44. številka
Ljubljana, v torek 24. februvarja.
XVIII. leto, 1885.
liha ja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za ćetrt h jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 k  . za jeden mesec 1 gld. 10 Ur. Za pošiljanje na tlom
10 kr. za mesec, po   0 kr. za Četrt leta. — Za tuj e dežel e toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiiiBtopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankovati. — Kokopisi se ne vraćajo.   Ured niStvo in uprav ni šiv o je v Frana Kolmana h i Si, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adininiatrativue stvari.
leta 4 tfld., za računa se po
Verifikačno sodišče.
—o.— Volitve v deželni zboi kranjski 1877. leta ostanejo nam še dolgo časa nekaj posebnega. Kako so nekateri nemškutarski poslanci na „zlatih oslih" prijezdarili v Ljubljansko reduto, kakšna ku-rijozna znamenja so se tedaj sploh nosila pred triumfalnim obhodom nemške klike: vse te sramote slovenski svet v deželi ne bode tako hitro pozabil. Žalostna istina se je takrat našim očem kazala v surovi podobi, — kako se pod plaščem ustavnega volitvenega zakona s pomočjo vsakovrstnega hab-rusa ogromna večina prebivalstva potisne v manjšino, se izroči , privandranim" terorizatorjem na milost in nemilost! Zastonj je tedanja narodna manjšina slednjič še pri verifikaciji volitev poskušala ovreči neznosne resultate, z argumenti jasnimi kakor beli dan je dokazovala, da je sramota za ustavo, za zbornico in za poslanca samega, ako po navedenih, protizakonitih in korupcijskih potih pride do svojega mandata, — zastonj je bilo vse to, nemškutarska večina ni poznala nobenega sramu, vse neosnovane volitve svojih pristašev je od kraja potrdila, verifi-kovala! Ni je bilo višje instancije in narodni poslanci ostali so obsojeni za celih šest let v tovari-šijo s čisto navadnimi usurpatorji. Tako se pa ni zgodilo le jedenkrat in absolutistično postopanje pri verifikaciji protivniškib volitev bilo je le jeden člen, le jedna dosledna posledica v sistemu, po katerem so prejšnje vlade in Nemci praktikovali Schmerlin-govo ustavo, pomagali sebi do večine, neneraške narode potiskali v manjšino.
Verifikacijo volitev državnozborskih hoče strankarskim uplivom odtegniti predlog grofa Coro-nija, ki se je objavil v državnem zboru pretekli četrtek. Gospod grof predložil je osnovo zakona, po katerem naj bi o pravilnosti ali nepravilnosti državnozborskih volitev ne odločeval več državni zbor sam, nego nalašč za verifikacije volitev postavljeno sodišče, ki bi se shajalo iz najvišega sodišča, iz državnega sodišča in upravnoga sodišča in bi štelo devet članov, namreč od vsacega imenovanih sodišč po troje izžrebanih sodnikov.
Predlog grofa Coroninija ima, kar je jasno koj na prvi pogled, jako hvalevreden namen. Nemo judex in sua causa! Iz vsakdanje izkušnje nam je jasno,  da je težko pravdo voditi in pravično sodbo
storiti proti tistim, s katerimi nas vežejo več ali manj tesni interesi. Prave razsodbe pričakujemo zaupno samo ođ tiste strani, o kateri vemo, da je nič ne nagiba ni na to, ni na ono plat, nego ki trdno stoji na podstavi prava, zakona. Ako parlament ima rešiti verifikacijo volitev, sodnik je v svoji stvari. Večina jo že dana, delajo jo skupni interesi, in ta večina ostane tudi rada tedaj večina, če se sodi o poslancih manjšine, zlasti če so ti poslanci obrneni proti njenim strankarskim interesom. Da bi se celo jeden sam proti vniški mandat tako zvesto pretehta -val, da bi jeden glas poslance zapeljaval k strankarskim ozirom, to je težko verjeti, a možno je, — takisto je tudi bilo, ko so Nemci imeli v rokah svojo vrtino! Ali to je v veliko kvaro svobodnemu parlanientovanju, zdravi ustavi in v veliko pohuj sanje javnega mnenja. Sveto in neoskrunjeno mora biti vrhovno načelo ustavnosti, da poslanec, ki je bil pravilno voljen, ostani s svojim mandatom, neosnovana volitev pa da se uniči. Občinstvo izgublja vero v ustavo, v stanovitost in svetost zakonov, videč, da se pravo prezira ali pa s formo brezobzirno uničuje. In javno mnenje se v takih slučajih potolažiti ne da tako hitro! Pri zadnji verifikaciji v novem deželnem zboru kranjskem objavilo nam se je, da se bosta volitvi Dežmana in Schreva razveljavili, ker se nista z vršili v zmislu volitvenega zakona. Objava je prišla od kompetentne strani in nihče ni dvojil, da je resna. Pričakovalo se je v obče, da stvar stori konec, kakeršni zasluži. Toda prišle so druge sape, govorilo se je celo o vladinih uplivih, in poslanca, ki sta bila v zavesti javni že pokopana, najedenkrat sta zopet ustala od mrtvih! To pa je moralo vzburiti prevarjeno javno mnenje in bilo je vir tistemu političnemu vrvežu, ki še danes ta dan tiči v udih slovenskega naroda! Teh in takih političnih spletk ima tedaj volitve poslancev varovati verifikačno sodišče, kije v življenje kliče grofa Coroninija rečeni predlog. Ako bode pred log ta vsaj načeloma uzakonjen, pomenil bode lep napredek po potu do popolnega, neopasnega, resničnega življenja ustavnega.
Ites odvzela se bode s tem prevažna funkcija iz državnozborske kompetencije in usekal se bode globok praej udici um. v celi ustanovnostni sistem, toda proti „Vaterlandu" se v tem oziru moramo vprašati, kaj-li nam koristi ustavnostma funkcija, če
se izvršuje le v kvaro prave ustave, kaj pomaga to državnemu zboru, če se vsak hip utegne obrniti v zlo, v nečast parlamentarstva? In če v eminentno ustavni državi angleški jednake izvenparlamentne verifikacije volitev ne motijo, ne kazijo konstitucijona-lizma, bati se tega tudi pri nas ni, kjer je marveč neizogibna potreba, obrazložena in z izkušnjo potrjena v notranjih razmerah države naše, da se za potrjevanje volitev postavi trdnjava zoper premen-Ijive vetrove vladne, zoper viharje političnih strank. Volitveni boji naj se ne prenašajo tudi v parlameute, verifikačna debata naj ne jemlje več toliko zlatega časa, prepušča naj se vsa ta stvar osobam, katerim ni prav nič do tega, ali naj se potrdi volitev ali ne. ali naj se ovrže poslanec te ali druge stranke. Ker je treba pravice, zvrševanja zakonov v vsakem oboru javnega življenja, moramo se zatorej skladati z in-tencijami najno\ejšega predloga Coroninijevega in še želeti, da bi se jednaki modus uvel tudi za verifikacije volitev deželnozborskih. Tako dobodemo Slovenci več garancije proti svojevolji in tiranstvu pro-tivniškemu tam, kjer smo v manjšini.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j lubja ni 24. februvarja.
