PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 281 (5656)
TRST, sreda 27. novembra 1963
ŽIVČNA NAPETOST V ZDA ŠE NI POPUSTILA
roBsrnm izum srna mm m ornimi spokazom
Tri preiskave o tragičnih dogodkih v Dallasu 9. decembra prva razprava proti Rubinsteinu
Zahteva, naj zadevo razišče komisija kongresa - Kubansko zunanje ministrstvo o poskusu, da bi v zadevo vmešali SZ in Kubo - Tassov komentar
NEW YORK, 26. — Pokrajinsko sodišče v Dallasu je danes formalno obtožilo Rubinsteina premišljenega umora Oswalda Državni pravdnik Wade je sporočil, da bo zahteval za Ruby-ja smrtno kazen. Predsednik sodišča Joe Brown je določil prvo razpravo za 9. decembra, toda Rubyjev advokat Tom Howard je izjavil, da bo zahteval odložitev razprave in začasno svobodo za obtoženca.
O tragičnih dogodkih zadnjih dni so v teku tri preiskave, in sicer o umoru Kennedyja, in o odgovornosti dozdevnega morilca Oswalda, o umoru Oswalda ter o pomanjkljivosti in nemarnosti, ki sta omogočili drugi umor, ter možnost povezave med Oswaldom in Rubyiem.
Te dni se loteva vznemirjenost ne samo navadnih državljanov, temveč tudi odgovornih oblasti, ki vidijo povsod nekaj sumljivega. Davi je nastala velika vznemirjenost med voditelji in osebjem pravosodnega departmaja, ko se je razširila govorica, da so videli moškega s puško v roki na strehi nasproti oknu urada Roberta Kennedyja. Pozneje so ugotovili, da je to bil samo delavec, ki je hodil po strehi ih imel v roki orodje.
Glavno preiskavo, ki je že v teku, „ vodi FBI, ki je izvršilni organ pravosodnega ministrstva, kar se tiče preiskav. Poročilo o izidu preiskave bo predloženo neposredno predsedniku Johnsonu in bo nato objavljeno. FBI mora zadevo temeljito raziskati, da vidi, ali sta umora Kennedyja in Oswalda povezana med seboj, ter poiskati morebitne druge krivce.	,
Drugo preiskavo bo vodil poseben «preiskovalni dvor» države Texas. To je sporočil državni pravdnik države Texas Carr, ki je izjavil, da
ttiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Povsem logično je, da, so sedaj, po Kennedyjevem pogrebu vse oči sveta uprte v novega predsednika Lyudona Johnsona, ki je včeraj prvič prišel v predsedniški urad Bele hiše. Kakšni so bili njegovi prvi ukrepi? Povedali smo, da je odredil strogo preiskavo glede vseh dogodkov v Texasu. Včeraj pa je ukazal, naj se Jutri v vseh cerkvah prebere poslanica pokojnega predsednika, ki jo je sam mislil prebrati na «zahvalni dan», ter je pozval tudi tisk, televizijo in radio, naj pokojnikovo poslanico objavijo. Nato se je sestal z guvernerji 35 ameriških držav in poudaril, da bo podpiral Kennedyjev zakonodajni program, predvsem pa njegov načrt o znižanju davkov, o uveljavljanju državljanskih pravic in načrt o šolstvu. Verjetno bo o tem govoril tudi danes pred kongresom. Voditelji črnskih organizacij ZDA pa so novemu predsedniku izjavili, da ga bodo podpirali v politiki enakosti za vse državljane. Kot vidmo, se je Johnson trdno odločil, da bo v notranji politiki Ken-nedyjevo delo nadaljeval.
Isto se lahko trdi glede zunanje politike novega predsednika. Včeraj Je predvsem sprejel generalnega tajnika OZN U Tanta, ki je izjavil, da mu je Johnson poudaril vso podporo OZN. Nato je sprejel de Gaulla, Homa, Erhar-da, Mikojana, cesarja Haile Seja-sija in druge. S prvimi tremi se Je dogovoril za nove sestanke v bližnji prihodnosti. Najvažnejši pa je bil pri tem verjetno Mikojanov precej dolg sestanek z državnim tajnikom Kuskom, po katerem je prvi povedal, da sta našla primerne metode za pogajanja o razorožitvi, ki so za sedaj «malo ali nič napredovala».
Se bolj značilen pa je v tem pogledu Stevensonov govor v generalni skupščini OZN: poudaril je da bodo ZDA nadaljevale politiko miru In v še večji meri izbblj-šale mednarodno ozračje.
Glede težavne preiskave v Texasu pa je poleg vsesplošne obsodbe ravnanja tamkajšnje policije važno omeniti, izmed itevll-nh komentarjev svetovnega časopisja, predvsem sovjetske komentarje. Newyorški dopisnik agencije Tass pravi, da je še vedno brez odgovora vprašanje, v imenu katere politične skupine je Oswald nastopil In bil zaradi tega ubit. Poskus špekulacije — poudarja dopisnik — o zatrjevani komunistični zaroti in o «srdu pravega ameriškega patriota», ki je bil «slučajno» blizu Oswalda, sta prava potvorba, kajti Jack Ruby je poklicni gangster, ki ni izgubljal časa in je izkoristil obnašanje policije v Dallasu, da Oswalda likvidira.
V Italiji pa so vodstveni organi vseh štirih strank levega centra odobrili sporazum, ki so ga dosegle njihove delegacije za sestavo nove vlade pod Morovim predsedstvom. CK PSI je sporazum odobril sicer le z večino avtonomističnih glasov in levica je izjavila, da ne bo glasovala za zaupnico novi vladi, toda nikakor ni verjetno, da bi zaradi tega prišlo v PSI do kakega razkola, ker tudi iz pisanja glasila KPI siedi, da bi nekaj takega danes lahko samo škodovalo delavskemu razredu. Zato ni izključeno, da bo Moro novo vlado sestavil že konec tega ali v prvih dneh prihodnjega tedna.
bo osebno vodil preiskavo. Ponudil Je sodelovanje s FBI in s pravosodnim' ministrstvom. Naloga te preiskave bo, ugotoviti dejstva in ne bo imela nobenih pravnih učinkov v zvezi z umorom Kennedyja, ker Je dozdevni morilec umrl. Tudi Carr je namreč prepričan, da imajo že zf*ostne dokaze, da je na Kennedyja streljal Oswald.
Podpredsednik demokratske večine v predstavniški zbornici Boggs je izrazil mnenje, da bi morali o tragičnih dogodkih v Dallasu uvesti preiskavo v okviru kongresa. O tej možnosti se že razmišlja. Preiskavo bi vodila sodna komisija senata. Toda še prej bodp vprašali za mnenje Ken-nedyjeyo družino. Ta preiskava bi imela prednost, ker bi prišlo do javne debate v parlamentu in bi torej odražala javno mnenje volivcev ter bi dogodke obravnavala večstransko in ne samo s policijskega in sodnega vidika.
Zvezni policaji raziskujejo sedaj Rubyjevo preteklost, da ugotovijo, kakšne zveze je imel z zločinskimi krogi v Chicagu in v drugih krajih. O Rubyju krožijo vse mogoče govorice. Nekateri trdijo, da je bil povezan z najbolj zločinskimi krogi, in da je izvršil tudi nekatere umore. Dalje trdijo, da je bil vmešan v afero nekega korumpiranega sindikata.
Značilne so tudi številne protislovne izjave predstavnikov policije in sodne oblasti v Texasu. Danes sta n.pr. policijski šef Curry in državni pravdnik Wade izjavila, da nista videla načrta mesta Dallas, o katerem je včeraj govoril Wade. Znano je tudi, da FBI zatrjuje, da so telefonirali policiji v Dallasu nekaj ur pred umorom Oswalda, da so dobili te-lefonsko sporočilo, da je življenje Oswalda v nevarnosti. Policijski voditelji v Dallasu trdijo, da niso dobili tega telefonskega sporočila.
Medtem je kubanski radio javil, da je Oswald, 27. septembra zaprosil v Meksiku tranzitni vizum za Kubo z namenom, da bi odpotoval v Sovjetsko zvezo. Tuda kubanske oblasti so odbile prošnjo. ker Oswald ni dobil sovjetskega vizuma. Havanski radio je oddajal zadevno sporočilo kubanskega zunanjega ministrstva. Sporočilo pravi, da niso nikoli dovolili vizuma Oswaldu, in dodaja: «To dejstvo in druga dejstva potrjujejo naš sum, da je bil umor Kennedyja izzivalno dejanje proti svetovnemu miru, ki so ga podrobno in skrbno pripravili najbolj reakcionarni krogi ZDA. O-čitno je, da so skušali ti krogi vnaprej vmešati v zadevo Kubo in Sovjetsko zvezo.»
V	zvezi z umorom Oswalda pravi izjava, da se «uporabljajo'vsa sredstva in vsi vplivi, da se zakrijejo navdihovalci in pravi nagibi Kennedyjevega umora», in zaključuje, da svetovna javnost zahteva popolno razčiščenje zadeve.
V	mehiški prestolnici javljajo, da so uvedli preiskavo, da ugotovijo, kaj je Oswald delal v Meksiku, Mehiška policija sodeluje z ameriško policijo. Oswald je bil v Mehiki od 26. septembra do 3. oktobra in je skušal dobiti vizum za Sovjetsko zvezo, ki pa ga ni mogel dobiti. V Mehiko je Oswald prišel z avtomobilom. 26 septembra in se je zopet vrnil čez .mejo 3. oktobra. V mehiški prestolnici je skušal dobiti tudi vizum za
Kubo, toda na kubanskem poslaništvu so mu sporočili, da morajo prošnjo poslati zunanjemu ministrstvu v Havano. Tedaj se je Os. wald razjezil in se je vrnil v ZDA
Agencija Tass objavlja komentar svojega dopisnika iz New Yor-ka o dogodkih v Dallasu in piše: «Sedaj, ko je Oswald mrtev, se lahko vprašamo: ali je nastopil v imenu kake politične skupine in je bil zaradi tega ubit? Ce je tako, se samo po sebi vsiljuje drugo važno vprašanje: za katero skupino gre?
To vprašanje ostaja seveda brez odgovora zaradi preiskovalne metode, ki jo uporabljajo v Dallasu. Nasprotno, razširili so verzije, da je Oswalda ubil «pravi ameriški patriot» Jack Ruby, ki se je hotel maščevati zaradi zgražanja nad «marksističnim umorom».
Poskus špekulacije o zatrjevani komuriistični zaroti in o «srdi pravega ameriškega patriota», ki je bil «slučajno» blizu Oswalda, sta prava potvorba. Agencija dodaja, da je Jack Ruby poklicni gangster, ki ni zgubljal časa in je izkoristil obnašanje policije v Dallasu, da likvidira Oswalda.
Zatem govori agencija o pretekli dejavnosti Rubyja in pravi, da je neki Jack Kelly, ki je poznal
nik Johnson, ugotovila prave krivce za enega najpodlejših zločinov zgodovine».
«Izvestija» objavljajo vrsto vprašanj v zvezi s preiskavo policije v Dallasu po umoru Kennedyja. Vprašanje postavlja sovjetski izvedenec za kriminologijo Karpec. Ta vprašuje: Zakaj niso takoj obkolili poslopja, iz katerega so prihajali streli proti Kennedyju? Kako je napravil Oswald, da je bil šest kilometrov daleč od kraja a-tentata, ko so ga aretirali? Ali je policija pregledala ostanke hrane, ki so jo našli v sobi, iz katere je morilec streljal? Ali je vzela odtise zob in analizirala sli-no, ki so jo našli na teh ostankih? Ali je pregledala mikroskopske drobce podplata čevljev morilca? Zakaj niso raziskali v nobeni drugi smeri, razen okoli O-swalda, ker za vsakega pravnika, naj bo še tako malo izkušen, je jasno, da Oswald ni mogel pripraviti in izvršiti sam takega zločina?
Kar se tiče Oswaldovega umora pa Karpec pravi «Nekaj , povsem neverjetnega».
__	A
Francoski senat proti «udarni sili»
PARIZ, 26. — Predsednik de Gaulle se je preteklo noč vrnil iz ZDA. V Pariz je prispel z le-
talom ob 2.54 po srednjeevropskem času. V Washingtonu je a-meriški predsednik Johnson sporočil, da bo de 'Gaulle uradno obiskal Washington v začetku prihodnjega leta.
Francoski senat je nocoj odobril tri spremembe v proračunu, ki težijo za tem, da se ukinejo krediti za «udarno silo».
V Franciji se je danes začela stavka železničarjev. Stavka se je začela nocoj ob 20. uri in se bo zaključila v četrtek ob 6. uri.
Podpora črncev
predsedniku
Johnsonu
WASHINGTON, 26. — Voditelji. glavnih črnskih organizacij ZDA so se obvezali, da bodo podpirali novega predsednika Johnsona in so izjavili, da so pripravljeni sodelovati z njim, da se uresniči smoter predsednika Kennedyja o «enakosti za vse naše državljane».
Izjavo v tem smislu je podpisalo včeraj pet voditeljev črnskih organizacij, med katerimi sta voditelj združenja za napredek barvastih ljudi Roy Wil-kins in. pastor Martin Luther King.
Centralni odbor PSI odobril z večino okvirni program vlade levega centra
Basso je izjavil, da levica PSI na be glasovala za vlado Kandidati PSDI za ministra: Sangui, Tramailoni, Tonassi, Preti in lami Starnutì - «Pravda» o sporazumu
RIM, 26. — Centralni odbor PSI je odobril z 59 glasovi proti 40 glasovom resolucijo večine, ki pravi:
«Centralni odbor odobrava delo socialistične delegacije, ki se je pogajala s strankami levega centra o programski platformi nove vlade; vidi v programu in v vladni večini, ki se morata vzpostaviti na tej podlagi, pogoje, ki jih je 36. kon-
Pietro Nennl in Giuseppe Saragat
........................................................................................................lini...iimmiiiiiiiiiim
iiiiiimimimiiitiiimiitiiiiiiitiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiHii
NOVI PREDSEDNIK ZDA PRVIČ V PREDSEDNIŠKEM URADU BELE HIŠE
Johnsonovi razgovori z de Gonilom, Homom Mikojanom, Erhardom in H. Selasiem
Mikojan je po daljšem razgovoru z Ruskom izjavil: «Našla sva metode pogajanj za razorožitev» - Johnson bo danes govoril pred kongresom in zahteval odobritev zakona o državljanskih pravicah - Jutri bodo v vseh cerkvah brali Kennedyjevo. poslanico za «zahvalni dan»
Jack Rubinsteln
Rubyja od leta 1944, izjavil, da Je ta «patriot» med vojpo 'imel potvorjen dokument, da bi se izognil vpoklicu pod orožje. «Ne morem si predstavljati Rubyja, ki bi umoril človeka iz patriotičnih čustev, je dodal Kelly, prav gotovo je to napravil za denar». Agencija pripominja, da je Rubyjev prijatelj očitno pravilno zadel, in se sedaj postavlja vprašanje, kdo je dal denar.
«Zaključek prihaja sam po sebi:	denar so dali Rubyju tisti,
ki so hoteli zvaliti krivdo za u-mor predsednika na Oswalda in ga nato eliminirati, da zakrijejo sledove. In gre za tiste, ki so o-stro obtožili predsednika Kennedyja «prijateljstva s črnci» in «sožitja s komunisti», za tiste, ki so se bali, da bi rezultati preudarne politike predsednika v mnogih vprašanjih, zlasti glede ameriško-sovjetskih odnosov, mogla pripeljati do miru. Ostane samo upanje, da bo nagla in skrbna preiskava, ki jo je odredil predsed-
Danes Je novi predsednik prvič prišel v predsedniški urah v Beli hiši. Do sedaj je delal v svojem uradu podpredsednika. Zjutraj je najprej sprejel predsednika britanske vlade In s tem nadaljeval program" raz govorov z raznimi državniki, ki ga je bil začel sinoči med spre jemom v državnem departmaju Sinoči je Johnson sprejel ločeno predstavnike skandinavskih držav, Avstrije, Belgije, Kambodže, Grčije, Irana, Izraela, Ja-majke, Južne Koreje, Maro,;a, Pakistana, Japonske in Kanade. Johnson je imel tudi razgovor s tajnikom O^N u Tantom. Ta je izjavil, da je Johnson po-
IIIMIIIIHIIIIIIIIIimillllllllitlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIMII'linilllHlllllinillllUIIIIIIIIIMIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllUIIMIIIIIIIflIII
PO OBISKU V ZAGREBU
Gheorghe G. Dej v Sloveniji
Danes se bo sestal s Titom na Brdu pri Kranju • Izjava Mazurovu pred odhodom iz Jugoslavije - Maša zadušnica za pok. J. Kennedyja v Beogradu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — V katoliški cerkvi sv. Petra v Beogradu je bila danes maša zadušnica za pok. predsednika ZDA Kennedyja, katere so se udeležili podpredsednik zvezne skupščine Strahil Gigov, predsednik kulturnega sveta zvezne skupščine Nikola Tekolič, podpredsednik -zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič, zastopniki državnega tajništva za zunanje zadeve,
Jugoslovanske ljudske armade in mesta Beograda. Na Reguie-mu so bili tudi odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva s soprogo, šefi diplomatskih misij in vojaški atašeji, a-kreditirani v Beogradu.
