primorski dnevnik 16 začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI SEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad oerkmm, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep- lembra 1944 se ie Uskal v tiskarni »Doberdob« v Sovcu pri Gorenji Trebu-S'. od 18. septembra 1944 Qo 1. maja 1945 v tiskarni "olovenija« pod Vojskim Pr' Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, K,er je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 167 (13.700) Trst, petek, 20. julija 1990 Bolonjska razsodba kot zla slutnja Krivci so zaščite osebe, zato ostanejo vselej nekaznovani BOLOGNA — Dan po nezasli-sani razsodbi bolonjskega priziv-n®ga sodišča je potekal v zname-niu vprašanj, dvomov in sumov, ki 96 porajajo tako v preprostih ljudeh kot v političnih in sodnih kro-gm. Osuplost se verjetno še dolgo ne bo polegla, še zlasti, ker je črni terorizem v Italiji vselej nekaznovan, kot je poudaril Occhetto na zasedanju partijskega vodstva in Pozneje na tiskovni konferenci. j.frg Fontana, Brescia, Bologna, ^stica, mafijski poboji, so doslej ostali nekaznovani in nemogoče vk !°' ta krvavi seznam ne bi vzbujala osuplosti in zaskrbljenos-je povzel tajnik KPI. Occhetto se je nato lotil vprašaja tajnih državnih arhivov, za kante je že v sredo zahteval, naj jih "■ončno odprejo, omenil pa je tudi hategijo izkrivljanja resnice in Preusmerjanja preiskave, ki je na Procesih proti prevratniškemu te-orizmu že nekakšna praksa. »Ne-Kaznivost ne bi obstajala, če ne bi Krivci imeli stalno pokritih ramen, oe ne bi bili zaščiteni tudi s strani nekaterih državnih inštitucij,« je povzel. V primerjavi z njegovimi obtožbami so bile reakcije ostalih strank precej bolj umirjene. Številni parlamentarci so predsedniku vlade vložili interpelacije v zvezi z razsodbo, strankarska glasila so objavila uvodnike z neštetimi vprašanji, na katera bržčas ne bo nikoli odgovora. Rdeča nit, ki povezuje članke, pa se nanaša na strategijo prevratnikov, ki so nepremagljivi v preusmerjanju preiskav in prikrivanju prave resnice. Resnici na ljubo pa so reakcije posameznih predstavnikov strank dokaj mile. Nekateri govorijo o emotivni vzmeti, ki je sprožila komentarje, še preden je bolonjsko sodstvo javno utemeljilo razsodbo. Demokrščanski senatorji so reagirali z obširno interpelacijo predsedniku vlade, od katerega zahtevajo pojasnila glede zamujanja sodnih oblasti; sprašujejo tudi, ali so tajne službe v zadostni meri prispevale pri iskanju resnice in ali bo vlada končno kaj ukrenila, da bi preprečile počasnot in spletke, ki pogojujejo procese proti teroristom. Drugi dan Delorsovega obiska v Sovjetski zvezi V duhu perestrojke bo SZ navezala nove stike z EGS Gorbačov je obljubil gostu, da bo SZ pospešila konvertibilnost domače devize in iskala nove poti iz težke gospodarske krize Jacgues Delors In Mihail Gorbačov (Telefoto AP) MOSKVA — Po krajšem razgovoru s sovjetskim ministrskim predsednikom Rižkovom je predsednik Evropske komisije Jacgues Delors posvetil svoj drugi dan uradnega obiska v Moskvi sestanku s predsednikom Gorbačovom. O tem, kako so potekali razgovori, je podrobno poročala tiskovna agencija TASS, ki je poudarila predvsem gospodarsko plat razgovora med Gorbačovom in Delorsom. Sovjetska zveza je namreč izrazila gostu trdno prepričanje, da bo kljub težavam vztrajala na poti gospodarske prenove države, ki je nujno potreba temeljite reforme, to je perestrojke. Da bi čim bolj omilila neprijetne posledice prehoda v novo pojmovanje gospodarstva, je vlada SZ pripravljena poglobiti dosedanje gospodarske stike z EGS in pri tem pospešiti uvedbo konvertibilne sovjetske devize. Predsednik Gorbačov je sam potrdil Delor-su, da bo SZ spoštovala to obljubo. Gorbačov ni zamolčal gostu številne težave gospodarskega značaja, ki trenutno hudo pestijo sovjetsko življenje. NADALJEVANJE NA 2. STRANI stopnjevanju napadov na pobudnike referenduma o volilni reformi V poslanski zbornici začeli razpravo o zakonu Mammi ti prv^,~~ V poslanski zbornici so včeraj začeli obravnava-veia 6 člene zakona Mammi. Debata se bo bržkone razži-rec) n .?a^®tku prihodnjega tedna, ko bodo prišli na dnevni vla(je )b°lj sporni zakonski členi. Do takrat ima predsednik cije jjV^dreotti čas, da zgladi spore v vrstah vladne koali-tega da uveljavi skupno govorico med zavezniki. Glede demok Vladuie zmerni optimizem, saj je levica Krščanske n°st . racije (preko Granellija) včeraj potrdila pripravlje-k°v u °. '<0rnpromisnih rešitev, tako glede reklamnih vlož-katerih ^le^e maksimalne višine reklame. Na podlagi ne-fešitev ?ovoric naj bi Andreotti predlagal kompromisno dosgg,' Ki predvideva, da bi maksimalna višina reklame ne in r uia^Vef ^ odstotkov prihodkov (tj. virov iz naročni-Postajp6 p.aine); to nai Bi veljalo tako za RAI kot za zasebne nik Kn ? zakonu Mammi sta med drugim razpravljala taj-■p ■ .^maldo Forlani in voditelj levice Ciriaco De Mita. Pfitaiirt rePuBlikanske stranke Giorgio La Malfa je prekinila b 9 k° PrBB° Bo dogovora in da bodo nesoglasja Veznike H2 Ve^PB prask. Tajništvo PSI pa je opozorilo za-štovati • °Bstajajo zelo jasni dogovori, te pa morajo spo- ^ammiVSi PouBarilo je tudi, da so polemike okrog zakona m°, zat' fuvzroc Podni ° Pozvai° na morebitne nepravilnosti pri zbiranju v v korist referendumov. Na možne nepravilnosti je prejšnje dni opozoril že predsednik socialističnih senatorjev Fabbri, to pa je povzročilo reakcije iz tabora pobudnikov referendumov. Demokristjanski poslanec Segni je dejal, da smo priča pravcati ustrahovalni kampanji PSI, medtem ko sta radikalec Calderisi in liberalec Biondi obtožila Craxija, da glede tega vprašanja nima dovolj prepričljivih argumentov. Medtem se v vrstah KPI nadaljujejo polemike med zagovorniki in nasprotniki Occhetta. Oboji sicer kritizirajo PSI zaradi načina vodenja javnih uprav in javnih ustanov, po drugi strani pa so razdvojeni glede odnosa do napovedanega rojstva konstituante in teles, ki bi jo upravljale. Fronta za »ne« je včeraj zahtevala odstop Claudia Petrucciolija, odgovornega pri delovni skupini za odnose z zunanjimi organizacijami. Eden od najbolj gorečih voditeljev fronte, Chiarante, je izjavil, da pri tem ne gre za osebne spore, marveč za vprašanje upravljanja omenjene delovne skupine. Po mnenju Chiaranteja se je delovna skupina preveč ukvarjala z obrobnimi zadevami, premalo pa bila sedež soočanja različnih stališč v partiji. Fronta za »ne« je polemična tudi glede vodenja dnevnika Unita. Vse kaže, da si želi, da bi bila primerno zastopana v vodstvu časopisa, pri tem pa naj bi zahtevala mesto pod-direktorja. g. R. Na seji senatne proračunske komisije Včeraj oživel zakon za obmejna območja RIM — Očitno je počasnost italijanskega zajonodajnega sistema tolikšna, da se svet zunaj palače spreminja tako naglo, da ga norme ne dohitevajo. To še posebej velja za zakon o »mejnih področjih«, ki je v resnici zakon o stimulaciji mednarodnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja severovzhodne Italije z državami vzhodne Evrope in še posebej s sosedami, kot sta Jugoslavija in Avstrija. Zamisel o zakonu je vzklila med polemikami o uresničljivosti osimske proste industrijske cone na Krasu. Tedaj se je govorilo o možnosti sodelovanja vzdolž vse meje, od Milj do Trbiža. Zato se zakon še danes imenuje o »mejnih področjih«, čeprav sega njegov vpliv daleč na vzhod. Zaradi predčasnega razpusta parlamenta ga niso odobrili že v prejšnji zakonodajni dobi, pač pa šele na predvečer zadnjih deželnih volitev, pred dvema letoma. Iz poslanske zbornice je zakon romal v senat, kjer je obtičal zaradi nesoglasij v vladni večini in tudi zaradi novih težav, nastalih zara- di bankrota podjetja »Cogolo«, ki je veljalo za zgled mednarodnega sodelovanja na relaciji Furlanija - Vzhod. Medtem so se razmere na Vzhodu močno spremenile. Sovjetskega gospodarskega bloka (SEV), na katerga se je zakon skliceval, praktično ni več in vsak čas bo izginila celo ena izmed omenjenih držav, Nemška demokratična republika. To je predsednika proračunske komisije senata sen. Andratto prepričalo, da je treba zakon o gospodarskem sodelovanju z vzhodnimi državami dobesedno napisati na novo. Na včerajšnji seji je predlagal, naj bi zakon slonel na treh temeljih; va-lutno-finančni prosti coni v Trstu, videmski finančni družbi za spodbujanje ustanavljanja in delovanja mešanih podjetij in poglavju o kulturno-znan-stvenem sodelovanju. V razpravo sta posegla tudu senatorja Battello (KPI) in Beorchia (KD), NADALJEVANJE NA 2. STRANI 25 let alpskih vrat Predora pj.Jj Cosslga sta včeraj načelovala proslavi ob 25-letnici odprtja Mont Blancom (Telefoto AP) NA 12. STRANI Zmaga nad komo CICAGNA (GENOVA) — Marcello Manunza se je rodil pred 25 leti. Od teh je tri preživel v globoki komi. V vegetativno življenje ga je pahnila prometna nesreča, v ponedeljek pa je vsem, ki so ga imeli radi uspelo zmagati odločilno bitko z zlo usodo. Marcello Manunza se je namreč prebudil in dokončno premostil komo. Pred njim je sedaj dolga pot rehabilitacije in fizioterapije, vendar je starše in prijatelje neizmerno osrečil že njegov prvi pogled po treh letih globokega spanja. Fantu, ki je fizično pravi orjak, je pomagala posebna terapija, ki jo z uspehom uvaja ameriški profesor Glen Doman. Marcella so postavili na desko, ki je bila nagnjena za 45 stopinj. Ko je njegovo telo ležalo na deski so ga starši in prijatelji skušali na naj- različnejše načine pripraviti do tega, da se je »premaknil«. Žgačkali so ga, božali, ščipali, mu govorili in šepetali, ga masirali in tipali. Po dolgih mesecih terapije se je izkazalo, da je bilo njegovo telo pripravljeno na »živčne« reakcije. Tresljaji in drobni gibi so najavljali, da je Marcellovo telo premostilo najhujše težave. Že dan po prvih znakih okrevanja je bolnik spregovoril nekaj besed. Trudi se, da bi bral voščila prijateljev, skušal je celo pogoltniti žlico juhe. Oktobra ga bo ponovno pregledal zdravnik Doman, presrečne starše pa sedaj pesti nova skrb. Oče je izgubil službo, terapija pa je izredno zahtevna, saj terja trideset skupinskih vaj dnevno in to v posebnih kliničnih strukturah. Okrepljeno sodelovanje za zaščito severnega Jadrana NA 4. STRANI Sodstvo zaplenilo gradbišče ENEL REGGIO CALABRIA — Sodnik za preliminarno preiskavo je odredil preventivno zaplembo gradbišča državnega podjetja ENEL, ki v Gioii Tauro gradi električno centralo na različna goriva. Preiskava, pri kateri je nekaj časa sodeloval tudi visoki protimafij-ski komisar Sica, je stekla že januarja, šele pred kratkim pa se je dejansko izkazalo, da so bili sumi utemeljeni in da ima tudi mafija prste vmes. Državno pravdništvo iz Reggio Calabrie namreč meni, da gradnja elektrarne ni v skladu s pravili, vprašljiva pa je tudi politika zakupov. Zaplembo gradbišča in vseh infrastruktur, ki so že dograjene, so narekovali tudi administrativni prekrški, saj ni dokumentacije o gradbeni koncesiji in protipožarni varnosti, prav tako ni naprav proti onesnaževanju okolja, načrtovalci pa niso spoštovali zakonov o arheološkem varstvu. Zaradi resne tehnične nevšečnosti na krovu vesoljske postaje Mir Precej zaskrbljenosti zaradi usode sovjetske kozmonavtske posadke ko, v primeru, da bi tega ne uspela, bo to storila naslednja posadka. Predvideno je namreč, da bosta oba kozmonavta ostala v vesolju do 8. avgusta, vsekakor pa, po tem nepričakovanem zapletu, obstaja možnost, da se bosta vrnila na Zemljo predčasno. Strokovnjaki ugibajo o vzrokih nevšečnosti: nekateri trdijo, da je vrata menda blokiral drobec ledu, drugi pa ne izključujejo človeške napake. Kakorkoli že, ni izključeno, da bosta kozmonavta svoj »sprehod« od vesoljske postaje do ladjice in nazaj še ponovila-V torek ponoči, to je v času zapleta, sta celo postavila rekord; izven postaje sta ostala sedem ur, kar je (kot trdi Pravda) bolje od dotedanjega rekorda Francoza Jeana Chretiena. Ta je zunaj vesoljske postaje ostal šest ur in eno minuto. Na sliki (telefoto AP): kozmonavta Solovjev in Baladin. IvKJciiV VA --------- precej prepiana je v noči na sredo povzročila tehnična nevšečnost na vesoljski postaji Mir. Zaradi težav pri zapiranju ene od vhodnih vrat sta se člana posadke, kozmonavta Anatolij Solovjev in Aleksander Baladin, znašla celo v resni nevarnosti. Do incidenta je prišlo v času, ko sta se kozmonavta vračala v vesoljsko postajo; pred tem sta bila več ur zunaj postaje, kjer sta popravljala vesoljsko ladjico Sojuz TM-9. Pri vračanju (v stanju, ko jima je začelo že primanjkovati kisika) sta naletela na težave pri vhodnih vratih. Po dolgotrajnih naporih sta ju sicer uspela zasilno zapreti, vendar ne docela, tako da so ostala priprta za poldrugi milimeter. Sovjetska sredstva javnega obveščanja zagotavljajo, da nevšečnost ni prehuda, tako da kozmonavta nista sploh v nevarnosti. Trenutno si Solovjev in Baladin prizadevata, da bi popravila napa- Slovenska skupščina o krizi na Kosovu LJUBLJANA — Slovenska skupščina je v sredo zasedala pozno v noč, včeraj je bilo dolgo dopoldansko skupno zasedanje in seje treh skupščinskih odborov so se ponovno nadaljevale v nočne ure, tako da so že napovedali novo skupščinsko sejo. Nekje popoldne pa je prišla zanimiva vest, da je vlada pristala na normalen postopek in da je odložila razpravo o nacionalizaciji slovenskega tiska. Minister za informiranje Stane Stanič je pomiril duhove, češ, da ni bilo nikoli tako hudo mišljeno, predvsem pa da se lahko sprejme popravek in pridejo imenovanja, ali bolje potrjevanja imenovanj glavnih in odgovornih urednikov v pristojnost skupščin in ne izvršnih svetov. Seveda pa je okrog tega perečega vprašanja bilo med včerajšnjim zasedanjem mnogo razprav, polemik in komentarjev. Svojo odločno besedo sta povedali tudi društvo slovenskih novinarjev in sindikat novinarjev. Na skupnem zasedanju so soglasno odobrili daljšo deklaracijo o Kosovu, v kateri v prvem členu skupščina Slove- nije najostreje protestira proti kršenju človekovih pravic in državljanskih svoboščin, proti političnemu nasilju in samovolji ter uzurpaciji oblasti v socialistični avtonomni pokrajini Kosovo. V naslednjem členu slovenska skupščina izjavlja, da bodo za njo legitimne samo odločitve, ki jih bo sprejemala legalno izvoljena kosovska skupščina. Ostro kritizirajo srbsko oblast, ker je ukinila legalno oblast na Kosovu zvezno predsedstvo pa je to ravnanje podprlo. Odnosi med narodi in narodnostmi se lahko urejajo le v skladu z njihovo voljo. Skupščina