Dolžnostmi izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
SkMssii plitišsa lisi ss stoisli fjadstim
4L štev®	Biliajritooi*» dne 13* aprila 1933.	Ijetnik XV.
»<s«jt«oBna>ücB8a8i!sa»BBW«^aaKW»EiaKgiW8Maawwwi!aawBwwaM^^
Akcija za soorazum.
Delo za sporazum dobiva jasnejše oblike in v Zagrebu vlada precej optimizma, morda celo malo preveč. Trdi se celo, da je v svrho sporazuma ustvarjena že platforma, ki vsebuje določilo in privolitev, da se zopet oživi oblast bana, ki naj bi se prenesla na enega od ministrov. Dosedanji pokrajinski namestnik za Hrvatsko pa bi postal banov namestnik. Po sklepu sporazuma naj bi šel ves blok skupno v vlado ter se lotil upravnih poslov.
Vse te vesti in govorice so več ali manj prezgodnje že radi tega, ker se hrvatski zastopniki ne morejo dogovoriti z radikali kot s predstavniki srbskega naroda, dokler Pašič parcelira Hrvatsko. Radičeva delegata, ki sla šla v Beograd, imata nalog, da opozorita vlado, naj odneha s parcelacijo, ker se ji bo hrvatski narod uprl z vsemi sredstvi.
V drugi točki naročila se glasi, da sedanje postopanje vlade sili poslance HRSS v opozicijo. V tretji točki se opozarjajo radikali, da morajo, če žele dogovorov o sporazumu, o tem obvestiti tudi dr. Korošca in dr. Spaha. —- Radičeva odposlanca sta nadalje pooblaščena, stopiti v stik z Ljubo Davidovičem glede skupnega nastopa med njim in revizionističnim blokom pri volitvi skupščinskega predsedstva. Nato se imata odposlanca vrniti v Zagreb.
Prihod Radičevih odposlancev je zbudil v Beogradu veliko zanimanje za potek pogajanj. Znano je, da se zlasti gospodarski in bančni krogi zavzemajo 'za sporazum, ker so toliko previdni in pametni, da vedo, kaj nam je potrebno in kaj se lahko opraviči pred zunanjim svetom. Amputatorji se vedno bolj odklanjajo, ker prevladuje treznost in razum z uvidevnostjo, da se mednarodno določene državne meje ne dajo menjati, kakor perilo v nedeljo zjutraj in ne prestavljati, kakor kak plot na dvorišču.
Radičeva odposlanca dr. Maček in dr. Ivrnjevič sta ob pr inöd u izjavila:
Došla sva v Beograd, da pokažemo, da naše stališče ni tako, kakor so je slikali beograjski listi. Mi hočemo sporazum s srbskim narodom. Ker pa je radikalna stranka predstavnica srbskega naroda, smo sklenili, da se razgovarjamo ž njo. — Dr. Krnjevič je izjavil še posebej, da bodo Radičevi poslanci gotovo prišli v .Beograd, da sodelujejo v parlamentu. Ali bodo prišli 16. ali 18. aprila ali pa pozneje, to seveda še ni gotovo. Kar pa se dohoda delegatov tiče, se je izvršil za to, da se razgovarjamo z radikali o sporazumu. Medtem pa se zdi, da je glavni cilj dohoda obeh delegatov ta, da pred končno odločitvijo Radičeve stranke dobita točne informacije o položaju v Beogradu ter o mišljenju radikalne stranke.
Delegata sta se s Bašičem razgovarjala nad eno uro in pozneje je dr. Maček izjavil, da je z razgovorom prav zadovoljen in da upa na uspehe.' Javnost po pretežni večini pozdravlja sporazumno akcijo in širi se prepričanje, da bo največji nasprotnik sporazuma in vnet zagovornik nasilne vlade Svetozar Pribičevič zopet doživel silno blamažo.
Nasprotnikom sporazuma so prihiteli sedaj italijanski fašistovski listi z isto vnemo na pomoč, s katero so se poprej ogrevali za amputacijo in samostojno čisto Srbijp kot veliko prijateljico Ralije. Najzagrize-nejša italijanska fašistovska glasila so začela sedaj na mah prinašati iz Beograda poročila o gotovem sporazumu ter o popolni zmagi avtonomistov, po kateri naj bi vse pokrajine s črno goro in Bosno vred dobile po avstrijskem vzoru svoje deželne zbore. Na eni strani taka poročila, na drugi pa licemerno obžalovanje Pg-šičevih radikalov in Srbije, češ, kolika škoda in kako nazadovanje.
Vse to služi, popačeno in zlagano kakor je, edinole v podžiganje srbskega šovinizma proti akciji za sporazum in pirati osnutku prave slovanske politike in zveze na jugovzhodu Evrope, ki je Italijanom, Ru-munom, Madžarom in Grfeojn tako neprijetna.
Pa vse to Pribičeviču ne bo pomagalo. Sklical je že raznovrstne seje svojih pristašev in prijateljev, da bi se posvetovali, kako naj bi se nastopilo proti vedno bolj razširjeni volji za sporazum in akciji za njegovo izvedbo. Nasprotnikom sporazuma sploh in posebej še Pribičeviču se pripravlja blamaža in polomija. Hudo je že to, da se je politični urednik zagrizenega «Balkana«, najhujši amputator sam amputiral, to je razkrinkal kot stari, že dolgo zasledovani goljuf v Zagrebu, kakor poročamo na drugem mestu. Najhujše se pa že sedaj blamirajo vsi listi, ki zastopajo ter zagovarjajo Pribiče-vičevo politiko. V strašni zmedi so sedaj. Ob vseh mogočih in nemogočih prilikah povdarjajo, da hočejo rešiti državo kpt nekaki poklicani in pooblaščeni zastopniki in ko se po listih iznaša materijal o raznovrstnih zlorabah nekdanjih demokratskih ministrov, so demokrati lako neprevidni in drzni, da grozijo radikalom z usodo grških ministrov- Za Pribičeviceve megalo mane so vsi drugi Pašič kakor Radič, Korošec kakor Spah o in Davidovič izgubili orijentacijo in zaslombo, samo oni naj bi jo še imeli.
Blaznost in zločinstvo se vedno bolj rije v ospredje tabora proti sporazumu in to dejstvo je še najboljše jamstvo za zmago sporazumna akcije.
Politični položaj.
Seja izvrševalnega odbora SLS. Na seji izvrševal-nega odbora SLS dne 11. t .m. v Ljubljani je načelnik dr. Korošec poročal o svojih razgovorih z odposlancem radikalne stranke dr. Janjičem v Slavonskem Brodu. Ti razgovori so bili zgolj informativni. Nato so se dr. Korošec, dr. Breje, Kremžar in Smodej določili kot odposlanci, ki se bodo skupno s HRSS in JMO oficijelno začeli razgovarjati v Zagrebu z odposlanci radikalne stranke.
Radičevi delegati so v Beogradu vzbudili veliko zanimanje. Ves dan so bili obkoljeni od cele trume novinarjev in iz stavljenih vprašanj je bilo sklepati, koliko je storila in kako zlobna je bila agitacija nasprotnikov sporazuma. Prej se je govorilo, da Radič ne ve, kaj hoče, sedaj pa mora tudi Beograd uvideti, da stoji za njim masa hrvatskega naroda od inteligenta pa do zadnjega seljaka. Par le? se je vodila politika, ki prizna v državi SHS samo Srbe in k večjemu še nekake Jugoslovane, Hrvatov in Slovencev pa v nobenem slučaju ne.. Razgovori z delegati HRSS so sedaj mnogo razčistili. Pokazali so, da Radič prav dobro ve, kaj hoče, da je njegov pokret pokret hrvatskih narodnih mas in da je ves bav-bav o razkroju države zlagan, ker hočejo Hrvati in Slovenci na zunaj skupno državo, na znotraj pa ureditev, kakoršno narod hoče.
