Slev. 133.
V umm v lOreK line \l avonsia 1924. Posamezna številka stane 2 Din LBlB LH.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . .. za pol leta ..... za celo leto ....
. . Din 20 120 240
ta inozemstvo: mesečno...... Din 30
Sobotna Izdaja:
celoletno
1 Jugoslaviji .... Din 40 V inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din V— in 4'—f oglasi v uredniškem del' vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlniua plačano v oolcvinL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo UredniStva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljano 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
V noči od nedelje na pondeljek nam (e ugrabila smrt našega dolgoletnega urednika g. Mihaela Moškerca. Ta tužna vest bo pretresla vse, ki so ga poznali osebno In njegovo javno delovanje, ker kdor ga je poznal, ga je spoštoval in ljubil. Ni bil eden izmed mož, ki gradijo s svojim javnim delovanjem velike stavbe, vidne na-daleč naokoli, in katerih sloves je vsled-tega velik in sega v širne daljave. Bil pa je mož, ki je pomagal graditi vse naše velike stavbe v narodnem, socialnem in političnem življenju, eden izmed tistih mož, brez katerih možje epohalnega pomena, kakor je bil pokojni dr. Krek, ne morejo izvesti svojih načrtov. In marsiktero, ne-venljivo delo, ki ga pripisujejo mojstru, je izvršil njegov učenec. Tak je bil pokojni Miha Moškerc. Storil je mnogo več, kakor je videla javnost, ki njegovega podrobnega dela ni poznala. Deloval je na prosvetno-vzgojnem polju, udeleževal se kot vsikdar navdušen Slovenec vseh važnih nacionalnih pokretov z veliko vnemo, neumoren in izredno spreten je bil kot organizator, kot marljiv, vesten in spreten časnikar je deloval celih dvajset let, a največje in trajne njegove zasluge so na socialnem polju, na katerem se je udejstvo-val ne samo kot žurnalist, ampak tudi kot neumoren organizator, govornik in agitator. Kar se je od prvih početkov smotre-oega socialnega delovanja med Slovenci storilo, povsod tam zasledimo tudi delo pokojnega Moškerca. Ko so se ustanavljale prve organizacije krščanskosocialne-ga delavstva v Sloveniji, nikjer ni manjkalo g. Moškerca. Devica Marija v Polju, Tržič, Jesenice, Kropa, Kamnagorica, Preska pri Medvodah, Bistrica v Rožu na Koroškem, Črna, Mežica, skratka, kjerkoli se je začelo organizirati naše krščanskoso-cialno delavstvo, povsod tam je bil na mestu pokojni urednik Moškerc, predvsem pa v Ljubljani, v »Slovenskem katoliškem delavskem društvu«, ustanovljenem 1. 1894. pri organiziranju tobačnih delavk in vodstvu njihove organizacije v Ljubl ani, za katero si je stekel nevenljivih zaslug, pri organiziranju konsumov itd. Ljubljano in Ljubljančane je poznal kot malokateri njegovih vrstnikov in kjerkoli in kadarkoli so potrebovale ljubljanske krščanske socialne, kulturne, politične, pa tudi verske organizacije požrtvovalnih in nesebičnih delavcev, povsod smo videli pokojnega g. Moškerca. Pri zadnjih volitvah v občinski svet ljubljanski je bil izvoljen in, dasi že rahlega zdravja, je bil marljiv in delaven kakor malokateri. Tako občinski svet ljubljanski kakor ljubljanska organizacija SLS ga bosta bridko pogrešala.
Velik je pokojni po svojem značaju. Bil je poosebljena nesebičnost in požrtvovalnost. Nazunaj vsled svoje načelne doslednosti navidezno včasi malo trd, je imel najplemenitejše srce, bil je mehak in dober, ki nikomur ne bi mogel storiti krivice, pač pa je storil premnogim veliko dobrega, kolikor je bilo v njegovih močeh. Bil je otroško pobožen, vzoren katoličan in kot prijatelj zvesta duša, na katerega si se mogel vsikdar zanesti. Dasi je bil vedno vnet in izrazit pristaš SLS ter agi-len njen agitator in organizator, je bil vsled svoje značajnosti, poštenosti in dobrote priljubljen tudi pri pristaših drugih strank.
Kot časnikar je deloval dolgih dvajset let, marljiv ko mravlja, vesten in spreten. Šolal se ni mnogo, ker je dovršil samo dva gimnazijska razreda, kar pa mu ie nedostajalo šolske izobrazbe, je nadomestil kot neutrudljiv samouk. Vrhtega ga ie usposabljala za žurnalistiko njegova izredna razsodnost. Izprva je marljivo dopisoval v »Glasnik«, glasilo tobačnega delavstva. Pokojni Krek se je tedaj seznanil ž njim in ga je nato pridobil 1. 1904. za ^Slovenca«, kateremu je bil zvest urednik do svoje smrti. S pokojnim dr. Krekom so ga vezale tesne prijateljske vezi in je bil poleg g. posl. Josipa Gostinčarja kakor desna roka pri praktičnem, organizacijskem delu. Mnogo se je trudil pri »Prvem
slovenskem stavbnem društvu«, ki je po-staHlo lepo število delavskih hiš v Rožni
dolini, v Mostah in Štepanji vasi.
*
Pokojni Miha Moškerc se je rodil v Ljubljani 30. oktobra 1872. Predno si je izbral časnikarstvo za svoj poklic, je bil pri finančni straži. Pozneje je bil nastavljen pri bolniški blagajni. Ker je bil pa strogo krščanskega prepričanja, so ga od bolnrkp blagajne, kjer so gospodarili socialni demokratje, odslovili, nakar je meseca aprila 1904 vstopil v uredništvo »Slovenca«, pri katerem je imel različne referate. Bil je tudi ves čas urednik delavskega glasila »Naša Moč«, od 1. do zadnje številke. Skoro eno celo leto je urejeval tudi »Pravico«. Vse to delo, kakor tudi pri Slov. krščanskosocialni zvezi, Jugo-
slovanski strokovni zvezi in drugih organizacijah je opravljal poleg svoje vestne službe pri »Slovencu«, dokler mu niso opešale moči. Bolehal je že dalje časa na srcu. Pri evharističnem kongresu v Zagrebu je še poročal »Slovenca«, se je tam vsled deževnega vremena prehlaail, nakar je začel resno bolehati. Nad devet mesecev je potrpežljivo nosil breme svoje bolezni. Kadar ga je obiskal kateri njegovih tovarišev, vselej se je še rad pošalil, tudi ko je trpel hude bolečine. Zaspal je Bogu udano, ki mu je vse svoje življenje zvesto služil. Za njim žaluje žena, njegovi uredniški tovariši, neštevilni prijatelji in ne najmanj delavske organizacije, katerim je posvetil toliko svoje moči. Slovenska javnost ga bo ohranila v najlepšem spominu.
Počivaj v Bogu, mili tovariš!
Prwa pomoč
VLADA VOTIRALA ZA PRVO POMOČ 2 MILIJONA DINARJEV. - VLADA POŠLJE NA LICE MESTA POSEBNEGA DELEGATA.
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) V soboto zvečer je Jugoslovanski klub sprejel prve vesti o strašni katastrofi, ki je zadela Poljansko dolino in Medvode. V nedeljo zjutraj je sprejel kmetijski minister dr. Fr. Kulovec malo boli podrobno poročilo. O nesreči je takoj obvestil dr. Korošca in ostale člane vlade, ki je nato imela sejo včeraj dopoldne, na kateri se je o vsem tem razpravljalo. Sklenjeno je bilo, da se kot prvo pomoč da 2 milijona dinarjev. Čim se bo pa sestavila komisija za zakon o pomoči po povodnji in po toči poškodovanih in čim bo škoda precenjena, bo vlada določila škodi odgovarjajočo pomoč. Da bi se škoda pravilno ocenila in da bi bila vlada točno obveščena o tej veliki nesreči, je bilo
sklenjeno, da se pošlje na lice mesta vladin delegat.
Poslanec Brodar in Stanovnik sta obiskala ministra za javna dela Pečica ter z njim razpravljala o kreditih za popravo cest, mostov in drugih javnih naprav, ki so vsled katastrofe poškodovane. Minister je izdal podrejenim organom v Ljubljani nalog, da naj pošljejo predloge, da se more storjena škoda na javnih napravah popraviti in da se v to svrho odobrijo potrebni krediti.
Ko so bili tukajšnji politični krogi obveščeni od poslancev Jugoslovanskega kluba o veliki nesreči, ki je zadela slovensko ljudstvo, so izrazili svoje sožalje in obljubili svojo pomoč in podporo.
a o
m
ODGOVOR MINISTRA MARINKOVICA NA OČITKE OPOZICIJE. - VELIK VTIS
NJEGOVEGA GOVORA.
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) Samostojni demokrati nadaljujejo s svojimi izzivanji in v svoji obupnosti se tako divje in neotesano obnašajo, da presedajo maloštevilnim zaveznikom med radikali. Tudi na današnji seji so s svojimi divjanji nadaljevali. To pot je pa Večeslav V i 1 d e r j e v o vlogo prevzel dr. Edo Lukinič, seveda brez uspeha.
Velikanski uspeh je imel na današnji seji govor dr. Voje M a r i n k o v i č a. Treba je naglasiti, da je Marinkovičev govor cela zbornica poslušata z velikim zanimanjem. Večkrat so mu celo pritrjevali radikali. Vtis njegovega govora je velikanski in se o njem razpravlja v političnih krogih. Govor se v kratkem glasi:
Ko sem se javil za govor, sem dobil karakterističen »Hvala bogu!« Samo to bi moral reči kdo drugi, a ne član one vlade, ki ob svojem nastopu sploh ni izdala nobene deklaracije. Pravijo, cia je v deklaraciji praznina in da se v njej ne govori ne o ustavi ne o državnem in narodnem edin-stvu, ne o agrarni reformi itd. Nekdo je očital, da v deklaraciji nič ne povemo o tem, ali bo vlada vršila zakon o zavarovanju delavcev. Nekateri mislijo, da je vladna deklaracija spisek onih poslov, ki jih naj izvrši ena vlada. Seveda je tako tolmačenje popolnoma nejasno in zato mi preostaja odgovorili na glavna vprašanja, ki se ne nahajajo v deklaraciji in o katerih zahtevajo opozicijonalni poslanci pojasnila.
VLADA IN USTAVA.
Vlada nikjer ne govori o ustavi. Vprašanje pa je, čemu bi vlada morala govoriti o ustavi. Razlog govoriti bi imela takrat, ako bi zahtevala, da se narodni skupščini predlaga sprememba te ustave. G. Marko Trifkovič je dejal, da je ta ustava najbolj svobodoumna. Vlada bi bila zelo srečna, če bi se to lahko v resnici dokazalo, da je ta ustava zlata vredna in da nadalje narodno edinstvo, ki se nahaja v tej ustavi, ni samo prazna beseda na papirju. Kajti ustava je zgrajena na principu, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, in vse naredbe, ki temelje na loj ustavi, so dosledne temu principu.
Dejstvo pa je, da vsi v naši državi ne mislijo in ne čutijo tako, in da je celo v
vladni večini mnogo ljudi, ki ne mislijo tako. Dejstvo je nadalje, da so tudi med opozicijo in celo tam, kjer se največ poziva na princip tega edinstva. Ako stranka, ki kritizira to vlado, s katero se ne strinja, stoji na principu narodnega edinstva, potem bi se mnogo argumentov, ki so jih iznesli proti vladi, ne bi smelo pporabiti, kajti eden od govornikov, ki je največ naglašal narodno edinstvo, je neprestano štel, kdo od Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil minister in je smatral to za dokaz srbske široko-grudnosti. Ako smo res en narod, potem ne smemo biti »širokogrudni«. Današnja vlada je koalicijska in njena deklaracija mora biti taka, kakoršne so deklaracije koalicijskih vlad.
V vladini deklaraciji, ki je mero-dajna za njeno zadržanje, se nahaja samo ono, o čemer so se koalicijske vladne stranke sporazumele. In samo to je obvezno za vlado, kar so nahaja v te,i deklaraciji. Nobena debata no more vplivati na delovanje vlade.
Udarec centrali stom.
Že nekolikokrat se je očitalo, da je vlada odvisna od Radiča. Vlada je odvisna le od zaupanja parlmenta. V naši deklaraciji smo stališče javno obrazložili, vendar so mnogi govorniki smatrali za potrebno, da govorijo o centralizmu in da ga branijo s francosko in italijansko zgodovino. Po mojem mnenju ta francoski in italijanski primer ni dober. Francije, kakršna je danes, ni centralizem niti ujedinjl, niti napravil močne. Kakšen je ta centralizem, ki ga propo-vedujejo nekateri, ako se taisti ljudje protivijo temu, da bi se izenačila davčna bremena v celi državi, češ, da jc to nevarnost za predvojno Srbijo!
Zunanja politika vlade.
Kar se tiče zunanje politike, je vlada o njej zadosti jasno razložila v deklaraciji in jaz moram potrditi, da som ta del deklaracije skoro dobesedno postavil. Tu so govori o obnovi diplomatskih odnošaj s sovjetsko Rusijo. Mislim, da bo vlada .šla pot, kot jo začrtana v deklaraciji, in da bodo vzeti v obzir vsi momenti, ki so za obnovo zveze med dvema državama z
ozirom na mednarodno pravo dovolj jasno začrtani. Isto glede Bolgarije.
Vlada je izrazila svoje želje, da misli s svojimi sosedi na Balkanu ostati v pri* srčnih in prijateljskih odnošajih. To dvoje se od drugih strank obsoja. Zelo drago mi je, da lahko pri tej priliki zavrnem Marka Trifkoviča, ki je izjavil, da dela Radič na to, da se izroči Makedonija Bolgariji. Čast mi je izjaviti: dokler sem jaz zunanji minister, smatram, da je to državni interes, žato najkategoričneje trdim, da v tej zbor* niči ni niti ene politične stranke, ki bi bila zato, da se en pedenj naše zemlje odstopi, pa bodi komurkoli. (Buren aplavz in odobravanje,) Nastanejo prepiri, med-: sebojni očitki, ki postanejo tako ostri, da predsednik sejo prekine za 10 minut.)
(Predsednik Jovanovič otvori sejo po 10. minutah in Marinkovič nadaljuje:) Kar se tiče onega dela deklaracije, v katerem se govori o Italiji, opozarjam na dejstvo, da smo za prijateljstvo z Italijani dali velike žrtve in da bi bilo nespametno, ako bi jih ne izrabili.
NOTRANJA POLITIKA.
Nadalje obširno govori o notranji vladni politiki. Če se ugotovi, da se mno-. go ustavnih odredb ne more izvršiti, se mora najti kaj druzega, kar se bode lahko izvršilo. Tri leta se že vlada po ustavi in vse dosedanje vlade so imele največ pristašev zato, da se ustava izvede. Se-: danja vlada pa resno smatra, da mora lo-Dalje na drugi strani.
\idm
ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem in valutnem trgu je bilo dit« nes dovolj blaga na razpolago. Samo London je bil izredno čvrst, tako da je morala Narodna banka intervenirati. Na efektnem trgu promet minimalen.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 8. avgusta.)
Dunaj: 0.1136—0.1156 (0.1137—0.114?)', Italija 3.627—3.657 (3.575—3.605)), London 367—369 (362.80—365.80), Ne\vyork 80.60 do 81.60 (80.15—81.15), Pariz 4.60-4.6-1 (4.50 do 4.59), Praga 2.385—2.425 (2.372—2.422), Curih 15.27-15.37 (15.52-15.54), efekt, dolarji 79 do 79.80 (7945-80.15).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb, 122 -124 Ilrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb, 63—64. Jugoslovenska banka, Zagreb, 110. Slavenska banka, Zagreb, 108—110. Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb, 915. Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana, 220. Dionieko društvo za eksploataciju drva, Zagreb, 110—112. Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb, 1040. Narodna šumslca industrija, Zagreb, 80. Guttmann, 747. Našica 84. Slavonija 91—93. Združene papirnice, Vevče, 120. Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, 150. Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 440. 7-odstotno drž. inv. posojilo 65. Vojua odškodnina 120—124.
CURIfSKA BORZA.
V oklepaju tečaji z dne 9. avgusta ,1924.)
Devize: Budimpešta 0.00659 (0.0069). Ber-< lin 1.24 (1.26), Italija 23.95 (23.65), London 24.05 (23.89), Ne\vyork 529 (529.5), Pariz 30.15 (29), Praga 15.70 (15.55), Dunaj 0.00745 (0.0074625), Rcograd 6.45 (6.45).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 11. avg. (Efekti: Živnostenska ban« ka —. Alpine 420.000. Greinitz 160.000, Kranjska industrijska družba 960.000, Trboveljska družba 425.000, Hrvatska eskomptna banka 108.000, Leykam 220.000, Jugoslovanska banka 108.900, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 55.000, Avstrijske tvornice za dušik 228.000, Gutmann 625.000. Mundus 840.000, Slave* 257.000, Slavonija 86.000.
Devise: Belgrad 884—-888, Budimpešta -, Kodanj 11.450-11.520, London 323.900 do 324.900, Milan 3214—3226, Newyork 70.935 do 71.185, Pariz 4072-4088, Varšava 13.550 do 13.650. Valute: dolarji 70.460—70.860, angleški funt 322.100-323.700, francoski frank 4045 do 4075, lira 3220-3240, dinar 883-881. češkoslovaška krona 2092—2108.
PRAŠKA BORZA.
Prnga. 11. avg. (Izv.) Devize: Lira 155* Zagreb 42.25, Pariz 194.25, London 154.05. Ne\vyork 33.95.
jalno pristopiti k reševanju vseh državno pravnih in drugih vprašanj. Nikakor se ne sme očitati ničesar, kar je kdo delal pred več kakor 10 leti. Poznali smo se že pred 15 leti, ko je bila napovedana vojna v Nišu in vsi smo bili navdušeni, hoteč ze-diniti Srbe, Hrvate in Slovence v eno državo.
ZA SPORAZUM.
Napravili smo znani krfski pakt, s či-tner smo proglasili edinstvo SHS. Ml smo sedaj skupaj in skupaj ostanemo. Zato moramo delovati na to, da se sporazumemo in skupno delujemo.
GOVOR PRIBICEVICA.
Po njegovem govoru je bila seja zaključena in se je popoldne nadaljevala. — Celo popoldne je mlatil prazno slamo o protidržavnosti, klerikalizmu, boljševizmu, komunizmu in drugih šlagerjih g. Sveto-zar Pribičevič. S svojimi neslanimi in neokusnimi napadi je obtoževal cele dele nagega naroda in je vsled tega izzval burne proteste. Za časa njegovega govora je prišlo do burnih scen, tako da je moral skup-gčinski predsednik Jovanovic sejo prekiniti.
Med njegovim govorom je bila razdeljena med poslance »patriotska« Pribiče-Viceva izjava iz leta 1914., ki jo je dal ma-garskim listom. Tukaj je z najostrejšimi besedami obsodil zločin in atentat na Fran Ferdinanda v Sarajevu. Ta izjava, za katero večina srbskih poslancev ni vedela, je bila sprejeta z velikim gnusom nad tako Pribičevičevo metamorfozo, ki je bil pred 10 leti mažarofil, danes pa hoče biti največji Srb. Prišlo je do ponovnih medsebojnih pojasnjevanj med njim in nekaterimi vladnimi poslanci in seja je bila ob 8. uri Zvečer prekinjena. Seja se nadaljuje jutri Ob 9. uri.
Regulacija Save od Tacna do Gameijnov.
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) Minister fca kmetijstvo dr. K u 1 o v e c je danes podpisal načrt za regulacijo Save od Tacna do Gameijnov. Ker je bil dosedaj ta del neurejen, je bil s tem ogrožen ljubljanski vodovod. Z delom se mora takoj pričeti in se bodo napravili veliki pragi, s čimer se bo savski nivo dvignil.
