Rimorsici dnevnik začel izhajati v Trstu • roaja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI B/NIK pa 26. novem-naH v vas' Zakriž Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. ^Ptembra 1944 se je ti-*31 v tiskarni «Doberdob» °vcu pri Gorenji Trebu-iq. 18. septembra i,.44 do 1. maj* 1945 v 'SKarn, «Slovenija» pod Pjskim Pri Idriji, do 8. 1945 pa v osvoboje-hT* Tratu, kjer je izšla za-Pja Številka. Bil je edini »Kan, partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorski o- ~0 o * > Ì5 o ~ 4; o > p ~ ?0 C- Ui z v- r-: Z i> Cena 600 lir - Leto XLI. št. 177 (12.209) Trst, torek, 13. avgusta 198 NOVA TRAGEDIJA PRETRESLA CIVILNO LETALSTVO 8 I »Jumbo« strmoglavil pri Tokiu: 524 mrtvih Kmalu po vzletu je pilot opozoril na okvaro v repu letala - Vzroki okvare še niso pojasnjeni V letošnjem letu v letalskih nesrečah že več kot tisoč mrtvih Ijet).KlO — 524 oseb je izgubilo živ-\tetalski nesreči, ki se je pri-747 , včeraj na Japonskem. Boeing %, laPonske letalske družbe JAL s tr^ty^niki in 15 člani posadke je Oes^1 • v nek° goro; domnevajo, da j ece ni preživel nihče. P°nski »jumbo« je letel na no- tranji progi Tokio - Osaka. Potniki so bili v glavnem Japonci —. na krovu je bilo menda samo 21 tujcev, njihove istovetnosti pa še niso ugotovili ker na japonskih notranjih progah ne beležijo državljanstva posameznih potnikov, ampak le njihova imena — namenjeni v Osako za dan mrtvih, ki ga na Japonskem obhajajo 15. avgusta. Letalo je vzletelo ob 18. uri po krajevnem času s tokijskega letališča Haneda. Štirideset minut kasneje je pilot sporočil kontrolnemu stolpu, da so težave z desnimi vrati na repu letala ter da ne more leteti na predvideni višini. Dodal je, da bo poskusil zasilno pristati na ameriškem vojaškem letališču v kraju Yokota, zahodno od Tokia. Kasneje so nekateri očividci povedali, da so opazili na nebu leteči ognjeni predmet, ki je naglo padal Iv smeri proti mestu Nagano. Kontrola poletov je izgubila stik z letalom, Id je nenadoma izginilo z radarskega zaslona in 20 minut kasneje so oblasti sporočile, da je letalo strmoglavilo na območju gore Okura, ki je visoka 2.112 metrov. Območje je gorato in reševalci, ki so se takoj napotili na kraj, šest ur po nesreči še niso prišli do razbitin. O vzrokih nesreče zaenkrat ni toč-nejših podatkov. Japonske oblasti niso izdale nobenega poročila o vzrokih nesreče; očitno čakajo, da bodo reševalci našli »črno škatlo« in tako ugotovili, kaj se je dogajalo v letalu v zadnjih minutah pred nesrečo. Vsekakor je verjetnost, da bi bila vrata odprta vse od vzleta, zelo majhna, saj je pilot opozoril na o-kvaro štirideset minut po vzletu. Vprašanje je torej, ali je šlo za o-kvaro ali pa morda za eksplozijo. Med potniki letala je bil tudi japonski pevec Kyu Sakamoto, ki je pred več kot dvajsetimi leti zaslovel s popevko Sukiyaki. Star je bil 43 let. Na osnovi imen, ki jih je objavila japonska letalska družba, bi lahko dva izmed tujih potnikov bila itabjanska državljana, vendar zaenkrat italijanske konzularne oblasti tega niso potrdile. Vest o tej hudi letalski nesreči je v nekaj trenutkih obšla svet. Od vsepovsod prihajajo na Japonsko sožal-ne brzojavke. Japonskemu cesarju je poslal sožalno brzojavko tudi ita-lijanski predsednik republike Francesco Cossiga. Včerajšnja nesreča je že tretja huda letalska nesreča v letošnjem letu. 23. junija je nedaleč od Irske med poletom eksplodiral . indijski »jumbo«, prejšnji teden pa je strmoglavil lockheed pri Dallasu. V treh nesrečah več kot 1000 mrtvih. -v Crna knjiga letalstva Včerajšnja letalska nesreča pri Tokiu s 524 žrtvami je najhujša nesreča v zgodovini letalstva, ki zadeva eno samo letalo. Največje število žrtev v zgodovini letalstva je terjala nesreča na Kanarskih otokih 27. marca 1977 s 582 mrtvimi, vendar je takrat šlo za trčenje dveh letal. Včerajšnja nesreča na Japonskem je tako na drugem mestu v črni knjigi letalstva. 23. junija letos je med poletom eksplodiral indijski »jumbo«: 329 mrtvih. 19. avgusta 1980 se je med pristankom v Rijadu vnel arabski tri-star: 303 mrtvi. 25. maja 1979 je med vzletom v Chicagu DC 10 izgubil motor: 275 mrtvih. 1. septembra 1979 so sovjetski lovci sestrelili južnokorejski »jumbo« nad Kamčatko: 269 mrtvih. Tržaška občina ima kar osemsto nezasedenih mest «ar Na tržaški občini je osemsto nezasedenih mest ni tistega presežka v ^ o.ju, jjj ga je v svojem let-j?®1 Poročilu o stanju državnih p an(:, razkril računski dvor» vrav obratno torej kot pravijo Kunu, kjer očitno nimajo ja-kar ^«ktave o stanju na tu-lsn.ji občini in o vseh dodatnih ^tvah, ki so v režiji trža- Ke uprave. (ijP^os posredujemo mnenje.sin-CGIT ubčinskih uslužbencev > ki pravi, da plačuje trža-j i občina zgodovinske zamude hude politične napake pri iz- dosledne in učinkovite slov h^itilie do osebja in do zapo- di Vp^a novih, zlasti mladih Iju-ša‘ . ^ vsem tem se ppraja vpra-V;i Je kaj se resnično lahko skri-dVoraZa mnenjem računskega NA 4. STRANI Papež ponovno obsodd apartheid, Washington grozi z gospodarskimi sankcijami Nove žrtve v Južni Afriki, Pretoria molči mednarodni protest pa postaja vse glasnejši JOHANNESBURG — Medtem ko se širi protest mednarodne javnosti proti pohtiki pretorijskega rasističnega režima, iz Južne Afrike prihajajo vesti o novih nasilnih dejanjih in novih žrtvah. Policija je včeraj ubila temnopolto študentko med demonstracijami črnih in belih študentov univerze Witswaterrand v Johannesburgu, poleg tega pa je aretirala 8 demonstrantov. V črnskem naselju Mamelodi blizu Pretorie je ubila še enega črnca, medtem ko so v Sowetu, največ jem črnskem mestu, ki leži nedaleč od Johannesburga, našli črnca, usmrčenega z bodalom. Tu so agenti tudi priprh tri moške, ki so metali kamenje in molotovke proti policijskim vozilom. Do spopadov med agenti in demonstranti je prišlo tudi v Durbanu in drugih krajih pokrajine Natal, kjer so bili pretekli teden v središču krvavih ’ nemirov Zuluji. Včeraj so na tem območju zabeležili sedem mrtvih, v prejšnjih 6 dneh pa je tu izgubilo življenje 64 oseb, medtem ko je bilo nad 500 ranjenih. V Pietermaritzburgu, ki leži nedaleč od Durbana, se je včeraj nadaljeval proces proti 16 pripadnikom večrasnega protiaparheid-skega gibanja Enotna demokratična fronta (UDF). Obtoženi • so veleizdaje, zanimivo pa je, da je včeraj sodnik John Milne dejal, da je UDF zako- nita organizacija, ki se zavzema za zakonite cilje, in da bo morala obtožba predstaviti prepričljivejše dokaze o domnevni prevratniški dejavnosti obtožencev. Medtem pa se med rasno zapostavljenim prebivalstvom Južne Afrike pojavljajo nove oblike protesta, kot sta bojkot trgovin belcev in prekinitev dela v industrijskih in drugih gospodarskih obratih. Tako je neki pretorijski časopis včeraj priobčil, da 40 od sto delavcev črnskega naselja Mameloli ni šlo na delovna mesta, medtem ko so v mnogih trgovinah belcev zabeležili 60-odstotno zmanjšanje prodaj. Veliko je pričakovanje, kaj bo južnoafriški predsednik Pieter Botha povedal v četrtek v Durbanu na kongresu nacionalistične stranke natalske pokrajine saj se je v preteklih dneh govorilo, da namerava napovedati pomembne ustavne reforme. Toda prav včeraj se je iz pretorijskih vladnih krogov razvedelo, naj »si ljudje ne pričakujejo veliko od predsednikovega, govora«. Kot rečeno, se protest mednarodne javnosti proti politiki rasnega razlikovanja v Južni Afriki iz dneva v dan veča. Temu protestu je dal glas tudi papež Janez Pavel H:, ki se mudi na pastoralnem obisku Črnega kontinenta, že na predve- čer svojega potovanja je apartheid obsodil kot »diskriminacijo, ki žali človekovo dostojanstvo«. To je ponovil v nedeljo med homilijo v glavnem mestu Kameruna Yaounèju, včeraj pa potrdil v govoru predstavnikom kamerunskih oblasti in diplomatskemu zboru, V tej zvezi naj omenimo, da je včeraj poljski Nobelov nagrajenec za mir, voditelj Solidarnosti Lech Walesa poslal solidarnostno izjavo anglikanskemu johannesburškemu škofu Desmondu Tutu, ki je lani prejel enako Nobelovo nagrado. Veliko demonstracij proti apartheidu se je v teh dneh zvrstilo v ZDA, kjer je rasizem globoko občuten problem. Včeraj je taka demonstracija bila v Washingtonu. Priredili so pogreb v počastitev južnoafriških žrtev, ki sta se ga med drugim udeležila črnski predsedniški kandidat Jesse Jackson in igralec Paul Newman. Glasnik Bele hiše Larry Speakes je včeraj potrdil, da bo Reaganova administracija najbrž uvedla gospodarski bojkot Južne Afrike, če Pretoria ne bo v'kratkem spremenila svoje politike, iz Bruslja pa se je včeraj razvedelo, da bi morali 29. avgusta odpotovati v Južno Afriko trije zunanji ministri EGS, in sicer Italijan Andreotti, Luksemburžan Poos ter Nizozemec van den Broeck. Ob obtožbah, da so okrutno umorili tri voditelje opozicije V Santiagu atentat na carabinerose ^TìAGO DE CHILE — Medtem ko je v Čilu še teljeva Polemika v zvezi z okrutnim umorom treh vodi-ga j, .°Ppzicije proti Pinochetovemu režimu, za katere-sti bj bili odgovorni vladni agenti, po vsej verjetno-carabinerosov, beleži včerajšnja kronika Atf.1 atentat na muzej carabinerosov v Santiagu. Oseb 9 at ie' Po Prvih vesteh, pripravila skupina štirih k 6n faradi okvare je bomba počila predčasno in ubi-bolicii a ^ atentatorjev. Ostah trije so se spopadli s tasjJ0’ ki je pritekla takoj po eksploziji. Po kratkem do r,°Vanju so ujeli vse tri, od katerih je bil eden hu-Q.apjen. . Ugrabi6 .umora treh komunističnih voditeljev, ki so jih Carabin *n obglavili marca letos, gre zabeležiti stališče ?a ki uradno zavračajo vsako odgovornost ■fe Pini dogodek. Prav pripadniki polvojaške polici-Podlagj ?čno osumljeni, da so zakrivili trojni uihor. Na k°Vas f 'terpne preiskave je namreč sodnik Josè Casa-tesoy (°rmalno obtožil dva častnika, drugih 12 carabine-aržave u*1 temi sedem častnikov) pa ne sme zapustiti ' ker so osumljeni sodelovanja pri zločinu. S svo- je strani uradno poročilo carabinerosov taji vsakršno odgovornost, češ da bi bili omenjeni policisti obtoženi samo ponaredbe nekaterih listin v zvezi s preiskavo o dogodku, ne pa zaradi umorov samih. To stališče je v očitnem protislovju tudi s tiskam, ki jei v poročanju o zadevi jasno navedel odgovornosti carabinerosov. Ob polemikah se v Čilu množijo tudi ostre javne kritike na račun režima in diktatorja, ki ga poosebja. Tako je v intervjuju za opozicijski tednik »Apsi« Carlos Camus, škof v mestu Linares kakih 350 kilometrov južno od prestolnice, izjavil, da bi morgl Pinochet odstopiti, ker nosi odgovornost za krizo, ki ni samo gospodarska, politična ali institucionalna, ampak predvsem moralna. Škof je dejal, da kolikor hujši so bili v teh letih zločini zoper človeške pravice, toliko manj verjetno je, da bi vojaki lahko zajamčili ponovno normalizacijo. Z jasnimi besedami je ožigosal politične zločine in represijo, - za kar nosi v tako centraliziranem sistemu oblasti general Pinochet osebno odgovornost, škof Camus je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi sedanjega stanja, iz katerega po njegovem mnenju verjetno ni vec mirne rešitve. Nogometaši Kopra startali i zmago Kar 6.000 gledalcev se je v nedeljo zbralo ob robovih koprskega nogometnega igrišča, da bi videlo krstni nastop svojih nogometašev v drugi jugoslovanski nogometni ligi. Koprčani pa so svoje navijače poplačali z dragoceno zmago. Z 2:1 so premagali moštvo Jedinstva iz Bihaća. Na sliki Edija Šelhausa prvi zadetek domačinov Bejrut zopet pod bombami Murphy na poti BEJRUT — Po ponovnem izbruhu ostrih spopadov, z najmočnejšim vzajemnim bombardiranjem v zadnjih dveh mesecih, ki je trajalo od sobote zvečer do včerajšnjih zgodnjih jutranjih ur, so morali v libanonski prestolnici spet zabeležiti vsaj deset smrtnih žrtev in 55 ranjencev. Hkra--ti s salvami topov in raketnih izstrelkov, ki so prizadeli tako kristjanske kot muslimanske dele mesta, so bili ves čas tudi v teku spopadi ob »zeleni črti«, ki loči v Bejrutu sprti strani. Medtem je v Washingtonu glasnik zunanjega ministrstva sporočil, da se posebni Reaganov odposlanec Richard Murphy pripravlja na novo posredovanje na Bližnjem vzhodu, ki naj bi vendar privedlo do mirovnih pogajanj med Izraelom in prizadetimi a-rabskimi državami. Pri tem naj bi se Murphy srečal tudi z jordansko-palestinsko delegacijo, ki naj bi sodelovala na teh pogajanjih (dasi I-zrael še nasprotuje prisotnosti zastopnikov PLO) ker le neposredna pogajanja lahko vodijo do miru. Po tragediji v Bhopalu družba Union Carbide ponovno v središču polemik Več kot dvesto zastrupljenih v ZDA ob uhajanju plina iz kemične tovarne INSTITUTE (ZDA) — Več kot dvesto prebivalcev tega malega ameriškega mesta v zahodni Virginiji se je v nedeljo in včeraj moralo zateči po zdravniško pomoč zaradi opeklin in drugih poškodb, ki jih je povzročilo uhajanje strupenega plina iz bližnje tovarne družbe »Union Carbide«. Sprva je kazalo, da bodo posledice nesreče dosti hujše, saj je družba »Union Carbide« v tovarni proizvajala pesticid, katerega sestavni del je tudi smrtonosni metilizocianat, ki je decembra povzročil smrt več kot 2 tisoč ljudi v indijskem mestu Bhopal. Kot kaže pa je v nedeljo, verjetno zaradi okvare na ventilu rezervoarja pričel uhajati manj strupeni .aldikar-boksid. Gre za plin, ki povzroča opekline na očeh in vnetje sluznic. Večina ljudi, ki so se zatekli v bolnišnice v Institutu in bližnji okolici, je tožila prav zaradi omenjenih poškodb. Mnogi so bili samo laže zastrupljeni. približno 30 ljudi pa še vedno Pr držujejo na zdravljenju. Že takoj po nesreči so se vnele yr j če polemike in seveda tudi uPraSL [ na zaskrbljenost. Po tragediji v Bn palu je bil tudi v Institutu obrat diW be »Union Carbide« dalj časa iz varnostnih razlogov. Proizvod1! so obnovili šele 4. maja letos in sioy potem ko je družba poskrbela za ^ mestitév novih varnostnih napra^ vrednosti skoraj pet milijonov dol*1, jev. Nedeljska nesreča je zategad toliko bolj nerazumljiva. Očitno reč v novih varnostnih napravah J1 kaj ni delovalo, kot bi moralo-bivalci so tudi opozorili, da je a* na naprava pričela delovati k0034 več kot deset minut po nesreči. Jjv Na številna vprašanja v godkom so odgovorni pri nion Carbide« odgovarjali s PTece£. njo zadrego in dejali, da bodo sk šali vzroke nesreče pojasniti s nično preiskavo. zvezi z u rlružbi Kdo je potopil ladjo gibanja »Green peace«? PARIZ — Francoska vlada ni dala še nobenega uradnega sporočila o verjetni vpletenosti francoske protiobveščevalne službe v atentat na ladjo pacifistične organizacije »Green peace«, ki je bil izveden sredi prejšnjega meseca v novozelandski luki Oakland. Tukajšnji uradni krogi ne potrjujejo, niti pa ne demantirajo vesti domačega tiska, da je potopitev ladje »Rainbow Warrior« delo agentov generalne direkcije za zunanjo varnost Francije. Novi element v protislovni mozaik skrivnostnega atentata na ladjo pacifistov je bil dodan v teh dneh, ko je novozelandska policija prijela neki francoski poročni par, ki pripada varnostni službi francoskega obrambnega ministrstva. Ta par je, kot piše znani francoski tednik »Poam, deloval skupno s tremi drugimi agenti Največjo skrivnost v celotni aferi pa predstavlja trojica francoskih državljanov, ki jih išče novozelandska poUcija. Trdi se, da so bili na ladji »Ueva«, ki je bila baje v bližini ladje »Rainbow Warrior« malo pred eksplozijo, zaradi katere se je ta potopila. Zavedajoč se dejstva, da bi vsaka zveza med atentatorji in francosko vlado povzročila velike neprijetnosti Parizu, je francoski predsednik Francois Mitterrand odredil nujno in podrobno preiskavo ki naj pojasni, do kolikšne stopnje je francoska protiobveščevalna služba vmešana v atentat v luki Oakland, ki je povzročil smrt holandskega državljana. Notranji minister Scalfaro bo poročal o zadnjih dogodkih v Palermu Boj proti sicilski mafiji bo danes v središču parlamentarne dejavnosti RIM — Zadnji dogodki v Palermu, kjer mafija nevarno dviga glavo, bodo danes v središču parlamentarne dejavnosti. Ob 10. uri se bo sestala dvodomska komisija za boj proti mafiji, ki bo zaslišala poveljnika policije Porpora, poveljnika karabinjerjev gen. Biso-gniera, visokega komisarja za usklajevanje boja proti mafijskemu kriminalu Boccio in predstavnike policijskih sindikatov SIULP ter SAP. Popoldne pa bo notranji minister Scalfaro poročal v parlamentu o ubojih policijskih funkcionarjev Montane in Casaraja ter agenta Antiochia v Palermu, kakor seveda tudi o zagonetni smrti mladega Salvatora Marina na palermski kvesturi, zaradi katere je notranji minister odredil premestitev dveh policijskih funkcionarjev ter karabinjerskega častnika iz sicilskega glavnega mesta. Minister bo najprej govoril komisiji za notranje zadeve poslanske zbornice, pod večer pa bo odgovarjal na interpelacije in vprašanja pri vzporedni komisiji senata. Okrog celotne zadeve pa se še vedno širijo polemike. Včeraj je voditelj Proletarske demokracije (DP) Mario Capanna napovedal, da se predstavniki njeS® stranke ne bodo udeležili zasedanja komisije za M P s. ti mafiji, ker je njeno delovanje povsem neučink® to. poleg tega pa da bo sam zahteval njeno restru^ i racijo, in sicer med razpravo o poročilu ministra b fara v komisiji za notranje zadeve. Jr Določena napetost pa ostaja še vedno v vrstah PU cije, zlasti palermske, ki je po omenjeni preme5 ^ funkcionarjev odprto kontestirala notranjega mim5 Z namenom, da bi se spor izravnal, je Scalfaro že 5,P[p SAp jel delegacijo avtonomnega policajskega sindikata ^ s Sicilije, 28. t.m., pa se bo sestal še z zastopst ^ enotnega policajskega sindikata SIULP prav tako 5 • čilije. Sindikalni predstavniki nameravajo zahtevah .i i et ri ir {jr v imivr iicin cev crjvj - nr\[i ministru okrepitev tako organika kot opreme, oprFf1 pa nameravajo vlado, da je za uspešen boj proti ore^. niziranemu kriminalu potrebna predvsem odločna tična volja, »če ne bo politične volje za bpj Pr0^ fiji,« je dejal generalni tajnik SIULP Francesco r ^ 1eiji, je včeraj dopoldne položil venec na grob padlih junakov v boju za Hanijo. Radovan Vlajkovič se je v nedeljo zvečer pogovarjal z vodjo libijske revolucije, polkovnikom Moamer-jem el Gadafijem. Opozorila sta na dolgoletno tvorno sodelovanje med državama, ki sta mu temelje postavila še predsednik Tito in vodja libijske revolucije polkovnik Gadafi. Znova je bilo poudarjeno, da Jugoslavija in Libija zelo dobro in vsestransko sodelujeta. Jugoslovansko - libijski pogovori so zajeli tudi proučitev kriznih žarišč v svetu, pri čemer so posebno pozornost namenili sedanjim razmeram na Bližnjem in Srednjem vzhodu. V tej zvezi so se pogovarjali tudi o iraško - iranskem spopadu in podčrtali nujnost iskanja mirne rešitve tega spora na načelih, za katera se zavzemajo neuvrščene države. Predsednik Vlajkovič in Gadafi sta se pogovarjala tudi o razmerah nà jugu Afrike, o mednarodnih gospodarskih problemih in o dejavnosti neuvrščenih držav pred bližnjim sestankom neuvrščenih v Luandi. (dd) Papež v Afriki o vlogi družine BAMENDA — S pozivom vsem civilnim oblastem na afriški celini naj zagotovijo pravice družine, se je začel peti dan papeževega potovanja po Afriki. Z letališča v Bamendi v Kamerunu je papež tako začel dan označen kot dan »slabosti in upanj Afrike«. V današnjem programu so namreč poleg maše za družino tudi tri srečanja, ki čakajo papeža popoldne ob njegovem povratku v Yoaunde. Prvo srečanje s protestanti in muslimani je pomembno predvsem za razvoj odnosov med verskimi skupnostmi, ki se množijo po vsej celini. Papež je afriškemu ljudstvu, prisotnemu na letališču, tudi dejal, da »je bodočnost družbe ogrožena tam, kjer je oslabljena družina« in da »je z začetka vedno držalo, da kar je Bog združil, človek ne more razdeliti«. V govoru v angleščini o družini, poroki in plojenju, je papež opozoril na glavne težave, ki jih srečuje afriški katolicizem. Poudaril je, da se tudi med kristjani širijo razne oblike mnogoženstva ter na problem kontracepcije in splava. V svojem govoru je še poudaril, da so ta sredstva kontroliranja rojstev bolj razširjena v razvitih državah in jih te širijo v tretji svet, ta pa jih sprejema kot obvezen korak k razvoju in napredku. Giuliano Naria pri starših Domnevni brigadist Giuliano Naria, ki mu je v soboto rimsko sodišče pravico do hišnega pripora, je prispel včeraj iz turinske bolnišnice na ^ staršev pri Albengi, kjer ga je pričakala tudi žena Rosella (Telefoto Oh 15-letnici podpisa moskovskega sporazuma Prizadevanja SZ za izboljšanje vsestranskih odnosov z Nemčijo MOSKVA — Izmenjava pozdravnih brzojavk med sovjetskimi in zahod nonemškimi voditelji ob 15-letnici podpisa moskovskega sporazuma, s katerim sta državi začeli obdobje »produktivnejših medsebojnih odnosov«, je pokazala, da niti v Kremlju niti v Bonnu niso najbolj zadovoljni z razvojem dogodkov v zadnjih štirih letih, a da na obeh straneh vidijo možnosti za »spremembe na boljše«. Brzojavke sta poleg Tihonova in Kohla izmenjala tudi Minali Corba čov in Willy Brandt ter Andrej Gro-miko in Rihard Weizhekker, iz telegramov pa se vidi, da na eni in drugi strani posvečajo medsebojnim odnosom veliko pozornost, čeprav se je v zadnjem obdobju ozračje med ZSSR in ZRN precej ohladilo. Najpoglavitnejši vzrok za to so bila evropska varnostna vprašanja, v katerih naj bi se bonski politični krogi preveč brezrezervno postavili na stran Amerike in s tem ogrozili tisti del moskovskega sporazuma, ki zagotavlja nespremenljivost »obstoječe družbene in politične ureditve na evropskih tleh«. Mihail Gorbačov je zaradi tega v svoji brzojavki predsedniku SPD Wil-lyju Brandtu posebej opozoril, da moskovski sporazum tudi po petnajstih letih ni zgubil svojega pomena za evropsko politiko in da lahko njegovo spoštovanje veliko prispeva k zmanjšanju napetosti na stari celini in k prekinitvi oboroževalne tekme. Brandt