Koordinacijski odbor Izseljenske Matice je danes prek poslaništva ZDA izrazil ob tragični smrti predsednika Kennedyja sožalje družini Kennedy, vladi in prebivalstvu ZDA.,
Danes je odpotovala v domovino delegacija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, ki je bila pod vodstvom člana prezidija Mazurova 14 dni gost zvezne skupščine Jugoslavije. Mazurov je pred odhodom izjavil novinarjem, da so imeli člani delegacije z jugoslovanskimi odgovornimi krogi prisrčne in iskrene razgovore o vpra. šanjih, ki zbližujejo sovjetske in jugoslovanske narode in njih vlade v borbi za mir, za graditev socializma in komunizma, Dodal
je, da se prijateljstvo narodov o-beh držav zadnje čase, posebno po osebnih zaslugah Hruščova in Tita, vedno bolj razvija in iz dneva v dan bolj krepi. Mazurov je poudaril, da je to prijateljstvo v interesu obeh držav in da sovjetski narodi upoštevajo napore Jugoslavije pri graditvi socializma.
Romunska državna delegacija pod vodstvom predsednika držav-nega sveta Romunije Gheorghija Deja pa je danes popoldne prispela iz Zagreba na obisk v Slovenijo. Na Otočcu pri Novem me. stu so delegacijo pozdravili tajnik CK ZK Slovenije Miha Marinko, predsednik skupščine Slo. venije Ivan Maček in predsednik izvršnega sveta Sloveniie Viktor Avbelj. Ljubljana je priredila romunski delegaciji topel in prisr-čen sprejem.
Po slovesnosti pred palačo mest. ne skupščine, kjer. je goste po-
WASHINGTON, 26. — Predstavnik Bele hiše je izjavil, da se je novi predsednik Johnson sestal z voditeljem ameriške delegacije v OZN, kateremu je izrecno ponovil svojo željo, naj nadaljuje Kennedyjevo politiko za sodelovanje v vesolju. ' Johnson se je zahvalil šestdesetim državnim poglavarjem in predsednikom vlad ter tujim visokim osebnostim, ki so oseo-no prišle na pogreb Kennedyja, ali ki «o izrazile sožalje. V brzojavkah poudarja novi predsednik, da bodo ZDA nadaljevale svojo tradicionalno politiko do teh držav.
udaril vso podporo Združenim narodom.
Razen tega je imel Johnson včeraj daljši razgovor z generalom de Gaullom, s katerim sta se sporazumela za poznejši de Gaullov obisk v Washingtonu. Takoj nato je Johnson odšel na sestanek z guvernerji 35 ameriških držav ter z glavnimi gospodarskimi sodelavci. V kratkem nagovoru guvernerjem, jih je Johnson pozval, naj ga podpirajo pri njegovem delu. Dalje je izjavil, da je «ves ameriški sistem sedaj na preizkušnji v tekmovanju s Sovjetsko zvezo, ki je bolj obljudena in bogatejša kakor ZDA z raznimi gospodarskimi viri». Dodal je, da bo rezultat odvisen od tega, «kako bomo poskrbeli, da deluje naš sistem». Zatem je predsednik poudaril svojo podporo Kennedyje-vim zakonodajnim programom. Se posebej je izjavil, da namerava zahtevati od kongresa čimprejšnjo odobritev Kennedyjevega načrta o znižanju davkov in o uveljavljanju državljanskih pravic, in prav tako načrta o šolstvu.
Današnji razgovor s predsednikom britanske vlade je trajal približno pol ure. Lord Home je pozneje izjavil, da je prišel v ZDA, samo da izrazi svoje globoko obžalovanje zaradi tragične smrti J. Kennedyja, ter da sta z Johnsonom govorila samo na splošno o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Johnson je predlagal nov sestanek z njim, da se pogovorita o glavnih mednarodnih vprašanjih in da òljranita tesne odnose med o-bema državama. Sestala se bosta v začetku novega leta.
Johnson je sprejel danes tudi etiopskega cesarja in zahodnonem-škega kanclerja Ludwigà Erharda. Se prej se je Johnson razgovar-jal pol ure s podoredsednikom sovjetske vlade Mikojanom. Po razgovoru, je Mikojan izjavil, da je zadovoljen, ker je imel zelo prijeten razgovor i Johnsonom in ker je obnovil spoznanje z njim ; prvikrat sta se namreč srečala leta 1959, ko je bil sedanji predsednik senator. Mikojan je izjavil, da sta govorila o vprašanjih vzajemnega interesa. Na vprašanje, ali sta govorila o možnosti neposrednega sestanka med Johnsonom in Hruščovom, je Mikojan odgovoril: «Nismo izrecno govorili o tem, toda menimo, da je politika ZDA in Sovjetske zveze o teh vprašanjih nespremenjeno». Časnikarju, ki ga je vpra-s“' ali se mu zdi koristen tak
Kranju, kjer bosta goste pričakala predsednik republike maršal Tito in njegova soproga. Pričakuje se, da bosta Tito in Dei s sodelavci jutri nadaljevala izmenjavo misli o dvostrans ih odnosih in najvažnejših mednarodnih vpra. šanjih.
Pred odhodom v Slovenijo so člani državne delegacije Romunije obiskali jedrski inštitut «Ru-djer Boškovič» v Zagrebu, tovar-no naprav za kemijsko in. prehrambeno lndu«tri‘o «Jedinstvo», kjer so se gostje seznanili z rezultati proizvodnje tovarne, ki proizvaja letno za šest milijard dinarjev izdelkov, in z delovanjem samoupravnih organov.
Združenje afriških študentov v Beogradu je danes s sodelovanjem centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije organiziralo v dvorani tehnološke fakultete protestno zborovanje proti apartheidu in kolonializmu. Poleg številnih jugoslovanskih študentov so se zborovanja udeležili študentje tujih držav in zastopniki veleposlaništev afriških in nekaterih drugih držav. Y resoluciji, ki »o jo sprejeli na zborovanju, se med drugim poudarja, da politika o
zdravil in jim želel dobrodošlico predsednik mestnega sveta inž. partheida ogroža mir v Afriki in Marjan Tepina, po kratkem zadr- ha svetu. Udeleženci zborovanja
arjan Tepina, po
žanju v mestni skupščini, le ro« munska državna delegacija v spremstvu visokih funkcionarjev Slovenije odpotovala na Brdo pri
na svetu. Udeleženci zborovanja so obsodili rasno diskriminacijo in pozvali vse miroljubne narode na borbo proti apartheidu.
B. B.
s predsednikom republike Luebke-jem, pa je sporočil, da se bo čez nekaj tednov vrnil v ZDA na nov razgovor z Johnsonom in da bo to pot šlo za «deloven obisk».
Johnson je sprejel danes tudi predsednika turške vlade, filipinskega predsednika in delegacijo Latinske Amerike.
Za jutri ob 18.30 po srednjeevropskem času je napovedan Johnsonov govor na skupni seji obeh zbornic kongresa. Govor bodo oddajali po televiziji. Johnson bo obrazložil svojo notranjo in zunanjo politiko.
Domneva se, da bo v svojem govoru ponovno pozval kongres, naj odobri zakon o državljanskih pravicah in zakon o zntžanju davkov, ki ju le bil predložil Kennedy.
Popoldne je Mikojana sprejel amori «ki državni tajnik Dean Rušk.
Mikojan se .je razgovarjal z Deanom Ruskem eno, uro in minut ob navzočnos.ti sovjetskega, noslenika Dpbrlnina. Po razgovoru . je Mikojan izjavil: «Skušali smo najti sredstva, ki naj o!a:ša-jo razorožitev, ki je za »edaj, malo ali nič napredovala.» Na vprašanje, ali sta z Rus' om našla "ta sredstva, je Mikojan odgovoril:
«Našli smo metode za pogajan'a.»
Mikojan je izjavil, da sta govori.
POČASTITEV KENNEDYJEVEGA SPOMINA V OZN
Stevenson je zagotovil nadaljevanje politike miru
Govor sovjetskega delegata Fedorenka
la tudi o evropskih zadevah, toda ne še posebej o Berlinu. Prav tako nista govorila o sodelovanju v vesolju.
Pozneje se je Mikojan sestal s predsednikom britanske vlade Ho. mom v britanskem poslaništvu. Washington ■ bo, zapustil Jutri po: poldne in bo verjetno imel prej še en razgovor v državnem de-partifie.ju.
Glavna republikanska kandidata za predsedniške volitve' leia 1964, senator Goldwater in guverner Rockefeller - sta vfekaj pred. lagala, naj bi prekinili volilno kampanjo, ki se je praktično že začela. Goldwater je izjavil, da hočejo dati predsedniku Jqhn?o-nu potreben čas ip vso pomoč, ki bi jo potreboval. Pripomnil je: «Ne bi bilo korektno izpostaviti nov,ega predsednika kritiki nasprotne stranke, ko je komaj prg. vzel svoje funkcije. Dajmo mu torej dva meseca časa, da vidimo, kaj bo sposoben napraviti.»
Predsednik Johnson Je odredil, nai 28. t.m. na «zahvalni dan» preberejo v vseh cerkvah poslanico Kennedyja, ki. jo je mislil prebrati na ta dan. Pozval je tudi tisk, televizijo in radio, naj poslanico objavijo.
WASHINGTON, 26. — Prad glav. no skupščino OZN, ki se je zbrala, da počasti spomin predsednika Kennedyja, je ameriški predstavnik Stevenson izjavil: «Predsednik Johnson mi je naročil, naj vam rečem, da ne bo Johnsonove politike do Združenih narodov, prav tako kakor ni bilo Kenne-dyjeve politike. Bila je in je samo politika ZDA in ta politika bo preživela nasilje in ljudi.»
Stevenson je nadaljeval:	«Zu-
nanja politika naše vlade bo, kar se tiče današnjih in prihodnjih kritičnih problemov, v iskanju sporazuma, kadar je sporazum mogoč. ali pa v potrpežljivih in vztrajnih pogajanjih, dokler ne bo sporazum mogoč.»
«Predsednik Johnson je odločen truditi se, da se dobro ozračje v zadnjih mesecih ne pokvari, temveč da se poboljša. V tem duhu ne bomo opustili svojih prizadevanj ob razburkani poti miru. Poudarjam, da bo' moja
.....jv««*», ua uu Uiuja
sestanek, je Mikojan odgovoril: vlada še dalje podpirala vse prak-
«In vam se zdi koristen?» «To prepuščam presoji predsednika Johnsona,» je odgovoril časnikar. «In jaz, je zaključil Mikojan, prepuščam presoji Hruščova».
Zahodnonemški kancler Erhard, ki ga je Johnson sprejel skupno
tične ukrepe za povečanje sredstev OZN za ohranitev miru m za pomaganje novim državam, da dosežejo raven, ko bodo lahko zadostovale same sebi».
«Dovolite mi, da omenim, da predsednik Kennedy ni imel za
nujno potrebnega niti samega sebe niti nikogar drugega. Toda bil je neomajno gotov dejstva, da sta mir in pravičnost nujno potrebna. Bolje bomo počastili njegov spomin, kakor bi on želel, če bomo brez obotavljanja še dalje iskali ta mir in to pravičnost h katerima vsi težimo».
Predsednik skupščine Carlos So. sa Kodriguez je v začetsu seje govoril o Kennedyjevem delu m še posebej je omenil njegov go. vor pred skupščino OZN septembra.
Tajnik U Tant je pozval vse navzoče, naj se ravnajo po Kennedyjevem vzgledu v prizadevanjih za mir in bratstvo.
V imenu Bolgarije in ostalih so-ciaiističnih držav je govoril bolgarski delegat Travanov.
Sovjetski delegat Fedorenko je Izjavil da je ameriško ljudstvo «zgubilo enega svojih najboljših voditeljev, ves svet pa je zgubil modrega in vidnega politika». Fe. dorenko je izrazil željo, naj bi se tako v OZN kakor izven OZN nadaljevali napori Kennedyja za mirno reševanje spornih vprašanj in za sovjetsko-ameriško sodelovanje. «To, je zaključil Fedorenko, bo najlepši spomenik spominu predsednika Kennedyja.»
gres PSI postavil za nadaljevanje levega centra na doslednejših, naprednejših in bolje za-gotovljenih pozicijah; poudarja pomen, ki ga ima za demokratičen razvoj dežele vključitev PSI, kot predstavnika italijanskih delavcev, v upravljanje države, proti manevrom in nazadnjaškim težnjam italijanske desnice.
«Centralni odbor pooblašča vodstvo in parlamentarne skupine, da uresničijo zadnjo fazo pogajanj, ki zadevajo sestav vlade in določitev socialističnega predstavništva v njej; obvezuje vso stranko, da razvije v deželi učinkovito in dosledno akcijo za uresničenje programske platforme, poveličujoč stalne vrednote njene avtonomije ln nje-ne tradicije s krepitvijo in organiziranjem energij, ki jih ima, ln ki bodo tem večje, čimbolj prepričljl-vi bodo rezultati njene politične akcije za demokratično obnovo dežele. Pogoj za izvrševanje te temeljne vloge stranke je strogo ln lojalno spoštovanje demokratičnih pravil, ki urejajo njeno notranje življenje in discipline, ki iz tega izhaja za vse člane, in na spoštovanje katere centralni odbor obvezu-je vse strankine organe in predstavnike stranke v parlamentu in na vseh drugih instancah; centralni odbor jamči delavcem za obvezo PSI, da bo trdno in dosledno branil njihove koristi tako v prehodni fazi, ki je potrebna zaradi sedanje gospodarske konjunkture, kakor tudi kar zadeva temeljna vprašanja v zvezi s popolnim uveljavljenjem ustave; zunanjo politiko, v kateri mora prevladovati volja po ohranitvi In organiziranju miru; uresničenje organske politike načrtovanja in reform strukture v teku zakonodajne dejavnosti.
«V trenutku ko socialistična stranka, kot tolmač koristi delavskih slojev in vse dežele, prevzema odgovornost za ta politični preobrat italijanskega položaja in se pridružuje koaliciji s točnimi in določenimi smotri, ki bodo uresničili z vladno dejavnostjo, centralni odbor ponovno poudarja, da je njen smoter — skladno s tradicij«* in značajem stranke — uresničenje so. cialistične družbe, v kateri bodo temeljito rešena, za vse državljane, vprašanja enakosti, pravičnosti in svobode».
Centralni odbor Je začel svoje zasedanje šele v popoldanskih urah, ker so dopoldne skušali doseči sporazum o Imenovanju političnega izvršilnega odbora, v katerem naj bi bilo pet avtonomistov in dva pristaša levice; vendar pa se še ne ve, ali je levica pristala na ta predlog.
Po poročilu Nennlja, ki je pojasnil pozitivne plati sporazuma med štirimi strankami za sestava nove vlade levega oentra, so posegli v diskusijo Pettini, Valori, Lombardi, Basso in Bertoldi, Pettini. Valori, Basso in Bertoldi so dali negativno oceno sporazuma in so napovedali, da bo levica glasovala proti sporazumu; toda medtem ko sta Valori in Basso napovedala, da levica ne bo glasovala za vlado v parlamentu, «če ne bi nastale spremembe v položaju, Je Bertoldi (ki je prav tako pristaš levice), dejal, da bo sicer "lasoval proti sporazumu, v pari: * ìentu pa da bo glasoval za vlado.
Stališče levice, kakor sta ga pojasnila Valori in Basso, temelji na naslednji oceni politične platforme avtonomistične večine: «pred seboj nimamo programske vlade levega centra, ampak nekaj širšega, namreč splošno politično zavezništvo, ki gre od KD do PSI, in ki teži za tem, da zajame vse plati in vso tematiko italijanske družbe»; «s tem, da gredo v via-do s KD, socialisti ne le opuščajo, ampak celo postavljajo na glavo tradicionalno platformo» (Valori»; operacija levi center ima «reakcionaren pomen»; «na mednarodnem področju vključuje PSI v atlantsko politiko, na področju notranje politike pa je prepojena z avtoritarnim duhom» (Basso); «pristanek na platformo večine je moč vsiliti stranki, le na osnovi sklepa novega izrednega kongresa»; «značaj sporazuma ne presega le meja, ki jih je postavila manjšina, ampak uničuje pomen, vrednost in vsebino 35. kongresa» (Valori).
Vodstvo PSDI je izdalo naslednje sporočilo; «Po poročilu tajnika stranke je vodstvo PSDI soglasno odobrilo programski sporazum med KD, PSDi. PSI in PRI za sestavo vlade levega centra» Uradni kandidati PSDi za mini. stre so: Saragat, Tremelloni, Ta-nassi, Preti in Lami Starnuti.
Sporazum sta odobrili tudi vod-Btvi parlamentarnih skupin KD; proti sta glasovala le Restivo in Scalfaro.
Današnja «Pravda» objavlja dopis iz Rima, v katerem se zatrjuje, da je «sporazum protikomunističnega značaja Voditelj socialistov, Nenni, ki je podpisal sporazum, je popustil pritisku demokristjanov. Dokument zatrjuje, da je KPi izključena iz viadne večine .upoštevajoč programske razlike’, tudi če je Nenni le pred nekaj tedni izjavil na kongresu svoje stranke, da je program socialistov, kakor komunistov, zgraditev socialistične družbe v Italiji. Ko je pristal, na področju zunanje politike, na načrt za o-stvaritev večstranske jedrske sile NATO, je Ner.ni kršil sklepe kongresa svoje stranke. Zelo značilen je tisti del dokumenta, ki je posvečen gospodarskim vprašanjem in v katerem se sporoča, da štiri’ stranke ne nameravajo izvesti no-bene nacionalizacije na nobenem sektorju gospodarstva».
