bro branih SoopeM, dasi bi tadi njega selo veselilo, te bi bil traven. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE AMIIISENA t se ie mm Norvežani so užaljeni radi alar m« v Amerik L Pravijo, da Amundsen lahko živi na leča ju cato mesece, kar ja dobro preskrbljen. Opasovanje ea ne mere Isvrftlti v par arah ali dneh. Oslo, Norveška, 27. maja.— Na podlagi najnovejših poročil s SpiUbergena ae je vreme v polarnem pasu obrnilo na bolje Vetrovi ao prenehali, megla je izginila in solnce topet aije noč in dan. Zdaj je namreč v polarnem paau dan, ki traja tamkaj iest mesecev. Sploh je vreme zelo idejalno ta ekaploriranje in Amundsenovi prijatelji ae prav nič ne boje za varnost ekspedi dje. Vesti it Amerike, da ae tam pripravlja letalska ekepedicija, ki pojde iskat Amundsens in Ellswortha, so skoraj užalile norveške raziskovalne kroge Poročnik Prestrud, ki je spremljal Amundsens na južni tečaj, je izjsvil včeraj, da ni nobene-gs vzroka za razburjanje. A-mundsen ae lahko nahaja več mesecev na tečaju in še bi bil alarm nepotreben. Prestrud je trdno prepričan, ds je Amundsen dospel ns severni tečaj in zdaj ae mudi na opazovanju. Ko je bil na južnem tečaju, ga je vzelo tri dni, predno je določil pozicijo tečaja. Nič manj časa na bo vzelo na severu, kjer so razmere veliko težje. Sploh pa je Amundsen tako dobro preskrbljen s vsem, da lahko premaga vaeovi- if ol TezaVe, crprav • ja pritllO- ran vrniti ae peš. Washingten, D. C.—Morna-rični tajnik Wilbur je v torek zvečer pobil poročila, da njegov department posodi zračno ladjo "Los Angeles" ali "Shensn-doah" za iskanje Amundsenove ekspedioije na severnem tečaju. Rekel je, da zdaj še ni nobenega izgleda, da se to sgodi. Ameriška vlada čuti, da je dolžnost Amerike pomagati polarnim letalcem, ampak zdaj še ne vidi, da je pomoč res potrebna. Iz Kalifornija poročajo, da so koraki zs organiairanje rešitve-ne ckšpedicije začasno opuščeni. Sorodniki Ellsworths, ki js odšel z Amundsenom, so uver-jeni, ds je polarna ekspedicijs pa varnem. HUDA GONJA SUHACEV V KAN8A8U. Girard, Kana. — Suhači tega okraja kar zaporedoma obiskujejo domove delavcev, iztikajoč, kje bi dobili le kapljo prepovedane pijače. Pet nepoznanih ljudi je udrlo ob desetih zvečer v hišo Jova Kastigorja. V nekem gslonu so dobili pijačo, ki je smrdela po *Ranju in vlekli so ga pred sodnika ,kjer je moral položiti tieoč dolarjev poroštva. Pijača je bila skopana v vrtu, kakor izpove-dujej osuhači. Kadi vsiljivegs vdiranja v Mtanovanjs in gonje z kršilci je bilo prijetij več ljudi Wssher kempe, Frontenace, Pittaburga, Franklina in Arme. Pri teh pohodih suhsči čisto ni<* ne upoštevajo poeUv. Kadar " jim zjjubi udrejo v hiše, tudi Ponoči, samo da prestrašijo ljudi- V bližnji bodočnosti hočejo m*nda izvesti še širše gonje proti krAilcem prohibicije. Amerika. Ameriški učenjaki ae pripravljajo na bitko v Tenneaaeeju. Moraarični department še ne bo dal zračnih ladij za iskanje Amundsens. Trgovska komisija je krinka. Sola za delavske voditeljice. Illinoiski senat sprejel predlogo ze omejitev "indžunkšnov." Po svetu. Norvežani ne verjamejo, da as je Amundsenu zgodila k*** nesreča. Francija in Španija baje ponujata mir Maročanom. Trockij je dobil kar tri držav-ne službe. O kongresu delavake socialistične internacionale. Veliki štrajk oljnih delavcev v Mehiki. Trije komunisti javno obešeni v Sofiji rraaiaja za omajnav "indžaakšaov" sprajata Illinolaka višja zbornica je odo* brila predlogo, toda v nižji zbornici najbrž pride aepet poraz. Springfidd, IU. — Illinoiski senst je 26. maja sprejel s 28 proti 16 glasovom delavsko predlogo ta omejitev sodnijskih prepovedi v slučaju stavk. Predloga gre zdaj v nižjo zbornico, kjer pa ima mnogo več nasprotnikov in najbrž bo pokopana kakor je bila originalna predloga pred nekaj tedni. Nova predloga je nekoliko fct-v besedilu, IUn četrtek, 28. maj« (May 28), 1925. naa. a«t «i o*, a. iaiT, aa Jeaa 14. 1111. STEV.—NUMBER 126 stl od originalne. Ulinoiaki kapitalisti vodijo vroč boj moti predlogi. Predložena je bila na pritisk delavskih strokovnih unij. katerih voditelji so politični zavezniki sedanje liberalna republikanske administracije guvernerja Smalla. linija v MiMalk? V Rimu govore, da pojde Boni to na "dolge počitnice** la feikl pustolovec prevzame njegovo francoski moaarfclet eblt. I zriz, 27. maja.—Zenaka s imenom Ronnefoy je včeraj u-»tHila E mas te Bergerja, Ma-asjmka monarhlatlčnega Msta "I/Action Franca lae." Pozaeje je povedala, da je ubile Bergerje Pomoti Njen namen je bil, ubiti Leona Deudete, urednike ii*a, ki priporoča povretek wrkUe v Franciji. Rim, 27. maja. — Benlto Mus-aollni je te dni obiskal pesnika Gabriela d'Annunzis v njegovi vili v Gardonu. Imela stš dolgo privstno konferenco. Ofidjelne-ga pojasnila o tej konferenci še ni, je pe dovolj govoric v uradnih in neuradnih krogih in tudi časopisi ne molče. Neki list domnevs, de je Mus-solini ponudil pesniku slulbo ministra svijstike. Druga vest se pa glasi, da je Mussolini končno sklenil ubogati zdravnike in oditi na "dolge počitnice". To bi bil že storil, toda ne more dobiti nikogar, kateremu bi t lahkim srcem poveril svoje diktatorsko mesto. In zdaj je morda našel namestnika v d'Annunziju. NE SLOVENCI, NE JU008IX>-VANI, TEMVEČ AVBTRU-a, NEMCI IN MADŽARI. Pltteburg, Kana. — Zanimivo je pogledati v seznam kakih trideset inozemcev, kateri prosijo sa ameriško državljaaetvo ne tukajšnjem okrajnem uradu. I-mena se sicer slišijo slovensko, ampak vsak prosilec Ima navedeno kaj drugega. Tako najdemo med drugim Imena: Johann Pečar, Avstrijec; Bllsabeta Re-porz. Avstrijke; Mary Lepo. Avatrijka; Anton Gabršek, A v-strijec; John Strah. Nemec; Jo-seph Kmet. Madžar; NerjT* beiak. Avstrijke; Frank Dsbe-Uk. Avstrijec; Johen Crepm-lak. Avstrijec in Mertia Sagor, Avstrijec. Slovence nI nobenegs med temi ljudmi in Jugoslovana tudi ne. • ------ TRGOVSKA KOMISIJA JEKNINK« Svoj prvotni pomen ja ko ji js Coolidge imenoval vodstvo navihanega Naajaki aa pripravljajo Waahington, D. C. — Napredni element v kongresu bo mogoče izsilil odpravo svetne traov-ske komisije. To je tribuna!, ki ga je dobila Unija s pomočjo zmernih reformatorjev, kateri bi radi dokasali, da kapitalnem lahko operira tudi po sakonfli u-merjene konkurence. Ta element je odločno zagovarjal komisijo proti napadom nasadnjakgv v preteklosti. Zdaj pa je New York, N. Y. — Unija ta ameriške civilne svobodščine, katera vodi obrambo profesor j s J. T. Scopesa ia Daytona, Tenn., poroča, da ao ameriški znanstveniki sklenili orgenisirati poseben posvetovalni odbor v zvezi t aagovornižtvom profesorjs Sco-kl js obtožen prekršenjs protievolucljskega zakona v Tenneaaeeju. Odbor, v katerem ho tudi nekaj slovitih odvetni-kov, bo organiiiran še ta teden. Naloga odbora bo, pripraviti ves nil svoje stališče kar naenkrat, potrebni msterijsl ta pobijanje kakorhltro je Itvedel, da ja obtožnice pred sodiščem. V slu predsednik Coolidge napravil it cele tadeve farso. Imenoval Je v vodstvo komisije notoričnega korporacijakega političarja Humphreyjs is Seattla, s čemur je nsprsvil is komisije varno vladno protekcijo sa nepošten buaineaa. Dokazal je, da kapitalizem ne mora biti kontroliran od država, dokler kapltaliaem lastuje državo. Kongreanik Huddleaton it A-labame ae je priključil senatorju Norrieu in Borah javno zahteva, da m mora komiaija odpraviti. , "Korist zvezne trgovske komisije." pravi on, "odvisi popolnoma od oaebnoatl tlatih, ki jo upravljajo. Nikakor ne more biti koriatna, če ni v njenem vodstvo poštenih mož, katerim ao pri srcu njeni nameni. Ce ima komiaija alužiti aa protekcijo da je Scopea spoznan krivim. bo odbor nadaljeval bitko pred višjimi sodišči. | Newyorški knjigotržcl, ki Ima jo aa prodaj ratne znanstvene knjige o evoluciji, poročajo o zala dobri trgovini odkar je Soo-peaova afera prišla v javnost. Dfslej so bila te knjige omejene le aa odjemalce v intelektualnih kpgih, ampak adaj prihajajo naroČile ia širokih krogov vseh ljmlakih slojev; celo ia Tennea-seejs prihajajo zahteve po knjl gah. Ljudje se niao še nikdar tako santmeli ta evolucijo kakor Chicago, IU. — Claronce Dar-rear je dejal včeraj v intervjuvu, da še ni nič gotovega, da bo on aagovarjal Scopesa. Veat ia New Yorka, da ae je aam ponudil za aaaovornika, ni bila točna. Res pt Je, da je bil naprošen, ampak poštenega mešetarjenja, je boli- ne direktno, od oseb, ki vodijo da jo odpravimo. Ko je hila zagovornlštvo. Darrow smatra čakovall ,da jo bodo vodili ras-umni ljudje, ki so bili zbrani t otirom na njih zmožnost, ampak ne taki, ki so bili agentje ter ve-šarji podjetniških Interesov, proti katerim je bila komisija rafpo ustanovljena, da se zavaruje javnost. Zadnji rasvoj pa je pokazal, da upanje ustanoviteljev ni bilo dovolj utemeljeno." Admtnlstrscijski političarji ao očividno presenečeni radi nenadne odločitve naprednejših, ki ia-htavajo, da mora njih doaadaj priljubljena vladna inštituaija IU. Bojijo ae, da bodo Norris In njegovi prijatelji direktno naskočili komisijo prihodnjo almo v lcongreau, ko je komisija postala skupina političarakih In mešetarakih pajdašev. Zdaj torej ni drugega ta ozdravljenje kapitalizma kakor Javno laatnl-Itvo. Od zdaj naprej, dokler ae ae bo sestal kongres, bo oficijalna propaganda republikanske stranke proti' javnemu laatnl-štvu. Vaak poitkua bo atorjen, da ae poječi ideja v prid Javnega lastništva, četudi a pomočjo kakih komunističnih zarot in revolucij. Progreslvcl ao pe že tako pripravljeni, da če bodo videU, da Coolidge in Mellon stojita ta o-čuvsnje nezakonitega profitar-stva in komercijalnega boja, se bodo semi rajši podali v eketre-me ter če trebe tudi zagovarjali javno lastovanjs in obratovanje industrij. Turški eksprinc v Dunsj, 27. maja.