Konferenca dltofov je baje sklenila vladi izročiti spomenico, v katerej bode objavila svoje misli, kako urediti duhovenske plače. Poročevalca za kongrua-predlogo sta, kakor poročajo listi, Ljubljanski in Celovški vladika. Nadalje se posvetuje konferenca o ustanovitvi katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Pred vsem se je neki sklenilo, dotično vseučiliščno društvo postaviti na cerkveno podlago.
Kakor je znano, je pred 10 leti ogorika vlada razpustila slovaško društvo „Matico" in društveni denar vzela v svojo upravo. Ta vsota je v tem Času narasla nad 100.000 gld. Kakor čujemo, misli sedaj vlada izročiti ta denar društvu, ki se sedaj snuje, katerega namen bode širiti omiko mej Slovaki in utrjevati mej njimi ogersko državno idejo, ali to bolj jasno povedano, katerega namen bode pomadjarovati slovaški narod. Tako bode denar, katerega je narod zložil za povzdigo svojega slovstva, služil za njega raznarodenje.
VnaiUe države.
Iz Petrograda prihaja vest, da misli ruski minister notranjih zadev grof Tolstoj odstopiti za-
LISTEK
Ljubezen in zvestoba.
i.
Na mehki travi sta sedela ter sanjavo zrla doli v temno-zeleno reko, katera je podila valove svoje daleč tja v tuje zemlje.
„Me-li res tako ljubiš, kakor jaz tebe, Milan?" šepetala je na njegovej strani in jasno svoje oko uprla v temno njegovo.
„Kaj naj ti odgovorim, Amalija? Veli — in skočim tja doli v valove; reci, da me ne ljubiš — pa iztrgaj mi srce iz teh prs!"
Molče je naslonila glavo na prsi njegove in solze, svitle solze porosile so jej lepo lice. Bilo je, kakor bi zrl cvetko, na katerej se b išči jutranja rosa v vzhajajočem solnci.
„Oj, verjamem ti, Milan, verjamem. Toda kaj bo iz najine bodočnosti? Meniš li, da bodo moji stariši dovolili, da se kedaj vzameva V Že od nekdaj so nasprotni vaši hiši!"
„Potrpiva, Amalija, vse donese čas; a meni je dovolj, da me ti ljubiš, po drugem ne vprašam." „Jaz tudi ne.M
„ Pojdi z manoj Amalija, priseči hočeva si večno zvestobo!"
Molče sta stopala navzdol po zelenoj stezi. Solnce je uprav zadnjič objemalo vrhove visokih gora in križ na trškem zvoniku lesketal se je v zadnjih njega žarkih.
Tam doli pod hribom pa so se vrstili križi in križci, kamen je bil pri kamenu in visoka trava je pokrivala upale grobove.
Tja jo zavijeta.
Tam ob zidu jo bil samoten grob. Poljske pomlađuje cvetice krasile so ga in nadenj je razprostirala vrba žalostinka dolge, melanholične svoje veje.
Tukaj se ustavita.
„Kam si me pripeljal Milan?"
„Ulej, to je grob ljube moje matere. — Tukaj na tem svetem mestu, kjer počivajo njene kosti, tukaj, kjer sem jaz že toliko solz prelil po njej, ki me je rodila in s svojo  ljubeznijo  vzgajala, tukaj
kjer je pokopana največa sreča moja — tukaj, Amalija, priseziva si večno zvestobo."
To rekši prime jo za roko in oba poklekneta.
,,1'risezam — prisezam" odmevalo je dvakrat od nizkih zidov.
„Ti pa, ljuba mati, glej na naji, čuvaj naji in blagoslovi svoja otroka.
Dve krasni cvetki cveli sta ob zidu. Te utrga Amalija.
»Sprejmi jedno ti, jedno pa naj  ohranim jaz v spomin najine zaveze.1* „Z Bogom, Amalija!" „Z Bogom, Milan!"
Krepko sta si stisnila roke in ločila sta se. 11.
liilo je leto pozneje.
Proti cerkvi pomikala se je dolga vrsta praznično oblečenih gostov. Imela je biti poroka.
Vse se je gnjetlo, da bi videlo zalo nevesto — Amalijo N. A ta ni bila danes tako krasna. Poročni venec trepetal jej je v laseh in smrtno bled je bil njen obraz.   Oči so jej bile motne in kazale
radi slabega zdravja. Grof 'Talilen, bivši pravosodni minister in sedaj predsednik komisije za urejenje pravic židovskega prebivalstva v Rusiji, zaznamuje se njegovim naslednikom. Vest o odstopu grofa Tolstega se nam ne zdi nič kaj verjetna, to tem manj, ker so mu nedavno olajšali delo s tem, da so mu dali novega ministerskega pomočnika. Govorilo se je pa že tudi mnogokrat o njegovem odstopu, pa vselej se je pokazalo, da je vse to bilo le izmišljeno. Car čisla grofa Tolstega tako, kakor hialokaterega državnika in ga bode skušal pridržati, ko bi tudi sam hotel odložiti ministrovanje.
Nvlcarakl zvezni sovet izvedel je imeni dveh anarhistov, ki sta hotela razstreliti poslopje z\eznega soveta. Razstrelba se le zato ni izvršila, ker so ona dva prej iztirali iz Švice.
Vcin-kl državni zbor je proti volji državnega kaneelarja na predlog Windthorstov za osem duij pretrgal zborovanje. V pruskem deželnem zboru je namreč začela debata o budgetu za šole in bo-gočastje in te se hočejo udeležiti tudi oni deželni poslanci, ki so ob jednem državni poslanci. Pruskemu deželnemu zboru se bode pa m ki predložila nova cerkvena predloga, zato bodo njegove obravnave važne posebno za katoliške poslance. Ti se nadejajo, da se jim bode vlada letos prijaznejša pokazala, ker je katoliški centrum v državnem zboru podpiral njene predloge o povišanji carine na žito.
Tudi v & vedskem parlamentu bo posvetovanje, da bi se povišala carina na žito. Sicer je pa malo upanja, da bi ta predlog bil vsprejet, kajti v spod njej zbornici našel bo mnogo protivnikov. Že dotični odsek je zavrgel to povišanje. Zgornja zbornica pa odločno želi takega zakona.
Stanley bode imenovan generalnim guvernerjem kongiške države, katera se bode osnovala po sklepih »friake konference. Gotovo so za ta posel izbrali najboljšega moža, kateri že pozna dobro vse tamošnje razmere in je tudi priljubljen pri tamošnjem domačem prebivalstvu. Velikansko državo, katera bode petkiat tolika kakor Francija, bodo razdelili v štiri provincije, in za vsako se bode imenoval provinčni guverner.
Dopisi.