in Kohl pd sta s svoje strani zapisala, da je bil sporazum od 12. avgusta 1970 uvod v proces po puščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom in da misli zahodnonemška vlada na njegovi osnovi še naprej razvijati in razširjati odnose s Sovjetsko zvezo. Pri tem so sovjetski komentatorji dali tudi širšo oceno sovjetsko-zahodno-nemških odnosov, iz katere se vidi, da se v Kremlju kljub nezadovoljstvu, do katerega je privedlo splošno poslabšanje odnosov z Zahodom (predvsem zaradi namestitve novih ameriških raket srednjega dosega na zahodnoevropskih tleh konec leta 1983), ne odrekajo pozitivnemu v odnosih z ZRN. Tako naj bi dosegli dokaj »stabilno raven« stiki med najvišjimi voditelji obeh dežel, razvilo naj bi se gospodarsko sodelovanje med sovjetskimi in zahodno-nemškimi podjetji in odprle možnosti za napredek kulturne in turistične izmenjave med SZ in ZRN. Zlasti gospodarskemu sodelovanju posvečajo v Kremlju veliko pozornost, češ da je v preteklem letu menjava dosegla 8 milijard ameriških dolarjev in da zavzema ZRN prvo mesto ' v sovjetski trgovini z zahodnimi kapitalističnimi deželami. Pri tem sovjetski komentatorji te podatke tudi ustrezno »politizirajo«, opozarjajoč, da s posli, ki jih dajejo zahodnonemškim podjetjem, rešujejo mnogo Nemcev pred nezaposlenostjo in da bi lahko bil sovjetski prispevek k zahodnonemškemu »socialnemu miru« še veliko večji, če ne bi bilo ekonomskih preprek, ki jih diktirajo natovski varuhi zahodne tehnologije. Najmanj zadovoljni so v o' m z bonskimi stališči do ob°T0^eV in varnosti v Evropi, saj so Pr^č čani, da je Kohlova vlada P 0 dobrodušno sprejela vse zahteve’ -fr so jih na tem področju v .Z°T „jr treh letih predložili v WashinS z. Kaj od nje pričakujejo v bliz71! ^jg, hodnosti, sicer natančno ne PTa cm »neko1*!; vendar pa bonske politike pozivajo naj sprejmejo >>ne . p išanh m treznejša stališča« do vPrasa’‘t.Gsp zadevajo varnost v Evropi. SoVJ ^0. razorožitveni predlogi naj bi polnoma omogočali«. Pri tem sovjetski korneri1 tatorii ^ di ne skrivajo razočaranja- keT sor- se v Bonnu tudi pri zadnje711 jetskem mirovnem predlogu 0^ ^0. povedi vseh jedrskih preizkus^ ^ stavili na ameriško stran, nimi izjavami bonske vlade nosti krepitve mirovnih ProceS„ie7^ stari celini in da so proti tudi »mnogi Zahodni Nemci«- DANILO SLlV^ takšno ravnanje ni v skladu z Splovili so jo v ladjedelnici Split Nova ladja piranske Splošne plovbe KOPER — Nova čezoceanka Portorož, ki so jo v soboto opoldne najprej krstili in potem splovili v ladjedelnici Split za slovenskega ladjarja Splošno plovbo, je po 17 letih prva ladja, ki jo je temu našemu ladjarju spet uspelo zgraditi doma. To pa še ne pomeni nekega prelomnega trenutka, po katerem bi si lahko jugoslovanski ladjarji obetali več ladij iz domačih ladjedelnic. Je bolj izjema, ki potrjuje pravilo, in sicer, da bodo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju veliko lažje kupovali ladje v tujini kot v državi. Portorož je grajen za prevoz razsutih tovorov, tovorna in skladiščna oprema bo prilagojena prevozu hlodov, saj bodo ladjo takoj, ko bo dograjena zaposlili na najbolj donosni liniji pri prevozu hlodovine med Sredozemljem in zahodno Afriko. Zgrajena bo tako, da bo lahko prevažala tudi kontejnerje. Imela bo štiri skladišča, dvigala za 35 tonski tovor, vgrajena bo najsodobnejša oprema in navigacijske naprave, poganjal jo bo motor z 6.400 kilovatov, vsak' član posadke bo imel svojo kabino s sanitarijami, nosilnost nove ladje bo 19.700 ton, dolga pa je 151 metrov in široka 23 metrov. Taka nova ladja stane danes na trgu približno 4 do 5 milijarde dinarjev. Koliko bo stala Splošno plovbo pa bo jasno ob koncu gradnje. Ladjo bodo namreč avgusta prepeljali v puljski Uljanik, kjer naj bi jo po načrtih dokončali, dokončno opremili in pobarvali do srede marca prihodnjega leta. Hkrati je Portorož deseta ladja, ki so jo Splošni plovbi zgradili domači, oziroma Uljanikovi ladjedelnici. Splošna plovba Piran ima trenutno, skupaj s podjetjem v tujini ladjevje z nekaj čez 6fl0 tisoč ton nosilnosti. B. Š. Ob 320-letnici Rogaška Slatina dobila galerijo Dragoceno darilo stalnega gosta iz Švice zkan ^"fetnici uspešnega delovanja Sq e®a zdravilišča Rogaška Slatina 0(jprj, tem zdravilišču 3. julija letos zgradV7' galerijo v lepo obnovljeni bo^*k?. je prišlo do galerije, v kateri Sg kT1 restavratorska delavnica, ki Ust.rko uvršča med poklicne likovne Slovenije? °u teta 1975 naprej je stalni gost HJIEXPRESS iz ZRN Pripeljal D0Ò turistov ipR^ER — Tudi ta ponedeljek Cjj v,ak največje turističiie agen-tf”. na svetu Touristic Union Inr \>( ati."nal - TUIEXPRESS iz ZR teeije pripeljal kakih 800 turi-(„i' ■ Približno polovico jih je ^Potovalo proti Kvarnem, dru-u Putevica pa je nekaj po 11. uri Pre uuuut prispela na od sonca sta Sre^° koprsko železniško po-ste^0 ^ Nemčiji pobira vlak go-v j. "a dveh progah. Ena začne Uorimundu, druga v Hamburgu. iftV Sloveniji pa se spet razcepi ene v Istro, drugo v tu-livi ne kraje ob Kvarnerskem za-( U- Potovanje v udobnem vlaku vSak Za v'ak, kjer je moč v (..Jjte'W kupeju v'trenutku preu-w'u in pridobiti 5 ležišč), do lta!nckna traja kakih 14 ur, do „ Jseyemejših krajev v Nemčiji ko teibližno 20 ur. Kdor hoče labbri ' .ritim vlakom na počitnice 4;i tudi osebno vozilo. Seve-konS .'lue goste pričakujejo na Vj/n^ki železniški postaji tudi steza ' ..VOc*tei, postrežčki poskrbijo v ujihovo prtljago, avtobusi pa u. tenkem razvozijo goste po ^kih hotelih. zdravilišča Kurt Miiller, lastnik prodajne galerije starih grafičnih listov (Kupferstich - Galerie) iz Ziiricha. Sem se je prišel zdravit po operaciji žolča in ko je še prebolel zlatenico. Danes 64-letni Švicar je prišel v Rogaško Slatino po nasvetu svojih znancev, prihajal pa je tudi dvakrat letno. Pooperacijsko zdravljenje je bilo tako uspešno, da se je Švicar hotel izkazati hvaležnega zdravilišču. Podaril je zbirko starih litografij, ki motivno predstavljajo Rogaško Slatino. Ob tem daru mu je zdravilišče podelilo naziv častnega zdraviliškega gosta, ki ga podeljuje samo tistim, ki imajo zasluge za širjenja slovesa zdravilišča Kurt Miiller pa ni ostal samo pri •prvem darilu, temveč se je odločil, da bo podaril zdravilišču še okoli 20 tisoč grafičnih listov neprecenljive vrednosti. Razen tega je podaril še vso opremo (pohištvo, preproge, okvirje, paspartuje, star — toda dober — pianino). Spričo dragocenega darila se je vodstvo zdravilišča odločilo, z namenom da zbirke Švicarja postanejo dostopne tudi javnosti, da obnovijo zgradbo muzeja in jo spremenijo v stalno gale-rijo. Za vodjo nove galerije so postavili Antona Slivnika, likovnega pedagoga, v novo galerijo pa so vložili veliko truda in denarja. Lepo obnovljena zgradba starega muzeja je bila nared 3. julija letos, ko je bila slavnostna otvoritev prvih 50 zbirk iz Mullerjeve švicarske galerije. ki je odprta vsak dan ob določenih dopoldanskih in popoldanskih urah. Kljub novi galeriji pa bo zdravilišče še naprej uporabljalo prostore svoje pivnice za občasne likovne razstave in kulturne prireditve. Svojim gostom pa bo od 26. do 31. avgusta ponudilo še eno kulturno novost: Rogaške glasbene večere. V kristalni dvorani zdraviliškega doma bodo na sporedu recitali, koncerti instrumentalnih solistov, simfonični koncerti, koncertna izvedba Seviljskega brivca s sodelovanjem zagrebških solistov ter moškega pevskega zbora zdravilišča 'Rogaškla Slatina. Takšna je letošnja velikosezonska kulturna ponudba zdravilišča Rogaška Slatina, med katero zavzema novo mesto zlasti nova galerija, oziroma Muzej grafične umetnosti, kakor se imenuje tudi glede na svojo sedanjo vlogo. J. O. 30. jubilejni KRAVJI BAL (prikaz razvoja živinoreje in planšarstva na Bohinjskem) v Bohinju, bo 15. SEPTEMBRA in ne 15. avgusta, kot je bilo napačno navedeno v nedeljski prilogi PD »alpski svet«. Tudi za OVČARSKI DAN (prikaz razvoja in oživljanja tradicij ovčereje pod Storžičem) je bil v isti prilogi naveden napačen dan; ovčarski dan bo 17. SEPTEMBRA, in ne 17. avgusta! Vrsta zanimivih pobud Italijanske drame z Reke REKA — Vodstvo Italijanske drame z Reke išče v teh toplih poletnih dneh nove pobude, da bi dalo novega zagona dramski skupini, ki je v zadnjih letih preživljala globoko krizo. Med zadnjimi in najbolj zanimivimi pobudami gre vsekakor zabeležiti možnost, da bi se Italijanska drama v bližnji sezoni 1985 - 86 predstavila s svojim repertoarjem v tovarnah istrskih centrov. Prve stike je vodstvo že navezalo s predstavniki nekaterih delovnih kolektivov v bujski občini, med katerimi so »Sipro«, »Hempel« in »Istraturist«; ni izključeno, da bi Italijanska drama lahko predstavila svoja dela v teh in tudi drugih kolektivih, poleg tega, da bi v njih sprožila abonmajske kampanje. Dramska skupina praznuje letos 40 let življenja in 100-letnico gledališča Ivan Zajc z Reke, v katerega je vključena od začetka svojega delovanja. V začetku septembra bo Italijanska drama začela z vajami Pirandellovega dela »Šest oseb išče avtorja« v režiji Nina Mangana; nato bo pripravila komedijo »Non ti conosco più« Alda De Benedettija in »Krvava poroka« Federica Garcie Lorce. Zadnje delo v repertoarju je »Svegliati Caterina« (Probudi se Kate) sodobnega hrvaškega avtorja Milana Grgiča. Izvedbo tega programa bo podprla Tržaška ljudska univerza. Za okrepitev dramske skupine v celotni sezoni bo priskočil na pomoč italijanski igralec iz Firenc Tommaso Guicciardini. Med drugimi načrti naj še omenimo pobudo, da bi uprizorila Goldonijevo komedijo »Grubjane« (Il burbero benefico) s katero je Italijanska drama pred 40 leti začela svojo dejavnost. Na sliki: Raniero Brumini, Ester Fantov in Galliano Pahor. Monografija o partizanskih kurirjih Slovenije Gre za obsežnejšo izdajo, kjer bo na več kot 700 straneh prikazan nastanek in razvoj kurirskih TV zvez v Sloveniji. Posamezni kurirji so gradivo zbirali skorajda trideset let. Ko so bili napisani osnutki, so jih večkrat prebrali, jih primerjali, dopolnjevali ali pa razčiščevali posamezne opise. Posebna delegacija kurirjev s piscem monografije Jožetom Zakonjškom - Cankarjem se je celo nekaj dni mudila na južnem Koroškem v Avstriji in je s pomočjo tam živečih kurirjev, skušala rekonstruirati v tem predelu sistem delovanja TV zvez. Uvod k monografiji so napisali članica sveta federacije Lidija Šentjurc inž. arh. Lojze Rojc, s partizanskim imenom Mita T. (prvi neposredni organizator ku-riških zvez, ki je od vsega začetka pa do osvoboditve po nalogu CK KPS usklajeval delovanje kurirskega relejnega omrežja) in Vladimir Žukovec, poveljnik TV kurirjev Slovenije. Vsebina monografije bo razdeljena na ustanavljanje in razvoj TV postaj ob koncu 1942. do konca 1944. leta. Vsak sektor (dolenjsko - notranjski, primorski, štajerski, gorenjski in koroški) bo imel svojo karto, kjer bodo vrisane njegove linije. Opremljena bo s sedmimi zemljevidi, z okoli 80 fotografijami in z nekaterimi najvažnejšimi dokumenti ter s štirimi letalskimi posnetki z najbolj kritičnimi kurirskimi prehodi prek Save, Soče, Ljubljanice in Drave. Organizacija kurirskih zvez v Sloveniji za časa NOB je bila nekaj izjemnega. V to pogumno, učinkovito in vztrajno vojsko je bilo na 145 TV kurirskih relejnih postajah vključenih nad dva tisoč zvestih borcev, od katerih jih je padlo pri opravljanju dolžnosti nad petsto! Kurirske linije so potekale od Bele krajine, Prekmurja do Gorenjske, slovenske Istre in slovenske Benečije, od Štajerske, Dolenjske, Notranjske do Primorske. Monografija bo izšla jeseni v 5000 izvodih. V predprodaji stane 1.000 dinarjev, po izidu pa bo nekaj dražja. Kurirji, ki bodo monografijo izdali v samozaložbi, bodo z njo dostojno počastili letošnjo štirideseto obletnico osvoboditve. J. P. M/SffO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 75. že .“Rimava mnogo, kakor sam vidiš; eno sobo sva ° in tako oddala poštenim in res dobrim Iju-te0r'.v tej pa se zadržujeva sama. Vendar, če se Wa sPri)a-zniti, da bi spal pri nama tu na klopi, d0v 1 ostani. Postelje nimava, toda klop,, ki se tišči kj-§ *1 tople peči, bo nadomeščala mehko ležišče, ka-vSEtrega si morda vajen. Pri hrani sva sicer slaba, Dre{. navadno in se le z naj večjo težavo prebijava Se c ^ime, ker nimava njiv, da bi nama rodile, zato i moral zadovoljiti s tem, kar bo Jožef skuhal [%ak° ib moral zadovoljiti s tem, hr^ko boš sedel z nama za mizo. Ne bo gosposka 'kšah kar Ivan in Marta dobro vesta, toda v revnih ikev kakršna je naša, je že dovolj, če človek ni č6st ec lačen. Saj je le premnogo ljudi na svetu, ki °r|Ililriai0 kaj jesti. Ker sem pa tudi sama mne-tElko .i® i^ti čudni tisočak vendarle najin pa bodi t>riv ali tako, si bomo tu pa tam, vsaj za praznike, \rtsčni kake pogače, ki jih bo morala napraviti leg ker jaz ne morem, Jožef pa ne zna tega. Po-•b Pa poskrbi skoraj vsak večer za prav dober ki gau.Seo čaj, ki je nad vse zdravilen; žganje pa, ima nekje spravljenega, se mi zdi prav blago-leho; noče in noče ga biti kraj.« »Da ne bom ostal nehvaležen s svojim majhnim plačilom,« je rekel Peter, »bom poleg denarja, ki vam ga bom lahko odrinil, hodil z Jožefom po drva v gozd. Stari ste,« je rekel zdaj naravnost Jožefu »otrok nimate, da bi vam pomagali in grdo bi bilo, če bi samo gledal, kako nosite butare na svojih starih plečih in čakal pri peči, da bo spet topla. Vrh tega sem vajen dela; življenje mi je potekalo v neprestanem delu, razen kadar me niso hoteli nikje'r sprejeti, kar je dandanašnji navadna stvar.« Take besede niso ostale brez odmeva v srcih vseh, ki so bili pri hiši in ga poslušali. Prikupil se jim je na prvi mah, ne glede na to, da so sumili v njem nekaj nadnaravnega. Nepošten človek vsekakor ni mogel biti, a opaziti je bilo tudi velik razloček med njim in Petrom Koštrco, ki je bil navaden razbojnik. Peter Koštrca je poležkoval v sobi in poslušal Katičino pesem in nekaj sanjaril. Nikdar mu ni prišlo na um, da bi bil šel po drva, čeprav se je rad sprehajal po gozdovih; ko je Jožef nekoč omenil drva in svojo starost, je takoj segel v žep ih ponudil tri stotake za kurjavo. Tisti (lenar je Jožef vtaknil v žep in dalje nabiral suhljad, ker sé mu je zdelo pregrešno, da bi razmetaval denar za take stvari. Ta Peter pa se je takoj ponudil, da bo pomagal pri delu, in sploh je kazal veliko ponižnost kakor v vedenju tako tudi v besedah. Kakor domač je sedel mednje za peč in se spustil v pogovor, predvsem seveda z Jožefom in Ivanom, čeprav ni prezrl ne Marte ne Katice. Prevelikega zanimanja za ženske ni kazal in je spadal po vsem videzu med ljudi, ki so že mimo vsega. — Njegova zunanjost na prvi pogled sicer ni bila prikupna, ker ga je kazila brada, ki mu je močno pognala, toda blage oči so razodevale dobro srce, a še lepše so ga razkrivale besede in nasmeh, s katerim je često odgovoril temu in onemu, ali pa se z njim opravičil. V samoto, ki je postajala že mučna zaradi. Martinih stvari, je posijal nov žarek živosti. Spet so imeli ljudje o čem govoriti in spet so posedali pozno v noč. Samo Marta je bila daleč od tega drobnega življenja. Pretesno ji je postajalo; srca se je polaščal nemir. Izgubila je stik z ljudmi. Posedala je sicer med njimi večer za -večerom, toda z njo skoraj niso govorili. Sicer bi lahko vedela, da nima kdo naravnost z njo govoriti, ker so pomenek vodili po večini moški, Jožef, Ivan in Peter. Ti pogovori so se dotikali velikega sveta, v katerem s0 bili že vsi trije, v katerega se dva spomladi spet vrneta, ki je bil mikaven, toda težak in ni mogel zasenčiti lepote tega mirnega kraja. Marta je ob vsem tem lahko samo sanjala. Sedela je na oni strani, kjer sta v kotu čepeli mamica in Katica, se naslanjala ob toplo peč, zrla predse in se zasanjala. Besede o svetu, o katerem so govorili moški, so vzbujale v nji vse drugačne misli. Svet je pomenil zanjo kraj, kjer bosta živela ona in Peter Koštrca; in Katica. Ker odločeno je bilo in je bilo tudi samo po sebi umevno, da pojde Katica z njima. Sàj je Katica Martin otrok in Ivan nima do nje ne kakih pravic ne dolžnosti. Po mnenju CGIL se je računski dvor popolnoma uštel Na tržaški občini osemsto nezasedenih mest Podatek, da ima tržaška občina preveč zaposlenih v razmerju s številom prebivalstva, ki ga -je pred kratkim objavil računski dvor v svojem letnem poročilu o »zdravstvenem stanju« državnih financ, je povsem neosnovan in iz trte izvit. To je rezko mnenje sindikata občinskih uslužbencev CGIL, ki celo domneva, da je ta izjava računskega dvora zlonamerna in da se za takim stališčem skriva napad na vse tiste, ki se v sindikatu in drugod prizadevajo za polno zaposlitev v občinskih upravah. »V Rimu so se glede Trsta popolnoma ušteli, saj bi morali nasprotno pozvati upravo, da zapolni vse vrzeli v svojem organiku,« nam je povedal sindikalni tajnik občinskih uslužbencev CGIL Marino Sossi, »kot zgovorno priča podatek, da bi morala imeti občina stalno zaposlenih 4226 ljudi, konkretno pa je uslužbencev 3425, to se pravi kar osemsto manj, kot piše v organiku. Za tako stanje so v prvi vrsti kriva toga in stroga pravila finančnega zakona, ki ne dovoljujejo novih zaposlitev, svoje velike politič- ne odgovornosti pa nosi tudi sama uprava, ki v vseh teh letih ni znala ali hotela izvajati pravilne politike o-sebja in organizacije raznih služb.« Računski dvor je po mnenju sindikalistov spregledal tudi specifiko tržaške občine, zlasti dejstvo, da ima uprava v režiji nekatere storitve, ki jih druge večje italijanske občine nimajo. Gre za rekreatorije, otroške vrtce in številne skrbstvene ustanove, ki jih je občina podedovala od nekaterih ukinjenih ustanov (npr. OMNI), med te izredne storitve pa je treba uvrstiti tudi smetarsko službo. V vseh največjih mestih je namreč skrb za to službo poverjena posebnim mestnim ali medkrajevnim ustanovam (it. enti municipalizzati), ki so neodvisne od občine in zato njihovo poslovanje le deloma bremeni občinski proračun. Tržaška občinska uprava torej nima preveč uslužbencev, kot trdi računski dvor, ampak kar osemsto nezasednih mest. Upamo, da bo ta nespodbudni položaj vendarle komu odprl oči, pravijo na CGIL, ki pa hkrati podčrtujejo, da ta koalicija, podobno kot prejšnje, ki so se od leta 1978 vrstile pri vodenju uprave, ne kaže politične volje in pripravljenosti za reševanje teh problemov. Iz dneva v dan smo glede tega vse bolj podobni Palermu in Catanii, je bil še mnenja Sossi, čeprav nekateri stalno dvigajo zastave učinkovitosti in modernizacije ter u-stvarjajo v javnem mnenju utvare, da se bodo z demagoškimi ukrepi stvari spremenile na boljše.« V resnici smo priča zgodovinskim zamu dam pri organizaciji dela in pri izvajanju politike osebja, potem pa hočemo naenkrat zapolniti desetletne vrzeli. Zgovoren je v tem okviru pri mer nedavnega občinskega razglasa, ki ponuja trideset do štirideset mest v nekaterih službah, seveda le za tri mesece. Kot je bilo pričakovati se je za ta natečaj prijavilo štiri tisoč ljudi, v veliki večini mladih, ki teoretično lahko računajo in upajo na ta mesta. Ni znano pa, kako uprava misli izpeljati ta množični natečaj, okrog katerega se je razumljivo že ustvarilo določeno vzdušje, podobno tistim, ki smo jih bili že neštetokrat priča na Jugu. Ali ne bi bilo zato bolje in koristneje, da bi te mlade zaposlili na osnovi prednostne lestvice urada za delo in ne na podlagi natečaja, ki bo ob koncu povzročil samo kaos in kot vedno še nepotrebne polemike, zamere in razočaranja?« (st) O Na uradu za najdene predmete se je v juliju zbralo več stvari, ki pogrešajo lastnike. Cela vrsta denarnic, ur, ključev, torb, nakita, čaka v občinski palači na Trgu Unità, kjer jih lahko lastniki dvignejo vsak delovnik od 9. do 12. ure. Zahodnokraški svet hoče biti seznanjen z vsebino novih podrobnostnih načrtov ■ Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Slavko Štoka je naslovil na pristojnega občinskega odbornika pismo, v katerem formalno zahteva, naj uprava v čimkrajšem času pošlje na ogled temu izvoljenemu telesu vso dokumentacijo v zvezi z novimi podrobnostnimi urbanističnimi načrti za Križ, Prosek in Kontovel. 