Vreme včeraj: najvišja temperatura IS,5, najnižja 9,4, ob 19. url 14,2, vlage 80 odst., zračni tlak 1007, veter 7 km Jugozahodni, nebo pooblačeno, padavine 4,4 mm, morje mimo, temper, morja 14,4
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 27. novembra Bernard
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 9.06. Luna vzide ob 14.45 in zatone ob 2,19 Jutri, ČETRTEK, 28. novembra Jakob
Nerazumljivo
zavlačevanje
Kaj j« z imenovanjem novega šefa urada za slovenske šole pri šolskem skrbništvu?
Pred nekaj dnevi smo poročali, da je iolsko skrbništvo upoštevalo upravičeno pritožbo in zahtevo staršev ter poslale še eno učno moč na šolo v Gropadi. Pri tem smo pripomnili, da bi šolsko skrbništvo moralo poslati še po eno učno moč na Repen tabor, na Prosek in v Skedenj, toda do sedaj ni še nobenega sporočila, da bi šolsko skrbništvo ustreglo želji tamkajšnjih staršev in postalo potrebne učne modi. Zadeva je važna, ker gre predvsem za prve razrede, ki zahtevajo več dela, pzooimosti in skrbi učitelja. Čez dober mesec se bo zaključilo prvo tromesečje šolskega leta in zaradi tega je skoraj čas, da se na omenjene šole pošljejo potrebne učne moči. Težav glede osebja ni, raj je na razpolago dovolj učiteljev in učiteljic, ki bi sprejeli službo. Prav tako smo pred kratkim pisali, da bi bilo potrebno imenovati novega Šefa urada za slovenske osnovne šole pri šolskem skrbništvu na mesto šolskega nadzornika Alojza Boleta, ki je šel v pokoj in ki je poleg nadzorniške službe imel to funkcijo pri šolskem skrbništvu. Za novega šolskega nadzornika je bil imenovan Oskar Bole, do sedaj pa nismo še ničesar slišali o imenovanju novega šefa urada za slovenske šole pri šolskem skrbništvu. Zakaj ni Se prišlo do tega imenovanja res ne moremo razumeti, saj je ta funkcija zelo važna in potrebna ter bi jo morali Se bolj uveljaviti v korist slovenskega šolstva. Ne moremo si predstavljati šolskega skrbništva brez urada in brez Sefa urada za slovensko osnovno šolo in brez urada za slovensko srednjo šolo.
Zavlačevanja z imenovanjem šefa urada za slovenske osnovne šole pri šolskem skrbništvu si ne bi radi tolmačili kot znak, da na-meravajo pristojne oblasti ukiniti to mesto. Upamo, da tega namena nimajo na višjem mestu in da bodo v kratkem imenovali osebo, ki bo primerna in sposobna za to važno funkcijo. Prej je to funkcijo imel šolski nadzornik, toda po našem mnenju bi morali pristojni organi imenovati osebo prav •ad hoc» in ne bi smeli združevati funkcije šolskega nadzornika s funkcijo šefa urada za osnovne šole.
Pri tem pa moramo spet omeniti neko drugo vprašanje, ki ni še rešeno, čeprav je zelo važno za razvoj in dobro delovanje slovenske šole. Kakor je znano, določa zakon za slovensko šolstvo, da se bosta šolska skrbnika v Trstu in Gorici posluževala za nadzorstveno službo na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom osebja, ki popolnoma obvlada slovenski jezik (člen S). V Tr-
st« se ta določba spoštuje, v Gorici pa še ne. To pravilo pa mora veljati tudi piede nadzorstvene službe na srednjih šolah, za kar mora skrbeti prosvetno ministrstvo, ki pošilja svoje inšpektorje na srednje šole. Kakor morajo nadzorniki za slovenske o-snovne šole obvladati slovenski jezik, tako ga morajo obladati (in še bolj temeljito) tudi nadzorniki za slovenske srednje šole. Teh nadzornikov pa sploh še nimamo, kar je dovolj žalostno.
SEJA OBC. ODBORA
Poročilo odbornika za javna dela
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora je odbornik Co-lautti poročal o javnih delih in dejal, da znašajo že odobreni izdatki ali izdatki za dela, ki so že v načrtu občinskega oddelka javnih del skoraj 13 milijard lir.
Kar se tiče opravljenih cestnih del ali del, ki so v teku, znašajo skupno 921 milijonov in pol izdatka. V načrtu je cestnih del za eno milijardo 291 milijonov. Posebno krepka je bila gradbena dejavnost na šolskem področju. Odbornik je med drugim omenil nove zgradbe za licej «Petrarca», za osnovni šoli v Ul. Vasari in na Kolonkovcu, za šolo v Križu ter za vrtec v naselju San Sergio. y kratkem bodo odobrili gradbene načrte za skupno 2 mi-lijardi in 323 milijonov, pripravljajo pa načrte za skupno 6 milijard in 600 milijonov. Med temi so načrti za nove šole za tehnična šolska zavoda «Volta» in «Carli» ter za šolske zavode za industrijo, trgovino in umetnost.
V ostalem je bila sinočnja seja posvečena skoraj izključno navadnim upravnim vprašanjem. Na seji so odborniki poleg drugega sklenili, da bo odbor predložil v odobritev občinskemu svetu sklep o ustanovitvi avtobusne povezave med postajo openskega tramvaja na Opčinah in naseljema Villa Carsia ter Campo Romano.
GOSTJE MLADINSKE INICIATIVE
Dvodnevni obisk delegatov Ljudske mladine Slovenije
Danes ob 21. uri javna debata v Gregorčičevi dvorani o življenju in delu mladine v Sloveniji
Skupščina brivcev CGIL
Drevi ob 20.15 bo v Ul. Ponda-res št. 8 skupščina brivcev in frizerk, na kateri bodo razpravljali o zahtevah po obnovitvi delovne pogodbe in po skrčenju delovnega urnika. Položaj te stroke je namreč med najslabšimi.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA NOVE DELAVSKE ZBORNICE	/ 7?
Razprava o vzrokih draginje in o ukrepih za n|eno pobijanje
Po zgledu drugih mest je treba začeti tudi v Trstu borbo proti naraščanju cen
Vprašanje višanja življenjskih stroškov, to je naraščajoče draginje, je v poslednjem času zelo pereče, ker skoraj ne mine dan, da se ne bi kaj podražilo. Kljub draginjski dokladi so zato zlasti delavske družine vedno na slabšem, kajti pridobitni sloji zvrnejo vedno na nepremožne posledice gospodarske krize. Zaradi tega je razumljivo, da morajo zlasti sindikati posvečati tudi temu vprašanju veliko pažnjo ter se ne smejo omejevati le na borbo za zvišanje mezd in plač. Pri tem sicer marsikdo skomigne z rameni, češ da vsi protesti in razne akcije nič ne pomagajo, saj narašča draginja nekako sama po sebi zaradi neizbežnih gospodarskih zakonov.
Da to ni tako, vidimo iz pozitivnih posledic, ki so jih imele borbe proti draginji po raznih mestih. Tako so na primer v Mi-lanu stavkali proti velikemu naraščanju stanarin, pa je ta borba kmalu rodila uspeh. V Rimu so se morali zganiti in sprejeti zakon o zapori stanovanjskih izgo-nov do konca leta 1964, nakar so sprejeli še zakon o «pravičnih stanarinah», ki bo veljal dve leti in ki prepoveduje neomejeno višanje stanarin. Drugod so bile pohodir proti draginji
stavke in
VPRAŠANJE V OBČINSKEM SVETU
Ozadje tragičnega dogodka v ubožnici ECA v Ul. Pascoli
Preprečiti je treba premeščanje starih oseb iz ubožnice v bolnišnico za kronične bolnike pri Sv. Ivanu
Občinski svetovalec Radich (K Pl) je na zadnji seji občinskega sveta predložil pismeno vprašanje naslovljeno na župana, v katerem govori o tragičnem dogodku, ki ie je pred kratkim pripetil v zavodu ECa v Ul. Pascoli. Svetovalec pravi, da je 15. t.m. Italo del Bianco, ki je živel v tem zavodu, napravil samomor. V zvezi s tem žalostnim dogodkom, poudarja svetovalec Radich, da je izvedel, da je bil del Bianco nekaj dni pred samomorom obveščen, da ga bodo premestili iz zavoda v bolnišnico za kronične bolezni pri Sv Ivanu Del Bianco je . takoj po' tem obvestilu izjavil, da se rajši ubije, kot da se preseli v omenjeno bolnišnico.
Nadalje svetovalec pravi, da je bil obveščen, da so v preteklih dneh dejansko premestili iz zavoda v Ul. Pascoli v bolnišnico za kronične bolezni pri Sv. Ivanu 37 oseb in da je ta dogodek povzročil med premeščenimi osebami silno razburjenje.
Ker se premestitev tiče starejših oseb s slabim zdravjem, poudarja svetovalec, ima lahko premestitev proti njihovi volji iz zavoda v Ul. Pascoli, kjer so si ustvarili svoje drugo domovanje, nepopravljive posledice za njihovo zdravje. Zato je svetovalec vprašal župana, ali so mu ne zdi primerno, da bi napravil preiskavo o vzrokih, ki so povzročili, da je del Bianco napravil samomor. Hkrati pa ga naproša, naj posreduje pri odgovornih organih ECA, da se preprečijo nadaljnje premestitve.
Domnevam, pravi svetovalec, da je glavni vzrok teh premestitev ta, da so prizadete osebe bolne. Zavod v Ul. Pascoli ima na razpolago primeren bolniški oddelek, v katerem delujejo diplomirane medicinske sestre in en zdravnik, ki ima stanovanje v isti stavbi, da lahko nudi svojo pomoč bolnikom v katerikoli uri.
Svetovalec Radich ugotavlja, da prav sedaj, ko se v mestu prirejajo zborovanja in druge pobude o vprašanjih starejših ljudi, ter se hkrati poudarja moralna in socialna dolžnost, da je treba pomagati tem ljudem, ne bi smeli izvajati teh prisilnih premestitev, ki prizadetim grenijo zadnja leta življenja in lahko privedejo do takšnih tragičnih primerov, kot se je zgodil s pokojnim Italom del Bianconi.
Razstava vin v Čamporah
V nedeljo, 1. decembra, bo ob 16. uri v kulturnem krožku «Al-
ma Vivoda» v Čamporah praznik in razstava domačega vina, ki ju prireja tamkajšnji pripravljalni odbor. Najboljša vina bodo nagradili.
Prireditelji vabijo ljubitelje pristne domače kapljice na številno udeležbo.
Z avtom oplazil pešca in nadaljeval vožnjo
V bolnišnici se je včeraj popoldne zglasil 63-letni uradnik Riccardo Krištof iz Ul. Combi 7 ter zaprosil za zdravniško pomoč, Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi globoke rane na desnem komolcu. Krištof je povedal, da je malo prej hodil po Trgu Promontorio proti Ul. Franca, ko ga je pri hišni št. 1 oplazil avtomobil TS 44598, ki se je tedaj premaknil na levo. Krištof je po udarcu ostal pokonci in verjetno se šofer niti ni zavedel, da je povzročil nesrečo ter nadaljeval »vojo pot. Z zadevo se
sploh in takšne akcije močno vplivajo vsaj na javno mnenje, če ne morejo takoj in neposredno znižati cen.
Na nujnost borbe proti draginji je vedno opozarjala tudi tukajšnja Nova delavska zbornica, ker niso pri nas razmere nič boljše kot drugod, če izvzamemo na primer stanarine v primerjavi 7. Milanom. Te dni pa so razpravljali o draginji tudi na seji izvršnega odbora Nove delavske zbornice, katere so se udeležili tudi vsi tajniki sindikatov. O tem vprašanju je najprej podal poročilo tajnik Gerii, nakar se je razvila zelo izčrpna razprava, v kateri so se dotaknili vseh glavnih plati tega vprašanja, ki se tiče potrošnikov sploh, delavcev pa še posebej.
Vsi udeleženci seje so se strinjali z ugotovitvijo, da se cene ne višajo zaradi višanja mezd marveč zaradi špekulacij gospodarske desnice, ki hoče ohraniti svoje velike dobičke. Zaradi zmanjšanja proizvodnih indeksov bi se morali nekoliko znižati dobički industrijcev. Toda oni nočejo o tem ni* slišati dn hočejo zvrniti na prebivalstvo posledice slabe gospodarske konjunkture. Pri tem se izgovarjajo na tako imenovani, začarani krog, to ie da višanje mezd nujno povzroča višanje cen, ter pozabljajo na višanje proizvodnosti dela. Ce bi šlo pri tem res za gospodarski zakon, bi morali delavci ostati tam, kjer so bili pred 50 ali 60 leti in se ne bi smela nič zvišati njihova življenjska raven, česar ne more pač nihče trditi. Toda delodajalci se niso izgovarjali na ta «zakon», ko so se jim v desetletju 1950-1960 stalno višali dobički, a niso delavcem izboljšali plač, pač pa dobičke vtaknili v žep. Sedaj bi radi še vedno delali z enakim dobičkom in višajo zato cene.
Člani izvršnega odbora so skle. nili, da se je treba tudi pri nas proti takšni politiki in takšnim težnjam odločno boriti. Zato bo odbor pozval vse stroke, naj u-stvarijo na bazi pogoje za enotno borbo vseh delavcev, kakor se že dogaja v drugih mestih. V ta namen bo začela Nova delav-ska zbornica z razčlenjenimi akcijami po podjetjih ter z javnimi manifestacijami, da opozori meščane na vzroke draginje, ki še niso vsem jasni.
Na seji so razpravljali tudi o stanovanjskem vprašanju. Tudi pri nas zidajo mnogo stanovanj, ki niso zaradi visokih stanarin dostopna delavcem. Zato bo treba doseči, da bodo zidale razne u-stanove, kot na primer IACP, INA-Casa itd. več stanovanj, ki si jih bodo lahko privoščili tudi delavci.
Posvečena je programskim pogajanjem za ustvaritev večine levega centra na občini in pokrajini.
Sestanek tajnikov
_____ „_____________ Ob 19. uri se je začela v pro-
ukvarjajo karabinjerji s postaje štorih Krščanske demokracije seja v Ul. Hermet.	tajnikov KD. PSI, PSDI in PRI.
DRAMATIČEN PRETEP V STANOVANJU
Ona njega z metlo on pa njo z nožem
Ženska se bo zaradi rane morala zdraviti deset dni, moški pa sedi v Koroneu
Dva priletna ljubimca, on 49, ona 57 let, sta se pošteno premikastila v stanovanju na Trgu dell’Ospedale 4. Razlog — obojestranska ljubosumnost. Ona je sedaj v bolnišnici, on pa v koronejskih zaporih.
V soboto se je Armando Zampa-ro vrnil domov pijan in živčen. Našel je svojo Adriano Fontanot vd. Derin, s katero Je živel, že v postelji. To mu ni bilo pogodu ter Jo je začel zmerjati, pri tem je izrekel tudi nekatere sumničenja in kot da ne bi bilo dovolj, jo je prijel za vrat in Jo začel daviti. To seveda ni bilo pogodu Adriani. Izvila se je iz smrtnega objema, skočila s postelje in se zatekla v kuhinjo, kjer Je vzela metlo in začela udrihati po Armandu, da se Je kar kresalo. Armando se Je hotel ubraniti in Je začel letati po stanovanju, ki je postalo pravo bojišče. Skril se je celo pod posteljo,
toda priletna ljubimka ni odnehala dokler se ni metla prelomila na troje. Ko je Armando zagledal svojo Dulcinejo razoroženo se je hotel maščevati za prejete udarce, iz nekega predala Je pobral kuhinjski nož, jo napadel ln jo zabodel v levo stran prsi. Ob pogledu na kri, pa se je prestrašil in ves zaskrbljen poiskal pomoč. Z zasebnim avtom je spremil ranjeno Adriano v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Policijskim uslužbencem v bolnišnici Je morala seveda Adriana povedati kaj se je zgodilo in tedaj se je sprožil policijski aparat. Agenti letečega oddelka policije so prihiteli v bolnišnico, kjer so našli Ar-manda. Aretirali so ga ter ga spremili v zapor. Zagovarjati se bo moral zaradi groženj in povzročitve telesnih poškodb.
Člani centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije v razgovoru s člani predsedstva Slovenske kulturno - gospodarske zveze
V nedeljo je prispela na obisk na povabilo Mladinske Iniciative tričlanska delegacija centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, ki jo sestavljajo:	predsednik
Tone Florjančič in člana centralnega komiteja Franček Rogelj in Gojko Stanič. V nedeljo so si gostje ogledali Beneško Slovenijo in so se razgovarjali s predstavniki tamkajšnjega prosvetnega društva Ivan Trinko. V ponedeljek so bili v Gorici, kjer so si ogledali nekatera prosvetr\a društva in se zvečer sestali s člani MI v prostorih gori-škega kluba.
