I ETO XIV., ŠTEV. 143
SLOVENSKI
Izdaja ilasopiano-založniško podiefje SZDL »NaA tisk« — Direktort Rudi Janhaba — Odgovorni arednik: Sergej Vošnjak — Tiska ti»* karna »Slovenskega poročevalca« — Urednižtvo: Ljubljana, Tomšičeva olica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Čopov» ni. 50-111., telefon 22-575 in 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva nlica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-S32 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 20Q din
Cena 10 din
Komisiji Socialistične internacionale vpremislek
Tako torej. V Italiji se niso Se spametovali, tudi po volitvah ne, in odklanjajo jugoslovanski predlog za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi takega kondominija, o katerem je jasno govoril tovariš Tito 14. t. m. v Pazinu in ga tudi raztolmačil. V Italiji hočejo vse Tržaško ozemlje, se pravi cono A in cono B zase. Kdor čita pazljivo italijanske liste, bo videl, da je to minimum kar hočejo, kajti poleg ozemlja STO hočejo zase še vso Istro in vso Dalmacijo, da bi tako napravili iz Jadranskega morja italijansko jezero. Mnenja sem, da bi morala imeti anketna komisija Socialistične internacionale, ki je te dni v Trstu, pred očmi imperialistični značaj italijanskih zahtev po Trstu in po vsej vzhodni jadranski obali, ki si bo ustvar-
jala mnenje glede načina, po katerem naj bi se rešilo vprašanje Trsta.
Imperialistični značaj italijanskih zahtev po Trstu je nadvse očiten. Socialistu ne bo treba mnogo dokazovati, da ustreza ta trditev resnici. Saj je jasno ko beli dan, zlasti za socialista, da spada vsako mesto svojemu zaledju in da trgati mesto od njegovega zaledja iz narodnostnih ali etničnih načel pomeni pretiravati narodnostno načelo.
Trgati mesto od zaledja, onemogočiti zaledju dohod k morju. a mestu dohod na deželo, je zločin nad prebivalstvom zaled. ja in mesta. Tak zločin ni mogoče opravičiti z nobenimi načeli, tudi z narodnostnim načelom ne in je upanje, da se bodo našla na svetu sile, ki bodo preprečile, da bi se izvršil s Trstom enak zločin, kakršnega so izvršili s tem. da so odtrgali Gorico od njenega zaledja.
Razumem prav dobro, da je gori navedeno stališče o tem, da mora mesto ostati združeno s svojim zaledjem, lažje zagovarjati nam, kakor pa italijanskim socialistom in sicer predvsem zaradi tega. ker je pravica na naši strani, pa tudi zato. ker je tržaško zaledje v naših rokah, ker je pač naše. Toda socialisti in komunisti se pri reševanju takih vprašanj ne smejo spraševati kaj je lažje in kaj je težje, marveč kaj je prav in kaj ni prav. Primer: Po drugi svetovni vojni so izročili Trst in vso Julijsko Krajino Italiji v nasprotju z narodnostnim načelom, kajti ogromna večina prebivalstva Julijske krajine, ki je prišla pod Italijo, je bila slovenske in hrvatske narodnostni. Pri razpravah v Komunistični partiji Italije o vprašanju, kaj bi naredili slovenski in hrvatski komunisti v Julijski krajini v primeru, če bi v Italiji zmagala socialistična revolucija, se slovenski komunisti niso niti trenutek obotavljali povedati v razpravah in Javno, da bodo v takem primeru branili socialistično revolucijo v Italiji, delali na to, da bi Julijska krajina ostala v socialistični Italiji in da se bodo borili preti komurkoli, ki bt hotel čeprav pod pretvezo in v Imenu narodnostnega načela na_ »Joost! »roti socialistični revo-
luciji v Italiji. Slovenski komunisti se niso bali te ideje javno propagirati navzlic dejstvu, da so bili Slovenci in Hrvatje v Italiji narodno zatirani in da so imeli proti sebi vse jugoslovanske nacionaliste. Se pravi, da so dali slovenski komunisti v Julijski krajini primer, kako in iz kakšnega stališča morajo reševati socialistične in komunistične stranke nacionalna vprašanja, dali so primer doslednosti do socialistične revolucije. Italijanski komunisti se sicer niso nikdar jasno izrazili, kakšno stališče bi zavzeli glede Julijske krajine v primeru, da bi zmagala socialistična revolucija v Jugoslaviji prej nego v Italiji. Vendar, ko se je to zgodilo, ko je 1945 zmagala v Jugoslaviji socialistična revolucija, se komunisti Italije niso upali
zahtevati priključitev Trsta Jugoslaviji, kar je zahtevalo vse tržaško delovno ljudstvo, marveč so očitali tržaškemu delavstvu egoizem, češ da hoče raje v miru živeti v Jugoslaviji, kjer je revolucija že zmagala, namesto da bi silili v Italijo, kjer bi pomagali italijanskim komunistom v boju proti reakciji in za zmago socialistične revolucije. Čudna logika, kajti če naj bi sledili dosledno tej logiki, tedaj se ne bi mogel nikdar noben narod osvoboditi, kajti čim bi bil osvobojen bi moral drugam pomagati osvobajati. Resnica pa je, da zato, da bi se mogli drugi narodi čimprej osvoboditi, se morajo za to predvsem sami boriti, a komunistične partije morajo utrjevati ljudsko oblast v deželah zmagovite socialistične revolucije. Stališče italijanskih komunistov 1. 1945, ko so jugoslovanske čete osvobodile Trst in je ogromna večina tržaškega delovnega ljudstva zahtevala priključitev Trsta Jugoslaviji. je bilo skoz in skoz nacionalistično in tako je ostalo do danes. Pr2v tako nacionalistično le bilo stališče socialistov v Trstu in v Italiji. Eni in rfrnef so izhajali izključno iz narodnostnega načela, ki ga le mogoče v Trstu realizirati samo, če se izvrši zločin proti tamoš. nlemu prebivalstvu in proti n losovim življenjskim interesom.
Navsezadnje, če se že hoče reševati tržaško vprašanje na osnovi narodnostnega načela, če se smatra, da je ta princip za vse primere opravičljiv in se hoče zato odtrgati Trst njegovemu zaledju, tedaj, če logično sledimo temu načelu, imamo tudi pravico trgati posamezne dele mestu, namreč tiste dele, ki se v njih govori slovenski. Vsa okolica Trsta je slovenska, Trst je dobesedno mal otok v slovenskem morju in če damo Italiji pravico, da sme zahtevati Trst zase, zato ker večina tamošnjega prebivalstva govori italijanski jezik, tedaj smemo zahtevati tudi, da naj se vsa tržaška okolica, ki govori slovenski jezik, priključi Jugoslaviji.
Imam pravico upati, da noben pameten človek, najmanj pa pameten socialist, ne bo zahteval take realizacije narodnostnega načela. Talca zahteva ali realizacija taks zahteve bi se zdela vsa-
kemu pametnemu človeku absurdna. Toda zahteva, naj se Trst odtrga zaledju ni nič manj absurdna, tudi tedaj ne, če to zahtevajo ministrski predsedniki. Komisiji socialistične internacionale bi priporočali, naj ne gleda v Trstu samo na to, kakšen jezik se tam govori, marveč naj skuša razumeti, kar so svoj čas razumeli umni italijanski politični voditelji v dobi, ko Italija še ni bila dokončala svoje industrializacije in kar so svoj čas dobro razumeli tržaški socialisti, da je namreč Trst nujno tesno povezan s svojim zaledjem, da zahtevati priključitev Trsta Italiji pomeni, pretiravati nacionalno načelo in da je trgati mesto zaledju zločin, ki si ga ne bi smel nihče dovoliti v imenu nobenega načela in da morajo take zločine prebivalci prizadetih mest in zaledij navadno drago plačati.
Navzlic vsemu temu Jugoslavija ne zahteva priključitve Trsta sebi, marveč upošteva predvsem sedanje želje večine tržaškega prebivalstva in predlaga, naj se reši tržaško vprašanje tako, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje, v katerem bi imelo domače prebivalstvo oblast v svojih rokah in bi Italija in Jugoslavija s pomočjo svojih, vsaka tri leta menjajočih se guvernerjev imeli nalogo le nadzorovati spoštovanje zakonov in pomagati lokalnim oblastem.
Komaj je treba praviti in dopovedovati, da je taka rešitev vsaj zaenkrat najprimernejša in najboljša. Prvič zato, ker taka rešitev upošteva želje ogromne večine tržaškega prebivalstva; drugič pa zato, ker bi tako ostal Trst kot mala samostojna politična enota, gospodarsko zadosti povezan s svojim zaledjem.
Predlog Jugoslavije glede rešitve tržaškega vprašanja na osnovi obveznosti Italije in Jugoslavije do samostojnega ozemlja. ni le v danih razmerah politično neoporečen, marveč je tudi humanitarno na mestu, ker upošteva i želje tržaškega prebivalstva i gospodarske potrebe prebivalstva v zaledju. Pameten človek se mora le čuditi, da v Italiji ta predlog odklanjajo; ker pa ga odklanjajo, tedaj ga prav gotovo ne odklanjajo zato, ker bi hoteli varovati narodnostne interese italijanskega prebivalstva na ozemlju STO, ki bi bili v okviru temeljnih zakonov ozemlja več ko zavarovani — marveč ga odklanjajo zaradi imperialističnih stremljenj tudi sedanje Italije po Balkanu. Italijanskim socialistom ne bi smelo biti težko to razumeti, da jadranski iredentizem, ki je povzročil italijanskemu ljudstvu že toliko gorja, nujno sili v vojno z vsem svetom, kakor pač vsako iredentistično gibanje, in da se zaradi tega ne bi smeli z njim pajdašiti, ne bi smeli z njim tekmovati, marveč bi mu morali napovedati najodiočnejši boj. To, se mi zdi, bi morala biti poglavitna naloga tržaških in vseh italijanskih socialistov. Jadranski iredentizem nima na sebi nič naprednega. To je reakcionarno vojnohujskaško gibanje. Italijansko socialistično gibanje, ki bo napovedalo odločen boj iredentizmu — a to pomeni, da bi moralo odkloniti tudi njegovo zahtevo po vzhodni jadranski obali — tako gibanje bo naredilo največjo uslugo italijanskemu delovnemu ljudstvu in italijanskemu narodu sploh. S tem bi tako italijansko socialistično gibanje postavilo temelje za zbližanje, za sodelovanje, za prijateljske odnose, za odnose vzajemne solidarnosti in bratstva med narodom Italije in narodi Jugoslavije. Italijanski socialisti se morajo zavedati, da brez tega ni poti v socializem. Ustvarjanje pogojev za bratstvo med narodi, ustvarjanje bratstva med narodi, je kategorični imperativ za vsako zares socialistično stranko, za vsako zares socialistično gibanje. Kdor tega ne dela, kdor se temu ne posveti in trdi, da je socialist, laže sebi in drugim. A delati za bratstvo med narodi pomeni delati za rešitev tržaškega vprašanja v smislu in na podlagi jugoslovanskega predloga, pomeni delati za uresničenje enakopravnosti med Slovenci in Italijani v Trstu in povsod za uresničenje bratstva med njimi in pa za to da bi preprečili zločin proti prebivalstvu mesta in zaledja.
IVAN REGENT
Požig prostorov KP v Duisburgu
Duisburg, 19. junija (AFP): Neznanec je zažiga! prostore komu mi-sti&ne partije Zahodne Nemčije v Duisburgu v britanski coni. Nemčije. Gasilcem je uspelo preprečiti razširitev požara. vendar je ogenj uničil mnogo doHeianenao«*,
Egiptovski odpravnik poslov pri Koči Popoviču
Beograd, 19. junija. Odpravnik poslov egiptovskega poslaništva v Beogradu g. Ibrahim Mahmoud je obiskal danes državnega sekretarja za inozemske zadeve Kočo Popoviča, katerega je obvestil o razglasitvi Egipta za republiko.
General Armstrong odpotoval iz Jugoslavije
Beograd, 19. junija. Načelnik sanitete letalstva ZDA generalmajor Harry G. Armstrong, ki se je mudil s polkovnikom Guldom tri dni v Jugoslaviji, je odpotoval dopoldne v Neapelj. Med svojim obiskom si je ogledal vojno-medicinsko akademijo, vojno-medicinski inštitut, komande letalstva in sanitetno službo na letališču.
Jugoslovansko-avstrijska konferenca o vodnem gospodarstvu na Dravi
Kakor se je zvedelo, bo av-strijsko-jugoslovanska konferenca o vodnem režimu na Dravi
8.	in 9. julija v Opatiji. Na tej konferenci bodo razpravljali o čim bolj pravilni ureditvi vodnega režima na Dravi in o energetskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav.
Ujetniško taborišče za severnokorejske ujetnike, odkoder je s Sing Man Rijevo pomočjo Zbežala večina ujetnikov
SIND MAN RI IZZIVA VELIKO
NEVARNOST
Tokio, 19. junija (AFP). Po sporočilu Združenega poveljstva je v osmih južno korejskih taboriščih ostaflo še 18.230 severnokorejskih ujlstnikov, ki nočejo biti repatri-irani. Do včeraj zjutraj je bilo izpuščenih ali pa je pobegnilo okoli 27.000 ujetnikov, od tega včeraj nad 25.000, danes pa okoli 2000. Po želji kitajsko-severnokorejskega poveljstva je bil danes sestanek oficirjev za zvezo, ki pa je trajal samo 3 minute. Predstavniki kitajsko-severnokorejskega poveljstva so zahtevali, naj bo jutri dopoldne plenarni sestanek delegacije za premirje, kar so predstavniki Združenega poveljstva sprejeli. Po zahtevi kitajsko-severnokorejskega poveljstva pa je bil davi odložen že napovedani sestanek prevajalcev, ki naj bi izdelali angleški, kitajski m korejski tekst sporazuma o premirju, ki je bil sklenjen neposredno pred nastopom Sing Man Rija.
Washington, 10. junija (UP). Funkcionarji ameriške vlade izjavljajo, da je konec korejske vojne odložen zaradi nastopa Sing Man Rija, a da je še vedno upanje, da bo kmalu sklenjeno premirje. Washingtonski krogi bi radi prepričali kitaj-sko-severnokorejs'ko poveljstvo, da je storjeno vse, da bi se vrnili ujetniki, ki jih je Sing Man Ri izpustil, prav tako pa si tudi prizadevajo, da bi vplivali na Sing Man Rija, naj ničesar ne stori, kar bi oviralo in ogrožalo sklenitev premirja.
Ameriški uradni krogi izjavljajo, da vlada ZDA ne najde nobenega opravičila za Sing Man Rijev odpor proti premirju. Pri tem naglašajo, da Sing Man Ri ni imel nobene oblasti nad Severno Korejo, da ne mo-
re pričakovati zedinjenja Koreje z vojnimi sredstvi in da so oborožene sile Združenega poveljstva v začetku vojne odbile kitajsko-severnokorejske sile z majhnega mostišča okrog Fusa-na in tako rešile Južno Korejo.
V Kongresu so že zahtevali, naj Združeno poveljstvo in ameriško ministrstvo za obrambo pojasnita, zakaj je bilo 25.000 ujetnikov, 'ki so se izjavili proti repatriaciji, postavljeno pod nadzorstvo južnokorej-skih oblasti.
Reagiranje v Liondonit
London, 19. junija (Tanjug). Ravnanje južnokorejske vlade je naletelo v britanskih uradnih krogih na najostrejšo obsodba
in izzvalo ogorčenje v javnosti.
V	Londonu so mnenja, da je s tem Sing Mam Rijevrm dejanjem poteptan sporazum, po katerem bi morali ujetniki, ki so zavrnili repatriacijo, priti pod nadzorstvo nevtralce komisije.
V	Londonu je še pred 10 dnevi prevladovalo mnenje, da je korejska vojna tik pred koncem, kar je v Veliki Britaniji izzvalo veliko veselje in upanje, da je po prekinitvi vojne na Koreji mogoče pričakovati novo obdobje pomirjenja v vseh delih sveta.
Britanski tisk je poln ostrih napadov na Sing Man Rija. Njegovo ravnanje imenujejo »zaroto«, »izdajalsko dejanje«, »sabotažo miru«, »izzivanje Združenih narodov«. Tako opozarja liberalni Manchester Guardian«, da so bile že prej znane grožnje Sing Man Rija in poudarja, da je vsekakor presenečenje, kako mu je kljub vsemu uspelo preslepiti Združene narode. Konservativni »Daily Mali« piše, da bi »izdajalstvo Sing Man Rija lahko imelo svoje posledice tudi daleč izven Koreje«. K temu pa dodaja: »Mar misli Sing Man Ri, da so
Novi kolodvor v Mariboru
Mariborčani in tujci, ki že dve leti vstopajo in ..zstopajo v kolodvorskem provizoriju, z zadovoljstvom ugotavljajo, da je nova zgradba bodočega kolodvora letos naglo zrasla iz temeljev in da iz dneva v dan dobiva določnejše oblike impozantnega poslopja. Kaže, da bo Maribor končno le dobil objekt, katerega kot obmejno mesto in naše najmočnejše industrijsko središče nujno potrebuje.
Predvojni kolodvor je bil pri bombardiranju porušen in bi tudi sicer ne ustrezal več naraslemu potniškemu prometu. Z gradnjo novega postajnega poslopja so
vidno raste
valr.-ica in drugi prostori pa so zrasli do strehe letos. Zdaj gradijo na južnem delu poslopja, kjer bodo čakalnice, restavracije in kotlarna za centralno kurjavo. Obenem kopljejo podhod, ki vodi na peron. Visoko nad zidove teh prostorov je zrasel za kolodvor značilen 27 metrov visok stolp, ki bo opremljen z urami in je predvsem arhitektonsko pomemben za ravnotežje gmot, saj bodo po novem urbanističnem načrtu zrasli v bližin, postaje visoki
niški tiri ostanejo v isti višini. Ves dohod v poslopje je okrašen s stebrišči z nadstreškom, pred vhodom in izhodom pa bo zavarovana ploščad za pešce. Skladno z urbanističnim načrtom mesta bo urejen tudi trg pred kolodvorom, ki bo povezoval Partizansko cesto z Erii^kim trgom. Načrte za novi'kolct>i»r, ki bo največji in najlepši ob^>R te vrste v Sloveniji, je izdelal ing. arch. M. Černigoj, gradi pa mariborski »Konstruktor« pod vodstvom ing. Cimermana.
Ce gradnje ne bodo motile ^akšne nepredvidene ovire s strani investitorja, računajo, da bo prihodnje leto novi kolodvor izročen svojemu namenu, saj je dve tretjini gradbenih del doslej že opravljenih.	jp
se Združeni narodi borili zanj in za njegov režim? Mi, ne dot-gujemo ničesar Sing Man Riju, dolžnik je samo on!« »Times« je mnenja, da obstaja očitna nevarnost, da bo prišlo do prekinitve razgovorov in dodaja, da Združeni narodi v nobenem primeru ne smejo razširiti spora
—	kakor to želi Sing Man Ri
—	niti ne smejo izvajati represalij proti narodu, katerega svobodo so prišli branit.
pri Organizaciji združenih narodov
New York, 19. jun. (Tanjug) Generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammerskjöld je obsodil Sing Man Rijevo ravnanj» kot zadevo, ki Je neposredno uperjena proti OZN, proti miru in proti sklenitvi premirja, obenem s tem pa tudi zoper interese korejskega naroda. Dag Hammerskjöld je opozoril, da se bodo morali združeni narodi ukvarjati z vprašanjem Sing Man Rija.
V krogih Združenih narodov prevladuj» mnenje, da predstavlja Sing Man Ri izvor novih groženj za svetovni mir. Med delegacijami razpravljajo, kaj bi bilo treba uikreniti, da bi se to nevarnost preprečilo. Večina delegacij je mnenja, da je treba počakati na zasedanje Generalne skupščine in paziti na to, kaj bo ukrenilo Združeno poveljstvo in ameriška vlada. Mnogi so mnenja, da bo (Nadaljevanje na 3. strani)
Delegacija Jugoslovanske vojne mornarice v Franciji
Pariz, 19. junija (Tanjug). Delegacija oficirjev Jugoslovanske vojne mornarice, ki je že 8 dni na obisku pri francoski vojni mornarici, je obiskala veliko francosko vojno pristanišče v Brestu. Jugoslovansko delegacijo je sprejel v poslopju prefekture francoski viceadmiral Jourdain, ki je v svojem pozdravnem govoru naglasil prijateljstvo in bratstvo Francije in Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija je obiskala potem nekatere enote francoske vojne mornarice in tudi šolo francoske vojne mornarice. Danes popoldne se je jugoslovanska delegacija vrnila v Pariz.
pričeli že pred dvema letoma, vendar so zaradi pomanjkanja kreditov za dalj časa vsa dela zastala. V sredini minulega leta pa je gradbišče ponovno oživelo, s 70 milijoni kredita so dokončali glavno halo in delno tudi upravno poslopje. Severni del novega kolodvora, v katerem bo carinski urad, posebna čakalnica za potnike t tujino, Putnikova poslo
stanovanjski bloki, kolodvor pa je raztegnjen v dolžini 120 metrov. Gledano s Partizanske ceste bo imel dve nadstropji, s peron-ske strani pa eno.
Vhod za potnike bo skozi tri velika vrata in dalje po stopnicah v blagajniško halo, od tam pa skozi predor do »točnega perona. Oba perona, otočni in postajni; bosta ležala više kot cesta, želez»
XVIII. plenum CK LMS. ki se Je vršil 10. Janija 1953 v Ljubljani.
JE SKLICAL V. KONGRES LMS ZA 10. OKTOBER 1953 V MARIBORU
Dnevni red kongresa:
L Otvoritev ln proslava 10. obletnice L kongresa ZSM.
2.	Poročilo CK LMS in nadzorne komisije.
3.	Referat: Vloga LMS pri izgradnji socialistične zavesti mladine.
4.	Referat: Problemi splošnega izobraževanja mladine in sistema šolstva.
5.	Diskusija po komisijah.
8. Volitve CK LMS in nadzorne komisije.
7. Sprejem resolucij.
***.*•’ f  .......... ••• •*• ••• •*•
Moralni Uk komunista
tožna tema V L konference Z K Celja
Kakor smo že poročali, Je bila v sredo zvečer v Celju šesia izredna konferenca mestne organizacije Zveze komunistov. Iz poročila sekretarke mestnega komiteja tov. Olge Vratrtčeve ter iz zelo živahne razprave, ki pa je bila žal le enostranska, saj so bile v njej močno poudarjene le slabe strani dela, ničesar pa se ni povedalo tudi o nekaterih lepin uspehih, je bila v prvi vrsti razvidna zaostritev vprašanja moralnega lika Komunista v gospodarstvu. Primeri, ki so jih navajali zlasti tovariši iz pravosodnih ustanov ter tudi izvajanja tovarišev, ki so zaposleni v podjetjih kažejo, da osnovne organizacije Zveze komunistov doslej niso čutile potrebe razpravljati, še manj pa ukrepati zoper tiste sovražnike naše države, ki so rovarjenja proti državni ureditvi preselili v naše gospodarstvo. Ni naključje, da organizacije Zveze komunistov ne razpravljajo n. pr. o gospodarskem po'ožaju podjetja zato, ker smatrajo, da je to naloga komercialistov itd.
Konferenca je nadalje ostro oh*odl'a stališča komunistov v podjetjih, kjer so se v vpraša-nlih. do katerih bi morali zavzeti enotno sta'išče. med seboj pr-rekali in celo zastopali škodljive interese. Do takšnih print-rov je prišlo zlasti takrat, kx*ar te bita n. pr. na seji de. lavsk-ea «veta razprava o delitvi dobička itd. in kateri so tudi komunisti zastonali trn-nie, da s- naj le-ta razdeli m-d delovni koiel tiv, namesto, da bi ocenili njegov izvor in v
prvi vrsti sklenili Izboljšati proizvodnjo ali povečati obrate. Namesto tega, pa se je v okviru nepotrebnega trošenja denarja še čedalje bolj uveljavljala težnja po odpustu delovne sile! Razsipništvo in slabo gospodarjenje, ki teži že na kriminal, se je pokazalo tudi pri skoraj množičnem obiskovanju velesejmov v tujini.
Poleg slabega dela komunistov v podjetjih so delegati kritizirali še delo komunistov v najrazličnejših društvih, pa naj si bodo to kulturno prosvetna ali športna. Del gat tov. Joco Cermak je zlasti obsodil delo tistih športnih in drugih telesno vzgojnih ocganizacil, ki niso čutile potrebe organizirati n. pr. v počastitev naših praznikov množične nastope in druge športne manifestacije. Kaže, da bo s*aina konferenca v«ob šnort-nih rfrnštev in TVD Partizan to nanako odpravila.
Kaj se zgodi nekaterim komunistom v podjetjih ali ustanovah, če si drznejo kritizirati delo vodilnih nameščencev, prav
tako komunistov, je v otipljivem primeru razložil tov. Grgič. Med delovnimi ljudmi v Celju se Je namreč pojavila beseda »ruksak« (izhaja iz nemške besede nahrbtnik), kar v praksi pomeni, če kritiziraš delo vodilnega funkcionarja v podjetju, moraš naprtiti nahrbtnik in vzeti pot za .skanjem novega zaslužka pod noge.
Na konferenci Je bilo povedanega še veliko glede dela komunistov v osnovnih organizacijah Socialistične zveze. Na splošno je tudi to področje politične dejavnosti značilno, da se komunisti v SZ ne udejstvujejo!
Zrraio dela zlasti starejših komunistov pa Je bila tudi ta konferenca sama. Med nad 200 delegati te bilo samo 35 komunistov. ki so bili v KP sprejeti pred in med narodnoosvpbo. dilno borbo: vsi ostali delegati sp bili snrejeti v letih po osvoboditvi in so sl že v kratkem ča«u dela v organizaciil prido.
b=1i «n'llfc	H - «o tih
člani IrvniiM za delegate mestne konference!	M. B.
Plenum Glavnega odbora AFZ Slovenije Ljubljana, 19 jun. Danes se je sestal v prostorih mestnega komiteja ZKS Ljubljane na Resljevi eesti plenum Glavnega odbera AFZ Slovenije.
Referat o zunanjih in notranjih političnih dogodkih je podala tovarišica Ada Krivičeva, o pioblcmih delovnih žena na vasi pa je govorila tov. ing. Vilma Pirkovičeva. Po obeh referatih je sledila diskusija, v kateri so predstavnice žena iz vseh predglov Slovenije navajale svoje probleme in ugotovitve. V diskusiji se je k besedi tudi tov- Vida Tomšičeva, ki je v izredno tehtnih izvajanjih govorila o naših splošnih problemih, ki so tudi problemi žena. Na koncu je plenum razpravljal tudi o nekaterih organizacijskih vprašanjih. O plenumu bomo več poročali jutri.
Sprejem za slovenske rojake
Slovenska izseljenska matica v Ljubljani bo drevi ob 20. uri priredila v koncertni dvorani Slovenske filharmonije sprejem za slovenske rojake, ki se mudijo na obisku v Sloveniji. Sprejem bo združen s kulturno, umetniškim programom, ki bo obsegal pevske točke, folklorne plese in recitacije.
Pred mednarodno konferenco elektrotehničnih strokovnjakov v Opatiji
David Owen o tehnični pomoči Jugoslaviji
Tiskovna konferenca z direktorjem tehnične pomoči OZN
(Od našega dopisnika)
Beograd, 19. junija Danes ob
17.30	je imel v poslopju direk-
Avtobus Ljubljana-Trenta
Včeraj se Je začel na naši najdaljši turistični avtobusni progi redni promet. Proga je dolga 162 km. vožnja Da traja šest ur. Ljubljano veže nova proga z Idrijo. Tolminom Kobaridom, Bovem in Trento, kjer se v osrčju Julijskih alp razvija novi turistični center. — Na sliki: Prihod prvega avtobusa Ljubljana-Trmta v Tolmin
Nameravana je gradnja železnice .Majdanoek-Bor4
Z Horo železnico bo skrajšana zveza timoške pokrajine z Beogradotn za IGO kilometrov
Beograd, 19. jun. V državnem sekretariatu za narodno gospodarstvo Srbije razpravljajo o predlogu strokovnjakov za zgra-d tev normalnotirne proge"^Viaj-danpek—Bor. Načrt za to progo, dolgo okrog 77 km, so izdelali v glavni direkciji jugoslovanskih železnic in bo te dni izročen v javno diskusijo okrajnim ljudskim odborom, delovn m kolektivom, društvom inženirjev in tehnikov ter vsem zainteresiranim množičnim organizacijam in posameznikom.
Po načrtu bo trasa prog» Maj-danpek—Bor šla od železniške postaje Debel, lug, do katere bo letos zgrajena normalnotirna železnica od Brodice, po dolinah reke Velikega Peka, Saške, Lozo-vice, Crnjajske in Ravne reke. Ob izl.vu Ravne reke v Črno reko sta nameravana dva kraka proge, katerih eden bo šel preko vasi Slatine v Bor, drug pa preko Rgotine v Zajecar. Ta ločitev bi se izvršila na nameravani postaj. B- la reka, ki je od normalnotirne proge Niš—Zaječar—Prahovo oddaljena samo 14 km. Na ta način bi dob la Zaječar in vsa timoška pokrajina najugodnejšo
zvezo z Beogradom. Zveza po bodoči progi preko Bele reke, Miloševe kule, Rudne glave. Debelega luga, Brodice in Kučeva do Beograda bo krajša od sedanje preko Niša za okoli 100 km. Poleg tega bo proga Majdanpek— Bor v odseku od Beograda do Rudne glave del mednarodne železniške magistrale Marseilles— M.lan — Trst — Ljubljana — Zagreb — Beograd — Bukarešta — Odesa, imenovane »45. paralele«, ki je.bila nameravana že v prejšnjih študijah razvoja železniškega omrežja v Jugoslaviji.
