Leto XXVI. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za */« leta 50 lir, za 'It leta 25 Ur, mesečno 9 lir. Te TRGOVSKI LIST Številka 41. Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25 52. Uprava: Gregor iičeva ul. 27. Tei. 47-61 -toitopisov ne vračamo. - denska izdaja letno 50 lir. £gSOpfS lOdUSllIiOv OfeC# I*» 9 f «*! JŠ fVO aici v Ljubljani St. 11.953 Plača in toži se vLjubljani. I 0NCK891ONAH1O H S C L 0 S I V O per lu pubblicitA ili proveuieuza itaiianu ed e*ter«: .ST,'TUTO FOONOMiro ITALiANO-MILANO. Via O. Lnzzaroni 10. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE u Kr Italije (razeu tu Ljubljaasko pokrajino) ir> inozemstvo ima ISTITUTO EGONOM IGO ITAL1ANO--MILANO. Via G. Lazzaroni 10 Izhaja vsak torek in petek Prodaja medicinalnega mila v drogerijah Visoki komisariat je z odlokom z dne 13. aprila t. 1. št. 1810/2/ VIII sporočil, da se s predpisi uredbe št. 84 o proizvodnji in prodaji mila z dne 24. marca t. 1. niso spremenili predpisi obrtnega zakona, po katerili so drogerije pooblaščene, da smejo prodajati medicinalno milo. . Ta prodaja v medicinalnih drogerijah do daljnje odredbe tudi za bodoče ni omejena. Fašistični zavod za socialno zavarovanje je izplačal v 1. 1942 skupno 1582 milijonov lir raznih dajatev, in sicer 770 milijonov lir za starostne in invalidske pokojnine, 200 milijonov brezposelnih podpor, 870 milijonov lir za boj proti jetiki, Za nezgodno zavarovanje 508 milijonov in 192 milijonov lir za povečanje porok in porodov. Posebno so se povečala izplačila zavoda za družinske doklade, beta 1935 je plačal zavod v ta namen 164 milijonov, 1. 1936 241.3, 1 1937 590.1, I. 1938 734.4, 1.1939 779.17, I. 1940 1710.7, 1. 1941 4.084 in lani pet in pol milijarde lir. Dd teh doklad so prejeli name-*čenciv industriji 4850 milijonov lir, v kmetijstvu 480. v trgovini 410, denarnih in zavarovalnih zavodih 310, nameščenci svobodnih poklicev 9, vpoklicanci pod orožje 420 in delavci v Nemčiji 175 milijonov lir. Poleg tega pa je zavod izplačal še velike prispevke za bolezensko zavarovanje. Opozorilo trgovcem z lesom! Sindikat trgovcev z lesom Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine je pred kratkim razposlal Vsem lesnim trgovcem hkrati z okrožnico obrazec ter jih zaprosil, da mu čim pre j vrnejo obrazec, izpolnjen s točnimi podatki glede obrtnega dovoljenja za lesno tr-Sovino. Ker do danes še veliko število vlanov ni poslalo izpolnjenega obrazca, prosi sindikat tem potom vse one lesne trgovce, ki so z okrožnico št. 4 prejel j omenjeni obrazec, da mu ga nemudoma Pošljejo, izpolnjenega s točnimi Podatki. Sindikat mora imeti točne podatke o obrtnih dovolilih, oporja pa tudi na stroge ukrepe, ki jih bodo podvzele oblasti proti onim, ki trgujejo brez dovoljenj. Trgovci z lesom, ki okrožnice z obrazcem niso prejeli, pa imajo obrtna dovoljenja, naj se takoj obrnejo na Sindikat 'trgovcev z lesom, da jim pošlje okrožnice in obrazec za sporočitev podatkov o obrtnem dovoljenju za lesno trgovino. Ljubljana, petek 21. maja 1943-KMI Italijanska proizvodnja lahkih kovin v volni Zaposlitev v madžarski lesni industriji 1. aprila 1942 je bilo v madžarski lesni industriji zaposlenih: 353 delavcev pri žagah, 342 pohištvenih mizarjev, 221 stavbenih mizarjev, 80 mizarjev za modele, 145 Politerjev in brusačev, 48 rezbarjev, 173 drugih mizarjev, 258 pomožnih delavcev in 508 delavcev v papirnicah. Italija je glede kovinskega gospodarstva v podobnem položaju ko Nemčija, da je namreč oskrba industrije s kovinskimi surovinami odvisna od uvoza. Zato ne preseneča, da segajo prizadevanja za izpopolnitev italijanske aluminijske