Pribičevič noče sporazuma. Prihod Radičevih de-legatov v Beograd je izzval med tamošnjim! krogi veliko senzacijo. V Pribičevičevih vrstah je nastala zmešnjava, ker so bili demokrati prepričani, da se bo Pribičeviču posrečilo pridobiti Pašiča za koalicijo. Sedaj poskušajo z različnimi izmišljenimi frazami o proti-državni politiki bloka Radič—Korošec. Sploh inemogo-čiti spravo med Srbi in slovensko-hrvatskim blokom. Razglasili so celo, da opremajo blokaši oborožen odpor, ako bi postal Pribičevič zopet notranji minister. Te mahinacije Pribičevičeve se seveda ne smejo precenjevati, toda pri sporazumu lahko delajo velike ovire. Kakor se vidi iz položaja, se ne gre vladi toliko za sporazum, kakor pa za to, da Se izvleče iz sedanje neugodne situacije. Dasi v I)e ogradu gotovo ne. verujejo pisanju njihovih šovinističnih listov, so vsejedno ti dosegli v štiriletni neprestani in ostudni gonji proti poskusu, da se centralizem zlomi to, da je večina beograjskih politikov tako kratkovidna, da vidijo samo dva izhoda iz današnje situacije: ali da se hrvatsko-slovenska koalicija s silo zatre in da se njeni voditelji obtožijo kakšne protidržavne krivice in se jih zapre, «Politika« meni, da je dolžnost krone, da da inicijativo za rešitev notranje politične krize in da nastopi za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Od Radiča in njegovih pristašev naj še ne zahteva nikaka prisega, ampak samo to, da razloži svoje zahteve. Seveda je mnogo srbskih politikov,, ki so proti temu, in zahtevajo nasilno rešenje, nekateri so' celo za politično ali vojaško diktaturo. «Politika« pa je mnenja, da se morcr Slovencem in Hrva-tm do skrajnosti popustiti in še le, če bi se ti poskusi izjalovili, naj se pač skuša priti po krakšni drugi poli iz tega položaja. Sedaj stojimo v odločilnem in usodnem momentu. Pota, po katerih bo hodila naša prihodnja politika, so v veliki meri odvisna od dobre volje naših politikov in od intervencije krone.
Šovinistično hujskanje. Takoj po prihodu ministra Zupaniča v Beograd sta začela velesrbska lista «Balkan« in «Tribuna« pisati silno hujskajoče članke proti Slovencem. Splošno se trdi, da so ti članki naravnost pisani od Zupaniča ali pa saj od njega inspirirani. — Zupanič se hoče — to je tu splošno mnenje — nad Slovenci maščevati, ker je pri volitvah tako pogorel. «Bal-kanov« uvodnik: «Slovenci provocirajo amputacijo, naj slišijo odgovor od srbske strani« — grozi Slovencem z amputacijo ter jim očita, da so osvobojeni od srbske slraui, da so štiri leta plenili državo. «Balkanov« članek z ozirom na «Slovenčev« članek od velikega petka očita Slovencem, da so oni uvedli korupcijo v državi, da stalno tihotapijo na mejah, da zahtevajo avtonomijo, čeprav so država v dTŽavi, čeprav so pijavke, ki žive od soka države. Varajo se Slovenci, če mislijo, da dobe avtonomijo. Ali bo ostalo tako, kakor je, ali pa pride amputacija, prej pa bo še zmečkana «švercarska slovenska vojska popa Korošca«. Nato se bodo potegnile meje do Žumberga ter se ogradile z nepredirno bodečo žico, da nobena slovenska «Švercarska pijavka« ne bo mogla preko meje. Slovenci so v štirih letih ujedinjenja obogateli. Sedaj pa dolže Srbe, da so jih spravili na Golgato. Naj gredo od nas, nam jih ni treba. Drugi članek «Balkana« pa se peča z radostjo s članki «Slov. Naroda«, ki ponatiskuje «Baikanove« članke preli Slovencem, češ, da slovenski narod ni nič vreden. — Ljubljanski «Narod« pljuva na slovenstvo, nima pravice na pridevek «slovenski«, ker je dosegel prvo mesto med obrekovalci lastnega naroda. «Balkan« si je pa hitro
opomogel ter nadomestil svojega političnega urednika, ki se je baš la čas v Zagrebu amputiral kot dolgo iskan slepar.
Vodstvo nemške stranke odločno zanika razširjene vesti, da se bodo nemški poslanci priključili radikalni stranki, kot neresnične. Nemški poslanci se bodo držali, programa, ki je bil sprejet na zborovanju nemške stranke v Hasenfeldu.
Tajne seje. Po razgovoru z Radičevimi delegati se vršijo razni ministrski posveti, ki se pa obdržijo v tajnosti. Dolgotrajno tajno sejo je imel tudi južno-srbski klub muslimanskih poslancev «Džemijeta« g svojih namerah v parlamentu.
Po svetu.
Nemiri v Rumuniji. Dočim rumunska vlada de-mentuje vse vesti o nemirih v Rumuniji, poročajo francoski listi sledeče: V Rumuniji se vsak dan ponavljajo burne demonstracije proti ustavi, ki jo je sklenil kabinet Bratianu. Ko se je v parlamentu o tej centralistični ustavi glasovalo, se je cela opozicija absentirala. Opozicijo vodi prvi ministrski predsednik Velike Rumunije Vajda. Na dan glasovanja o ustavi je bila mobilizirana cela rumunska armada. Pa ludi v armadi vre in je več lisoč častnikov prosilo za odpust iz službe. Mobilizacija armade je stala 84 milijonov lejev. Vseučilišča v Buka-reštu, Cluju, Jasiju in Črnovicah so zaprta, ker so dijaki uprizarjali burne demonstracije proti reakcijo-narni ustavi. Razburjenje po celi deželi rasle in se obrača tudi proti dinastiji, ki drži nasilnika Bratiana. — Rumunska vlada daje žalosten primer protiljudske nasilne politike in posledice njenega dela se že tudi kažejo, pa naj se od vladnih organov še toliko demen-tirajo.
Glede reparacijskega vprašanja predlaga Loucheur ki se je te dni razgovarjal z angleškimi državniki v Londonu, predvsem ustanovitev Porenja kot zvezne države, tako, da bi med Nemčijo in Francijo obstojala nekaka nevtralna dežela, ki bi nudila Franciji zadostno garancijo v svrho varnosti svojih meja. Nemci pa odgovarjajo, da se taka zvezna država more ustanoviti ie po § 18 nemške ustave, ki predvideva svoboden plebiscit prebivalstva. O tem pa ne more biti govora, dokler je Porenje zasedeno. Kaj mislijo Angleži o Loucherje-vih predlogih, se še ne ve.
Nemški pasivni odpor v Poruhrju ulegne povzročili padec Poincareja. Tardieu piše v «Echo National«, da je zasedba Poruhrja dala Franciji tekom poldrugega meseca samo 78.125 ton premoga, to se pravi, dva vlaka na dan, dočim jih je pred zasedbo odhajalo v Francijo 47 dnevno. K temu je treba zdaj računati še ogromne stroške vojaške okupacije. Nasprotniki Poincareja: Herriot, Tardieu, Loucheur in sam predsednik Mille-rand pridno intrigirajo, da strmoglavijo Poincareja.
Francija in Orient. Francosko stališče v Orientu je zelo omajeno. Krmar francoske države Poincare je dožive? novo blamažo, z Angleži se ni znal sporazumeti in sedaj se smeje Turčija enim in drugim, gospodarske ugodnosti pa poklanja Amerikancem, ki so razpredli celo vrsto spspodarskih projektov po Mali Aziji.
Zakaj se ljuerje ubijajo? V Zedinjenih državah v Severni Ameriki je' število samoumorov izredno nara-stlo. In najbolj čudno je to, da je največ samomorilcev iz takozvanih boljših krogov, torej sami bogataši. Razlogi so zelo različni in skoro vsak samomorilec navaja v pismu kak poseben vzrok, dostikrat neznaten ali zelo smešen. Največ se jih ubije zaradi domačih prepirov, vsled nesrečne trgovine, jako mnogo zlasli iz nesrečne ljubezni. — Neka deklica je zapustila pismo, v katerem pravi, da gre v smrt iz radovednosti; druga se je ubila, ker je mislila, da je grda. Posebno pa se je proslavil neki mladenič, ki se je ubil sanio radi športa. Med samoumorilci je jako mnogo nedoraslih, posebno otrok od razločenih roditeljev, ki so imeli priliko gledati že v rani mladosti rodbinske žaloigve.
Beležke.
Fašistovske modrosti. Ko so še radikali že precej sprijaznili z akcijo sporazuma, je Pribičevič in za njim fašisti še bolj vnelo začel zagovarjati silo. To tudi radi lega, ker kaj drugega itak ne preostaje. Ponudbe za vladno zvezo so radikali odklonili, prilika za demokratsko «rešitev« države se na drug način ne nudi in tako ostane fašistom samo še ideal sile in protizakonitosti. Subotiški fašistovski list «Princip« si je privoščil to-le neumnost: «Kristus ni mogel spraviti reda v človeštvo, ker ni priznal zakona sile in tako ludi mi brez n je ne bomo mogli uvesti reda v naši državi-----------—«. Fa-
šistovska modrost kulminira v, tem, da govori o jugoslovanskem nacijonalizmu kot «odkritem nosilcu večne sile.«
Kakor pač Srbijanci hočejo. «Slobodna Tribuna« pravi, da piše srbijansko časopisje, da po izidu izza zadnjih volitev v prečanskih krajih se Srbi nikakor ne sinejo pustiti majorizirati in država se mora urediti pač tako, kakor Srbi hočejo. Svojo trditev podpira srbi-
S T RAŽA.
