št. 49.
Nedelja 15. decembra
1935
Jocelyn Oliver:
Povest © Robimi Hoodu
2. poglavje; Kako Je Robln Hocd uka-
nil škofa.
Če bi bil kdo Izmed vas pred sedemsto leti hodil lepega solnčnega popoldneva skozi gozd. bi bil lahko videl v ze-lepo oblečenega moža. ki se je tiho plazil od drevesa do drevesa Časih bi ga bil za trenutek lahko prav razločno videl, vendar samo zo trenutek — zakaj zelena barva njegove obleke se j« popolnoma ujemala z zelenjem gozda okoli njega.
A videti je bilo, da se je vkljub svoji Kitni obleki nečesa bal: zda.i in zdaj je obstal in prisluhnil; in kakor hitro ga je vznemiril najtišji šum, se >e še hitreie plazil od drevesa do drevesa napre Bil ie Robin Hood. in imel ie dovol< vzroka, da se je bal: nepričakovano ie bil zaše1 v bližino velikega škofa, ki ga ie spremljala četa vojščakov na konih Ho*el se jim ie neonazno umakniti, zakai bil ie sam. A eden izmpd škofovih spremljevalcev ga ie bil zapaz;l. onozoril svoje tovariše nanj hi zdaj so ga vsi skušali ujeti.
Robin Hood ie lahko h:tro tekel skozi gozd — vsekako hitreie kakor škofovi voiščaki. ker je poznal vsako stezo v gozdu in vsako drevo. A oni so jahali
na konjih in kadar so prišli do kakšne jase, kjer so lahko pognali kon.e v dir, se je razdalja med Robinom Hoodorn in njimi zmerom spet krčila. In baš tod okoli je bilo vse polno jas in tako ga zasledovalci niso mogli zgrešiti. Vedel je, da ne more več dolgo trajati, ko ga bodo vendarle ujeli.
Sam rti vedel več kaj naj stori. Ce ga ujamejo škofovi1 voiščaki. ga bodo takoj odvedli v Nottingham, kier ga bo njegov stari sovražnik, šerif, kratkomalo obesil.
Če bi le mogel priti v bližino svojega tabora! Zatrobil bi v rog. Veseli može bi mu takoj prihiteli na pomoč, in z njimi bi si že upal premagati škofove oborožene može. A bil je daleč proč od svojih in če bi tudi zatrobil v rog, bi samo svojim sovražnikom izdal, kje je in jim sam pomagal do zmage.
Spet se je ustavil in prisluhnil; peke-tanje konj in rožljanje vajet škofovih voj-ščakov je bilo slišati že prav blizu. Kmalu, prav kmalu ga bodo dohiteli, ga uklenili in odvedli v Nottingham, kjer bo moral sramotne smrti umreti.
Nemirno se ie ozrl v desno stran: trd le bil samo gozd. z.elen in tih gozd. in zdelo se mu je. da skozi drevje v razdalji lahko razloči svit. kakor da bi solnce posijalo na čelado enega izmed njegovih zasledovalcev Potem je hitro pogledal na levo in njegovo srce je zavriskalo v novem upanju: tam je zagledal streho majhne koče Morda najde vendarle rešitev in tako je odhitel v tisto smer
Kočica ie bila stara In nizka, podobna fistim. kakršne si postavilo oglarj' po naših gozdovih a ta kočica ie bila ed;no unanie Robina Hooda Z močno utripajočim srcem 'e obstal pred nin in notrkal na vrata Od znotrai ie za«li*al drsa rče korake ki so počasi nočasi nr'haia!< bliže Potem so se vrata odnria in m^ihna stara ženica je stala nred njim in ga vprašala kdo je in kaj želi.