1« /arov 22. februv. [Izv. dop.J Mnogokrat sem že čital dopise od nas, o našem županu in o čipkarski šoli, torej prosim g. urednik, da bi tudi ta kratki spis priobčili. Naša občina ima blizu pet tisoč prebivalcev, več revnih nego bogatih, zatorej menim, da je jako potrebno, da se je tukaj otvorila čipkarska šola, ker s kleklanjem si vender naši ljudje toliko zaslužijo, da se jih s tem pošteno preživi več nego pet sto v dolgih zimah. Tovarne nemarno nobene, druzega zaslužka tudi ne po zimi.
Ker pa dopisnik v spisu 14. t. m. piše, da je šola občini v škodo, moram mu povedati, da ne preveč, ker občina še ni nobenega krajcarja dala iz svoje blagajnice za to šolo.
Čipkarsko šolo vodi gospa K. Selak in vzdržuje jo podpora, katere je deželni zbor privolil 80 gld.
Kmetijstvu menim, da ravno čipkarska šola ne more kaj škodovati, ker poučevanje traja samo po zimi in sicer v mesecih: januvar, februvar in marec, ko nobeden ne more druzega delati. Pred dvajsetimi leti so se bavili s predivom in platno tkali, zdaj je ta obrt popolnem na nič prišla. Čipke delajo pa večjidel samo taki, kateri nemaj o nič kmetijstva in ne znajo nobenega rokodelstva. Pri nas je še zdaj več pomanjkanja, nego obilosti. Za čipke pride v našo županijo več nego 15.000 gld. na leto. Kaj bi pa bilo, ko bi ne bilo tega zaslužka v naši občini V
Kar se pa našega župana tiče, hočem samo leljo izraziti, da naj bi možje vsaj kakega takega izvolili, kateri bi skrbel za blagor in napredek ljudstva, kateri bi tudi revnim kaj privoščil, ne pa, da bi še to, kar je kdo sprosil, odstranil, ko bi bilo mogoče.
la Ptuja 20. februvarja. [Izv. dop.] Veseli pustni čas smo se v našej čitalnici prav dobro in vsestransko zabavali. Priredila sta se dva ven-čka, beseda s petjem, veliki ples in na pustno nedeljo kostumovan ples. Dvorana je bila vselej okusno okrašena in vsakokrat polna elegantnih plesalk in vrlih plesalcev. Najprej omeniti mi je besede na čast V. Vodniku v 2. dan t. m. Spored bil je posebno lep. Moški, mešani in ženski zbori menjavali so se s samospevi in čveterospevi, vse jako točno in ubrano- Občinstvo odlikovalo je zale pevkinje in vrle pevce z živo pohvalo in več toček moralo se je ponavljati. Začasni pevodja g. Stanko Pirnat sme z vspehi svojega truda biti zadovoljen in ponosen.
Posebno dopadali so a) moški zbori: „Sokolska/ • ,,Mi vstajamo" in „Venec narodnih pesnij;" b) ženski zbor: ,. Kukovica;" c) čveterospev: j.Perico;" samospev: „Domovini,'1 najboljše pa mešani zbori: „Kislica sladka", ,,Luna sije" in „Križarji na morji."
Da bi še nam mnogokrat tako izvrstno peli, osobito gospa K.! S posebno hvalo moram tukaj omeniti gdč. J. Č., ki nam je že drugokrat vrlo dobro deklamovala. Naj bi jo posnemale njene vrstnice.
Tri velikem plesu je svirala izvrstna godba domačega pešpolka štev. 47 iz Maribora, in udele-ležilo se je mnogo odličnih domačih in sosednih gostov.
Kolo, katero je lansko leto plesalo le kakih 12 parov, udomačilo se je že tako, da od mnogih navzočnih gospic nobena ni sedela, marveč so še nekatere  „garde dame" zasukale se po plesišči.
Poleg čvetorke je bil zelo mičen in šaljiv ko-tiljon, ki so mu bili reditelji gg. Mirko, Tomaž in Zvonimir.
Zabava bila je izvrstna tako, da je bile 3/4 G zjutraj, ko so plesalke in plesalci ostavili čitalnične prostore.
Vsa čast izvrstni godbi.
Pustne zabave končali smo s primernim kostu-movanim plesom. Zbralo se je precej gospic v prekrasnih, okusnih in bogatih opravah, gospodov dvanajst iznenadilo nas je v lepih sokolskih opravah, katerim se je pridružil čvrst turčin. Zabava bila je spet izvrstna. Vse se je ob 4. uri zadovoljno razšlo. Čitalnici izreka se splošna zahvala za prirejene zabave, zahvala pa tudi slavnim gostom in podpira-teljem. Živeli! —rn.
Iz Ormoža 22. febr. [Izv. dop.] Naša Čitalnica praznovala je dne 8. t. m. svečanost v spomin Vodniku. V praznično okrašenih dvoranah zbralo se je mnogo naroda. Vspored bil je jako zanimljiv. Najprej se je izvrstno svirala „La flute e n c h a n t e e" za glasovir, flavto in cello od Mozarta. Potem peval je v občno zadovoljnost moški zbor Foersterjevo „Sokolska". Na to razpravljal nam je g. J c s i b v jedrnatem govoru o življenji in delovanji Vodnikovem. Dalje igrali sta gospici Milka in Anka Pirnatovi v popolno zadovoljnost čvetero ročno na glasoviru ouverturo iz opere „Prodana ne-
včsta" od Smetane. Tej igri sledil je Ženski čve-terospev .Kukovica' od dra. B. Ipavca, kojo so pevale tako milo in ljubeznjivo naše pevke, da si slušatelj domneva, da je istinito v zelenem gaji mej ticami pevkami. Ta mična pesmica zanimiva je radi tega, ker jo prepeva tudi v inozemstvu „1. oester-reichisches Damenquartet" pod vodstvom g. Čampe ter povsod jako ugaja. ,,La chasse du jeune Henri" za glasovir, flavto in cello od Mehula se je tudi kaj izvrstno sviral. Sedaj pa je zapela gospica Berta F liso v a Nedvedov samospev ,,Darilo", tako dovršeno, da je bilo občinstvo očarano. Konečno smo se še radovali „Varijacij na flavti" s sprem-ljevanjem na glasoviru, goslih in cellu. Potem bil je ples.
Dne 15. t. m. pa je bila  v Čitalnici prosta zabava s petjem, igro na glasoviru in goslih, jux-tombolo in plesom.   Prva točka bila je „Preciosa-ouvertura" od Karola Marije pl. VVeberja, katera se je igrala čveteroročno na glasoviru v občno in popolno zadovoljnost. Pri tej igri imeli smo prvikrat priliko  poslušati gospico Olgo  Geršakovo, in reči moramo, da je ona s svojim spretnim in dovršenim igranjem naše pričakovanje daleko prekosila. Čitalnica je dobila v njej zopet novo in izvrstno \ muzikalično moč.   Nadalje se je igralo ,,Zampat:, . „Sarafan", transkripcija od Viktor Feliksa, in arije i na cellu s spremljevanjein na glasoviru.   Pri dotic-j u i h komadih je sviral g. Majcen, član Slatinske ske kapele, na cellu in goslih pa godel g. Fran
V a b i č, oba vrla veščaka. Poleg drugih pesnij pe-vala je gospica Berta Flisova pesmici „Slovenka na tujem" in »Zapuščena" ter se izkazala tudi tukaj preizvrstno pevko. Izmej vseh pesnij pa je očarala vse Preširnova Strunam". Gospa Jer še jeva in gospica Flisova izražali sta v tej pesmici tako pristno srčno bol neumrlega pesnika, da jima je donela navdušena pohvala. Le škoda, da gospica Flisova namerava posloviti se od nas; pa nadejamo se, da ne pozabi na našo Čitalnico, ter nas prilično zopet obišče.