Republike Slovenije ne bo priznala nobene odločitve organov SFRJ, ki bi z uporabo enot JLA in zveznih odredov milice skušali reševati odnose med narodi in narodnostmi na Kosovu in v Jugoslaviji ter bo izvajanju takih odločitev nasprotovala. Deklaracijo bodo objavili v slovenskem uradnem listu in jo posredovali zvezni skupščini in skupščinam vseh jugoslovanskih republik in avtnomnih pokrajin. B. S. Srbija strelja na Markoviča študentje pa nočejo v Prištino LJUBLJANA — Jugoslovanska skupnost postaja vedno bolj zapletena in usoda vlade je vedno bolj kočljiva. Včeraj je predsednik srbske vlade postavil na zasedanju srbske skupščine Markoviču vrsto ultimativnih zahtev, ki gredo vse v smer blokiranja uvoza konkurenčnega blaga, novih lahkih kreditov in zvezne vladne intervencije, ki naj potegne srbsko gospodarstvo iz težav. Zanimivo pa je, da je bila seja vseh treh zborov srbske skupščine v izrednem ozračju masovnega mitinga, katerega se je udeležilo preko tisoč ljudi, po večini prizadetih mater srbskih študentov, ki bi morali iti na študij na Kosovo. Po večini gre za bruce pravne fakultete. Tokrat so uvedli omejeno število in te so vpisali, vse ostale, ki pa imajo tudi pogoje za vpis, so napotili v Prištino, kjer bi jim zagotovili štipendije, prostor v dijaških domovin in študij na »eni izmed srbskih fakultet«. Ogorčene matere pa so bile mnenja, da naj pošljejo poslanci, ki so to zakuhali, kar svoje sinove, njihovi pa bodo ostali v Beogradu. To je prvi resnejši znak nezadovoljstva s sedanjo za Srbijo nevarno politiko na Kosovu. Seveda pa je nekaj povsem drugačnega govoril na tiskovni konferenci srbski notranji minister Radmilo Bogdanovič, ki je mnenja, da srbska policija dobro obvladuje položaj. Toda ni potekalo brez težav, saj je »dezertiralo«, ali bolje rečeno izstopilo, kar 1.400 albanskih miličnikov, tako da je na Kosovu v službi samo še 400 albanskih miličnikov. Kosovo zapuščajo tudi miličniki iz ostalih jugoslovanskih republik, tako da pada celotno breme »varnosti« na srbska pleča. Vendar pa imajo dovolj sredstev in posebnih oddelkov za primer množičnih manifestacij. Bogdanovič je napovedal kazenski pregon proti kosovskim albanskim poslancem, ki so proglasili Kosovo republiko. Dejal je, ne bodo preganjali prav vseh 114, temveč le vodilno skupino, ker je delovala proti Srbiji in ker je ogrozila ozemeljsko celovitost Srbije in Jugoslavije. Po njegovih besedah gre za normalne državljane in ne za poslance, ki jih po vseh mednarodnih normah in v vseh pravnih sistemih ščiti poslanska imuniteta. Povedal pa je tudi, da je na Kosovu mnogo primerov tihotapstva z orožjem in mamili, da pa niso odkrili niti enega agenta albanske »segurimi«, in da niso odkrili nobenega voditelja iredentistične tajne organizacije. Zvezno predsedstvo pa je izdalo daljše uradno sporočilo, v katerem polemizira s »severozahodnim tiskom« in napo' veduje, da bodo opravili razgovor še s Slovenijo, saj se je dosedaj delegacija zveznega predsedstva razgovarjala z vsemi predsedstvi, ni pa se sestala s slovenskim. Potem pa nameravajo povedati svoje predloge o ureditvi Jugoslavije. Izjava je dvoumna, očitno pa je tudi rezultat slovenskih obtožb, da je bilo stališče zveznega predsedstva v direktno podporo srbskim stališčem in da je tako izzvenelo tudi skupno uradno sporočilo. Toda teža tega organa se stalno zmanjšuje, kar tudi govori o nadaljnji krizi jugoslovanskega sistema. B. S. Sporočilo novinarjev Slovenije Društvo novinarjev Slovenije in Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije opozarjata na poskuse vnovičnega oblastnega podrejanja javnih občil. Nasprotujemo duhu in črki sprememb Zakona o pooblastilih in nalogah družbenopolitičnih organizacij, kakor so bili predloženi Skupščini Republike Slovenije in ki naj bi z enim zamahom ustanoviteljstvo in odločanje o ključnih kadrovskih vprašanjih javnih občil prenesli na izvršne organe družbenopolitičnih skupnosti. Posebej obsojamo metodo hitrih postopkov. Obveščamo, da stanovska in sindikalna organizacija novinarjev o tem predlogu nista bili niti obveščeni niti povprašam. Organizaciji soglašata s potrebo opredelitve lastninskih razmerij javnih glasil, vendar v skladu s potrebami in možnostmi družbe, zahtev tržišča in ob upoštevanju interesov vseh delov družbe. Zato pozivamo na strpen in strokoven dialog, ki bo upošteval tudi spoznanja in rešitve drugih demokratičnih in civilnih družb. Vztrajali bomo na strokovnosti in avtonomnosti novinarstva in pri nasprotovanju kakršnimkoli poskusom njegovega podrejanja. Opozarjamo, da gre pri obrambi novinarske svobode in avtonomnosti javnih glasil za ključno vprašanje demokracije, zato slovensko javnost pozivamo, da nas pri tem podpre in zaščiti. Jugoslavija kritizira evropski parlament in ZDA BEOGRAD — »Nekatere resolucije o Kosovu evropskega parlamenta in ameriškega kongresa so zanemarile naše resnične težave in zapletenost naših problemov,« je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Ivo Vajgl. Izrazil je še upanje, da bodo »vlade držav, ki dobro poznajo razmere v Jugoslaviji in na katerih podporo računamo, znale oceniti celovitost procesov v naši državi.« Na vprašanje, ali je nedavni obisk slovenskih funkcionarjev v ZDA povezan s sprejemom resolucije o Kosovu v ameriškem kongresu, je Vajgl odgovoril, da te povezave ni. Dodal je še, da je zvezni sekretariat za zunanje zadeve sodeloval v pripravah določenega dela programa omenjenega obiska in da so sodelovanje s predstavništvi zveznega sekretarjata za zunanje zadeve ocenili kot koristno. V zvezi z neprijetnostmi, ki jih zadnje čase doživljajo jugoslovanski državljani, ki potujejo v Francijo, je Vajgl odgovoril: »Menimo, da dosedanje obnašanje francoskih oblasti ni v skladu ne le z značajem odnosov med državama, temveč tudi ne s politiko prostega pretoka ljudi, za katero smo se dogovorili v Helsinkih. Problem bomo skušali urediti z neposrednim dialogom, (dd) Sporočilo bralcem Sindikalno premirje, ki je bilo sad z naše strani velikih naporov in žrtvovanj, smo podpisali v prepričanju, da smo končno dosegli po mnogih mesecih mučnih sestankov in pogajanj obdobje mirnejšega in bolj normalnega dela. Z naše strani smo se dogovora vedno strogo držali čeprav smo imeli občutek, da nasprotna stran ni vedno tako lojalna. Tisti sporazum ni bil za nas kakšna posebna pridobitev, a vemo, da v takih pogojih kaj drugega nismo mogli doseči, istočasno pa smo bili trdno prepričani, da kaj več ne moremo popustiti, ker bi to pomenilo razprodajo naših dosežkov in naših pravic. Torej tisti sporazum, četudi za nas ni bil najboljši, je bil nekaj, za kar smo se borili in ga nismo hoteli izničiti. Zato odklanjamo vsako natolcevanje, da smo mi razbili dogovor. Prva, ki se , dogovora ni držala je bila direkcija glede produkcijske premije in si je tako prevzela vso od- govornost tudi za nadaljnje naše reakcije, ki so bile vperjene zato, da bi direkcija spoštovala doseženi sporazum. Naša prva reakcija nalašč ni hotela biti preostra in se je omejila na vzpostavitev stanja, ki je vladalo pred podpisom sporazuma, zato da bi pustila nasprotni strani odprta vrata za ugladitev spora. Kot odgovor smo dobili še bolj ostro in zaprto stališče, ki nas hoče kaznovati zaradi ne vemo katerih grehov. Na to stališče odgovorimo z oklicem 18-urne stavke. Kam vse to pelje ni težko uganiti, zato še enkrat vabimo nasprotno stran, da sede za pogajalsko mizo in s skupnimi napori odpravimo nesoglasja, da bo lahko sindikalno premirje spet vzpostavljeno. Stavkajoči uslužbenci ZTT Pojasnilo direkcije Bralcem Primorskega dnevnika se opravičujemo za najavljeno tridnevno stavko, ki jo je popolnoma neupravičeno in neodgovorno oklicalo sindikalno predstavništvo neposrednih oddelkov Primorskega dnevnika. Direkcija namreč ne more sprejeti zahtev sindikalnih predstavnikov fotostavnice, naj bi se izplačalo dodatno »proizvodno premijo« tudi delavcem, ki so v dopolnilni blagajni, saj tudi sindikalni predstavniki točno vedo, da tega niti vsedržavni predpisi ne predvidevajo. Direkcija prav tako odklanja absurdno zahtevo po tem, da se izplača delavcem fotostavnice stroške za minulo stavko. Prav tako direkcija ne more pristajati na neupravičeno in enostransko 25-odstotno znižanj® produktivnosti, ki je bila.kot grožnja fotostavnice arbitrarno uveljavljena. Tako obnašanje je nedopustno in vredno obsojanja, ker povzroča založbi Primorksega dnevnika znatno gmotno škodo, oklicana stavka Pa nima drugega učinka kot tega, da oškoduje bralce Primorskega dnevnika. Direkcija ZTT • Delors Dejal je, da si je v tem kriznem stanju dejansko nemogoče zamišljati ev-tomatičnega uvajanja popolnoma novih gospodarskih in družbenih pravil v družbo, ki je tako pisana in zapletena. Saj vendar ne gre za vstavljanje novega programa v računalnik, je dejal Gorbačov. Delors in Gorbačov sta se nato lotila vprašanja evropske integracije, ki bi morala vsekakor upoštevati temeljni doprinos ZDA in Kanade. Delorsa, ki pripravlja poglobljeno študijo o sedanjem gospodarskem položaju v SZ, je nato zanimalo še veliko podrobnosti v zvezi s sovjetskimi republikami, ki so se odločile za uvedbo samostojne devize. Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Vadim Perfilijev je dejal, da si SZ obeta veliko od novih odnosov z EGS z željo, da bi stiki postajali v bodoče stalni. • Oživel zakon ki sta podčrtala nujnost, se razprava o zakonskem osnutku nadaljuje. S tem v zvezi je sen. Spetič izrazil mnenje, da bi v poglavju o kulturnem sodelovanju morali upoštevati člen o finančni pomoči narodnima manjšinama, kakor ga je že odobrila poslanska zbornica. V ta namen je navezal prve stike tudi s predstavniki drugih strank. Obe manjšini opravljata namreč nenadomestljivo vlogo povezovalca in spodbujevalca sodelovanja med sosednjimi narodi, v marsičem sta prispevali že tudi k uveljavitvi pomembnih občik mednarodnega gospodarskega sodelovanja, vendar ne moreta razviti v celoti svojega potenciala, tudi zato, ker pesti njune kulturne in znanstvene ustanove močna finančna stiska. Nekajletna podpora, do odobritve in uveljavitve morebitnih zaščitnih norm, bi sprostile doslej še ne neizražene energije in sposobnosti, ki jih res ne kaže podcenjevati. Jasno je, da je ob obnovljeni razpravi o zakonu za obmejna področja tudi potrebno, da manjšinski dejavniki posredujejo svoja stališča predsedniku komisije Andreatti. GARBO' 1 OBUTVE GdRBin VELIKA IZBIRA - KAKOVOST - UGODNE CENE ■v •v TRZIC Ul. Oberdan 9-11-13 Tel. (0481) 791065 Ostri protesti zaradi gradnje radarskega centra na Slavniku KOZINA, HRPELJE — Protesti zaradi gradnje radarsko-računalniškega centra za potrebe Hidrometeorološkega zavoda Sovenije na Slavniku ne Pojenj ujej o. Predvčerajšnjim so se na Slavnik s traktorji pripeljali Podgorci jn zahtevali, da delavci Univerzala iz Ljubljane prekinejo gradbena dela. To se je zgodilo v prisotnosti predstavnika izvršnega sveta občinske skupščine m delo je bilo prekinjeno. »Samo za en dan, kajti razlogov za ustavite del ni in krajani, niti občinski organi za to odločitev niso pristojni. Mi imamo za delo vsa potrebna dovoljenja (in sog-Jasja) in z delom bomo jutri nadaljeva-je na pogovoru s predstavniki krajanov (okrog 5000 prebivalcev je v okolici Slavnika) dejal inž. Miran Trontelj, namestnik direktorja Hidro-meteorološkega zavoda Slovenije. Pogovor, ki se ga je udeležilo okrog ‘0 predstavnikov krajanov iz okolice Slavnika, je bil »vroč«. Krajani, ki so se 15. maja letos v Pogorju že seznani-L 8 tem, kaj jim »prinaša« radar na Slavniku, so namreč ostali nejeverni. / rditvam in zagotovilom predstavnikov Hidrometeorološkega zavoda, da ^Meteorološki radar v nobenem prime-^ ni škodljiv za okolje, prprosto ne erjamejo. Trdijo, da bi morali uprav-jV organi pri izdaji lokacijskega dovo-Jenja upoštevati njihove zahteve jPred izdajo so hoteli vedeti, če je ra-ar škodljiv, nevaren za okolje), ven-sar teh zahtev niso precizirali. Hoteli 0 dokumentacijo. »Dokumentacije ne moremo dati, če ne opredelite antev, sicer vam bi morali dostaviti P°1 knjižnice s pojasnili in podatki o meteoroloških radarjih. To pa ne gre. opravljeni smo odgovoriti na vsako vnanje in povedali smo že, da pred-Pa t'n radar ne bo ogrožal okolja. Vi rišk■ ne verjamete, ne verjamete ame-( kun in evropskim ugotovitvam o i-JojevMnosti teh radarjev,« je dejal ^.Trontelj. a!; a njegove besede so krajani bolj klanj nestrpno reagirali (Trontelj je PUsn aj dasa užaljen in jezen celo za- grar] . sestanek) *n zahtevali ustavitev stih ••e vse dokler neka nevtralna in-dcija ali strokovnjak (niso vedeli ju ' in težko bo koga najti, ker je v iie®°slaviji takih strokovnjakov malo) gQv Potrdi zagotovil hidrometeorolo- zares, ko so videli, da so v vrh tisočaka zarili gradbeni stroji, je storila svoje. Posledice so lahko zelo neprijetne, kajti prebivalci v okolici Slavnika vztrajajo pri svojih zahtevah in obljubljajo, da bodo dostop na Slavnik zaprli, preprečili gradnjo, dokler ne bodo izvedeli, da radar zanje ni nevaren. Da se podobe lepega Slavnika z njim spreminja, da je Slavnik »ranjen« pa je jasno. Po zagotovilih strokovnjakov meteorološki radar EEC DWSR ;— 88 ne bo ogrožal okolja. Sevanje za prebivalstvo in favno oziroma floro sploh ni nevarno! Tak radar imajo na Frankfurtskem letališču in ob strogih nem- .