Leto XXI, št 250 Ljubljana, petek 2S. oktobra 1940 Cena t Din UpravmStvo: Ljubljana, Knafljava b — Telefon štev. 812«, 8123, S1M» 8125, 3126. fnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg ŠLI — Telefon 2450. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon SL 190. Računi pri pojt. ček. zavodih: LJubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo. Glas mladih V teh dneh splošne negotovosti in nejasn^^sti, ko se tako rekoč po vsem svetu in v vsaki državi posebej pojavljajo najrazličnejša kolebanja glede vodstva državne politike v skladu z dejanskim mednarodnim razvojem, je le malo pogumnih ljudi, ki bi si upali mimo vseh trenutnih in oportunističnih računov večine izpovedati svoja spoznanja in iz njih izhajajoča verovanja. Kar velja danes na splošno, velja posebej tudi za nas in domače razmere. Mnogi so, ki se oglašajo s svojimi zahtevami po temeljitih reformah tudi pri nas, a le malo jih je, ki bi si upali jasno in nedvoumno ter brez slehernih izmotavanj konkretno nakazati, kakšna naj bo pot, ki naj bi jo tudi naša država ubrala, ako hoče »držati korak« t vsem sodobnim razvojem. Ako je v tem pogledu previdna in molčeča starejša generacija, je to razumljivo. Slabo izpričevalo pa bi si dala naša mladina, ako bi k novemu razvoju ne spregovorila svoje jasne in odločne besede, saj bo jutri prav ona poklicana, da popelje našo državo v boljše čase. Nič ne škodi, ako so gesla, ki jih želi postaviti današnja mladina, za mnoge iz starejše generacije radikalna. 2e samo hotenje mladine po nečem novem je v današnjih časih splošne zmede pozitiven pojav, tem bolj. ako je hotenje po iiovem organsko povezano s stvaritvami preteklosti. Ono zasluži tem večjo pozornost, ako ga spremlja čut odgovornosti za nadaljnji razvoj. Ali je naša mladina že na tej poti? Na splošno bi si te trditve ne upali postaviti, toda »Politična, gospodarska in socialna načela«, ki jih je v obliki okrožnice izdala pred dnevi mladinska JNS za svoje somišljenike, vsekakor kažejo, da je čut odgovornosti pri naši mladini močan, kar je nedvomno razveseljiv poiav. Prepustili bomo našim mladim, da sami tudi v »Jutru« izpovedo svoje nazore, da bo naša javnost o njih hotenju neposredno poučena. Za danes pa želimo opozoriti na uvodne besede, ki jih je ta mladina napisala k svojemu programu v že navedeni okrožnici pod značilnim naslovom: »Zakaj program v teh dneh?« Poslušajmo, kaj pravijo ti zastopniki naše mlade generacije: »Veliki dogodki v svetu postavljajo rudi našo državo pred hude preizkušnje. Za to, kako bomo te preizkušnje prestali, bomo vsi nosili odgovornot, ne le pred sedanjo, temveč tudi pred bodočimi generacijami. Najtežja pa bo odgovornost današnje mladine. Slutimo, da smo na prelomu med dvema dobama. Ona, ki je za nami, nam je znana, megleni pa so še pogledi v ono, ki prihaja. Na takšnem zgodovinskem prehodu je odgovornost živečih najtežja. Toda naroda ni mogoče prepustiti neznani usodi ali ustaviti njegovo življenje samo zato, ker smo po zgodovinskem dogajanju v svetu postavljeni na prelom med dvema dobama. Od tega, kako bo z ostalim človeštvom tudi naš narod prebrodil ta prehod iz ene dobe v drugo, bo v veliki meri odvisna njegova usoda. Zato se nihče med nami ne more izogniti tej najtežji odgovornosti pred svojim narodom, komur ljubezen do naroda ni samo prazna beseda. Mi tudi v tej težki dobi ne bežimo pred odgovornostjo. Zavedamo se njenega bremena in ga hočemo možato prenesti v nove, boljše čase. Ker narod tudi v tej megleni prehodni dobi ne more biti prepuščen samemu sebi, smo v polni zavesti svoje odgovornosti za njegovo usodo sestavili za svoje somišljenike nekaj splošnih in konkretnih političnih, socialnih in gospodarskih načel, izhajajoč iz spoznanja, da nas nobeno posnemanje tujega ne more rešiti. Gospodarji svoje usode smo predvsem mi sami! In še eno spoznanje nam je narekovalo, da se ne umaknemo pred odgovornostjo, ki nam jo nalaga sedanji čas. Pogled v naše mladinske vrste — ne glede na njih politično in svetovno-nazorno opredeljenost — nam odkriva v glavnem le dve kategoriji mladine: ono, ki se ob sedanjem prelomu med dvema dobama za nič ne zmeni in samo fatalistično čaka na »nekaj novega«, česar bi se — brez borbe in lastne opredeljenosti — oprijela iz zgolj konjun-kturističnih nagibov; in ono, ki tudi v tej prehodnosti čuti vso težo svoje odgovornosti za usodo naroda in države, pa hoče zato s svojim pozitivnim in konstruktivnim zadržanjem pomagati pri gradnji »nečesa novega« in »boljšega«, pa se zato ne more ogreti za udobno stališče čakanja prekrižanih rok. češ: čemu programi in delo, ko bo pa jutri itak vse drugače ...! Mi ne mislimo tako. Kot pozitivna in konstruktivna mladina ne bežimo fatalistično pred usodo, ker ne bežimo pred življenjem, pa se zato tudi ne izmikamo nobeni, še tako težki odgovornosti, pa naj bo ta — kakor vedno na velikih zgodovinskih prehodih — še tako nepopularna. Mi ne mislimo tako tudi zato, ker smo pri vsem realnem upoštevanju splošnega svetovnega razvoja, ki ga noben narod ne more in ne sme prezreti, vendarle mnenja, da sd svojo Maršal Petain pri Hitlerju Nemško-Srancoska pogajanja v odločilnem stadiju - 0 njih vsebini še vedno ni znano nič zanesljivega - Hitlerjevemu sestanku z generalom Francom so prisostvovali tudi šefi nemške vojske Bern, 24. okt. s. (CBS.) Po Informacijah, ki so nocoj prispele iz Viehyja, je maršal Petain davi odpotoval v Pariz. Podpredsednik frencoske vlade Laval je odpotoval z njim. Berlin, 24. okt. br. (DNB.) Nocoj bilo objavljeno naslednje posebno poročilo. Kancelar Hitler je sprejel danes voditelja francoske države in predsednika francoskega ministrskega sveta maršala Petama. Razgovoru sta prisostvovala tudi nemški zunanji minister Ribbentrop in podpredsednik francoskega ministrskega sveta Laval. Berlin, 24. oktobra, br. (DNB). O sestanku kancelarja Hitlerja z maršalom Petainom se doznavajo še naslednje podrobnosti: Sestanek je bil v posebnem vlaku kancelarja Hitlerja na nekem malem kolodvoru v zasedenem delu Francije. Maršala Petaina, ki se je pripeljal v družbi podpredsednika francoske vlade La-vala z avtomobilom, je pričakoval na de-markacijski črti poslanik Abetz. Pri prihodu je maršalu Petainu bataljon nemške vojske izkazal vojaško čast. Pri vhodu v kolodvor je sprejel maršala Petaina zunanji minister Ribbentrop s šefom štaba vrhovnega poveljstva maršalom Keitlom. Pred svojim posebnim vlakom je francoska državnika pričakoval kancelar Hitler. V Hitlerjevem salonskem vozu so se nato pričeli razgovori. Po končanih razgovorih je spremljal kancelar Hitler maršala Petaina do njegovega avtomobila. Kakor pri prihodu, tako je častni bataljon tudi pri odhodu izkazal Petainu vojaško Čast. Lavalov pripravljalni sestanek ženeva, 24. okt. j. (A. R.) V ženevi so doslej na razpolago naslednji komentarji iz francoskih krogov v Vichyju, o rezultatih francosko-nemških pogajanj: Po sestanku s kancelarjem Hitlerjem se je Laval sinoči v spremstvu svetnika nemškega poslaništva Abetza vrnil v Vichy. Takoj nato je imel Laval daljšo konferenco z maršalom Petainom. Laval bi se moral že sinoči spet vrniti v Pariz vendar je povratek odložil za danes. Doslej še ni bilo izdano nikako službeno tolmačenje o dalekosežnosti rezultatov sestanka med Hitlerjem in Lavalom, toda na merodajnem mestu se poudarja njih izredna važnost in dalekosežnost. S sestanka se je Laval vrnil s predlogi za mirovne preli-mi na rije. Kar se tiče teh pogojev, krožijo med francoskimi političnimi krogi nasprotujoče informacije, že zdaj pa je gotovo, da bo imel sestanek med Lavalom in Hitlerjem ki mu bo sledil tudi sestanek med Hitlerjem in Petainom, odločilen vpliv na bodočnost Francije. * Bem, 24. okt. AA. (Štefani) Iz Vichyja poročajo, da je bilo na sestanku med Hitlerjem, Ribbentropom in Lavalom, govorjeno o odnosih Francije z njenimi sosedami in verjetno tudi o upravnem položaju Francije. V Vichyju spravljajo vse te razgovore v zvezo z nedavnim sestankom med Hitlerjem in Mussolini jem na Brennerju. Računajo, da bi bili v primeru sporazuma pogoji premirja ublaženi in da bi na tej osnovi prišlo do sklenitve končnega miru, ki bi pomenil začetek gospodarskega sodelovanja Francije s silama osi. Ameriške informacije o vsebini pogajanj j New Y°rk, 24. okt- s. (Ass. Press) Nocoj javljajo nove verzije o vsebini franco- j sko-nemških pogajanj, ki so pravkar v teku. Zadnja poročila pravijo, da je stavila ' Nemčija zahtevo, da ji Francija prepusti j mornariška oporišča v Dakaru. Toulonu, I usodo kuje predvsem vsak narod sam. Svetovna razgledanost nas zato ne more zapeljati v fatalistične zaključke glede našega razvoja, ker nam ona ni sama sebi namen, temveč samo sredstvo za pravilno vrednotenje našega položaja v svetu ter njegovo vsestransko zavarovanje. Z mnogimi malimi narodi v Evropi delimo še posebej mi Slovenci zaskrbljenost za svoj goli obstoj, ki nam je v vsem svojem obsegu, v širino in globino ter v vseh svojih življenjskih izrazih zagotovljen samo v usodni skupnosti z brati Hrvati in Srbi v naši Jugoslaviji. Zaskrbljenost za naš obstoj pa nam nalaga, da vso svojo borbo in vse svoje politično udejstvovanje posvetimo dvema velikima nalogama napredne mladine v Sloveniji: združitvi vseh pozitivnih mladih sil v Sloveniji ne glede na njih trenutne politične opredelitve v delovni skupnosti slovenske napredne mladine, ki naj s svojim zgledom za vedno izloči iz našega političnega življenja strasti politične nestrpnosti in zagrizenosti; na drugi strani pa združitvi vseh pozitivnih sil v državi zaradi dokončne rešitve vseh temeljnih vprašanj našega državnega sožitja in ojačenja naše jugoslovanske življenjske skupnosti.« Casablanci in Bizerti. Ta oporišča naj bi skupno z onimi ki bi jih Nemčija dobila od Španije na španskem ozemlju in na Kanarskem otočju, služila kot izhodiščna točka za nemški napad na angleško trgovsko plovbo v južnem Atlantiku. Nemčija bi se nasprotno obvezala, da zato izpusti vse francoske vojne ujetnike ter pomakne mejo zasedenega tn nezasedenega ozemlja na sever do Seine. Pariz bi imel po tem načrtu poseben režim. Mesto bi bilo deloma pod nemško, deloma pod francosko upravo. Viri. ki javljajo te pogoje, pravijo, da je bil maršal Petain stavljen pred alternativo, da jih sprejme ali pa da nemška vojska zasede še tudi doslej nezasedeni del Francije. Inšpekcij sko potovanje maršala Brauchitscha Strassburg. 24. okt. j. (DNB). Vrhovni poveljnik nemške vojske maršal Brau-chitsch ie na svojem insoekciiskem potovanju danes obiskal tudi mesti Strassburg in Nancy. Nato se ie maršal Brauchitsch napotil proti Maginotovi črti. kjer si je ogledal nekatere objekte. Hitlerjev sestanek z generalom Francom Nekje na Francoskem, 24. oktobra. AA. (DNB) Hitler je imel včeraj sestanek s šefom španske države generalisimom Francom na spansko-francoski meji. Razgovori so potekli v duhu prisrčnosti to tova-riške zvestobe med dvema «iarodom*. Razgovorom sta prisostvovala tudi zunanja ministra Ribbentrop in Suner. Da se sestane z generalisimom Francom, se je Hitler v sredo popoldne pripeljal s posebnim vlakom na francosko-špansko mejo. Kmalu nato je prispel tudi vlak s Francom. Hitler je poleg proge čakal na prihod šefa španske države to ga prisrčno pozdravil, ko je stopil lz vlaka v spremstvu zunanjega ministra Serrana Sunerja. V Hitlerjevem spremstvu so bili zunanji minister Ribbentrop, vrhovni poveljnik maršal Brauchitsch in šef nemškega generalnega štaba maršal Keitel. V salonskem vagonu Hitlerjevega posebnega vlaka je bil večurni razgovor, še v večernih urah se je nato general Franco s svojim spremstvom spet odpeljal nazaj v Španijo. Himmlerjev odhod iz Španije Barcelona, 24. okt. A A. (DNB.) Šef nemške policije Himmler je odpotoval danes dopoldne z letalom v Nemčijo. Na le- tališču ga je pozdravilo večje število uglednih španskih osebnosti, med njimi tudi šef španske policije grof Majalda. Na smrt obsojen francoski admiral Ženeva. 24. okt. AA (DNB). Vojaško sodišče v Tolounu ie snoči obsodilo na smrt in degradacijo admirala Museliera. Ista usoda ie doletela tudi kapitane Cane-ta. Botina in Vuillemina Poročnik bojnega broda Parantoin ie bil obsoien na 20 let robije in na degradacijo Vsi so bili obtoženi delovanja proti državi dezerta-cije in nediscipline Admiral Muselier ie bil v začetku vojne pomorski poveljnik ▼ Marseilleu. Sedai ie v Angliji. Nove aretacije komunistov Marseille. 24. okt. AA (Havas). Tu je bilo snoči aretirano nadaljnjih 13 komunistov. V zadnjih dneh je njihovo število narasti o na 78. Zaplenjeno ie bilo mnoeo letakov in brošur Popis tujcev v Parizu Pariz, 24 oktobra AA. (DNB.) Po nalogu policijske prefekture v Parizu se morajo javiti vsi tujci, ki so stari več kakor 15 let in ki prebivajo v Parizu ali okolici. številne aretacije Poljakov v Rumuniji Očitajo jim, da so špijonirali — Aretirana sta tudi maršal Rydz-Smygli in bivši zunanji minister Beck Vseh aretirancev je okrog sto Berlin, 24. okt AA. (Štefani) Iz Bukarešte iavliaio. da so oolee bivšeea poljskega zunanjega ministra Becka zaprli tudi vse člane poljskega poslaništva v Rumuniji zaradi obtožbe da so z Angleži sodelovali pri organizaciii gospodarske sabotaže kakor tudi pri terorističnih poskusih. Bukarešta, 2.4 okt. AA. (DNB) Legio-narska policija je odkrila zelo razvito poljsko vohunstvo v Rumuniji. Ko so včeraj izvršili preiskavo v vseh zgradbah, ki so pripadale poljskemu poslaništvu, razen v zgradbi poslaništva samega, so odkrili obsežen material o zvezah poljskega predstavništva z anglešk. poslaništvom. Ugotovilo se je da je poljska vohunska organizacija dobivala sredstva iz angleških virov, prav tako pa se je ugotovilo, da je tehnični material organizacije zlasti pa dve tajni sprejemni in oddajni radijski postaj angleškega porekla. Razen tega se je ugotovilo, da je bilo v zadnjih dneh več obtežitoih dokumentov poslanih v angleško poslaništvo. V organizaciji za podporo poljskim beguncem so odkrili tudi veliko centralo za ponarejanje potnih listov. Pri preiskavi v organizaciji za pomoč beguncem so razen tega dognali da obstoji še ena podobna angleška centrala. Sledi vodijo v angleško poslaništvo. Pri hišnih preiskavah so našli priprave za tiskanje brošur proti Nemčiji, predvsem pa proti Hitlerju. Boosevelt o svoji politiki Prvi volilni govor — Ostra kritika republikancev Cilji ameriškega oboroževanja Filadelfija, 24. oktobra. AA. (Reuter) V govoru, ki ga je snoči imel v Filadelfiji to s katerim je otvoril svojo volilno kampanjo, je predsednik Roosevelt očital republikancem, da uvajajo propagandne metode totalitarnih držav. Radi bi prepričali javno mnenje, da bi on, Roosevelt, najraje Zedinjene države potegnil v vojno. A ravno za mir delujem to se mučim sleherni dan svojega življenja, je dejal Roosevelt. Razpravljajoč o izjavah republikancev je rekel, da predstavljajo zlonamerne fal-zifikate to da je prišel čas, da na te falzi-fikate odgovori s trdnimi dejstvi. Prav hote govore netočnosti, ko pravijo n. pr., da je predsednik Zedinjenih držav telefoniral Hitlerju to Mussoliniju z namenom, da bi izdal Češkoslovaško, ali pa da namerava narediti v sedanji vojni konec ameriški demokraciji v prihodnjih štirih letih. Sami dobro vedo, da so te izjave lažnive. Roosevelt je nato poudaril, da ameriškega naroda ne bo preslepila tudi najgrša neresnica, katere vodilni republikanci med ljudstvom širijo. To je obtožba, da je vlada brez kongresa to brez ljudstva sklenila tajne sporazume s tujimi narodi. »Dajem vam najbolj svečano izjavo, da nI nobenega tajnega sporazuma, nobene tajne pogodbe, kakršnekoli vrste, niti direktne, ne indi-rektne s katerokoli vlado ali narodom, ali s katerokoli stranko na svetu, katera bi imela namen, potegniti našo državo v vojno.