»Jaz sem Robin Hood«, ji je povedal, »škof in njegovi vojščaki me zasledujejo. Ce me ujamejo me bodo gotovo odvedli v Nottingham in tam me bodo obesili Ali me hočete skriti ali pa mi vsaj pomagati, da se rešim?«
»iz srca rada«, mu je odgovorila ženica, ga spustila v kočo in skrbno zapah-nila vrata za njim. »Dobro se še spominjam, kako je bik), ko sem tako nujno potrebovala čevljev. Bila sem presiroma-šna, da bi si jih mogla sama kupiti in Robin Hood je bil tisti, ki mi jih je poslal. V zahvalo za tisto uslugo vam bom pomagala, da se boste rešili pred sovražniki, če }e količkaj v mojih močeh«.
Med tem ko je govorila ie jela stikati po vseh kotih. Z obešalnika ie snela krilo, iz omare je potegnila star, oguljen plašč in s stola je vzela volneno ruto. Velela je izobčencu, naj se obleče v te stvari in naj sleče svoj6 zeleno obleko. Ruto mu je sama zavezala okoli glave in mu stisnila svojo berglo v roke.
Robin Hood se je bil hitro izpremenil v staro ženico in takšen je odšel iz koče škofovim vojščakom naproti.
»Hejo, stara ženica«, so zakričali nani, »ali si videla kakega hajduka, oblečenega v zeleno obleko, ki je šel tod skozi gozd?«
Robin Hood je zmajal z glavo.
»Nobenega človeka nisem videla«, je Odgovoril zakrivaje si obraz z ruto, govoreč z vreščenim, visokim glasom, tako, da si oni niso mogli misliti, da imaio pred seboj moškega. »Stara, siromašna ženica sem, ki nabiram dračje za zimo, da bom imela s čim kuriti«.
Odkrevsal je med drevje, in se ha-hljal sam pri sebi, da se je vendarle otresel sovražnikov.
Kakor hitro jim je izginil izpred oči pa Je vzravnal hrbet, vrgel ruto in berglo od sebe in jo z vso naglico ubral proti gozdni jasi, kjer je bilo njegovo taborišče. Ko je bil že blizu jase. je izvlekel rog in takrat glasno zatrobil, svojim možem znamenje, da jih potrebuie.
Med tem je bil škof zajahal do koče in pozval tistega, kdor je v njej, naj pride venkaj in odgovor' na njegova vprašanja. Ko ni dobil odgovora, je poslal v kočo dva svoja voiščaka, naj jo preiščeta; čez nekaj trenutkov sta se vrnila in privlekla s seboj postavo, oblečeno v zeleni obleki
»Ha. ha!« se je zasmejal škof. »To j'e naš mož! Povej mi, človek, ali si res
Robin Hood, tisti malopridni hajduk, ali samo njegov pa,daš?«
»Robin Hood sem«, je odvrnil ujetnik, »in prosim te, da prizaneseš mojemu življenju«.
»Ne boš«, je rekel škof. »Ce bi bil navaden hajduk bi te obesili kar tukaj na prvo drevo. Ker sd pa Robin Hood, te vzamemo s seboj v Nottingham, in tam naj te šerif obesi«. To rekši je ukazal, naj posadijo ujetnika predenj na njegovega lastnega konja.
Tako so jahali po gozdu dalje proti Nottinghamu, in škof se je vso pot sam pri sebi smejal ob misfi, da je ujel velikega Robina Hooda. Toda kmalu je opazil med vojščaki pred seboj nekakšen nemir in zajezdil naprej, da bi videl, kaj je.
Podoba je bilo, kakor da bi bile zelene gozdne sence mahoma oživele in se jzpremenile v zeleno oblečene može, in škof se je brž neha! smejati, ko je videl kakih sto lokov napetih proti sebi in svojim vojščakom.
»Kdo neki so ti ljudje?« je zagodrnjal sam pri sebi in ujetnik, ki ga je slišal, je odgovoril:
»Mislim, da utegne biti Robin Hood s svojimi Veselimi možmi«.
»Robin Hood?« je vzkliknil škof. »Kdo si pa potem ti?«
»Jaz? Oh, samo uboga starka sem, našemljena v obleko Robina Hooda«. se je zasmeiala ujetnica. In ko je tako rekla, je smuknila s škofovega konja na tla ter zbežala k hajdukom in se skrila za njimi.