Po izvršenem vsporedu vršila se je šaljiva t o in bo 1 a
Razume se samo ob sebi, da je pri Vodnikovoj svečanosti in pri prostej zabavi mladino mikalo, da se po dušnej zabavi tudi malko v krogu zatoči, kar pa je trajalo obakrat, dokler neso počeli oče petelin v bližnjej kurjej palači dramiti svojo krilato družino in tudi plesalcem na vse grlo kričati, da zora puca ter bit če dana.
ri. Ulieljskega 23. februvarja. [Izv. dop.] Od povsod Vam prihajajo poročila o sijajnih veselicah, in kakor beremo, so se tudi povsod „ izvrstno" ali pa „izborno" zabavali. No, iz naše vasi menda še neste imeli prilike, da bi brali o kaki veselici; kajti Ubeljci so ponižni in nečejo se ž njimi ponašati pred svetom. Vendar bodi mi dovoljeno, da spregovorim o naši zadnji pustni veselici! Zadnji tre-notek zmislili smo si, da vender ne smemo Pusta pustiti kar tako mimo iti in zbrali smo se, da priredimo ples. Povabil nesmo nikakih razposlali, kajti bilo je prepozno. Bili smo tedaj sami domačini in sami brez tuje pomoči napravili smo si „izvrstno" zabavo!
V prostorih gospoda R. S. so se zidovi okrasili z razno zimsko zelenjavo in iz te gledale so brezštevilne svetilke, razsvetljujoče dolgo, prostorno dvorano. Tudi podob prvakov naših, kakor Jurčiča, Pre-
so, koliko .solz da so prelile zadnje dnove. Bila je prisiljena, da vzame nekega trgovca.
Cerkev bila je polna; ženin in nevesta klečala Bta pred oltarjem.
Oj, kako je bil tih oni „da", s katerim se je zvezala nevesta! A vlegel se jej je tudi na srce težak kamen prelomila je bila Milanu dano obljubo.
Ta pa je bil ta čas daleč, daleč na tujem in še sanjalo se mu ni, da mu je preljuba nezvesta. Amalija pa je bila nesrečna. Polotila se je je bila neka otožnost in venela je, kakor venejo cvetice v pozni jeseni. Oko njeno že ni imelo več solz — tiha žalost uselila se jej je v srce.
Včasi pa je vzela cvetko, katero je nosila vedno na prsih svojih in gledala jo je dolgo časa molče in strastno jo poljubljala • a tedaj pa je vstal pred njenim duhom — grob, teman in miren grob, na katerem je bila prisegla nekemu zvestobo in želela je, da bi se odprl ta grob pred njo, da bi požrl njo iu vse njeno trpljenje.
V kratkem je bila taka, da je nihče več ni poznal.
Po noči pa je stal jej v sanjah vedno pred očmi Milan in njegove očitajoče oči rezale so jej globoko v ranjeno srce. Oj, kolikrat se je zgodilo, da je v sanjah upila: odpusti, odpusti, Milan — saj sem dovolj nesrečna! Tako je bilo Amalijino Življenje. —
III.
Necega jesenskega dneva stal je na pokopališči tuj gospod. Rujava brada pokrivala mu je zalo obličje in oči njegove zrle so nekako veselo v lepo prirodo.
Bil je to Milan R., ki se je sedaj vračal v svojo domovino.
Tam zadaj kopal je starec nov grob.
„Hoj, stari — kdo pa je sedaj zapustil svet, da mu pripravljaš ležišče," vpraša Milan nekoliko gluhega starca in pristopi bliže.
„KajV Kdo V Saj še sam ne vem. Rekli so mi, naj izkopljem jamo, pa sem šel, hi, hi."
In vnovič je starec pripognil se in ni se dal več motiti pri svojem opravilu.
Milan pa je stopil s pokopališča in urno mahnil jo po cesti preti trgu.
Oj, kaka čutila so navdajala dušo njegovo! Obrazek, zal in ljubeznjiv stal mu je pred očmi in te zapeljive oči so ga tako milo gledale, da je nehote vskliknil: oj, kmalu boš moja Amalija! Sedaj nama ne bode branil nobeden, da se vzameva, saj sem samostojen, saj sem doktor! Oj, ti zvesta deklica, kako ti hočem poplačati tvojo zvestobo! Vsako minuto hofcem ti osladiti, na rokah hočem te nositi v življenji, samo, da te imam, da te jedenkrat imam!"
Sam ni vedel, kdaj je prišel v trg.
Pred veliko lepo hišo stalo je mnogo ljudstva. Nikdo ni si upal govoriti glasno, vsi so si le po-šepetavali.
Milan je vedel, da je ta hiša lastnina trgovcu U. Pristopi tedaj bliže in vpraša priletnega moža, kaj se godi.
Mož ga nekoliko začudeno pogleda, potem pa
reče:
„Kaj ne veste, da je gospa trgovcu umrla?"
„Kakošna gospa; kolikor jaz vem, ta še oženjen ni bil."
Mož se nekoliko odkašlja, potem nastavi usta Milanu prav na uho in zašepeta:
girna in Vodnika ni manjkalo; z jedno besedo, vse je bilo v vzglednem redu! Sviral nam je pri plesu domaČi tercet in mi smo se sukali, da je bilo veselje. Toda zraven se je cedila tudi zlata kapljica in da ni bil želodec prazen, preskrbel je gospod R. S., za kar se mu na tem mestu zahvaljujemo. — Vmes so se pa tudi glasile izborno ubrane domače pesni pod vodstvom neimenovanega gosta. Vse je poslušalo, vse strmelo, da se da v takej vasi tako petje prirediti! Vender naj bo za danes dovolj. V prihodnje mislimo prirediti drugo veselico toda tako, da bodo prišli na povabila tudi vnanji gosti! Sedaj se pa zahvaljujemo najprej zalim gospicam, katere so nas počastile s svojim prihodom, posebno zato, ker so one omogočile, da se je plesala kadrilja ali čve-torka bolje, kakor morebiti v kakej mestnej dvorani!
Iz Ribnice na Pohorji 22. februvarja. [Izv. dop.] Dne 1. svečana je bila v gostilni gosp. Puhra in dne 16. t. m. pri gospodu Fuschhoferji tombola s plesom. Čisti donesek teh dveh tombol je jako sijajen, nabralo se je namreč pri prvi 72 gld. pri drugi pa 65 gld. torej vkupe 137 gld. za ubogo šolsko deco.