« Roosevelt je opozoril svoje poslušalce na razmere, ki so vladale v Zedinjenih državah v trenutku, ko je prišel on leta 1932 na oblast. Naštel je impozanten seznam dejanj, ki jih je izvršil »New Deal«. Med deli se nahajajo tudi dejstva, da je sedaj 9 milijonov ljudi več zaposlenih kakor marca 1932 to da je čez 42 milijonov nameščencev to delavcev dobilo pokojninsko zavarovanje. Dalje je navajal še mnoge druge pridobitve, potem pa nadaljeval: proizvodnja je močnejša za 13%. »V teku teh let so bila vsa moja dejanja to vse moje misli uravnane proti cilju, da se ohrani svetovni mir, posebno pa mir USA, mir zahodne poloble. Ko pa je prihajala vojna, sem uporabil ves ugled predsednika USA, da bi preprečil izbruh vojne. Ko je vojna izbruhnila, sem uporabil ves ugled svojega položaja, da bi odstranil možnost, da se vojna razširi tudi na druge narode. Ko je tudi ta moj napor propadel, pa sem zahteval od kongresa to od ljudstva, da zgradita močno obrambo, ki bo naše najboljše jamstvo za mir to varnost kakor tudi za varnost te poloble. Republikancem to demokratom, vsakemu možu, ženi in otroku našega naroda pravim, da stopata vaš predsednik in vaš zunanji minister po mirovni poti. Mi se oborožuje-mo, vendar ne za vojno na katerikoli strani ali iz želje po osvajanju ali vmešavanju v evropski spopad. Ne bomo poslali naše vojske, mornarice in letalstva, da bi se borilo na tujem, izven meja naše države, razen v primeru, če bi bili napadeni. Za mir sem se trudil in delal, za mir bom delal vsak dan, kolikor mi jih bo še naklonilo moje življenje.« Ko so je Roosevelt pojavil na tribuni, mu je množica 17.000 ljudi priredila navdušene pozdrave, še prej je Roosevelt z avtomobilom prevozil nekaj ulic v Filadelfiji, ki so bile polne njegovih pristašev, ki so mu navdušeno vzklikali. Rooseveltovi nasprotniki \Va«hingtOn, 24. okt o. (U. P.) Z Roo-seveltovim volilnim govorom v Filadelfiji je volilna agitacija demokratske stranke prešla v končno fazo. Rooseveltovega nasprotnika VVillkiea podpirajo vsi izolacijo-nisti pod vodstvom polkovnika Lindber-gha, radikalni antifašisti pod vodstvom Le-wisa kakor tudi večina republikancev. Roo-seveltov nasprotnik WULkie je poudarjal v svojih govorih, da je treba nuditi Angliji večjo, pomoč kakor pa jo daje Roosevelt, obljubil pa j:e tudi obnovo svobodne poljske države. Newyarški župan Laguardia ki je sicer republikanec, je stopil v volilni borbi na Rooseveltovo stran. Milica proti sabotaži VVashington, 24. okt. s. (CBS.) Vojni minister Stimson je izjavil danes na konferenci tiska, da mora biti v Zedinjenih državah čim prej osnovana milica, ki bi imela nalogo, da pobija poskuse sabotaže. Stimson Je dejal, da se je izkazalo, da je sabotaža v sedanji vojni mnogo bolj nevarna, nego je bila v svetovni vojni. Stimson ni povedal, če je bil primer sabotaže že ugotovljen tudi v Zedinjenih državah. V tem času so aretirali okrog 100 Poljakov med njimi tudi 30 članov tako imenovanega poljskega poslaništva. Legionar-ska policija je že delj časa zasledovala to organizacijo, že poprej je našla razna dokazila o delovanju Poljakov- Toda te akte je policija prejšnjega režima zaplenila. Ugotovilo se je da je general Marinesco, bivši policijski prefekt v Rumuniji in šef javne varnosti, za to dobil veliko vsoto denarja. Bukarešta, 24. okt. br. (CBS) Oblasti so danes tu aretirale poljskega maršala Ridz Smyglega ki se je po zlomu Poljske skupno z drugimi poljskimi državniki zatekel v Rumunijo. Baje je nameraval tudi on, kakor bivši zunanji minister Beck skrivaj zbežati iz Rumunije. Obračunavanje z bivšimi nasprotniki Železne garde Bukarešta, 24. oktobra br. (Štefani) Čeprav se preiskava proti krivcem Codreano-ve smrti še m zaključila, so rumunske sodne oblasti pričele novo preiskavo proti pristašem prof. Jorge, na katerega tožbo je bij Codreanu I 1938. pred vojaškim sodiščem obsojen na 6 mescev zapora. Codreanu je tedaj poslal prof. Jorgi pismo, ki ga je ta smatral za žaljivo in protidržavno. Codreanu je bil postavljen pred vojaško sodišče in vojaški sodnik polkovnik Dancasu ga je obsodrl. Polkovnik Dancasu je bil včeraj aretiran. Danes so ga prvič zaslišali v zvezi s Codreanovo obsodbo. Usoda kralja Karola Madrid. 24. okt. s. (CBS) Španske oblasti so odredile, da se morajo bivši rumunski krali Karol. gospa Lupescu in bivši dvorni maršal Undreanu. ki spremlia kralja Karola. s portugalske meie preselit v Granado v notranjost države. Vsi so postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Domnevajo, da se ie to zgodilo na zahtevo rumunske Železne garde, ki zahteva izročitev ge. Lupescu in Undreana Ukrep oblasti nai bi preprečil, da bi oba pobegnila preko meie na Portugalsko. Antonescov obisk v Rimu Kim, 24. oktobra. AA. (Štefani.) Pristojni rimski krogi poudarjajo, da bo general Antonescu obiskal Rim v prvi polovici decembra. Njegov obisk bo uradnega značaja, isti krogi poudarjajo, da bo ta obisk pomenil prvo uradno manifestacijo prijateljstva legionarske Rumunije in fašistične Italije. Glede konkretnih ciljev tega obiska v Rimu je namen ta, da dokonča delo prilagoditve Rumunije sistemu sil osišea na duhovnem in političnem polju, ker je treba izgraditi medsebojne odnošaje na novih osnovah. V Podunavju se vrši radikalno čiščenje starih in zlohotnih vplivov Anglije. Preselitev Nemcev Iz Bukovine in Dobrudže Bukarešta. 24. okt. br. (Štefani). Tu je bilo danes službeno objavlieno. da ie bil z Nemčijo sklenjen sporazum, po katerem se bodo v kratkem preselili Nemci iz južne Bukovine in severne Dobrudže v Nemčijo. Selili iih bodo enako kakor Nemce iz severne Bukovine in Besarabije deloma preko Madžarske deloma preko Jugoslavije. V zvezis tem sporazumom se doznava. da bo v celoti izseljenih 60.000 prebivalcev. Iz južne Bukovine jih bo odpotovalo v Nemčijo 45.000. iz Dobrudže pa 15.000 Poskusni letalski alarm v Bukarešti Bukarešta, 24. oktobra. AA. (Štefani). Preteklo noč je bil v Bukarešti alarm, da se preizkusi pasivna obramba prebivalstva in vidi, kako se bode hudje zadržali v primeru napadov sovražnikovih letal. Alarm je trajali od 3.35 do 4 25 i'o končani preizkušnji so strokovnjaki odredil' potrebne ukrepe, da se odstranijo nekatere pomanjkljivosti. Vojna v Afriki Spopadi motoriziranih enot v Egiptu in Sudanu — Medsebojni letalski napadi - „ Samomor" rušilca »Nullo" Rim, 24. okt. br. (Štefani) Italijansko vrhovno poveljstvo poroča: V severni Afriki je sovražnik napadel naše prednje postojanke na področju Mak-tile, 25 km od Sidi el Banani ja. Pri napadu so sodelovali oklopni avtomobili in topništvo. Napad je bil gladko odbit. Sovražnik se je umaknil in na bojišču je obležalo nekaj mrtvih. Na naši strani je bilo nekaj ranjenih. Tudi drugi sovražni oddelki, ki so napadli naše postojanke pri Alam el Sumnu, južno od Sidi el Baranija so bili odbiti-Nekaj sovražnikov vojakov je bilo ujetih in zaplenjenega je bdlo nekaj vojnega materiala. Sovražna letala so odvrgla okrog Sidi el Baranija nekaj bomb, a brez uspeha. V vzhodni Afriki so naša letala bombardirala važne vojaške objekte na otoku Perimu. Tam je izbruhnil velik požar. Letala so tudi s strojnicami obsteljevala in razpršila sovražne oddelke pri el Du-kšani. Sovražna letala so bombardirala Masauo, kjer je bilo 6 ljudi ranjenih, ter letališče v Bahar Daru južnovziiodno od Tanske-ga jezera. Dva vojaka sta bila tam ubita, eden ranjen. Pri napadu na Tesenei je bilo 9 lažje ranjenih, pri napadu na Azozot pri Gondaru pa 1 vojak ubit in 6 ranjenih. Nadalje so bila bombardirana letališča v Alo-inatu Desieu in Dekamereu. škoda je bila neznatna. Brezuspešno so bili napadeni Asab Asm ara, Casala in Gura. Rušilec >NuUo«, ki je bil v zadnji bitki na Rdečem morju hudo poškodovan, se je v bližini obale sam potopil. Rušilec wNuilo" Rim, 24. okt. br. (Štefani.) Potopljeni rušilec .Nullo' je bila 1058tonska vojna ladja, ki so jo pričeli graditi 1. 1926 in je bil dograjen leto pozneje. Razvijal je brzino 35 vozlov na uro. Oborožen je bil s štirimi topovi kalibra 12 mm, štirimi topov 3.7 cm, z dvema strojnicama, šest tor-pednimi cevmi in 30 minami. Njegovi motorji tipa ,Parsons' so razvijali 34.000 k. s. Ladja je bila dolga 91 m, široka 9.2 m. Posadka je znašala 120 mož. Zgrajen je bil v ladjedelnici Odero v Genovi. Angleška poročila Kairo, 24. okt. AA. (Reuter) Snoči je letalsko poveljstvo izdalo sporočilo, da so angleški bombniki napadli mehanizirane oddelke med Bugbugom in Sollumom. Leta la so dosegla direktne zadetke na cistern-skih avtomobilih, ki so prevažali vodo, zadela pa so tudi vojaško taborišče in povzročila žrtve in škodo. Britanska lovska letala so uspešno s strojniškim ognjem napadla sovražnikove avtomobilske prevoze na istem področju. Italijanska letala so napadla otok Perim in Bab el Mandeb (južno od Rdečega morja). Pri nočnem napa- London, 24 okt. J. (Reuter). London in notranje grofije Anglije so bili v noči na četrtek poglavitni cilji nemških letalskih napadov — ugotavlja skupni komunike ministrstva za letalstvo ter ministrstva za notranjo varnost. Sovražni napadi so se Pričeli takoi ob mraku in so s presledki trajali vso noč. vendar niso bili posebno razsežni. Na več krajih Anglije so nemške bombe poškodovale stanovaniska in poslovna poslopja. Nikjer ni bila povzročena škoda večjega obsega in tudi število človeških žrtev ni preseglo običajne mere, dasi je med njimi tudi več smrtnih primerov. Razen na London in osrednje angleške grofije so bile v minuli noči vržene bombe tudi na neko mesto v severovzhodni Angliji, kier ie bilo poškodovanih več hiš ter zabeleženo več človeških žrtev. Bombnih napadov so bila deležna tudi nekatera naselja v južni Škotsk;. kier pa je bilo število človeških žrtev le majhno in povzročena škoda neznatna. Nemška letala so bila opažena še na raznih drugih točkah Anglije, vendar pa niso metala bomb. London, 24. okt. a. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da sta bila danes nad Anglijo sestreljena dva nemška bombnika. Angleži po dosedanjih podatkih niso izgubili nobenega letala. Snoči je bilo po naknadnih podatkih sestreljeno eno nemško letalo. Včeraj podnevi je imel London tri alarme London, 24. okt. s. (Ass. Press) V Londonu je bil danes trikrat dan letalski alarm- Slišati je bilo eksplozije bomb. Pomanjkanje zaklonišč London, 24. okt. AA. (Tass) »Daily Herald« piše, da mnogim mestom na Angleškem manjka zaklonišč pred letalskimi napadi. Isti list trdi da so zaklonišča v Manchestru pod vodo in da bi bilo treba celih 10 let, da se ta zaklonišča popravijo in urede. Po sodbi zdravnikov bi takšno stanje zaklonišč lahko povzročilo bolezni. Tajna seja spodnje zbornice London, 24. okt. s. (Reuter). Spodnja zbornica je imela danes taino sejo. na kateri ie razpravljala o obrambi proti letalskim napadom Poročal ie letalski minister Sinclair. Angleški državljani v Franciji London, 24. okt. s. (Reuter). Podtainik za zunanje zadeve Butler ie sporočil na neko vprašanje, da se nahaja v južni Franciji še približno 2.000 angleških državljanov. Mnogi med njimi so brez sredstev. Angleška vlada, ie onim Angležem, ki nimajo denaria. sedai preko ameriškega konzulata v Vichyju nakazala mesečno podporo po 10 funtov. Prav tako je vlada pooblastila ameriški konzulat, da plača onim Angležem, ki jim ie dana možnost za odhod iz Francije, potne stroške do španske meje. V Španiji bodo tem Angležem potem nudili tamkajšnji angleški konzulati nadaljnjo pomoč. Butler je dejal da se bo nekaj Angležem iZ Francija du na letališču pri Dessiju v Abeelmjt ja bil zadet hangar in most Beverno od letališča. Bombardirana sta bila prav tako Albut tn Bahardar ob Tanskem jezeru. Južno od Tanskega jezera so bile v Danghe U povzročene tri eksplozije. Manjši napadi so bih izvršeni na Guro, Asmaro in Kasa-lo. Vsa britanska letala so se vrnila domov. Spopad v Sudanu Kairo, 24. okt- j. (Reuter) Komunike vrhovnega poveljstva angleške afriške armade poroča, da je prišlo v Sudanu do večjega spopada s sovražnimi silami, pri čemer je bilo tudi večje število človeških žrtev v sovražnikovih vrstah. V Sudanu je na sektorju pri Kassali ena izmed motoriziranih angleških patrol presenetila ter napadla sovražni odred, ld je štel približno 1000 mož. Sovražnik je imel pri spopadu velike izgube. Na angleški strani izgub nI bilo. V noči od 22. do 23. oktobra je bilo na^ padeno sovražno taborišče vzhodno od Sidi Barranija. Pri tej priliki je bilo uničenih tudi osem sovražnih kamionov. Ameriški protest v Rimu? VVashington, 24. okt. s. (CBS.) Ameriška vlada je včeraj poslala italijanski vladi formalen protest zaradi napada italijanskih letal na petrolejske vrelce v Saudovi Arabiji in na Bahreinskem otočju. Ti pe-trolejski vrelci so last ameriških družb. Protest je dostavilo ameriško zunanje ministrstvo italijanskemu veleposlaniku v VVashingtonu. Doslej še ni znano, kako bodo na protest reagirali italijanski uradni krogi. Ameriškim novinarjem je bilo danes na mero-dajnih mestih v Rimu rečeno, da italijanska vlada še nima nobenega službenega obvestila o protestu. Denaobilizacija v Siriji Jeruzalem, 24 oktobra, o. (United Press). Približno 5.000 francoskih oficirjev in vojakov, ki so bili v Siriji, potuje nazaj v Francijo. Francoska vojska v Siriji in Libanonu bo reducirana na 6.000 mož. * Grška reakcija na londonske napovedi Atene, 24. oktobra. AA. (DNB.) Napovedi londonskega radia o morebitnem zavzetju grških otokov po Angliji so izzvale tukaj posebno vznemirjenje. Na grški strani s tem v zvezi ponovno opozarjajo na izjave, ki jih je dal predsednik grške vlade že večkrat, da bo Grčija branila svojo neodvisnost in nedotakljivost z orožjem proti vsakomur, in da te izjave veljajo tudi za napovedi londonskega radln preko Lizbone gotovo lahko vrnilo v Anglijo, čeravno bo potovanje preko Španije združeno s težavami. Možnost za odhod ie podana predvsem za one angleške državljane, ki niso vojaški obvezniki. London, 24. okt. j. (CBS). Minister Her-bert Mori san je danes sporočil v spodnji zbornici, da se ie angleška vlada glede na današnje izredne prilike odločila, da se sedai veljavni letni čas podaljša preko vse zime. Ta ukrep je bil potreben v interesu poslovnega življenja, ki skuša svoj delovni čas zaključiti čim boli zgodaj popoldne, ker se je izkazalo, da se z mrakom navadno pričenjajo množestveni nemški letalski napadi, ki zelo motijo poslovno življenje ter otežkočajo delavcem in nameščencem, da bi ob pravem času prišli na domove. Nad Nemčijo London. 