13. aprila 1923.
jansko časopisje takole: V naših preeanskih krajih, ki so bili svojčas pod Avstro-Ogrsko, je glasovalo 18. mar-. ,ca 1 milijon 324 tisoč volilcev. Od tega števila so dobili Hrvati 546.300 glasov, Srbi 415 tisoč, Slovenci 142 tisoč in muslimani 107 tisoč. To število od 415 tisoč srbijanskih glasov v vseh preeanskih' krajih (to število bi bilo še znatno večje, ako bi bili vsi prečatiski Srbijanci glasovali složno) naj bo jasno točen odgovor Radiču, Korošcu in Spahu, da se prečanski Srbi nikakor ne' pustijo majorizirati, ampak, da bodo razbili vsako separatistično akcijo z orožjem, ker ta naša država mora biti urejena tako, kakor Srbi hočejo. Torej 415 tisoč se ne pusti majorizirati in se hoče ubraniti majorizacije z orožjem v roki, a vsi drugi se pa morajo pustiti majorizirati in morajo pristati na to, da bo država urejena tako, kakor hočejo Srbi. V nasprotnem slučaju so pač separatisti, neprijatelji države in izdajice. Državotvorna politika ima dve logiki, ki si popolnoma nasprotujeta in dva principa, ki pobijata eden drugega, ali z drugimi besedami: balkanska logika in balkanski principi.
Zločin nad Slov. Bistrico.
Račun naj polaga dr. Reisman! O krvavem orju-naškem izgredu v Slov. Bistrici prihajajo od domačinov mnogostranska in izčrpna poročila, ki se popolnoma strinjajo v tem, da je načrt zločinskega orjuna-škega napada plod in delo zlobne narave sploh in posebej še zagrizenega sovraštva do Slov. Bistrice in njenih prebivalcev. Na vsa vprašanja, kdo bi bil s tem obložen ter tega zmožen, se kaže na — odvetniškega kan-: didata dr. Avguština Reismana. Zakaj? — Zato, ker je dr. Reisman splošno znan po svoji zagrizenosti in po svojem sovraštvu do Slov. Bistrice, kjer je začel svoje teroristično delovanje v nekdanjem1 narodnem svetu. Tedaj je z vso zlobo, nadutostjo in zagrizenostjo nastopal kot pravi diktator. Ker se nikdo ni hotel ne iz priznanja in ne iz prijaznosti uklanjati njegovi neznatnosti, je hotel kot član narodnega sveta potlačiti ljudi pred seboj na kolena. Z nekako bolestno zlobnostjo in zagrizenostjo je iskal in si izmišljal vsakovrstne protinarodne grehe in krivce. Ko so nedolžne ljudi gnali v mariborske zapore, da se šele tam izkaže njih neopo-rečenost in nedolžnost, se je dr. Reisman v divji vnemi in opojenosti vozaril z državnimi avtomobili naokrog, da so kolesa pokala in da je v tej njegovi besni gonji še marsikaj drugega od narodnega premoženja propadlo. Od tedaj zlobni Avguštin ne sme več v Bistrico, ki je norega Augusta sicer trpela, zlobnega pa ni mogla prenašati. Ker sam ne more v Bistrico, zato je šel z Or-juno, da je od njega tako osovražen mirni kraj okusil primer bojne grozote in da se slovenske žrtve danes borijo s smrtjo. — Tako je, če August podivja! — Slabiči v vsakem oziru, kakor je on, so v besu najhujši, zagrizejo se v zlobo in vse, kar pride od njih, je grdo in zavratno kovarstvo. Podivjani in zagrizeni August dr. Reismana se kaže v zlobnem natolcevanju skoraj vsake vrste, ki jo napiše v «Jutro« in celo pri jedi v uradniški menzi mu zloba ni dala miru, moral je rovariti in obrekovati na najgrše načine. — Kultura take ljudi zavrže, dr. Reismanov August se pa sam kliče za — kulturnega delavca. Če se še spominja na ostanke kakega poštenja, naj polaga račun o svojih odnošajih do Bistrice in Bistričanov.
Kdo je vrgel ročno granato v Slov. Bistrici? Takoj po razbojniškem napadu orjuncev na Slov. Bistrico je pisalo «Jutro« in za njim «Tabor« in stara razklopo-tana fregata «Narod«, da so vrgli granato sami med se: klerikalci, Nemci in nemškutarji. «Jutro« in «Tabor« od srede pa se že krčita v svojih poročilih in pravita, da so vrgli granato samo Nemci in nemškutarji brez klerikalcev. In«ne bo dolgo več, ko pa bomo mi pisali, da je vrgel granato mariborski orjunec in da je izdelal načrt za razbojniški napad na Slov. Bistrico dr. Reisman, ki spada s predsednikom mariborske Or june Reharjem vred že davno pod ključ.
Od ljudstva bodo prejeli zasluženo plačilo. Glavni slovenjebistriški orjunaši so tamošnji učitelji, izvzem-ši g. Babšeka. Ljudstvo je vsled razbojniškega napada orjuncev na mirno Slov. Bistrico tako razkačeno, da je samo organiziralo bojkot proti učiteljem-orjuncem. Nobeden od slovenjebistriških staršev in tudi iz okolice ne bo poslal svojih otrok v razrede, v katerih poučujejo slovenjebistriški učitelji-orjunci. Ljudstvo ne bo odnehalo prej z bojkotom, dokler ne izginejo ti kolovodje razbojniške Orjune iz Slov. Bistrice. Ljudska kazen popolnega bojkota čaka tudi oba slovenjebistriška trgovca-orjunca. Ako smo že tako daleč, da naše oblasti nimajo moči in nočejo več ščititi osebne varnosti in lastnine miroljubnih državljanov, pa bo prevzelo čuječnost nad osebno in lastninsko varnostjo ljudstvo samo. Ljudska sodba nad razbojniško Orjuno l>o izpadla tako, kakor la divjaška organizacija zasluži
Dnevne novice.
Bodite tudi gospodarsko zavednil Pri zadnjih volitvah je naš pošteni slovenski narod tako lepo in enoglasno pokazal, da mu je res za samostojnost Slovenije v političnem in gospodarskem oziru. Politično smo z zadnjimi volitvami ubili vse stranke, ki so nas od u~ jedinjenja sem prodajale pogubonosnemu centralizmu. Politično so že na tleh te izdajice slovenske samostojnosti, sedaj jih treba ubiti še gospodarsko. Gospodarski oderuhi in pijavke slovenskega naroda so liberalci, ki imajo med Slovenci več denarnih zavodov. In ravno ti policajdemokratski denarni zavodi životarijo samo od kmetskega denarja in s tem denarjem iz klerikalnih žepov podpirajo Sokole, Orjuno, «Jutro«, «Tabor« in
kakor se že imenujejo vsi policajdemokratski listi, ki so ^ Slovence največja sramota. Vse naše zaupnike in somišljenike opozarjamo, kakor so odprli našemu narodu politično oči, naj mu jih tudi gospodarsko, da ne bo podpiralo s svojim težko prisluženim denarjem gospodarskih in političnih izdajic Slovenije. Ljudem, katerih kultura je razbijanje tiskarn in prelivanje bratske krvi, treba tudi pokazati v gospodarskem oziru, da so izmeček slovenstva in je naravnost sramota za vsakega Slovenca, ki bi še te Efijalte denarno podpiral. Kakor smo naše vrlo slovensko ljudstvo iztreznili politično, moramo ga v tej zmagoslavni volitveni dobi iz-treznitj tudi v gospodarskem oziru. Pošteni in avtonomistični Slovenci, pomnite: vsak. vaš krajcar, naložen v policajdemokratskem denarnem zavodu, pomaga izdajati slovensko samostojnost in razširjati med miro-ljubni slovenski narod sokolstvo in orjunaško razboj-ništvo in posurovelost. Od moža do'moža moramo širiti klic: ven s poštenim slovenskim denarjem iz poli-cajdemokralskih zavodov!