Včeraj dopoldne so se Člani delegacije sestali s člani predsedstva Slovenske kulturno - gospodarske zveze. V daljšem razgovoru je podpredsednik zveze Boris Race predstavnike LMS informiral o delovanju organizacij, ki so vključene v zvezo kot tudi o delu nekaterih drugih slovenskih organizacij ter o perečih vprašanjih slovenske skupnosti. Nato so si gostje ogledali gradnjo Kulturnega doma v Uh Petronio. Popoldne pa so se sestali s člani uredništva «Primorskega dnevnika» in si ogledali tiskarno, sedež prosvetnega društva «Ivan Cankar», ter se sestali s predstavniki športnega združenja «Bor».
Zvečer je Mladinska iniciativa v prostorih prosvetnega društva «Škamperle» priredila prijateljski večer za‘ člane in za’ predstavnike drugih mladinskih organizacij.
Danes bodo člani centralnega komiteja LMS obiskali Bazovico in se poklonili spominu bazovskih junakov. Zvečer pa bo ob 21. uri v prostorih Slovenskega kluba v Ul. Geppa javna debata, ki jo bo vo-
V	nedeljo razprava
o položaju v pomorstvu
V	nedeljo dopoldne bo na sedežu sindikata pomorščakov CGIL v Ul. Zonta 2 razprava o položaju v pomorstvu v zvezi s prometom v pristanišču in z ladjedel-stvom.
Sinoči v Slovenskem klubu
Predavanje dr. Demšarja o Verdiju
V poljudnem predavanju je včeraj zvečer dr. Gojmir Demšar v Slovenskem klubu prikazal življenje in delo skladatelja Giuseppa Verdija. S tem je tudi Slovenski klub počastil spomin tega glasbenega velikana, ko prav letos poteka 150-letnica njegovega rojstva.
Predavatelj ..je posegel, k začetkom opere precej nazaj ter še zlasti k Verdijevim predhodnikom Rossiniju, Belliniju, Donizettiju. Opisal je nato težko življenje Verdija vse do tistih uspehov, ki so mu položaj tako utrdili, da mu tudi kak neuspeh ni mogel več posebno škoditi. In čeprav Verdi ni bil glasbeni revolucionar, je ventlar njegova vloga v glasbeni zgodovini prejšnjega stoletja, še posebej v operni glasbi, trajno pomembna.
Predavanje so ilustrirale nekatere arije (na ploščah) iz Verdijevih oper.
Z avtom v pešca
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj 71-letni Francesco Demarchi iz Skednja 102. Ko je na prehodu za pešce hotel prečkati Drevored D’Annunzio pri hišni št. 31, ga je z avtom TS 55980 podrl 37-letni Antonio Coslovich iz Ul. Fabbri 4, ki je bil namenjen proti Senenemu trgu. Demarchija so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi udarca po zatilju, rane po nosu ter levem kolenu. Okreval bo v 8 dneh.
Še vedno pomanjkanje sladkorja na trgu
V Trstu šet vedno . primanjkuje slačTkoi-Ja, ker so dobave prepičle.
Ves meséc november bo dospelo v Trst malo več kot 5000 stotov namesto 0500, ki so potrebni za kritje potreb na našem področju, to je za zasebno potrošnjo in za industrijo. Doslej je dospelo o-krog 4000 stotov. Inšpektorat za
prehrano je obvestil o tem pre-. dii predsednik CK LMS Tone Flor-fekturo in zahteval, naj posreduje I Jančič o temi: «Delo in življenje pri osrednjih oblasteh.	I slovenske mladine».
Padec z vespe
25-letni steklar Gualtiero Inamo iz Ul. dell’Abro 5 se je ponesrečil že predvčerajšnjim, ko se je v Miramarskem drevoredu prevrnil z vespo. Toda šele včeraj se je odločil prositi za zdravniško pomoč. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrološki oddelek zaradi udarca v glavo fn na zatilju ter udarcev po čelu, rokah in nogah. Zdraviti se bo moral 15 dni.
Prst v sekalnem stroju
Na ortopedski oddelek so včeraj sprejeli 21-letnega mesarja Sergia Colombetto iz Ul. Bono-mea 6 zaradi rane na desnem kazalcu in verjetnega zloma tretjega členka na sredincu, Colombet-ta, ki je uslužben v mesnici Bres; si v Ul. Marconi 18, se je poškodoval s sekalnim strojem za meso. Zdraviti se bo moral od 10 do 12 dni.
Prekop grobov
Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope del polja XIV (navadne kripte in žare) na pokopališču pri Sv. Ani, in, picer od žare štev. 3025 do žare štev. 3168, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih od 10. do 19. februarja leta 1956.
Vsi tisti, ki bi hoteli ohraniti in preložiti na drugo mesto posmrtne ostanke svojih pokojnikov, naj se zglasijo na oddelku za pokopališča pri občinskem tehničnem uradu. Ul. del Teatro Romano štev. 15, soba štev. 536, ali pa pri čuvaju pokopališča od 2. do 14. marca 1964.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Z
je
dvema Kroglama v vozil avto lOO Km
čeljusti na uro
Odložena prizivna razprava zaradi odsotnosti obtožencev - Vmes je bil spor zaradi nekega dolga
Pred prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Devetag in Pascoli) bi se morala zagovarjati včeraj 41-letni Giuseppe Gioia in njegov 32-letni svak Giuseppe Bavetta. Oba sta obtožena poskusa umora in ropa v škodo trgovca Giovannija Falconeria iz Concordie Sagittarie pri Portogruaru. Dogodek, ki je svaka pripeljal pred porotnike, se je odigral 18. novembra 1961 v Gradiški. Obema je že v marcu letos sodilo porotno sodišče v Gorici. ki Pa je menilo, da ne gre za poskus umora, temveč le za telesne poškodbe s strelnim orožjem zaradi izvedbe ropa. Obtožencema so priznali olajševalne okoliščine, ki jih predvideva člen 62 kazenskega zakona ter obsodili vsakega na 3 leta zapora in na 140.000 lir globe. Poleg tega bi morala Bavetta in Gioia plačati sodne stroške in stroške zastopstva zasebne stranke, ki so jih porotniki določili na 150.000 lir. Glede odškodnine prizadetemu trgovcu pa bi moralo odločati pristojno civilno sodišče. Za prestopek telesnih poškodb so porotniki priznali obema obtožencema znižanje zaporne kazni za eno leto. Glede nedovoljene posesti in nošnje orožja pa so ustavili kazenski postopek zaradi amnestije.
18. novembra letos so oba obsojenca izpustili iz zapora, ker sta že prestala kazen, ki jima je bila odmerjena. Včeraj bi se morala zagovarjati pred prizivnimi porotniki, toda do razprave ni prišlo, ker sta bila oba obtoženca odsotna. Giuseppe Gioia je po svojem zagovorniku izročil porotnemu sodišču pismeno potrdilo nekega zdravnika, ki potrjuje, da je njegov pacient bolan, in sicer, da boleha zaradi revmatizma, katerega se je nalezel, ko je bil v kaznilnici na otoku Capraia. Dneva ponovne razprave še niso določili.
O dogodku, ki je svaka pripeljal pred sodnike in v zapor, smo obširno pisali v našem dnevniku na goriški strani ob priliki razprave pred porotniki v Gorici. Kljub razsodbi prvostopne porote so ostali določeni dvomi, tako da je še danes nemogoče stoodstotno neizpodbitno pripisati krivdo temu ali onemu, ki je sodeloval pri krvavem obračunavanju, do katerega je prišlo 18. nov.-pred. lani v Gradiški. Bilo je okoli 18. ure, ko so kakih 70 metrov od stanovanja enega izmed obtožencev odjeknili štirje streli. Giovanni Falconer, čeprav ves okrvavljen, je sedel v svoj avto Fiat 1100 ter se z vso naglico' odpeljal v Portogruaro, kamor je prišel
zelo hitro, saj se je peljal s hitrostjo do 10Q km na uro. Sele v Portogruaru je moški odšel v bolnišnico, kjer so mu na podlagi pregleda z rentgenskimi žarki ugotovili dve krogli v čeljusti. O tej zadevi so zdravniki takoj obvestili policijske oblasti, ki so uvedle preiskavo.
Čeprav se je spočetka zdelo, da je primer preprost, so kmalu nastopile določene težave. Svaka Bavetta in Gioia sta namreč vztrajno trdila, da sploh nista imela revolverja. Z .orožjem je razpolagal samo Falconer in ko je prišlo do fizičnega obračunavanja, je prišlo .verjetno po nesreči do strelov.
Spor med Bavetto in Falconer-jem se je vlekel že več časa. Bavetta je po poklicu krošnjar, ki je prišel v naše kraje s Sicilije. V Gorici je imel čevljarsko delavnico, katero pa je prodal Fal-conerju za okoli 350.000 lir. Bavetta je vztrajno trdil, da mu je trgovec ostal dolžan 70.000 lir Tistega tragičnega večera so se sprli prav zaradi tega dolga. Vsi trije so se nekoliko prej odpeljali v Zagraj ter se nato vrnili v Gradiško. Ker baje Falconer ni hotel poravnati svojega dolga, so se, spo rekli. Vse to se je dogajalo v Falconerjevem avtu. Trgovec je pozneje izjavil policijskim oblastem, da sta ga svaka napadla, mu grozila, streljala z revolverjem ter mu odvzela listnico, kjer je imel skoraj 200.000 lir. Del denarja sta mu odvzela, ostali del pa mu vrnila skupaj z listnico.
Na razpravi prve stopnje je javni tožilec zahteval za oba obtoženca po 17 let zapora. Vendar pa je bila razsodba, kot smo že dejali, milejša.
Proti razsodbi sta se pritožila obtoženca in tudi javni tožilec.
* * *
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli, obramba Vat-tovani) sta se zagovarjala včeraj 48-letni Valerio Coslaui s Proseka 42 in njegova žena Francesca Ma-culcich. Oba so obtožili, da sta si prisvojila večje količine jestvin, denarja in raznega orodja, Zensko pa so še posebej obtožili, da si je na nezakonit način prisvojila 9.000 lir.
Coslani in njegova žena že več časa upravljata zavetišče za živali, ki je na Opčinah. Obtožnica je trdila, da je Coslani prodajal zasebnikom ostanke živil ln hrane, ki jih je prejemal Iz menze podjetja Stock in ki so bili namenjeni za pse in druge živali. Kupci so taje s pridom uporabljali te ostanke pri reji prašičev.
Baje si je Coslani na ta ali na drug način prisvojil testenin in riža v skupni teži za okoli 25 stotov. Njegovo ženo pa so obtožili tudi, da si je prisvojila 9.000 lir, ki jih je neka ženska podarila za vzdrževanje živali.
KazensKi sodniki so ustavili kazenski postopek proti obema obtožencema zaradi amnestije,
S kolesom v avto
Sinoči so z zasebnim avtom pripeljali v bolnišnico 19-letnega delavca Sergia Metliko iz Ul. Žara 31, ki se je ponesrečil malo prej, ko se je s kolesom vozil po Ul. Canova proti središču. Na vogalu z Ul. U. Foscolo pa se je zaletel v avto TS 52143, ki ga je z desne strani privozil 39-letni Giordano Danieli z Beške ceste 131. Metliko so sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma desnega gležnja ter udarcev po kolenih in nogah.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klnb «L. Ko-Sir», vas vabi na svoje redne sestanke, kt so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
» • •
SPDT vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v petek 6.XII.1963 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9.
Slike brucovanja*, *kl so bile posne te v sredo 20. t.m., so na ogled v TržaSkl knjigarni v Uliol sv. Frančiška 20.
* • •
Center za kulturne stike z inozemstvom bo priredil v sredo 27. t.m. ob 20. uri predavanje dr. Traiana Sofonea o življenju ln delu romunskega nevrologa Gheorghea Marine-sca ob 100-letnicl njegovega rojstva. Sledilo bo Izvajanje romunske reproducirane narodne glasbe. Predavanje bo na sedežu v Ul. S. Nicolò 11-11.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. novembra 1963 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 89-letna Angela Polk vd. Gelovizza, 62-letna Anna Batti-stutta vd. Franco, 75-letni Giuseppe Sanabor, 67-letna Dolores Terzi, 77-letna Narcisa Vaccari por, Urban, 25-letna Nevla Ferran, 8l-letna Anna Fumai vd, Svetina, 85-letna Margherita Aquaroll vd. Schvvarz, 85-letni Francesco Vatta, 75-letni Alfredo Schumann, 65-letna Maria Sirovich, 90-letna Caterina Vallon vd. Borri,
♦ »♦•♦♦♦♦♦♦♦oooooooooo* ♦«•♦♦♦♦♦♦
| Slovensko gledališče v Trstu
! DANES 27. t. m. ob 20.30 v X Prosvetnem domu na Opčinah Girolamo Gigli
DON PILONOVA SESTRICA
Igra v petih dejanjih
Igra ni primerna za mladino • '
♦♦♦♦♦»♦ •♦♦000000000044«»»»—»«
MLADINSKA INICIATIVA vabi na javno debato, ki bo v prostorih Slovenskega kluba danes ob 20.30. Govoril bo predsednik centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije Tone Florjančič o temi: «življenje in delo slovenske mladine».
Vstop prost.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE»
obvešča vse člane in prijatelje društva, da bo 29. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih, predaval prof. France Habé o temi
«LEPOTE NAŠEGA KRASA»
Predavanje bo ponazorjeno s 120 diapozitivi. Dodatno bodo prikazana s 30 diapozitivi še Plitvička jezera.
v petek, 29,
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR»
obvešča člane in prijatelje, da bo v društvenih prostorih nastopilo Slovensko gledališče
t. m. ob 20.45 uri
s koncertno uprizoritvijo
IZ TAKE SMO SNOVI
KOT SANJE
Vljudno vabljeni 1
Slovenska prosvetna zveza vabi na'
FOLKLORNI VEČER
ki bo v soboto, 30. novembra ob 20.30 v občinski telovadnici v MILJAH; 1. decembra 1963 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU;
v nedeljo, 1. decembra ob 20.30 | v dvorani na stadionu «PRVI MAJ», Vrdelska cesta 7.
Gostuje 43 članov ansambla
TAMBURICA
iz ZAGREBA
Vstopnina 300 lir, dijaki 150 lir
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 za red B v vseh prostorih druga predstava treh novitet «Ujetnik» Luigija Daliapiccole, «Ubogi vrag» Jacopa Napollja ln «Vojščakov trud» Giannija Ramousa. Dirigent Gianfranco Rivoli.
V soboto za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in stojiščih prva predstava opere «A-driana Lecouvreur» Francesca Cilee. Dirigent Gianfranco Rivoli. V glavnih vlogah bodo nastopili Magda Olivero, Irene Companez, Juan Onclna, Glauco Scartini, Otello Borgonovo, Silvio Maionica. Zborovodja Giorgio Kirschner.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo in začenja za sobotno.
TEATRO STABILE
Danes ob 20.30 v Avditoriju 11. predstava komedije «Prevarani» izven abonmaja Režija Fulvio Tolusso. Cene: parter sektor A 1200 lir, parter sektor B 700 lir, balkon 300 lir.
Rezervacija in prodaja vstopnic v Galeriji Protti (tel. 36-372).
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d'Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Qutnn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 16.00 «Il grande Safari». Technicolor. Robert MItchum, Elsa Martinelli.
Excelsior 16,00 «Il maniaco». Kriminalni film. Prepovedano mladini.
Fenice 15,30 «Missione in Oriente». Technicolor. Marion Brando, Sandra Church.
Grattacielo 16.00 «Mondo di notte N° 3». Technicolor. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «II terrore di notte». Eleonora Rossi Drago.
Alabarda 15.30 «L’amore a vent’anni». Eleonora Rossi Drago. Cristina Galoni. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «Peccato che sla una canaglia». Sophia Loren, Marcello Mastroianni.
Aurora 16.30 «L’isola della violenza».
Cristallo 16.30 «Il boom». Alberto Sordi.
Capitol 16.00 «Per soldi o per amore». Kirk Douglas.
Garibaldi 16.00 «LI 570 contrattacco siluri». John. Bentley. Zadnji dan.
Massimo 16.30 «I racconti del terrore». Technicolor. Vincent Price, Peter Lolre. Basii Rathbon. Prepovedano mladini izpod 18 let.
Impero 16.00 «Le folli notti del dottor Jerryll».
Moderno 16.30 «Cocktail per un cadavere». Technicolor. James Stewart. Prepovedano mladini.
Astoria 16.30 «Le avventure di Robinson». Technicolor, R. Schneider.
Astra 16.30 «L’ammazzagiganti».
Vittorio Veneto 16.15 «L’ape regina». Ugo Tognazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «FBI agente Implacabile». Eddie Constantine.
Marconi 16.00 «Giovanni dalle bande nere». Technicolor. Vittorio Gas-mann, Anna Maria Ferrerò.
Ideale 16.00 «Il sangue e la sfida». Technicolor. Rosella Como’ •	-
Skedenj 16.00 «Avventure. d’amore e di guerra». Technicolor. Tom Ty-ron.
SPDT priredi 15. decembra izlet po Istri z ogledom znamenitih fresk v Hrastovljah in rimskih spomenikov bizantinske katedrale v Poreču. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Geppa št. 9.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje — V
četrtek, 28. t.m., bo ob 21. uri v društvenih prostorih važna odborova seja. Odbprnikl vabljeni.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
XNAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravano, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina Josipa Fišerja darujejo za Dijaško Matico: žarko Simonič 1.000, Dragica 1.000 ln Darko Švab 2.000, Janko Škerlj 1.000 lir.