Proga Majdanpek—Bor bo velikega gospodarskega pomena za našo državo. Po podatkih strokovnjakov bo samo prevoz med našimi velikimi rudn.ki bakra dosegel med Borom m Majdan-pekom okoli 1.800.000 brutto-ton na leto. Poleg tega Di se s to progo omogočilo izkoriščanje velikih površin gozdov, ki se sedaj ne zkoriščajo dovoli zaradi slabih prometnih zvez. Posebno velikega pomena pa bo ta proga za potniški promet, ker bo prebivalstvo timoške pokra;in® dobilo najugodnejšo zvezo z Beogradom in z ostalimi pokrajinami države.
cije za tehnično pomoč g. David Owen, direktor akcije za tehnično pomoč OZN, tiSKuvmo konferenco z domačimi in tujimi novinarji.
V svojih uvodnih besedah je g. Owen dejal: »Vesel stm, da vais spoznam in pozdrav, j. m priiažm- .st, da sem obiskal Ju-g.«slavijo, kamor sem prišel prvič, da spoznam kolege, ki ustvarjajo s tehnično pomočjo, teT druge strokovnjake in se pogovorim z njimi o problemih, ki se pojavljajo pri našem delu. Kakor veste, je program tehnične pomoči nerazvitim deže.am za dvig njihovega gospodarskega in socialnega standarda precej skromen ter se ne moremo primerjati z ameriškim programom »Poent Fourt«, saj imamo komaj okoli 20 milijonov dolarjev sredstev, s katerimi moramo pomagat; 67 državam. — Ker imamo na razpolago malo sredstev, je bilo treba dobro premisliti, kaj s temi sredstvi storiti. Odločili smo se, da bomo nudili nerazvitim deželam strokovnjake, ki bodo vežbali tehnike in gospodarstvenike.
Predstavo o tem, kaj smo storili, boste dobili, če vam povem, da smo lani pomagali 97 državam in ozemljem. Našo pomoč izkoriščajo države na dva načina: 1. za tehnično izpopolnjevanje industrije in kmetijstva, Za ljudsko zdravstvo, šolstvo itd., m 2. države pošiljajo mlade in nadarjene delavce v razvite države, kjer se izpopolnjujejo na raznih področjih. Pri tem ne mislim n.a šolanje na univerzah ali srednjih šolah, ampak na prakso v industriji ali državnem aparatu. Ta program so vse države tako dobro sprejele, da So se prošnje za pom «: tako povečale, da bi morali imeti dvakrat več sredstev, če bi hoteli ugoditi vsem.
Posebna prednost tehničnega programa mednarodne organizacije z vsega sveta, to se pravi, da pri tej pomoči ne sodelujejo strokovnjaki semo dveh ali treh držav, ampak 64 različnih držav. Ni države, ki ne bi imela strokovnjakov, ki jih lahko nudi drugi državi. Indija je n. pr.
dača prav toliko strokovnjakov,
kolikor jih je dobila. Jugoslavije doslej dala 5 strokovnjakov, v bližnji bodočnosti pa bo dala še dva. Eden je v Ekvadorju, eden v Turčiji, eden v Egiptu, eden v Burmi, eden v Finski, dva pa v Indoneziji. Jugoslovanska vlada je izrazila žeijo, da sprejme več mladih strokovnjakov na študij v Jugoslavijo.
Druga prednost mednarodne organizacije za tehnično pomoč je v tem, da se financira iz prispevkov držav vsega sveta. Pri tem je treba pr pomniti, da vsaka država prispeva svoj delež v svoji valuti in lahko verjamete, da povzroča fond, sestavljen iz 67 različnih valut, precej glavobola.
Tretja prednost programa je ta, da je posebno sprejemljiv za mlade države, ki so pred kratkim dobile samostojnost in ki so nacionalno občutij.ve. Rad bi pripomnil, da je bila Jugoslavija morda v največji meri deležna te pomoči. To je zasluga vaše vlade, ki je navdušeno sprejela program in obeiem izrazila pripravljenost storiti vse :a skupno delo.
Uredi k Tanjuga je r.ato vprašal g. ()wna, kakšne so perspektive tehnične pomoči OZN.
G. Owen je odgovoril, da je to odvisno od sredstev, ki jih bodo nudile posamezne vlade. Nobenih težav ni v pogledu strokovnjakov ali tovarn, kamor bi šli delavci na prakso. Oktobra bo mednarodna konferenca, na kateri bodo posamezne vlade .zjavile, koliko sredstev so pripravljene prispe-
Reka, 19. junija. V Opatijo je prispelo 8 članov sekretariata mednarodne elektrotehnične Komis.je s predsednikom dr. fclarol-dom Osbornom in sekretarjem Luisom Ripertom na čelu. V Opatiji je tudi že predsednik jugosl> vanskega elektrotehničnega komiteja prof. Aleksander Damjanovič z nekoliko člani organizacijskega odbora.
Na mednarodno konferenco elektro-tehni.čne komisije, ki se bo začela 22. t. m., bo jutri in pojutrišnjem prispelo v Opatijo okoli 250 strokovnjakov iz znan Jj svetovnih tovarn, znanstven'kov slovitih institutov, kakor tudi za-atopn.kov visokih elektrotehničnih šol in laboratorijev. Na to posvetovanje bo Velika Britanija poslala nad 40 strokovnjakov,
Se bo premog
n<>cens|?
Znižanje proizvodnje naših premogovnikov za 10.1 •/» v obdobju Jamuar-febraar 1953 v odnosu na isto obdobje preteklega leta, se J« razlagalo med drugim tudi a visokimi cenami premoga In visokimi stopnjami akumulacije, ki so delovale restrektivno na povpraševanje s Dem pa tudi na proizvodnjo.
Da bi se ta problem rešil, so bile že pred časom nekaterim rudnikom Slovenije in Bosne »topni» akumulacije znižane, toda s tem J« bil rešen ta problem samo za nekatere rudnike. Zato Je Odbor *a gospodarstvo zveznega Izvršnega »veta da) nalog, da se izdela prsdlog. ki bi služi! kot osnova za izdelavo republiških predlogov za znižanje stopenj akumulacije.
Po predlogu tega odbora bi »e znižale stopnje akumulacije za rjavi premog od dosedanjih 283 na 209 za lignit od 218 na 122 in za črni premog od 242 na 229. Tudi republiški zavodi za gospodarsko planiranje so že sestavili svoje predloge, o katerih bodo te dni razpravljali republiški Izvršni sveti. Pričakujemo lahko, da se bodo po odobritvi teh predlogov za znižanje s tonen 1 akumulacije cene premogu znižale.
Francija 36, Zahodna Nemčija 31, Italija 22 itd.
Ta medr«rodna konferenca, ra kateri bo sodelovalo tudi nad 70 jugoslovanskih strokovnjakov, bo posebnega pomena za razvoj naše mlade elektrotehnične Industrie. Jugoslavija je postala šele 1. 1950 članica te mednarodne organizacije in zato ne razpolaga s svojim standardom. Zato bo na
posvetovanju predlagan sprejem jugoslovanskega standarda ia predpisov za veliko število proizvodov naše elektrotehnične industrije.
Med svojim bivanjem v Jugo-slav.ji bodo udeleženci konference obiskali hidrocentralo »Nikola Tesla«, »Litostroj« v Ljubljani in tovarno »Rade Končar« v Zagrebu.
Ljubljanski prirodoslovni muzej razstavlja veliko živo morsko želvo
Včeraj je dobil ljubljanski Prirodoslovni muzej na Prešernovi cesti novo zanimivo pridobitev — veliko živo morsko želvo, ki so jo z ribami ujeli v svoje mreže izo-lski ribiči nedaleč od Pirana.
Morska želva kareta (Caretta caretta) živi v toplejših morjih, pri nas tudi v Jadranu, celo do Trsta. Noge ima oblikovane za plavanje, hrbtno črepinjo vzbo-čeno in močno roževinasto čeljust. Največje med temi vrstami želv dosežejo velikost do preko

enega metra. Želva, ki so jo rib.či prodali ljubljanskemu muzeju pa ima 90 cm dolgo črepinjo, tehta pa okrog 80 kg in je stara približno 150 let.
Ker pri nas redkokdaj vidimo tako morsko želvo, bo razstavljena za nekaj dni na ogled občinstvu v prostorih Prirodoslovnega muzeja na Prešernovi cesti 24, na kar še posebej opozarjamo šolske izletniške skupine, ki obiskujejo te dni Ljubljano.
Kmetijski strokovnjaki iz Avstrije so obiskali Slovenilo
Na povabilo Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v Celju ter z materialno pomočjo okrajne zadružne zveze iz Celja in okrajnega ljudskega odbora za celjski okoliški okraj je bilo v m-nulih dnevih na devetdnevnem potovanju po Sloveniji 18 članov Zveze vinogradnikov Avstrije, med katerimi so bili tudi visoki zastopniki avstrijskih kmetijskih ustanov in organizacij. Na čelu skupin« gostov je bil tajnik vinogradniške zveze Avstrije inž. Schratt-
Avstrijski gostje so si pod vodstvom inž. Cizeja ter inž. Videčnika ogledali najpreje poskusne vinogradne nasade v Kapeli, delo in organizacijo Vrtnarske šole v Medlogu pri Celju, Hmeljarski inštitut ter Hmezad v Žalcu itd. V Ljub-
vati za naslednje leto. G. Owtn Ijani so obiskali podjetje Slo-
je pripomnil, da bi v prihodnjem letu lahko uporabili tudi 35 milijonov dolarjev, da bi pa bilo preveč optim stično, če bi pričakovali tako vsoto.
Na koncu tiskovne konference je g. Owen še omenil, da je Jugoslavija prva dežela, ki prejema
venija-vino ter izdelovanje »Cockte«, za katero so se tako navdušili, da so sklenili celo uvažati jo. Zelo so bili tudi presenečeni nad kvaliteto vin Slovenija-vino ter nad kletarstvom. Na državnem posestvu Ajševici pri Novi Gorici so
pomoč v tem, da gre mnogo de- bili gostje prijetno presenečeni lavcev iz Jugoslavije na prakso nad veliko mehanizacijo ter zahodno Evropo. O tej obliki terasnim sistemom, ki pri nj-h pomoči so že mnogo pisali. Sedaj
je na praks, v tujini 377 jugoslovanskih delavcev, v Jugoslavijo pa bo v kratkem prišlo na prakso 44 tujih delavcev. G. Owen ,e še dejal, da je jugoslovanska vlada zelo dobro izbrala delavce, ki so šli na prakso v zahodne evroD-ske države.	—1
še ni vpeljan. Na Primorskem so si ogledali še sadjarsko vinogradniško postajo v Šempetru ter vinarsko zadrugo Neblo v Goriških brdih- Iz Vipolž so odšli v Lipico, kjer so obiskali svetovno znano žrebčarno. po obisku novih nasadov v Črnem kalu so si ogledali klet pod-
Uredba o organizaciji jugoslovanske svobodne luke v Solunu
jetia »Vino-Koper« v Kopru, za katero so trdili, da spada spričo mehanizacije in urejenosti med najboljše na svetu. Po ogledu kmetijske šole v Škocjanu tei po obisku Postojnske jame so se avstrijski gostje odpeljali v Maribor, kjer so si ogledali še kmetijski teh-nikum in Pekre. Na koncu potovanja jim je mariborski kmetijski tehnikum priredil še poskušnjo lastnih vin. Zadnji dan so si ogledali Inštitut za vinarstvo in sadjarstvo.
S potovanja in obiska naših kmetijskih šol, zadrug, posestev, podjetij itd. so gostje iz Avstrije odnesli najboljše vtise. Dodobra so spoznali organizacijo in uspehe našega za-
Obsodba bolgarskih vohunov
Sarajevo, 19. Junija. Okrožno sodišče v Sarajevu je danes obsodilo tri bolgarske državljane, ki so bili obtoženi izdajanja zaupnih vojaških in gospodarskih podatkov bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu. Obtožena Stefan Gusev in Anton Kusev sta bila obsojena na 5 let, Nikola Hubanov pa na 3 leta strogega zapora.
V Nišu bodo zgradili moderno mlekarno Niš, 19. junija. Po sporazumu med mestnim ljudskim odborom Niša in nacionalnim komitejem UNICEF bodo v Nišu zgradili moderno mlekarno. Dograjena bo ob koncu prihodnjega leta. Njena dnevna kapaciteta bo 30 tisoč litrov mleka. Poleg pasterizacije mleka za prehrano otrok v mestu, bo mlekarna izdelovala tudi razne mlečne proizvode.
družništva in obljubili, da bodo le-tem posvetili tudi v njihovem tisku veliko pozornosti. Visoka kvaliteta in izvrstno šolana vina so jim vzbudila veliko priznanja.
Člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov iz Celja bodo vrnili obisk v najbližji prihodnjosti.
Obisk švedskih in norveških pomorščakov v naši državi Reka, 19. jun. Sindikat pomorščakov Jugoslavije bo povabil letos na obisk zastopnike švedskega in norveškega sindikata pomorščakov, ki so izrazili željo da bi radi spoznali organizacijo in sestav našega sindikata in naše gospodarstvo- Prišli bodo meseca julija in avgusta ter bodo ostali v naši državi približno šest dni.
Nedavno j« nemški sindikat pomorščakov povabil jugoslovanski sindikat pomorščakov, naj pošlje svojega zastopnika v Zahodno Nemčijo, da bi se dogovorili o medsebojnih obiskih.
Proslava rojstnega dne bratov Radičev Zagreb, 19. junija. Proslava rojstnega dne Stjepana in Antuna Radiča bo 21. junija v njihovem rojstnem kraju Trebar-jevu v sisaškem okraju. Proslavo bosta priredila izvršilni odbor Hrvatske republikanske seljaške stranke in okrajna organizacija SZDL v Sisku. Antun Radič je bil rojen 21. junija 1. 1868, Stjepan Radič pa 11. junija leta 1871.
Ugodnooti našega tranzitnega prometa v Solunu
Beograd, 19. junija. Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o organizaciji jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Uredba ureja okvirna organizacijsko-upravna vprašanja in vprašanja pristojnosti. Poslovanje v coni in posameznih služb v njej se bo opravljalo po konvenciji in protokolih, sklenjenih med Grčijo in Jugoslavijo,
Kavo OiVorjsni	Kovs otvor jeni
Hotel .Rotnanfla* v Bulvi
llf»»t««#»»tMtN9 >•••»••	••• ••• '
ki se nahaja na plaži, je pričel z delom
KAPACITETA hotela je 300
ležišč
CENE PENSIONA so od 600 •
do 700 din dnevno. Od te j cene uživajo člani sindikata . v pred- in posezoni 60% po- j pusta, v sezoni pa 40% po- ; pusta
PRVORAZREDNA DOMAČA 4 IN INOZEMSKE KUHINJE i
in odlične pijače	?
i
REZERVACIJE sprejemamo • od 1. julija. Rezervirajte pri ; Turističnem društvu »M o - • gr en« v Budvi ali pa pri :
upravi hotela »Romanija«	;
• »•»»•• »•»»•• »•« ••» a«» »•»	»••«•» »•• ••» r«i »•»
kakor tudi na podlagi jugoslovanskih predfpisov. v kolikor niso nasprotni z določbami konvencije in protokolov.
V prometu med cono in Djev-djelijo se prevaža blago pod carinsko plombo in s carinskim listom. Carinske manipulacije se izvajajo po jugoslovanskih predpisih. Iz jugoslovanske svobodne cone se mora blago izvoziti tudi na grško ozemlje, vendar pa se morajo pri tem izpolniti carinske formalnosti, ki veljajo za normalen uvoz v Grčijo.
Jugoslovanska cona ima svojo pristaniško službo, ki jo vodi jugoslovanski nameščenec. Ker pa je cona del solunske luke, so pravice jugoslovanskega pristaniškega nameščenca omejene. Sanitetni pregled ladij, ki prihajajo v jugoslovansko cono, opravljajo grški organi. Dovoljenje za pristaja’ izdaja komandant luke v Solunu, ki skrbi tudi za splošni red v luki. Ostale posle v coni opravlja jugoslovanski vodja pristaniške službe v soglasju s komandantom solunske luke.
Jugoslovanska svobodna cona nima lastne železniške postaje. V omenjenih meddržavnih dogovorih je določeno, da organizira Jugoslavija v poni svojo
železniško službo. Ta služba prejema od železniške postaje v Solunu vagone, ki jih pošilja v cono, izroča pa ji vagone, ki se iz cone pošiljajo v Jugoslavijo. Cona razpolaga z maneversko postajo, ki pripravlja kompozicije in jih oddaja solunski železniški postaji. Po teh dogovorih ima Jugoslavija v coni tudi svojo poštno in brzojavno službo s pravico do vzdrževanja neposredne zveze z Djevdjelijo. Naša država ima tudi sanitar-no-veterinarsko službo, ki nadzoruje promet z živino v coni.
Prav tako se je zvedelo, da je z uredbo o dodatnih investicijah za leto 1953 določena vsota 300 milijonov dinarjev za obnovo jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Obnovitvena dela so se že začela in pričakujejo, da bodo končana do konca januarja ali februarja leta 1954. Popravljajo operativno obalo, železniški tir m najpotrebnejše zgradbe. Takrat bo cona že lahko začela obratovati skoro v polnem obsegu.
Sejem v Osijeku
Od 29 avgusta do 6. septembra bo v Osijeku sejem kmetijskih in industrijskih proizvodov, na sejmu bodo razstavljeni tudi moderni kmetijski stroji, ki se izdelujejo doma in v inozemstvu. Na osiješkem sejmu so letos spomladi sklenili kupčije za več kot 6 in pol milijarde dinarjev,
Izid natečaja
za napravo idejnih osnutkov poslovne in stanovanjske zgradbe na Ajdovščini, ki ga je razpisalo uvozno in trgovsko podjetje
»SLOVENIJA AVTO — LJUBLJANA«!
Prva nagrada ni bila podeljena
Dve drugi nagradi po din 170.000.— dobita:
Ing. arh. MEDVEŠČEK Emil, Ljubljana, geslo 3591 ing. arh. SPINClC Ivo. Ljubljana, geslo 12949
Dve tretji nagradi po din 100.000,— dobita:
Ing. arh. ZUPANČIČ Marko, Ljubljana, geslo 34101 ing. arh. KURENT Tine, Ljubljana, geslo I-AL
Eden odkup v višini din 60.000.— dobijo:
ing. arh. OSTROGOVlC Kazimir, ing. arh. OSTRO-GOVIC Božica in ing. arh. HITIL Josip, Zagreb, geslo TEKA
PO SPORAZUMU S PRVOTNIM INVESTITORJEM BODO NA TEM MESTU GRADILA NOVO POSLOPJE PODJETJA GLAVNE ZADRU ZN E ZVEZE. ORGANIZIRANA BO RAZSTAVA NAGRAJENIH IN ODKUPLJENIH NAČRTOV; C AS IN KRAJ BOSTA J A V L J E N A NAKNADNO
. .»..». .». .». ■■•.»• .». .»..», a», «	... ... ... ... ... ... ... ...... ... ... ... ...
d četrtka na petek
Skorsl Istočasno, ko «o tvoinlkl na korejski fronti razglasili konec bojeo, je Sing Man Ri napravil potezo, ki prao lahko prepreči podpis premirja in s tem povzroči nooo zaostritev >korejskega opraian jas.
J urnokorejska olada je namreč izpustila doslej 26.900 Severnokorejcev od 34.000 ujetnikov, ki so se izjavili, da nočejo repatriacije, in nad katerimi bi morala prevzeti nadzorstvo nevtralna komisija petih držav.
Zaplet okrog tega >pobega< je toliko bolj pereč, ker je hil pran problem repatriacije ujetnikov najobčutljivejša točka dolgotrajnih razgovorov v Pan Hun Jomu in ker rta obe delegaciji šele po medsebojnem popuščanju sprejeli zadovoljivo rešitev za 3 strani. Sing Man Ri *e je na vse kriplje boril proti sklenitvi pre-• '3 v smislu >položaja pred začetkom sovražnosti<; južnokorejski pred-;rik je celo napovedal, da bo sna svojo pest< nadaljeval vojno za •dinjenje Knreje<. Ta grožnja je bila sicer nevarna, vendar je kazalo, je Sing Man Ri ne bo mogel — brez tuje pomoči — nikdar ures-■ti Zato pa pomeni izpustitev ujetnikov presenečenje, pravzaprav iz-anje toliko Kitajcev in Severnokorejcev kolikor Združenega poveljstva Američanov.
?ßA

Velike delavske demonstracije v vzhodnem Berlinu so bile šele prvi znak za alarm med delavstvom v vsej sovjetski okupacijski coni. Redke vesti, ki prodirajo skozi znova spuščeno sželezno zaveso«, govorijo o delavskih neredih o Magdeburgu, kjer je bilo baje ubitih 20 demonstrantov, govorijo tudi o obsednem stanju, ki je bilo razglašeno p drugih industrijskih središčih Vzhodne Nemčije in o repre-’	salijah sovjetskih vojaških oblasti, pri čemer je
.	preki sod justificiral enega izmed voditeljev de-
monstracij, medtem ko drugi čakajo na podobno usodo.
Ihdm Pieck	Zahodni poveljniki n Berlinu so ostro prote-
stirali proti izjavam uradnih krogov sovjetske okupacijske cone, češ da so zahodne velesile yprovo-■ale nerede v Berlinu<. O tem tla govorila Grotemohl in Ulbricht, o ■n je pisal tudi sovjetski tisk .	.
Za sovjetske oblasti — zlasti za Moskvo — so demonstracije v :nu in vsej Vzhodni Nemčiji pregrenka pilula, da bi jo lahko •rti. Naj se izgovarjajo kakorkoli, naj obtnžu jejo kogarkoli in naj -ejn krivdo bodisi na *tuje provokatorje< ali celo na vzhodnonemške ..isti, vendar nekaj je gotovo in niti z najostrejšimi represalijami tega ho mogoče izbrisati ne iz spomina Nemcev, ne iz strani zgodovine: •:<ki delavci živeči že nekaj let pod pritiskom sovjetskih okupacijskih m moskovskih *sinih eminenc«, so tvegali svoja življenja, da bi pred »m svetom protestirali proti neznr sne mu režimu in prnii izkoriščanju! ntna sovjetska politika v Vzhodni Nemčiji je s tem dobila nauk, ki vreden posebno pozornosti• Rusi se resno bojijo, da ho ta >predrz-■ < lahko našla odmev še v drugih satelitskih državah — recimo v R. Tudi upanje na >novo politiko« do Nemčije je s tem omajano.
Čeprav je Srednji vzhod bil pri zadnjih velikih svetovnih dogodkih potisnjen nekoliko ob stran, vendar je ustavna sprememba v Egiptu — dogodek, ki mu je vredno posvetiti vso pozornost, kajti njegove posledice se bodo nemara že v kratkem čutile po vsem arabskem in muslimanskem svetu.
Egiptovska nacional novo jaška revolucija nosi . ŽL.	p sebi vse značilnosti narodnoosvobodilnega boja ko-
lonialnih in pnlkolonialnih narodov, ki se o boju proti tuji dominaciji zatekajo zdaj k bolj, zdaj k '	manj radikalnim sredstvom. To. da Egipt ni več
monarhija, temneč že dva dni republika, ki jo vodi general Nagib ob sodelovanju svojih najožjih privržencev, pomeni slej ko prej oster poseg v egiptovsko družbeno življenje. Egipt si danes prizadeva «fi svoje nacionalne težnje — združitev s Sudanom in zasedbo suca področja, ki je pod britansko okupacijo. Ob vsem tem gre še za i-anie, ali bo mlada republika kos velikim nalogam, ki stojijo pred pri čemer bo gospodarski in zlasti socialni problem gotovo vsak dan silil v ospredje General Nagib zna rešiti nacionalno vprašanje, ni cntovo. če ho zmožen opraviti ve.iiko težji posel pri družbeni pre-'.zbi svoje domovine . . .
Po treh tednih vladne krize Francija Se vedno nima vlade! Francoske vladne krize sicer niso nobena posebnost, vendar je sedanja kriza obenem notranjepolitični problem in mednarodno vprašanje: brez Francije ne more priti do konference na Ber-mudih, ki bi v sedanjem svetovnem položaju lahko precej razbistrila razne probleme, ki zanimajo tako Zahod kot Vzhod.
Govorilo se je, da bo *utrujenost< pomagala Andrč	Marie ju pri invesfifuri. Vendar	pa so nesoglasja	v francoski Narodni skupščini	danes tako
velika, da nihče že	ne ve več, kdo	in	s čim bi
bilo mogoče doseči večino. Jasno je, da bodo kom-inforrnovci glasovali	proti vsakomur;	jasno je, da
bodo desničarji - predvsem degolnnci - podprli samo s*, ki bi v celoti ustregel njihovim zahtevam, kar pomeni, da bi ■nnali	samo	za	>*nojega človeka<. Na	nešteto odtenkov	pa	je razbit
center: niti *desni centers niti »Jem centers ne moreta sama zbrati glasov, da bi si zagotovila večino in s tem dala Franciji novo
Vsi dosedanji mandator ji so poskušali $ kompromisi, vendar so >np*	razlike v	mnenjih in	programih tako velike, da jih	niti spretna
■	'hka kot Bidault in Marie nista znala premostiti. V bistvu gre za
-Jpnro,	ki jo	lahko dajo	socialisti. Toda socialisti bodo	nasprotovali
kemu programu, ki bi vsaj n načelu ne predvideval odločnih spre-nb	tako	v	domači kot n zunanji politiki. Gre namreč	za	vprašanje
okine, za probeme in francosko politiko v Severni Afriki ter za pra-■nn razdelitev bremen n sami Franciji. Tudi del radikalov in levo
■	‘o Ljudskega republikanskega gibanja podpira to mnenje socialistov.
—sie
Zavrnjena Investitnra
Andrć Marieja
Republikanska utemeljitev zavrnitve — Konferenca pri predsedniku republike
Na seji narodno-republi-
G‘nera.1 Nagib
K' tč Mari«
Pariz. 19. jun. (AFP). Francoski parlament je zavrnil in-vestituro Andre Marieju. ker so se vzdržali glasovanja ’vsi poslanci naredno-republikanskega gibanja, čeprav so voditelji gibanja še včeraj obljubljali Ma-rieju vso pomoč. Glasovi zveze republikansko - socialne akcije (bivši degolisti) so bili razcepljeni skoraj na polovico, medtem ko so vsi socialisti, progre-sisti in komunistični poslanci glasovali proti investituri.
Skoraj dve tretjini poslancev narodnorepublikanskega gibanja sta takoj po deklaraciji Marieja sklenili, da ne bosta glasovali, medtem ko je bila ena tretjina poslancev za Marieja. Zaradi discipline v stranki pa se je manjšina podredila sklepu ve-
9,&ospod
doktor64
Da ne bo nesporazuma: Niti najmanj ne gre za osebo, ki bi bila vredna takšnega naslova, temveč le za vojnega zločinca Schafferja — SS-obergruppen-fiihrer, polkovnik policije v zasedeni Srbiji, Emanuel Schaffer, ki je odgovoren za pokol 6300 srbskih Zidov — je namreč za sodišče v Kölnu, pred katerim se zagovarja, še vedno »gospod doktor«. Čudna blagohotnost sodišča do zločinca, ki je neposredno kriv tudi smrti dveh Srbov, pa ni opazna le v nenavadnem taktu* ki ga kaže do obtoženega. Se bolj zaudarja ta presenetljiva blagohotnost, da ne rečemo simpatija, ob tem, da je obtožencu dovoljen najbolj drzen nastop in nič manjši cinizem, da si sme obramba privoščiti skrajne nesramnosti (»...ta jugoslovanski narod in njegova vlada, ki so opravljali zločine nad nemškimi vojaki (!) nimajo moralne pravice obtoževati...«), pa tudi da uživajo priče obrambe nesporno prednost pred pričami obtoženca.
O blagohotnosti povojnih nemških sodišč do bivših nacističnih mogotcev in zločincev. Je zadnja leta precej slišati. Obravnava kolnskega sodišča proti Schafferju, ki je dobila čuden, nacistom ljub prizvok, kaže, da te vesti niso brez osnove. Ob vsem tem pa je vredno še pripomniti, da tu ne gre »samo« za smrt dveh aii treh, temveč da gre za množične zločine, kakršnih so bili zmožni samo Hitlerjevi vojščaki in policijski uradniki tipa Schaffer. Kölnska obravnava pa vsiljuje vtis, da nekateri sodniki niso pripravljeni, da bi pod to najbolj žalostno poglavje nemške zgodovine odločno potegnili črto.
cine. Na seji kanskih parlamentarcev, na kateri so sklepali o investituri, ni bil bivši minister za zunanje zadeve Bidault, ki naj bi v vladi Marieja prevzel svoje nekdanje mesto, in ki je Marieju tudi obljubljal vso podporo. Zaradi discipline v stranki te svoje obljube ni mogel izpolniti. Narodni republikanci so po uradni objavi odklonili investituro iz naslednjih vzrokov: pooblastila, ki jih je vlada zahtevala za rešitev finančDe krize, niso da. jaia jamstva za uspeh; Marie-jev gospodarski in socialni pro. gram ni bil dovolj jasen; njegovo stališče do evropske obrambne skupnosti ni bilo dovolj odločno in poleg tega Mariejeva vlada, ustanovljena na temelju kompromisa, ne bi mogla dolgo traiati, medtem ko narodni republikanci želijo tako vlado, ki bi mogla ostati na svojem mestu najmanj 18 mesecev.