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru,
Stolna ulica 6, je imela 12. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem se je odobril računski zaključek za leto 1922. Poročilo načelstva in nadzorstva je pokazalo izredno krasen razvoj tega našega zavoda. Posojilnica je imela prometa 68,935.631 din.; hranilne vloge so se pomnožile za okroglo 2,125.000 din. in so znašale koncem leta 1922 5,486.749 din. Posojila so se povišala za 2 milijona 237.911 din. in so znašale ob koncu poslovnega leta 1922 3.846.924 din. čistega dobička je posojilnica napravila 52.473 din., ki se je ves pripisal rezervnemu skladu, kateri znaša 109.585 din. Posojilnica je razdelila med letom 9.982- din. v dobre namene. Ta zavod uživa izredno veliko zaupanje pri prebivalstvu Maribora in okolice. Ljudstvo se ga rado poslužuje, ker so obresti za posojila nizke in ker posojilnica izvršuje vse vknjižbe sama, tako, da stranke plačajo vedno le kole-ke, drugih pisarniških in posebnih advokatskih stroškov pa nimajo. Za varnost vlog jamči predvsem rezervni sklad, ki znaša 109.585 din., nadalje veliko vi-nogradno posestvo pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, vredno najmanj 650.000 dim in pa veliko stavbišče v Mariboru pred frančiškansko cerkvijo, ki je vredno najmanj
200.000	din. Poleg tega pa ima posojilnica 1003 člane, ki jamčijo za varnost vlog z vsem svojim premoženjem. Posojilnica je razpolagala celo upravno leto z zadostnim denarjem, tako, da je vsak uradni dan lahko izplačala vsak zahtevani znesek, ne da bi se ji bilo treba posluževati odpovednih rokov. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru je eden najlepših in naj solidnejših naših denarnih zavodov, katerega vlagateljem najtopleje priporočamo. Mnogi naši ljudje imajo denar doma, kjer jim lahko zgori ali pa Se jim ukrade. Vsem takim odločno priporočamo, ,da,.ga naložijo pri imenovani posojilnici, kjer ga vsak trenutek lahko dobijo nazaj. Vse naše prijatelje in pristaše pa prosimo, naj povsod agitirajo za ta zavod, da bode na ta način v kratkem postal najmočnejši denarni zavod na Štajerskem.	'
Prenos vrednostnih papirjev, ki se hranijo pri poštni hranilnici na Dunaju v našo kraljevino. Lastniki vseh vrst vrednostnih papirjev, ki so v shrambi pri poštni hranilnici na Dunaju, se poživljajo, da prijavijo iste radi prenosa v našo državo pri katerikoli pošti naše kraljevine. Prijaviti morajo svoje vrednostne papirje tudi vsi tisti, ko so svoje papirje še prijavili v letih 1919 in 1920, ker so bile takratne prijave samo informativnega značaja. Za prijavo je treba izpolniti poseben obrazec, ki se dobi pri vsaki pošti za ceno 50 para in sicer je treba izpolniti za vsako rentno knjigo (potrdilo o deponiranju — Depotschein) po dva obrazca. Izpolniti se morajo obrazci točno po predpisu ter mora vsak obrazec podpisati lastnoročno tisti, kojega podpis je prijavljen pri poštni hranilnici na Dunaju. Ako so vrednostni papirji deponirani pod geslom, je navesti v vsaki prijavi (na vsakem obrazcu) tudi geslo (Losungswort). Prijavit je treba priložiti: 1. Rentno knjigo, odnosno potrdilo o deponiranju (Depotschein); 2. Dokaz o državljanstvu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (domovnico, potrdilo občine, odlok o podelitvi državljanstva, dekret o imenovanju državnih nameščen cev); 3. Dokaz, da prosilec od 16. julija 1920 naprej v Avstriji nima nikakega bivališča (potrdilo občine ali policije, da prosilec ne stanuje na avstrijskem teritoriju odnosno, da ima stalno bivališče v naši državi). Izpolnjene obrazce je oddati z vsemi navedenimi dokazili katerikoli pošti naše kraljevine do spodaj označenega roka. Za depoje umrlih ima narediti prijavo njihov pravni naslednik, ki ima to dokazati s sklepom sodišča. Ob enem mora dokazati za umrlega in za se, da biva v naši kraljevini. Prijave za prenos vrednostnih papirjev morajo napraviti: 1. Za navadne depoje lastniki vrednostnih papirjev sami. 2. Za sodni jske depoje sodišča, na kojega odredbo je depo vezan. 3. Za kavcije, ki niso oproščene, oblast, za katero je kavcija položena. Pošte bodo pošiljale te prijave Postni štedionici v Sarajevo, ki bode oskrbela prenos vrednostnih papirjev v našo državo ter bode po izvršenem prenosu vrnila prosilcem vse dokumente (razven rentne knjižice), ki se priložijo prijavam. Rok za vlaganje prijav za prenos* predvojnih negaziranih vrednostnih papirjev poteče s 20. aprilom 1923 za ostale vrednostne papirje pa s 31. majem 1923. Zakasnele prijave se ne boo upoštevale. Vsa potrebna pojasnila dobe stranke pri	aid posti.
Vsi lastniki vrednostnih papirjev, ki so t	njeni pri
poštni hranilnici na Dima ju, se v lastnem „interesu poživljajo, da izvrše prijave istih č imp rej e, najk neje pa do zgoraj določenih rokov, ker se sicer prene,-, teh prijavljenih vrednostnih papirjev ne bi mogel izvršiti.
Sijajna zmaga SLS v Braslovčah ne da miru znanemu dopisniku «Domovine«. Njegovi surovi izrazi pre sedajo najbrž tudi pametnim nasprotnikom, človek ne hi verjel, da upa kdo na tak način sramotiti celo župnijo. Kdor ve, čigavo in kakšno glasilo je «Domovina«, mu ho to umljivo. Gospodine dopisnik, zapomnite si to-le: lagati in blatiti gospodarske, prosvetne in cerkvene organizacije zna vsak paglavec. Kaj so te organizacije storile dobrega ali «slabega«, nas ne boš učil ti. Preganjanje klerikalnega zmaja im-farovško gonjo prepuščamo tebi. če ne prenehaš z ostudnimi napadi, dobiš vrnjeno milo za drago. — Eden v imenu mnogih, ki se ne bojije ne tebe, ne «tvojih«.
«Balkanov« politični urednik aretiran kot dolgo zasledovan slepar. V pondeljek je prišel v Zagreb ter oddal pri vseh važnih politikih, tudi pri Radiču in dr. Maceku svojo vizitko z imenom Milan P. Jovanovič, politički urednik «Balkana« — Beograd. Obiskal je tudi razne redakcije in v eni so ga spoznali in razkrinkali. «Vi ste Martinkovič«, so mu rekli, on je pa trdit, da je Jovanovič iz Beograda ter je takoj zopet izginil iz uredništva. Martinkovič je star zagrebški znanec, ki je zagrebške filateliste pred več leti okradel za dober milijon kron, potem pa brez sledu izginil. Da se je sedaj pojavil nenadoma pod imenom Jovanovič v lastnosti političnega urednika «Balkana«, je naenkrat zvedela tudi policija in prijela ga je, ko se je ravno priključil ministru Zupaniču in pokrajinskemu namestniku dr. Gi-miču ter ju spremljal na potu od kolodvora v mesto. Jovanovič-—Mariinkovič se je ob aretaciji delal sprva zelo presenečenega ter je ministra vlekel za rokav, češ, kaj hočejo ti presneti Hrvati. Detektivi so pa vedeli, kaj hočejo in odvedli so ga na stražnico, kjer je končno le priznal, da je Martinkovič in dolgo zasledovan slepar, ki je našel svoje mesto pri «Balkanu«. Tu se je izdajal za pristnega Srbijanca in pisal je rabeljske član- ' ke za amputacijo, sedaj se je pa sam tako — amputiral. Lepa blamaža za «Balkan« in še lepša za zagrizene beograjske šoviniste.
Kaj je vse mogoče v naši armadi. «Hrvat« javlja: Komandantom II. konjeniške divizije je imenovan pukovnik Peter Markovič. Nekoliko dni pred imenovanjem je bil ta polkovnik proglašen invalidom s 70 procenti. Komandantom divizije je bil imenovan samo radi tega, da postane kar v najkrajšem času general. Kot vojaka ga ostro kritizira srbijansko časopisje in pravi, da je znan samo vsled svojih neuspehov. Od Francije pa je bil vkljub temu odlikovan z Legijo časti, ker je branil Beograd leta 1915 — a v resnici pa tedaj niti v Beogradu ni bil.