V	počastitev spomina Marije Vatta roj. Sosič daruje žarko Simonič 1.000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Josipa Fišerja daruje Rosanda Gašperčič 1.000 lir za Dijaško Matico
mm 'na tucùl a
m
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
«I gangster dei Picadilli»
(Gangsterji iz Picadilli ja)
Igrajo: RICHARD TODD in ELISABETH sellar.
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 uri film:
«DIFENDO IL MIO AMORE»
(Branim svojo ljubezen)
Igrajo: CHARLES VANEL in VITTORIO GASSMAN
KINO PROSEK-KONTOVEL’
predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 uri barvni Columbia film:
DUELLO IMPLACABILE
(Neizprosen dvoboj)
Igrajo: ŠARITA MONTIEL - AMEDEO NAZZARI
Prepovedano mladini pod 16. letom starosti
Restavracija «LUCIJA»
i PORTOROŽ
iti::::::!:::::

DNEVNO GLASBA, PLES
28. 29., 30. novembra in 1. decembra VELIKO IN VESELO RAJANJE Igra priznani orkester «BARANJA»
DOMAČE SPEGIALITETE, DIVJAČINA, RIBE IN ODLIČNA DOMAČA VINA
Sprejemamo rezervacije. Tel. 73235
IZREDEN TEMPO, KI BI GA SAMI NE ZMOGLI
Romunija hoče čimprej postati industrijska država
Poseben poudarek metalurgiji in kemični industriji - Stroji in druge naprave iz malone vse Evrope - Tudi strokovnjakov je veliko iz tujine
BUKAREŠTA, novembra. — Nekateri obiski, ki jih je v zadnjih dveh mesecih pred svojim sedanjim obiskom v Jugoslaviji sekretar romunske delavske stranke in predsednik državnega sveta Georgi Dej skupno s svojimi najbližnjimi sodelavci napravil mnogim gradbiščem v deželi, so dali impozantno sliko o romunskih perspektivah. Inženirji in gradbeniki . so bili v prikazovanju podatkov zelo zgovorni, kajti nudila se jim je izredna priložnost, da imajo na svojih gradbiščih izrec|no redkega gosta' — samega prvega državljana Romunije. Vsak ta obisk predsednika Deja in vsak njegov stik z inženirji in gradbeniki je na nov način osvetlil vedno nove in nove podvige romunskega ljudstva, Ta dežela je dejansko posejana z gradbišči, začenši v njenih najbolj severnih predelih, pa vse do njenega skrajnega juga, ter do delte Donave na vzhodu. Povsod se opaža velik polet, ki je v zadnjih letih spremenil romunsko gospodarstvo — po uradnih podatkih Združenih narodov — v eno najbolj dinamičnih v Evropi.
Tempo industrializacije, kot se zdi, prekaša domače moči in zmožnosti, zato je bila potrebna pomoč iz malone vse Evrope. Ko je predsednik Dej obiskal južni del dežele, kjer v mestu Krajovi grade kar 14 tovarn v sklopu kemičnega kombinata, je mogel poleg domačih strokovnjakov in gradbenikov priti v stik tudi s sovjetskimi, holandskimi, belgijskimi, zahodnonemškimi, češkoslovaškimi in drugimi strokovnjaki. In prav tedaj so iz teh dežel prihajale tudi naprave za te nove tovarne,
Ta kombinat bo, poleg ostalega, dajal nad 50.000 ton surovin za polivinilsko industrijo, prav' toliko acetilena in butanola ter drugih izdelkov. Tu grade tudi eno največjih termičnih central Romunije z zmogljivostjo o-bilnih 700 megavatov. To ter-mocentralo grade poleg domačih strokovnjakov tudi češkoslovaški eksperti. O poletu novih velikih del govori tudi dejstvo, da je v Krajovi v gradnji 2000 novih stanovanj za potrebe kombinata ter da je bilo doslej v istem načrtu dokončanih že 1500 stanovanj.
Lansko leto so v Romuniji proizvedli nekaj nad 250.000 ton raznih umetnih gnojil, kar je za 2,5-krat več kot leta 1959, Toda Romunija ima še veliko dokaj slabo gnojenih polj in zato nameravajo v petletnem načrtu — od I960 do 1965 — proizvodnjo umetnih gnojil povečati kar za desetkrat.
Predsednik Dej in njegovi sodelavci so na svojem obisku po novih gradbiščih obiskali tudi en takšen kombinat, za katerega bodo naprave dobavile sovjetske tovarne.
Onesti čedalje bolj postaja pojem, poseben pojem romunskega gospodarstva. Podobno kot je PIoesti že zdavnaj postal pojem romunskega petrolejskega bogastva ,V Onestiju je v gradnji kemični kombinat za izdelovanje kavčuka ter petrokemične industrije. Tu bodo na veliko izkoriščali podzemeljski plin, glede katerega je Romunija na tretjem mestu na svetu. Kombinat bo dal na leto 50.000 ton sintetičnega kavčuka, nad 30.000 ton fonola in acetona ter tudi drugih derivatov. Naprave tudi za ta kombinat bo dala v glavnem sovjetska industrija, vendar bodo pri gradnji tega kombinata sodelovale tudi bolj znane firme iz Zahodne Nemčije, Anglije, in Italije.
Po svetu dobro znana firma za gradnjo aluminijske industrije Fechiney iz Francije je bila angažirana za sodelovanje pri gradnji kombinata v mestu Slatina. Ta kombinat bo dajal na leto 50.000 ton aluminija. Te kovine na sedanjem seznamu važnejših industrijskih .izdelkov Romunije še ni .Kot so predsedniku Deju in njegovim gostom pojasnili, bodo glavni del naprav za to podjetje nabavili v Franciji, Svici, Italiji, Belgiji, pa tudi od družbe Siemens. Precejšen delež pri gradnji tega objekta pa bo imela tudi domača t. j. romunska industrija za strojegradnjo.
Na področju Bakau se gradi še en kemični kombinat, ki bo dajal na leto nad 200.000 ton sode, klora, plastičnih snovi in drugih surovin. V tem kombinatu, ki ga gradijo v Borzestiju, so angažirana podjetja iz Sovjetske zveze, Svice ter tudi iz Zahodne Nemčije.
Ko je predsednik Dej obiskal tudi šole za nove romunske stro-kovnjaké, ki so jih postavili ob samih gradbiščih, je rekel, da je «najboljša šola ona, ki jo dobimo na samem gradbišču».
V času teh obiskov je bila tudi seja državnega sveta, na kateri je bilo sprejetih nekaj pomembnih sklepov, ki so značilni za nadaljnji gospodarski razvoj, za nadaljnje premike na gospodarskem področju. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do reorganizacije vlade, ki se tu tolma-
či kot «potreba pa izboljšanju aktivnosti ministrskega sveta».
Prav čedalje večji razvoj me. talurgije in strojegradnje je ter jal ustanovitev posebnih ministr štev. Sedanji minister za meta lurgijo in strojegradnje pa je pO' stal podpredsednik vlade.
Državni svet je odobril tudi vrsto «dokumentov», ki se med ostalim nanašajo na nekatera hidroenergetska podjetja, na kombinate in tovarne aluminija, cementa, celuloze, papirja, itd. Do-
kumenti se nanašajo tudi na stotine kilometrov novih cest, na približno 35.000 novih stanovanj, na mnoge prosvetne, socialno-zdravstvene in druge objekte.
Romunija je danes veliko gradbišče. Romunija gre sedaj skozi obdobje močne industrializacije z vsemi ustreznimi posledicami. Romunija jé znana po svojih pri-rodnih bogastvih, treba je le odpreti «ventile», da se to bogastvo razširi,
A. B.
ti!sisiii: H „isii SMsSsiš ÉlÈiÉ Issi
Ljubljanski studio bo v soboto, 50. t. m., predvajal komično opero Giulia Viozzija «Allamistakeo», ki jo bodo izvedli pevci, zbor in orkester mariborske Opere
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiHiiniiiKmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1|iiiiiiniiiiiiiiiiii|i|||||,|||l||,|||,|,|1,|,(M>,tI|1I,IIllI1|lllmnlllllllll,Ini,l(II,,,ml,,,,,|lllllllllllllllllll|111I1IIIIIllIllllllM(IlllllllllI11|I1||1|M|I||1|I1|11I|111I1I11111|1I1|1I1|111|(11I|1|11||111|||111|1|1M11||IlnllI|I1I1|m
Kako je slovenska delegacija potovala
na H. zasedanje AVNOJ
KO SO NAS na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvolili za delegate za II. zasedanje AVNOJ, nismo še vedeli, kdaj in kje bo to zborovanje. Samo slutili smo, da bo kmalu in da bo najbrž nekje v Bosni. Prve dni novembra pa je prišla radijska brzojavka, naj se pripravimo na pot. Tovariš Kidrič nas je sklical na kratek posvet. Večina nas je prebivalo na Bazi 20 v Rogu. Rok je bil kratek in zavedali smo se, da bomo morali pohiteti. Za spremstvo je bila odrejena skupina partizanov iz zaščitne čete našega glavnega štaba, kakih petnajst _ ljudi z dvema ročnima strojnicama. Od intendance smo dobili nekaj prepečenca iz plena, ki nam je ostal za italijansko vojsko. Pridružili so se nam še nekateri delegati, ki so bili na terenu, in drugi. Krenili smo proti Kolpi....
Zaradi moje vojaške funkcije je bilo samo po sebi umevno, da bom moral skrbteti za pohod. Pravilo je bilo, da član glavnega štaba, kadar -je na terenu, prevzame odgovornost za vojaške akcije. Tako sem tudi jaz ravnal zmeraj, kadar so prilike to zahtevale. Tako je bilo tudi v tem primeru.
Niti t>rrbližno si mi 'Sloverfci nfsmo predstavljali položaja ,y Bosni, kamor smo bili namenjeni. Menili smo pač, da je tam na osvobojenem ozemlju tako kot pri nas. Pomislili nismo niti na razdalje, ki so tam ve-
liko večje kot pri nas. Nemci in ustaši so to ozemlje sicer res včasih preplavili, toda samo ob večjih ofenzivnih sunkih. Morali pa smo računati na skupinice četnikov, ki so se skrivale v težko dostopnih, odročnih krajih na osvobojenem o-zemlju ter napadale manjše naše enote in zaledne ustanove. Ustaši so ponekod še vedno imeli precej vpliva na prebivalce in so držali v rokah nekatere važne postojanke.
Nadalje je bilo treba upoštevati tudi to, da je bilo med nami delegati nekaj starejših ljudi, pa tudi takih, ki niso imeli posebnih izkušenj v partizanskem načinu bojevanja ali sploh vojaških izkušenj. Tudi fizično so bili nekateri manj odporni zaradi starosti, ali ker niso bili dovolj utrjeni. To je bilo razumljivo, saj so bili nekateri komajda prišli na osvobojeno o-zemlje iz Ljubljane. Pogoji za življenje v mestu pa so bili kar se tiče fizičnih naporov kljub nevarnosti dosti ugodnejši kot med partizani. Nekateri tovariši so bili živeli in delali v z.akonspiri-ranih tehnikah in drugih podobnih objektih, kjer niso mogli pridobiti potrebne telesne vzdržljivosti za tak podvig, kot je bil dvajset,dnevni pohod iz Slovenije v Jajce.
Telesni napori na potovanju so bili veliki tudi zaradi tega, ker smo morali poleg orožja nositi tudi potrebno opremo in hrano. Večkrat smo se morali
Spomini enega izmed delegatov, generala Jake Avšiča Nevarne cetniške skupine - Veliki telesni in tudi živčni napori - Gostoljubje Kordunašev ■ «Zadeva» tovornjaka
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiHmiiiiiuiiMiiiiiii
INDUSTRIJA VEDNO BOLJ NAPREDUJE
Napovedujejo nam mleko v kockah
in tisoči hektolitrov mleka na dan.
Seveda pa je treba tu pribiti, da tako zmrzlo mleko terja stalno nizko temperaturo vse od trenutka, ko smo ga ohladili, dokler ne pride do potrošnika. Potemtakem je treba primerno urediti vso nabavno mrežo in tudi mrežo za razpečavanje mleka med potrošnike. To se pravi, da je treba mleko ohladiti na omenjeno temperaturo že koj po molži, v takšnem stanju ga hraniti v skladiščih in ga tudi nato prevažati do potrošnih centrov in do potrošnika.
, V mnogih mestih, menda že povsod obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo z nič kaj lahko nalogo zbiranja ib razpečavanja mleka. To bi moglo, po mnenju prof. Antonianija, služiti kot osnova za morebitno Uvedbo novega sistema razpečavanja, in sicer v zmrzlem stanju. Seveda je tu po-potrebna osnovna higiena že na izvoru mleka — to se pravi v hlevu. Glede tega pridejo še posebej v poštev naprave za mehanično molžo, ki zagotavljajo vso higiensko varnost —* seveda v kolikor so krave molznice zdrave. Nadalje so potrebna u-strezna prevozna sredstva — avtomobili hladilniki — in vse o-stalo od vskladiščenja do dovoza v mlekarno odnosno do potrošnika.
In čemu vse to? Razlogov je več. dva pa sta najpomembnej-ša. Predvsem gre za zapleten proces pretakanja, posod, steklenic, ki se razbijejo, možnosti nehigienskega vstekleničenja Itd. Z druge strani pa velja omeniti dejstvo, da bi v takem primeru dospelo do potrošnika mleko, ki bi bilo zares pristno. Gospodinja, ki bi kupila kocko od enega ali pol kg mleka, bi mogla brez pomišljanja računati, da ima pred seboj mleko brez vsakega dodatka, vode ali česa drugega.
Tehnika prehrambene industrije je v naglem razvoju. V samih zadnjih 20 letih je ta napravila vrsto drznih korakov naprej. Mnogi njeni uspehi temeljijo na nizkih temperaturah.
Eden teh uspehov je tudi zmrzovanje mleka, da bi ga bolj dolgo ohranili. To sicer ni nič novega. O tem je bilo govora že dolgo tega, toda danes je prehrambena industrija ubrala povsem drugo pot kot pred desetletji. V konkretnem primeru gre za zelo naglo zmrzovanje mleka. kar omogoča, da se izognemo nekaterim nevšečnostim, ki so prihajale do izraza v dobi počasnega, ali kot so tudi pravili nizkega zmrzovanja.
Kako se mleko obnese, če ga ohranimo ali točneje zmrznemo na tak nagel način — je bilo vprašanje, s katerim se je v Italiji začel ukvarjati prof. Claudio Antoniani z milanskega vseučilišča, ki je tudi dosegel , precej pozitivne rezultate. Kaj’ so njegovi dosedanji dosežki pokazali?
Ce 'se mleko ha naglo ohladi, bolje povedano zmrzne, ne pride v njem do nobenih sprememb, pač pa v celoti ohrani vso svojo zapleteno «fiziognomijo». To pomeni, da ohrani vsa svoja svojstva, vse svoje lastnosti, da ne izgubi vitaminov, da ne pride do motenj v kemični sestavi itd. Da pa bi to dosegli, je treba, da mleko na naglo ohladimo in to do temperature od 35 do 40 stopinj C pod ničlo.
Cernu vse to?
Kdor se ukvarja z mlečno industrijo, z oskrbovanjem mest z mlekom in podobno, mu bo to vprašanje kar odveč. Predvsem se da tako zmrzlo mleko ohraniti dolgo časa, tedne, celo mesece. Vsaka gospodinja ve, da ji gre na pr. poleti mleko pozlu že v enem dnevu, če ga ne da v hladilnik. Kaj pa velika podjetja, ki imajo opravka s stotinami
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuMiMmHnmiiniiiiMtMiMimMimmnuummimmmimmiiiiiiinMiiiiHiiiiiimiiiiintfiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiii
1
izogniti glavnih cest ali krajev, ki so se nam zdeli ali pa so bili resnično nevarni. 2e sama hoja je bila težavna zaradi slabih poti. V jesenskem in zimskem dežju in snegu smo se vdirali globoko v razmočeno zemljo, kar nas je še bolj utrujalo. Dogajalo se je, da so zdaj temu zdaj onemu pošle moči in ni mogel dalje. Spominjam se, kako smo vzhodno od Udbine na nekem zasneženem polju počivali in se premraženi komaj spravili naprej. Pokojni tovariš Jamrišak, hrvaški delegat in znan borec za osvoboditev še iz prve svetoyne vojne, je bil star blizu sedemdeset let. Zanj smo imeli konja. Gledal sem, kako so ga s težavo spravili v sedlo, pa se ni mogel v njem obdržati. Omahnil je. na drugo stran , in telebnil ves otrpel na drugi strani v sneg. Komaj smo ga ponovno natovorili na konja. Lahko si mislite, kako je potem šlo dalje.