in magnezijske industrije daleč nazaj. Italija skuša doseči glede proizvodnje lahkih kovin avtarkijo in ima za to tudi ugodne pogoje. Da pa je to tudi potrebno, dokazuje to, ker je samopreskrba v težkih kovinah zagotovljena samo glede cinka. Najslabša je oskrba Italije z bakrom in kositrom ter se zato že nekaj let skuša nadomestili v kovinskem gospodarstvu baker z aluminijem. Italija ima to prednost, da ima zelo velike količine boksita, ki je izhodna snov za aluminij. V prvi vrsti je treba omeniti visoko-vredni istriški boksit, ki ima 50 do 60 odstotkov AI»Os. Podoben boksit se dobi tudi v okrajih Go-rizia in Trieste. Tudi v pokrajini Apnila, v Campanii in v okrajih Terra d’Olranto in Foggia ter v Centralnih Apeninih so ležišča boksita. Vsa ta ležišča se cenijo na 20 do 30 milijonov ton. Italija pa si more pomagati tudi z bogatimi ležišči levcita v vulkanskih krajih v Laciju, Cimino in Rocca-montina, ki se cenijo na 300 milijonov ton in imajo 23 odstotkov AI2O3 in iz katerih bi se moglo pridobiti približno 35 milijonov ton aluminija. Ze 1. 1938 je proizvedla Italija za približno 25 odstotkov več boksita kakor pa ga je mogla porabiti. Mogla je zato boksit tudi izvažati. V zadnjih letih pa je potrošnja aluminija narasla, da se je izvoz boksita zmanjšal. Leta 1936 je izvozila Italija še 165.000 ton boksita, leta 1939 pa samo še 59.600 ton. Večino boksita je dala Istra, dočim je dobilo ozemlje okoli Napo lija večji pomen šele I. 1939. Razvoj italijanske proizvodnje boksita se vidi iz naslednjih številk: V tisoč tonah je znašala proizvodnja: 1934 1935 1936 1937 1938 1939 Istria 130 170 262 384 351 389 Na poli — — — 3 9 95 Glina kot predstopnja za proizvodnjo aluminija se je pridobivala zlasti v Benečiji, dočim je ozemlje okoli Pescare v zadnjem času nekoliko izgubilo svoj pomen. Tako je proizvodnja gline v Benečiji narasla od 9.400 ton v I. 1934 na 92.687 ton v 1. 1939, proizvodnja v Pescari pa je narasla od 12.846 Ion v 1. 1934 na 13.851 v I. 1938, nato pa v 1. 1939 nazadovala na 9.727 ton. Poleg tega pa se je porabilo na leto za proizvodnjo aluminijskih soli še okoli 2500 do 2800 ton gline. V skladu z večjim pridobivanjem gline in boksita se je tudi povečala proizvodnja aluminija. Skupno je ta narasla od 12.846 t011 v 1. '1994 na 34.236 ton v letu 1939. ]>a'je v poznejših letih proizvodnja aluminija še narasla v znatni meri, ni nobenega dvoma. Ko je dal Mussolini v I. 1927 prva navodila za izgradnjo italijanske industrije aluminija, je znašala letna proizvodnja aluminija v Italiji samo 2500 ton, ki se je proizvajal v dveh tovarnah v Piemontu. Koncern Montecatini je dobil takrat nalog, da razširi pro- --• v •» v. jjsr 2: rism izvodnjo aluminija v največjem obsegu. Koncern je nato v I. 1927 do 1929 postaviI dve veliki tovarni z letno kapaciteto 16.000 ton aluminija. Leta 1939 se je ustanovilo še več podobnih podjetij. V jeseni 1940 je mogel poročati predsednik koncerna Montecatini Mussoliniju, da je predvideval avtarkični načrt glede oskrbe z aluminijem letno proizvodnjo v višini 40.000, ki je bila za leto 1941 zvišana na 50.000. Ta količina proizvodnje se je dosegla že 1. 1941. Slaba točka v italijanski proizvodnji aluminija je bila nabava kriolita, ki se nahaja samo v Grenlandiji. 