Džordže čokorilo in dolarji. Pred poldrugim letom je odšel v Ameriko znani Velikosrbin in hujskač Džordže čokorilo in začel tam izdajati list «Srpska Zora«, da bi ž njim med našim, v Ameriki živečim ljudstvom propagiral velesrbsko idejo. Propagando je vršil na ta način, da je strašno udrihal po Hrvatih in Slovencih in po sedanji Jugoslaviji, ki mu še ni bila dovolj «srpska«, ter je skušal, da v Ameriki napravi iz Jugoslavije Veliko Srbijo, ker se mix to ni posrečilo v domovini. Ker pa ni imela njegova propaganda nikakega uspeha, je bil prisiljen pred par meseci ustaviti svoj list. Od tega časa pa je zginil, da ni nihče vedel kam. Nekateri mislijo, da se nahaja v Chicagu in v zvezi s tem piše chicaški list «Hrvatski Glasnik« in newyorska «Srbadija« da je Čokorilo moral pobegniti in se skriti, ker je vzel 900 dolarjev od nekega Save Milekoviča, kateremu je dokazano, da je poneveril 10 tisoč 380 dolarjev, last naših izseljencev, ki so mu dali denar na čuvanje. S teni denarjem je Milekovič pobegnil v Jugoslavijo, kjer se je «izdajal za «doktorja« in katerega je baje beograjska vlada odlikovala z ordenom sv. Save IV. stepena, čokorilo ima sedaj vzrok, da se skriva, katji ameriška policija mu gotovo ne bo podelila «ordena« če tudi je Velikosrbin.
Višja pedagoška šola v Beogradu zaprta. Vlada se je odločila, da zapre višjo pedagoško šolo v Beogradu, ki sploh ni nikdar obstojala, dasi je imela celo vrsto profesorjev, ki so bili seveda prav dobro plačani. Kaj takšnega je mogoče samo v Beogradu, kjer imajo za vsako neumnost dovolj denarja, dočim pri nas ne dobijo podpore niti najpotrebnejše kulturne ustanove.
Velika eksplozija v Dubnici pri Ćupriji v Srbiji. V tamošnjem parnem mlinu je eksplodiral glavni kotel. Porušilo se je do malega vse poslopje in pokopalo več delavcev. Dosedaj so dobili izpod razvalin 10 mrtvih in 30 manj ali več ranjenih. Prebivalstvo je radi eksplozije bežalo na vse strani. Kako je eksplozija nastala, ki je napravila občutnv škodo, še do sedaj ni pojasnjeno.
čudno odkritje v Kreševu (Bosna). Sarajevska «Nova, Štampa« prinaša naslednjo interesantno notico: Pri popravljanju cerkve frančiškanskega samostana v Kreševu so našli krsti dveh škofov, ki sta bila pokopana pred 150 leti. Telesa obeh škofov so bila popolnoma ohranjena in sveža. Drugi dan se je zbrala velika množica seljakov, ki so prišli gledat ta «čudež«, toda frančiškani so dali krsti zapreti in so škofa ponovno položili v grobnico k počitku.
Samoumori v Zagrebu. Zagrebčane je v tem mescu napadla prava manija za samomorstvo. V zadnjih 14 dneh beležijo zagrebški časopisi 5 samomorov. Med temi so 4 ženske, in večinoma mlade. Samomorilci so šli v smrt največ zaradi bede. Interesanten je slučaj mlade deklice, ki se je sprla z materjo in sklenila, da si konča življenje. Šla je v Maksimir in skočila v ribnik. Imela je pa srečo, da je bila voda na mostu, kjer je skočila, precej plitva in ji segala samo do vratu. Hladna voda ji je hitro ohladila razburjeno kri; na njeno vpitje so priliiteli ljudje in jo .rešili iz neprijetnega položaja.
Razbojnik Traperič pred sodiščem. V Sarajevu se je začel proces proti zloglasnemu Traperiču, ki je lanskega leta napadel in težko ranil pismonošo Dragotina Petka in mu odvzel 51.000 dinarjev. Po razbojstvu je denar skril, a ko so začeli sumiti, da je on oropal Petka, se je prijavil policiji, češ, da je užaljen, da se more o njem kaj tacega sumiti. Policija pa ni upoštevala njegovega protesta, temveč ga je hitro zaprla; na potu v zapor se je Traperič iztrgal policijskemu agentu, ter skočil v narastlo Miljacko, toda rešil ga je policijski agent. Ko je bil zaprt, se je še le policiji posvetilo, kakšnega dragocenega ptička ima pod ključem. Kajti našli so pri njem dokaze, da je ubil na zverinski način trgovca Žarka Bijeliča, denar iz blagajne pobral in trgovino hladnokrvno zaklenil. Za te zločine bo T. obsojen na smrt. Pred sodnijo se vede zelo drzno in noče dokazanih mu dejanj priznati.
Razbojstvo v Novem Sadu. V Novem Sadu se je 10. aprila zgodilo predrzno razbojstvo pri belem dnevu. Trije razbojniki so prišli'v stanovanje Joče Antunovi-ča ter se predstavili služkinji kot delavci, ki so prišli popravljat električno napeljavo. Služkinja jih je pustila v stanovanje, kjer so razbojniki takoj zvezali gospo, služkinja je pa pobegnila. Nato so tatovi hitro razbili blagajno, pobrali iz nje 150.000 dinarjev in pobegnili. Ko se je služkinja vrnila s policijo, ni bilo o tatovih ne sluha ne duha.
Sneg v Vojvodini. V Vojvodini in v Banatu je zapadel te dni visok sneg. Sedaj se je pojavil v teh krajih takšen mraz, kot ga že dolgo ne pomnijo,- tako, da so setve v veliki nevarnosti, da ne pozebe j o.
NEKAJ O GASILSTVU V MARIBORSKEM OKRAJU.
Zadnji čas se veliko govori in piše o gasilnih društvih v mariborskem okraju. Ker pa večina gasilnih ; društev, v prvi vrsti po deželi, trpi na ugledu vsled . brezplodnega zabavljanja in očitanja po časopisju, da ; ima večina gasilnih društev nemško komando, sem pisec teh vrst prisiljen ščititi gasilna društva, ki so včla- ! njena v «Jugoslovanski Gasilski Zvezi.« V mariborskem okraju je 22 gasilnih društev, ki so vsa razun mariborskega, včlanjena v «Gasilski župi mariborski« m s tem v «Jugoslovanski Gasilski zvezi« v Ljubljani. V kolikor mi je znano, obstojajo gasilna društva v na- j šem okraju že po 20 do 50 let in sicer je po deželi ve- j čina kmetskega in delavskega ljudstva včlanjenega, po mestih pa največ obrtnikov. Kot gasilec ni moj namen, tukaj opisovati človekoljubnega, požrtvovalnega in celo s smrtno nevarnostjo se borečega dela gasilca, kar prepustim tistim, ki so bili priča ali pa celo sami doživeli to, da so s pomočjo gasilcev ostali pri življenju ! ter da jim ni moč plamena vzela tega, kar so si skozi veliko tet s trudom priborili. Da mariborsko gasilno društvo ni bilo svojčas sprejeto v «Jugoslovansko Gasilsko Zvezo«, ker še irjig nemško povelje, so tega krivi mariborski Slovenci. Lahi meseca avgusta mi je gosp. i okrajni glavar dr. Lajnšič povedal, da takrat, ko se je razpisalo, naj se Slovenci oglasijo, ki želijo pristopiti h gasilnemu društvu mariborskemu, so se samo trije oglasili, kar je res obžalovanja vredno, tembolj, ker se je g. glavar izrazil: «Celi Maribor mora biti celo zadovoljen, da se vsaj Nemci še za društvo zanimajo, ker Slovenci se sploh niso priglasili.« Da v javnost ne spravim še več zla in stvari, ki so jih v tej zadevi zakrivili mariborski Slovenci, hočem za enkrat o tem molčati. Kar‘se pa tiče mariborskih gasilcev radi nastopa pri požarih, jim mora celi Maribor in tudi. okolica izreči vso zahvalo in zaupanje. V kratkem času so prihiteli na pomoč izven mesta v: Pobrežje, Rače ali v Ruše ter so zadnji čas govorili tisti, ki znajo slovenski, tudi s slovenskimi gasilci slovenski. Pripomniti moram, da ima danes mariborsko gasilno društvo v celi Jugoslaviji najmodernejšo gasilsko opremo, oziroma gasilsko orodje, kakor brizgalne itd. Zato pa tovarišem-gasil- j cem v Mariboru kličem: Združimo se, pokažite, da ni j Vaš namen politika in strankarstvo, ampak da mi stre- j mimo za višjim ciljem, to je ljubezen do bližnjega v | nesreči! Znano nam je, da je začetek s slovenskim po- j veljem za Vas iz tehničnih vzrokov bolj težaven, kakor , za društva na deželi, toda s časom gre, treba je samo ] malo potrpežljivosti in dobre volje in takrat, ko bomo združeni, ko bo gasilno društvo mariborsko imelo prvi j večji sestanek s slovenskim poveljevalnim jezikom, j mora priti v Maribor na stotine gasilcev iz dežele ter tako pokažemo, da je gasilstvo mariborskega okraja prekoračilo ne samo po številu, ampak tudi po delih vse druge organizacije in dopisnike v raznih časopisih, ki danes napadajo razun mariborskoga gasilnega društva tudi društva iz dežele ter nam očitajo: «Avantgarda Nemcev«. Res ni vse v redu, toda pride čas, da se zedinimo, sicer pa žalibog tudi v drugih narodnih društvih najdemo temne elemente, ki se kažejo danes naj-večje Slovence, za časa vojne pa so nas šikanirali do . skrajnosti. Da izve naše ljudstvo, koliko rednih članov j je organiziranih, oziroma vpisanih v JGZ, pribijem, ; da jih je sedaj nad 12.000 in vsi ti so iz Slovenije, Ko- j rotana in Prekmurja.	j
Od dne 30. junija do^ dne 4. julija se vrši velik ga- I silski zlet v Prago, kjer že danes delajo velike predpriprave ter pričakujejo okoli 60.000 gasilcev iz vseh kra- ; jev, oziroma držav. Vršila se bode tudi velika gasilska | vaja z 8000 gasilci. Kakor mi je znano, se zleta udele- j žijo tudi gasilci iz Jugoslavije ter se bomo ob tej priliki j seznanili s tovariši Čehi, k so danes v gasilski stroki j eni izmed prvih med Slovani, ter se prisrčno vesele na- > šega prihoda.	j
Še nekaj: Ni moj namen, na tem mestu mogoče za- j govarjati mariborskih nemških gasilcev, pač pa je moja '
edina želja, da se društvo sprejme v JGZ ter da se v doglednem času snidemo in celi Sloveniji, oziroma Jugoslaviji oznanimo: Vsi gasilci mariborskega okraja stojimo pod slovensko zastavo in slovenskim poveljem!