Ti vzroki so bili navedeni za javnost, sklep večine pa je tudi nekakšno maščevanje, ker je bila v parlamentu odklonjena
r
Bldaultova investitura. Sedanja kriza vlade, ki traja že 30 dni, je dvojni rekord vseh dosedanjih vladnih kriz. Prvič je ta kriza po svojem trajanju najdaljša, drugič pa je bilo tokrat največ takih kandidatov, ki med dosedanjimi krizami niso dobili investiture. V francoskih političnih krogih ugibajo o novih poskusih za rešitev krize. Mnogi menijo, da bi bilo najbolje, če bi poskusil sestaviti vlado spet Bidault, ki mu je manjkal samo en glas za pridobitev investiture. Zaradi sedanjih odnosov narodnih republikancev do radikalov pa ni upanja, da bi radikali glasovali za Bidaulta ali za katerega drugega narodnega republikanca.
Predsednik republike Vincent Auriol je sklical davi konferenco vstHi predsednikov vlad, ki so se izmenjavali, odkar je bila sprejeta ustava vseh parlamentarcev, ki so zahtevali ali dobili investituro parlamenta, ter vseh voditeljev parlamentarnih skupin, razen komunistične da bi izdelali načrt za
rešitev krize. Predsednik republike je pozval vse, naj uredijo temelj za vlado nacionalne in republikanske vzajemnosti ter omogočijo medsebojno sodelovanje, kakor to zahtevajo načela demokracije. Predsednik republike je naglasil, da bi bilo treba na skupnem programu določiti novega predsednika vlade ter zanj takoj zahtevati od parlamenta investituro, da bi imela Francija novo vlado že v nekaj dneh.
Bivši ministrski predsednik Reynaud je prevzel nalogo, da sestavi program, ki bi ga odobrili vsi bivši ministrski predsedniki. Reynaud bo izdelal program do nedelje in bo nato poročal predsedniku republike.
Demonstracije v Severni Rodeziji London, 19. jun. (Tanjug). V štirih mestih Severne Rodezije, britanske kolonije v Afriki, je prišlo do demonstracij domačinov zoper rasno diskriminac.jo v političnem in javnem življenju dežele. Domačinom je namreč prepovedano prihajati v vladne uradne prostore, v hotele in trgovine, ki so namenjene belcem, kakor se tudi ne smejo kazati na drug.h javnih krajih.
Ameriška vojaška pomoč Washington, 19. jun. (AFP). — Odbor za zunanje zadeve Predstavniškega doma je objav.l sporočilo o razdelitvi ameriške vojaške pomoči inozemstvu. Skupna vojaška pomoč evropskim državam naj bi po tem sporočilu znašala 62 in pol milijarde dolarjev.
Po predlogu, ki ga je ameriška vlada podala Kongresu, b- največ kreditov dobila Francija — čez 354 milijonov dolarjev, poleg tega pa naj bi Francija dobila še naročila »of shore« v skupni vrednosti 600 milijonov dolarjev.
Od ostalih držav bodo od teh kreditov dobile; Zahodna Nemčija nad 338 milijonov dolarjev, Velika Britanija nad 250 milijonov, Jugoslavija približno 270 milijonov, Belgija r_ad 182 milijonov dolarjev. Poleg tega je ameriška vlada predlagala Kongresu odobritev kreditov za podpiranje obrambe določenih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija z zneskom 45 milijonov dolarjev in Avstrija ter Grčija vsaka po 20 milijonov dolarjev.
Samo
za javnost?
Prav gotovo rti samo naključje, da se je v tržaških knjigarnah prav te dni, ko je v Trstu komisija Socialistične internacionale, pojavila knjiga italijanskega političnega svetovalca pri angloamerički vojaški upravi Diega de Castra »Trieste*. Knjiga je napisana v zadnjem času — kar se vidi iz nekaterih podatkov — torej v času, ko je g. de Castro dejanski zastopnik italijanske vlade in je torej tudi njegova izvajanja treba gledati kot na uradno mnenje italijanske vlade.
V	predgovoru k svoji knjigi pravi g. De Castro, da je ta knjiga le izvleček njegove prejšnje obširne knjige o tržaškem vprašanju, ter da ima namen >naš problem javnosti čim bolj približati*.
V	sedanjem trenutku je knjiga bolj kot javnosti verjetno namenjena anketni komisiji Socialistične internacionale, ki naj bi se na osnovi de Castrove knjige prepričala, kako so se >vsi italijanski napori za dosego pravične rešitve razbili ob nepopustljivosti Jugoslavije* in >v koliki meri in s kakšno iskrenostjo želi Italija vzpostaviti odnose ne samo dobrega sosedstva, temveč tudi odnose iskrenega prijateljstva z jugoslovanskim ljudstvom*. In ker so bili vsi ti strašni »napori* Italije brezuspešni, g. De Castro upa na spremembo vlade v Jugoslaviji, ko se bo *jugoslovansko ljudstvo brez vsake mežnje, z razumom brez predsodkov obrnilo do Italije, pripravljeno sodelovati z njo, za pravično ureditev tiste obmejne črte, ki ne bo več pregraja, temveč odprta vrata . . .*
Jugoslovansko ljudstvo je bilo vedno pripravljeno na sporazum in sodelovanje in bi se ti upi gospoda de Castra lahko že davno uresničili, če bi bilo enako razumevanje tudi na italijanski strani. Kar pa se tiče njegovih upov na spremembo vlade — mislimo tako spremembo, kakršno si želi g. de Castro — se bojimo, da ta g. di Castro ne bo doživel.
Incident v Iraku
Bagdad, 19. junija (AFP); 150 Perzijcev, ki So jih iraške oblasti aretirale zaradi »komunistične dejavnosti« in »subverzivnih akcij«, se danes niso hoteli podvreči ukazu o deportiranju v jetnišnico na otoku Baikutoa. nedaleč od Bagdada, Da bi jih prisilila na deportacijo. je iraška policija uporabila plin za solizenje in nekoliko-krat ustrelila med aretirance,
Opazovalci Socialistične internacionale v Trstn
Trst, 19. junija (od našega po-•- nega dopisnika). Opazovalci alistične internacionale, ki od ponedeljka v Trstu, so se =lej razgovarjali s pripadniki :nih strank, sl ogledali življe-■ e v Trstu, obiskali nekatere enske vasi v coni A in si . dali tudi jugoslovansko-itali->ko mejo pri Gorici. Danes je = prezgodaj govoriti o tem.kakš-=iiko so si ustvarili v tem času, - niso dali nobene uradne iz-ive, niti mso hoteli sprejeti notarjev. Brez dvoma -pa so imeli dožnost prepričati se, da so nvenci zapostavljeni in kako -nska vlada s pomočjo svojih rkcionarjev pospešeno razna-iuje slovensko zemljo z nasil-- mi sredstvi (razlaščanje sionske zemlje itd.).
V tržaških demokratičnih kro-. sem slišal mnenje, da bo mo-= a komisija če bo objektivna, ikriti tudi to, da se »Soc.alistič-ea stranka Julijske krajine« po-ižuje tega naslova tudi za iz-tjanje šovinistične politike, ki ma z načeli socializma nobenega opravka. Vodstvo stranke s-reiema denar iz Rima, kar je cazal tržaški list »Corierre di .este« z objavo fotografij, pomil za sprejem milijonov. Pomila so bila poslana Innocent-nekdanjemu fašističnemu prefektu v Bolzanu, kjer je raz-mrodoval Nemce, osebnemu pri-melju in sodelavcu Mussolinija sedanjemu načelniku urada za bmejne pokrajine pri predsed-tvu rimske vlade.
Iz p sanja iredentističnega tiska v teh dneh je opaziti strah pred objektivnim poročanjem komisije in želja, da bi komisija gledala na položaj skozi ireden-sfclčna očala. Zato je italijanske ■edentiste v Trstu razbesnelo že •amo dejstvo, da je komisija po= klicala tudi predstavnike demokratičnih strank na razgovor. »Giornale di Trieste« namreč piše, da bi bila žalitev njihove (članov komisije) inteligence, če bi mislili, da je njihovo srečanje z odkritimi ali prikritimi titovskimi eksponenti zameglilo vtis, ki Ca j« nanja napravilo mesto, lei jo
očitno italijansko, nič manj italijansko kot Torino, Genova ali Firenze«.
Pri objektivnem ocenjevanju položaja v Trstu komisiji ne bi bilo težko ugotoviti, da je pretežna večina prebivalstva proti temu, da pride v Trst Italija, da pa si žel; velika večina pomirje-nja in sodelovanja z Jugoslavijo. Tudi napisi po stenah, ki so se pojavili okoli sedeža Socialistične stranke Julijske krajine »Hočemo STO« itd., so tudi izraz razpoloženja tržaškega prebivalstva.
Tržaške kroge je presenetila
objava v listu »La Giustizia«, glasilu Saragatove stranke, da bo prisostvoval zadnjemu sestanku v Trstu na sedežu Socialistične stranke Julijske krajine tudi predstavnik italijanske socialno demokratske stranke Matteotti, kar brez dvoma ne bo v korist nepristranosti te komisije.
Jutri, v soboto, bo komisija sprejela predstavnike OP za Tržaško ozemlje, ki ji bodo predložili še dokumente v zvezi z diskriminacijo Slovencev in odgovorili še na druga vprašanja.
V nedeljo bo komisija odpotovala iz Trsta.	S. L.
Njvga pa ni .
Tihotapstvo strateškega materiala
Rim, 19. jun. (Tanjug) V Com-mo so aretirali Walter ja Rausa, ki je eden od voditeljev tihotapske skupine za dobavljanje strateškega materiala državam sovjetskega bloka. Aretirani tihotapski voditelj je že marsikaj povedal o delu svoje skupine, ki je z vlaki in ladjami prevažala italijanski vojni industriji namenjeni strateški material v države sovjetskega bloka s pomočjo ponarejenih dokumentov in deklaracij. To tihotapstvo se je začelo že pred tremi leti in v države sovjetskega bloka so odpremili ogromne količine kovin in drugega materiala, ki ga potrebuje vojna industrija. Samo zadnje tihotapstvo svinca, bakra in aluminija je po svoji vrednosti dosegalo vsoto 38 milijard lir. Material, ki so ga spravili v države sovjetskega bloka, je povečini iz ameriških dobav. Za tihotapstvo je bila razpredena mreža, v katero so bile vključene poleg Italije tudi razna ameriška, angleška, belgijska, nemška, švicarska in turška komercialna društva. Države sovjetskega bloka so plačale za strateški material dvojno ceno svetovnega trga.
Za zakonca Rosenberg ni milosti
Ogroženo korejsko premirje
(Nadaljevanje s 1. strani) ameriška vlada zavzela odločno stališče proti Sing Man Riju.
Vendar je treba priznati, da je minister Dulles s svojo blago izjavo deloma razočaral delegacije. Dulles je dal to izjavo na sestanku Ameriškega nacionalnega sveta za obrambo, kateremu je predsedoval Eisenhower in na katerem so razpravljali o Sing Man Rijevem dejanju. Dulles je izjavil, da je to dejanje enostransko in da pomeni kršitev oblasti Združenega poveljstva. Dulles je tudi povedal, da je predsednik Eisenhower glede tega brzojavno protestiral pri Sing Man Riju. Po mnenju krogov Združenih narodov ta Dullesova izjava sicer kaže, da ameriška vlada obsoja Sing Man Rijevo ravnanje, vendar pa n,e dovolj ostro. Ameriška vlada namreč doslej še ni ničesar povedala, kaj namerava storiti, da bi preprečila nevarnost, ki jo izziva Sing Man Ri.
Iz indijskih krogov prihajajo vesti, da namerava indijska delegacija zahtevati pri predsedniku Pearsonu) naj skliče Generalno skupščino, ki bo pregledala položaj, ki je nastal po kršitvi sporazumna o ujetnikih m drugih provofcacijskih ukrepov Siog Man Kija»
Mnoge delegacije v Združenih narodih so mnenja, da bi moralo Združeno poveljstvo na podlagi dosedanjih Sing Man Rijevih dejanj pričakovati tak dogodek. Po vesteh glavnih ameriških časopisnih agencij je general Mak Clark že vnaprej vedel, da namerava Sing Man Ri izpustiti iz taborišč severnokorejske vojne ujetnike. »United Press« namreč javlia iz Tokija, da je Clark vedel, da Sing Man Ri ne bo dovolil nevtralni komisiji prevzem kontrole nad severnokorejskimi ujetniki- Baje je Clark obvestil Washington o tem, da bo prvo Sing Man Rijevo dejanje proti sklenitvi premirja izpustitev 34.000 severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki zavračajo repatriacijo. Zato je očitno vprašanje, čemu Clark ni že prej ukrenil vse potrebno, da prepreči to Sing Man Rijevo dejanje.
in. v Pekingu
Hongkong, 19. jun. (Reuter). Uradna kitajska agencija je danes obtožila ameriške funkcionarje pri Združenem poveljstvu, da prikrivajo sodelovanje s Sing Man Rijem pri izpustitvi 25 000 »evercokorej-«kih ujetnikov.
V sporočilu agencije Nova Kitajska pravi, da so bili ti ujetniki izpuščeni iz taborišč zato, da bi jih pozneje prisilili, naj vstopijo v južnokorejsko vojsko. Agencija navaja neko ameriško časopisno vest, po kateri naj bi nek visok južnokorejski funkcionar izjavil, da bo večina 25.000 na svobodo izpuščenih ujetnikov rekrutirana v južnokorejsko vojsko. Agencija Nova Kitajska trdi, da so ameriške oblasti vedele, kaj namerava Sing Man Ri, vendar pa so šele sedaj, ko je na svobodi 25.000 ujetnikov, zamenjale z ameriškimi vojaki prejšnja južnokorejske stražarje.
Pekinški radio je objavil izjavo britanskega ministrskega predsednika Churchilla, da je presenečen zaradi izpustitve ujetnikov in Reuterjevo vest, da je Velika Britanija zahtevala takojšnje pojasnilo o nastalem položaju.
Seul, 19. jun. (UP) Ameriški veleposlanik v Seulu Elli Brigg se je danes predpoldne sestal s predsednikom Južnokorejske republike Sing Man Rijem, kateremu je izročil protestno noto predsednika ZIDA Eisenhcwra in ameriškega zunanjega ministra Dullesa. O tem sestanku ni Mio objavljene nobene ttradoo «poročalo.
Washington, 19. junija. Vrhov.no sodišče ZDA Je Imelo od 15. do 18. ure izredno sejo, na kateri je sklepalo o zadevi Rosenberg. Ob 18 je sporočil predsednik vrhovnega sodišča Winson, da je vrhovno sodišče zavrnilo ugovor vrhovnega sodnika Douglasa in odredilo eksekucijo zakonske dvojice Rosenberg. Zagovornik Rosenbergovih Je sporočil, da bo še enkrat prosil predsednika ESisenhowerja za pomilostitev.
Sodne oblasti v New Yorku so ob 18 odredile, da bosta zakonca Rosenberg usmrčena nocoj ob 23 newyorskega časa (jutri ob 5 zjutraj srednjeevropskega časa). Pred Belo hišo v Washingtonu je zvečer še vedno zbrana velika množica demonstrantov, ki protestirajo proti usmrtitvi Rosenbergovih.
Za izvršitev smrtne obsodbe je glasovalo 6 sodnikov.
Sodnik Frankfurter se je glasovanja vzdržal. Proti izvršitvi smrtne obsodbe sta glasovala samo sodnika Douglas in Black.
Predsednik Eisenhower je nocoj odklonil predlog branilca zakoncev Rosenberg za njuno pomilostitev. Prav tako je bil odklonjen predlog, da se usmrtitev odloži.
Sef policije v Sing-Singu je odredil, da bodo vse ceste k Sing-Singu danes ponoči blokirane, da »e preprečijo morebitni pohodi demonstrantov za zakonsko dvojico Rosenberg.
Da sta zakonca Julij ta Ethel Rosemherg izdajala in prodajala skrivnosti atomske hombe. je bito raz,krito že lota 1Š1S, ko je Klaus Fuchs, ki so ga razkrinkali kot atomskega vohuna, označil newyorskega komunista Harrvja Gol-da za svojoga kurirja in j« ta potem med preiskavo izdat nekega Greenglassa kot Mana vohunske organizacije, ki je sovjetskim predstavnikom izdajala razne skrivnosti ifc Los Alamosa kjer so
izdelovali atomsko orožje. Green-glass je M kot mehanik ta vojni obveznik zaposlen v delavnicah v Los Alamosu ta je Goldu dajal
razne informacije. Kmalu po svoji aretaciji je povedal, da je take informacije dajal tudi svoji sestri Etheili Rosenberg in njenemu možu Juliju Rosoubergu. Ker sta svoje zločine priznala ta pomagala pri razkrinkanju vohunske mreže, sta bila Gold ta Green glass obsojena prvi na 30. drugi pa na 13 *\t ječe. Pri tej sodbi so upoštevali da nista bila v neposrednih etikih s sovjetskimi predstavniki, medtem ko sta zakonca Rosenberg že leta 1044 in 1Š45 neposredno izdajala atomske skrivnosti Rusom. Ker se je to zgodilo v vojnem času, sta bila oba obsojena na smrt, čeprav Je bila takrat ZSSR zavez* ■tiča ZDA.
Obsojenca sta Izkoristila po Izrečeni sodbi vsa pravna sredstva za rešitev svojega življenja. Njuno zadevo so obravnavale vse V,-stance in že predsedniku ZDA Trumanu Je bila z mnogimi priporočiti predložena prošnja za njuno pomilostitev. Predsednik Truman je rešitev te prošnje prepustil svojemu naslednika Eisenho-werju, ki je pomilostitev' odklonil. češ da je zločin take izdaj« večji kot zločin umora.
ZADNJI TELEGRAM
pr V e izdaje mmsmmmmmaamm
Nuschke se je vrnil v vzhodni Berlin
Berlin, 19. junija (AFP); Visoka ameriška komisija v Ber-limiu je sporočila, da je bil podpredsednik vzhodtnonemške vlade Otto Nuschke danes dopoldne izročen predstavnikom vzhodkie cone.
Po sporočilu, ki so 9» objavile ameriške oblasti, so demonstranti v sredo potisnili Nu-oshkov avtomobil v ameriški sektor, kjer ga je ameriška policija vzela pod svojo zaščito. Ameriške oblasti so Nuschkeja vprašale, ali se želi vrniti, ali pa zahteva politični azil. Po sporočilu sovjetskega poveljstva v Berlinu je bilo «klenjeno, da se mora Nuschke vrniti v va-hodni sektor. Tako je N’uschfceja do meje ameriškega sektorja spremil amexiöd oficir, ki ga je precfcad sovjebrioem* pracL stamäqu,
BERLIN, 19. Junija. Po redkih poročilih, ki prihajajo iz vzhodnega Be-rlioa, skleipajo da se je položaj v vzhodnem Berlinu danes pomiril. Po mestu še vedno krožijo sovjetska oklo-peia vozila ter oddelki sovjetske vojske in. nemške ljudske policije. Ceste v mestu pa so skoraj prazne. Meja mod zahodnim in vzhodnim Berlinom je hermetično zaprta. Več vzhodnih Berlinčanov, ki so se med nemiri zatekli v zahodni Berlin, je danes na poziv vzhodnonemškega radia skušalo prekoračili obmejno črto v vzhodni Berlin. Takoj na meji pa so jih iijedi sovjetski vojaki In jih na priiprt3'Vlljenjifh kamionih odpeljali v notranjost mesta.
FUSAN, 19. junija. Indijska fn švedska vlada sta sporočiti, da sta kljub begu vojnih ujetnikov v Južni Koreji še nadalje pripravljeni prevzeti nadzorstvo nad Izmenjavo vojnih ujetnikov. Prvi oddelek Švedske delegacije za nadzorstvo nad premirjem ki bo štela 80 mož. je že odpotoval iz Hodanja v Korejo.
NEW YORK, 19. junija. Sef tiskovnega urada predsednika Ei-senhowerja Haggerty je odpotoval z letalom na Bermude, da pripravi poročevalsko službo za sestanek treh zahodnih velesil Po ameriških poročilih naj bi se sestanek pričel že 29. junija
TEHERAN, 19. junija (United Press):	Na trgu pred Iranskim
parlamentom je prišlo danes do demonstracij in pretepa med pri-
Ridgwayeva izjava Oslo, 19. jun. (AFP). General Ridgway je na tiskovni konferenci v Oslu izjavil, da bodo države Atlantskega .pakta, če bodo nadaljevale z graditvijo atlantske vojaške moči v ostem duhu sodelovanja kot doslej, v kratkem Izvedle svojo nalogo — organizacijo vojaških sil, ki so potrebne za obrambo pred agresijo. General Ridgway je tedaj na postortl-Ban obuta« v Norveški.
vlače predsednika Mosadika in kominformskimi dementi. Ko-v n	skušali demonstri-
rati pred Medžilisom, vzklikajoč t .Američanom in dvoru. Med demonstrante so se pomešali pristaši vlade, ki so v pretepu raz-giin’i l om mformovce.
NEW YORK, 19. junija (AFP): Priuotdoik južnokorejske vlad« Pajk Tu Cin je danes odpotoval Iz New Yorka v Seul. Novinarjem ni hotel dati nobenih pojasnil o vzrokih svojega prihoda v ZDA in o vsebini razgovorov, ki jih je imel z Eisenhower jem.
PARIZ. 19. junija (Tanjug): — Krvavi dogodki v Vzhodnem Berlinu so imeli močan odmev v vrstah francoskih sindikatov. Sindikalne organizacije »Force Ouvri-»o objavila protest zaradi policijskega in vojaškega pritiska g«ao dravskim razredom v Vzhodni Nemčiji. V poročilu je rečeno, da kažejo berlinski dogodki, k Čemu bi b-ili prisiljeni francoski delavci če bi sprejeli predloge kominfoTinske Generalne konfederacije dela za enotnost akcije in ljudsko fronto.
PARIZ, 19. junija (Tanjug): Zaradi francoske krize je bil preložen sestanek ministrov za zunanje zadeve držav Članic Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki bi se moral na predlog D© Gaspeirija prifeeti v ponedeljek. TS*. junija v Parizu,
LONDON, 19. jun. (Tanjug): Tedensko glasilo pristašev Bevimove skupine v laburistični stranki predlaga danes dopolnitev nedavno objavljenega programa laburistične stranke. Dopolnitev naj bi obsegala 8 točk, in sicer nacionalizacijo zemlje, ki spada pod rento. izgotovitev končnega predloga za široke nacionalne investicije in učinkovito kontrolo poslovanja tujih podjetij, uvedbo takse na dobiček ter da bi bila nacionalizirana industrija pod kontrolo parlamenta. List zahteva ponovno proučitev bremen iz programa za obrambo ter postavlja vprašanje, zakaj v programu ni ničesar o enakem zaslužku za žene in mo-Ske, čeprav je bilo to stališče poudarjeno v resoluciji, ki jo bila ■Pijeta m kunski konferenci
Med viničarji še ni bilo nikoli toliko odobravanja
V nail vasi ni bilo še nikoli plačal s tem, kar si odnesel za
toliko veselja in odobravanja med siromašnimi viničarji in bajtarji, kakor ob izidu uredbe o zemljiškem skladu. Medtem ko se veliki kmetje in vinogradniški posestniki hudujejo, godrnjajo in še močneje pritiskajo na najemno delovno silo in jo za minimalne dajatve neusmi-
jed. Napravili smo križ in smo na čistem«. Obračuna noče, saj ve, da bi moral po obračunu viničarju plačati še mnogo denarja. Kaj mu mar, če le-ta nima obleke, ne čevljev in ne primerne hrane.
Jurij Cvitanič, sin gostilničarke iz Guštanja, iima v Bres-
ljeno izkoriščajo, so viničarji njcj vinogradniško posestvo, ki dobre volje, saj vedo, da je to zadnji poskus uveljavljanja va. ških bogatašev.
V vasi Bresnici v ptujskem okraju ima kmet Tomaž Janžekovič nad 23 ha zemlje in dva viničarja, ki mu opravljata najtežja dela. Z nobenim nima delovne pogodbe. Za borne da-
meri 2,5 ha vinograda in 1,5 ha sadovnjaka. Vinograd mu obdelujeta dva viničarja, pri večjih delih pa najame tudi vaške reveže. V njegovem vinogradu delajo viničarji in drugi po 10 in več ur na dan ob svoji hrani. Zato jim plača po 120 do 150 din. Zadnji čas je začel pri
Cas je že, da se odpravijo viničarski odnosi in se odvzamejo vinogradi in ostala vinogradniška posestva vsem tistim, ki jih sami ali nočejo ali pa zaradi oddaljenosti ter drugih vzrokov ne morejo obdelovati. Viničarji v Bresnici, v občini Podgorci, se pridružujemo želji vseh brezzemljakov »Vinograde viničarjem in zemljo tistemu, ki jo obdeluje!«	—1.
! p oo milijonov za razširjenje železniške delavnice
Niš, 19. jun. Železniška delavnica »Stanko Paunovič« bo porabila letos okoli 100 milijonov dinarjev za zgrad.tev oddelkov za lažje in težje stiskalnice. 75 milijonov bo v ta namen dal kolektiv delavnice, ostanek 25 milijonov pa ljudski odbor Niša. Ta dva nova oddelka bosta opremljena z velikimi hidravličnimi in manjšimi mehaničnimi stiskalni-
Prvi maturanti na srednji
vzgojiteljski šoli
Pred štirimi leti v Ljubljani osnovana Srednja vzgojiteljska šola, edina te vrste v Sloveniji in ena od treh v Jugoslaviji, ima letos svoje prve maturante. Od 82 gojenk, ki jih je bilo vpisanih v prvi letnik, je prišlo k maturi 42 dijakinj, ki bodo po opravljenem diplo-
8aj imamo komaj 71 vrtcev cih in se natanko zaveda vseh
cami, ki smo jih dobili na račun matskem izpitu odšle kot prve reparacij. Na ta način bo železniška delavnica v Nišu, mogla ceneje izdelovati svoje Izdelke kakor doslej, poleg tega na tudi take, ki smo jih doslej uvažali.
za predšolske otroke specializirane vzgojiteljice v vrtce, kjer jih že težko pričakujejo.
Mreža vrtcev v Sloveniji za enkrat še ni posebno gosta,
18. decembra bo občinski
praznik v	Loki
jatve v naravi mu garata vse delu celo priganjati, ker bi rad
leto. Ce kateri izmed njih jeseni zahteva obračun za delo,
obdelal svoj vinograd še ceneje. Tudi njemu niso mar zdelani
Na občinski konferenci SZDL t Škofji Loki so izvolili v novi odbor ljudi, ki uživajo zaupanje in kažejo voljo za delo. Tov. Puhar je omenil pomanjkljivo delo za povečanje politične zavesti med delovnimi ljudmi. ker ni dovolj, da je kdo samo dober telovadec, dober igralec itd., ampak mora biti tudi dovolj politično izobražen. Zato bi bilo potreb-
pravi Janžekovič: »Delo sem ti in utrujeni ljudje.
Maj se izreče enkrat odločna beseda o bodočnosti Doma invalidne mladine v Manini lili
Dom inoalidne mladine o Kamniku je bil ustanovljen v začetku l. 1947 t namenom, da se omogoči oziroma nudi možnost izobrazbe invalidni mladini. Od ustanovitve doma do danes je šlo skozi dom okoli 250 gojencev.
V domu je štirirazredna osnovna iola, ki jo trenutno obiskuje 52 gojencev od skupno 72, ostali posečajo gimnazijo in vajeniško šolo.
Praviloma se sprejema v dom otro-
le skromne adaptacije za zgraditev delavnice za umetno obrt in kroja-štvo in dodelitev zemljišča za vrtnarijo, kjer bi se invalidni otroci usposobili za poklice. To bi bil le skromen začetek, katerega pa ne smemo zavlačeoati, kajti vsako leio s tem mnogo izgubljamo.
V zvezi z razvojem doma pa )e treba omeniti predvsem največji problem, to je, kje naj bi dom bil: ali na dosedanjem mestu o Kamniku ali kje drugje. Težnja Kamnika je. da dobi n Domu invalidne mladine pro-
na počitnice k staršem. V tem času so možna popravila stavbe Doma, ki so neodložljiva za normalen potek dela, a dokončne besede ni. RS.
ke obojega spola o starosti od 7—14 store za hotel, za kar je brez dvo-leta. Ko dovrši otrok osnovno šolo, ma upravičen, če hoče razviti tu-oziroma nižjo gimnazijo, se mora rižem. Pri vsem tem pa ima škodo usmeriti ali naprej v šolo, ali pa o Dom invalidne mladine, ki se ne obrt glede na stopnjo invalidnosti in more razvijati, dokler ne ve, kje nadarjenosti. To usmerjanje o poklice sploh bo. Bliža se čas počitnic, ko bi moralo biti v sklopu domske bo imel dom o oskrbi le 50 gojen-vzgoje, vendar nastopijo tu problemi, ki jih dom o sedanjih pogojih ni mogel, oziroma jih ni v dovoljni meri reševal, posebno v primerih težkih invalidov. Tako stojimo danes v mnogih primerih pred dejstvom, da odpuščamo iz doma težke invalide o breme staršem in državi, kajti težko invalidni otroci danes zaenkrat pri nas še nimajo možnosti, da bi te usposobili za razne, njim primerne poklice.