—Bivši tur-ški princ Abdul Ladlr, sin bivšega turškega sultana Mohameda V., Ime burne čem v Beda-paš ti. kjer je našel zavet j* ko ao Turki izgnali sultanovo Mah-to. ^ Seboj je pripeljal dve leni. toda prva je iztožile ločitev sekane In .denerno odškodnino, druge je pa to dni pobegnile s nekim njegovim prijete! Jam. Eksprinc je epeliral aa opeko policijo, naj mu pomaga dobiti njegove "ukradsoo VREME. Chicago H H 6:11, posvetovalni e d b o r v b odvetnikov M organizira As U teden. Dober trg sa knjige. Darrew Še al gotov, Če bo aagovarjal ivjaja aaravaa sila Vulkan podira bivališča; potrea je uničil toplice«—Itbruh lava v Nlkaragvi. Toklje, 27. maja^-Iz Kagošl-ne je prišla vaat o silnem bljuvanju ognjenika Suvaaašime na otoku Ošlma. Erupcija Je tako allna, da cele akale leto It žrela In se vale v vznožje gora, kjer podirajo hiše. Prebivalci ao pobegnili. Potrea, ki je zednjl teden uničil tri mseta. je naredil največjo škodo v Kinoaaklju. Ondotne glasovi te toplice, v katere ao zahajali bogati Japonci ia vae dežele, ao prsnshale. Mesto tople vode prihaja zdaj mrzla na dan. Maaagea. Nlcaragua, 27. maja.—Vulkan Santiago bruha že nekaj dni strupene pline In pepel, ki je uničil kavlne nasade kroginkrog. Naraščajoča aktivnost nlkaragiških ognjenikov traja še več mesecev. PETER 8TANKOVIC PORTIRAN. BO DE- Plttaburgh, Pa. (Labor De-fense Council.) — Prišle Js odredba, da mora biti deportiran Peter Stankovič. To Je torej po končanem petletnem boju ne sodiščih, katerega je nejveč vodil delsvski obrambni svet proti de-portaeiji Stankoviča. Zadeva ae je vlekla esla leta in nazadnje je isgledelo, kakor da Je puščene na stran, ko je nenadoma prišla odredba aa deportadjo. Odpeljali ga bodo v Jugoslavijo kot jetnika In ga predeli Pašičevl vladi. o kateri pa je znano, kako kruto nastopa proti komunistom. Dejstvo, kako brezobzirno nastopa vlade proti komunistom v Jugoslaviji, nam jamči, da je tudi ae Stankoviča ravnotako kot M ga peljali v ječo. Stanko-vič je postal žrtev PsJmerJeve gonje ta rdečksrjl v letu 1920. V tej deželi pušče ženo In dru- fina > francija ii španija iščeta mir v naroki? Ia Tangiera poročajo, da so Fran-cesi in Spanci pripravljeni priznati neodvisnost Rifljan-cev pod gotovimi pogoji. Tangier, 27. majs.—Tukajl-uji dlplomatičnl krogi so bili ds-nes iznenadani, ko ao čull, da ae Francija In Španija natihoma pogajata aa mir a Abdel-Krl-mom, voditeljem rebelnlh Rifi-jancev v Maroku. Obe državi ata baje voljni priznati neodvisnost vatašev na njihovem teritoriju in trjpvlnske svobod-»čine, če bodo Rifljancl držali disciplino. Druga vaat ae glaal, da nameravata Španija in Francija ugnati Rlftjance a ekonomsko blokado, ako ne bo nobeno drugo sredstvo pomagalo. Obe drŽavi ata menda uvideli, da vojaške operacija pomenijo prevelike stroške ln dolgo dobo vojskovanja s žilavimi Marošaal-Vrhutegs vojna v Maroku lahko provocira mednarodno kriao. Paria, 27. maja.—-Po uradnih poročilih ao Francozi včeraj ponovno odbili tri napada na svojo črto v Maroku. Okrog 700 Rif i-Jencev js bilo ubitih v napadih. Napadi so bili adrobljanl a francoskimi topovi in bombami ia sraka. / Is Madrida ja prišla veat, da glavni raaultat konference mod španskim diktatorjem Prlmo de Rlverom ln posebnim francoskim odposlancem Jean Louls Malvyjem je bil, da ae takoj la- čne gradnja direktne Šele*nico od francoaka maje Črn Madrid do Algeohmaa ob ošlnl Olbral-tarja. Nova želeanlca bo nudila FraaelJI polovico krajšo pot v Maroko kot jo Ima danes po morju. Železnico bodo financirali amariškl bankirji. Sala za ialafafca Odprt be Šaetmaaačnl tečaj u ženske, ki hočejo postati vfdl- teljice v delsvakem gibanju. Waehlngtoa. — (F. P.) — Elisabeth Christmsn, generalna tajnica In blaga J niča liga narodnih Ženskih strokovnih unij, naznanja, da bo odprtih večje število učnih aavodov ta delavake žene, katere hočejo dobiti iao-bratbo o vodatvu v delsvakem gibanju. Taka šola Je tudi v Chi-cagu, kjar ima liga svoj glavni stan, In aleer ne 811 8o. Ashland blvd., Chicago,, kjer ae vpletle-jo lenake ta prihodnji tečej. to-la nabira delavtke orgsnlzlmne žene, ki bi bile zmožne kot ovye-nisatorice In tmožne pri aklepa-nju pogodb. Dati bi morale obljubo, da bodo v prihodnjoatl koristile delavskemu gibanju. Cena ae garancijo Je $760 ter šola pokriva šestmesečno dobo. Eden glevnlh problemov v delavskem glbsnju Je, kako doseči trilnilJone emerlških delavk, katera so vposlene po raznih industrijah, pa m še niso pridružile delevsklm organizacijam, pravi gdč. Christman. Po a Janam mnenju ao najboljši del, voditelji taki, ki ao zmožni pri konferencah In pogejanjih. Tam ps Js zopet zmožen le tak, ki Ims tudi snsnje o IndustrlJeJnlh od-nošejlh med delavstvom In podjetništvom ter razmerami, ki vladajo v Industriji. Chicago.—Micheal Kraatulo-vlch, 8128 Shlalds sva., dvs leti star. Je bil le melo odrgnjen, ko je v torek padel a mostovža tri-nadstropne hiše na cementni hodnik ob cesti. Otrok, ki Js skakal po mostovžu ia podrl ograjo, je med padcem zadal ob motvos, ns katerem ss je sušite obleke ne dvorišču drugegs nadstropje ln to pomagalo, de m nI ubU ali talko pobil. Traaki J ja 4aM kar tri državna služba V svojem prvem govoru Ja aopet kritiziral Ameriko. Moskvs, 27. maja. — Leon Trockij. bivši vojni komisar, js bil včeraj nominJran načelnikom treh vladnih departmentov, In sicer predsednikom odseks sa tehnlčno-znanstvens dela, šefom vseruakega elektrarnega truata in predsednikom glavnega odbora aa dajanje koncesij, Moekvs. 27. maja. — Leon Trockij je sinoči v avojem prvem javnem govoru po avojem povratku it Kavkatije in po tak-I j učku sovjrtskuga kongresa topet opotoril na nevarnoat, ki preti Evropi od ameriških kapitall-atov. Rekel je, da Evropa polagoma postaja vasal Amerike. Združene drŽave pomagajo Veliki Britaniji, Franciji. Belgiji In drugim dežalam le toliko kolikor Ja potrebno, da bodo v stanu plačati vojne dolgove Ameriki. "Evropa Ja danea potisnjena v kot, ia katerega ni laboda, dočim Amerika aedl na njej ln pije njeno arčno kri. Anglija Je Še ltgubila avoja svetovno trga In kmalu poatana le komlaijakl a-gent ekonomake ln finančne politike", ja dejal TroeklJ. Kaagras Mavaka la taa« te adaj m vršijo velike priprave, Vršil m ha v avgustu. Londoa, Dne 0. In 10, maja ae je v Parlau aeatala akaekutl- va delavake in aocialiatlčne in ternacijonale, na kateri ao bila zastouane delavske in sociall-rtttn. org»m««IJu dv»J.etlh držav. Bile ao navaoča tudi last opnice mednarodne lanska ao-dallatlčna organlaaclje. Ekaekutlva ae ja v veliki meri bavila a pripravami za aoelall-stlčni In delavakl kongrm, kateri bo pričel dne 22. avguata, kakor je tudi ladelala poslovni rad kongresa. Drugače pa ao bila na dnavnem redu le politična vprašanja, katera ao tudi vključena v agsndo kongresa, zlaatl Ša balkansko vprsšsnje. Radi rasmer v Bolgariji in aoclallatlčnlh organizacij po Balkanu se bo tudi v kratkem vršile posebne konferenca v Pragi, na katero gresta tudi tajnika In ternacijonale Adler In Shaw, Na kongresu pridejo na vrsto rasna vprašanja o stališču, ki nsj ga aavaema internacljonala v mirnem času, In dalavaklh bojih proti nevarnoatl vojne. Delavska brezposelnost In šlvUe-nje, wsshlngtonsks konvencija in osemurnl delavnik, poročila In predlogi Ženske mednarodne konference, organizacija ln raa-na druga vprašanja bodo blatvo razpravljanja kongresa. Ravno na dsn pred kongresom, 21. avguste, ss bo sešta h konferenci Internecljonala socialističnih len. ki bo zborovala v istem prostoru. Ts konferenca je omejena ssmo te ženske, katere spadajo k socialističnim strankam, katere vo s zvezi t delavsko In socislistično Interna* cijonalo. Med kongresom se bo tudi vršile konferenca, ki se bo bevlle z agrarnim vprašanjem. Prieo-stvovall bodo delegatjs socialističnih strank, ki ao posebno zainteresirani v vprašanje. C V DNO M MOTA MHEPER* DOVA ZADEVA. Chlcaf* IN. — Pravda proti Sheperdu ae vleče na čikaškem sodišču kakor morska kača. Zdaj ss policija nahaja v srditi gonji ae važno, a pobeglo državno pričo Robertom Whitom, ki je pred dnevi Izginil Iz Chicaga In m tako očividno hotel oprostiti pričevanja. Priča s« b§je skrive nekje v New Yorku. Ze stvar vlada vedno večje zanimanje, eko sodimo po velikanskih nepleih ne prvih strankah čikaškega ča- r JEI PROSVET OLAS1LO SL0VB9MB NASODNg podporne ikon LASTNINA HLOVKN Cm* efkM*r pe SeS»m«. lUju*Mje — vraiaja. , , Naročnina: Z*4iajMe dr*av« (Uvan Chteae«) 16.00 m Mo, fiJO pol lata in $1.26 m tri mm; Chlcafo ia Clearo 66.60 aa lato, aa | >1^6 ta tri maaaaa, te aa • : ""TM "PRO SV ETA" 1667-66 Sa. U«Sala Av "THE ENLIGHTENMENT* Orgaa of tfca Stevaaie Naliaaal Adrartialaa ratoa on ................ 