S tovariškim pozdravom: Na pomoč!
J. Jug, član načelstva gasilske župe za okraj Maribor.
Iz Maribora.
IZVANREDNO VELIKO ZBOROVANJE ŽELEZNIČARJEVI
Maribor; dne 12. aprila.
Prometna zveza kot organizacija železničarjev SLS je sklicala za četrtek zvečer v Gambrinovo dvorano zbo rovanje železničarjev, da seznani naše poslance z zahte vami železniškega osobja. Na shod se je vabilo samo z malo notico y «Straži« in «Slovencu«, a na zborovanje je došlo toliko zborovalcev, da je bila obširna dvorana pretesna. Vsled tega se je moralo zborovanje prenesti na velik Gambrinov vrt. Tudi prostoren vrt je bil malodane premajhen. V ogromnem številu so došli železničarji vseh kategorij in ne samo iz Maribora, temveč tudi iz okoliških železničarskih sel. Poleg železničarjev so došli tudi državni in javni nastavljene! nižjih in srednjih kategorij. Zborovanje je otvoril predsednik Prometne zveze železničar tovariš Fr. Lajli. Za predsednika je bil izbran vlakovodja tov. Puh. Predsednik je uvodoma povdarjal, da se nismo zbrali z namenom hujskanja, ampak samo radi tega, da se vo-lilci seznanijo z našimi poslanci.
Narodni poslanec Žebot je nato v enournem govoru opisoval bedni položaj železničarjev in javnih nameščencev. Dokazoval je, da je dosedanja demokratsko radikalna vlada samo slepomišila, ko je šlo za pragma-tiko in za zboljšanje obupnega položaja delavstva. Govornik je na podlagi stvarnega materijala govoril o vseh važnih točkah železničarskega vprašanja. Ko je omenil, da ima SLS poleg avtonomije glavno zahtevo zboljšanje položaja trpečih stanov, so zborovalci vzklikali in izjavljali, da se bodo železničarji in javni nameščenci po ogromni večini priklopili SLS. Za Že-botom sta še govorila železničarja Lajh (Maribor) in Kaučič (Ljubljana). Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu.
' Dr. Kukovec: «Za narod in državo.« V «Taboru« z dne 12. aprila je spisal dr. Kukovec članek pod naslovom «Za narod in državo.« Ž njim ni dokazal nič drugega, kakor da dne 18. marca 1923 od volitvah ni izgubil le mandata in torej nima prav nobene pravice govoriti v imenu kogarkoli, temveč da je izgubil tudi svojo pamet. Takšne nelogične neumnosti, kakor jo je napisal tukaj dr. Kukovec, bi se moral sramovati naš najbolj omejen nasprotnik. Dri Kukovec proglaša dr. Korošca za neprijatelja domovine, ker se je dogovoril z Radičem in Spahom. On pravi: «Korošec je obiskal j v Zagrebu dva moža, ki jih sodijo milijoni ljudstva, da | sta neprijatelja domovine.« Radič baje ni normalen in je vsak dan pijan. Ali ni prav čudno, da so si ti milijoni slovenskega in hrvatskega ljudstva — in ljudstvo je menda država! — izbrali ravno Korošca, Radiča in Spaha, pa Ae dr. Kukovca. Vsi so neumni, le dr. Kukovec je pameten in je pravi državljan. Brez denuncijacije in obrekovanja seveda pri Kukovcu ne pojde in višek doseže v svoji nesmiselnosti, ko kliče mater-do-movino kot strašno maščevalko nad vse, ki se ne strinjajo z dr. Kukovčevo modrostjo in centralistično-demo kratsko korupcijo. Seveda: ministrski stolčki so se zrušili, mandati so se zrušili, sekvestri Kukovčevih prijateljev se rušijo, vpliv pri politični in sodnijski oblasti in pri imenovanjih se ruši, ali ni čudno, da je izgubil dr. Kukovec še tisto malo pameti, ki jo je imel, in mu je ostala le njegova hudobna liberalna zagrizenost, ki se hoče izdivjati v obrekovanju ih denuncijantstvu. Svoj članek si preberite ob hladni glavi, g. doktor in bivši minister, pa se vam zasvita, zakaj vas je ljudstvo vrglo med politično staro šaro in vas bi morala tudi vaša stranka dati pod kurateld.
Dr. Senekovič in vitez dr. Graselli. Dr. Senekovič, bivši vsemogočni šef mariborske policije je bil še za radikale preslab. Niso ga hoteli sprejeti in ko je prihajal na obiske v Maribor, se je prijatelj dr. vitez Graselli prvi med prvimi radikali v Mariboru odmikal od njega. Tudi v kavarni ni hotel biti v njegovi družbi. Čas je pa prinesel radikalom polomijo in dr. vitez Gra-selliju precej nemilosti pri prvih in glavnih radikalcih. Sedaj sedita zopet z g. dr. Senekovičem v kavarni skupaj in neki humorist se ni mogel vzdržati pripom: be: «Die Kaltgestelten setzen sich zusammen, um sieh zu erwärmen — — —«.
Pogodili so jih. «Obzor« od torka piše o uredništvu slaboznanega «Tabora« dobesedno sledeče: «Nezgoda u stranačkoj polemici. — Demokratski mariborski «Tabor« na uvodnem mestu a pod naslovom «Federali I« veli slijedeče: Tudjice imadu kod nas privlačivu moč. Republika, federacija, konferencija, autonomija — li grčki izrazi itd. Kako se vidi, uvodničar «Tabora, nije pošao dalje od druge gimnazije, jer od sviju četiri izraza samo je autonomija grčka riječ«. Tako sodbo je izrekel o «Taborovem« uredništvu v celi Jugoslaviji najboljši in najkultumejši list in jo podpišemo tudi mi Slovenci, ki znamo ločiti latinščino od ščine in. ne trpimo megalomanov in slamorezcev, ki po listovih re-dalih mažejo svojo nevednost s puhlimi frazami z zlobnim natolcevanjem.