Prav lepo število ljudij se je bilo nabralo, kateri so se do belega dne izvrstno zabavali. Jako lepo pa je bilo in v srce vsakega mora razveseliti, ko vidi, kako se kmet in gospod, vaščan in rokodelec, ne zmeneč se za različnost stanov, združijo, se prosto pogovarjajo in skupno veselo zabavajo posebno hvalevredno pa, ako imajo take veselice blag namen človekoljubja.
Hvala bodi toraj vsem tistim, kateri so k temu blagemu početju in vspehu z darili in udeležbo pripomogli in zagotovljeni naj bodo, da jim bo vse v obilej meri povrneno. Nedolžna revna mladina, katerej se je s to milosrčnostjo marsikatera bridka solzica posušila, jim bo svoje živo dni hvaležna.
Ohranite toraj vrli Pohorci tudi v prihodnje blago srce in bratovsko ljubezen do sofaranov in na tak način se bo še obilo lepega in blagega dovršilo. Živeli!
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
(Konec.)
Za zdravstvene potrebe predlaga finančni odsek 4950 gld., za javno varnost 11.704 gld., za stavbene poprave in vzdrževanja 19.000 gld., za čiščenje mesta 8700 gld.
Dr. Tavčar predlaga, naj bi se vsota za pometanje ulic povišala za 500 gld., toraj na 3000 gld. svota za polivanje ulic pa za 300 gld., toraj na 10U0 gld., ker se je v tej zadevi premalo storilo v preteklem letu.
Župan (J ras se U i opomni, da se je pometalo ravno toliko, ko prejšnja leta, rajši več, polivalo pa se je po ulicah dvakrat toliko ko prej. To so priznavali mnogoteri gospodje. Tudi poročevalec Hribar naglasa, da se pod vodstvom narodnega mestnega zastopa dosti več stori v tej zadevi, ko se je storilo prej.
Pri glasovanji ostane predlog dr. Tavčar-ja v manjšini in vzprejme se odsekov predlog.
Za osvetljavo mesta nasvetuje se 8500 gld., ob jednem pa naroči magistratu, naj na Marije Terezije cesti, mej železnično progo in staro mitnico, postavi na vsakej strani po jedno plinovo svetilnico.
Bil je, bil oženjen; a Bog mi grehe odpusti, ako bi hotel jaz tako biti! Vzel je veste tamle Amalijo N., a ta ga skoro nikdar pogledala ni, zaničevala ga je. Ljudje si sicer mnogo pripovedujejo o neki skrivni ljubezni, a jaz ničesar ne verjamem. Jaz pravim, da je imela le bolezen že dolgo v sebi in ta jo je odvračala od veselja — danes je umrla."
Milan zadnjih besed še slišal ni; kakor zid je obledel in naglih korakov zbežal je po stopnicah v sobo, kjer je ona ležala na mrtvaškem odru.
Tam pa je stal, kakor okamenel in niti solza ni mu porosila bledega lica. Neprestano je zrl njej v lice, a ta poglei je bil kakor pogled blaznega.
Kar zagleda na prBih njenih cvetico, ono cvetico iz pokopališča.
Naglo iztrga tudi svojo iz nedrija in jo položi k oni.
„Tu imej obe--obe--; zvestoba —
— ljubezen — vse, vse — le pena!"
Nato se molče obrne in odide po stopnicah.
Nobeden več ga ni videl; a pravijo, da je prva krogla, ki je v vojski s Prusi prižvižgala — —- prebola njemu zvesto, a zatrto in raztrgano srce.
„U . . . . i"
Odbornik Valentinčič nasvetuje, naj bi se od „Znamenja" do sv. Petra cerkve uvela plinova svečava ter postavilo 10 svetilnic, za kar naj se postavi 100 gld. v proračun.
Poročevalec Hrib ar opomni, da pogodba mej društvom za plin in mestom velja le do 1. 1895., ker se zmiraj bolj širi električna razsvetljava, in se bode ista morda tudi v Ljubljani upeljala, je vender premisleka vredno, da bi se tolikanj drage cevi za kratek čas položile.
Odbornik Valentinčič ne vidi v tem nika-kega uzroka, da bi morali biti Št. Peterčani zaradi kakih 600 gld., kolikor bi stala upeljava plinove cevi, še 10 let v temi. Predlog Valentinčičev se vzprejme.
Dalje se predlaga za davčne izdatke 272 gld., za osuševanje barja 40 gld., za nakup orodja 200 gld., za požarno brambo 870 gld., za nastanjevanje vojakov 9402 gld. 77 kr., za .podturnsko graščino 4966 gld.
V ti svoti jo tudi 300 gld. za plačo gozdnemu pazniku. Za pokojnine in miloščine 7621 gl. 86l/a kr., za ostale razne stroške 750 gld. Pri izrednih potrebščinah se predlaga za nabrežje na desnem bregu Ljubljanice 10.000 gld.
Župan opomni, da je to premalo, ker se je delo proračunilo na 13.000 gld. V jednakem smislu govore odborniki: Žužek, dr. vitez B1 e i w e i s, Pakič in dr. Tavčar. Pri glasovanji se odobri 13.000 gld. za nabrežje. ,
Za razširjenje Strelišnih ulic se nasvetuje 1000 gld.
Odbornik Žužek predlaga, ker bodo obravnave zaradi kosa vrta pri starem hranilničnem poslopji trajale gotovo leto dni, naj se ta vsota izbriše, isto tako za transparentno uro namenjenih 1000 gld. Obvelja.
Za razširjenje ceste  v mestni log se dovoli i 300 gld., za napravo kanala v Predilnih  ulicah je proračunjeno 2500 gld.
Odbornik Žužek misli, da je ta svota previsoka in predlaga le 1000 gld.
Dr. vitez Bleiweis misli, naj bi predilna tovarna si sama napravila kanal, kakor je to storila bratov Koslerjev pivovarna.
Poročevalec Hribar opomni, da je Koslerjeva tovarna izven mesta, predilnica pa v mestu, katero je postavno zavezano, napraviti kanal.
Odbornik dr. Tavčar predlaga 2000 gld., kar j tudi obvelja.
Za regulovanje odkladišča na Trnovskem pri-| stanišči je proračunjenih 2500 gld.
Odborniku K u š a r j u zdi se ta svota previsoka, predlaga torej 800 gld.
Poročevalec Hribar meni, da je 800 gld. premalo, kajti toliko je veljala poprava, ki se je pred dvema letoma izvršila. Ako se zdaj spet slabo napravi, treba bode popravljati zopet čez dve leti, kar gotovo ni na korist mestnih financ. Pri glasovanji se vzprejme g. Kušar-ja predlog.
Za napravo kanala na Poljanski cesti do ži-vinozdravnišuice je vstavljenih 2000 gold., ki se odobre.
Odbornik Ničiuan izraža željo, da se zaradi varnosti za AVeberjevo hišo postavi majhen čoln kar obvelja.
Odbornik Valentinčič predlaga za polaganje cevi na sv. Petra cesti kot prvi donesek 500 gold. Obvelja.