>v’ ških predpisih so ugotovili, da je sevanje desetkrat manjše od dovoljenega. Radar bo nameščen na stolpu 19 metrov nad vrhom Slavnika, dokončali naj bi ga v jeseni (to je nujno že zaradi garancij, kajti naprava je že v skladišču Steklarne Hrpelje), objekt v katerem bo nameščen center pa ima površino po 100 kv. metrov v dveh etažah s tem, da je ena praktično klet. Naložba je ocenjena na 18 milijonov din. Investitorji zagotavljajo, da bodo po dograditvi Slavnikov vrh uredili tako, da radar (razen stolpa, seveda) ne bo kvarno vplival na okolico. DUŠAN GRČA Portoroška noč brez alkohola? PORTOROŽ — Bo znamenita Portoroška noč letos res v povsem drugačnem duhu -poduhovljena, kulturna in daleč od množičnega opijanja? Minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš je tako portoroškim turističnim delavcem med drugim predlagal, da za Portoroško noč v trgovinah ne bi prodajali žganih pijač, pa tudi sicer naj bi omejili točenje močnejših alkoholnih pijač in prodali raje več piva in osvežilnih pijač. Že več let portoroški turistični delavci (in ne samo oni) opažajo, da se je največja poletna »fešta« nekako izživela in dekadentno prevesila v eno samo množično pijančevanje. Kdor se je denimo minulo Portoroško noč še trezen sprehajal po Pristanišču rož potem, ko so se na nebu razletele še zadnje svetlikajoče rakete, je lahko samo nemo spremljal apokaliptični vrvež mladih iskalcev srečnih trenutkov. To pa menda ni tisto, kar so včasih hoteli tukajšnji turistični delavci. Kaj se bo torej dogajalo letos? Za zdaj vemo, da bo ognjemet tudi letos (primerno »slan«) in da bodo v petek in soboto (dva dneva, torej) Melodije morja in sonca. Sicer pa so se minule dni nekateri pri- reditelji Portoroške noči že spet sešli z Ingom Pašem pri portoroškem župniku Francu Prelcu. Tako turistični minister, kot portoroški župnik sta predlagala, da naj bi se Portoroška noč vsaj nekoliko povrnila k svojim začetkom, k cerkvenemu praznovanju Velikega Šmarna, oziroma praznika, posvečenega Mariji Rožni. (Cerkev, posvečena Mariji Rožni, naj bi v zgodovini pomenila sam začetek Portoroža.) Predlagala sta prirediteljem, da bi v to poletno praznovanje vnesli več kulturnih dogodkov (na 15. avgust naj bi med drugim organizirali primeren orgelski koncert). Organizirali naj bi tudi več kulturnih prireditev, manj pijančevanja, ki podžiga pretepe in povzroča druge nevšečnosti, manj kiča,... Lahkotno zabavno dogajanje pa naj bi umaknili kam iz portoroškega središča. Župnik Franc Prelc je opozoril na vrsto starih običajev, po katerih bi se lahko zgledovali organizatorji Portoroške noči. Kaj bo. iz vsega tega, še ni znano. Ža velike spremembe ni več veliko časa na razpolago, saj bo tokratni višek portoroške poletne noči že 11. avgusta. B. Š. na vsa soglasja, ki jih ima in-jalec -1 (rePubhški IS, operativni izva- Ust Pa je Hidrometeorološki zavod) Dej yit;ve gradnje ni moč pričakovati. n0 St^° Pa je, da so krajani upraviče-je M-jevoljni. Večini znan način spre-Stlloania planskih dokumentov (»vsi Hm ža vse, ko gre pa zares, se začne-(j0 sPraševati o umestnosti odločitev, se*011«, o podtikanjih itn.«) je tudi v bajJsu. i občini povzročil probleme. O 1987 ] 80 v občini vedeli marsikaj že pa(j'. eta, ko je zaradi nesoglasij pro-SkrV ?r?iekt za radar na Trstelju pri HSt lnL in imeli 5. avgusta 1987 prvo Siav°. Predlokacijsko obravnavo o pja blKu. Za zadevo so vedeli tudi proj.ltlci (ti danes tudi protestirajo Vdr ‘ 9radnji radarja), pa Zavod za v K]lv° naravne in kulturne dediščine kraj0v! Gorici, niso pa bili obveščeni gj Tem, oziroma njihovim dele-Grisk11, >>ušla« tudi sprememba ob-tja io t?a družbenega plana, v katere-((jJ , “d 1989. leta vnešen radarsko-ra-liljg ‘tbški center na Slavniku. Preve-da neobveščenost, saj krajani pravijo, Vse i i° ,zadevi na Slavniku izvedeli ele iz časopisja in verjeli, da gre Lipa - delniška družba? KOPER — Že več kot leto dni ____________založbo, ki ji že lep čas grozi stečaj, ves čas pa je deležna tudi besedne podpore v slogu "te kulturne ustanove nikakor ne smemo ukiniti, izgubiti" še niso našli ustrezne rešitve. Število zaposlenih se zmanjšuje in trenutno jih je že 16, čeprav bi jih bilo dovolj le 8. Dolgovi so konec junija dosegli številko 2,26 milijona din, upniki hočejo svoje nazaj, občine na primorskem pa večino- ma nimajo sredstev za pokritje izgube, niti ne morejo pravno postati ustanoviteljice založbe. Če bi se v večini občin odločili za denarno pomoč Lipi, bi tudi v Kopru prispevali svoj delež 253 tisoč din, vendar slabo kaže, da se bo to zgodilo. Po najnovejšem predlogu vodstva Lipe, bi bilo založbo moč rešiti tudi z ustanovitvijo delniške družbe. Ta pa lahko nastane le, če bodo v Lipi uspeli izdelati tak sanacij- ski program, ki ob njenem delovanju ne bo zahteval dodatnih vlaganj soustanoviteljev družbe. V Lipi so prepričani, da bodo lahko preživeli in da ne bodo obremenjevali ustanoviteljev, če bodo poravnani stari dolgovi, ki jih novo vodstvo ni "zagrešilo". Če se upniki do jeseni ne bodo dogovorili o rešitvi založbe, potem drugega kot stečaja - po letu in še več agonije založbe - res ni moč pričakovati. D. G. Voda ne teče več »v prazno« PIRAN — Po skoraj mesecu dni bodo danes ponoči strokovnjaki celovške firme SEBA Mestechnik in ILF-a iz Beljaka opravili še zadnje meritve pretokov Vode, tlaka, hitrosti vode in sploh stanja osnovnega vodovodnega omrežja v Piranu in Portorožu. Pri Rižanskem vodovodu so namreč - v skladu z zahtevami Mednarodne banke, ki je odobrila posojilo za gradnjo komunalne infrastrukture na Obali - začeli posodabljati vodovodno omrežje, zlasti pa merilno tehniko, s katero je omogočen boljši nadzor nad vodovodnim omrežjem. Doslej so na vodovodno omrežje namestili 50 merilnih naprav, s čemer zdaj znatno lažje ugotovijo večje okvare oziroma puščanja na vodovodnem omrežju. Izgube vode v vodovodnem omrežju na obali se gibljejo med 30 in 50 odstotki. Največje s 50 odstotki so v Piranu, kjer so avstrijski strokovnjaki najprej opravili meritve in s posebno napravo tudi določili mesta puščanj. Na okrog 50 kilometrih omrežja, toliko so ga pregledali, je bilo največ puščanj ugotovljenih na spojih starih vodovodnih cevi (večinoma so stare 50 let in več) in odcepih za manjše vodovodne priključke. Večjih popravil je bilo v zadnjem mesecu opravljenih okrog 20 in ugotovili so, da so se izgu- be vode s 46 litrov v sekundi najprej zmanjšale na 13, ob koncu meritev in po zadnjih popravilih pa na 9 litrov vode v sekundi, kar je v sprejemljivih mejah ob porabi, ki jo ima Piran. Kolikšna so bila puščanja, je bilo relativno lahko ugotoviti, saj je mesto Piran tudi ponoči, ko porabe vode praktično ne bi smelo biti, »porabil« nekaj manj kot 50 litrov vode v sekundi, zahtev-neje pa je bilo locirati napake. Ta »poraba« se je zdaj znižala na 9 litrov v sekundi. Letos jeseni bodo podobne meritve (stanejo okrog 88 tisoč DEM) opravili tudi v Kopru m nato še v Izoli. D. G. Nevšečnosti ne ustavijo luške kapitanije la mo — Burja, ki je že nekaj noči krepko peni-neqa h6 in se ni polegla, ni obetala mirnega delov-Marisr,116 ne mibčnikom na čolnu mejne milice, ne ban s ,u Thvatinu in Jožetu Štuclu, ki sta se dopol-delavcj 0l‘noni Luške kapitanije Koper - tako kot se Mesecih aPitanije vse sob°te in nedelje v poletnih Ventiva t ^pravila na morje. Redne kontrole, pre-»t .' tuni reševanje so njihova osnovna opravila. tesneiši^5 ne mi ne miličniki še nismo imeli kakšnih °stalo h r®^evainih akcij in upajmo, da bo tako bsnes t?° konca sezone in še naprej. Sicer pa je kšen kp av tak ban, ko oboji lahko pričakujemo ka-ie. Ivino10'113 Porn°b- Tu mislim predvsem na deskar-hi, zlast?\meC* mnogimi so namreč premalo izkuše-Vteitien u i81.1, Li niso doma z morja in ne poznajo atlWarfct,- mnmkih "pasti". Ko piha burja, je ob potem tc obalL denimo, kar prijetno deskati. In ozirom za?ese malce bolj ven (mnogi kršijo pravi-obalm a dovoljenje o gibanju v pasu kilometer od Poti naZa- r- te burja in za nevšečnosti jadralca etn morP ni' ^ake je treba reševati, kar pa v valovi-tadi naši l- Zia dvočlansko posadko sploh ni lahko in Motnučiin notegi miličniki se ob takih reševanjih kar IKP - iq^ Pripoveduje Jože Stucl, kapitan na ladji lvidi, ko* m.d°daja, da ne preseneča samo burja. Posti«, pj,?'aP1ha jugo se mnogi ulovijo v »morske polnoč VPHmirnern morju je pozibavanje, ali vožnja s nn naglimi n° Prijetna, toda kaj ko je morje s tokovi j:ePredvirji;-Vreinenskimi spremembami poleti tako oteritni sp0' Pe.10. zabrbtno. Seveda pa za težave, s ^(0° niorip sreVuiejo morjeplovci ni vedno »krivo« b iai° na 1 naiP°gpsteje so »mornarji« tisti, ki popravila ige«. Tako so pred kratkim pomagali Benečanoma, ki sta se z lepim gliserjem odpravila na izlet v Jugoslavijo, v Portorož, pa jima je dobra dva kilometra pred Piranom zmanjkalo goriva... Ostala sta v objemu razburkanega morja in klicala na pomoč. Poslej najbrž ne bosta nikoli več pozabila pogledati v rezervoar, preden se odpravita na pot. Da na opremo čolnov in ladij, pa tudi usposobljenost za vožnjo marsikdo ne da skoraj nič, ugotavljajo delavci Luške kapitanije in milice skorajda vsak dan. Čolnov, ki imajo samo metrska vesla, pa komaj deset, petnajst metrov vrvi za sidro je cel kup. Vsi mislijo, da je to, kar imajo, dovolj, ko pa smo danes mladega Maurizia vprašali, kako bi si pomagal s poldrugim metrom dolgim veslom, pa še brez nastavkov za vesla ni znal odgovoriti. Veslo je imel, kar mora biti v čolnu, pa tudi vrv za sidro je imel, toda vse je bilo premajhno, prekratko, v burji in ob okvari motorja nekoristno. Na lepo urejenem gliserju pa je Maurizio imel odlične signalne luči in seveda - radio. Ta bi mu - kljub lepemu glasu in muziki - kaj malo pomagal, ko se bi pokvaril motor. Brez moči se kaj hitro lahko znajdejo tudi tisti, ki si sposojajo čolne od zasebnikov - na obali je nekaj takih izposojevalnic - in ne pomislijo na to, da je treba za vožnjo po morju poznati vsaj nekaj osnovnih pravil in »mornarskih« prijemov, na vožnje pa se odpravljajo tudi prež potrebne opreme. Delavci kapitanije najemodajalce opozarjajo na to, veliko učinka pa seveda ni. Kaznovanje »morjeplovcev« kot tudi vseh drugih, ki storijo manjše prekrške, pa je tako ali drugače nesmiselno. Ob 2,5 dinarja kazni se kaznovani lahko samo nasmehne, uradna oseba pa pordeči. Zato kontrolorji na morju s kanzi- mi bolj »grozijo« (ljudje pač ne vedo, kako smešno nizke so) in delujejo preventivno. »Kaj bi kaznovali, če so kazni smešno nizke. Bolje je, da opozarjamo, svetujemo. Prekrške je treba preprečevati na več načinov. Ne zgodi se malokrat, da imajo zasebni prevozniki, zlasti na območju piranske občine, na ladjah preveč potnikov. Plovilo je, denimo registrirano za 25 ljudi, vozi pa jih 30. To je prekršek, ki ga lastniki plovil "opravičujejo" z zahtevami skupin, pa s tem, da imajo na ladji otroke, češ da dva otroka štejeta za enega odraslega itn. V redu in prav, toda otrok ali odrasel, to je eno življenje, en človek. Na morju se to šteje tako. Saj bi bilo moč "pogledati skozi prste", ker pač v marsikaterem primeru ne gre za preobremenitve plovil, toda rešilnih pasov je na teh plovilih natanko za toliko ljudi za kolikor je plovilo registrirano... « pripoveduje Marjan Hrvatin, ki dodaja tudi to, da je na ladjah v poletnih mesecih tudi preveč alkohola (ta v kombinaciji s soncem kar hitro deluje). Vendar tega preganjati ni moč, ker pač alkotestov nimajo. Če bi z alkotesti odšli na Portoroško noč, bi bili rezultati kaj žalostni. Za zdaj večjih nesreč ni bilo, toda na morju nikoli ne veš. Iz mirnega, prijaznega, »oljnatega« se lahko spremeni v krutega, penečega se in pogubnega. To vedo mornarji, zato vedno dopovedujejo občasnim izletnikom naj bodo previdni. Pogosto brez učinka, kajti v malih čolnih je še vedno vsak drugi brez preizkusa znanja, brez ustrezne opreme, na žalost tudi brez strahu. Včasih namreč šele ta naredi svoje in to vedo povedati tisti, ki so jih miličniki in delavci Luške kapitanije že rešili. D. G. Na Obali bodo dobili čoln za v«w • • čiščenje morja KOPER — Prihodnji teden bi morali na Obali (vsaj začasno) dobiti čoln za čiščenje morja. To nam je zagotovil Alojz Zorko, direktor vodnogospodarskega podjetja Hidro Koper in pojasnil, da gre za 13 metrov dolgo, 4,6 metrov široko plovilo Logeco, ki ga je izdelalo itlaijansko podjetje In-termare iž Genove in je opremljeno podobno, kot druge ladje, ki so jih nameravali kupiti. »Ladja bo začasno uvožena, proizvajalec pa nam do septembra pušča čas, da se odločimo. Če bo ustrezala, jo lahko kupimo, lahko pa jo tudi brez zadrege vrnemo. Kupi jo lahko sam Hidro, lahko pa jo kupimo iz proračunskih sredstev, t.i. "ekološkega denarja", ali pa jo lahko kupi novo mešano podjetje, ki ga zdaj ustanavljamo prav s podjetjem In-termare iz Genove. Cena plovila je 370 milijonov lir in lahko trdim, da je to polovična vrednost dejanske tržne vrednosti. Poceni jo lahko kupimo zato, ker se je med italijanskimi proizvajalci takih plovil vnela konkurenčna bitka za prodajo na jugoslvoanskem trgu.« Kljub temu da morje zdaj ne cveti, bi plovilo lahko takoj zaposlili. V koprskem pristanišču je zanj zmeraj dovolj dela, na primer, menijo v Hidru. Pojasnimo še, da koprski. Hidro in genovski Intermare ustanavljata mešano podjetje ECO Adria. To bo nekašno operativno podjetje za čiščenje morja Severnega Jadrana z obeh strani meje. Delovalo naj bi po tržnih principih, vendar se bo borilo, da bi pridobilo posebna pooblastila tako italijanske, kot jugoslovanske vlade, za nujna čiščenja morja. Hkrati pa naj bi ponujalo storitve lukam, ladjedelnicam marinam itd. Na ta način bi obe podjetji - ustanoviteljici pridobili večje tržišče in bi bili bolje opremljeni. Podjetje bi imelo takoj na voljo pet plovil za čiščenje morja, na primer. B. Š. Sodelovanje Furlanije-Julijske krajine, Hrvaške, Slovenije in Veneta Plodni napori za natančnejše poznavanje stanja Jadrana Zdravstveno stanje Jadrana, ki je v zadnjih letih ob pojavih izrednega morskega cvetenja vzbudilo veliko zaskrbljenost, postaja predmet skrbnih analiz, iz katerih se že rojevajo ustreznejši sanacijski ukrepi, in to v okviru vse tesnejšega sodelovanja med državami in deželami, ki jih Jadran zaliva. Dokaj zaokrožen pogled na ta rastoča prizadevanja je nudila tiskovna konferenca, ki so jo včeraj v kongresnem centru na tržaški Pomorski postaji priredila predsedstva vlad Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Republike Slovenije in Socialistične republike Hrvaške in ki so se je poleg predstavnikov političnega sveta udeležili tudi Številni strokovnjaki in seveda časnikarji. Udeležence je v imenu prirediteljev uvodoma pozdravil predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Biasutti, med skoraj dveumo konferenco pa so spregovorili slovenski minister za turizem Paš, podpredsednik hrvaške vlade Jurlina, predsednik de- Republiko Slovenijo je na včerajšnji tiskovni konferenci na Pomorski postaji v Trstu zastopal minister za turizem Ingo Paš, ki nam je dal naslednjo izjavo: »Rad bi izrazil predvsem zadovoljstvo, da smo se predstavniki Slovenije, Hrvaške, Furlanije-Julijske krajine in Veneta dogovorili za nadaljevanje projekta sodelovanja na področju znanstvenega raziskovanja in informiranja o stanju ekosistema Jadranskega morja. Poseben pomen tega projekta vidim v tem, da nam omogoča popraviti zelo negativen imidž, ki ga je v zadnjem času dobil Jadran v medijih srednje in severne Evrope. Posledica tega je določen izpad gostov, zlasti iz nemškega področja, ki so bili doslej standardni turisti na naši obali. Seveda so na to vplivali tudi drugi dejavniki, med drugim politične spremembe, ki smo jim priča v dobršnem delu Evrope. Mimo tega pa smo postavljeni pred izredno zahtevno nalogo, da najprej zagotovimo v resnici natančen in korekten sistem zbiranja podatkov o stanju morja, kakor tudi da potem te podatke na najprimernejši način posredujemo mednarodni javnosti. Prav temu pa je Projekt Palomar tudi v prvi vrsti namenjen. Na koncu bi rad tudi poudaril, da je v Sloveniji zavest o varstvu okolja vse večja in da je ekološki vidik tudi močno prisoten v naši strategiji na turističnem področju.