan Semen in Edi Germani od TKB, novinar RAI Vršaj in predsednik SDGZ Svetina, pozdrave in čestitke vsedržavne zveze trgovcev Confeser-centi pa je prinesel član predsedstva Renato Vanuc-ci, ki je hkrati zastopnik te organizacije v evropskem Odboru za trgovino in distribucijo, medtem ko je v imenu vodstva Trgovinske zbornice pozdravil njen generalni tajnik.
Vezno nit vsega, kar smo v tej zanimivi in objektivni razpravi slišali, bi lahko strnili v prepričanje, ki so ga slovenski gospodarstveniki v vsem povojnem obodbju uresničevali in ki ga je ob zaključku ponovil predsednik SDGZ Svetina, ko je dejal, da se morata naša dežela in Trst brez odlašanja čim tesneje povezati s svojim širšim zaledjem, ne samo jugoslovanskim, za kar imamo danes vse pogoje in inštrumente. (vb)
Predstavniki avstrijske industrije obiskali tržaško pristanišče
Šefi špediterskih oddelkov največjih avstrijskih zasebnih in državnih industrij so včeraj obiskali tržaško pristanišče, kjer jim je poddirektor ustanove Degrassi orisal vse glavne pobude in načrte za potenciranje luke.
Sedmi pomol bodo razširili od sedanjih 230 na 350 tisoč kvadratnih metrov, na Trajanskem nabrežju bodo zgradili nov ro-ro terminal (za 70 tisoč kv. m.), povečali bodo ploščad v lesnem pristanišču, zgradili bodo večnamenski terminal v starem pristanišču (tako imenovani Adria terminal), za skupno okrog 350 milijard lir stroškov.
V načrtu pa sta poleg tega še nadvoz za povezavo med Trajanskim nabrežjem in novo avtocesto ter avtomatizirano skladišče za sedmi pomol.
Degrassi je nadalje poudaril, da so po nedavnem odprtju avtoceste do avstrijske meje v teku tudi dela za podvojitev Pontabeljske železnice. Prav tako je v teku reorganizacija dela v pristanišču, ki naj poveča produktivnost in omeji stroške.
Predstavnik luke pa je omenil tudi nedavni sporazum z Avstrijo za koriščenje tržaškega pristanišča in v tej zvezi pozval avstrijsko industrijo, naj izkoristi ugodnosti sporazuma.
• Na Gradu sv. Justa bo do 5. novembra odprta razstava o modi. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 19. ure.
Pogovor z Valentino Beorchio
Priznanje me je presenetilo
»Rada pojmujem matematiko kot metafiziko. Matematika je veriga vprašanj, ko odgovoriš na eno, se ti postavi že drugo, zato dvomim, da lahko prideš do metafizičnih spoznanj, vendar mi je všeč pripisovati matematiki metafizične razsežnosti.«
To so besede Valentine Beorchie, ki je pred nedavnim prejela priznanje praporščaka dela. Ko je iz Rima dospela vest, Valentine ni bilo doma, ker je bila na počitnicah v Španiji. Pred nekaj dnevi se je vrnila in smo se z njo lahko pogovorili.
Valentina, kdaj si izvedela za to priznanje?
»Ko sem telefonirala mami iz Barcelone, da bi ji sporočila, kdaj se vrnem. Mama mi je po telefonu sicer nekaj omenila, govorila je o Rimu, o nekem priznanju, vendar nisem popolnoma razumela, za kaj gre. Šele ko sem se vrnila, mi je bila zadeva jasna.«
Kakšen občutek pa si imela?
»Bila sem popolnoma presenečena. Za to priznanje nisem slišala nikoli poprej. Po drugi strani sem bila še v počitniškem vzdušju, zato je naredilo precejšen vtis name. Sicer pa si še vedno ne morem razložiti, zakaj so izbrali mene. Presenetilo me je, da so me proglasili za eno izmed 25 najboljših v Italiji. Tudi drugi so bili dobri v šoli in so na maturi izdelali s šestdese-tico.«
Zelo si skromna!
»Zdi se mi, da sem objektivna. V glavnem sem precej kritična do sebe. Ce hočem biti zares samozavestna in gotova sama sebe, sta objektivnost in samokritičnost nujno potrebni. Zavedati se moraš, kakšne so v resnici tvoje sposobnosti in si ustrezno zastavljati cilje.«
Si se izven šole še kje udejstvovala?
»Ja, študiram klavir na Glasbeni matici. Do lani sem še pela v Mladinskem zboru GM, letos pa bom pela v dekliškem zboru, če ga bodo na Glasbeni matici ustanovili. Poleg tega pojem v srbsko-pravoslavnem zboru. Nazadnje igram košarko pri Poletu.«
Kako si doživljala šolska leta. Si s sistemom zadovoljna in misliš, da si dovolj pridobila v šoli?
»V glavnem bi to izkušnjo ocenila kot pozitivno. Subjektivno sem zadovoljna s tem, kar sem se naučila. Predmeti so me zanimali in zato sem vedno sodelovala in skušala odnesti čim-več. Šolski sistem bi lahko bil boljši: programi, izpiti, matura. Mogoče je utopično zahtevati, da bi bili vsi profesorji odlični.. Šolski sistem je podoben loteriji: če imaš v zadnjih treh letih višje šole dobre profesorje, prideš na maturo pripravljen, drugače ne.«
Ko smo že pri maturi, kako si doživela to izkušnjo?
»Zame je bila razočaranje. Potem ko se mrzlično pripravljaš, si od mature pričakuješ veliko več. Večkrat ne utegneš povedati tega, kar res misliš in izraziti svoje osebnosti v celoti. Z nekaterimi profesorji le utegneš dokazati svojo zrelost, drugi pa zahtevajo od tebe le gole podatke.«
Na katero fakulteto si se vpisala?
»Na matematiko. Zame je bila matematika najlažji predmet in mi je bil tudi najbolj všeč.«
Kakšne predstave imaš o svoji bodočnosti?
»Če bom študirala uporabno matematiko, bom imela več zaposlitvenih možnosti: poučevanje na šolah, banke, podjetja. Najraje pa bi študirala teoretsko matematiko. Tu je pravzaprav manj možnosti za zaposlitev. Meni bi bila sicer všeč univerzitetna kariera ali raziskovanje.«
Kaj bi rada uresničila v svojem življenju?
»Svoje življenje že zdaj uresničujem, uresničujem samo sebe. Cilje si postavljam sproti. Dovolj mi je, da živim v okolju in na tak način, ki se sklada z mojo osebnostjo, tudi v spremembah. Ciljev si ne postavljam v Schopenhauerjevem smislu, kar bi pomenilo, da si z vsakim dosežkom nezadovoljen in da vedno iščeš novih idealov.«
Pogovor zapisala Barbara Gruden
Pomemben uspeh na reviji Corovivo v Vidmu
Spodbuda za zborovsko dejavnost na Opčinah
Preteklo soboto in nedeljo je bila v Vidmu revija pevskih zborov, prvič v deželnem merilu, na kateri je nastopilo okrog 25 pevskih zborov, med temi kar pet slovenskih s Tržaškega.
O vsem tem in o reviji »Corovivo«, smo v našem dnevniku že pisali. Objavili bomo tudi strokovno poročilo o tej dvodnevni reviji in o pohvalah in priznanjih, ki so jih bili deležni tudi naši zbori.
Tokrat bi želeli posvetiti nekaj besed ženskemu pevskemu zboru Tabor z Opčin (posredno tudi moškemu zboru), ki je na reviji nastopil samostojno, nato skupno z moškim zborom, samostojen nastop pa je imel tudi moški zbor - oba pa vodi prof. Sveto Grgič.
Pevke smo dobili v četrtek zvečer v prostorih Prosvetnega doma, ko so ravno končale vaje ter si z veseljem ogledovale pokal, ki so ga na reviji prejele.
»Nismo pričakovale takšnega uspeha in smo zato zelo vesele in, zakaj ne, tudi ponosne. Ker je moral vsak od nastopajočih zborov izbrati svojo tematiko, smo se odločile za pesmi Ubalda Vrabca. Moški pevski zbor je zapel pesem »V spomin Ivanu Cankarju«, ženski »Vsi so prihajali«, v mešani zasedbi pa smo skupno zapeli »Dober večer ljubo dekle«, »Protuletje« in »Slovensko pesem«.
Prejeli so posebno priznanje za program, denarno nagrado za zasluge in še lep pokal.«
»Začele smo pravzaprav z vajami že v začetku septembra«, nam je povedala predsednica zbora Kostanca Filipovič. »V tem času smo se predvsem pripravljale za nastop na reviji »Corovivo«. Sedaj smo imele prvo vajo, na kateri smo se pomenile o bodočem delu in programu, o napakah in pomanjkljivostih, ki jih bo treba še odpraviti.«
Zborovodja Sveto Grgič, ki je sodeloval pri razgovoru, je ob tem dejal, da je bil z nastopom obeh zborov zadovoljen in da si želi, da bi bilo delovanje tudi vnaprej tako uspešno.
Kaj pa vaši programi, smo še vprašali.
»K moškemu pevskemu zboru Tabor pridejo v goste pobrateni zbori iz Trbovelj, Prevalj, Branika in Pliberka na Koroškem. Nastop bo tu pri nas na Opčinah v drugi polovici novembra.
Ženski pevski zbor pa se pripravlja na srečanje ženskih zborov, ki je v pretekli sezoni potekalo pod geslom »Zapojmo si pesem veselo«.
30. novembra bosta oba zbora nastopila s programom pred spomenikom padlim in ob predstavitvi brošure »Boj za osvoboditev Trsta«, ki jo pripravlja sekcija VZPI-ANPI za Opčine, Bane in Ferluge.
Moški pevski zbor pripravlja program za celovečerni koncert, ki so ga morali v pretekli sezoni, zaradi časovne stiske, preložiti.
Potem bodo imeli seveda Prešernovo proslavo, s katero bi se želeli spomniti Trubarja, Gregorčiča in Kosovela, pa tudi za nastop na reviji »Primorska poje« se bomo morali pripraviti.«
Kako pa je s številom pevk in kdaj imate vaje?
»Število je ostalo približno isto, kakih 25 nas je. Rade bi seveda pridobile nove pevke. Toda mlade hodijo k mladinskemu zboru, manjkajo nam pevke srednje generacije. Upamo pa, da se nam bo še kakšna pridružila.«
»Zapišite še to, da nam je petje slovenske pesmi zelo pri srcu, da pa nam pomeni sodelovanje v zboru še veliko več. Tu se družimo, tu živimo v našem okolju, tu smo si vsi prijatelji, vsi želimo, da bi bila naša dejavnost čim uspešnejša. Zato praznujemo skupno tudi naše osebne, družinske ali druge praznike. To nam je tudi, po celodnevnih drugih obveznostih in naporih in nato še po vajah, še posebej ljubo, pa tudi potrebno.«
No, in prav tisti večer so lepo proslavile rojstni dan ene svojih članic.
N. L.
Argumenti 40. zdravniških dnevov
Dolgo življenje je v precejšnji meri odvisno od zdrave prehrane
Štirideseti »Tržaški zdravniški dnevi«, ki se te dni odvijajo na Pomorski postaji, so letos posvečeni vprašanju klinične prehrane in dietetike. Vsi zdravniki se namreč predvsem v zadnjih letih zavedajo pomembnosti prehrane za preprečevanje bolezni ali za zdravljenje. Prireditelji tega strokovnega simpozija — Tržaško zdravniško združenje, Italijanska družba za človekovo prehrano in KZE, so organizirali šest zanimivih okroglih miz. Tema enega včerajšnjih znanstvenih srečanj je bila obravnava klinične prehrane. Prisotni strokovnjaki so se dotaknili tudi problema pravilne prehrane pri ostarelih osebah. Zdravnik iz Pavie, P. De Nicola je predstavil prisotnim zanimivo raziskavo, s katero je ponovno dokazal, kako tesno je razmerje med zdravo prehrano in dolgim življenjem. Pri Eskimih, ki se hranijo skoro izključno z ribami, je na primer nevarnost možganske in koronarne tromboze veliko manjša.
V popoldanskih urah je bila v Kongresni dvorani tržaške Pomorske postaje na sporedu okrogla miza o vprašanju umetnega hranjenja v bolnicah, predvsem po hujših travmah. Tega srečanja so se v vlogi predavateljev udeležili poleg zdravnikov iz tujine tudi štirje tržaški strokovnjaki na tem področju: Situlin, Romano, Iscra in Re-setta. Poudarili so predvsem dejstvo, da je treba pri bolniku, ki je utrpel
hujše poškodbe, razločiti dve fazi: prva, tako imenovana faza »ebb« traja približno od 24 do 72 ur; druga faza, ki jo strokovnjaki imenujejo z mednarodno oznako »flow« pa se nadaljuje še nekaj tednov. Ker je v tem obdobju odpornost proti boleznim, oz. imunost, veliko manjša, je zato seveda nevarnost infekcij toliko večja. In ravno v tej fazi bi nepravilno hranjenje lahko povzročilo celo smrt.
»Tržaški zdravniški dnevi« se bodo zaključili danes z zanimivo okroglo mizo o vplivih nepravilne prehrane na prebavne organe. Gotovo bo tudi zanimiv referat španskega zdravnika o škodljivosti kave in alkohola na našo prebavo. Italijanski strokovnjaki pa bodo v popoldanskih urah razpravljali o alergijah, ki jih lahko povzroči hra-
• Tržaška sekcija Mednarodnega
sklada za varstvo narave WWF prireja, pod pokroviteljstvom Šolskega skrbništva ter pokrajinskih odborov za ekologijo in šolstvo, študijski tečaj o različnih možnih variantah onesnaževanja z zgovornim naslovom »Inguina-mento atmosferico, acustico e elettro-magnetico«. Lekcije tečaja bodo v sejni dvorani znanstvenega liceja »Gali-lei« (v Ul. Mameli 4) od 5. novembra do 5. decembra od 18. do 20. ure.
Vpisnine sprejemajo do 31. oktobra na sedežu WWF (Ul. F. Venezian 27).
Zaradi prepogostih obiskov v kurniku mu gre sedaj pošteno za... kremplje
S&« ■- %
Lovska sreča ali »pravična« kazen, kdo bi vedel, a kragulj, ki so ga predvčerajšnjim ujeli, v kokošnjaku pri Latinovih v Repnu, tačas razmišlja le to, kako bi pobegnil. Drzni plenilec je že zdavnaj vzel na muho to malce odročno kmetijo in doslej tu pokončal že kakih petindvajset kokoši, naposled pa ga je lovska strast zapeljala predaleč: kot strela je iz zasede planil v kurnik in hajd! za najbližjo putko naravnost v zidani kokošnjak. To pa je bilo zanj usodno, kajti hišni, ki jim je tovrstni kokošji vrišč še predobro znan, so za roparico brž zaprli vrata, čez ujetnika vrgli odejo, nato pa s plenom brž v kunčji hlevček.
Kragulji (Accipiter gentilis) so pri nas razmeroma redke ujede in so zato zaščiteni, na Volniku pa živi vsaj en par teh imenitnih ptic. Kot vse ujede se kragulj že od daleč izogiba človeku, lovska strast pa naredi iz njega napadalca, ki na gozdnih obronkih in samotnih domačijah seje med perjadjo strah in trepet. (JB)
Raffaele De Riu od sinoči v hišnem priporu
Aretirali predsednika Triestine obtožili so ga izvoza kapitala
Sinočnji mrk je osenčil tudi zvezdo enega izmed najbolj poznanih tržaških podjetnikov, predsednika športnega društva Triestina, svetovalca Združenja poklicnih nogometnih klubov (Lega calcio), bivšega predsednika Pokrajinske industrijske zveze, ustanovnega člana Rotary cluba severnega Jadrana ter predsednika delniške družbe Fissan, Raf-faela De Riuja, ki so ga včeraj zjutraj aretirali iinančni stražniki.
De Riuja so finančni stražniki »obiskali« ob 7. uri zjutraj na njegovem novem domu v Ul. Hermet. Z zapornim nalogom, ki ga je izdal namestnik državnega tožilca Oliviero Drigani so ga najprej odvedli na sedež Finančne straže v Ul. Giulia, kjer so se začela zasliševanja podjetnika, ki je obtožen nezakonitega ustvarjanja kapitala na tujem. V prvih popoldanskih urah so ga nato peljali na sodišče, v urade javnega tožilstva, kjer je dočakal enega izmed svojih odvetnikov, odv. D'Onofria. (D'Onofrio je med drugim tudi branilec tajnega agenta SISDE Nunzia Romana, obtoženca na procesu Gre-co, ki se v teh dneh odvija v Trstu). Odvetnik 59-letnega industrijca, ki je v našem mestu znan povsem po zaslugah, ki jih je imel pri napredo-
vanju tržaške nogometne ekipe, je izrazil presenečenje nad aretacijo svojega klienta in je takoj predstavil prošnjo za izpustitev na začasno svobodo ali vsaj za hišni pripor. Namestnik državnega tožilca se je v večernih urah, po zasliševanju De Riuja, odločil za drugo varianto D’Onofrio-ve prošnje in že ob 20. uri so agenti pospremili industrijca domov.
Vest o aretaciji De Riuja je v nekaj urah obkrožila Trst. Najprej so se seveda dvignili zaskrbljeni glasovi vseh, ki so kakorkoli povezani s Triestino, delniško družbo, ki se je iznenada znašla s priprtim predsednikom, tem pa so sledili ostali, ki De Riuja poznajo predvsem v izrazito podjetniški luči.
Prav zaradi svojega podjetniškega dela so si Raffaele De Riu in finančni stražniki na začetku letošnjega leta prišli navzkriž. Februarja so mu tudi odvzeli potni list, ki so mu ga po nekaj mesecih sicer vrnili, saj je dokazal, da ga nujno rabi za svoja službena potovanja.
De Riu naj bi zašel v težave, ko so se finančni stražniki začeli zanimati za operacijo, s katero je d.d. Beec-ham Italia prevzela d.d. Fissan. Be-echam Italia ima svoj komercialni
sedež v Milanu, tovarno pa v tržaški industrijski coni. Industrijski objekt, ki izdeluje svetovno znano kremo »fissan« , obsega 17 tisoč kvadratnih metrov — polovica te površine je pokrita — in razpolaga s 14 skladišči. Do vodstva d.d. Fissan je De Riu — po rodu iz Palerma in bivši bančni uradnik — prišel leta 1970, ko je umrl Tržačan Osiride Brovedani. Ta je v mladih letih spoznal zdravnika in raziskovalca Arthurja Sauerja, ki mu je poveril nalogo, naj plasira na italijanski trg komaj odkrito »pasto fissan« (njeno ime izhaja iz latinščine »fissuram sanare« in jo uporabljajo predvsem pri negi dojenčkov). Od leta 1936 je znamka Fissan prestopila italijansko mejo in se po zaslugi Brovedanija tudi naglo uveljavila. Svojemu finančnemu, prej kot duhovnemu nasledniku, je Brovedani pustil vodstvo podjetja, ob tem pa še poseben sklad, s katerim je De Rih ustanovil dobrodelno ustanovo, namenjeno sirotam. Tako je nastal »Sklad Brovedani«. Velika ljubezen nadebudnega industrijca pa je bil od vedno nogomet. Vanj je vlagal veliko truda in kajpak finančnih sredstev, kot je prav dobro znano vsem navijačem tržaške nogometne ekipe.