24. oktobra, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju: Včeraj so letala obalnega poveljstva z letalskimi torpedi napadla dve sovražni vojaški preskrbovalni ladji v Severnem morju. Neka druga ladja je bila napadena s strojniškim ognjem Ponoči so izvedli angleški bombniki napad na vrsto objektov na ozemlju Berlina. Druga skupina letal je izvedla koncentričen napad na železniške objekte m skladišča v Emdenu. Nadaljnja angleška (letala so napadla tovarne sintetičnega goriva pri Magde-burgu in Harnovru, kakor tudi tovorne kolodvore vzhodno Berlina, pri Hannovru in Frankfurtu ter različne industrijske in železniške objekte v severni in zapadni Nemčiji. Prav tako je bilo bombardiranih več sovražnih letališč. Eno letalo pogrešajo s teh poletov. Napad na Berlin je trajal dve uri LOndon 24. okt. s- (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja dodatno k svojemu današnjemu komunikeju: Napad angleških bombnikov na Berlin preteklo noč je trajal dve uri. Izvedla so ga letala, ki so zaporedoma prihajala na cilj. Prva letala so zapustila Anglijo okoli polnoči. Napad na Berlin se je pričel okrog 2. zjutraj in je trajal do 4. Povzročenih je bilo več požarov in eksplozij. Stockholm, 24. okt. s. (Ass. Press) »Af-tenbladed« poroča iz Berlina, da je bilo tekom napada angleških letal na Berlin preteklo noč slišati v zapadnem delu mesta več eksplozij. Angleška letala so metala eksplozivne in zažigal ne bombe, pa tudi zažigalne lističe, ld so bili ob prejšnjih prilikah že porabljeni za napade na nemške gozdne komplekse. List poroča, da je bilo povzročenih v Berlinu več požarov. Huda eksplozija v Glasgowu New York 24. okt. j. (CBS). Listi poročajo iz Londona, da se je davi v enem najstarejših industrijskih podjetij v Glas-gowu pripetila silna eksplozija, ori kateri je bilo tudi precej človeških žrtev. Nastali požar je uničil večje število tovarniških poslopij. Eksplozija Je bfla taico 4- lovtta. da Je razkrila celo nekai Dosdaoii ▼ bližnii soseščini Daleč v okolici so bile razbite vse šipe v oknih. Po ugotovitvah reševalne službe ie eksplozija zahteva.a doslej le 10 smrtnih žrtev, dočim je bilo 28 delavcev lažje in težje ranjenih. Gradbeno ministrstvo v Angliji London, 24. okt. s. (Reuter) V spodnji zbornici je sporočil danes čuvar tajnega pečata Attlee, da bo spadalo v področje novega gradbenega ministra Reitha predvsem delo popravil na zgradbah, ld so bile poškodovane pri letalskih napadih. Prav tako pa bo njegova naloga, da nadzira nakup v to svrho potrebnega materiala ter da naderaruje znanstvene raziskave za pridobitev onega materiala ki bi ga pri popravilih primanjkovalo. Nad gradnjo letališč, utrdb in drugih vojaških objektov bodo imela še vedno vrhovno nadzorstvo ministrstva za vojno mornarico in letal- Berlin, 24. oktobra, br. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Zaradi neugodnega vremena nad angleškimi otoki se je včeraj nemško letalstvo omejilo na izvidniške akcije nad Anglijo. Letala, ki so bila oborožena tudi z bombami, so pri tem bombardirala London in neke tovarniške objekte v srednji Angliji. Ponoči so težki bombniki spet odvrgli večje število bomb na angleško glavno mesto. Nekaj sovražnih ladij je poskušalo v megli približati se fllandrijski obali, a jih je mornariško topništvo pregnalo. Angleška letala so v noči na 24. oktober prodrla nad Nemčijo ter so skušala napasti Berlin. Le posameznim aparatom je uspelo doseči nemško glavno mesto. V glavnem so odvrgli zažigalne bombe na stanovanjske okraje. Povzročili so le malo škode po hišah, kakor tudi več manjših požarov, ki so billi spričo nagle intervencije varnostne in pomožne službe ter samopomoči prebivalstva takoj pogašeni. Na nekem mestu jc bila zadeta neča tovarna,toda tovarniška letalska zaščita je takoj uspešno intervenirala, tako da je nastala škoda neznatna. Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Stockholm, 24. oktobra AA (DNB). Napadi nemškega letalstva so bili včeraj in prejšnjo noč namenjeni ne samo Londonu, temveč tudi drugim krajem jugovzhodne in srednje Anglije. Vsi ti kraji so bili od nemških bomb težko zadeti. Pc sporočilu ministrstva za letalstvo in ministrstva za notranjo varnost, so bili glavni cilj včerajšnjih nemških napadov London in grofije v notranjosti Anglije. Napadi v zadnji noči so imeli iste cilje. Začeli so se č:m je padel mrak, in so trajali s prekinitvijo vso noč. Bombe so padale tudi na neko mesto severovzhodne Anglije in na več krajev- južne Škotske. V Londonu ni'csar ne objavljajo o napadih na važne vojaške objekte, niti o povzročeni škodi. Priznavajo samo. da je bila škoda velika in da jc bilo precej mrtvih in ranjenih. Včerajšnje sporočilo agencije Reuter ugotavlja, da sc bili nemški napadi ojačeni. Berlin, 24. okt. AA. (DNB) V noči med 23. in 24. oktobrom je skupina nemških bojnih letal napadla neko mesto na vzhodni škotski obali. Bombardirala so objekte, ki so važni za vojsko. Napad je bil uspešen. Opažati je bilo več požarov, in gosti oblaki dima so se valili proti nebu. Opazili so tudi, da so se dvignili v zrak sovražniko- D®Ihi, 24. okt. s. (Reuter) Tu bo otvor-jena jutri velika gospodarska konferenca predstavnikov 11 angleških dominionov oziroma kolonij, ki se bo bavila z vprašanj vojne produkcije in vojnih dobav v vzhodnem delu angleškega imperija. Konferenco bo otvoril osebno indijski podkralj lord LAn-lithgovv z govorom, ki ga bodo prenašale vse indijske radijske postaje, kakor tudi mnoge postaje v angleškem imperiju. Za angleško vlado bo prisostvovala konferenci posebna delegacija angleškega ministrstva za oboroževanje pod vodstvom sira Alexandra Roggersa. štirje predstavniki vlade bolandske Indije bodo prisostvovali konferenci kot opazovalci. Berlin, 24. okt. AA. (Štefan). Jutri bo v Delhiju konferenca »vzhodnih držav angleškega imperija«. Te konference se bodo udeležili predstavniki Indije. Avstralije, Nove Zelandije. Južne Afrike. Južne Rodezije in predstavniki angleškega ozemlja v vzhodni Afriki. Na konferenoo gledajo na Bližnjem in Srednjem vzhodu zelo kritično. Čeprav v Londonu polagajo na konferenco veliko važnost, vendar na vzhodu niso tega mnenja in vidijo v tej pobudi samo poskus, da se s pomočjo koordinacije proizvodnje vojnega materiala v azijskih, afriških in avstralskih državah popravi jo hude posledice, ki so nastale zaradi izgube nadvlade Anglije v Sredozemskem morju. Izgleda, da ie ta pcsicus obsojen na neuspeh, če pomislimo, da gospodarsko industrijski mehanizem držav, ki so dobile poziv na konferenoo. še ni sodoben in da se moraio te države brigati zato. da kriieio svoie lastne potrebe in ne morejo proizvajati toliko, da bi zalagale še Angliio s tistim, česar Anglija ne more več uvažati iz za vedno izgubljenih tržišč. Poleg tega na vzhodu poudarlaio. da angleško priznanje o izgubi nadvlade na Sredozemskem morju predstavlja oči-viden znak hitrega zatona angleškega cesarstva. * Atentat na guvernerja Indokine Bangkok, 24. okt. s. (Ass. Press). Siam-ski listi poročajo, da je neki francoski oficir izvršil atentat na guvernerja francoske Indokine admirala Decouxa. Prvi re- stv*>. Attlee je dejad dalje, da bo viari-a posvetila veliko pozornost vprašanju rekonstrukcije porušenih mest po vojni ter bodo v to svrho konzultirani vst oddelki interes t ranih ministrstev. Odhod Američanov iz Anglije New Tork, 24 oktobra. AA. (DNB) V krogih trgovinske mornarice govore, da se vrše pogajanja z ameriško vlado o tem, da se pošlje ladja »Manhattan« na Irsko, da odpelje Američane iz Anglije. Ameriški poslanik v Londonu je prosil v ta namen za dve ladji. * Zatemnitev vse Švice? ženev®, 24. okt. s. (CBS.) Kakor poročajo, namerava švicarska vlada za primer, da bi angleška letala zopet prekršila švicarsko nevtralnost, odrediti za vso Švico zatemnitev. vi lovci, niso se pa upali napasti nemških letal. Vsa nemška letala so se brez izgub vrnila domov. Napad na Berlin Berlin, 24. oktobra AA. (Štefani). Preteklo noč so angleški bombniki poskušali izvesti množinski napad na Berlin Samo majhnemu številu britanskih letal se je posrečilo prileteti do prestolnice Angleži so na posamezne točke in zlasti na posamezne mestne četrti metali zažigalne bombe in ploščice, ki so povzročile le neznatno škodo in manjše požare, katere so hitro pogasili. Bilo je tudi več ranicnih. Poziv mladim Angležem Amsterdam, 24. oktobra. AA. (DNB.) Britansko mornariško ministrstvo je po angleških radijskih postajah pozvalo vse britanske mladeniče, ki še niso obvezani za vojaško službo, da se javijo v radiotehnič-no službo ali pa v službo mehanikov v britanski mornarici. ★ Premogovne rezerve v Nemčiji Berlin, 24. oktobra. AA. (Štefani) Premogovne rezerve za zasebno porabo v Nemčiji so za osem milijonov ton večje kakor lanskoletne rezerve. Nemški notranji minister v Varšavi Varšava. 24. okt. AA. (DNB). Nemški notranji minister Frick ie odpotoval v Varšavo v spremstvu državnega podtaj-nika Stuckarta in več uradnikov. Dr. Frick bo iz Varšave odšel v Lubiin. Italijanski in bolgarski novinarji pri Gdbbelsu Berlin. 24. okt AA (DNB). Minister dr. Gobbels ie včerai sprejel nekai uglednih urednikov italijanskih dnevnikov Novinarji 9o prišli v Nemčijo na povabilo oddelka za inozemski tisk nemške vlade. V daljšem govoru se je minister dr. Gobbels dotaknil vprašanja propagande in velikih nalog, pred katerimi stoji v sedanjih časih tisk. Dr. Gobbels je sprejel tudi delegacijo bolgarskih novinarjev, ki so prišli na Dovabilo istega oddelka nemške vlade. Dr. Gobbels se je razgnvarjal z njimi in se dotaknil tudi političnega in vojaškega položaja. volverski strel je zgrešil, z drugim pa je bil Decoux ranjen. Spor med Siamom in Icdokino Bangkog, 24. okt. j. Naraščajoča napetost med Francosko Indokino in Siamom je dovedla do tega, da so siamska oblastva odredila evakuacijo civilnega prebivalstva iz obmejnih pasov ob reki Mekong. V La-rosu se ljudstvo umika v planine, ker se boji vdora lz Slama. Družine francoskih nameščencev so se izselile v Hanoj. List »Srikrung« pravi, da Je ▼ Anamu ponovno oživela akcija tajnega revolucionarnega združenja »Črna zastava«. Tokio, 24. oktobra. AA. (DNB) Kakor poroča agencija Domej piše slamsko časopisje, da se na strani francoske Indokine ob jugozahodni meji Siama zbirajo številne čete ln zaposedajo obrambne postojanke. Prav tako tudi v bližini siamskih teritorialnih voda. Bangkok, 24. okt. s. (Ass. Press.) Uradno slamsko poročilo javlja, da sta dve francoski letali preleteli siamsko ozemlje. Siamsko protiletalsko topništvo je letali pregnalo. Dva japonska poslanika v Moskvi Moskva, 24. okt. j. (DNB) Skupaj z novim japonskim poslanikom pri Kremi ju generalom Tatekavo, ki je že prispel v Moskvo, je dopotoval semkaj tudi japonski poslanik Niši, ki Je bil poprej kot poslaniški svetnik dodeljen diplomatskemu austopstvu v Moskvi. To Je prvi primer, da bo Japonska v Moskvi razen po rednem svojem veleposlaniku zastopana tudi fe po posebnem poslaniku. Izvozne prepovedi v Mehiki Mexico City, 24. oktobra, s. (Ass. Press). Mehiška vlada je prepovedala izvoz starega železa v države, ki leže izven zapadne poloble. Prepoved se nanaša predvsem na Japonsko. V kratkem bo objavila mehiška vlada tudi prepoved izvoza vojnega materiala sploh. _ General Salis-Seewis umrl Zagreb, 24. okt. o. V pretekli noči je umrl v Zagrebu v 18. letu starosta nekdanji avstrijski armijslu generai grof Ivan Salis-Seevvis. Rcjen je bil v Karlovcu ter se ie posvetil vojaški karieri. Kot major je postal okrog 1. 1900 šef štaba 27. pehotne divizije v Ljubljani. Med svetevno vo>no je bil poveljnik hrvatske domobranske divizije. 1. 1916 pa je poslal vojni guverner Srbije. leto kasneje pa vrhovni poveljnik v Rumuniji. kjer ie ostal do prevrata. Po prevratu je bil prevzet v našo vojsko in upokojen. Odtlej je živel v Zagrebu. Pogreb bo v Foboto dopoldne. Prva avtomobilska tovarna v Jugoslaviji Beograd, 24. oktobra p Na Rako-matica vabi brate in sestre, ki imajo veselje do vaj v ritmičnih plesih in narodnih kolih, da se jih udeležijo v soboto 26. t. m. ob 20. v telovadnici v mestni narodni šoli. e— šahovska tekma. V nedeljo 27. t. m. ob 9. dopoldne se prične v restavraciji hotela »Evrope« šahovska tekma med brivci in šahovskim klubom Gaberjem. Ker je med brivci nekaj dobrih igralcev, bo tekma gotovo zanimiva. Za brivce bo nastopil tudi g. Andrija Mišura, ki je že znan z letošnjega turnirja v Celju in je tudi brivec ter je zdaj na vojaškem dopustu. e— Z nožem si je prerezal vrat. V sredo .si je 241etni mesarski pomočnik Oskar Fal-te v Gornjem gradu v samomorilnem namenu prerczal z nožem vrat. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Njegove poškodbe so nevarne, a morda bo okreval. Vzrok obupnega dejanja ni znan. e— Hude nesreče pri delu. Ko je 511etni dninar Friderik Cokan iz Celja pomagal v sredo blizu mestnega pokopališča pri žaganju drv, ga je zgrabila cirkularka za levo roko in mu odrezala tri prste. V Rogaški Slatini je prišel lSletni posestnikov sin Martin Križan z nogo pod brano, ki mu je predrla desno stopalo. Ko je 281etni kočar Ivan Gajšek iz št. Vida pri Grobelnem sekal v torek s sekiro koruzno slamo, si je po nesreči presekal levo roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Iz Marici a— Javno predavanje o minimalnih plačah za privatne in trgovske nameščence bo imel drevi ob 20 uri pri Zamorcu g. dr. Avgust Reisman. a— Prva popoldanska gledališka predstava bo v nedeljo ob 15. uri. Vprizori se Golarjeva zabavna veseloigra »Vdova Ro-šlinka« z gospo Zakrajškovo v naslovni vlogi. Veljajo znižane cene. a— Znanilci hude zime. G. M. Šumak iz Ljutomera je poslal preparatorju g. Wal-nerju lepega gavrana, ki ima sicer svojo :: orno vin o na visokem severu in ki se pojavi pri nas zelo redko. Njegov pojav napoveduje hudo zimo. a— Kovači za zboljšanje svojega položaja Pogajanja za zboljšanje mezdnih pogojev kovačev in pomožnih delavcev, ki so zaposleni v Pogačnikovi ruški železarni, so se zaključila tako, da dobijo kovači na uro po 6 do 8 din, pomožni delavci 5.50 din vajenci pa ocl 2 do 3 din. Sledila bo kolektivna pogodba. a— KostanjaTska konkurenca. Na levem dravskem bregu prodajajo kostanjarji pečen kostanj po osem dinarjev, na desnem pa po šest dinarjev. Precej je Mariborčanov, ki gredo čez most kupovat cenejši kostanj. a— V holmškem premogovniKu kopljejo. V našem obmejnem premogovniku na Holmcu so pričeli obratovati. Zaslužek ima okoli 180 rudarjev in delavcev. a— Izlet v Prekmurje. Turistični odsek Turing kluba v Mariboru priredi v nedeljo 27. t. m. izlet z železnico iz Maribora v Prekmurje. V programu ie predviden obisk in ogled Murske Sobote, opoldne pa nadaljujejo izletniki vožnjo do Gornjih Petrovcev. od koder napravijo kratek peš izlet do stare cerkve v Gornjih Patrovcih, kjer se nudi krasen razgled po vsem vzhodnem Goričkem. S tem izletom želi Turing klub svojemu članstvu in prijateljem kluba nuditi možnost, da spoznaio lepoto našega Prekmurja in prav posebno mikavosti Goričkega Prekmurja. ki ga naši turisti še premalo poznajo. Izletniki odpotujejo iz Maribora z jutrnjim vlakom ob 5.27 in se vrnejo zvečer ob 21.49. Prijave sprejema klub najkasneje do sobote opoldne v pisarni »Putnika«. Maribor, Trg svobode-Grad. a— Okraden finančni nadpreglednik. Tatinski zlikovec je odnesel iz stanovanja finančnega nadpreglednika g. J. Simončiča, ki stanuje na Glavnem trgu 24, gotovine za 500 din. Policija mu je že na sledu. a— Kaznovana prevnet® športna navijača. O priliki nedeljskih incidentov na Že-lezničarjevem igrišču je tukajšnja policija kaznovala dva prevneta navijača zaradi nedostojnega vedenja, in