Težave smo imeli tudi s tovarišem J. Vi Dolgotrajna hoja, mraz,, slaba prehrana In groza okolice, telesna • onemoglost, 'povrh pa še živčni napori, so delovali nanj in še na nekatere , kot prava duševna mora. Pri ' Donjem Lapcu smo ga komaj spravili pokonci. Nekdo, je vzel njegov nahrbtnik, ki je bil že tako skoraj prazen in komaj tretjino toliko težek, kot so jih na primer imeli tovariš Jože Rus, Drejče (Lubej) ali pa celo tovariš Miha B. (Marjan Brecelj). Naj mimogrede omenim, da pri Mihi nismo nikdar smeli izpustiti tistega «B», da tega Mihe ne bi zamenjali z Miho T. (ing. Roišek), ki ni bil, mislim, nič manj znamenita partizanska osebnost, znan kot vrhovni poveljnik in organizator TV linij, po katerih se je v Sloveniji razvijal ves naš promet.
Na tega Miho T. sem se večkrat spomni), ker niti na Hrvaškem niti v Bosni ni bilo takšne organizacije TV linij, po katerih bi tako kot na Slovenskem, skozi vse kraje, tudi najbolj nevarne, ob vsakem času lepo potovali v spremstvu vodnina, brez skrbi za prehrano in prenočišče. "
Nikoli ne bom pozabil tovariša Kidriča, ki je bil v naši skupini najaktivnejši in je znal najti izhod iz najbolj kritičnega in nenavadnega položaja. Bil je človek, kakršnega nisem še srečal v življenju. Neprenehoma je znal spodbujati ljudi na vedno nove in nove podvige. Toda na poti so ga ožiilili čevlji in žulji so se mu zastrupili. Morali smo ga precej daleč nositi in voziti. Kljub bolečinam pa je bil vedno veder, nasmejan in dobre volje. Vedno je našel za vsakogar dobro in spodbudno besedo. Tak, v kratkem usnjenem jopiču in z brzostrelko čez rame, mi bo za vedno ostal v spominu.
Med nami, v slovenski delegaciji, je bila edina tovarišica Mica. Bila je čudovita. Ce jo ocenjujem samo kot vojaka, moram reči, da je z lahkoto prenašala telesne napore. Kadarkoli sem jo vprašal, kako se počuti, )e samo zamahnila z roko, češ kaj me to sprašuješ, saj to vendar ni važno, o tem ni vredno govoriti. Nisem vedel, kako naj si to razlagam, saj njene telesne moči niso bile nič večje od drugih, če ni bila še slabotnejša. Ali je bila takšna zato, ker je imela posebno trden značaj, ali pa zato, ker je bila komunistka.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlična priložnost za uveljavitev. Kar se tiče nekega novega poznanstva, postaja nevarno, da se spremeni v ljubezen.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Možni so nesporazumi, ki bi se utegnili spremeniti v razkol. Nekoliko rastresenosti, ki je zelo nevarna.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Utrujeni boste, kljub temu vam bo šlo delo od rok. V vašem zasebnem življenju bo spet zavladal mir.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Srečali se boste z nekom, ki bo močno vplival na nadaljnji razvoj vaših poslovnih zadev. Nesoglasja v dru. žini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Primeren dan zš nagle odločitve in ve-
like sklepe. Nekdo se vmešava v vaše čustvene odnose. Ljubosumnost je odveč.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše načrte bodo izpodkopavali zainteresirani tekmeci. Potrudite se, da jim to ne uspe. Tudi v družini nesoglasja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prijetne vesti, ki bodo podprle va-še poslovne podvige. Majhen toda neprijeten nesporazum v družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Poslovno niste tako trdni, da bi si mogli privoščiti površnost. Po-
zabite na preteklost, če hočete imeti v družini mir.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V poslovnih zadevah boste morali napraviti nekoliko več reda. Ce se hočete uveljaviti v družbi, ji posvetite več časa.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kak predstojnik ali sodelavec vas bo vznejevoljil. Razumevanje, ki vlada v vašem ožjem krogu, ‘ ni preveč utemeljeno.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Več dinamizma z vaše strani in vse bo prav. Ljubljeno osebo upoštevajte več kot ste to delali doslej, sicer bo kaj napak.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce boste še nadalje pesimisti, ne boste nikamor prilezli. Glede ljubezni naj vas prvi videz ne vara.
Bilo je eno in drugo. Utrjena, žilava narava, navajena na premagovanje še večjih naporov in trdno prepričana v svoje ideje, nam je bila vsem za vzor. Tovarišico Mico Slandrovo sem že od prej poznal, v surovem boju s sovražnikom in naravo, kot odlično komisarko v udarni brigadi. Nič čudnega, da je bilo zdaj na potovanju vse to zanjo nekaj vsakdanjega, da ne rečem celo odmor po bojih na Dolenjskem, poleg tega pa še zanimivosti polno doživetje nečesa novega.
Ce ni bilo po Bosni TV linij, pa so bile zato druge prednosti. Ko smo se zaradi ofenzive vračali po drugi poti, čez Kordun, so ljudje že vedeli za zgodovinske dogodke v’Jajcu. Presenečali so nas z gostoljubnimi sprejemi in prireditvami. V naši, slovenski skupini sem jaz najbolje obvladal srbohrvaščino. Tako me je doletela naloga, zdaj ne več vojaška, ampak že politična, da sem postal propagandist. Posebno še, kadar se je zbrala AF2, kot smo takrat imenovali ženske, to preskrbovalno bazo naša vojske, brez katere ni nobene zmage. (Pri tem pa moram navesti izjemo, številčno močno. To so bile tiste tovarišice, ki so bile borke z orožjem v rokah in z medicinskimi instrumenti; le-teh smo tudi največ izgubili in jih ne moremo prištevati k preskrbovalni bazi naše vojske, ker so bile aktivne borke.) Tako sem takrat v Bosni nastopal na mitingih največkrat jaz sam ter vedno znova pojasnjeval pomen zasedanja v Jajcu in bodoče naloge. To delo sem opravljal z veseljem, saj so ženske vsepovsod z velikim navdušenjem in razumevanjem naravnost pohlepno sprejemale takšne razlage.
S kakšno naglico smo je takoj po končanem zasedanju u-brali proti domu, naj pojasni tale dogodek:
Tovariš Vicko Kristulovič in jaz sva po končanem zasedanju istočasno zasedla kamion, ki so nam ga dodelili, da bi odpeljali delegate. Vicko ga je dobil za Dalmatince, ki so zvedeli, da se pripravlja sovražna ofenziva v Dalmaciji. Morali so takoj nazaj, ker bi moral biti tovariš Vicko kot najodgovornejši za Dalmacijo čimprej na svojem položaju. Prav tako pa se je pripravljala tudi ofenziva v Bosni, skozi katerd bi morala iti naša slovenska delegacija. Zatorej nam ni bilo treba šteti v zamero, da smo jo tudi mi želeli čimprej odkuriti, da nam ne bo zagorelo pod nogami, čeprav smo se odločili za precejšen ovinek.
Nekaj časa sva obsedela v kabini, vsak na svojem sedežu, menda v tihem upanju, da se drugi umakne. Pa ni bilo nič. Začel sem ga nagovarjati, pa ni nič pomagalo. Tudi on se je branil zapustiti že zavzeti kamion. Potlej se je slučajno pojavil še en avto iz neke brigade, ki je rešil položaj ugodno za obe stranki. Po osvoboditvi sem večkrat srečal tovariša Vicka, ki je vsega spoštovanja vreden človek, pa nama je bilo obema prav razumljivo najino ravnanje in si nisva prav nič zamerila, čeprav sva se prav dobro spominjala ihte, ki je takrat nastala med nama zaradi odgovornosti in skrbi.
Se nekaj o srečanju s tovarišem Titom. Ze pred začetkom zasedanja, ko je naša delegacija prišla v Livno, sva se s tovarišem Kidričem odpeljala naprej v Jajce poročat tovarišu Titu o položaju v Sloveniji. Sprejel naju je v svoji pisarni, ki je bila postavljena na grajskem dvorišču. Spoznal sem, da je zelo dobro poučen o položaju v Sloveniji, kar je bila nedvomna zasluga dobrih radijskih zvez in bivanja tovariša Kardelja pri vrhovnem štabu. Zanimalo ga je tudi, kako smo potovali, kakšne težave smo imeli po poti. Nadalje se je zanimal za težave pri razvoju osvobodilnega gibanja pri nas m za borbenost oddelkov bele garde. Ta je bila tedaj, komaj dva meseča po porazih v Grčaricah, na Turjaku in drugod, razumljivo zelo nizka. Naše težave pa so bile takrat v tem, ker je naša vojska v zelo
kratkem času po italijanski kapitulaciji silno narasla. Zato je močno primanjkovalo izurjenih ljudi, ki bi zasedli poveljniška in politična mesta. Ta pogovor je trajal dobro uro. Tedaj sem prvič videl tovariša Tita.
JAKA AVSIC (Iz revije «Borec»)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
G RUBIŠ SA
V	«ROSSONI»
Kot tiedno, razstavlja Grubis-sa tudi tokrat svoja olja v Ros-sonijevi galeriji in kot vedno tudi to pot na tej razstavi je nekaj v novih slikah, kar jih razlikuje od slik iz prejšnjih razstav. Ako nam je na svoji poslednji razstavi pokazal samo cvetlice, se pa sedaj spet prača k pokrajini in morju. Vendar pa so nove pokrajine nekaj popolnoma drugega po videzu in zasnovi od nekdanjih. So takšne, da jih komaj prisodimo nekdanjemu Grubissi, slikarju pokrajin živopisanih barv in širokih razgledov.
V	svojih novih pokrajinah nam namreč podaja le intimne gozdne izreze z borovci, hrasti in senčnatimi grmi, med katere se zgubljajo ilovnati kolovozi in nei z-hojene steze. Vsa olja pa so tudi mnogo večja in predvsem višja in barvna lestvica, zlasti v pokrajinah, je zelo naravno umerjena in le v manjših slikah morja, ki po obliki sličijo starejšim delom, uhaja v nekdanjo pestrost barv, ki pa sedaj skoro moti mirni utrip gozdne tišine pokrajin.
Kot omenjeno, v teh ni več širokih obzorij. Obzorja sploh ni v teh pokrajinah, ki ponazoruje-jo predvsem gozdno samoto poletnih popoldnevov. V nekaterih oljih je Grubissa v tem mojstrsko uspel, tako da se nam zde, ko jih gledamo, kot da res stojimo sredi mehke gozdne poti in strmimo o ožarjene vrhove borovcev, šumečih v rahlem vetru.
Tudi pogled na istrsko mestece z morja je posrečeno uspel in je škoda, da nima Grubissa tu več takih slik. Enako dobro so naslikana temnejša morja, dočim nas pa ne prepričuje v ostalih morjih svetlejših barv njih pestrost s steklenimi odsevi vode in neba. V njih vse premalo čujemo omamni šum valov, tako pristno kot pa šumenje drevesnih krošenj Grubissotnh pokrajin, ki dajejo vtis, da jih je slikar resnično slikal po naravi.
M. B.
TRI NOVOSTI V «VERDIJI»
Priznati moramo, da se uprava gledališča «Verdi» vsako leto potrudi, da ne samo predstavi kako opero, ki je v Trstu nepoznana, temveč da omogoča tudi raznim novostim, da pridejo prvič na oder prav v Trstu. Druga plat vprašanja je, če gre vedno za taka dela, ki jim je zajamčen tudi nadaljnji uspeh ali ne. Včasih bi lahko obveljala ugotovitev, da ne bi bilo nobene škode, če kako delo ne bi prišlo na oder. Ce pa je le prišlo, potem pa vsaj odpade olajševalna okolnost za morebitno neooljo avtorjev, češ ne pustijo nas naprej, ovirajo nas pri uveljavljanju.
Od treh enodejank, ki so doživele premiero v soboto zvečer, sta bili novosti — in to absolutni — samo dve; tretja je bila novost samo za Trst. In sliši se skoraj čudno, da je prav to delo, katerega avtor je Istran Dalia-piccola, prišlo razmeroma pozno v Trst. Svojo praizvedbo je namreč «Jetnik», opera v enem deja-
Predsednik Tito na govorniškem odru med II. zasedanjem AVNOJ pred dvajsetimi leti v Jajcu
LUIGI DALLAPICCOLA
nju, doživel že l. 1950 na Florentinskem maju (in dirigent ni bil kak mlad avantgardist, temveč Scherchen). Ker je bilo delo deležno visokega priznanja že tudi marsikje v inozemstvu, potem res lahko govorimo o zakasne-losti v Trstu.
Daltapiccola se je s svojim «Jetnikom» zares uvrstil med prvake sodobne glasbe. Resnost njegove glasbe je daleč od onodnev-niških poskusov po sili modernistov, ki dostikrat za svojo «originalnostjo» skrivajo nemoč v ustvarjanju. Njegova opera spada med tista dela moderne glasbe, ki se bodo ohranila. Pomembno pa je za njegovo opero tudi dejstvo, da je nje vsebina globoko resna.
Odrska postavitev je bila v vseh pogledih dovršena, od izvajalcev — Mario Basiola, Magda Laszlo, Aldo Bottacci, Raimondo Botteghelli, Em« Mochiuttl — do scene, za katero je napravil osnutke Rene Allio. Režiser je bil Bronislaw Horowicz (kot že pri praizvedbi), dirigiral pa je (kot tudi ostali dve deli) Gianfranco Rivoli.
O ostalih dveh delih ni mnogo kaj povedati. Jacopo Navali je lahko ugleden glasbenik, toda njegov «Ubogi vrag» ne spada med dela, ki mu zagotavljajo ta ugled. Nekakšna parodija na «Fausta» je že vsebinsko šibka, v glasbi pa tudi m ničesar, kar bi se lahko krepko uvrstilo bodisi v tradicionalno bodisi v moderno glasbo. Izvajalci Carlo Frarizini, Rosa Laghezza, Paolo Pedani in Romana Righetti so svojo dolžnost opravili v redu.
Tudi za zadnje delo tega večera bi se lahko ustavili pri izvajalcih z ugotovitvijo, da njih ne zadene krivda, če so «Težave vojščaka» Giannija Ramousa doživele neuspeh. Slabost njegove glasbe v tej operi je mogoče prav v tem, da je — premalo glasbe. Izvajalci pa zaslužijo pohvalo, da jih negodovanje v dvorani ni zmedlo.
mMmmmmm
Radio Trst A
7.00:	Koledar;	7.30: Jutranja
glasba; 11,30; Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Folklorni mozaik; 12.15: Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Pol stoletja melodij; 17.00: Tržaški mandolinski ansambel; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Znanstveni leksikon; 18.13: Umetnost, književnost jn prireditve; 18.30: Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov, 19.00: Zbor «Antonio Illers-berg» iz Trsta; 19.15: Higiena in zdravje; 19.30: Harmonija zvokov in glasov; 20.00: Sport; 20.30:
ry_______ i_1 ; ■	. m r\ri O :_c_:z
IVU v JU iJiaauv, fiu.uv. ojjuu,
Znane melodije; 21.00: Simfonični koncert; V odmoru (približno ob 21.25) «Evgenij Jevtpšenko»; nato Južnoameriški ritmi!
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.40: Koncert tržaškega konservatorija «G. Tartini».
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL: 12.00: O-poldanski cocktail; 12,50: Turistične beležke; 13.00:	Operna
glasba; 13.40: Mala prodajalna plošč; 14.00: Melodije in ritmi;
14.30: Za oddih in razvedrilo;
15.30: Iz «Figarove skladbe» in
«Seviljskega brivca»; 16.15: Na-	_	...
stopajo pevci; 16.30: Program za Bach - Schoemberg, Bach-Mahler;
u : 1 n 11 n, 1 w aa X T 	..1	01 OO • D rt ♦ to A AV a clrl n/IUm Oh 1 C
SREDA, 27. NOVEMBRA 1963
Radijska šola; 11.00:	Sprehod
skozi ča»; 11.15: Koncert; 13.25: Ital. pesmi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15; Filmske in gledališke novosti; 15.45; Glasba in turizem; 16.00: Program za naj- • mlajše; 16.50: Cortesejeve skladbe} 17.25: Operna glasba; 18.25: Knjiga meseca; 18.40: Neapeljska antologija: 19.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Lahka glasba; 21.05: G. Cassieri; «Za obzidjem»; 22.15: Ital. kvartet.
II.	program
7.35; Jutranja glasba; 8.35: Rita Pavone; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.05: Pevci; 14.45; Plošče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35:	Orkestralna
glasba; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Pisan program; 18.35: E-notni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50:	Simfonična glasba;
20.35:	Filmske novosti; 21.00:
«Gran Premio»; 21.45: Glasba v večeru.
III.	program
18.30:	Gospodarska	rubrika;
19.00:	Hartmannove	skladbe;
19.15:	Nobelovec Giulio Natta;
19.30:	Vsakovečerni	koncert;
20.30; Revijski program; 20.40:
najmlajše; 17.00; Nove jug. plošče; 17.40:	Operetni program;
18.00: Prenos RL; 19.00: Twist, madison in bóssa nova: 19.30: Prenos RL; 22.15; Orkester Hal-letz; 22.40: Na programu Osterc; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji program; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30:
21.30; BrittenoVe skladbe; 22.15: Ital. Jug in evropska kultura.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.20; Tečaj makedonskega jezika; 8.05; O-pera in balet; 8.55: Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25; Glasba ob delu; 10.15; S švicarskih planin; 10.45; Človek in zdravje; 10.55: Glasbena medigra; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Sloven.
narodne; 12.40: Lepe melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Od Triglava do Ohrida; 14.06: Radijska šola; 14.35; Pozdravi za dan republike; 15.15: Zabavna glasba; 15.40:	Komorni orkester RTV
Ljubljana; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Friderik Chopin — skladatelj; 17.35: Iz fonoteke radia Koper; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: Jug. partizanske pesmi; 18.25: Vodopivec: Jesenski ognji; 18.45:	Ljudski
parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Debussy v dveh zasedbah; 2C.30:	Reprodukcija
posnetkov; 22.10: Večer baročne glasbe; 23.05: Literarni nokturno; 23.15: Plesna glasba.