Število tovarišev Robina Hooda ie bilo preveliko, da bi se bili mogli škofovi vojščaki spustiti z njimi v boj; zbali so se jih in prhnili v beg. da bi si rešili življenje. Škofa samega so privezali k deblu, in tako je moral gledati, kako so mu hajduki pobirali denar iz bisag.
Šele ko je bil zadnji srebrnjak odnesen v neznana gozdna zatišia. so ga razve-zali. Lahko si mislite, da ni več izkušal uieti pravega Robina Hooda, ampak je bil vesel, da je živ odnesel pete.
(Dalje prihodnjič)
Napravite si sami okraske za božično drevesce
Vzemite kos pisanega papirja v velikosti 100Xioo mm in ga najprej preganite čez vogal, kakor kaže slika la. Trikotnik ki ga tako dobite, preganite še enkrat, kakor kaže slika lb, in nato še v tretje.
S®
iM
Zdaj napravite zareze, kakor kaže slika lc. Ko nato papir previdno razgrnete, dobite sliko ld. Zdaj obtežite sredino z lešnikom in zvežite vse štiri vogale, pa nastane slika 1.
Zdaj pa napravimo še lično svetilnico! Pri tem delu se moramo ravnati natanko po predlogi. Vse mere na sliki so navedene v mm. Svetilnico urežemo iz enega samega kosa tenke lepenke, kakor kaže slika la. Pri posameznih delili, t. j. pri stenali svetilnice. je treba paziti na to, da pustimo povsod ozek rob za lepljenje. Po pikčastih črtah je treba nato nalomiti izrezano mrežo. Še prej napravite srčaste izrezke, ki jih vidite na sliki Izrežite jih in jih od znotraj zalepite s tenkim, prosoinim papirjem v raznih barvah. Dogotovljeno svetilnico lepo pisano
poslikajte. Pričvrstite še žična* lok, in
svetilnica je narčd za božično drevesce.
Nekaj majhnih tamburic bi se tudi prileglo božičnemu drevescu. Napravite jih lahko iz orehovih lupin in tenke lepenke.
Pokrov izrežite, kakor kaže predloga,
namesto strun napnile nekaj sukančevifi nitk, nato pa čvrsto prilepite pokrov na polovico orehove lupine. Vse skupaj pozlatite ali posrebrite.
Iz navadnega borovega storža lahko
naoraviš najlepšo rajsko cvetlico, če ga
toliko olupiš, da ostane samo najspodnS
venec lusk. Kos žice vzemi za steblo.
in ko je cvetlica tako narejena, jo po-srebri.
Knjiga za božič
Dva mimo smrti. Mladinski rcman Arnošta Adamiča. Vojna vihra se je raztegnila preko vse Srbije. Sovražnik osvaja deželo. Mesta in vasi gore Junaška srbska vojska mora bežati Domovino zapušča ves srbski narod. In na tej težki poti ga spremlja njegov zvesti voditelj kralj Peter L, da ga spet pove-de v svobodo, da reši domovino. Begunce vodi Dot preko diviih albanskih gora v najhujši zimi leta 1915. Planine simrti so to. Pogoltnile so deset in deset tisoč najboljših srbskih sinov in hčera mater in očetov in množico drobnih, nedolžnih otročičev. Vse za svobodo im veličino današnje 'Jediinjene Jugoslavije. A ko so begunci, po nečloveških naporih prešli albanske vrhove in se gladni in izčrpani ustavil) na obali sinjega Jadranskega morja, so morali takoj dalje, poseči v krvavo borbo, umirati na bojišča za naše osvobojen je. Med vsem tem strahotnim opisom trpljenja junaškega srbskega naroda se pa prepleta ljubka zgodba dveh dečkov. Prvi je Javo. sin srbske matere, ki mu je umrla na begu in je ostal sirota, dmigj je pa Suljo, Albanec, ki bi moral Jova ubiti zaradi krvne osvete, a zbeži pred njim, ker mu mlado sirce ne da, da bi ubija! prijatelja. Oba sita okusila v polni meri vse trpi jen ie na begu se nahajaiočega srbskega naroda im se potem skunno borila za svobodo domovine na solunski fronti — To je povest trpljenja srbskeera naroda, zgodba o spravi brez prelivanja krvi sredi bojnih poljan, ki jo je zelo lepo napisal Arnošt Adamič. — Dragi otroci lepšega darila si za božič ne morete želeti. Knjižica stane za Jutrovčke same Din 10.-. Naročite jo pri pisatelju: Arnošt Adamič, Zagorje.