(ef)
Nastop članov amaterskega odra »Jaka Štoka«
Pregarčeva Sagra danes spet na proseškem odru
Danes ob 17. uri bodo v Kulturnem domu na Proseku spet nastopili člani amaterskega odra »Jaka Štoka« z glasbeno veseloigro Radeta Pregarca »Šag-ra«, ki je že ob junijski premieri doživela velik uspeh. Prvotno dolinsko narečno besedilo so prestavili v kontovelsko in s tem predstavo še bolj približali domačemu občinstvu, za veselo razpoloženje pa so najeli še člane proseške godbe, da s poskočnimi vižami povezujejo odrsko dogajanje. Delo je režiral Branko Kraljevič, v igri nastopa kar petindvajset igralcev, mladih ljubiteljev gledališke umetnosti, ki jih je skupno delo povezalo v uigrano celoto. O veseloigri povejmo še to, da gre za spretno in duhovito napisan utrinek iz nekdanjega vaškega življenja, ob katerem se tudi današnji gledalec še prisrčno nasmeje pa tudi zamisli. (JB)
V pristanišču naraščajoč promet s Sovjetsko zvezo
Preko tžaškega pristanišča v tem obdobju narašča promet proti Sovjetski zvezi, kamor furlanske industrije Cogolo in Danieli odpravljajo stroje in naprave za vrsto proizvodnih obratov, katerih uresničitev je v celoti zaupana omenjenim podjetjem. Natovarjanje, izključno na sovjetske trajektne ladje, se je začelo že aprila, v, zadnjem obdobju pa so uvedli tudi povratni tovor na sovjetskih ladjah, ki se vračajo v naše pristanišče. Seveda gledajo pri Pristaniški ustanovi na ta dvosmerni promet z velikim interesom, saj je lahko znak povečanega zanimanja za sovjetski izvoz preko tržaškega pristanišča.
Doslej so sovjetske ladje iztovorile že več kot 5 tisoč ton blaga, namenjenega italijanskemu tržišču. Odhodi in prihodi ladij se vrstijo v dvotedenskem zaporedju, toda ritem prometa narašča, tako da bo v kratkem prešel na tedenski rok in bo trajal še vse prihodnje leto.
• V prihodnjih dneh bodo v nekaterih severnoitalijanskih industrijskih središčih promocijske prireditve, ki naj bi služile za seznanjanje s pogoji in ugodnostmi za nove proizvodne pobude na območju tržaške pokrajine. Njihov pobudnik in prireditelj je Odbor za enotno promocijo Trsta.
Na porotnem procesu o umoru avtonomista Pietra Greca
Nedosledna in nejasna pričevanja obtožencev
Sodna obravnava, s katero naj bi čimbolj objektivno raziskali vse okoliščine in odgovornosti za umor avtonomista Pietra Greca, je včeraj — po treh dneh prekinitve zaradi bolezni predsednika porotnega sodišča Bren-cija — posegla v živo. Sodišče je namreč zaslišalo štiri agente, ki so 9. marca lani hoteli aretirati avtonomista, a so ga iz razlogov, ki jih mora sodišče sedaj razčistiti, ubili. Resnici na ljubo je treba takoj ugotoviti, da se proces odvija precej neobičajno, saj je čudno, da javni tožilec sploh ne poseže in da predsednik sodišča sugerira obtožencem odgovore na pronicljiva vprašanja odvetnikov civilne stranke, če celo sam ne odgovarja namesto njih. To se je zgodilo včeraj večkrat, tako da je odvetnik Maniacco, ki zagovarja pravice Grecovih sorodnikov, javno opozoril predsednika Brencija, da ne zaslišujejo njega, ampak agente. Naj dodamo, da je Brenči šele na prošnjo odvetnikov civilne stranke odredil, naj soobtoženci, dokler niso na vrsti, ostanejo zunaj dvorane, tako da ne slišijo verzije drugih. Vseeno pa jim je skušal pomagati, saj je po sicer neobičajni praksi vsakemu najprej prebral zapisnik njegovega zadnjega zaslišanja. Odvetniki civilne stranke so zaman nasprotovali taki metodi zavrnil.
V takem vzdušju se je torej odvijala včerajšnja obravnava, ki je razkrila pravo reko nejasnih, nasprotujočih in nedoslednih trditev. Naj naštejemo le nekaj najpomembnejših. Iz pričevanj agentov se ne da ugotoviti, ob kateri uri so posegli, koliko nabojev so izstrelili, čigav je v resnici "Grecov" dežnik, zakaj je agent tajne službe Sisde Nunzio Romano sodeloval pri "aretaciji", čeprav je bil v skupini le zato, da bi Greca prepoznal, kako so se odvijali prvi trenutki soočenja, kdo je prvi streljal, kako so bili postavljeni agenti pred in med streljanjem. Ze preiskovalni sodnik Patriarchi, ki je agenta Digosa Maria Passanisija in Maurizia Bensa ter agenta Sisdeja Nunzia Romana obtožil nepremišljenega umora, podinšpektorja Digosa Giuseppa Gui-dija pa nenamernega umora, je v uvedbi sodnega postopka zapisal, da je v preiskavi veliko vrzeli in da se verzije agentov ne ujemajo. No, včeraj se je zgodilo, da so se verzije v glavnih obrisih ujemale, vendar tako, da so agenti bistveno spremenili prvotne izjave.
Neizpodbitno je vsekakor, da se je usodnega jutra (za Guidija naj bi to bilo ob 11.30, vendar v prejšnjih izjavah je trdil, da je bilo ob 10.45, oziro-
ma 11.15, preostali pa se točne ure ne spomnijo) Pietro Greco prikazal na vhodnih vratih palače v Ulici Giulia 39 in da se je po nekaj korakih vrnil nazaj, kot da bi nekaj pozabil. Agenti, ki so ga iz bližnjega lokala opazovali, so se odločili, da ga aretirajo v veži. Tako je odločil podinšpektor Guidi. To je storil mimo navodil načelnika oddelka Digosa DAgostina, ki je svetoval, naj bi Greca aretirali le v povsem varnih okoliščinah. Da agenti niso bili pripravljeni za tako operacijo, dokazuje dejstvo, da Guidi ni imel pri sebi ključa vhodnih vrat, saj ga je pustil na kvesturi. Guidi je na to opazko včeraj odgovoril, da mu je bilo prepovedano v stanovanje, kjer se je skrival Greco, ne pa v poslopje. Kako pa so prišli v vežo? Medtem ko je agent Bensa ostal v avtu, je Romano pozvonil na nekaj zvoncev. Guidi je že predlagal umik, ko so se vrata odprla. V naglici so vsi trije — Guidi, Romano in Passanisi — stopili v poslopje in se postavili v zasedo na stopnišču, ki daje na notranje dvorišče; na vrhu je presledek, do katerega vodi osrednje stopnišče, po katerem naj bi sestopal Greco. Kot prvi se je postavil Romano, ker bi prav on moral prepoznati avtonomista, za njim pa ni jasno, kdo je bil. Passanisi trdi, da se je sam posta-
Turistična ustanova proti gradnji elektrarne na premog pri Miljah
Upravni svet Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove je na zadnji seji Posvetil svoje zanimanje predvsem problemu termoelektrarne v naši pokrajini, vprašanju torej, ki je tesno povezano z razvojem turizma. Predsednik ustanove A. Barison je v svojem uvodnem govoru najprej poudaril, da postaja Trst spet zanimiv in privlačen v turističnem smislu in da se je število izletov in obiskov našega mesta od lani povečalo za nekaj več kot štiri odstotke.
Upravni svet je nato prešel k obravnavi ene najpomembnejših točk na dnevnem redu svoje zadnje seje: to je problem načrtovane centrale na premog. Debata je bila izredno razgibana, končno pa so člani sveta skoro soglasno izjavili, da so proti gradnji takšnega industrijskega objekta v naši pokrajini. Razlogi za takšno odločitev pa so naslednji: prvič zato, ker je termoelektrarna škodljiva in nevarna tako za zdravje prebivalstva kot tudi za naravno okolje, pa tudi zato, ker bi izvršitev načrta italijanske družbe Enel povzročila nepopravljiv udarec tržaškemu turizmu.
Takšnemu sklepu so nasprotovali le predstavniki sindikatov CISL in UIL, ker so bili mnenja, da bi termoelektrarna lahko zaposlila precejšnje število delavcev.
Tudi Zveza žensk nasprotuje centrali
Tudi pokrajinska sekcija Zveze žensk Italije je izrazila svoj »ne« gradnji termocentrale na premog v tržaški pokrajini in si prizadeva, da bi podobno stališče zavzela tudi Tržaška občina.
Po mnenju ZŽI, ki je v Odboru za mestno varnost že večkrat nasprotova-la gradnji TE na premog, gospodarska bodočnost Trsta lahko sloni le na takih dejavnostih, ki ne terjajo onesnaženosti okolja in to še na račun zdravja prebivalstva.
Z yamaho 600 v fiat 500: motociklist hudo ranjen
Nepravilno spreminjanje smeri med vožnjo je bilo vzrok hude prometne nesreče v Ul. Alberti, katere žrtev je bil 22-letni motociklist Davide Dapelo iz Ul. Locchi 26/1. Mladenič je malo po 7. uri privozil na svoji yamahi 600 po Ul. Alberti v smeri proti Trgu San-sovino; tik pred vhodom v predor S. Vito je motorno kolo močno treščilo v fiat 500, za volanom katerega je sedela 28-letna Germana Vosten iz Ul. Alberti 2. Kot so pozneje ugotovili mestni redarji, je voznica zavozila z avtom proti središču ceste, da bi spremenila smer vožnje. Motociklistu ni uspelo izogniti se temu prepovedanemu manevru fiata 500: yamaha je silovito udarila v avto, pri čemer je mladeniča vrglo z motorja na cestišče, kjer je hudo ranjen obležal.
Dapela so z rešilcem RK prepeljali v katinarsko bolnišnico. Fant je bil v komi druge stopnje, v nesreči se je udaril v glavo in v trebuh. Zdravniki so si pridržali prognozo: Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku.
ERS KVIZ □ KARST BROTHERS KVIZ □ KARST BROTH
za jutrišnjo oddajo (19. oktobra):
Kaj je tisto, kar hodi gor in dol, ven in noter ter povzroča špricanje?
Na vprašanje, katera je najboljša televizija na svetu, je bil prejšnji teden pravilni odgovor "tele-tina", na vprašanje, koliko kapljic je v morju, pa "ena velika".
Če boste do jutrišnje oddaje odkrili pravilni odgovor, telefonirajte od 14.30 dalje v oddaji "Ma ka ste m...?" na št. 631065.
Za pravilne odgovore so tedenske nagrade plošče, LP in kasete, za naj duhovitejše pa tri končne nagrade (walk-man).
Marinka Počkaj - za Karst Brotherse Marimba - na top... lestvi(ci).
Kabel zlomil delavcu nogo
Med delom v ladjedelnici Sv. Marka se je včeraj zjutraj huje ponesrečil 30-letni Fabrizio Garneli, doma iz kraja Grottamare. Delavec, ki je zaposlen pri podjetju Saipem, je sledil delom na ladji Castoro 8, ko ga je po nogah tako silovito oplazil težak kabel, da mu je zlomil levo in izpahnil desno piščal. Camelija so prepeljali v katinarsko bolnišnico: na ortopedskem oddelku so mu izdali prognozo okrevanja v dveh mesecih.
Tatovi v stanovanju
Tatovi, ki so v četrtek kradli v stanovanju 31-letne Sigrid Heiss v Ul. S. Giacomo in monte 20, so morali biti zelo spretni. Na vhodnih vratih stanovanja v 2. nadstropju, ki so bila zaklenjena kar s tremi ključavnicami, policijski agenti niso opazili sledov vloma, prav tako pa so bila tudi okna vsa v redu. Kljub temu so zmikavti odnesli iz^spalnice ogrlico, zlat prstan in prstan z dragimi kamni in zlato zapestno
• Policijski agenti miljskega komisariata so ob aretaciji Daniele in Marie Levacovich našli sledeče predmete, ki sta jih Romki najbrž ukradli 10. oktobra zjutraj: poročna prstana z napisoma "Dino 2. 5. 1959" in "Irene 2. 5. 1959", dva zlata obeska in verižico. Vse nadaljnje informacije posreduje miljski komisariat (tel. 271315).
vil za Romana, za njim pa naj bi stal Guidi (čudna pozicija za vodjo skupine). Podinšpektor trdi obratno, Romano pa je prepričan, da sta njegova kolega stala vštric. Vsekakor, ko so zaslišali bližajoče se korake (Romano in Passanisi sta imela pištolo v rokah, za Guidija pa se pričevanja ne ujemajo), se je Romano pomaknil do podesta, kjer se je srečal z avtonomistom. Med prejšnjimi zaslišanji je trdil, da ga je Greco le skušal napasti, oziroma da ga je sunil, po njegovem včerajšnjem pripovedovanju pa naj bi se bil sunkovito obrnil proti njemu, kriknil kot tekmovalec karateja, se nato pognal proti njemu, ga z nekim »piodaljšanim predmetom« silovito udaril v želodec, tako da ga je dobesedno dvignilo in vrglo proti zidu, od koder je — potem ko je slišal strel — še sam dvakrat ustrelil. Medtem je izstrelil dva ali tri naboje tudi Passanisi, ki je včeraj, v nasprotju s prejšnjimi izjavami trdil, da ni streljal v Greca. Le-ta (po mnenju izvedencev je že imel dve rani, od katerih eno smrtno), je nato zbežal po stopnišču in se približeval vratom, ko je Passanisi izstrelil še nekaj strelov, »da bi ga zaustavil«. Greco je kričaje odprl vrata in zbežal po pločniku proti središču mesta (pri tem je sam agent priznal, da je imel dvignjene roke), ko je za njim streljal še Bensa, ki je ostal pred poslopjem in je bežečega hotel blokirati. Avtonomist se je po nekaj metrih zgrudil: prebilo ga je pet krogel, od katerih sta bili dve smrtni.
Poglavje zase terja njegov dežnik. Vsi trije agenti trdijo, da je imel v roki, oziroma, da mu je štrlel izpod jopiča, »podaljšan predmet®, o katerem so sumili, da je orožje. Guidi je zatrdil, da je kratek črn dežnik opazil na notranjem stopnišču, Bensa, ki je prvi vstopil, pa ga ni videl, kot tudi ni videl dežnika, tokrat daljšega, ki naj bi bil ležal ob ranjenem Grecu, kateremu je nataknil lisice. Sam Patriarchi trdi, da dežnik, ki se je znašel v rešilcu ob Grecu, ni njegov, ker nima niti najmanjšega krvavega madeža, sploh pa, kako naj bi ga nesel do pločnika, če je imel dvignjene roke. V notranjosti poslopja dežnikov niso našli. Romano je včeraj zlezel v past, ko je dejal, da so izjave o dežniku tako nejasne, ker spočetka ni nihče mislil nanj, ker pa pri Grecu niso našli orožja, je postal pomemben predmet.
Pred desetimi leti je nehalo biti plemenito in vedro srce
Nede Mijot
Z ljubeznijo in bolečino se je spominjajo
svojci in prijatelji.
^»SK0 "GLEDALIŠČE
V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1986/87
Ivan Cankar
ZA NARODOV BLAGOR
Režija: Dušan Jovanovič
V Kulturnem domu v Trstu
PONOVITVE
Danes, 18. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po premieri Jutri, 19. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
V	sredo, 22. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED H — mladinski ob 20.30 —
ABONMA RED D — mladinski v sredo
V	soboto, 25. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED F — druga sobota po
premieri
V	nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED G — popoldan na dan
praznika’
V	četrtek, 30. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski ob 20.30 —
ABONMA RED E — mladinski v četrtek
Nadaljuje se vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Prosimo abonente, da dvignejo abonmajske izkaznice.
gledališča
včeraj-danes
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev.
CANKARJEV DOM
DNEVI BELORUSKE KULTURE V SLOVENIJI (še danes, 18. oktobra 1986)
Velika dvorana
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20. uri: večer klasičnega jazza - trio akustične kitare: Christian Escoude, Boulou Ferre, Ba-bik Reinhardt.
V	torek, 21. t. m„ ob 20. uri: IZREDNI KONCERT Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic.
Okrogla dvorana
Jutri, 19. t. m., ob 20. uri: Henrik Ibsen, HEDDA GABLER - premiera. Absolventska predstava študentov AGRFT. Ponovitev v ponedeljek, 20. oktobra.
Mala dvorana
V	sredo, 22. t. m„ ob 19. uri: Z ALEŠE-VO KAMERO NA HINDUKUŠ IN HIMALAJO - predavanje.
V	petek, 24. t. m.: Nagrajenci 11. Mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Ob 18. uri: ZMAGA (Madžarska - Risani komentar športnega dogajanja). ZLATE MEDALJE LOS ANGELESA (ZDA), NIKOLI PRESTARI (Švedska); ob 20.30:. OBE SI ŽELIVA ZMAGE (Kanada), MALI KARIM (Francija), SLOVENIJA POZIMI (Jugoslavija), S KAJAKOM PO KORZIKI (Francija).
Srednja dvorana
Jutri, 19. t. m., ob 20.30: CURLEW -avantgardni jazz ali "hip new mušic".
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 18. t. m., ob 20. uri v Solkanu: Lukas B. Suter SPELTERINI SE DVIGNE.
Predstava bo za red S - sobota izven. Ponovitev v ponedeljek, 20. t. m., v Mestnem gledališču v Ljubljani.
koncerti
Societa del concertl - Tržaško koncertno društvo. Otvoritev koncertne sezone v ponedeljek, 27. oktobra, z nastopom skupine I SOLISTI AOUILANI, solist Bernard Soustrot - trobenta. Dirigent V. Antonellini.
razne prireditve
Danes, SOBOTA, 18, oktobra
LUKA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 10.50 - Luna vzide ob 17.26 in zatone ob 6.58.
Jutri, NEDELJA, 19. oktobra
ETBIN
PLIMOVANJE DANES: Ob 3.03 najnižje -37 cm, ob 9.13 najvišje 55 cm, ob
15.45	najnižje -54 cm, ob 21.52 najvišje 32 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
15,5	stopinje, zračni tlak 1023 mb rahlo pada, 8 km na uro zahodnik, vlaga 55-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Stefania Verbich, Mar-co Germani, Caterina Pirfzani, Giulia Fe-lician, Ilaria Rischia.
UMRLI SO: 78-letni Giorgio Zupin, 81-letni Vittorio Catenacci, 54-letna Evelina Giuseppina Coslovich, 72-letna Neverina Candusio, 84-letna Anna lackac, 63-letni Pasguale Gallo, 60-letni Luciano Sauli, 44-letna Jarmila Voborska, 81-letna Anna Cavalieri.
OKLICI: točaj Fabrizio Campion in gospodinja Loredana Ippolito, delavec Olivio Cenni in bolničarka Rosana Biagi, glasbenik Angelo Vittorio Colagrossi in učiteljica Teresa lacuaniello.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 13. do sobote 18. oktobra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KD Lipa - Bazovica vabi danes, 18. t. m., ob 20. uri v Bazovski dom na predvajanje filma Bazovica. Posneli so ga učenci OŠ P. Trubar. Nastopil bo tudi pevski zbor Lipa.
Amaterski oder J. Štoka, Prosek-Kontovel, vabi na veseloigro ŠAGRA, ki bo jutri, 19. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
izleti
Sekcija KPI iz Križa priredi izlet v Moskvo in Leningrad od 28. novembra do 5. decembra 1986. Cena na osebo
790.000	lir. Vpisovanje v Ljudskem domu v Križu ob nedeljah od 11. do 12. ure ali po telefonu 040/220213. Rok vpisovanja zapade 30. oktobra.
SPDT vabi na IZLET PO KRASU (na vrh Kokoši nad Bazovico), ki ga prireja-jutri, 19. t. m., v okviru delovanja Športne šole. Vpisovanje pri predstavnicah Športne šole po šolah. Izlet je primeren za vse. Hoje bo približno 2 uri. Informacije Zvezdan Babič - tel. 762228. Vabljeni!