Na prvi pogled je to vprašanje težko rešljivo, posebno, če se o njem diskutira samo načelno, brez poznavanja problematike ustanove in možnosti razvoja, posebno pa, če je premalo razumevanja kot v tem primeru. Preprost račun bi nam pokazal, kako bogato bi se nam obrestovale
Anketa o številu živine na dan 30. junija 1953
V dneh od 1. do 5. julija bo izvedena v naši državi anketa o številu ž.vine na dan 30. junija letošnjega leta. S posebnim navodilom bo določeno, koliko gospodarstev bo zajela anketa in kako bodo ta gospodarstva odbrana. Anketo organizira Zvezni
no poglobiti delo za politično izobrazbo tudi v kulturnih organizacijah, pri čemer bi morali prednjačiti predvsem komunisti. V tem smislu 60 govorili tudi ostali diskutanti.
Konferenca je odobrila sklep, ki je bil sprejet že na vseh sestankih terenskih odborov SZDL in Zveze borcev, da se razglasi 18. december za občinski praznik škofje Loko, kajti tega dne leta 1^41 se je v Škofji Loki začel organizirati odpor proti okupatorju in so odšli tudi prvi borci v večjem številu med partizane.
Sprejeti so bili nadalje sklepi o
fioživljenjn političnega dela, o sode-ovanju občinskega odbora SZDL s terenskimi odbori, o skrbi za mladino in politični vzgoji članov. Poživi naj «e sodelovanje s sindikalnimi organizacijami, na tudi boj proti nazadnjaštvu. — Na sestankih SZDL naj se člani seznanjajo z notranjim in zunanjim političnim položajem, predvsem glede na obnavljanje italijanske imperialistične po-
»Jugoslovanska knjiga« ima pravico razširjati tuji tisk v naši državi
Po odločbi zveznega državnega sekretarja za notranje zadeve ima državno podjetje »Jugoslovanska knjiga« v Beogradu pravico, da sme v naši državi r-z-
e, glavnem sirot. ostali gredo bodo republiški zavodi.
zavod za statistiko, izvedli pa jo pečevati tuje časnike, knjige in
ostali! inozemski tisk.
litike in sovražno delovanje Vatikana proti naši državi, zlasti v zvezi z zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti.
Zakaj ne izkoriščamo pri-rodnega zdravila proti slabokrvnosti
Radensko in petanjsko področje ob Muri je prepolno mineralnih zdravil-nih orel cen, ki jih ne izkoriščamo nili o zdranilne niti o kake druge namene. Med temi prelci je posebno zanimiv tako imenooani ,Železni prelect na rannici blizu radenskega zdravilišča. Analize mineralne vode iz tega vrelca so pokazale. da vsebuje voda izredno visok odstotek železa ter da po svoji učinkovitosti lahko za 25'/. nadomešča sicer tako drago farmacevtsko železno vino.
V sedaj zapuščenem >Železnem vrelcu* leži zdravilno boeastnn. ki bi ga — verjetno s prav majhnimi investicijami — lahko uporabljali neposredno kot učiknvito sredstvo v zdravljenju slabokrvnosti. Nekoč, ko to prirodno bogastvo ni bilo družbena last, je zasebnemu lastniku ta >Železni prelect veljal za tolikšno dragocenost. da je bil orelec neprestano zastražen. Ce hi se tudi zdaj naši ljudje, ki bolehajo za slabo-krvnnstjo. lahko okoristili s to zdravilno možnostjo, zakaj bi vendar nekdo stnari podrobneje ne raziskal, jo ocenil in določil način zdravljenja. Zdravilišče n Radencih samo pa bi dobilo s ten* še večji zdravstveni pomen.	(i)
brez prehrane in 54 vrtcev s prehrano, v katerih je zajetih povprečno 4»/, vseh predšolskih otrok od tretjega do sedmega leta. Najvišji odstotek kažejo večja mesta in industrijski centri, ki zajemajo po vrtcih do 9»/0 vseh predšolskih otrok. Da mreža vrtcev ni večja, ni vzroka v pomanjkanju finančnih sredstev, saj vzdrževanje vrtca brez prehrane ni posebno drago. Tudi prostori bi bili na razpolago — pač pa primanjkuje dobrega vzgojnega kadra. Prav zaradi tega trenutno prosvetne oblasti celo zavirajo porast vrtcev. S povečanjem izšolanega kadra se bo postopoma odpiralo tudi vrtog tako, da bodo tekom let v predšolskih ustanovah zajeti vsi otroci od 3 — 7 leta, pri čemer s predšolsko ustanovo ne misli-
pomanjkljivosti glede kadra ter prav zato zavira odpiranj; vrtcev, dokler ne bo mogoče vanje postaviti res zanesljive ljudi.
Področje udejstvovanja za absolventke Srednje vzgojite’.:, ske šole je široko, pestro m hvaležno. Nič ni lepšega v življenju kot oblikovati živega človeka. Poleg tega pa je :o tudi poklic, ki ima pred sabo še razvoj in lepe perspektive.
Za vstop na Srednjo vzgoji, teljsko šolo j,e potrebna nižja srednja šola s sprejemnim iz. pitom in zlasti ljubezen do otrok. Na izpitu mora kandi. datka pokazati, da ima dober posluh, kajti poleg splošr.o izobraževalnih predmetov go:e na šoli še klavir in petje, ki je poleg ritmike za vzgojo pred, šolskega otroka zeio važno.
mo samo na vrtce, ampak tudi L“ k" ?.* p0vsera ^umljive: ot^ai,,	...» psihologijo m pedagogiko.
Veliko pozornost posveča šola
na otroška igrišča in na vse panoge dela s predšolskimi otroki. S temi ustanovami bodo v bodoče razbremenjene naše matere, skrbno vodstvo specializiranega kadra pa bo otrokom zagotovilo tudi zdrav psihični in fizični razvoj. Poročila učiteljev z osnovnih šol kažejo, da so otroci, ki prihajajo iz vrtcev, mnogo bolj razgibani in duševno bolj razviti od onih, ki prihajajo od doma. Ce v vseh primerih ni vselej tako in včasih gledajo ljudje z nezaupanjem na delo po vrtcih, ni krivda na ustanovi kot taki, pač pa na zelo slabem kadru, ki ga kljub vsemu prav zaradi pomanjkanja specializiranih ljudi za enkrat ni mogoče izmenjati. Prosvetna oblast budno nadzoruje delo v vrL
Čudne zadeve s plinom v Lendavi
V okolici Lendave imamo velike zaloge zemeljskega plina, ki ga podjetje Nafta prodaja v jeklenkah za raz.-vetljavo železniških vagonov, za poeo-n motorjev in tudi kot tekoči butan za kurjavo v gospodinjstvu. N^komprimirani metan pa prodaja podjetje Nafta tudi lendavskim prebivalcem.
Delavci in uslužbenci, ki delajo pri Nafti, dobijo ta plin kot deputat. kar je že star rudarski običaj. Seveda se vrednost tega deputata, ki je v preteklem letu znašala štiri milijone dinarjev, šteje v plačilni sklad, kar je nekako dobra tretjina mesečnega plačilnega sklada celega podjetja. Zaradi tega torej faktično delavci ne dobijo plina brezplačno, kot to trdijo nekateri nepoučeni prebivalci iz Lendave, ampak imajo za toliko nižje plače, kolikor znaša pač vrednost plina.
S plinom so lendavski delavci prav zadovoljni, priiožujejo se pa, da je predrag. Ker podjetje Nafta nima merilnih inštrumentov za vsako gospodinjstvo posebej, prodaja plin Mestni plinarni v Lendavi, ki računa za eu štedilnik, v katerim gori en grelec, mesečno 695 din, za peč v zimskih mesecih pa mesečno 396 din pavšalno. Ce smo odkriti, to ni drago, kajti priznati je treba, da gori plin dan is noč in da tako topHh stanovanj ni najti jeseni in pozimi nikjer, kot v Lendavi. Koliko bi stala kurjava, če bi kurili dan in noč s premogom in drvmi?
K*r pa so lansko leto bile še K nakaznice za kirrivo in so jih dobili vsi, ki so v službenem razmerju pa nimajo gozda, so jih po neki intervenciji dobili tudi Lendavčani. Te dobljene K nakaznice so koristniki iz Lendave predali Mestni plinarni in . . . kaj se je zgodilo?
Vzemimo primer: družina s tremi člani je dobila nakaznico K-III, ki so jo zaračunali 9700 din. Pri tej družini je stanoval še en podnajemnik s K-T nakaznico, ki so jo zaračunali 3400 din. Račun za celotno kurjavo s plinom pa znaša v tem primem manj kot znaša vrednost K nakaznic. Ker je torej vrednost K nakaznic znašala več, je omenjeni tovariš zahteval še povračilo v denarju, ki ga je izračunal in sicer ▼ znesku 4515 din.
Lepa zadeva! Ne vem, če je še kje na svetu kaj takega. Celo leto je kuril na mrtvo s plinom, na koncu leta pa naj dobi zato od države še 4515 din nagrade.
To je nedvomno že superdeputat, ki ga nikier na svetu ni in bi se zno-sli zanj pozanimati vsaj delavci pri Nafti. Tudi drugi kurimo celo leto in nrav bi bilo, če bi zato tudi mi dobili nagrade.
Kaf. če bi za to zadevo z »nagradami« furpdnn: ostanek izkupička K nakaznic) pozanimali drugi?
L>am. da bo ta zadeva, ki sem j© grede! na volilnem ?e«tanku SZDL v Lendavi, sprožila nekaj . . •	-C-
ZA DESETO OBLETNICO PRIKLJUČITVE PRIMORSKE JUGOSLAVIJI
PRED VEUKO PROSLAVO
NA OKROGLICI
Razgovor z odborom za proslavo priključitve Primorske Jugoslaviji in zbora primorskih brigad, odredov in aktivistov
Primorska je že dalj časa v znamenju priprav za za proslavo 10. obletnice priključitve k Jugoslaviji. Ta prnislava bo povezana z zborom primorskih brigad, odredov in aktivistov. Da bi naši brailci zvedeLi kaj več o tem, smo zaprosili ljubljanske člane odbora za proslavo, naij bi nam povedali kaj več o pripravah in proslavi sami. Razgovor je potekal takole:
rodnoosvnbodilno borbo, ampak tudi vseh borb Primorcev v pet indvajsetih leFh pod italijansko okupacijo za nacionalni in ser cialni obstoj.
FRANC POKOVEC: Splošna želja je bila in 0 tem se tudi govor:, da bi se formirale kompletne brigade, ko-t so obstojale, in da se vkluči tudi Gorenj-pripravah za proslavo pa so dobave, ker So vsi ti odredi (Prešernova brigada, Škofjeloški, Jeseniški in Bohinjski odred) sodelovali v borbah na Primorskem. Posebno se poudarja Loški odred, ki je bil prva večja oborožena formacija, ki je prišla na pomoč s te strani.
JAKOPIČ: Veliko zanimanje za proslavo se kaže med srbskimi, bosanskimi ali hrvatski, mi oficirji, katere je poslal Vrhovni štab leta 1943 na Primorsko, kakor tudi med tistimi, ki so prišli) iz internacije v pri-morske edinice in se tam borili. Proslava ni pomembna samo za Primorce, ampak za Slovenijo in tudi za vso Jugoslavijo.
Vprašanje: Ali nam lahko poveste kaj več o dosedanjih pripravah za proslavo? JAKOPIČ:	Meseca februarja
je bil formiran štab za organizacijo proslave. Najprej smo ga postavili v Ljubljani, potem smn pa zaradi karakterja prosiave prišli do zaključka, da je bolje, če je v Ljubljani sam,., nekaj ljudi, operativni del odbora za proslavo pa naj bo na Primorskem. To predvsem zaradi tega, ker smo hotenj dati pripravam za proslavo značaj aktivizacije vseh primorskih organizacij in vsega primorskega ljudstva pri izpolnjevanju tekočih gospodarskih, političnih in kulturno-pro-svetnih nalog.
Proslava naj bi na eni strani pokazala silo vojske primorskega Ljudstva, na drugi strani pa uspehe na političnem, gospodarskem in kulturno - prosvetnem področju, ki so bili doseženi po osvoboditv; in v času priprav za to proslavo, ki je b:la sicer veličastna, toda vse priprave so bile predvsem organizacijskega in tehničnega karakterja, brez mobilizacije ljudstva. To bi bilo za dolenjsko proslavo tudi težje, medtem ko za primorsko smatramo, da se to da napraviti.
Samo v nekaj mesecih je bilo
v	okviru priprav za to proslavo mnogo strojenega. Konkretno: postavili smo, naj bi na prošla
vi	sodelovalo 5- do 6000 pevcev Ce hočemo to doseči, se morajo nucjno atotiviziratj stari in orga nizirat; novi pevski zbori. Mi sim, da bo velik uspeh, če bo mo ob proslavi lahko rekli, da ima Primorska 100 novih pevskih zborov.
Dalj« nm postavžk nalogo, da manijo druStv» Partizan in
Vprašanje: »Kdaj se je rodila misel za proslavo 1C-letnice priključitve Primorske k Jugoslavija in zbora primorskih brigad, odredov in aktivistov jn kdo je dol iniciativo?
ALBERT JAKOPIČ: Ze par let, odkar se je bližala 10. obletnica priključitve, se je od raznih stran; izražala želja, da bi ta dan slovesno proslavili. Proslava v Dolenjskih Toplicah je to iniciativo samo pospešila in spro-žila realizacijo te želje Primorcev. Proslava Primorcev je takorekoč nadaljevanje proslave slovenskh brigad ter se bo na ta način plastično prikazala borba slovenskega naroda v okviru jugoslovanskih narodov za osvoboditev izpod fašizma. Gotovo burno imeli 1954. leta na Štajerskem tudi 10. obletnico pohoda na Štajersko. Iniciator za proslavo je tokrat primorsko ljudstvo.
29. november združuje za Primorsko proslavo vseh brigad, proslavo kapitulacije Italije in proslavo proglasitve priključitve Primorske s strani AVNOJA.
Proglas AVNOJ je za Primorce ogromnega pomena. Ljudje na Primorskem so želeli, da b: se našel dan, ki bi vse te pomembne dogodke združeval. Ze doslej so Primorci vsa leta praznovali Gradnikovo, Prešernovo, Vojkovo jm druge brigade. Toda vise to je bilo bolj lokalnega pomena, zaradi tega se je pojavljala želja po centralni proslavi, ki bi zajela vso borbo primor-
Znočka za proslavo na Okroglici, delo akad. kiparja mojstra Borisa Kalina, primorskega postanek
skega ljudstva. Ta splošna proslava bo 5. septembra. Prvič bomo tedaj proslavljali tudi prekomorske brigade.
Pravilno je, da je bila najprej proslava slovenaksh brigad, ker 3o te dale osnovo, da j« sploh lahko nastalo narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem s tolikima brigadami, dvema divizijama, korpusom m šestimi od» redi.
FERUGOJ: Praznite a« Prt morskem ne bo posnsnžl aa*»
proslavljanje dogodkov med a/er
v okviru proslave občinski odbori organiziral} čim več gospodarskih akcij itd. Vse uspehe registrirajo, tak0 da bo na proslavi Lahko povedati: Primorci so med narodnoosvobodilno borbo storili to in to, v pripravah za prgslavo pa »o dosegli to in to. Na ta način ne postavljajmo političnim organizacijam nekih posebnih nalog poleg dmgih, kj jih je ogromno, ampak povezujmo priprave za proslavo z dnevnimi operativu i-■ni, p-ilitičnimj ali gospodarski-
tiskarno na Vojskem (tiskarna Partizanskega dnevnika). Ob proslavi mislijo tiskati posebno številko Partizanskega dnevnika in jo po redni kurirski poti kolportirati po Primorski In med udeležence proslave. Izvršenih je bilo že tudi nekaj drugih akcij, kot n. pr. to, da je sanitetna vojaška ekipa 12 zdravnikov obiskala Primorsko, in sicer na Šentviški planoti, kjer je pregledala 300 do 400 ljudi. Ista ekipa bo odšla tudi na sektor	Grgar—Cepovan—
Med razgovorom z leve «la desuo: predsedm'-k odbora za proslavo Albert Jakopič-Kajtiml r, bivši komandant XXX. divizije in načelnik štaba IX. korpusa. Davorin Ferligoj. bivši komisa^ več primorskih brigad, Tine Remškar, bivši načelnik štaba briško-benečanskega odreda in Franc Pokover-Poki. instruktor PK za VS na Primorskem in pomočnik komisarja VDV brigade.
mi nalogami. V tem je po mojem mnenju karakter teh pri-
FERLIGOJ: V okviru priprav zbirajo zgodovinsko gradivo m material iz časa narodnoosvobodilne borbe. Vsaka vas ima odbor, ki zbira vse, kar se je v njihovem kraju zgodilo. Na ta način bomo dobili ogromno materiala, na (podlagi katerega bo mogoče kasneje pisati o zgodovini borb primorskega ljudstva. Zbira se tudi gradivo za borbo Primorcev pred drugo svetovno vojno.
JAKOPIČ: Do proslave bo odkritih na Primorskem mnogo spominskih plošč, spomenikov, urejujejo se grobišča, bolnišnice itd. Pripravljajo se spomeniki v Cerknem, Idriji, Tolminu, Bovcu, na Bojščici, kjer imamo menda največje slovensko grobišče, saj je tam pokopanih 190 borcev raznih narodnosti.
POKOVEC: Do sedaj se je na Primorskem prijavilo okrog 3000 pevcev starih pevskih zborov in 14 godb na pihala. Po vseh okrajih zbirajo podatke za odlikovanja. O predlogih razprav, ljajo pa množičnih sestankih Zveze borcev javno. Postavljajo spomenike in spominske plošče, kjer so delale tehnike, tiskarne, komiteji, odbori itd. Obnovili so
Banjška planota. Te akcije so posebno pomembne, ker Primor, ski primanjkuje sanitetnega ka. dra.
FERLIGOJ: Izražena je tudi želja, da se nekatere primorske brigade proglasi za udarne in da se en polk JLA preimenuje po eni izmed primorskih brigad.
VPRAŠANJE: Kakšen bo karakter in obseg proslave same?
JAKOPIČ: O mestu, kjer naj bi bila proslava, je bilo mnogo diskusij in predlogov. Na Primorskem ni težko najti leipega prostora za tako proslavo. Vendar pa je bilo težko najti kraj, ki bi imel dobre komunikacije. Dalje je bilo treba najti nek center za vso Primorsko in prostor, kjer bi ne bila prevelika vročina in bi bila na razpolago pitna voda. Končno smo se zedinili za Okroglico, ki leži levo od Lijaka med Volčjo Drago in Ozeljanom. Ta prostor je v vseh pogledih idealen. Komunikacije so odlične, tako za avtobusni kot za železniški promet. Prostor je izredno lep, zaraščen s topoli, ki bodo delali senco.
POKOVEC: Primorci bi želeli, da bi bila proslava 5. septembra vsaj taka. kot je bila proslava
v Dolenjskih Toplicah. Primorci bodo za ta dan uredili vasi in ceste, postavili slavoloke itd., tako da bo izgled svečan kot ga zna dati posebej še Primorska. Ljudje smatrajo, da bodo ostali kraji Slovenije na ta dan Primorcem vrnili njihov lanski obisk Dolenjskim Toplicam.
JAKOPIČ: Na železnicah bo za udeležbo na proslavi 75% po. pust, vozili bodo izredni vlaki. Primorci žele, da se proslave udeleži tudi maršal Tito. Posebna delegacija ga je že povabila.
Ogromno je bilo ljudi, ki so sodelovali v primorskih borbah in vsi ti bodo tega dne radi obiskali Primorsko. Tudi v Beogradu deluje poseben odbor, ki povezuje tiste, ki so se borili na Primorskem. Prav tako je v Sarajevu in drugih jugoslovanskih mestih. Oficirji, ki so med vojno bili na Primorskem, bodo v večini uporabili svoj dopust za to, da bodo pomagali pri pripravah za proslavo in bodo obiskali partizanske kraje.
POKOVEC: Maršalu Titu bo poklonjena knjiga, v kateri bodo navedeni vsi uspehi, ki so jih Primorci dosegli na polju graditve socializma v času priprav za proslavo.
VPRAŠANJE:	Ali imate
poročila o pripravah za proslavo tudi od Slovencev in antifašistov iz Trsta, Goriške in Benečije?
JAKOPIČ: V borbah za osvoboditev Slovenskega Primorja, je sodelovalo veliko število prebivalstva Trsta, Goriškega, Benečije. Rezije in Furlanije. Antifašistični Italijani so imeli v okviru IX. korpusa celo svoje brigade in divizijo. Razumljivo je. da je zbor primorskih brigad, odredov in aktivistov praznik tudi vseh teh. Zato je zanimanje za proslavo po poročilih, ki jim imamo doslej, zelo veliko tudi onkraj meje. Glavna težava, na katero bodo verjetno naleteli, bo možnost udeležbe na proslavi. To velja zlasti še za bivše borce osvobodilnih enot r,a italijanski strani. Kakor smo obveščeni, dela v Trstu poseben odbor za proslavo na Okroglici. Prepričani smo, da bi imel vsakdo ki bi starim antifašističnim borcem iz druge svetovne vojne preprečeval možnost proslavljati dneve osvobodilnega boja, pred demokratično javnostjo zelo nehvaležno vlogo. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo na Okroglico prišlo veliko zamejskih Slovencev in Italijanskih antifašistov.
okraj) zajeti čim več mladine
%« ftstajltyPRS sagtope la naj bi okroglic*, kjer D« *. m *, »eptaBtfcr« proštov» priključitve. Proslava« mesto bo za topoli ob magistra*
tudi risanju in obdelavi ma e. riala, to je — izdelavi igračk iz papirja in gline ter izdelavi lutk. Vsi predmeti teže za tem, da bi dali učenkam čim širšo in temeljitejšo izobrazbo. V to je usmerjeno tudi izvenšolsko delo učenk. Večina jih stanj;; v internatu, kjer se v prostem času ukvarjajo z zbornim petjem, študirajo igrice z ročr.i. mi in senčnimi lutkami, ge; folklorne plese in šport, zla;:; pa jih veseli tudi izven šoie ritmika, kar dokazuje nedavno nad vse uspela pantomima »Ki. tajski slavček«, s katero so gojenke nastopile tudi v krajih izven Ljubljane.
Naša javnost pričakuje, ds bodo prve absolventke te šoi; vse svoje znanje in sposobnosti prenesle zdaj v vrtce ter tu kot pedagoške voditeljice vzgajale otroke v zdrave in vedre ljudi in s svojim delom dokazale, da včasih upravičeno nezaupanje v vzgojitelje po vrtcih, zanje ne velja. In tudi mi prvim specializiranim vzgojiteljicam za predšolske otroke od srca želimo.
Kreditiranje zavodov za socialno zavarovanje
Ker redni dohodki zavodov za socialno zavarovanje časovno zaostajajo za izdatki in obveznosi-mi, ki jih imajo zavodi nasprer: zavarovancem, je Gospodarski odbor zveznega izvršnega sveta izdal odlok o načinu kratkorer-nega kreditiranja zavodov. Podlaga za te kredite je plan doho -kov in izdatkov, k; ga sprejrm skupščina zavoda. Na podlagi takega plana in njegove dokumentacije bo Narodna banka dovoljevala republiškim zavodom, dvomesečne kredite, okrajnim 'ir. mestnim zavodom pa kredite do 5 odstotkov planiranih enoletnih izdatkov. Krediti se bodo dajs' proti garanciji republike oziroma okraka. Obrestna mera je 5 od; stotkov.
OBVESTILO
Ker prejemamo vedno • več dopisov iz različnih ; krajev Slovenije o na- • kupu obveznic mestnega • posojila, ki ga je razpi-sal Mestni ljudski odbor • gl. mesta Ljubljana, opo- * zarjamo vse interesente, t ki hočejo sodelovati pri • vpisu posojila, da se • obračajo na podružnice • Narodnih bank v svojih i krajih, ki bodo posredo- j vale nakup obveznic pri j Mestni hranilnici ljubljanski, Ljubljana, Co- : pova ul. 3.
•
Komisija za izvedbo ■ mestnega posojila : v Ljubljani
«
»PALACE« Hotel ? PORTOROŽ
Izkoristite svoj let- • ni dopust do 5. julija * v »PALACE« hotelu t v Portorožu ob i z - • redno znižanih ce- • nah.	;
Celodnevna oskrba j s sind, popustom od : 350 do 490 din.
Dnevno ples na te- * rasi in koncert. Izleti i z motornimi čolni. • Rezervacije direkt- ? no na upravo hotela • »Palace« v Portorožu • STT, pri vseh pošlo- ; valnicah Putnika Slo- J venije in pri Turistič-uradu v Ljubljani
•
Medzadružni odbor živinorejskih odsekov Trebnje na Dolenjskem bo priredil 22. junija 1953 v Trebnjem PLEMENSKI SEJEM Vabljeni vsi, ki želite nabaviti ali prodati dobro plemensko živino si-vorjave pasme in drugih. Vabljeni kupci is cele države!	Odbor
Dežele,
o katerih govorimo
Nekdanja podkraijevlna Nova Granada, ki je bila pod oblastjo Španije, se Je J. 1810 odcepila od Španije in pod vodstvom Bolivar Ja razglasila svojo neodvisnost. Sedem let je republika Ve* like Kolumbije združevala tudi Venezuelo in Ekvador. L. 1830 pa sta se Venezuela in Ekvador ločili od Kolumbije, ki se je najprej imenovala Republika Nova Granada, pozneje sGranadska konfederacija« in šele 1. 1886 je sprejela ime, ki ga ima še danes. Ozemlje Paname se je leta 1903 ločilo od Kolumbije in postalo samostojna republika.
Površina: 1,283.06« kvadr. kilometrov; prebivalstvo: 11,500.000 ljudi, od katerih so večinoma belci in mestici, starih Indijancev je le 106.000. Kolumbija leži med dvema oceanoma, po njenem ozemlju teko številne reke, skozi njo se vijejo gorske verige Andov; ta republika je bogata tako glede vegetacije in rudnin. Njen glavni pridelek je kava, ki predstavlja 80*/» kolumbijskega izvoza. Sladkorni trs, kakao, riž, bombaž, koruza in tobak so poleg kave (plantaže zajemajo 500.000 ha) najvažnejši pridelki.
Drugo važno področje kolumbijskega gospodarstva je podzemno bogastvo:	proizvodnja
nafte se Je od 444.724 sodov (en sod = 181.74 litrov) v 1. 1929, povečala že na več kot 25.000.000 sodov na leto. Dobički od nafte so med glavnimi dohodki državne blagajne. Poleg tega ima Kolumbija bogate rudnike zlata, srebra, platine, dragih kamnov, bakra, soli rtd., vendar pa je izkoriščanje tega bogastva zelo ctežkočeno zaradi slabih prometnih zvez. Razvoj letalstva bo morda pripomogel, da bodo v bodočnosti te ovire odpadle. — Proizvodnja električne energije, ki naj bi pcdprla razvoj industrializacije, dosega danes 890 miiijmov kilovatnih ur. Med 1. 1938 in 1. 1959 se Je industrijska proizvodnja povečala za 143 ‘U.
KOLUMBIJA
Pri volitvah I. 1949 so spet zmagali konservativci, posebno ker se niso izgladila nasprotja med liberalci. Predsednik republike je postal Gomez Castro, ki pa od 1. 1951 zaradi bolezni nt izvajal svoje oblasti. Namesto njega Je predsedniške posle opravljal Roberto Urdaneta Ar-belaez. Neuradna državljanska vojna med konservativci in liberalci s tem ni prenehala in tudi zadnje parlamentarne volitve letošnjega marca, ko »o konservativci spet zmagali, niso pomirile napetosti znotraj države.
Ko se Je pred nekaj dnevi predsednik republike Gomez vrnil z bolezenskega dopusta, je ostal v svoji palači le nekaj ur. Poveljnik kolumbijske vojske general Pinilla Je izvedel državni udar in se oklical za predsednika republike.
K0N0MIKA ATOMSKE ENERGIJE
Največje možnosti za nadaljnji razvoj in uporabo atomske energije imajo seveda tuje dežele z razvito industrijo. Za ostale dežele, med drugim tudi za našo, pa je največjega ]?o-mena proučevanje mednarodnega sodelovanja na področju atomske energije. Pri današnjem stanju mednarodnega sodelovanja in trgovinske izmenjave na področju atomske energije je najvažnejša gradnja nuklearnih reaktorjev ali uranskih peči: naprav za sproščanje velikih količin energije iz jeder atomov. Po zadnjih cenitvah je na svetu okoli 30 reaktorjev, 10 pa jih še gradijo. V Evropi ima največ reaktorjev ali uranskih peči Velika Britanija in sicer
pet po številu z močjo od 100 do nad 100 tisoč kilovatov. Norveška ima eno uransko peč z močjo 300 kilovatov, Francija ima dve uranski peči, eno 5 kilovatno in eno 1000 kilovatno, na Švedskem, v Italiji, Nemčiji in Švici pa so uranske peči v gradnji.
Da bi bralci dobili vsaj približno predstavo o uranskih pečeh ali reaktorjih, borne opisali na kratko dokaj enostaven reaktor, kakršnega ne bodo v Evropi verjetno nikjer več gradili. Osnovni del reaktorja na Norveškem v Kjelleru je kotel velikosti 2x2 m, izdelan iz alu.
potrebno za isto moč potrošiti mnogo večje količine urana.