Ital. televizija
Od 8.30 do 13.05; Sola; 16.45. Nova srednja šola; 17.30; Pro gram za najmlajše; 18.30:	Ni
koli ni prepozno; 1«.(J0: Dnevnik 19.15: TV razprave; 20.15; Sport 20.30; Dnevnik; 21.05: S. Lopez «Si lavora» — enodejanka; 21 55 Pol ure s Francoise Hardy; 22.35 Evropski žurnal štev. 1, od koncu Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05; Dnevnik; 21.15:	Film;
«Rdeče sence»; 22.35:	Športne
vesti.
Jug. televizija
17.30: huščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: «Vlisk — rdeči blisk» — drugi del slikanice; 18.20: «Na črko, na črko...» — igra za otroke; 19.00: TV obzornik; 19.20: «Sveti izviri» — drugi del dokumentarnega filma; 20.00: TV dnevnik: 20.30; Propagandna oddaja; 20.45: «Obisk v armiji» — magnetoskopski posne-tèk; 21.30: «Na straži posevka» — Savinškovi spomeniki NOV; 22.00; «Zimska žetev» — zgodba o dr. Kildareju; 22.50: Poročila.
NA PONEDELJSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Obsežna obravnava spora ki je nastal v podjetju ATA
Svetovalci priznavajo delavcem ATA pravico, da s stavko dosežejo priznanje svojih pravic - Obsodba taoističnih skrajnežev, ki so raztrgali židovsko manifeste
Ponedeljska seja občinskega gve-ta v Gorici, na kateri so se v začetku poklonili spominu usmrčenega predsednika ZDA Kennedy-ja, je bila posvečena obravnavi vprašanja mestnega avtobusnega prometa, ki ga vzdržuje zasebno podjetje ATA, Besnici na ljubo povedano, je to vprašanje pogo-stoma na dnevnem redu občinskega sveta, ker se čestokrat pojavljajo pri izvrševanju te storitve stvari, ki niso v skladu z interesi občine in občanov. Zaradi tega so še na občinski seji od 9. avgusta sprejeli sklep, da se mestni avtobusni promet municipalizira. V ta namen je bila Imenovana tudi tehnična komisija, ki bo v šestih mesecih proučila to vprašanje in ga predložila občinskemu svetu.
Odbornik Martelani je dejal v svojem uvodnem poročilu, ki ga je podal pred pričetkom diskusije, da je ATA v večkratnih obrokih zahtevala od občine kakšnih 16 milijonov lir, da je lahko izpolnila obveznosti do potnikov. Poudaril je sklep od meseca avgusta za proučitev možnosti mu-nicipalizacije te storitve ter omenil tudi stavkovno gibanje v podjetju, do katerega imajo delavci ATA kakor tudi potniki različne zahteve, Občinska uprava ne more poseči v spor, ker ni lastnica podjetja, ampak je celo navzkriž s njim.
Odvetnik Sfiligoj je govoril o škodi, ki jo imajo potniki zaradi izvrševanja nenapovedanih stavk. Priznal je, da je stavka pravica delavcev, vendar po njegovem stavka ne sme povzročiti škode. Polemiziral je z Zulianijem in dejal, da stavke zbornica še ni uzakonila.
Svetovalec Bergomas (KPI) je zahteval, naj občina poseže v spor, svetovalec Chiozza (PLI) pa je predlagal tajno sejo o tem vprašanju in obsodH sindikalista Zu'ianija in Bergomasa, da izkoriščata prisotnost velikega Števila občinstva, predvsem pa delavcev ATA v dvorani, za propagandne govore.
Svetovalec Zuliani (PSI) je polemiziral s Ghiozzo in Sfiligojem, češ da hočeta diskreditirati sindikaliste v očeh delavcev, toda prav naloga sindikalnih voditeljev, je dejal Zuliani, je skrbeti za delavske interese.
VERDI. 17.00: «Quella sera sulla spiaggia«, Martin Carol in D. Lavi. Italijanski čmobell film. Mladini pod 16 letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «Una ragazza nuda» — Striptease z N. Christie in J. Sebasky. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «L’assassino viene ridendo», P Boone in B Eden. Ameriški barvni film v cinema-scopu.
CENTRALE. 16.30: «La giungla del quadrato», T. Curtis in P. Crow-ley. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št. 14, tel. 29-72
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16 stopinj ob 10. url, najnižjo 9J! stopinje v ponedeljek ob 16. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 87 odstotkov. Dežja je padlo 36,6 mm.
Svetovalec dr. Tripani (KD) je uvodoma dejal, da imajo delavci pravico do stavke. Glede posredovanja občine v sporu je rekel, da občina nima konkretne možnosti za poseg v spor, ker se je podjetje ATA slabo obnašalo do samega županstva; dvomi o učinkovitosti takšnega posega.
Svetovalec dr. Battello (KPI) pa je grajal vse skupine v občinskem svetu, vključno t\idi komunistično, da njso pogumno nastopile proti ATA in takoj odpovedale sporazum, ko so postale očitne njegove kršitve s strani enega podpisnika, se pravi ATA.
Zaključil je diskusijo odbornik Martellani, ki je sicer sprejel predlog številnih skupin, da občina posreduje v sporu, vendar pa ni vedel najti načina, kako naj se uresniči to posredovanje. Pripomnil je, da nihče ni zahteval nepd sreden poseg občinske uprave. Obstaja možnost, da občinska uprava plača družbi ATA znesek, ki ga potrebuje za mezde delavcev, toda takšen način ne bi bil upravičen, ker bi pomenilo, da občina plača šoferje ATA namesto družbe same. Napovedal je razpravo o predlogu za municipalizacijo mestnega avtobusnega prometa.
Ob koncu seje so imenovali dr. Cosso za občinskega zastopnika pri urejanju spora z ATA ter inž. Sommavillo za izdelovalca izvida o sedanjem stanju javnih mestnih prevozov.
V začetku seje je svetovalec Zuliani (PSD vložil vprašanje, v katerem je opozoril župana na dejanje rasistov v Gorici, ki so raztrgali nekaj lepakov, katere je židovska skupnost nalepila po občinskih oglasnih deskah v spomin na deportirance v nemških koncentracijskih taboriščih. Dejal je, da so sposobni takšnih nestrpnih dejanj samo ljudje s fašistično preteklostjo. Obsodbi svetovalca Zulianija so se pridružili Bergomas (KPI), Fantini (PSDI) in odv Sfiligoj.
Priprave za vinsko razstavo na ribjem trgu
Včeraj so občinski delavci na ribjem trgu za pokritim trgom v Gorici postavili paviljone za tradicionalno vinsko pokuševalnico, ki bo tudi letom morala ostati na tem omejenem prostoru, čeprav so bili stavljeni predlogi, naj bi jo preložili drugam, kjer bi bilo prostora za več razstavljavcev. Prodajalci rib so se za ta čas morali umakniti drugam in so jih že včeraj razmestili tpod napuščem na levi strani lope na pokritem trgu, kjer je zato gneča še večja, ker tudi ljudje z druge strani meje najrajši ponujajo svoje blago na tem mestu.
OBISK PRI KLETARJU V BRAČANU
Vinska klet Felluga valorizira briška vina
Z zadružno kletjo bi lahko tudi v Brdih okrepili vinogradništvo
priliki zadnje seje pokra- I za katero je na vinski razstavi v
Ta tlirictionorf-i siisi-n Ivi is Tepinu nrnlnln	>1>.ln Irnlni
jinskega turističnega sveta, ki je bila v soboto na županstvu • v Krminu, je vinski proizvajalec in kletar Livio Felluga povabil svetovalce na ogled svoje vinske kleti v Bračanu. Svetovalci so se radi odzvali njegovemu povabilu ter si ogledali moderno urejene naprave za dobro kletarstvo.
Podjetje je v zadnjem času zgradilo veliko novo vinsko klet, v kateri je vrsta betonskih cistern in lesenih sodov s kapaciteto o-krog 2500 hi. Grozdje za predelavo prejemajo deloma iz lastnih vinogradov, ki so v bližnji okolici, deloma pa ga odkupijd od kmetov, ki se jim v največ primerov bolj splača predati* 1 grozdje kot da bi ga sami predelovali, zlasti kadar gre za manjše količine. Vinska klet Felluga ima vse potrebne naprave za prešanje grozdja in za pripravo tipičnih vin ter za njihovo ustekleničenje. Podjetje je specializirano zlasti v pripravljanju rdečega vina pinot,
SESTANEK VODITELJEV CISL
Z reformami v kmetijstvu dvigniti proizvodnjo
Sredstvo za dosego tega cilja naj bi bile deželne «Ustanove za razvoj kmetijstva»
Na konferenci v ponedeljek zvečer, katere so se udeležili številni voditelji CISL, je pokrajinski tajnik Angelo Marlnello govoril o «Ustanovah za razvoj kmetijstva». Poudaril Je, da se mora kmetijska dejavnost razvijati načrtno v okviru splošnega programskega načrta za gospodarstvo v državi. Zato so potrebn ukrepi, ki bodo bistveno spremenili zemljiščni ustroj, oblike vodenja kmetije, poslovanje tržišča itd. CISL sodi, da Je mogoče takšen program Izvesti z ustanovitvijo deželnih organov kot so Ustanove za razvoj kmetijstva. Takšne ustanove, za katere je CISL že vložila zakonski osnutek, naj izdelajo tehnične in splošne načrte za kmetij, stvo, uresničijo komasacijo zemlje,
MiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiniimiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiftinitiNUiiituiimii
Illuni lllllllll III
TKI HUJŠE PROMETNI NESREČE
Tržačan povozil v Dolu 6-letno Lidijo Devetak
Nesreča se je zgodila pred njeno hišo, ko se je vračala iz šole Avtomobil stisnil šolarja ob zid • Nesreča v UL Mazzini
Včeraj so se zgodile na Goriškem tri dokaj hude prometne nesreče. Okoli poldne je neki avtomobilist iz Trsta povozil pri Devetakih v Dolu 6-letno Lidijo Devetak, ki stanuje pri Devetakih št. 3 in se je vračala iz šole. Avtomobil, ki ga je vozil 40-letni Giorgio Russini iz Trsta, Ul. Lucio Evero 3, se je iz Gorice peljal proti Trstu. Deklica je prečkala državno cesto pred svojim domom, ko se je vračala iz šole. Avto jo je podrl na asfalt, da si je deklica prebila lobanjo in zlomila levo nogo. Dekletce so z zasebnim avtomobilom pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so jo pridržali s pridržano prognozo.
V poznih nočnih urah smo se zanimali za njeno zdravstveno sta. nje, ki pa je bilo še vedno kritično.
Druga huda nesreča se je zgodila že zjutraj ob 7.45 v Ul. Lan-
tieri v Podturnu. Avtomobilist 28-letni Salvatore Balentinu iz Gorice, Ul. Seminario 7, je s svojim avtom Lancia UD 62087 povozil pred zgradbo št. 25 v Ul. Lantieri 9-letnega Claudia Cartel-lija. Nesreča se je zgodila v trenutku, ko se je avtomobilist izognil nekemu kolesarju, ki se je pripeljal s stranske ceste. Vozilo se je na cesti obrnilo in podrlo dečka, ki je hodil ob zidu nogometnega igrišča. Zlomil mu je levo piščal. Dečka so z zasebnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
V Ul. Mazzini pa je ob 10. uri pred sedežem mestne policije povozil avtomobilist 3fi-letni Norberto Olivi iz Ul. Bellini 16 v Gorici, 32-letno Vilmo Selan, poročeno Socicero, iz Ul. Campagnuz-za 24. Zenska je hotela prečkati cesto, ko se je pripeljal avtomobil Podrl jo je na tla in Ji zlomil levo ključnico. V bolnici se bo zdravila 30 dni.
dosežejo izdajanje kreditov, uvedejo zadružne oblike ter poklicno u-sposobijo kmetovalce. Potrebne so pobude, ki bodo poenostavile zarjavelo distribucijsko mrežo med proizvajalcem in potrošnikom, zlasti kar zadeva preskrbo z mesom, mlekom, povrtnino itd. Cim prej naj se izvede reforma določil o spolovlnarstvu, da se ta sistem v kmetijstvu postopno odpravi. Doseže naj se reforma Federconzorcijev, katerim naj se odvzamejo vse naloge javnega značaja, da zadobijo te ustanove zadružni značaj. Delavcem v kmetijstvu naj se zagotovi lepša perspektiva z ureditvijo pokojnin, spremembo brezposelnih podpor, ureditve rente za poškodbe na delu in priznanje družinskih doklad spolovinarjem, kolonom in neposrednim obdelovalcem.
Nadzorstvo nad oplojevanjem govejih živali
Pod predsedstvom prof. Marsa-na predsednika stalne komisije za kmetijstvo in gozdarstvo, je bila na trgovinski zbornici v Gorici važna seja načelnikov inšpektorata za gozdarstvo in kmetijstvo, ki so se je udeležili dr. Bellarosso, dr. Viane-lo, pokrajinski veterinar dr. Ger-minetti, inšpektor za živinorejo dr. Zorzut ter zastopniki živinorejskih organizacij. Sestanek so sklicali z namenom, da vzpostavijo učinkovito nadzorstvo nad oplojevanjem goveje živine. Prof. Marsana Je prisotne seznanil z določili, ki urejujejo to področje, ter se zahvalil generalnemu nadzorniku dr. Bellaro-si, ki je s svojim sodelovanjem o-mogočil velik razmah naše živinoreje. Ob zaključku sestanka so prisotni sprejeli disciplinska določila, k: jih bodo morali upoštevati vsi lastniki oplojevalnih postaj. Ce jih ne bodo spoštovali, Jih bodo kaznovali z denarnimi globami. Med drugim bodo morali lastniki bikov vsako leto dati žival pregledati. Tisti biki, ki ne bodo imeli odobre-nja pa ne bodo smeli služiti za skok. Takih določil je cela vrsta, s katerimi bodo takoj seznanili lastnike oplojevalnih postaj.
Tržiču prejelo tudi zlato kolajno. S tem pa seveda ni rečeno, da zanemarja druga tipična briška vina in na visokih policah ob zidu se vrstijo steklenice tra-minerja, tokajca, verduca, rizlinga, sauvignona itd.
Ustekleničenje sortiranega vina opravljajo s stroji ter imajo tudi tekoči trak, da rabijo le malo delovne sile in v resnici ima podjetje stalno nameščene le štiri delavce in eno uradniško moč. V sezoni seveda vzamejo še pomožno delovno silo.
Gospodar nam je povedal, da nameravajo poleg že obstoječe moderne hale zgraditi še eno podzemeljsko klet in računajo, da bodo potem še bolj povečali in razširili svoj g delovno področje. Največ odjemalcev imajo V Vidmu in videmski pokrajini ter jim konkurenca furlanskih vin ne dela posebnih preglavic, ker je briško vino boljše.
Družina Felluga ima že staro
vinarsko tradicijo ter je imela pred prvo .svetovno vojno svoje obrate v Izoli in okolici. Leta 1918 so podjetje preselili v Gra-dež, od tu so ga leta 1938 razširili še na Gradiško ter leta 1906 odprli vinsko klet in uredili vinograde tudi v Krminu in Bra-čknu.
V pogovoru z enim izmed uslužbencev smo izvedeli, da cenijo na tem področju vinsko proizvodnjo nad 10 tisoč hi in da bi se jo dalo še bolje razviti. «Kaj se vam pa zdi vinska klet v Dobrovem?» smo ga vprašali. «Večkrat sem bil že tam in sem si jo dobro ogledal,» je dejal in pristavil «klet je nekaj velikega, kar zmore samo država v socializmu. Nedvomno bo klet v Dobrovem veliko pripomogla k tipiziranju in valorizaciji briških vin na svojem področju.»
Seveda je prezgodaj govoriti o taki ureditvi vinarstva pri nas. Vendar pa bi se s primerno zadružno kletjo tudi na področju Brd na tej strani dalo marsikaj izboljšati, če bi se vinogradniki resno spravili skupaj k reševanju tega problema in izkoristili vse tiste možnosti državne podpore, ki jim jih dajejo zeleni načrt in drugi zakoni.
MEPNÀBODNINQGOHET Prve prijave za pokal Rimet
Danes Norrkoeping-Milan
ZUERICH, 26. — Vodstvo Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Je javilo, da se bo izvršni odbor zaradi organizacije izločilnega dela svetovnega prvenstva sestal 30. in 31. januarja prihodnjega leta v Zuerichu.