Odbornik Valentinčič predlaga da bi se presta vilo „Znamenje" v znamenjske ulice, ker je na sedajnjem prostoru na potu prometu in zbirališče postopačev in ponočnjakov, ki ljudi nadlegujejo. Za premeščenje naj bi se uvrstilo 400 gld.
Po nasvetu G o g o 1 e izroči se ta nasvet magistratu v poročanje.
Odbornik Žužek predlaga, da bi se za zidanje šole na barji uvrstilo 4000 gld.
Odbornik Gogo 1 a nasvetuje, da se potreba vendar prej preišče po šolskem odsekuj
Dr Tavčar pravi, da bode mestne odbornike letos zavoljo zidanja Sol še glava bolela, kajti mestno šolo in nemško šolo treba bode zidati. Pri glasovanji vzprejme se predlog, da se šolskemu odseku izroči ta nasvet.
Podžupan g. P e t r i Č i č predlaga, da se uvrsti 150 gld., kot polovico troškov za cesto pri „Rudol-finumu". Zbor pritrdi.
Poročevalec Hribar nasvetuje, da se uvrsti za naročen pneumatičen aparat 3000 gld., g. Žužek pa, da se uvrsti 1000 gld. za najpotrebnejše pisoarje. Oba predloga obveljata.
Za pasivne glavnice in obresti se uvrsti 4864 gld. 63 kr.,za ostale izredne stroške 500 gj. Skupna svota potrebščin je 35.364 gld. 64 kr. Ker je seja trajala že nad tri ure in se ima finančni in pravni odsek še o dokladah posvetovati se seja zaključi.
Domače stvari.
— (Prodorno!) Državni poslanec g. K lun očita nam v „Slovenci" nedoslednost, ker smo po dru. (jregoriči zastopali stališče proti pristojbinski noveli, a v članku „Politična pepelnica" karali nemške klerikalce, da so uskočili z desnice in z levico vred pomagali odložiti rečeno davčno predlogo. Razsodni čitatelji naši pa so lahko spoznali, da smo postopanje nemških klerikalcev obsojali samo iz taktičnih ozirov in še posebe je naš sotrudnik poudarjal, da bi klerikalno-nemški poslanci pač lahko bili tudi ta pot glasovali z desnico, ako so celo slo-i venski poslanci samo iz ozirov na solidarnost večine to storili, dasi tudi njih veČina sama ni dovolj podpirala, še manj pa kaj za nas storila vlada, od katere je šlo odvrniti blamažo. Samo iz ozirov na sedanjo parlamentarno situvacijo in pa iz ozira na to, da je vlada za nove davke obljubila nam spol-nje vanje narodnega programa, to je boljšo upravo, skladamo se z novejšo taktiko naših poslancev, ki so zopet odločili se glasovati za vladne predloge. In kje je tu kaj nedoslednosti, pa če bi bila, ne bi li bila umestna, ako je tako obrazložena ? Po nazorih, po g. K lun u objavljenih, je baš v tem slučaji on sam vse bolj nedosleden, ker je s svojimi slovenskimi gg. kolegi vred bil iz prva za davčno novelo, potem pa tekom pričete opozicije proti njej, a konečno je vender-le za-njo glasoval.   Mi nesmo očitali te nedoslednosti ni njemu, niti g. Obrezi, ki se je upisan govornik za davčno novelo potem izbrisati dal, nego celo odobravali smo tako „nedo-slednost" slovenskih poslancev prav s tistimi razlogi, s katerimi se je vršila.
— (Osobne vesti.) Gosp. Fran Robič, posestnik in župan v Lembahu pri Mariboru, odlikovan je s srebrnim križcem s krono. — Umrla je v 22. dan t. m. na graščini na Igu g. Melanija grofica Auerspergova v 46. letu svoje dobe.
— (Slovenska predstava) prestavila se je na prošnjo ravnateljstva nemškega gledališča od 22. t. m. na 1. dan meseca marca. Dramatsko društvo priredi tedaj prihodnji mesec dve nedeljski in jedno delavniško igro.
— (Železnica Ljubljana-Kamnik.) Z Dunaja se nam piše, da bode vlada v prihodnji seji predložila načrt o zgradbi železnice Ljubljana-Kamnik. Dotičnemu konsorciju se dovoli 250.000 gld. državne podpore pod tem pogojem, da se ima železnica še od Kamnika naprej do smodniške fabrike napraviti. Železnica bo imela normalni tir in šla pri Černučab čez Savo.
— (Izpraznjeno mesto sodnijskoga pristava na Laškem.) Iz Gradca se nam piše dne 21. t. in. Tukaj se govori, da mesto sodnij-skega pristava na Laškem (Tiiner) ne bode razpisano. Opozarjamo torej gospode pristave in av-skultante, kateri se za to mesto zanimajo, da ulo-žijo prej ko mogoče svoje dotične prošnje neposredno pri tukajšnji nadsodniji.
— (Prijateljem petja in glasbe) vnovič priporočamo v naročevanje snopiče, ki po GO novcev izhajajo v komisiji „F. & V. Koblika v Par-dubicich" pod naslovom: „Slovanstvo ve svych zpčvech, sbornik narod nfeh a znarodnelych (v^-znamnjh) pisni všech slovanskih narodu". Kakor je že iz tega jasno, priobčujejo se v teh snopičih zgolj narodne slovanske pesni, ki jih podobno zbirki Kuhačevi ureduje, harmonizuje in izdaje Ludvik Kuba v Hore Kutne (Kuttenberg). Za vsakega posameznega slovanskega naroda pesmi narodne izide poseben sešitek, ki se deli na snopiče. Nekaj tacih snopičev, jako ličnih in v primeri s ceno zelo obsežnih, je že prišlo na svetlo s pesnimi češkimi, inoravskimi, poljskimi in maloruskimi. Snopič, ki obsega pesmi maloruske, ni smel v Rusijo. Slovanski časopisi te zbirke mnogo hvalijo in priporočajo, tudi mi želimo, da Slovenci sežejo po njih in se tako seznanijo z duhom narodne poezijo slovanske, kar je zlasti priporočati domačim našim skladateljem in pevskim društvom. Kadar izidejo v tej zbirki tudi naše narodne, utegnemo o vsem delu pregovoriti kaj več. Danes naj le še omenjamo, da se ti snopići dobivajo tudi na Dunaji v knjigo-tržnici Pražak-ovi.