Kmetijsko - otiirna razstava
v Vrteasu.
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) Včeraj se jfe vršila svečana otvoritev kmetijsko^ obrtne razstave v Vrbasu v Bački. V imenu vlade je otvoril razstavo dr. K u 1 o v e c , ki ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Njemu in vladi so bile prirejene naravnost navdušene manifestacije, ko je navzoče pozdravil tudi v nemškem jeziku, da je dokumentiral s tem dejstvo, da vlada v naši državi enakopravnost vseh državljanov brez razlike vere in jezika. Minister je povdarjal važnost takih prireditev ln je javil, da bo z vsemi močmi podpiral raz-yoj kmetijstva, obrtništva in industrije. Razstavo je poselilo več poslancev vseh strank. Splošna sodba jc, da je razstava uspela, in da bi bilo zelo dobro, da bi se posebno naši kmetovalci ogledali njen kmetijski oddelek. Za obiskovalce so preskrbljene železniške ugodnosti.
RADIKALI PROTI NASTASU PETROVIČU.
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) Danes popoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je poslanec B o g a v a c predlagal, "da naj se Petrovič izključi iz radikalne stranke. Bivši minister Uzunovič je izjavil, da se je Petrovič žc sam izključil in da je treba samo ugotoviti, da je prenehal biti član radikalne stranke in radikalnega kluba. Ta predlog je bil sprejet in bo izdan o tem komunike.
Radič zopet v Zagrebu.
Zagreb, 11. avgus.ta. (Izv.) Danes popoldne se je nenadoma razširila po mestu ,vest, da se Radič pripelje že danes z Dunaja v Zagreb. Okoli 5. ure popoldne se je nabralo na kolodvoru mnogo ljudi, toda Radiča ni bilo. Prišel pa je z brzovla-kom, ki pripelje iz Maribora v Zagreb ob '6. uri zvečer. Peron je bil poln stražnikov. Radič se je pripeljal s svojim sinom Vladkom, z dr. Košutičem in z dr. Mačkom. Ko se je prikazal na izhodu, ga je obstopilo S mladeničev iz Bosne, ga dvignilo na rame in neslo v pripravljeni voz. Radič se je z družbo peljal po Skladiški cesti do svojega stanovanja na Zrinjevcu,
Okoli poldesetih se je po mestu raznesla vest o Radičevem prihodu. Zbrala se je takoj velika množica ljudi pred njegovim stanovanjem. Dijaštvo je zapelo »Lepa naša domovina«, Radič pa se je zahvaljeval z balkona. Sredi manifestacij nn ip nrikornkal nn 1irr> mpstn močan od-
i— j - J.	- -------t
delek policije. Poveljnik je pozval mani-festante, naj se mirno razidejo, ker je minister za notranje zadeve vsako manifesta-
cijo prepovedal. Temu povelju so se ljudje pokorili in so se mirno razšli.
Zvečer se je na Jelačičevem trgu zbrala zopet velika množica ljudi, pa se je na poziv policije mirno razšla.
Radič izgleda jako dobro. Danes ni sprejemal nobenih obiskov. Jutri pojde za par dni na kmete na počitnice, napisal pa bo za sledečo številko »Slobodnega Doma« članek o političnem položaju.
PRIHOD RADICA IN VLADA.
Belgrad 11. avgusta. (Izv.) Notranje ministrstvo je dobilo poročilo, da je Radič danes ob 6. uri zvečer prispel v Zagreb. Tako; nato so se na konferenci sestali nekateri vladni člani. Na konferenci se je razpravljalo o položaju. Kar se tiče Radi-čevega prihoda, prevladuje mnenje, da ne bo deloval na spremembo novega političnega kurza v državi. Kar se tiče Pašič-Pribičevičeve zahteve (opozicije), da se mora Radič takoj zapreti, je vlada pregledala vse tozadevne akte in prišla do sklepa, da Radič od skupščine ni izročen sodišču za noben tak delikt, ki bi radi njih moral biti takoj zaprt.
O Radičevem prihodu se je zvedelo za časa Pribičevičevega govora tudi med opozicijo. Pašič-Pribičevičevi krogi Stav-Ijajo na njegov prihod največje nade. Prepričani so, da bo Radič s svojim delovanjem onemogočil obstoj sedanje vlade, nakar bo prišel nov položaj. Vendar so te nade brez vsakega globljega pomena.
London, 11. avgusta. (Izv.) Obe konferenci — zavezniška in mednarodna — sta svoje delo do malega končali. Be: zultati pogajanj se uveljavljajo v obliki treh zapisnikov, katerih enega podpišejo zavezniki, drugega reparacijska komisija in tretjega zavezniki in Nemčija. Prvi zapisnik, ki obsega pet točk, na katere so pristali tudi Nemci, je gotov in pripravljen za podpis. Drugi zapisnik, ki govori o normah za aplikacijo Dawe-sovega načrta, sta v soboto podpisala za reparacijske komisijo Barthou in za Nemčijo Mara. Vendar ta zapisnik ni končnoveljavno zaključen in vsebuje klavzulo, ki pooblašča konferenco, da uvrsti vanj še ostale sklepa, o katerih se doslej sporazum še ni dosegel. Dalje vsebuje ta zapisnik klavzulo, glasom katere je veljavnost njegovih sklepov odvisna od podpisa ostalih dveh zapisnikov. — Tretji zapisnik še ni končnoveljavno sestavljen. Vendar so vse njegove točke rešene ali vsaj zadostno razjasnjene, iz-vzemši eno same: francosko-belgijska železniška uprava in permanenea nekega števila železničarjev v Porenju.
Vprašanji, radi katerih je odpotoval Herriot v Pariz sta vojaška izpraznitev Porurj;. in pa podaljšanje nemških dajatev v naravi t. j. premoga, ki ga potrebuje francoska težka idustrija, še preko 1.1930. V teh dveh vprašanjih bi bil Herriot pripravljen popustiti prvič proti kompenzacijam na poprišču medzavez-niških dolgov, drugič proti podaljšanju okupacije v kolinskem pasu in tretjič z garancijskim paktom v obrambo Francije.
USPEH KONFERENCE ZAGOTOVLJEN.
Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Iz Londona poročajo: Načelniki delegacij so se sešli danes dopoldne ob 10. uri. Na sestanku je poročal Herriot o sklepih francoske vlade. Izjavil je, da je Francija najbolj vznemirjena zaradi vprašanja Nemčije. On bi se tozadevno najraje pogovoril z nemškimi ministri. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Sestanek med nemškimi delegati in Herri-otom se je vršil že ob 11. uri. Končal je dobro, tako da o uspehu konference ni nobenega dvoma več.
ZADOVOLJNOST V FRANCIJI.
Pariz,, 11. avgusta. (Izv.) Francoska javnost je zaradi zadnjih uspehov konference silno pomirjena. Vse govori, da je šele sedaj nastopil pravi mir.
TRGOVSKA POGODB AMED NEMČIJO IN FRANCIJO.
London, 11. avgusta. (Izv.) Dr. Strese-man se je danes silno dolgo razgovarjal z Herriotom. Sodijo, da so veljala pogajanja sklepu trgovske pogodbe med Nemčijo in Francijo.
London, 11. avgusta. (Izv.) Dan izpraznitve Porurja še ni ugotovljen. Francozi predlagajo kot rok za izpraznitev 1. julija 1. 1925., Nemci pa 1. januar 1. 1925.
Preiskava o Matteottijevem umoru.
Rim, 1, avgusta. (Izv.) Preiskava o Matteottijevem umoru se »bliža svojemu zaključku. Branitelji obtožencev dosedaj še niso smeli govoriti s svojimi klienti in jim tega zaenkrat tudi še ne bodo dovo-
lili	Mn+toAtlnrtuodo	-'—__
*»"• —	».vajv »	*.i uipia oc mesu na-
šli in je še vedno tajnost, kaj se je pravzaprav z njim zgodilo. Izmed obtožencev o tem ni nihče Dodal pojasnil.
turi v Italiji.
Rim, 11. avgusta, (Izv.) Nefašistični tisk brez izjeme odklanja namero fašizma, da se trajno polasti državne oblasti, kakor je to sklenil fašistovski narodni zibor. Proti fašistovski diktaturi so tudi komba-tenti — bivši vojaki, ki so se borili v svetovni vojni — in po vojni invalidi z oslepelim poslancem Del Croixem na čelu. Leta je izjavil: »Veseli me, da gredo komba-tenti za istimi cilji kakor mi pohabljenci. Enotnost v mišljenju teh dveh največjih udruženj nam jamči, da je ljudstvo spoznalo, kaj je prav. Dejstvo, da nam ne-spravljivci izražajo nezaupanje, je zanesljiv dokaz, da smo na pravi poti.« — Zelo značilno je dalje, da se je D'Annunzio popolnoma odtegnil sodelovanju s fašizmom.
Edina nefašistična politična skupina, ki hoče sedanji režim podpirati, so tako-imenovani narodni katoličani. Le-ti sklicujejo za prihodnji teden v Bologno sestanek, na katerem hočejo postaviti temelje za lastno stranko. V to stranko vstopijo predvsem senatorji in poslanci, ki so izstopili iz popolarske stranke Sk'anili bodo rezolucijo, v kateri bodo pojamili svoje stališče nasproti vladi in določili, pod katerimi pogoji in kako daleč jo hočejo podpirati.
[i um v Niarig
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
UDELEŽBA DRUGEGA DNEs OKROG 7003 MLADENK. — VELIČASTNO IN PESTRO MANIFESTACIJSKO ZBOROVANJE. — OGROMNA. UDELEŽBA PRI VSEH PRIREDITVAH.
Maribor, 10. avgusta, j PRVI DAN.
Včeraj popoldne se je ob 14, uri sestal prosvetni odsek dekliškega dne pod vodstvom čč. gg. prof. Josipa Jeraja, Kro-šlja in župnika Gomilška. Velika Gotzova dvorana je bila tako nabito polna, da so se mnoge udeleženke gnetle pred vhodom in v prostorih vestibula. Govorili so: g. dr. Jcraj: »O nalogah ženske izobrazbe«; g. Kro.šej: »Sredstva ženske prosvete«; g. dr. Ivo Pire: »O telesni vzgoji žene«; gdč. Min-ka Žirovnik o »Osebnosti prosvetne delavke« in g. prof. Ivan Bogovič o predmetu; »Slovenska ženska prosvetna organizacija«.
Ob 15. uri sta se pojavila, vihamo pozdravljena, vladiki prevzv. gospoda dr, Andrej Karlin in dr. Ant. B. Jeglič. Pozdravil ju je navdušeno predsednik zborovanja. Visoka dostojanstvenika sta z zanimanjem sledila poteku veličastnega zborovanja vse do tri četrt na 18. uro.
Zvečer se je vršila v Narodnem gledališču izvrstno uspela predstava Finžgar-jeve »Naše krvi«, ki so jo podali člani agil-nega Ljudskega odra. Predstavi sta prisostvovala prevzv. gospoda škofa ter inten-dant g. dr. Brenčič. Režiserju g. Ludoviku Štancerju in nositelju glavne vloge g. Fu-rijanu so izročili po drugem dejanju krasne šopke. Predstava je naša dekleta tako navdušila, da se je radi pomanjkanja prostora in silnega interesa izrazila želja, naj igro ponove še drugi dan.
MANIFESTACIJSKO ZBOROVANJE.
Že v ranih urah so sprejemale mariborske ulice na periferiji mesta novih skupin naših vrlih mladenk. Maribor je danes zadobil značaj dekliškega taborišča. Tudi z jutranjimi vlaki so prispele še zadnje udeleženke, da bi mogle prisostvovati vsaj manifestacijskemu zborovanju. Logarska dolina je zastopana z gorskimi cvetkami v narodnih nošah. Na vseh obrazih radost, dobra volja in požrtvovalnost. To je dan slovenskih štajerskih deklet!
Proti 9. uri so se prelivale velike skupine deklet po Gosposki ulici, kjer je bil na vrtu semenišča postavljen divno okrašen oltar. Medtem so se formirali pevski zbori pod spretnim vodstvom g. prof. Bo-goviča in tedaj so se razlili iz tisočerih dekliških grl ginljivi akordi veličastne pesmi: »Oče naš«.
Nato se je pojavil, v polnem ornatu, slavnostni pridigar prevzv, g. škof lavan-tinski dr, Karlin. Njegove besede o križu Kristovem, sv. Evharistiji in apostolstvu Device Marije so napravile globok vtis in izzvenele v želji, naj bi vsaka župnija imela svoj — društveni dom, žarišče krščanskega prosvetnega delovanja.
Pridigi je sledila pontifikalna tiha maša z blagoslovom, ki jo je ob asistenci g. stolnega župnika Moravca in g. ravnatelja Janežiča daroval ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič. Med darovanjem je pel več tisočglavi zbor deklet (s spremljevanjem pozavn) pod vodstvom g. Bogoviča. Pogled in vtis, ki sta ga vzbudila pestra slika in ubrano petje, ostaneta pač nepo-zabljena.
Po maši je stopil na oder v imenu pripravljalnega odbora g. Jože Stabej ter pozdravil vse udeleženke, ki se niso ustrašile truda in žrtev, zlasti pa navzoča slo-
venska škofa, čč. gg. kanonike, dekana bogosl. fakultete in predsednika V. kat. shoda g. dr. Slaviča, nadalje voditelja Marijinih družb ljubljanske škofije č, g. svet-nika Kalana, monsig. dr, Medveda in ravnatelja dr. Jerovška.
Nato je otvoritelj prečital sledeče udanostne brzojavke, ki so bile sprejete z viharnim odobravanjem;
1.	»Apostolskemu nunciju mons. Her« menegildu Pellegrinetti, Belgrad.
Nad 6000 slovenskih mladenk, zbra« nih na mladinskih dnevih v Mariboru, izraža svet. Očetu Piju XI. čuvstva verne udanosti in ljubezni. Prosimo, sporočite to Njih Svetosti,
2.	Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandru, Bled,
Slovenske mladenke na mladinskih dnevih v Mariboru pozdravljajo udano Njegovo Veličanstvo kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njeno Vel. kraljico Marijo ter Njeg. Visočanstvo prestolonaslednika Petra.
(Zlasti ta brzojavka je bila s klici »Živijo kralj!« viharno odobravana.)
3.	Dr, Antonu Korošcu, ministrskemu podpredsedniku, Belgrad.
Velikemu voditelju slovenske mladine pošiljajo iskrene pozdrave slovenske mladenke na mladinskih dnevih v Mariboru.
Medtem je prispela brzojavna čestitka sledeče vsebine: »Želim najboljšega uspeha — dr, Korošec,«
Ko so se frenetični vzkliki dr, Korošcu nekoliko polegli, je otvoritelj predlagal za predsednico manifestacijskega zborovanja gdč, Miciko Črčkovo, v podpredsedstvo pa gdč, Minko Žirovniko-vo iz Ljubljane ter g. ravnateljica Štupca iz Maribora. Za zapisnikarja jc bil predlagan bogoslovec g. Ulaga,
Predsednica je, viharno pozdravljen^^ v svojem lepem uvodnem govoru pozdravila zbrane tovarišice, prisotna prevzv. škofa, čč. duhovščino in vse, ki so se udeležili dekliškega slavja, ter podala besedo (namesto zadržanemu govorniku dr. Hohr njecu) zaslužnemu organizatorju g. Marku K r a j n c u.
Govornik je podal velike smernice na« rodnega preroda, kakor jih odreja slovenski mladenki — bodoči materi — vse obsegajoča in na trdnih krščanskih temeljili sloneča srčna in umska izobrazba.
Gdč. Žirovnikova je s temperamentom in v dovršeni govorniški obliki navdušila zbrana dekleta za delovanje v ženskih organizacijah, predvsem pa v or-liški organizaciji. Za svoja programatična izvajana je žela navdušeno odobravanje,
Kot zadnji govornik — finis coronat opus! — je nastopil mons, prof. dr. Medved, ki se je v prekrasnih besedah spomnil razkrojevalnega upliva svetovne vojne z ozirom na moralo sodobne družbe. Rešiti nas more le moralna obnova rodbine, ki zahteva nravno neoporeklih deklet in mater. Tudi njegova izvajanja so bila spre-jeta z velikim navdušenjem.
Končno se je predsednica gdč, črč-kova zahvalila vsem govornikom za sprejete vzpodbude ter zaključila veličastno manifestacijo krščanske ženske misli,
G, Stabej je sklepoma izrazil željo, naj bi fantovski dan še lepše uspel, da se bo pokazal duh slovenske štajerske mladine.
Ob zvokih agilne godbe Katoliške mladine pod vodstvom g. Strlcta se je razšla več tisočglava množica v najlepšem redu in disciplini.
Popoldan se je vršila v nabito polni Gotzovi dvorani sijajno uspela akademija orliških krožkov, ki sta jo posetila tudi vladiki dr. Karlin in dr. Jeglič. Tako go-jenke kakor mladenke so izvršile svojo težavno nalogo nad vse pričakovanje dobro. Istočasno so uprizorili v Narodnem gledališču drugo predstavo »Naše krvi«, Gledališče je bilo tudi topot do zadnjega kotička zasedeno.
Dekliški dan je končal z moralnim uspehom in ostane zabeležen kot važen mejnik v organizatoričnem razvoju slovenske mladine na Spodnjem Štajerskem.
F. G.
prapora v Kranju.
OH svoji 151etniei je blagoslovil Orel v Kranju svoj novi, krasni prapor in proslavil to priliko z lepo, veliko, zelo posrečeno slovesnostjo, ki je pokazala, da ima danes Orel tudi v Kranju že i mnogo prijateljev in članov, ki so navdušeni in delavni.
V	soboto zvečer je Orel z jeseniško godbo in društvenim pevskim zborom priredil lepo podoknico kumici go. Logarjevi na glavnem trgu.
V	nedeljo 10. t. m. se je po osmi uri zbralo 22 Orlov na konjih, 6 fantov v narodni noši na konjih, 6 Orlov trobentačev, j 63 Orlov v krojih, 83 Orlic v kroju, 84 dečkov in 51 deklic orl. naraščaja v kroju, 26 deklet v narodni noši, dva okrašena voza z nar. nošami. 1 na-
rodna in 4 društvene ozir. orlovske zastave ter precej civilnega občinstva. V okusno pisan sprevod nad 500 oseb razporejene so te čete vzele v svojo sredo voz z go. kumico in ob godbi veščih Jeseničanov so korakale črez most po Jelenovem klancu na mali trg med žup-no cerkvijo in Ljudskim domom k sv. maši, tu in tam navdušeno pozdravljene od gledalcgv. Pred par leti še prav slabotno v Kranju in okolici razviti Orel je ta dan postavil nad 400 oseb v kroju, skoro sami člani iz malega Kranjskega okrožja, med njimi nad 50 članov domačega ouseka.
Med sprevodom se je priključilo še nekaj voz in skupin nar. noš, tako da je nad 1000 oseb prisostvovalo sv. maši in govoru, blagoslovitvi prapora, zabijanju žebljev pri taboru pri cerkvi. Vse bogo-služne točke je izvršil č. g. kanonik dr. Klinar T., bivši kranjski kaplan, v veliko veselje Kranjčanov, ki so zbrali za orl. prapor skoro 20.000 Din. Taboru je predsedoval č. g. dekan A. Koblar, društveni predsednik, ki je opozoril na nalogo Orla delovati za vzajemnost Slovanov, ki imajo vsi isto besedo »orel« v rabi. Govorila sta dr. Basaj in akad. Campa o pomenu in namenu Orla za koristi ljudstva. Poslušalo je govore tudi precej domačih nasprotnikov (Orjunaše je njihov poglavar zjutraj odpeljal na Smarjetno goro), ki so sprevod opazovali izza zastrtih oken. Po končanem taboru je vsa množica v novourejenem sprevodu z godbo in razvitim novim praporom skozi mesto odkorakala na telo-vadišče ob izlivu Kokre in Save, kjer se ie vršila telovadna skušnja.