sicer vsakega na 500 din globe, v primeru neizterljivosti pa na 10 dni zapora. a— Sam°mor. V Stražunskem gozdu na Pobrežju so našli včeraj ob 17. obešenega 331etnega delavca Janeza Husarja iz Ra-dcvcev, občina Grad, srez Murska Sobota. Ko so prerezali vrv, je bil še topel, vendar ga niso mogli več obuditi k življenju. Pri njem so našli poslovilno pismo, ki so ga izrečil: policiji. a— So«Iohna tatvina. Služkinja nekega tvorničarja iz Pipuševe ulice 12 je kuhala v pralnici svinjska pljučka. ki jih je bilo za 2 Ln pol kg. Za trenutek je odšla. Ko se je vrnila, pa ni bilo več pljučk Odnesel jih je pretkan ziikovec, ki je izkoristil njeno trenutno odsotnost. Gospodarstvo Otvoritev prve tvornice avtomobilov v Jugoslaviji Industrija motorjev d. d. v Rakovici pri Beogradu je včeraj svečano otvorila novo zgrajeno tvornico avtomobilov, kjer bodo zaenkrat izdelovali kompletne tovorne avtomobile. V zadnjih letih smo ponovno ču-li o načrtih za ustanovitev popolne tvornice avtomobilov v naši državi, ki pa so ostali neizvršeni. Končno je prišlo le do realizacije tega načrta, in sicer v okviru Industrije motorjev v Rakovici, ki je državno podjetje. Družba, ki je pravkar dogradila in opremila tvornico avtomobilov, je bila ustanovljena leta 1928 s sodelovanjem francoskega kapitala. Prvotno je izdelovala samo motorje za letala. Ob koncu leta 1936. je država odkupila delnice, ki so bile v rokah francoskega kapitala. S tem je država postala izključna lastnica tega podjetja. Leto dni kasneje je prišlo do zvišanja delniške glavnice od 15 na 30 milijonov din, lani v februarju pa je bila glavnica zvišana na 60 milijonov din. Z novo pridobljenimi sredstvi je podjetje izpopolnilo svoje produkcijske naprave, predvsem pa je pričelo graditi tvornico za avtomobile. Gradbena dela za novo tvornico v vrednosti okrog 25 milijonov din so bila letos dovršena, nakar je podjetje pričelo v lastni režiji postavljati strojne in druge naprave. V zvezi z gradnjo te tvornice je lani v juliju izšla uredba o carinskih oprostitvah za gradnjo tvornice avtomobilov v Rakovici. Po tej uredbi je bila družba oproščena plačila uvozne carine in vseh ostalih dajatev pri uvozu instalacij, strojev in aparatov, priprav, orodja in instrumentov, ki so potrebni za' gradnjo in stavljenje v pogon nove tvornice. Da bi se postopno uvedlo izdelovanje avtomobilov in vseh njegovih delov, je podjetje najprej pričelo z montažo tovrornih avtomobilov zn&mker »Praga«, tipe RN. Zato je bila z isto uredbo oproščena plačila uvozne carine tn vzporednih dajatev pri uvozu surovin, polizdelkov, posameznih delov in priprav, ki se ne izdelujejo v naši državiv. Z omejitvijo, da se mora blago uporabiti izključno za izdelovanje avtomobilov za potrebe države. Končno je Industrija motorjev v Rakovici zaradi izvršitve prevzetih obveznosti za dobavo 600 tovornih avtomobilov za potrebe države dobila dovoljenje, da uvozi brez plačila uvozne carine in ostalih montažo tovornih avtomobilov znamke »Praga« v razstavljenem stanju, ki jih je poslala matična tvornica v stanju agregatov, in 100 tovornih avtomobilov v razstavljenem stanju, ki jih je poslala prav tako matična tvornica zaradi montaže. Z montažo uvoženih razstavljenih avtomobilov iz posameznih uvoženih delov je podjetje najprej izvežbalo primeren kader delavcev, še preden je bila dograjena in opremljena nova tvornica. kjer bodo odslej izdelovali kompletne avtomobile in tudi posamezne dele z motorji in karoserijami vred. Tako smo dobili v naši državi prvo popolno tvornico avtomobilov. Ureditev trga s surovimi kožami Poročali smo že, da je bila 19. t. m. v prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani konferenca pododseka usnjarske industrije dravske banovine, kjer je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi centralna nabav-Ijalna zadruga usnjarjev v Ljubljani, ki naj bi s pomočjo oblastev preskrbovala usnjarske obrate s potrebnimi surovinami. Predvideno je, da se delokrog te zadruge razširi na vso državo. Konferenca je nadalje sklenila predlagati, da se kontrola cen za usnje čim bolj poenostavi in da se iz kontrole izločijo vse one vrste usnja, ki ni neobhodno potrebno za preskrbo prebivalstva in vojske. Urad za kontrolo cen v Beogradu naj bi v naprej določil enotno odkupno ceno za surove kože in na podlagi te cene tudi ceno usnja v tvornici ln pri prodaji na debelo in na drobno, če bi se cena surovim kožam dvignila ali znižala, naj bi se potem po določenem ključu avtomatično povečale ali znižale tuioi cene usnju. Tako bi odpadlo vsako predlaganje prošenj za odobritev cen. Izvedba teh sklepov je bila poverjena posebnemu odboru, ki je medtem izdelal potrebne predloge in kalkulacije ter jih predložil merodajnim činiteljem. Odbor predlaga, da bi se ustanovila nabavljalna zadruga industrijcev usnja za vso državo s sedežem v Beogradu in s krajevnimi odbori v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Skoplju in Ljubljani. Ti krajevni odbori bi sikupaj tvorih upravni odbor, ki bi izrvolil eksekutivo. Vsak industrijec usnja., član industrijske zbornice ali prisilnega združenja industrijcev, bi moral vstopiti v zadrugo. Delež naj bi znašal 2000 din in bi moralo vsako podjetje vplačati toliko deležev, kolikor je imelo lani in letos v prvi polovici leta povprečno zaposlenih delavcev. Za zaščito interesov javnosti naj bd trgovinsko in vojno ministrstvo dirigiralo po enega predstavnika v upravo zadruge, prav tako naj bi prišel v upravo predstavnik usnjarskih obrtnikov. Zadruga naj bi dobila monopol nakupa »urovih kož v vsej državi, tako da bi moral vsak producent surovih kož takoj ponuditi svoje kože zadrugi po maksimalni ceni. Zadruga pa bi kože prevzela na način, ki je v dotičnem kraju najbolj primeren odnosno običajen. Odkupni monopol naj bi se nanašal samo na goveje in telečje kože. Zadruga bi nakupljene kože dodeljevala posameznim podjetjem, prav tako v razmerju povprečnega števila zaposlenih delavcev po podatkih okrožnih uradov, Ln sicer enako industrijskim in obrtnim podjetjem brez razlike. Maksimalno ceno za surove goveje in telečje kože bi določil urad za kontrolo cen v Beogradu po predlogu zadruge. Maksimalne cene za usnje pa naj bi se avtomatično določile po posebnem ključu. Glede izvajanja kontrole cen za kože in usnje ugotavlja pododsek usnjarske industrije, da predstavlja usnjarska industrija v Sloveniji 65% v»e usnjarske industrije v naši državi. Slovenska usnjarska industrija je v normalnih razmerah krila le 5% potrebnih surovih kož na svojem področju, 60% potrebe je morala kriti v drugih banovinah, okrog 35% potrebe pa je krila z uvozom iz inozemstva. Zaradi zastoja uvoza je ravno na področju Slovenije nastopilo občutno pomanjkanje surovih kož. Izdelovanje usnja, to je postopek strojenja, traja glede na posamezne vrste usnja 3 do 12 mescev, povprečno pa 6 mescev. Ta okolnost je bistvene važnosti za določitev cen. Usnjarska industrija ne more kal-kulirati na osnovi cen surovim kožam na dan, ko se je pričelo izdelovanje usnja, temveč na podlagi cen, ki veljajo, ko je usnje izgotovljeno. Taka kalkulacija upošteva možnost nabave novih surovin in je običajni v tej stroki od nekdaj in po vsem svetu, ker je drugačna kalkulacija nemogoča pri velikih spremembah, ki nastopajo glede cen surovim kožam. Od leta 1927 do leta 1937 je cena surovim kožam fluktuira-la do 600%. Naši usnjarski industriji primanjkuje le govejih kož. V telečjih kožah imamo že presežke, vendar bi bilo treba kontrolo raztegniti tudi na telečje kože, ker se je treba izogniti napačnemu tolmačenju, kje prenehajo telečje in kje se prično goveje kože. Vse druge surove kože, ki jih imamo odveč in jih izvažamo, naj bi bile zaenkrat proste. Iz istih razlogov naj bi se kontrola cen glede usnja nanašala na usnje za podplate (krupone), na usnje za podplate, izdelano v jamskem strojenju z izjemo galanterijskih krokonov, na vratove in okrajnike, na usnje za notranjke, na črno in rumeno kravino in na likanec (blank usnje), z izjemno galanterijskega likanca. Končno je odbor merodajna mesta opozoril na to, da industrija ne more do 25. t. m. predložiti prijav o zalogah na način, kakor to zahteva urad za kontrolo cen. ker je zato potrebno izvesti inventuro, kar traja najmanj mesec dni. Na intervencijo glede roka za prijavo zalog je Zveza industrijcev že prejela telefonsko obvestilo, da je rok za vložitev prijav zalog podaljšan. Prav tako je odloženo tudi vlaganje prošenj za odobritev cen, dokler urad za kontrolo cen ne bo proučil dostavljenih mu predlog in dokler ne bo izdal novih navodil. Iz Krškega ^r— Vandalizem. V soboto ponoči, ko so se vračali iz gostilne domov nekateri fantje preko Krškega mostu, so na že itak slab lesen most položili več močnih brun ttr se nato poskrili v grmovje in v svoje veliko veselje občudovali, kako so preko teh brun odskakovali prihajajoči avtomobili in vozovi. Ker je ravno tam oster ovinek. je le sreči pripisati, da se ni zgodila velika nesreča, saj je most že skoraj v razpadlem stanju. Gospodarske vesti , = Državna hipotekama banka daje no- i va dolgoročna posojila. Državna hipoce- | karna banka je pričela v zadnjem času v j večjem obsegu dajati nova dolgoročna in hipotekarna posojila. Samo v teku mesca septembra je banka odobrila 114 nov ni dolgoročnih posojil v skupnem znesku 160.7 milijona din. V izkazu za ta mesec zaznamuje prvikrat po 9 letih, da se je postavka hipotekarnih posojil dvignila, kajti doslej je ta postavka večino le nazadovala. Postavka se je povečala sicer le za nekaj manj nego 1 milijon din na 1716.5 milijona din, pri čemer je treba upoštevati tudi odplačila starih posojil in so torej nova posojila za 1 milijon din presegala odplačila starih posojil. Najbolj pa so se v septembru povečala komunalna posojila, ki so narasla za 72 na 2094 milijonov (lam 1545). Te dni je Državna hipotekarna banka odobrila upravi državnih monopolov dolgoročno posojilo 300 milijonov din, nedavno pa je načelno odobrila vardarski banovini dolgoročno investicijsko posojilo 100 milijonov din. Nova sredstva za dajanje posojil dobiva Državna hipotekarna banka predvsem od naraščajočih vlog na tekoče račune, ki so v septembru narasle za 580 na 7294 milijonov, medtem ko je lani ta postavka ob koncu septembra znašala le 1508 milijonov. Hranilne vloge na knjižice pa so se v septembru zmanjšale za 5 na 1118 milijonov, medtem ko so lani znašale 1361 milijonov. Navzlic dajanju novih posojil se razpoložljiva gotovinska sredstva v septembru niso bistveno zmanjšala in so nazadovala le za 25 na 576 milijonov din (lani 374). — Veliko posojilo upravi državnih monopolov. Upravni odbor Državne hipotekM-, ne banke je imel 23. in 24. t. m. seje,, na ! katerih je bilo odobrenih več novih poso- • jil v skupnem znesku 311 milijoivov din. • Poleg rednih hipotekarnih posojil zasebni-■ kom je bilo dovoljeno tudi veliko l51etno » investicijsko posojilo upravi držamih mb-j nopolov v znesku 300 milij dalm. agrarne 70 bi.. 7°/« *umske 71 bi.. 7°/o Bliar 95 den.. 8% Blair 100 den.: delnice* Narodna banka 6500 bi.. PAB 192 den.. Trboveljska 340 — 345 (340). Gutmann 55 bi.. Sečerana Osiiek 270 den Sečerana Vel Bečkerek 650 den Osiečka ljevaonlca 170 den. Isis 60 bi.. Oceania 700 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 446 den.. 4Ve agrarne 55.75 den.. 4°/o severne agrarne 52.75 — 53.25 (52.75> 9% begluške 77 den 6% dalm. agrarne 70 25 — 70.50 HO). 6% šumski 70 den 7*/« Blair 95 50 den.. 8°/a Blair 101.50 den. Narodna banka —(6500) PAB 199 — 200 ____ Blagovna triiSča ŽITO '+ Chicago. 24. oktobra Začetni tečaji: pšenloa: za dec. 87.375, za maj 85.875, za julij 81.50; koruza: za dec. 62.625, za maj 63.50 za julij 63.625. + Wlnnlpeg, 24. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 70.625, za maj 71.625, za julij 75.875. + NovosadSka blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 316 — 318. Rž: baška 326 — 328; ban. 324 — 326. Ječmen: baški in sremski 342.50 — 345; pomladni 412.50 — 417.50 Koruza: baška 338 — 340; nova umetno sušena 261 — 265. Moka: franko mlin v du-navski banovini brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640; krušna moka 358. Otrobi: franko mltn brez skupnega in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 422.50 — 425. Pravo in narodna pese« Ljubljana, 24. oktobra Predavanja Ljudske univerze in ljubljanskega Prirodoslovnega društva imajo že davno številen krog poslušalcev, od inteligenčnih plasti do preprostega človeka. Tretji je predaval snoči univ. prof. dr. Metod Dolenc ki je znan kot odličen predavatelj in priznan strokovnjak v vseh vprašanjih slovenske pravne zgodovine. Dvorano so do kraja napolnili poslušalci iz vrst pravnikov in profesorskih krogov, zlasti pa je bila v velikem številu zastopana akademska mladina. V uvodu je prof. dr. Mole v pozdravnem nagovoru na predavatelja poudaril, da je nasilov predavanja o narodni pesmi in pravni zgodovini prav za prav malce nesoglasen, vendar je predavateljeva tema mnogo zanimivejša, kot bi si nemara kdo mislil. Nato je predavatelj, živahno pozdravljen, pričel z v resnici zanimivi in tehtnimi izvajanji Najprej je obrazložil nastanek narodnih pesmi v pravdavnih časih, ko so ljudje živeli daleč drug od drugega, takorekoč vase zaprti po naseljih in vaseh. Zmerom se je našel med prebivalci nadarjen član, ki je znal svoja ali tuja doživetja in fantazijske tvorbe povedati v vezani besedi. Nastala je na ta način narodna pesem, ki se je skozi čas raznesla daleč po deželi. Danes narodne pesmi na te način ne nastajajo več. Vidimo pa, kako je vsak važnejši dogodek, vsako veliko doživetje dobilo svoj izraz v narodnih pesmih in je v njih prišla do iz-zara tudi pravna zavest Da je pravna zavest v narodni pesmi v resnici ohranjena, je predavatelj jasno in temeljito dokazal na podlagi izčrpnega študija naših narodnih pesmi, zbranih v Strekljevi izdaji Citiral je posamezne odlomke iz narodnih pesmi, ki so pravnemu zgodov.narju kažipot, kakšna je bila pravna zavest ljudstva glede rodbine in odnosov med rodbinskimi člani. Predavanje, ki sc ga poslušalci nagradili s ploskanjem, je v po ni meri dot>cglo svoj namen. Iz Zagorja z_ Uprava Sokolskega društva sklicuje za nedeljo 27. t m. svojo 51. skupščino. Glede na resne čase je dolžnost prav vseh Sokolov, da se zanimajo za delo svojega društva, članstvo in naklonjeno občinstvo obveščamo, da se sokolski oder prenavlja po načrtih gledališkega igralca Vala Brati-ne in bo ustrezal vsem modernim zahtevam. Lahko napovemo, da bo na preurejenem odru prihodnji mesec prva uprizori-tez Kreftovih »Celjskih grofov«. Iz Ptuja j— Poslovitev. K direkciji državnih železnic v Ljubljani je premeščen višji kontrolor g. Makoter Franc. Sokol mu priredi v soboto 26. t. m. v Narodnem domu ob 20. poslovilni večer. Prijatelji, znanci in člani vabljeni! j— Glasbena matic« priredi drevi ob 20. url v matični dvorani koncert umetne pesmi na katerem sodeluje operni pevec-teno-rist Angel Jarc, a pri klavirju ga spremlja g. Guštin. Na sporedu so skladatelji: Vo-larlč, Gerbič, Adamič, Mirk, Lajovic, Osterc škerjanc, Kogoj, Ipavec, Pavčič in Krek. ' j— Dramsko društvo uprizori v nedeljo ob 15. uri v Mestnem gledališču Bea Johnsonovo komedijo v treh dejanjih »Vol-pone« (Lisjak). Cene sedežem so znižane