111 ■* ______United Stataa (a* cap t Chieago) Chieago 66.60, and foralgn countriaa^^.66 par "MRMBER of Tha FEDERATED PRESS" UNION LABEL APPLIED FOR v aklapate n. pr. _ J ram Ja a te« ▼aai aa MUd MS. (April 16-1616) ČE SEM SAM Sedanji gospodarski sistem je tak, da daje peš&ci ljudi moč, da gospodarsko zasužnji miljone in miljone delovnega ljudstva. O. sedanjem gospodarskem sistemu se lahko reče, da je nasprotnik človeške družbe. Peščica ljudi, ki je gospodar nad sredstvi za blagovno produkcijo in distribucijo in nad naravnimi zakladi, ima tudi moč, da miljonom odreka sredstva za človeška življenje. Iz tega sledi, da tisti, ki ima moč, ukazttfe drugim. Torej je življenje igra za moč. Ce sem delavec ali farmar in se sam, sem tudi brez moči. Ako se pa združim z dmigimi delavci in farmarji, sploh z ljudmi, ki so pošteni fn delovni, za izvojevanje življenskih boljših razmer v človeški družbi, bo to prizadevanje končno imelo uspeh. ,v Boj za osvoboditev človeštva iz gospodarske sužnosti je star tisočletja. Tudi delavsko gibanje vodi boj za te človeške idejate. Delavci utrgajo s svojimi organizacijami gospodujočim košček za kpščekom svojih pravic, obenem pa drobe predpravice priviligiranih slojev dn interesov. Posamezni delavec bi ničesar ne opravil. Omagal bi po par poizkusih, priviligirani sloji in interesi bi ga pomandrali in poteptali po prvih poizkusih. Združeni pa delavci zmagujejo. Korak za korakom napredujejo proti svojemu cilju, korak za korakom izboljšavajo svoje razmere, kar jamči, da bo končno zmaga le na njih strani. Delavsko gibanje je priča, da človeštvo napreduje. Organizirano delavstvo gradi boljšo človeško družbo, ono je graditelj in ne razdiralec in poruševalec. Vsak delavec, ki se organizira, sodeluje pri tej gradnji za boljšo človeško družbo. arca namenjam sorodnikom in prijateljem da je umri naš soprog in oče Joe Miheklah. tel je aa delo dne S. maja zjutraj ob testih, a ob 7.90 ga je zadela ne-areča. Jedva je prišel v rudniku na avoj prostor, ae je aa njega Ml velik kamen, pod lifriHn je siromak ostal na mestu mrtev. Zatisail Je /a vedao #t> in prenehalo je življenje trpina. Zapušča pa mene soprogo in četvero dCce. ' k Iz dna area ae zahvaljujem vsem. ki ao mi pomogli ia me tolažili v žalostnih ursih ter položili vence in cvetlice pokojniku.* Najsrčnejša hvala društvu št. 76 S. N. P. J., ki je polotilo lep venec na oder pokojnika. Hvaležna sem Joe Bolfu, Johnu Bojcu in Johnu Starčeviču, ki so Izrekli nagrobno slovo. Tako tudi hvala društvu Št. 26 H. Z. IU., sosedom ln prijateljem, bratu iz Butta, Mont., ki je prišel k pogrebu, sestri in svaku Mr. in mrs. Valkovlč ter vsem drugim za oblak na mrtvaškem odru in udeležbo pogreba. Pokojniku Želimo miren počitek, Žalujoča ostala soproga Margareta Mihelcich in Otroci: Joe, 14 let; Mary 13. Kati 11 in Goldi 8. V stari domovini ranjki zapušča še mater ia brata, tu pa sestro v Jolietu, 111. — Margaret* Mihelcich. AMERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA 8E PRIPRAVLJA ZA KAMPANJO. Ameriška delavska federacija je sklenila v začetku maja, da prične z obširno kampanjo za organiziranje delavcev v Združenih državah in Kanadi. 0 kampanji poročajo, da se bo vodila vztrajno za organiziranje neorganiziranih delavcev. V tej kampanji bodo govorniki seznanjali neorganizirane delavce s cilji ln zahtevami strokovno organiziranega delavstva. Voditelji organizacije upajo, da bodo govorniki dosegli tisoče in tisoče neorganiziranih delavcev. Vse mednarodne unije bodo po svojih močeh sodelovale pri tej kampanji, tako da bo gibanje za organiziranje neorganiziranih delavcev celotno in bo imelo uspeh. Kampanja za organiziranje neorganiziranih delav eev prihaja malo pozno. Po letu 1922 so privatni privilegiji in interesi s svojo gonjo sa odprto delavnioo precej omajali nekatere delavske strokovne organizacije. Ko ao privatni interesi in privilegiji pričeli s sVojim rovarskim dolom proti delavski strokovni organizaciji, je bila dolžnost strokovno organiziranega delavstva, da odgovori s protiagitacijo. Taka taktika bi vzela privatnim privilegijem in % interesom precej vetra iz jader. Mesto da delavcem sovražni privatni interesi ostanejo v ofenzivi, bi bfH potisnjeni v defenzivo. Ameriška delavska federacija bi ne izgubila toliko članov, kot jih je in bi lahko pri sedanji ofenzivi razvila precej več moči. Vsekakor pa pokazuje Ameriška delavska federacija več življenja pod novim predsednikom. Saj tako je soditi po zaključku, po katerem se priredi splošna kampanja za organiziranje neorganizirgnih delavcev. In to js dobro. Organizacija, ki dremlje in ne pokaže nobenega življenja, prično razpadati. Kampanja za pridobivanje novih članov pa pomeni življenje. In kjsr je življenje, tam se ni treba bati razkrojenja. Ameriška delavska federacija se lahko pojača, ako ostane živa ne le v pridobivanju novih članov, ampak reorganizirati mora svafs vrste tako, da ko odg varjala modemi delavaki strokovni organizaciji, M je priprsvljena vsakčas braniti svoje, ali pa preiti v ofenzivo za nove pridobitve v korist delavstva. Vprašanje pa je, ako eo vaditelji Ameriške delavske federacije že tudi prišli do tega prepričanja. Hreezy Hill, Kana. » Dne 18. aprila amo spremili k zadnjemu počitku br, Antona Blatnika, ki je umrl v bolnici OsasrStemie, Kana., kakih devetdeset milj od tu, kamor so ga odpeljali lani meseca septembra. Pogmb Je bil ciVilen, kakor je Ma pokojniko- šču v Mulberry, Kaos. Spadal je k št. 65 S. N. P. J. in št. H A. S. B. P. D., kakor tudi k lokalu št. 5878 U. M. W. Tu ni imel seeod-ntkov, pač pa društvene brate, znance in prijatelje, kar se je prikazalo pri udeležbi pogreba. Ko So člani izvedeli, da je pesmi-nul, ao zahtevali njegovo truplo saj, da ga dostojno pokopljejo in so tudi darovali kraaefl venec. Hvala gre br. predsedniku društva "Prvi maj" št 66 Pau-lu Kumerju sa ganljiv govor pri odprti gomili, kakor tudi pokojnikovemu prijatelju in društvenemu brata Matiju Ulepiču, ki je vzel truplo na avoj dom do pogrebit Pokojnik je bil precejšnjo vr-ato let v tej deftelf. Pred več leti se je podal v stari kraj za nekaj čaaa in zopet prišel v Združene dršave. Star je b(l okoli 58 let, doma iz Gorenje Dule pri $ko-cjanu na Dolenjakem, kjer ima aorodnike. Končal je mukotrpno pot življenja, naj počiva v miru. Rada bi pisala o prvomajaki alavnostl, ki ae je vršila v Edisonu, a šal ne morem, ker ji nisem prisostvovala radi slabega adravja. Ce Je Človek na želodcu bolan, pač nI za na alavnoat in veselico, posebno ne štiri milje daleč. Boljše je, da ostane doma in si vzame počitek. 2elim pa ae zahvaliti gl. ured niku Prosvete br. Metu Zavsrt- niku, ki nas je ob tej priliki obi akal tudi v Breesy Hillu. Plavijo, da stanujemo nekateri po takih krajih, da nas še bogec ne najde, a resnici na ljubo povem, da nas najdejo zastopniki 'naprednih časopisov (nazadnjaških Je b&je, da jih ni) k*kor tudi razni trgovci, agentje, govorniki in drugi. Včaalh jih Je še akoraj preveč. Sirene so prvega maja tulile pri rovih in vabile delavce na delo. Dvomim, da bi se bil odsval ksk zaveden proletaree ter prezrl delaveki praznik prvi maj, podvizali nekateri, ki delajo. Zalo pa se al čuditi, če se kapitalisti •poehjiujr-jo vsakovrstnih zvijal in navijanja. Tukajšnja Rastem družba se aa primer upira na vae prologe, da bi ae prisaala pogojev radarjem. do katerih ao upravičeni. Prisade va el apel Jat i detavoo na limanlee. sa čemur stoji kompanija Sherkfan, kar pa ne verjamemo, da bi se ji posrečilo, čeravno ee najdejo tudi še taki, ki eo pripravljeni sprejeti ne tesno lestvico la leta 1917. temveč ee-k> ta leta 1908. če Je treba. Ifcko eo ae Izraziti. Nadejamo se. da ne h<» Slovenca med njimi in le a par pa sa ne h<» *i»Im< i»i«» okra-t o vat i Raz m ar*, ki ae aam obetajo, nlao povoljiie, ter ee ne o-gre varno zanj. Tolaži pa aaa zavest, da jih je več, ki simpati rajo s Odobravam nekatere doplae, Zlasti iz Zapadne Virgintfe, kakor tudi od rojakinje Ane