A. Francevič:
Slonšeki in sosice
Trije slončki se mudijo po peščeni pusti, za prigrizkom se podijo trije mladi hrusti.
»Jaz sem alčen«, toži Sivček. Sinjec pa: «Jaz tudi«. Sivorudcu tro<b> rilček: »Grozno glad me grudi!«
Kar na kraju pušče same hleb uzrejo s:ra »To bo zame. samo zame!« hitro vsak zasvira.
Nisi videl — sin. Ie molči! — kak se znajo tepsti, z rilcem se po slavi tolči in z nogami grebsti
Da te besne butce spravi, sodje ni nikoder? Pač. ta čas se tu pojavi slon prileten, moder.
»Čujte. slončki, in povejte, kaj je vzrok prepira.« — »Tamle glejte, a ne snejte, rdečega nam sira!«
Starec umno jim zariga pa to sodbo reče: »Kdor je uren, nai dobi ga, vsak naj tjakaj steče.«
Zdajci vsi tri j d bedački v divji, dir spuste se, da se delajo oblački in se zemlja trfese.
Toda sira brus rdeči kam je neki zdrknil? In zakaj je dan blesteči iznenada mrknil?
Nagla noč ukaže konec za to dirko hrupno. Truden, lačen slednji sloneč vesi nos obupno.
Potlej dč jim sodja stari: »Kadar kdo se prička. naj preudari, ali v stvari, res bo kaj dobička.«
M ANI CA:
Troje praškov
obenem najemnik lova za tumošnjo okolico.
Grof je bil mnogo mlajši od Brg!e/.a, toda nekam boleheo in zelo pomehkužen človek. Z neko zavidl.'ivo-t o pravi:
Drvar Brglez je bil že blizu osem desetih, a je vendar še za čudo božje krepak iD zdrav Siatiova! je sredi gozda v leseni hišici, katero ei je pred leti iztesal sam in katera mu je dajala streho in posteljo. Cez dan pa je ro-
bantil po gozdu in podiral zdaj temu. ! idaj onemu gospodarju hraste bore in jelke ter pripravljal lee za stivbe. /.a žago iD kurjavo
Odkar mu je umrla žena je popolnoma samotaril Tudi kuhal si ie sam Sicer je bilo njegovo »go-«p dinjstvo« ',elo primitivno Zjutraj je pristavi) v pečico velik loner krompir1« ali zelja To, ki ee je potem po večini kuhalo kar samo. je zadostovali) Rrglezu /a ves dan Izbirčen in natančen mož pri jedi res ni hil
Vkljuh temu je bil starček vedno dobro razpoložen in rad se ie poiaiil z vsakomur kdor Je v niegovem »zelenem kraljestvu« prišel z njim v do . tiko
Nekoč ko se je mnžifek spet ukvarjal a posekanim hra=tom stopi nredenj grof, posestnik bližnje graščine in
>Jej. zdravilne praške«, vzklikne grof radovedno »Kakšni an? Kako se imenujejo? ali jim veste imena na pamet?«
>0 vem, vem in vam prnv rad po» vem« «e zasmeip drvar »Ti čudodelni praški so- delo. zmerno?* in vp=p'o srce!»