2e dolgo pred vojno pa je začela Italija proizvajati umetni kriolit, ki je popolnoma nadomestil grenlandskega. V strukturi italijanske industrije aluminija so zaradi vojne nastale najbrže nekatere spremembe, ki pa javnosti v polnem obsegu niso znane. Važno vprašanje glede proizvodnje aluminija je tudi proizvajanje potrebnega električnega toka. Po italijanskih podatkih je bilo potrebno za 25.000 ton aluminija 550 milijonov kWh. Ttaliju pa hoče povečati proizvodnjo aluminija na 100.000 ton in bi torej potrebovala v ta namen približno 2.2 milijarde kWh. Ce pa se upošteva, da pridobiva aluminij tudi iz manjvrednega levcita, bi narasla potreba električnega toka na 3 milijarde kWh. V ta namen je tudi Italija svojo proizvodnjo električnega toka silno razvila. Svojo potrebo po magneziju je morala Italija v prejšnjih časih kriti samo z uvozom. Danes pa se računa že s tem, da bo mogla Italija tudi glede magnezija doseči popolno samopreskrbo. Razvoj magnezijske industrije je zlasti pospeševala milanska avtomobilska tvrdka Isotta Frasehini, ki sama proizvaja različne magnezijske zlitine, ki jih porablja v svoji avtomobilski proizvodnji. Največja italijanska avtomobilska tovarna pa je skrbela tudi za rastočo domačo proizvodnjo in je v la namen ustanovila 1. 1935 družbo So-cieta Anonima Magnesio Italiano Sulcis. Ta družba je hotela grške magnezite z elektrolizo predelovati. Doseči pa .je tudi hotela, da bi se oprostila od inozemskih dovozov surovine ter je začela v ta namen uporabljati dolomit, ki ga ima Italija v zelo velikih množinah. Prve naprave so se uredile na Sardiniji. Leta 1938. pa se je ustanovila družba SA Magnesio e Leghe di Magnesio v Dolomitih, k L ,je začela obratovali leta 1938. Tudi koncern Montecatini se je zanimal za proizvodnjo magnezita. O višini te proizvodnje se v zadnjih letih niso objavili nobeni podatki, izven dvoma pa je, da bo proizvodnja te lahke kovine dosegla že 1800 ton, kar zadostuje za samopreskrbo Italije. Mednarodna proizvodnja tobaka Te dni se sestane v Rimu mednarodna komisija proizvajalcev tobaka, ki je del mednarodne tobačne organizacije s sedežem v Rimu ter v zvezi z mednarodnim znanstvenim društvom za tobak v Bremenu. Gbe ustanovi delujeta sporazumno za potrebne stike na mednarodnem področju glede vprašanj smotrne odgoje in uporabe tobaka, Glavne smernice dela so v znanstvenem sodelovanju glede na skupne interese, v izmenjavi doseženih uspehov pri poskusih, v medsebojnem posvetovanju strokovnjakov v vseh državah in v registriranju vsega, kar se tiče tobakologije. 'Delovanje obeh ustanov torej ni omejeno zgolj na tehnično področje, temveč obsega tudi važna gospodarska vprašanja. Mednarodna komisija proizvajalcev tobaka ima nalogo olajšati rešitev važnih tehničnih in gospodarskih vprašanj. Njen smoter je ustvariti med državami, ki proizvajajo tobak, ozračje sodelovanja, ki naj bi uredilo proizvajalne možnosti sleherne izmed teh držav v soglasju s potrebami konsuma in dovedlo- do pravičnega ravnovesja v izmenjavi v povojni dobi. Treba je pripomniti, da je Italija prva med redkimi evropskimi državami, ki imajo tobačno avtarkijo, da pa primanjkuje Evropi v sedanjih razmerah nad sto tisoč ton tobaka letno, piše tržaški »PiccokK, ki nadaljuje: Mnoge države so pod pritiskom potrebe zagotovitve dovoljne množine zase in za prijateljske države pomnožile in še pomnožujejo svojo tobačno proizvodnjo. Mnoge drugo države se pa nasprotno bore z znatnimi nabavljalnimi težavami in ovirami. Cim boljša bo organizacija v pogledu kolektivnih potreb in čim bodo evropske države povezane s posebnim -skupnim tržiščem, tem laže se bo izvedla nabava in zaloga za vse države. Mednarodna komisija proizvajalcev tobaka, v kateri so zastopane Belgija, Bolgarija, Nemčija, Romunija, Španija, Madžarska in naravno tudi Italija, bo zasedala v okrilju Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu, ki ji je dal na razpolago svoje sijajne prostore, ker se zaveda velikega pomena tega