— (Tržne cene v Ljubljani pred 144 leti.) Slučajno prišel nam je v roke tržni red, izdan po magistratu Ljubljanskem v 2. dan marca 1741. Takrat bili so pač srečni časi v gmotnem oziru, živelo se je dobro i malim denarjem. Mernik pšenice stal je 56 kr., trenta kruha za 2 kr. morala je imeti predpisanih 26 lotov. Soršičnega kruha hleb za .'» kr., pekel se je 65 lotov težak. Funt govejega mesa stal je 3 kr., teletina isto tako. Cela telečja glava 8 l/a kr., sveži goveji jezik i) kr., pre-kajen 17 kr. Za obed: juho, zelje, goveje meso s prikuho, pečenko s salato, polič vina in za Va kr. kruha, plačevalo se je v krčmah 21 kr., za sobo na 24 ur, postelj in svečavo 12 kr. za osobo. Naj-navadnejši cviček točil se je po 7 kr. bokal, pivo pa po 4 kr. Najboljše vino: „Vin de Re", muška-telec Proseški, črnikalec in refoško po 17 kr. itd. Te cene bile so po krčmah nabite in kdor se ni po njih ravnal, moral je plačati 6 tolarjev globe. Dostaviti treba še to, da so bile te cene stavljene v nemškem denarji („Teutsche VVahrung") in da se je tržni red s posebno strogostjo izvajal.
— (Razpisani službi.) Okrajnega rano-celnika v Novi vasi, občina Bloke. Letna nagrada 600 gld. Prošnje do 15. marca ti. — Tretjega učitelja na ljudski šoli v Senožečah. Prošnje do konca marca t. 1.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
London 24. februvarja. V gorenje j zbornici izjavil je Granville: Angleška vlada odgovorila je na vprašanje Italije, da bi, ker Egi-pet ne more obdržati vsega afrikanskega ozemlja ob obal i h Iludeeega morja, pristanišča morala zopet pripasti pod oblast sultanovo. Angleška svetovala je sultanu, naj zopet zasede nekatera pristanišča. Italija mora se sporazumeti s Turčijo, ako hoče zasesti nekatera pristanišča. Musurus-paši nasproti izrekla se je angleška vlada, da Angleška odklanja vsako odgovornost, ker Porta ni ravnala, kakor jej je Angleška svetovala, da bi bila namreč polastila se pristanišč. Salisburv napovedal je za Četrtek grajalni predlog proti vladi.
Bazi m* vesti.
* (Osobna vest.) Dvorni sovetnik in ravnatelj poštnega hranilnega urada dr. Jurij Coch imenovan je z Najvišjim odlokom z dne 18. t. m. sekcijskim načelnikom.
* (Potresi v Španiji) V Nerji, Alum-neku, Motrilu in Granadi imeli so zopet nov potres. V nedeljo 15. t. m. zvečer podrla se je vsled potresa cerkev v Forkveri v pokrajini Abacete. K sreči ni bil nihče poškodovan.
* (Potres.) V Ali v južnej Tirolskej čutili so prebivalci 22. t. m. o polunoči pri toplem in južnem vremenu kratek, a precej močan potres.
* (Morilec a la Francesconi.) V Draž-danah našli so 10. t. m ob štirih populudne 35 letno kjučarsko udovo Amalijo Miillerjevo v njenem stanovanji  Seestrasse  št. 3. — umorjeno.   Kakor se sodi po iziskavanjih, umoril je zlodejec udovo zato, da bi potem ložje in brez ovinkov oropal in še morebiti tudi usmrtil  pismonošo, kateri je imel priti isti čas in prinesti nakazano neznatno denarno vsoto 1-50 m. v stanovanje g. Milllerjeve. Na teh nakaznicah pisani imeni pošiljatelja „Jurij Heinig v Meis-senu" in prejemnika: ,,Heinnig v Brazdanih" sta izmišljeni.   Tacih na male zneske se glasečih nakaznic z izmišljenimi imeni se je zadnji čas obilo oddalo na pošto.  Sum leti na nekega mladega moža, ki je iskal stanovanja v raznih hišah ravno pred prihodom teh  poštnih pošiljatev ter ondu v obližji vedno pričakoval pismonoše.   Zločinec zaklal je nesrečno žrtev z velikim, že rabljenim mesarskim nožem, katerega je pustil pri mrtvem truplu. Pravosodni minister razpisal je na glavo zlodejčevo nagrado 100O mark. — 15. t. m. zasačili so že pravega morilca ob osmih v njegovem stanovanji Land-hausstrasse št. 25 ter ga zaprli.   Ta zlodejec je 2 5 letni mesar Pavel Schmidt iz Plauena doma. Lani so ga že v Plauenu zaradi  umora nekega mesarskega učenca vsled pomanjkanja pravih dokazil spoznali nekrivim. Drzovito taji tudi to zlodejstvo, a je ravno tisti, ki je iskal stanovanja po hišah, kamor so bile namenjene poštne nakaznice. Tudi dotični pismonoša,  katerega je Schmidt povprašal po nakaznici v stanovanje umorjene gospe namenjenej, ga je Bpoznal.
* (Navaden kovač — lord.) Willian Je-litte, kateri se je dozdaj živil s kovaško obrtnijo v vasi Stoctonu, (Worcester Countv, Marvland) v Zje-dinjenih državah, podedoval je po smrti svojega starega očeta na Angleškem naslov „lorda" in lepo premoženje 2,000.000 dolarjev. Lord-kovač je sedaj 45 let star in se je že kot deček izselil s svojim stariši v Ameriko. Njegovega očeta, angleškega lorda, zavrgel je namreč zdaj umrši oče. ker se je oženil
s hčerjo nekega navadnega kovača v Londonu. Pri očetu svoje soproge izučil se je lord kovaškega rokodelstva ter se potem preselil s svojo soprogo in s sinom v Marvland, se ondu naselil in tudi svojega sina Williama izučil za kovača.
* (Vesele izselitve žalosten konec.) V Kalmaru na Švedskem služil je pri bogatem kmetu za hlapca reven, a jako lep mladenič, imenom Anders. Njegov gospodar ga je jako čislal in ljuhil zaradi uzorne marljivosti in redke zvestobe. Tudi mlada domača hčerka, brdka Ana, se ni hu-dovala nad hlapcem, marveč se ga kmalu toli pri vadila, da sta si obljubila večno zvestobo in ljubezen. Ker je bil pa kmet bogat, hb»pec pa reven, ni imel Anders nikake nade, da bi mu oče dal hčerko za soprogo. Ukrene tedaj izseliti se v Ameriko, kjer vlada lepa svoboda in uzorna nezavisnost, kjer živi toliko srečnih Ijudij. in poskusiti svojo srečo v romantičnih deželah, v katerih skoraj ni bogatega očeta, da bi rekel „ne", ako hčerka pravi „da1*. Zelo nerad odpustil je gospodar Andersa iz službe boječ se, da nikdar ne dobi več njemu urednega naslednika. Spremi torej svojega zvestega služabnika do par-nika ter mu ondu še pomaga ukrcati njegovo prtljago. Obilo robe znosila sta že na parnik, le velik višjev zaboj leži še na mostiči. Primi," reče stari popri-jemši za jeden konec zaboja; „presneto je težak ta zaboj/' „Bo že ložji, predno dospe v Ameriko,'1 odvrne Anders ter privzdigne drugi konec zahoja. „Plesk, — tresk" udre se zaboju dno, venkaj se zvali — brdka Ana v strah in grozo očetu in v veliko veselje okolu stoječim. Nesrečni Anders moral je sam — brez ljube Anice v daljni svet. Pri žalostnem slovesu mu je oče, kateremu se je jeza nekoliko polegla, samo zagotovil, da svoje hčere Ane ne bo silil z drugim v zakon.