Vsi reaktorji v Evropi služi, jo za poskuse, in sicfeT pred, vsem za proučevanje in reše-vanje vprašanj v zvezi z gradnjo reaktorjev večje moči, ki bi lahko služili kot vir energije za praktične namene. Dalje jih uporabljajo tudi pa proučevanje jedrske fizike in za proizvodnjo zelo važnih radioaktivnih snovi — izotopov prepotrebnih za znanstvena in tehnična raziskovanja. Ce upoštevamo velike stroške za gradnjo dokaj enostavnega reaktorja, •kakršnega imajo na Norveškem, lahko vidimo, kakšno pozornost posvečajo raziskovanjem atomske energije danes celo
Krompir v prahu
Kolumbija Je centralizirana republika z ustavo iz I. 1886, upravno pa je razdeljena na 14 oblasti, na 4 avtonomne pokrajine In 6 posebnih komisariatov. Predsednika republike volijo z neposrednimi volitvami za dobo štirih let. Ponovna izvolitev predsednika ni rroopra. Kolumbija ‘ma senat (63 članov) in predstavniški dom (131 članov). — Zenske nimajo volilne pravice.
Politično življenje v Kolumbiji še danes obvlada tradicionalni boj med Bolivarjem in Santanderjem — med dvema
glavnima strankama: med liberalci in konservativci. Ta boj je dolgo tlel pod površjem, dokler ni z vso silo izbruhnil ob sitnih neredih v Bogoti 1. 1943, prav v času, ko Je bila v kolumbijskem glavnem mestu panameriška konferenca. Ob tej priložnosti je bil umorjen voditelj levega krila liberalcev — Eliecer Gae-tan. Zaradi nasprotij v lliberai" ni stranki, so liberalci, ki so bili prej 15 let neprestano na vladi, propadli pri volitvah leta 1946. Na vlado so prišli konservativci z Ospinom Perezom na čelu.
Nadica prvikrat pred fotografom,
***♦ ** ************************* t. ***A A 4, * A Aft** g, A« **♦♦*♦*
Ceste starih Inkov
Ameriška zemljepisna družba je poslala v Peru posebno odpravo, da bi raziskala stare ceste, ki so jih pred 500 leti gradili Inki. Odprava je preiskala 2000kim puščave, da bi našla izginule ceste Intopv. Deloma gre stara cesta Inkov vzporedno z moderno pan-ameriško avtomobilsko cesto. V hribih pa se stara cesta loči od nove. Inki so
Ameriška odprava v Andih je potovala iz Arequibe (1) do jezera Titicaca (2), ko je raziskovala kje je vodila stara cesta Inkov.
zgradili svojo glavno prometno žilo, ki je bila široka 10 metrov. Ekspedicija se sprašuje, čemu so Inki, ki so vladali v teh deželah med 10. in 16. stoletjem, potrebovali tako široko cesto. Ta cesta n.aj bi enako služila trgovini kot vojaštvu. Inki so imeli pod orožjem vojsko, ki je štela 50.000 mož; ta vojaki so osvajali nove dežele in nadzorovali že zasedene. Doslej so odkrili čez 1000 km stare ceste Inlkov, ki gre tik ob obali. Te ceste niso uporabljali od 16. stoletja. Toda od obrežja se cesta naglo dviga v višino, ko pelje v gorovje, se pravi v višino 4000 metrov. Ta cesta je še po 500 letih dobra in uporabna. V tem je tudi skrivnost spretnosti gradbenikov pri starih Inkih. — Ameriška odprava je v vas, Acar; našla staro obcestno stražarnico, imenovano »tampu«. To posioipje je popolnoma nedotaknjeno in v njem so našli mumije, oblečene v razkošne obleke. V grobnicah so odkrili številne predmete, ki kažejo, s čim so Iraki trgovali in kaj so prevažali po svoj, glavni cesti.
Pred ukinitvijo televizije na Holandskem
Holandska družba *Dutčh Radio Corporation« je sporočila, da bo 1. oktobra letos prenehala s televizijskimi oddajami, če ne bo dobila od vlade posebnih subvencij.
Krompir v prahu Je najnovejši izdelek v vrsti dehidriranih hranil. Namen dehidriranja je, odstraniti vodo iz hranil, ki Jih prevažajo na velike daljave. — Kadar pripravljamo krompir v prahu za jed, ga je treba zmešati v vroči vodi in v 28 sekundah dobimo puhast, rahel krompir, v katerem so vse hranilne snovi navadnega krompirja.
Zaenkrat proizvaja krompir v prahu samo podjetje »Hakans-sons Kon server« na Švedskem, ki je izdelalo postopek za predelavo. Pri tem postopku krompir olupijo, ga skuhajo in izhlapijo vodo s pomočjo brezzračne naprave, pri čemer ostanejo vse beljakovine, mineralne snovi in maščoba v krompirju. — Nekaj vitaminov C, ki so med postopkom uničeni nadomestijo s sintetičnim vitaminom C. — Krompirlev prah konservirajo v pločevinaste škatle, ali pa v vreče iz papirja ali plastičnega materiala, v katerih se drži dobro ohranjen tudi štiri leta, kar je velik napredek v primeru s hranjenjem navadnega krompirja, ki zdrži le 8 do 9 mesecev in še to le na hladnem mestu. Pol kilograma krompirja v prahu ima enako vrednost kot 12 kg krompirja v gomoljih. To je velika prednost za prevažanje krompirja na velike daljave, zato upajo, da bo
Dnevnik z največjo naklado
Največji dnevnik na svetu, se pravi list z največjo dnevno naklado, ni niti londonski »Daily Miror« s približno dvema milijonoma naklade, niti ameriški »New York News«, ki ima 2 milijona 160 tisoč dnevne naklade (v nedeljo čez 4 milijone), pač pa japonski dnevnik »Mainichi Shin-bun«, ki ga tiskajo dnevno v 6 milijonov izvodih. Poleg tega pa imata še tokijski »Asahi« (5 milijonov) in »Yomiruri« (dnevno 4 milijone izvodov) daleč največjo dnevno naklado na svetu.
krompir v tej obliki kmalu dostopen ljudem v najbolj oddaljenih krajih sveta. — Krompir v prahu uporabljajo v glavnem v restavracijah in menzah, kjer se hrani veliko ljudi in bi lupljenje krompirja zahtevalo mnogo časa.
Strah vpliva na delovanj'e srca
Z dnevniki kolumbijske univerze so n<a slušateljih preizkusili kako vpliva strah na delovanje srca. Ugotovili so. da se delovanje srca zareda strahu zmanjša. Doslej je vladalo splošno prepričanje, da srce zaredi strahu močneje deduje. Te poizkuse so napravili na zahtevo letalske medicinske šole ker poprej niso mogli pojasniti, zakaj piloti niso vzdržali ne. pora med poletom v hitrih reaktivnih letaidh. Učenjaki so ugotovili. da je zaradi podzavestne. reakcije srce pilota delovalo slabše, kar je vplivalo zelo neugodno na sp ločno dejavnost in občutje pilota med poletom.
Deset ur nad večnim
ledom
Letalo »DC-6b« skandinavske letalske družbe SAS, ki je nedavno preletelo kot prvo potniško letalo pot iz Evrope v Azijo med magnetnim in geografskim severnim tečajem je letelo približno 10 ur nad ozemljem, takoimenovanih večnih ledenih puščav. Letalo je letelo po nalogu norveške vlade na Korejo. Kljub hudim viharjem, ki divjajo nad severnim tečajem, le-ti niso predstavljali za polet nobenih posebnih ovir, ker je letalo letelo v veliki višini. Letalska družba SAS namerava spomladi prihodnje leto vzpostaviti redno letalsko zvezo, ki bo vodila nad severnim tečajem.
Poplava »Coca Cole« v Zah. Nemčiji
Lani je bila potrošnja >Coca Cole« v Zahodni Nemčiji po količini takoj za potrošnjo v ZDA in na Malajskih otokih. Povprečno je popil vsak Ne* raec 1,7 litra »Coca Cole«, vendar je pivo še vedno bolj priljubljeno, saj so ga popili 57 litrov na prebivalca.
Ena izmed uranskih peči Velike Britanije v raziskovalnem etitutu v Harwellu
minijeve pločevine, debele 2 mm. V njem je obešenih okoli 70 palic iz kovinskega urana, dolgih 2 m, ki tehtajo približno 2200 kilogramov. Kotel je napolnjen s 7 tonami težke vode,
t.	j. voda, v kateri ima en atom vodika težo 2, tako da znaša molekularna teža težke vode 20 namesto 18, kolikor znaša pri vodi z običajnim vodikom. V naravni vodi odpade na 5000 molekul le ena molekula težke vode, ki jo lahko oddvojimo s pomočjo velikih količin energije. Cena 1 1 težke vode znaša danes okoli 300 dol. Potemtakem so znašali stroški norveškega reaktorja le za težko vodo okoli 2 milijona dolarjev. V tem kotlu se sprosti pri dobri kontroli naprav okoli 300 kilovatov energije iz jedra atoma urana. Ves kotel segrejejo do zaželjene temperature, ostalo toploto pa odvajajo s pomočjo posebnih priprav; v tem primeru s pomočjo kroženja težke vode. Vsi reaktorji so bolj ali manj podobni temu norveškemu. V primeru, da se namesto težke vode uporablja grafit, je
ZANIMIVOSTI Iz vsega sveta
Luč iz morja
Zziami francoski strokovnjak za vodne gradnje prof. Dupreuoc »e je pred kratkim izjavni 0 na" Črtu za gradnjo prve elektrarne v Evropi, ki jo bn gnala morska voda. Po njegovem mnenju bi misel na uresničitev takšnega načrta še pred tremi leti pomeni la s?mje, sedaj pa je uresničljiva tudi gradnja elektrarne, ki bo izkoriščala za proizvodnjo električne energije in luči mor ik0 vodo.
V Fronen j i nameravajo zgradit; takšno elektrarno ob sever-n: obri- o^'otoka Bretaano ob Izlivu reke Rance, ki se izliva v mor e ntda eč od mesta SL Malo. Čeprav im a ta reka razme" ftivg vc’' k račfc. ki masa rkrii SOOm, so ugotovili, da bi lahko gnala le manjše turbine. Toda v ozkem zalivu, k. mor se izliva reka Rance, je plima zelo mol -na. tako d, se dvigne morje v ,,-?b dva-kra* ro 17 m visoko. To nihanje vode. ki ga bo izkoriščala prva evropska morska
e'f - *a ie tni-a1 ra -večje ob
Nemške lokomotive za Južno Afriko
Tovarna Hensche! v Kasslu je začela dobavljati Južni Afrika 40 modernih lokomotiv za brzo. Vlake.
vsej evropskj obali Atlantika. Nekaj metrov višja je plima le prj Newbrauinschweigu in New« scotlamdu ob ameriški obali. Za izdelavo načrtov te prve morske elektrarne v Evropi so sklicali ne le posvetovanja strokovnjakov za vodnie gradnje, elektrotehnikov in strojnikov, marveč tudi p« svetovanja astronomov in meteorologov, ki bodo lahko dal: na razpolago važne podatke. Zaenkrat predvidevajo gradnjo elektrarne, ki b; dajala trtno 550 milijonov kilovatnih ut.
V Lübecku so splovili po vojni prvi plovni dok, ki ga je naročila zahodnonemška vlada. Ta 5500-tonski plovni dok je urejen za ladje, dolge 125 m in široke 21 m. Zgrajen je po najmodernejših načelih tehnike. Zahodnonemška vlada namerava dati na razpolago nadaljnja sredstva za gradnjo dokov, predvsem iz vzroka, ker je ena tretjina zahodnonemške trgovske mornarice s skupno tonažo 1,6 milijone ton stara že nad četrt stoletja.
Krvoločna riba. V Južnih morjih živi najstrašnejša riba na svetu. Imenuje se barracuda in doseže velikost dvanajstletnega otroka. V gobcu ima štiri vrste zob in človeka, ki mu pride pod te zobe, v nekaj minutah razmrcvari v brezoblično maso. Redki, ki jim je uspelo rešiti se iz žrela te pošasti, so v groznih krčih umrli zaradi zastrupitve.
Lep rekord. Neka sobarica v Stockholmu je s pomočjo brzino-mera izmerila korake, ki jih napravi na dan pri postrežbi gostov. Pokazalo se je, da napravi dnevno 58 tisoč korakov, kar je enako 37 kilometrov. Na leto znese 10 tisoč kilometrov.
Mednarodna manifestacija letalskih modelarjev. Društvo britanskih konstruktorjev letalskih modelov organizira veliko mednarodno manifestacijo, v kateri bodo tekmovali najpomembnejši
Tovarna telekomunikacijskih aparatov »ERICSSON« v Stockholmu — največja te vrste na Švedskem.
Jaretski in Jazwenski
nista bila edina...
Naposled je dal izjavo za tisk tudi letalski poročnik, Poljak Zdislaw Jazwenski, ki je kot drugi poljski letalec pristal 20. maja s sovjetskim reaktivnim letalom »Mig 15« na danskem otoku Born-holmu. Med drugim je povedal, da nista poskušala bega le on in poročnik Jaretski, ki je pristal na otoku Bornholmu prav tako z letalom »Mig« nekaj tednov prej, marveč tudi drugi letalci.
Poljskemu poročniku Zdislawu Jazwenskemu je na primer poznano, da je neki poljski pilot
poskušal uiti pred njunim begom prav tako s sovjetskim reaktivnim letalom, in sicer preko Češkoslovaške, kjer so ga dohitela češka lovska letala in ga prisilila k pristanku. Ta pilot je bil ubit. Poročnik Jazwenski, ki je pristal na Bornholmu z letalom »Mig 15« novejše konstrukcije, se je pripravljal na beg že od leta 1950. Sele letos se mu je nudila prilika, da je lahko poletel v območje, za katerega je treba imeti za polete z letalom »Mig 15« posebno dovoljenje.
svetovni konstruktorji letalskih modelov. Ta mednarodna manifestacija bo 2. in 3. avgusta v Cranfieldu v Južni Angliji.
Bogovi Višinskega. Neki novinar je pred kratkim napravil čudno statistiko. Seštel je namreč vse tiste, ki so se v intervencijah na Organizacijo Združenih narodov sklicevali na verske tekste in ugotovil, da zavzema prvo mesto Andrej Višinski, ki je v teku zadnjega zasedanja Generalne skupščine citiral evangelij, Martina Luthra, koran, Konfucija in celo indijski mahabaratam.
Gradnja stanovanj v letu 1951. Ekonomska komisija OZN za Evropo je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, koliko stanovanj so zgradili v posameznih državah leta 1951. Na 1000 prebivalcev so zgradili na Norveškem 32 stanovanj, v Zahodni Nemčiji 30, na Finskem 25, na Nizozemskem 25, na Danskem 21, na Sviedskem 21, v Veliki Britaniji 20, v Švici
19, na Irskem 16, v Belgiji 15, v Italiji 8, v Franciji 7 stanovanj.
Kartografi OZN izdelali zemljevid Afganistana. Čeprav je bil zemljevid Afganistana izgotovljen že prej, so vendar kartografi OZN izdelali novo karto v razmerju 1:2,000.000; Nov zemljevid je bil izdelan po naročilu oddelka za zemljevide knjižnice Združenih narodov.
Spominčki za Inozemske turiste. Italijanska policija je že drugič aretirala prodajalca »spominčkov«, ki je dobavljal inozemskim turistom star rimski denar z napisom »Anno 56 Avanti Christo«, ki ga je koval sam. Najzanimivejše pri tem pa je to, da od velikega števila klientov ni tega r.ihče opazil.
Kolumbijska kava kot pomoč UNICEF. Kavina zrr.a so spremenili v pomoč otrokom. Iz prodaje kave, ki jo jte podarila kolumbijska vlada UNICEF, so dobili 25.264 dolarjev, ki jih bodo
porabili za raznovrstno dejavnost mednarodnega fonda za pomoč otrokom. To je že drugo darilo kolumbijske vlade v obliki kave. Za prvo darilo so dobili 16.750 dolarjev.
Maja so v zahodnonemških rudnikih nakopali manj premoga kakor aprila. Proizvodnja je znašala 9.37 milijonov to-n, medtem ko so nakopali v Zahodni Nemčiji aprila 9.85 milijonov ton premoga.
Zahodna Nemčija trguje z vzhodnimi državami
Blagovna izmenjava imed Zahodno Nemčijo in vzhodnimi državami se je aprila precej povečala. Uvoz iz teh dežel se je povečal od 24.1 (v marcu) na 33.4 milijone mark v aprilu. Izvoz pa od 22.4 na 35.4 milijone mark. Najbolj se je povečala blagovna izmenjava med Zahodno Nemčijo in Kitajsko, ki je izvozila v Zahodno Nemčijo za 15.6 milijone mark izdelkov in surovin, uvozila pa za 18.6 milijonov mark raznega blaga.
Letalska družba »Sabena« bo skrbela za umetnike in raziskovalce
Belgijska letalska dražba »Sa. bena« je letos oh 30-letaici obstoja sklenila ustanoviti poseben sklad, iz katerega bo nagrajevala mlade umetnike in raziskovalce ter jtm omogočala potovanja v Belgijski Kongo ali v Združene države Amerike Za letos Je raz. pisala nagrado v znesku 1M.OOO belg. frankov (1 belg. frank je S din) za najboljša kiparska dela. *
Na letališču Brand pri mestu Lübennu v Vzhodni Nemčiji so za sovjetsko letalstvo uredili 2.8 kilom, dolgo betonsko stezo. Sprva je bilo to letališče namenjeno za jadralna letala, zadnji čas na je na letališču 4« sovjetskih reaktivnih bombnikov, ki »malo v rezervoarjih zelo malo goriva: menda le za 80 km. da ne bi spet kateri letalec pobeiandl s sovjetskimi letali.
Ameriška uprava za medsebo'mo varnost (MSA) Je v zadnjih enajstih mesecih nudila zahodnoevropskim državam pomoč v znesku 1.2 milijarde dolarjev, ki so jih porabili predvsem za nakup strateških surovin In orožja, Anglija je do" bila od uprave za medsebojno varnost 409 milijonov dolarjev. Francija 367J milijonov (tolarjev. Zahodna Nemčije pa okoli 23.8 milijona doleTjev.
male države z razvito industri, jo. Veliki reaktorji z močjo nekaj stotisoč kilovatov, kakršnih ne bo imela Evropa še nekaj let, pa služijo tudi za proizvodnjo plutonija, eksploziva, po-trebnega za izdelavo posebne vrste atomskih bomb. Za en gram plutonija je potrebnih kar 24 tisoč kilovatnih ur električne energije!
Za gradnjo reaktorjev je tre« ba v prvi vrsti imeti kadre in surovine; strokovnjake, ki se razumejo na jedrsko fiziko, na elektroniko,, tehnologijo, stroje gradnjo, termodinamiko, metalurgijo, izmed surovin pa so potrebni predvsem uran, dalje grafit, težka voda, berilij itd. Eden izmed najosnovnejših pogojev za gradnjo uranskih peči afi reaktorjev je razvita tehnološka in metalurška industrija z zadostnimi viri energije. Iz-ločevanje urana iz njegove rude in proizvodnja kovinskega urana predstavlja težke probleme celo za države z znatnimi izkušnjami v tehnologiji in metalurgiji. Razen tega morajo biti vse snovi, potrebne za proizvodnjo energije v reaktor-jih. izredno čiste. Ce ima n. pr, grafit v reaktorju samo 1 gram prvine bora na tono, uranska peč ne bo več obratovala. Kako težko vprašanje predstavlja proizvodnja sto in sto ton tako čistega grafita, pričata dejstvi, da je francoski industriji šele sedaj uspelo proizvajati dovolj čist grafit, in da nemška industrija temu še danes ni kos. Kakor za proizvodnjo snovi, potrebnih za obratovanje uranske peči (uran, težka voda, grafit, itd.), tako so tudi za njegovo obratovanje potrebe ogromne količine energije. Za hlajenje uranskih peči, v katerih proizvajajo n. pr. plutonij, je potrebno približno prav toliko eneTgije, kolikor se je sprosti pri razcepitvi jedra urana. Zelo malo držav na svetu lahko samostojno proučuje probleme s področja atomske energije. Za neko malo, oziroma nezadostno razvito deželo, pa predstavlja poskus, da bi postala avtarhična na tem področju, navadno utopistično megalomanijo. Prav zaradi teh vzrokov pa se je razvilo mednarodno sodelovanje na tem področju do današnje stopnje.
ZaDimanfe za regulacijo \!la
Pri egiptovski vladi se zanima za gradnjo največjega gradbenega objekta v tem stoletju kar šest držav. Gre za uresničitev načrta za gradnjo 16 pregrad in regulacijo reke Nila v zgornjem toku. Z regulacijo te najdaljše reke v Afriki nameravajo pridobiti v zamočvirjeni delti Nila približno pol milijona hektarov dobre zemlje. Razen tega predvidevajo načrti za regulacijo Nila namakanje nad 2 milijona hektarov zemlje. Regulacija reke Nila bi omogočila tudi gradnjo velike elektrarne, ki bi dajala letno okoli 13 milijard kilovatnih ur električne energije. Pregrado te elektrarne nameravajo graditi pri Assuanu. Električno energijo nameravajo uporabljati za predelovanje rud in fosfatov, ki se nahajajo v bližini. Stroški za uresničitev tega velikega načrta bi stali približno 13 milijard nemških mark. (1 DM je 71 din).
Predporodna in poporodna zaščita
h.
Kako često naj nosečnice in matere prihajajo t posvetovalnico? To Je odvisno od tega, kako hitro se v posameznih mesecih nosečnosti lahko razvijejo razne nepravilnosti. Obiski moraj hiti toliko pogosti, da lahko opazimo pravočasno vsako nepravilnost Počutek žene nam pri tem le malo koristi, saj vemo, da se včasih nosečnice odlično počutijo in vendar so težko bolne. Nosečnice naj prihajajo na preglede v prvih 30 tednih nosečnosti po enkrat na mesec, od 30. do 30. tedna vsakih 14 dni, nato pa do konca nosečnosti po enkrat na teden.
Po porodu so prav tako potrebni pregledi. Prvikrat pregledamo mater ob odpustu iz porodnišnice in poskrbimo, da bo brez vsakega odloga prišla v oskrbo terenske babice. Drugič jo pregledamo šest tednov po porodu. Cez tri mesece po drugem pregledu jo preiščemo tretjič. Zadnji pregled je šest mesecev po tretjem. To velja seveda le, če je vse v redu. Ce ni, zdravimo ženo še nadalje.
Pri vseh teh pregledih ne gre le za natančno preiskavo. Prav tako važno je, da ženo vedno temeljito poučimo, kako naj ravna. Idealno bi sicer bilo, da bi nosečnice imele to znanje že Iz šole. Tedaj so imele več časa za učenje in poslušanje. Ko jim sedaj to razlagamo, se jim vedno mudi po opravkih ali k otrokom, ki jih že imajo. Vendar se moramo zavedati, da je zdrzt-stvena propaganda, ki jo opravljamo na nosečnicah in doječih materah, tista propaganda, ki pade na najbolj dovzetna tla. Zena bi storila vse za srečo svojega otroka. Zato nas pazljivo posluša. Ako jo prepričamo o potrebi nekaterih ukrepov, jih bo izvedla v svojem domu. Spričo tega, da prihaja v posvetovalnico med nosečnostjo in tudi daljšo dobo po nosečnosti, vsi higienski ukrepi, ki jih izvaja doma, ne bodo le kratkotrajni, temveč trajni. Tudi ostali družinski člani bodo vključe. i v zdrav način življenja.
Kakor vidmo, so lahko uspehi predporodne in poporodne zaščite kar ogromni. Pri nas je ta zaščita še zelo pomanjkljiva. Leta 1952 je n. pr. na porodniški kliniki v Ljubljani rodilo 4958 žen, od tega 2661 Ljubljančank. 77 Ljubljančank je rodilo doma. Nosečnice iz Ljubljane bi torej praviloma morale priti na pre-
Nekaj
kozmetike
Lasišče potrebuje razen rednega pranja še posebno nego. Sem spadajo oljnati ovoji za suho in mastno lasišče (posvetujte se s frizerjem). Masaža in krtaeenje vplivata ugodno na živčevje, pospešujeta krvni obtok in s tem tudi rast las.
Parna kopel iz zelišč je za obraz koristnejša kakor navadna, ker delujejo na kožo še posebni vplivi zelišč. Prav tako so boljši obkladki iz zeliščnih čajev.
Pri negi obraza ne smemo pozabiti na veke. Nežna koža vek je prav posebno občutljiva io potrebuje hranljivo kremo, da ne postane prezgodaj ohlapna in da se koža preveč ne izsuši, kadar se sončimo. Zelo porjavele veke obelimo s kosmi vate, ki jih namočimo v mastnem mleku.
Rdečilo za ustnice ne služi samo za lepotičenje, marveč ustnice tudi ščiti, ker vsebuje maščobo. V poletnih mesecih izbirajmo samo svetle barvne odtenke.
Obkladek iz lanenega semena. Laneno *eme razmočimo v vroči vodi v gosto kašo. ki jo nanesemo na obraz ▼ debeli plasti. Obkladek hrani kozo, jo obnavlja in zapira znojnice.
Loščenje noh'oo ni škodljivo, če
E ustimo prosto lunico in stranske ro-Dve nohtov. Razen tega naj noht en dan v Tednu počiva, to se pravi, ostane naj nepološčen.
gled 32.856-tarat. V vseh posvetovalnicah za nosečnice v Ljubljani je bilo 1.1952 le 8.274 pregledov. Pri tem je treba pripomniti, da bi vse obstoječe posvetovalnice v Ljubljani lahko opravile v enem leto samo 6-886 pregledov. Teh 2.274 prekomernih pregledov je bilo opravljenih zaradi požrtvovalnega dela zdravstvenih delavcev v teh ustanovah. Sistematičnih poporodnih pregledov pa sploh ni bilo.
Predporodna in poporodna zaščita mater je nova veja v zdravstvu. V tej stroki lahko uspešno delujejo le dobro in specialno izobraženi zdravniki, sestre in babice. Večina naših zdravnikov, medicincev, sester in babic se o teh vprašanjih v šoli ni ničesar učila. Danes delamo v slabo opremljenih ambulantah, namesto da bi delali po načinu sistematičnih pregledov. Niti klinika niti šola za babice nimata šolske posvetovalnice. Me-dicinci in babice se sicer zdaj vzgajajo v preventivnem duhu, vendar le teoretično.
Treba je zgraditi vzorno, z vsem potrebnim opremljeno posvetovalnico, kjer bo delo na višini. Tu se bodo obenem Izurili zdravniki, medicinci, sestre,
babice, administratorke in laborantice za dispanzersko službo. Sem bodo prihajali na izpopolnitev zdravniki iz oddaljenejših krajev. Taka ustanova bi pri nas proučevala, gojila in širila problematiko predporodne in poporodne zaščite mater in otrok. Praktično delo v centralni posvetovalnici bi se vsakemu mnogo bolj vtisnilo v spomin kot gola teoretična predavanja. Taka ustanova bi pripravila gradivo za Teden matere in otroka, izdelala bi poučne filme, skrbela za zdravstveno pro-svetlitev zaostalih krajev itd.
Predporodna in poporodna sistematična zaščita v velikem obsegu se je v povojnih letih razvila in hitro razrastla v vseh naprednih deželah sveta. Se prav posebno važna je predporodna in poporodna zaščita v deželi socializma, kjer je skrb za srečo in zdravje človeka osnovna naloga. Za razvoj predporodne in poporodne zaščite bodo potrebna izdatna materialna sredstva in precejšnje število kadrov. Odlok in improviziranje tu kajpada ne moreta zadostovati. Seveda pa zahteve zdravstvenih delavcev ne smejo biti čez mero zahtevne. Zavedati se moramo, da je leta 1950
v FLRJ rodilo le 68 odstotkov porodnic brez strokovne babük« pomoči, vendar imo prepričani, da dobra predporodna zaščMa s pravočasno triažo vseh patoloških primerov lahko več koristi, kot pa intervencija povprečnih babic pri nepravilnem poroda na domu porodnice.
Trenutno je potrebno zgraditi v Ljubljani centralni dispanzer za žene z dobro urejeno predporodno in poporodno zaščito za matere in otroke. Pri vseh velikih porodnišnicah Slovenije pa je potrebno urediti primerno opremljene posvetovalnice za predporodno in poporodno zaščito.
Nosečnice, ki so potrebne zdravljenja in posebnega načina življenja pod zdravnikovim nadzorstvom, bodo iz posvetovalnic poslane v bolnišnico, porodnišnico in v materinske domove. Medtem ko porodnice spričo pomanjkanja prostora odpuščamo že po nekaj dneh, morajo bolne nosečnice ostati v ustanovi po več tednov, včasih celo več mesecev. Zato naj Imajo materinski domovi zadostno število postelj, to je okrog 48 do 38 odstotkov števila postelj porodnišnice, v katere bližini so zgrajeni.
Dr. Franc Novak
UREDITEV SAMSKE SOBE
Nedvomno si vsak želi imeti prijetno stanovanje, pa naj bo to že mlad zakonski par ali pa samska oseba. Samcem, predvsem ženskam, je ideal tako imenovana garsoniera, t. j. soba s kopalnico, v kateri je ponavadi tudi kuhinja, če nima že predsoba vključeno kuhinjo. Seveda pa so danes garsonjere razmeroma redke. Toda ljudje, ki je nimajo, malokdaj pomislijo na to, da bi si sobo preuredili, marveč iz leta v leto živijo v sobi, ki ni njim primerno urejena. Pohištvo je razpostavljeno tako kakor pri sosedi, ki je ves dan odsotna, ali pa kakor so ga postavili v sobo pred mnogimi leti in je morda služilo ljudem z docela drugačnim načinom življenja.