SPDT prireja v nedeljo, 26. t. m., avtobusni IZLET V NEZNANO v sodelovanju s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače. Vpisovanje na ZSŠDI v uradnih urah.
KD Rdeča zvezda priredi 25. in 26. t. m. dvodnevni izlet na Krk in Plitviška jezera. Vpisovanje in podrobnejše informacije nudi Tanja Gruden, Zgonik 24, tel. 229478 od 13.30 do 15.30 in od 18. do 20. ure. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Pulo v torek, 28. t. m.. Vpisovanje v sredo, 22. t. m. na sedežu v Ul. Cicerone 8 od 10. do 11. ure.
razstave
V	Konjušnici Miramarskega parka je
do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Na Gradu sv. Justa je do 5. novembra od 10. do 13. in od 15, do 19. ure na ogled razstavaMODA OBLAČENJA V TRSTU.
V	umetnostni galeriji Studio Bassa-nese na Trgu Giotti 8/1 je odprta razstava japonskega slikarja SHUSAKUJA ARAKAWE.
V	galeriji Cartesius bo do 24. t. m. odprta razstava tržaškega slikarja ALDA FAMAJA.
čestitke
Danes praznuje 50 let ALDO ZOBEC iz Loga. Na mnoga srečna leta mu kličejo Vlado in Majda ter Tore in Vesna.
Včeraj je praznovala rojstni dan naša draga mama in nona MILA. Vse najboljše ji voščimo hčere Silvana, Dragica in Maruška, vnuki ter pravnukinja Federica.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča vse učiteljice, ki so se vpisale za pripravljalni tečaj, ki ga je organiziral SSŠ, da se bodo začela predavanja v ponedeljek, 20. t. m., ob 17. uri v Ul. Donizetti 3 v Peterlinovi dvorani. Zainteresirane učiteljice bodo na prvem predavanju zvedele za potek tečaja in za program predavanj. Tečaj za vzgojiteljice pa se bo začel v sredo, 22. t. m., ob 17. uri v istih prostorih.
Skupina 85 o reviji II Territorio
Posebni, dvojni številki revije »II Territorio«, ki izhaja pri večnamenskem središču v Ronkah in ki so jo letos poleti celotno posvetili tematiki »Prihodnost in kultura Slovencev v deželi Furlanije-Julijske krajine«, bo posvečeno srečanje, ki ga prireja Skupina 85. V torek 21. oktobra, ob 18.00 bodo revijo predstavili v dvorani Baroncini, v Ulici Trento 8. O tej pomembni izdaji, ki je vzbudila zanimanje tudi onkraj deželnih meja, bodo spregovorili bivši ravnatelj kabineta »Viesseux« v Firencah prof. Marino Raicich, časnikar Ivo Jevnikar in psihoanalist Pavel Fonda.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.30, 22.00 11 raggio verde, dram., Fr. 1986, 105'; r. Erič Rohmer, i. Marie Ri-viere.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
EKCELSIOR II - 16.45, 22.00 Su e giu per Beverly Hills, kom., ZDA 1986, 105'; r. Paul Mazursky, i. Nick Nolte, Bette Midler.
FENICE - 16.30, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Aifari di cuore, kom., ZDA 1986, 100'; r. Mike Nichols; i. Meryl Streep, Jack Nichol-son.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Codice Magnum, dram., ZDA 1986; 105'; r. John Irvin; i. Arnold Schwarzenegger, Kathryn Harold.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100'; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Prigione modello, kom., ZDA 1986, 100'; r. G. Mendeluk; i. J. Altman, D. Young.
EDEN - 15.15, 22.10 Top Perversion, pom., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 II segreto della spada, risanka
CAPITOL - 16.30, 22.00 Absplute begin-ners, dram., VB 1986, 108'; r. Julian Temple; i. Eddie O Connel, Patsy Ken-sit, □
ALCIONE - 16.00, 22.00 Pregled japonskega filma: LTmpero dei sensi, dram., Jap. 1976, 110'; r. Nagisha Oshi-ma; i. Tatsuya Fuji, Eiko Matsuda, □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Follia d'a-more, dram., ZDA 1985, 107'; r. Robert Altman; i. Sam Shepard, Kirn Basinger.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II mlele del diavolo, dram., It. 1986, r. Lu-cio Fulci; i. Blanca Marsilach, Brett Hasley. □□
RADIO - 15.30, 21.30 Gola profonda do-dici anni dopo, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
jesenska in zimska oblačila
za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
razna obvestila
Radi bi opozorili starše otrok, ki so
letovali v Tolminu, da je pri Tržaški kreditni banki odprt tekoči račun št. 4410/38 "namesto cvetja Sergiju Krevati-nu" in sicer do 31. 10. 1986. Nato bomo vsoto izročili družini.
Na osnovni šoli A. Sirk v Križu se lahko vpišete na tečaj slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja "Tržaška ljudska univerza". Vpisovanje, ki se vrši vsak torek in petek, od 19. do
20.30	v šolskih prostorih, se nepreklicno zaključi 28. t. m. Vpisnina znaša 30.000 lir za vsak tečaj.
KRUT sporoča, da se začne v četrtek, 23. t. m. tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut, Ul. Cicerone 8/B, tel. 631084 vsak dan, razen sobot, med 9. in 12. uro.
Na Univerzitetnem glasbenem centru - CUMT se je pričel TEČAJ ZA IZDELOVANJE LUTENJ, ki ga vodi Marko Ternovec. Tečaj, ki je brezplačen, poteka vsak četrtek zvečer na sedežu centra v prvem nadstropju študentskega doma (Časa dello študente E/2) v Ul. F. Severo 150. Za podrobnejše informacije tel. na št. 44357.
KD F. Prešeren - Boljunec obvešča, da je v teku vpisovanje v plesno šolo od 17. do 18. ure v prostorih gledališča F. Prešeren.
Godbeno društvo Prosek prireja TEČAJ ZA MLADE GODBENIKE. Interesenti naj se javijo v Soščevi hiši v torek, 21. 10., in v petek, 24. 10., od 19. do 20. ure.
Slavistično društvo v Trstu obvešča, da bo seja odbora v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Enotna komisija za socialno-zdravstvena vprašanja borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za ZDRAVLJENJE V NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH v SFRJ za leto 1987, do 20. decembra 1986. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3 in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Ul. Petronio 4 in Zveza vojnih invalidov NOV, Ul. Cicerone 8/b.
Glasbena matica vabi vse osnovnošolce, da pristopijo k mlajšemu MLADINSKEMU PEVSKEMU ZBORU pod vodstvom Stojana Kureta. Prvo srečanje bo v torek, 21. t. m. ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma - Ul. Petronio 4.
Muzej »C. Schmidi« obogatila zbirka skic
Mestni gledališki muzej »C. Schmidi« je pred kratkim postal lastnik dragocene zbirke scenskih skic, delo tržaških scenografov družine Rossi. Kakih sto risb, od katerih so nekatere tudi datirane, ki jih pripisujejo Giacomu Rossiju starejšemu in Giaco-mu Rossiju jr., »opisuje« razvoj opere, operete in drame na Tržaškem, v Gorici in na Reki v letih 1918-1924.
Muzej »C. Schmidi« je tako še bolj obogatil svojo zbirko sceanografskega materiala, ob tem pa je znatno dopolnil še monografsko zbirko o delovanju rodbine Rossi, ki se je z gledališko scenografijo ukvrajala že od leta 1889 dalje. V kratkem bi moral Muzej prirediti tudi razstavo fotografij in originalnih scenskih skic gledališke skupine Angela Cecchelina, ki jih hrani La Contrada iz Trsta.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
obvešča izletnike, da bo odhod avtobusov
jutri, 19. 10. 86 ob 7. uri
z nabrežinskega trga
ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA ZADRUGA z o. z
COL 73 - Repentabor tel. 040/227427 RAZPISUJE
Zakup za prevoz mleka za leto 1987. Iztek roka za predložitev prošnje: 9. novembra 1986. Navodila za sestavo prošnje in pogoje za prevoz mleka dobite v uradih mlekarne na Colu št. 73.
UPRAVNI ODBOR
_________mali oglasi________________
PRODAM stanovanje v Nabrežini: kuhinja, štiri sobe, tri terase, dvoje sanitarij in garaža. Tel. od 14. ure daljina št. 200144 ali 200671.
STAREJŠI samski moški išče hišno pomočnico. Javite se na tel. št. 731482.
IŠČEM v najem ali kupim vilo ali veliko hišo na Krasu. Tel. 040/228390.
PRODAM dirkalno kolo za otroka od 6. do 12. leta starosti. Tel. 040/228390.
LJUBITELJU SLIK prodam originalni indijski batik (dim. 120x85 cm), uokvirjen, zastekljen. Tel. ob večernih urah na št. 812353.
GOSTILNA NA KRASU išče izkušeno kuharico. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica".
16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/227452.
PRODAM lepo hišo, staro 18 let, z dvoriščem in vrtom, 120 kv. m stanovanja, garaža, pralnica in klet. Tel. 040/228390.
ZAPOSLITEV išče 20-letni fant, sposoben vsakršnega dela. Tel. 228318.
PRODAM vespo primavera za 400.000 lir. Tel. 762228.
PRODAM hrastova in macesnova vhod- . na vrata, visoka 2,15 m, široka 0,80 m, brez okvirja. Tel. 22613 ali 228547.
SI SAMA, 40-50 let stara? Bi si rada ustvarila novo življenje v dvoje? Srečna bova. Piši na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Srečna" in navedi točen naslov in telefonsko številko.
65-LETNI VDOVEC išče žensko za skupno življenje, staro do 56 let, prijetne zunanjosti. Pisati na: FERMO POSTA CENTRALE - Passaporto 3203498 -TRST-TRIESTE.
MLADIČE, angleške setre, čistokrvne, oče šampion Jugoslavije, stare tri mesece, prodam. ULČAR JANEZ - Cankarjeva 34 - 61241 KAMNIK.
ODDAM V NAJEM na Proseku opremljeno stanovanje v dvostanovanjski hiši s 1.000 kv. m vrta za 650.000 lir mesečno (vključno stroški za ogrevanje, vodo in luč), po možnosti paru brez otrok. Tel. 228390.
PRODAM motor cagiva 250 enduro v zelo dobrem stanju. Tel. 213750.
TRGOVSKO PODJETJE v Gorici išče tajnico s prakso. Prošnje poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro "Import-Export".
darovi in prispevki
V	spomin na drago in dobro mamo Viktorijo Petaros por. Žerjal daruje Vilma Sancin (Dolina 112) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Oskarja Pečarja daruje Milka (Rsnjakova - Padriče) 20.000 lir v isti namen.
N. N. od Sv. Ivana daruje 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
Viktor Bogateč daruje 10.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa.
Ivan Tretjak z družino daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Ivano Bogateč vd. Sul-čič darujeta Olga in Bruna 50.000 lir v isti namen.
Ob tretji obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Stanka Babiča daruje družina 30.000 lir za Sklad M. Čuk in 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na brata Mirota Šturmana daruje sestra Dalka 50.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Mačkolj, 50.000 lir za dekliški zbor Slovenski šopek,
50.000	lir za Katoliški glas in 50.000 lir za ureditev ceste na Sveto goro.
Ob smrti Mirota Šturmana daruje Milena Guštin (Repentabor) 25.000 lir za cerkev in 25.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Mačkolj.
Namesto cvetja na grob Mirota Šturmana darujejo Marta Stepančič
20.000	lir, člani župnijskega sveta
150.000	lir in Marija Barut s hčerkami
100.000	lir za cerkev v Mačkoljah.
V	spomin na Mirota Šturmana darujejo cerkveni pevski zbor iz Mačkolj
200.000	lir za cerkev v Mačkoljah, Jo-
landa Žerjal 30.000 lir za cerkveni pevski zbor v Mačkoljah in 20.000 lir za dekliški zbor Slovenski šopek, ter pevovodja Cveto Marc 30.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Mačkolj.
V	isti namen darujejo Imelda z družino 50.000 lir, družina Odoni 50.000 lir in Uči z družino 20.000 lir za semenišče v Vipavi.
Namesto cvetja na grob Mirota Šturmana daruje Dalka Smotlak 20.000 lir za PD Mačkolj e.
ob obletnici smrti očeta daruje Josip Sancin (Dolina 112) 50.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik.
Ob smrti očeta daruje Paolo Bandi (Prebeneg) 100.000 lir v isti namen.
V	spomin na Ivana Maverja daruje inž. Andrej Čok 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Virgila Vol-pija darujejo Anča in Panči, Danica in Stojan, Mira in Sergij, Nadja in Miran ter Rosanna in Michele 75.000 lir za Sklad M. Čuk in 75.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Ob 30. obletnici smrti Carla in An-geliche Canzio se ju spominja hvaležna družina in daruje 30.000 lir za Zavod Rittmeyer.
V spomin na moža daruje Ana Kralj
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Trebče, 20.000 lir za SKD Primorec, 20.000 lir za Godbo na pihala V. Parma,
20.000	lir za osnovno šolo P. Tomažič v Trebčah in 20.000 lir za ŠD Primorec.
Pekarna Albin Malalan (Prosek) daruje 50.000 lir za ŠZ Jadran.
Namesto cvetja na grob Marije Ravbar vd. Škerlavaj daruje Antonia Mesar 10.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih.
Ob 15. obletnici smrti Julka Puriča daruje žena Karla 100.000 lir v isti namen.
G.a Malalan daruje 30.000 lir za pevska zbora Vesela pomlad.
Franc Kalc (Padriče 51) daruje
35.000	lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Virgila Vol-pija darujeta družini Nino in Dario Bensi 30.000 lir za Glasbeno matico.
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 17. 10. 1986	
Ameriški dolar		..	1355,—	Japonski jen	 Švicarski frank 		8.30
Nemška marka 		690,—		841 —
Francoski frank		209,—	Avstrijski šiling		97.90
Holandski florint 		610.—	Norveška krona 		185.—
Belgijski frank 						32.50	Švedska krona		198.—
Funt šterling		..	1940,—	Portugalski eskudo		9 —
Irski šterling		.. 1860.—	Španska peseta		10.—
Danska krona		181,—	Avstralski dolar 		820.—
Grška drahma 		9.70	Debeli dinar		2.70
Kanadski dolar 		960.—	Drobni dinar		2.70
			
			
mi in prizadeti otroci
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Ti, »handikapiranec«!
Na svetu nas je veliko: takih z velikim nosom, onih z rdečimi lasmi, pa s črno kožo, z velikimi zobmi, bolj bistrih, počasnejših, občutljivejših in takih z debelo kožo. Vendar smo vsi ljudje, ki imajo pravico živeti, in ne le životariti.
Lahko bi se spraševali, ali je koristnejši od debelokožca človek, ki globoko čustvuje. Ali je telesni delavec koristnejši od intelektualca. Ali je belec koristnejši od črnokož-ca. Ali so normalno razviti otroci koristnejši od prizadetih otrok. O vsem tem bi se lahko spraševali, če bi bilo za nas koristno.
Med sabo smo si drugačni, vendar to ni razlog za razdvajanje. Vsaka drugačnost nas pravzaprav bogati in drugačnost mora biti sprejeta kot nekaj, kar je nujno otipljivo in zato potrebno soočanja in stvarnega odnosa.
Označevanje katerekoli drugačnosti sproži celo vrsto ocenjevanj, ki posamezniku odrejajo socialni položaj.
Namesto da bi se razlike zgladile in bi s tem pomagali nekomu, da bi kljub svoji individualni specifičnosti živel pravo življenje, in ne le životaril, ga s svojim neodgovornim označevanjem porivamo v posebno negativno kategorijo, ki se je poslužujemo za ustrahovanje okolice, v kateri delujemo.
Ali da ne bo tako megleno: ko pedagoški delavec, kateremu je hkrati z izobraževanjem naših otrok zaupana tudi vzgoja le-teh, ozmerja svojega učenca pri napačnem odgovoru z besedami: »Ti handikapiranec, kakor oni v sosednjem razredu,« kakor se je zgodilo pred kratkim na slovenski »par excellence« naši šoli, potem poleg tega, da pokaže svojo duhovno revščino, povzroči tudi ogromno moralne škode. Prvič zato, ker opraviči pri svojih učencih nadaljnjo rabo te besede kot izraz nečesa negativnega in manjvrednega, drugič, ker zareže s svojim neodgovornim čvekanjem v bolečo zavest staršev, ki se trudijo, da bi svojemu otroku s težavami v razvoju omogočili čim bolj vredno življenje.
Dragi profesor ali profesorica te vrste, naj ti bo za vselej dano, da bi ne imel opravka z ljudmi, ki jih je genetska obremenjenost; bolezen ali nesreča pahnila v slabši položaj. Kajti pred tem neenakim položajem te ne reši niti bogastvo, še pamet ne. Pa tudi duhovna revščina ne. Mogoče pa te tak otrok tako moti zato, ker preverja tvojo resnično strokovno sposobnost?
Stališče do prizadetih oseb, še posebej do tistih duševno prizadetih, res ni lahko, vendar je le razlika, če ne vemo, kako bi se nasproti prizadetemu obnašali, ali če koga z prizadetostjo psujemo.
Pravijo, da bo k primernejšemu, tako rekoč normalnemu odnosu pripomoglo dvoje: boljša informiranost ljudi o duševni prizadetosti in intenzivna ter pogosta srečanja zdravih s prizadetimi.
Kako dolgotrajen bo ta proces, je odvisno od nas in od naših spodrsljajev.
Živali kot zdravnice
Raziskave čedalje pogosteje kažejo, da domače živali lahko učinkujejo kot terapevti. To so opazili že pri zniževanju krvnega pritiska, pri čemer imajo domači štirinožci ali
drugi ljubljenci pomembno vlogo. Srčnim bolnikom povečujejo možnost preživetja, veliko lahko storijo za prizadete otroke, saj mnoge živalice prodrejo celo v izolacijo avtističnih otrok.
Še celo duševno neuravnovešene lahko privede kak domači ljubljenček do resničnosti.
Tudi Nobelov nagrajenec Konrad Lorenz, ki se ukvarja z obnašanjem živali, je prepričan, da so domači ljubljenčki iz živalskega sveta še edina vez, ki nam ostaja z življenjem v naravi. To nas tudi rešuje pred popolno alienacijo.
O vezeh med človekom in njegovimi domačimi živalmi so pred nekaj meseci govorili znanstveniki iz vsega sveta na konferenci v Bostonu.
In kako lahko živali pomagajo? Do njih lahko brez problemov izražamo svoja zavrta čustva. Otroci, ki so imeli domačo žival, so manj agresivni do sebi enakih kot oni, ki je niso imeli. To se pozna celo pri odraslih: tisti, ki so v otroštvu imeli svojo živalico, so bolj družabni, tolerantnejši ter imajo večji občutek o pripadnosti.
Razumljivo je, da posledice »zdravljenja« z domačimi živalmi še niso bile popolnoma raziskovane, čeprav v svetu vključujejo blažilne učinke take vrste zdravljenja celo v bolnišnice.
Tudi te zračnice potrebujejo oskrbovanje
DANES, 19. OKTOBRA.
LE LACRIME AMARE Dl PETRA VON KANT - Die bitteren Tranen der Petra von Kant - Grenke solze Petre von Kant, 1972.
Režija: Rainer Werner Fassbinder. Igrajo: Margit Carstensen, Hanna Schy-gulla, Irm Hermann. RAI 3, danes ob 16.25.