« želnega odbora Veneta Cremonese, italijanski vladni komisar za Jadran Merli, predstavnik Observatorija severnega Jadrana Brambati, ravnatelj družbe Palomar Zanda ter številni drugi znanstveniki in časnikarji, med temi tudi znani televizijski časnikar Roberto Amen, ki je vse skupaj povezoval. Z različnih vidikov in z različnimi poudarki so obravnavali probleme, ki jih postavlja znanstveno raziskovanje in zaščita Jadranskega morja, pa tudi korektno informiranje o njegovem dejanskem stanju. V središču pozornosti je bil predvsem projekt, ki so ga začele skupaj razvijati deželi Furlanija-Julijska krajina in Veneto ter republiki Slovenija in Hrvaška na področju raziskovanja in informiranja o stanju ekosistema severnega Jadrana. Podatke o stanju ekosistema zbira Observatorij severnega Jadrana, ki so ga štiri obalne dežele oziroma republike ustanovile leta 1985 v okviru skupnosti Alpe-Jadran in pri katerem sodeluje tudi avstrijska dežela Štajerska. V koordinaciji Observatorija so letos štiri oceanografske ladje opravile šest križarjenj, da bi proučile stanje na približno 60 postajah ter ugotovile kakovost voda tako ob obali kot na odprtem morju. Na 40 postajah so izvedenci opravili meritve kemijsko-fizikalnih parametrov vodnega stolpa (temperature, slanosti, raz- stoplj enega kisika, prozornosti in pH-ja), na ostalih postajah pa so tudi zbirali podatke o rastlinskih in živalskih populacijah. Zbrane podatke je Observatorij objavil v svojem Vestniku in jih bo skupno z italijansko-jugoslovansko družbo Palomar skušal kar se da razširiti v evropskem in še širšem prostoru, saj so se v zadnjih časih v njem pojavljale alarmantne in večkrat povsem neosnovane vesti o zdravju severnega Jadrana, kar je seveda povzročilo tudi precej škode, zlasti na turističnem področju. Kot je na tiskovni konferenci povedal Biasutti, so se predstavniki štirih obalnih dežel oziroma republik včeraj domenili, da bodo to sodelovanje na področju znanstvenega raziskovanja in informiranja v bodoče še okrepili, kako se bo to konkretno zgodilo, pa bodo dokončno določili predvidoma konec letošnjega oktobra, ko se bodo zbrali na podobnem »vrhu«. Kot smo omenili, se bodo italijanski deželi in jugoslovanski republiki posluževale poleg Observatorija severnega Jadrana tudi družbe Palomar. Slednjo sestavljajo konzorcij Venezia Nuova, se pravi koncesionar italijanske države za sanacijo in varstvo Beneške lagune,' ter slovenska dfužba Hidrogea in hrvaška Ingra. Palomar se ukvarja z zbiranjem in urejanjem podatkov o celotnem Jadranskem morju, in to v okviru t. i. Jadranske iniciative na osnovi italijansko-jugos-lovanskega sporazuma, podpisanega lanskega septembra v Umagu, kot tudi v okviru izvanjanja drugih bilateralnih in multilateralnih načrtov za varstvo Jadranskega morja. Na sliki (foto Magajna) z leve proti desni: ministra Paš in Jurlina, predsednika Cremonese in Biasutti, prof. Brambati in časnikar Amen. Pristojne ustanove naj bi se povezale s konvencijo Na Pokrajini srečanje o cestah v dolinski občini Promet in hitre cestne povezave v občini Dolina: temu kompleksnemu vprašanju je bil posvečen včerajšnji sestanek, ki ga sklicala pokrajinska uprava na pobudo Občine Dolina. Poleg predsednika Pokrajine Daria Croz-zolija in odbornika za javna dela Gior-gia Bernija, so se srečanja udeležili dolinski župan Marino Pečenik, podpredsednik Ezit Antonio Minniti in funkcionar ravnateljstva za Hitre cestne povezave, geometer Giorgio De-belli. Župan Pečenik je uvodoma podčrtal nujo, da se čimprej poskrbi za ureditev in izboljšanje kanalnega sistema, kajti vsakič, ko pride do padavin, se voda nabira na cestiščih in povzroča hude težave v prometu. Stanje je posebno hudo na Cesti za Glinščico, kjer so že dalj časa v teku dela za gradnjo hitrih cestnih povezav. Problem ni le stvar krajevnega prebivalstva, saj gre za prometno žilo, ki zanima širšo srenjo, je opozoril Pečenik. Na sestanku so razpravljali tudi o cestnih povezavah v industrijski coni in pri tem ugotavljali, da je problem vzdrževanja precej zapleten, ker si pristojnost za posamezne ceste (v marsikaterem primeru gre celo za odseke ali pasove ene same ceste) delijo številne ustanove in uprave — Občina Trst, Občina Milje, Občina Dolina, Pokrajina, Anas in državna uprava. Udeleženci so zato predlagali, da bi se vsi ti »lastniki« povezali in s konvencijo poverili vzdrževanje eni sami ustanovi (to bi lahko bila Ezit), stroške pa si porazdelili na osnovi kilometrov, ki jih posamezna ustanova ima v upravi. V pričakovanju, da se zamisel uresniči, pa je treba takoj poskrbeti za naj-nujšega opravila, v prvi vrsti za prečiščenje jaškov in odplakovalnega sistema na tistih cestah, po katerih se na Cesto za Glinščico steka deževnica. Včerajšnje srečanje se je zaključilo z dogovorom, da bo Pokrajina septembra sklicala ponoven sestanek, na katerega naj bi povabila tudi predstavnike finančne uprave, Anas in miljske ter tržaške občine. Na njem naj bi razpravljali o cestnih povezavah tega področja tudi v perspektivi načrta Ezit o preustroju industrijske cone. »Predvsem pa bomo morali razrešiti vozel pristojnosti in različnih, včasih celo nasprotujočih si zakonskih predpisov, ki sedaj urejujejo te ceste. Zmeda je tolikšna,« je ugotavljal odbornik Ber-ni, »da je večina sedanjih cestnih znakov nezakonito postavljena.« Prispevki EGS za razne dejavnosti z ženskim predznakom Deželna sekcija vsedržavnega Združenja podjetnic (Aidda) obvešča, da komisija EGS za enake možnosti nudi finančni prispevek za začetek vseh dejavnosti, za katere dajejo pobudo ženske ali pri katerih je ženska komponenta v večini. Prispevek ni visok, znaša le 7 milijonov lir, vendar predstavnice Aidda poudarjajo, da je z odobritvijo prispevka EGS lažje priti do raznih bančnih posojil. Postopek za dostop do mednarodnih posojil je enostaven, dovolj je izpolniti vprašalno polo, za katero je treba povprašati na tel. št. 02-791915 oz. 780803. Pogoj za prispevek EGS je program dejavnosti (sestaviti ga morajo seveda ženske), ki naj predvideva najmanj dve ženski delovni mesti in ki naj bo inovativen. Posebne pozornosti bodo deležne dejavnosti socialnega in obrtniškega značaja. Razlogi navedeni v zanimivi raziskavi Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo iz Maribora Jugoslovanski odjemalci kupujejo predvsem živila občutno upadla prodaja oblačil in drugega blaga Navadili smo se že na naval jugoslovanskih kupcev po mestnih ulicah in trgovinah in se hočeš nočeš sprijaznili s prometno gnečo, ki jo ti nakupovalni obiski v našem negostoljubnem mestu povzročajo zlasti v zadnjih dneh tedna. K tej sprijaznitvi je seveda najbolj prispevalo nesporno dejstvo, da gneča poleg neprijetnosti prinaša predvsem ogromno reko denarja, ki se že res steka predvsem v podjetne zasebne blagajne, a ima nedvomno tudi širše pozitivne učinke na gospodarska gibanja v naši pokrajini in tudi daleč zunaj njenih meja. Medtem ko se trgovcem bančni računi bohotijo kot v najboljših »zlatih časih«, o katerih še lansko poletje niso upali niti sanjati (novi boom se je namreč začel sredi lanske jeseni), pa se od časa do časa zasliši kaka nepreverjena napoved o bližnjem koncu tega cvetočega pojava. Pred dobrim mesecem so npr. alarm sprožile govorice o novih (višjih) carinskih dajatvah za jugoslovanske državljane (ki so se izkazale za neosnovane), v zadnjih tednih pa dobiva vse bolj trdne temelje ocena, da se je promet v trgovinah z oblačili (zlasti z obleko tipa jeans in casu-al, po kateri je bilo največ povpraševanja) že občutno skrčil. Od tod najbrž tudi sorazmerno zgodnja razpro-dajna sezona, za katero se je večina tržaških prodajaln z oblačili in obutvijo odločila takoj, ko je napočil 10. julij, upravno predpisani rok za začetek sezonskih razprodaj in popustov. Sodili bi torej lahko, da se je prvi val mrzličnih nakupov, ki jih je pospešila tudi t. i. konvertibilnost dinarja, postopoma umiril, da so se jugoslovanski kupci v glavnem založili in da bo njihov prihod v Trst in druga obmejna mesta v naši deželi odslej posvečen bolj racionalnim in programiranim nakupom. Nekoliko drugačna pa je slika v živilskem prodajnem sek- torju, kjer se jugoslovanski boom nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Jesti je pač treba, medtem ko se novi obleki lažje odpovemo, če nam to svetuje pretanka denarnica... Naskok na italijanske prodajalne živil, zlasti na supermarkete ima mnogo globlje vzvode, kot bi bila lahko zgolj porabniška strast za vsako ceno. Cene živil so namreč v Jugoslaviji v povprečju občutno višje kot pri nas, o čemer tokrat ne govorijo le preprosti preračuni odjemalcev, pač pa uradni primerjalni statistični podatki. Primerjalno analizo proizvajalnih cen med Italijo in Jugoslavijo je namreč pravkar izdelal Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo pri Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, in sicer v okviru svojega raziskovalnega projekta »Razmerja cen v Jugoslaviji in primerjave z inozemskimi cenami«. Kot poroča ljubljansko Delo, je bil glavni namen raziskave ugotoviti raz- Fi merje med jugoslovanskimi cenami proizvajalcev surovin, reprodukcijskih materialov in nekaterih kontnih izdelkov v aprilu 1990. Kot referenčne cene za oceno domačih cenovnih razmerij a so mariborski raziskovalci uporabi-i proizvajalne cene v Italiji, saj absolutnih meril za cene ni. Iz analize - ki jo bomo morali nujno strniti in poenostaviti - izhaja, da je bila v letošnjem aprilu povprečna raven jugoslovanskih najvišjih tržnih (in torej ne administrativno nadzorovanih) cen za analizirani vzorec za odstotek višja od povprečne ravni ustreznih italijanskih cen. Poglejmo kak značilen primer: surova, rafinirana in jedilna rastlinska olja so bila za celih 37% dražja kot v Italiji, dražja je bila koruzna moka, svinjsko in piščančje meso, maslo, margarina, riž, ribje konzerve, jabolka, zelene olive, marmelada in kompoti, paradižnikova mezga, vinski kis in sadni sokovi. Povprečna raven najnižjih cen prehrambenih izdelkov pa se je v Jugoslaviji v primerjavi z ustreznimi italijanskimi cenami od marca lani do aprila letos povečala za 21 indeksnih točk, kar pomeni, da so bile v povprečju te cene letos za 5% višje od italijanskih. Do največjih podražitev je prišlo pri koruzni moki, svinjskem mesu in izdelkih iz svinjskega mesa, pri govejem mesu in drugih prehrambenih izdelkih. Cene živil postajajo tako v sosednji državi vse večji problem, saj hrana obsega vedno več]1 delež v strukturi osebne porabe. Mariborski raziskovalci so syojo zanimivo analizo zaključili z opozorilom na posledice, ki jih utegne imeti dalj časa trajajoča visoka relativna raven cen v državi. Ta visoka raven je posledica dejstva, da se je v okviru dezim flacijskih ukrepov tečaj dinarja ustavil takoj, medtem ko so se cene umirjal® počasneje in so s seboj do določene mere potegnile tudi osebne dohodke-Zato so postali domači viri dragi m ker hkrati v vedno večji meri delujejo zakonitosti tržišča, je logično pričakovati preusmeritev večine gospodarskih subjektov z domačih virov na sedaj veliko dostopnejše tuje. Tako p°' staja vse bolj očitno pomanjkanje p°' vpraševanja, na kar pa ponudniki n morejo odgovoriti z znižanjem cen ravno zaradi drdgih domačih virov. Ta začarani krog tako vedno več podjeh) sili k zniževanju proizvodnje, k odpuS' Čanju delavcev in končno v bankrp_ Veliko vprašanje pa je - opozarja] mariborski ekonomisti - ali bo mog0® ta proces obdržati pod nadzorom^ preden se sprevrže v globoko depreSl jo. (vb) Na sliki (foto Križmančič) kupci eni izmed dobro obiskanih veleb* govnic. Mešana komisija o fojbah: KPI pozdravlja predlog KD Svetovalska skupina Krščanske demokracije v tržaškem občinskem svetu je pred dnevi predlagala ustanovitev mešane italijansko-jugoslovanske komisije, ki bi iz zgodovinskega zornega kota proučila vprašanje fojb in podobnih medvojnih in povojnih dogodkov v naši deželi, Sloveniji in na Hrvaškem. KD je omenjeni predlog vključila v resolucijo, ki poziva župana Richettija, da se tudi na institucionalni ravni zavzame za ustanovitev te mešane strokovne komisije. Pobudo občinskih svetovalcev KD (resolucijo je prvi podpisal načelnik svetovalske skupine Pangher) je včeraj pozdravil načelnik svetovalcev KPI Pessato, ki je podčrtal, da gre vsekakor za pozitiven predlog. Okrog tega vprašanja je bilo namreč doslej vse preveč političnih špekulacij, zato je prav, da se o teh dogodkih izreče mešana komisija zgodovinarjev. Po Pessatovem mnenju bo lahko ta komisija marsikaj koristnega prispevala k razčiščevanju zgodovinskih dogodkov, a tudi istočasno k utrjevanju medsebojnega razumevanja v teh krajih. Komunisti zato formalno zahtevajo, da se o predlogu KD čimprej formalno izreče tudi tržaški občinski svet. Se o referendumih o volilnem sistemu Tudi na Tržaškem se nadaljuje akcija zbiranja podpisov za tri referendume o koreniti preosnovi volilnega sistema. Podpise zbira posebni pripravljalni odbor, v katerem sedijo predstavniki raznih organizacij, strank in političnih združenj. Odbor zaseda na sedežu združenja ACLI v Ul. sv. Frančiška, kjer bo v ponedeljek ob 17.30 tudi javna manifestacija o referendumih. Podpise zbirajo na vseh županstvih v naši pokrajini. Danes jih bodo zbirali tudi v Ul. delle Torri (med 17.30 in 19.30), jutri pa pozno popoldne tudi na Goldonijevem trgu. V tržaški pokrajini so doslej zbrali več kot pet tisoč podpisov, akcija pa se bo zaključila ta mesec. Na vsedržavni ravni so doslej zbrali približno 400 tisoč podpisov, zakon pa določa, da lahko referendum zahteva najmanj 500 tisoč volilnih upravičencev. Partizanski praznik v Naselju sv. Sergija Sekcija VZPI-ANPI za Naselje sv. Sergija, Sv. lonkovec in Skedenj prireja jutri in v nedeljo v lju 150.