S sodobnim pohištvom si lahko sobo mr.ogo bolj ekonomično razdelimo, kakor pa z zastarelim. Razumljivo pa je, da starega pohištva ne moremo kar naenkrat zamenjati z novim,
ma razseliti, si pomagamo tako, da obesimo na drog, ki veže omaro in steno, dekorativni zastor, s katerim kuhinjski del docela ločimo od dnevnega. Hrbtno stran omare prepnemo s tka-
pokrijemo z linolejem ali polivinilom.
Podobnih rešitev je še več, kadar smo v »tiski s prostorom. Namesto kuhinje si lahko uredimo na drugi strani omare de-
zato si bomo v večini primerov lahko pomagali s tem, da bomo izpremenili samo hrbet omare ali spalnega kavča. Mizar nam bo brez velikih stroškov izdelal hrbet za kavč in omaro, ki ga bomo preoblekli z nekaj metri blaga (vzorčasto platno, kreto-ne, tiskanina itd.).
Na skici l.B vidimo dnevni prostor sobe, ki je z omaro za perilo in kuhinjsko omaro razdeljena v dva dela. Obe omari postavimo tako, da sta s hrbtno stranjo obrnjeni proti dnevnemu prostoru sobe in proti vratom. Ce si želimo sobo popolno-
nino, lesonitno ploščo ali pa nam mizar hrbet omare izdela. Na hrbtno stran omare lahko namestimo tudi preproste police za knjige, radio in keramiko.
Kuhinjski del sobe (skica 1. A) je ozek. Med steno, oziroma policami s kuhalnikom (levo) in kuhinjsko omaro (desno) je samo dobrega pol metra prostora. Prostor si vedno opremimo tako, da stoji nasproti kuhinjski omari kuhalnik, nasproti omari z obleko pa toaletna mizica z vodo, ki si jo moramo v sobo pač nositi, če nimamo kopalnice. Tla
Garderoba zn mlada dekleta
«s?
da dekleta imajo najrajši pre-• športne obleke. Praktične so. h se najbolje počutijo, dobro ristojajo in so za njihovo starost najbolj primerne. Današnja moža vitke, mladostne postane ustvarjena, zato pri izbiri gar-e za mlada dekleta slepa ne no v zadrego. Za te obleke i za poletne) nam ni treba ku-i dragega blaga, marveč lahko mo med cenenimi tkaninami, katerimi prav tako kakor med mi najdemo dovolj okusnih ev frame pikčaste in črtaste zet .rasen tega pa se najde tudi tetini omari marsikaj, kar te da dom uporabiti.
Skica 1 m 2
Danes prinašamo nekaj primerov oblek za mlada dekleta.
.Va vrvi akici vidimo ozko krilo fnaredimo ga lahko is platna, San-tunga, bombaša ali is tankega volnenega blagaj, h kateremu nosimo razen bluz ravno, črtasto jopico s vrezanimi iepi in s kratkimi rokavi. Za hladnejše dni jo zamenjamo t jopo t dolgimi rokaoi ali s puloverjem.
Obleka na drugi skic: ima široko krilo z velikimi, n stranske šive vdelanimi žepi, ki jih zapenjamo s gumbi. Izdelamo jv lakko tudi doodebse. tako da nosimo h krdu platneno Muzo. na katero unesemo oetHfs inicialke /glej skico), za spremengbo pa tudi puloverja < kratkimi rokaoi.
Skica 5 in 4
.Va tretji skici je športna obleka it iantunga brez rokavov s stoječim ovratnikom in štirimi gumbi na zgornjem delu obleke. Tudi to obleko lahko izdelamo dvodelno — kot bluzo in krilo. Moderen širok paz in majhna rutica v kontrastni barvi dopolnjujeta obleko.
T udi obleka za slovesnejše priložnosti je potrebna. Vidimo jo na četrti skici. Izdelana je iz drobno vzorčaste svile. Bluza ima majhen ztoječ ovratnik in nizko vstavljen širok italijanski rokav z manšeto. Spredaj je zaokrožena in se zapenja z majhnimi ft jAoJko. ima ne-:n,igum* tlfe te deri pas iz usnja ali upio na.	y.
lovni prostor s pisalno mizo. Ce je le mogoče, postavimo omaro vedno tako, da stoji s hrbtno stranjo proti dnevnemu prostoru. Kadar imamo goste, lahko v tako razdeljenem prostoru nemoteno pripravimo prigrizek ali se preoblečemo. Samo v tem primeru se počutimo v sobi tako, kakor če bi imeli dva prostora.
Dolge ozke sobe se vsi branimo, ker jo je posebno težavno dobro opremiti. Vendar si tudi pri taki sobi lahko pomagamo z rešitvijo, ki smo jo opisali zgoraj. Ce postavimo omaro iti kavč pravokotno ob vratne podboje in pritrdimo na omaro še obešalnike, dobimo vtis predsobe. Ce v sobi tudi kuhamo, postavimo kuhinjski prostor k oknu, če pa si želimo več svetlobe v dnevnem prostoru, potem uredimo sobo v nasprotni smeri.
V delovno sobo intelektualca spada predvsem pisalna miza in knjižne police. Da se bomo v takšni sohi dobro počutili, bomo skrili posteljo za omaro in pravokotno na omaro postavili knjižne police. Spodnji del polic lahko služi hkrati za nočno omarico.
Kakor vidimo, si lahko uredijo tudi samci v eni sami sobi majhno, toda udobno stanovanje, če pohištvo s premislekom in pravilno razpostavijo. D. P.
Nasveti
Kaj pogost« se zgodi, da se pri delu ▼ kuhinji opečemo. Majhne opekline nam ne bodo pastile mehurjev, fee jih bomo takoj namazale z glicerinom. Zato naj ima vsaka gospodinja v kuhinji »teklenifeico glicerina, da jo ima takoj pri roki.
Razvlečeni pleteni stoli bode spet kakor novi, ce jih bomo namočile v milnici, kateri smo dodale preeej soli. Potem, ko smo jih obrisale, jih po-likajmo skozi vlažno krpo.
Kaj rado se zaradi naše nepazljivosti zgodi, da nam v perilu nastanejo plesnivi madeži. Najboljše sredstvo -e pomladno sonce. Perilo, ki ga večkrat zmočimo, obesimo zaporedoma na sonce in po večkratnem postopku bomo opazile, da so madeži izginili. Lahko pa odstranimo plesen tnai na sledeč način: v dveh skodelicah vroče vode raztopimo dve žlički navadne kuhinjske soli in salmi jak. V tej raztopini izpiramo perilo, ki ga potem obesimo na trak, da se posuši.
L'
▼ zadregi smo, kako bi očistile kad v naši kopalnici, ki je izgubila ves leak. Spet bo kot nova, če jo najprej očistimo z milom, nato pa jo zdrgnemo s krpo, ki smo jo namočile v bencinu, terpentinu ali petroleju. Vsak še tako trdovraten madež bo izginil in kad bo znova dobila prejšnji blesk.
Noge na&h stolov fn foteljev nam puščajo na parketu grde sledove. Da se teran isognemo, bomo nalepile na spodnjo stran nog koščke klobučevi-
ne (da ne ku stag, neraben
mo, da bo
p» w*sa<t
npujetBo. porabim otfllfcj glatficc
porabimo zato ->ele fco-drsel
„Povej mi pravljico!“
Utrujena I« zaspana, te po večerji udobno namesti moja mala v babičinem naročju in milo zaprosi: »Babica, povej mi pravljico/« Le redko se zgodi, da ji babica to vročo željo odreče, ker predobro pozna njen razočarani obrazek, kot bi hotela reči, čel, ne privoščiš mi tiste lepe povestice o »Rdeči kapici«, »Zvezdici zaspank i«,	»Sneguljčici . . .*
Zato pa babica ugodi svoji mali vnukinji in iz kota pri štedilniku se nenadoma začuje skrivnosten, uspavajoč glas: »Bila je zvezdica zaspanka, lepa, mila zvezdica, ki pa je vedno zamudila rajanje svojih sestric. Zato je bila kaznovana ...» V tej zgodbi ni manjkalo potem še razbojnika Ceferina, ki je postal dober in plemenit. In roke je imel umazane, kot mnogokrat babičina vnučka, ki zdaj že dremlje v njenem naročju. Se malo in očke se trdno, prav trdno zaprejo.
Res, nihče nima toliko potrpljenja z malimi otroci kot naše babice, kot so ga imeli naši dedje in prababice. Kmečka široka peč, na njej pa kot kralj sedeči ded s če-dro v ustih, okrog njega pa živa kopica otrok, ki z odprtimi usti poslušajo. Zunaj pa je seveda zima, sneg in ourja zavija okrog oglov. Marsikatera med nami je doživela podobne večere, ki so ji ostali v spominu kot nekaj najlepšega. Josip Jurčič se spominja svojega deda, od katerega se je že v ranem detinstvu naučil pripovedovati in mnogo je velikih mož — Maksim Gorkij, Goethe, Puškin, — ki se s hvaležnostjo spominjajo deda, babice ali matere, ki so v njih razvneli najnežnejšo fantazijo in prvi odkrili v njih nov svet še neznane lepote in velikih junakov.
Danes si žene moramo priznati, da nas otrokova prošnja, ki jim povemo pravljico, mnogokrat spravi v slabo voljo. Nestrpno jim odgovorimo, naj nas puste pri miru, ker nimamo časa za take neumnosti. Res je, današnja žena je vsestransko tako zaposlena, da bi ji tak njen nervozen odgovor lahko oprostili, če se ne bi zavedali napake, oz. krivice, ki jo je s tem storila otroku. Ta pač ne ve za vse naše skrbi in težave, ki nas čez dan tarejo. Ve samo, da smo mu odbile njegovo skromno željo, čeprav bi prav iz ma-mičinih ust slišal tisto lepo povestico o medvedku, ki je kradel hruške. Ah, tako rad bi jo slišal! Prav od mamice, ki tako lepo pripoveduje. »Zakaj se jezu, se vprašuje mali in ne ve, da si mamica tako zelo želi biti sama, v miru. V takih trenutkih mora mati premagati sebe, svojo utrujenost. Biti mora močnej-
Tudi to je
treba
opraviti
Preden se odpeljemo na počitnice, uredimo tudi stanovanje. Predvsem ga skušajmo obvarovati pred molji in poskrbimo, da ne bo ostalo razmetano, marveč čisto in sveže.
Preproge temeljito iztepemo in skrtačimo. Nanje položimo s terpeti-nom poškropljen Časopisni papir in jih zvijmo.
Vse drobne okrasne predmete (vaze, pepelnike itd.) skrbno očistimo, vsak kos posebej zavijemo in položimo v večjo škatlo.
Na omare položimo časopisni papir, tako da sega Čez robove. Ko se vrnemo, ga samo previdno dvignemo in tako odstranimo ves prah, ki se je medtem nabral.
Srebrnino zavijemo v črn svilen papir, da ne izgubi leska.
Snetle okvirje namažemo z vodo, v kateri smo kuhali čebulo. S tem zaščitimo okvirje pred madeži od muh.
Zaboj za smeti izpraznimo, očistimo in razkužimo. Kuhinja mora biti popolnoma čista in ne smemo pustiti v niej nobenih ostankov jedi.
Ključe soravimo v škatlo in jo damo v predal, da jih bomo imeli ob povratku takoj pri roki.
Vodovodne pipe morajo biti zaprte. Ce katera pušča, jo damo popraviti, proden odpotujemo. Prav tako moramo zapreti vse oknice. Ce bo ostalo katero izmed oken odprto, ga moramo dobro pritrditi.
Da pa se nam ne bodo med poletje™ v omarah vgnezdili molji, dobro očistimo vse umazane volnene stvari ali jih nesemo v čistilnico. Ko je vse očiščeno, damo v žepe, med obleko in v kotičke tapeciranega pohištva dobro sredstvo proti moljem. Zimske obleke in kožuhovino zavijemo v časopisni papir in spravimo v zaboj, ki •e neprodušno zapira.
REŠITEV KRIŽANKE OD 13. VI.
Vodoravno:	1. priprti; 7. praksa;
12. rolo; 13. ozka; 15. dlan; 16. Essen; 18. last: 20. alt: 21. ste; 22. apel; 24. resor; 26. tr; 27. zlet; 28. patina; 29. Rainer; 31. prvak; 32. zaposlen; 34. iti; 36. norme: 38. kanal; 40. rt; 41. epi; 42. klevetati; 45. kalo; 47. ipak; 48. trta; 50. nahrbtnik; 53. por; 54. me; 60. meketati; 62. Santi: 64. otekli; 66. Italia; 68. spim; 69. ir; 70. Nemec; 71. alat; 72. ova; 73. ste; 74. Aida; 76. iskan; 78. kita; 80. rang; 82. mode; 83. anioni; 84. Gotovac.
Nanpično: 1. Prestranek; 2. vostra; 3. Uae; 4. Poe: 5. to; 6. izlet; 7. pas: 8. ad; 9. klasika; 10. salon; 11. antracit: 14. kal; 17. naleprk; 19. travnat: 23. pero: 25. eta; 27. znam; 28. preeieki: 30. izrila; 31. plavanje; 33. skeptiki; 35. Triton; 37. opanek; 39. lat; 43. libreta; 44. trpnik; 46. Ohm; 49. aretiranec; 51. ramntea; 52. klatili; 54. Mahaska; 57. item; 59. osa-qjeti; 61. tepa; 63. ale; 65. livada; 67. tefSn; M. stag; 71. Ada: 72. aktrs; p. Iri; He *m®; 79, no; 81. go.
la od svojih skrbi. Tedaj naj meru bati, da bi fantastičen bo samo mati svojemu otroku, okvir zgodb razvijal v otroku ki ga bo popeljala v svet ju- praznoverje, ker bo dobri junakov, dobrih in hudobnih nak vedno močnejši od po-Ijudi, ki so za svojo zlobo šastnega okolja, v katerem prejeli zasluženo kazen. Otrok živi in zmaguje. Podari, z raznom bo hvaležen in tudi sa- vojem otrokovega razuma pa me bomo čutile zadovoljstvo, mu moramo pomagati, da bo videč otrokov zadovoljni obra- sam razlikoval fantastičnost zek. S pripovedovanjem pri- od resničnosti.
Poletna obleka ja vzorčastega tafta
povedk bomo razvile v otroku domišljijo. Izbrale pa bomo predvsem take, kjer bodo nosili glavne vloge junaki z zdravimi, trdnimi značaji, kar bo sčasoma nedvomno dobro vplivalo na ugoden razvoj otrokovih dobrih lastnosti. Tudi se ni treba v tem pri-
Vsak dan posvetimo svojemu otroku vsaj pol urice za pripovedke. Ta čas naj bo posvečen samo njemu. Vživimo se tudi me v pripovedke, ki nas bodo osvežile in odvrnile od vsakdanjih skrbi, otrok nam pa bo 2ato neizmerno hvaležen.	V. K.
JEDILNIK ZA TEDEN DNI
PONEDELJEK:	kosilo:	zelenjavna
juha, krompir s suho slanino, zelena solata; večerja: mlečna kaša. TOREK: kosilo: grahova juha, češnjevi cmočki, kompot; večerja: krompirjev golaž z narezano hrenovko. SREDA: kosilo: goveja juha z vraničnimi vložki, govedina s špinačo in krompirjevim pirejem; večerja: polenta s solato.
ČETRTEK: kosilo: krompirjeva juha s svežim grahom, kruhovi cmoki, solata; večerja:	češnjev praženec,
kompot.
PETEK: kosilo: prežganka z opečenimi kruhovimi rezinami, grah v omaki s krompirjevimi svalki, borovnice; večerja: polentna bomba s solato.
SOBOTA: kosilo: špinačna juha, golaž s špageti, češnje; večerja: odlična fižolova solata. (Za špinačno juho lahko porabiš liste pese, katero boš kuhala v nedeljo.) NEDELJA: kosilo: rezanci na goveji juhi, nadevana telečja prsa, pečen Krompirček in pesa v solati, buhteljni; večerja: liptavski sir, buhteljni, ki so ostali od kosila, čaj. •
Krompir s suho slanino:	20 dkg
prekajene slanine, čebulo, majhen strok česna, zelenino zelenje, kumino, kis, 1 do 1Ya kg krompirja, sol, poper, dvoje jajc, 2 žlici mleka.
Prekajeno slanino zrežemo na drobne kocke in jo scvremo. Na njej bledo zarumenimo sesekljano čebulo in začinimo s strtim česnom, sesekljanim zelenim zelenjem, kumino in pol žličke kisa. Sedaj dodamo na listke zrezan kuhan krompir, posolimo in po okusu popramo ter vse skupaj dobro prepražimo, da se na dnu kozice napravi svetla skorja. Nazadnje stepemo dvoje celih jajc z dvema žlicama mleka in oblijemo s tem krompir. Malo pomešamo, da jajci zakrkneta in serviramo z zeleno solato.
Polentna bomba: Skuhaj že opoldne polento iz 30 dkg zdroba. Preden vsuješ zdrob v krop, daj vanj dve žlici olja in sol. Po polurnem kuhanju zvrni polento v drugo nekoliko namazano kozico, jo potlači in zravnaj, pa postavi na hladno. Zvečer pripravi sekanico iz 30 dkg govejega mesa ali pol govejega in pol svinjskega. Prepraži ga s sesekljano čebulo, osoli, popraj in ko se _zdu-ši. zalij s pol kozarca črnega vina (dalmatinca) — lahko pa vino tudi izpustiš in duši do mehkega. Na-
zadnje potresi s pol žlice moke in zalij še nekoliko z razredčeno paradižnikovo mezgo. Duši nato še toliko časa, da se zgosti. Ohlajeno polento zvrni na lesen krožnik in jo zreži kakor torto na tri ali štiri enake debele plošče. Kozico dobro namaži in potresi z drobtinami, položi vanjo eno ploščo, jo namaži s sekanico in pok rij z drugo ploščo. Namaži tudi drugo in tretjo ploščo in pokriješ z zadnjo ploščo. V zadnjo ploščo naredi s topim nožem nekaj zarez do dna in pokapaj s stopljenim presnim maslom ali s sme-
tano. (Ce bi imela še sir in ga a*-
ribala, bi okus še izboljšala.) Postavi v pečico, da se naredi povrhu skorjica. Lahko postaviš v isti posodi na mizo.
Češnjevi cmočki:	Sest do sedem
krompirjev pretlačimo, dodamo 1—2 jajci, žličko soli, košček surovega masla, 8 žlic mleka, 35—40 dkg bele (presejane) moke. testo obdelavamo najmanj 30 minut, da je lepo gladko. Nato ga razvaljamo na tri četrt cm debelo in zrežemo na štirioglate krpice. V vsako krpico denemo 4—5 celih češenj (koščice jim pustimo) in dobro zmofeke zaokrožimo in jih skuhamo v slanem kropu 10—12 minut. Ko jih denemo ▼ lonec, jih moramo na 5 minut s kuhalnico dvigniti. Kuhane cmočke denemo na plitvo skledo, dobro jih oblijemo z raztopljenim surovim maslom, potresemo s cimetom in sladkorno sipo in s prepraženimi drobtinicami. 'Opom-ba: Testo mora biti bolj go*to, ne mehko, lonec mora biti velik, prostoren. slane vode mnogo, feim več je vrelr vode. tem boljši «o cmočki. Iz te količine dobimo 40—50 cmočkov.)
KRIŽANKA
Vodoravno:	1. ime
primek največjega slovenskega pisatelja; 10. kratkočasna; 11. hrvatsko s ali z; 12. predlog:	13. števnik;
14. predlog; 15. števnik; 17. vrsta ribe; 18. vrsta razcvetja pri rastlinah; 19. zadiranje, rezek' ogovor; 20. otok ▼ Dalmaciji; 21. bojna ladja v srednjimi vrku; 22. veznik; 2'. preraožnež; 24. trgati po šivu; 23. mimogrede navesti; 27. Števnik: 28. srednjeveška podložna plemiča: 29. oče; 30. žensko ime; 31. predlog; 32. sorodnica; 33. det stavbe; 35. vrsta remije (ranož.):	36. kovaško
delo: 37. nemško on; 38. kemični znak za kalcij; 39. svojeglavo; 41. predstavnik propadajočega sveta.
Navpično: 1. rojstvo knjige: 2. mazilo; 3. prvi dve črki v abecedi; 4. napihnjen; 5. del cvetlice; 6. ime za starega Slovana; 7. predlog: 8. stara država v Mezopotamiji; 9. obrisana, očiščena; 14. obleči st, natakniti; 16. naselje; 17. cepiti
<	2	3	7""	T"	T~	7"“		8	9
to							m		
<2		m	O			0			
15		46			m	17			
	UT"			1	19				i
70			&	21					J
21		E	23						
	1	2*	}					a	
IS	to						0	27	
28		i š	"1			E	i»		
M i		1:			B	51			
n	c		ZB		9				Vi
15	“1		H	36			B	97 i	
TT	tl	P	39						
		L				\			
«. va; 19. zadrega; 20.	hrvatsko mesto	nogi; 33. okrajšano moško	ime;	34.
v Podravini; 21. orjaške opice; 23.	čebelji samec; 36. žival, ki	živi	pod
južni sadež; 24. enota	španskega de-	zemljo; 39. inicialki «lov.	pisatelja
n£r?a;-ä6*	dežnikov (lj»d- in peonika. predsednika Slov. i««e-
sbo); af. na repka; Ž9.	aadav, napla-	ijeofike mstiee; 40. okrajšava	pri
&u«S M. zmagovalec	?. športni pa-,	podptm.
Odred spet pred vrati zvezne lige
Osma nogometna sezona po nost. Sredi tega oroeia po no spomladi za njo menda tudi slo dali za drugimi . . . Med te pr pravkar minevajoče sezone se uvrstilo nekaj naših . . .
In ljubljanski Ored le med razpotju, s katerega vodi ena dan 14 najboljših nogometnih e zvezde. Hajduka, Partizana in znanji govore daleč po vsem
ZATIŠJE PRED VIHARJEM...
Na stadionu Odreda je trening — kakor trikrat vsak teden. Mirno in tiho je po vsej areni, tišina je to pred viharjem — v pripravah za burne dneve, ki čakajo najboljše slovensko nogometno moštvo v tednih od 28. junija do 2. avgusta. Kajti takrat bo dokoačno znanp. katera dva izmed treh kandidatov »iz zahoda« (Proleter, Odred in Borac) bosta prestopila prag v novo in veliko hišo in kdo no moral kot tretji spet zbirat; točke v drugi ligi ali še niže.
Na tem Športnem travniku — no, to je zdaj že razkošna arena, v katero lahko pripeljemo vsakega gosta — ki je tako tesno povezan z veseljem in žalostjo nad rastjo slovenskega nogometa, ni težko navezati pogovora o tej najpopularnejši športni panogi. Fantje preganjajo usnje po malem, začasni in amaterski trener (to ni več Bročič. ki ogleduje svoje golence le še zasebno, ra novega pa
f*oganjanja še niso dozorela tako darr. da bi o njih povedali kaj prav določenega', pa si le lahko utrga nekaj trenutkov . . ,
ZA PETO TOČKO POJDE . . . »Za peto točko pojde . . .« pravi in to je odmev, ki zveni iz vsakega njegovega računa o izidu skorajšnjega kvalifikacijskega turnirja za vstop v zvezno ligo. Žreb Oredu tokrat ni bil preveč nenaklonjen; če drugega ne, mu je storil vsaj to uslugo, na bo lahko startal doma, odšel nato dvakrat na tuje (v Osijek in Banjo Luko) ter naposled »opravil« s »starim« znancem iz Osijeka na svojem terenu. Prognoze »o sila preproste: dve zmagi doma (to včasi tudi ni tako preprosto!) in ena točka od koder koli (to bo pa še trše, kajpak), pa se bodo vhodna vrata odprla na steŽaj. In jeseni bo imela Ljubljana nogometne sporede (?), kakršnih že ni videla — kar priznajmo — najmanj dolgih 15 let.
Odredu je prav te dni naložena ta odgovorna naloga. MoSjvo šteje sedaj 18 do 20 igralcev in ta njegova standardna enajsterica je ta ra« — razen Medveda — vsa nared. Posamezne vrste so dovolj izenačene in tekmi zadnjih nedelj sta pokazali, da kolesje tega stroja lahko prijema zanesljivo.
osvoboditvi obeta Izredno razgiba-gometnih igriščih letošnje jeseni in oenski nogometaši ne bodo samo gle-iznano in znova potrjeno elito iz bo po tolikih predlogih in sklepih
njimi tisti, ki je spet enkrat na pot v zoezno ligo, na junaški mejna jstorie v Jugoslaviji, v drutbo Cro. vseh ostalih, o katerih danes s pri-soetu.
Toda zdaj gre za več — treba bo ne »amo zaigrati za oko, treba bo zmagati. kdor pa hoče doseči ta smoter, mora to predvsem hoteti. Nepoapustljivo, od prve do zadnje in odločilne minute! Vztrajnost, volja, samozavest in disciplina, to so vrline, ki delajo športnike — in zmagovalce. Seveda to ne velja samo za tisti dan, ko je že treba na zeleno polje, marveč tudi marsikdaj poprej, če gre za odločitve, kakršne so zanje na tehtnici v letošnjem juliju.
Pred dnevn se ie vrnilo ta Švice strelsko moštvo ljubljanske univerze. V Zürichu so Ime1» povTs-tnl dvoboj s tamkajšnjo univerzitetno ekipo. Proti vsem pričakovanjem in v veliko presenečenje Švicarjev, so naši strelci odnesli zmago. Čeprav J« razlika samo 1 krog. je ta uspeh silno pomemben. saj smo v turni ponovno dokazali. da ima naš šport še veliko odličnih mladih strelcev. Podrobni rezultati so tile:
Ljubljana 2312, Zürich pa 2311 krogov; posamezniki: 1. Spillraann (Z) 490 krogov: 2 Rems (Lj) 483; 3. Peršič (Lj) 479; 4. Diethelm (Z) 462: 5 Letonja (Lj) 4.58 itd. Od ljubi ianskih študentov je Kveder s 448 krogi zasedel 8. mesto. Mi-horko s 444 krogi 1«., Boljka s 436 krogi 11. ter Kuštrin s 403 kTO-gi 12. mesto.
Šport v kratkem
Sa Reki se je začel preteklo sredo mednarodni mladinski nogometni turnir, ki bo jutri končan. V polfinalu so «e plaši rali Belinčona (Švica), Bu-
dućnost (Reka), Virnna (Avstrija) in F5K. Za presenečenje ie poskrbela Budućnost z zmago nad Hajdukom
1 : 0.
Jutri te bo začelo o Beogradu svetovno prvenstvo v kegljanju na asfaltnih kegljiščih, in bo trajalo do
srede.
V a igrišču pod Cekinovim gradom bo jutri ob 10 prvenstvena košarkarska tekma ženskih ekip Branika in ASK.
Jutri bo ob 17 na stadionu Odreda pokalna nogometna tekma.
Nastop: moštvo Hubi lanskega 2e-Wnö6ar.ia prot: Odredu B Tekme bo zanimiva, ker bo Odred preizkusi? nove č'a.ne:	Posavca od
karlovške Slavij«. 2ižka od zagrebške Lokomot:rve. Kom noše od Ž^.emičairla in druge. Tekma bo ob vsakem vremenu. Predtekma ob 15.30. — Vstopnina znižana: 40 cfm. vojaki in dijakn 20 din
Delavski svet podjetja
»SVILANIT«,
KAMNIK,
sporoča vsem množičnim organizacijam, društvom in ustanovam, naj ne pošiljajo na podjetje nobenih prošenj za podpore, ker prične podjetje že v tem letu z gradnjo nove tovarne ter bodo vsi razpoložljivi fondi uporabljeni v ta namen. Podjetje event, prošenj ne bo obravnavalo, niti nanje odgovarjalo.
Delavski svet podjetja »SVILANIT«
Trenutna situacija pri vrhu slovenskih nogometašev je res izredno dražljiva in to je v športu še ena tistih okoliščin, ki mu daje poseben čar. Ker je po naših igriščih ozračje le na redke čase nasičeno tako na gosto, bomo v naslednjih nekaj tednih prav gotovo lahko videli dva — in slišali še o dveh — nogometua dvoboja. ki ne bosta šla zlepa v pozabo Peto točko pa naj dobi tisti, ki jo bo najbolj zaslužil — za pravično razdelitev naj poskrbijo solidni sodniki,	za dostojen vnanji okvir pa
tisoči pravih ljubiteljev nogometa.
Pot do cilja je strma, toda prestrma ni nikdar, če stopiš nanjo pripravljen in odločen, da ne boš počival pod tt bom.	••/t)
RAZNAŠALKA ZA ŠT. VID
srednjih let s kolesom dobi takoj popoldansko zaposlitev pri upravi »Ljubljanskega dnevnika«. - Zaslužek dober.