in veljajo od 8 din navzdoL j— Zvočni kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. uri kriminalni »Burni zakon«. Za dodatek f Umski žurnal in kulturni film. „Jadranski teden" Priprave za pomembne prireditve na Hrvatskem Zagreb, 24. okt. o. Predlednik oblastnega odbora »Jadranske straže« v Zagrebu upokojeni admiral Wickerhauser je novinarjem dal nekaj podatkov o prireditvi Jadranskega tedna, ki bo letos v Zagrebu posebno svečan. Jadranski teden bo od 28. oktobra do 9. novembra ter bo v tem času prirejena cela vrsta predavanj in drugih prireditev v ljudski univerzi, gledališču in po radiu. Predavali bodo predvsem o pomenu morja za življenje našega naroda. Glavna proslava bo 31. oktobra v spomin na dan, ko so bile izobešene hrvatske zastave na nekdanjih avstro-ogrskih vojnih ladjah v Pulju. Banska oblast je odredila na predlog »Jadranske straže« naj se v Jadranskem tednu prične pogozdovanje primorskih go-ličav. Na glavni dan proslave bodo šolski otroci vseh primorskih šol zasadili drevesne sadike v okolici svojih krajev ter na ta način po svoji moči pripomogli k pogozdo- vanju našega Primorja. Za Jadranski teden so že mnoge trgovine v Zagrebu okrasile svoje izložbe z okusnimi slikami z našega morja, zagrebške knjigarne pa razstavljajo v svojih izložbah literaturo o Jadranskem morju. Zagrebški kinematografi bodo v času Jadranskega tedna predstavljali razne filme iz pomorskega življenja. Na Jelačičevem trgu bo »Jadranska straža« predvajala javno film o lepotah Jadranskega morja. Za Jadranski teden bo prirejena tudi umetniška razstava jadranskih motivov. Razen tega bo »Jadranska straža« priredila veliko nabiralno akcijo v korist letovanja siromašnih otrok na Jadranu. Na ljudski univerzi v Zagrebu bodo predavali najboljši strokovnjaki o pomenu Jadrana za naš narod, pri raznih prireditvah pa bodo sodelovali tudi člani Narodnega gledališča in Matica hrvatskih gledaliških prostovoljcev. Trpm po pomoti ustreljen kot vlomilec Hinko Podjavoršek iz Kranja zadet z dvema streloma Kranj, 24. oktobra Davi se je po Kranju raznesla vest, da je bii na zemljišču Božičeve tovarne na Prim-skovem ustreljen znani kranjski trgovec Hinko Podjavoršek O dogodku že ves dan krožijo po Kranju razne vesti in ugibanja. Stvar še ni pojasnjena in bo nesrečo lahko pojasnil 1e Podjavoršek sam, če bo ostal živ, kar mu seveda vsi želijo Nesreča se je zgodila okrog 3. zjutraj. Nočni čuvaj Božičeve tovarne France Ver-bič je v temi opazil človeka, ki se je vzpenjal na ograjo. Pozval je neznanca, naj se odstrani in je hkratu oddal svarilni strel. Neznanec se je umaknil od ograje in obstal na cesrti. Ko je čuvaj videl, da se noče odstraniti, je bil prepričan, da ima opravka z vlomilcem. Zato je skočil k telefonu in poklical policijsko stražnico. Češ, da hoče sumljiv moški najbrže vlomiti v tovarno. Neznanec je izkoristil to priliko, preskočil je ograjo in se skril za cipreso na vrtu. To pa Je postalo zanj usodno. Čuvaj je namreč poprej spustil na vrt psa, ki je neznanca takoj m drevesom izsledil. Čuvaj s« mu je previdno približal. V prepričanju, da je neznanec segel v žep, je čuvaj dvakrat sprožil Oba strela sta neznanca zadela, da je obležal na mestu. Kmalu neto je priSa na usodni kraj policija. Na splošno presenečenje so v dozdevnem vlomilcu spoznali kranjskega trgovca Hinka Podjavorška. Takoj je postalo vsem jasno, da ne gre ta vlomilca. Hudo ranje- nega trgovca so naložili na reševalni avtomobil in ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, odtod pa v sanatorij »Emona«. Kakor nam poročajo, je njegovo stanje še vedno zelo resno, a sodijo, da je vendar izven nevarnosti. Dobil je dva strela iz 9 mm pištole v glavo in prsi. Bratom In sestram na meji — pomoč! DESETI NOVEMBER dan narodne zbirke CMD Vestni čuvaj Verbič nesreče pač ni kriv, ker je bil prepričan, da hoče nekdo v temi vdreti v tovarno. Najprej je oddal svarilni strel in je streljal šele potem, ko je mislil, da hoče neznanec, ki je bil segel v žep, streljati nanj. Preiskava pa je pokaaftla, da no-srečni Podjavoršek »ploh ni imel orožja. Njegovo čudno vedenje in pa usodna kretnja z roko sta bili pač povod žalostnemu dogodku. Dozdaj še ni pojasnjeno, kaj je hotel Podjavoršek v Božičevi tovarni Ni izključeno, da je bil vinjen ali pa je morda iz objestnosti ali za šalo skočil preko vrta. To bo pač morali pojasniti sam. Sosedje, ki so bili zaslišani, so povedali samo to, da so slišali ponoči čuvajev klic: »Stoj!« Sledil je strel, nato pa lajanje hi ponovno streljanje. Preiskava bo ugotovila podrobnosti tega neljubega dogodka. Napet pologa) ▼ Egipt« Oddelek poveljstva egiptske vojske na prostem Londonski vodovod Preskrba angleške prestolnice s pitno vodo ni lahka stvar pri zadnjih uničili važno Nemci so poročali, da so zračnih napadih na London mestno vodno napravo. Malokatero drugo vprašanje je londonskim mestnim upravam prizadevalo toliko skrbi kakor preskrba metropole s pitno vodo. Ker so daleč naokrog uničili skoraj vse gozdove, bližnje ozemlje pa skoraj popolnoma zazidali in odvažajo tudi naj-manjiše vodne toke po čim krajši poti iz mesta, se London le v neznatnem obsegu preskrbuje z vodo iz vrelcem. Pretežni del londonske pitne vode izvira iz rek, in sicer iz reke Lee na severu, Wandle na jugu in iz Temze same. Samo ob sebi je umevno, da se ta voda navzlic vsem precejevalnim in čistilnim napravam še daleč ne more primerjati s kakšno kristalno čisto gorsko vodo. Nasprotno: med vsemi evropskimi prestolnicami ima London menda najslabšo pitno vodo. Londonska mestna uprava se je sicer dve desetletji trudila, da bi si zagotovila dovod pitne vode iz izvirov v Srednji Angliji, toda s to namero je prišla malopre-kasno. Birmingham, Coventriy, Cardiff, Worcester in druga mesta so sti biLa zagotovila že prej izključno pravico do te vode. Reko Leo zajemajo takoj ob njenem pri-hoiu v mestno ozemlje in jo odvajajo v ogromne rezervoarje, ki so po svojem skupnem obsegu večji nego ves Hydepark, že v mirnem času so te vodne naprave zavarovane s tri metre visoko žično ograjo in vojaške straže strogo pazijo, da se jim ArlstoSan v modernih hlačah Poskusi, da bi se stare drame uprizorile v moderni obleki, niso novi. Posebno tvegani pa so videti takšni poskusi spričo takšnega pisatelja, kakršen je Aristofan, ki so njegove komedije prepolne namigov na njegove vrstnike, na politiko, življenje in običaje tedanjih Aten. Le kdor prav dobro pozna starogrško zgodovino, lahko tudi dobro razume Aristofanova dela. Navzlic temu hoče neka italijanska dramska družba pod vodstvom Corrada Pavolinija uprizoriti Aristofana v sodobni obleki. Socialno in politično satiro največjega grškega komediografa hoče prenesti čim zveste je v naš čas. Stroj za preizkušanje živcev V Ameriki, kjer si izmislijo vsega vraga. so zgradili poseben stroj za šume in ropote. s katerimi naj bi preizkušali živce strojepisk. Aparat proizvaja najrazličnejši hrup. ki se da z zvočnikom še ojačlti, takoj nato pa lahko spregovori, iz njega nežen glas, ki šepeče popolnoma nesmiselne besede. Ves čas, ko ta priprava deluje, mora strojepiska pisati po diktatu. Druga priprava ji pri tem meri, kakšne učinke so imeli vsi posamezni hrupi in glasovi iz stroja za prezkušanje živcev. Ob koncu preizkušnje dobi strojepiska zdravniško spričevalo, ki ji pove natančno, v kolikšni meri vplivajo nanjo vsakovrstni moteči glasovi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ne približa noben nepoklicani, saj gre vendar za zdravje in življenje milijonov ljudi. Ko dospe Lea do mestne četrti Westhama, je od njene prvotne široke struge ostaJ samo ozek tok, vse drugo so ji odvzele vodne naprave za londonske človeške množice in za — pivovarne. Temzo zajemajo na isti način nad Hamp-tonom. samo da se ji pri njenih ogromnih množinah vode to ne pozna. Tako daleč zgoraj so jo zajeli zato, ker je v mestu vendarle preveč ponesnažena z oljem, prahom, odtočnimi vodami itd., tako da bi bilo precejevanje prezamudno in predrago. Razen tega je treba upoštevati, da se s plimo tudi morska voda meša z rečno vodo. če pokusiš vodo v raznih londonskih okrajih, boš prav razločno občutil razliko med vodo iz Lee in Wandle in vodo iz Temze. Pivo v južnem Londonu je baje samo zato močnejše, ker ga varijo iz slabše filtrirane Temze. Ljudje pijejo baje tudi zavoljo tega tako radi whisky, ker je voda Temze preslaba. Navzlic temu pa je voda v Londonu razmeroma draga. Gospodinje se boje računov za vodo prav tako kaJcor računov za plin in za elektriko. Visoka cena za vodo ima morda ta namen, da bi navajala ljudi k štednji z vodo, kajti skoraj vsako poletje se pojavlja v severni predelih velemesta pomanjkanje vode. Pratv pogosto so tedaj vodovodi od 10. dopoldne do 5u popoldne sploh zaprti. Vsaka motnja v vodovodnih napeljavah pod londonskimi cestami povzročajo velike prometne motnje, ker so pod tlakom stotine drugih napeljav, da podzemske železnice, kanalov itd. niti ne omenimo, če hi sovražne bombe razdejale kakšno glavno cev, mora dovesti to do velike zmešnjave, kar se tiče preskrbe ljudi z vodo, a če M uničile vodne naprave, bi utegnilo postati to katastrofalno. Če Se ne veš, zdaj izveš: da je po nekih informacijah la Viohyja ve£ nego gotovo, da se bo francoska vlada vrnila v Pariz in da je baje že določen dan tega povratka; da je že polovica »letečih trdnjav«, kl jih ima ameriška vojska na razpolago angleški zračni obrambi; da je ameriški poslanik Kennedy prt svojem odhodu iz Anglije zaželel Angležem čimprejšnji mir; da Ima Velika Britanija pripravljene aar silne novčanice za majhen denar za primer, da bi državna kovnica morala ustaviti kovanje novcev; da je vojaško sodišče v Madridu pod predsedstvom generala Bordcma obsodilo na smrt celo vrsto socialističnih prvakov in voditeljev bivše ljudske fronte; da so bile občinske volitve na Finskem odgodene za dve leti; da je Amerika pozvala svoje državljane iz Francije, naj zapuste francosko ozemlje; da je bil epicenter potresa, ki so ga občutili v Rumuniji in v Rusiji, na karpot-skem ozemlju; da jo Mehika razveljavila pogodbe za pe-trolejske dobave Japonski; da je ameriško vojno ministrstvo kupilo prekomornik »Presddent Roosevelt* za prevoz vojaštva.; da se v Rumuniji izvaja demoblllzadja vojske v pospešenem tempu; da je španska vlada pozvala bivšega rumunske ga kralja Carola, naj čimprej zapusti njeno ozemlje; da so Rumuni pogasili vse svoje svetilnike ob črnem morju; da se na portugalskem podeželju zaradi nezaposlenosti pojavljajo nemiri; da se je angleška vlada opravičila v Stockholmu zaradi bombardiranja v Mal-moju; da bodo v Moskvi izšla zbrana dela Leva N. Tolstoja ob tridesetletnici Tolstojeve smrti; da mečejo zdaj Nemci na London petro-lejske bombe s stisnjenim zrakom, zažigalne bombe in bombe, ki imajo oklep iz betona. na južni obali Anglije Zakaj nas obliva kurja polt? Fine dlačice, ostanki iz pradavnine V nenadnem mrazu in strahu pravimo, da nas obliva kurja polt. Človeško telo je ne samo na vidno kosmatih mestih temveč tudi skoraj povsod »prevlečeno« s finimi dlačicami, ostankom iiz pradavnih časov, ko nam je kosmatost kakor živailim rabila zoper mraz, dež. pik in udarec. Dlake pa rabijo živalim tudi kot strašilni pripomoček v primeru napada ali v obrambi, pri čemer se dlake na-ježijo. Mišični mehanizem, ki ježi dlake, Največja žična vzpenjača 42 km dolga proga na Švedskem in Na Švedskem gradijo ta čas najdaljšo po zmogljivosti bržkone tudi največjo vzpenjačo na svetu. Njena proga je dolga 42 km in po njej bodo spravili vsako leto 700.000 ton blaga. Določena je za prevoz apnenca iz velikega kamnoloma do nove cementarne. Na žični progi bo teklo 550 vagonov, ki se bodo polnili in praznili avtomatsko. Veliki stebri, ki bodo nosili kabel, so vzdolž vse proge že zgrajeni. Med težjimi pro- blemi, ki jih je bilo treba reševati pri gradnji, je omeniti prečkanje nekaterih vodnih tokov, na nekem mestu pa gre kabel 26 m preko neke reke. da morejo ladje pluti pod njim. Za prečkanje nekega jezera je bilo treba zgraditi 45 m visoke cementne stebre na temelje, kl so postavljeni v vodi. čeprav znašajo gradbeni stroški nekoliko milijonov kron, so izračunali, da bo vsa naprava vendarle znatno cenejša nego vsak drug prevozni pripomoček. Kako dolgo zdržimo brez spanja Zanimiv eksperiment v Ameriki V zvezi z evropskimi dogodki, ki silijo milijone ljudi omejiti se do skrajnosti glede spanja, je prof. Turner z eksperimentalno psihološkega zavoda Harvardovega vseučilišča v Ameriki izvršil poskuse, da hi ugotovil, koliko časa človek brez spanja sploh zdrži. Dvajset študentov in študentk se je javilo za ta poskus. Z glasbo in močno kavo so jih skušali ohraniti čim dalj časa budne, injekcij in drugih takš- Sušenje sadja in zelenjave v Švici Mala nevtralna Švica trpi vsakovrstne nevšečnosti zaradi vojne, posebno glede prehrane. V Bernu poslujejo zaradi tega velike sušilnice za sadje in zelenjavo, da bodo imeli Švicarji pozimi kaj jesti. Naprava, ld jo vidimo na sliki, posuši dnevno osem ton sočivja nih pripomočkov pa za nalašč niso hoteli uporabiti. Najdalj časa je zdržal medicinec 0'Con-nor, ki se je 121 ur in 40 sekund uspešno boril z zaspanostjo. Zadnje ure je prebil sicer v nekakšni dremotici, slišal m skoraj ničesar več, če so ga nagovorili in se je premikal trepetaje ter s težavo. Njegova energija pa je vendarle zadostovala, da je ostal še kolikor toliko pri zavesti do konca 121 ure. Komaj pa je dosegel to točko, mu je energija na mah odpovedala. 40 sekund pozneje ga ni bilo mogoče zbuditi z nobenim pripomočkom. Z drugimi poskusnimi osebami je bila ista, samo da niso zdržale toliko časa, zanimivo pa je, da je izmed petih študentk, ki so se udeležile poskusa, ena odpovedala v tekmi šele tri ure pred O' Connorom. Zamorke s kitami Zamorski lasje so, kakor znano, kratki ln volnati. Navzlic temu lahko opazi poto-valec po deželi Ovambi mlade zamorke, ki tekajo z dolgimi, debelimi kitami naokrog. Te kite, ki segajo skoraj do tal, pa niso pristne, temveč si mlade zamorke dopolnjujejo svoje lasovje s kitami, ki jih spletajo iz sizalovih in palmovih vlaken. To jim še ne zadostuje. Kot amulet proti zlim duhovom si pritrjujejo v lase majhne kroglice iz kravjega blata in ilovice. Stoletnik z 200 potomci V vasi Praturlodeju pn Pordenonu v Italiji je duševno in telesno čil slavil svojo stoletnico kmet Sebastiano del Col. Mož ima 5 otrok, 45 vnukov in 148 pravnukov. Navzlic visoki starosti opravlja del Col še poljska dela. Visoke šole v Rusiji Letošnje leto so odprli v Rusiji nič manj nego 59 novih visokih šol. Skupno jih ima Rusija sedaj 750. Na teh šolah študira okroglo 700.000 mladih ljudL je zato najbolj razvit na zunanjih straneh telesa, na tilniku, hrbtu in na zunanji površini okončin. Vsaka dlačica ima tako rekoč svoj lonček pomade, ki jo vzdržuje mastno in mehko, da iahko opravlja svojo nalogo proti mrazu in dežju. Da se mora dlaka v danem trenutku zježiti, ima majhno mišico, razen tega pa je obdana z mrežo živčnih vlaken. Kadar se takšna mišica skrči, spravi poševno dlako v pokončni položaj. S tem se stisne žleza loj-nica, ki odda svojo vsebino kakor stisnjena cevka zobno pasto in namaže pri tem dlako si tolščo. Posebno Izrazit je ta pojav pri goseh in kokoših. Njih koža ima posebno obsežne lojnice, ki molijo iz nje kakor majhne grbice, zlasti pri goseh. Pri drugih živalih izstopajo lojnice le tedaj, če se jim dlake in peresa postavijo pokonci. Njih koža sliči tedaj gosji in kurji koži. Enako je tudi s človekom. 