Zakaj naj se računanje na pamet dostojno goji? (Spiaal A. Vranski.) Računski pouk je najnaravnejše in najpripravnejše sredstvo, privaditi otroke pazljivosti, zbistriti ter utrditi jim um in razsodljivost. Po računstvu se vzbudi, vadi in izobrazi upoznanje; po računanji se otroci navadijo zdravo misliti in prav sklepati, po njera pa človek postane tudi sposoben za domače in prometno živenje —, kajti računstvo je v vseh razmerah živenja jako važen, da, neizgrešljiv faktor. — Računski poiik ima po tem takem dvojni namen: formalni ali oblikovni ter materijalni ali tvorni namen, oba dva zahtevata jednako pozornost in gojitev v narodnej šoli. Ker je računstvo za živenje v obče tako preimenitne važnosti, zato naj se pa tudi vsestransko obdeluje in zlasti naj se na praktično njegovo veljavo poseben pozor ima. Jedno glavnih vodil pri pouku je, da se pri le-tem začenja vselej se stvarjo. Tudi pri računskem liku je jedino pravo in ob enein naravno postopanje to, da se prične se stvarjo, torej z »objektom" — ter da se potem nsubjektivna" stran računstva združi se stvarno ali objektivno... Ako bi se računanje obravnavalo lepismeno, — kakor se je to godilo večinoma njega dni, pred Pestalozzijem, pa tudi še za njim — potlej bi to ugajalo le formalnemu smotru, ki ga računstvo ima. Potakem računanji pa bi se duh otročji ne mogel dobrodejno in redoma razvijati, kajti razvil bi se le jednostranski. .. Računanje z golimi števili nikakor ne vsposobi otrok, da bi priučene račune vporabili tudi za dejanske potrebe: potem pa zgreši materijalen svoj namen, — in ravno ta je prav važen! Računstvo pa mora, ako hoče doseči svojo namero, ustrezati obema smotroma, ki ju spolnjevati ima! Torej vže zato se mora v računanji na pamet dobro vaditi: le tedaj bode računski uk res tudi praktičen, le takrat bode spolnjeval v istini pravo svojo nalogo! Namera računskemu potiku pa je tudi, da vsestransko vzbuja in izobrazuje duševne dari otrokove. Kakor pa zanemarjamo računanje na pamet, računski uk vže ni več popolen, torej tiidi ne vsestransk, — manjka inu zdrave in umne podloge ter dostojne praktičnosti. — čisto naravno pa je tudi, da pri poiiku vporabljujemo radi to, kar je v živenju važno, kar je iz živenja vzetega, česar v živenji potrebujemo in rabimo. Otroci vidijo doma, kako stariši merijo žito in tekočine, oni vidijo, kako računijo z novci, uteži itd. Ako torej učitelj v šoli pri računanji na vzgledih iz življenja vzetib pouk prične ter na njih poišče se svojimi učenci pravila in zakone računarstvu, potem je gotovo le pravo zadčl ter naravno in tudi pedagogično postopal. A to se da, storiti le po ustmenem, po računanji na pamet. Od ,,stvari" do »znamenja", od nvzgleda" k zgolj pismenemu računanji: le to je prava pot! Primerno z ustmenim se ima veršiti ob 6asu tudi pismeno računanje. Pismeno računanje se mora vedno harmonično z ustmenim rabiti; a duša pismenemu računanji je — kakor se je dobro izrazil nek metodik — računanje na pamet. Le-to ima nalog, da pripravlja na pismeno računanje! Ako naj računstvo po vsem velevažen svoj smoter v narodnej šoli doseže, mora se kolikor toliko gledati na dostojno gojitev računanja na pamet: tehtnih razlogov — kakor smo videli — v to je zadosti! Najbolj vešči strokovnjaki — metodiki v računstvu — ko: Diesterweg, Gruber, Hentschel, Heuser, Scholz iD dr. ne tnogo zadosti povdarjati važnosti, ki jo ima primerna gojitev računanja na pamet za ves vspeh v računskem uku.