IZVRSTEN
SADJEVEC,
v vseh količinah Vam nudi
Vinogradniško gospodarstvo Kapela
pri Slatina Radencih
TRENER BROCIC OPTIMIST Nekaj desetin najzveatejših se zbere na vsakem treningu. Med njimi je danes prejšnji učitelj Bročič, načelnik sekcije Pirc in še precej dru-
fih, ki tako nestrpno čakajo dogod-ov. Največ bi stavil na Odred Bročič sain, ki meni, da ga lahko že kar proglasimo za prvoligaša. Seveda — pravi — če bo zaupal sam vase in ne bo podcenjeval nobenega izmed tekmecev. Manj optimistični so tovariši iz upravnega in tehničnega vodstva, ki gledajo v ta razplet bolj »po ljubljansko« . . . Saj veste, tako se izogibajo vsaki napovedi za Da-prej, oni na igrišču bodo imeli besedo. Za peto točko pojde: * štirimi samimi, ki »bi« jih morali pospraviti doma, pa bomo morali na ostalih dveh tekmah preveč trepetati za vsak dobljeni eol. Vsi drugačni računi pa vodijo tako samo spet navzdol. ..
Usneh naših strelcev v Švici
Po tejavah strelskih strokovnjakov je bila to ena najho-1.1 napetih in zagrizenih tekem v zadnjem Času. Ne pomnijo primera, da b*i bil izid prav do konca nejasen in celo odvisen od zadnjega strela. In še po zadnjem strelu niso vedeli kdo Je pravi zmagovalec! Sele sodniški zbor, v katerem sta bila med drugim-l tudi vodja ljubljanske ekipe major Tine Deren-da in svetovnoznanl strelski sodnik dr Heussermann. j« po tarčah ugotovil, da so zmagali naši fantje-
RAZPIS
Zdravilišče Topolšica razpisuje mesto ZDRAVNIKA
Na razpolago komfortno družinsko stanovanje s pripadajočimi stranskimi prostori. Za natančnejša pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo zdravilišča.
! PRODAMO
•
; zaradi likvidacije po i znižanih cenah:
•	žično vrv 30 mm, 2000 kg,
•	jeklo, rebrasto,
•	železo, obročno v rolah
•	10 X 100 m,
- razne vijake,
; ključavnice, razne
•	zapahe, škarje za okna, t samokolnice, okovane,
•	brez koles po din 300,
•	furnir papir za tapete,
i teodolit nivelir in tele-
•	fonske aparate

SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO z večletno prakso ter 2 KLEPARJA sprejmemo takoj za obrat Šentvid
fn Stični. — Kovinska industrija g pri Ljubljani.	10208-1
I I.V-» X vi/-A o IT
KL JlfCAVNICAR JE. 2 avtogeuska varilca sprejmemo takoj. — Kovinska industrija Ig pri Ljubljani.
10209-1
POHIŠTVENEGA MIZARJA »prejmem. Boc Franc, Zg. Zadobrova 88, Ljubljana—Polje.	101 t>7-l
STENODAKTILOGRAFINIO - perfektno. ki brezhibno obvlada korespondenco v slovenskem, srbohr-vatskem in vsaj enem od svetovnih fezikov, išče veliko industrijsko podjetje na Gorenjskem Prednost imajo moči z dobrim znanjem angleščine. iNastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Tekstilna«.	10043-1
RADIO LJUBLJANA razpisuje službeno inesio sekretarja ustanove. — Pogoji:	najmanj popolna srednja
šola in večletna upravna in gospodarska praksa. Interesenti naj se pismeno obrnejo na direkcijo Radia Ljubljane, Tavčarjeva ul. 17.
10064-1
IŠČEMO STAREJŠEGA TEHNIKA, ki bi bil sposoben prevzeti mesto šefa gradbišča. Plača po dogovora. Naslov: SGP »Standara«, Tolmin.
10074-1
ZA TAJNIKA v elektropodjetju v Ljubljani iščemo osebo z daljšo upravno prakso in popolno srednješolsko izobrazbo. Prejemki po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe pod »Tajnik« na ogl. oddelek.
10153-1
MOTORNO KOLO JAWA, 350 OHW, športno, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za 500 ccm s prikolico. Naslov v ogl. odd. 10173-4 PRODAM kompletno otroško posteljo in posteljne vložke (mreže). — Dolenjska cesta 94.	10166-4
AVTO ADLER-JUNTOR. Itirisedežni, prodam. Stožiee 87.	10249-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO -kmečko dekle, staro nad 20 let, sprejme Pavla Višnar, Jesenice. — Nastop takoj.	10224-1
ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO -eventualno tudi samo za Ljubljano sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Slovenija-Ljubljana«. 10259-1 KUHARICA išče službo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Izvežbana«. 10253-1 UPRAVA CEST IN KANALIZACIJ sprejme v službo gradbenega tehnika za nizke graduje za delokrog
v Celju. Mesto je stalno. Plača po
f (Ostavkah tarifnega pravilnika. Že-i se najmanj 5-letna praksa. Pros-
Železniško gradbeno podjetje
LJUBLJANA
Domžalska cesta 20
Iti ARI BOR
Dežurna lekarna »Tabor. Trg Armad« S. Slovensko narodno gledaJigCa
Sobota. 20 junija Ob 20: Čajkovski: »Labodje jezero«. Premiera. Izven.
Radio
Sobota, 20 junija: 16—16,30 Zavrtimo se! 16.30—16.40 Poslušajte domača ooročiila 22.30—23 Pol ure zabavna glasbe.
Kino
•Partizan«: ameriški film: »Napolni čašo«.
»Udarnik«: francoski film: »Frizer za dame«
Pobrežje: francoski film: »Konec poč itn ;c za ljubega Boga«. Studenci: ameriški film: »Ne pod mi žalostnih pesmi«.
Mestni kino PTUJ avstrijski film:	»Dvomi svetnik
Geiger«.
njo ie vložiti pri Upravi ceat in kanalizaciji r Celju, lil. 29. novembra št. 2, do vključno 25. t. m.
10234-1
ZLATO ZA ZOBE prodam. — Ogled od 3—6 v soboto in v nedeljo dopoldne. M. Prepeluh, Dobrilova 22.
10257-4
PSE VOLČJAKE z rodovnikom, 7 tednov stare, prodam. Medle, Pod-limbarskega 20.	10272-4
PRODAM kombinirane Škarje za 5 različnih rezov, »špingl« stiskalnico, 5-tonsko, kombiniran skobelni stroj s frezerji, generator 220 —380 20 KW, šivalni stroj (leverico). Rijeka, Trg Marotti 3.	10231-4
ZA KUHARSKO POMOČNICO grem. Imam gospod, šolo in nekaj prakse v kuhi. Službo bi imela najraje v Ljubljani ali okolici, tudi v menzi ali gostilni. Naslov: Pehani, pošta Žužemberk.	10198-1
Prodamo ali zamenjamo POLTO-VORNT AVTO znamke »Framo« z nosilnostjo 700 kg. Proštov, gasilsko društvo Sv. Jedert, pošta Laško.	10162-4
URO »BENDEL« na T uteži, prodam. Zorč, Gradišče 1L 10156-4 PRODAMO DVOBRAZNI PLUG od Buldog traktorja, dobro ohranjen. Na ogled vsak dan v Kmetijski zadrugi v Bučkovcih.	10160-4
PSI »IRSKI SETRI«, stari tri mesece, z odličnim rodovnikom, naprodaj. Dolinar, Ljubljana, Rožna dolina, cesta Xr2~.	9358-4
NEKOMPLETEN AVTOMOBILSKI MOTOR »Volkswagen«, prodam. -Naslov v podružnici SP Celje. 4 KUHINJSKO OPRAVO rabljeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10199-4
DVE TAPECIRANI GARNITURI -kanapeji in fotelji — poceni naprodaj. - Naslov v oglasnem oddelku.	10200-4
KLAVIR HOFFMANN v odličnem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod »Klavir«.	9271-4
TRAČNO 2AGO, frezer in »abrih-ter« prodam. Ponudbe pod »Kompletno — gotovina« Da oglasni oddelek.	10181-4
PLINSKI RESO prodam. Ribnikar, Javornikova 3/IlI., levo (poleg pivovarne Union).	10197-4
350 GRAMOFONSKIH PLOSC, predvsem z opernimi in simfoničnimi deli, prodam. Informacije od 1—2 pri: Skaberne, Mestni trg štev. 10, ll. nadstr.	10183-4
ZLATO ZA ZOBE prodam. M. Avbelj, Kolodvorska 20, levo. 8907-4 MOTORNO KOLO DKW 200 ccm z rezervnimi del», prodam. Ogled na PLM Kamnik. Cerar.	10132-4
VEČJO KOLIČINO SADIK poznega ZELJA (brumviško) prodamo. Vojna ekonomija, Šentvid 70.	10127-4
DVODELNO OMARO prodamo. — Trubarjeva 21.	10118-4
TRICIKEL prodam. • Društvena ul.
27, Moste.	10116-4
PRODAM 30 m predvojnega PLATNA za prevleke, čevljarski šivalni stroj, violino, staro spalnico in lestenec. Ogled vsak dan do 10 dopoldne. - Naslov v oglasnem oddelku.	10110-4
CEVI IZ POCINKANE PLOČEVINE 40—80 cm, debelina pločevine 1 do 1.5 mm, dolžina cca 120 m, proda »Svila« Maribor. Ogled od 6.—14. ure vsak delavnik.	10084-4
MRTVAŠKI VOZ v dobrem stanju in konjski opremi prodam. - Bahun, Jesenice, Gosposvetska 57.	10095-4
POLTOVORNI AVTO »LANCIA« -nosilnost 750 kg, in traktor GOSENIČAR »Fiat« 25 C, nov, takoj prodamo po ugodni ceni. »Agraria«, trgov, podjetje OZZ Postojna. 4 ŠIVALNI STROJ prodam. Naslov v ogl. odd.	10134-4
TEMNOSIVO MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo, ugodno prodam. Leskovec, Lampetova 13.	10144-4
NOVO SPALNICO, inozemski furnir, prodam Liubljana, Stegne 4 — pri Celovški 204	101 "9-4
SKORAJ NOV ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam za 60.000 din. Naslov v ogl. odd. SP.	10149-4
10 OKRASNIH OLEANDROV, palme ali lorberje, kupimo. Gostilna »Pod lipo«, Borštnikov trg 3.	10168-5
OSEBNI AVTO »BIANKI« z vsemi rezervnimi deli ugodno prodam. -Scvdat Zoran. Tolmin, Lavričeva 2.
10276-5
ŠIVALNE STROJE, čevljarske, Pfaff 24-10, kupi ALPINA Žiri. 10161-5 KUPIMO KAMION — v poštev pridejo samo zelo dobro ohranjeni od 1, 1.5 do 2 toni. Ponudbe pod »Konjuh« oa ogl. odd. 10111-5 100 STOLOV, dobro ohranjenih, tera-norjave barve, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek pod:	»Stoli«.
10270-5
BENCINSKI MOTOR, okoli 3 KS, kupim. Mravinac, Razbor 15, Loka pri Zidanem mostu.	10158-5
TRI PARCELE v okolici Ljubljane prodam. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Okolica«.	10148-7
PARCELO PRODAM na Glincah. -Poizvedbe: Rožna dolina cesta XV štev. 9.	10247-7
PRODAMO lepi vili v Mariboru ob parku za 4 do 7,000.000 din, hiše v Kamnici za 1,300.000, hiše ter polovico hiš vsepovsod v Mariboru in okolici od 400.000 do 1,000.000 din, lepo hišo v Studencih za en milijon, nadalje v Braunšvigu, Podovi, Trbovljah z lokalom in Miklavžu z lepimi vrtovi od 300 do 900 tisoč in nekaj hiš ter stanovanj v Ljubljani, Celju, Novem mestu in okolici, Slovenjem Gradcu, Murski Soboti, Zagrebu, Varaždinu, Čakovcu io Beogradu od
400.000	do 1,500.000 din. Lepa posestva vsepovsod v Sloveniji, posebno lepo z 20.000 din netto dohodka mesečno pri Celju za 1 milijon 600.000 in v Slov. gor. Sv. Anton) z vodnim mlinom za 1.500.000, potem v Voj ni ku za 630.000, lepe parcele v Mariboru, gozde pri Mariboru, Brežicah in drugje v Sloveniji ozir. vsake vrste nepremičnine vsepovsod v državi. Tovorne in osebne avtomobile Fiat, Chevrolet, Dodge, Mercedes, 7-tonski Diesel, novi Ford in razni drugi motorji za ceno od 800 000 do dva milijona din razne traktorje Ford-son, Fiat-goseničar, gorivo petrolej za ceno od 300.000 do 500.000, nadalje razne poljodplske stroje kakor kosilnice nemške znamke, mlatilnice, elevatorje. snopoveznike od
80.000	do 450.000 din, električne in
druge stabilne motorje, motorne valjčne mline, razne blagajne ozir. vsake vrste premičnine po najnižjih cenah. RFMJTETNA AGENCIJA. MARTBOR. Slovenska 13. z zastopstvom v Ljubljani, na Bl^du, v Trbovljah. Krškem. > Celju. Murski Soboti in v drugih večjih mestih.	10229-7
VELIKO HTSO z večjim zemljiščem, 6 km od Opatije, prodam. Ponudbe na:	OZEHA, Rijeka pod br.
41617.	10230-7
ZAMENJAM HISTCO v Celju -a stanovanje v Celju. — Naslov SP Celje.	10045-7
UPOKOJENEC vzame v najem HIŠICO z vrtom — tudi zapuščeno. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Zatišje«.	10128-8
ZA TAKOJ POTREBUJEMO SKLADIŠČE v bližini klavnice, izven njenega naselja. — Ponuditi pod: »KONJUH« na ogL oddelek. Prednost Stepanja vas.	10112-8
ISCEM SOBO, opremljeno ali prazno. - Ponudbe pod »Student« na oglasni oddelek.	10214-9
ZAMENJAM dva zelo lepa, velika, svetla stanovanjska prostora v strogem centru (možnost preureditve v kompletno stanovanje, najemnina in centralno gretje zelo poceni) — za komfortno 2—3 sobno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Dam nagrado«.	10184-9
OPREMLJENO SOBO v centru išče trgovski potnik. Panič, Breg 20.	9
ZAMENJAM SOBO na Corenji Savi, za enako v Kranju. Trampuš. Gorenja Sava 34. Kranj.	10222-9
NAJDITELJA prosim, da mi vrne najdeno osebno izkaznico na naslov Sebjanič Karel. Ravne na Koroškem, Restavracija železarne v Ravnah.	10189-10
STUDENT ISCE SOBO. - Ponudbe na oglasni oddelek pod »Elektro«.
10122-9
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s kabinetom za komfortno dvosobno. • Ponudbe: »Sončno in čisto«.	10123-9
ŽELEZNIČARJI! Zaradi upokojitve zamenjam sobo na Resljevi cesti 29/11. za enako kjerkoli v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 10131-9 IZGUBILA SEM MODRO JOPICO od bivše Rižarne do Jarš. Vrniti proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku.	10203-10
PREKLICUJEM VSE IZJAVE, ki sem jih dajal o tovarišu Simoneti Marjanu iz Zg. Šiške kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Lubej Rudi, Šišenska 18.	10216-11
PREKLICUJEM OBJAVO glede moje žene. Vere Dragaš, ki je bila objavljena v »Slov. poročevalcu« dne 18. aprila 1953 in bom vsakogar prijavil sodišču, ki bo karkoli govoril o nama. Dragaš Milan, Resljeva c. 4 a.	10140-11
ZATEKLA SE JE mlada PAPIGA. Celovška cesta, blok 8,	3. vhod.
II. nadstr.	10115-11
IZJAVLJAM, da je neresnično, kar «cm govorila o Tožetu Tomažiču. Bizjak Jožefa, Trbovlje, Kolodvorska 6.	10159-11
Ol.KOATJStt5
DRAMA — LJUBLJANA
Sobota. 20. junija ob 20: Kukm-džič .-»Človek je dober«. Abonma red H (Slavenka — V'da Juvanova Sanderführer — Bert Sotlar).
Nedelja 21. juntrja ob 20: Kulum-dž’ič: »Človek je dober«. Izven in za podeželje. (Slavenka — Sava Severjeva, Sonderführer — Bert Sotlar.)
Ponedeljek. 22 junij« ob 20: Ku* lundžHč: »Človek je dober«. — Abonma red S (dramski).
OPERA
Sobota, 20. jmn\1« ob 20: Foerster: »Gorenjski slavček«. — Abonma red C.
Nedelja, 21 junija ob 30: Verdi: »Traviata«. Izven in za podeželje.
Ponedeljek 22. junija: Zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana — Gledališka pasaža Sobota. 20 junija ob 20: A. Rous-sin: »Otroci prihajajo«. Izven — Zaključek sezone, ob 16 in 20: N. Krasna: »Draga Ruth«. Gostovanje v Ptuju. Nedelja. 21 junija ob 15: N Krasna: »Draga Ruth«. Gostovanje v Gorifevici.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA — Mestni dom Sobota, 20. junija ob 20: Nestroy: Likar: »Ah ta ljubezen šmentane«. Red Sobota.
Nedelja, 21. junija ob 20: Neetroy Likar: »Ah ta ljubezen šmenta. na«. Izven
Vstopn ce so v prodaji pri blagajni v Mesnem domu.
Mestno lutkovno
GLEDALIŠČE — Marionet«
Levstikov (Šentjakobski) trg
Sobota. 20. Junija ob 17: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Izven in osnov. Solo Gornja Radgona Nededja 21 iunija ob 11: Poccri: »Čarobne gosli«. Izven.
Prodaja vstopnic danrs od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo na Levstikovem trgu.
Uprava opozarja, da bo gledališče 28. t. m. zaključilo sezono in da bodo v prihodnjem t.°dnu mogli obiskati predstave vsi, ki doslej zaradi navala podeželskih šol niso imeli prilike.
MESTNO gledališče
JESENICE
-
Gostovanje prosvetnega društva »Rož« iz Sv.Jakoba v Rožu
Sobota. 20. junija ob 20: Sncar: »Mtklova Žale*.
Nedelja. 21 junija ob 14: Špicam »Miikilova Za‘e«.
—	Treba se je pripraviti na najslabše, moj dragi prijatelj — mislim, da bo ozdravela!
GRŠKA MODROST Neki slavni pevec je prosil Temistokleja (general in grški politik, rojen 525, umrl 461 pr. n. e.), da bi njemu v prid napravil neko stvar, ki ne bi bila v skladu z zakonom.
—	Dragi moj — mu odgovori Temistoklej — če bi te jaz prosil, da zapoj v gledališču pred vsem občinstvom nekaj napačnih not, ali bi to storil?
KttXCKRTI
Glasbena šola v Zagorju priredi v soboto 20. t. m ob 16 v društveni dvorani Loke-Kisovec ln v nedeljo 21. t m. ob 17 v dvorani »Pöirtnzan« Zaigorje, koncert svojih bivš'h učencev, sedaj študentov Srednji glasbene šole v Ljubljani. Nastopi orkester glasbene šole z deli V Mirke G. Offenbacha. V. Poppa ter z R. Gobca mladinsko spevoigro »Kresniček«. — Vpis novih učencev za šolsko leto 1953-1954 do 20. junija. Vsa navodila v pisarni Glasbene šole. — Ravnateljstvo Glasbene šole.
IV. javna produkcija Glasbene šole Center bo danes 20 junija ob 18 v Veliki filharmonični dvorani. Orkestraflna produkcija z miladimd solisti bo isto tam 24. junija ob 20. Spored velja kot vstopnica.	3949-k
Javna produkcija Drž glasbene šole V Polje bo v nedeljo 21. t. m. ob 15.30 v Domu »Svobode« v Polju. Program velja kot vstopnica.
ÄO LNTVO
NA GLASBENIH ŠOLAH
I (Center). II (Sfeka-Bežlgrad), m (Moste). TV Vi*' V (Polje) in VI (Šentvid) bodo razdeljevali letna spričevala 27. junija 1953. — Na vseh omenjenih šolah bodo sprejemali prijave novih in starih
učencev za šolsko leto 1953-54 od 22. junija do 26. junija 1953. Sprejemna izpiti novih učencev in on.ih, ki so glasbeni študij prekinili, bodo na vseh glasbenih šolah 29. in 30. junija 1953. Razpored izpitov bo objavljen ne oglasa! deski vsaka posamezne šol«
Ekonomska srednja šola v Ljubljani javlja vsem priglašenem novincem. da bodo redni sprejemni izpiti: v ponedeljek 22. junija ob 8. uri pismeni. 22. in 23 jundja ustni. Pridite točno Prijave novincev za sprejemni izpit v naknadnem sept' mberskem roku bomo spreiemaii do 25. avgusta 1953. Na šoli obstaja tudi delavski odel e Ink. Sprejemni pogoji so razvidni iz člen. 37 38. 39 in 39 Uredbe o srtrokovrTh šolah (Uradni list FLRJ št. 39-1952). Prijave sprejemamo do 25 avgusta 1953. — Rav. natedjstvo.
Na Srednji glasben! šoli prt
Akademiji za glasbo so določeni sprejemni Izpiti:
Kandidati	za	I	(tooretsko-učl-
teljski) oddelek polagajo: klavir
22.	VI ob 15: teorijo tn solfeggio
23.	VI. ob 15.
Kandidati	za	n.	oddelek	(solo-
petje) polagajo: teorijo in solfeggio 23 VL ob 8; solopetje 24. VI. ob 9.
Kandidata	za	m.	oddelek	(kla-
vir) polagajo: teorijo ln solfeggio 22 VI ob 8. klavir 23. VI. ob 8.
Kandidati	za	III.	oddelek	(har-
fa) polagajo: teorijo in solfeggio 22. VI ob 11; klavir 22. VI. ob 15.
Kandidati za IV oddelek (viodi-na, čelo. kontrabas) polagajo: teorijo in solfeggio 23 VI. ob 8: glavni predmet 24 VI. ob 8
Kandidati za V. oddelek (flavta. oboa. klarinet, fagot, rog trobenta. pozavna) poiagajo: teorijo in solfeggio 23 VI ob 15: glavni predmet 24. VI. ob 15.
Zaradi velikega števtle prijavljenih kand da tov bo možno vpisati ie najboljše, ki ustrezajo vsem predpisanim pogojem Podrobna pojasnila v pisarni rektorata Akademije za glasbo.
RADIO
SPORED ZA SOBOTO
5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska.
6.30—	6.40 Napoved časa, poročila,
vremenska napoved in pregled dnevnega sporeda. 12.00 Priljubljene slovenske orkestralne skladbe. 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 15.00 Jezikovni pogovori — ponovitev. 13.50 Kulturni pregled:	Alenka Gerlovič:
Ohridski kongres likovnih umetnikov.
14.00	Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba). 14.30 Radijske reklame. 14.40 Igra orkester Morton Gouid. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave. 15.15 Lažja slovenska orkestralna glasba.
16.00	Po naši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Povest o Trenti — ponovitev. 16.40 Slovenske narodne pesmi.
17.00	Napoved časa in poročila. 17.20 Za pionirje — Erich Kästner: Detektivi ll. 18.00 Odlomki iz znanih simfonij in koncertov. 19.00 Radijske reklame. 19.10 Zabavna glasba — vrne« objave. 19 30 Radijski dnevnik. 20.00 Pester sobotni večer. 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Žabavna glaaba.
22.30—	23.00 na valu 327,1 m: Oddaja za naše izseljence.
Znižanje cen pohištva!
KULTURM RAZGLEDI
Važne spremembe v naši filmski distribuciji
Ljubljana, 19. junija. Včeraj se je začelo v srebrni dvorani hotela Union zasedanje Upravnega odbora Združenja podjetij za izposojanje in uvoz filmov. Zasedanje je trajalo danes ves dan in se bo končalo jutri. V obsežnem dnevnem redu so bile zlasti vazne točke, ki so obravnavale poročila tehničnih komisij, ki so se vrnile iz inozemstva, dalje problem raz-biianja monopolizma v jugoslovanski filmski distribuciji in vprašanje tehničnih kadrov v naši filmski reprodukciji.
Zelo uspešno je bilo delo komisije. ki se je dalj časa mudila v Združenih državah. Pri likvidaciji starih obveznosti in pri sklepanju novih pogodb ie dosegla okrog
60.000	dolarjev prihranka. Z dogovori v Franciji in Nemčiji je bil zagotoviien repertoar njihovih filmov v naših kinematografih za prihodnji dve četrtletji. Komisija jc pregledala okrog 200 filmov in
jih izbrala 62 za ožji izbor, ki ga bo opravila zvezna komisija za p egled filmov.
Posebno obeležje in pomen daje temu zasedanju boj proti monopolizmu v jugoslovanski filmski distribuciji. Združenje je že pred nekako osmimi meseci začelo preučevati sredstva in načine za razbitje tega monopolizma in je zdaj v diskusiji sprejelo konkretne in efikasne sklepe. Na podlagi teh bodo poslej republiška podjetja samostojno kupovala inozemske filme in jih izkoriščala na vsem jugoslovanskem trgu. Tako bo njihovo delovanje postavljeno na enakopravne ekonomske baze. To bo vsekakor tudi v veliko korist kinematografskim podjetjem, ki bodo lahko mnogo svobodneje izbirala filme za predavajanje. Konkurenca bo republiška podjetja poleg rega primorala, da bodo uvažala čim boljše filme. Da pa bi bili pri vtem tem zaščiteni interesi
malih kinematografov, ki dajejo komaj eno predstavo tedensko, je bilo sklenjeno, da bodo vsaj začasno še razdeljevali 52 filmov letno po starem načinu. Ta sprememba, ki je v pravem pomenu besede revolucionarna, je seveda zvezana z dalekosežnim! spremembami v vsem poslovanju. Zato so posamezna republiška podjetja ze pred časom nabavila po en film v lastni režiji, da se v novem načinu preizkusijo.
Po koncertu Brede Strniševe iz razreda izr. prof. Antona Ravnika sta nastopili še Jeni Srebotova in Lilijana Rihtar Hribarjeva iz razreda red. prof. Antona Trosta ter Nada Ver-bičeva iz razreda red. prof-rektorja Jana Ravnika. Vsaka od njih je izvajala skoraj dve-urni spored, dostojen vsakega renomiranoga koncertanta. O
Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da moramo uvažati več kolor filmov, kajti na primer od kvalitetnih ameriških filmov zadnjega časa jih je 80 odstotkov posnetih v barvni tehniki.
Zasedanje je še sklepalo o predlogu za predpis o poslovanju filmskih operaterjev in piker jev, ki doslej še ni bilo zakonsko urejeno in pri katerem smo zaradi nekvalificiranih kadrov doživljali občutne materialne izgube.
Bredi Strniševi je že izšlo poročilo.
Kot vedno gre pri koncertih študentov interpretacija v velikem delu na ime profesorja, zasluga študenta pa je stopnja, do katere je zmogel s talentom, umetniško, naravo in z obvladovanjem materije slediti profesorjevim navodilom ter ostvariti predpisani oziroma zaželeni koncept.
Jeni Srebotova je imela tri obširna dela na sporedu in sicer Bachovo »Kromatično fantazijo in fugo«, v kateri je pokazala pravi smisel za polifono gradnjo, a je dala viškom in zaletom premalo težine. Dalje Beethovnovo »Appassionato«, v kateri je bil posebno drugi stavek odličen- Tudi robna stavka sta bila za absolventa na zelo dostojni višini, bravurozna in čista, dasi mestoma premalo »appassionato«. Schumannova »Kreisleriana« je njeni naravi zelo ustrezala in je zaživela pristno m romantičnemu duhu skladno. Zelo lepo je odigrala romantične Tajčevičeve »Preludije«, ki so 3>s stilno kar naslonili na Kre-isleriano. Chopinova F-dur balada bi prenesla več poetičnosti v začetnem in več erup-tivnosti v dramatičnih delih.
Absolventka je pokazala že visoko glasbeno in tehnično raven, na kateri začne lahko solidno graditi svoj nadaljnji konoertni repertoar.
Lilijana Rihtar-Hribarjeva je
pianistka čisto drugega kova. Robustna, s krepkim udarcem,
bolj pazi na splošno stavbo kompozicij kot na detajle (pri katerih občutno manjkajo nižiš-ča, dinamična in izrazna vendar doseže upoštevanja vredno stopnjo reprodukcije. Njeni čudi so se najbolj prilegala dinamična napete kompozicije, kot prvi stavek Beethovnove sonate op. 111, Skrjabinova etuda in Chopinova As-dur poloneza, pri Bach-Lisztovi Fantaziji in fugi v g-molu je manjkal večkrat polifoni profil, Brahmsovi valčki so bili premalo ljubeznivi in premalo zapeti, drugi stavek Beethovnove sonate je pa zaradi svojih odtenkov in senčenj tako težko dosegljiv tudi zrelim umetnikom, da »mo morali biti kar zadovoljni z njeno mladostno interpretacijo. Ritmično precizno in temperamentno je zaigrala Tajčevičeve »Balkanske plese«.
Tudi ta pianistka ima vse pogoje za koncertanta, če bo malo poglobila svojo igro in požlahtnila svojo tehniko.
Obširen program je pripravila tudi Nada Verbičeva. Bach-Tansigova Toccata in fuga v d-molu, Beethovnovih 32 va-
riacij in Chopinova Sonata ▼ b-molu so ogromne zahteve za absolventa- Po treh zanesljivo odigranih Scarlattijevih sonatah prav lepo izpeljala Toc-cato in fugo, pri kateri je motila samo pregosta pedalizacija, izvrstne so bile tudi Bethovno-ve variacije z zelo ponatanko izdelano dinamiko in tudi kot kompleks dobro zgrajene. Pianistko so pa žal pri Chopinovi sonati zapustili živci, gotovo od študijskega prenapora, tako da je bila ravno ta centralna točka programa tehnično, izrazno in spominsko pomanklji-va, z izjemo march® —fumebra, ki je bil prav lep. Izvrsten je bil Debussy (Vrtovi v dežju) ter Lisztova Leggierezza (prav posebno v drugem delu), medtem ko je bil zanimivi Ravnikov »Valse characteristique« tamatično premalo jasen.