150 krat bombardirana Malta Kakor poročajo iz Rima, je bila Malta doslej že 150 krat bombardirana od italijanskih letalcev. Pri teh napadih je bilo ubitih 200 oseb. ranjenih pa 400 dočim je brez strehe okoli 700 prebivalcev. V Voltairovem času je živela v Parizu ga. de D., ki so o njeni lepoti njegovi prijatelji mnogo govorili, a je osebno ni poznal. Nekega dne so prijatelji uredili ta^-ko, da so ji pisatelja med odmorom v gledališču predstavili. Bili so potem radovedni, kako sodi o njej.« »Takšna je pač kakor oljnata slika,« je odgovoril veliki zasmehljivec. »Kakor oljnata slika? Kako misliš to?« »Z razdaljo samo pridobi,« se je nasmehnil Voltaire. VSAK DAN ENA »Vedi, da ne bi bila nikoli postala tvoja žena, če mi ne bi bil umrl moj prvi mož!« »Smrt je pa res neusmiljena . . .« (»New Torker«) H. Adams LEPA ZAKOTNIM Detektivski roman »Nekateri izmed vas se morda še spominjajo,« je rekel stotnik Bradshavv, »da je pred več leti nastal na trgu z dragimi kamni hud škandal zaradi umetnih biserov in da je prišlo zaradi tega tudi do pravde. Baje so takrat v Londonu in. kolikor vem, v Parizu in New Yorku vsak teden prodali po nekaj ogrlic iz umetnih biserov za prave. Ovratnice, ki so bile vredne po nekaj funtov, so šle za stotine in tisoče funtov v denar. Najimenitnejši kupčevalci s pravimi biseri so se združili, da bi o vrli sleparijo. Mnogi izmed vas se menda še spominjajo te stvari, a le malokdo ve, kako se je končala.« »In kakšen je bil konec?« je vprašal Pat. »Kupčevalci so čakali pripravnega slučaja; nazadnje so obtožili nekega prodajalca zaradi prevare, ker je bil prodal posamezen biser za pravega, dasi je bil v resnici umeten. Najeli so si slavnega odvetnika in boj se je pričel. Obtoženec je moral v preiskovalni zapor; nastal je strašanski hrup; obe stranki sta pritegnili veščake, učenjake in kupčevalce z biseri, in policija je sporni nakit zaplenila. Ker je bila trgovina z umetnimi biseri hudo prizadeta, se je tudi strnila, da bi branila svoie postojanke. Razpravo so izprva preložili, da bi poklicali nove veščake z Japonskega, kjer je glavni sedež te industrije. Veščaki so smeli nakit pregledati in preizkusiti, da si pripravijo mnenja. Nazadnje se je približal dan, ki je bil določen za razpravo. Odvetnik je hotel dati sporni biser vpričo sodnega dvora razpoloviti, da bi pokazal sodnikom nepristno notranjost. A tik pred razpravo je prišel nekdo k njemu ter mu povedal, naj tega nikar ne stori, ker je biser zamenjan! Nekomu, ki se je izdajal za veščaka, je bilo vpričo policije uspelo, da je podtaknil pravi biser za umetnega. Ko bi bilo prišlo do razprave, bi se bili tožniki osmešili. Tako pa se je vse razblinilo. Odvetnik je umaknil tožbo, sleparije ni bilo moči dokazati in reči so mogli samo, da je biserov dvoje vrst in da naj bo občinstvo previdno pri kupovanju.« »Kako pa naj človek ve, ali kupi pravi biser ali umetnega?« je vprašal gospod Summers, ki je, kakor vsi ostali gostje, z zanimanjem poslušal zgodbo. »Človek sme kupovati samo s pomočjo veščaka,« je rekel Bradshaw, »ali pa vsaj v docela zanesljivi trgovini.« »Imate mar kešen sum zastran mojeh biserov?« je vprašala gospa Neilsonova. »Nikakor ne. To zgodbo mi je pripovedoval neki strokovnjak in podoba je, da je resnična.« »Jest na morem rečt druzega koker to, de so moji biseri kupljeni v nartaboljših trguvinah. Moj mož je vsacega pusebi preskusil in vsa reč je veljala trideset tisoč funtov. Zdaj so nabrani v ogrlico in vredni tak kep denarja, de jeh skori plačat ni moč.« Trideset tisoč funtov! Vsi, ki so pravkar še molče vlekli na uho, so presenečeno ponavljali velikansko vsoto in jo pretresali z bližnjimi sosedi na način, ki za lastnico ogrlice ni bil povsem laskav. »Ko bi jo mogel odščipniti, bi imel dovolj za vse žive dni.« Te besede, ki jih je bil Pat namenil prav za prav samo Dafni, so padle v nenadno tišino, tako da jih je vsak lahko slišal. »Če bi mi jo odščipnili,« je razburjeno dejala gospa Neilsonova, »bi vas prjeli in zamehurili, deset let bi dobili ko neč in po vsej pravici.« Mučen molk je nastal. Pat, današnji zmagal^c, je bil trenutno onesposobljen za boj, a gospod Bickerton je tudi to pot rešil položaj. »2e mnogokrat sem ugibal,« je dejal, »v kakšnem vinu je neki Kleopatra raztopila svoje bisere. Njegov učinek na njeno prebavo je moral biti kaj neprijeten!« 20 Ko so jeli plesati, se je Peter splazil na teraso, da bi tam v miru pokadil cigareto. Pipa bi mu bila ljubša, a to se mu ni zdelo povsem prikladno. Hotel je biti sam, da bi vse do dobrega premislil, kajti zastran Karoline ga je obhajal nemir. Ta še ni smela zaslutiti, da je njena skrivnost odkrita, a Peter si je vendar le želel dokaza, da je njegov sum osnovan. Njen glas in način, kako je metala glavo nazaj, vse to pač res niso bili dokazi, temveč zgolj spomini na podrobnosti. Začetna črka C — tako se je začenjalo na tisoče imen. Constance, Clara in Chloe prav tako kakor Caroline.. Stano- vala je na St. Michael's Courtu, a to je veljalo tudi za stotine drugih ljudi, kakor je bila sama pravilno pripomnila. Da ima prav, je vedel; a kako naj dokaže? Smejali bi se mu, če bi trdil kaj takega. Karolina Or-mesbyieva je bila bogata dedična, vsaj govorili so tako! Čemu bi se torej izpostavljala nevarnostim drznega in vratolomnega zločina? A kriminalna stran zadeve niti ni bila edina, ki si je z njo belil glavo. Kakšen pogum in kakšno nadarjenost je moralo imeti dekle, da je zasnovalo in izvedlo nekaj takega! Vsa njena nesreča je bila v tem, da svoje zmage ni mogla izrabiti. Kdo so neki bile tovarišice, ki so ji pomagale? Kdo ve, ali je bilo res, da so jih bili vse okradli? Bili Mason ni menda nič vedel o tem, drugače ne bi bil poizkusil dobiti od nje denarja za Honduraško družbo. Ob tej misli se mu je obraz zmračil. Pa ne, da bi se bil zmotil v Billu? Eden ali dva človeka sta mu bila nekaj namignila, a Peter se ni zmenil za to. Kdor ima opravka z mnogimi družbami, je pogosto v nevarnosti, da zagazi v zanke sleparjem. A da bi ga hotel star sošolec ogoljufati? Umazana misel! Z Billa je spet preskočil na Vero. Poljubil jo je bil; kmalu jo bo spet držal v naročju in plesal z njo. Kaj naj ji reče? Dvom zastran Billa ni smel vplivati na njegova čuvstva do nje, kajti to bi bilo krivično. A za to niti ni šlo. Ovira je bil Robin Hood — ovira je bila Karolina! Ko bi ne bil spoznal Karoline, bi se gotovo zadovoljil z Vero, tako pa — == »JUTRO« St 250 Bolgarski pogledi na Balkan V sofijskem »Slovu« smo fiitaih te dni na uvodnem mestu naslednja razmišljanja o Balkanu, ki jih podajamo kot bolgarske poglede na balkanska vprašanja: »Naš nemirni Balkan ie začudil v zadnjem času svet po svojem zglednem zadržanju. Balkanski narodi, ki so mogli skoro četrt stoletja ceniti blagodati miru, so z velikim zadovoljstvom zaboležMi dejstvo, da se jim je doslej posrečilo ostati izven svetovnega požara. Vsem so vidne prednosti, ki izvirajo za balkanske narode iz miru. V skoro vseh balkanskih državah je mogoče ugotoviti velik napredek njihove materialne in duhovne kulture, kakor tudi pomembna dela, ki so vsakemu posebej v ponos. Ta nemirni Balkan, ki je zaradi svojih zmed tako zaostal v svojem razvoju, je spet po- i stavljen pred preizkušnjo. Dve poti sta spet | Pod tem naslovom je italijansko ministr-stvo narodne prosvete izdalo zbirko dokumentov in poročil ter izjav očividcev o postopanju francoskih oblasti z Italijani v taboriščih med vojno. Za knjigo, ki vsebuje tudi več fotografij, je napisal uvod prosvetni minister Pavolini, ki ugotavlja med drugim, da slabega ravnanja z Italijani v teh taboriščih ni mogoče opravičiti s sovraštvom ali razburjenjem nenadno nastalega dogodka (vojne), »saj je ves svet že v naprej predvideval vstop Italije v vojno, ki je Francijo najmanj presenetil«. Zato je mogoče iz nečloveškega postopanja z Itali-iani postaviti določene zaključke, med njimi predvsem ugotovitev, da je val sovraštva proti Italijanom izšel tako od francoskih oblasti kakor iz širokih množic ter je zajel brez razlike vse Francoze — od navadnega delavca do vscučiliškega profesor- Duhovno poslanstvo V italijanskem listu »II Regime Fasei-sta« razpravlja Federico Pagnacco o gospodarski in duhovni misiji Trsta v novi Evropi, urejeni po načrtih velesil osi Rim-Berlin. Gospodarsko poslanstvo Trsta izhaja iz samega zemlienisneea položaja te luke v okviru obnovljene veljave Italije na sredozemskem prostoru ter iz tesne sa sodelovanja med Italijo in tretjim raj-hom. Toda. poudarja pisec, samo gospodarsko poslanstvo Trsta bi bilo brez pravega pomena, ako bi ga ne spremljalo tudi posebno duhovno poslanstvo, ki ga mora Trst prav tako izpolniti in za katerega ie prav tako poklican zaradi svojeaa stoletnega stika z germanskim svetem. Pisec nato navezuje na nedavno gostovanje neke nemške godbe v tržaškem gledališču »Fenice« spomine starih T Iračanov na dobo. ko je bil Trst še pod Av-stro-Ogrsko. Ne glede na italijanski ire-dentizem pripominja pisec med drugim: »Ako si trezno izprašamo vest. ie prav. ako ugotovimo, da niti tedaj ni bilo med italijanskim in nemškim svetom sporov in treni. Borba ie bila slei ko prei ona le; 1848 in 1356: borba med Italijo, ki drami!a v narodno edins-vo. ter tbsb -Skim cesarstvom, ki je bilo v za- Kdo velja 3S Žida Že včeraj smo zabeležili navodila banske uprave v Novem Sadu, kako se ima izvajati uredba o izločitvi Židov iz veletrgovine z živ,li. Navodila določajo med drugim, - do se ima v smislu te uredbe smatrati za Žida Ker si je težko misliti, da bi te smernice sestavila banska uprava v Novem Sadu na svojo roko, je treba pričakovati, da bodo v njih postavljena načela veljavna za vso državo. Zato prinašamo po novosad-skih in beograjskih listih, ki smo jih medtem prejeli, doslovno dotični odstavek navodil. Glasi se: »Za Žida v smislu uredbe 9e smatra oseba: 1. katere oče in mati sta rojena v židovski veroizpovedi, tudi če sta kasneje veroizpoved spremenila ali sita brez nje; 2. katere oče je rojen v židovski veroizpovedi, mati pa je tuje narodnosti; 3. ki je rojena v mešanem zakonu, pa je židovske veroizpovedi ali brez konfesije.« Knjigovodstvo naših železnic »Hrvatski dnevnik« posveča svoj uvodnik prilikam v prometnem ministrstvu in pravi, da bi bilo predvsem potrebno preurediti knjigovodstvo, da bi se pokazalo pravo finančno stanje naših železnic.« Med drugim piše glasilo dr. Mačka: »Pri upravljanju naših skupnih železnic so že od prvega početka zabrisali vse sledove partikularizma tako pri dohodkih kakor pri izdatkih Te m one knjižijo kronološko brez ozira na podreiena ravnateljstva. Ta sistem kliče po temeljiti reviziji. Računovodstva posameznih železniških direkcij je treba preurediti v samostojne finančne oddelke s pravico samostojnega budžetiranja na način kakor je bil pri bivši južni železnici. Naša javnost mora vedeti, katere proge so suficitne in katere deficRne.« Slovanske kulturno društvo v Splitu »Slovanske kulturno društvo« so ustanovili te dni v Splitu Novo društvo hoče se-znanjevati splitsko mladino s slovanskim svetom. Organiziralo bo tečaje raznih slovanskih jezikov in prirejalo predavanje o slovanskih kulturnih problemih. Prirejalo bo tudi koncerte slovanske glasbe. S tem hoče društvo prevzeti tradicije dosedanjih raznih lig ki so imele po svojem programu delokrog omejen samo na gotove slovanske narode, n pr. na Čehe Poljake ali Bolgare Društvo bo pričelo svoje delovanje z organiziranjem velike proslave slovitega ruskega komponista Čajkovskega. Očitki ,,Hrvatskega dnevnika" V posebnem članku razpravlja »Hrvatski dnevnik« o težavah s katerimi se mora boriti banska oblast v Zagrebu pri preskrbi pasivnih kraiev Hrvatske z živili. List piše: . . »Banska oblast se mota neprestano boriti odprti pred njim: vojna ali mir. Ta težki položaj pa ne smemo pripisati okoliščini, da bi se nekateri balkanski narodi hoteli boriti. Takšnega naroda na Balkanu ni. Vse je dejansko odvisno samo od tega, v koliko bo Balkan uspel iznebiti se vphva nekaterih interesiranih činiteljev ki žele ustvariti novo vojno prizorišče v jugovzhodni Evropi. Po našem mnenju je to odvisno samo od njegove dobre voije Ako balkanski narodi zares odkrito žele mir, morajo enkrat za vselej razumeti, da je mogoče vse blagodati miru doseči le z žrtvami in sicer z žrtvam i na oltar skupnih interesov v imenu sporazuma žrtev, ki naj odstranijo vsa sporna vprašanja, ki sedaj razdvajajo Balkan. Ako bo ta zavest prodrla,' smo prepričani, da se bo Balkan tudi to pot izognil vojni.« ja. Ako dvoumno sklicevanje na »latinstvo« potrebuje še kako ovrženje, potem je ta zbirka dokument c francoskem postopanju z Italijani najzgovornejši grob tega »strašila«, ki ni nikdar odgovarjalo stvarnosti. Tu se je najbolj izkazala vsa grozovitost galske rase ter barbarstvo Francozov. »Objavljena zbirka dokumentov vpije po maščevanju, toda Italija se ne želi maščevati«, piše minister na koncu svojega uvoda. »Ko bo prišel trenutek, da bo Italija ona ozemlja in one prebivalstvo dobila nazaj, kakor ji dejansko pripadajo, ter bo izvedla one revizije francoskega položaja, ki bodo Francijo postavile v njene pravične meje, ne sme nihče pričakovati od nje usmiljenja, ki bi v takšnih primerih imelo za posledico, da bi roka kirurga postala negotova.« Trsta v novi Evropi tonu. torei ono Avstrijo, ki ie pošiljala nad Trst poliglotske poplave svojega prebivalstvo. da bi poavstrijakanila mesto, ki je obupno branilo svoje italijanstvo. izhajajoče iz Rima.« Vsa nadaljnja borba, ugotavlja pisec, se je razvijala samo v znamenju dvcboia med Italijani in Slovani in v tej borbi je nemška kolonija v Trstu ponovno manifestirala svoje simpatije za italijansko narodno stranko. Za dokaz navaja pisec, kako so tržaški Nemci leta 1911 Pri cžjih volitvah podprli Italijane proti Slovanom s svojimi 797 glasovi. Isto 9e ie ponovilo pri občinskih volitvah. To se ie zdelo avtorju potrebno ugotoviti, »ker se z nekih strani s potvarianiem zgodovine pc.skuša špekulirati z domnevnim položajem globokega nesoglasja med Italijani in Nemci v predvojnem Trstu. Zato bo — zaključuje Pagnacco svoj članek — Trst v novi Evropi z lahkoto prevzel svoje veliko duhovno poslanstvo v tesnem sodelovanju z nemško kulturo, ker se to sodelovanje dejansko ni nikdar nehalo in je sedanja italiiansko-nemška povezanost samo logična posledica preiš-nje tesne povezanosti v skupni borbi proti hirajoči Avstriji. za vagone, potrebne 7i\ prevoz žita. Nasprotno pa dobivajo brez vsakih težav vagone za prevoz žita in nekatere ustanove, izven banovine Hrvatske Te ustanove pošiljajo potem pod svojim imenom žito v pasivne kraje in poskušajo vzbujati med tomošnjim prebivalstvom dojem, da bi sprejemalo brezplačno žito m koruzo, če bi bilo povezano upravno trdi v naprej z Beogradom in ne z Zagrebom. Ta akcija spada v vrsto tistih številnih dejan.,, ki poskušajo minirati vse napore banovine Hrvatske, da bi sama reševala svoja vprašan;a. Mi imamo sicer sporazum in v okv ru banovine Hrvatske je zbrana danes že večina hrvatskih krajev. Naša avtonomiji posluje, toda vsepovsod se javljajo ovire ir motnje.