»Ne gre mi v glavo, da ete or'ka Brglez. pri toliki starosti in revščini še tak korenjak «
Brglez preneha z delom, obriše z rokavom potno čelo, se pomuza in reče šegavo:
Veste, gospod grof. za moje kore-niačtvo se imam zahvaliti »dino trern zdravilnim praškom, katerih se že mnoga lera poslužujem redno vsak dan«
JUTROVČKI PIŠEJO
Dogodek iz mojega življenja. Bilo je ob začetku šolskega leta. V shrambi smo imeli polne sifonske steklenice in mamica je v bližini pospravljala. Seveda ni bila dolgo sama. Kmalu sva se ji pridružila še midva z bratom Pavlom. Mamica mi je odkaaala neko delo, a komaj sem se ga lotila. že je silovito počilo in sifonska steklenica se je razletela in zdelo se mi je, da je ves svet zaplesal okoli mene.' Zgrabila sem se za glavo in nepremično stala na istem mestu. Mamica je skočila k meni vsa v skrbeh, jaz pa sem hipoma začutila rezko bolečino nad kolenom in ko sem pogledala na boleče mesto, sem skoraj omedlela, Široka rana je zevala na nogi in kri je curkoma lila iz nje. Peljali so me takoj k zdravniku in nikoli ne bom pozabila, kako strašne so bile bolečine, ko mi je obvezoval zevajočo rano.. Dolgo sem ležala in zelo sem se oddahnila ko se mi je rana zacelila. Za spomin na to nesrečo mi je ostala nad kolenom brazgotina in kadar jo vidim, se zgrozim. Marija šušteršič. dijakinja II. e razr. gimn.
V Kranju
Pravljica o deklici z zvezdico. Potoval je po deželi kralj. Potoval je sam brez spremstva. Nekega dne je prenočil v revni hiši- Ker niso imeli dovolj prostora so mu postijali v veži. In to noč se je v revni bajtici rodilo dete, de. klica z zvezdico. Kralj je pustil drugo jutro v veži mošnjo zlatnikov. Leto po rojstvu je mladi deklici umrla preskrb-na mati, mož je nekoliko časa zamišljen hodil okoli bajtice iin mesec po ženini smrti je pripeljal na dom mačeho, ki je imela istotako malo dete, mož ji je bil umrl. Deklica z zvezdico je rasla z njo pa tudi njena lepota. Delati je morala vsa tešfca dela, a njene roke so ostale čudovito bele. Njena polsestra se je oblačevala v lepe obleke, a ni bila nikoli lepša od deklice z zvezdico. Govorica o dekličini lepoti je prišla tudi na grad samega kralja, tistega kralja, M je tisto ooč prespal v tej bajtici. Pri. ha j ali so snubci, a deklica je vsakogar zavračala, a vsak večer je gnala na li. vado past očetove krave. Tam v mirnem samotnem gaju, ob žuboreči glazbi potoka, so plesale vile svoj vilinski ples in tudi deklica z zvezdico je bila med njimi. Pa je prišel v vas sam kraljevič, sin kralja, zvedel Je za dekličino lepoto in jo je hobel zasnubiti. Neko noč jo je zas:!--J-Dvrd in prijel je za njo
do tistega gaja kjer so se sestajale deklice, vile. Rutice so položile kraj potoka, nato pa so zaplesale. A kraljevič je zmaiknil rutico deklice z zvezdico- De. klice so nehale rajati, vzele so rutice in odšle. Samo deklica z zvezdico na čelu je ostala. Kraljevič je pristopil in jo je dal deklici, ter prosil za njeno roko. Lepo jo je prosil, in deklica ga je usli_ šala. Poročila sta se v vaški cerkvi im z zlatimi kočijami so se pripeljali v grad, kjer je bila svatba. Tam se je dobro pilo in jedlo in vsi berači in ubogi so dobili denar ali hrano. Dekličin oče in mačeha sta se preselila v grad, a svoji polsestri je priskrbela bogatega ženina. Še sedaj živijo srečno, če že ni. so pomrli!