Serdo-ner iz Oklahome, ki pravi, da je »kaj trdnih unijskih mož v ajih sredi. Tako Je tudi pri nas v Kansasu. Ce bi ne bili, unija rudarjev bi že davno šla rakom žvižgat. Dejatvo je, da ae povsod dobijo izjeme med zavednim delavstvom, katerim beg še ni razvozi jai uma, da je družbam toliko lažje zbrobiti zahteve pmlnega elementa. Lep posdvav zavednemu delavstvu. — France« Šinkovec. na. Barton, Ohio. — V ti okolici je precej premogovih rudnikov, izmed katerih pa sta samo dva čez zfmo nekoliko ropotala, dru-j go je bilo mirno. To sta Bartoni Mine in Blalne. A tudi ta dva sta obratovala pod Šikaniranjem kakpr na neunijskem polju. Organizacija U. M. W. ni sploh nič upoštevana, radi česar pa ne moremo drugemu prištevati krivde kakor sebi, ko volimo ta-ke^judi, ki »o bili dobri pred tridesetimi leti, a nikakor pa ne za danes. Za takozvano mrtvo delo, katerega Je pri nas tri Četrtine, ne daj, da bi kaj zahteval. Takoj bi slišal od preddelavca opazko, kaj storiti z orodjem, kajti pred jamo jfti vedno stoji par ducatov prfeetradanih in tudi malo raztrganih, ki bi skoraj zastonj radi prodali svojo moč izkoriščevalcem. Ampak malokdo je tako srečen. V rovu ni ravno toliko vode, je pa dva čevlja škrljevine zato In dva moža morata dobro držati po tri do štiri ure, da Jo odstranita, in to brezplačno. asilo, da smo pod solneSm vsi enaki ter bo tudi v resnici tako, takrat bo delavec vedel, zakai fivi. Dandanes se mu pa Sploh ne splača živeti. Na Bartoau imamo dVa pone-urrifijrvalna hrama, ki Sta dobro obiskana (se razume — od Slovencev). Kakor sem slitol, ako gospoda pogledaš s rumenim 'cvancigarjem' je vse dobro, ampak če mu daš le dolar, se samo malo namrdnejo. Kaj njemu mar, če je tvoja tesa lačna in o-troci bosi? Samo da se gospod' na novem "Nash-Six" vozi, pa velja. Wm> so nekoč pri pogrebu vsi sorodniki jokali za umrlim, pa Je fajmošter zapel aa umrlim: Naji gre daša kamor hoče. aamo da gre meni denar v žep. —- Naj še kdo reče, da nismo bogaboječi! Pozdrav modernim sužnjem "-L A. Bregant. Spodaj je pa zopet po dva do tri čevlje kamenja, tako da je prav malo čiatega premoga. Ni Čudno, da pride umazan premog na površje. In če paznik le vidi za papir debelo plaat med premogom, ti napifte tvojo številko in po deloptistu ae le hitro pripravi na polko s predstojnikom. Vsakdo se boji priti na svetlo. Kazni zato so stroge po dva do sedem dni doma, $8 do |4 na plačilni dan manj v zalepki. Tudi ti prav lepo v oči pove, da te več ne potrebuje, kar je gotovo vaak vesel v tej Kuličevi prosperiteti. Kar nam pa na tiplju pri tehtni cl unesejo, bi bik) škoda, da bi omenjal. Takih dobrot smo deležni. Kolik Je zaslužek tudi lahko vsakdo sklepa potem, ko smo po dva moža v enem da naredita po $10 do na teden. Oe greš v prodajalno bi pa litiko za tri aU štiri dolarje vse v pest stisnil. Kam jadramo, vsak zase premišljuje. Tako se gdfli na najbogatejšem kontinentu, kjer je vsega v izobilju. Nikakor ne morem zapopaetL kako se morejo ljudje z veliko družino sploh živeti. Samec sem ln*ne prav izbirčen v hrani, pa mi nič ne ostane. Pri vsem tem pa r le hočejo nekatere države vpeljati davek na samce. Vpričo takih razmer se kar smešno zdi govoriti o tem. Mogoče si bo kdo mislil: Kaj se vendar še mudiš v tej 'kontri', ako se ti zdi tako slabo. Resnično, pa vendar teflko iz pel j i vo. Ako mi dajo ameriški kapitalisti, sa katere sem celih let nategoval tile, nazaj prejšnjo čvrstost ali ako me odftkodtjo na kak drug način, pa sem precej pripravljen odvesleti No, pa delavec je že od mladega s prižnice kakor od nevednih staršev poučen, da mofk potrpeti, saj bo na drugem svetu bolj- Pet krav na en groš bi stavil, da bo leta 19*8 CooHdge zopet izvoljen. Narod namreč nikakor ne more zapopaeti, kje ga čevelj žull. To se bo tudi toliko časa nadaljevalo, dokler bo ljudstvo pleealo, kakor bodo žvižgati ptički, ki sle: Ako te udari po le ven Hcu, nastavi mu deeao. Tak nauk je poniševalea v maaa ovajseiem sioieiju. Pa naj še kdo reče, da nieo današnje miserije krivi gotove vrele ljudje. Smelo trdim, da bi bflo delavstvo aa petdeaet let naprej. če bi ne bilo takih zavajai-nih naukov Dostikrat aem še slišal, da goepod Je ničesar ne vzamejo a ailo. Jaz pa pravim, da ae nam Se vseli vae. Tako pa čakamo na drobtine, katere nam poaedujoči razred brcne s miae. češ. tu imaš. da mi ne pogineš ter te bom še dalje lahko izkoriščal in ee maatil prt obloženi mizi na tvojo kožo. Praza ae glasi, da smo pred vai enaki. Kadar se bo E?**^ i« pri«** majska zima ndnje dni znana. Pozeble niso le kopinjače in koruza. potehelT' dir tudi • a a Naprej, orjuna&ka kri' ■Od posebnega Sarkometove« poročevalca v Carigradu fc Ji šla sledeča vest: Rdeča armad udari na Cleveland v prihodnjem septembru. Tone, pripravi se nt over tirne! Pokopati bo treba milijardo zamaškov. ♦ a a I V Belgrad u. Pašič je bolan. Boli ga želodec od tiste ure, ko je požrl Radič*. Joliet, I1L — Samo par vrstic prostora prosim, da ne bo Član-! .Uo ne d. » ^ iB bi tudi grmada gorela v parku! Bruno je bil sežgan na javnem trgu v Rimu. Nazaj v parke! • • • še društvo kar na celem pohru-stali. No, to ni tako lahka stvar. V dokaz, da ni tako sta bila že dva dopisa v kratkem, da bo i-melo društvo Jolietska zavednost v nedeljo piknik ali izlet v prosto naravo. Kot Član posebnega odbora a-peliram na članstvo, da se gotovo vsak udeleži. Ravnotako je vabljeno drugo občinstvo od blizu in od daleč, posebno iz Chica-ga vas pričakujemo v obiiem številu, le bo ie ugodno vreme Zabave in potrefbo bo dovolj. Naši mladf tamburaši povolj-no napredujejo. Tako naprej in uspeh aam je zagotovljen. Z bratskim pozdravom! Martin Papesh, Član posebnega odbora. Waakegan, in. — Poleg raanih prireditev, ki Jih je to sezono priredila Slovenska narodna čitalnica, bomo k zaključku ses ne priredili koncert dne 31, maja 1.1. v Slov. nar. domu. Koliko truda in učenja ob nedeljah in ob večerih po trudapolnem delu je treba, vedo le tiati, ki pri takih prireditvah aodelujejo. Za plačilo pa ne pričakujemo ničeaar drugega kakor obilne udeležbe. Kakor znano, Slovenska narodna čitalnica deluje z vsemi svojimi močmi za S. N. D. Vos denar, katerega ne poratfmo sa časopisje, knjige, pohištvo, učenje petja, gre v blagajno S. N. D. Torej naš namen je blag, vzgojevati, izobraževati in Obenem podpirati našo ustanovo S. N. D. Zato sem trdno prepričan, da bo udelešba na našem koncertu velika. Kdor afc zaveda naših žrtev, kdor ljubi petje in godbo in kdor hoče obenem pomagati S. N. D., bo na nkši prireditvi. Takrat -bomo videli, JtoUko n je. Same fraae pri aaa ae veljajo, pač pa je treba dejanj. Priznati moram in dati vao čast mnogim našim rojakom, ker prireditve čitalnice ,ao bile vedno povoljno obiakovane. Dobro bl pa bilo, da bi ae javnoat še bolj zanimala. Ker ako hočemo vai pravice pri S. N. D., Je treba, da imamo tudi vsi dolžnosti. Koncert v nedeljo pop. 81. maja bo nekaj imposantnega a krasnimi pevakimi točkami ter s težkimi skladbami, kot je: F. Ju-vančev "Pastir", opereta "Ali around tke jrear", kvartet "Moja rožica", rane piano in vijo-lin-sole, v katerih bo nastopalo članstvo čitalnice s mlad. odsekom vred. Torej vsi na naš koncert, i bo vam žal, sa malo vstopnino 60c bo mnogo zabave ter ulitka. Z isto vstopnino pridite v spodnje prostore na ples, kjer bo sviral orkester J. Steblaja ml. Na svidenje 1 — P. B. NAZNANILO. 2« MAJA. a a Tennessee, TennCasie! Obravnava proti Scopesu Va»ey Grove. W. Va. — Naznanjam Članom društva "Planina", št. 425, da se v elučaju lepega vremena vrši pohod na pokopališče z našo novo zastavo na čelu. dne 30. maja t I. Obiekali bomo naše umrle brate, kakor je zaključek Izranredne eeje. Napredni ste torej val, da ae pohoda udeležite točno ob 8:46 zjutraj. Zberemo ae pri naši aa-vadni dvorani v Triadelphiji, Va., potem pa se odpeljemo do pokopališča. Tam ee vrši pohod na pokopalilču. Torej le enkrat prosim, da ee vai člani odeleftHe pohoda, ki je na! prvi. Poodravt — Tfcea. Reven, taj Fretttožji. Davi je pa slanca padla na lemontake fravtrtke. Oh, kako je pomorila VSe te žlahtne $$$ rožice! * a a Znamenja naprednosti. Cenjeai K. T. B.! Pri nas smo napredni. Ce pride k nam govor-nik, vemo že naprej, kaj bo povedal. V dokaz naprednosti tudi zabavljamo čez gl. odbor S. N. P. J., ker je povišal asesmest Ali bi ne mogli gl. odborniki it svojega Žepa pokriti primanjkljaj v bolniškem skladu? To je nečuveno, kar delate tam v Chicagu. Včasi ihalo mahnemo po "farjih", kadar ni nobenega v bližini; če pa Je "far" v bližini, snamemo klobuk z Slave, torej smo rfes napredni! — —Nekdo, ki ni napreden, Blaine, 0. ♦ • ♦ Brlabaae, Briabane, kam gazS! Briabane, Trunkova avtoriteta, ae je te dni nekrščansko po-norčeval iz najnovejšega svetoi-ka Petra Kanižana. V prost« prevodu Je Briabane dejal sledt