« štednja v hrvatskih uradih Ban dr. Šubašič je podpisal uredbo o izva.ian.iu čim večie štednje v vseh bano-vins-ldh in samoupravnih uradih. Med drugim zahteva skrajno varčevanje pri vseh materialnih izdatkih, posebno tudi pri kurjavi in porabi papirja. S posebno točko naroča vsem banovinskim in samoupravnim uradom in institucijam ter V9em šolam na ozemlju banovine, da organizirajo zbiranje starega papirja. Zbrane količine starega papirja bodo morali p:tem šefi uradov in upravitelji šo! dostavljati najbližjim podružnicam Rdečega kri *a. Denar, ki ga bo prejel Rdeči križ za tako zbrani papir, bedo uporabljali za prehrano siromašnih otrok po šolah. Bolgarija in Jugoslavija Sofijsko »Slovo* je posvetilo te dni svoj uvodnik odnošajem z Jugoslavijo v zvezi s člankom, ki ga i e pred krat kim o naši zunanji politiki napisalo beograjsko »Vreme«. Sofijski list opozarja zlasti na odstavek v beograjskem listu, k: se tiče jugoslovensko-bolgarskih odnošajev ter skupne želje obeh držav, da bi svoiemu prijateljstvu dali stvarno osnovo. »Slovo« pripominja v tej zvezi: »Ko sprejemamo na znanje to izjavo, moramo s svoje strani izjaviti, da bo bolgarsko iavno mnenje soreielo z veseljem vsako dejanje, ki nai da konkretno vednost paktu večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo.« K položaju na Balkanu «Pester Lloyd«, poluradno glasilo madžarske Vlade priobčuje brzojavko svojega dopisnika iz Rima, ki naglaša, da se iz sedanjega položaja ne da prav nič sklepati, kake bodo nove akcije na vojaškem ali diplomatskem polju. Uradni krogi so zelo zapeti, zato se italijanski tisk bavi po pretežnem delu z razmotrivanjem raznih vojaških vprašanj, tičočih se dnevnih dogodkov. Zaradi tega bi bile vsakršne napovedi preura-njene, pri čemer pa ni izključeno, da bodo 9edanje diplomatske priprave nenadoma prekinjene in da bodo nastopili nepričakovani dogodki. Vprašanje Grčije je še vedno odprto in z njim tudi vprašanje bližnjega vzhoda. Edenovo potovanje je položaj le še bolj zamotalo. V odnošajih med Italijo in Grčijo ae opeia neka zaostritev, kakor kažejo razni očitki v tisku na Grčijo. V splošnem pa ni opaziti nikakršne prevelike razburjenosti in se politika napram Grčiji vsak trenutek lahko še preokrene. G*«de Jugoslavije pa je treba pripomniti, da je ostalo vse neizpremenjeno. Nje položaj ae nuvija v pravcu dosedanje linije in to je trenutno edmi trdni pravec na Balkanu Vedno bolj — pravi ua koncu list — pa stopa v ospredje problem Bližnjega vzhoda in zdaj se bo tudi pokazalo, kakšno vrednost imajo razni regionalni dogovori. Razumljivo je, da se tudi Rusija močno zanima za razvoj dogodkov na Balkanu, s tem pa postajajo odnošaji med Moskvo in trojnim sporazumom vedno obsežnejši o turški politiki »Neue Ziircher Zeitung« objavlja v svoji zadnji števillki daljše poročilo svojega balkanskega sotrudnika, ki podaja sliko seda- Ljubljana. 23. oktobra. Kakor smo že poročali, so po uredbi • pomožni vojski in državni obrambi vsi moški jugoslovanski državljani od dovršenega 16 leta (rojeni L 1923. in dalje) do dovršenega 70. leta (rojeni L 1889. in starejši) sposobni za umsko delo. odnosno do dovršenega 65 leta starosti za tiste, ki so sposobni za telesno delo. z izjemo obveznikov vojaške sile, uvrščeni v pomožno vojsko državne obrambe. Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani razpošilja te dni do mestu tiskane pozive obveznikov pomožne vojske. Vsakdo, kdor prejme poziv, ga mora spol niti natančno po rubrikah in sa v treh dneh od dne prejema osebno vrniti zaščitnemu uradu mestnega poglavarstva Mestni tra št. 2.. I. nadstropje, soba 43 (nad prodajalno mestne elektrarne), kjer ea odda za to določenemu uradniku, ki bo izpolnjeni poziv pregledal z ozirom na točnost in popolnost izpolnjenih podatkov. Kdor bi ne preiel poziva, a spada v pomožno vojsko, se mora. če ima v Ljubljani domovinsko pravico ali biva v Ljubljani, že vsai tri mesce, kljub temu brezpogojno oglasiti na zaščitnem uradu in tam podati potrebne podatke. Osebe, starejše od izpolnjenih 70 let (umski delavci), oziroma od izpolnjenih 65 let (telesni delavci). se lahko javijo na lastno želio kot Tekmovanje v slovenski ligi bo šlo spet dalje že to nedeljo s štirimi tekmami lz IX kola. Na sporedu bodo srečanja, ki so vsa že precej važna, ker se tekmovanje polagoma bliža koncu in gre pač vsakemu izmed udeležencev za to, da si še pred zadnjimi nastopi zasigura čim boljše mesto. Ta termin bo prinesel važno odločitev v vodstvu tabele, in sicer na odločilni tekmi med prvim in drugim, ki bo v Ljubljani. Kdo ho prvi, kdo drugi ? Za to nedeijt-ko tekmo, ki bo odločila, kdo bo prevzel vodstvo v tabeli, vlada ne samo v Ljubljani, temveč povsod, kjer spremljajo dogodke v tem tekmovanju, izredno zanimanje. Ljubljančani, ki so prvo tekmo v Trbovljah po nesreči izgubili (rezultat je bil 3:2), bodo seveda na domačih tleh napeli vse sile in uporabili vse znanje, da bi spravili zmago. Prav za prav ne smejo več izgubiti nobene točke, če računajo na prvo mesto med vsemi. Toda tudi Amater ima zelo dobro in borbeno enajstorico in tudi on goji tihe nade — kdo bi jih ne —, da ne bodo zapustili Ljubljane brez izkupička, vsekakor pa se z lahkoto ne bedo dali ukloniti. Da bodo še bolj odporni, bodo bržkone pripeljali s seboj lepo število svojih pristašev, ki so jim že zdaj mnogo pomagali v tej borbi, če kdaj, potem bi morala to nedeljo tudi ljubljanska publika v čim večjem številu priti na pomoč svojim belo-zelenim! ★ Ostale tri tekme bodo: v MARIBORU: železničar—Mars (izid prve tekme 3:2 za železničarja), v CELJU: Olimp—Bratstvo (izid prve tekme 4:1 za Bratstvo) in v KRANJU: Kranj—Maribor (izid prve tekme 1:1). Staro in zelo resnično pravilo je: mladina je up naroda in njegova bodočnost Mladina ie tista, ki prinaša nove sile in moči nareki, idejam borbam. Zato ua .ie vzgojna naloga vseh. ki pridejo v kakršenkoli stik z mladino, nai bodo njeni učitelji ali bolje, pametni svetovalci in voditelji. Seve pa mora tisti, ki hoče mladini kakorkoli koristiti njo samo dobro poznati, pretehtati njene sposobnosti, prisluhniti njenim željam in potrebam in po tem pridobljenem in spoznanem šele graditi individualno. Mladina ie zelo sprejemljiva, toda žal navadno takšna, da prei in rajši osvoji in podleže slabemu. Mladina, ki ie zdrava, ie borbena, željna pouka navdušena za vse novosti ter hoče udeistvovania in uspehov. Zlasti pa išče taka zdrava mladina prilik, kjer bi mogla pokazati svoje telesne spretnosti. Pastirčki na paši se kai radi preizkušajo v plezanju, teku. preskakovanju grma ali potočka, lučanju kamenja ali medsebojnem metanju. Mestni otrok, ki navadno ne ve za lepote in trdote podeželskega življenja, pa želi pokazati svojo spretnost v marsikateri drugi stvari: pokazati hoče. da spretneie in hitreie plava od tovariša, da daleč brcne veliko žogo (ki je mestnemu otroku vsakdanji pojav, podeželskemu pa mnogokrat občudovanja vredna novost), kdo hitreje predrsa drsališče itd. Sami smo videli in preživeli dobo. v kateri so 9e naše mlade sile hotele odlikovati. tekmovati, boriti. Vse to so spoznali športni delavci: stro-j kovnjaki 90 preiskovali in preizkušali, na-' Šli so koristi pametno gojenih in škodo njega političnega položaja ▼ jugovzhodni Evropi. Poročevalec pravi, da si Turčija prizadeva trdno vztrajati na svojem dosedanjem stališču ter išče pota in načina, kako bi ohranila mir. Pri tem turški državniki trdno računajo na diplomatsko pomoč Rusije. Danes še ni znano, kdaj se bodo pričela pogajanja med Rusijo in Turčijo, splošno pa prevladuje mnenje, da bodo služila prej ohranitvi miru, ne po poostritvi na-sprotstev. Tudi iz turškega tiska se da posneti, da bo Ankara nadaljevala svoje previdno zadržanje. Vsekakor pa računajo s tem, da bo navzočnost nemške vojske v Rumuniji ter pripravljajoča se politična preusmeritev Bolgarije zelo omejila svobodo turških akcij. V Ankari vlada tudi prepričanje. da bodo sile osi Turčijo in Grčijo kmalu prisilile, da se jasno opredelita glede svojega političnega zadržanja za bodočnost. Potovanje Edenovo bo to odločitev najbrž še pospešilo. prostovoljci pomožne vojske. Ni pa se treba zglasiti osebam ki spadajo med upravno in strokovno osebje in strokovne delavce v industriji, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, gradbeni in sanitetni stroki in imajo že vojni delovni razpored. Ako kdo izmed niih prejme poziv, naj ga vrne zaščitnemu uradu in nai izpolni samo rubrike štev 1. 9 in 16. Kdor bi se ne javil na zaščitnem uradu. ako bi ne prejel poziva z namenom da se odtegne uvrstiti v pomožno vojrfco državne obrambe ali kdor bi dajal napačne podatke ustno ali na pozivu, zapade kazni 00 čl. 82 uredbe o pomožni vojski državne obrambe (zaporna kazen do 2 let in denarna globa na 5.000 dim Pripominjamo. da spadajo pod obveznost prijave tudi osebe, ki so začasno nesposobne za vojaško službo, kakor tudi rezervni častniki, rezervni vojaški uradniki in obvezniki vojne sile. ki so ali še bodo oproščeni vpoklica k vojaškim edin cam v mobilnem in voinem staniu Poudaria-mo. da služba v pomožni vojski nikakor ni identična s službo v pasivni zaščiti, v obrambi pred letalskimi napadi, in da razporeditev v pasivno zaščitni službi ne opravičuje nikogar da bi se zaradi tega ne zglasil in ne mogel uvrstiti v pomožno vojsko državne obrambe. Tudi v ljubljanskem 1. razredu prvenstveni spored v jesenskem delu še ni končan in bodo med ostalimi to nedeljo nastopih še: SVOBODA—KOROTAN V predzadnjem kolu za prvenstvo 1. razreda v Ljubljani, se bosta v nedeljo srečala na igrišču Ljubljane Svoboda in Korotan. To je najmlajši udeleženec v I. razredu in daje s svojim mladim moštvom najhujši odpor. Korotan ima najboljše moči v napadu, kjer briljirata brata Kurara, ki sta strah vsake ljubljanske obrambe. Vrata Korotana pa brani bivši odlični vratar Ljubljane Logar. Moštvo Svobode je dosedaj preživljalo majhno krizo in bo v novi postavi gotovo postavilo močnejšega nasprotnika. Tekma se bo pričela ob 10.15 na igrišču Ljubljane s predtekmo juniorjev ob 9. MOSTE—DISK To bo prvenstvena tekma, ki naj odloči, kateri od gornjih klubov lahko najbolj računa, da bo ostal v 1. razredu. Moščani so šli v borbe tega razreda z velikimi nada-mi, vendar se v njem ne morejo uveljaviti. Morali se bodo proti prav dobrim Domžal-čanim pošteno potruditi, če bodo hoteli zabeležiti uspeh, ki naj jih reši nevarnosti izpada. Disk ima prav dobro moštvo, kar so okusili Hermes, Jadran in Korotan, ki so le s težavo dosegli neodločene izide. Ker tudi Disku grozi nevarnost izpada, se bosta oba kluba do skrajnih mej potrudila, da uženeta drug drugega. V predtekmi ob 13.15 nastopita junior-ski moštvi Most in Grafike, tudi za točke. pretiranih telesnih vaj. Eno pa ie gotovo: ugotovili so. da so telesne vaje. in med te spadajo tudi razne športne panoge s svojimi sporedi, mladi rasti nujno potrebne. Seveda je treba te športne panoge smotrno in postopoma gojiti starosti, sposobnosti in potrebam individualno prilagoditi in jih voditi ped strogim nadzorstvom sposobnih ljudi. Uspehov ie bilo že mnogo! Ne le telesna okrepitev, tudi duševni napredek je bil rezultat teh poizkusov. Zato so v mnogih državah uvedli telesne vaje kot obvezen predmet, ki naj da mladini za življenje potrebnih in koristnih telesnih sposobnosti. Toda različne države različno negujejo skrb za telesno vzgojo. Ponekod tvori telesna vzgoja podlago ostalemu pouku — drugod ga koristno osvežuje, spremlja in dopolnjuje (n. pr. pri Angležih) vsak dan. le ponekod nočeio pravilno razumeti telesno vzgojnih potreb in koristi. Tole sem doživel, ni Se dolgo tefca. Naše športnike je nedavno obiskal starejši športni strokovnjak iz tuje dežele. Odzval se ie našemu vabilu nai si ogleda naše športne naprave in delo v njih. Pa Je žilavi možakar pokazal razen strokovne pripravljenosti Se nekai posebnega. Mnogo zanimanje ie vzbudiL ko ie zaprosil, naj mu pokažejo prostor, kier bi se lahko vsai pol urice dnevno posvetil telesnim vežbam Že iz same radovednosti, kako in kaj. so ga "naši spremljali na igrišče. Oblekel J® trenirko, obul copate in tekel več nmd. skakal, spet tekel, delal razne vaje itd. Skorai celo uro le prebil pri teh vejah. In ta mož je že prekoračil 50. leto. pa je Ki tem pokazal tako gibčnost in spretnost oa tudi vztrajnost, da ie temeljito osramotil marsikaterega naših, ki so samo občudovali njegovo žilavost. Ta tujec nam je pokazal, da noben izgovor: ne utegnem, nimam prilike, sem prestar, ne more biti v opravičilo. Zapisal sem to zato. da vidite razliko v pojmovanju potrebe telesnih vaj pri drugih in pri nas doma. Čudna so mnen ja in različna prepričanja glede športnega udejstvovanja, pesebno naše mladine. V času. ko v svetu priznavajo potrebe, da nai se nudi m'adini čim več možnosti in podpor, da se bodo pravilno razvile ni ene telesne sposobnosti, velja pri nas še zmerom »določba ministrstva prosvete S. N. št. 42.118 z dne 24. XI. 1931«. s katerim ie naši šolski mlad5ni prepovedano, da bi bila včlanjena v izvenšol-skih športnih društvih! Žalostno, pa resnično! Šolskih športnih društev ni. izven-šoI?ka 90 za mladino zaprta. Kdo m nai potem oživlja naše športne vrste, kdo naj dosega uspehe, če ne oni del naroda ki ima za to največ sposobnosti, možnosti in veselja? No. pa nas delno tolaži vsai to. da ono. kar ni pravilno samo propade sča^ ma. Dobra volja ie omogočila da se mladina le lahko udejstvuje v športu. Prireditve beograjskih gimnazij, ki so izvedle samo-! stojna razredna šolska in med Jo! sika krajevna in izvenkraievna prvenstvena tek-1 movanja v vseh športnih panogah, so no-' kazale tolikšno zanimanie in uspehe med mladino, ki se ie pomerila v viteški borbi J in tovariški tekmi, da so te prireditve našle posnemalce po vsej državi. In vse to ! se je vršilo pod okriljem šolskih oblasti, j ki so pokazale razumevanje za te mladin-I ske težnje Ali ne bi kazalo, da bi se že 1 enkrat telesnovzgoine organizaerie skupno ; zavzele za stvar in skušale doseči, da se i znamenita določba po devetletni veljavnosti vendar že prekliče? Šolske telovadne ure. ki se posebno v ljudskih šalah izkoriščajo navadno za se vdrugo. samo ne za namen in delo. za katerega so določane, so smešno majhne. Hočemo dati mladini možnost, da se telesno pravilno razvije in oblikuje Nujno potrebno ie zato. da se mladina tudi izven šole. času in ootrebam , primerno posveti panogam, za katere čuti i potrebo, sposobnost in veselje. Gotovo pa i je. da ie treba preskrbeti tej mladini do-! brih. vestnih in sposobnih vedi j. ki bodo ! pravilno usmerjali to mladmsko športno j izvenšolsko udojstvovanje. da bo zrastla močna, poštena, borbena, fair in spremna, skratka tako sno?obna. da bo lahka S"b« in narodu v korist in ponos! Cr. Atletski troboj osmošolcev s klasične gimnazije v Ljubljani V sredo popoldne je Dil na stauionu zelo zanimiv troboj. Tekmovali so osmošolci vseh treh paraielk klasične gimnazije v Ljubljani. Miting, ki ga je vodil g. prof. Fon, je potekal v borbenem duhu in šele zadnja točka, balkanska štafeta, je prinesla zmago 8.a razredu (v S.a je le 23 dijakov). Rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1) Oblak l&.a) 13.2, 2) štu-lar (8.c), 3) Vrhunc (8.b). Tek 800 m: 1) Kukovica (a) 