*(17letni ženin.) Iz St. Louisa v Missouri se piše: V okolici Lagrange v Severni Ameriki ustrelil se je letošnji predpust 17 letni mladenič, stanujoč pri svoji materi udovi, ker mu ni dovolila oženiti se.
Zdravljenje pospešuje. Pri odprtih minili, oteklinah in ulesih se z Molo v i m .Francoskim žganjem-odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-laiilii-ri 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izreeuo Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (11—2)
Tujci:
23. februvarja.
Pri Mlouu: 11 oh/a iz. Zagreba?— Milanu iz Gradca. — Snanz iz Celovca. — Gnara z Dunaja. — Herhoni iz Trsta. — Pollak z Dunaja.
PjI *i«l«e» : Filz, Kveschmunn, Singer z Dunaja.— Meacale i2 Trsta.
Umrli so v IJuhiJ»mli
20. fehruvarja: Jakob Jazbeu, delavec, (50 let, Kolo-d\orskt; ulice, št. 21, zh plućnim enihzetnom.
21. februvarja: Ana Košir, krzuarjeva vdova, 67 let, Karlovska cesta št. 7, za prsno vodenico. — Marija Saf-ic, ko'arjeva žena, 66 let, Vegove ulice št. 9 za oslabljei jem v starosti. — Jan-:z Janež, posestnih, 67 1, t, Sv. Petra cesta šr. 10, za spridenjem trehiišnih delov.
/2. februvarja: Marija Kozirnik, kuharica, 6.'i let, Štu-dentovske ulice št. 7, /.a Idjuvaiijeui krvi.
V deželnej holnici:
18. februvarja: Jakob Cainernik, gnstač, 73 let, je bil umirajoč prinesen.
19! februvarja: Neža Križnar, gostija, (50 let, za vodenico.
20. februvarja: Ana Ceh, mizarjeva žena, 42 ler, za napako Brinih klopce v. Marija Plaveč, gostija, 60 let, za prsno vodenico. — PrSula Javornik, dniuarea, 41 let, za jetiko.
Meteoru logično poročilo.
ec	a Stanje tas opa- baronu,trH zovauja    y imn	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v
Q					mm.
ki JO co ■m	7. zjutraj; 740-20mm. 2. pop.    740 92mm. 9. zvečer! 744-36mm.	— 06" C 4-2» C — 0-4" C	si. szh. si. zali si. vzh.	obl. d. jas. obl.	0 00 mm.
	Srednja temperatura 11°, za		12' nad tiorm<!i>m.		
xd-u.z3.a,jsl^£i 'borza
dne 24. februvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
5°/0 marčna renta..........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ......... .
Napol . .....
C kr cekini . .......
Nemške marke . ....
4°/u državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld
4u/0 avstr  zlata renta, davka prosta . . Odrska zlata renta 6°/#    . .... 4°/
papirna renta 5°/0 ......
5*/o štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5u/0   .   .     100 gld Zcmlj obfi avstr 4'/i°/0 zlati zast listi Prior oblig Eiizabetiue zapad železnice Prior  oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rodolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-a> str banke 120 ,.
Trainmway-ilrušt  velj   170 gld a v .
83 gld. !J5			kr.
	•	»5	n
107	n	20	n
99	n	40	n
866		—	
305	ji	60	_
124		30	rt
9	n	80	JI
6	rt	81	n
60	H	55	n
128	•	—	
174	rt	60	n
107	n	3)	n
98	n n	65	n rt
94	n	20	rt
104	n	—	n
118	„	75	n
123	»	—	n
112	n	50	
105		75	
178	m	—	i»
19	n	—	1
1()7	n	75	n
2ir>		75	n
Št. 3046. (103 — 1)
Razpis službe!
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem izpraznjena je služba
prvega magistratnega svetnika
z letno plačo 1800 gld. in 8 pravico do dveh v pokojnino i števnih 10°/o petletnic.
Trosilcem za to službeno mesto je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti za više upravno službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti
d<» 23. marca t. 1. pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstojeće gospodske.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 17. dan februvarja 1885.
Župan: G ras se 11 i.
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih ./hramb spisov stoji: I. zvezek, nevezan po.........i«_ kr.
elegantno \exan po.........1-60 „
II. zvezek, nevezan po.......... 70 .
elegantno vezan po.........1*20 „
III. zvezek, nevezan po.......... 70 „
elegantno vezan po.........120 „
Ako pa tudi od- Naročnina za zve-
dajemo vsak po9ami- - *"*s, lek T.f II., III., IV. in Cen zvezek, vender se / MP** \ V. Btoji 3 gld. 50 kr., priporoča,     pošiljati / \ za elegantno vezanih
naročnino za več / fef^ « \ prvih 5 zvezkov 6 gld. zvezkov skupaj. I 1k>. f J Naročnina pošilja Naročnina  znaša   za 1 / so   najprikladneje s
[., n. in III. nevezani \ ^HPb^B/ postnimi nakaznicami zvezek 2 gld. 40 kr. X^wB&&/ pod naslovom: g. J o S. Za vse tri lepo vezane \ W*&/ starč V Ljubljani, zvezke 4 gld. v——^      Marije Terezije ceBta 5.
Naročniki dobivajo knjige franco.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „/hrane spise" po 60 kr. izvod, ako .si naroce skupno po 10 izvodov ter zanje po-Slj^jo g«»sp. dru. Jos. S t ar c tu v Ljubljano naroeilno svoto 6 gold.
(22-ii) Odbor za Jurčičev spomenik.
Hmelove sadike,
zdrave in krepke, 1000 za 5 gld., dobe se od 1. aprila pri
liiidoviku vil«'/,u jflaiiiier-jl,
v Celjl, na Štajerskem. 98—2)
•V V najem "VI
ae da takoj v IJublJanl najlepši
m 3- ^   z I n,
poleg tega tudi (101—2)
supa in lepa klet
na ZD-ULn.€tjs2s:ej cesti št. 25.
Is Trsta, v Novi-Jork naravnost,
Veliki prvorazredni parniki te linije, vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Te^a-ton.!©,"1, odhod okolu 15. dne marca 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov OO gol«!. Potniki nuj hh obrnejo na (20—27)
T. TERKZUILE, generalnega pasainega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne naj  se. na Euiiliauo d9 Ani. I*o|(lHyeii, generalnega agenta v Tistu.
I
Čudovite kapljice
Sv. Antona Fadovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Oe se le rabijo nekoliko diiij, olajšajo in preženejo prav kmalu na)trdovrat-nejše želodčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. Ono ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajcjo se v vseh glavnih lekarnah in Bvetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Oisio-foletti v €>>ori«l. V L.fubljaui jedina zalogi v lekarni Jul. pl. Tt-nkocsy, na Mestnem trgu At. 4.
Steklenica stane 30 kr. (102-1) Q*W Vnrovafi se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dobičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemalo nobono moči in vrednosti.
Izdate^' in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'
026343