Koman Viktor, dijak Ljubljana, Tyrševa cesta 5& Mamica in Doberd"'
Ura mirno tika taka, mamica pa milo plaka... Sina ljub'ga so ji ubili v vojni, ko so se torili. Mamica po polju gre, nabira lepe rožice. Vence veže. zraven joče žalost je miniti noče. Ko je vence skupaj spletla in zraven milo plakala šla je tja v Doberdob na svoiVa ljub'ga sina gi\..
Ivan Predan, dijak IV. a razr. III. drž. real. gimn.
V Ljubljani Dragi stric Matic! Iz lepega Črnomlja gotovo redko kedaj dobiš kakšno pismo. Žato Ti jaz danes pišem. Pridno prebiram «Mlado Jutro« in bi me veselilo aiko bi pustil natisniti te moje vrstice. V Črnomlju se imamo dobro. Poleti se kopamo in v čolnu vozimo. V jeseni prav radi zobljemo sladko grozdje in jemo Se drugo sadje, ki ga je tukaj dosti. Kadar sem priden, smem iti v kino. V nedeljo sem videl film: »Janko in Metka« Kako smo se smejali. ko se je stara čarovnica pekla v peči. Ljubi stric Matic, povabim Te, pridi enkrat sem, pokazal ti fcom vse lepote našega kraja in Te popeljem še v Lakner-jev hotei na kozarček dobrega belokranjskega vinčka, saj imam že kovača v 5n;1" rovčku. Lepo Te pozdravlja
Kostjukovskij Igor nč. I', razr. v Črnomlju Ljubi Igorl Tvojega pisemca sem bil zelo vesel in Tvoje vabilo me je kar ganilo. Torej tistega kovača bi bil pripravljen
žrtvovati zaime?Nu, kar takoj Ti moram povedati, da nič sladkega vinčka ne pijem; mnogo ljubši mi je malinovec. Vkljub temu bi jo pa rad mahnil v Črnomelj in morda res pridem poleti gledat, kako se vozite s čolnom. Zdaj po zimi je premrzlo in se rajši tiščim tople peči. Časih pa nimam denarja in potem se grejem pri mrzli peči. HoroSo pozivaj i napiši ešče!
Stric Matic
Ljubi stric Matici Tudi jaz sem se enkrat ojunačil. da Ti sporočim nekoliko vrstic. Povedati Ti moram, da vsako nedeljo komaj čakam, da dobim »Mlado Jutro«. Zelo rad ga bereim. Rešil sem tudi križanko »Grozd« in Ti jo pošljem v prilogi. Pozdravlja Te
Markan Muršič, uč. III. razr. y Mariboru, Mejna nI. 12
Luč na Oplencu. Vseh mrtvih dan! Po vseh grobovih bele lučke. Tudi na Oplencu gori večna luč. Ta luč gori kralju Muče-niku, ki je za nas dal življenje. Njegov grob je ves v cvetju. Kralja Zedinitelja ne bomo nikoli pozabili, zakaj ljubil nas je kakor oče svoje otroke. S svojim ljubečim srcem je skrbel za nas, da bi bili srečni in zadovoljni. Lučke gorijo na njegovem grobu a še mnogo več lučk gori v naših srcih in naše mlade duše prisegajo: »Čuvali bomo Jugoslavijo 1« Živko Rape, uč. HI. razr.
V Šenčurja pri Kranju
Listnica uredništva
Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti spisov teh-le Jutrovčkov:
Ivanuša Ivica, uč. V. razr. v Mozirju, Brezovnik Franc, uč. V. razr. v Mozirju, Žagar Marija, uč. 1. razr obrtne šole v Ljubljani, Vodopivec Milena, dijakin a III. c razr. II. drž. real. gimn. v Črnučah, Weiss Anton, učenec slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje. Koznik Viktor, učenec slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje. Mobar Marija, učenka slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje. Mežan Rajko. učenec slovenskega razreda v Mozl'u. srez Kočevje. Anton, Franc in Ana Gorenc, učenci osnovne šole v Št. Rupertu nri Mokronogu, Kam-nje št. 17. Golob Mitnica, uč. IV. razr. v Cerkljah ob Krki, Korenjak Jakec. uč. V. razr. v Mozirju. Vasilij Ocvirk, uč. II. a razr. mešč š. na Viču pri Ljubljani, Vidič Zofija, učenka slovenskega razreda v Mozlju. srez Kočevje. Podkrajnik De-sanka, uč. III. razr. v Ptuju, Vojislav Simon, dijak v Ljubljani.