0 tem je na svoji zadnji seji razpravljal rajonski svet, ki je bil soglasno mnenja, da bi morali biti planimetrični dokumenti in normativ teh načrtov vsaj nekaj dni na ogled prebivalstvu'na sedežu skupščine na Proseku. Novi podrobnostni načrti pa medtem niso še na ogled javnosti niti na osrednji oglasni deski občine v Ul. Malcanton, kjer je na razpolago samo kopija tozadevnega sklepa občinskega sveta. Za razobešenje načrtov v javnosti uprava čaka na dokončni sklep pokrajinskega nadzornega odbora, ki se bo sestal baje prihodnji teden. Takoj po tem sklepu bo župan Richetti podpisal razglas, ki bo naznanjal javnosti, da so podrobnostni načrti stopili v veljavo. Občani bodo imeli od datuma objave županovega razglasa dvajset dni časa za ogled načrtov in še dodatnih dvajset dni za vložitev morebitnih pritožb in prizivov. NA POBUDO KD KRAŠKI DOM Tudi v Repnu poletni center KD Kraški dom bo prihodnji teden organiziralo poletni center za otroK® od petegr do enajstega leta starosti-Usposobljene vzgojiteljice Tam^2 Škabar, Roberta Škabar in Vilma Fu' . rič bodo začele z delom v poneo®' j Ijek, 19. avgusta, v občinski telov^ niči v Repnu. Otroci bodo s pomoč] j vzgojiteljic spoznavali okolje, n?3: , in se razvedrili z najrazličnejšimi 1 , grami. Center bo deloval vsak o® , od 8.30 do 12.30. Vpisnina znaša 1 . tisoč lir. V' Se do konca meseca »Luči in zvoki« V miramarskem parku se še ta sec nadaljujejo predstave »Luči ^ zvoki«, ki govorijo o tragični ljub. zenski zgodbi med Maksimilijanom 1 Karloto. Ob torkih sta predstavi angleščini in italijanščini, ob čem kih v italijanščini ter ob sobotah nemščini in italijanščini. Prva Pr®\ stava se začenja ob 21. uri, drug pa ob 22.15. • Združenje alkoholikov na zdravi) nju sporoča, da je prvega avgusta oo prlo nov sedež v Ul. Coroneo ■> Trstu. Telefonska številka združenj je 766-665. Sindikat CGIL o onesnaženosti morja Kateri so vzroki za izredno onesnaženost morja v Tržaškem zalivu? Kako zmanjšati vedno večji odstotek bakterij v vodi ob barkovljanski o-bali? Tako se sprašuje pokrajinski sindikat CGIL, ki obenem opozarja ustrezne občinske službe na zaskrb ljujoče stanje »tržaškega morja« in zahteva učinkovito preiskavo, ki naj bi odkrila vzroke za vedno bolj o-nesnaženo morje. Pri tem se po mnenju CGIL ne more vse odgovornosti naprtiti nekaterim skritim kanalizacijskim odtokom, temveč je treba predvsem u-gotoviti, če pravilno deluje glavna čistilna postaja v Ulici Svevo 25, če se že uporablja »klasifikacijski bazen« in kam spuščajo odpadne tekočine nekatera privatna podjetja. Glede na številne doslej še nerešene probleme v zvezi s higieno in var stvom v delovnem okolju, na katere stalno opozarja tudi Služba za medicino dela, se sindikatu CGIL porajajo dvomi, da bo občinska uprava sposobna zadovoljivo rešiti ta problem. CGIL ob koncu še poudarja, da se morajo vsi onesnaževalci odkriti in primemo kaznovati v dobrobit zdravja vseh prebivalcev, ki jih ti problemi neposredno prizadevajo. • Tržaška občina sporoča, da bo občinski bazen »Bianchi« zaradi obnovitvenih del zaprt za občinstvo do 30. septembra. Drevi bosta koncertirala v Prosvetnem domu Črtomir in Mojca Siškovič gosta Tabora na Opčinah Tabor ’85: tradicionalni poletni praznik, ki ga letno prireja v tem obdobju kulturno društvo Tabor z Opčin se tudi letos v teh dneh uspešno odvija. V okviru raznih prireditev, ki so se pričele že pretekli petek, je danes, torek, 13. avgusta, na vrsti glasbeno srečanje izredne privlačnosti. V Prosvetnem domu na Opčinah bo namreč drevi s pričetkom ob 20.30 koncert violinista Črtomira šiškoviča ob spremljavi pianistke Mojce šiško-vič. Vsaka podrobnejša predstavitev obeh glasbenikov bi bila nedvomno odvečna, saj sta oba v naših krogih zelo dobro poznana že iz šolskih let, violinist zaradi izrednih umetniških uspehov in priznanj, ki jih je dosegel na mednarodni ravni, pianistka pa zaradi aktivne koncertne dejavnosti in pedagoškega dela, ki ga o-pravlja na šoli Glasbene matice v Trstu. Podrobneje smo o obeh glasbenikih brali na našem dnevniku v evangeličanski cerkvi, v sklopu koncertov, ki sta jih julija priredila tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova in Združenje glasbena srečanja ob 100 letnici rojstva Cesareja Barisona. Nocojšnji spored vključuje skladbe, ki jih je duo predstavil tržaškemu občinstvu na omenjenem koncertu. Prvi del sporeda obsega najprej dva stavka iz Bachove Sonate v a-molu za violino solo BWV 1003 in sicer Grave ter Fuga; sledil bo Rondo v A-duru D 438 za violino in klavir avstrijskega skladatelja. Franza Schuberta; dva Paganinijeva capriccio, št. 20 in 24 za violino solo bosta sklenila prvi del sporeda. Koncert se bo nadaljeval v drugem delu s Sonato za violino solo skladatelja Honeggerja, večer bo pa sklenilo delo francoskega ustvarjalca Saint - Saensa Intro-duction - Rondò capriccioso op. za violino in klavir. N. K. Kiparska razstava v Sesljann Do 24. avgusta bo na sesljanskem sedežu Avtonomne turistične ustanove odprta kiparska razstava »Kiparski prostor - raziskovalne poti v F-JK«. Svoja dela razstavljajo Cara, Celi-berti, Chersicla, Cristin, Perizi, Sta-cul in Villibossi, ki spadajo r.ied najbolj znane kiparje v deželi. Razstava je odprta vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 13. in od 17. do 20. ob delavnikih, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure. Restavracija Furlan v novi opremi Prejšnji petek je bilo na vrtu in znotraj restavracije Furlan vse živo. Velika množica prijateljev, stalnih gostov in predstavnikov raznih organizacij je prihitela na otvoritev obnovljenih prostorov te priznane re-pentabrske restavracije. Glavno besedo na krajši otvoritveni slovesnosti je imel lastnik Karlo Guštin, ki je poudaril, da obnovljeni gostinski obrat praznuje letos kar dve važni obletnici in sicer stoletnico obstoja in dvajsetletnico lastniškega prevzema družine Guštin. Obenem se je zahvalil podjetju Piani iz červinjana za res posrečeno opremo in drug^ podjetjem, ki so sodelovala pri novi. S krajšimi govori so pohvalili nika za opravljena obnovitvena repentabrski župan Colja, predsta . c SDGZ Nanut in predsednik skuPs pc-bratene občine Logatec, kip°. Gostinski prostori so z obnovo Pr bili uglajeno in prikupnejšo p0®10^ z obilno uporabo najrazličnejših v lesa pa v obiskovalcu nevsiljivo P bujajo prijeten občutek topline h1 mačnosti. Tridnevni poletni partizanski praznik v 8oljuncu potrdil navezanost borcev in aktivistov na ideale NOB Res je, da je poletje čas poletnih praznikov, ali šager, kot jih po domače imenujemo. Res pa je tudi, da ima vsaka šagra svojo vsebino, svoj namen in pomen. Če bi ne bilo tako, potem se ne bi Zveza borcev iz Bol junca trudila, da že peto leto zapovrstjo, v najbolj vročem poletju, tedaj, da je tudi težko iskati sodelavce in tiste, ki bi' pri delu kaj pomagali, organizira v vasi svoj partizan-ski praznik. Kljub vsem težavam torej, ki jih organizacija takšnega praznika zahteva, je le-ta tudi letos lepo uspel, v splošno zadovoljstvo organizatorjev in vseh tistih, ki so se tega tridnevnega praznika polnoštevilno udeležili. Rekli smo, da je šlo za partizanski poletni praznik, torej za praznik, ki ima in tudi mora imeti svojo podobo, svojo vsebino, ki se mora navezovati na ideale osvobodilnega boja, ki so pred toliki leti povezovali in še danes povezujejo bivše borce in aktiviste, ki pa daje tudi priložnost, da se le ti med seboj ponovno srečajo, obudijo spomine in se pripravijo, da se po svojih močeh v novi sezoni ponovno vključijo v delovanje domače ' partizanske sekcije, kot tudi v delovanje vseh domačih društvenih dejavnosti. Začetek praznika je bil že v soboto, in sicer, kot je to tradicija poletnih praznikov, z družabno prireditvijo, plesom in z odprtjem kioskov, ki so pridno delali do poznih nočnih ur. V nedeljo popoldne je bil osrednji del praznika, ki se je, kot se za tak partizanski praznik spodobi, začel s sprevodom, na čelu katerega je bil pihalni orkester iz Brega, za njim pa so šli s titovkami na glavi bivši domači borci, nato pa še gostje s to in onstran meje. Povorka je odšla do spomenika padlim, kjer je orkester zaigral »Žrtvam«, sledila sta enominutni molk, nato pa še polaganje vencev. Tej kratki, a vedno močno občuteni svečanosti, je nato sledil drugi del programa, ki se je začel z govorom Neve Lukeš v imenu Združenja aktivistov osvobodilnega boja za Tržaško o-zemlje in Paola Seme v imena pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Oba govornika sta se spomnila letošnje pomembne obletnice osvoboditve in konca vojne, ki sta pomenila, sta med drugim dejala, poraz fašizma, a ne tudi njegov konec. Vsa povojna leta se zato nadaljuje boj proti vsem desničarskim in nazadnjaškim silam v svetu, pa tudi pri nas, silam, Id bi hotele povzročiti novo vojno, ki netijo naciohalno mržnjo, ki nam Slovencem v Italiji, je dejala Neva Lukeš, še danes odrekajo naše pravice, za katere je toliko naših najboljših borcev in aktivistov dalo svoje življenje. Mladina je tista, na katero se ob takšnih praznikih, je še dejala govornica, obračamo z pozivom, da nadaljuje boj za uresničitev idealov, ki so ohranili tudi danes vso svojo vrednost: to je mir, svoboda in pravica, da tudi mali narodi in manj šine, kot je naša, uživajo vse pravice, ki jim pripadajo. Govorom je sledil nastop pihalnega orkestra Breg, ki je pod taktirko Nika Peršiča izvedel bogat program slovenskih in borbenih pesmi, ki so se lepo vključile v samo praznovanje. V soboto zvečer je za ples in zabavo poskrbel glasbeni ansambel DOC - Band iz Milj, v nedeljo je prijetne, vesele in poskočne igral ansambel POMLAD, sinoči pa so praznik zaključili domači Veseli godci. Zveza borcev iz Boljunca je nameravala ob tem prazniku odpreti tudi svoj novi sedež. Do odprtja ni prišlo, ker bo treba opraviti še nekatera dela. Tako bodo poskrbeli za svečano otvoritev nekje v jeseni, ko jo bodo povezali tudi s praznovanjem 40. obletnice osvoboditve. Med številnimi gosti, ki so se tega 5. poletnega partizanskega praznika udeležili, so bili ju goslovanski konzul Aleksander Nikolič, Germano Švara, ki je zastopal dolinsko občinsko upravo ter predstavniki borčevskih organizacij s to in onstran meje. V CENTRU PRI MIRAMARU Simpozij o odpornosti materialov V Mednarodnem centru za teor fiziko v Miramaru bo do konca etsk° razvoP gusta mednarodni simpozij o nosti materialov. Okrog 50 stro n jakov iz Evrope in dežel y ri bo sodelovalo na tej prireditvi, bosta vodila prof. Giorgio Cagh01^. Milana in prof. Balakrishnam ri drasa (Indija). ^ Organizatorji so poudarili, simpozij dal uporabne rezultate za področje industrijske tehnologe Informativne tabi6 za turiste Da bi turisti, ki obiskujejo r^lj. kraje, lažje našli hotele, ,razn£jruge turno-zgodovinske spomenike, aVr. zanimivosti in športna igrišča, J ^ tonomna turistična ustanova kratkim nabavila več kot sto .a-mativnih tabel, ki so jih nato < rili občinskim upravam v Trstu. Ijah in Devinu - Nabrežini. Trenutno je postavljenih že kot polovica tabel, v teku pa s za postavitev ostalih. • Prejšnjo sredo je pokrajin^, bomik za turizem Bruno C'ava love11 v okviru 34. sejma lesa v ^^roš' obiskal občinskega odbornik3 ,,a V ke prestolnice, dr. Dietra J;in.^0 iO pogovoru sta predstavila kor0 tržaško turistično ponudbo. >n te j. •a y 2' j' 10 11 i' n 0 i ' i / * f i r i podatkih pokrajinskega statističnega: urada sa junij v Število prebivalstva še naprej upada pa tudi nivo zaposlovanja pod lanskim «j-kvilo prebivalstva v naši pokra-UD* In še posebej v Trstu še naprej rada. To je razvidno iz rednega me jJ^ga statističnega pregleda, ki ga fjJ^vlja pokrajinsld statistični u ' j. • Tako je bilo konec junija v na-Ukrajini 273.452 stalnih prebival-2«./30-6-1984: 275.982) v Trstu pa ^ (30.6.1984: 244.862). fj„i(aravni prirastek v juniju je de-otrnf11 23 D2 oseb. Rodilo se je 139 84. umrl° pa je 281 ljudi (junij rojenih, 327 mrtvih). Negativ- nje %éo ™a migracijsko gibana Tak° se J® v juniju v pokrajini Da toV° Prijavilo 284 oseb, zbrisalo 2 24.927 nočitev domačih gori 19.929 tujih. V primerjavi z junijem lani predstavljajo te številke 26,7-odstotno povečanje nočitev domačih gostov in 7,8-odstotno pove Čanje tujih gostov. Tudi število no čitev v prvem polletju letos je pri domačih gostih večje od števila nočitev lani. Tako je bilo v prvih šestih mesecih zabeleženo 172.752 nočitev domačih gostov (1984: 162.694), zmanjšalo pa se je število tujih gostov, ki jih je v prvem polletju letos bilo 87.221, lani v istem obdobju pa 95 tisoč 229. Konec junija je bilo v tržaški pokrajini skupno zaposlenih 86.116 delavcev, kar je 730 delavcev (0,8 od stotka) manj kot junija lani. Popravilo pa se je stanje v primerjavi z letošnjim majem, ko je bilo zaposlenih še 25 delavcev manj. Če podrobneje pogledamo število zaposlenih v glavnih sektorjih, lahko ugotovimo, da je bilo največ delavcev v industrijskem sektorju, kjer je bilo zaposlenih 29.599 delavcev (34,4 odstotka), v javnih službah je bilo zaposlenih 28.MO delavcev (33,3 odstotka), v trgovini pa 17.624 (20,5 odstotka) delavcev. V istem mesecu lani so bili v trgovini zaposleni 17.702 delavci, v industriji 30.401, v javnih službah pa 28.505 delavcev. Število iskalcev zaposlitve na uradu za delo se je v primerjavi z lanskim junijem zmanjšalo za 0,5 odstotka. Tako je junija letos bilo na spiskih nezaposlenih 6.481 oseb, lani pa 6.515. Občutneje se je to število zmanjšalo v primerjavi z letošnjim majem, ko je delo iskalo 6.630 oseb ali 2,2 odstotka več' kot junija. Indeks cen na drobno za delavske in uradniške družine je v tržaški občini junija znašal 195,4 (osnovno leto 1980= 100), kar predstavlja 0,4 več kot v mesecu maju. V primerjavi z lanskim junijem pa so življenjski stroški narasli za 8,9 odstotka. Požar v mlekarni V mlekarni v Ul. Tigor 10 je v noči med nedeljo in ponedeljkom izbruhnil požar, ki je dokaj poškodoval prostore in uničil nekaj blaga. Tržaški gasilci domnevajo, da je požaru botroval kratek stik v motorju hladilnika. Lastnica mlekarne Starc Ron-chelli ni vedela točno določiti škode, ki jo je povzročil ogenj. V devinsko-nabrežinski občini PRIZIV PRI IMA MALO MOŽNOSTI ZA USPEH Ob prisotnosti zagovornikov KPI in PRI Mogorovicha in Pacorja so včeraj zjutraj na tržaški prefekturi o-cenili pritožbo republikanske stranke v zvezi z volilnimi izidi v devinsko-nabrežinski občini. PRI kot znano pravi, da je pri seštevanju glasov in preferenc prišlo do nekaterih napak oziroma do napačnih tolmačenj nekaterih znakov in številk na glasovnicah na škodo Spadolinijeve stranke in v korist komunistov. Priziv je podpisala predstavnica PRI, ki je prejela največ preferenc, a ni bila izvoljena, medtem ko je zadnji izvoljen v devinsko - nabrežinskem svetu neodvisni levičar (izvoljen na listi KPI) Marino Vocci. Na prefekturi so včeraj podrobno ocenili vse kontestirane glasovnice, pregled pa je pokazal, da je pritožba PRI v glavnem neutemeljena. Končna odločitev pripada vsekakor deželnemu upravnemu sodišču (TAR), ki bo o tem dokončno sklepalo sredi oktobra. Po včerajšnjem razpletu dogodkov pa imajo republikanci sedaj v bistvu zelo malo ali skoraj nič možnosti, da bo sodišče sprejelo njihovo pritožbo. V pričakovanju razsodne pa se lahko devinsko - nabrežinski svet medtem brez težav sestane in formalno umesti vse izvoljene svetovalce. Računajo, da bo ume-stitvena seja sredi prihodnjega me- seca, seveda če ne bo prišlo do novih zapletov v pogajanjih med komunisti, socialisti in Slovensko skupnostjo. . V nedeljo, 11. t.m., nas je zapustil naš dragi mož, oče * in nono Pino Lassig K večnemu počitku smo ga pospremili včeraj. Posebna zahvala g. Markuži, dr. Sardagni, vsem zdravnikom in uslužbencem sanatorija v Nabrežini ter darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena Nadka, sin Giorgio, snaha Raffaella in vnuk Andrej. Sesljan, 13. avgusta 1985 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga Lojzka Žerjav por. Bogateč , espist zbil pešca ln jo odkuril j6 , VesP° je povozil pešca, nato pa kk;ar na lepem pustil vespo na 2glciesreee in j° popihal-krbj??10 se J® v soboto dopoldne v Gojj ch Ul. Carducci in Ul. Passo lagio ri. Oriano Furlani iz Ul. S. Pe-sejw ri je s svojo vesp» zbil Giuri L, “^-lingeria iz Ul. Trissino 2 kjggj nato oddaljil. Nekateri mimo-zavji so. opazili, da je po nesreči obvet.»V,.iavni lokal v Ul. Erbette in ške„ 111 mestne redarje. Le ti so mo-stJ ar®tirali in ga prijavili sod-MaJ- ni nudil pomoči Berlingeriu, je bilif I*3 še zaradi tatvine (vespa škepT3 okradena), vožnje brez vozni-nem .dovoljenja in vožnje v vinje-stanju. ^ tli Popra,V- d®* Rettori bodo še danes tetp J'1'1'' napušč poslopja št. 1. Na rietp Jeku h° zato ulica zaprta pro-°d 8. do 17. ure. gledališča TERdi . Verdi sprejema nove ri. ‘Cepitev opernega pevskega ri nam,, ,sh kontralte in tenorje l obtiejxn h° Priredilo avdicije. Za rihko in Pojasnila se zainteresi (hlišča na urad za osebje St' blO/gJj1 (UL Einaudi 1), tel. »Tržaški oktet« uresničil še eno poslanstvo kulture in prijateljstva Tržaški oktet se je v noči na ponedeljek vrnil še z enega sicer kratkega, toda zelo pomembnega gostovanja. Tokrat se je, vedno v prijateljski organizaciji g. Paola Bonattija in njegove družine, spet mudil na stičišču Ligurije in Toskane, vendar v povsem drugih krajih tega lepega in zgodovinsko bogatega predela Italije. V soboto zvečer je oktet nastopil pri slavnostni maši v počastitev praznika domačega patrona sv. Lorenza v istoimenski cerkvi v Portovenere v neposredni bližini La Spezie, po maši pa je imel celovečerni koncert v skoraj tisoč let stari cerkvi na slikovitem promontoriju Byronovega spomenika, ki je skupno s cerkvijo pod pokroviteljstvom Mednarodnega sklada za spomeniško varstvo. V prisotnosti zelo številnega občinstva, med katerim so bili mnogi turisti raznih narodnosti, je Tržaški oktet izvajal skladbe iz svojega repertoarja, v prvem delu polifonske in nabožne, v drugem delu pa slovenske (Mlatiči, Noč trudna. Da hora ta čaninaiva in Tolmin, ter skladbe raznih .narodov. Po koncertu, ki ga je glasbeno očitno kompetentno občinstvo nagradilo z navdušenimi aplavzi, je bil Tržaški oktet s svojimi spremljevalci gost domačega komunističnega župana dr. Talevija na prazniku dnevnika l’Unità, kjer je seveda spet moral zapeti nekaj priložnostnih. Naslednjega dne, v nedeljo, dopoldne je Tržaški oktet psi pri maši v idiličnem toskanskem mestecu Fivizzano, središču precej obsežne občine in v zgodovini italijanske kulture znanem po pomembnih osebnostih in dogodkih, kot na primer začetkih italijanskega tiskarstva s premičnimi črkami, po sedežu starodavne »Akademije nepopolnih« (L’Accademia degli imperfetti) itd. Po maši je oktet prišel ves navdušen pozdravit tudi znani televizijski tam živeči vremenoslovec polk. Bemacca, po bežnem ogledu prostorov »Akademije« pa je bil oktet za kosilo gost tamkajšnje občinske uprave nakar se je podal v mestece Castiglione del Terziero, kjer je bil gost uglednega zgodovinarja, literata in glasbenega stu-dioza ter obenem priorja »Akademije nepopolnih« prof. Larisa Jacopa Bor.onija na njegovem gradu, iz preloma med tisočletjema, ki z visokega griča dominira nad zeleno gričevnato okolico. Prof. Bononi je tu svoje goste na izjemno privlačen in vsebinsko bogat način seznanil z razvojem in zgodovino gradu skozi stoletja, oktet pa se mu je za prijazno gostoljubje in srečanje polno človeške plemenitosti, zahvalil z nekaj pesmimi, ki so gostitelja tako navdušile, da je naše pevce povabil za prihodnje poletje na celotedensko bivanje na njegovem gradu, kjer vodi tudi posebno vokalno šolo in na vrsto koncertov ne samo v tamkajšnji, pač pa tudi širši okolici. V spomin na tokratni obisk pa je prof. Loris Jacopo Bononi poklonil oktetu nekaj starih tiskov s posvetilom. Tudi to gostovanje Tržaškega okteta se je tako pomenljivo pridružilo drugim, v njegovem dragocenem poslanstvu spoznavanja in sprijateljevanje med narodi in ljudmi različnih jezikov, kultur in opredelitev toda vedno med ljudmi dobrih in plemenitih namenov. Jože Koren E sobolo zvečer na Irgu pred spomenikom ÙftZEN VLOM SREDI KRIŽA dan L ,av črna kronika skoraj vsak ri0vriiiih!Sl (ritvine po mestnih sta-kj v odsotnosti lastnikov ri je J0 tarče vlomilcev, za kate-riesec ,av£ust vedno zelo »uspešen« jrilokr V zadnjih letih pa se je rizšimj. S« vlomilcev in tatinskih tolp v tudi na okolico, kot je lah-PrijJ noto zvečer na lastni koži ri §v ha družina Ambroža in Dari-rišg v a iz Križa št. 325. Iz njune sb°rri0nj, re, Prihaiai-anskt zid. Verjetno ni-ij dohA °d daleč, saj so očitno riudii-Ved®h, da so se vsi Šva-(jdalKmAA,1 na društvenem prazniku, ■ °v aj 1,1 ne več kot dvesto me- kj-.Pre^ oropane hiše. Tudi v baru )jU> riedjlj bilo takrat (pri-ks- ■ nihr. ln polnočjo) precej J se ; ® Pa ni videl ali slišal m Takoj „dogajalo v sosedni stavbi. kA4Uvedli J10. Prišli na kraj tatvine 6a -lahka prriskavo, ki bo vse prej jaJrikoJ.hdm je povedal načelnik 0i-„ Va,.a družinskega komisariata Pribam Gre za podvig dobro e tolpe, ki jo sestavljajo krajani ali pa, ki ima v svoji sredi dobrega vaškega »pomočnika«, pravijo še na policiji, ki dodajajo, da so prav v Križu v nedeljo zebeležili nekaj poskusov podobnih tatvin. »Mi smo vsekakor še poostrili naše iz-vidniške pohode v Križu, zlasti ponoči, brez očividcev ali drugih konkretnih elementov pa je tudi naše delo otežkočeno. Ljudi še enkrat pozivamo na previdnost in da bolje zaščitijo svoja stanovanja, vsem pa svetujemo naj ne puščajo doma večjih vsot denarja v gotovini in drugih dragocenih predmetov, saj imamo za to nalašč banke in v vasi tudi pošte,« nam je še povedal načelnik komisariata, ki je za tatvino pri Švabovih v Križu prosil še za sodelovanje znanstveni oddelek tržaške kvesture. Amputirana roka V Miramarskem drevoredu v bližini kopališča železničarjev je v nedeljo ob 2. uri alfa romeo treščil v autobianchi, ki je bil parkiran na desni strani ceste. Trčenje je bilo izredno silovito, saj je ostal sopotnik v alfa romeu, 31Tetni Mauro Stani iz Ul. Ponzianino 1 ukleščen v razbitinah avtomobila. Po prevozu v glavno bolnišnico so zdravniki ugotovili, da si je ranjenec tako hudo poškodoval desno roko, da so mu jo morali amputirati. Zanj so si pridržali prognozo. Avtomobil je upravljal 26-letni Guerrino Orio iz Ul. Rivo 7, ki pa je ostal nepoškodovan. Tatiča na motornem kolesu v nedeljo okradla zenici Dve priletni ženski sta bili v nedeljo žrtvi surovega napada dveh mladih motoriziranih tatičev, ki šta jima s silo pobrala torbici z denarjem in dokumenti. Na vogalu Ul. Piccardi in Ul. E-remo sta se dva mladeniča na motornem kolesu od zadaj približala 76-letni Brunilde Pellizzari vd. Salerno iz Ul. Ghirlandaio in ji s silo strgala iz rok torbico, v kateri je bilo 50 tisoč lir in nekaj dokumentov, ter jo brž odkurila. Malo zatem sta se mladeniča, verjetno ista, prav tako na motornem kolesu, lotila 71-letne Anne Mosezza vd. Starc iz Ul. Gambini 30. Mosezzijeva se je ravno sprehajala s prijateljico nedaleč od doma, ko sta mlada dolgoprstneža z belim motornim kolesom zavozila na plačnik in ji v hipu sunila torbico drap barve. Ženska je imela v torbici milijon 250 tisoč lir, potni list in druge dokumente. Mosezzijeva je policijskim agentom opisala mladeniča. Dejala je, cta je Pil eden plavolas in oblečen v belo srajco. Ta opis se je povsem ujemal opisu, ki ga je posredoval a-gentom pešec, ki je približno ob 19.30 v Ul. Raffineria opazil dva mladeniča na belem motornem kolesu, medtem ko sta se znebila torbice in zavila proti Trgu Garibaldi. V torbici so bili dokumenti Pellizzarijeve (denarja seveda ni bilo več v njej). Čez kako uro so v Ul. Rossetti našli še potni list Anne Mosezze, tudi tokrat pa ni bilo o denarju ne duha ne sluha. Z avtom v drevo Med vožnjo po drevoredu pri Lovcu v smeri proti Bošketu je fiat uno iz še nepojasnjenih vzrokov zavozil s ceste in trčil v obcestno drevo. V nesreči jo je najhuje skupila sopotnica v avtomobilu, 25-letna Manuela Bertpli iz Rio Spinoleto 36/7, ki si je zlomila desno koleno in se potolkla po prsnem košu. Ozdravela bo v dveh mesecih. Voznik fiata uno, 25-letni Orazio Sadon iz Ul. Antoni 20 se je ranil v desno nogo in si poškodoval vezi gležnja. Okreval bo v 30 dneh. Kradla sta rojakom Policijski agenti so v soboto onesposobili dva tatiča, jugoslovanska državljana, ki sta kradla rojakom. 