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Briščikov. __________mali oglasi OSMICO ima odprto Ivan Terčon iz Mavhinj. Toči belo in črno vino !n reže domač pršut. OSMICO je odprl v Štandrežu (Gorica) Stanko Marušič. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je v Samatorci odprl Stanko Gruden. Vabljeni! PEDIKERKA KLAVDIJA, Ul. sv. Frančiška 11, obvešča svoje cenjene stranke, da je njena nova telefonska številka 370436. NA KORČULI so na razpolago prosh apartmaji, razen za obdobje od 27. julija do 19. avgusta. Interesenti naj telefonirajo na št. 228878 ob delovnih uran- V OKOLICI Opčin se je izgubila tri mesece stara psička pasme belgijski ovčar, črne barve z belo liso na prsin-Odgovarja na ime Vindi. Tel. 414668- BELGIJSKEGA OVČARJA (groenndaell z rodovnikom podarim ljubitelju živali. Tel. 200834. POŠTENA GOSPA lepe zunanjosti išc« poldnevno zaposlitev kot prodajalka v trgovinah čevljev, galanterije ali k0®' fekcije, pa tudi v trgovinah kuhinjsk posode. Govori slovensko in srbohr' vaško. Tel. od 13.30 do 14.30 ali zvečer od 20. do 21. ure na št. 828976. PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udin« 45/a, tel. 418315, obvešča, da ima u 21. avgusta sezonsko razprodajo s p° pusti do 50%. V TRENTI, dolinici v osrčju Triglavskega narodnega parka, vam nudimo lep“ in sodobno opremljene apartmaje. 8 želji vam organiziramo tudi g°rS^, vodništvo in drage atraktivne dejav nosti. Gotour, tel. (003865) 81166. CVETLIČARNA ANGELA obvešča cfj njene odjemalce, da bo trgovina zapr1 od 23. julija do 27. avgusta. PRODAM ford escort 1300 ghia, letn'£ '82, plave metalizirane barve, Pete« vrat. Tel. v popoldanskih urah na 226519. PRODAM avto fiat duna, letnik prevoženih 28.330 km, v odličnem st nju. Tel. od 13. do 14. ure na št. (°" 520092. z PRODAM kombi VW - devet sedeže opremo za preureditev v camper aircamping šotor - štiri ležišča, V ugodni ceni. Tel. 747736. . a. PRODAM frajtonarco mod. kapš Tel. 231805. menjalnica TUJE VALUTE FIXING MILAN . BANKOVCI TRST Ameriški dolar .... .. 1205,40 1180. Nemška marka 732,35 725.— Francoski frank — ,. 218,24 215 — Holandski florint .. .. 644,75 642,— Belgijski frank 35,528 35,— Funt šterling ,. 2182. 2150,— Irski šterling .. 1963,65 1930. Danska krona . 192,56 189.— Grška drahma 7,487 7,— Kanadski dolar . 1043,60 1000. 19. 7. 199« TUJE VALUTE FIXING MILAN bankovc* TRS1 Japonski jen 8,164 7,50 Švicarski frank 852,59 842- 102.5° 186--' Avstrijski šiling 104,098 Norveška krona 191,05 Švedska krona 202,30 19?-' Portugalski eskudo 8,360 Španska peseta 11,954 1 A’ goO-'' Avstralski dolar 948,65 Jugoslov. dinar ECU 1517,70 100- BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/6700| Agencija Domjo 6i1 Agencija Rojan 4 Najstnice v ZDA naravnost norijo za novimi idoli P° mnenju strokovnjakov se nekaj Podobnega ni dogajalo od časa, ko so na ameriška tla stopili slavni Beatle-w PrV* koncert liverpoolskih fantov v Washingtonu je namreč ostal zapisan v zgodovini rock glasbe kot trenutek sPlošnega norenja oboževalk, ko so se dogajale res neverjetne stvari. Po aobrih dveh desetletjih se nekaj Podobnega spet pojavlja na obzorju. Novi val nepojmljivega oboževanja je sedaj v ZDA sprožila skupina kratkohlačnih rockerjev New Kids on the Black, za katerimi norijo najstnice, pa mdi le sedem let stara dekletca. Zato, da bi bile čim bližje svojim novim idolom, so najstnice najele sobe v istem hotelu. Za večjo učinko-v,tost svojih načrtov jim je uspelo celo prepričati starše, da v njihovem imenu pri hotelskih uslužbencih poizvedujejo o dnevnih premikih ansam-bm. V hipu je vsak predmet, ki so se 9o roke »novih otrok« dotaknile, postni nadvse dragocen spominek. Tako s° se mlade oboževalke trumoma zagnale na odvržene kartone, v katerih so Nev/ Kids komaj pojedli pizzo. Eno dekletce so zasačili v trenutku, ko je v globoki ekstazi slikala njihovo pr-njogo. Novi idoli pa so celo zasenčili velikane, kot je Robert Plant, ki so ga Mlade oboževalke gladko prezrle. Sovjetski dirigent zmagovalec nagrade Toscanini V noči med sredo in četrtkom je žirija 4. mednarodnega tekmovanja za mlade dirigente Arturo Toscanini izbrala letošnjega zmagovalca te ugledne glasbene nagrade: odločitev je bila takorekoč enoglasna, nasposobnejši med sedmimi finalisti je bil 27-letni sovjetski dirigent Oleg Soldatov. Po pravilniku tekmovanja, ki ga prireja Simfonični orkester Emilije-Ro-magne, bo Soldatov prejel denarno nagrado v višini 10 milijonov lir. Poleg tega bo mladi dirigent imel možnost, da se predstavi na dveh koncertih: eden od teh bo prav gotovo v okviru prihodnjega Verdijevega festivala, in sicer skupaj z zmagovalcem klavirskega tekmovanja Busoni, na drugem koncertu pa se bo Soldatov predstavil kot dirigent Simfoničnega orkestra Emilij e-Romagne. Po mnenju mednarodne komisije glasbenikov sta bila poleg Olega Sol-datova najboljša še 33-letni Japonec Tetsuji Honna in 27-letni Američan Dorian Wilson. Vsi trije zmagovalci so se občinstvu predstavili že na slovesnem zaključnem koncertu. Ob isti priložnosti je spregovoril prof. Rudolf Barshai, ki je letos vodil izpopolnjevalni tečaj za dirigente in je v svojem nagovoru izrazil željo, da bi Parma postala stalni sedež tovrstnih pobud. Umetniški večeri v siju Beneškega zlata Že drugo poletje bo po večjih in manjših mestih v Venetu zaživela večmesečna kulturna manifestacija z naslovom Beneško zlato. Tudi v letošnji izvedbi nam vse od julija do septembra ponuja nadvse bogat in Pestro izoblikovan kulturni spored, v katerem se bodo zvrstili glasbeni, Plesni in gledališki večeri. Glavna pobudnika te zanimive poletne sezone iz sosednje dežele sta Odbor umetniških mest in beneško Odbor-ništvo za turizem, ki tudi finančno podpirata niz predstav, za podrob-hejšo organizacijo pa skrbi družba Arteven, ob sodelovanju turističnih ustanov iz Asola, Castelfranca Veneta, Chioggie, Oderza, Padove, Por-togruara, Roviga, Trevisa, Verone, Vicenze in vseh občin, v katerih bodo posamezni umetniški večeri zaživeli. Prav tako kot v lanski, krstni izvedbi bo tudi letos poglavitni poudarek te poletne manifestacije ua vsestranskem, predvsem pa kulturnem vrednotenju značilnih beneških krajev in mestnih predelov, ki naj bi ob glasbi, plesu in gledališkem dejanju zaživeli v novi umetniški razsežnosti. poletje v kinu eva fornazarič Pepi, Luci, Bom in ostale Film Pepi, Luci, Bom y otras chicas del monton (Pepi, Luci, Bom e le altre ragazze del gruppo) traja pičlih 80 minut. Manj kot poldrugo uro, vendar predstavlja zanimivo alternativo neznosni poletni vročini, predvsem pa nam omogoči spoznavanje »prvega« Almodovarja. Glede na to, da so že poskrbeli za ekranizacijo erotičnega romana Le eta di Lulu, pa bo najbrž zanimivo pogledati, kako je na isto temo razmišljal leta 1980 (!) režiser-debitant Pedro Al-modovar. Z njim bomo odkrili tisto Španijo, ki se je utapljala v razuzdanih in razbrzdanih nočeh, dnevno soočanje S Francovim duhom. Movida je trkala na vrata, v katoliško vzgojeni in družbeno zavrti španski družbi pa so si z vso silo utirali pot homoseksualnost, masohizem in spolno nasilje. Almodovar nam podaja življenjski utrip treh žensk, ki podoživljajo to obdobje, kot jim pač to svetuje in omogoča družba. Pepi živi sama, vendar vztraja v ljubezenskem razmerju s policijskim agentom odločno fašističnih pogledov, Bom je pevka in ljubi ženske (prav zaradi homoseksualnosti, ki jo deli z režiserjem, je to edini pozitivni lik v filmu), Luci pa je zakonska žena že omenjenega policaja. Njena nagnjenja so v soglasju z načeli, ki jih je zagovarjal markiz De Sade. Vse tri pa bi lahko prav gotovo strnili v literarni lik Lulu. Tako obstaja realni sum, da je pisateljica sestavila knjigo po ogledu filma. V tem odločno kičastem filmu (movida v dobršni meri sloni na kiču ter na umetelnem spajanju neokusa) bodo vsem ženskam zadostile najbolj prikrite želje. Še Luci, ki se bo vrnila k možu, bo deležna temeljitega pretepa. Pred desetimi leti je bil Pepi, Luci, Bom... vse prej kot »eleganten« film, s katerim naj bi se Španija predstavila svetu, državi pa je bilo usojeno, da bo zaslovela v filmskem svetu ? Bunue-lom, ki je tudi bičal njeno moralno dvoličnost, in Almodovarjem. Na sliki: režiser Pedro Almodovar V: RAI 1 Daniel Barenboim izvaja Beethovnove Sonate o -ja za Wavir Nad.: Santa Barbara •15 Film: Uno strano tipo (kom., It. 1963, r. Lucio !>■« &,»tatovi 12 in ^an': Nlia sorella Sam '10 Dokumentarec: Juha in ,_ lešniki UnA Dnevr>ik Uic Rubrika: Ciao fortuna 15 Film: II dominatore di Chicago (dram., ZDA 1958, r. Nicholas Ray, i. je . Robert Taylor) oo Mladinska oddaja: Big! 18in ^aanes v parlamentu 18 ds ^an-: Cuori senza eta 19 dn ^acl': Santa Barbara 2n dn Alraanah in dnevnik ■40 TV film: II segreto del 27 1 c ^ahara (pust., zadnji del) 2? 7s Dnevnik 4 Film: Gator (kom., ZDA 1976, r.-i. Burt Reinolds, Ols L^ack Weston) 0 in ^nevnik in vreme u Film: Piccoli amori (kom., ZDA 1980, r. Ronald Maxwell, i. Tatum 0'Neal, Matt Dillon) ^ RAI 2 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.00 Dok.: Occhio sul mondo 11.00 Nadaljevanki: La guinta stagione, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika: Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno fa-mosi 15.15 Variete: Ghibli 16.20 Nan.: Mr. Belvedere 16.45 Film: Stato d'allarme (vojni, VB 1965, r. James Harris, i. Richard Wid-mark, Sidney Poitier) 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.40 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Variete: Stasera mi but-to (vodi Gigi Sabani) 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 Petkov boks: Oliva-Te-yeda (za kat. welter), Di Napoli-Addobbati (za superperesno kat.) 0.05 Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Film: Passaggio a nord-ovest (pust., ZDA 1940, r. King Vidor, i. Spencer Tracy, Robert Young) RAI 3 | 12.50 Aktualno: L estate di Magazine 3 13.20 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Go-uld (Prokofjev) 14.00 Deželne vesti 14.10 Zapiski s popotovanja: Malezija (2. del) 15.00 SP v vodnem smučanju 15.50 Kolesarstvo: Tour de France 16.45 Film: Accadde una not-te (kom., ZDA 1934, r. Frank Capra, i. Clark Gable) 18.20 Dancing to the Hits 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.00 Aktualno o otrocih: Današnji svet v očeh jutrišnjih odraslih 20.30 Film: Amici e nemici (vojni, ZDA 1979, r. George Pan Cosmatos, i. Roger Moore, Telly Sa-valas, David Niven), vmes (21.30) dnevnik 22.25 Nadaljevanka: Heimat -La festa dei vivi e dei morti 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Pred 20 leti | TV ljubljana 1 | 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine, 9.30 nanizanka Delfin Flipper 9.55 Dokumentarni oddaji: Boj za obstanek, 10.20 Napadalnost in razdiralnost 10.50 Nad.: Vnovič v Brides-headu (pon. 9. dela) 11.40 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Dok.: Safari v mestu 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.54 Zrcalo tedna 20.15 Dokumentarec: Rumena reka (8. del) 21.10 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 21.55 Dnevnik in vreme 22.20 Poletna noč, vmes nadaljevanki Dragi John (5. del) in Dokler se ne snideva spet (3. del) ter dokumentarec Zločini stoletja (10. del) 0.25 Video strani ^ TV Koper 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo (ponovitev) 15.30 Tenis - turnir Masters v New Yorku '89: srečanji McEnroe-Chang in Lendl-McEnroe (pon.), vmes (19.00) Odprta meja in (19.30) TVD Stičišče 20.30 Drsanje na ledu: tekmovanje v Washingtonu 22.00 TVD Novice 22.15 Kolesarstvo: Tour de France (posebna oddaja o 19. etapi) 22.45 Boksarski prvaki: Boxe destate 23.15 Nogomet - argentinsko prvenstvo (pon.) 1.00 Zgodovina športa po želji: Juke Box TV Ljubljana 2 17.00 Satelitski prenosi 18.50 Reportaža: Števerjan '90 19.30 Dnevnik 20.00 Recital Marjane Lipovšek ob 80-letnici Mari- - jana Lipovška 20.45 Plesni nokturno 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Balkansko prvenstvo v plavanju Kanales Nanizanke: Dragnet - 9.15 vattentato ®9as - II migliore ami IO.45 ^■0°Mannix Il.3n V;ktualno: Forum Kviza: Doppio slab 12.00 O.K. II prezzo e g 13 00 Superclassifica $h 14.00 p-Ty ilrn: Tre american Farigi (kom., ZDA 195 Kichard Quine, i. Tc l54r ^urtis, Gene Nelson) 5 ^nizanke: I Campb b.15 Un dottore per t A i.6'45 Marcus We "J-D-i 17.45 Diamon ,45 Top Secret -19 -ir onionellarmadio 5 Odkrivanje plan, “‘rok: Dire, fare, bacil 19,50 v • ra' testamente 2(1.3q PAZ: Quel motivetto.. glasbena oddaja: L 22.3q k, nda sul mare 2 23.15 . ari:; Charlie's Angel: Janete: Maurizio ( 1.10 p J120 Show oj1 La ragazza < 1978nalj >ahiilteat S*ovenskega stalnega gledališča, ki privabljata v improvizirane 91eda|j?Jre<< na prostem številno občinstvo, željnega zabave in kakovostne ?at>ava Ke ustyarjalnosti. »Banana Hawaii« Borisa Kobala in Sergeja Verča *taiijaii ? sv°jimi iskrivimi bodicami na račun zamejskega slovenskega in ®eJši teaj 9® prostora. »S trebuhi za kruhi« Marija Čuka pa se kaže v zahtev-°^6r oblik ** Podobi, saj gre za »pravo« gledališko uprizoritev, ki jo je za Poietni?Val .režlser Jože Babič. Tudi tu ne manjka bodic in iskric, kar je 1 cas sicer nevarno, a vendar sproščujoče. Ob razstavi o Langobardih uveljavitev Silvije Bogatez Dve zanimivi, lepo pripravljeni razstavi o Langobardih, bodo še na ogled v teh poletnih mesecih tako v Čedadu, kot tudi v Vili Manin. Veliko je že bilo tistih, ki so si ju ogledali, prav gotovo toliko, ali pa še več, jih bo v tem času počitnic in ob migraciji številnih turistov prav skozi našo deželo. Zaradi velikega zanimanja za obe razstavi, kot tudi za številne druge pobude, ki spremljajo to iniciativo, je Turistična ustanova iz Vidma izdala posebno brošuro z naslovom »Friuli longobardo« turistični napotki o življenju in kulturnih iniciativah tega misterioznega, a tudi zanimivega ljudstva (itinerario turistico - culturale sulle orme di un popolo misterioso e affascinante). Tekste za brošuro sta prispevala Sergio Maldini in Tito Maniacco, medtem ko je nekaj zgodovinskih zapisov prispeval Paolo Zanetti. Fotografija na naslovni strani lepe brošure, ki predstavlja svetloplavega pava na usnjeni podlagi, je delo tvrdke IPPOCASTANO - last že priznane obrtnice - umetnice, Silvije Bogatez. »Brošuro smo še pred časom predstavili v mali dvorani gledališča Verdi. Že tedaj je naletela na zelo ugodne kritike, predvsem zaradi vsebine same, pa tudi zaradi naslovne strani, na kateri je prav na usnjeni podlagi, ki so jo, med tolikimi drugimi primer- ki, izbrali za naslovno stran tega turističnega vodiča. Vesela sem te izbire, saj sem se potrudila, da je moj izdelek tako v barvi kot tudi v izdelavi odgovarjal vsebini knjige, torej tudi zgodovini Langobardov.