Morda eden boljših Fassbinderjevih filmov temelji na zamisli, ki jo je avtor že izoblikoval v gledališki drami, ki jo je posvetil prijatelju Peeru Rabenu. Osnovna tema je osamljenost zelo občutljive osebe, Fassbinderja samega in obenem glavne junakinje njegovega filma Petre von Kant. Ženska sameva v svojem stanovanju obdana z lutkami, edina živa figura je služabnica - sužnja Karin. Fassbinderjevo delo je odličen primer sodobnega »Kammerspielfilma«, pozno ekspresionistične filmske zvrsti, katere značilnosti sta povratek k realistični pripovedi in osredotočenje tematike na vsakdanje psihološke drame povprečnih junakov.
NON SI UCCIDONO COST ANCHE I CAVALLI? - Thery Shoot Horses, Don’t They? - Ali ne ubijajo tako konj? 1969.
Režija: Sidney Pollack. Igrajo: Jane Fonda, Michael Sarrazin, Gig Young. RAI 2, drevi ob 20.30.
V prvem prizoru, že pred filmskimi naslovi, vidimo kako ustrelijo ohromelega konja. Nato se dogajanje preseli na plesišče, kjer se odvija plesni maraton. Bogata nagrada privabi veliko navdušencev, med katerimi sta_ tudi Robert in Gloria, ki jima je kmalu jasno, da je nagrada le velika prevara. Žensko obupa in zahteva, naj jo Robert ustreli kot konja. Pollackova največja uspešnica je v bistvu metafora okrutnosti v umetniškem svetu.
NEDELJA, 19. OKTOBRA.
TUTTI GLI UOMINI DEL PRESIDENTE - Ali The presidenfs men - Vsi predsednikovi možje, 1976.
Režija: Alan J. Pakula. Igrajo: Robert Redford, Dustin Hoffman, Jack Warden. Rete 4, jutri ob 20.30.
Ameriški dnevnik The Washington Post razkrinka afero Watergate. Novinarja Carl Bernstein in Bob Woodward imata v rokah silovito »orožje«, ki bo prekinilo veliko političnih karier. Film ni slavospev novinarstvu, režiser prikaže novinarski posel kot vsakodnevno rutino, profesionalnost. Glavna junaka sta v filmu prej podobna policijskima agentoma, kot pa kulturnima delavcema.
ANIMAL HOUSE, 1978.
Režija: John Landis. Igrajo: John Belushi, Tim Matheson, John Vernon. Italia 1, jutri ob 22.15.
Erič in Kent se hrepeneče želita vpisati v ameriški college, samo da bi lahko vstopila v kak študentovski klub. Ker jih krožek premožnih študentov Omega House noče sprejeti, se pridružita razgrajaškemu klubu Delta. Nora druščina se predaja lahkomiselnemu uživanju brez norm ne reda, brez družbenih pravil. V Animal House Landis izdela osnutek značilne osebne komedije, ki jo bo potem razvil v Blues Brothers. Z glavno vlogo je odločilno prispeval k uspehu John Belushi.
PONEDELJEK, 20. OKTOBRA.
SIERRA CHARRIBA - Major Dundee, 1965.
Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: Charlton Heston, Richard Harris, Jim Hutton. RAI 1, v ponedeljek ob 20.30.
V Peckinpahov Major Dundee je producentska roka posegla tako grobo, da avtor dolgo ni hotel podpisati svojega dela. Film kljub temu ostaja Peckinpahov. Osrednja tema je kruta nasilnost Divjega zahoda.
LA STANZA DEL VESCOVO - Škofova soba, 1977.
Režija: Dino Risi. Igrajo: Ugo Tognazzi, Ornella Muti, Patrick Dewaere. Rete
4, v ponedeljek ob 20.30.
V Risijevem filmu sledimo istočasno nekakšni domači kriminalki in dopustniškim dogodivščinam dvojice možakarjev, ki norita za krili in se izživljata v raznih pustolovščinah. Precej natančna, a skromna Risijeva ekranizacija romana Piera Chiare ne upošteva zgodovinskega ozadja literarnega dela. Zgodba naj bi se namreč odvijala v italijanskem povojnem obdobju, kar pa ni razvidno ne iz pripovedne, ne iz oblikovne filmske plati. Film je sicer stilno izpiljen, a ne odraža problematike takratne italijanske dobe.
10.00	Dokumentarec: I grandi fiumi
10.45	Nadaljevanka: II commissario De Vincenzi
12.05	Risanka: I Trollkins
12.30	Nanizanka: Addio Scotland Yard
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute ...
14.00	Aktualna oddaja: Prisma
14.30	Film: La frustata (vestern, ZDA 1956, r. John Sturges; i. Richard Widmark, Donna Reed)
15.45	Evropsko prvenstvo v biliardu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: II sabato dello zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja: Le ragioni del-la speranza
18.20	Programi prihodnjega tedna 18-40 Risanka: I Gummi
19.00	Dokumentarec: Full Steam
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavnoglasbena odd.: Fantasti-co, vmes ob 23.00 Dnevnik
23.10	Dokumentarec o vojski
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
10.00	Inf. odd.: Giorni d'Europa
10.30	Nanizanka: Sherlock Schmidt e compagnia
11.00	TV film: Formula per un delitto (krim., r. Lee Katzin)
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Chip
13.30	Dnevnik. Bella Italia
14.00	Inf. oddaja: Scuola aperta
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
15.15	Športna oddaja: Sabato šport
17.30	Posnetek s košarkarske tekme
18.25	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Morte di un dissociato
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	Film: Non si uccidono cosi an-che i cavalli? (dram., ZDA 1969, r. Sidney Pollack; i. Jane Fonda)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Inf. odd.: Coppie in crisi
23.50	Filmske novosti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dnevnik - športne vesti
113.00	Nadaljevanka: I grandi camale-onti
13.40	Programi prihodnjega tedna: Prossimamente
13.55	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa
14.10	Balet: Pippin - Vita e gesta del figlio di Carlo Magno
15.55	Informativna oddaja: Ospedale sicuro
16.25	Film: Le lacrime amare di Petra von Kant (dram., ZRN 1972; r. Rainer VVerner Fassbinder; i. Hanna Schygulla, Margit Carstensen)
18.25	Glasbena oddaja: L altro suono
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Archivio dell ar-te - Napoli: architettura angioi-na
20.05	Informativna oddaja: Scuola aperta sera - La scuola dei geni-tori
20.30	Glasbena drama: II Flaminio (glasba G. B. Pergolesija, dirigent Marcello Panni)
23.30	Vsedržavne in deželne vesti
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja: Kupite vroči kostanj
8.25	Slovenska ljudska pravljica: O siromaku, ki je imel tri sinove
8.50	Lutkovna oddaja: Miškolin -Mišji sovražniki (J. Ribičič)
8.55	Čirule-Čarule: Čudežni šopek
9.00	Mlad. pevski festival v Celju
9.30	Periskop
10.15	Izobraževalna serija: Otrok in igra - Otroška igra
10.35	Inf. oddaja: Varstvo pri delu
10.45	Dokum.: Balada o tetovirancu
11.05	Dokumentarec: Izročilo s Kozare
11.35	in 14.40 Poročila
14.45	Mladinski film: Matagi - Stari lovec na medvede
16.25	Inf. odd.: Ljubitelji narave
16.55	Košarka: Sloboda - Partizan
18.30	Stik z gledalci: Na zvezi
18.50	Risanka
19.00	Danes. V šesti prestavi
19.30	Dnevnik, nato Zrcalo tedna
20.15	Film: Orlov grad (VB)
22.50	Dnevnik
23.05	Videogodba
14.00	TV novice
14.10	Otroški program
18.00	Nadalj.: Tra 1'amore e il potere
19.00	Nanizanka: I cavalieri del cielo
19.30	TVD Stičišče
19.45	Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: La felicita
22.00	Glasbena oddaja: Ellepi - Ron
22.45	TVD vse danes
22.55	Nanizanka: Charley
23.30	Dok.: Montagna e avventura (s filmskega festivala v S. Vitu di Cadore)
Orietta Berti v oddaji Premiatissima - Canale 5 ob 20.30
JU CANALE5
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.25	Film: L arciere del re (pust., ZDA 1955, r. R.Thorpe; i. R. Taylor)
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Napoved programov
14.00	Film: Accadde al com-missariato (kom., It. 1954, r. Giorgio Gia-nelli; i. Lucia Bose, Walter Chiari)
16.15	Inf. tednik: Big Bang
17.00	Avtom, odd.: Cadillac
18.00	Športna odd.: Record
19.30	Nanizanka: Love Boat - Le coppie
20.30	Glasbena oddaja: Premiatissima
23.00	Filmske novosti
23.15	Nanizanka: Fifty Fifty 0.15 Nanizanka: Sceriffo a
New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: La Pica sul Paci-fico (kom., It. 1959, r. R. Bianchi Montero; i. Tina Pica, U. Tognaz-zi)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L -incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-ra
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Vita inguieta (dram., ZDA 1953, r. R. Thorpe; i. Liz Taylor)
17.20	Nanizanka: Detective per amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: L uomo dalla cravatta di cuoio (krim., ZDA 1968, r. Don Siegel; i. Clint Eastwood)
22.20	Oddaja iz parlamenta
23.15	Glasbena oddaja: In-contro dautunno
1.00	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1_________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Šport: American Bali
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, II Tuli-pano nero, Occhi di Gatto .
18.00	Glasbena oddaja: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Snorky
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.30	A-Team
22.30	Športna rubrika: Italia 1 šport
23.30	Športni tednik: Grand Prix
0.45 Deejay Television
^ TELEFRIULI
11.00	Nadaljevanka: Uneta difficile
11.00	Znanstvena rubrika
13.30	Risanke
14.00	Športna oddaja: Euro-calcio
15.00	Športna rubrika: Rom-bo TV
16.00	Šport: Catch
17.00	Risanke: Belle e Se-bastien, Gigi la trotto-la, Transformers, Vol-tron, Mask
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Arriva un cavali-ere libero e selvaggio
(vestern, ZDA 1978, r. Alan J. Pakula; i. Jane Fonda)
22.30	Film: Una donna di se-conda mano (kom., It. 1977, r. Pino Tosini; i. Senta Berger)
0.30 Film: lo non scappo... fuggo (kom., It. 1970, r. Franco Prosperi; i. A. Noschese)
Egjjgjff TELEPADOVA
13.30	Športna rubrika: II cal-cio dilettanti
14.00	Reportaža
14.10	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.00	Posnetek nogometne tekme: Udinese - Verona
16.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
18.15	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.30	Dnevnik
20.00	Inf. odd. o ekonomiji
20.40	Film: Nel buio del ter-
rore
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček, Pravljica, Narodnozabavna glasba;
8.10	Almanah: Kulturni dogodki (pon.);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12.00 - Ta rozajanski glas, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja;
14.40	Drugi program; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: Roman v nadaljevanjih - Senčni ples ; 18.40 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.05 Lahka glasba; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik;
12.10	Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: I. Cankar - Pesmi; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program in glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Vodeni kontaktni program: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža;
18.00	Zaključek; 24.00 - 04.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, '14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz ...; 11.15 Glasba; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Napoved radijskih in televizijskih programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba ; 14.45 Športna oddaja; 15.45 - 19.30 Glasbeni weekend; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? - vodita Gabrijela in Martina; 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
Danes zvečer v Kulturnem domu
Slovenski gospodarstveniki člani SDGZ počastijo 40-letnico te organizacije
Goriški Kulturni dom bo drevi odprl svoja vrata slovenskim gospodarstvenikom. Tu bodo namreč člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja počastili štiridesetletnico njihove organizacije. Gre za začetno proslavo, saj bo osrednja prihodnjo nedeljo v Kulturnem domu v Trstu. To je tudi razumljivo, saj je bilo SDGZ, takrat še z nazivom Slovensko gospodarsko združenje, ustanovljeno pred 40. leti v Trstu. Le nekateri slovenski gospodarstveniki iz Goriške so bili takrat včlanjeni v združenje. Šele kasneje si je združenje dalo deželni obseg, spremenilo naslov. To takrat, ko je tudi v Gorici bila ustanovljena organizacija združenja v pokrajinskem merilu. Sedaj se SDGZ širi tudi v Videmsko pokrajino.
V Gorici imaJSDGZ svoj pokrajinski odbor. Tu delujejo tudi nekatere področne sekcije, ki, kot kaže ponedeljkov posvet obrtnikov, tesno sodelujejo s sorodnimi področnimi sekcijami na Tržaškem. Velikokrat so naši gospodarstveniki izvedli skupne akcije. Še bolj bodo morali sodelovati, pa čeprav obstojajo v dveh pokrajinah tudi drugačna vprašanja in v marsikaterem oziru veljajo tudi različna zakonska določila.
Nocojšnja proslava se bo pričela ob 20. uri. Na sporedu sta govora predsednika SDGZ dr. Vita Svetina in podpredsednika Antona Nanuta, ki je istočasno tudi predsednik goriškega po-
krajinskega odbora. Pela bosta zbora Oton Župančič iz Štandreža in Mirko Filej iz Gorice. Odprli bodo tudi razstavo o obstoju in delu slovenskih gospodarstvenikov pri nas. Predstavili bodo tudi spominsko publikacijo, ki je izšla za to priložnost.
Bivalne skupnosti za handikapirane
Problemi v zvezi z oskrbo prizadetih oseb so bili predmet srečanja med podpredsednikom pokrajinske uprave Mauriziom Fabbrom in tržiškim županom Robertom Porcianijem, ki so se ga udeležili tudi predstavniki invalidskih združenj ter ravnateljica pokrajinskega konzorcija za oskrbo in rehabilitacijo.
Govor je bil o uresničevanju bivalnih skupnosti za handikapirane brez družinske opore. Tržiška občina bo skušala v ta namen zagotoviti primerno stavbo, medtem ko ima v Gorici Pokrajina že izdelan načrt za preureditev bivšega sedeža IPAPI. Za delovanje teh bivalnih skupnosti bodo potrebovali tudi več prostovoljcev. Tečaj za usposobitev prve skupine 25 prostovoljcev se bo predvidoma pričel januarja.
Pogovor je zajel tudi druga vprašanja s področja oskrbe in pomoči šibkejšim. Fabbro je v tem okviru omenil tudi v dobršni meri že izvršeno obnovo počitniškega doma v Lužnici, ki ga bo Pokrajina namenila predvsem skupnostim socialno najbolj ogroženih oseb, med katere sodijo v prvi vrsti handikapirani.
Na Espomegu do naslednje nedelje
Na avtomobilskem salonu tekmovanja in Amanda Lear
Dobrih devet dni, od danes do naslednje nedelje, si bo na goriškem sejmišču Espomego moč ogledati najsodobnejšo avtomobilsko produkcijo, vse, kar je v zvezi z motociklizmom in avtomobilizmom, tekmovalna vozila, pa še slediti najrazličnejšim tekmovanjem z avtomobilskega ter motociklističnega področja. Pa še obilo zabavnih prireditev bo poleg.
Danes dopoldne se odpira 6. Motor Expo Racing. Po mnenju strokovnjakov je to najboljši avtomobilski in motociklistični sejem te vrste v naši deželi.
To dokazuje že dejstvo, da so vsi paviljoni na sejmu polno zasedeni; da so že v prejšnjih izvedbah imeli veliko obiskovalcev, lani več kot 50.000; da je svoja vozila letos poslalo kar 32 avtomobilskih tvrdk. To pomeni, da proizvajalci avtomobilov posvečajo sejmu
Vabimo vse goriške člane Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in njihove družine na proslavo in predstavitev publikacije o 40-letnem delu SDGZ danes, 18. oktobra 1986, ob 20. uri v KULTURNEM DOMU V GORICI, Ulica Brass 20.
Socialisti zmerno optimisti o bodočnosti gospodarstva
Goriški socialisti gledajo z zmernim optimizmom na bodočnost tukajšnjega gospodarstva in na izboljšanje pogojev za zaposlovanje. Pri okrogli mizi, ki so jo priredili v krožku Salvemini, je prišlo do izraza dejstvo, da se je število brezposelnih v zadnjem poldrugem letu nekoliko zmanjšalo in, kar je še najvažnejše, da obstajajo z raznimi zakonskimi olajšavami konkretne možnosti za nove investicije in okrepitev goriškega gospodarstva.
Pri okrogli mizi so sodelovali pokrajinska tajnika CGIL Luciano Pini in UIL Flavio Snidero, predsednik združenja malih industrijcev Gianfranco Maruccio De Marco in Gianfranco Trombetta, deželni tajnik PSI ter podpredsednik goriške hranilnice.
Pini je dejal, da smo premostili najhujše obdobje, ki je izviralo iz krize velike industrije in tudi dokaj uspešno sanirali gospodarstvo. Od februarja lani se je število brezposelnih v pokrajini zmanjšalo od 5 na 4 tisoč. Sedaj mora nastopiti obdobje nove gospodarske rasti. Zakonski inštrumenti za to obstajajo, manjkajo pa podjetniki z novimi idejami in načrti, ki bi znali primerno izkoristiti te izjemne možnosti.
De Marco je dejal, da se možnosti odpirajo na novih področjih in omenil
kot primer bioinženirstvo. Prispevki obstoječim podjetjem bodo šli pretežno v smer izboljšanja konkurenčnosti, zato ne gre pričakovati velike rasti zaposlovanja. Zanimive možnosti pa se odpirajo v novih poklicih, ki jih morda še ne poznamo, a se bodo gotovo v nekaj letih izredno razširili. Kdor bo iskal zaposlitev, se bo zato moral prilagoditi novim zahtevam tržišča.
S to ugotovitvijo je soglašal tudi Snidero, ki je svojo pozornost posvetil vprašanju paketa za Trst in Gorico. Ta izredni inštrument je premalo poznan in koriščen. Treba ga je čimbolj ovrednotiti, da lahko pričakujemo nove gospodarske pobude. Te sicer ne bodo dale po 800 delovnih mest letno, ki bi bila potrebna, da se postopoma odpravi brezposelnost, lahko pa problem znatno omilijo.
Trombetta je iz podatkov o posegih deželnega finančnega inštituta FRIE ugotovil, da je na Goriškem več novih investicij kot v ostalih pokrajinah. Gre sicer za pretežno tehnološke investicije, ki nimajo več kot nekoč neposrednega odseva na zaposlitev, vendar pričajo o živahnosti gospodarstva. To daje, če že ne v kratkem vsaj v srednjeročnem obdobju, upati na odločno izboljšanje pogojev za zaposlovanje.
Posvet o kvaliteti življenja v obmejnih mestih
27. oktobra bo v Gorici, v avditoriju, mednarodni posvet o načrtovanju in kvaliteti življenja v obmejnih mestih. Prireja ga Inštitut za mednarodno sociologijo iz Gorice v sodelovanju z Inštitutom za arhitekturo in urbanistiko Tržaške univerze ter Inštitutom za Urbanistiko in načrtovanje Videmske univerze.
Sodelovali bodo strokovnjaki iz italijanskih, jugoslovanskih ter nemških univerz ter inštitutov. Napovedana so predavanja prof. Zdravka Mlinarja z Univerze v Ljubljani, prof. Haralda Bodenschatza z Univerze v Berlinu, inž. Tomaža Vuge, predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora iz Ljubljane, prof. Thea Wintersa, načrtovalca pri mednarodni ustanovi iz Berlina.
Poleg teh, ki pridejo iz tujine, bodo predavali še; sodelavca ISIG profesorja Alberto Gasparini in Emidij Sussi, prof. Roberto Costa, prof. Aldo De Marco, prof. Cristoforo S. Bertuglia, inž. Nicolo Fornasir, prof. Vladimir Nanut, arh. Luciano Venier.
Berite
»Novi Matajur«
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Ivan Cankar
ZA NARODOV BLAGOR
Režija; Dušan Jovanovič
V	ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.30 - ABONMA RED A
V	torek, 21. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B
Vpisovanje abonentov eno uro pred pričetkom predstav.
