Uprava /e v Kopitarjevi al.št.« - Čekovni račun: Cfubl/ana štev. lO.650 In 10.34P za tnserale, Saralevošt. 7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Z>una/ M. 24.797
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo mesečno 33 Din aedellikn Izdala celoletno vJugo-tlavlfl SO Din, za Inozemstvo 100 D
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 111 , Rokopisi se ne vračalo, nefranlclrana pisma ae ne aprelemalo - Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 329 1
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, peUI-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlilno po Din 2*30, vellltl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrsflca po lo Din □ Pri večjem n
naročilu popust
Izide ob 4 zlutraf
r azen pondeDKo ln dneva po proznlKu
Da uniiaristična ideologija povsod šepa, | danes očitno povsod v smeri vedno večjo in ni treba šele dokazovati. Računanje na večjo zavednejše diferenciacije. Nadtisočletni ob-efektivno moč je pogrešno, upanje na večji i stoj, dolgotrajni narodni boji, krepka narodna krog odjemalcev književnih produktov je var- zavest, lepa lastna književna- kultura, precej. Ijiv, mnenje, da bi bili mi povprečno s pri- šnja izobrazba ljudstva, — pa razdeljenost na bližnim znanjem sh. bratom enakousposob- več držav, izseljenci širom sveta: vse to nam ljeni v umetniškem, znanstvenem, uradnem daje zagotovilo, da so bo slovenščina ohranila delovanju, je zmotno.	i nič manj dolgo kot kak drug jezik. Tako lahko
Utopija je slednjič, da bi naš narod kdaj mirno rečemo: Narod bo pa zmiraj stal!.., opustil ali zanemaril svoj jezik. Saj gre razvoj ' Veselo Alelujo!
Kriza vlade trafa neizpremenfeno dalje.
PAŠIČ SI DAL V KLUBU OD VEČINE VOTIRATI ZAUPNICO. — S TEM POLOŽAJ NI REŠEN. - SKUPINA LJ. JOVANOVIČA NAPRAVILA ODKRIT AFRONT PROTI PAŠIČU.
POLOŽAJ POPOLNOMA NERAZČIŠČEN.
RADIČEVCI IGRALI DVOUMNO IGRO. — PAVLE RADIČ SE NAGIBAL K POPUŠČANJU — VENDARLE DEFINITIVEN PRELOM.
SAMOSTOJNI DEMOKRATI RINEJO V NOVO KOMBINACIJO.
POŠTENE OPOZICIONALNE STRANKE NOČEJO IMETI S PAŠIČEM NOBENEGA POSLA.
MORALA BI ITI OBA, RADIČ IN PAŠIČ. — KAJ STORI KRONA?
Dr. L. S.:
Vstaienske misli-
(Po vsem svetu se bijejo danes strastni narodnostni boji. Viharji nacionalizma so tako močni, da ne dajo priti svetu do miru, tako da so celo tako važne mednarodne ustanove, kot je Društvo narodov, v krizi. Ostri prepiri o tem, kako naj se pojmuje narodnost, razjedajo v notranjosti celo najmočnejše enotne države kot so Francija, Nemčija, Italija itd. Povsem neizbežno je bilo, da je tudi pri nas v Jugoslaviji to vprašanje ves čas po združenju v ospredju vse politike in publicistike. Ta problem je postal obenem merilo za vrednotenje praktično upravnih in svetovnonazor-nih stališč.
Naše pojmovanje narodnosti je v svojem bistvu krščansko. Mi vidimo v njem priroden pojav in zalo zavračamo kot nezdravo vsako umetno pretiravanje nacionalizma. Narod kot naraven organizem ima pravico do življenja in neoviranega razvoja, nima pa pravice delati drugim krivico in jih nasilno zatirati. Vse človeštvo naj bi tvorilo bratsko družino narodov. Resnica in pravica naj bi bili njen temelj, ki bi omogočal vsakomur pravo mero udejstv vanja. Kot med posameznimi udi narodov, naj bi vladala v medsebojnem razmerju narodov kot vrhovna vodnica ljubezen.
Za nas je narodnost stvar vere, upanja ln ljubezni. Te tri osnovne krščanske čednosti morajo uravnati življenje naše v odnosu do sonarodnjakov poedincev kot celote.