30- letni Stjepan Salaj iz Osjeka in 31- letni Luka Bakota iz Splita sta na Nabrežju Grumula vlomila v tamkaj parkiram avtomobil reške registracije in pobrala nekaj torb blaga in predmetov, ki so jih lastniki pustili v avtu po nakupih v Trstu. Njuno rovarjenje okrog avta je o-pazil policijski inšpektor Scozzai, ki se je takoj pognal za obema nepridipravoma. Pri tem so mu priskočili na pomoč še nekateri drugi agenti, ki so po nekaj sto metrih ulovili Salaja in Bakoto in ju odvedli na tržaško kvesturo. Oba zmikavta se bosta morala pred sodnikom braniti obtožbe tatvine v obremenilnih okoliščinah. (GIGIA) Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. ’ Žalostno vest sporočajo: mož Viktor, brat Francko in sestri Marica in Danila z družinami, Livio in Franko ter drugi sorodniki. Križ, 13. avgusta 1985 Žalovanju se pridružujieta Marta in Rafael Kocijan. KD Vesna in ŠD Mladina se klanjata spominu LOJZKE BOGATEČ - GIGIE in izrekata Viktorju in družini iskreno sožalje. Pevci moškega zbora Vesna globoko sočustvujejo z Viktorjem Bogat-cem in Frančkom Žerjavom ob izgubi drage žene in sestre Gigie. Sekcija KPI Josip Verginella izreka tov. Viktorju Bogatcu in svojcem globoko sožalje ob izgubi drage Gigie. Ob težki izgubi drage žene Lojzke Žerjav - Bogateč, izreka Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje svojemu odborniku Viktorju Bogatcu in svojcem iskreno sožalje. Svojemii odborniku Viktorju Bogatcu izreka sožalje ob smrti žene Lojzke pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED. Ob smrti dragega MIČETA KRALJA se pridružuje žalovanju brat Andrej Ob izgubi Mičeta Kralja izreka iskreno sožalje hčerki Anici in vsem svojcem odbor KD Primorec - Trebče Ob smrti dragega očeta izreka ŠD Primorec iz Trebč iskreno sožalje Anici, Aldotu in svojcem. Ob izgubi dragega očeta Ivana Kralja, izrekata iskreno sožalje hčerki Anici učno in neučno osebje celodnevne osnovne šole Šempoiaj - Slivno. Sožalju se pridružujeta Neva in Ivanka. SPDT izreka globoko sožalje svojcem ob smrti aktivnega planinca, predvojnega plezalca in povojnega soustanovitelja slovenskega planinskega društva GIGLI A HROVATINA Pretresljive izkušnje tržaških gasilcev med reševalno akcijo v dolini Stave Prebivalstvo doline Fiemme in veliko tamkajšnjih turistov ni vedelo, kaj se dogaja, ko se je 19. julija, ob 20.30 zemlja pod njihovimi nogami zatresla in ko je močno zabobnelo. Mislili so, da je potres ali eksplozija. Ko so zvedeli, kaj se v resnici dogaja, je bilo prepozno: v hipu je reka blata z močno silo odnesla njihova trupla kilometre daleč. Vsemu, kar se je dogajalo zatem v tej dobni smrti, so prisostvovali tudi tržaški gasilci, ki vedo povedati marsikaj o tej pretresljivi in nepozabni izkušnji. Na kraj nesreče so dopotovale izmenično tri skupine, tretja skupina se je vrnila prejšnjo sredo. Prva skupina petnajstih tržaških gasilcev pa je bila v dobni Stave že prvi dan katastrofe. Ko so prišli na kraj, se jim je prikazal strašen prizor: vse povsod samo blato, saj je kot lava poplavilo dolino 50.000 kubičnih metrov blata. Najprej so skušah rešiti preživele, a niso vedeli, kje bi začeli. Zelo težko je bilo iskati, saj je bilo vse popolnoma pogreznjeno v blatu, šele po nekaj urah so se res številne reševalne enote (6.000 o-seb) nekoliko bolj organizirale. Po osmih trdih dneh dela se je prva izmena tržaških gasilcev vrnila domov in odpotovala je druga. »Po pre cejšnjih urah vožnje smo prišb na kraj katastrofe,« nam je povedal eden od gasilcev te skupine. »Pred nami se je vila nekaj sto metrov široka blatna cesta zdelo se nam je, da smo na luni. Zmedeni smo bili pred tem strašnim prizorom. Na delu so bih že prostovoljni gasilci iz okolice, gasilske enote iz Benetk, Padove, Vi cenze, Torina, Milana, Macerate ter policija, karabi njerji, vojaki in beli križ iz Bolzana (Weisses kruz), ki je bil izredno dobro pripravljen; razdeljevali so nam hrano in pijačo ves dan. Policija in karabinjerji so u- rejevali promet in prevoze, vojaške enote so pomagale pri odnašanju materiala. Iz Benetk je prišla tudi skupina potapljačev. Mi, kot ostab gasilci, pa smo iskah v blatu trupla in vse kar bi lahko pomagalo pri identificiranju žrtev. Dolino smo razdebb na več predelov, vsaka skupina je delala v določenem predelu. Najtežavnejše je bilo delo na koncu doline, kjer se je reka blata ustavila in se razširila. Ponekod je bilo blata do pet metrov, hodili smo lahko le po deskah, ki so se neprestano pogrezale. Če je kdo po nesreči padel v blato, so ga takoj razkužili in obleke odvrgli. Bila. je namreč velika nevarnost okužbe, ki jo povzroča stik z razpadajočimi trupli. Zaradi tega smo izredno pazih, da se nismo med delom urezali, niti brade si nismo obrili. Preden smo se česa dotikah, smo si nadeb gumijaste rokavice in maske.« »Težko je bilo najti cela trupla. Iz blata smo potegnu! roke, noge in druge razmesarjene dele... Naša skupina je našla 7 trupel, blato pa ni razkrilo še vseh strahot, še vedno pogrešajo kakih 50 oseb. Brž ko smo našli truplo ab njegove dele, smo poklicali hebkopter, ki je v rjuho zavite ostanke odpeljal v bolnico. Tam se v teh dneh vrstijo žalostne procesije sorodnikov in prijateljev, ki skušajo prepoznati mrliče. Po najlonskih vrečkah iščejo predmete, ki so pripadali nesrečnim žrtvam: prstan, uro, zapestnico, obleke dokumente...« Neusmiljen plaz je s .silno močjo odnesel vse, kar je našel na svoji poti in pustil za sabo štiri metre globok jarek. Sedaj pa je tam le suha pusta zemlja in zadah po smrti. Tragedija v dolini Fiemme je zadnja v verigi takih katastrof, ki bi jih lahko preprečib. B. Boneta Lojzke-Gigie Bogateč ni več med natf Močno je odjeknila v Križu, pa tudi v sosednjih vaseh in v Trstu vest, da je v tržaški bolnišnici včeraj umrla Lojzka Žerjal - Bogateč, žena znanega in prizadevnega kulturr no pobtičnega delavca iz Križa. Viktorja Bogatea. Bila je to dobra, zavedna Slovenka, doma iz prav tako zavedne in napredne družine Žerjavov iz Križa, v kateri je že v rani mladosti vzljubila petje in se kot pevka udejstvovala v domačem zboru; ko pa je bila s svojim možem, zaradi fašizma, nekaj let tudi v Argentini, se je vključila kot pevka tudi v tamkajš-ni napredni slovenski zbor. S svojim možem Viktorjem je doživljala vse težave in trpljenje pod fašistično diktaturo, se vključba v narodnoosvobodilno gibanje in bila leta 1944, potem ko so njenega moža aretirali, mučib in nato odpeljah v Buchenvvald, tudi sama aretiraj in odpeljana v nacistično tabori^ Auschwitz, odkoder se je vsa izčT na, z močno zrahljanim zdraVF vrnila jubja 1945 domov. . Vsa povojna leta je aktivno so*’ lovala v domačem društvu, njen d®’ je bil vedno na stežaj odprt vs^' tovarišem, prijateljem in znance1"' Še zadnje čase, ko je bila že zi. slaba, ni nikoh rada pokazal sv°i težav, če je le mogla je še Prl^ na domače prireditve, za vsakofr je imela toplo, prijateljsko besedo. »Vsi, ki smo dah nacistična ta®" rišča skozi, smo zaznamovani,« " je dejala pred meseci, ko so P0! kale obletnice osvoboditve še pre^r sr lih jetnikov iz teh taborišč. In je bilo tako — veliko sile, moči je imela v sebi, veliko in veliko ljubezni do svojih, do sV"jJ vasi in do svojega naroda. A vse ni pomagalo, da bi lahko tudi " krat premagala težave, povezan® njenim slabim zdravjem. Težko nam je, ko pomisbmo, . je ne bomo več videb na naših P,; reditvah ob možu, težko nam je . mislih, da nas ne bo, vedno prij^ in z nasmehom na ustnicah, spre-le(. na vratih svojega vrta, ab doma gubib smo zavedno in napredno venko, dobro tovarišico, ki jo ne . pogrešal le domači Križ, temveč p VSi' • krf Možu in vsem svojcem naše isltI no sožalje. . NEVA LUKE» Razgovor z Duškom Jelinčičem Tudi plezanje v gorah je lahko način kako preživeti prosto soboto in nedeljo »Kje si preživel nedeljo Duško?« Takšno vprašanje, kot sem ga zasta-vila svojemu mlademu kolegi Dušku Jelinčiču, ko sva se srečala ob začetku novega tedna na -delu, bi lahko pravzaprav postavila komurkoli drugemu v tem poletnem času, ko mnogi še dopustujejo, nekateri za dalj, drugi za kratek čas. Njegov odgovor pa ni bil tak, kot bi mi ga dal lahko prav vsakdo izmed nas. »Bila sva s prijateljem na Triglavu in preplezala njegovo severno steno. Bil sem prost v soboto in nedeljo, vreme je bilo še kar ugodno in tako sva se odločila za klasično smer v tej steni, ki pa je prav gotovo naj daljša saj je dolga 1200 metrov ter terja od 6 do 10 ur plezanja. Ko sva se vzpenjala proti vrhu je šlo vse v redu, več težav sva imela pri spuščanju, ker sta naju zajela mrak in še megla. Tako sva nad steno prebi la noč. In, če povem, da je bilo kakih 15 stopinj pod ničlo in da sem moral začeti okrog štirih zjutraj močno udarjati s kladivom po steni, da sem se pogrel, potem je vsakomur jasno, da ni bilo vse prav tako lahko.« Pa kako, da se odločaš za takšne izlete? Zato- ker si ljubitelj planin, ker ti je ljubezen do teh vcepil že tvoj oče, ker imaš rad avanturo? »Alpinizem ni in ne sme biti avan tura. Vsak alpinist mora biti za vsako turo dobro fizično in duševno pri pravljen. Sam redno treniram. č'e imam le malo časa, grem na primer na Napoleonsko cesto, ki jo.pretečem dvakrat v obeh smereh, obtežen tudi r utežmi do kakih 15 kg. Tudi pred tem podvigom na Triglav sem bil dve nedelji prej v Dolomitih, kjer sem še opravil dve kar težki turi.« Ti si lahko privoščiš takšen weck end. Pa je še kaj naših mladih, ki sc pravtako navdušeni nad gorami in takšnimi podvigi? »Letošnja odprava naših alpinistov na Južno Anapurno je prav gotovo botrovala temu, da se je število članov našega alpinističnega odseka povečalo. Sedaj imamo že kar precej mladih, ki med tednom trenirajo / raznimi vajami ter hodijo tudi v Glinščico, ob nedeljah in prostih dnevih Pa gredo v Dolomite, ali v Julijce. Že v teh nekaj mesecih so opravili veliko dela ter si lahko privoščijo tudi težje ture. S prijateljem sva odšla na Triglav, da nekoliko preizkusiva najine fizične zmoglijvosti in da preživiva prosti čas v gorah. Lahko bi šla tudi na morje. A meni je samo kopanje v morju premalo pestro, prelahko.« Ti iščeš vedno tudi nekaj avanture. Zato si se letos januarja tudi sam podal v Južno Ameriko, z nahrbtnikom na rami? »Svoj prosti čas hočem in želim vedno čimbolje izkoristiti ter spoznati čim več ljudi, njihove šege in navade, videti čim več sveta. Šel sem na to potovanje čisto sam ter sem vedel, da nosim tudi sam vso odgo vomost. To ni bilo niti lahko, niti nekakšno počitniško potovanje v kla: sičnem smislu beseda. Videl sem marsikaj, doživel tudi veliko, bil pripravljen tudi potrpeti, se marsičemu odreči, ali prilagoditi razmeram in tako lahko rečem, da sem se vrnil obo gaten z izkušnjami in spoznanji. Seveda niso vsi za takšna potovanja. Tisti, ki želi še vnaprej vedeti, kje bo spal, kaj si bo lahko ogledal, kako bo potekalo potovanje, ta naj se ne poda na pot tako, kot sva se na primer jaz, ali po moj prijatelj Bruno Križman, ki je tudi šel v Južno Ameriko.« Kako pa gledaš na vse te mlade, ki preplavljajo v tem času razne ceste do letoviških krajev, samo z nahrbtniki na ramenih? Bi tudi našim mladim svetoval takšna potovanja? »Nekaterim je potovanje modni hit. Vse hočejo imeti urejeno, za vse že vedo, kako bo potekalo. Drugi ljubijo avanturo in potovanje v neznano. Mnenja sem, da mora biti vsakdo tudi za takšen način potovanja dobro pripravljen. In končno se z leti tudi v vsakem izluščijo njegove prave želje in potrebe. Nekateri so zadovoljni s tradicionalnim načinom dopustovanja, drugi si želijo še kaj več.« Ti se boš torej še odpravil na Triglav, ali kam drugam? »Zakaj pa ne?! Če bo le primerno vreme in če bom imel čas, potem jo bom mahnil v gore. Svoj čas hočem čim bolje izkoristiti.« N. L. gledališča CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite s Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433. kino Ariston 21.15 »Sotto il vulcano«. Režija John Uuston. A. Finney, J. Bisset in A. Andrews. Eden 15.30 — 22.15 »Voglie giovani«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00, 18.30 in 21.00 »La governante del piacere« in »Moglie in orgasmo«. Obadva prepovedana mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Im- pulsi.« Dvorana št.' 3 15.45 — 22.00 »Cotton Club«. R. Gere. Mignon 16.30 — 22.00 »Purple rain«. Prince. Grattacielo 18.00 — 22.00 »A. 007 - Dalla Russia con amore«. Sean Connery. Capito! 18.00 — 22.00 »Micky e Maude«. Radio 15.30 — 21.30 »Ragazza in a-more«. Prepovedan mladini pod 18. letom. koncerti SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 13. avgusta, ob 20.30 koncert: ČRTOMIR ŠIŠKO VIČ (violina), pri klavirju MOJCA ŠIŠKOVIČ. Na sporedu: Bach, Schubert. Paganini, * rtonegger, Saens. Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 14. avgusta, ob 20.30 premiera izvirne poučno-zabavne predstave posvečene ljubezni BÉSEDA ’85. Tekst in režija Drago Gorup, pri klavirju Cveto Grgič. razstave Od 21. do 28. avgusta bodo v občinski galeriji na Trgu Unità odprli razstavo 63 slikarjev iz Mongolije. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. RAZSTAVA OBLIKOVANJA PLETENIN KERMAUNER - MANDELJC - SELAN je ob delavnikih odprta od 16. do 20. ure, ob praznikih od 15. ure dalje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila ŠD Zarja vabi na ŠPORTNI PRAZNIK, ki bo jutri, 14., in v četrtek, 15. t. m., na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. TPK Sirena priredi v soboto, 17., in v nedeljo, 18. t. m., tradicionalno KA-LAMARADO. Oba večera bo popestril ansambel ‘Taims, Nataša Milič pa bo razstavljala svoje usnjene izdelke. Vabljeni člani in prijatelji! Župnijska skupnost s Kontovela pri reja v četrtek, 15. t. m., za župnijski praznik, praznik pritrkovanja s tržaškimi in primorskimi skupinami. Začetek ob 16. uri. Sledil bo župnijski sprejem. čestitke Danes praznuje v Bazovici KATJA RAŽEM 6. rojstni dan. Iz srca ji čestitata in želita, da bi zrasla v pridno punčko ter bila vedno pridna v šoli Zora in Silko. A - Naša kolegica Helena Valič -Kuret je povila drugorojenčka DAMJANA Heleni, Ivanu in Marjanu čestitamo, malemu Damjanu pa želi vso srečo v življenju kolektiv Založništva tržaškega tiska včeraj-danes izleti Danes, TOREK, 13. avgusta LILIJANA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.17 — Dolžina dneva 14.14 — Luna vzide ob 2.08 in zatone ob 18.56. Jutri, SREDA, 14. avgusta DEMETRIJ Vreme včeraj: temperatura zraka 26,4 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federica D’Èrcole, Giulia Schneider, Marvia Esposito, Luca Breccia, Davide Goruppi, Stefano Nicolò Sokota, Stefano Fontanot, Michele Bernardini. UMRLI SO: 39-letni Aureliano Bole, 74-Ietni Francesco Dentini, 61-letni Silvio Cocevar, 63-letni Carlo Marchi, 52-letna Antonietta Toffarello por. Karma-sin, 90-letna Giusta Giacaz vd. Punis, 80-letni Giuseppe Gregorich, 85-letna Giovanna Petronio vd. Maschietti, 79-letni Giovanni Maria Kralj, 57-letni Bruno Gattolin, 65-letna Aurelia Cerepn por. Polh, 83-letna Anna Pogatschnig vd. Millo, 87-letna Paola Battuana vu. Conte, 93-letna Isabella Tedeschi vd. Raho, 80-Ietna Maria Cortese vd. Marici, 89-letna Maria Marcella- vd. Ur-sich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN * (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura n, Sesljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. darovi in prispevki KD Slovan priredi v nedeljo, tembra, enodnevni izlet na ŠUšIjh, JEV SEJEM v Tržič in v sotesko gar. Vpisovanje pri Darku in Oska1;. Grgiču (tel. 226-286 ali 226-351). ^ izleta 24.000 lir s kosilom. . oj; SPDT prireja v soboto in nedeljo- v in 25. t. m., izlet z osebnimi avto11! bili v Dolino Montanaio. Vsi tisti. •bi se radi udeležih izleta, naj se l, vijo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frj čiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304) dan od 10. do 13. ure. SPDT prireja v nedeljo, 8. seprn^ bra, izlet z osebnimi avtomobih na A roško z vzponom na Obir (2142 % Hoje je pet ur. Vpisovanje na se®, ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. na tel. 767-304). , Združenje Union Podlonjer - Sv. 1' ( | javlja, da je odhod v RavascletW f nedeljo, 18. t. m., ob 7. uri z gO danovega trga. Na razpolago je še ^ kaj mest, rezervacije po telefona št. 61011 od 17. do 19. ure. _________________________________ mali oglasi ^ PRODAM 2-litrske steklenice po 1^1; in plastične zaboje — 30 kg P° lir. Tel. 225-530 v večernih urah. Ji EDI je odprl osmico v Praprotu; 1 sortirana bela vina in teran. a PRODAM hišo 75 kv. m z vrtoffl Opčinah. Tel. 227-364. PRODAM motor cagiva 125 v dob'Tj stanju. Telefonirati v večernih ^ na št. 225-968. m HIŠICO z vrtom potrebno poprhi prodam v okolici Tržiča. Telefon1* v večernih urah na št. 225-968. j NA VRHU prodam zazidljivo- PaTfr 742 kv. m davek IVA 2%, z odo*!» ‘nim gradbenim načrtom in postavA, I nimi temelji, prosto davka Bue® si. Tel. 0481/779-331. , „ji OBIŠČITE OSMICO pod lipo od djP< do 2. septembra pri Borisu Škrk Velikem Repnu št. 130. f ODDAMO v najem frizerski salo® [ Križu. Telefonirati v večernih u na št. 040/220-213. HIŠO Z VRTOM, tudi staro, ali ^ ZIDLJIVO ZEMLJIŠČE iščem v ^ stu ali okolicu Alpe-Adria, teist. 794-672. Ob 17. obletnici smrti očeta darujeta družini Furlan in Rustja 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. Ob 30. obletnici smrti sestre Mare Žagar darujeta Ada in Dorica 50.000 lir za sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Angele Ssd-mak darujejo Sergio, Darko, Mario in družini Blasina in Škabar 100.000 luža sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Angele Sedmak darujejo Dora, Eda in Lučana 30.000 lir ter Davči in Marta 10.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na babico ' Gizelo darujeta Jelka in Miran 20.000 lir za dekliški zbor Vesna iz Križa. Ob 2. obletnici smrti drage mame Ivane Kralj daruje Albin z družino 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Ob 2. obletnici smrti drage mame Ivane Kralj darujeta Berta in Stanko ; 20.000 lir za ploščad v Gabrovcu. N.N. daruje 20.000 lir za celico KPI Boršt - Zabrežeč. V spomin na Gigija Hrovatina daruje družina Ugo Margon 20.000 lir za sklad M. Čuk. V počastite» spomina dragega prijatelja Lojzeta (Gigija) Hrovatina daruje Pavel Vouk 10.000 lir za SPDT in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Angelo Sedmak daruje Marij Ukmar iz Križa 20.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Angele Sedmak darujeta Stano in Genia Križman 20.000 lir za sklad M. čuk. menjalnica 12. 8. 1985 1 865-' jjTO-' 181- 223-; Ameriški dolar Kanadski dolar . švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . švedska krona f- V t V K Holandski florint . Francoski frank . Belgijski frank Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . Španska pezeta . Avstralski dolar Grška drahma . . % Debeli dinar . . Drobni dinar . . 6? BANCA Dl CREDITO Dl V4H-S,l TRŽAŠKA KREDITNA BAN'1^ s. r. A. TPST - ULICA F. FIL2MO - <52 Darujte v »klad Mitje Čuka Ob smrti Luise Brooks Živela kot Luise umrla kot Lulu radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Luise Brooks je imela dolge in vitke noge čeprav je bila izšolana klasična plesalka in je dolga leta nastopala kot projesionalka, imela globoke temne oči in obrvi brez loka nad očesom ter na kratko o strižene temne in gladke ~ lase. 47 tet od tega je zadnjič nastopila v filmu, ker je na lastni koži poizkusila, kaj pomeni, če te »star system« zavrže. Izjavila je, da ji avtobiografij6 niso všeč in da ji sploh ne pade va misel, da bi se lahko tudi sama lotila takega rentabilnega posla. Zato pa je edina njena življenjepisna knjiga- »Lulu v Hollywoodu« enkraten primer avtobiografskih spominov. Luise Brooks je živela v Kansasu 2 očetom odvetnikom in mamo, ki je na začetku našega stoletja pisalo recenzij knjig za lokalne časopise in igrala Debussy ja izključno sebi v veselje. Luise je enkrat napisala, da se je del hiše, v katerem je °èe držal svoje odiretniške knjige in kodekse, počasi ugrezal v zemljo Ijal slavne in manj slavne igralce na setu in v vsakodnevnem življenju. Igralec je bila takrat najbolj izpostavljena osebnost, v tridesetih letih je Amerika pozabljala lastne tegobe z listanjem tisočih specializiranih revij (fazines), v katerih je do pičice natančno pisalo življenje najbolj priljubljenih filmskih igralcev. »Fanzines« so bile dvorezne publikacije, kar so »natančno« poročale je bilo v glavnem golo obrekovanje ali čista izmišljotina in tudi trditev, da so pisale o že slavnih_ i-gralcih in režiserjih ne drži stoodstotno. Marsikateri članek je bil napisan z namenom, da ta ali oni i-gralec v katerega je produkcija vložila večjo vsoto denarja, zaslovi in tako postane rentabilen del holly-woodskega filmskega sistema. Tako je bilo vzdušje v gričevnatem zaledju Los Angelesa, ko se ga je vsaj za nekaj časa, znebila Luise Brooks. V Nemčiji je ostala še za en Pab-stov film DAS TAGEBUCH BINE Prvi kanal 11.15 Televideo - poskusni program 13.00 Poletni maraton Tmjulčica - balet 5. del 13.30 Dnevnik 13.45 Fuoco sulla montagna - TV film 15.20 II mondo di Obladì Obladà 16.10 L’impareggiabile dr. Snuggles -risanka 16.35 Brendon Chase - TV film 17.00 Sulle strade della California 17.50 Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici - risanka 18.30 II ritorno di Billi e Kiva - 2. oddaja 19.35 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Quark speciale Quel giorno , la terra tremò - 6. oddaja 21.25 Thrilling: La farina del diavolo - film 22.40 Dnevnik 22.50 Napoli prima e dopo Napoli classica - 2. del 32.