Igrišče za golf v Števerjanu
Na Formentinijevih zemljiščih v Števerjanu so v rekordnem času uredili igrišče za golf, o katerem pravijo, da bo zares nekaj lepega za vse tiste, ki jim je všeč ta, sicer draga, oblika rekreacije in športa. Ustanovljen je bil tudi Golf club San Floriano, ki ima sedež v Formentinijevem gradu. Predsednik novega kluba je odv. Michele Formentini. Člani kluba se bodo lahko posluževali bazena na prostem, dveh teniških igrišč ter klubske hiše. Seveda bodo imeli na voljo tudi značilno gostišče v števerjanskem gradu.
Predsednik novega kluba je že zaprosil za vstop v italijansko federacijo za golf. Precejšnja sredstva za ureditev igrišč za golf je dala deželna uprava. S to novo turistično napravo so Brda pridobila precej.
Razstava iz Gorice v Benetke
V Benetkah, v tamkajšnji palači Ca Pesaro na Canal Grande, bodo danes, ob 11. uri, odprli razstavo slik Canaletta in Visentinija, ki je bila letos poleti na ogled na goriškem gradu. Razstavo je priredila Goriška občina, uredil jo je Dario Succi. Sedaj, nekaj mesecev bo razstava v znameniti palači v Benetkah. Nadejajo si, da bo tudi v tem mestu privabila veliko obiskovalcev, pa čeprav gre za jesensko-zimski čas.
Priznanja
prometnim policistom
Na goriški prefekturi so včeraj izročili priznanja prometnim policistom za njihovo dolgoletno in vestno opravljanje službe. Nagrajeni so bili inšpektor Mario Costantini, superintendant Valentino Soprano, asistenti Ugo Taglio-ni, Italo Piccoli, Mario Sirch in Alberto Montina. Na slavnosti so bili prisotni prefekt Garsia, kvestor Barbato in načelnik prometne policije De Me-nech.
Posvet
kmečkih družin
V Scodovacci in v Codroipu bo danes in jutri posvet članov Združenja kmečkih družin iz naše dežele. Gre za družine mladeničev, ki študirajo v posebnih kmetijskih šolah, ki jih vzdržuje ERSA. V teh šolah se mladeniči strokovno usposabljajo, izmenično pa delajo na očetovem posestvu in tako praktično aplicirajo v šoli pridobljeno znanje. Tako šolanje so pri nas uvedli pred leti, po francoskem zgledu. Med dosedanjimi učenci v teh šolah je bilo tudi več slovenskih mladeničev iz Trsta in iz Gorice.
Na današnjem posvetu, ki prične ob 15.30, sodelujejo tudi zastopniki podobnih združenj iz drugih dežel Italije, Francije ter Brazilije.
Fotografski natečaj potrošniške zadruge
Potrošniška zadruga COOP bo v sodelovanju z kulturno-rekreativnim združenjem ARCI iz Štarancana priredila fotografsko razstavo. Namen pobude je omogočiti ljubiteljem čopičev in barv - svoja dela bodo lahko razstavili člani ali sorodniki organizatorjev -da pokažejo svojo spretnost. Razstava vsekakor ne bo tekmovalnega značaja, saj ni predvidenih nobenih nagrad in bodo udeleženci ob koncu dobili le spominsko značko. Razstavo bodo priredili v veleblagovnici v Tržiču, otvo-rili jo bodo 15. novembra ob 10. uri, odprta pa bo do konca meseca.
A
CARMCA
assicuraziom
PROGRAM
M,	^
Največj
Motor Exp6 Racing, iCkJL
»k
DANES, 18. 10.:
14.00: TRIAL terenskih vozil Treh Benečij 17.00: Nastop AMANDE LEAR STUNT SHOW
NEDELJA, 19. 10.:
10.30: MINIKROS V DVORANI (Motocross Stadium) 14.00: KROS V DVORANI ZA RAZREDE 125/250 cm3 SUPERBIKES zemlja/asfalt
OD PONEDELJKA DO PETKA:
GO-PRO za občinstvo
Izzivi KENNV ROBERTSA in poskusne vožnje z
^
Največji motoristični sejem v Treh Benečijah
18.-26. OKTOBER — SEJMIŠČE V GORICI
POSEBNA IZVEDBA TEKMOVANJA DRAGSTER
SOBOTA, 25. 10.:
14.30: Žensko deželno tekmovanje z GO-PRO za občinstvo
17.00: Nastop zmagovalke FESTIVALBARA TRACV SPENCER — STUNT SHOW
NEDELJA, 26. 10.:
17.00: Kvalifikacije za TEKMOVANJE V POSPEŠEVANJU FORMULE DRAGSTER s sodelovanjem MIKIJA BIASIONA in njegove DELTA S4 MARTINI
14.00: TEKMOVANJE V POSPEŠEVANJU IN »>FIRE-SHOW«
VSTOPNINA: praznik in predpražnik 7.000 Ur, znižana 5.000 Ur; delavniki 4.000 Ur URNIK: praznik in predpražnik od 10. do 22. ure: delavniki od 18. do 22. ure
veliko pozornost, tudi zaradi bližine jugoslovanske meje.
Otvoritev bo torej danes ob 10. uri. Na razstavišče bo moč do 22. ure. Že danes bodo ljubitelji motorjev lahko gledali, od 14. ure dalje, tekmovanja terenskih vozil. V Gorico pridejo najboljši športniki, uporabniki terenskih vozil, iz Severne Italije. Zvečer, ob 19. uri, bo na razstavišču razprava o uporabi terenskih vozil.
Vmes pa bo tudi glasbeno-zabavna prireditev. Ob 17. uri bo namreč svoj show imela Amanda Lear. Znana pevka, napovedovalka, televizijska zvezdnica, bo nastopila pred goriško publiko. Prireditelj si seveda nadeja, da tudi zato, da bi zadostil takšnim goriš-kim potrebam, pride na razstavišče precej ljudi, ki si bodo ogledali tudi avtomobilski salon.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško javlja urnik odhoda avtobusa jutri, v nedeljo, 19. t. m., za izlet na morje. Prvi avtobus bo odpeljal ob 7. uri s Travnika, mimo gostilne Primožič v Pev-mo, Oslavje, Števerjan in Podgoro, drugi pa ob 7.20 v Štandrež, ustavil se bo pred cerkvijo, v Sovodnjah in Gabrjah.
prispevki
Ob 50-letnici poroke darujeta Stanko in Danica Zorn 50 tisoč lir za mešani zbor O. Župančič.
Namesto cvetja na grob Vida Šoštariča darujejo sosedje 70 tisoč lir za KD Naš prapor.
Za kulturno-športno središče na Vrhu so prispevali naslednje denarne zneske: Karlo Černič 50 tisoč lir, avtodelavnica Marjan Tomažič 15 tisoč, zlatarna Šuli-goj 50 tisoč, hidravlika Walter Sošol 20 tisoč, trgovsko podjetje Sirion 100 tisoč, pisarna Cej 20 tisoč, jestvine J. Semolič 50 tisoč, odvetnik Peter Sancin 50 tisoč, Kersevani Josip im. exp. 10 tisoč, Sulko im. exp. 20 tisoč, kmetijski stroji M. Mic-helus 10 tisoč, Tecnomec 50 tisoč, podjetje Tomos 50 tisoč, Agorest 100 tisoč, dr. Tanja Mermolja 50 tisoč, Orlando Semolič 20 tisoč, odvetnik Karlo Primožič 50 tisoč, avtoprevozno podjetje La Gorizia-na 100 tisoč, Centralsped 50 tisoč, Gorizi-ana Export 100 tisoč, avtoprevozno podjetje Kodermac 30 tisoč, Kmečka banka 500 tisoč lir, Meblo Italiana je prispevala za opremo Kulturnega doma.
Društvu pionirjev prve pomoči so prispevali: Ervinia Feresin 60 tisoč lir, Sofia Suligoi 15 tisoč, Alfredo Zonch 120 tisoč, Secondo Bozzato 120 tisoč, Giulio Bernardi 35 tisoč, Andreina Cuzzit 20 tisoč, Codeco, Pittia in Florean 30 tisoč, Antonio Mezzolo 20 tisoč, Giovanni Leban 60 tisoč, družini Zandomeni in Spalvieri 100 tisoč, družina Cun Diego 50 tisoč, Lia, Maria in Marcella Burnich 70 tisoč in družina Isidoro Vidoz 50 tisoč lir.
kulturni dom
Danes, 18. oktobra, ob 20. uri proslava ob 40-letnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Slavnostna govora, koncert, odprtje razstave, predstavitev spominske publikacije.
V ponedeljek in torek ob 20.30
gledališka sezona SSG - Ivan Cankar: Za narodov blagor. V ponedeljek abonma red A, v torek red B.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Absomte begin-ners«. David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00 - 22.00 »Top gun - lassu con il meglio del meglio«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Cicciolina in: banane al cioccolato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00 - 22.00 »Follia d amo-re«.
EXCELSIOR 17.30 - 22.00 »Scuola di po-lizia N. 3«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Oaza — dolina smrti«. 22.00 »Tifanny«.
DESKLE 19.30 »Operacija Harpuna«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla saliite, Ul. C. Cosulich, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Alma Pajer di Monriva iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 9.30Vladimira Scherti iz S. Vita al Tagli-amento na glavno pokopališče, ob 11. uri Clementina Zebini vd. Musina iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
Začetek sezone v gledališču La Contrada
Dva para svilenih nogavic z Dunaja
Kako malo je treba, da razrešimo v življenju zavozlane situacije. Kdaj pa kdaj zadostuje že par svilenih ženskih nogavic z Dunaja, pa je veselje tu, vsi trni so odstranjeni, vse se veselo izteče. Svilene nogavice so za žensko blesk, ki jo zaslepi, da pozabi na zamere, za moškega pa vaba in ljubezensko dejanje do bitja drugega spola.
Povsem jasno je, da tako plehka raven ne more postreči z ničemer drugim kot samo z zabavo, saj za kaj drugega ni bila niti narejena: ne za ponazoritev družbenega utripa časa (morda samo bežno), niti za psihološko ali kakršnokoli drugo karakterizacijo oseb. Govorimo namreč o otvoritveni predstavi nove sezone gledališča La Contrada, ki je tokrat v Cristallu katalizirala pozornost prave množice Tržačanov. Razlog za tako vehementen odziv občinstva je iskati predvsem v dveh dejstvih. Prvič sta tu imeni avtorjev komedije »Dva para svilenih nogavic z Dunaja« (Due paia di calze di seta di Vienna) — mislimo na Faraguno in Carpinterija —, drugič pa čedalje širši prostor, ki ga gledališče La Contrada
zajema na tržaškem kulturnem prizorišču. Uspeh je bil zato neizbežen.
Že smo omenili, da ne gre tu za vrhunsko delo. Vsekakor pa je treba poudariti, da je stvaritev tržaškega tandema vseskozi živa, humorna in ironična slika, v kateri se nizajo tudi paradoksalne, vsekakor pa smeh zbujajoče dogodivščine. Govorni jezik je nekakšna mešanica tržaškega in istrskega narečja, kar spodbuja domačnost in neposrednost, barvit je tudi do tiste mere, ko se lahko v njem identificirajo različni tržaški sloji. Dogajanje je postavljeno v historični okvir leta 1919. Skratka v leto takoj po koncu vojne, zato ni čudno, da se vsevprek omenjajo D' Annunzio, Italija, Avstrija, Franc Ferdinand itd. Vendar to je zunanje dogajanje. Rdeča nit komedije je v čudnih, komičnih družinskih zvezah in razvezah, v vsiljivi tašči in lahkomiselnih tastih, v nesrečnih, srečnih in normalnih ljubeznih, v nostalgičnih pripovedih o vojnih dogodivščinah v Galiciji ali Aleksandriji in tako naprej. Poln koš radoživosti torej.
Iz tega mernika so pridno zajemali igralci, ki jih je vodil režiser Francesco Macedonio. Poznala se je njegova roka, ki običajno diktira počasen tempo in hoče na vsak način ustvariti jasne, natančne prizore. Macedoniu je pri srcu klasičen modus recitativa, kar bi znala biti prednost in inovacija, vsekakor pa je mojster skladnosti, čeprav je dopustil, da mu je tekst predstavo malce razvlekel. V tej igri so se razbohotili tudi igralski talenti nastopajočih. Predvsem močna je bila zasedba moških vlog (Adriano Giraldi, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta — sodeloval je še Fabio Guastini), s posebnim poudarkom na Oraziu Bobbiu, ki je tolmačil svojo glavno vlogo na res artistični način. Malce manj učinkovite so bile ženske zasedbe (Delia Bommarco, Liliana Decaneva in Maria Grazia Plos), čeprav vse na višini, kot ponavadi pa je spet prepričljivo in z dokajšnjim razponom igrala Ariella Reggio.
Na koncu bi lahko rekli, da bo predstava La Contrade brez dvoma tržaška uspešnica, kjer pa igra in režija znatno preraščata pisno predlogo in jo potrjujeta kot igro, ki naj najde mesto na odrskih deskah.
MARIJ ČUK
JEZIKOVNA KULTURA V KNJIGAH
FRAN VATOVEC
JAVNO
GOVORNIŠTVO
str. 295, lir 13.500
Avtor nas opozarja na kulturni pomen lepega, prijetnega in učinkovitega govorjenja.
V čem je čar žive besede in katere so bistvene značilnosti govora? Kako poteka sodobna govorniška praksa - od priprave na govor do nastopa. Znanje s področja govorništva je potrebno vsakomur, ki želi javno spregovoriti - to pa je danes pogoj samozavestnega življenja v družbi.
NAPRODAJ V
TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON (Nabrežina)
KATOLIŠKI KNJIGARNI (Gorica)

Mladje
Izšla je 62. številka revije Koroško mladje. Njeno vsebino našteva v kratkem uvodniku kar urednik sam: mnogo domače in tuje poezije, nič koroške slovenske proze, pač druge, precej publicistike, pesnik kot slikar, ocene, od vsega nekaj itd.
Bralcu se prvi predstavlja pesnik France Merkač s tremi pesmimi iz zbirke »Našisti«, ki bo izšla to jesen. Sledijo še druga znana imena kot Maja Haderlap in Matjaž Koprivnik, Jani Oswald in Fabjan Hafner. V tej številki Mladja je tudi izbor del slikarja Gustava Januša. Janko Mahe objavlja predavanje, ki ga je imel na 3. kulturnem srečanju v okviru Delovne skupnosti Alpe Jadran na temo »Kultura in turizem« letošnjega junija na Brionih. V nadaljevanju iz prejšnje številke Marija Jurič razpravlja o dvojezičnosti in identiteti, Denis Poniž pa poglablja pojem »mlade poezije« pod naslovom Besede na povrhnjici spomina. Zadnje strani Mladja so namenjene oceni treh pesniških zbirk, ki jo je napisala Maja Haderlap.
Berite
»Novi Matajur«
Po festivalu amaterskega filma v Zagorju ob Savi
Aljoši Žerjalu in Sergeju Verču lepi priznanji
Če ne bi bila slučajno brala v ljubljanskem »Delu« kratke vestičke o tem, da je bil v Zagorju ob Savi 22. festival neprofesionalnega filma in da sta na njem sodelovala tudi dva naša filmska amaterja Aljoša Žerjal in Sergij Verč, bi tudi ne izvedela, da sta bila oba med nagrajenci tega festivala - Žerjal z dvema zlatima plaketama, Verč z bronasto.
Res je lepo biti skromen, toda nekaj besed bi nam le lahko sporočil o tem vajinem sodelovanju in tudi uspehu, sem rekla Aljoši, ki sem ga obiskala kar v pisarni.
»Saj veš, kako je. Človeku je nerodno, da bi se hvalil in končno je plaketa bolj priznanje zame, kot za javnost. Seveda pa sem vesel, da si se oglasila in da lahko spregovorim o filmu, s katerim sem se predstavil na tem pomembnem festivalu. Italijanski naslov filma je »L enigmatico mondo di immagini di Sergio Stocca«, ki smo mu tam našli lep slovenski naslov »Skrivnostni svet podob Sergia Stocce«. Gre za enega mojih novejših filmov, ki sem ga pa že predstavil v Neaplju in v Genovi, kjer je dobil že lepi priznanji in verjetno bo še krožil po svetu«.
Pa o vsebini filma lahko poveš nekaj besed?
»Gre za arhitekta, ki sem ga pred časom spoznal in s katerim sva postala prijatelja. S svojim projektom je sodeloval na natečaju v Ravenni in ko sem videl ta njegov načrt, mi je prišla misel, da bi skozi film spregovoril o njegovem delu in ustvarjanju. Posnel sem kar dva filma, ki sem ju potem združil. V prvem delu sem dodal še nekatere grafike in še nekaj njegovih projektov; drugi del je povsem drugačne vsebine. Napravljen je iz raznih predmetov, ki jih je arhitekt zbral v starinarnici. In skozi prikaz teh predmetov, teh odpadkov, se kaže tragedija današnjega človeka, današnjega trenutka, kjer veljajo na-
čela in nazori, ki so zelo klavrni, ki pa prevladujejo in nas večkrat tudi nadvladajo.«
Za ta film si prejel zlato plaketo, prejel pa si tudi zlato plaketo za njegovo montažo.
»Vidiš, te druge plakete sem še bolj vesel kot prve, kajti dobra montaža je pri filmu vse. Montaža mora biti opravljena tako, da se gledalec ne sme zavedati, kdaj je operater zamenjal kader ali sceno. Naj ti povem anekdoto. Ko sem snemal film o Kitajski, sem napravil kilometer in pol filma. Iz tega sem zmontiral kakih tisoč majhnih scen. In povem ti, da me je potem tako bolela roka, kot tistega, ki začne igrati tenis.«
Dobil si že kakih 200 državnih, deželnih, mednarodnih nagrad. Kako se počutiš ob tej in kako ti je bilo, ko so ti jo v Zagorju podelili?
»Večer je bil lep in lepo organiziran. Biti med zmagovalci je seveda vedno lepo in prijetno; drugačni bi bili prav gotovo moji občutki, če ne bi dobil ničesar. Verjetno bi se mi tudi večer ne zdel niti tako lep. Je pač tako, da je zmagovati vedno prijetno.«
Pa tvoji načrti?
»Teh pa je veliko. Pripravljam večer petih, šestih novih filmov in to mi jemlje veliko časa. Tudi ponudbo iz Bolgarije in Berlina imam, da bi tam sodeloval s svojimi filmi. Treba bo samo zavihati rokave in delati.«
Sergij Verč, sicer režiser na tržaški radijski postaji in avtor raznih gledaliških tekstov, je dobitnik bronaste plakete za svoj film »Tržaška melanholija«.
»Moj film je precej dolg in traja okrog 35 minut. Nastal je pravzaprav brez dramaturškega načrta, saj sem posamezne odlomke (shod fašistov v Trstu, pro-
testne stavke slovenskih študentov za dvojezičnost, jubilej Franca Jožefa v Furlaniji) posnel v času treh let. Ko sem pregledal vse gradivo, sem prišel do spoznanja, da že preko tega diha zamisel in ideja dokumentarca. Zmontiral sem ga in iz celote se je izluščila potem nekakšna melanholična slika mesta, ki je kar naprej sprto z raznimi strahovi in sencami. Film je v barvah in sem ga ozvočil s songi iz radijskih oddaj, ki sva jih imela skupno z Borisom Kobalom, ki v filmu nastopa tudi kot nema priča. Film je že dobil drugo nagrado na natečaju mesta Trst, ki ga je pripravil italijanski kinematografski krožek, priznanje pa je prejel tudi na Jesenicah in v Skopju.«
Kaj ti pomeni filmanje?