Po litanijah se je po 3. uri tam zbralo znova več sto gledalcev in vzlic lahnemu dežju je orlovska mladina izvršila v celoti bogat spored javne telovadbe, ki je v celoti prav povoljno uspel in zaslužil živahno pohvalo. 144 Orlov je z rajalnim pohodom nastopilo k prostim vajam, za njimi enako 48 Orlic, nato 16 dečkov (višji naraščaj) s palico, 17 mladenk z venci, 72 (nižji) dečkov s prostimi in 24 gojenk s prostimi vajami, štiri četvorice Orlov s stiliziranim boksom, orodna telovadba več vrst hkrati (kroglja, bradlja, krogi, skok s palico) in veličastna zaključna skupina 77 oseb. Sledila je prisrčna zabava pri m'zah med paviljoni, kier so izborno stregle vešče dame iz Kranja, Jeseničani so godli, Tržičani in Kroparji so peli, vsi pa so čestitali Kranjčanom na lepo uspelem nastopu. Celi čas slovesnosti je vladal najlepši red in mir. Domači nasprotniki Orla niso sicer izobesili zastav, a so se (kakor je bilo njim v čast vedno — do zadnjih orjunaških surovosti) zadržali dostojno, tako da je bila neosnovana bojazen okr. glavarstva, češ da ne bo mogla oblast jamčiti za varnost udeležnikov, ako ne bodo hodili skozi Kranj po prstih in se ogibali govorniki vsake besede, ki bi mogla biti nevšečna kakemu liberalcu. Zato pravimo: čast prijateljem Orla v Kranju, ki so z delom in žrtvami priredili tako lepo slavlje, čast tudi njegovim nasprotnikom, ki so disciplinirano vzdržali red in dostojen mir na svoji strani. V svobodni domovini mora biti svoboda in prostost, pa enaka pravica za vse, ki žele pošteno vršiti kulturne naloge.
Občinske volitve v Sloveniji.
NEOVRGLJIVO NAPREDOVANJE SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. - VEČINA OBČIN PADLA BREZ VOLIVNE BORBE V ROKE SLS. — NASPROTNIKI POVSOD V MANJŠINI IN DEFENZIVI.
IZIDI NA KRANJSKEM:
Ribnica. Volivcev 653, oddanih glasov 549. Dobil so SLS 320 glasov in 15 odbornikov (pri prejšnjih volitvah 14), Gospod, stranka, samostojni, komunisti in narodni socialisti skupaj 229 glasov in 10 odbornikov. Udeležba 85 odst. SLS je napredovala za 92 glasov. Čas za volitve je bil za SLS neugoden, ker je mnogo njenih vrlih pristašev odsotnih po krošnjarskih poslih. — Nasprotniki so razvijali silno agitacijo ter delali s podkupovanjem in pijačo; posebno so se trudili okolu delavstva. Kljub vsemu je izšla SLS iz volitev s sijajno zmago.
Dobrepolje. Pod Dobrepolje spadajo tri občine, Videm, Podgora in Kompolje.
Videm: volilo 260. SLS 163 (11 odbornikov), Gospodarska lista (SKS) 6 odbornikov.
Podgora: Volilnih upravičencev 239, volilo 217. SLS' 112 (5 odbornikov) in SLS3 (Zevnik) 53 (2 odbornika), skupaj 105 (7 odbornikov).
Kmetijsko gospodarska stranka (SKS) I nosilec Šteh 52 glasov (2 odbornika).
Kompolje: Volilnih upravičencev 137. Volilo 122. Dobili so: SLS 100 glasov (8 odbornikov), Gospodarska lista (SKS) Mustar 22 (1 odbornik).
Loški potok, 11. avgusta. Pri občinskih volitvah v Loškem potoku je bilo od-
danih 459 glasov. Od tega so dobile: SLS 230 glasov in 13 odbornikov, Združeni Po-točani 106 glasov in 6 odbornikov, Gospodarska lista 123 glasov in 6 odbornikov.
IZIDI NA ŠTAJERSKEM. Sodni okraj sv . Lenart v Slov. Goricah. Andreuci, Samo lista Kmetske zveze. Cogetiuci, samo lista Slov. kmetske zveze.
Biš, Brcngova in Čagoua, samo SLS. Čermijenšak, samo SLS. Drvanje, SLS 5, Kmečka zveza malih posestnikov 2 odbornika.
Gočova in Ihova, samo lista SLS. Jablance, SLS 40 (5), gospodarska lista 1 (0),Kmečka zveza 17 (2).
Korena, SLS 47 (5), Kmečka zveza
23	(2), neodvisna gospodarska zveza 27 (2).
Kremberg, SLS 19 (3), Kmetska, obrtna in delavska lista 21 (4).
Ledimek, Malna, Osek, Partinje, Ragoznice, Selce, samo lista SLS. Smolinci, samo Kmetska zveza. Spodnja Veličina, Spodnji Gasteraj, samo lista SLS.
Spodnji Porčič, SLS 34 (4), gospodarska stranka 22 (3).
Spodnji Žerjavci, Srednji Gosteraj, samo SLS.
Sv. Trojica v Slov. Goricah, SLS 24
(5),	Nar. gosp. 9 (2).
Sv. Anton v Slov. Goricah, Slov. kmetska zveza 20 (3). — Volilci izven strank 29 (4).
" Sveti Benedikt, SLS 56 (5), Kmetska stranica 42 (4).
Sv. J urij v Slov. Goricah, samo SLS. Sv. Lenart v Slov. Goricah, SLS 75
(6),	Slov. napredna str. 48 (3).
Sv. Trije Kralji v Slov. Goricah, SLS 37 (5), JDS 21 (2).
Šetarova-Radehova. SLS 22 (4), SKS 6 (1), Gosp. kmet. str. 13 (2). Trotkova, samo Kmet. zveza. Verjane. samo SLS. Zamarkova, samo Kmet. zveza. Zgornja Ročica, SLS 58 (5), SKZ
24	(2).
Zgornja Veličina, Zgornji Borčič-Zgornji Žerjavci, samo SLS.
Zimica, SLS 41 (5), KZ 11 (1), Slov. neodv. gosp. str. 10 (1).
Žice, Žikara, Žitenče, samo SLS.
Župetinci, samo SKZ.
Lokavci, samo Narod. gosp. stranka.
Sodni okraj Maribor levi breg.
(Prva številka pomeni število glasov, druga v oklepaju število odbornikov.)
Boč: SLS 15 (2), Kmetske delavska skupina 52 (7). Leta 1921: SLS 12 (2), SKS 14 odbornikov.
Ciglences Samo SLS lista. 1921: samo
SLS.
Cerknica: samo SLS. 1921: isto. Ceršak: SLS 65 (5), Gosp. del. lista 35 (2).
Dobrenje: Gospodarska lista. 1921: SLS 7, SKS 3,
Dragučeva: SLS 24 (3), Združena kmet. lista 40 (4). 1921: SLS 10 odbor .
Gradiška: samo gosp. stranka. 1921: SLS 5, gosp. stranka 5.
Janževska tfora; SLS 35 (3), Kmet. del. zveza 61 (6). 1921: 6 odb. SLS, socialisti 5.
Jaresina; Samo SLS.	&
Jelovec: Samo SLS. Zgornji Duklek, samo lista SLS; 1. 1921 ravno tako.
Zg. St. Jakobski dol, samo lista SLS; 1. 1921 ravno tako.
Krčevina pri Mariboru, demokrati 95 (9), soc'alisti 96 (9), lista SLS razveljavljena.
Gradišče, SLS 27 (4), Kmetska in delavska zveza 21 (3).
Karanica : SLS 70 (7), JDS 22 (2). 1921: SLS 7, SSJ 9 (socijalisti). Kaniža: samo SLS.
Lajtersperg: poFedelsko-gosp. skupina (polovica naših). 1921: SLS 4, SKS 2, socialisti 10.
Pesniški dvor: obč. gosp. stranka. 1921: SLS 9, SKS 7.
Plavž: samo SLS, 1921: SLS 8, gosp. lista 2.
MotlerSnica: samo KZ (SLS. 1021: isto. Polička vas: SLS 69 (6), KZ 10 (1). 1921: SLS 7, SKS 3.
Rošpoh: samo SLS. 1921: SLS 11, socialisti 5.
Selnica oh Dravi: SLS 39 (5), gosp. del. skupina 93 (12). 1921: SLS 3, SKS 6, socialisti 7.
Selnica ob Muri; samo SLS lista. 1921: isto.
Slemen; samo lista SLS. 1921: isto. Spodnji Dupljek; SLS (6), SKS 15 (1). 1921: SLS 8, SKS 2.
Spodnji št. Jakobski Dol; SLS 20, (1), Slov. kmet. zveza 132 (8). 1921: SLS 16.
Sv. Marjeta oh Pesnici: Kompromisna združena kmetska lista. 1921: SLS 90, SKS 7.
Št. Hj v Slov. Goricah: Samo SLS. 1921:
Isto.
Sv. Križ nad Mariborom: SLS 28 (2), KZ 50 (3). nar. gosp. str. 75 (4). 1921: Samo SLS.
Sv. Martin pri Vurbergu: SLS 42 (5), SKS 24 (2). 1921: SLS 6, SKS 2, JDS 1, SSJ 1 (soc.).
Sv. Peter Pri Mariboru: SLS 179 (11), združeni posestniki, viničarji in delavci 95 (6). 1921: SLS 9, SKS 5, SSJ 2 (soc.)
Svečina: Samo SLS. 1921: isto.
Špičnik: Samo SLS.
Prestrnica: Samo SLS. 1921: SLS 7, socialisti 9.
Vosek: SLS 54 (o), SKS 51 (4), 1921 SLS 11, SKS 5.
Valpičo: Samo SLS. 1921: SLS 6, SKS 4.
Vukovski Dol: SLS 43 (4) Gosp. stranka 28 (3). 1921: SLS 3, Gosp. stranka 7.
Zg. Sv. Kungota: Samo SLS. 1921. SLS 7, socijalisti 9.
Maribor desni breg.
Bistrica pri Limbušu: samo lista SLS.
Bistrica pri Rušah: samo lista SLS.
Dogošo SLS 32 (3), Del. Zv. 14 (2), SLS mali posestniki 22 (2), vse tri naše.
Fram: Kmetska del. zveza 7 odb. se vsi izjavili za SLS, Zveza obrt. in del. 2 odb. (mešana lista JDS, SKS in Nemci).
Gorica: Kmet. del. zveza 30 (4), SLS 25
(3).
Spodnje Hoče: Zveza del. ljudstva 30 (3), Slov. kmetska del. stranka 18 (2), Slov. kmet. zv. 43 (4) (SLS), obrtniki in delavci 6 (0) (naši).
Zg. Hoče: SLS 19 (3), Združ. gosp. str. 22
(4),	Obrt str. 6 (0).
Ješenca: Gospcdarsk- usta od 7 SLS dva
Rumen: Samo lista SLS.
Lohen pri Ribnici: Gosp. str. od 7 odb. SLS 4,1 socijalist in 2 SKS.
Limbuš: Zdr. gosp. lista, od 7 odbornikov: 4 SLS, 2 SKS in 1 JDS..
Lobnica: Gosp. str. od 7 odb. SLS 6 in 1 SKS.
Loka: Kmečka str. 7, 2 SLS, 5 SKS.
Sveti Lovrenc nad Mariborom (trg) SLS 43 (5), Kmečka del. zv. 69 (8), obrtna str. 42
(4).
Sv. Marjeta na Dr. polju se ni izdala.
Sv. Miklavž na Dr. polju: SLS 35 (3) socijalisti 38 (4).
Morje: SLS 34 (4), Nar. zad. str. 29 (3).
Pekre: Obč. gosp. str. od 7 5 SLS, 2 nasprotnika.
Pivola: Samo SLS.
Pobrežjo pri Mariboru: Kmet. obrt. del. zveza 89 (5) (se je izjavila za SLS), Nar. rad. str. 55 (3), socijalisti 298 (17).
Podova: SLS 32 (4), Kmet. del. str. 45
(5).
Pohorje: Samo SLS.
Račje: SLS 42 (3), Kmet. del. zveza 10 (0), Gosp. stranica 54 (4), Zveza obrti in del. 26 (2), Zel. del. str. 8 (0), (prvi dve listi SLS).
Rccenjak: Lista posestnikov in del. Od 7 odb. ima SLS 4, soc. 1, JDS 1 in SKS. 1
Rogoza: Nar. kmeč. in del. stranka 11 (1) ((SKS), SLS 12 (2), socijalisti 22 (4).
Rdeči breg: SLS 50 (4), Zdr. posest, in obrt. (nemškutarji) (52 (5).
Ruše: Kmet. del. zveza (SLS) 82 (5), so-ciagllisti 48 (5), Kmet. del. Narod. del. in obrt. zveza samo SKS in NSS 98 (1).
Skoke: SLS 17 (1), Del. stranka 45 (4), Slov. stranka 24 (2).
Smolnik: Gosp. zdr. str. od 7 5 SLS in 2 JDS.
Studenci pri Mariboru: SSZ 486 (socijalisti) (17), Zdr. slov. str. 16-4 (6) (naši), Neodv. del. str. 60 (2).
Tezno: Gosp. del. lista 41 (3), Narodna stranka 9 (6), pri obeh nekaj.
Radvanje: Kmet. del. stranka SLS 6 odbornikov, JDS 1, socijalisti 10 odbornikov.
Ranče: Samo SLS.
Raz vanjo: SLS 25 (2), Str. kmet. del. ljudstva 35 (4), Kmet. del. zveza 29 (3).
Sodili okraj Slov. Bistrica:
Sv. Ana in Rojtina (samo lista SLS).
Slov. Bistrica mesto: SLS 92 glasov (7 ! odbornikov), Lista župan Omerzu in Nemci 71 glasov (5 odbornikov), Gospodarska stranka (JDS in Nemci) 76 glasov (5 odbornikov).
Zg. Bistrica (samo lista SLS).
Brezje: 1. lista SLS 30 glasov (2 odbornika), 2. lista SLS 57 glasov (5 odbornikov), Kmetska delavska stranka 32 glasov (2 odbornika).
Bukovec: Slov. kmetsko gospodarska lisia.
Cigonce: samo lista SLS.
Črešnjevec: SLS 43 (3), Skupina dela in reda 62 (6).
Dežno, Frajham in Gahernik : samo lista SLS.
Hošnica: SLS 17 glasov (2), Kmetska delavska stranka 47 (5).
Hrastovec, Jelovec - Makole, Pokošc, Kovača vas, Laporje, Sp. Ložnica in Zg. Ložnica: samo lista SLS.
Sv. Martin na Pohorju : SLS 38 (5), Nar. rad. stranka 11 (2).
Modraže in Sp. Nova vas: samo lista
SLS.
Ogljenšak: Slov. kmetska gospodarska stranka.
Pefkc: samo lista SLS.
Pekclj: Kmet. gčsp. stranka.
Poljčane: samo lista SLS.
Sp. Polskava: SLS 40 (4), Enotna gospodarska stranka 113 (13).
Pretrež: SLS 7 (2), Ljudska delavska zveza 16 (5), obe listi SLS.
Zg. Polskava: kompromisna lista.
Smrečno, Stanovsko, Stopno, Študent ce, Šentovec, Štatenberg in Tin je: samo lista SLS.
Vrhloga: Gosp. del. stranica 31 (3), Gosp. stranka 60 (6).
Vrhole in Žabjek: samo lista SLS.
Ptujski okraj:
Bišečki vrh: SLS 28 (3), JDS 13 (1)', Gosp. napr. stranka 22 (3).
Borovci: samo lista SLS.
Breg: Gosp. stranka 105 (7), Soc. de-« mokr. stranka 138 (10).
Brstje: 1. lista SLS 36 (3), 2. lista SLS 54 (4).
Bukovci: samo lista SLS.
Cirkovci: Kmetska del. zveza.
Destinci: samo lista SLS.
Dolena: SLS 32 (4), Gosp. Ista 48 (5)',
Doli?;: samo lista SLS.
Dragovič: Kmetska del. zveza 12 (3), SKS 12 (4).
Dravci: lista Vindiš Andrej.
Drstelja: 1. lista SLS 28 (5), 2. lista SLS 16 (2).
Form i n: SLS 20 (3), Kmetska zveza 25 (4).
Gajovci: samo lista SLS.
Goriški vrh: SLS 54 (7), Republikanska stranka 23 (2).
Gradišče: Napr. gosp. stranka.
Gruškovje: SLS 9 (4), Slov. republ« selj. stranka 10 (5).
Gruškovec: Slov. republikanci 10 (5)', Napr. gosp. stranka 9 (4).
Hajdin : Združeni kmetje in delavci 32 (2), Lista naprednega gospodarskega udruženja malih posestnikov in delavcev 45 (3), 1. lista SLS 14 (1), Lista Pintarič Fran (SLS) 29 (2), 2. lista SLS 15 (1).
Jurovec: SLS 25 (3), Obrtno-kmetska zveza 17 (1), Gosp. stranka 25 (2), Zveza' napr. kmetov in delavcev 13 (1).
Krfevina: Kmetska del. zveza.
Kicar in Levanjci: samo lista SLS.
Ločič: SLS 14 (o), Gospodarska stranka 5 (2).
Majšperk. Mala ves in Mestni vrh: sa ' mo lista SLS.
Mezgovci: Obč. gosp. stranka. Dve listi SLS razveljavljeni.
Moškanjci: SLS 41 (4), Neodv. strankrf 35 (3), Gosp. stranka 4 (0).
Muretinci : SLS 26 (5), Gosp. zveza 14 (1).
Partinje: SLS 19 (1), Del. gospodarska stranka 76 (7), Zveza del. in posestnikov 8 (1), SKS 86 (8).
Prvenci: samo lista SLS. ,
Obrež: 1. lista SLS 52 (3), Napredna gosp. stranka 8 (1), 2. lista SLS 15 (1), Obč. stranka 19 (1), Želarslca skupina 29 (2), Napredna stranka 7 (0), Kmetska del. stranka 11 (1).
Podlehnik: samo Slovenska gospodar-ska stranka.
Polanci: Skupna ljudska kmetska lista 23 (4), SLS 31 (4), Skupina I. Plohi 9 (1).
Polenšak: Slov. gosp. lista.
Ptujska gora: samo lista SLS.
Ragoznica: SLS 61 (6), Skupina interesentov na agr. reformi 42 (3).
Sakušak: samo lista SLS.
Sedlašek: samo lista SLS.
Slomi: 1. lista SLS 21 (4), 2. lista SLS 12 (2), Kat. soc. stranka 6 (1).
Slovenja vas: samo lista SLS.
Skorišnjak: samo lista SLS.
Spuhlje: kompromisna lista.
Stojnci: SLS 23 (2), Skupina A. Vajd* 19 (2), Neodv. stranka 6 (0), Gosp. stranic 11 (2), Del. stranka 15 (2).
Sv. Andraž v Slov. goricah: SLS 113 (13), Splošna del. stranka 12 (1), Gosp nepolitična stranka 27 (3).
Sv. Barbara: Gosp. nepolitična stranka 20 (2), gospod, izvenstranlrarslca SLS 5 (1), Slov. republikanci 15 (2).
Sv. Bolfenk v SI. gor.: 1. lista SLS Ih (6), 2. lista SLS 4 (2), Del. zveza 2 (1).
Sv. Elizabeta: Gosp. stranka.
Sv. Janž na Drav. polju: SLS 47 (4), Gosp. lista 69 (6), Stranka malih delavcev in najemnikov 72 (7).
Sv. Lovrenc na Dravsk. polju: 1. lista SLS 94 (2), 2. lista SLS 116 (i2), Združ. del. stranka 42 (4).