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.15 Televideo - poskusni program 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia: Perchè non l’hanno chiesto a ‘Evans? - 1. del 14.10 L’estate è un’avventura King Rollo e il re Frank Rollo Ljubljana 18.00 Poročila 18.05 Ljudski plesi in pesmi iz Istre -2. del oddaje 18.25 Miti in legende - Srednjeveški miti: Tristan in Izolda 18.40 Dvorci v hrvaškem Zagorju 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Beg - 2. del TV drame 21.30 Filmski festival Pulj ’85 Koper 22.50 TV dnevnik 2 15.00 Maskirani mož proti gusarjem -film 16.30 Combat - TV film 17.30 Soko - TV film 17.00 Nepremagljivi Shogun - risanka 18.30 Kenguro Skippy - TV film 19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Midva: življenje v dvoje 20.25 Vesolje - dokumentarec 21.30 Možje RAF - TV film 22.20 TV D - Vse danes 22.30 Pod zvezdami - glasbena oddaja 23.30 Smithovi - TV film 24.00 Film CANALE 5 9.30 Lo sceriffo in gonnella - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.30 II maggiore Barbara - film 15.30 Westgate - TV film 16.30 Divja narava - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera 18.30 Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love Boat - TV film 20.30 Falcon Cresi - TV film 22.30 Trauma Center - TV film 23.30 Cronaca familiare - film RETEQUATTRO 8.50 La fontana di pietra 9.40 La schiava Isaura - TV novela 10.15 Giorno per giorno - TV film 10.40 Alice - TV film 11.05 Mary Tyler Moore - TV film 11.30 Amore dannato - TV novela 12.00 I giorni di Brian - TV film 12.50 Giorno per giorno - TV film 13.20 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV firn 14.15 La fontana di pietra 15.05 Blue Noah - risanka 15.30 Space Ghost and Boy - risanka 16.10 Mi benedica padre - TV film 16.30 Lancer - TV film 17.30 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.30 I giorni di Brian - TV film 19.25 La schiava Isaura - TV novela 20.00 Amore dannato - TV novela 20.30 Lo smemorato di collegno -film 22.20 Uno scapolo in paradiso - film 00.30 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 9.15 Benvenuto, straniero - film 11.15 Gli eroi di Hogan - TV film 11.40 Sanford and son - TV film 12.10 Cannon - TV film 13.00 Wonder woman - TV film 14.00 Video estate ’85 - glasbena oddaja 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška od daja 18.00 Quella casa nella prateria 19.00 Fantasilandia - TV film e il cane - risanka Klimbo - risanka Gianni e Pinotto - TV film 17.05 Omicron - film Igrajo Renato Salvatori, Ro-semary Dexter, Gaetano Quar-daro 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Samurai senza padrone - TV film Meteo 2 - vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Sedotta è abbandonata - film Igrajo Stefania Sandrelli, Saro Urzi, Umberto Spadaro 22.30 Dnevnik 2 - Vesti 22.40 Una persona di fiducia - TV film 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.15 Televideo - poskusni program 19.00 Dnevnik 19.20 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.00 Šola in vzgoja: Psicologia evolutiva - 12. oddaja 20.30 Torkov koncert: Orkester vodi Riccardo Chailly 21.30 Dnevnik 3 21.45 I teddy boys della canzone -film Igrajo Delia Scala, Teddy Reno, Paolo Panelli 23.00 Hungarians - 2. in zadnji del TV priredbe 23.55 Šport V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Študija o demografski krizi' Trsta GRADEŽ — Vprašanje reforme sistema bolnic TOLMEČ — Razstava kamijskéga zlatarstva TRST — Mednarodni seminar fizikov TRST — Požari v stanovanjskem bloku Melara UGNANO — Podatki o turistični sezoni Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Mali svet 18.45 S koncerta YU rock misija 19.30 TV dnevnik 20.00 Univerziada ’87 - notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.55 Zadnja lepotica - film 22.25 TV dnevnik 22.45 Program plus: Benny Hill, Rumena laguna, s festivala dalmatinskih klap Omiš ’85 Ob koncu poročila 20.00 Rascal il mio amico orsetto -- risanka 20.30 Simon & Simon - TV film 21.30 Hardcastle & McCormick 22.30 Maskuerade - TV film 23.30 Šport - košarka, prvenstvo NBA 1.00 Mod Squad i ragazzi di Greer - TV film TELEPADOVA 14.00 Adolescenza inquieta - TV no vela 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 15.40 Film 18.00 Vultus 5 - risanka 18.30 Le nuove avventure di Pinocchio - risanka 19.00 Sami il ragazzo del West 19.30 Belle e Sebastien - risanka 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 La nona configurazione - film 22.15 West Side Medicai - TV film 23.15 Šport: catch TRIVENETA 9.30 Dokumentne 10.00 TV film 11.00 Q.P. Coupon estate 11.30 TV film 12.00 Gli assassini saranno puniti -film 13.30 Q.P. Coupon estate 14.00 Komični filmi 14.30 La canaglia del West - film 17.30 La furia di cavallo pazzo - film 18.50 TV film 19.20 Q.P. Coupon estate 19.40 Dokumentarec 20.30 Un bersagliere innamorato -film 22.00 Dražba 01.00 Q.P. Coupon estate TELEFRIULI 17.30 The Bold Ones - TV film 18.30 Dokumentarec 19.20 športne vesti 19.30 Poročila v nemškem jeziku 19.40 TV film 20.30 Disperatamente tua - TV film 20.30 Revival 80 - kratka zgodovina privatne TV postaje Telefriuli 21.15 The Bold Ones - TV film 22.15 TV dnevnik 22.30 -Totò, Peppino e i fuorilegge -film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Med Brdi in Jadranom; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Cvet«; Napisal Giuseppe Fanciulli, dramatiziral Miroslav Košuta; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi: Dina Slama (klavikord in klavičembalo) ; 11.00 Melodični orkestri; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Popoldanski program: Ribe našega morja; 14.30 Mladi mladim; 16.00 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Izvirna radijska igra: Balbina Baranovič Battelino: »V megli«, produkcija: Radijski oder, režira avtorica. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objàve; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek programov; 13.00 Otvoritev - - Danes na valu Radia Koper; Objave - EP; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.40 Glasbeni oddelek; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.Ò0 Dobro jutro v glasbi; 9.03 Nobelovi nagrajenci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Carlo Goldoni; 17,00 Gulp; 18.00 Glasbeni program; 18.30 Piranski večeri; 20.00 Zaključek programov.. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io trentine; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master; 13.56 Zeleni val Evropa; 16.00 H Paginone estate; 17.30 Jazz; 18.25 Glasbeni program; 19.23 Audiobox Specus; 20.00 II teatro dell’Est europeo tra il 1850 - 1915 ; 21.00 Sapore destate; 21.30 H fantasma del loggione - 6. nadalj.; 22.00 Radiocondo-minio - variete; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja: otroštvo, kako in zakaj?; 8.45 La scalata - 2. oddaja; 9.10 Tutti-talia. . . parla; 10.30 Motonave Sele-nia; 12.45 Tuttitalia. . . gioca; 15.00 Accordo perfetto; 15.37 Glasbeni program; 16.35 Radijska priredba; 19.50 Poletne simfonije; 21.00 Serata a sorpresa; 22.30 Nogomet; 00.15 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05. Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz naših grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 2L55 Glasbeni intermezzo; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Vodomet melodij; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. zaradi prevelike teže knjig. V takem ambienta je zrasla bodoča Lulu. Nje-na najljubša zabava, poleg seveda baletne šole, je bilo branje. In prav zaradi tega so jo v Hollywoodu, ko ie 19-letno dekle s kansaškim narečjem prestopilo prag filmskega studija, imeli vsi na sumu. Neka njena prijateljica iz listih let se je vpraševala, kako je mogoče, da tako čedno dekle z užitkom posveča svoj dragoceni čas branju. Z branjem še nihče ni v Hollywoodu zaslovel. Imela je prav. Luise Brooks te v Hollywoodu zaslovela, ni pa Postala prava filmska zvezda. Odkrili so jo v tujini. Leta 1928 je nastopila v glavni vlo-v filmu Howarda Hawksa »A Girl ln Every Fort« (Dekle v vsakem pristanišču). Med njenimi neštetimi gledalci je bil tudi nemški režiser Geo-°rQe Wilhelm Pabst, ki jo je preprosil naj pride v Evropo. In Luise Brooks je zapustila Hollywood za ka-terega ji je bilo sicer zelo malo mar, fn se začasno preselila v Evropo. V Nemčiji je igrala v Pabstovem DIE BUCHSE DER PANDORA, LOLU (1929) po slavni Wedekindovi drami lJl tako čez noč postala nadvse bleščeča zvezda v vlogi, ki jo je reži-najprej ponudil slavni Marleni Bietrich. V teh letih jo je prvič spoznala Lotte Eisner, temelj ' nemške filmske kritike, ki -je o njej, med drugim naPisala, da je njena prisotnost na setu vedno »tako enigmatično neprizadeta, kot da se je film ne ti-ce«, Eisnerjeva je s to opombo o-sredotočila bistvo nelahkih odnosov Pted Luise Brooks in hollywoodskim Pojmovanjem filmskega igralca. V Hollywoodu se je Brooksova zame-rrla prav zaradi njene odtujensti od oriljantnega življenja, ki je sprem- VERLORENEN (1929) (Dnevnik pogubi jenke). Njen obraz s kratko pristriženimi lasmi je postal v Evropi simbol novega poželenja, nove ženske sezual-nosti in seveda začetek nove mode. Medtem ko so si nemška dekleta strigla kite in si s temnim rdečilom barvale ustnice je Luise Brooks -Lulu potovala v Francijo, čakalo jo je snemanje filma PRIX DE BEAV-TE’ (1930) (lepotna nagrada) z italijanskim režiserjem Augustom Ge-ninom: še en mednarodni uspeh. Bližal se je dan povratka in Luise je zapustila Evropo s Pabslovo prerokbo »Vaše življenje je točno tisto od Lulu, končali boste kot ona.« Na ta stavek se je verjetno spomnila šele dolga leta potem, ko se je morala v Hollywoodu preživljati z majhnimi filmskimi vlogami in z nastopi v nočnih lokalih. »Tovarna sanj« ji ni odpustila bega v Evropo in uspeha v intelektualnih filmskih krogih stare celine. Bila so leta, ko je Hollywood, nudil evropskim igralcem in režiserjem izredno ugodne pogodbe da bi si lahko prisvojil najboljše tuje talente. In 1938. leta je Luise Brooks rekla Hollywoodu »hvala«, vzela kovčke in knjige in se preselila v Rochester. Obrnila je hrbet svetu, ki 'se je spreminjal in v katerem očivid-no ni bilo več primernega mesta zanjo. V Rochestru je slikala ter pisala filmske eseje in vse kar vemo o njej od tistega daljnega 38. leta so njeni spisi, objavljeni v najvidnejših ameriških in evropskih filmskih revijah. Zadnji je bil objavljen leta 1976. Potem je zavladala absolutna tišina vse do prejšnjega petka ko je 78-letna Luise Brooks za vedno zapustila filmski svet. (Eva Fornazarič) Nova »Domenka in...« y nedeljo, 29. septembra, se bo spet začela oddaja »Domenica in...«, ki se f0 Predstavila z mnogimi novostmi. Pippa Banda bo zamenjala cela ekipa ^pnferensjerjev, nastopala pa bo tudi Gina Lollobrigida, ki jo na fotografiji 'dimo z Minom Damatom (AGI) JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE S pobratenjem izpričana volja po prijateljstvu in sodelovanju V Gradežu od 7. do 11. septembra 56. vsedržavni kongres društev esperantistov »Upoštevajoč skupni solidarnostni prispevek do vseh, ki trpijo, krvodajalci iz Romk in Nove Gorice se s pobratenjem obvezujejo, da si bodo prizadevali za utrditev prijateljstva med narodi, za čimboljšo medsebojno spoznavanje in obogatitev odnosov med obema državama«. V duhu teh besed, ki so jih zapisali na listini, so v Ronkah sklenili pobratenje med domačo sekcijo krvodajalcev in Rdečega križa iz Nove Gorice. S tem aktom so uresničili drugi del pobratenja, potem ko sta podobno listino obe organizaciji že podpisali 15. junija v Novi Gorici. Slovesnost, ki je potekala v okviru prireditev, ki jih pod skupnim imenom »agosto ronchese« prireja društvo Pro Loco, so se udeležili predstavniki o-beh mest in med temi tudi član predsedstva SZDL Slovenije Štefan Cigoj. Prisotni so bili tudi številni krvodajalci iz sosednjih občin, predvsem iz Doberdoba, ki imajo odlične odnose tako s krvodajalci iz Ronk, kakor z onimi v Novi Gorici. Uvodoma je predsednik krvodajalcev iz Ronk Pietro Pasquletto podčrtal, da so listino o pobratenju podpisali ob pomembnem datumu, 40-letnici osvoboditve, kar pomeni, da si morata obe organizaciji, kolikor je v njenih močeh, prizadevati za brat- stvo in prijateljstvo med narodi. Pobratenja torej ne sme ostati le gola formalnost, pač pa odskočna deska za skupno sodelovanje v primeru nesreč, pirspevek bratenja med narodi in primer prijateljskih odnosov, ki vežejo Italijane in Slovence na tem obmèj-nem področju. Podobna misli je izrazila tudi predsednica novogoriškega Rdečega križa, Štefanija Komel, ki je ugotovila, da je dolgoletno sodelovanje obeh or- ganizacij skovalo prijateljstvo in humane odnose, kar je predpostavka za boljše medsebojno razumevanje in sodelovanje. »15. junija in 10. avgusta,« je nadaljevala, »sta pomembna datuma, ker sta si organizaciji dveh različnih držav podah roke in izpričah trdno voljo po dobrososedskih odnosih in trdnejšemu prijateljstvu.« Na sliki: trenutek ob podpisu listine o pobratenju med krvodajalci iz Ronk in Nove Gorice. Nad dvesto delegatov iz raznih društev, predstavniki mednarodne zveze esperantistov in durgih sorodnih zvez, se bo od 7. do 11. septembra udeležilo 56. vsedržavnega kongresa esperantistov, ki bo v Gradežu, v Kongresni dvorani, pod pokroviteljstvom goriške pokrajinskè uprave. Razprav-Ijali bodo o kulturnih, organizacijskih in drugih vprašanjih v zvezi s študijem, poznavanjem in uveljavljanjem umetnega mednarodnega jezika, ki naj bi, po želji izumitelja in sestavljal-ca, Zamenhoffa, služil predvsem k boljšemu razumevanju med narodi, k spoštovanju dostojanstva sleherne o-sebe in vseh jezikov. Glede uveljavljanja jezika esperanto velja omeniti, da je bil v Italiji prav v zadnjem času dosežen pomemben uspeh z odprtjem tečaja esperanta na univerzi v Trentu. Poleg organizacijskih in splošnih kulturnih zadev, bodo na kongresu razpravljali tudi na specifično temo: »Esperanto in Mitteleuropa - dve pluralistični kulturni gibanji«. Govorili bodo priznani univerzitetni profesorji iz Padove, Verone, Dunaja in Zagreba. Seveda bo vsedržavni kongres tudi priložnost za pripravo različnih razstav knjig in tiska, za kulturne prireditve, obisk in ogled raznih krajev itd. Ob vsedržavnem kongresu espe- rantov bo poštna uprava poskrbela tudi za priložnostni žig. 11 skupin pritrkovalcev Enajst skupin pritrkovalcev je v nedeljo popoldne sodelovalo na tekmovanju, ki so ga pripravili v Podturnu, v okviru poletnega praznika. Prireditve so se udeležile 4 skupine iz naše dežele (Moš, Ajello, loannis, Buia) in 7 iz Slovenije (Vipava, Štur-je, Vrtojba, Kuzana, Tolmin, Vipov-že in Ajdovščina). Komisija je prisodila dve prvi mesti, in sicer pritrkovalcem iz Ajella kot najboljši domači skupini ter gostom iz Vipave. Podelila pa je tudi posebno prinzanje najbolj številni in obenem najmlajši skupini. To so bili tekmovalci iz Šturi j. Skupino sestavljajo oče in tri otroci. Letošnje tekmovanje v pritrkova-nju, umetnosti,- ki žal izginja, je bilo že osmo zapored. • Uradi Društva za varstvo Živah v Gorici, Ul. Boccaccio 6, so odprti od ponedeljka do petka od 11. do 12. ure in ob torkih in četrtkih tudi od 17. do 18. ure. Poleg biološke okuženosti zdaj še detergenti v Soči Reorganizacija zdravstvene službe nujna predvsem iz ekonomskih razlogov Ribičem, ki so v soboto in nedeljo pridno namakah trnke v Soči, nižje od jezu pri Ločniškem mostu, se je nudil precej neobičajen prizor. 'Reka je bila pod jezom prekrita z debelo plastjo belkaste pene. Podoben prizor je bil menda nekaj kilometrov nižje, pod jezom v Zagraju. Največ pene je bilo v soboto popoldne, medtem ko se je reka v nedeljo dopoldne pričela postopoma čistiti. Občinski- uslužbenci, ki so jih ribiči obvestih o neobičajnem pojavu, so vzeh nekaj vzorcev vode za anahzo. Na prvi pogled se zdi, da je v Sočo pritekla večja kohčina industrijskega detergenta, kajti skorajda nemogoče si je zamisliti, da bi do pojava prišlo samo zaradi, pa čeprav povečane, porabe pralnih praškov v gospodinjstvih Nove Gorice. Po prvih ugotovitvah — italijanski dnevnik je že včeraj objavil zelo na veliko vest o onesnaženju ter članek dopolnil tudi o fotografijami — je detergent ah podobna snov v Sočo prišla po Komu, ki kakor znano, poleg meteorske vode sprejema tudi dobršen del odplak iz sosednjega novogoriškega območja. Peno je bilo namreč opaziti, čeprav ne tako izrazito, tudi na kraju, kjer se Kom; zhva v Sočo. Pojav, ki je bil nekaj sto metrov nižje, pod jezom, zelo izrazit, je treba pripisati dejstvu, da se voda prav tu izredno vrtinči in meša ter pada preko nekaj metrov visokega padca, kar pospešuje nastanek pene, seveda če so v vodi in ko so v vodi prisotne določene snovi. Včeraj smo se o dogodku pozanimali v Novi Gorici, kjer do zdaj nimajo nikakršnega obvestila, da bi v kanaliza- cijo, oziroma v Korn odtekale posebne odplake. Hudournik je bil te dni, po močnem deževju v torek ponoči, na pogled še bolj čist, kakor običajno. Od kod detergent v vodi je torej danes še uganka, ki pa jo bo treba nujno rešiti. Neuradno smo izvedeli, da bo danes na goriški občini sestanek, kjer bodo vzeh v pretres prav zadnji primer onesnaženja Soče. Večje zmogljivosti prečiščevalne postaje V pirhodnjih nekaj mesecih bodo pri medobčinskem konzorciju za odplake na Tržiškem oddali dela za dograditev druge stopnje na pr očiščevalni napravi v Bistrigni. Dela bodo veljala predvidoma 930 milijonov lir do katerih je dežela že zagotovila 700 milijonov hr prispevka. Naprava trenutno služi za območje, na katerem živi okrog 13 tisoč občanov, že v kratkem pa naj bi njene zmogljivosti skoraj potrojili. Pri konzorciju že tudi pripravljajo nekaj novih načrtov: tako na primer načrt za ureditev kanalov za odvodnjavanje in načrt za sistem daljinskega nadzorstva nad celotnim omrežjem in še zlasti nad pre-črpalnimi napravami. Za oba zgoraj omenjena načrta se predvideva strošek v višini okrog 3 mihjarde hr. • Goriški gasilci so včeraj priskočili na pomoč Tatiani Domico iz Sovodenj. Plameni so namreč zajeh njen fiat 128 na križišču pokrajinske ceste in državne ceste med Sovodnjami in Štandrežem. S hitrim posegom so škodo omejih. Že v nedeljski številki smo zapisah, da je bil na petkovi skupščini Krajevne zdravstvene enote storjen le prvi korak na poti reorganizacije javne zdravstvene službe na Goriškem in da je treba odločitve o najpomembnejših vprašanjih pravzaprav šele sprejeti. Tako ali drugače, o zdravstvu na Goriškem bo v prihodnjih tednih in mesecih še veliko besedi, tudi zaradi posledic, ki jih bo reševanje vprašanj, hočeš nočeš, povzročilo v odnosih med strankami večinske koalicije. Na petkovi skupščini so sicer za silo preprečili, da bi prišlo do globokega razdora med republikanci ter KD in drugimi partnerji prav glede usode bolnišnice v Gradežu, _ kraju, kjer so prav republikanci druga najmočnejša stranka z okrog 20% glasov. Poročali smo že o težavah v pokrajinskem vodstvu PRI,, kjer je menda pokrajinski tajnik Esposito bil prisiljen dati ostavko. Stališče pokrajinskega vodstva stranke in še zlasti pokrajinskega tajnika pa kon-testirajo člani stranke v Gradežu, kjer je od 152 vpisanih članov izstopilo okrog 90. Pričakovati je, da tak pretres ne bo ostal brez posledic, ne samo v vrstah republikanske stranke, ampak tudi v odnosih z drugimi partnerji koalicije. • Tako na političnem področju, "o drugi strani pa bo treba vprašanje reorganizacije zdravstva s ciljem drastičnega znižanja stroškov, prej ah slej rešiti. Če ne bo v predvidenem roku storila tega skupščina KZE, bo te storil, prihodnjo pomlad, poobla- ščeni komisar. Statistični podatki objavljeni v zadnji številki ISIS NEWS so sami po sebi dovolj prepričljivi: medtem ko je bil poprečni strošek v zdravstveni službi v lanskem letu 648 tisoč lir za vsakega občana (državne poprečje), smo v F JK poraDili 786 tisoč hr, v Goriški KZE pa 867 tisoč lir. Najbrž je to, poleg državnega, tudi svetovni rekord. Na podlagi v omenjeni reviji objavljenih podatkov imamo rekord tudi glede števila v zdravstvu zaposlenih občanov. Državno poprečje je 11 zaposlenih na 1000 prebivalcev, deželno 15,69, poprečje Goriške KZE pa 19,36 (v zdravstvu — na plačilnih seznamih KZE — je na Goriškem zaposlenih 2769 oseb). Sila neugodni so — seveda z vidika kako vplivajo na celokupni strošek — podatki o števi-iu bolniških postelj, zasedenosti postelj itd., kjer za sto procentov prekašamo optimalno razmerje. Sicer pa preveliko število bolniških postelj ni glavni razlog za velik deficit, čeprav bo treba tudi tu uporabiti škarje, da se bo v treh letih število znižalo na 1268, kolikor naj bi jih imeli po normi. Razlog za prekomerno trošenje denarja je v dejstvu, da so ob sedanji ureditvi, zlasti bolnišnic (štiri javne bolnišnice in ena zasebna, ki pa opravlja tudi storitve za KZE) nekatere službe dvojne, trojne itd. Preureditev je zato nujna predvsem P razlogov gospodarnosti. Problem seveda nastane ob vprašanju kako bomo preureditev izvedli, kajti ohraniti je treba in celo izboljšati storitve. In tu se križajo koristi manjših skupnosti (Gradež, Krmin) s širšim interesom reorganizacije zdravstva. Zelo težko pa je občanom v manjših kra-]ih dopovedati, zakaj naj bi njihovo bolnišnico zaprli, po drugi strani Pf naj bi potencirali dve glavni bolnišnici v Gorici in Tržiču; zelo težko je razumeti tudi, zakaj naj bi obdržali konvencijo z zasebno bolniško ustanovo (bolnišnica usmiljenih bratov) n?., račun zapore javne bolnišnice. Vprašanje hočeš nočeš presega tudi meje goriške pokrajine. Znano je, da v deželi nasploh zelo veliko porabimo za zdravstvo. Zakaj naj bi rezali samo na Goriškem, ko pa imajo tudi drugod, recimo v pordenonski pokra-jrni skoncentriranih kar precej bolnišnic in to na zelo ozkem področju-Nekateri vidijo v tem posledico zri0 šibkega predstavništva goriške P°' krajine na deželi. Mogoče bo tudi držalo, vendar po drugi strani ni mogoče kar tako zanikati statističnih podatkov, kakor tudi, da so sprejemanje odločitev doslej zavirali prav strankarski interesi. kino Gorica CORSO 16.00—22.00 »Rambo«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Grške smokvice«-SVOBODA 20.30 »Žena vihar«. DESKLE 19.30 »Strajker«. Marko Waltritsch Revma, Oslavje in Štmaver skozi stoletja 30- Politično osveščanje je bilo tembolj važno, ker so nekateri zapeljanci skušali tudi pri nas že v letih 1942 in 1943 uvesti po nalogu ljubljanskih kolaboracionistov z italijansko fašistično oblastjo četniško in belogardistično literaturo. Tudi v Pevmi in na Oslavju se je širil list »Krvave zarje«, ki so ga baje ilegalno razmnoževah v velikem sodu v neki domačiji v števe-rjanu. Odtod je ta hst, ki je zagovarjal kolaboracionistično politiko in napadal Osvobodilno fronto, šel tudi po naših vaseh. Ne zavedajoč se njegovega značaja, so ga nekateri mladinci v dobri veri na skrivaj raznašah tudi takrat, ko so s kolesi šh na izlete na Tolminsko, na Bovško in na Vipavsko. Skritega so ga imeli v ogrodju koles, potem pa so te liste izročih določenim osebam. Ko pa so ta list dobih v roke nekateri v Pevmi in na Oslavju, so se takoj zavedh, kaj se za tem skriva, in belogardistično razmnoževalnico v Števerjanu so briški partizani kmalu onemogočih. V Štmavru so bili med najbolj pomembnimi aktivisti Osvobodilne fronte Jožef Figelj, Jožef Kacafura, Jožef Feri - Čargo, Pepe Figelj - Dan jev. Aktivisti, ki smo jih doslej omenili, so delali za OF že pred 8. septembrom 1943, ko je, tudi potem ko so se številni domačini vmili domov iz internacije ali italijanske vojske, ljudski odpor zajel vse prebivalstvo, tudi tiste, ki so prej zaradi strahu ali mlačnosti stali ob strani. Ni bilo več konspiracije, vsi so delali za Osvobodilno fronto, mnogi so šli v partizane. Domačini vedo povedati, da ni bilo v Pevmi, na Oslavju in v Štmavru izdajalcev. Ljudje se niso vdali kljub številnim racijam nacistov in fašistov, ki so prihajali v naše vasi, plenili živino in druge kmetijske pridelke, precej ljudi aretirali in mnoge odvedli tudi v taborišča. Vendar pa tu niso požgali hiš in zasluga za to gre tudi pevmskemu župniku Antonu Rutarju, ki se je za svoje farane energično in prepričevalno ter tudi avtoritativno postavil pri nemških poveljnikih. Pevmska mladina se je takrat organizirala. V odboru jih je bilo več. Nekatera imena odbornikov bomo tudi objavili, vseh pa najbrž ne, kajti po tolikih letih je pri marsikaterem aktivistu spomin opešal. V odboru ZMS so bili Milko Mikluš, Lidija Boškin, Meri Terpin, Rika Kodermac, Stojana Radinja, Livio Kodermac, Marino Roset, Pepi Komavli. Fantje so le malo časa ostali v vaškem odboru mladine, kajti šli so v partizane. Mla- Učenci osnovne šole v Pevmi leta 1943 dinke so opravljale obveščevalno in kurirsko službo. V dobro zastraženo Gorico so nosile letake in partizansko literaturo, iz mesta na podeželje pa raznovrstno blago. V Buži so mladinke in mladinci priredili tudi mitinge s petjem in govori. Partizanski četi, ki je prišla na miting, so pripravili tudi zakusko. Dve mladinki sta prepričali sedem Mongolcev, ki so stražili n° pevmskem mostu, da so zapustili nemško vojsko, ter se javi1 v partizansko edinico v Brdih, Danilu Feiglu in še enemu aj dovskemu partizanu, ki sta se po nalogu obveščevalne službe javila v domobranski vojašnici v Gorici in bila sprejeta tudi v domobranski bataljon (v tem razdobju sta oba pevmskim mlar denkam izročala obvestila o kretanju domobranskih edinic, pa so obvestila prinesla domov in jih izročila dalje v Brda;, so pevmske mladenke pomagale priti skrivaj čez Sočo, ko s*-a ta dva partizanska obveščevalca ugotovila, da jim je domobran ska policija za petami. Takih in podobnih dogodkov je 010 zelo veliko. Na pevmskem mostu je bil blok in na njem fašistična stojanka. Fašisti so skrbno pregledovali to, kar so ljudje nosi iz mesta ali v mesto. Kljub tej kontroli pa so ljudje kar preč J blaga pretihotapili v obe smeri. Med fašisti sta bila tudi bra Plet, Goričana, ki sta Pevmance sama pozvala, da lahko nesej čez blok, kar hočejo, a le takrat ko bosta ona dva na s*'ra.Z,„ In res, ob teh prilikah se je v košarah pevmskih žena znaS.^ kar precej orodja, orožja, tovarniških načrtov, zdravil, soli i drugega blaga, ki so ga ženske ter mladenke prenašale iz sta na deželo, v Gorico pa so ženske nosile partizansko n raturo in obvestila. Da je bilo takrat tako, se zelo dobro sp0 minja Marica Peršolja. Spominja se tudi, kako so nekateri manci, njen mož Rudi Bregant, potem pa še Mihael Princ ■ Maks Mrakič in Anton Skok, šli po naročilu partizanskega veljstva v službo v nemško vojaško skladišče, ki je bilo Fondi na Tržaški cesti (kjer je danes Comarjeva tovania ^ kerjev) in iz njega jemali skoraj vsak dan nemške uniform Iz lastnih korenin v Setinčevi portreti, srečanja, sečišča radijski odmevi - radijski odmevi Analiza terorizma Morda bo za nekoga zanimiv pa-Todoks, da si je Franc Šetinc za svoje pričevanje izbral prerez, ki je vsemi dosedanjimi najintimnej S1’ najbolj zasebno reflektiven, posredno pa tudi svojevrstno harmoni-vfn [n osmišljen. Drugi »govorniki« da so občutili svet in življenje mnogo bolj razburkano materi-l°- kot da so sebe v tej razburkanosti iskali tudi preko in s pomočjo stranpoti — Franc Šetinc pa verjetno kot poklicni politični delavec, kot Posebna osebnost primerna opravlja-ločernu poklicu, preseneča s kombi-nacijo ostre in povsem odkrite zaseb-n°sU na eni ter globalnih političnih Pogledov na drugi strani. In kot da pola vzajemno vplivata drug na rugega: zasebnost pa četudi gre za ratovo smrt v sedanjosti, ter polico, pa čeprav gre za neprizanes-hvo kritiko sodobnih partijskih mvkcionarjev na Poljskem pred u-e v nekem smislu blagodejno Ptivata druga na drugo, mirita dru-®a. drugo z nekakšnim filozojskim lrom, ki ga noben dogodek ne mo-e Preko mere iztiriti. . ^afco spremljamo življenje Franca ohnca, rojenega leta 1929 v Miha-pri Dobovi, sicer novinarja, po-'cne?a delavca in pisatelja, od že menjenoga bratovega pogreba v se-v vjosti, pa do prvih knjig na paši r ranem otroštvu, do raznašanja ma-. 0Tskega »Večernika«, do spremlja-J? sestre v Zagreb, kjer je družina Petičnim meščankam prodajala mle-in do nastopa druge vojne, ki se v ostro zarezala v šelinčev spoju in izkušnjo. Uvodoma namreč kot . napovedan avtoportretist pravi, da te',etin° v stiski, kadar piše o pre-Pisti: tedaj ga vleče v čase iz-segnstVa v šlezijo — če pa piše o .Jmnjosti, se na papirju pred njim j. Pojavi članek, referat ali govor, vojna je torej oster rez nje-življenja, ki pa v ničemer ne omi klene in odporne narave: po-'‘^'mlekarskih«, izletov v Zagreb se ( ^ zariše v biografijo še s tiho-mienjem cigaret s hrvaške strani PP tam je mogoče kupiti cigarete kart — predvsem pa s šlezij-a l7n taboriščem, ki mu je ime Stri-mladega Šetinca še bolj ado in prekalilo. Ves čas pravzaprav poteka življe-ben enakomerno in neupogljivo, nova!- ^tiadak ne more škodljivo vpli-n 1 na našega pričevalca, tako je mreč vsaj njegova retrospektivna filozofija jasna in uravnotežena. Po vojni občuduje že prej poznano prisrčnost vaške skupnosti, že leta 1947 postane poslovodja kmečke zadruge, nekaj kasneje na okraju v Krškem ga obsodijo, da je »premehak« s kmeti, ves čas pa postaja časnikar in se vse bolj ukvarja s to dejavnostjo. Postane član oziroma dopisnik tedanjega »Slovenskega poročevalca«, piše o tabù temah, kot funkcionar deluje v Novem mestu, vendar ne 'opusti časnikarske dejavnosti. Ne mine dolgo časa in postane odgovorni urednik »Dela«, »zaplava« v do tedaj neznane naloge in jih opravlja enako vestno in prepričano, kot je doživljal vse prejšnje dogodke življenja. Šetinc si privošči ob natančnih opisih svojih življenjskih postaj tudi samoironične izlete, med katerimi je nemara najimenitnejši citat kolega publicista, ki takole komentira njegovo pisatelj-sko-politično dvojnost: »Vsekakor bolje, da piše slabo literaturo, kot da se gre slabo politiko.« Šetinc se je namreč prričel ukvarjati s pisateljevanjem in je v zadnjem desetletju napisal nekaj knjig, ki so v glavnem izšle pri Prešernovi družbi. Med osupljivo kritičnimi opisi svo- jih političnih izkušenj je gotovo že citirana opazka o neverjetnem blagostanju partijskih funkcionarjev na Poljskem pred uvedbo vojnega stanja, vsaj tistih, ki jih je imel priložnost spoznati od blizu, ter enako odkrita in uničujoča analiza funkcionarjev Centralno - afriškega cesarstva, ki niso Siedili z vsesplošno aroganco in razkošjem ob siceršnjem znanem gospodarskem stanju te a-friške države. Zelo prisrčni in občuteni so opisi srečanja z Brandtom in Titom na Brionih ter opisi Edvarda Kardelja, ko je bil že na smrt bolan. In pa seveda splošna navdušenost nad številnimi potovanji, na katerih je spoznal ogromno ljudi in običajev, kar mu je odpiralo obzorja ter mu končno omogočilo odprto rekapitulacijo vsega videnega: pravi namreč, da bi bilo na svetu prav gotovo mnogo manj problemov, kot jih je, ko bi se ljudje različnih ver, ras in političnih sistemov bolje in temeljiteje poznali med seboj. Misel, ki ji lahko pritrdimo in ji zaželimo čim več privržencev med vsemi ljudmi tega sveta, ne nazadnje tudi med voditelji in politiki vseh zemeljskih poldnevnikov. JANEZ POVŠE Med številnimi ponovitvami ob koncu radijske sezone, je dramska redakcija z »Beneško nočjo« Blaža Lukana postregla z izrazitejšo radijsko oziroma miselno kreacijo — slednja je namreč postavila pod filozofski drobnogled pojav terorizma, kot se pač slednji kaže v specifično italijanskem, končno pa tudi v svetovnem merilu. Avtor je svojo energijo pravzaprav usmeril v izbrano sfero pojava — kar je sicer redkejša odločitev sredstev javnega obveščanja — in sicer v intimni prerez vseh tistih posameznikov, ki zaradi tèh ali onih ideoloških razlogov konec koncev z orožjem v roki streljajo na ljudi ali pa montirajo smrtonosne eksplozije na gosto obljudena prizorišča. V režiji Borisa Kobala je tako nastala dvodelna igra, igra v dveh plasteh, ki skuša sestaviti notranji profil »teroristične vojske«, individualistov, ki na izrazitem intelektualnem nivoju držijo v svojih rokah pravico do dejanj, ki jih pač poznamo kot teroristična. Znanstvenik sestavlja raziskavo o terorizmu, ter si pomaga z že pridobljenim znanjem kot tudi z zvočnim zapisom mladega člo- Bogat glasbeni september Konec avgusta se bo v Trstu začela že IX. priredi- IX Settembre Musicale Trieste 1985 Concerti Cameristici Organistici Corali tev Glasbenega septembra, ki je letos posvečena mednarodnemu letu glasbe. Za to priložnost je organizator Tržaška turistična in letoviščarska ustanova (v sodelovanju z združenjem Appuntamenti Musicali in Cappello Civico) izdal ličen katalog, ki v šestih jezikih (tudi v slovenščini) predstavlja celoten sklop prireditev. Začetek Glasbenega septembra bo že 29. t.m. s koncertom, ki ga bo imel mladi tržaški pianist Silvio Sirsen v Luteranski cerkvi, ko bo izvajal glasbo Bacha, Scarlattija, Schumanna in Brahmsa. Temu bo sledilo še 14. koncertov. Prvi od te serije- bo 2. septembra v katedrah sv. Justa, kjer bo za orglami nastopil Švicar Helmuth Reichel. Ob 300-letnici rojstva Bacha, Scarlattija in Hand-la bo imela argentinska pianistka Martha Noguera kar šest koncertov (5., 11., 18., 21., 25. in 28. septembra), na katerih bo izvajala vse Chopinove skladbe za klavir. V katedrali sv. Justa pa bo 9. septembra spet orgelski koncert, in sicer Švicarke Monike Henking, kateri bo 16. septembra nasledil za orglami Anglež Christopher Stembridge. V Luteranski cerkvi se bo 14. septembra predstavil občinstvu ameriški klavičembalist Edward Smith, ki je v Trstu že nastopal. Sledilo bo še veliko koncertov, o katerih pa bomo pisali sproti, tokrat naj navedemo samo še podatek, da se bo Glasbeni september zaključil 2. oktobra, ko bo na sporedu Hàndlov oratorij »Mesija«. Vokalni interpreti tega dela bodo Rita Susovsky (sopran), Monica Tagliasacchi (mezzosopran), Maurizio Comencini (tenor) in Aurio Tomicich (bas). Kot instrumentalni solisti pa bodo nastopih Edward Smith (klavičembalo), Diego tial (trobenta) in Roberto Scarpa (orgle). Sodeloval bo tudi zbor Pohfonica Benedetto Marcello iz Mester, ki šteje kar 100 pevcev, medtem ko bo orkestralni del zapolnil komorni orkester iz Benetk, ki ga vodi Fabio Pirona. veka, ki je in bo očitno teroristično aktiven. Treba je reči, da je Lukanova analiza dokaj osvžujoča, saj pogled v notranjost terorističnih »operativcev« močno in bistveno razmakne sicer navadno ideološke pristope, ideološke ah zgolj etične, ki se tega pojava lotevajo. »Terorizem ni govor, je krik. Terorizem ni stranka, je gibanje. Stranka je že sama po sebi sistem. Stranka je leader.« Mladi terorist se sprašuje na prigovarjanje in ugovarjanje svojega dekleta: »Kam naj se vključim. Saj ni nikogar!« Dekle teroristovemu nazoru ves čas zoperstavlja naravne človeške zakone, naravo samo, mu očita intelektualizem, odtrganost od vsega naravnega, vendar se razlagalec nasilja izven stranke In mimo vseh strank ne pusti omajati, še več, njegovemu prepričanju, njegovi »religiji« ni ne konca ne kraja. Enako se dogaja znanstveniku, ki stoji nazadnje pred skorajda nerešljivo uganko, posebno še, ker nekdo — in to je pač naš mladi razlagalec — na nekem strankarskem zboru u-bije vodjo in je potem še sam ubit. Izvajalcem: Tone Gogala kot znanstvenik, Vladimir Jurc kot On in Maja Blagovič kot Ona, se je posrečilo, da so skrenili poslušalčevo pozornost z zgolj zunanjih razlogov terorizma in nas opozorili na zasebne, miselne, filozofske. Končno s tega zornega kota pojav ni povsem nov, seveda v prerezu intimfe in ne družbenega namena nasilnih (lejanj — mogoče se je namreč spomniti filozofije ruskih a-narhistov, kar je med drugim sijajno obdelano pri Dostojevskem, ki ravno lako znotraj vse bolj zaprtega in zapirajočega sveta — to bj bil nemara eden glavnih razlogov »osmišljenoga intelektualno započetega nasilja« — razmišljajo o dejstvu, kje je sploh še svoboda, če ne morda edino v možnosti ukinitve tujega ah pa tudi svojega življenja. Škoda, da je avtor zaključil igro z dejanjem, z umorom in ubojem morilca, ki smo ga spoznah, ravnokar je v nas obudil in razprl novo zavest o obstoju tega grozljivega pojava, ko ga je na klasičen način, z omenjenim koncem, nenadoma zaprl v igro, v zgodbo ter nas na ta način pravzaprav razbremenil. Aktualnost pojava bi prav gotovo zaslužila odprt konec, podčrtan vprašaj, ki bi definitivno izstopil iz (umetne) igre in se izostreno vzpostavil v (resnično) resničnost. J. P. Ljubljansko lutkovno gledališče je nastopilo na mednarodnem lutkovnem festivalu v brazilskem mestu Curiti-ba. Občinstvo in kritika sta bila več kot navdušena nad predstavo Kozlovske sodbe v Višji gori. V gledahšču so ljubljanski lutkarji pripravili tudi razstavo, posneh več intervjujev za brazilsko televizijo in sploh lepo predstavili tovrstno slovensko gledahško zvrst. Položaj slovenskega jezika med narodnoosvobodilno borbo v. Sam0,. stališče izraža nadaljevanje boja za sfcj .tinost, kakor so ga vodili ne le primor-ga ln koroški Slovenci, ampak tudi boja, ki slov'16 rne<^ šesto januarsko diktaturo vodila ar e,lsfca kultura, ko so kulturni delavci z dojy71191}^ zavračali težnje po odpravi zgo-lnskih narodov, ki so sestavljali. Jugoslavo uveljavitvi nove, jezikovno enot- vsem: nekaterih narodov, npr. v tedanji Jugoslaviji niso pri- ne°’ in . jugoslovanske narodnosti. Seveda te težnje lil vejale ^doncev, šlo ■' Prav tako je treba poudariti, da je ho Pri tem za nerealno načrtovanje, medtem raj16 uro^na politika pritiske stopnjevala skoten ?eoPa2no (npr. z nastavljanjem zlasti slo-nesiB naVredne inteligence zunaj Slovenije in koijHVensk(h intelektualcev v slovenskem o-^užh t0 ie z uveljavljanjem zasedanja javnih jezir’ ne oziraje se na stopnjo obvladovanja (0tjj a'- Zavračanje tega — po ideji in me pTo v tem razdobju v bistvu fašističnega — n^.uufa je bilo za nas nadvse aktualno: sa-Vrvi'Ja se je v t9- stoletju pojavila večkrat. Pa C . ilirizem že v Prešernovem času, zdaj TočlueJe opirala na podobno ideologijo o nacisti ' kakor jo je v Italiji razvijala fa- obia*>. v Avstriji pa nemško nacionalistična nje ^ teh dejstvih je treba razumeti vpraša-lika„?Venskega jezika v NOB. Ohranjeni ve- korpus raznovrstnih besedil iz tega Ures j?, kaže tako po vsebini kakor po izrazni Uoft^k^vi, da gre — ne glede na obstoječo in civilno tujo oblast — za prva be-kovJt. slovenske državnosti. Po načinu obli-setfu to sporočil in po besedišču so se ta be-zik a °Prla na izročilo, v veliki meri na je-Qletfg^vojnega levega gibanja: to je bilo kako na sestavo besedišča in frazeologijo ne-cijo JUfd programsko slovensko uravnano dik-'ki je slovenila — sicer ne čisto brez vpliva izročila — tudi srbohrvaška imena, kakor Belgrad za Beograd itd.) in med smerjo, ki je bila odprta za jugoslavizme. V sklopu besedil delavskega gibanja je opazen jezik komunistične partije, ki se je — kolikor so pokazale nepopolne raziskave — razvijal v skladu z njeno posebno vlogo in nalogami: značilne za ta jezik so prvine posebne dikcije z izrazito klišejsko frazeologijo. Besedila so — žal navadno redigirana — ■objavljena v določenih redakcijah, bodisi kot dokumenti iz NOB ali v tematsko zaokroženem korpusu, npr. partizanska saniteta (npr. Zbor-jiik 1982) itd., nekatere posebnosti tega jezika pa so deloma sporočene tudi v povojni publicistiki, spominski literaturi, v umetnostnih besedilih na to temo in v znanstvenih analizah. Največji del teh besedil je shranjen v arhivih, v osrednjem inštitutu za zgodovino delavskega gibanja in v muzejih NOB. To gradivo je pomembno za zgodovino slovenskega knjižnega jezika ne le, ker priča o jezikovni samobitnosti slovenskega prostora na vseh področjih javnega življenja (tudi vojaškega in civilno upravnega), ampak tudi, ker omogoča vpogled v pisne (deloma in posredno tudi govorne) navade raznih izobrazbenih ravni. V nasprotju s predvojnim obdobjem, ko se nam je spomin na dogajanje (predvsem na jugoslovanskem ozemlju) ohranil predvsem v besedilih, ki so jih pisali vsaj približno ustrezno izobraženi, je ureditev slovenskega narodnoosvobodilnega boja terjala, da so poročila in druga besedila pisali vsi tisti, ki jim je bilo poročanje naloženo po funkciji, te pa se niso mogle deliti le po izobrazbi. Prav zato so nam ta besedila vpogled ne le v nekakšno široko zasnovano šolo politične misli, ampak tudi oblikovanja besedil. Odpiranje javne sfere je po eni strani prineslo demokratizacijo v institucionalnem pisanju, neveščost pisanja in nemara tudi ideološka vezanost pa sta po drugi strani silili v klišejske obrazce, ki so bili izhodišče za kasnejšo, povojno birokrati-ščino. Dosedanje raziskave so pokazale, da je obstajala zanimiva hierarhija v jezikovni ravni sporočil: čim više v vojaški ali politični strukturi je bil avtor besedila, tem bolj je bil jezik dognan, besedilo razumljivo in jasno (čeprav to seveda ne pomeni, da je bilo brez kleše jev). Besedila iz NOB izpričujejo razvejanost odporniške organizacije: po vsebini in značaju sporočanja jih delimo na vojaška, politična in upravno-uradovalna, publicistična, umetnostna in znanstvena. Posebej je treba upoštevati še tipične zvrsti, kakor so vojni dnevniki in kronike. Posebnost te vsebinske in zvrstnostne raznolikosti je v tem, ' da so ohranjena besedila javna (uradna sporočila, navodila, okrožnice itd., publicistika, objavljeni znanstveni in strokovni članki, učbeniki, med njimi tudi sloveni, ska slovnica in pravopis), poljavna (sporočila, poročila, prošnje itd. nižjih enot ali posameznikov nadrejenim, kronike) in zasebna (dnevniki, tudi zasebno besedno ustvarjanje.) Arhiviranje teh besedil ne med vojno ne po vojni ni bilo optimalno in se je marsikaj izgubilo, vendar kljub temu sestavlja korpus, kakršnega je mogoče zbrati le v podobno izjemnih — in vendar časovno sklenjenih okoliščinah. Jezik NOB je prvi raziskal Viktor Smolej (Zgodovina slovenskega slovstva Vil: 13-110, posebej: 62 d.); zlasti za* zadnja leta je ugotovil izredno skrb za jezik, ki jo je bilo v publicistiki čutiti še nekaj časa po vojni. Vojaško izrazje je poleg Smoleja raziskoval Viktor Majdič, pregledana so bila tudi značilna besedila, razprava je bila napisana za besedila od 1943 - 1945' (Markuž in Starman: 1981). Poleg tega je bila izdelana študija o jeziku nevojaških besedil s celjskega območja (Petrovče: 1980) in obsežnejša razprava o jeziku političnih organizacij za Gorenjsko (Bešter: 1984); ta naloga je bila dopolnjena z manjšim računalniškim slovarskim izpisom. Nadalje je Velimir Gjurin pisal o partizanski izdaji slovenskega pravopisa. Veliko so pisali tudi glede slovenščine kot poveljevalnega jezika v vojski. Na tem področju se je uveljavila zlasti od pomladi 1944 do marca 1945. Za prmierno vlogo slovenskega jezika v vojski se je iz razmeroma sodobnih sociolingvističnih in narodnopolitičnih stališč prizadeval general