2:21, 2) Kimovec (c), 3) Vardjan (a). Troskok: 1) Merala (c) 11.62, 2) Furman (b) 11-32, 3) Oblak (a) 11.28. Tek 400 m: 1) Grašek (a) 59.3, 2) Bo-rin (a), 3) štular (c). Daljina: 1) Oblak (a) 5.44, 2) Merala (c) 5.16, 3) Puntar (c) 5.09. Krogla: 1) Furman (b) 12.94, 2) Merala (c) 11.75, 3) Loeser (b) 10.12. Kopje: 1) Remec (b) 47.18, 2) Gerbec (a) 46.10, 3) Furman (b) 37.80. Disk: 1) Furman (b) 35.00, 2) Merala (c) 34.70, 3) Hladnik (a) 33.70. Višina: 1) Furman (b) 155, 2) Rant (b) 150, 3) Merala (c) 150. Balkanska štafeta (800 X 400X200X100): 1) 8.a (Kukovica, Grašek, Borin, Oblak) 3:53, 2) 8.b (Lavrič, Velikonja, Rossman, Capuder), 3) 8.c (Kimovec, Puntar, štular, Mcrsl^) • Končno stanje točk: I. (8a.) 79, O. (8.b) 74, III. (8.c) 66 točk. Table-teniški turnir za prvenstvo Maribora v izvedbi Slovenske table-teniške zveze v soboto in nedeljo v Mariboru Slovenska tablc-teni,->K.a zveza izvede v soboto zvečer in v nedeljo ves dan table-: teniški turnir za prvenstvo Maribora v ' Mariboru. Zanimanje za ta turnir je po j vsej Sloveniji zelo veliko, posebno zato, i ker smejo nastopiti samo slovenski igralci. V razpisu za ta turnir so obsežene vse discipline, singli gospodov in juniorjev, dam ln novincev, moški in mešani doubli ter moštva. Prijavili so se že vsi najboljši slovenski igralci, med njimi bivši drž. prvak Nemec, Djinovski, Belak, Krečič, Medved, Lackner, brata Strojnika, Vrečič itd. Prijavljene so tudi naše najboljše igralke: ga. Kononenkova, Pustoslemškova, Bačiče-va ter Mariborčanka Barletova. Obetajo se torej zanimive borbe, zato vabimo občinstvo, da si te prireditve ogleda. Sekcija ZNS v Ljubljani (Službeno). Opozarjajo se vsi ljubljanski sodniki, da bo prvi redni občni zbor sekcije v soboto dne 26. t. m. ob 20. v restavraciji »Slamič«. SK Mars. Opozarjam vse juniorje, da bo drevi ob 20. strogo obvezen članski sestanek na običajnem mestu. Sestanek je važen zaradi nedeljske prvenstvene tekme. Ligaško moštvo naj se sestane jutri ob 20. v gostilni »Pri Ivanu«, Aleksandrova c. 5. Vabljena Sočan in Pišek. Važno zaradi potovanja v Maribor. Načelnik. SK Svoboda (Ljubljana). Zaradi nedeljskih tekem obvezen članski sestanek v Del. zbornici ob 19. nato seja odbora. Seji naj prisostvujeta tudi igr. TurSič in Zem-ljak. STK Moste. Drevi ob 20. sestanek, na katerega so vabljeni vsi aktivni igralci. Važno zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem. SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek za vse člane; važno zaradi prvenstvene tekme z Jadranom. Opremo dvignite na sestanku. Poravnajte članarino! Po sestanku izredna odborova seja. Načelnik. SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.30 v klubskih prostorih flwwM sestanek, obvezen za vBe atlete, ki prtde-jo v poštev za dvoboj v Concordljo. 2SK Hermes. Drevi ob 20. seja prireditvenega odbora r lafafl Grafike. Predsednik. Ustanovni občni zbor Slovenske bok*—-I ske zveze bo v nedelja rl-- '.. -v '*» j 11. ▼ salona pri »Sestiei«. »Italijani v francoskih taboriščih« Obvezniki pomožne vojske se Javljajo Te dni morajo izpolniti predpisane prijave ŠPORT Trboveljčani v Ljubljani V nedeljo važna ligaška tekma za prvo mesto — Ostali bodo nastopili v Mariboru, Celju in Kranju Mladina in njeno uilejstvovanje v športu (Misli pedagoga ob pogledu na našo mladino, ki se mora še danes skrivaj udejstvovati v organiziranem športu) NABAVA RAD IO APARATA JE SEDAJ OLAJŠANA! Znak kakovosti na radioaparatu pomeni za vsakega kupca jamstvo največje popolnosti, brezhibne kakovosti ma-terijala in najboljše izdelave. Vsaki aparat ki nosi ta znak kakovosti, prinaša lastniku sledeče 3 važne prednosti: Ftakt radloaparat, I visoko rasvita mimika » duttrija izbere *a isvos, noti ta snak kot otnažbo tvoje uredil* kakovosti. Izkoristite 3 prednosti tega znaka! 1. Edinstveno tehniško popolnost. 2. Največjo protivrednost pri poljubni ceni« 3* Elegantno obliko in plemeniti materij aL KDOR POSLUŠA RADIO, TA JE OBVEŠČEN O VSEM KAR SE DOGAJA PO SVETU. OPERA ^ f '"Iv. DOGODKI ČASA ŠPORT Naše gledališče DRAMA Petek 25. ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota 26.: Skrivalnice. Izven. Nedelja, 27. ob 15.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Torek, 29.: Tekma. Red premierski. V Shakespearjevi tragediji »Romeo in Julija« bosta igrala Leva rje va in Jan glavni vlogi. Uprizoritev danes ob 15. uri bo za dijaštvo po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Opozarjamo na to klasično predstavo, ki nudi v letošnji uprizoritvi izredno zanimiv dogodek. Nadalje bodo igrali Nablocka, M. Danilova, Gabrijelčičeva, Lipah, Kralj, Sever, Presetnik, Skrbin-šek in Pečck. Režiser dr. Kreft. ženska pretkano^, ki se uveljavi, da si pribori srečo in zgradi novo eksistenco, je kopazana v Schneinpflugovi veseloigri »Skrivalnice« na prikupen in zabaven način. V tej optimistični veseloigri bodo nastopili A. Danilova k. g., bivša odlična članica naše drame, Sancinova, Kralj, Nablocka in Lipah. Režiser prof. Šest. Prihodnji teden, v torek bo v drami premiera izvirne slovenske drame, Funtkove »Tekm e«. Glavno vlogo bo kreiral Gre-gorin. nadalje bodo nastopili Vida Juvano-va. Polonca, Juvanova, Sever in Potokar. Delo bo zrežiral Milan Skrbinšek. OPERA Petek. 25.: Figarova svatba. Red premierski. Sobota, 26.: Traviata. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Premierski abonma bo imel drevi v operi predstave Mozartove komične igre »Figa rova svatba« z Betettom v partiji Figara. Libretist Lorenzo da Ponte je povzel dejanje po znam istoimenski Beau-marehaisovi komediji, Mozart sam pa mu je vdihnil ves čar svoje bogate in tenkočutne glasbene invencije. V uprizoritvi bodo nastopili poleg Betetta še sledeči gg. Janko, Heybalova, Ribičeva, Marčec, Zupan. Kogejeva, Kušejeva bo pela partijo Kerubina kot debu-ta n t k a, Dolničar Polajnarjeva in Sladoljev. Dirigent dr. švara, režiser Ciril Debevec. Zanimiva predstava Verdijeve »Travia-te« bo jutri zvečer, ko bo v naslovni partiji gostovala Vanja Leventova v partiji Violete in bo prvič v partiji Alfreda nastopil Jean Franci, očeta pa bo pel Janko. Opozarjamo p. n. občinstvo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice za ta dogodek, ki mu velja prisostvovati. Cene od 50 din navzdol. Prihodnji teden bo gostoval član dunajske Državne opere, Anton Dermota v par. ti ji Lenskega v Č^jkovskega operi »Evge®ij Onjegin«. Predstava bo izven abonmaja. V nedeljo ob 15. bo uprizorila naša opera baletno predstavo v koreografijah šefa baleta inž. P. Golovina in treh koreografijah Borisa Pilata, Spored obsega izbrane baletne točke iz raznih oper in baletov. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 25.: zaprto. Sobota, 26.: Nenavaden človek. Red A. Nedelja, 27. ob 15.: Vdova Rošlinka. Znižane cene. Ob 20.: Nenavaden človek. R Petek, 25. oktobra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki, (plošče). — 11: šolska ura: Razgled po Poljanski dolini — pokrajinska oddaja (ljudska šola v škof ji Loki). — 12; Naše veselje (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — i4: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 19: šege in običaji Slovencev in smrti (gdč. F. Gruden), — 18.20: R. Straussova simfonična pesnitev »Smrt in poveličanje« (plošče). — 19.40: 401etnica ljubljanske gluhonemni-ce (g. Ivan Kunst). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Za planince Turistovska oprema (dr. A. Mrak). — 20: V plesnem ritmu (plošče). — 20.30: Godalni kvartet (Ornikova, Marin, Ivamčič šedlbauer). — 21.15: Plošče. — 21.30: Schubertova glasba (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesela glasba radijskega orkestra. Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20.10: Klavirske skladbe. — 21.20: Pester spored. — 22.50: Lahka godba. — Zagreb 17.15: Violinske skladbe. — 20: Plošče. — 20.40: Orkestralni koncert. — 22.10: Ples. — Praga 19.15: Godba na pihala. — 20: Mali orkester. — 20.50: Spevoigra. — 22.30: Vesela muzika. — Sofija 20.15: Operni večer. — 22.40: Bolgarske pesmi in plesi. — Berlin 19.20: Vojaški večer. — 20: Mali orkester in solisti — Rim 17.45: Orkestralna glasba. — 21: Simfonični koncert. — 23.15: Ples. Iz Prekmurja pm— Diplomiran ie bil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. Kučan Ernest iz Andrej cev. Mlademu prekmurskemu matematiku iskreno čestitamo! Občni zbor dijaškega naraščajskega odseka pri Sokolu v Murski Soboti. Pred dnevi se ie vršil v soboškem Sokolskem domu občni zbor dijaškega naraščajskega odseka soboškega Sokola. Iz poročil je bilo razvidno, da so agilni naraščajniki v pretekli poslovni dobi priredili kar dve uspeli igri »Desetega brata« in »Skapino-ve zvijače« in dobro obiskan glasbeni koncert. Ob koncu so bile volitve v vodstvo odseka. Agilnim dijakom želimo tudi v bodoče čim več uspeha. pm— Prijet tat. Varnostni organi so aretirali Frana Sovjaka od Sv Jurija ob Sčavnid Sovjak je ukradel v Murski Soboti štiri kolesa, ki jih ie hotel spravit: k svojemu pajdašu v Maribor, da bi jih ta potem razprodal. Umrla nam je naša draga mama, stara mama in tašča, gospa česen Ana roj. Laznik Pogreb drage pokojnice bo t petek, dne 25. t. m. ob pol 3. uri popoldne z 2al, kapele st. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, Cerknica, Zidani most, 24. oktobra 1940. Rodbini: ČESEN—PLiBER&EK MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pri stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanj« znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanji naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 — Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— ITITI (ijjl Beseda 1 Din. davek j Din, za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanlš! znesek 20 Din Brivskega pomočnika sprejme takoj Znidarič, J. salon Rozman, Kranj 29001-1 Kuhar prvovrsten, uren, pošten. dobi takoj stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod šifro »Prvovrsten kuhar«. 28983 1 Cvikarja - natezovalca tudi mlajšo moč, začetnika sprejmemo takoj. Ponudfbe na ogl. oddel. Jutra pod »Tovarna čevljev«. 28978-1 Kuharja ali kuharico za fino kuhinjo sprejme gostilna Lovšin. 29013 1 Natakarico lepe, prikupi j Ive zunanjosti, do 30 let staro, tudi ločenko ali vdovo — sprejmem takoj za LJubljano. — Potrebno 1500 din za prevzem blaga. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Inteligentna«. 29006-1 Delavca vajenega v knjigovešk! ali papirni stroki (reza-ča) Išče za takoj »Pa-nirocel«. Ljubljana. Le-podvorska 23. 29000 1 Vajenci (ke) Vajenko za damsko frizersko obrt sprejme takoj salon »Ela«, Ljubljana, Gajeva ul. 6. 29012 44 Brivskega vajenca sprejme takoj — salon Drago Weber, Tyrševa ul. 13. 29031-44 Službe išče Vsaka beseda SO par za dajanje naslova S Din najmanjši znesek 15 Din Natakarica zmožna kavcije. Išče službo kjerkoli, najrajši na Jesenicah, za 1. november. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Natakarica«. 28973 2 Čebelar - upokojenec z 30 letno prakso in lastnim vzornim čebelarstvom, išče zaposlitve. Sprejme tudi mesto oskrbnika ali hišnika v kraju, ki je za čebelarstvo ugoden. Cenjene ponudbe na ogl. oddel Jutra pod Z»elo skro men«. 28981-2 Natakarica Išče službo, grem tudi na deželo. Simpatična, srednjih let. Ponudbe pod »Agilna ln delavna na ogl. odd. Jutra. 29016 2 Kupim Beseda 1 Din. davek a Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanlš: znesek 20 Din Staro lito železo strojno ln komerčno. kupim vsako množino. Prane Smole, želeaoli varna. Trata 18. p. St Vid n. LJubljano Telefon 749. 29003 7 Hrastove jezice (knoper) vsako množino kupim po najboljši ceni. Po nudbe na podružnico Jutra Celje t>od »Nuj ne oferte«. 29026 7 Beseda l Din. davek i Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Tovorni avto »Ford« v prav dobrem stanju, kompleten, z vsemi gumami, zelo po ceni naprodaj. Jugo-promet. Golob. Celje, telefon 273. 29022 10 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Restavracijo z mesarijo, po možnost: tudi tujske sobe iščem Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Restavraci ja« 28999 19 Posest Beseda 1 Din. davek •* Din. za šifro ali dajanjt naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Realiteta zavod za nakup tn pro dajo nepremičnin le sa mo v Ljubljani, Pre sernova 54-1 Telefon 44 20 228 20 Velika trgovska hiša v mestu Celju napro daj. Ponudbe na r>odr Jutra v Celju pod zna čko »Trgovska hiša«. 29021 20 Parcele na lepem Kraju prodam Realltetna pisarna Fra njo Pristavec. LJublja na. Go6posvetska cesta ,t. 3. tel. 23-81. 29029-20 Izgubljeno? Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Rujavo aktovko z Leica filmi sem izgubil na poti od Hradeckega vasi proti prelazu na Dolenjski ce stl. Odda naj se proti nagradi din 100 Društve na ul. 5, LJublJ. Moste. 28898-28 Zvez ključev ln pokrov bencinskega rezervoarja sem Izgubil. Izročiti pro-ti tagradi Moste, Predovičeva 26. 28995 28 v - ■ • i .. -'-'V .' ' š ' ' »V* j . t " Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana . t Umrla nam je po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere naša ljuba mama, stara mama in tašča, gospa Kreuzberger Eliza Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 26. t. m. ob 3. uri ponoldne z Zal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, Dunaj, dne 24. oktobra 1940. Rodbine: Kreuzberger, Hočevar, Lavrenčič, dr. Hintze Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga teta in svakinja, gospodična P5schl Nina Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 26. t. m. ob pol 4. mi popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, škof ja Loka, dne 24. oktobra 1940. Žalnjoa ostali Beseda l Din. davek 3 Din, za šifro aH daianje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din 2 triciklja nova. prvovrstne izdelave. po zelo nizki ceni naprodaj. Generator de lavnica. Tyrševa 13 'tri ,;ovec). 29028 11 Beseda 1 Din davek > Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Posojila dajemr našim članom in varčevalcem Ugodni po Pošteno plačam. Poznam stroko, Pisarna 29. Po sončku, Podjetna, Pia*.ž Pisalni stroj, PrlseCTar.; Prijetno, Popolnoma zs nesljiv, Resno, Ranler > srce, Rentabilno 1940. rtst. Sobarica, Soinčr Samo centar. Starejša Solid, Stalno delovna Sigurna naložba denarja, Strogo zaupno, Št*> parica. S sliko 56. So llden. Trezen, Tovarna. Beograd, Takoj 60. Tn ko j v gotovini. Trajno. Takoj ali pozneje, Tako; hiša. Usnjena garnitura. Ugodno 200.000, Vino toč, Vdova. V dvoje Je lepše, Vesten urar. Veseli vinograd, Vsemirj". Veletrgovec, Zidam-, ta koj. zanesljiva moo, Zasiguran 5, Zadruga. Zmožen in zanesljiv, Zelo nizka cena. Zakonca, Zavetje v jeseni, 5, 200.000, 7777, 1001. NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA krepilna pijača je BERMET—VINO ČRNINA IZ FRLSKE GORL. Sremski Karlova — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlnvci — Fruška pora POTREBUJEMO 850 metrov žične vrvi (Tragseil) 31 mm premera; 1700 metrov žične vrvi (Tragseil) 19 mm premera; 1700 metrov žične vrvi (Zugseil) 14 mm premera. Ponudbe poslati šumadiskoj KreditnoJ Banci, Beograd, poštanski pret. 376. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ficant, — Za Narodno 6, d. kot tiakama rja — Za del je odgovoren Alojz Novak. — Vai ▼ Ljubljani.