»Zame je filmanje izključno ljubiteljska zadeva in jo kot tako tudi jemljem, kar pomeni, da skušam stvari ujeti na format super 8 mm in izraziti preko tega vse, kar ne zmorem z drugimi sredstvi, ali na drugih področjih. Ta format filma ima seveda svoje prednosti, pa tudi omejitve. Široki plani so na primer povsem nesprejemljivi, medtem ko so pri tem filmu detajli zelo hvaležni elementi.«
Napravil si že okrog 10 filmov z različno tematiko. Imaš še kaj novega v načrtu?
»Razmišljam o dveh filmih. Enega bi posvetil hišnim napisom v Trstu, ki so zelo zgovorni za zgodovi-no in poznavanje tega mesta. Drugi je še v povoju.«
Še to bi rad povedal, da posvečam pri svojih filmih maksimalno pozornost zvočni opremi, ki je po mojem bistvena za dokončno podobo filma. Brez zvoka je film nem, torej je le slika za sliko. Preko glasbe pa film veliko pridobi, pridobi celo v tistih skritih pomenih, ki gredo preko slike. Zvok je večkrat tista metafora, skozi katero govori avtor o svoji misli in zamisli.«	n. L.
Likovna ustvarjalnost italijanske skupnosti v SFRJ
V organizaciji Unije Italijanov za Istro in Reko ter tržaške Ljudske univerze so pripravili v Palači Costami reprezentativno in deloma tudi retrospektivno razstavo likovne ustvarjalnosti italijanske skupnosti, ki živi v Istri in na področju Reke. Gre za razmeroma veliko likovno manifestacijo, saj sodeluje na njej s po enim, dvema ali tremi deli skoraj 30 mojstrov, vtem ko likovno ustvarjalnost nekdanjega nestorja likovne umetnosti na Reki Romala Venuccija zastopa 5 del.
Sedanja razstava likovne stvarnosti italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji je pravzaprav že druga v tem razstavišču, fuj so podobno razstavo priredili v Palači Costami že leta 1978. Tri leta prej pa so organizirali obsežno razstavo v Gradežu, leta 1979 pa celo v Vili Manin v Passarianu v Furlaniji, kar je predstavljalo zagotovo najprestižnejšo tovrstno prireditev nasploh.
Kakor je pri tovrstnih likovnih manifestacijah normalno, imamo tudi v tem primeru opravka z različnimi slogi in tehnikami pa tudi z več šolami, kot razbiramo z napisov na razstavi. Vrhu tega ločujejo posamezne mojstre ali skupine mojstrov cela obdobja, saj se razstava začenja s prikazom del že omenjenega bivšega nestorja Romola Venuccija, ki je že deset let pod rušo, vtem ko je najmlajša med razstavljajočimi mojstri Daria Vlahov prav te dni slavila komaj svoj 20. rojstni dan.
Za priložnostni prikaz razstave bi bilo prezahtevno in preob-sežno, obiširneje ustavljati se pri vseh 28 mojstrih in njihovih delih, kljub temu bomo skušali prikazati vsaj nekaj imen in njihovih stvaritev.
Že omenjeni Venucci se je rodil na Reki, študiral v Budimpešti, od koder je leta 1927 prinesel na Reko nove likovne koncepte in tokove in tu postavil na noge tudi svojo šolo. Od prvotne figura-tivnosti je prešel preko raznih tokov vse do malone čiste abstrak-toosti. Venuccijevih let je Giuseppe Targuini, ki slika istrske pokrajine, poskuša pa se tudi v portretu. Med starejšimi ustvarjalci na razstavi je tudi Maria Benedetti. Po rodu je Goričanka, a že dolgo živi v Jugoslaviji. Študirala je v Ljubljani, poučevala v Kopru in nato v Ljubljani. Je kiparka in obdeluje v realističnem slogu kamen in glino, uliva pa tudi bronaste odlitke.
S te strani meje je po rodu tudi Mario Cocchietto, ki se je rodil j933. leta v Trstu, živi pa v Umagu. Njegova dela, v glavnem mtrske pokrajine, smo srečali tako na razstavah v istrskih meste-oih pa tudi v Trstu, kjer je že razstavljal. Na razstavi ga zastopa očetov portret. Nekoliko starejši od njega je Ouintino Bassani, ki /e iz okolice Labina, živi pa v Zagrebu. Tudi njegova dela naj bi
bila istrske pokrajine, a je v njih težko razbrati pokrajino, saj gre za večbarvno geometrično abstraktnost, ki bi si jo mogli tolmačiti z nekakšnim op-artom ali čim podobnim.
Rečanka Loretta Janko spada v krog Venuccijevih učencev, slika portrete, pokrajine in tihožitja. Eno tihožitje zastopa njeno ustvarjalnost na razstavi. Umberto Matteoni ima na razstavi le eno delo: tihožitje v rdečem. Sicer pa je Matteoni znan tudi kot pesnik. Njegove starosti je tudi Alberto Mihič. Živi na Reki, po poklicu je mehanik, v umetnosti pa samouk, ki se je povzpel do zelo izrazitega surrealizma. Med starejše likovnike spada Fraces-ca Rade, po rodu Puljčanka, v likovnem izživljanju najraje portretira in tudi na razstavi ima »Portret moje profesorice«.
Iz Pulja je po rodu tudi Antonio Rubbi. Je kipar. Po poklicu je arhitekt, v Zagrebu pa je študiral tudi na umetnostni akademiji. Je močno aktiven in je poslal za razstavo dva bronasta odlitka, dve svoji »Kristini«.
Erna Toncinich je Rečanka. Je pri petdesetih letih in po domače povedano nekakšno gibalo vse organizirane likovne dejavnosti na reškem področju. Nekateri menijo, da je zelo uspešno nadomestila Venuccija. Drugi pa trdijo, da je tudi kaj več. Vsekakor veliko dela. Slika v olju, a se ukvarja tudi z grakifo, posebno s sitotiskom. Na razstavi ima tri dela v mešani tehniki. Claudio Ugussi je iz Pulja, živi pa v Bujah. Je vsestranski umetnik, uspešno se preizkuša s peresom in čopičem. Doslej je imel veliko razstav doma in po Italiji. Značilen je po močnih barvah. Po močnik barvah je značilen Claudio Frank, po rodu iz Opatije, kjer tudi živi, je študiral doma, pa tudi na Breri v Milanu. Za seboj ima veliko razstav. V Palači Costami so dali na ogled dve njegovi veliki olji z naslovom »Lama«. Znan je kot slikar, še bolj pa kot glasbenik, poklicni violinist.
Luciana Hlupar Trinajstič je Rečanka. Študirala je doma in se dolgo ukvarjala z likovnostjo, vendar se je razmeroma pozno opogumila, stopiti »v svet«. Sicer se ukvarja veliko s tiskom, seveda tiskom italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Na razstavi ima dve deli v orientalski oziroma indijski tehniki batik. Daniela Barba-Hch je po poklicu novinarka, je učenka Toncinicheve. Slika najraje pokrajine in tihožitja. Ima krepke, nekako moške poteze. Livio Cuccurin je zaposlen pri »Uljaniku« v Pulju, najraje upodablja istrske motive in sicer v glavnem v tušu. Iz Pulja je tudi Pierpaolo Gržinič, ki ima za seboj ljubljansko likovno akdemijo, spada med zelo obetavne mlajše sile, saj je bil navzoč že na razstavi v
Passarianu. Tudi Laura Varljen spada med mlajše. Tako v slikarstvu in kiparstvu ubira pota informela. Puljčan Fulvio luričič se je z zagrebške akademije vrnil domov, kjer poučuje na srednji šoli. Srečujemo ga nekako na sredi poti med figurativnostjo in abstraktno izraznostjo, Bujčan Paolo Lacota pa ostaja kar pri starem realizmu, pri slogu, ki mu omogoča najlepše prikazati domače kraje. Na razstavi ima motiv iz Brtonigle. Rečanka Albertina Let-tis, ki sicer živi v Pulju, se oddaljuje od do nedavnega impresionizma. Njen someščan Gianfranco Miksa spada v Venuccijevo šolo, ki pa jo je dopolnil na rimski akademji. Ob njegovih treh delih smemo reči, da je dober kolorist, hkrati pa mu tudi prikaz motiva ne dela težav. Bruno Paladin je samouk. Predstavlja se s tremi deli, ki močno spominjajo na hrvaškega naivca Rabuzina, le da slika obmorske motive.
Ingrid Sever poučuje na reški italijanski srednji šoli, je učenka Toncinicheve. Slika pokrajine v preprostem figurativnem slogu. Brata Ermanno in Roberto Steli sta študirala na likovni akademiji, prvi na Breri v Milanu, drugi pa na ljubljanski. Oba ubirata pota abstraktne likovne izraznosti.
Koj ob vhodu v razstavno dvorano visijo na desni steni tri velika dela razmeroma mladega Maura Stipanova. Je Venuccijev učenec, a je obiskoval tudi beneško likovno šolo. Vsekakor je Stipanov med najobetavnejšimi reškimi mojstri in sploh med mojstri italijanske skupnosti v Istri in na Reki. Zdravnica Maria Udo-vich - Širola ima na razstavi olje »Duocastelli« v nekoliko medlih, a prijetnih barvah, rada slika tudi tihožitja. Tudi Galiano Zanko je po rodu iz Trsta, usposabljal se je v Splitu, nakar je poučeval na srednji šoli, sedaj pa se ukvarja z restavratorstvom. Za seboj ima bogato dejavnost in razstavnost. Njegova motivika spada na področje fantastike.
Končno je tu še Daria Vlahov, najmlajša med raszavljavci v Palači Costami. Znana je po svoji zagnanosti, zato si od nje veliko obetajo, kar je tudi logično, saj je stara komaj 20 let, a je že dobila prvo priznanje v okviru manifestacije »Istria nobilissi-ma«.
Ko smo tako nanizali nekaj skopih in suhih podatkov, bi morali spregovoriti še o umetniški ravni posameznikov in celotne razstave, vendar bi to presegalo namen tega priložnostnega sprehoda po razstavni dvorani Palače Costami. Čeprav je res, da ni vse na kdove kakšni ravni, je tudi res, da razstava izpričuje dokaj živo stvarnost v likovnem svetu italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji. (Fre)
Včeraj so v Lausannu določili sedež letnih in zimskih olimpijskih iger leta 1992
w
OI v Barceloni in Albertvilleju Nepopisno veselje v Španiji
V Barceloni je bilo včeraj zelo živahno...
LAUSANNE — Pravzaprav je šlo vse po predvidevanjih. Ko je včeraj ob
13.30	v Lausannu predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch objavil rezultate glasovanj za dodelitev sedeža letnih in zimskih olimpijskih iger leta 1992 se prisotni delegati niso čudili preveč. Barcelona je namreč bila vseskozi glavni favorit za letne OI ter to vlogo tudi potrdila z zmago na glasovanju, medtem ko je bila dodelitev lokacije ZOI odvisna pač od letnih OI. Glede na to, da si Parizu ni uspelo zagotoviti letnih, je nenadoma francosko savojsko mestece Albertville postalo glavni favorit za sedež zimskih olimpijskih iger. To vlogo je tudi potrdilo in sicer pravzaprav za las prehitelo »presenetljivo« kandidaturo Sofije.
Za dodelitev OI Barceloni so delegati potrebovali le tri glasovanja. Izid prvega je bil sledeč: Barcelona 29 glasov; Pariz 19; Beograd 13; Brisbane 11; Birmingham 8 ter Amsterdam (izločena) 5. Drugo glasovanje je potekalo takole: Barcelona 37; Pariz 20; Beograd 11; Brisbane 9 in Birmingham 8 (izločen). Tretje, odločilno glasovanje pa je dalo sledeče izide: Barcelona 47; Pariz 23; Brisbane 10 in Beograd 5 glasov.
Takoj nato so bila na sporedu glasovanja za dodelitev sedežazimskih olimpijskih iger. Prvo glasovanje: Sofi-
ja 25; Albertville 19; Falun in Lille-hammer 10; Anchorage in Gortina 7; Berchtesgaden 6 (izločen).
Drugo glasovanje: Albertville 26; Sofija 25; Falun in Lillehammer 11; Gortina 6; Anchorage (izločen) 5 glasov. Tretje glasovanje: Albertville 29;
Sofija 28; Falun 11; Lillehammer 9; Gortina (izločena) 7. Četrto glasovanje: Albertville 42; Sofija 24; Falun in Lillehammer 9 (dodatno glasovanje: Falun 41 in Lillehammer 40). Peto in odločilno glasovanje: Albertville 51; Sofija 25 in Falun 9.
LAUSANNE — Barcelona je tokrat že četrtič kandidirala za organizacijo letnih olimpijskih iger (1924, 1936 in 1972), vendar ji je uspelo komaj sedaj. Mesto ima 1,7 milijona prebivalcev ter je prestolnica Katalonije. Barcelona je glavno špansko pristanišče, svojo kandidaturo je prvič objavila januarja 1981, mednarodni olimpijski odbor pa jo je sprejel marca 1984.
Predstavnik organizacijskega odbora, ki pripravlja olimpiado, je izjavil, da nameravajo potrositi 200 milijard pezet (približo 2000 milijard lir) za izgradnjo olimpijskega naselja in posodobitev raznih stadionov. Naselje »Pu-eblo nuevo« bo lahko gostilo 15 tisoč oseb in bo zavzemalo 43 hektarov zemljišča.
Prebivalci Barcelone so sprejeli odločitev Mednarodnega olimpijskega odbora z razumljivim navdušenjem. Takoj so preplavili ulice, največ pa se jih je zbralo na središčni »Plaza de Cataluna«, kjer so na velikem ekranu sledili besedam predsenika MOO Samarancha (ki je med drugim prav iz Barcelone in to je prav gotovo vplivalo na končno odločitev), ki slovesno izjavlja izide volitev v Lausannu.
Mestece Albertville je prestolnica Savoje, ustanovil pa jo je kralj Carlo Alberto di Savoia leta 1836. Ima 18.000
prebivalcev, vremenske razmere pa so skozi vse leto odlične. S snegom niso imeli še nikoli problemov. Kraj ima kar 56 smučarskih tekmovalnih stez, ki jih je potrdila mednarodna smučarska zveza FIS, do sedaj pa so v Savoji organizirali več smučarskih tekmovanj za svetovni pokal.
Albertville je uradno predstavila svojo kandidaturo 26. januarja 1983, predvidoma pa bodo za te ZOI potrosili 2.933 milijonov frankov. Zimske olimpijske igre naj bi bile od 1. do 16. februarja 1992. Olimpijsko naselje Bri-des Les Bains ima kapaciteto 3.300 ležišč, v njegovi neposredni bližini pa vse druge strukture, ki jih bodo uporabljali med ZOI. Vsekakor torej kaže, da so delegati dobro izbrali lokacijo zimskih iger, ki bodo nasledile tistim leta 1988 v Calgalyju v Kanadi.
Posebnih struktur nabreč ne bo potrebno graditi, saj ima Savoja že mnogo smučišč, ki so kot nalašč za mednarodna tekmovanja. Zanimivo pa je, da je »drugo mesto« v določitvi lokacij dosegla Sofija, pa čeprav so vsi kandidati zahodnoevropskih držav volili zanje. Gortina je presenetljivo ostala na repu preferenc, kar je še precej čudno, saj je že gostila ZOI leta 1956, predvsem pa ima take strukture, ki so moderne še danes.
Po avtomobilskem rallyju Sanremo
Alen spet v boju za naslov
V 4. kolu drugoligaškega košarkarskega prvenstva v Imoli
Jadran na popravnem izpitu
SANREMO (Imperia) — Zadnje posebne vožnje so znova prinesle spremembo na vrhu skupne lestvice avtomobilskega rallyja Sanremo, čeprav o zmagoslavju Lancie ni moglo biti dvoma, saj je na prvih treh mestih imela svoja vozila: vodeča dvojica Biasion-Siviero je zdrknila na tretje mesto, na prvo pa sta se povzpela Alen in Kivi-maki. Resnici na ljubo tudi prevelikega agonizma ni bilo, saj je največ točk potreboval prav Alen, ki ima še možnost, da osvoji svetovni naslov pilotov (na lestvici avtomobilskih hiš se je že predčasno uveljavila Peugeot): za vodečim Kankkunenom (peugeot) namreč sedaj zaostaja le za dve točki, na voljo pa ima še dve dirki (RAC in 01ympus), ki sta veljavni za svetovno prvenstvo.
Vsekakor bo treba počakati, da tudi mednarodni organi potrdijo lestvico iz Sanrema. Čeprav je bila komisija v Sanremu mednarodni organ (sestavljali so jo dva sodnika iz Italije ter po eden iz Francije, Grčije in Monaka), je vedno možno, da pri prizivu pride do
sprememb. Peugeot je namreč po izključitvi svojih vozil, češ da imajo "minikrilca", o čemer smo že pisali, vložila priziv.
Vrstni red: 1. Alen - Kivimaki (Fin.) lancia delta S4 5.31’35"; 2. Cerrato -Cerri (It.) lancia delta S4 po 1T8"; 3. Biasion - Siviero (It.) lancia delta S4 po 1'42"; 4. VVilson - Harris (VB) MG metro po 7’02"; 5. Erikson - Diekman (Šve.) VW golf GTI po 35'53"; 6. Fiorio - Pirollo (It.) uno turbo po 5109; 7. Krecek - Molt (ČSSR) škoda 130 LR po 56'28"; 8. Tchine - Thimonier (Fr.) opel manta 400 po 57'54".
Rally v Sanremu je bil zadnji v Italiji, na katerem so ljubitelji tega športa lahko videli vozila s 500 in več konji, saj bo prihodnje leto jakost motorjev omejena. Nekateri so s tem zadovoljni, kot na primer Biasion, ki je dejal, da bo končno prišla do veljave spretnost šoferjev nad jakostjo vozil, drugi pa obžalujejo spremembo, kot na primer Moutonova, češ da ne bo mogla jahati osla, potem ko je bila na čistokrvnem žrebcu.
Jutri se bodo jadranovci spoprijeli s prvim izmed dveh moštev iz Imole, ki se v dosedanjem poteku prvenstva obnašata presenetljivo dobro. Moto Ma-laguti je namreč po treh kolih še edina nepremagana ekipa, postava Coop Costa, ki jo bodo jutri srečali Brumnovi varovanci, pa zaseda drugo mesto na lestvici. Imola ima zelo bogato košarkarsko tradicijo, kateri pripomore tudi bližina glavnega mesta Emilij e-Romagne.
Jadranu zadnje čase ne gre najbolje. Na tekmi z Muranom so naši prikazali precej medlo igro. Odpovedali so prav glede zagrizenosti, ki je bila od nekdaj ena izmed temeljnih značilnosti »plavih«.
Sicer pa ni še nič izgubljenega. Ob povečani aktivnosti v obrambi morajo jadranovci, po našem skromnem mnenju, nekoliko racionalizirati svojo igro v napadu in več ter bolje izkoriščati visoke igralce (Murano docet), ki so v napadu premalo soudeleženi. Tu ne mislimo na Bana in na Čuka, ki sta za nasprotnika neugodna tudi v zunanjih pozicijah, ampak na Daneva, Rauberja in Štoko, ki so v napadu nevarni le v
Peter Štoka
neposredni bližini koša, ne dobivajo pa ustreznega števila žog na teh položajih. Po treh tekmah so jadranovci od 52 poskusov za tri točke bili uspešni dvajsetkrat. To sploh ni slab odstotek ralizacije tovrstnih metov, vseeno bi
pa kazalo več vztrajati s srednje razdalje, kajti koši, ki jih moštvo doseže v kazenskem prostoru ali z meti s srednje razdalje, so za nasprotnikovo obrambo mnogo bolj kritični kot pa »bombe«.