J. Avšič. Današnja določila o slovenščini kot jeziku teritorialne obrambe so v veliki meri nasledek teh naporov. Problemi, ki jih ta korpus odpira, so raznovrstni. če je bila doslej raziskovalna pozornost namenjena problemu razmerja med preprostim jezikom in nujo formalnega, uradovalnega (Smolej), so skušala kasnejša raziskovanja to razmejiti; nadaljnja naloga bo globlja pragmatična interpretacija. Smolej je opazil razloček med uradnim poimenovanjem in domačo, skoraj slengovsko prvino jezika s širokim govornim zaledjem vojaškp akcije in političnega dela v ilegali in konspiraciji. Zanimala so ga ilegalna imena, pa spet usoda besede, prevzete iz srbohrvaščine. Glede na to, da gre za posebne okoliščine, ki jih je mogoče imenovati boj za svobodo formalne besede in njeno podobo, je razumljiva nevarnost nadaljnjega raziskovanja: pregledati bo treba posamezna področja, jim poiskati korenine in spremljati razvoj v povojnem življenju. Drugo, za (kulturno) zgodovino Slovencev ni nič manj pomembno vprašanje odkrivanje individualnega in njegovih, marsikdaj komaj opaznih izraznikov. To gradivo je dragoceno zato, ker se tako sklenjeno v odprtem povonjem življenju nikoli ne more zbrati. (KONEC) BREDA POGORELEC Skoraj »neznani« Sovjet Povarnicin 240 cm v višino MOSKVA — Letos so najboljše rezultate v skoku v višino dosegli Ma-tei (Rom. - 2,35 m), Zhu Janhua (Kit. - 2,35), Howard (ZDA - 2,35), Kotovich (SZ - 2,35), Anmys (Bel, -2,36), Sjoeberg (šve. - 2,38), Moegen-burg (ZRN - 2,39) in med temi je bilo iskati atleta, ki naj bi prvi postavil enega novih mejnikov v tej disciplini in popravil svetovno znamko Kitajca Zhu Janhuaja (2,39 m). Iz Sovjetske zveze pa je prišla vest, da se je prvi povzpel čez 2,40 m skorajda neznani skakalec v višino, 23-letni Rudolf Povarnicin, čigar osebni rekord je bil 2,26 cm, postavil pa ga je 9. junija letos. Torej se je mladi Povarnicin naenkrat popravil kar za 16 cm. Pri tem je seveda presenetil same sovjetske izvedence, saj je na primer Pravda izrednemu dosežku posvetila le krajši članek, ne da bi pri tem omenila možnosti, če bo skakalec nastopil na finalu evropskega pokala, ki bo konec tedna v Moskvi. Zgleda namreč, da bi na ta finale Sovjeti raje poslali izkušenega Igorja Paklina. Na 17. evropskem plavalnem prvenstvu v Sofiji V PREMOČI MICHAELA GROSSA IN VZHODNIH NEMK SOFIJA — Tudi zadnji dan 17. evropskega plavalnega prvenstva v Sofiji 'je minul v znamenju Vzhodnih Nemk, ki so osvojile običajni zlati in srebrni odličji v zadnjih dveh disciplinah na sporedu. Njihova premoč je namreč tolikšna, da je edino presenečenje, ko se kateri od ostalih plavalk uspe vriniti mednje: o premoči Vzhodne Nemčije najbolj zgovorno kaže podatek, da je sama o-svojila skoraj polovico zlatih in srebrnih odličij na razpolago. Ob vzhodnonemških plavalkah pa ' je poglavje zase tudi Michael Gross, ki je osvojil kar šest zlatih odličij, poleg tega pa je tudi povzdignil raven teh iger, na katerih ni bilo posebno dobrih rezultatov (kar pa je v letu po olimpijskih igrah in leto dni pred svetovnim prvenstvom razumljivo) , popravil svetovni rekord na 200 m delfin. Največje razočaranje tega prvenstva je bila gotovo Sovjetska zveza, a tudi Italiji se ni godilo veliko bolje: dve tretji mesti je res skro- men obračun (Rinaldi v skokih v vodo in moška štafeta 4X100 m mešano, potem ko so izključili Sovjetsko zvezo, ki je zmagala), še zlasti če pomislimo, da so pred njo države kot Danska, Portugalska, Avstrija, ki v plavanju res nimajo posebne tradicije. Jugoslovansko bilanco j§ rešila e-dinole ekipa v vaterpolu, ki je osvojila srebrno odličje, v zadnji tekmi proti Sovjetski zvezi pa bi z nekoliko preudarnejšo igro lahko celo osvojila zlato. Vsekakor je ekipa zelo mlada in ima pred sabo gotovo lepo bodočnost. Pravi polom pa je Jugoslavija doživela v plavanju, kar je bilo sicer zaradi neurejenih razmer v jugoslovanski plavalni zvezi tudi pričakovati: v finalu za prvih osem mest, ni imela niti enega predstavnika, bila pa je tudi med štirimi od skupno 26 držav, ki niso popravile niti enega državnega rekorda. REZULTATI NEDELJSKIH FINALOV 200 m mešano - moški: 1. Darnyi (Madž.) 2’03”23; 2. Hladky (ČSSR) 2’ 04”13; 3. Bermel (ZRN) 2’04”47; 4. Franceschi (It.) 2’04”5S. 1500 m prosto - moški: 1. Dassler (NDR) 15’08”56; 2. Hetnkel (ZRN) 15’ 10”34; 3. Pfeiffer (ZRN) 15’20”67; 4. Grandi (It.) 15’33”87. 4x100 m mešano - moški: 1. ZRN 3’ 43”59; 2. NDR 3’45”35; 3. Italija 3' 46”09. 200 m delfin - ženske: 1. Alex (NDR) 2’11”78; 2. Gressler (NDR) 2’11”87; 3. Zindler (ZRN) 2’14”62. 200 m hrbtno - ženske: 1. Sirch (N DR) 2T0”89; 2. Zimmermann (NDR) 2’12”43; 3. De Rover (Niz.) 2’15”06; 7. Vigarani (It.) 2T7”95. Umetnostno plavanje - ekipno: 1. Francija 169,592; 2. Velika Britanija 168,592; 3. Nizozemska 166,987; 7. I-talija 159,708. Vaterpolo - izidi zadnjega kola A skupine: Grčija - Španija 8:8; ZRN -Italija 12:9 (5:2, 3:2, 4:3, 2:2); Jugoslavija - SZ 7:7 (1:1, 2:4, 3:1, 1:1); Madžarska - Nizozemska 10:6; LESTVICA: SZ 12, Jugoslavija 11, ZRN 9, Italija in Madžarska 8, Španija 5, Nizozemska 2, Grčija 1 (slednja izpade v B skupino). Izidi zadnjega kola B skupine: Poljska - Malta 16:10; Francija - Belgija 9:4; Romunija -Švedska 14:10; Bolgarija - Velika Britanija 10:9; LESTVICA: Romunija 14, Bolgarija 11, Francija in Poljska 9, Švedska 6, Velika Britanija 5, Malta 2, Belgija 0. KOLAJNE Vzhodna Nemčija Sovjetska zveza Zahodna Nemčija Velika Britanija Francija Madžarska Bolgarija Avstrija Nizozemska Švedska Češkoslovaška Danska Jugoslavija Portugalska Italija Švica z s b 17 17 5 7 4 6 6 4 6 2 3 1 2 2 — 2------ 1 2 4 1 — 1 - 1 6 - 1 3 - 1 Z - 1 — — 1 — — 1 — -----2 -----2 V finalu skupine B atletskega evropskega pokala 1. in 2. jugoslovanska nogometna ligo V Budimpešti izjemno razburljivo Koprčanom na startu predragoceni točki BUDIMPEŠTA — Drugi in sklepni dan finalnih tekem 'skupine B a-tletskega evropskega pollala je bil izjemno razburljiv. Pa ludi velikih presenečenj ni manjkalo. V obeh konkurencah (ženski in moški) so namreč odločali o napredovanju v A in izpadu v C skupino prav zadnji boji na sporedu. Med moškimi je prvo mesto dokaj presenetljivo osvojila Španija, ki je bila vsega za tri točke boljša od Bolgarije. Jugoslavija si je status »drugoligaša« prisvojila prav v zadnjem štafetnem teku 4X400 m. Junak te štafete pa je bil Željko Kna-pič, ki je prav v zadnjih metrih prehitel madžarskega tekmovalca. Jugoslovanska štafeta je tako osvojila drugo mesto za Španijo, zbrala predragocene točke in v C skupino se tako selita Grčija in Norveška. KONČNI EKIPNI VRSTNI RED: 1. Španija 116; 2. Bolgarija 113; 3. Madžarska 106,5; 4. Finska 82,5; 5. Švica 82; 6. JUGOSLAVIJA 81; 7. Grčija 81; 8. Norveška 81. MOTOCIKLIZEM: VN ŠVEDSKE Američan Spencer prvi tudi do 500 ccm Z zmago na motociklistični dirki za VN švedske v razredu do 500 ccm si je Freddie Spencer zagotovil naslov tudi v tej kategoriji in je tako prvi motociklist, ki je v istem le/tu dosegel končno prvo mesto v dveh razredih (250 - 500 ccm). Spencer je tako ponovil uspeh, ki ga je dosegel leta 1983 z zmago v kategoriji do 500 ccm. Italijan Uncini je na nedèljski dirki padel, vendar brez hujših posledic. Vrstni red do 500 ccm: 1. Spencer (ZDA) honda; 2. Lawsom (ZDA) ya-maha; 3. Haslan (VB) honda; 4. Sar-ron (Fr.) yamaha; 5. Mamola (ZDA) honda. Lestvica za SP: 1. Spencer 141; 2. Lawson 118; 3. Sarron 80; 4. Haslam 67; 5. Mamola 62. Vrstni red do 125 ccm: 1. Auinger (Av.) bar tol ; 2. Bianchi (It.) mba; 3. Gianola (It.) garelli; 4. Gresini (It.) garelli; 5. Hantaniemi (Fin.) mba. Lestvica za SP: 1. Bianchi 99; 2. Gresini 94; 3. Auinger 72; 4. Gianola 65; 5. Kneubiiher (Švi.) 50. Prihodnja in zadnja preizkušnja za razrede do 80, 125, 250 in 500 ccm bo 1. septembra v Misanu (VN San Marina). Tudi v ženski konkurenci je prišlo do velikega presenečenja. Prvo mesto so osvojile Francozinje, ki so s točko razlike prehitele absolutne favoritinje, atletinje Romunije. Jugoslovankam pa ni uspel velik met, zaostale so za štiri točke za Švedinja- totip L — 1. Gheddafi X 2. Dali 1 2. — 1. Cronin X 2. Briccola 1 3. — 1. Cutod Mo 1 2. Boronin X 4. — L Nelpols 1 2. Bamonte X 5. — 1. Corteo 2 2. Belriccetto 1 6. — 1. Bethel di Noè 1 2. Caller 1 KVOTE 12 ( 38 dobitnikov) - 7.880.000 lir 11 (1121 dobitnikov) - 260.000 lir 10 (9176 dobitnikov) - 31.000 lir V okviru priprav na prvo in drugo-ligaško nogometno prvenstvo je bilo v nedeljo mnogo prijateljskih tekem. Najprej bi omenili državnega prvaka Verono, kj je svojo turnejo po Nizozemski zaključil na najslabši način, saj je tudi v finalu za tretje mesto izgubil z Atleticom iz Bilbaa z rezultatom 1:0. Na turnirju v Eindhovnu pa je Roma osvojila tretje mesto saj je po enajstmetrovkah z rezultatom 4:2 premagala Austrio z Dunaja. Ostali izidi prijateljskih srečanj: A-rezzo - Avellino 0:2; Legnano - Como 3:3; Parma - Juventus 1:4; Maceratese - Lecce 0:2; Vipiteno - Milan 0:13; Pescara - Napoli 0:2; Massose - Sampdoria 1:2; Giuliano va - A-scoli 1:0; Rimini - Bologna 2:2. Lipicanci na EP KÒBENHAVN — Na evropskem prvenstvu dresurnih jahačev je ekipno zmago osvojila ZRN pred Dansko in mi in tako ob Danski izpadle v C ligo. KONČNI EKIPNI VRSTNI RED: 1. Francija 102, 2. Romunija 101; 3. Madžarska 82; 4. Finska 69; 5. Nizozemska 68; 6. Švedska 61; 7. JUGOSLAVIJA 57; 8. Danska 35. Koprski jadralci peti v razredu 470 Na svetovnem mladinskem prvenstvu v jadranju z jadrnicami razreda 470, ki je bilo na Comskem jezeru so koprski jadralci dosegli imeniten u-speh. Najboljša sta bila Mitja Ko-smina in Marko Logar, ki sta osvojila 5. mesto in sta le zaradi spodrsljaja v tretji regati ostala brez kolajne. Na 8. mesto sta se uvrstila Antončič - Borštnar, ter na 10. Kocjančič - Flandija. Tako je imela Jugoslavija kar tri_ posadke uvrščene med prvo deseterico, kar ni uspelo nobeni drugi državi. Pb dve posadki sta imele še Italija ter NDR. (Kreft) Sovjetsko zvezo, Jugoslavija, ki so jo zastopali lipiški jahači z lipicanci, pa je bila sedma. Med posamezniki je prvo mesto zasedel olimpijski zmagovalec iz Los Angelesa 1984 Klimke (ZRN, Ahlerich). Lipiški jahači, ki so jih sodniki zelo oškodovali so se takole uvrstili: 18. Dušan Mavec (Pluto Canissa) in Alojz Lah (Maestoso Monteaura), 32. Ladislav Fabris (Favory Vera). Mantovaniju »Tre Valli« ANGERA — Italijanski kolesar Giovanni Mantovani je osvojil 65. dirko »Tre Valli Varesine«, ki je veljala za drugo preizkušnjo za izbiro ekipe ki bo zastopala Italijo na svetovnem kolesarskem prvenstvu za profesionalce. VRSTNI RED: 1. Mantovani, ki je 245 km dolgo progo prevozil v 5.0’52”; 2. Saronni; 3. Gavazzi; 4. Da Silva (Por.); 5. Weymeberg (ZRN) vsi v času zmagovalca. FRANCI BOŽIČ Uvodno kolo prvoligaškega prvenstva v Jugoslaviji je bilo kar zanimivo. V osmih tekmah so gostje dvakrat zmagali, ena tekma pa se je končala neodločeno. Igre so bile kat privlačne in razburljive, strelci pa so bili razpoloženi. Sodeč po uvodu, bi utegnilo biti 40. povojno prvenstvo zanimivo, V prvem kolu ni igrala le Crvena zvezda, ki je prvi favorit, toda njeni izidi z gostovanja v Avstraliji niso prav vzpodbudni. Beograjčani so z reprezentanco Avstralije dve tekmi dobili; dve pa izgubili, toda poraza z 1:4 in 0:4 ne dajeta posebno velikih upanj v zvezi s formo Beograjčanov. Še zlasti, ker so Zvezdini tekmeci v prvenstvu v 1. kolu igrali odlično. Hajduk je v Nikšiču brez bratov Vujovič osvojil načrtovano točko, Sutjeska pa je bila po igri bliže zmagi. Zagrebški Dinamo je pod taktirko Čira Blaževiča startal odlično, z zelo okrnjenim moštvom je v Zenici pred 25 tisoč gledalci z golom Mlinariča premagal novinca v ligi Čelika, ob tem pa so Zagrebčani zastreljali še 11-metrovko. Zagrebški dirigent Mlinarič igra v velikem slogu in bo zanesljivo dobil tudi glavno vlogo v reprezentanci. Branilec naslova, moštvo Sarajeva je gladko s 3:0 premagal ekipo Vardarja čeprav so mnogi pričakovali prijateljski remi, kot povračilo za tekmo v zadnjem prvenstvu, v kateri je Sarajevo v Skopju osvojilo točko, ki mu je pomagala k naslovu prvaka. Visoki sarajevski srednji napadalec Teskeredžič je dobro zamenjal Mu-semiča, saj je dosegel kar dva gola. Sarajevčani so • pred startom ostali brez stebra obrambe Hadžibegiča, ki je prestopil k španskemu Betisu iz Seville. Tudi drugi sarajevski klub Željezničar je startal odlično, saj je v gosteh v Novem Sadu zmagal kar s 4:1. Mladi up Mihajlovič je dosegel dva gola, po enega pa Samardžija in Matkovič. Tudi brez reprezentantov čapliča in Bahtiča bo Željezničar e-den izmed favoritov. Partizan je z goli Djukiča, Mancejg in . Smajiča premagal Slobodo, Beograjčani pa so upravičili vlogo enega izmed fa~ voritov. Rijeka v Vinkovcih ni igrala slabo, Gračan je v drugem polčasu izenačil, toda Vinkovčani so zmagoviti gol dosegli iz 11-metrovke. Strel z bele točke je odločil tudi tekmo v Prištini, odločitev pa je bila sporna. Torej se obetajo stare težave s sodniki, ki pa po novem ne bodo imeli več kontrolorjev sojenja. Na konferenci nogometne zveže Jugoslavije pa je propadel tudi predlog o novem tekmovalnem sistemu, veto Makedonije je namreč odločil, da 1. B lige prihodnje leto še ne bo ter da bodo igrali po starem sistemu. V 2. ligi so Koprčani ob pomoči bučnih navijačev (veliko jih je bilo tudi iz Trsta) vknjižili prvi točki. In prav publika bi utegnila biti jeziček na tehtnici za edinega slovenskega dni-goligaša. Ljubljanska Olimpija tudi na prvoligaških derbijih ni imela tako temperamentnih navijačev kot Koprčani. In prav bučno bodrenje je Kopru pomagalo k zmagi, ki jo je Z odločnim Jedinstvom izbojeval šele minuto pred koncem tekme. IZIDI 1. KOLA V 1. ZNL Čelik - Dinamo (Z) 0:1 (0:0); Sutjeska - Hajduk 0:0; Vojvodina : Željezničar 1:4 (1:1); Dinamo (V) ' Rijeka 2:1 (1:0); Osijek - Beograd 2:0 (1:0); Sarajevo - Vardar 3:0 (2:0); Partizan - Sloboda 3:0 (2:0); Priština - Budućnost 1:0 (0:0); Ve-lež - C. zvezda preloženo. PRIHODNJE KOLO (18.8.) Sutjeska - Priština; Budućnost -Sarajevo; Vardar - Velež; C. zvezda -Osijek; Beograd - Partizan; Sloboda - Vojvodina; Željezničar - čelik; Dinamo (Z) - Dinamo (V); Hajduk -Rijeka. IZIDI 1. KOLA V 2. ZNL Leotar - Jedinstvo (Br) 7:1 (2:0); Spartak - GOŠK Jug 2:1 (1:0); Proleter Novi Sad 2:1 (1:1); Zadar ' AIK 2:0 (1:0); KOPER - Jedinstvo (Bi) 2:1 (0:1); Split - Kikinda PO (1:0); Rudar - Iskra 0:0; Borac ' Famos 1:1 (0:0); Šibenik - Vrbas 1:0 (0:0). PRIHODNJE KOLO (18,8.) Novi Sad - Kikinda; Iskra - Split 1 Jedinstvo - Rudar; Jedinstvo (Bi) ' Leotar; GOŠK Jug - KOPER: Vrbas - Spartak; AIK - Borac; Proleter - Zadar; Famos - Šibenik. Priprave italijanskih nogometašev Verona zopet razočarala Dokajšnja okrepitev za goriško nogometno društvo Janez Volje bo igral pri Gorizii Vatanen okreva HELSINKI — Finski pilot Ari Vatanen, ki se je poškodoval na avtomobilskem rallyju po Argentini, ni več v smrtni nevarnosti. Po operaciji je Vatanen imel hude težave z dihanjem. Zgleda namreč, da mu je v pljučih nastal strdek krvi. Winkelhock umrl TORONTO — V bolnišnici v Torontu je sinoči .umrl zahodnonemški avtomobilski pilot Manfred Winkelhock, ki se je hudo poškodoval na nedeljski dirki v Mosportu, ko se je s svojim porschejem zaletel v zid. Win-kelhocka so tri ure imeli na operacijski mizi, vendar so zdravniki takoj zatem izjavili, da se bojijo za njegovo življenje, saj je bil udarec v glavo izredno močan, poleg tega pa si je na več mestih zlomil noge. Janez (Ivan) • Voljč, 27-letni bivši nogometaš ljubljanske Olimpije in reprezentant jugoslovanske olimpijske reprezentance, bo igral za Gorizio. Vest je sporočilo goriško vodstvo, ki je nad tem igralcem kar navdušeno, saj je doslej zaman iskalo v naših krajih prodornega napadalca, ki bi goriški ekipi zagotovil zadetke. Kaže, da je s prihodom Voljča ta ovira opravljena, saj gre za igralca, ki je ljubljanski Olimpiji zagotavljal kakih 15 zadetkov na prvenstvo. Če upoštevamo, da meddeželna liga niti zdaleč ni prva liga, potem lahko od slovenskega igralca pričakujemo zares precej. Voljč, ki je doma iz Postojne, je h Gorizii prišel predvsem po zaslugi trenerja Ascolija Boškova. Goričani so namreč prav tej ekipi prodali tri mlade igralce, trener Ascolija pa je-goriškemu vodstvu svetoval postojnskega napadalca, ki se je odločil, da bo poiskal srečo v tujini. Prihod močnega napadalca pa je seveda nekoliko izpraznil goriško blagajno, tako da bo Gorizia, po vsej verjetnosti, prodala še kakega dobrega igralca. Kaže, da bosta posoško društvo zapustila branilec Grillo in vezni igralec Bertolutti. Kljub tem odhodom je trener Russo zadovoljen z igralci, ki jih ima na razpolago. in pravi, da s tako ekipo bi se lansko leto rešil izpada. Kaj pa v novem prvenstvu? Gorizia tokrat ne starta med favoriti za napredovanje. Za ta cilj se potegujejo nekatere ekipe iz Vaneta, ki so letos potrosile številne milijone, da bi sestavile močno ekipo. Sicer pa bo prvenstvo pokazalo, kdo je najboljši. McEnroe boljši od Lendla STRATTON MOUNTAIN — V finalu mednarodnega teniškega Grand Prix turnirja v tem kraju je Američan John McEnroe premagal Če-hoslovaka Ivana Lendla s 7:6, 6:2 Michael Jordan 26. t.m. v Trstu Italijanski košarkarski prvolig3** se temeljito pripravljajo na bližnj® prvenstvo A l in A-2 lige. Tako P tudi za tržaški Stefanel, ki se P13' pravlja pod vodstvom trenerja Puj glisija. V nedeljo je dopotoval novi Stefanelov Američan Otis Howard-Kdo bo drugi tujec? Vodstvo tržaškega kluba si prizadeva, da bi ta čin1' prej rešila to vprašanje. Tržaški ljubitelji košarke pa bod0 lahko 26. avgusta videli v »živo1 slovitega ameriškega profesionalne ga košarkarja Michaela Jordana. ta bo namreč v prijateljskem sreč3, nju Stefanel - Juventus Caserta if?r . en polčas za tržaško moštvo, drug pa za ekipo iz Caserte. Povsem uspel balinarski turnir ŠD Zarja Zmaga domačih balinarjev Zarje Veliki balinarski turnir, ki je bil v nedeljo v organizaciji ŠD Zarja na baliniščih v Bazovici, na Padričah 'n v Gropadi, je vsestransko odlično uspel. Udeležilo se ga je 16 četverk tostran in onstran meje, prvo mesto Pa je zasluženo osvojila ekipa do-®ače Zarje v postavi Bruno Hrovatin,' Tomo Pečar, Karel Grgič, Stojan Žagar in Silvester Ražem, ki ■le v finalu premagala ekipo »8. september« iz Štanjela z rezultatom tl:4. Četrto mesto je osvojila ekipa Zarje, peto Jadran Hrpelje, medte® ko so vse ostale ekipe izpadle v dopoldanskih kvalifikacijah. V finalu za tretje mesto pa je Tabor Lokev premagala Drago iz Orleka z gladkim 11:3. Na večernem nagrajevanju v Bazovici je bilo vse živo. Zmagovita ekipa je prejela pokal Zarje, ekipa iz Štanjela pokal openske, ekipa iz Lokev pa nabrežinske banke. cetrtouvrščeni so sprejeli pokal TKB, najboljši igralec turnirja, Poljanšek lz Štanjela pa je tudi prejel spominsko obeležje. Vsem darujočim ustano-v®n se organizator zahvaljuje. Posnetek s finalne tekme med Zarjo in ekipo »8. september« iz Štanjela Pred pričetkom nogometnega prvenstva 2. amaterske lige Novosti predvsem pri Vesni V obdobju, ko so nogometaši ama-®rji še na počitnicah, je deželni odbor nogometne zveze sestavil skupine Posameznih amaterskih prvenstev, to Je promocijske ter 1. in 2. amaterske lige. Is sestave skupin je takoj prišlo v ospredje dejstvo, da tržaške enajsterice preživljajo rahlo krizo. V promocijski ligi bomo letos imeli le eno Iržaško ekipo Portuale, ker sta Edile Adriatica in S. Giovanni lani izpadli lz lige. V 1. AL bo od 32 le pet ekip s Tržaškega. To so, poleg že omenje-p° Edile Adriatica in S. Giovanni, še j onziana in Costalunga, ki sta igrali E®i v tej ligi, ter nato še Zaule, ki S1 je lansko sezono zagotovila prestop v višjo ligo. V 2. AL pa letos predstavlja veliko Povost prav šesta skupina »F«, ki je to® kar devet sezon zaporedoma permana kot tržaška skupina. V sezo-® 76/77. ko je prišlo do sprememb v a®aterskih ligah, so 2. AL v naši debeli povečali od pet na šest skupin, toko da so 96 vpisanih ekip razpore-flui v šestih skupinah. Prav v zadnjo, Skupino »F«, pa so vključili vse trža-?ke ekipe, ki jih je bilo takrat 15 !,n so zato kot šestnajsto vpisali še furlansko ekipo Pro Farra. Nato so sezone zaporedoma C77/78, ’78/79, ‘9/80) v tej skupini igrale izključno tomške ekipe. V sezoni 80/81 je bil edini »gost« ekipa Staranzana. Sezono asneje so bile spet samo tržaške e-■Pe. Naslednje tri sezone pa so v cj skupini igrale Isonzo iz Sv. Petra . Soči (’82/83). V sezoni '83/84 je gral Vermegliano, ki je tudi zmagal Prvenstvo, lani pa Begliano in Isonzo Letos imamo v skupini F kar pet ®P z Goriškega, to jei Begliano, ki Jf: lansko sezono igral v tej sku- f toh Isonzo iz Sv. Petra ob Soči, ki Ic lani igrala v skupini E, Foghano, ‘ .si je lani zagotovil prestop v sjo ligo, Vermegliano, ki je lani iz-Padel iz lige in Vivai Busa, ki je lan-Y®, sezono igrala v skupini A. To ruštvo pa bo Idtos kot zgleda, spon-mriziralo bivšo ekipo Radio Sound in , 0 tako postala tržaška ekipa, vendar m .zanimivo, ali bo nastopila le z ^tosimi nogometaši Radio Sound, ali 0 moštvo ojačilo nekaj nogometašev, ki so že igrali pri ekipi Vivai Busa. Tako ali drugače, če hočemo zaslediti pet oziroma štiri furlanske ekip« v tej skupini, smo po našem arhivu ugotovili, da moramo kar devet sezon nazaj, to je v sezono '75/76, ko so takrat v E skupini (nato je prišlo do sprememb, kot so že v začetku omenili) igrale Fogliano, Isonzo in Turjaka, Sagrado in Viilese. To dejstvo jasno dokazuje krizo tržaškega nogometa. Prav zaradi tega bodo imele letos tržaške enajsterice mnogo večje stroške z gostovanji in prvenstvo bo nedvomno bolj napeto in izenačeno. Vsem je namreč dobro znano, da furlanske ekipe igrajo vedno zelo zagrizeno, posebno na domačih tleh. Sicer bomo o tem podrobneje spregovorih pred začetkom prvenstva. Za sedaj poglejmo sestavo skupine »F«: Begliano, Campi Elisi, Domio, Fortitudo, Isonzo, Fogliano, Libertas, Muggesana, Opicina, S. Luigi, S. Sergio, Stock, Vermegliano, Vesna, Vivai Busà, Zar- j® Iz seznama torej ugotavljamo, da imamo v tem prvenstvu kot lani le dve naši ekipi, to je Vesno in Zarjo. Prav v vrstah Vesne pa je pred dnevi vzbudila pozornost vest, da bo letos kriško enajsterico vodil Francesco Petagna. Seveda je starejšim ljubiteljem nogometa to ime povsaem znano, za mlajše pa na podlagi našega arhiva posredujemo nekaj podatkov. Petagna se je rodil 29. 