Vsak resnični narodnjak ima vero v svoj narod. Pravi sin svojega naroda mu bo ostal veren in zvest v vseh slučajih usode. Naj je narod velik ali majhen, mogočen ali šibak, imeniten ali maloznan, on verjame v življenjsko zmožnost svojega naroda in se mu ne bo izneveril, če je še tako neznaten, ne bo ga zapustil, če se mu še tako slabo godi. Nasprotno: on ve, da je neločljiv del narodne skupnosti kot član njegove družine, v katero ga je življenje postavilo, on deli usodo ž njim, pa naj je vesela ali žalostna, zato ker zanj sploh ni nobene izbire: prava narodnost se enostavno ne da menjati kot kravata. Slab nacionalist je tisti, ki jo sleče kot siromašno obleko ali jo zavije v moderni imenitnejši plašč sosedov. Zato ne bomo nikdar opustili trdne vere v svoj slovenski narod.
Zakaj mi tudi zaupamo v njega napredek In razvoj. Kakor upa vsak človek, dokler živi, tako je naravno, da upa vsak narod z dušami svojih članov v svojo nadaljnjo pot k solncu. Če upa že vsakdo izmed nas, ki nam je sojeno umreti, do zadnjega diha, koliko bolj morajo upati narodi, ki ne umirajo, ampak se venomer obnavljajo v potomcih! Naj število naroda raste ali upada kakor valovi morja, naj mu sije sobice ali ga duši tema, on ostane, on kljubuje, čeprav se navidez ali za čas mogoče prilagodi razmeram. Tako mu veleva zakon narave, tako nam govori zgodovina Vsi črnogledi, malodušni, bojazljivi niso vzgledni sinovi svojega naroda. Mi ne poznamo strahu, mi ne obupujemo, danes manj kot kdaj preje. Koliko je bilo težjih časov, ki jih jo narod krepko prestal kljub trenotni potrtosti! Mi v svoj narod upamo, ker ga ljubimo.
Ljubimo ga kot ljubi mati svoje otroke. Naj so dobri ali slabi, nadarjeni ali nenadarjeni, veliki ali majhni, ona jih ljubi s vsem svojim materinskim srcem. Niti za trenutek ne izgublja vere vanje, nada v njih bodočnost jo dviga, istinska ljubav jo izpolnjuje do zadnjega živca. Čim bolj je dele nebogljeno, revno, pomoči potrebno, tem bolj visi na njem, se trudi radi njega, živi zanj. Naj ji prizadeva še toliko bolečin, ona vse rada pretrpi, ker ona ne vidi, ne čuti, no pozna druge možnosti kot zapoved instinktivne ljubezni. Kdor ne ljubi svojega naroda tako idealno, tako altru-istično, ta se ne more ponašati s pravim narodnim čutom. Narodnost, ki ne korenini v veri, upanju in ljubezni, ni nikoli popolna.
Kako borno je v resnici naše povprečno narodnjaštvo! Hladno je in bledično, manjka mu velikega notranjega ognja. Medli vzdihi ali blesteče fraze. Pravo požrtvovalnosti pa skoraj nikjer!
Naša narodna ljubezen večjidel ni čuv-stvena, ampak razumska. Pravdarji smo ali inešetarji, dninarji in trgovci. Naše navdušenje jo votlo, ker nima pravega jedra. Naše drevo no more uspevati, ker mu ne dovajamo plemenitih življenjskih sokov. Naše veje grabijo v širino za oporami, da bi se naslonilo nanje, mesto da sežemo v globino in zajemamo vedno novih moči, ki bi dale vrhu vzpeti so pod nebo..,
Naj je ta rastlina mala ali velika, naša je ln živela bo celo v hrastovem gozdu kot lepa cvetka, ako jo bomo gojili, ako se ji bomo posvetili. Le če ne bomo hoteli zanjo ničesar storiti, ničesar žrtvovati, bi utegnila shirati. Ne po svoji usodi, ampak po naši krivdi.
Mi iščemo navadno v narodu le pravic zase, ne vidimo pa dolžnosti, ki nam jih to občestvo nalaga. Dolžnosti, ki se ne izpolnijo z lepimi besedami, s svečanostmi, zabavami, temveč s samozatajevanjem, z žrtvami, z neumornim delom. Narodna skupnost nam daje premnoge gmotne, etiške in duševne dobrine. Uživamo jih v lastno korist. Koliko pa delamo, da bi jih množili in večali v dobro in prospeh svojih rojakov? Naša ^narodnost« je individualistična, socialnega temelja, ki raste iz ljubezni in dela za bližnjega, pa ne pojmuje in ne občuti. Odtod nnša mlačnost, odtod naša brezbrižnost.