Molčali bi naj! Y torkovem «Jutru« si je dovolil le-ki dopisnik prav neslane in bedaste opazke. Najprej se je spravil nad naš shod, ki se je vršil na vrtu Gam brinove restavracije in je bil po «Jutru« slabo obiskan za-
radi neugodnega vremena. Mi smo s shodom prav zadovoljni in vemo, da se naši somišljeniki ne boje snega in dežja, kakor vaša Orjuna, ki «ausrika« samo ob lepem in suhem vremenu. Zato smo jih v nedeljo takoj pogrešali, ali pa se jim je zdelo, da nas je vendar preveč! «Jutrovemu« dopisniku pa svetujemo, da naj ob takem vremenu ostane za pečjo doma, da se mu ne razmoči še tista malenkost možganov, ki mu je ostala od zadnjih volitev. Prav neslana in neokusna opazka pa je bila v «Jutru« o popoldanski predstavi v Narodnem domu, kjer jih je po «Jutru« sedelo nekaj v dvorani in nekaj pa jih je igralo na odru in oo. frančiškani so ploskali. Dopisniku, ki je najbrž tudi enake mentalitete kakor gospod knjigoveški mojster V. W. in podobni pri jatelji delovnega ljudstva, ne gre v glavo, da se predrz-nejo tudi služkinje in delavke na gledališki oder, ker pokažejo brezdvoma večjo smisel in talent za umetnost nego naša jara demokratska gospoda, ki misli, da je umetnost privilegij bogatašev-lenuhov, za delovno ljud stvo pa naj bi zadostovala edino zveličavna Orjuna in nje neslavni vandalizem in donkišotske oslarije. Da v očigled takega naziranja in ljudske vzgoje «navzdol«, namesto «navzgor«, kakor jo goji in želi ta naduta in puhla gospoda, ostajajo prireditve ne samo naše, temveč tudi takšne kot je sedanja VI. razstava kluba Grohar, premalo ali sploh neposečane, se potem ni čuditi. Mi tudi ne razumemo, zakaj vzdihuje dopisnik za «prej šnjimi lepšimi časi, ko je bilo v našem Narodnem domu vse drugače!« Seveda je bilo drugače in tudi lepše, vse dotle, dokler niste prišli vi in vaša Orjuna in smo branili naše slovenstvo in naš narod sami proti veliko močnejšemu sovražniku, ki pa se ni posluževal takih ogabnih metod, kakor se jih poslužuje liberalna demokratska klika s svojo fašistovsko zločinsko Orjuno.
; Močno metlo bo rabil naslednik župana Grčarja na magistratu, če noče, da se tudi sam zaduši v korupciji ter ne spravi urada popolnoma ob dobro ime radi nekaterih kreatur, ki so se tam ustoličile in sedaj v svoji predrznosti še hujše uganjajo, če se sliši kaka kritična beseda. Subordinacije, sobotaža in roganje je že na dnevnem redu. Kako naj bi bilo tudi drugače! Župan je videti celo zadovoljen, da se tak človek, kakor je Jež,
; s pozivom na njegovo prijateljstvo naravnost barabsko : obnaša in po toleranci vsega takega in podobnega gre I pač tako daleč navzdol, da se celo po županovi protek-: ciji iz Ribnice importirana pisarica pred večkratnimi dopusti po pisarnah roga, češ, bom že vlak zamudila,
I da si dopust podaljšam. — Nezdrave in nečedne razme re na magistratu vidijo tudi zunaj stoječi in zato si lahko takozvani krožek prihrani muko in brigo, delati se nekako nevednega o stvareh, ki že daleč smrdijo.
V Mariboru je umrl dne 11. aprila g. Alojz Eigl, črkostavec v Mariborski tiskarni v 65. letu svoje starosti. Bil je od leta 1889 v omenjenem podjetju (prej Kralik), kjer je tudi lanskega leta obhajal svoj 50 letni jubilej čil in krepak. Zadela ga je kap. Pogreb se vrši danes ob 5. uri popoldne na pokopališču v Studencih pri Mariboru. Bodi mu zemljica lahka!
Konfisciran je vodenega mleka. Neosnovane so govorice, da bi bilo mleko zaplenjeno pri mlekarni Bernhard; to se je zgodilo pri neki drugi mlekarni in od oblasti je bilo mlekarni Bernhard poverjeno mleko, da se zopet razvodeni.
Astronomična predavanja. Polkovnik K. Philippo-vič priredi drugo predavanje o zvezdošlovju, ki obeta še več zanimivosti kot prvo. Tokrat govori o repaticah, o njih številu in njihovih potih. Najznamenitejše hoče imenovati in dokazati matematično, da mora v določenem času ena izmed repatic skupaj trčiti z zemljo. Popisal in pojasnil bo, kake dalekosežne posledice bi imela taka katastrofa za našo zemljo. Končno hoče opozoriti na razodetja — božja in privatna — o koncu sveta, ki se čudovito ujemajo z rezultati znanosti. Drugo predavanje se vrši v soboto 14. aprila 1923 ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) v kazini. Vstopnina 2 dinarja, sedeži 2 in 6 dinarjev.
PRIPOROČLJIVE KNJIGE.
Nova knjiga! Gladiatorji. Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville. I. in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni več dobiti poštene pripovedne knjige, starih ni več, novih pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji so krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne to povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je ne prečita. Cela povest obsega dva zvezka. Cena je za naše razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vred 9 dinarjev, drugi del pa 11 dinarjev. Dobi se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Zanimiva nemška knjiga. V založništvu Kösel in Pustet v Kemptenu je ob Božiču 1922 izšla knjiga: Dr. Josef Leo Seifert «Literaturgeschichte der Cechoslowa-ker-, Südslawen und Bulgaren.« Res je v knjigi nekaj napak in zamenjav glede imen, naslovov in letnic, saj-se take reči prigode še domačim slovstvenim zgodovinarjem. A brezdvomno bo knjiga dobro služila Nemcem, ki se hočejo nekoliko poučiti o slovstvenih razmerah imenovanih slovanskih narodov. A tudi pri nas jo bo vsakdo rad vzel v roko, da pogleda, kako sodi o nas Nemec, ki pač precej točno pozna naše slovstvo (izvestitelj mu je bil navrh naš najboljši slovstveni zgodovinar, vseučiliščni profesor dr. Prijatelj), a da se iz tega zgoščenega nemškega pregleda (240 strani male osmerke) pouči tudi o češkem, hrvatskem in bolgars-em slovstvu, ker mi takih zgodovin še nimamo. Ker bil pisatelju izvestitelj dr. Prijatelj, je sodba o naših literatih jasna in dokaj objektivna ne samo opazo-
»■/»•.».•.»»»„„niafcvi! «a
vano iz slovenskega umetniškega ustvarjanja, temveč objektivna tudi iz umetniško-kriličnega opazovanja in stališča zapadno-evropskih literatur. Kdor hoče torej tudi sodbo o naših literatih, posebno o'Medvedu, Sil -vinu Sardenku, O. Zupančiču, Fr. Ks. Mešku ini Finžgarju, iz svetovnaliterarnega stališča, naj poseže po tej knjigi.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. dr. Andrej Veble, Št. Lenart: Izjavljamo, da Vi niste pisali notic o sodniku dr. Čemerju. Poročila o postopanju dr. Čemerja smo dobivali iz celega šentlenar-škega okraja. O dogodkih v gostilni Retzer smo dobili poročila od zanesljivih naših pristašev. Sigurno pa je, da niste bili Vi naš informator. — Slov. Bistrica: Prosimo, pošljite nam še več materijala o «delovanju« orjunca dr. Reismana v Slov. Bistrici za časa preobrata. Njegove kupčije bodo zanimale ne samo orjunske, ampak tudi neorjunske kroge. Tudi mi smo mnenja, da je dr. Reisman glavni krivec orjunskih razbojniš-tev v mariborskem okrožju. — Gornja Radgona: Mislimo, da se ne izplača pečati se z Jurkovičem in njegovim bivšim «samostojnim« drugom P. v Apačah. J. in P. sta veliki ničli. — Mariborski trgovec: Podatki glede «Orienta« in «Balkana« so resnični. Obe družbi sta dali svoje ljudi na razpolago or juncem. «Orient« celo svoj avto. To stoji. Žal ste si trgovci sami krivi tega položaja. Nasedli ste Weixlu, Šoštariču in drugim demokratskim hujskačem. Mnogi Mariborčani že obžalujejo svoj nepremišljen korak, da so se udinjali demokratom.	'
Uredniška izjava. Gospod notar Fran Štupca pri Sv. Lenartu v Slov. gor ni napisal notic, obravnavajo-čih sorodstvene razmere gospoda okrajnega sodnika dr. Josipa Čemer z rodbino odvetnika g. dr. Milana Gorišek. v št. Lenartu.
Gospodinje, Vam to velja! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine «Pekatete«. So najcenejše- ker se zelo nakuhajo.
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik «KARO«-čevljev, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. — Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157.	137
TRGOVCI!
Prodam trgovino z mešanim blagom v Maribora, Ruška cesta št. 37.
IDa voxin.
trgovec.
prodaja PICHLER
traminca po 32 K in prvovrstni jabolčnik pp 12 K I.
na „vinotoč pod vejo“ vabim vse svoje dosedanje vsakoletne goste in njihove znance ter prijatelje, kakor tudi vse drage častilce narave in dobre kapljice iz leta 1921 in 1922.
Y PEKLU, 13. aprila 1923.
ANDREJ JANŽEKOVIČ.
Grah@rlce za seme urešena kala, koruza	
in za krmo	
najceneje pri IfTCID DAtFNRF	Dfi
JUjir KUjlIiDC MARIBOR	Ktl -3 173
H. G, .WELLS;,
Zgodbi o nevidnem človeku.