11. 1923. Več let je bil eden od stebrov in kapetan tržaškega prvoligaša Triestine, pri kateri je i-gral vlogo krilca. Tudi on je bil med tistimi, ki so v sezoni '56/57 prvič v zgodovini Triestine okusih grenkobo izpada iz A lige. Že v naslednji sezoni so si Tržačani pod vodstvom Alda Olivierija v postavi Bandini, Bellpni, Brach, Petagna, Verglien. Rimbaldo, Tullisi, Szoke, Mazzero, Milani, Petris, Olivieri, Renosto, Attili, Del Negro takoj zagotovih prestop v višjo ligo prav skupaj z lanskim tekmecem Barijem. Sezono kasneje C58/59) pa so ponovno izpadli skupaj s Torinom. Od tedaj dalje se je začela rakova pot Triestine, ki je končala celo v D ligi. Petagna pa jo medtem opravil trenerski izpit 1. raz- reda kar pomeni, da lahko vodi tudi ekipe A lige. Že v sezoni '64/65 je Petagna dosegel lep uspeh, ko je e-kipo Spal iz Ferrare pripeljal iz B v A ligo. Nato je ostal na krmilu tega moštva štiri sezone zaporedoma, čeprav je Spal v sezoni '67/68 izpadla v B ligo. V naslednji sezoni C68/69) pa Petagna ni imel sreče, saj ga je med prvenstvom zamenjal Montanari, katerega jo nato nadomestil še G.B. Fabbri. Kljub tem trenerjem pa je Spal vseeno izpadel v C ligo. V sezoni '69/70 je Petagna vodil ‘ ekipo Prata v C ligi in bil potrjen tudi za naslednjo sezono. V sezoni '71/72 pa so Petagno poklicali v Trst, da reši nastalo situacijo. Triestina je namreč prvič v svoji zgodovini dosegla dno — D ligo. Pod vodstvom Petagne so si Tržačani takoj zagotovili prestop in zato je bil trener potrjen tudi za sezono '72/73, vendar ga je med prvenstvom zamenjal Malavasi. V sezoni '73/74 zasledimo še eno napredovanje ekipe, katero je vodil Petagna in sicer Sangiovese iz D v C ligo. To je seveda botrovalo, da je bil trener potrjen že za naslednjo sezono. Tak je bil torej Petagna pred desetimi leti, saj je ostalo obdobje praktično sedanjost. Po preustroju profesionalnih prvenstev v sezoni '78/79 beležimo že C-l in C-2 ligo in ni več D lige, katero nadomešča meddeželno prvenstvo. Petagna kroži po južni, severni in srednji Italiji pri raznih klubih nižjih lig. in je letos, ko se je vrnil v Trst, sklenil pogodbo z Vesno, ki bo pod njegovim vodstvom nedvomno mnogo prdobila, saj ne smemo pozabiti, da je Pedagna še vedno na seznamu trenerjev 1. kategorije, ki mu daje možnost, da kljub svojim 62 letom še lahko vodi ekipe 1. italijanske lige. Glede bazoviške Zarje seveda za sedaj krožijo le govorice, vendar bistvenih sprememb v ekipi zaenkrat ni. Vojko Križmančič je b.il seveda potrjen za trenerja. S pripravami bodo Bazovci začeli v ponedeljek, 19. t.m., na bazoviškem pravokotniku. Prvenstvo 2. AL bo namreč letos začelo v nedeljo, 22. septembra. Bruno Rupel Res, da ni bilo mogoče storiti drugega, toda ko sem slišal, kaj zahteva od mene, bi ga bil najraje lopnil s cepinom in ga vrgel z grebena. Kaj takega pa nisem storil, tako da sem se godrnjaje spet odpravil po kamenje. Po nekaj metrih lažje plezanje smo potem dosegli široko, ravno površino, kjer so bila še vidna znamenja japonskega tabora. »Končno«, sem pomislil, in se do kraja izmučen sesedel v globok sneg. Po krajšem sestopu smo spet dosegli tabor, kjer je Renard že pripravil kosilo in kjer je že bil tudi Lucijan Milič, ki je medtem prišel iz baznega tabora. Od vseh udeležencev odprave je Lucijan zaradi poguma in izredne volje najbolj vreden pohvale. Čeprav smo zjutraj sklenili, da ostalim ne bomo pravili o velikih težavah, ki so pred nami, Miliču nismo mogli zamolčati našega pesimizma. Žalostno in precej zgodaj smo, potem ko smo nekaj ur kuhali liofili-zirano juho, legli k počitku. Tudi naslednje jutro je Renard prvi skočil iz šotora in dobesedno stekel po grebenu navzdol, vzel nahrbtnik z vrvjo, ki je obešen na klinu stal nekje na polovici smeri ter predno smo mi zapustili tople spalne vreče, že pripravljal zajtrk. »Koliko si plačan, da postavljaš take rekorde?«, sem ga vprašal. »Ah,« je rekel, »če bomo vedno čakali šerpe za vsak tovor, bomo še prihodnje leto na tem prekletem grebenu.« »Kaj misliš, kako bo danes z vremenom?«, sem nadaljeval pogovor. »Zgleda, da bo jasno. Samo prekleto mraz je še, skoraj ne čutim več prstov na nogi«, je tožil Renard in medtem tolkel z nogami v led, da bi oživil otrple prste. »Vrni se v spalno vrečo in se o-grej,« sem mu velel. »Pusti, saj ni tako hudo. Prsti se bodo med hojo že ogreli«, je bil njegov trmasti odgovor. Da bi čimprej odšli iz tabora, sem zaprosil vodjo, naj me z Lenardom pusti naprej. Obljubil sem, da bom fiksirala vso vrv, ki jo imamo na razpolago, medtem pa bosta on in Milič premaknila tabor na pravo mesto. Ugodil je moji prošnji, nama dal še nekaj nasvetov in že sva z Lenardom »žumarila« po speljanih vrveh. Sijajna naveza sva bila. V vsaki stvari sva se ujemala in nama ni bilo treba mnogo govoriti, saj sva se že na prvi pogled sporazumela. Napredovala sva sorazmeroma hitro in Renard, ki je tisti dan vodil, je spretno obvladoval vsako težavo. Hoja ni bila preveč mučna, ker sva pač hodila navzdol proti sedlu, toda strm, čist led, je naju prisilil na skrajno previdnost. »Veš, da sva prva Bazovca, ki sta dosegla višino 5600 m,« sem za šalo zaklical Renardu, ki je smehljaje odvrnil: »Ker drugi niso tako prismuknjeni! « Kot za stavo sva točno na sedlu končala vrv in začela s povratkom, tokrat navzgor proti novemu taboru, ki sta ga postavila Milič in Cer gol. Spet je snežilo in popoldne smo prebili v šotoru z rezultatom, da smo takoj pokadili tistih nekaj cigaret, ki nam jih je prejšnji dan prinesel Milič. Ob sončnem zahodu se je morje oblakov spustilo v nižino in temno modro nebo, ki ga je na obzorju o-mejevala rdeča črta zahajajočega sonca, je za naslednji dan naznanjalo krasno vreme. Začarani smo gledali južno steno Daulaghirija in se spominjali velikega podviga, ki so ga na tisti steni opravili jugoslovanski plezalci pod vodstvom Staneta Belaka šraufa. Ne vem, če sem se zaradi tega pogleda ali sijajne, komaj minule plezanje s sovaščanom, čutil zelo pogumnega in prepričan sem bil, da bomo vendar kos vsem težavam. Cer-gol in Milič bosta naslednji dan skušala preplezati navpične skale nad sedlom, potem pa bova z Lenardom dosegla drugi višinski tabor: tako se je glasil načrt, ki smo ga tisti večer pripravljali. Renard ni bil preveč optimist in nas je opozoril, da je celotno delo nesmiselno, ker nimamo vrvi za napredovanje. Upali smo sicer, da nam bodo šerpe pobrali že fiksirano vrv na spodnjih lažjih predelih in nam jo prinesli. Toda ta je bila samo želja, realnost pa precej drugačna. Če bi zares šerpe pristali na to zahtevo, kar je bilo že samo po sebi dvomljivo, bi si mi v primeru ne- Vmesni tabor v izkopani luknji na grebenu sreče ali slabega vremena resno otež-kočili sestop z gore. Toda moje navdušenje ni dojemalo teh nevarnosti. Skvaril ga je samo močan veter, ki je grozil, da nas s šotorom vred spravi v dolino. Tako se je končal 20. april in z njim, vsaj kar se mene tiče, tudi celotna odprava slovenskega planinskega društva iz Trsta na Južno Anapurno. Naslednje jutro sem namreč daleč pred ostalimi zapustil šotor in se predal premišljevanju. Sprevidel sem vse težave, pomislil na skromno ekipo štirih alpinistov, ki brez opreme vztraja na gori, samo da bi čim bolj oddaljila neizbežni poraz. Morda smo hoteli zadovoljiti tiste, ki so nam omogočili ta himalajski poskus, toda brez vsakršne potrebe smo se izpostavljali nevarnosti. Ni se nam treba sramovati, če nas je gora premagala. Takoj moramo pobrati, kar nam preostane in se podati v bazni tabor. Tako sem si dejal in potem planil v nezadržen jok. (Konec drugega poglavja) NEW YORK NEW YORK NEW YORK Branko Lakovič 9. k »Sicer pa si kdaj privoščite počitnice ali vsaj ako zabavo, teater, kino?« Sp “ITragi moj, zadnjič sem si privoščil zabavo, ko j).111 se še kot otrok igral na očetovem vrtu v San legu ali kot študent v kolegiju, nakar sem si z iz- " A AllWJ , Z.oevui 1J »-»X - ---— ------ se še kot otrok igral na očetovem vrtu v San da^0 težavo in skromnostjo priboril majhen kapital, n , Sem lahko kupil prvo trgovino, sedaj jih imam že ^ kaj. prj tem sem sj seveda zapravil tudi družino. iri otroci so mi zbežali. Upravičeno! Doma me v u ° nikoli, pa tudi s svojimi uslužbenkami sem tr^^t ponočeval. In tako sem ostal sam s svojimi kovinami.« *Kaj pa boste z vsem tem denarjem?« “denarja ni nikoli preveč, predvsem v NY. Rad bi kupil supermarket, kjer bi imel vse najboljše italijanske in francoske proizvode. Rad bi tudi sam potoval v Italijo in Francijo, da bi na licu mesta videl, kako delajo velika imena svetovne mode in nato sam izbiral razne produkte. Rad bi obiskal tudi Rim, Firence in Benetke.« »Glejte, jaz sem le navaden uslužbenec, pa vendarle sem vsa ta mesta in še nekatera druga v Evropi videl, vi pa si ob vsem svojem bogastvu kaj takega ne morete privoščiti,« sem se pošalil. »Lahko je vam Evropejcem. Pri nas pa potujejo le poslovneži, politiki, vojaki in upokojenci. Vsi ostali ali nimajo denarja ali nimajo, časa. Verjemite mi, večina Newyorčanov nikoli ni bila izven svojega mesta, nikoli ni videla drugih mest v ZDA, kaj šele, da bi potovala v Evropo. Tó je velika tragedija nas Američanov. Prepričani smo, da smo v vsem prvi na svetu, še samih ZDA pa ne poznamo. Prepričani smo, da je zaslužek, da je dolar cilj vsega, ne zavedamo pa se, da so tudi druge stvari na svetu. Moja največja zabava je TV, ob nedeljah pa se z avtom podam v kak bližnji park, kjer se z nekaterimi’znanci rekreiramo, zvečer se pozabavamo s kako brezvezno in prefrknjeno žensko in že je ponedeljek.« »Kaj pa s prijatelji?« »Kaj je to — prijatelji? Še zase nimam časa, kaj šele za prijatelje. Sicer pa so tudi moji znanci tako obremenjeni z delom, da res nima smisla, da bi go- vorili o prijateljstvu, družabnosti.« »Po TV pa stalno gledamo, kako se bogati Američani družijo na zabavnih večerih, čajankah itd.?« »To se dogaja le v filmih. Prvič, take zabavne večere prirejajo lahko le bogataši. Teh pa ni prav ogromno. In drugič, tile zabavni večeri so predvsem pravo razkazovanje ekonomske moči organizatorja. Udeleženci teh mitingov so v glavnem organizatorjevi ekonomski partnerji ali pa njihovi sinovi, hčerke ali sorodniki, ki so navadno taki bedaki, da ti je po nekaj minutah takih večerov več kot dovolj.« »SAM SI KOT PES S SVOJIM DENARJEM« »Da so ZDA vodilne na svetu, o tem ni dvoma. Takih nasprotij kot tu pri vas pa nisem nikjer videl. Veliko razkošje v centru Manhattna, le nekoliko ulic dlje pa taka revščina. Kako je to sploh mogoče?« sem vprašal. »V NY je vse mogoče. V naši družbi uspevajo le sposobni, agilni, delavni in iznajdljivi ljudje. Za ostale tu ni mesta. Revežev je ogromno. Pravijo tudi, da je ogromno ljudi enostavno zblaznelo od strahu in sestradanja. Nihče ph se ne preveč razburja. Življenjski zakoni v NY so zelo jasni in tudi neusmiljeni; delati moraš in garati pa ne zboleti in denarja ti-ne bo zmanjkalo. Ko ne zmoreš več, boš kmalu postal kot tista reveža.« Pokazal mi je starčka, ki sta na cesti brskala po smeteh. Noročnlna: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi • Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 <4 linije) - Ttx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ^ ZTT ^lan itaIiiansk® in tiska F7 ^ Trst [n||m "eze časopisnih založnikov FIEG 13. avgusta 1985 LR Kitajska bo razvita velesila ob stoletnici ustanovitve države PEKING — Sekretar kitajske partije Hu Yaobang je včeraj govoril nekaj tisoč članom zveze kitajske mladine in spregovoril o bodočnosti LR Kitajske. Razvojni cilji so dolgoročni, je menil Hu Yaobang, čigar govoru je kitajski tisk posvetil veliko pozornost, in do leta 2.049, sto let po ustanovitvi ljudske republike, bo Kitajska med najbolj razvitimi in najbogatejšimi državami na svetu. Kitajska partija dela ne samo v ko- rist celotni družbi, temveč tudi v korist posameznika, ki v kitajski družbi nikakor ni zapostavljen. Kljub temu pa je korist države in partije, je poudaril sekretar KP Kitajske nad koristjo posameznikov. Hu Yaobang je razčlenil perspektive kitajskega razvoja v tri oddobja. Do leta 2.000 bo treba početveriti kitajsko proizvodnjo; pred letom 2.021 ob stoletnici ustanovitve KP Kitajske, je treba doseči naslednji cilj: Kitajska mora postati srednje razvita država; in končno do leta 2.049 mora Kitajska postati bogata in mogočna velesila. Sekretar kitajske partije je spregovoril vpričo 3.250 članov partije in zveze mladine, ki so se odpravljali v obrobne kitajske kraje, kjer bodo imeli enoletna stike s tamkajšnjimi učitelji. Njihova premestitev sodi v o-kvir prizadevanj, da bi tudi na Kitajskem uvedli obvezno devetletno šolsko dobo. Na sledeh mastifov MILAN — Sredi prihodnjega meseca se bo odpravila na pot posebna znanstvena odprava, katere namen je izslediti še nekatere primerke tibetanskega mastija, starodavne pasje pasme, ki naj bi izumrla sredi tega stoletja. Potovanje bo potekalo ob vznožju Himalaje, člani odprave pa bodo potovali na konjih. Menijo, da bo pri kakšnem nomadskem plemenu ali v kakem budističnem samostanu moč dobiti še kakšen primerek te pasme, ki je velika pomena za razvoj vseh pasjih ras. Istočasno bodo preizkusili več novih oblačil in obutev. Sodišče zaplenilo mafijčevo kmetijo PALERMO '— Palermsko sodišče je odredilo zaplembo kmetijske posesti 56-letnega Bernarda Brusce. Posest velja približno 500 milijonov lir, Brusca pa naj bi bil, trdijo, karabinjerji in policija eden vodilnih ljudi mafijske skupnosti v kraju San lato, 30 km od Palerma. Policija išče Brusco že skoraj tri leta, skesani Tommaso Buscetta pa zanj trdi, da je eden od članov zloglasne »komisije«, ki vodi najpomembnejše mafijske operacije. Brusca je eden od obtožencev na veleprocesu, ki bi se moral začeti v Palermu v začetku prihodnjega leta. tlarriet Beeeher Statve 40. Koča slrica Toma LE&RE’E SE 3E NAMERIL PROTI «SVOEl Ml Sl. V TISTEM TREWUTKLLL DE NA C7VO-RlSČE PRIÙEZD1L. MLAI7 MOèKI... Reprogramiranje dolgov nujno za gospodarski razvoj Južne Amerike RIM — Latinska Amerika dolguje zahodnim (prvenstveno severnoameriškem) bankam oziroma mednarodnim finančnim organizmom pa tudi nekaterim vladam nad 370 milijard dolarjev. Če ne pride do reprogramiranja, bodo zadolžene države morale 70 odstotkov te vrtoglave vsote vrniti že v neslednjih 5 letih. To je seveda nemogoče, tudi zato, ker znašajo že same obresti na posojila okrog 40 milijard dolarjev letno. Od tod poziv Fidela Castra na nedavni havanski konferenci dolžnikov, naj ti ne spoštujejo obvez, ki so jih sprejeli nasproti upnikom. Craxi je te dni Castrovo pobudo kritiziral in rekel dobesedno: »Spodbuda k formalni .odklonitvi povračila ni nobena novost. V preteklosti je bilo že več zahtev po splošnem moratoriju, ki so izzvenele v prazno in niso izboljšale vzdušja sporazumevanja in sodelovanja, kakršno mora kljub vsemu prevevati odnose med dolžniki in upniki. Izkustva in sam razum dokazujejo, da ni moč po takšni poti: kdor pa vztraja na njej, ta samo še zavira iskanje pravičnih rešitev.« Italijanski premier očitno ni razumel (ali tega vsaj ni povedal), da je kubanski predsednik s pozivom k neporavnavi dolgov hotel predvsem izzvati kapitalistični sistem in sprožiti vročo dialektiko širokih razsežnosti v korist žrtev kreditne kolonizacije. Da je v tem uspel, dokazuje s svojimi izjavami sam Craxi. Strateško naravo Castrovega apela dokazujeta dve dejstvi: 1. kljub všečni izkušnji bi se težko katera od latinskoameriških držav odločila za kaj tako drastičnega iz bojazni pred protiukrepi (posebno ameriškimi) in bi kvečjemu sledila zgledu novega perujskega predsednika Alana Garcie, ki je sklenil nameniti odplačevanju dolgov največ 10 odstotkov prihodka od izvoza; 2. če dolžniki ne poravnajo dolgov, pojde mednarodni finančni sistem rakom žvižgat, kar dobro ve tudi Castro, ki je izjavil, da kaj takšnega ni mogoče dovoliti. »Če vprašanja latinskoameriškega razvoja ni mogoče drugače rešiti, ga niti z revolucijami ne bo mogočo, ker nikomur ne bi koristile,« je dodal kubanski presednik in pozval industrializirane države, naj njihove vlade same krijejo vrzeli, ki jih imajo v blagajnah njihove banke zaradi posojil nerazvitim. Castro s tem seveda ni želel priskočiti na pomoč severnoameriškim bankirjem, kot je ironično namignil ameriški zgodovinar Arthur Schlesjinger mlajši, ampak Kubi, saj se zaveda, da njeno gospodarstvo ne bo moglo v nedogled biti odvisno zgolj od sovjet» ske pomoči, ampak se mora polagoma postaviti na lastne noge, kar je možno navsezadnje le prek sodelovanja tudi z zahodnim industrializiranim svetom. Z. Reaganovim dovoljenjem ali tudi brez. Po lanskem -decembrskem sporazumu v Washingtonu o izseljenskih kontingentih in potrditvi razpoložljivosti za umik 25.000 kubanskih vojakov iz Angole po osamo- svojitvi Namibije je Castro ponovno obljubil, da bo stoodstotno spoštoval morebitni sporazum o politični pomiritvi v Srednji Ameriki, ki bi ga podpisale članice Contado-re. Reagana s tem ni omehčal, saj je ta nasprotno prešel v ofenzivo z odprtjem sovražnopropa-gandne radijske postaje Radio Marti na Floridi, ki jo imajo v rokah Batistovi ubežniki, pa tudi z javno obtožbo, češ da Kuba podpira mednarodni terorizem. Castra to ni zmotilo in nadaljuje s svojo »o-fenzivo dobre volje«. Decembra bo pač 3. kongres kubanske KP, na katerem bo treba odobriti 5-letni razvojni načrt 1986 - 90 in tedaj se bosta v partiji pomerili »ortodoksna« in »pragmatična« struja. Prva se zavzema za temeljitejše sodelovanje’ z državami članicami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV - na zahodu znan kot COMECON), ki socialistični vzhodni Evropi pomeni isto kot EGS zahodni Evropi, in zavrača gospodarsko odvisnost od Zahoda. Druga pa je prožnejša in se tudi zaveda, da bo vpričo upravnega reformizma, ki ga je sprožil Gorbačov, treba čvrsteje zavihati rokave, čeprav je že zdaj v teku zategovanje pasu, da bi zajezili primanjkljaj v plačilni bilanci. Po nekaterih virih naj bi Kuba bila dolžna SZ 12 do 22 milijard dolarjev. »Ortodoksno« krilo KP meni, da bi se dalo ta dolg, kot tudi 3,5 milijarde dolarjev dolga z Zahodom poravnati s prihodkom od izvoza sladkorja, katerega pridelek naj bi leta 1990 dosegel 12 milijonov ton ali še enkrat toliko kot znaša danes. »Pragmatiki« pa ugotavljajo, češ to bi bilo mogoče samo, če bi se cena sladkorja na . svetovnem trgu povzpela vsaj do najnižje stopnje, ki je Lila določena po mednarodnem sporazumu iz leta 1977, in pripominjajo, da v tem desetletju to ne bo šei mogoče. Hkrati naglašajo, da nikjer, ni rečeno, da bo SZ še dolgo kupovala 70 odstotkov kubanskega sladkor-' nega pridelka po politični ceni 38 stotink dolarja za funt, vtem ko znaša današnji mednarodni tečaj komaj 4 stotinke. Kaj tedaj? To se sprašuje tudi Castro, ki se po številnih znamenjih sodeč — nagiblje k tezam »pragmatikov«. Odgovor tiči morda v pomenku, ki ga je imel zunanjetrgovinski minister Cabrisas s člani britanske gospodarske delegacije. Rekel jim je, da želi Kuba povečati odstotni delež zahodnega sveta na lastnih zunanjetrgovinskih tokovih s 14 na 20 odstotkov, in to še letos, ko naj bi uvoz zahodnega blaga dosegel vrednost 1.050 milijonov dolarjev. Da Kubanci čedalje bolj povprašujejo po zahodnih dobrinah in še zlasti po know-howu, ki bi jim p°' magai pri modernizaciji proizvodnega ustroja in lažjem prodiranju na tržišča industrializiranih držav z alternativnimi izdelki, potrjuje tudi gospodarsko poročilo zavoda Banco nacional de Cuba za leto 1985. Poročilo je bilo tudi povod za globlji razmislek tako na Zahodu kot na Vzhodu. DRAGO GAŠPERLIN Ugodna turistična sezona RIM — Za Italijo bo letošnja turistična bera nadvse pozitivna. Tega mnenja je predsednik vsedržavne ustanove za turizem ENIT Gabriele retti. Po njegovem bo Italija letos .iztržila iz turizma 17 tisoč milijard kar je 1.500 milijard lir več kot lansko leto. Prvi statistični podatki o turističnih gibanjih potrjujejo Morettijeve besede. V prvih šestih mesecih se je prisotnost tujih turistov povečala za 0* odstotka. Junija pa ta odstotek krepko raste, saj so samo v Riminiju ? prvih 15 dneh zabeležili kar 10-odstotno večjo prisotnost tujih turistov. Vecj° število nočitev tujih gostov pa niso zabeležili samo v obmorskih krajih in v zgodovinskih mestih, saj se je povečalo tudi zanimanje za gorski turizem-Spodbudni so prvi podatki za Južno Tirolsko kjer so do maja meseca zabeležili za 2,5 odstotka več nočitev kot v enakem obdobju lani. še uspešne]^ je bil Piemont, kjer se je prisotnost tujcev zvišala za 2,9 odstotka. Po vsem sodeč prednjačijo Zahodni Nemci. Ugodni tečaj lira - marka le letos privabil še številnejše trume sonca in kulturnih zanimivosti željnih severnjakov. Tečajne razlike so tudi povečale prisotnost Američanov in Ja' poncev. Ob tem je treba pristaviti, da je Italija postala za ti dve državi n ~ kakšen »status Symbol« da se bó v prihodnjem obdobju število Americano^ in Japoncev še povečalo, ob velikem zadovoljstvu turističnih operaterjev. □ MILAN — Zagovornik Marie Antoniette C., ki so jo v petek aretirali, ke. je vbrizgnila dozo heroina svojemu šestmesečnemu sinčku, je zahteval od sodu ka, naj spusti njegovo varovanko na začasno svobodo. Če to ne bi bdo mogoce> je odvetnik zahteval vsaj hišni pripor.