« Kar na dveh razstavah je Silvija Bogatez v tem času sodelovala s svojimi izdelki in sicer v Čedadu in v Vili Manin, v muzeju kočij. »Nekaj svojih primerkov sem imela tudi na tržaškem velesejmu, v podobnih barvah in motivih, ki so tudi vzbudili zanimanje. Res sem zadovoljna in vesela tega priznanja.« »Pri izbiri sem se držala barv starih fresk iz tistih časov, na katerih sta prevladovali prav modro zelena in oranžna barva. Že razstava v cerkvi sv. Štefana v Čedadu je imela lep uspeh. Poletni meseci bodo za obisk le-teh razstav izredno primerni.« Marsikaj bi naša obrtnica - umetnica še napravila, razširila svojo proizvodnjo, da je ne muči vprašanje mladih delavcev, kot je to problem vseh obrtnikov. »Stroški za vzdrževanje takšnega mladega delavca so zelo visoki in potem je še vprašanje, če bo pri tem delu vztrajal, ali pa se mu misli posvetiti le za kratek čas. To so problemi, s katerimi se obrtniki srečujemo dnevno, pa ni videti, kako bi se tudi koristno končali.« No, zaenkrat je Silvija Bogatez zadovoljna svoje naslovne strani na brošuri o Furlaniji in Langobardih. Dela in novih načrtov ji tudi potem ne bo manjkalo. NEVA LUKEŠ Na ženskem svetovnem košarkarskem prvenstvu »Modre« v polfinalu * KUALA LUMPUR — Jugoslovanska ženska košarka je dosegla včeraj enega svojih največjih uspehov. »Modre« so prvič na uradnem tekmovanju premagale Sovjetsko zvezo. Z zmago (64:63) v zadnji tekmi polfinalne skupine so se uvrstile v polfinale ženskega svetovnega košarkarskega prvenstva. V svoji skupini so osvojile prvo mesto, s čemer so se izognile srečanju z nevarnimi Američankami v polfinalu. Skupno z Američankami so tudi doslej edina nepremagana ekipa na svetovnem prvenstvu v Maleziji. Včerajšnja tekma se za Jugoslovanke ni najbolje začela. Nasprotnice so namreč v prvem delu povedle s 30:18, >>modre« pa so v dveh minutah vratolomne igre izenačile. Polčas se je zaključil z vodstvom SZ z 38:36. V drugem delu sta se ekipi pretežno menjavali v vodstvu, kar je napovedovalo dramatičen razplet tekme. Tako je tudi bilo. 59 sekund pred koncem so Jugoslovanke vodile s 64:63 in imele žogo v rokah. Izgubile so jo in nato v obrambi storile osebno napako nad dotlej najboljšo igralko SZ Kuznjeco- vo, ki pa je zgrešila prosti met eden za enega. 25 sekund preji koncem je Ar-butina zagrabila »mrtvo žogo«, ki pa so jo »modre« 19 sekund pred koncem izgubile. SZ je imela spet na razpolago prosta meta eden za enega, a je zopet zgrešila. Odbito žogo je pobrala Mujanovičeva in jugoslovanska zmaga je bila končno tu. S porazom so bile Sovjetinje izločene iz boja za kolajne. y drugi tekmi te skupine je namreč ČSFR odpravila Avstralijo s 83:54, kar ji je prineslo uvrstitev v polfinale. V drugi polfinalni skupini so ZDA visoko premagale Bolgarijo s 93:72, Kuba pa Kanado s 75:69. V polfinalu se bo Jugoslavija pomerila s Kubo, ČSFR pa z ZDA. V izločilnem delu so »modre« že odpravile Kubo s 75:68. Italija je včeraj spet izgubila. Premagala jo je Republika Koreja z 81:70. S tem je splavalo po vodi vsako upanje, da bi »azzurre« osvojile vsaj 9. mesto. Tudi v nogometu združena Nemčija BONN — Združenja Nemčija postaja tudi v nogometu realnost. Na včerajšnjem skupnem sestanku predstavnikov nogometnih zvez ZRN in NDR v Frankfurtu je bilo namreč odločeno, da se bo nogometna reprezentanca NDR odrekla nastopanju na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo in da bosta obe nogometni reprezentanci Nemčije nastopali pod skupno zastavo. ZRN in NDR sta bili vključeni v isto kvalifikacijsko skupino za nastop na evropskem prvenstvu. Prvo medsebojno tekmo bi morali odigrati 21. novembra letos v Leipzigu. Tekmo bodo tudi odigrali, a bo le prijateljskega značaja. Na sestanku je bilo tudi odločeno, da bosta dve nogometni društvi iz NDR v sezoni 1991-92 igrali v zahod-nonemški Bundesligi, v B ligi pa bo tekmovalo 6 klubov iz NDR. Konec tedna v Bmm v metu kopja in troskoku Oaudia in Igor na atletskem DP Ali se bo zamejski atletiki naposled uresničil veliki cilj, veliko pričakovanje nekaj generacij slovenskih atletov: osvojiti naslov državnega prvaka? Oba najboljša člana Atletskega društva Bor Infordata, Claudia Coslovich in Igor Sedmak, nastgpata konec tedna na državnem prvenstvu za posameznike v Brixnu, Claudia na mladinskem, Igor na prvenstvu za mlajše člane (t.i. »promesse«). Oba sta se zadnje štirinajst dni kar »potuhnila«, saj sta se lotila zaključnih priprav in nista nastopala. Pričakovanje, najžlahtnejše, je namenjeno zlasti nastopu Claudie, ki se bo v metu kopja spoprijela s tekmicami, o formi katerih se v zadnjem času prav veliko ne ve. Eno je gotovo: Claudia prihaja v končnico s stopnjevano formo, ki ji ob visokem cilju in dobri konkurenci daje velike možnosti za uspeh, kajti Claudia ravno v takem primeru ne poklekne! S seboj prinaša letošnji najboljši rezultat 47,58 m, ki ji pa po našem mnenju že daje prednost pred tekmicami-Zadnji rezultat 40,22, postavljen na deželnem juniorskem prvenstvu, pomeni le logično najnižjo točko krivulje valovanja — tako nepriljubljeno, pa vendar nujno sopotnico mladih metalcev — pogojeno z nemotiviranostjo in slabo konkurenco na tem prvenstvu. Naše mnenje je torej tako: če bodo na prvenstvo tekmice prišle s podobnimi rezultati — ena ali dva imata sicer že iz začetka sezone bistveno boljše rezultate, a jih zdaj ne zmoreta - potem bo zmaga osrečila pogumnejšo, sposobnejšo in psihično trdno tekmovalko, kar Claudia vsekakor je! Igor starta v troskoku s skromnejšimi ambicijami: najprej uvrstitev v finale, nato pa... videli bomo. Sodeč po letošnjih rezultatih nasprotnikov, sodeč po Igorjevi konstantni formi za skoke nad 15 m in sodeč po tem, kar odlikuje tudi Claudio, možnosti za zelo vidno uvrstitev vsekakor so. Igor prinaša s seboj sicer »samo« 15,18 m, hkrati pa tudi rezervo 30-40 cm in prav s tem je potrebno računati. (Ivek Pertot) Bugno je osvojil etapno zmago, Chiappucci pa še vedno vodi »Italijanski dan« na Touru Vrstni red: 1. Bugno (It.), ki je prevozil 205 km od Paua do Bordeauxa v 5.4T33" s povprečno hitrostjo 35,485 km na uro, 2. Breukink (Niz.) po 1" 3. Gusmeroli (It.) po 3", 4. Fidanza (It.) po 19", 5. Bafh (It.) i.č. Skupna lestvica: 1. Chiappucci (It.) v 79.23'38", 2. Lemond (ZDA) po 5", 3. Breukink (Niz.) po S^l", 4. Delgado (Sp.) po 3'42", 5. Lejarreta (Sp.) po 5'29", 6. Bugno (It.) po 7,29", 7. Chozas (Šp.) po 7'49", 8. Cnguielon (Bel.J po 8'40", 9. Hampsten (ZDA) po 9'54", 10. Parra (Kol.) po 1T30", 11. Alcala (Meh.) po ll'48, 12. IndurainjSgJ po 13'09 , 13. Phillipot (Fr.) po 13'33", 14. Deli- BORDEAUK — Italijani so dosegli v včerajšnji 18. etapi krožne kolesarske dirke po Franciji velik uspeh. Osvojili so etapno zmago z Bugnom, 3. mesto z Gusmerolijem, 4. s Fidanzo in 5. z Baffijem. Chiappucci je obranil rumeno majico, vedno z le 5 sekundami naskoka nad Lemondom. Etapa je bila do zadnjih 40 kilometrov nezanimiva. Ko je že kazalo, da bo o zmagovalcu odločal skupni šprint, so iz glavnine pobegnili Bugno, Breukink in Gusmeroli. Trojica je ohranila prednost vse do konca, v finišu pa je bil Bugno premočan. Kljub drugemu mestu ie bil tudi Breukink zadovoljen, saj je na skupni lestvici prehitel Spanca Delgada. ODBOJKARSKA KOMISIJA PRI ZSŠDI obvešča, da so še v teku vpisovanja za odbojkarski tečaj za začetnike, ki bo od 5. do 15. septembra 1990 na Stadionu 1. maj v Trstu (za mestne otroke) in v Športnem centru v Zgoniku (za otroke iz okolice). Zainteresirani se lahko prijavijo v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304 ali pri matičnih društvih. ŠZ JADRAN obvešča, da bo tudi letos košarkarski tečaj v Pulju pri IBA. Prva izmena (letniki od 73 do 76 od 19. do 26. 8., druga izmena (letniki 1977/78/79) od 26. 8. do 2. 9. 1990. Interesenti naj se telefonsko javijo na urad ZSŠDI, tel. 767304, v dopoldanskih urah. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Mladina v Domu A. Sirka v Križu seja smučarske komisije. Dnevni red: program MZSTE za sezono 1990/91. 1. Rim (kasaška dirka): Fiorano Om (skupina 2) se je na zadnjih dirkah vedno dobro odrezal, zato je med favoriti. Uspeh mu bosta skušala preprečiti Getting (skupina X) in Flyng Ram (skupina 1). 2. Rim (kasaška dirka): Kljub štartu iz druge vrste je Insieme (skupina 2) favorit. Zmago mu bosta skušala preprečiti v prvi vrsti Gerundio Mu (skupina X) in Dismal (skupina 1). 3. Montecatlni (kasaška dirka): Falco Grigio (skupina 2) spada med favorite. Njegova najhujša tekmeca naj bi bila Bars (skupia X) in Flume Azzurro (skupina 1). 4. Treviso (kasaška dirka): Iron Bi (skupina 2) ima po našem mnenju najvč možnosti za zmago. Največ se bo moral paziti Ipnosa (skupina X), ki razpolaga z dobrim finišem, in Flynga FC (skupina 1). 5. Taranto (kasaška dirka): Effident (skupina X) štarta ob ograji in je v dobri formi, zato je prvi favorit te dirke. Zmago mu bosta skušala preprečiti Golfo del Mare (skupina 2) in Inwenor Swe (skupina 1). 6. Follonica (kasaška dirka): Ettore Mas (skupina 2) je med favoriti, ob njem pa imata lepe možnosti tudi First Dada (skupina X) in Igna di Costa (sku- Dirka tris Naši favoriti: Inlying (14), Enalotto (17), Dali (5). Dodatek za sistemiste: Graziani (8), Florido AC (10), Cabof-rio (11). 1. — prvi 2 drugi 1 X 2. — prvi 2 drugi 1 X 3. — prvi 2 X drugi 1 4. — prvi 2 drugi 1 X 5. — prvi X 2 drugi 1 6. — prvi 2 drugi X 1 Doslej tri državni naslovi Nastopi atletov in atletinj Bora na državnih prvenstvih segajo v daljno leto 1963 in so v prvih letih omejeni na mladinske kategorije. Resnici na ljubo ni šlo za uradna državna prvenstva (tedaj naslovov pri mladinskih kategorijah še niso podeljevali), temveč za državna tekmovanja z izbrano udeležbo. Že ob prvi priložnosti (v Bologni) je Bor z Radovanom Pučko dosegel drugo mesto v metu krogle. Leto kasneje je bil Aleksander Košuta tretji v teku na 600 metrov, leta 1968 pa Sonja Lukač peta v metu krogle, potem ko je do četrte serije metov celo vodila. Do prve kolajne na uradnem prvenstvu je prišla Irena Tavčar leta 1976 v Mantovi. Kroglo je sunila 11,34 m daleč. Vzpon, ki ga je doživljala domača atletika v drugi polovici 70. let, je vsako leto nudil več borovk (in tudi kakšnega borovca) na državnih prvenstvih. Velik — resnično met — je uspel Ireni Tavčar 18. junija 1977 v Firencah, ko je disk zagnala do 41,20 m in postala državna mladinska prvakinja. Ista atletinja je bila leto kasneje druga v metu krogle med mladinkami, ponovno pa se ji je odprlo leta 1980 na članskem DP v Turinu, kjer je v krogli s svojo rotacijsko tehniko dosegla 13,99 m in posegla po še vedno žlahtni srebrni kolajni. Medtem se je razvijal tudi mnogo-borec Gorazd Pučnik. Za seboj je imel že dva skromna nastopa na DP (v kopju in krogli), na prvenstvu mnogobojev leta 1980 v Mantovi pa je v peteroboju za naraščajnike osvojil že drugi naslov državnega prvaka za Bor. Kot izrazit deseteroborec je Pučnik dvakrat nastopal na državnih prvenstvih prav v Brixnu, kjer je bila ta panoga svoj čas posebno čislana. V obeh primerih je imel smolo. Za pomoč je moral zaprositi pri drugi narodnostni manjšini, v Donna-zu v dolini Aoste. Na državnem prvenstvu leta 1983 je 12. junija zbral vse svoje moči, da bi premagal, nasprotnike in tudi poškodbo, ki ga je med nastopom pestila. Drugič v svoji karieri je postal državni prvak. Z rezultati 11"28 (100 m); 6,59 m (daljina); 11,91 m (krogla); 203 cm (višina); 52'17 (400 m); 16"51 (110 m ovire); 35,38 m (disk); 3,90 m (palica); 48,54 m (kopje) in 4'28"9 (1500 m) je v deseteroboju za mladince zbral 6942 točk. Poškodba, ki je bila dokaj huda, mu je istega leta preprečila, da bi nastopil na evropskem mladinskem prvenstvu. Ob kolajnah je na razpolago še nekaj četrtih, petih in šestih mest. Četrti je bil recimo Gabrijel Sedmak v metu kopja med naraščajniki, malo pod nagradami pa je bila nekajkrat tudi Lo-redana Kralj. Njen najboljši uspeh je bilo 4. mesto v metu krogle (leta 1979). Dvakrat je Bor zmogel poslati nadržavna prvenstva tudi štafete. Največ (5. mesto) so leta 1976 dosegle naraščajnice Daniela Tretjach, Marinka Semolič, Marina Purič in Sonja Antoni na razdalji 4x400 m. V postavi, kjer je Patrizia Padovan nadomeščale Puričevo, so borovke dve Iftti kasneje nastopile tudi v štafeti 4x100 m in jo pretekle v odličnem času 50 60, ki je veljal za šesto mesto, (kb) Našemu tajniku Klavdiju je Vilma povila brhko NADJO Vsem trem želimo dolgo in mirno plovbo JK ČUPA Jutri, v nedeljo in v ponedeljek na Pikelcu na Opčinah tradicionalna kotalkarska revija Poleta Poletovci res solidni Kotalkarski seminar na Opčinah Pred kratkim so se zaključila deželna kotalkarska prvenstva, medtem ko prihajajo tudi državna prvenstva v zaključno fazo, ki bo na sporedu čez 14 dni v Mo-deni. Tega tekmovanja se bo udeležil tudi član openskega Poleta Samo Koko-rovec. Poletovci so se udeležili deželnih prvenstev v kategorijah začetnikov in najmlajših. Začetnica Tanja Romano je suvereno osvojila prvo mesto (40, 8 točk). V izredno hudi hudi konkurenci (50 kotalkarjev) sta se dobro odrezali tudi Karin Crissani s 15. in Tina Petkovšek z 22. mestom. Pri najmlajših je Cristiani Merlo za las ušlo prvo mesto, saj je s 37,5 točke na koncu zaostajala za prvouvrščeno tekmovalko le za pol točke, medtem ko je bila Maja Berzi 26. Tekmovanja za državno prvenstvo so se doslej odvijala v Spinei in v Riccione-ju. V Spinei je Francesco Micalessi po nastopih v kratkem in prostem programu ter v obveznih likih pristal v kombinaciji na petnajstem mestu od skupnih 20 udeležencev. A isti kotalkar je skupaj s Cris-tiano Merlo uspešno opravil krstni nastop v tekmovanju parov in v Riccioneju zasedel 9. mesto. V Modeni bo poleg Sama Kokorovca nastopal tudi mešani par, ki ga sestavljata Poletovka Analiza Marelli in Stefano Terlazzi iz Bologne. Zaradi poškodbe Abatijeve pa bo žal odpadel njen nastop z Mojmirjem Kokorovcem. Poletovci so se uspešno udeležili tudi dveh mednarodnih tekmovanj. V ekipnem tekmovanju so v Domžalah posegli po tretjemu mestu, a v Vidmu so celo zmagali. Za uspeh so bili posebno zasluž- ni Tanja Romano, Luka Spetič, Cristiana Merlo, Marko Spetič, Francesco Micalessi ter Samo Kokorovec in Analiza. Marelli, katerih nastop pa je bil izrazito ekshibicijskega značaja. Na obeh tekmovanjih so