Sv. Lovrenc v Slov. a:or.: 1. lista SLS 47 (5), 2. lista SLS 38 (4).
Sv. Marjeta niže Ptuja n Sv. Marko; samo lista SLS.
Sv. Urban pri Ptuju: SLS 55 (5), Zdr. poljedelci 36 (4).
Šikole: SLS 60 (5), Delavska zveza 41 (4).
Trnovec-Sela: 1. lista SLS 12 (1), 2. lista SLS 26 (3), Kmetska delavska zveza 21 (3).
Trnovski vrh in Trnovska vas: samo lista SLS.
Turški vrh: SLS 47 (5), Kmetska vi-ničarska zveza 35 (4).
Vareja: SLS 32 (3), Napredna gosp, lista 52 (6).
Vel. Okič: SLS 28 (6), Zveza haloškifc vinogradnikov 13 (3).
Vintarovci: SLS 37 (5), Mali posest, niki 8 (1).
Vurbere: SLS 89 (8), Gosp. stranka 95 (9).
Politične vesti.
+ »Avstrijakant« dr. Korošec. V dunajski »Neue Freie Presse« priobčuje bivši avstrijski ministrski predsednik dr. Seidler nekaj svojih spominov na politiko vojnih let. O držanju Slovencev 1. 1917. pripoveduje dr. Seidler: »Tudi Jugoslovani so se oddaljevali od vlade bolj in bolj, čim 60 uvideli nemogočnost federalizacije 'Avstro-Ogrske, 2e 1. 1917. so vstopili v opozicijo. Takrat je izjavil dr. Korošec v plenumu zbornice, da se bo jugoslovansko vprašanje rešilo izven mej monarhije (podčrtal dr. Seidler), če se ne reši pravočasno v monarhiji,..«
+ Volivni blok v Vojvodini. V Vojvodini se je uvedla akcija za ustvaritev vo-livnega bloka vseh strank in skupin, ki so za sedanjo vlado. Blok bi najprej nastopil pri občinskih volitvah, ki jih je pričakovati koncem tek. leta, potem pa tudi pri morebitnih skupščinskih volitvah. Bloku pristopijo Davidovičevi demokrati, Bunjevci in Šokci, Protičevi radikali ter narodne manjšine. Vse prizadete skupine so ustvaritvi volivnega bloka naklonjene in je akcija že dokaj napredovala.
+ Metamorfoze g. Srskica. Kakor znano, je bil bosanski'radikalec dr. Milan Sr-skič notranji minister vlade ^nacionalnega bloka« in po dnevnem zatrjevanju »napred nega« tiska tudi »državotvoren« politik. — Ker se je Radiču očitalo, da je odobraval aneksi jo Bosne, objavljamo, ne da bi s tem umivali »avstrijakantstvo« g. Radica, besede, ki jih je izpregovoril po stenograf-skem zapisniku »državotvcrec« in ne »separatist« dr. Srskič baš ob priliki aneksije v bosanskem saboru: »Oni, ki povdarja in misli, da se bo dualistična osnova avstro-ogrske monarhije, katera se je kljub vsem težkočam izkazala izvrsten instrument državne skupnosti in ki je monarhiji pripomogla do ugleda velesile, oni torej, ki misli, da se more povodom aneksije Bosne in Hercegovine ta skupnost zrušiti, pač nima pravice, nazivati se reelnega politika. Tisti se hudo moti, ker zapomnite si, to ni v naši oblasti. Bosna in Hercegovina nista zato anektirani, da se zrušijo državo-prav-ni temelji avstro-ogrske monarhije.« — Tu se vidi, kako neumno je očitati drugim politikom »avstrijakantstvo«. Aneksijo Bosne sta odobravala Radič in Srskič, ta odobritev pa je bila izpovedana takrat, ko mnogi »realni politiki« — glej »Slov. narod« — niti sanjali niso o razpadu bivše monarhije. Čemu si očitati medsebojno dejanje in besede iz preteklosti. Gre za sedanjost in bodočnost. Pri tem je pa žalostno, da največ kriče o bodočnosti naroda in države tisti, katerih pogled je — kot pogled Lo-tove žene — obrnjen v preteklost...
Kdo se je zastonj vozaril. Dr. Žerjavovi listi neprestano očitajo, da so dobili Orli polovično vožnjo po vseh železnicah. Na to odgovarjamo: Če bi bilo to tudi res, bi železniško ministrstvo šele napol popravilo strankarstvo, ki ga je uganjala prejšnja vlada v korist docela svobodomiselnemu Sokolu. Žal pa moramo ugotoviti, da je prejšnja vlada ukinila odredbo, s katero se Orlom in Sokolom pri prireditvah dovoljuje polovična vožnja in sicer na ta način, da se Orlom sploh ni več dovoljevala polovična vožnja, Sokolom pa — enočetrtinska. Kot dokaz naj služi odlok prometnega ministrstva z dne 16. aprila 1924 št. 5163/24, ki ga navaja »Jutro« z dne 10. maja 1924 št. 111 v rubriki »Sokol«, kjer se dajejo posetnikom zleta v Sarajevo sledeče polaj-šave: 1. Uradni odposlanci inozemskih so-kolskih društev brezplačno v I. in II. razredu; 2. člani Saveza vežbači 75 odstotni popust; 3 posetniki izleta polovično ceno. Pripominjamo, da je za vežbača lahko proglasilo sokolsko društvo vsakogar, kogar je hotelo, ker železniške kontrole v tem oziru ni bilo. Opozarjamo tudi na to, da Sokoli dobijo znižano vožnjo za manjše zlete na ravnateljstvu, dočim morajo Orli še sedaj za vsako prireditev sproti prositi v Belgrad. Zahtevamo od železniškega ministra, da še v tem oziru napravi red in se tudi tu uvede popolna nepristranost — »Slov. nar.« pa naj ne nosi Sokolskih glav na solnce, ker je preveč masla na njih in mu Sokoli gotovo ne bodo hvaležni za njegova opozorila.
Ez Prekmurja.
Murska Sobota. Tudi k nam se je izgubilo nek;ij pamfletov poziva »demokratskih« poštnih uslužbencev. In naši poštni uslužbenci so se častno odrezali, seveda, g. nadpoštar, znan po svoji strogosti kot šef urada, si je najbrž, četudi morda nevede, uzurpiral absolutizem tudi v strankarskih stvareh in ponižno razdelil listke v podpis svojim podrejenim. Zvesto na strani mu jo stala uslužbenka K., rekoč nekemu drugemu, ki se je brandil podpisati: »Ja, kaj bo pa g. nadpoštar rekel, če ne pristopite?!« In da ima tudi kot državni uslužbenec mir, je podpisal tudi on. A samo »prišleki«, tudi domačini so podpisali iz-tavo. nekateri prostovoljno, nekateri pa pod
pritiskom. Samo eden se je držal, ne domačin, in se ni uklonil sili — čast njemu I — Pa so prišli semkaj sam g. dr. Janžekovič z nekakim uradnim aktom veleizdajalske vsebine. Bilo je zapisano, pardon, moralo bi biti zapisano: »Nekje so se pogovarjali, koliko plače dobi na mesec provizorični poštni uslužbenec (sel). Konštatirali so, da ne more izhajati s 450 Din niti tisti, ki n. pr. ni poštni sel, pač pa samo tisti, ki je videl v tej konštataciji protidržavno rovarenje in ne vemg, kaj še vse.« In tisti, ki je to slišal, je šel k g. notarju Kodru, ki je, kakor pravijo, poročal na »pristojno mesto« o protidržavnem slugi stvari, ki so bile tako zamišljene in zavite, da je bil ubogi revež — poštni sel — v resni nevarnosti, da izgubi službo; no, pa so se g. dr. Janžekovič na licu mesta prepričali, da o kaki veleizdaji ni govora, ampak je bilo vse skupaj samo navadna denuncijacija.
Včeraj se je pripeljalo na kraj nesreče ogromno število ljudi iz bližnje in daljne okolice, da si ogledajo pustoš, ki jo jc povzročila nenadna nevihta v noči od petka na soboto. Posebno mnogo ljudi je prišlo v sorsko dolino iz Ljubljane. Avtomo-bilisti, kolesarji, pešci, vse je hitelo v isto smer. Mogli pa niso po dolini z vozili, ampak samo peš, ker je še zasuto, mostovi razdrti, voda še vedno globoka, cesta pa popolnoma razdejana.
Posebno žalosten je pogled po ločni-ški dolini. Ločnica je majhna voda, ki pač naraste v jesenskem deževju, toda tako kot zadnjič še ni zdivjala nikoli. Voda je ruvala drevesa in jih odnašala s koreninami in z zemljo vred v dolino. Voda je rušila hiše, odplavljala živino iz hlevov in vozove in odnesla jc tudi nekaj ljudi. Ponesrečence, kar so jih oteli valovom, bodo pokopali v torek dopoldne na pokopališču v Sori.
Mnogo je trpela tudi vas Sora. Voda je udrla v mnogo hiš 111 napravila na gospodarskih poslopjih in na polju ogromno škode.
Voda je gnala s seboj ogromno množino lesa, dele hiš in gospodarskih poslopij, vozove, žalibog pa tudi nekaj utopljencev, ki jih ljudje niso mogli rešiti.
Ob Savi so stale v soboto in v nedeljo ob obeh bregovih na vsakem količkaj prikladnem mestu gruče ljudi, ki so z vsemi mogočimi pripravami lovili plavajoče blago. Nalovili so zlasti mnogo lesa. Ponekod pa so nalovili velike množice rib, ki jih je voda zanesla navzdol. Mnogo rib jc poginilo, ker v gosti vodi niso mogle dihati. Blato jim je zamašilo škrge.
Tudi proti Polhovemu Gradcu je odšlo veliko število ljudi ogledovat škodo. Iznenadil jih je pogled že na okolico Viča in nadaljnih vasi, kjer je na obeh straneh ceste polno gostega ilovnatega blata. Glin-ščica pa je popolnoma čista, ker ima svoj izvir izven od nevihte prizadetega ozemlja.
Pohvalno pa moramo omeniti drža-nje oblasti, ki so takoj poslale na lice mesta svoje zastopnike, da ugotove škodo in ukrenejo vse potrebno za prvo pomoč.
Kraj nesreče je obiskal tudi N. Veličanstvo kralj Aleksander in sicer v soboto in v nedeljo in obljubil težko prizadetim poškodovancem svojo pomoč.
O poplavi v dolini Hrastnici pri Škofji Loki nam pišejo v ponedeljek dne 11, avgusta: Kakor včeraj, tako si je šlo tudi še danes veliko ljudi ogledovat kraj grozne katastrofe. Vsi nižje ležeči deli doline so uničeni. Ne da se več dognati, kje je bila prvotna struga potoka Hrastnice. Vsa dolina je spremenjena v široko strugo, kjer se vali med kamenjem, hlodi, koreninami dreves in debelimi, izruvanimi debli umazana voda. Kako ogromen je bil naliv, se lahko sklepa že iz tega, da je voda vlekla s seboj nešteto debel, izruvanih s korenino. Na mnogih krajih se ne da čisto nič več dognati, kje je bila njiva, kje travnik, kje vrt s sadnim drevjem. Meter globoko in še globlje je odnesla voda vso zemljo. Tako rekoč brez sledu so izginile vse štiri žage v dolini, med njiini tudi moderno urejena velika Hribernikova žaga v Pu-štalu. Hišo št. 59 je voda odnesla skoro vso z dvema otrokoma vred, prav tako hišo »Fojski mlin« s štirimi otroci. Hiša »v Plašurnici« je tako poškodovana, da so jo morali vsi prebivalci zapustiti. Več ali manj poškodovane so tudi še druge hiše. Še v hiše, ki stoje malo v bregu in dalje od vode, je tekla voda skozi okna v sobe. Škoda je seveda tako ogromna, da jo človek, ki gre po dolini, kakor daleč pač more priti, ne more niti približno preceniti. Strokovna komisija bo imela tu obilo dela.
Pri tej ogromni nesreči se je pa dogodil tu in tam posamezen slučaj, da se je kaka stvar rešila na način, da se je vse čudilo. Posestniku »Tinetu« je n. pr. voda odnesla iz hleva dve kravi; naliv je bil tako silen, da je podrl pri hlevu dva zida in odtrgal kravi od jasli; in glej, obe kravi sta prišli živi iz vode, ena kake pol ure od doma v Godeščah. Poslednja je bila celo breja in je naslednji dan vrgla zdravo tele,
O nekaterih (šestih) človeških žrtvah smo že govorili, Posebno sočutje vzbuja
nesreča, ki je zadela posestnika »Kopača«. Vračal se je po dolini proti domu s parom konj, pri njem je bil na vozu tudi pastir. Voda je odnesla oba konja, voz, gospodarja in pastirja. Do danes se še ni posrečilo gospodarjevo truplo najti; pa-stirjevo truplo so našli ne posebno daleč od kraja nesreče. Vseh človeških žrtev je bilo v Hrastnici devet: šest otrok, en pastir, en gospodar v najboljših letih in en prileten mož. Štirih ali petih trupel do danes (ponedeljek) opoldne še niso našli.
Najhujše so seveda prizadeti tisti prebivalci, ki so imeli svoje hiše in polja v dolini. Pa tudi po bližnjih hribih je nevihta grozno gospodarila. Pri Sv. Barbari (škofjeloška župnija) in na Osojniku (sor-ška župnija) n. pr. so velike senožeti, na katerih lahko opazuješ že od daleč silne usade zemlje. Usajali so še tudi spodnji robovi njiv in pota, ki so do malega vsa postala nerabna. Z vozom ni mogečo iti nikamor. Neznatni potočki, ki so žuboreli mimo hiš, so tako narastli, da so navalili groblje kamenja, prsti in lesa na njive in travnike. Pri kmetu Kožuhu pri Sv. Barbari je tak hudournik resno ogrožal hišo in hlev. Vso noč je delala družina, da je preprečila nesrečo.
Ko človek pregleduje to grozoto razdejanja, mu je predvsem to jasno, da si tu po nesreči prizadeti iz lastne moči ne morejo pomagati. Kakor čujemo, pride v najkrajšem času v Hrastnico petdeset vojakov, ki bodo predvsem popravili pota in uredili potoku strugo. Ko si bo vojaška oblast ogledala nesrečo v vsem obsegu, bo brezdvomno poslala še mnogo močnejše oddelke na pomoč, ki bodo vsaj za silo očistili dolino kamenja in druge navlake ter vsaj za silo zravnali svet, da se bo mislilo na ureditev njiv in travnikov. Z izdatno podporo bo brezdvomno priskočila na pomoč država. Kakor čujemo, se bodo pobirale zbirke tudi po cerkvah. Pomoč je tu res nujna.
za prvo VELESEJMSKO ŠTEVILKO SPREJEMA upravništvo «Slovenca« samo	do vštevši
f3fflraWB23®BBaaMGmKHHI3HHffli3BSIi
Iz Kranja. Nekaj dni sem se raznašajo po mestu vesti, da se zavzema par oseb od občinskega odbora in stranice J. D. S. za nakup Dolenčeve hiše, seveda samo tisti, ki imajo na tem interes, ker ima mestna občina lepo hi So v mestu in prostora zadosti, samo da je treba pravilno vse razdeliti in privatnim strankam, katere stanujejo v tej hiši, preskrbeti stanovanje, ki se še lahko dobi in občina ima prostore za vse urade. Občina kakor hranilnica nimata za to sredstev, posebno pa ker je vsak dan večje pomanjkanje denarja in so re-alitele zmirom ceneje, med drugim je prejšnji občinski odbor prodal svet na Gašteju po pet kron kvadratni meter skoraj zastonj in tukaj pri tej krizi bi se milijoni vstran metali po nepotrebnem in še za hiše, ki se danes nikakor ne obrestujejo in katere občina tudi ne rabi. Davkoplačevalci mestne občine imamo itak boriti se za vsakdanji obstanek ter bi se s tem spet naložilo breme, ki bi bilo lahko še občutnejše, posebno ker ima ljudstvo vedno večje zaupanje v dinar in je pričakovati vsak dan boljših razmer in tako izgubijo hiše tudi na vrednosti. Prizadeti davkoplačevalci prosimo merodajne kroge, da se ta namera pravočasno prepreči in tiste gospode opozori, naj delajo v korist vseh, ne pa posameznih oseb.
—	Promocija. G. Igor Franko iz Solkana pri Gorici, sin rajnega dr. Alojzija Franka, odličnega voditelja goriških Slovencev, je bil dne '26. julija t. 1. na Dunaju promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu doktorju čestitamo.
—	Abiturijcnti kranjske gimnazije I. 1904
obhajajo 20 letnico mature dne 19. avgusta v Kranju pri g. Petni Mayrju. Vabljeni so na sestanek tudi vsi drugi tovariši, ki so leta 1896 ustopili v I. a ali b razred, pa so po-preje izstopili.
—	Smrt dalmatinskega umetnika. 8. t. m. je umrl v Splitu nadarjeni mladi slikar Rado-van Tommaseo. Še lani je, že težko bolan, priredil razstavo svojih del in dosegel popoln uspeh. Tommaseo je bil nedosegljiv zlasti kot stilist. Drugače je delal v vseh tehnikah, zadnje leto pa se je posvetil grafiki in lesorezu. Mojster je bil v umetnostni plakatistiki in delu na pergamentu. Kot človek je bil Tommaseo blaga, idealna duša, ki je odsevala tudi iz vseh njegovih del. Zapušča ženo in hčerko.
—	Pogojna svoboda za politično kaznjence. V pravosodnem ministrstvu pripravljajo odloke, s katerimi se pogojno izpusti ua svobodo večie število političnih kaznjencev.
—	»Napoleonov arhiv«. Zadnji čas je časopisje širom sveta poročalo, da so pri davčnem oficialu Leopoldu Bassanu v Brnu odkrili Napoleonov arhiv z dragocenimi lastnoročnimi pisma, zgodovinskimi listinami, mrliško masko itd. Vlade in drugi interesenti so se obračali na Bassana in mu ponujali visoke vsote za prepustitev arhiva. Sedaj se je izkazalo, da Bassan nima nikakega arhiva in si je celo reč izmislil. Treba je le še dognati, ali je Bassan predrzen šaljivec ali pa norec. V Brnu je znan kot eksaltiranec. Zdravniki preiskujejo njegovo duševno stanje.
—	Velik požar v Nitri. Dne 4- avgusta je nastal požar v nitranskem gradu in škofovem dvorcu. Zgorela jo streha in drugo nadstropje, v katerem se je nahajala dragocena knjižnica in arhiv. Prvo nadstropje, v katerem stanuje sedanji nitranski škof Kmetko, je ostalo nepoškodovano. Požar je deloma segel tudi « cerkev, a jo je samo neznatno poškodoval.
—	Ruski metropolit Evlogij, poglavar ruske cerkve izven Rusije, je telegrafično pozdravil velehradski kongres in izrazil obžalovanje, da se ga ne more osebno udeležiti. Telegram je došel v Olumuc in zato ni mogel bit' prečilan na kongresu.
—	Konec mnogožeHstva v Turčiji. Mo derna turskadržava je dobila zakon, s katerim se ukinja mnogoženstvo. V praksi je mno-goženstvo tudi med Turki že skoro izginilo vsled upliva zapadne Evrope. Do popolne svobode, kakor jo uživajo žene v Evropi, žene v orijentu seveda še ne bodo tako kmalu prišle.
—	Za »združeno države Evrope«. — I?. Hamburga prihaja vest, da je mednarodni kongres transportnega delavstva sprejel soglasno predlog francoskih mornarjev, M zahtevajo sistematično propagando ideje v uresničenje evropske federacije po ameriškem vzorcu. Ben Tillett (Anglija) se je živahno zavzel za to misel, dasiravno se mu še dozdeva nekoliko utopistiena.
—	Pariška liga za človečanska prava ia osvoboditev — mažarskega republikanca. — Pariška »Liga za človečanska prava« je obelodanila proklamacijo, v kateri zahteva amnestijo za voditelja mažarskih republikancev Emmericha Veer-a. Veer je bil pred letom dni obsojen radi republikanske agitacije na dve leti težke ječe. V ječi je izgubil eno oko; drugo je v precejšnji nevarnosti. Sedaj mu je dovolilo državno pravdništvo v svrho operacije desettedensld dopust. To priliko je liga uporabila, da ga osvobodi. Proklamacijo so podpisali Mac Donald, Herriot, Leon Blum, Einstein, Romain Rolland, Anatole France Longuet in več sto uglednih članov. Po en izvod proklamacije so dobili sledeči predsedniki republik: Coolidge, Doumergue, Eberf, Hainisch, nadalje dr. Beneš, državni kancelar dr. Marx in zvezni kancelar dr. Seipel.
—	Tudi geografija. Znani nemški publicist Melnik (Berlin) je objavil v »Prager Tag-blattu« sledečo, čeprav skoro neverjetno zgodbico: »Če izpregovorimo besede »renesansa,« »reformacija« ali »francoska revolucija,« so pojavijo pred očmi filmskega založnika prelestne in razkošne slike, nove verske sekte, živčevje bičajoč obrat giljotine... Kako si naj razlagamo »veliko dobo«? Do nadalj-nega, to se pravi tako dolgo, dokler evropska vojna — ki je izbruhnila, kakor znano, proti volji državnih šefov, generalov, admiralov in diplomatov — ni likvidirana, dasiravno nam je rezultat znan, predlagam, da imenujemo našo dobo: dobo tudigeografije. Polet ame-rikanskih letalcev okoli sveta nam dokazuje, kako razmajano je znanje zemljepisja v ameriških glavah. Za sprejem amerikanskili letalcev v Strassbourgu je bil določen ameri-kanski zračni ataše v — Berlinu. Ko so izrazili Francozi svoje začudenje, češ, zakaj ni bil pozvan ataše v Parizu... Nazadnje se je izkazalo, daje bilo zaznamovano v oficielnib letalskih zemljevidih USA — »Strassbourg. Nemčija«. Pet let po verzajskem miru!
Pogreb f
Ljubljanskim prosvetnim društvom!
Pogreba f dolgoletnega odbornika Slov. kršč. soc. zveze in požrtvovalnega delavca v prosvetni organizaciji v prvih najtežjih letih, vnetega sodelavca in osebnega prijatelja dr. Kreka, gosp. Mihe Moškerca, naj so udeleži pod zastavo sv. Mihaela Prosvetne zveze vsako društvo z močno deputacijo. Zbirališče pred pogrebom (glej parte) na Dunajski cesti pred Zadružno zvezo, kjer leži zaslužni pokojni na odru. Tajništvo Prosv. zveze.
"Vsi člani kluba SLS bivšega občinskega sveta so vabljeni k pogrebu dragega našega nekdanjega tovariša gosp. Mihe Moškerca. Pridite že ob % 5 na Dunajsko cesto pred hišo Gospo darske zveze. — Predsednik.
Odbor SLS za kolizejski okraj vabi s tem vse somišljenike, posebno pa svoje-časne in sedanje odbornike, da se udeležijo v polnem številu pogreba svojega neumornega predsednika in nepozabnega delovnega člana g. Mihe Moškerca.
Moški zbor »Ljubljane« se zbere k pogrebu g. Mihe Moškerca ob % 5 pred nišo žalosti, Zadružna zveza na Dunajsk cesti. — Predsednik.
Krekova mladina sc udeleži pogrebi za pokojnim Mihaelom Moškercem. ^Udeležba obvezna za vse člane. Odbor.
Ljubljanske novice.
lj Poljski profesorji in akademiki r Ljubljani. V soboto zvečer ob 10. uri je prišlo v Ljubljano 10 vseučiliških profesorjev in nad 50 akademikov iz Poljske pod vodstvom pro-rektorja varšavske univerze dr. Poszezinske-ga. Mile goste je sprejel na kolodvoru pripravljalni odbor društva ljubiteljev poljskega naroda z dr. Molet o m na čelu, ki je goste prisrčno pozdravil. Gostje so si v nedeljo ogledovali Ljubljano in njeno bližnjo okolico, zvečer pa jim je priredilo društvo ljubiteljev poljskega naroda intimen družabni večer, na katerem je bilo izrečenih lepo število prisrčnih zdravic, v katerih so govorniki naglašali skupnost kulturnih interesov obeh slovanskih narodov. V imenu ljubljanskega vseučilišča je pozdravil goste prorektor g. dr. Aleš U š o -ničnik, v imenu ministrstva prosvete pa višji šolski nadzornik g. Wester. Včeraj so se poljski gostje odpeljali na Bled, odkoder se vrnejo v svojo domovino. Upamo, da bodo odnesli s seboj lepe spomine na slovensko zemljo, kakor bo tudi nam ostal spomin na njihov obisk mil in drag.
lj Razstava ženskih ročnih del na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6.-II. se bo vršila od 15. do 25. avgusta t. 1. vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Vstop prost. Zavod ima tudi izložbo na velesejmu paviljon K št. 519 c. — Občinstvo se uljudno vabi k obisku.
lj Beli prti. Lastniki raznih javnih lokalov (gostiln in kavarn) v Ljubljani in okolici so dobili te dni obvestilo od strani, svojih občinskih uradov, da smejo imeti mize pregr-njene samo z belimi prti. Pisani prti so prepovedani, češ da se umazarija na njih premalo vidi. Mi smo pa mnenja, da vidi bistro oko umazarijo na pisanih prtih ravno tako kakor na belih. Mnogo ljubljanskih obrtnikov si je nabavilo po vojni v času visokih cen večje količine pisanih prtov. Kam naj jih dajo sedaj? Za cunje so predragi, za porabo pa so prepovedani! Ali slavna oblast ne bi mogla takih naredb, ki posameznika lahko debelo oškodujejo, izvajati polagoma? Če država umakne stare bankovce iz prometa, da lastnikom starega papirja še vedno neke vrste »oddih«, da jih lahko rabijo do nekega gotovega termina, in šele potem jih umakne iz prometa. Tako bi lahko napravili tudi v danem slučaju. Naj dovoli slavna oblast gotov termin, da se bodo pisani prti obrabili, potem pa naj zapove novo barvo. Dunajčanje ki so veliki življeuski umetniki, pravijo: »Nur n8t z' gach« — le ne prenaglo!
lj Umrli so v Ljubljani: Alojzija Valant, hotelska kuharica, 36 let. — Gregor Zmrzel, delavec, 77 let. — Karel čemeč, novorojenček, 1 dan. — Matevž Frank, čevljarski mojster, 66 let. — Andrej Jerman, užitkar, 72 let. ■— Marija Javh, kočarica, 50 let. — Mihael Moškerc, urednik, 52 let. — Fran Melik, mizarjev sin, 6 ur. —Marija Melih, mizarjeva hči, 5 ur.
lj Smrad iz Ljubljanice. Nedavno je objavilo »Jutro« oster napad na gosp. župana Oražma iz Most, zakaj se ne pobriga, da bi ee očistila nesnaga iz struge Ljubljanice, ki s svojim smradom okužuje celo okolico. Pripominjamo, da tudi v Ljubljani izsušena struga ni parfumirana s pristno kolinsko vodo znamke »Joh. Maria Farina nasproti rotovža«, ampak z vsemi drugimi dišavami. Vso to nesnago pa bi lahko odplavila voda, če bi jo spuščali ob gotovih časih, zlasti poleti po strugi. Kakor nam poročajo, ima v tem oziru precej besede gradbena direkcija v Ljubljani in zato se obračamo na to oblast vsi, ki trpimo vsled te nadloge, da nas te nadloge reši. Mogoče bo tudi zdravstveni odsek lahko založil za nas kako krepko besedo. Če bi tekla voda po strugi Ljubljanice vsaj par ur po noči, bi gotovo odplavila tisto lepo dišečo zbirko, ki se kopiči zlasti ob izlivu kanalov. Sedanje stanje je neznosno in en izhod iz te neugodnosti je treba najti za vsako ceno, da bo nadloge smradu rešena Ljubljana in okolica, kolikor 10 okužuje prazna struga Ljubljanice.
lj Orjuna. V nedeljo ponoči je v kavarni Zalaznik sedela majhna družbax, v kateri je bil tudi čevljarski pomočnik Mirko Lavrenčič. Družba se je mirno zabavala med seboj. Pri sosednji mizi so sedeli 4 Orjunaši. Eden izmed njih je nenadoma vstal, pristopil k Lavrenčiču in mu rekel: »Vi ste komunist. Zakličite »Živila Orjuna!« Lavrenčič je odgovoril: »Sem komunist, zato Orjuni ne bom klical »Živila«. Tedaj je Orjunaš udaril Lavrenčiča s čašo dvakrat po čelu, da ga je oblila kri. Po tem junaštvu, ki je za Orjunaše tem značilnejše, ker je Lavrenčič zelo šibke telesne konstitucije, je orjunaška družba odšla. Lavrenčič je poškodovan na čelu in nosu. — Orjunaši še vedno ne razumejo, da so minuli časi, ko je bilo varstvo države poverjeno pretepaškim organizacijam. Danes je izročena ta skrb edinole zakonitim oblastim. Orjunaši naj se ne mešajo v ta posel in naj puste delavstvo v miru. Zahtevamo, da se varnostna oblast zanima za gornji slučaj in krivca kaznuje.
lj A ta. Včeraj so bili naš ata v silnih stra-heh. Ravno lepo so bili použili porcijo jurčkov in nekaj meska in se nato nekoliko vlegli na odpočitek, ko zazvoni. Ata so ravno sanjali, kako bodo klali diese verdammten Klerlkalt-zen, ko bodo zopet na vladi, namreč ata, ne diese Klerikaltzen, pa pozvoni! Jezni in togot-ni do pen so jo ata priromali v kosmatih copatah do vrat, tam so pa že od daleč videli »Naj-
novejše« pod pragom. Razkoračili so se, kot so se mogli, da jim je počil še gumb od naramnic, potem so pa »Najnovejše« nesli v sobo, nataknili so očala in so brali, brali in bralL »Sovjet v Jugoslaviji«, »Radič pride«, >bolj-ševiki pridejo«, ja, vraga, kaj pa je to,! »Oh, wen der Herr von Laschan noch lebte«, so jamrali ata, kako so bili to galant gospodi Takrat ni bilo nikoli kaj tacega,« so mrmrali ata in so oblekli suknjič, — eeht Lister, bitte sehr, in nataknili na glavo pristen panama-slamnik. Danes pa sam sovjet, Radič in boljševik! Če bi človek vsaj vedel, kaj je to, boljševik? V take težke misli zatopljeni so jo ata priromali zum Maček, dem weltberuhmten, tam za vodo. V globoke misli zatopljeni, so sedeli ata pri oknu in gruntali. Tu pride znan gospod in prisede. »Ti, kaj pa so to pravzaprav, diese Boljše viken? Ali so to klerikalci ali so naprednja-ki, ali so Sokoli ali kaj?« — so vprašali ata. »A še tega ne veste? -- pravi znanec. »Ist aber das traurig! Veste, to so ene sorte murni, solehe Muren, vrissen Sie, čisto majhne šivali, ki povsod v sobo prilezejo, aber schon vvirklich iiberall! Tudi k Vam bodo prilezli,« je rekel znanec, »če ne boste vseh špranj pri vratih in oknih zapavšali z bato in pod blazino dejali lofendel.« »Kaj pa na popeljne, ali tudi gredo?« — »Ne, na popeljne pa ne! Samo na ljudi!« — »To je pa dobro, da vem, so dejali ata, plačali in svečano vzeli palico v roke in si nataknili slamnik na glavo, ecbt Panama, bitlo sehr. Potem so pa šli takoj v apoteko po bato in po lafendel in so lafendel natrosili po vsi sobi, pred vrata in med okna pa so položili vse svoje zvežnje popeljnov. Z bato so pa začeli mašiti špranje na oknih in vratih in jih bašejo in maše še danes, če niso šli že prej spat. Namreč ata, in ne diese Boljševiken, diese Muren.
Najnovejši brezsilSni ameriftanskl pisalni stroj
mu
model 12 cflotslte s«amo
pri tvrdkl
pisalni stroji
IjuDlgaiia, Cankarjev® na&. 5
Telefon 407
inlogl tudi po breEkonkurenCnlh cennh
UiBdenvooa 5 - BsSeal — Ol&ver 9 — rocm Merwood in Erika -
©USejiC si no velesetmu naš paviljon h z&5
lj Aretacija nevarnega žeparja. V gostilni Della Schiava »Pri Tišlerju« v Kolodvorski ulici je nočeval posestnik in lesni trgovec Jožef Kosmač iz Mojstrane. V njigovi sobi je nočeval tudi neki Matija Steiner, ki se je predstavil za trgovca iz Hrvatske. Ko se je Kosmač zjutraj precej rano prebudil, je opazil svojega sonočevalca Steinerja, ko je spravljal njegovo listnico v žep svoje suknje. Kosmač se je napravil, kot da ne bi bil ničesar opazil. Kmalu nato je vstal, se oblekel in šla sta s Steinerjem v gostilno zajutrkovat. Med zajtrkom v gostilni je vprašal Kosmač Steinerja, kaj je počel z njegovo listnico. Steiner pa se je napravil popolnoma nevednega in je tatvino prav odločno zanikal. Ko je Kosmač uvidel, da ima opraviti s predrznim žeparjem, ga je pustil pri miru in je odšel. Zunaj je obvestil o tatvini prvega stražnika, ki je Steinerja takoj na cesti aretiral in ga odvedel na stražnico, kjer so dobili pri njem ukraden denar. Steiner pa je še na policiji tajil. Trdil je, da je trgovski potnik, ki je prišel radi raznih kupčij in radi velesejma v Ljubljano. Ogorčen je izjavil, da njemu ni treba krasti, ker ima poleg lepega zaslužka doma še tudi jako premožne starše, ki mu pošljejo denarja, kolikor ga potrebuje. Tudi je navedel star lopovski trik, da bi bil on, če bi mislil krasti, vzel ves denar ne pa samo nekaj bankovcev. Seveda mu vse to ni nič pomagalo. Natančnejša preiskava je ugotovila, da se nahaja njegova slika z odtiskom palca, ki je zanj posebno dobro in značilno izpadel, v albumu žepnih tatov. Po teh ugotovitvah so dognali, da je padel v policijske mreže prvi »posetnik« velesejma, skrajno nevaren žepar Elija Galovič, ki ima na vesti že celo vrsto predrznih in izdatnih žepnih tatvin po hotelih in v vlakih. In mož se je končno pod pritiskom dokazov udal.
Prosveta.
pr Vzajemnost št. 7.-8. je izšla te dni. Vsebina je tudi to pot zelo zanimiva in aktualna. Članici: Marija — kraljica misijonov, nekaj misli za misijonski praznik 15. avg. Duhovne vaje, piše g. M. Ahačič. Dr. Josip Turk: Se že jasni. (V samoobrambi g. p. A. T. v Soc. Misli, 1. III. št. 4). Brezverska ali verska šola? Za posvetitev družin presv. Srcu, M. Avšič. Nikar vendar tako. Katehetski vestnik poroča o skupščini katehetov v Mariboru dne 8. jul. t. 1. Med »raznoternosti« pa najdeš kratkih oa praktičnih navodiL
I. Marljanski kongres v LjuBIJani
6., 7. in 8. septembra J 924.
1.	Slovesen sprejem kardinala in apostolskega nuncija.
2.	Ob 6 zvečer v stolnici: Pridi sv. Duh. Uvodna beseda. — Papežev blagoslov po apostol. nunciju). Blagoslov z Najsvetejšim.
3.	Ob pol 8 v drami: W. Shakespeare: Mac-betk. (Stolne dijaške kongregacije.)
4.	Od 8 do pol 9: Slovesno zvonenje.
5.	Ob pol 9 na gradu: Fanfare. V nedeljo, dne 7. septembra:
1.	Ob 6 zjutraj v vseh cerkvah: Prvi marljanski govor. Sv. maša in skupno sv. obhajilo.
2.	Ob pol 9 pri oo. frančiškanih: Slavnostni govor. Dr. Mihael Opeka.
Ob 9 istotam: Pontifikalna sv. maša.
3.	Ob 10 v Unionu: Versko prosvetno zborovanje.
4.	Ob 3 popoldne v stolnici: Slovesne večer-nice. Molitve za blagor domovine.
5.	Ob 4 popoldne: Stanovski govori. Slovesne litanije z blagoslovom: Pri sv. Jožefu za može, pri frančiškanih za mladeniče, v Križankah za akademike, pri uršulinkah za matere, v stolnici za dekleta, v Marijanišču za duhovnike in bogoslovce.
6.	Ob 7 zvečer v Ljudskem doinu: Marija v upodabljajoči umetnosti (skioptične slike).
7.	Ob pol 8: Razsvetljava.
8.	Ob 8 v stolnici: Marijin oratorij. Razvoj slovenske Marijine pesmi. (»Ljubljana«.)
9.	Od 9 zvečer do 4 zjutraj v frančiškanski in v uršulinski cerkvi: Nočne molitvene ure v spravo in zadoščenje pred izpostavljenim Najsvetejšim.
Od 9 zvečer do 5 zjutraj na Rakovniku: Li-turgično češčenje relikvij. Na praznik, dno 8. septembra:
1.	Ob 5 zjutraj na Rakovniku (izven cerkve): Tiha sv. maša, skupno sv. obhajilo in govor za salezijanske šotrudnike.
Ob 6 zjutraj na Rakovniku: Slovesno posve-čevanje nove cerkve.
2.	Ob 6 zjutraj v vseh cerkvah: Drugi mari-janski govor. Sv. maša in sv. obhajilo.
3.	Ob pol 9 v stolnici: Slavnostni govor. Dr. Anton Korošec.
Ob 9 istotam: Pontifikalna sv. maša.
4.	Od 10 do 12: Zborovanje Marijinih družb:
V	Ljudskem domu za može in mladeniče.
V	Križankah za akademske in srednješolske kongregacije. V Unionu za žene in dekleta.
5.	Ob 9 zborovanje III. reda.
6.	Ob 2 popoldne na Valvazorjevem trgu: Posvetitev ljudstva Mariji, odtod slavnostni obhod z novovenčanim kipom Pomočnice kristjanov na Rakovnik. Ob dohodu na Rakovnik: Zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim in papežev blagoslov po kardinalu Cagliero.
7.	Ob pol 8 istotam: Akademija. Pozdrav in slovo visokim dostojanstvenikom.
8.	Ob 8 zvečer: Razsvetljava novoposvečenega
Marijinega svetišča.
• • *
Modre izkaznice (po i0 Din) so le na 1.
strani svetlomodre, druge strani so bele (kakor pri čisto belih). Dobe jih kraji, odkoder vožnja v Ljubljano stane nad 10 Din.
Bele izkaznice (po 5 Din) dobe kraji, k\ bi s polovično vožnjo prihranili manj kot 10 Din in bi jim torej modra ne prihranila toliko kot stane.
Čeke škoJ ordinarijata z znamko M. K. (Marijanski kongres) rabite izključno za pošiljke v prid kongresa, ne za druge stvari, da ne bo zmešnjave. — Ker se je natis okrožnice zakasnil, prosimo za prvo pošiljatev denarja do 24. avgusta.
Kdor žoli skupnega prenočišča, naj priglasi število svojega kraja (moške posebej, ženske zase) in noči, ko žele nočevati v Ljubljani, na odbor M. K. Skupno prenočišče bo stalo 2 do 3 Din (na slami) za osebo enkrat. Odprte bodo tudi nekatere cerkve, v drugih pa bo celonoČno češčenje.
Stanovanje v hotelih naj si naroči vsak sam; ravnotako privatna prenočišča. Vendar je treba storiti to takoj, ker bo kmalu vse oddano!
M. Kongres jo za vse častilce Marijine, ne le za Marijine družbe ali ženske. Nasprotno: ravno možje in fantje naj pokažejo z udeležbo, da žele javno pred svetom pokazati zaupanje do Marije, Pomočnice kristjanov in Kraljice miru.
Priglasite se takoj čf. župnim uradom in
si preskrbite izkaznico, da bomo pravočasno mogli preskrbeti nove, če jih zmanjka. — Odbor M. K.
Cerkveni vestnik.
c Sv. maša zatlušnica. Obletnica za f g. I. Ste eta se bode brala v sredo 13. t. m. ob 7. uri v stolni cerkvi.
c Evharistični shod na Raki. Evharistični shod za leskovško dekanijo se je izvršil v nedeljo 10. t. m. na Raki nad vse lepo in točno po programu, četudi vreme ni bilo popolnoma ugodno. Slovesnosti se je udeležilo nad 8000 vernikov. Župnija Raka se je na shod pripravila z lepo uspelo evharislično tridnevnico. i Vodil jo je misijonar č. g. dr. K n a v s, ki je imel ovharistične govore za vse stanove. Na kodvečor shoda ie po vseii cerkvah v deka-
niji slovesno zvonilo, goreli so kresovi, pokali so topiči. Pri večerni pobožnosti so s« zbrali številni verniki domačini in od drugod, spovedovanje je trajalo z malim presledkom celo noč. Ob 3. uri zjutraj se je izpostavilo presv. R. T. v prelepo okinčani in razsvetljeni župni cerkvi. Ob 5. uri je imel predsednik ev-harističnega shoda stolni kanonik Alojzij Stroj govor o bratovščini presv. R. T. Izredno ganljiv je bil po sv. maši prizor, ko je pristopilo na stotine in stotine mož in fantov k skupnemu sv. obhajilu. Tudi zborovanje »apo-stolstva mož«, ki ga je vodil po sv. maši misijonar dr. Knavs, jo bilo mnogoštevilno obiskano. Ob 9. uri je nastopil mestni katehet Fran Bonač ter navduševal zbrano množice za misijonsko delovanje mod pogani in za apostolsko delo na krščanskem Vzhodu. Nato je bila slovesna sv. maša, ki jo je služil stolni kanonik Stroj. Ob 11. uri se je vnovič napolnila prostorna župna cerkev s člani in članicami Marijinih družb, katere je vneuial župnik Jakob Z u s t za čisto in krepostno življenje. Popoldne ob 2. uri je v nabito polni dvorani govoril univerzitetni profesor dr. A. Snoj, ki je ravnokar došel z Velehrada, o vzhodnem vprašanju in organizaciji Apostolstva sy. Cirila in Metoda. Navzoči so z vidno pozornostjo sledili zanimivemu predavanju. Istočasno je v cerkvi govoril kapucinski pater Avrelij Še-rik udom III. reda. Ob 3. uri popoldne se je začela pomikati iz cerkve veličastna procesija, katero jo vodil leskovški dekan. Vse župnije iz dekanije so bile. zastopane s svojimi banderi iu zastavami. Na Rupi pod Rako je bila zaključna slovesnost na prostem. Kot slavnostni govornik je nastopil misijonar dr. Knavs, ki je navzoče množice navduševal za zvestobo Evhari stičnemu kralju. Pri vseh prireditvah so neumorno prepevali združeni pevski zbor pod vodstvom domačega pevo-vodje. Pri procesiji je nastopila ludi šentjer-nejska godba. Udeleženci so občudovali veliko pjžrtvovalnost raških domačinov, ki so za to slovesnost postavili nešteto slavolokov in mlajev. Posebno lepo jo bila ozaljšana župna cerkev in pa slavnostni prostor na Rupi. Naj bi ta veličastna slovesnost, ki bo vsem udele-žoncem ostala v neizbrisnem spominu, do-nesla obilnega sadu za prenovitev verskega življenja v lepi leskovški dekani ji 1
SPORAZUM Z NEMCI.
London, 11. avgusta. (Izv.) Danes podpisani zapisnik o pogajanjih reparacijske komisije z Nemci ugotavlja, da sta se obe stranki zedinili glede besedila zakonskih predlogov o novi državni banki, o industrijskih obveznicah in o železnicah.
KONFERENCA 0 MEDZAVEZNIŠKIH DOLGOVIH.
Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Herriot jei potrdil, da se bo vršila konferenca o med-zavezniških dolgovih, pa ne takoj po londonski konferenci, ampak šele po končanih volitvah v Ameriki.
P0IIVALA NEMŠKIH DELEGATOV.
Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Po svoji vrnitvi v Pariz je sprejel Herriot časnikarje ter jim zatrdil, da se drže nemški delegati na londonski konferenci popolnoma korektno. Rekel je dalje, da je upanje opravičeno, da bo konferenca končana še pred koncem prihodnjega tedna.
NESREČE V RUDNIKIH.
Tokio, 11. avgusta. (Izv.) V rudniku Fukushima se je dogodila veliku eksplozija. Nad 50 rudarjev je mrtvili.
Melbourne, 11. avgusta. (Izv.) V rudniku Wentaji je eksplozija ubila 2 inženirja in 2 rudarja.
0VACIJE HERRIOTU.
Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Kakor pore* ča »Matin«, je priredila pri njegovem zo-petnem odhodu v London številna množica burne ovacije. Ljudje so navdušeno klicali: »Živel pravi mir!« »Živel Herriotk Herriot se je le s težavo preril skozi množico.
Nefco in nebesni pojavi v avgustu.
Od prejšnjega meseca so je nočno nebo močno izpremenilo.
Na jugu so nahaja sedaj ozvezdje Škorpijona, v katerem jo planet Jupiter. Prejšnji mesec je bila na tem mestu Devica, v kateri se nahaja sedaj Saturn nad Spico. Na levi od Škorpijona, v vzhodnem rokavu razcepljene Rimske ceste, je Strelec, zopet na levi je Kozel, ki meji na Vodnarja, v katerem se nahaja Mars.
Na desni od Škorpijona je Tehtnica v obliki pravilnega četverokolnika.
Veliki voz jo sedaj na zuhodni strani od Severne zvezde. Njemu nasproti je Cassi-opeja v podobi dvojnega V. Za njo, gledano od Severne zvezde, je razprostrta Andro-meda. v kateri se nahaja špiralasta Moglica.
Važno jo ta mesoc ozvezdje Perzeja, iz katerega se bodo kresali utrinki. Nnhnjn so pod Cassiopejo, pravokotno v smeri Severue svezdo — Andromodo,
V Perzeju se nahaja tudi znamenita spremenljiva zvezda Algal.
Ako podaljšamo smer Wege v Ltri, ki se nahaja zvečer ravno v zenitu (najvišjem mestu nebesne »krogle«) in Severne zvezde, zadenemo čisto na severu tik nad obzorjem ozvezdje Voznika (Auriga) z glavno zvezdo Kapela. Med Voznikom in Cassiopejo je Perzej.
Krasno se vidi Rimska cesta, ki gr<3 zvečer skozi zenit. Razločno se opazijo razni doli toka. Na jugu je razcepljena, dela se združita v Labodu.
Avgusta meseca opazujemo lahko zvečer s prostim očesom vidne planete, razen Venere, ki je kot Danica ali Jutranjca na jutranjem nebu.
Merkur se bo nahajal, gledano z zemljo, 15. t. m. v največji vzhodni razdalji od solnca. Raditega bo viden do polovice meseca kake % ure po solnčnem zahodu. V začetku meseca je odaljen od nas 177 miljonov km, koncem meseca kakih 108 milijonov km.
Venera je sedaj najsvetlejša zvezda na jutranjem nebu, celo Marsa prekaša po sijaju 4—5 krat. Lep prizor je zjutraj ko vzhaja Venera kot lesketajoč briljant, a Mars zahaja kot rubin
Mars vzhaja vedno bolj zgodaj1, v Saeetku meseca po 21. uri. Opazovati se da šele čez dobro uro. Z zemljo pride najbližje po 79 letih, 23. VIII. ob 18. Pri tem obrača svojo razsvetljeno stran zemlji.
Jupiter zahaja ob polnoči, koncu meseca ob 22. uri. Skozi ves mesec se nahaja približno v razdalji 700 miljonov km. Saturn zahaja takoj po 22. uri. Od nas je oddaljen kakih 1400 miljonov km.
Heliocentrično dolžine planetov za !J9. julij in 28. avgust so sledče: Merkur: 210° 22', (296° 42'); Venera: 323° 37', (11° 15'); Zemlja: 306" 4', (334° 54'); Mars: 314° 19', ( 333° 18'); Jupiter: 259° 18', (261° 42'); Saturn: 212° 15°, (213° 12.3').
Iz Perzeje se bodo usipali, posebno 11.— 13. t. m., utrinki, po ozvezdju se imenujejo perzeidi. Imenujejo se tudi solze sv. Lavreu-cija.
Zemlja križa na svojem potu okoli solnca več tokov majhnih nebesnih telesc (po postanku razbiti svetovi) in če zaido kak tak kosec v njeno ozračje, so vsled svoje velike hitrosti (povprečno 40 km v sekundi) pri trenju ob sicer razredčen zrak, tako segreje, da navadno sijajno zažari in zgori. To se godi v višini od 90—150 km. Proti jutru je utrinkov približno 4 krat več ko zvečer, ker gre oni del zemlje, ki ima jutro, utrinkom nasproti, dočim gre del, ki ima večer, z utrinki ■vsled rotacije zemlje. Toki utrinkov so jako široki po več 1000 km
Prej omenjena zvezda Algal v Perzeju, spreminja svojo svetlobo čisto perijodično v nekaj manj ko treh dneh. V največji svetlobi sveti ko Severna zvezda (v najmanjši pa kot najmanjša v Velikem vozu). Vzrok spreminjanja svetlobe je temen spremljevalec tega solnca, ki ga prekriva, kadar gre (gledano od nas) preko njega. Podobnih zvezd je mnogo, odvisno je od lege opazovalca.
Za opazovanje zvezd je posebno polna luna velika ovira. Ščip imamo 14. t. m. Na svoji poti pride tudi tik posameznih zvezd mimo.
Poseben slučaj pa je, ako gre luna čez kak planet ali stalnico. To se zgodi 26. avgusta ob 12 uri 48 popoldan.
Slednjič imamo 14. t. m. popoln lunin mrk, ki bo viden tudi pri nas le s privoljenjem vremena.
Luna stopi v zemeljsko senco. Mrk traja od 7.31 in do 11. ure 8 minut ponoči. Ta dan vzhaja luna takoj po 7. uri.
Solnce se nahaja sedaj v Levu, a 23. t.
m. stopi v ozvezdje Device, ki zahaja sedaj kmalu zvečer. 30. avgusta je delni solnčni mrk, pri nas neviden. — I. K.
Zanimivosti.
ŽENSKE V ZVEZI NARODOV.
V	pravilih Zveze narodov beremo, da so vse službe v zvezi enako določene moškim kakor ženskam. V začetnih pravilih tega ni bilo. Šele ko so razne ženske zveze poslale odposlanstva k predsedniku Wilsonu z zahtevo po enakopravnosti, so dali noter tudi ta člen.
V	petih odborih Zveze narodov ženske lahko delujejo: v svetu, v skupščini, v tajništvu, v komisijah in v mednarodnem razsodišču. Povemo takoj, da v čisto jurističnem ozračju mednarodnega razsodišča in pa v čisto političnem ozračju sveta Zveze narodov ne morejo dobro dihati in jih tudi ni. Ne, da bi jim branili vstop, to dvoje pač zanje ni, oziroma zaenkrat nimajo prave kandidatinje. Sicer je pa v drugih oddelkih pri Zvezi narodov ženska udeležba tako velika, da ni šele treba dokazovati, da so res potrebne. To beremo v majhni knjižici, ki jo je izdala D. M. Northcroft. Imenuje se: Ženske ua delu v Zvezi narodov. Knjižica nam podaja kratek pregled o delavnosti in dosedanjem izobrazbenem življenju onih žensk, ld so na svojem polju v Zvezi narodov delale samostojno.
Skupščina se sestane vsako leto enkrat in je skoraj tako važna kakor svet. Tam je dosti žensk, sicer ne kot prve delegatinje obojih držav, pač pa kot namestnice. Oglasile so se k besedi tako v skupščini sami kakor v tehniških odborih, s kaierinii skupščina dela. Značilno za uspehe ženskega gibanja v treh severnih evropskih državah — Danska, Norveška, Švedska — je to, da so že od prvega zborovanja leta 1920 naprej pošiljale ženske v skupščino. Pozneje so se pridružile Romunija, Anglija in Avstralija. Vse te ženske so delale v peti komisiji, ki se peča s socialnimi vprašanji. Imenujejo jo humanitarno, človekoljubno. Zanimiv je pogled na po-kolenje in dosedanjo izobrazbo teh žensk. — Skupno jim je to, da so imele vse v ženskem gibanju svoje domovine veliko besedo. Šve-dinja gospa Bugge \Vicksell se je še kot poročena začela učiti pravoznanstva in je skupaj s sinom napravila skušnje. Danka Henni Forchhammer je pa jezikoslovka in poleg tega pridna in zvesia delavka na socialnem polju. Norvežanka Kristina Bonnevre je bila znana zoologinja že davno prej, preden je delala v Zvezi narodov. Skupaj z znamenito gospo Curie, odkriteljico radija, deluie v komisiji za duševno skupno delo duševnih delavcev. Tudi Avstralka Jessie Webb je študirala na univerzi in je imela v mestu Melbourne zgodovinska predavanja. Angležinja Edith Lytt-leton se je bavila v prvi vrsti s socialnimi vprašanji, praktično in literarno; v neki razpravi se je temeljito pečala z industrijskimi problemi. Iz popolnoma drugega sveta prihaja Romunka Helena Vacarescu, hčerka prejšnjega romunskega poslanika v Rimu. Njena rodovina je med najstarejšimi v Romuniji; ona je bila dvorna dama kraljice in pesnice Carmen Sylva in ima, kakor kraljica, posebno veselje do literature.
Poleg teh žensk, ki posvetijo Zvezi narodov samo en del svojega dela polnega življenja, vidimo one, ki so stalno nastavljene v tajništvu in ki delajo samo tam; v prvi vrsti stenografinje in knjižničarke, vsega skupaj okoli 150. A tudi tukaj so jim najvišji čini za enkrat še trdno zaprti; nobena ni asistentinja glavnega tajnika ali pa vsaj voditeljica kakega oddelka. Poleg šesterih zveznih odborov je še dosti drugih stalnih komisij, v katerih so zastopane zopet ženske.
Kljub vsem dvomljivcem opažamo, da se v Ženevi pripravlja nekaj politično novega in zdravega. Tudi žensko gibanje se bo okoristilo z današnjim splošnim stremljenjem, ki hoče na zares demokratičnem temelju rešiti vse velike kulturne, politične in gospodarske probleme sveta in ki je v ta namen združilo v skupnem delu vse dobre delavce in one, ki«
upajo v boljšo bodočnost.
• » •
— Spominska plošča za Štefana Ttirra.
Danes, 10. t, m., bodo odkrili na budimpe-štanskem pokopališču spominsko ploščo ma-žarskemu revolucionarju Štefanu Tiirr, ki je užival kot štabni častnik Garibaldijeve armade njegovo zaupanje. Slavnosti se bo udeležil tudi laški poslanik de Monza, ki bo v imenu svojega naroda položil venec. Zgodovinar Bela Gonda je v »Magyar Orszagu« mnenja, da je bil Tiirr rojen leta 1825. in ne leta 1824.
NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE.
Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi ta belami s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Cena vezani knjigi 220 Din.
Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Ante Beg. Cena 100 Din.
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana knjiga 120 Din.
Vse navedene knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni ? Ljubljani.
Turistlka in šport.
Glavna skupščina ljubljanskega nogom. podsaveza se je vršila v nedeljo dne 10. L m. v Ljubljani. Udeležba je bila mnogo manjša kakor druga leta, od 18 včlanjenih klubov je bilo prisotnih le 8 klubov: Ilirija, Hermes, Primorje, Jadran, Lask (Ljubljana), SK Celje, Korotan (Kranj) in mariborski Rapid. Debata je bila nekoliko bolj umerjena in stvarna kot je bila običajno zadnja leta. V principu je bilo sklenjeno reorganizirati tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije ter razpisati poleg dosedanjega rednega prvenstvenega tekmovanja tudi tekme za pokalno prvenstvo Slovenije. Na izpraznjena mesta v upravnem odboru je bilo izvoljenih 9 novih odbornikov, tako da tvorijo upravni odbor LNP sledeči gg.: Predsednik inž. I. Hrovatin, nadalje dr. Ko-privnik, Betetto, Vodišek, Buljevič, Boštjančič, Zaje, Kuret, Lukežič, Klapalek, Cimperman, Planinš&k in Mahkovec. O reorganizaciji prvenstvenega tekmovanja bo razpravljala najprej enketa prvih štirih ljubljanskih klubov, SK Celja, SSK Maribora in SV Rapida.
Ilirija: Hermes 3:0. Prijateljska tekma med Ilirijo in Hermesom, ki se je vršila pre-tečeno nedeljo, je bila odigrana v živahnem tempu in je došlo publiko, ki se je prišla informirat o momentani formi naših prvih dveh klubov, v splošnem zadovoljila. Medtem ko Ilirija sigurno še ni dosegla svoje najboljše forme, je pokazal Hermes izrazit napredek. Moštvo je na vseh mestih izglajeno, edino leva stran forvvarda se zdi nekoliko šibkejša. V moštvu Ilirije so bili brez prigovora desni half Tavčar, sr. napadalec Učalc, levi branilec Beltram in vratar Miklavčič. Dobra sta bila tudi Bregar (d. zveza) in Pevalek (I. krilo), ki se približujeta svoji najboljši formi. Sr. half Zupančič je igral nervozno, predolgo zadržuje žogo in ne izrablja racijonelno svojih fizičnih sil. Pogačarjevo glavno orožje je njegov ko-losalen slart, sicer pa je še vedno negotov in naravnost neokreten, kadar treba uporabiti levo nogo. Slednjo veliko hibo se opazi tudi pri Učaku. Oman je za enkrat le senca nekdanje-
ga >goalgetterja«. Igro je vodil dobro g. Kra-maršič.
Mladinske tekme. Prvo kolo tekem mladinskih moštev za pokal Ljubljanskega nogometnega podsaveza se je igralo v nedeljo na igrišču SK Ilirija. Rezultati se glase: Slovenija: Lask 1:0, Primorje: Hermes 6:0, Mladika: Slovan 2:1, Ilirija: Pononija 10:0. Konkurenca se nadaljuje na praznik 15. t. m. s tekmami med gornjimi štirimi zmagovalci. In sicer se srečajo na igrišču Primorja Ilirija: Mladika ter Primorje: Slovenija. V nedeljo absolvirano kolo je vzbudilo razmreoma mnogo zanimanja, vsa udeležena moštva so pokazala dobro igro in vse hvale vredno disciplino. Iznena-dila sta posebno Slovenija in Mladika, ki sta obvladala fizično daleko močnejšega Laska in Slovana, ki sta imela v moštvu celo igrače I. moštva. Jako simpatično je nadalje Herme-sovo moštvo, ki je izredno dobro izšolano, ki se pa ni moglo z uspehom zoperstavljati telesno toliko nadmočnemu Primorju, za katerega je dosegel skoro vse gole napadalec Er-man. Brezuspešen boj je vodila tudi Panonija proti fizično in taktično neprimerno močnejši Iliriji, ki je s Primorjem pač edini tekmec za končno zmago.
Odprto pismo*
gg. Ivanu Steh iz Podgorice in Francetu Mu« star iz Kompolj.
Zadnji Kmetijski list št. 32 z dne 6. avg. je v dopisu iz Dobrepolj podlo napadel krajni šolski svet v I/obrepoljah, zlasti njegovega predsednika, da je za leto 1923 za nekaj šip in beljenje zapravil 112 tisoč (beri en sto dvanajst tisoč) kron. Ta dopis je prišel v imenovani list z vajino vednostjo. Pravzato sta tudi vidva gospoda poskrbela, da zadnji petek in soboto Kmetijski list z imenovanim dopisom takoj razširita po vseh vaseh dobrepoljske župnije, da bi odvrnila volivce pri občinskih volitvah v treh dobrepoljskih občinah od SI, Lj. Stranke. Hotela sta s tem agitirati za samostojno stranko, katere nosilca list v občinah Podgori in Kompoljah sta bila vidva.
Ker je je gornja trditev tako glede vsote kakor glede izdatkov neresnična, vprašamo vaju, ali sta pripravljena poskrbeti, da Kmetijski list popravi krivico? Ali sta dalje pripravljena poskrbeti, da se predsedniku kraj-nega šolskega sveta, ki ga omenjeni dopis osebno žali, da zadoščenje.
V Dcbrepoljah, dne 10. avg. 1924.
Krajni šolski svet v Dobropoljah.
* Za vsebino tes»a dopisa odgovarja uredništvi le. kolikor določa zakon.
IZJAVA* ~~
Podpisani Andrej J o k a n , železniški blokovni sluga v Trbovljah, sem obdolžil gosp. Virgila Krasnih, želez, blokovnega slugo v Trbovljah, da je v noči, dne 13. julija t. 1. podvzel atentat na ponočni osebni vlak s tem, da je položil na glavni tir železno ploščo. Nadalje sem g. Virgilu Krasnih očital, da je v neki zadevi krivo pričal.
Obe moji obdolžitvi ste bili popolnoma brez podlage in neutemeljeni, ter sem storil g. Virgilu Krasnihu veliko krivico.
Zahvaljujem se mu, da mi je žalitve odpustil ter odstopil od obtožbe pod opr. štev. U 702/24 okrajnega sodišča, v Laškem in me s tem rešil stroge kazni.
Zavežem se, poravnati vse stroške njegovega zastopnika g. dr. Fran Roš-a, odvetnika v Laškem.
V Laškem, dne 9. avgusta 1924.
Andrej Jokan.
* Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le toliko, kolikor določa zakon.
Mark Twain:
Pri tej priliki nekaj besed o Michelangelu Buonarottiju. Tudi jaz spoštujem mogočni genij Michelangela, moža, ki je bil velik v poeziji, v slikarstvu, v kiparstvu, arhitekturi, ki je bil velik v vsem, česar se je polotil. Vendar ne potrebujem Michelangela pri zajtrku, pri predjužniku, pri kosilu, čaju, večerji in pri vseh drugih založkih. Rad imam časih izpremembo. V Genovi je Michelangelo vse zasnoval, v Milanu je zasnoval vse on ali je vse zasnovala njegova šola. Naslikal je Lago di Como; v Padovi, Veroni, Benetkah, Bo-logni — kdo bi utegnil v teh krajih slišati ka j drugega kot ime Michelangela. V Flo-renci je naslikal vse in je skoraj vse zasnoval. In koder ni bil soudeležen, ondi je vsaj sedel na kakem kamnu, ki mu je bil posebno všeč, in tak kamen so nama tudi pokazali. V Pizi je zasnoval vse — le onega starega stolpa ne — pa bi mu gotovo pripisali tudi tega, če ne bi bil stolp tako zelo postrani. Michelangelo je bil oni, ki je napravil načrt za stebre pri Livornu in ki je preuredil carinarnico v Civita Ve-chia. Napravil je načrt za cerkev sv. Petra, zasnoval je papeža, napravil načrt za Pan-teon, je zamislil uniformo švicarske garde, je preuredil Tibero, je napravil načrt za Vatikan, kolosej, kapitol, za Tarpejansko skalo, za palačo Barbarini, za cerkev sv.
j Janeza Lateranskega; je za3noval Cam-i pajjno, Apijsko cesto, sedmero gričev, ko-j pališče Caracalloro, Klavdijski vodovod in ! Maksimanijevo trdnjavo. Nesmrtnik je ustvaril večno mesto in je naslikal vse v njem, čeprav drugače trdijo vsi izvedenci in vse knjige. Prijatelj Da iiel je zaklical nekoč vodniku: «Dovolj, več kot dovolj! : Niti besede več! Vse je za šaro! Rajši reci, da je ljubi Bog ustvaril Italijo po načrtu Michelangela!«
Še nikoli ni bilo moje srce tako polno | vesele hvaležnosti, še ni bilo nikdar tako | pomirjeno, tako zelo utešeno kakor včeraj, ko sem izvedel, da je Michelangelo že mrtev!
To sva izvedela od najinega vodnika. Za milje daleč naju je bil vodil med slikami in kiparskimi izdelki po dolgih vatikanskih hodnikih in še milje daleč sva šla z njim med slikami in sohami po dvajsetih različnih krajih. Pokazal nama je slikarije v Sikstinski kapeli in dalje freske, freske — toliko, da bi pokril z njimi nebesni svod — in skoraj vse je naslikal Michelangelo. Tedaj sva tudi temu vodniku pokadila tako, kakor nama je že večkrat pomagalo, da sva kdaj obvladala kakega vodnika: neumno in nedolžno sva ga izpraše-vala. Ti ljudje niso nezaupljivi in nimajo pojma o sarkazmu.
Vodnik nama je pokazal neki kip in j dejal: ■fStatu bronzo.« i Molamarno sva se ozrla nanj in do-1 ktor ie vprašal:
j «Od Michelangela?«
«Ne — ne znam kdo.«
Potem nama je pokazal stari rimski Forum. Doktor je vprašal: «Od Michelan-dela?«
Vodnik naju je debelo pogledal, potem je dejal:
«Ne, dizoč led prej, kadar on je bil rojen.«
Nato je prišel na vrsto egiptovski obelisk.
<rMichelargelo?«
«Oh mon Dieu, gentilmen, to je dva disoč led prej, kadar on je bil rojen.«
Radi teh vprašanj se je bil vodnik tako zmedel, da se je zdelo, kakor bi se bal nama pokazati še kaj. Nesrečni človek si je na vso moč prizadeval, da bi nama pojasnil, da odgovarja Michelangelo za stvarstvo samo enega dela sveta — vendar mu to pri nama ni uspelo. Potrebno je, da se človek raztrese pri prenapetem gledanju in premišljevanju, sicer bi bila morala oba znoreti. Zatorej sva sklenila, da bova še nekoliko mučila vodnika. Če se on ni zabaval pri tem, tem slabše zanj — midva sva se zabavala.
Pri tej priliki bi pač utegni! napisati poglavje o tem nepotrebnem zlu, ki mu pravimo evropejski vodniki. Marsikdo si } je pač iz dna srca zaželel, da bi utegnil izhajati brez vodnika. A ker je spoznal, da je kaj takega nemogoče, si je vsaj zaželel, da bi se oškodoval z majhno zabavo 1 na rovaš te neprijetne družbe. Midva sva
si izbi-ala to zabavo in če bi najino doživetje komu kaj koristilo, bi me prav veselilo.
Vodniki iz Genove prav radi spremljajo Amerikance. Saj Amerikanci kar ne pridejo iz začudenja in ne vedo, kako bi zadostno občudovali sleherno Kolumbovo relikvijo. Najin vodnik je živahno stopical pred nama, kakor bi bil požrl kako žim-nico na vzmeti. Ves je bil iz sebe, ves nestrpen je bil. Dejal je:
Z menoj pridite, gentilmen, hodite z menoj. Pokazati vam pisma, pisati jih Krištof Kolumb, pisati on sam, pisati z njegovo roko; hodite!«
Odvedel naju je proti rotovžu. Ko so bili rožljali ključi vsevprek in so se bile odprle različne ključavnice, sva zagledala staro pisanje pred seboj. Vodnik je kar bliskal z očmi. Mencal je krog naju in je s prsti otipaval pergament
«Kaj vam rekel, gentilmen! Je tako? Pisanje Krištof Kolumb, pisanje od njega sam!«
Malomarno sva zrla, ne da bi bilo naju kaj prevzelo. Precej časa je doktor prav skrbno opazoval pisanje. Potem jr> dejal brez vsakršnega zanimanja:
«A — Ferguson — kako — kako ste dejali, da se je imenoval mož, ki je tole napisal?«
cKrištof Kolumb, velika Krištof Kolumb.«
(ipa|s »enojij
Gospodarstvo.
Angleško-ruska trg. pogodba.
Sedaj je objavljeno biesedilo angleško-ru-ske pogodbe, ki je bila pretekli teden podpisana v Londonu. Po dolgotrajnih pogajanjih je le še malo manjkalo, pa ne bi došlo do sporazuma.
S to pogodbo se urejajo trgovski in politični odnošajl med Anglijo in Rusijo. Ta pogodba je velikanske važnosti ne samo za pogodbeni državi, ampak tudi za druge države, ki še niso stopile z Rusijo v stike, kot prece-denčni slučaj.
Pogodba sama je razdeljena na dva dela. Prvi del je politična pogodba, ki obsega 4 poglavja in 18 členov. Uvodni člen politične pogodbe razveljavlja trgovski sporazum med Anglijo in Rusijo z dne .16. marca 1921. Prihodnji členi ugotavljajo, katere predvojne pogodbe se anulirajo, potem katere ostanejo v veljavi, oziroma se primerno spremene. Najvažnejše je pač, da se razveljavi pogodba, ki določa obseg ruske in angleške interesne sfere v Perziji, Afganistanu in Tibetu. 2. poglavje politične pogodbe razpravlja o ribolovu, tretja pa pod naslovom »Odškodninske zahteve in posojila«, se peča z najvažnejšimi problemi, ki so se pojavili v teku pogajanj. Dosedaj so bili v Rusiji anulirani vsi dolgovi. Izjemo pa je naredila sovjetska vlada s tem, da je priznala zahteve angleških posestnikov predvojnih dolgov. Ona je pripravljena odškodovati vse te posestnike na podlagi posebne pogodbe s tozadevnimi interesenti.
Kar se pa tiče žalitev angleško vlade napram sovjetski vladi in obratno, se bo to sporazumno rešilo v novi pogodbi. Drug člen zopet predvideva, da bo Rusija plačala okroglo svoto Angliji za Angleže, ki bodo odškodovani radi političnih dogodkov po 1. avgustu leta 1914.
O višini zahtev, ki jih imajo angleški državljani radi nacionalizacije svojih obratov, odločuje posebno razsodišče.
Važno je tudi, da bo angleška vlada zaprosila parlament, da bi dal garancijo za posojilo Rusiji. Propaganda in delovanje proti obstoju ene ali druge izmed pogodbenih držav je najstrožje prepovedana.
Trgovska pogodba obsega 20 členov, protokol in dve dopolnilni izjavi. Mnogo za trgovske kroge važnih principijelnih točk se že nahaja v politični pogodbi.
Trgovska pogodba dajo pogodbenima drŽavama največjo ugodnost. Potem se uporablja sistem angleških državnih trgovskih kreditov tudi pri trgovini z Rusijo. Principijelno je priznan Rusiji državni monopol v zunanji trgovini.
Dodatni protokol ugotavlja omejitve principa največje ugodnosti v trgovski svobodi, kar se tiče higijenskih mer, urejuje obalni ribolov in daje Rusiji lastninsko pravico do ladij prostovoljnega brodovja, ki so bile proti njeni volji prodane v inozemstvo.
Ta rusko-angleška pogodba bo služila za podlago pogajanjem Rusije z drugimi državami in bo pritegnila Rusijo zopet v ozke gospodarske odnošaje z ostalim svetom.
Važni preudarki glede izvoza jugoslov. vin a na češko.
V	Pragi izhajajoči list >Wein- und Spiri-tuosen Zeitung« prinaša v zadnji številki od 9. t m. nastopni zanimivi članek glede izvoza jugoslovanskega vina na Češko.
V	zadevi uvoza jugoslovanskega vina v našo republiko se nam poroča od naše največ-
je vinske tvrdke, da naši grosisti, čeravno bi prav radi uvažali slovenska, dalmatinska in druga jugoslov. vina na Češko, tega v obstoječih razmerah sedaj nikakor ne morejo udej-stviti in sicer zbog previsokih prevoznih železniških tarifov, ki znatno prekašajo prevozne tarife za vina, uvožena iz Italije.
Železniški tarifi pri direktnem prevozu italijanskih vin iz Italije preko Trsta so mnogo cenejši, ter če se pri tem upošteva še visoka alkoholna gradacija italijanskih vin, ne more grosist pri najboljši volji uvažati šibkejša jugoslovanska vina*, kajti stroški za pro-voz jugoslov. vin prekašajo štirikrat prevozne stroške italijanskih vin preko Trsta.
Jugoslovanski vinski producenti naj torej v svojem lastnem interesu izposlujejo pri svoji vladi enake prevozne ugodnosti, kot jih nudi Italija pri direktnem izvozu v Prago, Brno in Bratislavo. Vinski producenti ne smejo prezreti, da v kratkem sklenemo trgovsko pogodbo tudi z Ogrsko in s Španijo, ter da bomo uvažali tudi od tam dobra vina po znižani carini in znižanih tovornih tarifih.
Ce je torej jugoslov. vinskim producentom na tem ležeče, da si pridobijo in ohranijo češki vinski trg, naj se torej potrudijo doseči tudi prav nizke prevozne tarifo s pospešenim direktnim železniškim prevozom v Prago, Brno in ostalo Čohoslovaško.
Ako pa morajo na Češko odposlana jugoslovanska vina pasirati kot dosedaj avstrijsko, ogrsko in italijansko ozemlje, potem ne bodo naši vinski veletržci mogli zadostno izkoristiti carinske ugodnosti, kajti uvoz čez 13 odstotnih jugoslov. vin je dovoljen le pod gotovimi pogoji, vsled tega torej uvoz precej omejen.
Nadaljnje vprašanje je še, ali bodo tuje države, kot Ogrska in Italija, ki imajo lasten interes na izvozu svojih vin, dovolile prevažanje konkurenčnega blaga po svojem ozemlju po znižani prevozni tarifi. Toda tudi to vprašanje bi se dalo s trgovskimi pogodbami med posameznimi državami ugodna rešiti. In ravno v tem ima jugoslovanski vinski produ-cent sicer prav težko, a zato jako hvaležno delo za povzdigo jugoslov. trgovine in vinske produkcije.
Tako češki vinski veletržci! Iz tega dopisa posnamemo z veseljem, da se češki vinski trgovci inleresirajo za naša vina ter, da bi se izvoz, ki je dosedaj še prav neznaten, zadovoljivo dvignil, čim bi se jim nudile njihovim prevoznim stroškom primerne prevozne ugodnosti. Pa ne samo Češka, marveč tudi Poljska, bi prišla tozadevno precej v poštev.
To udejstviti je v prvi vrsti stvar prometnega ministrstva, in ker imamo sedaj za ministra saobračaja svojega rojaka, ki pozna dobro tudi težnje slovenskega vinogradarstva, bi
* Glasoiti zadnje trgovsko pogodbe, sklenjene med na*o in čehoslovaško državo sme Čehoslovaškn uvoziti do 110.000 hI jugoslov. vina v sodih, ter do 10.000 hI v steklenicah, in sicer tudi šibkejšega izpod 13 odstotkov. Od teh 12.000 hI iz celo Slovenije. (Opomb, podpisanega.)
se naše slovensko in celo jugoslovansko vinarstvo mnogo podkrepilo, ako bi se v provozno-tarifnem oziru odredile največje tozadevne ugodnosti.	Fr. Gombač.
g Novosndska borza. Pšenica avgust, september nova 365 do 375 Din, pšenica stara 365 do 380 Din, koruza 265 do 275 Din, oves 800 do 305 Din, moka bazis nulerica 530 do 580 Din, otrobi 200 Din.
g Direktni davki. V mesecu februarju t. 1. je plačala Slovenija direktnih davkov 14 milijonov 719.276 dinarjev, dočim je proračun predvideval samo 10 milijonov 800.121 dinarjev. — V mesecu marcu t. 1. je plačala Slovenija direktnih davkov 0 milijonov 516.368 dinarjev, donos pa bi moral znašati samo 6 milijonov 166.667 dinarjev. — Izrednega drž. davčnega pribitka (SOOodst. "in SOodst.) se je vplačalo v Sloveniji meseca marca t. 1. 4 milijone 323.135 dinarjev.
g Nova carinika tarifa. V generalni direkciji carin je izdelana nova carinska tarifa in predložena ministrskemu svetu.
g Povišanje glob in pristojbin na podlagi obrtnega zakona. Minister trgovine in industrije je zvišal vse globe in pristojbine, ki so j predvidene v obrtnem zakoni', kakor tudi v naredbah, izdanih na temelju tega zakona, da se vsak goldinar prvotne globe odnosno pristojbine računa z 30 dinarjev, a vsaka krona z 15 dinarjev.
g Potovanje naših gospodarskih krogov v Prago. Češkoslovaško-jugoslovensko narodnogospodarsko udruženje v Pragi, ki je v preteklem letu priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, industrijcev in obrtnikov v Jugoslavijo, je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil skupen izlet naših gospodarskih krogov na jesenski praški veliki semenj, ki se vrši od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obeska velikega sejma je nameravan tudi poset najvažnejših trgovskih in industrijskih centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni. Ker bi se z izletom vrnil poset, ki so nam ga lansko leto napravili češkoslovaški gospodarski krogi, a bi bil tudi poset trgovskih in industrijskih tržišč v češkoslovaški republiki za vse ude-ležnike velikega informativnega in podučnega pomena, želi zbornica, da bi se izleta udeležilo čim večje število naših trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Natančen načrt potovanja bo mogoče izdelati, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Zato prosi zbornica, da se blagovolijo javiti čimprej vsi, ki se nameravajo udeležiti potovanja. Vožnja bi stala (z uporabo sejmske legitimacije) z brzo-vlakom III. razreda približno 6S5-02 Din, II. razred 924.60 Din. Za stanovanje in hrano je računati približno 250 Din dnevno.
g Nova romunska carinska tarifa. S 1. avgustom je dobila Romunija novo carinsko tarifo, na podlagi katere se zaračunijo vse postavke v zlatih lejih. Plača se ta tarifa v papirnatih lejih, ki se vsakih 3 do 5 mesecev po gotovem ključu zaračunajo. Tarifa je mini-
malna in velja za vse države, s katerimi obstoji klavzula največje ugodnosti. Prepoved izvoza in luksuzne tarife niso s to tarifo ukinjeno.
g Italijanski izvoz marmorja. V teku leta 1923 jo Italija izvozila 247.000 ton marmorja v vrednosti 131.1 milijonov lir. Italija je tako kvantitativno kakor kvalitativno zelo bogata na marmorju. Njen marmor (predvsem iz Ca-rarre) je znan in cenjen povsod.
g Italijanski promet. V letu 1923 so imelo italijanske državne železnice dohodkov 3 milijarde 128 in pol milijona lir. Železniški promet jo bil lani za 250 odst. večji od prometa v letu 1913. — Ladijski promet v italijanskih pristaniščih je znašal 27.646 ladij s skupno to-tažo 28 milijonov 220.000 ton, kar pomejtf napram letu 1922 povečanje za 1050 ladij, oz. za 1 milijon 043.000 ton.
g Ogrski proračun. Za julij t. 1. je gene« ralni komisar Smith, ki ga je postavila Zveza narodov, projektiral dohodke s 18.7 milijonov zlatih kron, izdatke pa s 30.6 milijonov zlatih kron. Deficit bi potemtakem znašal 11.9 milijonov zlatih kron.
g Ustanovitev poštno hranilnice v Češko* slovaški. Iz Prage poročajo, da se namerava ustanoviti po dunajskem vzgledu poštna hranilnica v Češkoslovaški. O ustanovitvi se je razpravljalo že od prevrata sem. Potem ko je dana zakonska podlaga, se bodo izdelala podrobna določila in kompelentni faktorji bodo še v tek. letu prišli do zaključkov. Minimalna vloga se bo šo določila. Višina vloge ne bo omejena in odpovedni rok bo olajšan.
g Tobačni monopol na Poljskem. S prvim avgustom t. 1. je stopil v veljavo na Poljskem tobačni monopol države. Vso privatne tobačne tvornice je kupila država.
g Gospodarski položaj v Romuniji. V te» ku prvih 4 mesecev t. 1. je Romunija izvozila svojih produktov za 1 milijon 141.000 ton v vrednosti 5 milijard 384 milijonov lejev. Napram istemu času lanskega leta je izvoz nekoliko nazadoval. — V prvi polovici t. 1. je znašala produkcija petroleja 859.000 ton napram 761.000 tonam v prvi polovici leta 1923. — Država namerava dati svoja podjetja (rudnike in plavže) v zakup, da si pridobi nov, izdatnejši vir dohodkov.
g Nemška reparacijska peročila. Glasom poročil je Nemčija plačala do 31. 12. 22. 41.5 milijard zlatih mark. Prostovoljne dajatve Nemčije do 30. 6. 1924. so dosegle 540 milijonov in one prisilne v Porenju in Poruhrju okroglo d, milijardo zlatih mark.
»Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS« ima danes ob 20. uri odboro-vo sejo v navadnih prostorih Stari trg 2/1. Udeležba obvezna. — Predsednik.
Društvo trg. potnikov in zaslopnikov za Slovenijo v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 17. avgusta 1924. ob 10 dopoldne v salonu hotela Lloyd v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Eventuelna vprašanja v pisarni Ljubljana, Gradišče 17/1.
Pravo s elit elit O VO - milo z znamko
^jbl^jlm. je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime ^ScMcM^" in na znamko
Kagarln sin.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	sa
Vstajam šele ob pol 8. To mi ugaja. Vse dečke in deklice omečem s snegom. To mi tudi ugaja. Trgovec je radosten, ker proda mnogo petroleja. Moj prijatelj, stari Gottlieb Penker, je tudi radosten, ker nima nič dela in lahko vedno puši iz pipe. Vsi ljudje so na gorkem, celo občinski reveži. Vsi imajo dosti jesti. Radost zime je, da imamo gospoda dr. Friedlieba. Tn pes je radosten, ker leži pri peči. Polje je radostno, ker ga nihče ne orje, nihče ne trga, nihče ne brana in ne žanje. Toda te radosti pri polju ne vidimo, samo mislimo si jo lahko. Zajci se ne radostijo mnogo, ker so lenuhi in bedaki. O božiču ni šole. To nam je v največjo radost.
»Konec!« zaMiče Gottlieb. »Kaj praviš k moji nalogi?«
Peterček strmi vanj. Tako se je čudil, da se ni upal ugovarjati. Zdaj se opogumni: »Po prstih bi jo dobil, nastaviti bi jo morali Pokaži!«
Gottlieb mu poda polo. Peterček bere, veselo presenečen večkrat zavpije, vzame Goltlicbu pero iri.začne črtati. Na koncu se globoko oddahne:
>35 napak brez vejice,« zakliče. »Nezadostno! Nemarno! Zaprt! Še enkrat! Kazen!«
Gottlieb se smeje v zadregi.
»To še ni vse,« pravi. »Obrni list!«
»Prav velika radost zime je, če piše stari Gottlieb nalogo in naredi toliko napak, da se moram za trebuh držati. Velika
radost zime je tudi to, da mi bo kupil Gottlieb o božiču drsalke in mi naredil jutri v drvarnici majhne sanke.«
Peterček pobledi od strahu.
»Saj to ni res. —«
»Ali nimaš pisano? Potem bo menda res.«
»»Drsalke! Sanice! Moram domov!«
Trikrat poskoči od veselja, vzame list in oddirja. Pa kmalu so vrne in pokuka v zadregi pri vratih.
»Kajne, Gottlieb, da nisi hud, ker sem govoril o 35 napakah. —«
»Ne, ne, Peterček, saj onih na drugi strani nisi štel.«
♦ * *
Stari Gottlieb ostane sam. Otožno gleda proti vratom, za katerimi je izginil Peterček, in si mislil: Zdaj mi je tudi ena radost zime zbežala.
Zunaj se zaslišijo koraki. Gospa Hart-mannova vstopi. Imela je komaj petdeset let, a videti je bila starejši. Vse na nji je bilo strogo. Lasje v sredi naravnost navzgor in ob straneh gladko nazaj počesani. Oči prežeče, vedno z nekim nezaupan jem v pogledu, nos oster, kota ust z ozkimi ustnicami lahko navzdol potisnjena, koščeni prsti brez lepote. Obleka neokusna, brez vsakega najmanjšega, prijaznega okraska, toda čedna in v največjem redu.
»Bridkost zime,« si misli Gottlieb, ko vstopi.
Danes je bolj razburjena kot sicer, obrnz rdeč in strogi prežeči pogled se je umaknil ženski bojazni.
»Gottlieb, pismo sem dobila — fant — Bertold — je —- je .—s »Kai ie?*
Poda mu pismo in Gottlieb bere: »Draga mati, zelo sem vesel in srečen, ker imam srčno napako in se rešim vojaščine. Jutri me mora samo še višji štabni zdravnik preiskati, potem pridem zvečer ob pol desetih z vlakom in lahko pošlješ po mene. Kravvutschke II. me je pretepel, ker nima tudi on srčne napake. To dela zavist. Pozdravljam vas vse, najbolj pa Loro.
Tvoj sin Bertold.« »Ali ni to strašno, Gottlieb?« »O ne, saj je tega zelo vesel. —« Seveda, ker ne razume. Ta otrok! 0 Bog, taka žalost! S srcem se ni igrati!« »No, kajpa, kajpa. —« »Gottlieb, ti si star in izkušen. Misliš, da je kaj nevarnega? Sicer bi ga vendar ne odpuščali od vojakov.«
»No, pri vojakih so previdni. Mislijo, da jo bolje, preden se kaj pripeti, da ga pošljejo domov. Najbrž bo šlo pri vojakih tudi brez Bejtolda.«
Preslišala je majhen zasmeh, sklenila roko in tarnala. Strah 7a razvajenega ljubljenčka se ji bere ra obrazu. Slednjič pravi: »Gottlieb, ti moraš iti danes ponj na postajo.«
»Jaz? Ne, jaz ne! Prvič se nič več rad ne vozim ponoči, drugič pa moram iti ob desetih na stražo.«
»To je brez pomena. Okrog pol enajste si itak zopet nazaj. Na stražo prideš še dolgo pravočasno. Ti moraš iti z vozom.«
»Zakaj pa jaz? Saj gre lahko Robert.« Obraz ji postane temen in trd,
»Ta ne sme iti po Bertolda. Ta bi mu lep obraz naredil! Zapazil bo vendar takoj, da je zdaj odveč.«
»Kai? Robert? Odveč? Proč mora?«
»Da! Brž ko mogoče! Če je zopet Bertold doma, ga no potrebujemo, in pa —1 meni je sploh zoprn.«
»Torej — torej kar na cesto z njim?«
Golllicb se začne lahno tresti.
»Kaj se pravi to: na cesto z njim? Ne potrebujemo ga več in s 1. januarjem mu odpovemo službo.«
Gottlieb gre po sobi, nato se pa ustavi pred njo. Njegove dobre oči dihajo sovraštvo. »Da — odpovemo službo! 1. aprila mora potem iti. Prav, pomogel mi bo še lahko pospravili.«
»Pospraviti? Tebi? Hočeš oditi?«
»Da! Aprila jih bom imel sedemdeset. Dobil bom starostno zavarovalnino, nekaj pfenigov sem si ohranil, nočni čuvaj in gro-bokop lahko še ostanem, bo že šlo. Vprašal bom starega Hellmicha, če nima morda zame kake sobice.«
»Gottlieb.«
»Kaj pa tako vpijete, gospa Hartman-nova? Zakaj pa ne bi smel iti k starima Hellmichovima? To sta najboljša človeka v vsi vasi.«
»K tema — ravno k tema —«
Gottliebov obraz postane ostro resen.
»Ali sta Vam kaj naredila, gospa Hart-mannova? Mislim, da ne. Prej ste jima Vi kaj dolžni — hčer!«
»Gottlieb, to si prepovedujem! Ali sem mogla — mogla takrat trpeti, da bi tako predrzna ženska v hiši —«
»Tiho!«
(Dalje sledi.)
Dr. Havlička čaj za želodec in čiščenje, znano sredstvo proti težki prebavi, proizvaja edino lc Mestna lekarna v Zagrebu, dobiva se da do izvirni ceni v lekarni L e u s t e k.
Globoko potrti v neizmerni žalosti javljamo pretužno vest, da je danes dne 11. avgusta ob % 1 zjutraj za vedno prenehalo biti najblažje srce našega najboljšega soproga, sina, nečaka in očeta sirot, gospoda
Ulihaela IVIoSkerca
urednika »Slovenca«.
Pogreb najdražjega pokojnika bo v torek dne 12. avgusta ob 5 pop. iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 38 na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani.
Preblagega pokojnika priporočamo vsem v gorečo molitev in blag spomin.
Ljnbljana, dne 11. avgusta 1924.
JULIJA MOŠKERC roj. BRATE, soproga. — MARIJA MOŠKERC, mati. — AVGUST MOŠKERC, nadsprevodnik v p. — KATICA MOŠKERC in ostali sorodniki.
Dobra, poštena ia vestna oseba želi takoj službo KUHARICE in gospodinje kje na deželi. Naslov v upravi ♦Slovenca« pod štev. 4618.
k K V*' ' • *	v' -jSP
KONSORCIJ »SLOVENCA« naznanja, da je po dolgotrajni in mukepolni bolezni, previden in Bogu vdan umrl, gospod
mihael IHešksrc.
Vsemogočni ga je odpoklical v nedeljo o polnoči.
Pokojni Mihael je bil dolgo vrsto let vesten član »Slovenčevega« uredništva, vsestransko delaven, zlasti pa vnet zagovornik delavskih teženj.
Pogreb bo v torek, 12. avg. 1924 ob 5 pop. Sprevod gre izpred žalnega doma, Dunajska cesta 38, na pokopališče pri Sv. Križu.
R. I. P.!
Dr. JUG
ne ordinira do 9. septembra,
TRG. POSLOVODJA
želi premeniti mesto. Najraje kot vodja kmetij, društva event. tudi kot pomočnik. — Ponudbe na upravo lista pod «Samosto|en« št. 4617.
UČENCA
poštenih staršev, z 2 razr. srednje šole, 14 let starega, ki ima vso oskrbo pri svojih starših sprejme v uk IVAN KRIVIC, trg. s špec. in mat. blagom. Ljubljana.	4549
DEKLE za KUHINJO
ki bi se hotela tudi priučiti kuhanju, kakor sobarico se sprejme za vilo v mestu na Dolenjskem. - Ponudbe pod «Pridna 4615« na upravo.
Za UČENCA ozir. obenem KOMPANJONA
h kakemu mesarju želi vstopiti 27 leten mladenič pošt. rodbine s 25.000 Din premoženja. Naslov v upravi pod številko 4596.
DOBER ZASLUŽEK!
Ob veleseimu rabim nujno zanesljive prodajalce, moške j od 18—30 let. Javiti se je ; takoj. Naslov pove uprava lista pod štev. 4630.
Sprejmemo takoj kot
STROJEVODJO
(mašinista) poštenega, neož. moža (tudi invalida), ki ima izpit za kurjača, se razume na električne motorje in je toliko vešč ključavničarstva, da lahko opravlja najvažnejša popravila v hiši.
Šolske sestre v Maribora.
INSTRUKCIJA !
Cand. ing. IŠČE tnstrukcije za vse gimn. predmete, najraje pa iz malem., kemije in latinščine. Naslov pri uprav-ništvu pod štev. 4598.
AKADEMIK daje instrukcije iz franc. in ruskega jezika. -j Naslov v upravi pod št. 4556
UREDNIŠTVO »SLOVENCA« naznanja tužno vest, da je v noči od nedelje na pondeljek ob K 1 izdihnil svojo blago dušo njegov dolgoletni, nadvse marljivi in vestni član, gospod
Miha Moškerc
v 52. letu svoje starosti. Uredniki »Slovenca« bodo svojega ljubeznivega, dobrega in zvestega tovariša ohranili v najlepšem spominu.
Svetila mu večna luč!
Ljubljana, 11. avgusta 1924.
se sprejme
pomožna pisarniška moč pri občinskem uradu v Starem trgu pri Ložu. - Ponudbe z zahtevano plačo in navedbo dosedanjega službovanja se sprejemajo do 31. avg. t. 1. KRŽIČ, župan._4590
r5e|«!/ z dovršeno nižjo Ejljui\ gimnazijo želi primerno službo. Prednost ponudbe z dežele. - Več pri upravi lista pod štev. 4580.
Sedlar, pomočnik
išče mesta. - Ponudbe na I. PETERNELJ, p. Hrastnik.
mladenič
vajen koniem, se SPREJME . kot POSTILJON. Ponudbe pod »Služba na Dolenjskem« na upravo lista pod St. 4535.
IŠČEMO
"■lunmniMfMiitHiifmunmiiHiinii
■inniniiiihmiiim
PRVO DEL. KONSUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI naznanja svojim članom in prijateljem tužno vest, da je po dolgi mukotrpni bolezni dne 11. t. m. preminul njega podnačelnik, gospod
Miha Moškerc
Vnetemu tovarišu, ki je dolgo vrsto let požrtvovalno in vestno deloval v vodstvu naše zadruge, ohranimo hvaležen spomin!	'
Ljubljana, 11. avgusta 1924.
Nedvomni
znaki
»Pravega t FRANCKOVEGA s kavnega pri-datka« in sicers Ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke. — »Pravi :FRANCKi z mlinčkom« je nenadkriljiv v aromi, okusu in izdatnosti, —

ZNIŽANE CENE
otroških vozičkov, dvokoles. malih pomožnih motorčkov ter raznih motocikljev. Šivalnih strojev in pneumati-ke. - TRIBUNA F. B. L., Ljubljana, Karlovska c. št. 4. Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem, poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki
franko.
4397
KUPIM VEČJI
BUKOV GOZD
za sečnjo. — Ponudbe pod «BUKOV GOZD« 4632 na upravo »Slovenca.«
V nede'jo dne 17. t. m. ob 9 uri dop. se vrši javna
dražba
sloneče ©lave
na K delfevem posestvu v Mestnem io^u.
GS93S9
Restavracija pri kolodvoru
S vsem Inventarjem, hlevom itd. se odda najboljšemu ponudniku. Kavcija 25.000 Din. - Ponudbe z višino najemnine na VINKO SIRC, Kranj.	4325
ki bi poleg kuhinje opravljala nekatera hišna dela. Prednost imajo, ki so bile v službi na orožniški postaji. Pismene ali ustmene ponudbe na OrožnIJko postajo v Rakeku. Nastop 15. avgusta t. 1. — Plača po dogovoru.
STANOVANJE, soba in pri-tikline, se odda proti od-škodnini.Ponudbe pod šifro "Stanovanje« na upravo.
NAPRODAJ:
krasna JEDILNICA, 2 spalnici, kuhinjska oprava, divan in otomana, stoli, stojala za cvetice, šival, stroj, otroška posteljica, jediln. servis, vse skoraj novo. Naslov v upravi pod številko 4599.
PEKARIJO na orom. kraju v gl. mestu ugodno odda C. Aizenšek, Sv. Rok-Šmarje,
p. Jelšah._4595
Mlad, čistokrvni
Enonadstr HIŠA
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska ccsta 10. 4182
Priporočamo ivrtlko I
Udruženje jugoslovanskih novinarjev, sekcija Ljubljana, javlja tužno vest, da je njegov redni član, gospod
Mihael Moškerc
urednik »Slovenca«
včeraj ob 1. ponoči po dolgi bolezni preminil.
Blagemu tovarišu ohranimo lep spomin.
i	Odbor.
		
m	niš	
Zahvala.
Ob nenadni smrti našega nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda
Ludvik Babnika
podžupana ljutomerskega
je sožalovalo z nami toliko prijateljev in znancev, javnih korporacij in različnih društev, katerih član je blagopokojni bil, da nam ni mogoče, izreči vsakomur posebej svojo zahvalo. Zaradi tega naj se nam oprosti, da se zahvaljujemo tem potom najiskrenejše vsem, ki so nas tolažili in se spominjali. blagopokoj-nega v besedah ali v pismu, se udeležili veli --------------- - sle.....
ali
častnega pogreba, poslali cvetje in vence na kakršenkoli drugi način.
V Ljutomeru, 9. avgusta 1924.
ŽALUJOČI OSTALI
montafonske pasme, naprodaj. Otfledn se da lahko v graščini na Kodeljcvem, Moste pri Ljubljani.	4623
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
ft&jccnci$s na hup
nogavic, žepnih robcev, brisalk. klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehalainih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šlviijc, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
Nfl VELIKO IN MALO.
POZOR!	POZOR!
Plačujem po visokih cenah
STARE OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd. -
Dopisnica zadostuje. Pridem tudi na dom. — DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 8t. 29. 4517
Za jugoslovanski patent št. 443
od 1. maja 1911 in dodatni patent št. 444 od 1. jan. 1913 na «ZVUČEČA TIJELA ZA UDARAJUČE JEZIKE KOD ORGULJA I SLIČNIH INSTRUMENATA« se iščejo kupci ali pa odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na Ing. Milan ŠUKLJE, patentni inž., Ljubljana, Rutarjeva ni. 9.
Razstavljalcem velesejma naznanjam, da imam vedno na razpolago dekoracijske rastline, lavorje, palme in druge rastline v odkup in posojo. Poizve se v CVETLIČARNI VIKTOR KORS1KA, Ljubljana, Kongresni trg. 4612
Kupil hl poiovno JiMENIK
0.65, dalje istega 0.85, CIRKULARKO, SKOBLJENIK in STROJ ZA PARKETE. Biti mora vse popolnoma dobro ohranjeno. — Ponudbe posamič ali skupno takoj na Mihajla Nestoroviča, Palanka (Smederevska) Srbija. —<
v »OFICIRSKEM DOMU« ljubljanske garnizije
se odda na Javni licitaciji
katera se vrši dne 18. AVGUSTA t. L ob 9. uri v OH« cir&kem Domu (kasarna Vojvoda Mišiča). — Ponudbenikl imajo položiti kavcijo 10.000 dinarjev. — Od strani Oficirskega Doma se slavi restavraterju na razpolago potrebne prostore z Inventarjem in razsvetljavo. — Podrobna pojasnila daje kapetan K o p r i v e c (komanda Drav. div. obl. «Zvczda«, 2. nadstropje) vsak dan od 16. do 17. ure.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat in svak, gospod
Franc NSdorffer
veleposestnik v Vrbju in cerkveni ključar
danes, dne 9. avgusta ob 5. uri zjutraj v 73. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega pokojnika se vrši v ponedeljek ob pol 9. uri iz hiše žalosti, na pokopališče v Žalcu.
V r b j c pri Žalcu, dne 9, avgusta 1924.
TEREZIJA NIDORFER roj. Pajk, soproga. — HELENA ŠAH roj. Nidorier, sestra. — OSTALI SORODNIKI.