če* " ** ce. "Papež je s pompoznim obn-dom izvolil Petra Kanižana svetnikom. Peter je živel v Lutro-vem čaau in vodil hud boj proti krivovercu iz Nemčije. Ce bi U Peter takrat dobil Lutra v roke, bi bila gorela ena grmada vri. Danes mogoče sedita Peter in Luter skupaj, ln ko gledata la Rim, ae čudita". • • a Prihodnje sv. lsU bo IM Benito Mussolini je še živ. V dina škoda, da je še šiv, je ta, ker bi bil sdaj lahko kanonki-ran aa svetnika, če bi bil tep* pravočasno umrl. (Človek mora umreti, predso je svetnik.) aaa Pertinentna vprašanja. Kaj bi bil or man Bryan, kaj u bil Lojze Pire, če bi bil živd t 16. ztoletju? a a e Dogodek It. 84. Ko aem bil le v stari Avstriji se je sopet približala vtliks not Mati so mi rekli, da iftoram iti k spovedi, ker drugače bi ceU va kazala name s prstom. UhopJ sem mater fn Sel k spovedi. Ko čakam ptsd Hno, se je ns drufi strani spo vedo vala neka deiu Ne vem, ali sta bfla oba gluhss-11 kaj, govorila sla precej no. Slišal sem, ko Je povedala, * ima razmerje s nekim fantom Spovednik je sakričel, ds je t* smrtni greh. Ona pravi, da jo fant vzame as leno, ker jI ljubil. "Nikar ga ne vsearf! JN-dič te bo vzel, če gs vzsme^ ^ F odgovoril spovedttflfc. Ko sem to slišal, sem Mtro pobral svoj ^ buček In odkurfl Is cerkve. O čakam, bo le mene hudič popokal, sem si mislil. — Nespokor- V Napol ju je umri Is dni pHttt- tlikavec je bil ¥1 Avtomatični sttejl **Mrivajo rhicaRO^Vank dan prihajajo poročila, da iiboljiani ih novi Stroj! vedno bolj odpravljajo ročno delo. Por6čflo Narodne indestrtjske konference (Organizacija delodajalcev) aa klasi, da je bilo v letošnjem marcu 20 odstotkov manj delavcev v Industrijah kakor v juniju 1920. F. B. Goodrich Co., ki proizvaja gumijaste obode za avtomobile in obutev iz kavčuka, tudi poroča, da je v prejšnjem letu naredila ravno toliko blhga s 15,000 delavci kakor pred Štirimi leti s 26,<#K> delavci. Vzrok je, ker Je instalirali* novfe stroje! ki avtomatično opravljajo dela, katera so prej vršile človeške roke. Podobna poročita prihajajo lz mnogih drugih Indoetrij. V tovarnah za izdelovanje Steklenic za mleko, v železniških delavnicah, v tovarnah za različno orodje in neštetih drtlgih tovarnah so se pojavili stroji, ki potrebujejo manj delavcev in pro-ducirajo več blaga kakor prejšnje ročno delo. Vse to pomfeni, da je v mogočnem teku industrij alna revolucija, ki povzroča kronično brezposelnost. Veliki dobički od kapitala, ki je investiran v nove, avtomatične stroje, prihajajo večjidel iz odpadanja? mezdnih stroškov, »lina začasna od-pomoč za delavce je, da se zniža delovni čaz in znižajo cene brez znižanja mezde. Zelo slsb položaj v Oregonu. Portland, Ore.—V državi Ore-gon so zavladale pasje razmere za delavca. V lesni Industriji je odstavljanje delavcev na dnevnem redu. Magnatje zapirajo gozdtie kempe, parne žage in lesne tovarne. V najboljših slučajih delajo le po štiri ali pet dni v tednu. Govori ae tudi, ds bo vss lesna industrijs v Oregonu prenehala obratovati. Ore-gonski farmarji so pričeli izrabljati brezposelnost in ponujajo $25 mesečne plače. Ob času spomladanske Setve so jflsčevall $40 do $50 s hrano in prenočiščem vred. Kako je s rudarji v W. Va. Wheeling, W. Va. — Premo-garjem je prepovedano celo govoriti, da bi pristopili k uniji, in Če tudi govore, se ne smejo ogrevati zato, ker tako prepoveduje "indžunkšen" zveznega sodnika Bakerja, ki ga je izdal v prilog premogarskfan podjetnikom severne West Vlrglnije. T. C. Townsend svetovslec rudarske organizacije je naznanil, da se je prejšnji državni tajnik Hughes ponudil pomagati liniji Otočani s Haiti prati jo zastonj. JeM časnikarjev je zaprtih. IVi/.adev a jo s, pridobiti UaUv- Waahington, D. C. (F. P.) — Pierce Hudicourt, poslanec na drugi haški konferenci, pozneje član haškega razsodišča in član ameriškega inštituta za mednarodno pravo, je zopet prišel V Washington prosit za svoje ljudstvo. Lčto za letom Je ta zagovornik prve latinske republike — republiko je leta T&04 ustanovil ousaint POverture, svobodo ps ji vzel Wllliam J. Brysn 1. 1915 Woodrow Wilsonom—prihajal Washington s prošnjo, da bi Američani odvzeli z otoka ivoje vojaštvo. Predsednika Harding kakor Coolidge sta 'se ogrevala za stvar kakor Wilson. Ostali so enako mrzli vsi na prošnje, in Hurfhes kakor Kellog sta ze obotavljala kakor prej Bryan ln Lanšlng ali Colby. Hudicourt je vendar upal, da bo slednjič ehia-gal ameriški duh in zbudil tudi one v vladdrskih atolcih, pa je prišel zopet kot govornik patri-otične unije otoka Haiti, katere 20,000 članov se prostovoljno podaja, da osvobodi republiko. — Sest Žurnalistov je zsprtlh na otoku, pravi Hudicourt. Pri-eti so bili na odredbo zavajalSe-ga predsednika Bornota, kateri osvaja mt>č s pomočjo amčri-Ških strojnic. Upali to si v ve-stih in člankih pisati, da ae Bor-notov režim vzdržuje s silo, da je neustaven in proti volil probl-valstva. Eden ismed njih je bil zaprt, ker si je drznil priobčiti pravljico o nekem »vedskem v boju proti "indžunkšnu", ki je še slabši, kakor je bila aodna odločitev o pred Scottu iz lete 1858, ki je določala, da zamorec ni drugega kakor kos lsstnine ter je toliko pomdgals do civilne vojne. Sedanja sodna prepoved brani rudarju, da ne sme niti govoriti. da bi pristopil k delsvski uniji in gs nareja mutastega napram vsakemu, kateri bi mu pričel govoriti od organizacije. V učinku je tudi tisočkrat slabši kakor sodna odločitev radi Dred Rcotta, ker vfrostavtja zasužnjene človeškega duha, dočim je ona samo zasužnjevala človeško telo. ftE VE CJE OMEJEVANJE PKI 8ELJEVANJA. Washh»gtoa, D. C. — Pod novo oblastjo v uradu za priseljevanje tadl 61,000 Havsjfcanom, ki so rojeni aa Japonskem ter ao državljani Havajev, ne bo do-voljeno priti v Združene drtT^ kot Američanom. Tudi p*Ot Portorika nameravajo uvest "troga določila, ki naj bl omejila priseljevanja. Nathan I>eopoM operiran v ječi. Joliet, ni. — Nathan Leopold ki je z Richarism Loebcm vi v 'losmrtnem zaporu radi znane-*» ^stljalnega umora fS-letne-fa BehMe Prankss, jo Ml v ** operiran na vnetem slepiču ČASNIKARJI SO BIU POVAB-1 JENI NA uMAYFLOWER". I Waahlngton. — Predaednik Coolidge je v soboto povabil Časnikarje na ielet z njegovo uradno jahto doli po roki Petomac. Jahta "Mayf)ower" služi predsednikovi družini in gostom, kar seveda gre na vladne stroške. Coolidge je pogostil časnikarje S priproatimi vložkami in kavot kar bo dalo časnikarjem precej misliti, in pisali bodo zopet i njegovi veliki ekonomiji in skromnosti. POKANJE IN feVBTLI OGNJI VLEČEJO. I Pit Ub ur g. Kana. — Na 18, maja zvečer je tu Zborovalo ve* Ilko Število kukluksovcev, ki šO prižigali svetle rakete, uthetalne ognje ln pokali z naboji. To Je bilo menda vzrok, da Je privabilo še večjo maso na šhod. Listi poročajo, ds je bilo vseh Udeležencev in radovednežev 000. Protestantovski reveknt je govoru Zborujočim kukhiksom o pristnem "amerikanlzmu". K shodu je prišlo veliko Število ku kluksov lz drugih mest in vasi, kajti poleg parita je ztaloxdo tisoč avtomobilov. kralju pred štirimi stoletji, kateri je izgubil prastttt h) glavo radi zatiranja ljudstvs. Cenzor-1 so nSŠH povest kot nekako navajanje k umoru fcomota. Proti jetnikom še ni bila izrečena ni kaka obsodba, dasi ao bili zaprti že decembra in januarja. Na državni department je Hu-dicourta spremil sanator Klng iz Utaha. Tam je govoril s Kello-gom ter mu Izročil spomenico, na kateri so navedene kršitve svo-bodščln otoškega ljudstvs. dejstva šo navedena o voHlnih sleparijah. 6. D. Butler, kl je aedaj policijski ravnatelj v Filadelfiji e leta 1917 vstopil v haitsko narodno zbornico s četo oboroženih žandarjev In poslal domov zborujoče. Od takrat ao bili poslanci taitskp zbornico le imenovsni In tudi odpokllcsnl od predsednika Haltlja, kateri p* jexkakor ku-žek ubogljiv ameriškemu vojaškemu poveljniku. Tudi Borno je bil na U način imenovan za Štiri leta. — Hudicourt zahteva, da ljudstvo dobi pravico do resničnih volitev v zskonodsjo. Izda naj se proglss, s ksterim bo mogoče 4. oktobra ustoličiti novo vlado. Pri tem pa Borno zahteva, da bl bil on ssm ponovno Izvoljen z vsemi svojimi izbranimi svetovalci. On je spremenil dztavo z avojim lastnim dekretom dne IS. marca in poaial je domov sedem svojih svetovalcev, ker mu niso bili dovolj pokorni. Ksr je še dalje navedeno v spomenici, dokazuje, da je ameriški general takorekoč vladar na otoku. Predsednik sam Je odvisen od njega. Zbornica tudi nima nikake pravice sprejeti katerikoli zakon, Če ga *rej ne odobri ameriški "visoki komisar' Tako imamo torej tudi zamorsko republiko Haiti zasužnjeno £ nj£i aeverni Imperialistični aoeedi, ki vlada z ustrahovsnjem s pomočjo strojnic. To je zname- nituspah avtorje šest In^sjao- nsjvzviše-"očRelja" Dva atolotnlka. Ncw York.