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili:
Marica Cokan iz Ljubljane, Zavrl Ivan, uč. IV. razr. na Vrtača v Ljubljani, Silva Kamer, uč. ? razr. iz Cela, Petek Branko, uč. V. razr. v Kamniku, Pilih Drago, uč. okol. š. V. razr. v Celju, Drago Med-vešček, uč. V. razr. v Radečah pri Zid. m., Miklavič Jožko, uč. IV. razr. v Borovnici, Kalan Anica, uč-IV. razr. na Jesenicah.
Silvedka Hribar, učenka IV. b razr. IV. drž. delkl. nar. šole v Ljubljani, VII, Blaži in Majda Jeriček, ucenik V- in IV. razr. v Rajhenburgu, Miran Stilne, dijak drž. real. gimn- v Mariboru, Vera Rommer, uč- TV. razr. v Celju, Jelena Mahnič, uč. IP. razr. mešč. šole v Šoštanju.
★
Vsem sotrudnikom našega lista: z vodilno povestjo za L 1936 smo že založeni. Rokopisov ne vračamo. Za odgovor
je treba priložiti znamko.
★
Nov natečaj razpišemo v prvi številki prihodnjega letnika t. J. dne 5. januarja. Opozorite že zdaj vse svoje prijatelje ln znance na naš novi natečaj, ki bo prav tako zanimiv kakor vsi (Usedanji.
Vprašanja za bistre glavice
1.	Kako se je imenoval Robteooov otok?
2.	Katero je najmanjše evropsko morje?
3.	Kaj pomeni SOS?
4.	Kako se je imenovala kuga V srednjem veku?
5.	Odkod je prišel k nam tobak?
6.	Kdo je zgradil prvi parnik?
7.	Kdo je prvi prepM Tihi Ocean?
8. Katera barva pomeni na Kitajskem žalost?
9- S čim pišejo Kitajci?
10. Kako se imenujejo še danes ŽL veči krščanski potomci starih Egipčanov?
Rešitev zlogovnice
isknMooisd
Česa se je pes ustrašil?

Lovec ne more razumeti, zakaj njegov . vilke 1 naprej črto skozi 2, 3 itd. mu boš pes tako laja. Ce pa potegneš od šte- I precej lahko povedal.
za kompas!
Gotovo že vsi veste, da uro lahko uporabljamo namesto kompasa. Kako je treba to napraviti, pa morda le ne veste. Torej vam povemo.
Uro držimo v vodoravni legi, tako da je mali kazalec obrnjen proti solncu, kakor vam kaže naša slika. Črta, ki veže sever z jugom, leži v sredini kota, ki ga tvorita mali kazalec in navpičnica med 12-6. Jug leži zmerom med malim kazalcem in številko 12.
Rešitev križanke
n
Vodoravno: 1. Astrid, 2 faraon. Navpično: 3. Sora, 4. Inko.
Magični lik
A	l	5	1	t	C
K					
>			p	t	
•j		S		»	
S		1	s		
C					
Vodoravno in navpično: 1 celina. 2. tisti, ki vlada. 3. egipčansko božanstvo. 4. predlog, 5. velika, lepa stavba. 6 ognjenik v Armenskem višavju, 7 šesti ton v durovi skali, 8. ploskovna mera.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Vajenec: »Oprostite mojster, prišel sem prepozno na delo res samo zato, ker budilka, ki ste mi jo dali snoči s seboj, ni zvonila.«
Mojster: »Res popolnoma sem ti poaabil povedati: O ne začne brneti ob šestih, te-datj jo moraš krepko stres tik