Skoda da se ta visoko talentirana pianistka ni obdržala z živci nad materijo, ker so njene sposobnosti take, da bi nam bila sicer gotovo pokazala take storitve, kot smo jih od nje vajeni.
Dr. Danilo Švara ■
Štirje koncerti absolventk klavirskega oddelka Akademije za glasbo
*2EV. 14S / 30. JtTNTJA 1953


Množične aretacijev PzJä”5«
Poveljnik franco poziva Ruse, naj obvodb nad obso stranti — Vzhodn roča, da adminis že normalno posl
Berlin, 19. junija (UP). Oblasti v sovjetski coni Nemčije so začele danes z množičnimi aretacijami udeležencev v demonstracijah in stavkah. Po informacijah, ki so prispele v zahodni Berlin, je začela vzhodnonemška policija racije po nacionaliziranih tovarnah in podjetjih, pri čemer lovijo delavce, ki so sodelovali v demonstracijah in ki odklanjajo nadurno delo, s katerimi naj bi nadoknadili izgubo, ki je nastala zaradi prekinitve dela. Vzhodnonemške oblasti pa istočasno pozivajo delavce po radiu in tisku, naj prijavijo policiji vodje stavk, ki jih obdolžujejo kot »provokatorje, zločince in plačane agente zahoda«. Radio in tisk še nadalje objavljata, da so demonstracije organizirali »ameriški oficirji«.
BonD, 19. junija (UP). V krogih zahodnonemške vlade poudarjajo, da so krvave demonstracije v vzhodnem Berlinu uničile vse možnosti za skorajšnjo združitev Nemčije. V teh krogih naglašajo, da po demonstracijah v vzhodnem Berlinu sovjetske oblasti ne bodo dovolile svobodnih volitev v vzhodni coni, kar zahodne sile in Zahodna Nemčija smatrajo kot po. goj za ponovno združitev Nemčije.
Berlin, 19. junija (Tanjug) Vzhodnonemška vlada je po izredni seji, ki jo je imela da-nes; izdala sporočilo, »da je popolnoma vzpostavljeno normalno delo vseh administrativnih ustanov«.
Vzhodnoberlinska policija je danes popoldne objavila, da se vzhodni Berlinčani, ki so trenutno v zahodnih sektorjih, lahko vrnejo, če se javijo na treh določenih prehodih do 19.30 ure-
Berlin, 19. jun. (Tanjug) Poveljnik francoskih okupacijskih sil, ki je obenem predsednik zavezniškega poveljstva v Berlinu, je poslal sovjetski visoki
skih sil v Berlinu me izvrše smrtnih jenimi demon-onemška vlada spotrat ivne ustanove u jejo
komisiji pismo, v katerem zahteva ustavitev prelivanja krvi in vzpostavitev normalnega življenja v Vzhodni Nemčiji. Pismo naproša sovjetske oblasti, naj ustavijo izvršitev smrtnih obsodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča ter naj prepovedo sovjetskim četam in vzhodno nemški policiji uporabo orožja.. Pismo izraža željo, naj se čim prej mogoče vpelje prost promet med vzhodnim in
zahodnim Berlinom, da bi se omogočilo normalno življenje prebivalstva. V pismu na koncu pravi, da bi nasprotno stalil če sovjetskih (oblasti samo še poslabšalo sedanji položaj.
Berlin, 19. junija (AFP): Komandanti treh zahodnih okupacijskih sil v Berlinu so nocoj obvestil; zahodnoberlinsk; senat, da so zaradi situacije v vzhodnem Berlinu prepovedane v zahodnem Berlinu vse manifestacije in mitingi, če ni za to posebnega predhodnega dovoljenja zavezniške komamdanture.
Sešteto gradbenih delavcev, ki so se po včerajšnjih demonstracijah umalknili ,v zahodni Berlin, je danes zaprosilo za azil, ker se zaradi represalij v
Rosenbergova
usmrčena
New York, 20. junija (AFP) Nekaj po polnoči Je bila v jetiišF/ici Sing Sing v bližini New Yorka izvršena smrtna kazen nad Juliusom in Atelo Rosenberg, ki sta bila obsojena na smrt zaradi izdajanja atomske tajne Sovjetski zvezi. Uro pred usmrtitvijo sta Rosenbergova ponovno poslala predsedniku ZDA pismo s prošnjo za pomilostitev, kar pa je Eisenhower ponovno odklonil.
vzhodnem Berlinu ndčejp vrniti domov.
Na obmejnih poštah zahodnega Berliua se je v zadnjih dneh nabral,, preko dvajset ton poštnih pošiljk, ki Tih zaradi demonstracij niso mogli odpremiti v vzhodni Beriin.
Berlin, 19. Jun. (AFP) Kljub najstrožjim meram ruskih čet in vzhodnonemške policije na meji proti zahodnemu Berlinu je d~nes pribežalo iz vzhodnega Berlina nad petdeset ljudi. Begunci so prišli iz raznih delov sovjetske cone. Po njihovih izjavah so ruske čete pobile vsaj dvajset demonstrantov v neredih, ki so se poslednje dni odgrali v Magden-burgu. Tu je prišlo do spopada pred mestnimi zapori, ko so demonstranti vdrli v zapore in osvobodili zapornike. Med demonstracijami v Messeburgu so delavci tovarn umetne volne prav tako prodrli v zapore in osvobodili vse politične zapornike, med njimi tudi delavce, ki so jih zaprli po štrajku pred nekaj tedni. V mestu Rattenau so demonstranti ubili šeta policije Vilija Haggendorna. Po izjavah beguncev so se med demonstracijami v Brandenburgu vzhodnonemški policaji bratili z demonstranti in odmetavali orožje.
Sing Man Ri če nadalfe
vztraja
Proslava dneva bivšega borca Beograd, 19. junija. Centralni odbor Zveze borcev NOV im centralni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov sta priredila nocoj »večamo akademijo ob dnevu bivšega borca — mednarodnega praznika, ki ga proslavljajo vse članice svetovne federacije bivših borcev. Na akademiji Je govorila Nata Bo-žimovič, kulturni program pa je izvajal zbor centralnega doma JLA.
Burmanska delegacija odpotovala iz Jugoslavije Beograd, 19. jun. Burmanska gospodarska misija za nabavo investicijskega blaga, ki je bila več dni v Jugoslaviji in obiskala razna naša podjetja, je nocoj zapustila Beograd. Pred-no je odšla iz Jugoslavije, je misija obiskala predsednika odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanovića in državnega podsekretarja za zunanje zadeve Bogdana Crnobrnja.
Zahteve grških sindikatov
Atene, 19. junija (Tanjug). Sindikat državnih uslužbencev je predložil grški vladi zahtevo za 50 odstotno povišanje plač z ozirom na to, da so se življenjski stroški v primeri s predvojnim stanjem zvišali 450-krat, uradniške plače 280-krat. Generalna konfederacija dela je v zvezi s tem sporočila, da so se življenjski stroški od 1. januarja do 16. junija t. 1. zvišali za 29%.
KOLEDAR
Sobota, 20. junija: Nenad, Sllvarid. Nedelja 21. junija: Alojz, Vekoslav
*
20. VI. 1933. — Umrla za Četni ca ženskega gibanja Klara Zetkin.
KI N O
Seul, 19. junija (r). Kitajski in severnokorejski delegati za pogajanja o premirju na Koreji so zaprosili za ponovni sestanek delegacij jutri v Pan Mun Jo-mu, da bi razpravljali, kot so izjavili, o nekem važnem vprašanju.
Iz taborišč v Južni Koreji je sinoči zbežalo zopet 1500 severnokorejskih ujetnikov. V taboriščih Združenega poveljstva je sedaj še približno 9400 severnokorejskih ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov.
Predsednik Južne Koreje Sing Man Ri je danes sporočil,
da je odklonil nedavno ponudbo predsednika ZDA Eisenho-werja za gospodarsko pomoč in vzajemni obrambni pakt, ker je bila ponudba stavljena pod pogojem, da bi dosegli premirje. Sing Man Ri je izjavil, da so Združeni narodi svoječasno postavili zedinjenje Koreje kot enega svojih vojnih ciljev, da
pa sedaj govore samo o premirju.
Bern, 19. junija (r). Na konferenci indijskih diplomatov v Švici, ki je pod vodstvom indijskega ministrskega predsednika Nehruja, so obsodili dejanje Sing Man Rija, s katerim je odredil izpustitev ujetnikov, kot namerno sabotažo pogajanj za premirje.
Dunaj, 19. jun. (Tanjug). Na konferenci mednarodne federacije bibliotekarjev so sklenili, da bo naslednje zasedanje federacije prihodnje leto v Jugoslaviji. V federaciji je včlanjenih pet in dvajset držav. Jugoslavijo so zostopali Milica Prodanovič iz Beograda, Jelka Mišič iz Zagreba in dr. Mirko Rupel iz Ljubljane.
Eisenhower svari Sing Man Rija
Washington, 10. junija (UP). Ameriški zunanji minister Dul-
vfa(
ameriška vlada zelo resno gleda na posledice, ki bi jih izpu-
Grčija in Turčija bosta krepili balkanski pakt
les je danes sporočil na seji se- stitev severnokorejskih ujetni-nata, da je predsednik ZDA kov lahko povzročila v pogledu
Ankara, 19. junija (Anatolska agencija). Nocoj je bilo objavljeno službeno obvestilo, da je bila med obiskom grških držav, nikov z predsednikom vlade Pa-pagosom ugotovljena popolna enotnost stališč v pogledu potrebe po nadaljnji krepitvi kolektivne varnosti in sodelovanja med miroljubnimi državami. Nadalje je rečeno v sporočilu, da bosta obe državi še na-
dalje krepili balkanski sporazum, ki ga smatrajo kot nujen član v sistemu varnosti svobodnih in miroljubnih držav.
Maršal Papagos in zunanji minister Stefanopulos sta danes zapustila Ankaro in odpotovala nazaj v Grčijo. Na postaji se je poslovil od njiju predsednik turške vlade Menderes z člani vlade.
Eisenhower sporočil Sing Man sklenitve premirja. Riju, da ga smatra za osebno odgovornega za izpustitev pet in dvajset tisoč severnokorejskih ujetnikov, ki se niso hoteli repatriirati. Eisenhower je opozoril Sing Man Rija, da ZDA in OZN pričakujeta, da bo južno-korejska vlada poskrbela, da se ti ujetniki ponovno vrnejo v taborišča.
Dulles je nadalje izjavil, da
KOREJSKA FRONTA
Tokio, 19. jun. (UP) Danes so bili srditi boji med severno in južnokorejskimi četami na sektorju, kjer so severni pred dnevi zavzeli nekaj gričev na centralnem delu fronte. Ameriška letala so zrušila šest severnokorejskih letal tipa »Mig-15«, sedem pa poškodovali. Ameriški bombniki so bombar-Eisenhower je zahteval od dirali neko severnokorejsko le-Sing Man Rija pismen« garan- tališče in skladišče orožja. Se-cije, da s« bodo južnokorejske veraokorejsko protiletalsko sile pokorile odločbam pre- topništvo pa je zbilo šest ame-mirja.	-iških letal.
V KEKAJ VRSTAH
PARIZ. 19. junija (AFP): Uradno j« bilo sporočeno da se bodo zunanji ministri držav članic zahodnoevropske skupnosti za premog in jeklo vendarle sešli v ponedeljek v Parizu.
NEW DELHI. 19. junija (AFP): Po vestlah indijske informativne službe iz Madrasa Je okoli 200 ribičev v življenjski nevarnosti, ker je njihove lahke čolne vihar, ki jo zajel področje Madrasa, odnesel na odprto morje. Civilne in pomorske oblasti so takoj podvale reševalne akcije.
RIM, 19. junija (Tanjug) Od 1. januarja do 31. maja t. 1. se je
izselilo iz Italije na zahod še 24.658 italijanskih delavcev. Med njimi jih je okoli 20.000 odšlo na kmetijska in druga dela v Francijo. medtem ko hodo ostali zaposleni v belgijskih in angleških rudnikih.
Djakarta, 19. junija (Reuter). Indonezijska vlada je sporočila, da so grupe dobro oboroženih teroristov napadle štiri vasi, dvesto petdeset kilometrov južno od Djakarte. Pri tem so pobili šestdeset prebivalcev in zažgali nad osemsto vaških hiš. Indonezijska vlada je poslala v to oblast močne čete, da bi polovili teroriste.
ZDA bodo ustavile dobavo municije Koreji Tokio, 19. junija (UP). Izvedelo se je, da namerava Združeno poveljstvo ustaviti pošiljanje municije južnokorejskim silam, da bi tako zlomile odpor Južne Koreje do sklenitve premirja. Južnokorejske sile, predvsem artelerija, so povsem odvisne od dobave municije iz Amerike. V krogih Združenega poveljstva smatrajo, da bi bila taka sankcija uspešna.
Sestanek pri Dullesu Washington, 19. jun. (Reuter) Ameriški zunanji minister Dulles je povabil danes ambasadorje držav, katerih čete se bore na Koreji, da skupno protze novonastali položaj. Ambasador Južne Koreje ni bil povabljen.
Washington ne verjame v iskrenost Moskve
Washington, 19. junija (UP). Odbor ameriškega senata za zunanje politične zadeve je objavil danes sporočilo o programu za vzajemno varnost, v katerem je rečeno, da kljub dogodkom, ki so nastali po Stalinovi smrti, ni nobenih gotovih znakov, da so se izpremenili ruski agresivni cilji. Odbor se strinja s predsednikom Eisen-howerjem, da dosedanji poskusi zbliževanja ZS z zahodom niso zadostni, ampak da morajo države sovjetskega bloka pokazati iskrenost svojih namer s konkretnim doprinosom k reševanju perečih mednarodnih problemov, kot so Koreja, Avstrija in Nemčija. Dokler pa tega ne bo, je potrebno z krepitvijo kolektivne varnosti pokazati, da se agresija ne izplača. Zato zunanje politični odbor
smatra, da je velikega pomena za ZDA, da nudi še nadalje vojaško, ekonomsko in tehnično pomoč miroljubnim državam.
Grško-sovjetski odnosi
Atene, 19. junija (AFP). V grških diplomatskih krogih pričakujejo navzlic včerajšnjemu demantiju namestnika ministrskega predsednika Cuderosa, da bo Moskva stavila predlog za izmenjavo veleposlanikov z istočasno ponudbo pogodbe o prijateljstvu in pogajanj o vrnitvi grških otrok. Takšna ruska aktivnost ne bi presenetila grških uradnih krogov, ki smatrajo, da bi to bilo logično nadaljevanje akcije, katera se je začela v ruskih odnosih do Beograda in Ankare.
Dne 13. t. m. > promovirala za doktorja vsega zdravilstva Marija Šiško iz Ljubljene. Čestitamo prijatelji.	3946-d
Zaradi rekonstrukcije Kersnikove ulice na dolžini od Gregorčičeve ulice do Dečkove ceste, bo ista od 19. t. m. dalje za promet neuporabna. Promet s te ulice se preusmerja, v kolikor zahtevajo lokalne potrebe, po Ulici 29. novembra in Ipavčevi ulici Zapora bo trajala predvidoma do konca avgusta. — Uprava za ceste in kanalizacije. Celje.	396l-d
Krema »POUR VOUS« je klinično preizkušena krema za nego lica. sončenje in šport. Dobite jo v drogerijah in parfumerijah.
Elektro Ljubljana-raesto obvešča svoje konzumente, da bo 21. junija prekinjena dobava električne «orgije v času od 5 do 5.30 in od 17 do 18 za navedene predele mesta Ljubljane: Stožice. Ježica, Nove Jairše, Tomačevo, Moste. Zelena jama. Kodeljevo, Poljane Stepanja ves. Trnovo. Barje, Galje-vica Koterija. Vič. Mirje. Rožna dolina, Brdo, Koseze. Zgomrfa Šiška, Dravlje in Podutik. — Gornja prekinitev je potrebna zaradi del na omrežju vteok« napetosti.
Ce cenite svojo polt in lepoto, boste uporabljali samo NARTA SPORT KREMO!	3914-d
Po toči zvoniti je pre<po®no. zato zaščitite vašo obleko takoj s sigurnim sredstvom »MOTOX«, ki ga dobite v vseh trgovinah. 37-d Za zgledno dejanja KZ Knežak, ki je velikodušno darovala 25.000 dinarjev za protitubeTkulozn.'. dispanzer v Ilirski Bistrici in s tem znatno podprla najbolj človekoljubno in socialno ustanovo, izrekamo našo «najtoplejšo zahvalo. — 2eleti bi bilo. da dobremu zgledu sledijo tudi druge ustanove.
»BiokutoJ« lomen kremo za specialno nego in zaščito kože prodajajo vse drogerije	3951-d
Kavarna »Bežigrad« nudi ljubiteljem glasbe tudi v letnem času prvovrstno koncertno glasbo. Pridite, da se okrepčate in razveselite! — Uprava.	3952-d
TVD »Partizan« Zgornja Šiška priredi v soboto 20. t. m. ob 20.30 telovadno akademik) pred svojim domom v Zgornji Šiški. V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici. Vljudno vabljeni!
Elektrotehniško društvo bo priredilo v sredo 24 junija izlet v Postojno ob priliki obiska udeležencev zasedanja Mednarodne elektrotehnične komisije v Postojnski Jami. Prijave in pojasnila na tel.
štev. 23-965 (Ing. Budau. od 7 do 14) ali na tel. štev. 22-263 (in.g. Pertot od 9—11).	3956-d
Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani obvešča, da bo razstava del slušateljev odiprta v prostorih akademije. Strossen a yerjeva 1 v dneh od 20. junija do vključno 22 junija dnevno od 9—18.	3966-d
V nedeljo bo odprto Ljudsko kopališče na Ježici. Godba, ples. Kopal iške restavraci ja vam nudi dobra vina in jestvine. 3958-n
Uprava »Elektrosignala«, Ljubljana obvešča vse. ki se obračajo na podjPtje z raznimi prošnjami za finančno pomoč, da podjetje evma razpoložljivih sredstev. — »Elektrosiignal« Ljubljana. 3959-d
Spoštovani ge. Alojziji Banovec
čestitajo k 80”letnJoi življenjske dobe in k imendanu prijatelji in znanci ter hvaležni nekdanji pacienti Naj uživa in Živi v krogu svoje hčerke ge. Elice vd. Vogel še mnoga leta !	3960-d
PeTaLin — učinkovito sredstvo proti moljem PETALIN.	-d
OBVESTILA
RAZPIS
Na osnovi t. 5 el. d) pravilnika Inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo, številka Ü-1310-3 z dne 11. junija 1953. razpisujemo mesta znanstvenih in strokovnih sodelavcev ter asistentov in tajnika v Inštitutu za gozdarstvo in lesno industrijo.
Vsak kandidat naj priloži svoji prošnji vse dokumente, ki so predpisani za državne uslužbence, dokazila o dosedanji delovni dobi in opis znanstvenega, odnosno strokovnega udejstvovanje z morebitnimi razpravami odnosno deli. — Vloge j© poslati najkasneje do 30. avgusta t. 1. neposredno na naslov: Fakultetni svet Agronomske in gozdarske fakultete — Ljubljana. Krekov trg 1. — Dekan Agronomske in gozdarske fakultete.	3943-a
SPREMEMBA POTNIŠKEGA PROMETA NA PROGI DIVACA-PULJ
Od 22. junija dalje vozi iz Pulja do Divače potniški vlak štev 9019 z odhodom iz Pulja ob 22.50 in prihodom v Divačo ob 2.48 min. (z zv*zo na potniški vlek 619 s prihodom v Ljubljano ob 6.30) — od Rovinja do Kanfanare pa vozi od istega dne dalje mešani vlak 9243 z odhodom iz Rovinja ob 22.30 minut in prihodom v Kanfanar ob 23.27 min. (z zvetzo na potniški vlak štev. 9019).
Potniški vlak štev 9021 z odhodom iz Pulja ob 10.20 in prihodom v Davečo ob 14.37 min ter mešani vlak štev. 9231 z odhodom iz Rovinja ob 3.10 min. od 22. junija 1953 dailje ne vozita več.
KINO »UNION«: premiera angleškega filma:	»HITREJŠI
OD ZVOKA«. Tednik: Filmske novosti 24. Predstave ob 16, 18.30 in 21.
KINO »KOMUNA«:	angleški
film: »TRIO«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »SLOGA«: ameriški film: »ROSEANA MC COY«. Tednik. Predstarve ob 16, 18 in 20. KINO »SOCA«: angleški film: »TE2KA POT«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10—11 ter od 15 dalje.
LETNI KINO »TIVOLI«: premiera angleškega filma: »HITREJŠI OD ZVOKA«. Tednik. Predstava ob 20.30.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: »NJENO MAŠČEVANJE«. — Tednik. Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v obeh letnih kinematografih.
KINO »SISKA«: ameriški film: »SUŽNJA PRETEKLOSTI«. — Brez tednika. Predstav j ob 18 in 20.30. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
KINO »TRIGLAV«:	ameriški
film: »SUŽNJA PRETEKLOSTI«. Tednik. Predstavi ob 17.30 in 20. Prodaja vstopnic pred pričetkom.
KINO DOM LM: ameriški film: »MORSKI VOLK«. Tednik. — Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic od 19 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: ameriški barvni film: »IZ TISOČ IN ENE NOČI«. Predstava ob 20.
CELJE — »UNION«: italijanska barvna risanka:	»Bagdadska
roža«.
CELJE — »DOM«: ameriški film: »VRNITEV«.
BLED: ameriški barvni film: »NA OTOKU S TEBOJ«.
KAMNIK: ameriški film:	»HIŠA
NA 92. CESTI«.
ZADOBROVA:	ameriški barvni
film: »IZ TISOČ IN ENE NOCl«. VEVČE: ameriški film: »ODLOČITEV PRED ZORO«.
DOMŽALE:	francoski film:	*V
MONTE CARLO«
RADOVLJICA:	ameriški barvni
film: »TRIJE KAVALIRJI« ROGAŠKA SLATINA:	ameriški
vohunski film:	»HIŠA NA 52
CESTI«.
ŽALEC:	ameriški barvni film:
»SMOKY«.
KRANJ — »STORZlC:	ameriški
film: »REBECCA*. Predstav*» ob 16. 18.15 in 21
KRANJ — »PARTIZAN«: ameriški fUm: »REBECCA« Predstava ob 20.30.
KRANJ — »SVOBODA«: am*rškl film: »VELIKI GREŠNIK«. Predstavi ob 18 in 20. Dvoini nro-gTam:	»VELIKI GREŠNIK« in
»REBECCA«
J6SENICE — »RADIO«:	nemški
film: »EVA«. Predstave ob 16, 18 im 20.
JESENICE: »SVOBODA«: 1st: f:’cn kot v kinu »Radio« Predstava ob 20.30. — V slabem vremenu predstava odpade JESENICE — »PLAVZ«: ameriški film: »WINCHESTER 73«. Predstavi ob 18 :n 20 KOROŠKA BELA: francoski film: »TONEXIN TONČKA« Predstavi ob 18 in 20.
VMRL1
Umrla nam Je naša ljubljena mama, stara mama. sestra, tete :r tašča TEREZIJA UČAKAR ro.iena BEARZATTO. FPgreb bo v sobo. to 20. junija ob 17.30 z Zel. iz Jožefove mrliške vežic*. — Žalujoč': hčerke Marija por. Vaši. Terezija por. Bavcon, Amalija por. Savenc. Karolina por Vit arrives:	sinovi
Ignac, Martin Albin. Marjan z družinami: snahe. zeti. vnuki in vnukinj«. — Ljubljana Celje. Ptuj. Opatrja Arbe (Italija).	3967-0
Urnla nam je naša ljubljena mama, stara mame. prabab:ca tria in tašča BALBINA REICH, vdova po finančnem ravnatelju v 83 letu starosti. Pogr°b bo v soboto 20. junija ob 17 iz kapelice sv. Nikolaja. — Žalujoči: hčerke Marta. Valerija in Milena in družine: Reich. Žužek, Pohar. Ilešč in Mauser.	3963-o
Dotrpela je naša draga žena. mama. stara mama in sestra MARIJA CUKALE. Pogreb bo v nedeljo 21 junija ob pol 16 na Vrhniki. — Žalujoči ostali — Vrhnika. dne 20. junija 1953.	3976^a
ZAHVALE
Zahvaljujem se vsem znancem in prijateljem, ki so spremili mojo ženo MARGARETO NOVAK ne njen: zadnji poti Vsem darovalcem vencev in cvetja naj lepša hva-la. — Zmago Novak. 3962-z
„SLAVOLOK-
KKICH MARIA REMAKQU&
ZMAGE“'
Ravic je pogledal skozi okno. In drugače? Ni bilo veliko, kar je ostajalo. Živel je, to je bilo dovolj. Ni mu bilo do tega, da bi v času, ko se je vse majalo, kaj gradil, kar bi se moralo v kratkem spet podreti. Bolje je bilo pluti, kakor tratiti moči, to je bilo edino, kar je nenadomestljivo. Prebiti — to je bilo vse, dokler se spet ne prikaže kak cilj. Čim manj moči porabiš za to, tem bolje; potem jih pozneje ne boš pogrešal. V stoletju, ki se podira, si kakor mravlja vedno znova hoteti zgraditi neko meščansko eksistenco — to je bilo tisto, pri čemer so tolikeri doživeli brodolom, kakor je videl. Bilo je nekaj ganljivega, heroičnega in smešnega hkrati, in — brez haska. Človeka je izpilo. Plaz se ne da zadržati, če se začne valiti; — kdor je poskusil to, je bil pokopan. Bolje počakati in pozneje izkopavati zasute. Če človek veliko maršira, mora imeti lahko prtljago. Na begu takisto —.
Ravic je pogledal na STojo uro. Bil je čas, da stopi pogledat Lucienne Martiifet. In nato v Osiris.
Cipe v Osirisu so že čakale. Sicer jih je redno pregledoval neki uradni zdravnik, a lastnici to ni bilo dovolj. Ni si mogla privoščiti, da bi se kdo v njenem lokalu okužil, zato je sklenila * Vebrom doy»vor, da so bila dekleta ob četrtkih še enkrat privatno preiskana. Ravic ga je včasih zastopal pri tem.
Lastnica je priredila in opremila neki prostor v prvem nadstropju v sobo za zdravniški pregled. Bila je sila ponosna na to, da nobeden njenih odjemalcev že celo leto ni ničesar nalezel v njenem zavodu, zato pa je kljub vsej pazljivosti deklet sedemnajst odjemalcev zaneslo spolne bolezni v hišo.
Rolande, guvernanta, je prinesla Ravicu steklenico brandyja in kozarec. »Zdi se mi, da je Marta nekaj staknila,« je rekla.
»Dobro. Natančno jo bom pregledal.«
»Že včeraj ji nisem dovolila delati. Ona seveda zanika. A njeno perilo —.<
»Prav, Rolande.«	„
Dekleta so druga za drugo prihajale v svojih srajcah. Ravic je poznal skoraj vse: le dve novi sta bili med njimi.
»Mene ni treba preiskavati, doktor,« je rekla Leonie, rdečelasa Gaskonjka.
»Zakaj ne?«
»Nič odjemalcev, ves teden.«
»Kaj pa pravi madame?«
»Nič. Napravila sem kupčijo s šampanjcem. Sedem steklenic vsak večer. Trije trgovci iz Toulousa. Oženjeni. Vsi trije so hoteli, a so se drug pred drugim ženirali. Vsak se je bal, če pojde z menoj, da bosta druga dva doma govorila o tem. Zato so se nalivali, vsak je mislil, da bo ostal sam.« Leonie se je zasmejala in se leno popraskala. »Tisti pa, ki je ostal, ni mogel več stati na nogah.«
»Prav. Kljub temu te moram pregledati.«
»Zaradi mene. Imate kako cigareto, doktor?«
»Da. Tukaj.« .	'
Ravic je napravil razmaz in ga pobarval. Nato je potisnil stekleno ploščico pod mikroskop.
»Veste, česa ne razumem?« je rekla Leonie, ko je opazovala Ra vica.
»Česa?«
»Da vas je volja še spati s kako žensko, če delate te reči.«
»Tega tudi sam ne razumem. Ti si v redu. Kdo pride zdaj?«
»Marta.«
Maria je bila bleda, ozka in plavolasa. Imela je obraz botti-cellijevskega angela, govorila pa je v žargonu ulice Blondel.
»Nič mi ni, doktor.«
»To je dobro. Videla bova.«
»A res mi ni nič.«
»Tem bolje.«
Naenkrat je stala Rolande v sobi. Pogledala je Marto. Dekle ni rekla ničesar več. Nemirno se je ozrla na Ravica. Ta jo je natančno preiskoval.
»Pa saj ni nič, doktor. Sami veste, kako sem previdna.«
Ravic ni ničesar odvrnil. Dekle je govorila dalje — obmolknila in začela znova. Ravic je napravil razmaz in ga preiskal.
»Bolna si, Marta,« je rekel.
»Kaj?« V skoku je bila na nogah. »To ne more biti res.«
»Res je.<
Pogledala ga je. Nato je izbruhnilo — cela ploha kletvic in rotenja. »Ta prašeč! Ta prekleti prašič! Saj mu že koj nisem zaupala, tej gladki mrhi! Da mora kot študent, je rekel, vendar vedeti, saj je medicinec, ta baraba.«
»Zakaj nisi pazila?«