43
Kemp je strmel. Popoldan je bil vroč in tih, nič se ru zgeniio, le dva metuljčka sta se lovila med cvetlicami. Adye je ležal na trati blizu vrat. Vsa okna na bližnjih vilah so bila zaprta, nobene žive duše ni bilo videti. Le v vrtu sosedne poletne hiše je dremala bela postava.
Udarci so zagrmeli ob hišna vrata. Pa služinčad je dobila strogo povelje, nihče ni prišel odpirat. Kemp je vzel izza peči železo, da bi imel orožje pri roki, in je iznova pregledal vsa okna v pritličju. Vse je bilo varno. Šel je v knjižnico. Adye je še vedno ležal nepremičen. Po cesti je prihajala služkinja z dvema stražnikoma.
Tedaj so spet zabobneli težki udarci. Pohitel je h kuhinjskim vratom, odklenil in jih nekoliko odprl.
Prestrašen je obstal. Okno je bilo zdrobljeno, težka sekira, gnana od nevidne roke, je sekala v lesene žaluzije, da so treske letele na vse strani.
Hipoma je sekira izginila in samokres se je pomolil skozi odprtino. Kemp je odskočil. Trenutek pozneje je počil strel in krogla je udarila poleg njega v podboje. Zaloputnil in zaklenil je vrata. Čul je, kako je zunaj kričal in se smejal Griffin. Razbijanje se je ponovilo.
Kemp je premišljeval. Vsak hip bo nevidni v kuhinji. In tale vrata ga ne bodo dolgo zadrževala —. In potem?
Pri hišnih vratih je zazvonilo. Policaja sta prišla. — Kemp je stekel v vežo, pa odprl šele, ko mu je zunaj odgovoril deklin glas. Novodošli so se zrinili skozi vrata. Kemp tih je naglo spet zaprl.
»Nevidni človek —«, je razlagal Kemp v pretrganih stavkih. »Samokres ima. Dva strela —. Adye ubit —. Ste ga videli —? Na trati —.«
»Adye —■?«
»Adye —.«
»Prišli smo črez dvorišče«, je odgovorila služkinja.
»Kaj pomeni to razbijanje?« je vprašal eden policajev.
»V kuhinji je —. Če že ni —. Sekiro je našel —.«
V trenutku je odmevala vsa hiša od silnih udarcev na kuhinjska vrata. Služkinja se je prestrašila in zbežala v obednico. Kemp je razlagal položaj.
Vrata so padla.
»Za menoj!« je zavpil Kemp in porinil policaja v obednico.
»Železo v roke!« Stisnil je svoje železo prvemu v pest in dal drugemu tisto, ki je stalo za pečjo v obednici.
Sekira se je zavihtela v zraku.
»Lop!« je ujel policaj udarec z železom. Samokres je počil, krogla je preluknjala sliko. Drugi policaj je udaril po samokresu, kakor bi kdo lopnil po sitni osi. Zletel je na tla.
Služkinja je planila k oknu obednice ter ga hitela odpirati.
Sekira se je umaknila na hodnik, §.e povesila in obvisela dva čevlja od tal. Čuli so, kako je nevidni sopel.
Enonadstropna hiša Posestva,
v Mariboru sc iz proste roke prodaja Zagorski, Maribor, Bar-proda. Naslov pove uprava lista, nareka ulica 3.	3 i77
________2-2 169______
Dve psici «N'0?'»® Vinotoč „pod vejo”
zelo čuječe, se prodate. Zaff v ■	-	1
Pobrežju, Ob Dravi I. 3—3 166
Knjigovodstvo tesnopisje posamezni ponk.
Krekova ul. 6
v Počehovi odprt. 3—4f IS4
»Proč vidva!« je dejal glas iz praznine. »Z vama nimam ničesar opraviti! Kempa iščem.«
»Mi pa iščemo vas!« je dejal prvi policaj, skočil in zamahnil z železom po glasu. Toda nevidni človek se je najbrž umaknil in železo je udarilo po stojalu za dežnike.
Policaj se je opotekal. Tedaj se je dvignila sekira —. Čelada se je razklala in policaj je zletef na tla kakor od strele zadet.
Drugi policaj je udaril po nevidni roki in zadel nekaj mehkega. Bolesten vzklik se je čul, sekira je padla na tla. Stražnik je stopil na njo, iznova udaril, pa zadel v praznino, liho je ostal in poslušal —.
- y °£ednici se je odpiralo okno. Nagli koraki so se zacuh. Njegov tovariš se je premaknil, sedel, in si brisal kri z lica.
»Kje je —?«
»Ne vem. Udaril sem ga. Zunaj na hodniku stoji, ako m zbežal po stopnicah. Dr. Kemp ___!«
Drugi policaj se je pobral na noge. Bosi koraki so zašušteli na stopnicah.
»Lop!« je udaril prvi policaj, pa zadel plinovo sve-tiljko, ki je visela na hodniku.
Skočil je po stopnicah, da bi zasledoval nevidnega človeka, pa si je premislil.
«Dr. Kemp —l «je zaklical.
Nihče se ni "Oglasil.
»Dr. Kemp — to je junak!« je dejal tovarišu.
Okno v obednici je bilo odprto, pa ne služkinje, ne Kempa ni bilo videti.
Policaja sta dobila oba jako izrazito mnenje o Kem-povem pogumu. —
XXVIII.
v v
Ugnan.
Gospod Heelas je bil Kempov sosed. Med oblego Kempove vile je miroljubni mož dremal na vrtu pred hišo.
Gospod Heelas je bil eden tistih, ki niso hoteli verovati v «nevidnega človeka« in v druge take neumnosti. Njegova žena je seve verovala.
Sprehajal se je na vrtu, kot bi se na vsem svetu ničesar posebnega ne bilo zgodilo, in zadremal je v toplem popoldanskem solncu, kakor je bil vajen že leta. Spal je, ko so žvenketala in se lomila okna pri sosedu, in se je mahoma zbudil. Živo se mu je zdelo, da nekaj ni čisto v redu.
Pogledal je tja h Kempu, si mel oči in spet pogledal. Nato je postavil noge na tla in poslušal.
Čudno —. Hiša je izgledala kakor razdjana in zapuščena. Vsa okna polomljena, vse šipe potrte —.
»Prisegel bi, da je bilo pred dvajsetimi minutami še vse v najlepšem redu!« je mrmral.
Težek udarec nekje v bližini je pretresel zrak. — Še je stal z odprtimi usti, ko se je zgodilo nekaj povsem čudnega —.	-
Okno v pritličju sosedove hiše se je šiloma odprlo in Kempova služkinja se je prikazala v njem. In za njo je stal — dr. Kemp in jej pomagal na okno. Služkinja jv skočila z okna na tla, planila in izginila med grmičjem. Zanjo je skočil dr. Kemp, planil in izginil med grmičjem, se spet prikazal na trati in spet izginil. Koj^ nato je gibčno preplezal plot, skočil na cesto in zdirjal v naglih skokih, pi griču navzdol proti njemu.
Nem in začuden je gledal gospod Heelas te nenavadne dogodke. Ko pa je ugotovil, da beži dr. Kemp proti njegovi hiši, se je zdramil. Neka misel mu je prišla.
»Hola —! Nevidni človek —! Tor e j je le res —?«
Pri gospodu Heelasu je bila misel že tudi dejanje.
—	Njegova kuharica ga je opazovala izza okna in se čudila, ko je videla starega debeluharja hiteti preko vrta z vrtoglavo naglico dobrih petnajstih kilometrov na uro.
—	In koj nato so loputala vrata, zvonci so klicali in glas gospoda Heelasa je rjovel po hiši kakor glas zabodenega vola:
»Zaprite vrata, zaprite okna, zaprite vse —! Nevidni človek prihaja!«
Domala svinjska masti1 garantirano čisla
v sodih po 200 kg v dežah po 50 in 100 kg v dozah po 1, 3 in 10, dobava dčkler traja zaloga brezob-vezno po Din. 40’— za kg pri večjem odjemu Din. 391-— za kg franco tovarna brez amblaže tvrdka
„GLOBUS" konzervne lovarne, Vrhnika.
Slovenija. 3-3 m
Sporoča se nam:
Novo je došlo najrazličnejše angleško sukno za moške in ženske ter razno drugo manufakturno platneno in bombažasto blago. Izbira je bogata, cene nizke; o tem se prepričajte z enkratnim nakupom in postanete naš stalni odjemalec.
Priporoča se vsem dobro znana tvrdka
IRANG MASTEN, manufakturna 'in modna trgovina,
Glavni trg 16.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHI, Maribor, Gosposka ul. 10
Perje za postelj©!
iaic
P. J. KLEFISCH
Ljutomerska cesta 4
kupnje vedno vsako množino jajc po naj višji dnevni ceni. BRZOJAV: KLEFISCH, PTUJ.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vladimir Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«.