se izkazali še: Karin Crissani, Tina Petkovšek, Maja Berzi, Dana Furlani in Francesca Courtner. (W. K.) V jutranjih urah smo se podali na Opčine in se ustavili na kotalkališču ŠD Polet na Repentabrski ulici, kjer je bilo že vse živo. Prav te dni se namreč odvija kotalkarski kamp oz. strokovni seminar, ki ga prireja opensko društvo pod pokroviteljstvom deželne kotalkarske zveze. Prijazno so nas sprejeli načelnica kotalkarske sekcije Carla Micalessi, gospod Poletov! kotalkarji, ki bodo v soboto nastopili na kotalkarski reviji Kokorovec in trener Peter Brleč, ki so nam posredovali nekaj informacij v zvezi s kampom. Pravzaprav ne gre za kamp v pravem pomenu besede, temveč za nekakšen izpopolnjevalni tečaj, ki se ga udeležujejo že dokaj izkušeni tekmovalci. Gre v glavnem za mlade kotalkarje, ki prihajajo iz raznih krajev Italije, kot npr. iz Cagliarija, Bologne in iz bližnje Furlanije. Vseh udeležencev je okrog 40 in med njimi je seveda tudi nekaj Poletovcev. Samo Kokorovec se ob tej priložnosti pripravlja za nastop na državnem prvenstvu v Modeni, ki bo na sporedu čez 14 dni, a omembe vredna je tudi prisotnost Daniele Munaretto, kandidatinje za osvojitev naslova državne prvakinje. Prisotnost nekaterih jugoslovanskih tekmovalcev pa daje kampu mednarodni značaj, ki je bil še bolj izrazit na njegovih prejšnjih dveh izvedbah, na katerih je sodelovalo tudi nekaj nemških tekmovalcev. Tehnični vodja je Poletov trener Peter Brleč. Ob njem je društvo povabilo na sodelovanje še gospo Elvio Vita, ki je tehnični komisar italijanske federacije in Antonia Ambuja, ki skrbi za kondicijsko in splošno telesno pripravo, medtem ko je sicer zaposlen pri italijanski državni reprezentanci. Podčrtati je treba tudi doprinos priznanega tržaškega koreografa Claudia Steinerja ter trenerke Marine Maggioli Faragna iz Riccioneja. Kamp se je pričel prejšnjo nedeljo in se bo zaključil jutri, torej vsega skupaj en teden. Treningi potekajo zjutraj od 8.30 do 13. ure po skupinah, a popoldne od 15.30 do 18.30 v individualni zasedbi; Izbrani termin ni prav najboljši, saj k1 bila mogoče bolj primerna priredba v prejšnjih mesecih, le-tega pa ni bilo mogoče izvesti zaradi nastopanja kotalkar" jev na raznih pokrajinskih, deželnih in državnih tekmovanjih. Že smo rekli, da gre v bistvu za strokovni seminar. Udeleženciimajo možnost, da spoznajo kako izgleda popom kotalkarjev trening, kar pa je mogoče 1® z metodičnim pristopom do dela. Ob koj talkarjih se učijo in izpopolnjujejo tud trenerji tekmovalcev, ki sledijo seminarju. Zelo važna je tudi družabna plat; movalci se med seboj spoznajo in s tem se zmanjša psihološka obremenitev 0 priliki medsebojnih tekmovanj. Vse poteka skratka v najboljšem^ redu, saj so pogoji, v katerih opensko društvo zelo dobri. ŠD razpolaga namreč na Pikelcu z velrcL1 odprtim, a tudi s pokritim kotalkališč® • Ob teh so udobne slačilnice in tudi drUo_ tveni bar. Društvo poskrbi tudi za pren čitev in prehrano udeležencev. Naj še omenimo, da bo ŠD Polet °r9 niziralo na koncu tedna tradiciona kotalkarsko revijo, na kateri bodo prl zani sadovi dela, ki je bilo opravlj® med sezono. Nastopali bodo tako vsi letovci, od najmlajših do najstarejših, bodo izvedli nekaj točk na glasbo zna operet, kot na primer Vesela vdova, . belemu konjičku, itd. Kdor bo torej P g šel v soboto (ob 20.45), nedeljo (° , tD. uri) ali v ponedeljek (ob 20.45) na Pol vo kotalkališče, mu verjetno ne bo za ■ WALTER KOREN Poseg Aleksandra Korena na programski konferenci SKGZ Odmevnost našega športa MALDIDO ^ GRINGO BRUNO KRIŽMAN fe,- . Danes objavljamo prispevek, ki ga na sobotni programski konferenci bKGZ prebral Aleksander Koren. Rad bi se dotaknil še enega pogleda na področju telesne kulture, to je vprašanja odmevnosti, ki jo telesna Kultura ima v širšem italijanskem pro-poru, in 0 p0menU| k, j0 ta odmevnost ahko ima za našo narodnostno skup-a°st. 2e razpolagamo s podatkom, da t lfV enem 'etu okrog 2.500 športnih ekmovanj in prireditev, na katerih se .^ujejo italijanski in slovenski špor-l^i '• Žanesliivo lahko trdimo, da to-ikšnih priložnosti za postavitev vezi “led pripadniki obeh skupnosti ne zaidimo na nobenem drugem področju aasega življenja. To dejstvo je bilo po mnenju doslej hudo podcenje- Mnog, v Italiji so našo narodnostno Kupnost spoznali, ocenili in jo vred-°tijo prav preko športa. Naša društva ° s svojimi tekmovalci in moštvi na-lopila domala po vsej Italiji in se sre-aia s športniki iz vseh italijanskih de-el' Pravzaprav niti ni treba seči tako alef. Dovolj je, da se zaustavimo pri alijanih iz naše dežele. O nas in o i? .m delovanju imajo ti vse preveč krivljeno podobo, kar je posledica akoreninjenih predsodkov, a tudi de-»Uormacije in zlonamernosti večin-y P medijev. Na športnih igriščih se sodržavljani soočajo s čisto drugač-° stvarnostjo. Seznanjajo se z našo Saniziranostjo in z našo prisotnostjo a celotnem teritoriju, na primer, da vinio tudi v mestnih jedrih (in dobro inf° vsi' Rako nas mnogi z lažnim Jfamrniranjem skušajo izriniti iz mest nr®l in Gorica, zdaj tudi iz devinsko-abrežinske občine), zlasti pa se kre-P1° stiki in vezi med mladimi, kar je va.lvažnejše. Danes je naša vraščenost .italijanski športni prostor tolikšna, ^ nas brez predsodkov izvolijo v od- cij- re raznih športnih zvez in organiza- vJb vsem tem smo priča tudi po-d ^ni neobičajnemu pojavu. O našem ja ?vanju na športnem področju Itali-1 tudi pišejo in poročajo, kar ne ve- lja za druga področja našega delovanja oziroma velja v mnogo manjši meri. Seveda nas pri tem obravnavajo predvsem kot športnike, toda nekdanjega bojkota, kljub občasnim spodrsljajem, ni več. Drugače tudi ne bi moglo biti, saj naših dosežkov preprosto ni mogoče prezreti. Poročila o naših uspehih smo zasledili tudi že v vsedržavnem športnem tisku. Pravi razcvet športnih vesti in torej tudi vesti o delovanju naših društev, pa lahko v zadnjih časih zasledimo na krajevnih straneh deželnih dnevnikov. Tako je mogoče slediti našemu športu tudi na Piccolu (razen kot na tržaški izdaji, ki pa nasploh malo piše o športu), Messaggeru Venetu, Corriereju di Pordenone, Gazzettinu venetu, deželnem radiu, na TV postajah Raitre in zasebnih Teleguattro, Te-lelriuli, Canale 55. Veliko pozornost namenja našemu športu tudi zelo razširjen tržaški tednik Trieste šport, ki resnično ne kaže nikakršnih predsodkov. Vztrajno se zdaj govori tudi o nastanku novega športnega tednika na Tržaškem, tako da se bosta zanimanje in konkurenčnost še povečali in tu so tudi možnosti za dodaten prodor. Takšna pozornost športnemu dogajanju se lahko nepoučenemu zdi skoraj never- Borovi atleti v Sacileju Za konec prvega dela sezone je skupina najmlajših atletov AD Bor Infordata at,n®c prejšnjega tedna nastopila na zelo dobro zasedenem Srečanju mladih Sci °v treh BeneCij v Sacileju. V res množičnem zastopstvu v vseh disciplinah ^ Se nekateri naši odlično izkazali. To v prvi vrsti velja za Davida Bogatca na 60 2 ^ovirami za dečke, kjer je z odličnim časom 10"9 zaostal za zmagovalcem le tt6.. aatinko sekunde, in za kadeta Maksa Černigoja, ki je v metu kopja osvojil p V6 mesto z zelo dobrim rezultatom 34,78 m. Nastopila sta tudi brata Celfi, ki ie je za boljše dosežke očitno zdelala matura in pomanjkanje treninga. Andrej Ujl^er v metu kopja za mlajše mladince z rezultatom 38,44 m osvojil 11. mesto, al“i Riko pa je v daljini za kadete postavil rezultat 435 cm. (I. P.) Sirena in Čupa v Eraclei Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Eraclei v organizaciji jadralnega društva Se riclea prvo selekcijsko tekmovanje jadralcev 11. cone za razred optimist, ki so iad^l udeležili jadralci Sirene in Čupe. Skupno je tekmovalo kar 56 mladih Pon cev' na sPoredu pa sta bili dve regate od napovedanih štirih, saj je vreme Rajalo požrtvovalnim organizatorjem. (p; Prvo mesto je osvojil Andrea Verzegnassi (SVOC Tržič) pred Lauro Neri le vi Sesljanj in Paolom Pinellijem (STV Trst). Na odlično četrto mesto se rpdvrstil Sirenin tekmovalec Nevio Sabadin (deveti na prvi ter tretji na drugi Kon*^' na deveto pa Andrej Močilnik (8. in 15.). Aleš Omari je bil šestindvajseti. nec tega tedna bo na sporedu druga preizkušnja. jetna, je pa logična posledica povečanega zanimanja za šport, gibanje in prosti čas v italijanski družbi in torej tudi v naši deželi. Del te družbe in športnega gibanja te družbe pa smo tudi Slovenci in to polnopravno. Moram poudariti, da bi o nas lahko poročali še več, in če tega ne delajo,smo si krivi sami, zato ker polagamo propagandiranju svoje dejavnosti premalo pozornosti. Obveščanje je povsem prepuščeno dobri volji posameznih športnih funkcionarjev ali posameznih društev, ki povečini nimajo svojega tiskovnega atašeja, niti prostovoljnega, nobenih pravih zvez s časnikarji in uredništvi in imajo skromno poznavanje mehanizmov, ki urejajo delo časopisov in drugih medijev in determinirajo objavo prispevkov oziroma njihovo neupoštevanje. Skrajno amaterski pristop torej. A vendar prodiramo. Spominjam se, s kakšno težavo so si po v italijansko javnost utirale vesti strokovno sestavljenega informacijskega biltena, ki ga je pripravljal sedanji glavni urednik Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar. Piccolo je kaj več poročal samo, ko je bil odgovorni urednik Luciano Česchia. Na športnem področju pa bi že z nekhliko večjo angažiranostjo in bolj profesionalnim pristopom lahko že zdaj dosegli mnogo več. Ne bo odveč, če pri tem pomislimo na vpliv, ki ga lahko obveščanje s športnega področja ima tudi na določene kategorije Slovencev, na primer na tiste iz mešanih zakonov, na tiste, ki omahujejo med slovenstvom in asimilacijo, na tiste, ki ne živijo v našem krogu in torej denimo ne poslušajo našega radia in ne berejo našega časopisja. Preko športa dobivajo o nas veliko informacij, kar pa je najbolj pomembno, imajo te informacije pozitivni predznak in vsebujejo naboj uspešnosti in organiziranosti. Tudi to je lahko pomemben faktor pri temeljnih izbirah, kot so lahko: v katerem društvu preživljati svoj prosti čas — v slovenskem ali italijanskem, toda tudi, zakaj ne, v katero šolo — italijansko ali slovensko — vpisati svojega otroka. Tega odprtega okna v italijanski svet si ne smemo zapreti zaradi pomanjkanja posluha ali podcenjevanja. Poskusimo na tem področju kaj ukreniti, na primer z ustanovitvijo tiskovnega servisa za društva. Mislim, da sem, poleg že naštetih v drugih posegih predstavnikov naše telesne kulture, dodal še nekaj razlogov, zaradi katerih koristi naši narodnostni skupnosti, da dajemo športni dejavnosti večji poudarek, kot smo ga ji dali doslej. Dati večji poudarek pa pomeni povečati skrb za vsestransko kakovostno rast tega delovanja, miselno, organizacijsko, tekmovalno, kajti v današnji družbi, če nam je to všeč ali ne, je samo uspešnost merilo za obstoj in za pridobivanje ugleda med našimi sodržavljani in sredstvi javnega obveščanja, ki so izraz njihovega mišljenja. Dati večji poudarek pa pomeni nenazadnje, da se v proces razmišljanja o športni kulturni in športni stvarnosti pri nas vključijo vsi odbori Slovenske kulturno-gospodarske zveze, kajti razreševanje vprašanj, ki se na tem področju postavljajo iz dneva v dan in se ne tičejo izključno športne sfere, ne morejo in ne smejo biti predmet rap-rave edinole športnih delavcev. ALEKSANDER KOREN Cvetoče je v teh krajih tudi uvažanje starih avtomobilov iz ZDA. Ameriški državljani brez posebnega nadzorstva pripeljejo vozila čez mejo, kjer specialisti proti primernemu honorarju preskrbijo vse potrebne dokumente, ki dokazujejo reden uvoz preko carinske uprave. Tudi lov na "coyote'', kot tem specialistom pravijo, je bolj papirnat kot stvaren. Chihuahua pa je tudi far west. V njej ni moškega, ki bi ne nosil cow-boyskega klobuka, po bližnjih vaseh pa se redno srečuje ljudi na konjih. Z izjemo nekaj modernih in višjih zgradb je mesto prostrana površina razpadajočih hiš in barak bidonvillske arhitekture. V skoraj pustinj ski pokrajini je nepojmljivo, da šteje Chihuahua milijon in 200 tisoč duš. Razlogi za tako številčnost so v prej omenjeni gospodarski strukturi, ki je močno izpraznila vasi in naselja goratih predelov in privablja množice iz juga. Ob pomanjkanju vina je močno prisotna teguila, ki v številnih gostilnah in štacunah nadomešča klasični dvojni whisky ameriških westernov. Znakov pijančevanja je veliko, ne pa nasilnosti. Razpoloženje je umirjeno in usmerjeno v otopelo veselje, za katero skrbijo masovno prisotni godci. V živahni četrti, kjer sta zbrani kra-marstvo in drobna trgovina, ima skoraj vsak obrat vsaj kitarista. V gostilni "Los tres Huastecas" so nalašč za moj magnetofon "Los Astros del Norte" zapeli in zaigrali res občuteno in skrbno, medtem ko je za točilno mizo stala cela vrsta možakarjev s širokimi sombreri. Manjkal je samo drzni pistolero, ki bi z vstopom v saloon prekinil zabavo. Potovalno je bila Chihuahua le izhodišče za pot skozi razgibano planoto Sierra Madre in deželo, v kateri prebiva pleme Tarahumara. Iz Chihuahue pelje proti Kalifornijskem zalivu drzno speljana železnica, ponos tistih krajev. Običajni potniški vagoni so v Mehiki le malo mlajši od tistih, s katerimi sta se vozila Benito Juarez in cesar Maksimilijan. "Ferro-carril Chihuahua al Pacifico" pa razpolaga z zelo udobnimi vagoni "primera especial", in 14-uma vožnja je zato tudi primerno draga. Vlak odpelje ob 7. uri in pride v Los Mochis, ki je skoraj ob obali, malo po 21. uri. Za obisk Tarahumarov je po- treben postanek v kraju Creel, malo pred polovico proge. Začetni del proge pelje po prostranih pašnikih in skozi neskončne nasade breskev, ki so prav tedaj cvetele. Hitro pa se loti strmine in iz dizelske lokomotive včasih bruha mastno črnilo. Pravočasno si je treba najti zatočišče v notranjosti vagonov. Napisano je, da ima proga precejšnjo gospodarsko važnost ter, da jo izkoriščajo celo ZDA, ki skozi Chihua-huo pošiljajo tovore do morja. Ta značilnost pa je dvomljiva, ker je na vmesnih postajah le malo gneče tovornih kompozicij. Na standardni nadmorski višini kakih 2100 do 2400 metrov je pokrajina poraščena z bori, ki so pravi balzam za oči. Prednost vagonov je v razglednih ploščadih na vsaki strani vozov. Iz njih se lahko mirno gleda in fotografira. Proga je speljana v neštetih ovinkih, teče pa v glavnem vodoravno in na planoti ni več izbruhov črnega dima. Z izjemo nekaj skromnih naselij je pokrajina za videz nedotaknjena. Posebno visokih vrhov nad planoto ni, številne pa so doline, usadi in struge potokov, tedaj suhih. San Juanito je revno naselje, kjer so že prisotni Tarahumara. V glavnem pa le kot kramarji na železniški postaji. Estacion Creel ni veliko več od vrst hišic ob vsaki strani proge, ima pa tudi nekaj struktur za sprejemanje obiskovalcev. Kdo so pravzaprav Tarahumara? V širšo javnost so prve vesti o njih pronicale leta 1968, ko se je iskalo zanimivosti v zvezi z olimpijskimi igrami v Mehiki. Odkrili so jih zaradi domnevne velike vzdržljivosti pri teku. Govorilo se je, da tekajo tudi po več dni in noči in med tekom brcajo leseno kroglo. Pomagali pa naj bi si tudi s poživili naravnega izvora. Vse je bilo zelo megleno. Idealistični olimpijci so hrepeneli po zmagi kakega bosonogega drobnega Indijanca v maratonskem teku. Baje so v Mehiki res skušali zdresi-rati nekaj tekačev za olimpijski maraton. Bilo pa je posilstvo v pravem smislu besede, ker Tarahumare niso doumeli, zakaj pravzaprav gre. Ni znano, da bi kdaj koli kasneje zadevo poživili. Ansambel Los Astros del Norte v Chlhuahui A* ite m -•s •»5 ODHAIANIA DUŠAN JELINČIČ 0gQ,ri se naposled jasno zavem, da me je naravnost gnusno Z bl.