—Slgmund tfrlrtger Je 26. maja slavil zvoj 102-gi rojstni dan. Jubilant je zadovoljno vlekel lz svoje pipe Ih dejal: "Za moje dolgo Življenje ae moiahfi zahvaliti tobaku. W davno bi bil mrtev, če bi ne bil kadil. Toda prvih sto let ne šteje nič. Upam, da bom živel še sto let.** Driitfer je avstrijski Nemec. Rojen je bil 1828. in v Ameriko je prišel 1864. Carthage, Mo.—Mrs. Mano-rae Johnson je tkrtria te dni v starosti lil let. Njeno geslo je bilo: Nikdar Si ne heH glave s skrbmi. Bila ie ftkotka In v A meriko je prišla 1B4«. tih mirovnih pogodb, nejšega ameriškega da ao ljudje ustvarjeni po božji podobi - tudi Haltčani, kakor oči ®ryan. _ SSS&mtfU4 ^SSSU^S Psriz, 27. maja.—E aiejs je Prišla vest, da ao v Pampeluni **ftpansksm izbruhnUi '1 lf'narnl hoji. Mežico CKr. Z^js^ V tampiškem petrolej^emAdi^ Je danes itbruhniU eplošna^av-ka oljnih delavc^ kijoupoalo. Di pri Huaateca Petroleum Ca. irtdei«st orgneisadj jo adeležs-n* Htavka Je deloma naperjena tudi proti mehiški vladi, katora amatra to gibanje delavcev ne m »j.. __11, Mil rreHnnenjanei se aavaajo ram siMttš Ja ** Columbus, O.—Dogma, da je bil Kriit rojen iz device, je Izzvala vroč prepir na tukajšnjem zborovanju zastopnikov preabi-terljanske cerkve. Mhotf pastorji, takozvanl modernisti, pobijajo to dogmo in grozijo z razkolom, če ne zmagajo. IlolgarlJa demobIMzIra. Sofija, 27. maja.—Enteptf je odrekla bolgarski vladi prošnjo, da bi smela še nekaj Časa obdržati izjemno armado i6,00Qinož, katera ji je bila dovoljena v teku zadnje revolucije, ftgk Izjemne armade poteče fti. maja Vlada je včera odredila demobi-HZacijo prvih 8000 mož. , J Kollzija na Mesta. Loulsville, Ky.—V torak sta ha tukajšnjem 25 čevljev visokem most utrčils dvs električna vozovs. Žice, ki so padle na tta so ufgale vozova tn moat.i % tornik W. P. Edwards Je zgore do stortl in 20 pasažlrjev je bilo deloma pobitih in deloms opeče- - - TEŽAVE PRISELJENCEV NA V prejšnjem članku smo omenili razmeroma veliko število pri seljencev, kl prihaja v Kubo nadi, da od tam najdejo pot v Združene države. Omenili Smo zlasti predpise, ki Ss tičejo žensk, tn havodils. ki naj ae jih držijo oni ameriški državljani kl ss hočejo tam poročiti s svojo zaročenko Is starega kraja In jo potem pripeljati v Združene dsžsvs kot priseijenko izven kvote. Opomnili smo, da ee je v Kub odkrilo mnogo goljufij v zvozi s poroksmi. To ni nič čodnsgs, ko ss pomisli, da poroka s ar riškim drž*\ IjanoflSl seniki pravico priti ^lau i-UM L \jtAm Vakul Um države izven »"nfi i^a* ameriški konzularni uradfrfki aa Kubi sumničijo vso poroka, kl so aa izvršilo ns Kubi. To I provzročaje sitnosti tadl Id eo aadolŽid vaskegs krivega dajanja. In ie manj Kubo kot sastaliAde državljana ia| sU. Is rasnih poročil ae dala tudi aodiU. da v rasnih mssllh otoka Kube ae izvršujejo! haja na Kubi približno ■a« ao. tAWNDAJka ava, crncAoo. illinocV Izvrševal ni odbor: UPRAVNI OlMiKKt _____Vlaeoat Cnlnknr; podprodardnlk Androvr Vidri*. R. P. O. T. ■•« lei. Jobaatoan, Pn.» gl. talalk MnUboa Tark; Uiaik balatikogo add^ka ? L T! mP "Wa» Navaki gL kUsaJaUi Jeka Vagrkkt srvdnlk |UsiU Jaš« Kavsrtalk. aoravltall slssila VUis Gadiaa. POROTNI OOSRKt Hei 17i, Itarbartaa, Okla t Praassa A. sab. ki Askalo na priliko, da bi »rišle \ Združene d^iave. Razun omh, ki upajo dobiti izvenkvot-no vizo vsled poroke s ameri-ikim državljanom, ln morda ma-ega števila onih, ki morejo do->Ri dovoljenje za prihod v tdru-šene države kot dijaki, začasni potniki M., mora vsakdo, ki ho-^e sem priti zakonitim potom d<>-alti vizo v okvirju kvote. Ameriški konzuli v malo Število kvotnlh številk na razpolago. To pomenja da treba Čakati mesece In mesece tn to xal jako slabimi razmerami. Časopisi so v zadnjem času večkrat poročali b tamošnji si-uaciji ln po njihovem opisu zo kubanske razmere naravnost strašne za priseljence. Ako ps tdo poskusi vtihotapiti se v Združene države, gs prav lahko usoda doleti, da bo zaaačen, aretiran in deportiran. AU tudi ako ae mu posreči priti v notranjost, ni vendarle njegova usoda ntka-kor ne zavidanja vredna. Kdor je nezakonitim potom prišel v Združene države prod 1. julijam 1924, je podvržen deportadjl le tokom prvih Itfh let svojegs bivanja v Združenih drŽavah. Ali kdor je nezakonitim potom prišel po 1. juliju 1994, je podvržen deportaciji, dokler živi. Nikdar ne more postati ameriški državljan, ako ne dokaše, da je prišel sakonlthn potom. Ako tak vtiho-tapljenl Inoaemec ima ženo in otroke v staram kraju, Ima malo ali prav nič nade, da bl družina mogla priti k njemu. Bledeči izvlečki lz pisma mladega priseljenca, kl je po devet-aajetmeeečnem čakanju v Kubi uspel dobiti viso v kvoti in se sedaj nahaja v Združenih državah, drastično opisujejo razmere na Kubi. On je poaial to pismo k e-nemu izmed tukajšnjih lnojezičnih časopisov v nadi, da bo tako posvaril druge, kl bi hoteli ltl kakor on na Kubo. "Z vsakim parnlkom Is Evrope prihaja na Kubo mnogo mojih rojakov, kl so bili zapeljani od agentov. TI neprestano nagovarjajo potnikom, kako lahko da je priti v Združene države s Kube) oni slikajo delavska razmera na Kubi v najbolj rožnatih barvah. Ali vss to itvsrl so popolnoma drugačne. 1 "Priseljenec mora ostati nsj manj leto dni na Kubi (pisec misli ns zshtevo enoletnega bivanja v svrho ameriške vise, kakršna sahteva je veljala do 1, Julija 1924). Na to. ako kvota njegove došele nI izpolnjena, -on more iti v Združene države. Tekom tega leta on mora vporablti ves denar, kl si ga je prlštedil, ali pa dobivati podporo od aorod-v«ai g glasUala Jedsnto. aa] ee paMJa sa aaslnvi "PaoavUTA\ Mi74t la. Lavadalo Avo, Cbteago. IIL v Združenih državah. Povrnili so se v domovino In ostali tam predolgo, Sedaj bi radi žli nasaj v Združene države, ali ne niorajo. Premenll! so svojo dols>)s v marke/ Ida so šli v domovino. Ko js marka vzako vrednost izgubila, ao ostali brez denarja, Nič več jih ne zanima. Popolndma so oplašanl. Celo šenzke zabredejo ns krivo pot. Okolščlne so povzročilo, ds nsši ljudje izgledajo kot dol kakega nselvllisirsnegs szijstsksga naroda; druglHi ljudem smo v posmeh. Izrahljsjo nss povsod." — K. L. 1. B. konltim potom. Pri tsm ao pada II v roks raznih lopovov, kl, ms-sto da bi jih prevozili v Združena drŽava, bi Jih izkrcali na kak zapuščen otočlč In delali z njimi, kar ao hoteli. Ako pa je 4*1 njih uspel izkrcati ss ns obal Združenih držav, bili to zaaačenl od a-morilke policija, katera Je mnogo ob meji Združenih drŽav. Kako mogočnost Imajo ti Inoiemcl, ds ae vtihotapijo v Združena države? Vsaka caaU, proga, celo m teze je zastražena, Uko tudi mostovi. Oni seveda tega niao znali. "Ko ssm bil ns Kubi, vsliko štsvflo ljudi is bilo od tam ds-[»rtiranih v Evropo. Ko so izvedeli o novem priseljeniškem zakonu, ao aa mnogi rojaki, sporne v« da js zastonj čakati v Kubi. povrnili v domovino ali pa odšli na Francosko ali drugam po-akttfet svojo srsČo. Neksteri so odšli v Mehiko ali Argentino sli dregam. Is ni eaebs v Kubi. kl M rekla, da je srečna. "Naši rajnki v Kuhi širijo ja-ko sebično In stralao. V svojem obupu pijejo In preklinjajo. Večina Izmed njih j« poprej šivala VnN iz Jigoiltvljt Velika nesreča na llleda. — Dna 6. maja pozno zvečer je llo I ljudi v večji čoln, ki Je določen za S ljudi, da se še nekoliko vozijo po jezeru. Čoln se je, ko so skakali vanj, začel močno zibati In M je kake tri metre od brega prsvrnll ter vseh pet oseb pokopal pod seboj. Dsslravno se > nesrečs dogodila tako blizu brega, aa jo vendar samo dvema po-sreči I a rešitev, med tem, ko so trije, vsi po »oklicu čevljarski pomočniki, utonili, VsMka tatvina v vlaku.