Za popolnejšo informacijo naših bralcev posredujemo podatek, da je Imola v preteklem kolu igrala v Forli-ju, kjer je domači Caveji nasula kar 91 košev in srečanje osvojila s 24 točkami prednosti. To vsekakor potrjuje, da jutrišnji Jadranov nasprotnik ni ravno najbolj ugoden.
Če se povrnemo na uvodni del naše napovedi, lahko dodamo edinole željo, da bi Brumnova vrsta odslej igrala s poletom in zagrizenostjo, ki sta ji bila lastna v vseh teh letih.
Dobro se zavedamo, da se nivoji aspiracij in motivacije posameznikov spreminjajo v teku tolikih sezon, vendar pričakujemo, da Jadran v kratkem (zakaj ne tokrat?) zaigra tako, kot mislimo, da zmore.
Srečanje med moštvom Coop Imola in Jadranom bo jutri v Imoli s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Velarde zamenjal Jugoslovana Milutinoviča
CIUDAD MEXICO — Jugoslovan Bora Milutinovič ni večtrener mehiške državne nogometne reprezentance. Zamenjal ga bo domačin Mario Velarde, ki je Milutinoviču pomagal med zadnjim mundialom. Kot je povedal predsednik mehiške nogometne zveze, se je Milutinovič sam odrekel mestu zveznega trenerja.
V svojih prvih izjavah je 46-letni Velarde, ki je bil sam nogometaš in je za državno reprezentanco odigral več kot 40 srečanj, poudaril, da bo v začetku skušal obdržati ekipo, ki jo je sestavil Milutinovič. Kot cilj pa si je Velarde zastavil sodelovanje na svetovnem prvenstvu leta 1990 v Italiji.
Juventusu ne manjka zvestih navijačev
RIM — Vsaj deset tisoč navijačev bo sledilo Juventusu na gostovanju v Madrid, kjer se bo v okviru drugega kola pokala prvakov pomeril z Real Madridom.
Danes kolesarska dirka po Lombardiji
CAMPIONE DJTALIA (Como) Samo dva od bivših zmagovalcev kolesarske dirke po Lombardiji, Irec Sean Kelly in Giovambattista Baronchelli, se bosta udeležila današnje, 80. izvedbe te preizkušnje, ki bo tokrat merila 262 km s startom v Comu in prihodom v Milanu. Vsekakor ne bo manjkalo nekaj dobrih kolesarjev, med favotiri pa so tudi Framcoza Mottet in Fignon, Avstralec Anderson in Nizozemec Van Der Poel.
Živojinovič v tretje kolo, Mezzadri izpadel
BASEL — Jugoslovan Živojinovič se je z zmago proti Poljaku Fibaku (6:3, 7:6) uvrstil v 3. kolo mednarodnega teniškega turnirja v Baslu. Izpadel pa je Italijan Mezzadri, ki ga je s 6:1, 6:4 odpravil Šved Stefan Edberg. Ostala včerajšnja izida:Noah (F.) - Svensson 6:3, 6:4; Krickstein (ZDA) -Muster (Avs.) 2:6, 6:1, 7:5.
Na enajsti regati America’s Cap
Conner pred Novozelandci
FREMANTLE — Toliko pričakovani spopad med ameriško jadrnico Starš and Stripes, ki jo upravlja Den-nis Conner in novozelandsko Starš and Stripes, ki je zaradi novih materialov, iz katerih je zgrajena, zbudila žolčnepolemike, se je končala s tesno zmago Američanov. Conner pa je moral pokazati vso svojo veščino, da je prišel prvi skozi cilj (Novozelandci so imeli celo okvaro, kljub temu pa so zaostali le za 49 sekund).
Praznih rok je znova ostala italijanska Azzurra, ki jo je America II prehitela za več kot 6 minut. Po pričakovanju pa je lahko nalogo imela Italia, ki
se je pomerila z zadnjeuvrščenim Co-urageousom, ki je celo odstopil.
Začasna lestvica po enajstih regatah je naslednja:
New Zealand, America II, Starš and Stripes 9; White Crusader 7; Italia, USA 6; French Kiss, Kanada 5; Eagle 4; Heart of America 3; Challenge of France 2; Azzurra 1; Courageous 0.
Danes pa se bodo začele tudi kvalifikacijske regate "defenders", to je branilcev America s Cup. Skupno se bo merilo šest jadrnic (štiri iz Zahodne Avstralije, po ena iz Novega Južnega Walesa ter po ena iz Južne Avstralije.
V organizaciji Športne šole Trst
Tudi letos šahovski turnir
obvestila
Športna šola Trst je sklenila začeti svojo letošnjo dejavnost z izletom, katerega je v celoti pripravilo Slovensko planinsko društvo Trst. Takoj za to otvoritveno dejavnostjo pa bo že na vrsti prva tekmovalna zvrst letošnjega programa in sicer bo to šah.
Ta igra je v minulih letih z velikim uspehom »prodrla« v skoraj vse naše šole in v vseh dosedanjih tekmovanjih je bila udeležba učencev prav množična, tako da so se prireditelji tekmovanja znašli že kar v prostorski stiski. Upravičeno zato lahko pričakujemo tudi letos, da se bo šahovskega turnirja udeležilo res mnogo naših osnovnošolcev.
Prvo kolo bo na sporedu v soboto, 25. t. m., ob 15. uri, naslednji dve pa 15. in 29. novembra, medtem ko bo nastop finalistov na vrsti 13. decembra.
Turnir bo potekal po enaki formuli kot lani. V vsakem dnevu bodo mladi šahisti odigrali po tri partije, v kolikor pa bi rezultati ne dali dovolj razčlenjeno lestvico, bo v tretjem dnevu na vrsti še eno, dodatno kolo. Najboljši
štirje iz prvega dela turnirja se bodo uvrstili v finalno kolo, kjer bodo igrali po sistemu vsak z vsakim in šele ta finalna srečanja bodo dala končnega zmagovalca.
Nastopajoči bodo morali tudi letos prinesti šahovnice s seboj, saj organizator sicer tako velikega števila šahovnic ne bi mogel pripraviti.
Turnir bo tudi letos potekal v Borovem športnem centru, (boj)
SK DEVIN
priredi jutri, 19. t. m., neocenjevalni orientacijski pohod od Praprota do Re-pentabra. Zbirališče v Praprotu (pri gostilni Suban), odhod od 8.30 do 10..f ure skupinsko ali posamezno. Vpisnina 2.500 lir na osebo (vključen je topel obrok hrane in čaj med pohodom). Hoje je približno 4 ure in pol. Za nadaljnje informacije se lahko telefonsko zglasite pri odbornikih SK Devin. Pohod bo ob vsakem vremenu. Zagotovljen bo povratni prevoz od Repentabra do zbirališča pri Praprotu.
ŠD SOKOL - KOŠARKARSKI ODSEK sporoča, da so treningi minibasketa vsako sredo in vsak petek od 14.30 do 16.00, treningi dečkov pa vsak torek in četrtek od 14.30 do 16.00.
BALETNI ODSEK ŠD MLADINA obvešča, da se ob ponedeljkih in petkih od 16. do 18. ure nadaljujejo treningi v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole A. Sirk v Križu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo vadba za najmlajše v Borovem športnem centru začela v ponedeljek, 20. t. m., in sicer ob 16. uri za otroke vrtcev, ob 17. uri pa za matere in otroke.
SK DEVIN
priredi 12. novembra tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Tečaji bodo ob sredah od 16. do 18. ure za smučarje začetnike. Ostali smučarji bodo trenirali ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tečaj se bo nadaljeval na snegu štiri nedelje v januarju 1987. Cene tečaja: 100.000 lir (vključno prevoz na sneg) ter 80.000 lir (za osnovnošolce začetnike). Vpisovanje ob torkih od 20.30 dalje na sedežu v Praprotu, tel. štev. 200236.
Vaterpolo: v evropskih pokalih
Posillipo in Mornar začela z zmago
NEAPELJ — Neapeljska ekipa Original Marines Posillipo se je morala pošteno namučiti, predno je v včerajšnji prvi četrtfinalni tekmi pokala prvakov v vaterpolu strla odpor atenskega Glyfadada. Neapeljčani so zmagali s 7:6 (2:1, 2:2, 1:1, 2:2). V drugi četrtfinalni tekmi je berlinski Spandau z 9:8 (1:2, 3:1, 0:1, 3:3, 2:0, 0:1) odpravil moskovski Dinamo.
V Splitu pa je v teku četrtfinale pokala pokalnih prvakov. Domači Mornar je brez posebnega naprezanja z 10:4 (2:1, 2:1, 4:2, 2:0) premagala grški Vouliagmeni. V drugem srečanju je italijanski Sisley iz Pescare s 7:6 (1:4, 3:1, 1:0, 2:1) premagala madžarski Szol-noki. Danes bo najprej na sporedu tekma med Sisleyem in Vouliagmeni-jem (ob 19.00) ter zatem med Mornarjem in Szolnokijem (ob 20.00).
Dirka tris
TURIN — Tudi ta teden so zmagovalci dirke tris lahko zadovoljni, saj bodo prejeli po 6.896.760 lir (dobitnikov je bilo skupno 129). Zmagovita kombinacija pa je 16 - 19 - 8.
Tenis: danes društveni finale Gaje
Danes bo na peščenih igriščih na Padričah finale društvenega teniškega prvenstva Gaje. V finalu posameznikov se bosta za naslov prvaka s pričetkom ob 16. uri pomerila mlada Baldassin in Pregare. Sledilo bo finalno srečanje dvojic med paroma Baldassin in Dorjan Gomizelj ter Pregare in Robert Čorbo.
Jutri zjutraj bo članska ekipa Gaje v okviru prijateljskih stikov z ostalimi tržaškimi teniškimi krožki odigrala prijateljsko srečanje s predstavniki Acega. Gajine barve bodo branili Baldassin, Pregare, Čorbo in Dorjan Gomizelj ter dvojici Rudež/Plesničar in Edi Gomizelj/Spacal.
Srečanje se bo pričelo ob 9. uri.
V 2. in 3. amaterski nogometni ligi kar dva slovenska derbija (ob 14.30)
V Repnu in na Padričah bo zanimivo
Amaterska nogometna prvenstva se bodo v nedeljo nadaljevala v 2. amaterski ligi s pari 4. kola, v 3. ligi pa bodo odigrali tretje kolo. Vse tekme se bodo tokrat pričele ob 14.30. Tokrat sta na sporedu kar dva derbija in zato smo za mnenje o le-teh in o tekmah, v katerih bodo igrale naše enajsterice, vprašali kar protagoniste same, to je nogometaše.
KRAS - VESNA
Darko Škabar (Kras): »Po začetnem porazu, ki smo ga doživeli proti močni ekipi Zaule, smo izbojevali dve zaporedni zmagi. Zato je ozračje v našem taboru precej dobro in to je pred derbijem zelo pomembno. Kar se tiče postave, mislim, da ne bi smelo biti težav, čeprav se je napadalec De Meglio prejšnjo nedeljo poškodoval. Poškodba sicer ni tako huda, kot je sprva zgledalo. Vseeno pa bo imel komolec v mavcu 20 dni, kar pomeni, da ga ne bo na igrišču vsaj mesec dni. Ker je razpoloženje dobro, upam na pozitiven izid. Kljub temu da je Vesna dobra ekipa, je v tem začetnem delu bila
V zadnjem kvalifikacijskem srečanju za italijanski pokal se bodo odbojkarice Mebla drevi v Tavagnaccu (Videm) pomerile s tretjeligašem Kenne-dyjem. Tekma je pravzaprav le formalnega značaja, saj se je naša združena ekipa praktično že uvrstila v nadaljnje kolo, v katerem se bo pomerila z močnim drugoligašem Coneglia-nom. Le maloverjeten poraz s 3:0 bi našim igralkam lahko še onemogočil, da osvojijo prvo mesto v svoji skupini. Kennedy je že v sredo v Nabrežini pokazal bolj malo in zato se ga res ni treba bati. Že tako povprečen nasprotnik je letos še pomlajen, da le »zadostnemu« Meblu ne more biti dorasel.
Če je izid drevišnje tekme postranskega, pomena, pa bo za trenerja Dra-siča zelo pomembno preveriti šester-ko, ki bo prihodnjo soboto v krstnem nastopu B lige igrala v Gradišču proti novincu Torriani. Glavna podajačica
morda nekoliko pomanjkljiva v obrambi. Veliko moč pa ima Vesna zunaj igrišča, mislim na številne navdušene kriške navijače, ki stalno sledijo ekipi in bodo tudi v nedeljo v Repnu odigrali vidno vlogo.«
Valter Pipan (Vesna): »Zaradi službenih obveznosti sem letos nameraval opustiti igranje. Zato sem začel tudi pozno trenirati in se tako rekoč nisem vživel v prvenstvo. Ekipe Krasa letos nisem še videl, vem pa, da je radikalno spremenila sestavo. Kot vsak derbi, bo seveda tudi ta napet in privlačen. Kar se nas tiče, bomo šli na igrišče s ciljem, da osvojimo celotni izkupiček, kar ne bo lahko. Glede naše postave mislim, da ne bo problemov, ker ima trener Petagna na razpolago vse nogometaše.«
Za napoved ostalih dveh tekem smo prepustili besedo kar Darku Škabarju.
PRIMORJE - L'ARCHITRAVE: »Z
moštvom L'Architrave smo igrali prav prejšnjo nedeljo. Ekipa se mi ni zdela nič posebnega, v glavnem jo sestavlja-
Mebla Mira Grgič bo šele prihodnji teden pričela previdno vaditi, vendar je izključeno, da bi lahko proti Torriani stopila na igrišče, najverjetneje pa bo morala preskočiti tudi drugo prvenstveno tekmo in bo zanesljivo nared le za gostovanje v Moglianu. Trener Drasič bo zato zaupal režisersko mesto mladi Pertotovi, ki stoji tako pred odgovorno nalogo. Drevišnji nastop je zadnji predprvenstveni test ekipe in je zato v tem pogledu dokaj pomemben.
V četrtek zvečer je Meblo na Reki odigral prijateljsko tekmo s tamkajšnjim jugoslovanskim prvoligašem in izgubil s 3:1. Usodna je bila najbrž velikost reškega igrišča. Gostiteljice so z močnimi servisi daleč za črto spravile naše igralke v zagato, sicer pa nista obe ekipi pokazali vsega česar zmoreta. Šlo je skratka za koristen trening in nič več.
jejo z igro. Zato bi Primorju svetoval, da se posluži hitrega tempa igre.
ZARJA - STOCK: »Zarja je letos precej pomladila svoje vrste in zato Bazovcem primanjkuje izkušenost, ki jo ima ekipa Stock na pretek. Tržačani imajo v svojih vrstah nekaj starejših, vendar zelo izkušenih nogometašev, ki znajo izkoristiti vsako napako. Zar-jani bodo zato morali igrati zelo zbrano in tudi neodločen izid bi jim dobro zalegel.«
3. AMATERSKA LIGA
GAJA - BREG
Marko Rismondo (Gaja): »Tako pri nas kot tudi pri Bregu ni prišlo do bistvenih novosti. Ekipi sta si precej enakovredni in zato predvidevam, da bo derbi izenačen. Naša visoka zmaga in le remi Brega proti GMT nikakor ne smeta varati, ker moram priznati, da so Tržačani v nedeljo igrali zares slabo. Mi moramo jutri igrati odločno. Zgubili smo že eno tekmo (San Vito)
Jutri se bo petnajstčlansko Krasovo zastopstvo udeležilo v kraju Cento pri Ferrari obveznega državnega mladinskega namiznoteniškega turnirja. Za uvrstitev na sklepno državno prvenstvo posameznih kategorij bosta vsakemu igralcu veljala najboljša rezultata iz treh turnirjev, ki bodo vključno s tem na sporedu v letošnji sezoni. 16 najboljših uvrščenih se bo neposredno uvrstilov finale, medtem ko bodo za določitev preostalih mest potrebne dodatne kvalifikacije.
Danes bo na sporedu tekmovanje med naraščajniki in naraščajnicami, a tu ne bo nobenega Kraševega predstavnika. Ostale pa čaka jutri izredno zahtevna preizkušnja, saj bodo v Centu zbrani vsi najboljši pingpongaši severne in srednje Italije. Krašovcem bo tekmovanje služilo predvsem za pre-verjanjetehnike in kondicije, kar bo dalo njihovemu trenerju koristne na-
na Padričah in zato je tokrat naš cilj, da nepremagani zapustimo igrišče.«
Valter Olenik (Breg): »Za derbi smo se seveda dobro pripravili. V prvi tekmi letošnjega prvenstva smo s težavo iztržili remi proti ekipi GMT, ki so ji gajevci v nedeljo nasuli kar štiri gole. Upoštevajoč, da smo v nedeljo počivali, smo si ogledali prav to tekmo in priznati moram, da me je Gaja prijetno presenetila. Zato bi za nas remi na Padričah predstavljal pozitiven nastop.«
PRIMOREC - SAN NAZARIO: Glede tega zanimivega dvoboja Marko Rismondo (Gaja) nima dvomov: »To je ena osrednjih tekem nedeljskega zavr-tljaja. Mislim, da bodo Trebenci zmagali, saj imajo letos močno in homogeno ekipo, ki se gotovo ne misli predati kotiranemu San Nazariu.«
OSTALI SPORED: Romana - Mladost; Juventina - Azzurra; Sovodnje -Brazzanese.
potke za nadaljnje delo. Večina Kraševih igralk je že v dobri formi, kar dokazujejo tudi prvi prvenstveni rezultati. Dekleta bodo skušala jutri seči po čimbolj ših dosežkih, čeprav se dobro zavedajo, da bodo tokrat pred izredno težko nalogo. Kar pa se tiče fantov in to predvsem starejših, katerim v začetku letošnje sezone ne gre prav vse od rok, napredek pa je vseeno viden z dneva v dan, bodo skušali napeti vse sile in doseči kak prestižen rezultat.
Krasovih devet najmlajših bo sodelovalo na pokrajinskem turnirju v Trstu in ponuja se jim lepa priložnost, da dosežejo nekaj vidnejših rezultatov.
Kar se tiče ženskega prvoligaškega prvenstva, ki je bilo prejšnji teden odloženo zaradi pokalnega nastopa Krasa Globtrade na Madžarskem, mora namiznoteniška federacija novi datum tekem še določiti. (Z. S.)
DANES
SOBOTA, 18. OKTOBRA 1986
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	v Trstu, na stadionu 1. maj: Bor Radenska - Stella Azzurra; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CGI; 20.00 v miljski občinski telovadnici: In-termuggia - Breg Adriatherm; 20.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabarda - Polet
NARAŠČAJNIKI
15.30	v Trstu, na stadionu 1. maj: Bor Radenska - Libertas
TROFEJA MESTA TRST DEČKI
15.45 v Dolini: Breg - Libertas; 16.00 v Trstu, Ul. deiristria: Don Bosco - Bor
ODBOJKA
ŽENSKI ITALIJANSKI POKAL
20.30	v Tavagnaccu: Kennedy Videm -Meblo
MOŠKI DEŽELNI POKAL
17.00	v Trstu, šola Suvich: nastopa tudi Sloga
ŽENSKI DEŽELNI POKAL
17.30	v Čedadu, Ul. Tombe romane: nastopa tudi Agorest; 18.00 na Opčinah: nastopa tudi Sloga; 17.00 v Nabrežini: nastopata tudi Sokol in Kontovel Electronic shop; 18.00 v Dolini: nastopa tudi Breg Agrar
UNDER 18 ŽENSKE
19.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Virtus -Sloga
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Trstu, igrišče Campanell: Cam-panelle .- Breg; 17.00 v Repnu: Kras -Mossa
CICIBANI
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Lucini-co; 14.45 v Žavljah: Zaule B - Breg; 14.45 v Trstu, igrišče Soncini: Soncini B - Zarja B; 15.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Inter San Sergio - Zarja A; i5.30 na Proseku: Primorje - Montebello
TENIS
DRUŠTVENI TURNIR GAJE
16.00	na Padričah: finale za 1. mesto posamezniki in dvojice
JUTRI
NEDELJA, 19. OKTOBRA
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v Imoli, Ul. Graziadei: Costa Imo-la - Jadran
NOGOMET
B. RUPEL
Pokalna tekma Mebla v Tavagnaccu
Zadnji predligaški nastop
Ob prekinitvi namiznoteniških prvenstev
Državni mladinski turnir
Atletika na Kolonji
Borovki Bavčarjeva in Hrovatinova sta se izkazali
Zadnji kvalifikacijski turnir za deželni pokal
Koliko šesterk v nadaljnji del?