^1' a ne s pošteno sleparijo reveža, temveč z besedo, to '~ern' s svetlobo, z medom v ustih. Opeharil me je in je šibijo upravičil s tem, da je rekel, da pač ni tega S p ’ le vse v naj lepšem redu, da je tako prav in konec, hpov tenim sleparjem, z revnim domačinom, kramarjem, tg^- Cenii menjalcem valute je vse jasno, tako da se z njim dg t S?ričkaš in če na koncu zmaga on, ve, da je zmagal, ve, bljj£ spravil na led in tega ne zanika. Igra je igra, tu pa svetloba in hinavščina. tu .ieval sem svoj divji sprehod po razbeljenem asfal-Kje je Njenega pločnika, v meni pa je jeza naglo naraščala. Sedaj moreča toplota, ki ubija misel, ki ustavlja mož-celice? Misel še preveč hiti. Nenadoma se hočem vrniti spet v agencijo in z gnusno prijaznim človekom priti do končnega obračuna. Sedaj vem, da človeka s kravato in svilenim brezrokavnikom divje sovražim. Toda, ... Toda, kaj ni ta potomec španskega osvajalca Francisca Pizarra, ki je Inke uničil z obljubami, z medenimi besedami, z jezikom in s hinavskim nasmehom? Nebogljeni domačini igre besed in lažnih obljub, tipične za tako imenovano visoko civilizacijo, niso poznali. Preveč je bila nizkotna, preveč je bila ogabna, da bi naivni Inki ne verjeli vanjo. In so se tako pogubili. Kaj niso španski osvajalci obljubili zadnjemu inkovskemu kralju Atahualpi svobodo, če napolni neko sobano svoje kraljevske palače z zlatom? Atahualpa je svojo obljubo izpolnil, Pizarro pa ga je vseeno dal usmrtiti. Nakana, blišč in svetloba. Inki so verjeli sladki besedi in izginili z obličja zemlje. Z zvijačo so jih uničili, ne z orožjem! In tu se zgodovina ponavlja. Te igre do sedaj niti jaz nisem poznal. Na to nizkotno zvijačnost nisem bil pripravljen in sem se pogubil. Sedaj mi je vse jasno. Dovolj je, da bi šel z navadnim linijskim avtobusom, se trpal z domačini, se pričkal s sprevodniki, zapitimi od cenene teguile, in moja igra bi se nadaljevala po vseh pravilih. Sedaj pa se je nekaj utrgalo. Nekdo je imel nedovoljen as v rokavu. Ventilator, neonska luč, blišč. In še hujše slutnje me napadajo. Sedaj sem celo prepričan, da mi bodo jutri na avtobusu rekli, da listek ni pravi, da se ne morem voziti z njim, da moram plačati še dodatno tarifo, in drugo. In nisem se zmotil. Čisto preroško sem napovedal svoje težave naslednjega dne. Nenadoma postojim popolnoma razdražen od svete jeze, se obrnem ter že hitim proti turistični agenciji po poti, ki sem jo pravkar prehodil. Moji koraki hitro pobirajo mestni tlak, mene pa napade še druga temna slutnja. In že vidim pred seboj, kot da bi vrteli nevidni film mojega življenja, prve časovne drobtinice, morda le naslednje minute svoje bližnje bodočnosti. Zelo jasno jih zaznam. Stopil bom v agencijo, se zakadil v medenega in polizanega človeka s kravato, morda zahteval nazaj svoj denar. A kaj se bo nato zgodilo? On ne bo izgubil svoje uradne kravatarske uravnovešenosti. Mirno me bo s svojim običajnim medeno sladkim nasmehom na ustnicah, ob katerem me naravnost zazebe, če le medlo pomislim nanj, povabil, naj se usedem na isti fotelj, kjer sem sedel pred kratkim, ko me je ukanil. In naposled mi bo dal roko okoli hrbta in mi bo strpno in mirno, s svojim nepremičnim nasmeškom pa-ternalistično dejal, naj se vendar, mladi fant, ne razburjam. Razložil mi bo, da ima sina, ki ima prav moja leta in je prav tako bojevit in temperamenten kot jaz. Fanti v teh letih morajo biti bojeviti, vendar da pa ni razloga, da bi se jezil. Saj je vendar ta proga mednarodna in stane toliko, ker so pač tarife take, in da je meni še naredil poseben popust. Naposled pa bo še prišla nasmejana tajnica, ki jo je on poklical, in mi prinesla cenik z vsemi tarifami. In spet bo rekel, vidiš fant, da je tako, vidiš, da te sploh nisem osleparil, raje umrem, kot da bi skrivil le en sam las kakemu svojemu klientu, ki so mi kot bratje. Tako mi bo rekel. Ko pa mu bom odvrnil, da hočem denar nazaj, me bo spet sladko medeno pogledal in odgovoril, da je to pač nemogoče, ker je denar že vknjižil in registriral v blagajni, da je že zapečatil račun, nato pa me bo spet slinasto pogledal. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG petek, 20. julija 1990 »Alpski velikan« je bil ob odprtju najdaljši gorski predor na svetu Predor pod Mont Blancom ima 25 let Na proslavi Cossiga in Mitterrand COURMAVER — Predor pod Mont Blancom praznuje 25-letnico. 16. julija 1965, ko sta ga Saragat in De Gaulle, tedanja predsednika, slovesno predala namenu, so o njem govorili kot o nekakšnem čudežu sodobne tehnike, saj je bil najdaljši predor na svetu. Meri namreč 11,6 kilometra. Obletnico predora so včeraj proslavile italijanske in francoske oblasti z državnima predsednikoma Cossigo in Mitterrandom na čelu (na sliki AP). Cossiga je v svojem govoru poudaril pomen teh edinstvenih »evropskih vrat«, ki so sad velikanskih naporov italijanskih in francoskih delavcev in ki predstavljajo pomemben mejnik v vsestranskem sodelovanju med Francijo in Italijo. Mitterrand, ki je prav tako poudaril vlogo predora v procesu odpiranja Evrope in odpravljanja mej, pa ni izključlil možnosti, da bodo podalpski prehod podvojili. Med Itali- jo in Francijo že potekajo dogovori, tehniki iz obeh držav so že predložili nekaj gradbenih načrtov, francoski predsednik je zato izrazil upanje, da se bodo dela za nov predor začela že v prihodnjih treh letih, vendar brezpogojno v spoštovanju narave. Predor pod Mont Blancom je kot rečeno dolg več kot enajst kilometrov, širok je 8,6 metra, skozenj pa pelje dvopasna cesta. Opremljen je z napravami za prečiščevanje zraka in alarmnimi napravami v primeru nesreč. Šest let ga je gradilo 800 delavcev, ki so za to porabili poldrugi milijon delovnih ur. Podalpski velikan je žal terjal tudi svoj davek: na delu je umrlo 15 delavcev. Od odprtja do včeraj je skozi predor šlo 28.826.808 različnih vozil. Zanimivo je, da si je »luknjo« v Mont Blancu prvi omislil ženevski naravoslovec Horace Benedict De Saus-sue pred skoraj dvesto leti. NAS letos poostrili kontrole RIM — Karabinjerji NAS, katerih namen je preprečevati najrazličnejše poveverbe in nezakonito plemenitenje živil, so v prvih šestih mesecih letos opravili kar dvakrat več posegov kot v istem obdobju lani. Komandant Rossetti, ki je izdelal poročilo za ministra za zdravstvo De Lorenza, je naštel najpomembnejše akcije NAS, ki so se nanašali na živilski sektor. Največ prekrškov so NAS odkrili v mesnih industrijah predvsem v Srednji in Severni Italiji, kjer je vrednost zaplenjnega blaga presegla 18 milijard lir. Na jugu države pa so se izkazale za najbolj oporečne mlečne industrije in sirarne ter oljarne. Tudi vinogradniki in kletarji se niso dobro odrezali. NAS so jim zaplenili velike količine kemičnih aditivov, ki so po zakonu prepovedani. ftil . i Zmedenost narkomanov RIM — Teden dni po uvedbi novih norm zoper uživanje in razpečevanje mamil je cena hašiša na italijanskem tržišču poskočila za 100 odstotkov, medtem ko se cena kokaina in heroina ni spremenila, kvečjemu se je povišala le za malenkost. Podatke je objavil Radikalni antiprohibicionistični center, ki je podatke zbral neposredno na terenu, zlasti v krajih južne Italije. Omenjeni center je v posebnem poročilu poudaril, da je zadnje dni narasla tudi opreznost razpečevalcev z mamili, hkrati pa zmedenost narkomanov. Slednji so zaskrbljeni predvsem zaradi nevarnosti, da bi jih v javnih zdravstenih ustanovah oz. skupnostih za zdravljenje narkomanov prijavili oblastem. Na neroden položaj narkomanov, ki se zdravijo v tovrstnih ustanovah, so že pred uvedbo novih norm opozorili številni zdravstveni operaterji, kakorkoli že, točnih podatkov o morebitnem »begu« narkomanov iz teh ustanov še ni. Iz nekaterih so resda odšli, po drugi strani pa so se zatekli v nekatere druge, predvsem take, ki so znane zaradi visoke stopnje človeške solidarnosti in toplih odnosov. Iz poročila izhaja tudi, da na italijanska tržišča prihajajo mamila preko novih, predvsem afriških kanalov. V času poletnih mesecev je število smrtnih žrtev zaradi uživanja mamil navadno večje, saj jih narkomani kupujejo od različnih razpečevalcev. Pri tem je lahko količina čistega mamila višja kot običajno, ravno to pa povzroča smrtne primere zaradi t.i. overdoze. Preiskovalci rešujejo neznanko eksplozije v tovarni pri Latini LATINA — Patolog Acudi je včeraj pričel delikatno delo na ostankih žrtev hude eksplozije v tovarni umetnih ognjev in petard pri Latini. Vsa pozornost preiskovalcev je trenutno osredotočena prav na delu patologa, ki bo moral ugotoviti predvsem to, koliko oseb je dejansko umrlo v eksploziji. Na prizorišču tragedije so namreč našli razbitine kakih desetih avtomobilov, za katere še ne vedo imena lastnikov, čeprav kaže, da je šlo za avtomobile, ki so jih krajani redno parkirali na terenu ene od žrtev, lastnika tovarne Antonia Ernesta Palmarinija. Poleg njega je sta v nesreči umrla še Giuseppina Cece-re, ki je že dolga leta živela z njim in je bila v četrtem mesecu nosečnosti, ter Palmarinijev sodelavec Raffaele Pas-guale. Preiskovalci so ugotovili, da je 7-letna hčerka Ernesta Palmarinija preživela večer pri dedu in ji je to rešilo življenje. Preiskava je tudi pokazala, da je Palmarini vodil najprej trdili, da ne. Sedaj bodo morali še ugotoviti, kako je Prizorišče eksplozije v tovarni umetnih ognjev (AP) prišlo do eksplozije. manjšo tovarno brez potrebnih dovoljenj, sicer pa so vsi v okolici znali, s kakšnimi posli se je ukvarjal, čeprav so Diskriminacija agencije Tanjug na Hrvaškem ZAGREB — Sušno obdobje in vetrovi na Hrvaškem povečujejo nevarnost požarov, zato iz republiškega štaba za civilno zaščito apelirajo na previdnost. Ta apel je bil, na žalost, izrečen pred tremi dnevi (v ponedeljek zvečer) na sestanku v republiškem komiteju za informiranje, v katerem so predstavniki civilne zaščite, gasilske zveze in drugih zadolženih za protipožarno zaščito govorili s predstavniki javnih glasil - vendar samo za Hrvaško in brez Tanjuga. Tanjug je informacijo vseeno posredoval, vendar iz druge roke, prepričan, da je preventivno delovanje in opozorila treba prenesti čez meje republike in države. Kljub temu ostaja presenečenje, da to ni razumel republiški sekretar za informiranje Milovan Šibi, ki je sklical omenjeni sestanek, s čimer je potrdil svoj podcenjujoč odnos do Tanjuga. Nerazumljivo je tudi, da na sestanke niso bili povabljeni dopisniki nekaterih redakcij izven Hrvaške, (dd) Hrvaško-srbska napetost v sydneyskem Blacktownu SYDNEY — Odnosi med srbskimi in hrvaškimi izseljenci v sydneyski mestni četrti Blacktown so se skalili do take mere, da je morala poseči policija. Poveljnik policije v Blacktownu Bill Calvin se je zadnje dni sestal s predstavniki obeh skupnosti, kar policiji vliva upanje, da se bodo strasti umirile. Glavno sporočilo, ki ga je posredoval Calvin, se je glasilo: »Sedaj živite v Avstraliji!« To pomeni, da je policija prepričana, da je za napetost kriv položaj v Jugoslaviji. »Neglede na obstoječe zaplete in razlike v njihovih rodnih državah, jim ni mesta v naši družbi. Od njih nismo zahtevali, da pozabijo na svojo kulturo, le jasno smo jim povedali, da mora policija jamčiti mir in zaščititi vse skupnosti,« se glasi komunike policijskega poveljstva iz Blacktowna. Opazovalci so prepričani, da je najhujše mimo. Ob tem pa poudarjajo, da je le malo manjkalo, da se ni napetost izrodila v kaj hujšega. Nesporno so korenine medsebojnega zla zelo globoke, a že samo dejstvo, da so predstavniki obeh skupnosti pripravljeni na omikan dialog, vliva upanje v pozitiven razplet. V Jugoslaviji manj turistov BEOGRAD — Turistični obisk v Jugoslaviji je tudi v drugi polovici julija bil manjši od istega obdobja v lanskem letu. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko se je število turistov zmanjšalo za 14 odstotkov, in to predvsem v dalmatinskih letoviščih, Istri in Kvarnem. Tu je osip ponekod znašal tudi 22 odstotkov, vtem ko je bilo število turistov v Črnogorskem primorju približno isto kot lani. Do porasta turistov je prišlo edino na slovenski obali. Domačih turistov je 15 odstotkov manj kot lani, tujih gostov pa približno prav toliko. Največji osip je bil v delavskih počitniških domovih (-45 odstotkov), privatnih sobah (-20 odstotkov) in kampih (-16,4 odstotka). Večje število turistov je edino v hotelih. Trenutno se v Jugoslaviji nahaja 550 tisoč turistov. Težki časi za filipinsko vlado Po hudem potresu še kritike Ut rjp. __________ MANILA — Po hudem potresu, ki je terjal skoraj tisoč žrtev, se le 0j filipinske oblasti vsul plaz kritik. Mnogi trdijo, da se je reševalni s premikal prepočasi, vsekakor pa opozarjajo na pomanjkljivosti ltraievn®ao' vilne zaščite. Ugotovili so, da je morala večina reševalcev delati v neni čih okoliščinah, saj so ljudi reševali kar z vrvmi, ker niso imeli ye0je žerjavov na razpolago. Sedaj je že prepozno, da bi lahko rešili živ l^0 komu od dijakov, ki so ostali v sploščenem šolskem poslopju, PraV a pa brezupno pa je iskanje preživelih pod ruševinami velehotelov, poleg te9 reševalci še danes niso dospeli do vseh krajev, ki jih je prizadel potres. ^ Na slikah (telefoto AP): reševalci si morajo ročno utirati pot do tr^aj) (slika zgoraj), v Baguiu so vse prometnice nedostopne vozilom (slika sp