— Med vožnjo s Dunaja v Trst Je bila nekemu trgovcu is Csškegs vkradena I letnica, v kateri Je I-msl 80,000 dolarjev, kar pomeni bHau 2 milijona dlnarjsv. Zakaj nosijo ljudjs pri sebi toliko gotovine? Na Bregu pri maja so zllftiv. d vlomili v trafiko uradniško vdova A. Zajdela In odnesli tobačnih Izdelkov za 22 tisoč di-narjev. TaRk požar Je bil dne 8, maja zvečer v vasi Zlatollčje, oM. Rt. laaž ns Dravikem polju, »gorelo je 21 gospodarskih poslopij. Požar Js izbruhnil pri posestni?! TsrszlJi Ertl. Na pomoč so prihitela požarne hramb« Iz At. Janža, Maribora, Ptuja In Hajdl-na Kar so Idla poslopja lestma In a slamo krita, sa nI dalo pič ra-tki. Pogorelo Ja tudi vae goepo« dareko orodja, vozovI, krma, pa-rutnlna in precej svinj. Oovsdo In honjo so raftlll. Franc Orsšek, liosaatnik, js dobil tožks opakll-as. Škoda vsled požara znaša več milijonov! predal ZA INFORMACIJE. Odgovori aa vprašanja. POZOR TAJNIKI IN TAJNICE! Ker Jo stopila dno 15. aprila 1.1. nova poltna postava v veljavo, da bo pofitalaR privatnih dopisnic in ra«f Mule povišana ns 2e, sato opozarjamo vsa tajnika 1r tajnico in člane naših krajavnih društev in&N. P. J„ da naj prilepijo na naše posebne karta sa premembo naslovov članov znamko sa 2c In ne va£ aa Ir. Karta, kl no bodo apremljcne s predpisano poštnino 2ct nsalovljencu sploh no bodo dostavllana, Ako Imato va£ kot 4 pramenih naenlirnl, denlta dva, aH več teh kart v kuVerto ln Jo odpoiljlto kot plima r 2c znamko. — Ursdništvo nima nikake otlka z dotlčnlm podjstjem. zato vam ns moremo dati aikskega poJasnUa o tej sadovi. Obrnit* ss na koga. ki ja v podjetju zafntarealren. — prodaadmku Združi-nlh držav nI traha bMi advokat V t^m ostra ja še ravno tako kot >a bilo ob času Unecdns. Kandidat mora kajpsds biti rojsn v Združb nih držsveh. — Pozdravi Uprsvnlštvo "Prosveta." M A ftJSAMIWI BSdb">AR|S nfvnvvnivii rvavni ■Znamenje (April 30A9M) potakla ta dan. Pisarit« Jo pravočasno, da vam Usta na astavlmo. Ako Ust« M prejmeta, Je mogoča vatav-IJon, kar nI Ml plačan. Ako Ja vaš Ost plačan In ga ne prejmeta, ja mogošs vstavljen vslinl napačnega RR^^ va, plšlta nsm dopisnico In navodlta stari In nori naslov. Nsšl zastopniki aa vsi lit* KronI tajniki In dragi sa-«top ni ki, pri katarih lahko Naročnina aa esla lato Ja ISM In «a pol lita pn HJt. CUud & K P. J. plačajo sa pol teto 11.90 in sa cslo lato $3M. Za Rmsto Chirtg* In Cl-rero za lato |ŠJM pol lotR $S36, aa dane M Ji. Za Cvrapastana rs poli* U $4.00, aa vsa lato po tMi. «1.70. Clanl doplačajo 80e rr poštnino. UPBAVNISTVO " PROSVETA" tm a Uiradgb An. CHICAGO, ILL. tU. .. ., . -fc. '. , . —, • Guy de Maupaaaaat: Vibm zibata Monaieur Savni, notar is Ver-nona. js bil strasten ljubitelj godbe. Daai ie mlad, js imel ie veliko plešo. Bil je vedno skrbno obrit, malce debelušaet, kakor se spodobi; namesto staromodnih očal je nosil zlat ščlpalnik. Sam je bil živahen, galanten in vesel, v vsem mestu je bil znan kot u-metnik. Igral je klavir in vijoli-no in prirejal muzikalno-družab-ne večere, kjer so se povabljenci seznanjali z novimi operami. Nekateri nadarjeni častniki ao potem peli zbore in mestne dame so se jim rade pridružile. Notar pa je izpolnil funkcije dirigenta, in sicer tako točno, da je nekega dne dejal kapelnlk 190. peipolka v kavami de 1'Europe o njem: "Monsieur Saval je mojster! Skoda, da si ni izbral umetnosti za svoj poklic." Ce se je kdaj v kake*;) salonu imenovalo njegovo ime, ae je go- tovo naiel kdo, ki je izjavil: Ta ni noben diletant več, pač pa u-metnik, resničen umetnik.^ In dva ali trije ao potem vedno ponavljali globoko uverjeni "O, gotovo! Reeničsn In poudarjali ao "meničen", Kadarkoli so v Parizu uprizorili nevo opero, ae je gospod Saval peljal tja. Tako je hotel tudi lani po svoji stari navadi poeetiti premije-ro "Henrika VIII". Sedal je v ekspresni vlak, ki ffrihaja v Pariz ob pol petih in ae nameraval vrniti domov z zadnjim vlakom ob pol eni, pe da bi mu bilo treba prenočiti v hotelu. Oblekel je črn frak z belo kravato in akril oboje pod površnik, čigar ovratnik je zavihal viaoko čez ušesa. Komaj je prišel v Rue d'Amsterdam, ko ae ga je polotila nenavadna lahkota in radost: "Zares, pariški zrak ima nekaj posebnega v sebi. Človeku atopi v glavo, ga razburi in opijani, da bi skakal in počel še kaj drugega. Komaj izstopiš, se ti zdi, da ai izpil steklenico šampanca. Ka- *TT ko bi ae «*elo)V med umetniki! Srečni eni I jeni, oni veliki možje, kl v takem mestu uživajo slavo. Kak žno življenje imajo r Lotil ae je načrtov... Kako ra bi spoznal koga teh alavnih mož, da bi govoril o njem v Ver-nonu in od čaaa do čaaa prežive z njim kak večer v Parizu. Naenkrat mu je padla arečna misel v glavo. Večkrat je čul govoriti o malih kavarnah na zu nanjih boulevardih, kamor zahajajo znani slikarji in Iji in celo godbeniki in potepi je krenil proti Montmartru. Imel je še dve uri čaaatiHodil je mimo malih pivnic, ki jih ob-iakujejo najhujši bohemi, al o-gledoval obraze in skušal razbrati umetnike izmed njih in končno, brez dvoma pod vplivom napisa, vstopil v "Rdečo podga-nor , Monsieur Saval je sedel in čakal. Kajti ura abeinta se je bližala. Kmalu se je posadil v njegovo bližino velik mlad mož. Gostilni ŽRTVE Povest. Spisal Pr. Serafln. (Dalje.) "No, če ne, pa ne!... Naposled ml je vse eno, če me grehov odkrižate, ali pa ne! ... Izgubil se ne bom!... Ce me ne bo imel oni Um gori, me bo imel pa tinti tam doli!" .. . Ljudje so se spogledali apričo teh besed, a župnik se je storil, kakor bi jih bil preslišal. Bil se je spomnil, da ni dobro, prepirati se s svojimi pristaši, in prav ljubo mu je bilo, da je pokazal nekdo s prstom na Manico, ki je šla baš pod oknom, vračajoč ae iz cerkve, ter dal a tem pogovoru drugo mer. "Lepo dekle, da malo takih!" pripomnijo kar trije, štirje obenem. "Pa pobožna in bogaboječa!" pristavi župnik. bo kaj iztrgalo Tomaža iz hudičevih krempljev, ga bo ta njegova hči. Velika sreča zanj, da imp tako hčer in pa tako ženo. Tudi mati dekletova je pobožna." Med pivci je sedel tudi Dolfe. Ko je bil opozorjen na Manico, ie ga je lotil velik nemir. Posode! je še malo, potem pa se poslovil, češ, da ima danes še doeti opravka. "To je mladenič, da malo takih!" reče župnik. ko je bil Dolfe odšel. 'Tega naj bi al jemali drugi za zgled!..." "Falot je, kakršen je bil njegov oče, ko je bil mlad!" se <*laai spet Skrjanec, kateremu js vfro čimdalje bolj lezlo v laae. "Pred njegovim starim nI bila včaai nobena ženska varna in pred njim pa tudi ni! . . ." "To ni res, to ni res!" .., ugovarja župnik. "Kdo pravi, da ni res? ... Kaj pa je naredil a Kramarjevo Marjetko in Dolinčevo Rczi-ko in Puatotnikovo Lojziko, he? ..." "Ta dekleta ae le Izgovarjajo nanj, ker bi ga rade imele in ker mislijo, da se jim bo manj zamerilo, ako prepričajo svet, da so se dale takemu zapeljati,.. Dolfe je pošten ... to vem jaz, da je!..." "Pošten kakor Lahov koš!... VI vaakega hvalite, ki drži z vami!... Naposled boste hvalili še mene!... A jaz sem pa še toliko moški, da povem vsakemu avoje! . . , Ni čuda, da ae hvali Dolfe okrog: "Gledi, da ustrežeš onemu v župnišču kakor jaz, potem pa smeš početi, kar hočeš!... Ce ti ne zameri on. ti tudi drugi ne smejo! ... To je res salamensko pošteno, kikiki!..." - 'Tega Dolfe ni nikoli govoril!" ' "Govoril 1... Mojemu fantu je dajal take nasvete!... In glavo stavim, da nI šel nikamor drugam nego za Tomaževo!... Ce jo dojde kje na samem, ne vem, kako bo!... Ona nevedna in neumna, kakor je, on pa spet kakor živ vrag!" 'To ni mogoče, to ni mogoče!" protestuje župnik, s čut, podoben ljubosumju, se ga loti... Sploh Je bil skrsjno razburjen in ozlovo-Ijen. To, kar je čul iz ust SkrJančevlh, ga je vznemirjalo in ga navdajalo s strahom... Prihodnost Je vstajala s temnimi podobami pred njegovimi očmi... Ksj. \o bi se vse Izjalovilo, ko bi bil zaman ves njegov trud. ko bi se pokazala neuspešnost njegovega napora. Še predno bi prejel plsčilo, kl ga je za svojo vnemo pričakoval od zgoraj?... Bil je sam s sal><> nezadovoljen — morda danes prvič v svojem življenju!... Nič več se mu nI ljubilo dobrikati se kmetom. Poklical si je pol litra vina. izpil ga naglo ter odšel spet proti svojemu domu, zagotovivši prej svojo nečakinj«, ds pride na večer še enkrat... x. , Manica je bila dospela do križa sredi gozdiča. Hudo se ji je mudilo domov, ker se je bila nenavadno zakaanila, a ko je videla pred aabo podob« Kritanega, si ni mogla kaj, da ne bi se bila uatgvila. Daai je tisti dan molila že toliko, je hotelk vendar tudi tu še malo poklečati. Pokleknila je razpel« vaelej, kadarkoli je prišla mimo. Bila bi ai štela v največji greh, če ne bi se bils pomolila nekoliko pod križem. SUila Jo je k temu neka čudna, skrivna moč. kateri ae ni mogla ustavljati, katera ai je bila popolnoma podjarmila njeno voljo. Neki glaa se jI Je po-javljal v prsih IA jo neprenehoma priganjal: -Moli. moli, moli!..." Včaai je naravnost neprijetno občutila to poveljevanje. Prišlo JI je celo na mteol. da bi ae mu uprla, a takoj ae Ji Je ogtaalla vest In JI Očitala, da je vee premalo goreča aa b#jo čast Ib prizadevala ai je nato iznova, da bi sar dovolj ila ono skrivno silo in da bi zatrla v sebi oni odpor, ki ae ji je vzbujal včaai. Tudi zdaj, ko je vedela, da je doma že težko čakajo, ae je je bil lotil majhen boj. Toda zmagal je v njej dobri duh.. i Otresla ae je Izkušnjave, zdrknila Je pred križem na kolena in Iskreno je molila. Nekaj čaaa je že klečaia, ko opazi, da to cvetke na obeh straneh Marijine podobe, ki Je visela v vznožju Križanega, že popolnoma suhe. Vzame Jih iz kozarcev ter premišljuje, kaj bi storila. V tistem hipu zašumi nekaj prav v bližini, grmovje se razgrne in — Dolfe atopi pred njo... Ustrašila se je na vso moč. Na koga drugega bi se bila morda Jezila, da je stopil tako nenadoma pred njo, na Dolfeta pa ae ni mogla!... Nehote se mu naamehlja in prijazno mu reče: "Šmarnic mi priskrbi, če veš kje zanje!.,. Glej, kako sta šopka že vela!..." "Pa še za koliko jih vem!" odvrne Dolfe-in se zaameje, da ao ae zableateli njegovi beli, zdravi zobje. "Ravno prihajam od tam, kjer jih je vae poaejano... Ce bi bil le alutll, da si ti tukaj in da jih potrebuješ, natrgal bi ti jih bil prinesel cele šope!..." "Ali res?" vzklikne deklica veaelo presenečena. "Je li daleč do tja?..." "O ne!" odvrne Dolfe.. "Kar z mano atopi! in imela jih bova kmalu toliko, da spleteš lahko cel venec okrog Marijine podobe." Manica krene brez pomisleka za njim. Bila je vsa arečna, da bo mogla okraaitl podobo pr£ čiste Device, iq pozabila je v tem veeelju na vi$ drugo, tudi na to, da bi bila morala biti že davj no doma. Gozdič, po katerem ata hodila Dolfe in Manica, je obdajala skoro okroginokrog ravnini* samo proti sevemovzhodni atranl je bil v zveži z večjim, precej prostranim in dobro zaraslim gozdom. Proti tej strani je bil krenil Dolfe. Hodil je hitro, da ga je Manica komaj dohajala, in vendar ni hotelo biti konec poti. "Bo kmalu?" ga'je pogosto vpraševala, on pa jI je venomer zatrjeval, da dospe ta zdajpa- * zdaj na mesto. Deklice ae je lotevala po malem že tista groza, ki jo občuti človek bolj ali manj vaelej, če se nahaja v kakem samotnem, nepoznanem kraju, ln hotela je le predlagati, da bi se vrnila, ko se začuje zamolklo žuborenje malega potočka. "Zdaj!" reče Dolfe. 