V sredo, 15. t. m., je bilo na stadionu na Kolonji pokrajinsko tekmovanje v metih za naraščajnice, mladinke in članice. To tekmovanje je doslej običajno organiziral Bor Infordata, tokrat pa ga je priredil CUS.
Na tekmovanju na Kolonji sta nastopili tudi naši naraščajnici Analiza Bavčar in Alenka Hrovatin. Še zlasti se je izkazala Analiza Bavčar, ki je osvojila kar tri zmage in sicer v metu kopja, diska, krogle, v vseh treh disciplinah pa je dosegla tudi zelo dober rezultat. Povsem solidna pa je bila tudi Alenka Hrovatin, predvsem v metu kopja in krogle, kjer je prvič nastopala. Lepi uspehi naših atletinj tudi na zadnjih tekmah v sezoni kažejo na njihovo dobro pripravo in potrjujejo, da zmorejo vidne rezultate v času, ko je večina atletinj že izven optimalne forme. Rezultati:
Krogla: 1. Analiza Bavčar 10,58 m; 4. Erika Hrovatin 9,16 m; disk: 1. Bavčar 27,85 m; 6. Hrovatin 16,45 m; kopje: 1. Bavčar 31,53 m, 2. Hrovatin 27,18 m. (L. G.)
Koliko slovenskih šesterk si bo priborilo napredovanje v četrtfinalni del deželnega pokala? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo dobili po dreviš-njem povratnem kolu kvalifikacijskega dela, nekatere sodbe (ugodne in neugodne) pa so bile pravzaprav že izrečene. Za ženski postavi združene ekipe Agorest (v Čedadu) 'in Brega Agrar (v Dolini) je uvrstitev v nadaljnji del najbrž le gola formalnost. Go-ričanke in Brežanke so namreč v prvem troboju slavile prepričljivi zmagi in jim končni uspeh skorajda ne more uiti. Dovolj je namreč, da osvojijo vsaj eno zmago. Nasprotno velja, da so Slogini fantje praktično brez možnosti, ker so prejšnji teden obakrat izgubili.
Najbolj zanimivo bo tako na Opčinah in v Nabrežini. Na Opčinah bodo morale slogašice premagati tako Le Volpi kot tržiški Canon, a uvrstitev v nadaljnje kolo si bodo verjetno priborile le, če bo Canon izgubil z Le Vol-pijem, kar je malo verjetno. V Nabrežini startajo vse tri ekipe udeleženke z enakim številom točk. Tako Sokol kot Kontovel Electronic shop imata torej
lepo možnost, da osvojita turnir. Odlo- Na sliki: pokalni nastop Brega Ag-čilen bi lahko bil derbi. Prvi se je kon- rar prejšnji teden v telovadnici šole čal v korist Kontovelk.	Suvfch.
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku: Primorje - L'Archit-rave; 14.30 v Bazovici: Zarja - Stock; 14.30 v Repnu: Kras - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - Breg; 14.30 na tržiškem občinskem stadionu: Romana -Mladost; 14.30 v Trebčah: Primorec - San Nazario; 14.30 v Stražicah: Juventina -Azzurra; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Brazzanese
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Domio
NAJMLAJŠI
12.45 na Proseku: Primorje - Breg
ZAČETNIKI
10.30 v Dolini: Breg - CGS; 12.45 v Trstu, pri Sv. Alojzu: San Luigi - Primorje
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.00	v Trstu, na stadionu 1. maj: Bor -Sokol
*	TENIS
PRIJATELJSKA TEKMA
9.00	na Padričah: Gaja - Acega
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Odbojkarji Bora JIK banke pred pričetkom C-2 lige
Mladi igralci, nov koncept igre
Tretje leto zapored bo v odbojkarskem prvenstvu C-2 lige nastopila tudi Borova moška članska ekipa, sponsorizirana JIK banka. Medtem ko so se v minulih dveh prvenstvih »plavi« potegovali za sam vrh, imajo letos Povsem drugačne načrte. Ekipo so na-tureč po odhodu trenerja-igralca Grilanca in igralca Stančiča k Valu Kmečka banka bistveno spremenili z vključitvijo številnih mladih igralcev, da je obstanek v ligi edini možen cilj borovcev. Vsekakor velja poudariti, da Je v Borovem taboru ozračje vse prej jcot slabo. Kvečjemu je res nasprotno. Novemu trenerju Milovanu Stublju, ki le doslej vodil Borove mladinske eki-Pe' je že takoj na začetku uspelo vzpostaviti med igralci pravo razpoloženje. Mladi so se dobro vključili v ekipo, koncept igre je popolnoma spre-ntenjen, natančneje moderniziran, z optimizmom gledajo na bodočnost. V oistvu lahko zapišemo, da se je pri Boru končal en ciklus, začenja pa se
Kapetan borovcev Diego Batič
nov, z nič slabšimi obeti, čeprav bo začetek gotovo težek.
Trener Stubelj nam je o svoji ekipi povedal naslednje: »S pripravami smo začeli dovolj zgodaj. Sprva smo trenirali štirikrat tedensko, sedaj si ob treh treningih prizadevamo, da bi imeli vsak teden še eno kontrolno tekmo. Tehnično je ekipa dokaj pomanjkljiva, čeprav je stalež nekaterih igralcev do-
kaj dolg. Zastarel koncept igre z visokimi podajami je bilo treba zamenjati z novim. Prehod na sistematične kombinacije z uvajanjem napadov prvega in drugega tempa ni lahek. Potreben je zelo dober sprejem servisa z dvema ali kvečjemu tremi igralci, kar je težko uresničiti. Po vsej verjetnosti se bomo tudi opredelili za sistem z enim samim podajačem, kajti za sistem 4:2 razpolagamo s prenizkimi podajači. V danih razmerah je seveda naš cilj le eden: obstanek v ligi, hkrati pa si bomo prizadevali, da našo igro posodobimo, kar je uresničljivo predvsem z mladimi, ki smo jih letos vključili v člansko ekipo. Moram reči, da so se kar dobro vživeli in bodo nekateri že letos gotovo stopili na igrišče«.
Kaj pa o ekipi meni Diego Batič, ki bo letos kapetan Borove šesterke?
»Ozračje v ekipi je dobro. Igralci smo se potrudili in upam, da bomo dosegli obstanek v ligi. Koncept igre smo povsem spremenili, letos igramo dosti bolj hitro in upam, da se bo to v prvenstvu obrestovalo.« (ak)
Spet regata v Tržaškem zalivu
Miličeva jadrnica »Mister Blu« (na sliki med nedeljsko regato za Jesenski pokal) je ena od štirih jadrnic Čupe, ki je vpisana na jutrišnjo regato »Dveh gradov«, ki jo prireja društvo Laguna. Slednja je sicer bila na sporedu pred časom, vendar pa so jo takrat prekinili. Regata »Dveh gradov« bo v Tržaškem zalivu na trasi, na kateri je bilo v nedeljo tekmovanje za Jesenski pokal.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
18. oktobra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Nenavaden razplet dogajanja po sestrelitvi letala C -123
Protikomunistični »prostovoljci« iz ZDA povezani s CIA in tudi s samo Belo hišo
WASHINGTON — Zagonetni »delavec« in plačanec Maks Gomez, ali Feliks Rodrigez, lahko pojasni nekatere stvari okoli ameriškega udejstvovanja v »umazani vojni« v Srednji Ameriki. Njegovo ime je navedel Hasenfus, drugi ameriški plačanec, ki so ga sandinisti zajeli s sestrelitvijo letala ameriškega porekla, ki je vozilo orožje za kontrase na meji z Nikaragvo. Hasenfus je povedal, da je skupino vodil Feliks Gomes.
Bela hiša, državni departma, Pentagon in CIA, vsi so kategorično zanikali, da bi delal za ameriško vlado in da ameriški uradni krogi nimajo s podporo kontrasom nobene povezave. Izjavili so, da gre za »zasebno vojno«, ki jo posamezni Amerikanci vodijo na svoj račun proti »komunistični nevarnosti«. Eden izmed njih je upokojeni general John Singlaub, šef Svetovne protikomunistične zveze.
Ko so pekateri člani kongresa in časnikarji izjavili, da je ta »zasebna vojna« nedopustna stvar, da se s tem kršijo ameriški zakoni, da Ameriko postopoma potiska v neposreden spopad v tem delu sveta, so iz
Bele hiše in njene okolice prišle vesti, da ni v tem nič zgrešenega, ker so Amerikanci »svobodni«, da se tako obnašajo, in da lahko, če to hočejo, pomagajo »borcem za svobodo«, kot Reagan imenuje kontrase.
Tudi sam Reagan se je razjezil na te kritike in je plačance v Srednji Ameriki primerjal s »španskimi prostovoljci«, to se pravi s tistimi posamezniki, ki so se iz ZDA odšli v brigade Lincoln borit proti španskemu fašizmu.
Toda časnikarji so še naprej bezali v zadevo in ugotovili, da je Gomez kubanski politični begunec, ki je postal ameriški državljan, da je leta 1961 sodeloval v neuspelem poskusu invazije na Kubo, da se je »bojeval« za CIA v Vietnamu in bil morda med tistimi Kubanci, ki jih je CIA 1967. leta uporabila za lov Che Guevare v Boliviji.
CIA pravi, da Gomez in nobena od oseb, ki jih je imenoval Hasenfus, niso na ameriškem plačilnem spisku. Mogoče res niso, toda to ni odgnalo suma, da CIA izza kulis vleče niti. Vse to se lahko dogaja, pa
čeprav ti »delavci« prejemajo plačo od Salvadorja ali od zasebnih protikomunističnih »vojskovodij«.
»Osebno sem prepričan, da bi morala Bela hiša o zadevi nekaj vedeti«, je izjavil senator David Duren-burger, predsednik odbora za obveščanje javnosti.
Po vsem tem pa je okoli imena Maksa Gomeza počila bomba. Neki krajevni list iz San Francisca je odkril povezanost Gomeza z Belo hišo. Poznal je podpredsednika Busha. Kot izhaja iz tega poročila, je Bushov svetnik za državno varnost Donald Greg, ki se je z Gomesom bojeval v Vietnamu in ki je upokojenec CIA, Gomesa priporočil za koordinatorja v Salvadorju. Greg je to storil z vednostjo Busha, nekdanjega direktorja CIA.
Busha je priznal, da je srečal Gomeza, ki se sedaj bori proti komunizmu v Srednji Ameriki.
»Umazana vojna« v Srednji Ameriki se nadaljuje, zaenkrat samo s plačanci in kontrasi, kdaj kasneje ga morda s četami ZDA. Amerikanci tega ne želijo. Ce Maks Gomez po Vietnamu še ni sit vojne, oni so.
Pazienza kljub jamščini ostane v zaporu
RIM — Tukajšnja porota je odredila izpustitev Francesca Pazienze iz zapora, ker se je izteklo obdobje preventivnega pripora v zvezi s sodnim postopkom proti »mešetarju« zaradi domnevnih goljufij pri oddajanju del za gradbeno obnovo tistih območij Irpi-nie, ki jih je razdejal potres. Toda Pazienza mora vplačati jamščino v znesku pol milijarde lir, proti čemur bo njegov odvetnik vložil priziv na kasa-cijskem sodišču.
Porota je osvojila tezo združenih sekcij kasacijskega sodišča, da je pri časovni opredelitvi pripora treba upoštevati tudi kazen, ki jo je Pazienza odsedel v ZDA po aretaciji z dne 4. marca lani v New Yorku; v tem primeru je v ječi zares prebil že 18 mesecev, kolikor lahko pripor največ traja po najnovejših predpisih. Tega mnenja ni bilo prizivno sodišče, ki je trdilo, da se je Pazienzov pripor začel šele 19. julija letos, ko so proti njemu izdali zaporni nalog. Pazienza je sicer vpleten še v stečaj zavoda Banco Ambrosiano v Milanu in bo zato kljub vsemu ostal v ječi.
Najstarejše gorile ni več
V newyorškem živalskem vrtu je naravne smrti umrla gorila Carolyn: bilo ji je 47 let. Dlje so doslej živele le v svojem naravnem okolju.	(AP)
Sporna pobuda na newyorških srednjih šolah
Newyorškim dijakinjam brezplačno malico in kontracepcijska sredstva
NEW YORK — V devetih newyor-ških srednjih šolah brezplačno delijo kontracepcijska sredstva, da bi preprečevali nezaželene zanositve med mladoletnimi dijakinjami. Kljub temu da večina ni navdušena nad pedagoškimi posledicami take pobude, se vsi strinjajo v oceni njenega zdravstveno-družbenega pomena. Predsednik upravnega sveta newyorških srednjih šol Robert Wagner navaja, da so prav zdravstveno-družbeni razlogi botrovali taki »pomoči« pod nadzorstvom strokovnjakov.
Da so bili razlogi za tako pomoč osnovani, priča že podatek, da v povprečju vsako leto zanosi približno 15.000 dijakinj, ki niso še dopolnile 17
let, od teh pa kar 1.250 še ni dopolnilo 15. leta starosti. Še bolj pa zaskrblja podatek, da od 15.000 dijakinj kar 5.000 za vedno pusti nadaljevanje študija.
Resnici na ljubo to ni izključno ne-wyorška težava. Program kontracepcijske pomoči se je začel v Chicagu, ko so namreč zdravstvene oblasti v neki šoli ugotovile, da je bila kar tretjina dijakinj v »drugem stanu«.
Statistika zgovorno dokazuje, da število nazaželenih nosečnosti nazaduje s primerno preventivo. Starši prav tako mislijo, da je bolje zdravstveno varnost hčera prepustiti strokovnemu osebju, specializiranim klinikam in
šolskim ambulantam, kot da bi bila dekleta prepuščena sama sebi. Večina udeležencev na javnih anketah je prav tako podprla tako pobudo.
Amerika pa ne bi bila Amerika, če ne bi istočasno dvignili svojega glasu vplivni posamezniki. Njim je malo mar za težave mladoletnih dijakinj, bolj pri srcu jim je priložnost, da ob tem primeru ponovno poudarjajo svojo licemernost in konservativno miselnost. V svojih polemičnih izjavah in pritiskih, da bi tako »grešno pobudo« prepovedali, pa so na srečo naleteli na gluha ušesa. Nihče ni namreč zagrizel v vabo polemike, brezplačna kontracepcijska pomoč se torej nadaljuje.
Neapeljska policija zajela 12-letna roparja
NEAPELJ — Vratarja Palače Santa Chiara v Neaplju je nedvomno oblila zona, ko so predsinočnjim vanj pomirila strašilno pištolo dva golobrada dvanajstletnika in odločno zahtevala, naj jima izroči denar. Prepričana sta bila, da so ljudje plačali vstopnice za študijsko srečanje, ki je bilo v palači. Prizor je videl policist v civilu, ki je fantiča razorožil. Na kvesturi so nato oba spodletela roparja izročili staršem, ki bodo že poskrbeli za primerno kazen.
Imena obeh fantičev seveda niso znana. Preiskovalci so le ugotovili, da je eden od obeh skoraj gotovo že sodeloval pri takih podvigih, saj ni pokazal nobene zadrege, agentom je namreč vse povedal in ni pokazal nobenega kesanja. Drugi pa je planil v jok in med hlipanjem klical mater.
V boj proti mafiji tudi z informatiko
PALERMO — Sicilska deželna uprava se namerava lotiti mafije tudi z informatiko. Z ene strani naj bi nova tehnologija zboljšala načrtovalno politiko, predvsem pa pospešila tehniško-birokratske postopke in z večjo »prozornostjo« javnoupravnega aparata močno otežkočila nezakonite pojave klientelizma, goljufij in podobnega, na katerih cvete mafijska dejavnost. Z druge strani oblasti proučujejo zakonski osnutek KPI, ki predvideva uvedbo posebne službe na osnovi informatike za pospešitev in poenostavitev protima-fijskih inšpekcij, kar zadeva deželne finančne prispevke, oddajanje gradbenih in drugih del itd. Včeraj sta se predsednik parlamentarne protimafijske komisije in načelnik ustrezne sicilske komisije domenila za tesnejše sodelovanje.
UMMJJ
' •PREPRičAN SEM, DA. PRIDE S T£M V1AUOM. POHITIVA!
UM, NO 1*0 GOTOVO SE.
, SPOMNITA, 'DA SEM HOTEJ.
CIMPEE5 DDSi-UilTI SVOT DOLG PRI VA-JO... ^

V ponedeljek bodo v Managui sodili Američanu Hasenfusu
MANAGUA — Revolucionarno sodišče v Managui bo v ponedeljek sodilo ameriškemu državljanu Eugenu Hasenfusu, edinemu preživelemu s sestreljenega ameriškega letala C-123, ki je prevažal orožje nikaragovskim contrasom. Po trditvah nikaragovskega pravosodnega ministrstva bodo bivšemu ameriškemu mornariškemu strelcu sodili zaradi ogrožanja državne varnosti in tihotapstva z orožjem. Če bi 44-letnega Hasenfusa spoznali za krivega, bi ga lahko obsodili do 30 let stroge ječe.
Iz komunikeja pravosodnega ministrstva pa je razvidno, da na zatožni klopi ne bo samo Hasenfus, temveč Reaganova agresivna politika do Nikaragve. Transportno letalo C-123 je 5. oktobra sestrelila nikaragovska protiletalska obramba. Od štirih članov posadke se je s padalom rešil le Hasenfus, ki so ga takoj zajeli.
Smrtna nesreča v Bariju
BARI — Predsinočnjim je prišlo v predmestju Barija do hude prometne nesreče, ki je terjala tri mlada življenja, neko dekle pa je bilo lažje ranjeno. Vsi so bili stari od 18 do 20 let. Do nesreče je prišlo, ko je četverica z avtom fiat uno bržkone zaradi pretirane hitrosti zavozila v ovinek.
Voznik je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je najprej trčil v reklamni napis in se je nato zakotalil v oljčni nasad pod cestiščem. Iz skrotovičene pločevine so reševalci povlekli živo le dekle, za tri iante pa ni bilo več pomoči.
Odprto pismo Craxiju o Ustici
RIM — Odbor za »resnico o Ustici« je naslovil predsedniku vlade odprto pismo. V njem želi pojasnilo, ali Craxi namerava ustanoviti posebno preiskovalno komisijo v sklopu predsedstva vlade, oziroma kako namerava dognati resnico o tragediji letala DC-9 pri Ustici izpred 6. let. Vedeti želi tudi, če so zadevo raziskale tajne službe in s kakšnim rezultatom, pa še, če Craxi namerava naročiti Spadoliniju razčiščenje problema, ali so bili takrat v teku vojaški manevri in čigavi.