sestanka. Zelo značilno je, da je bila Italija izbrana za prvo plenarno zasedanje te mednarodne komisije. Ta izbira vsebuje hkrati priznanje pomembnega položaja, ki si ga je pridobila Italija v pro-učavanju in v industrijski p rakci tobaka. Od avtarkije do izvoza V inozemstvu je dobro znano, da je morala Italija pred nekaj leti uvažati tobak in da je v približno dveh desetletjih dosegla avtonomno samopreskrbo s to dragoceno surovino. Celo 1111 mednarodnem izvoznem tržišču je dosegla ugodne uspehe. Ze več let razne evropske države rade kupujejo italijanski tobak. Nekatere izmed njih so zaradi krize v izmenjavi in v obrambi valute sledile italijanskemu zgledu ter so skušale na vse možne načine zmanjšati zmerom večji uvoz. Cena ~ 0 80 Uprava italijanskega tobačnega monopola, ki je imela vedno najboljše stike s podobnimi inozemskimi državnimi in zasebnimi organizacijami, ima poseben interes na tem sestanku mednarodnih proizvajalcev tobaka. Ob tej priliki bo v dvorani Mednarodnega poljedelskega zavoda razstava tobaka italijanskega izvora, predvsem onega, ki je najbolj priljubljen na evropskem tržišču. Spored zasedanja Kakšen pomen in kakšno važnost ima zasedanje mednarodne komisije proizvajalcev tobaka, se vidi iz dnevnega reda zasedanja, ki je določen v soglasju z Mednarodno tobačno organizacijo takole: 1. Uvoz in izvoz tobaka je potrebno urediti na podlagi resničnih potreb držav, ki uvažajo. S tem hočejo urediti proizvodnjo tobaka na temelju efektivnih uvoznih potreb, da se preprečijo nedovoljene špekulacije in umetno zvišanje cen. 2. Potrebe in proizvajalne možnosti posameznih držav je treba že vnaprej določiti. V ta namen je potrebno pri posebnem osrednjem uradu zbrati statistične podatke glede konsuma in proizvodnje. 3. Neogibno potrebno je unifici-rati klasifikacijske metode evropskega tobaka. S tem naj bi se znatno olajšala mednarodna pogajanja. 4. Treba bi bilo ustanoviti stalno mednarodno arbitražno komisijo tehničnih strokovnjakov in izvedencev za določitev in klasifikacijo tobaka, ki je predmet mednarodnih transakcij. To naj bi bilo najprimernejše sredstvo za določevanje cen. To so glavne smernice razprav mednarodne komisije proizvajalcev tobaka, od katere se pričakujejo ugodni rezultati v rešitvi vprašanj, ki naj bi prinesla evropskemu gospodarstvu olajšanje na področju tobačne industrije. Kmetijske nadaljevalne šole v Bolgariji Bolgarski uradni list je objavil zakon, s katerim se pooblašča kmetijski minister, da najame pri Kmetijski in zadružni banki posojilo v višini 1.20 milijonov levov, S tein denarjem se bodo v štirih letih ustanovile kmetijske strokovne nadaljevalne šole, že obstoječe kmetijske šole pa razširile. Posojilo se obrestuje po 6.5 odstotka. Banka dobi obligacije, ki se bodo od 1. 1947 dalje amortizirale ter bodo v celoti plačane v 20 letih. Obligacije so proste vseh davkov in vseh pristojbin. Nove delniške družbe v Romuniji V prvem četrtletju 1943 je bilo v Romuniji ustanovljenih 34 novih delniških družb s skupno 578 milijoni lejev delniške glavnice. Od vseh teh družb so samo tri v provinci, vse druge pa v Bukarešti. Od novih delniških družb so: 4 podjetja za kemično industrijo, 3 za metalurgično industrijo, 6 za tekstilno industrijo in trgovino, 7 za izvoz in uvoz, 3 za rudarsko industrijo, 3 podjetja za trgovino s tehničnimi predmeti, 2 prometni podjetji, 1 za gozdno gospodarstvo, 2 za izdelavo stavbenega materiala, 1 za živilsko industrijo in 2 podjetji za izdelovanje filmov. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 21. maja 1943-XXI. Štev. 41. ja, so pokazale izredno tehnično | pripravljenost tekmovalcev. Ocene so bile naslednje: Tekmovanje delavcev v lesni Iz italijanskega gospodarstva Proračun italijanskega ministrstva za kmetijstvo in gozdove . . predvideva za leto 1943/44 skupno . ^kme dela za leto XXI., k, jih 1.508.6 milijona lir izdatkov. Od 'e pnred.l pokrajinski Dopolavo- . . i • I ro s sodelovanjem Zveze delav- te vsote odpade na melioracije in . * .. . . . i , ,w.r r, l!.. cev za Ljubljansko pokrajino, ki pogozdovanje 1.007.5 milijona ur, J J 1 . J ’ so bile 18. aprila ter 2. 111 0. mana same melioracije pa !)o4 mili-1 1 jonov lir. Pri glavni fašistični zvezi indu-strijcev v Riinu se je pred kratkim ustanovil sosvet, ki ga tvorijo poleg predsednika Belella šel industriji: naslednji zastopniki italijanske I ^ ocena Dular Anton, podjetje industrije: grof Volpi, dose tvrdka nacionalni svetnik Pirelli, zastoj)-11 as’ ^uc_^a_aa'-nik Ivrdke Fiat Valetta, senator Donegani od koncerna Montecati-ni, nacionalni svetnik Rocca za tvrdko Ansaldo, nacionalni svetnik Marinetti za koncern Snia I Tekmovanje izložbenih aranžerjev Viscosa, senator Jarochi za pod- za moško konfekcijo; jetje Delfino in nacionalni svet- 1. ocena Šefic Pavel, tvrdka Šin- nik Bensato. kovec in So«s, Ljubljana. Italija jc zelo važen producent 2, ocena Pukelj ltajko, tvrdka plutovine. ^ Na leto proizvaja 100 j wailguny, Ljubljana. 3. ocena Bočko Ladislav, tvrdka | Skaberne, Ljubljana. 4. ocena Repar Zvonimir tvrdka Ravnihar Josip, Ljubljana. 5. ocena Bajželj Drago, tvrdka O cene pri tekmah dela za leto XXI 3. ocena Sprcitzer Martin, tvrdka Cankar Stanislav, Črnomelj. 4. ocena Dernovšek Stanko, tvrdka Trink Ferdo, Črnomelj. tisoč ton plutovine, od katere porabi za zamaške 50.000, 20 do 25 tisoč je namenjenih za izvoz, ostanek pa porabijo razne italijanske tovarne. 14.421) prošenj za priznanje no- vih patentov je bilo v Italiji vlo-1 Krisper, Ljubljana, ženili v 1. 1942 na pristojne oblasti. 11.132 prošenj se je nanašalo na industrijske iznajdbe, 1746 na industrijske vzorce, 2150 prošenj pa na druge iznajdbe. Ugodno je bilo rešenih 12.821 prošenj, in sicer 9950 za industrijske iznajdbe, 1508 za vzorce in 1363 za druge iznajdbe. V letih 1940 do 1941 je bilo ugodno rešenih le 6 do 7 tisoč prošenj za nove patente. Poraba metana v Italiji se povečuje iz dneva v dan. Sedaj delajo velike naprave za proizvodnjo metana v Turinu, Livornu, Montecatiniju in Carboniji. Ivden največjih rezervoarjev za metan Tekmovanje nameščencev manufakture: 1. ocena Lupnik Ivan, tvrdka Julij Vončina, Ljubljana. 2. ocena Tomc Stane, tvrdka Marijana, Ljubljana. 3. ocena Marinič Janko, tvrdka Plut Martin. Črnomelj. 4. ocena Bradač Emil, tvrdka Lenassi & Gerkman, Ljubljana. 5. ocena Butala Leopold, tvrdka Plut Martin, Črnomelj. Tekmovanje za moško perilo: 1. ocena Sever Julijana, podjetje Škabar Pavla, Ljubljana. 2. ocena Šuster Vera, podjetje Triglav, Ljubljana. 3. ocena Goršič Mar.ija, tvrdka Olup, Ljubljana, in Smrekar Dragomira, tvrdka Olup, Ljubljana. Tekmovanje izdelovalcev pletenin: 1. ocena Petelin Marijanca, tvrdka Lazar, Ljubljana. 2. ocena Pristav Marija, tvrdka Rozman, Ljubljana. Tekmovanje tekstilnih proizvodov i'11 ženske konfekcije: 1. ocena Repar Jožica, tvrdka Perles, Ljubljana. 2. ocena Aleš Anica, tvrdka Šinkovec, Ljubljana. 3. ocena (> la vina Cvetka, tvrdka Brus Matilda, Črnomelj. 4. ocena Bergant Maruša, tvrdka Demšar Lovro, Ljubljana. 