Za nastop na svetovnem prven-
Francija, Argentina, Grčija, Švedska, CSSR, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Kolumbija in Sovjetska
stvu 1966. leta na Angleškem so prijave poslale naslednje države: Nizozemska, Jugoslavija, Avstrija,
Poljska, Turčija, Mehika, Bolgarija I zveza in Etiopija. K tem je treba dodati I	• » •
še Brazilijo, ki ima kot svetovni | NORRKOEPING, 26. — Jutri bo prvak pravico nastopa in Anglijo, ' Milan nastopil v švedskem mestu ki prvenstvo organizira.	I proti tamkajšnji enajstorici v tek-
Javili so, da so prijave poslale še j mi turnirja za pokal prvakov. Danes so Svedi očistili igrišče snega in vsi upajo, da jutri vremenske razmere ne oodc motile poteka tekme. V vrstah domačega moštva ne bo reprezentanta Johanssona, ki je poškodovan. Zelo verjetno bo Norr koeping nastopil proti Milanu z naslednjo postavo:
Nyholm, Lind, Pressfieldy; Bjoe-klund, Rosander, Nodqvist; Jans-son, Bild, Kmdvall, Martisson, Hultberg.
«Večeri ob sredah» Klub «Simon Gregorčič»
DANES 27. nov. ob 20.30 bo fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna predaval v klubu «Simon Giegor-čič» v Gorici, Verdijev korzo 13 (poleg prosvetne dvorane) o svojem
POTOVANJU PO FINSKI
Predavanje o tej «deželi tisočerih jezer» bo ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi.
Vabljeni I
Za zdravje goveje živine
Te dni so v poslanski zbornici v Rimu razdelili zakonski osnutek, ki predvideva državni prispevek v znesku 40 milijard lir za odpravo tuberkuloze in bruceloze med govejo živino po vsej državi. Ta prispevek bodo razdelili na deset let in bodo iz njega plačevali odškodnino živinorejcem, ki bodo zaradi omenjenih bolezni morali zaklati svojo živino.
Na Goriškem vodi tako asana-cijo goveje živine pokrajinska u-prava v sodelovanju s pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom in konzorcialnimi živinozdravniki in jo sedaj zaključuje pregled hlevov na področju Krasa in okrog Tržjča. Ta akcija je v naši pokrajini dosegla do sedaj lepe u-spehe.
iHHiiiHiinrmiiiiiitiiiiiiMniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiniiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
V Tržiču odkrili tolpo mladoletnih tatičev
V jeseni 1962. leta so ukradli dvanajst mopedov Sodišče jih je spoznalo za krive in jih obsodilo
v
Goriško okrožno sodišče se Je cev in 30.000 Ur globe; obema so včeraj ukvarjalo s štirimi mladimi kazen oprostili. F. G. je bil opro-tatovi iz Tržiča. Adrano Cosolo,1 ščen zaradi pomanjkanja dokazov, star 21 let, iz Ul. Bonavla 67 v Tržiču ter trije 17-letniki G. T D. L. in F. G., vsi iz Tržiča, so bili Obdolženi, da so od septembra do novembra 1962. leta ukradli dvanajst mopedov, dve pregrinjali, en radio-transistor in dežni plašč. Policija je novembra zalotila Cosola in pa G. T. na ukradenem skuterju pred
Branila sta jih odv. Sardo in Ver-zeniassi. Sodni senat so sestavljali Storto, De Carlo in Mancuso, državni pravdnik De Franco, zapisnikar Daidone.
Kratke iz bolnišnice
Na zdravljenju so ob 12.45 pridr-
, ....	. . ,   IT.	žali v civilni bolnišnici za 15 dni
ur^ xkl	F1, c t 7-letno Valneo Abrami iz Tržiča, ki
v Tržiču. Odpeljal ju je na komisariat, kjer sta povedala tudi imena ostalih članov tatvinske tolpe.
Sodišče je včeraj vse štiri obdolžence spoznalo za krive in Jih obsodilo. Cosola je obsodilo na 16 mesecev in 100.000 lir globe; oprostilo ga je enega leta zapora in plačila celotne denarne kazni. G. T. Je
RIM, 26. —. Enajstorica River Piate je danes prispela v Rim, od koder je popoldne nadaljevala pot v Turin, kjer bo jutri nastopila v pri. jateljski tekmi z Juventusom Južnoameriška skupina Je sestav-
S 54 TOČKAMI
Dinamo letošnji sovjetski nogometni prvak
MOSKVA, 26	— Moskovski Di-
namo je zmagal na nogometnem prvenstvu Sovjetske zveze. Moskovskim nogometašem je zadostoval neodločen izid tekme s Kairatom za osvojitev naslova. Dinamo si je nabral 54 točk in je zasedel pred Spartakom prvo mesto..
Novi sovjetski prvaki bodo v kratkem odpotovali na turnejo po Južni Ameriki in se bodo ustavili v Braziliji, Argentini in Urugvaju.
RIM, 26. — Prireditveni odbor nogometnega turnirja za pokal sejemskih mest je potrdil datum obeh tekem Rome s portugalsko Belenenses. Prva tekma bo na Olim-picu v Rimu 4. decembra, povratna pa 11. decembra v Lizboni.
Lizbonsko moštvo je že najavilo prihod v Rim. Portugalci bodo prišli v Italijo 2. decembra.
Rimsko tekmo bodo sodili sodniki švicarske zveze, lizbonsko pa španske.
* * •
DUNAJ, 26. — Tehnični komisar Decker bo v ponedeljek sestavil seznam igralcev, s katerimi bo sestavil avstrijsko nogometno reprezentanco za tekmo proti Italiji v Turinu. Kandidati bodo imeli dva treninga in sicer 4. in 11. decembra proti juniorski reprezentanci, ki je nastopila na turnirju UEFA.
\
Decker je hotel sestaviti seznam
ljena iz 36 oseb, od katerih je 16 Že v začetku tega tedna, vendar se igralcev. Skupino vodi predsednik ! je zaradi slabe forme nekaterih i-kluba Liberti.	| gralcev premislil in odložil načrt.
llliUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIMIinilllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllM
KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE I. LIGE
Tudi proti Ignisu
silovit odpor
petorke Goriziane
Zopet zmaje «treh velikanov»
Italijansko prvenstvo prve zvezne lige poteka dalje po predvidenih tirih. Najmočnejše ekipe od nedelje do nedelje potrjujejo svojo premoč nad ostalimi tekmeci, ki že zdaj morajo omejiti svoje upe zgqjj na mesta srednjega dela lestvice. Nekatere ekipe te skupine skušajo doseči v igri s tremi velikimi petbrkarhi prestižen rezultat, ki bi jih
spravil v ospredje vsaj za en dan. Vendar ta zaželena kratkotrajna slava še ni doletela nobenega, ki je doslej pomeril svojo moč s tremi vodečimi, čeprav je tu pa tam že kazalo, da bodo morali tudi Sim-menthal, Ignis in Knorr kloniti pred napadi manj kvotiranih nasprotnikov., Največ naporov v tej smeri in največ prilik do uresničenja tega sna je doslej imela go-riška ekipa, ki je v samem začetku prvenstva za las zgrešila cilj.
Tudi v preteklem kolu so soški atleti zaigrali v velikem stilu. Pred seboj so imeli vareški Ignis. Na igrišču so se spremenili v prave leve, startali na vsako žogo in bili vseskozi enakovreden nasprotnik vareškim atletom. Le-ti so še enkrat zapustili tekmovalna tla kot zmagovalci predvsem po zaslugi svojih dolginov in svojih neizprosnih strelcev. Ti niso zamudili nobene priložnosti in so bili v napadalni fazi šo enkrat za las boljši od domačinov. Goriški gledalci so bili ob zaključku tekme razočarani nad rezultatom, a so tudi bili veseli pozitivnega nastopa domačih atletov, ki so potrdili svoje sposobnosti. Ce
se Je ponesrečila v zavodu San Giuseppe v Gorici. Med igranjem bodo atleti Goriziane zmogli enake
si je v zavodu zlomila desno piščal.
Ob 11. uri- je prišel v bolnišnico 47-letni Aurelio Brindetti iz Moše, Ul. Gorizia 50. Med upravljanjem avta pri Rdeči niši se mu je zgodila nesreča: odneslo mu je konec levega kazalca. Ker ni želel o-
bll obsojen na 11 mesecev in 50.000 stati v bolnišnici, so ga odpeljali lir globe, D. L. pa na osem mese- domov, kjer se bo zdravil 10 dni
nastope v vseh nadaljnjih tekmah, bodo brez dvoma zasedli ob zaključku letošnjega prvenstva visoko mesto na skupni lestvici.
Medtem ko je Ignis moral streti odločen odpor Goriziane, sta si o-stala velikana nabrala točki tega kola prav z lahkoto. Simmenthal je preigral drugo vareško moštvo V.gor, Knorr pa Neapeljčane
Neapeljska Partenope ni znala, kljub igri na lastnih tleh, nuditi nikakršnega odpora gostujočemu Knorru, ki je kljub ležerni igri zmagal z nad tridesetimi točkami naskoka.
Bolj zanimivi pa so bili dvoboji med ostalimi ekipami. Petrarca je gostovala v Cantuju, kjer je zaigrala odličen prvi polčas in Je bila že na tem, da doseže svoj prvi letošnji pozitivni rezultat prav na tujih tleh. Vendar so morali tudi to pot padovski igralci poraženi z igrišča.
Lazio je z nedeljskim uspehom zasedel visoko mesto na lestvici. Gostil je ekipo iz Livorna in ker je dobro poznal nevarnost toskanskih napadalcev, je stalno kril svoj koš in igral zelo oprezno. Tudi v napadu ni tvegal ničesar in prodiral do,koša ko je bila realizacija neizogibna.
Z visokim rezultatom se Je zaključila tekma med Biello in Stello Azzurro.
Izid priča o moči nasprotnikovih napadov in ki so se izkazali že v prejšnjih nastopih.
Brez posebnega truda Je prišla do točk tudi bolonjska Fides, ki je gostila atlete vojaške mornarice.
IZIDI:
Ignis . Goriziana
Lazio - Livorno
Biella - Stella Azzurra
Simmenthal - Algor Knorr • Partenope
Fonte Levissima
91:85
68:60
90:84
93:78
72:38
Petrarca 78:74
I. PATRIZIO
Àgatha Christie: Q	§ E T
ZAMORČKOV ŠLO JE
45.
■ ■■
Lombard Je vprašal:
»Kaj?»
Blore je rekel:
«Revolver — vaš revolver! Zdaj ga imate vi. Kaj, če rte ga
imeli ves čas vi?»	,
«Pojdite no, Blore, saj ste me vendar natančno preiskali!» «To že, toda skrili ste ga lahko še pred preiskavo. Potem ste šli spet ponj in ga lepo vtaknili v žep.»
«To je že preneumno. Prisegam vam, da ga Je nekdo prinesel nazaj in vtaknil spet v moj predal. Lahko si mislite, kako sem bil presenečen, ko sem ga našel na starem mestu.»
Blore Je rekel:
«Ali res pričakujete od nas, da bomo kaj takega verjeli. Zakaj naj bi Armstrong ali kdo drug dal revolver nazaj?» Lombard je brezupno skomignil z rameni.
«Tega si ne morem pojasniti. To Je blazno; vse drugo bi prej pričakoval kakor to. To nima nobenega smisla.»
Blore je prikimal, rekoč:
«Res nima smisla Zakaj si niste Izmislili kaj bolj verjetnega?»	,
«Ravno to dokazuje, da govorim resnico.»
«Nisem mislil tako,» je rekel Blore «Poglejte, gospod Lombard, če ste poštenjak, kakor pravite -»
Filip mu je vpadel v besedo:
«Kdaj sem pa rekel, da sem poštenjak?»
Blore Je mirno nadaljeval:
«Ce govorite resnico, vam preostane samo še eno. Dokler imate revolver, sva vam gospodična Vera in Jaz izročena na milost ln nemilost. Edino, kar lahko napravite, je to, da denemo revolver k drugim nevarnim predmetom, ki so že zaklenjeni _ m midva obdrživa še naprej vsak po en ključ.»
Filip Lombard si je prižgal cigareto.
«Kaj mislite, da sem neumen?» je rekel in puhal dim v zrak.
«Torej nočete tega storiti?»
«Ne. Revolver Je moj. Rabim ga, da se lahko branim, če me kdo napade, in ga ne dam iz rok.»
Blore Je rekel:
«Ce je tako, nam preostane le en zaključek.»
«Da sem jaz neznani gospod Owen? Mislite si, kar hočete. Me nič ne briga Vprašam pa vas, če je tako, zakaj vas nisem ustrelil že sinoči? Za to sem imel dovolj prilike.»
Blore je zmajal z glavo. Rekel je:
«Tega ne vem. Morate že imeti kak vzrok!»
Vera se ves čas ni udeležila razpravljanja. Zdaj pa se je zganila ln rekla:
«Mislim, da se oba obnašata zelo nespametno.»
Lombard jo Je pogledal in vprašal:
«Kako to mislite?»
Vera Je rekla:
«Pozabili ste na tisto otroško pesem. Ali ne vidite, da nam ta marsikaj pojasnjuje?»
In deklamirala je s posebnim poudarkom:
«Štirje zamorčki šli so na skale se igrat,
se enemu spodrsne in pade dol v prepad.»
Nato je nadaljevala:
«Armstrong ni mrtev... Odnesel je zamorčka, da bi mislili,
da je Izginil, kakor pravi pesem. Recite, kar hočete — Armstrong je še vedno na otoku.»
Lombard se je spet usedel.
Rekel je:
«Veste, da Imate mogoče le prav!»
Blore je rekel:
«2e res, toda kje pa je? Preiskali smo ves otok in celo hišo.»
Vera je rekla porogljivo:
«Preiskali smo vse, da bi našli revolver, pa ga nismo našli. In vendar je bil ves čas nekje.»
Lombard Je pripomnil:
«Draga moja, med revolverjem ln človekom Je precejšnja razlika v velikosti!»
Vera je rekla:
«To ni važno — jaz vem, da imam prav!»
Blore je rekel:
«Vsa stvar je zelo zamotana.»
Vera je rekla:
«Toda ali ne vidite, da Je blazen? Vse skupaj Je blazno! Kako postopa točno po pesmi, od kitice do kitice! Kako je oblekel sodnika... ubil Rogersa, ko Je cepil drva... dal gospe Rogers uspavalno sredstvo, da se ni več zbudila... spustil čebelo v sobo, ko Je umrla gospodična Brent! Vse izgleda kakor kaka strašna otroška igra. Vse se sklada s tisto otroško pesmijo.»
Blore je rekel:
«Mislim, da Imate prav.»
Po kratkem premišljevanju je nadaljeval:
«Živalskega vrta pa le ni na otoku! Kako bo opravil brez njega, ne vem!»
Vera Je vzkliknila:
«Ali še ne razumete? Mi tvorimo tivolski vrt... Sinoči smo
bili le malo več podobni človeškim bitjem. Mi smo živalski vrt...»
Celo predpoldne so sedeli na pečini in pošiljali z zrcalom signale na kopno.	,
Nobenega znaka ni bilo. da jih je kdo opazil. Nobenih signalov s kopnega. Vreme je bilo lepo, čeprav nekoliko megleno Morje je oilo razburkano ln veliki valovi so udarjali ob pečine. Nikjer m bilo videti nobenega čolna.
Se enkrat so natančno preiskali otok, a zaman. Nikjer ni bilo niti sledu o pogrešanem zdravniku.
Vera je pogledala nazaj na hišo.
Vzdihnila Je ln rekla:
«Tu zunaj se človek počuti bolj varnega... Najbolje bi bilo, če bi se sploh ne vrnil) več v hišo.»
Lombard je rekel:
«To ni slaba zamisel Tu smo še najbolj varni ln nihče se nam ne more približati, ne da bi ga mi mnogo prej zagledali.»
Vera Je rekla:
«Kar tu bomo ostali »
Blore je rekel:
«Treba bo nekje prenočiti. Zvečer se bomo morali vrniti spet v hišo.»
Vera se je stresla.
«Tega. ne bi mogla prenesti. Ne bi mogla preživeti še eno noč.»
Filip je rekel:
«Prav na varnem boste — zaklenjeni v svoji sobi.»
Vera je rekla tiho:
«Upam, da bo tako.»
Razširila je roke in rekla:
«Kako prijetno je tu zunaj na soncu...»
t Nadaljevanje sledil
ikkdMAI VO TRSI UL MONTECCH1 b II TEI-EFON 93-808 IN »4- ►‘ožini predal 559 - miiK(7.M(,ž (>OKlt.A: Ulica S Fallico l-U, Tel 33-82 - UPRAVA:	TRdl - UL SV FRANČIŠKA 4t 20 - Tei St .47-338	- NAROČNINA mesetna 451 ili - vnaprej, četrt-
iRtnn 1800 Ur ixiltetna 4500 lir. celoletna 8400 Ur - SFRJ: v tednu 30 dni, mesečne 420 din - Nedeljska posamezne «0 din letn. 1920 din polletno 960 din, četrtletno 480 din ožtnl tekoči račun Založništvo trž«<kegi askb rrst 11 5374 - Za SFRJ ADII, DZS, Ljubljana, «►rioirteva ulica 3 I tele! 21 928. tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani 60014-603-86 - (Kil.ANI: One oglasov Za vsak mm v Širini snega stolpca: trgovski 150, Onančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Vsi oglasi se naročajo prt upravi. -
1	‘	Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — izdajB ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat