V ZAPOTOKU POD KUREŠČKOM
Mladi in borci na skupni poti
Vasica Zapotok pred vojno ni štela veliko hiš. Domačini so se skromno preživljali. Ukvarjali so se s kmetijstvom in gozdarstvom. Tudi v te gorske kraje je prišla vojna vihra. A domačini so ostali zavedni pripadniki svojega naroda. Vsi so bili na strani OF. V vasi ni bilo izdajstev, večje število domačih fantov pa je odšlo v partizane. Okupator-ski škorenj je tudi pri njih zapustil sledi. Junija 1942 je italijanska soldateska prihrumela v vas. Pod njihovimi kroglami je v bližnjem gozdičku padlo precejšnje število talcev - domačinov iz bližnje okolice. Danes v neposredni bližini nekdanje šole stoji spomenik, posvečen tem prvim žrtvam.
Pisalo se je leto 1942 in na obronku vasi je nastal prvi proletarski bataljon Toneta Tomšiča, ki mii je poveljeval Stane Semič-Daki. Tomšičevci, šercer-jevci in druge naše partizanske enote so bile v Zapototoku vedno toplo sprejete.
Po vojni je vas bila družbenopolitično aktivna, toda njen razvoj je vedno bolj ostajal na robu dogajanj. Šele pred nekaj leti so dobili vodo in električno energijo. Še vedno teče akcija za posodo-bitev ceste. Mlade generacije so vse bolj odhajale v dolino in v vasi so ostajali le starejši, trdno vezani na svoje domačije.
Odbor za proslavo 35-letnice ustanovitve prvega
proletarskega bataljona pri Tomšičevi brigadi je dal idejo, da naj bi zapuščeno stavbo nekdanje šole adaptirali. Na sami proslavi pa se je prvič pojavil predlog, da naj bi bil tu Dom borcev ih mladine.
V akcijo za obnovo stavbe se je vključilo večje število delovnih organizacij iz viške občine. Poma^-gale so z materialnimi in finančnimi sredstvi. Na pomoč so priskočile tudi občinske družbenopolitič-ne organizacije in skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. Osnovni namen doma je, da bodoče gene-racije mladih spoznajo dogajanja s tega področja v času NOB.
Dom je danes že skorajda urejen. Ko bo popol-noma dokončan, bo naenkrat lahko v njem tudi po več dni bivalo 60 ljudi. V stavbi je spominska soba, ki predvsem s slikovnim gradivom prikazuje like borcev I. proletarskega bataljona Toneta Tomšiča. Tu je tudi trofejno orožje, ki ga je prispevala orga-nizacija ZRVS. V sejni sobi je prostora za 60 ljudi, tolikšna je tudi zmogljivost kuhinjein jedilnice. V dveh spalnicah je 25 postelj. Načrtujejo pa še uredi-tev podstrešja. Lani so v domu uredili tudi central-no ogrevanje.
V Zapotoku dom ni nikoli prazen. Pozimi so bili tu na zimovanju predšolski otroci viške občine. Velikokrat so v njem taborniki, vojaki, teritorialci.
Tu svoje seminarje pripravljajo mnoge občinske družbenopolltične organizacije. Mladinske poho-dne enote velikokrat pot zanese v dom borcev in mladine Zapotok. Piav te dni bodo sem prišli poho-dniki gimnazije Franca Rozmana Staneta. Dom ni zaprt le v občinske okvire. Namenjen je vsem in v njem se vedno kaj dogaja. Nekajkrat letno se tu zberejo tudi rezervni vojaški oficirji.
»Ljudje v Zapotoku niso več osamljeni,« pravi Alojz Dolničar, predsednik upravnega odbora Do-ma borcev in mladine Zapotok, ki deluje v okviru viške OK SZDL, »in mnogo bolj kot prej kontakti-rajo z mnogimi obiskovalci doma. Tu je v zadnjem času zrastlo tudiprecej počitniških hišic. Njihova gradnja pa bi morala biti bolj organizirana. Želimo, da bi sem prihajalo čimveč tnladine in borcev, da bi ta kraj živel tudi z bodočimi generacijami, ki naj bi videle, kaj se je tu dogajalo v času NOB. Dom je odprt za vse, za vso Ljubljano in tudi širše.«
Upravni odbor pa tudi vsako leto znova skrbi za še dodatno urejanje doma. Tako nameravajd sku-paj s taborniki, mladino in JLA urediti okolico. Skratka: dom vse bolj postaja vez, po kateri se iz generacije na generacijo prenaša naše revolucionar-no glasilo.
Ivo Brečič