5. ocena Velkavrh Antonija, tvrdka Egger, Ljubljana. Prvo oceno vajenk: Poljšak Frančiška, tvrdka Šmalc Ivanka, Ljubljana, drugo oceno Vranešič Anica, tvrdka Zajc Jakob. Črnomelj. Ocena na področjih: 1. ocena Črnomelj, 2. ocena Novo mesto, 3. ocena Ljubljana. Ocenjena nista bila Logatec in Kočevje. Gostilničarski vestnik Predlogi predstavnikov gostilničarjev in vinskih trgovcev Da bi se uredila vinska trgovina in prodaja vina, so predstavniki gostilničarjev in vinskih trgovcev sestavili razne predloge, kako naj se uredi vinska trgovina in prodaja vina v gostinski h obratih. Tako predlagajo: 1. Prizna naj se nakup vina po dejanskih tržnih cenah. Kot podlaga novega cenika naj služijo cene vinu v produkcijskih krajih. Istočasno naj se limitira nakupna cena navzgor in ne bi smela znašati cena za vina, ki so doslej spadala v 1. skupino 2. kategorijo, več ko 60 lir za alkoholno stopnjo. Za ostala vina pa naj bi se cena znižala na 55, 50, 45 in [ 40 lir za alkoholno stopnjo. V na-redbi predvidena komisija pa naj bi izvajala kontrolo. 2. Sindikatu vinskih trgovcev naj se poveri, da organizira nakup vina na ta način, da bi vsako ponudbo pregledal in jo nato iredložil Visokemu komisariatu v odobritev, če bi cene ustrezale, ter nato vino razdelil med trgov-ce-grosisle. Enako bi smel gostilničar, ki je že dosedaj direktno nakupoval vino pri producentu, predložiti ponudbo po Sindikatu Trgovinske in obrtne zbornice v Tureiii Vreme je bilo v zadnjih dneh zelo vinske 111 oortne zoornice se usi ugodno. V srednji in severni 1 ta- nove v vseli krajih, kjer so liji je jrndel nujno potrebni dež, mnenju trgovinskega ministra ( ki je zlasti koristi’koruzi. V sploš- trebne. Trgovinski minister pre Podobno kakor so bile pred 1 enim letom turške, industrije vkljit- je bil postavljen v Bariju ter daje čene v državno organizacijo in vsak dan 800 kubičnih metrov postavljene pod državno nadzor-metana za mestno službo. I s tvo in vodstvo, se bodo sedaj V južni Italiji se prične že v združile v enotni organizaciji tudi prihodnjih dneh žetev zgodnjih trgovinske, obrtne in rokodelske vrst pšenice. Letos bodo prvič zbornice, ki so se sedaj v ta na-kontrolirali pravilno oddajo pre- men ustanovile. Nove zbornice so sežkov kmetijske proizvodnje ob-1 glede svoje konstrukcije in poslo-činski uradi in v ta namen sode-Ivanja prevzele številne elemente lovali s korporativnimi organi, starih turških cehov. Nove trgo-Vreme je bilo v zadnjih dneh zelo 1 vinske in obrtne zbornice se usta- ... 1 ..... .... ■ p0 poje zlasti Korisii'Koruzi. v spios-1 ireune. iiguvmsKi lmiuaici pred-nem se pričakuje dobra letina, piše tudi delokrog zbornic. Vse Generalni obdelovalni načrt se je fizične in pravne osebe, ki se 1110-izvedel v celoti. I rajo smatrati kot trgovci, tudi dr- lndustrija za predelavo konop- žavna in občinska podjetja, se Ije šteje v Italiji 420 podjetij, ki morajo vpisati pri pristojnih zaposlujejo 44.000 delavcev. V teh zbornicah. Ce obrtniki istočasno obratih se na leto predela 50.000 I izdelujejo in prodajajo svoje iz-ton konoplje. Letno pridela Ita- delke, morajo biti včlanjeni pri lija 120.000 ton konoplje in je gle- trgovinski in obrtni zbornici. Claude svetovne proizvodnje na prvem Istvo pri zbornicah je obvezno, mestu. Približno 40.000 ton ko- Organi zbornice so tako imeno-noplje Italija na leto izvozi. Okoli Ivani strokovni odbori in zbornič 20.000 ton konoplje pa se uporabi L; SVeti. Strokovni odbori imajo kot surovina v bombažni industriji p0 5 do 7 članov in so pristojni ter se primeša kotonizirana ko-Ua strokovna vprašanja, zbornični noplja bombažu ali drugim tek- sveti pa odločajo v organizacij-stilnim vlaknom. Konoplja se I škili zadevah. Predsednike zbor-predvsem prideluje v pokrajinah nj£nih svetov imenuje trgovinski Napoti, Ferrara, Bologna, Rovigo minister. Pri vsaki zbornici je in Modena. tudi