'Takoj bodeš videla!" SIcer je prej lagal, ko je trdil, da Je prišel odtod, a kraj mu je bil vendar dobro znan, in šmarnic je bilo v letini vae polno ob obeh atra-neh potoka. Ko jih Manica uzre, ae zaveaeli kakor otrok in glasno vzklikne: "Zdaj pa le brž! Trgaj, Dolfe. trgaj, da jih bo več!" In hlaatno jih jame puliti iz zemlje, pa tudi on atori, kakor mu je velela. Ko ai jih je bila Manica že precej nabrala, sede pod košat gaber, okrog katerega so bila pokrita tla z mehkim mahom, ter začne primerjati, kako bi razvrstila cvetke, da bi bil venec lepši. Dolfe je ni pustil dolgo same. Prišel je z velikim šopom šmarnic, jih vrgel v njeno naročje, sam pa je pokleknil k njenim nogam, tako da ata gledala drug drugemu naravnoet v obraz. Manici so se žarile oči veaelja. Prijazno aa je naamihala Dolfetu ter ga zahvaljevala, da ji je pokazal ta kraj. "Zdaj bom hodila vedno semkaj po šmarnice," mu je rekla. 'Tudi za cerkev Jih bom nabirala tukaj!" » Bilo ji je čudno prijetno poleg lepega mladeniča. Nekolikokrat jI je prešinila glavo mi-ael na to, kako ga je bil oče tiatikrat odpravil ia hiše, in vaelej ae jI je le v srce zasmilil... Očetova trdosrčnost ji je bila nedoumna... Tako dober ji Je. pa ga oče sovraži!... Zdelo se ji je, kakor bi morala ona popraviti to, kar Jp oče zakrivil. Na vae drugo zdaj ni mialila. Pozabila je bila popolnoma, kako jo je župnik svaril pred moško druščino, pozabila na vae avoje obljube ln celo na pravila deviškega društva!... Pr* vzeta je bila samo od aaveeti. da jI je Dolfe pripomogel do tega, da s vrli Bogu všečno dejanje. In pa od zavesti, da Ji je dober, in da mu mora biti hvaležna za to. Vdajala ae je brezbrižno sladkemu čuvatvu, kl jI ga je vzbujala njegova bUMan... Kako dobro ji ja delo. če ae je dotaknil njene roke. kako jo je poživljal njegov žareči. plamteči pogledi... Ia čutila ae je tako proate poleg njega!... Tiste težke misli... tisti dvomi, kl eo jo često vznemirjali, odkar ja bila poatala tako pobožna, ao bili izginili, in neka dobrodejna aamoeaveet ji js polnila dušo. IDatjs dajo k njim v sto. Vlada plača vožnjo. Na kam sovjetskem parniku je po eden siromašen deček, ki je bi starišev in vsi mornarji ekrbe zanj. Kadar fant odraete, ai lahko Izbere mornarsko ali katero drugo službo. Največ teh dečkov je iz Ukrajine. Na ladji oprav-ljajo razna lahka dela. NA PRODAJ je pO nizki ceni grocerija, aveže blago in dohrn oprava v Slovenski okolici. Proda se valed bolezni. Pridite oaebno ali pišite lastniku na: 1984 So. Racine Ave., Chicago, 111—(Adv.) NA PRODAJ IMAM pet velikih sfevbišč (lot), katera ae nahajajo bHzo 6764 Oak Park Ave., le tri bloke južno od Archer ave. Za ceno ae lahko oglaaite oaebno ali pismeno pri: Frank Setina, 6764 S. Oak Park ave., Chicago, 111., ali pri laatniku: Frank Hren, 26 Wast Illinoia St., Chicago, m. (Tel. Central 2178.) —(Adv.) Iz življenja ruaklh rdečih mor-narjev. London. — Ruski sovjetski parnik "Bordieni", ki je pred kratkim poeetil Liverpool. je zbudil precej zanimanja med angleškimi mornarji. Angleži, ki so oblekali parnik. so izvedeli, da aovjeUki mornarji delajo le štiri ure dnevno. Kurjači delajo šest ur in potem počivajo dvanajst Mornarji imajo na ladji Veliko družabno dvorano, ki je okrašena a slikami Lenina. Kar-la Marksa. Liebknechta, Rose Lukeemburgove in drugih znamenitih revolucijonarjev. Mornarji niso nikoli brez dela« oziroma brez plače. Kadar ladja počiva v pristanišču ali v popravi šču. dobivajo plačo vaeeno. Vsako leto dobe mesec dni počitnic a Plačo ia takrat navadno obiščejo SAMO 6 DNI PREKO S eiwiiiW psrnttri as sUs FRANCE - 30.maja PARIŠ . - 6. junija aiki In MV^ sede sa t. 4 ali S osšb. Francoska kuhinja to pijaša. SkftohJba 1» STATI BT. NBW TORK IM N. Desetera Bt, Chicago, DL ali *arka ga jo.lmanovala monaieur svoje družine ali Romantin. 'Notar je drhtel. Kaj je bfl to tisti Romantin, kl je pri zadnji razetavi dobil zlato kolajno? Mladi mož je poklical natakarja. Prineei hitro večerjo in potem zanesel v moj novi atelie na boulevardu de Clichy št. 16 trideset steklenic piva in kračo, ki Hem jo naročil danea zjutraj. Praznujemo aelitev. Monaieur Saval je tudi takoj naročil večerjo, odložil svoj površnik in pokazal svoj fralt ln belo kravato. Njegov sosed ga menda sploh ni opazil. Vzel je časopis in bral. Monsieur Saval ga je ogledoval s strani in vea gorel poželjenja, da bi govoril z njim. Vstopila ata še dva mlada moža v temnorjavih baržunaatib suknjičih, a koničastimi bradicami a U Henri IV. Sedla sta k Romantinu. Prvi je dejal: 'Torej oetane danea zvečer kakor dogovorjeno?" Romantin mu je stisnil roko: "Jaano, stara bajta, vaa družba bo pri meni! O, povem ti, to bo divjaj gostija. In dame! Na, boš videl: vae igralke, seveda vse, Id niso nocoj drugje zaposlene." Gostilničar ae je približal. "Pač večkrat praznujete aelitev?" Slikar se je smejal. "Seveda, ob vsakem selitvenem roku, vsake tri mesece. Monsieur Saval ss pa ni mo* gel več premagati in je vprašal z boječim glaaom: "Proaim opro-ščenja, gospod, toda ravnokar sem Čul vaše ime in bi rad vedel če ste vi tiati gospod Romantin, čigar podobo aam imel čast občudovati na zadnji razstsvi?" (Umetnik je odvrnil: "Jaz sem in naturo, gospod!" Notar mu je nato postregel s gibčnim poklonom, ki je pričal, da mož mnogo bere. Slikar je odgovoril par vljud nosti in kramljali ao dalja. Romantin je pričel iznova < svoji selitvi in rsslagal vse lepote gostije. GOspod Saval je vprašal, kakšni gospodje ao povabljeni, in pristavil: 'To bi bi-lo za tujega človeka resnično redka arečna prilika, da spozna naenkrat toliko slavnih ljudi pri T^rmbnm ROmantin: "Ce ate zadovoljni, greste lahko z nami." Monsieur Saval je s navdušenjem sprejel povabilo in še plačal za vse štiri večerjo. Potem je odšel a slikarjem. Obstala sta pred dolgo nizko hišo. V prvem nadstropju se je nahajalo šest steljejev, eden poleg drugega, z okni na boulevard. Romantin je vstopil prvi, šel po sšopnicah navzgor, odprl neka vrata, prižgal žveplenko in potem avečo. Bila ata v neizmerno velikem prostoru, čigar opremo so tvorili trije atoli, dvoje alikarakih stojal in par po tleh razmetanih skic. Monsieur Saval je presenečen obstal pri vratih. Slikar je dejal: "Na cilju sva. toda čaka me še veliko dela!' Priatopil je k Savalu: "Imam maltreso, ki bi mi lahko pomagala; toda poslal sem jo na deželo, da ae je znebim za ta večer. Ker sem vaa že povabil, mi morate pač vi pomagati." Notar je seveda izjavil: "Porabite me za kar hočete. Na razpolago sem vam." Romantin je odložil suknjič. "Torej, sodržavljan, na delo! Predvsem je treba tu počediti." Vzel je izza atojala, kjer je atala podoba mačke, staro metlo. (Konec prihodnjič.) Nšll fl več spavaš. Moj DU 5«aieve 1 D jelko kolo. Kreče as ladja Junak Is Like Zoro Zorice •m F- m i.......... r......iji 1141 141 IM ................. ...............i* NOVE O. B. B. BOLE gJHrvrtl oj jaaaei (aurch) i« pjausa.......... M^fiSP......S j^-J^Sr........... i ZT mm ®mt............. « Miraj, miruj srce ssoJe..Xl *# a ■ B B B B B i B « SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA IELA. ;r',!, . -i • • »4 •sjK f:; '"it •* Tlaka vabila za radie« ia shoda, viritnice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemikem, angleškem jeziku in dragih. VODSTVO TBKJUHE APELIRA RA tUUSTVO S. I. P. J., M TISKOVINE NAROČA V SVOJI ' CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naalor: S.N. P. J. Printer?, 2657-69 So** Laimdale Aveone, Chicago, DL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI .VSA UBT-MENA POJASNILA.