od trgovinskega ministra na- S sodelovanjem italijanskega ka-1 stavljeni generalni tajnik, ki va-pitala se je v Bukarešti ustanovi-j ruje državne interese. Proti vsa-’a filmska delniška družba Cin- kemu sklepu sveta se more v petih dneh’ pritožiti pri trgovinskem ministru. Njegov ugovor ima odložilno moč, dokler o pritožbi ne odloči trgovinski minister. gostilničarjev za takojšnjo odobritev. Uradu za določanje cen pa naj bj se izdala navodila za odobravanje cen, ki bi jih sporazumno določila Sindikat vinskih trgovcev in Sindikat gostilničarjev. 3. Ustanovi naj se posebna organizacija, ki bi jo sestavljali zastopniki vinskih trgovcev in gostilničarjev in ki bj bila pod vodstvom delegata Visokega komisariata. Ta organizacija naj bi imela pravico za samostojno nakupovanje vina, ki bi ga nato razdeljevala po vinskih trgovcih, eventualno' pa tudi direktno gostilničarjem. 4. Za posebna vina (vermut, maršala, malaga itd.) naj bi se določevale prodajne cene na podlagi nakupne fakture, pri čemer naj bi se upoštevale vse okoliščine, ki vplivajo na ceno vina (stopnja alkohola, starost vina, renome firme itd.). Končno predlagajo predstavniki vinskih trgovcev in gostilničarjev, kako visoki bruto pribitki naj bi se dovoljevali za posamezne kategorije kavarn in gostiln. Med originalna zaprta vina naj bi spadala tudi desertna vina za vse gostinske obrate razen za kavarne, ker se v kavarnah točijo vina v čašicah in so zato določene posebne maksimalne cene. Denarništvo in zavarovalstvo Prva hrvatska štedionica v Zagrebu je imela lani 8.28 milijona kun čistega dobička. Banka bo zopet izplačala 4 odstotno dividendo. Praška mestna hranilnica, ki je letos prevzela češko hranilnico in orodja"iz Švice štiri praške okrajne hranilnice, je -- -- objavila sedaj nekaj podatkov o svojem poslovanju. Iz teh podatkov je razvidno, da ima hranilnica skupno 4647 milijonov Kč hranilnih vlog in za 1357 milijonov Kč čekovnih vlog. Vsota surove bilan-Zakon natančno določa naloge ce je izkazana v višini 6289 mili j 0-zbornic. Zbornice naj skupnost in [nov Kč. Praška mestna hranilnica 30 milijonov škatlic vžigalic je prišlo na Bolgarsko iz Finske. Osrednji urad za investicijske načrte, investicije in javne dobave se je ustanovil v Romuniji, ki naj po načrtu vodi vse investicije in javna dela. Romunija je znižala carino /.a uvoz kmetijskih strojev in kmetijskega orodja iz Nemčije za 75 °/o. Ista ugodnost je sedaj dovoljena tudi za uvoz kmetijskih strojev in hranilnic postala tretja največja hranilnica v Veliki Nemčiji. Gospodarske vesti poklicno čast posameznih strok |£ s prevzemom drugih praških spravijo v sklad z interesi sploš-nosti. Nadalje stavijo državnim oblastem svoje predloge, nadzorujejo kakovost blaga, skrbe za strokovno naobrazbo svojih članov, posredujejo zvezo z drugimi poklicnimi organizacijami, sodelujejo pri nacionalnih in mednarodnih velesejmih in določijo krajevne trgovske običaje. Sprejemne in Članske pristojbine se določajo individualno ter določene najvišje meje ne smejo presegali. lOodstotkov svojih dohodkov morajo zbornice založiti za izvrševanje po zakonu predpisanih nalog pri denarnem zavodu, ki ga določi trgovinski minister. Zbornice imajo pravico, da kaznujejo člane, ki bi se pregrešili proti predpisom zbornic. Kazni so: posvarilo, ukor in izključitev, ki ,jo pa mora potrditi trg. minister. Kdor je izključen ne more več opravljati trgovine ali obrta. cromit«, ki ima 250 milijonov le-jev delniške glavnice. Družba bo ustanovila moderne filmske ateljeje. Pri družbi sodeluje italijanska družba »Ente Nazionale Industrie Cinematografiche«. I g ® Cotonificio di Cooegliaoo Tovarna za bombaž MILANO VIA BAROZZI, 5 Filatura e ritorcitura ottone — Filatura liocco dal N. 4 al N. 32. Filati misli canape e iiocco dal N. 4 al N. 16 Predilnica ln česalnlca za bombaž — Predilnica za »fiocco« , od št. 4 do št. 32. Mešana preja Poljanski nasip 1-B. SelenburjiOTa 3 <| iz konoplje In »fiocca« od št. 4 _ , , | W do št. 16 Telefon it. 22-73. It 1121 nk barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, moRga in lika domače perilo tovarna J O S. REICH Le migliori maccliine per carto-naggi, legatorie, arti grafiche, zinco-tirafio, scatolifici ecc. sono fornite dalla S. A. Ing. M. GAIA ■ Broscia Chiedote prospelti o offerte uiristituto Kconomico Italiuno — Casella poslale 36 — Chiari (Brescia). ______ Najboljše stroje i za kartonažo, knjigoveznice, grafična dela, cinko-grafije, izdelovanje škatelj itd. dobavlja tvrdka S. A. log. M. GAIA - Brescia Zahtevajte prospekte in ponudbe pri Isti-luto Kconomico Italiano — Casolla Postale 36 —■ Chiari (Brescia). Dodaten davek na zapitek v višini 10 do 15 (v barih do 20) odstotkov potroška je uvedla zagrebška občina. Na podnožju Ivanjščice na Hrvat-skem so odkrili po poročilih hrvat-skih listov nova ležišča premoga, ki je iste kakovosti kakor premog iz Golubovca. Srbska vlada je otvorila za Banat podružnico svoje centrale za železa in kovine v Velikem Beč-kereku. Prevoz drv in drugega kuriva po Beogradu je zopet dovolila beograjska občina. Bolgarska vlada je odpravila vse uvozne carine za plinske generatorje in za posamezne dele teh generatorjev. Na ta način naj bi se uvoz plinskih generatorjev povečal. Poštno paketna služba je začasno med Bolgarsko in Turčijo ustavljena, ker so se paketi za Turčijo na bolgarski meji preveč nagrmadili. Turški vžigalični monopol pride 1. junija zopet v last turške države po posebni pogodbi med turško državo in ameriškim koncernom, ki je po Kreugerjevem polomu postal lastnik švedskega vžigaličnega monopola v Turčiji. Madžarska delegacija je odpotovala v Izmir, da tam pripravi vse potrebno za udeležbo Madžarske na velesejmu v Izmiru (Smirni). Madžarski urad za zunanjo trgovino je prepovedal vsak direkten promet med izvozniki in inozemstvom. Izvozne in kompenzacijske kupčije so torej dovoljene samo po predhodnem dovoljenju urada za zunanjo trgovino. Trgovinska in obrtna zbornica v Budapešti obvešča trgovce in izvoznike o povpraševanju inozemstva. Izvozniki pa se morajo najprej obrniti na budimpeštansko zbornico in ne na inozemske tvrdke. I)a se zagotovi zadostna oskrba Madžarske z drvmi v bodoči zimi. je uvedla madžarska vlada obvezno delovno službo za sečnjo in transport lesa. Lesni delavci in vozniki dobe hrano in krmo za konje. Vsa lesna proizvodnja je pod vojaškim nadzorstvom. Francija je lani izvozila blaga za 50.7 milijarde frankov (1. 1938. za 30.5 milijarde). Največ je izvozila blaga v Nemčijo in Belgijo, namreč za 42 milijard (1. 1938. pa za 6 milijard), v francoske kolonije za 6.5 (prej za 8.4) in v druge države za 2.2 (prej 16.1) milijarde frankov. Seveda pa je treba pri teh številkah upoštevati tudi dvig cen. Švicarska vlada je racionirala potrošnjo oglja in šote domače proizvodnje. PRiMOd G O M S A £ OLEPALl ŠKA 14 OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN TRSTJE za strope pleteno s pobakreno žico izdeluje Jcs. 11. £*uh Ljubljana, Gradaška ul. 22, tel. 25-13 HIMIl Mr. Ph. J. Kolar dobi se v vseh lekarnah in drogerijah Izdajatelj »KoniorolJ Trgovikega U*U<, njegov preditavnik dr. Ivan Plen. urednik Alekiander Železnikar, ti»k» tiikarna »Merkur<, d. d., njeu predstavnik Otmar Mihalek, v*i v Ljubljani