Radi se ponašamo, da je naše nacionalno pojmovanje edino pravo. Borimo se proti hu-rapatriotizmu, proti nacionalističnemu šovinizmu. Res je, ta miselnost je v ostri opreki s pravim narodnim čutenjem. Resnični nacionalizem izhaja iz prirodne in krščanske ljubezni do naroda in že zato ne sme in ne more iz-zveneti v sovraštvo, ne v krivičnost, ne v zaničevanje drugih. Mi obsojamo gotovi izrodek jugoslovanstva, ki se stavi v nasprotje s slovenstvom, katerega ovira, prezira, obrekuie. Mi smo za organsko, politično in kulturno ju-goslovanstvo, ki bo sinteza, ne pa negacija naših posameznih narodnih vrednot. Tistega, ki bi vsled tega brez potrebe utesnjeval našo rast in razvoj, smatramo po pravici za škodljivca in neiskrenega rodoljuba. Obsojamo ga tem bolj, če dela to iz sebičnosti, osebne ali strankarske, iz vladohlepnosti ali baliavosti. Geslo: Iz naroda za narod! ne sme obstati le pri polovici, drugo pa zavreči, zakaj druga je glavna. V tem ravno se loči krščanski notranji nacionalizem od zunanjega materialističnega in barbarskega.
Mi smo za pravo slovenstvo, jugoslovan-stvo, slovnnstvo in človeštvo. Da. po razumu se mu približujemo, ne pa dovolj s srcem, z ljubeznijo, z dejanji. Zakaj bistvo narodnosti ni le v teoriji, ampak v dejanjih. Tudi ne v zanašanju na usodo oziroma na srečne slučaje v bodoči politični konstelaciji, ne v pasivnem čakanju na vlado, temveč v podrobnem, požrtvovalnem delu iz lastnih sil in lastne vroče in dejanske ljubezni. Bodimo sami graditelji svoje lepšo prihodnosti!
Zato pa so res no moremo sprijaznit; z naziranjem, da bi mi morali žrtvovati na ljubo neki namišljeni enotnosti svoj dragi nam ma-terni jezik. To morejo misliti in želeti le tisti, ki jim za celokupno ljudstvo in njega koristi ni veliko, ampak vidijo pred vsem le sebe. Sami bi se oziroma so se vsled svoje prediz-obrazbe kmalu priučili sh. za prvo potrebo, ne zmenijo se pa za vse tiste — ogromno večino naroda —, ki bi bili potem toliko na slabšem, ker ne bi mogli uspevati s svojim jezikom v uradih, službah, šoli i. dr., ker pač nimajo časa, prilike, možnosti ali volje, da bi se učili drugega jezika, ki se ga v dovoljni meri naučiti ni igrača. Okretnejši krogi bi bili torej zopet za posrednike, narod kot tak pa bi imel veliko škodo. Bili bi tako prikrajšani v vseh svojih prirodnih pravicah in znašli bi se nekako v položaju kot pred davnim časom pod Avstrijo. Inferiorno pleme, pastirski, kmečki jezik, ki se govori še doma, v javnosti pa se ga poslužujejo le v humoristične ali satirične svrhe oziroma kvečjemu za lokalne potrebe: tedaj vloga kot jo ima nam najbližja zagorska kajkovščina, nekdaj skupni naš jezik, ki se je baš pod vplivom na jug orientirane šole, knjige, časopisja vsled politične ločitve od nas oddaljil in izgubil vso veljavo.
Unitaristi so torej nič no menijo ia moralno in materijalno škodo, ki hi jo z udej-stvitvijo svojega programa prizadeii ljudstvu kot takemu, celemu narodu. Kdo pretehta ves trud, trošenje energije, pri učenju drugega jezika, pa jezo, nevoljo, stroške, če bi se to v resnici izvajalo, ker bi trajalo nekaj generacij? Pa saj oni baš za ljudstvo in njega prospeh nimajo pravega smisla ali srca, mislijo le nase in kvečjemu na nekak utopičen ideal. V tej miselnosti se namreč prepleta neka fanatična zanesenost in neumestno postavljanje z — mogoče nezavestnim — egoizmom ozir. upanjem na lastne prednosti pred drugimi. Vse to brez pravega čuta za solidarnost z narodom in brez resnične dejanske ljubezni. Ob praktični realnosti se tedaj najbolje razvidi temeljna razlika v pojmovanju narodnosti. Narod pri nas ni še ideal, je že realen ikt, in delo zanj sloni na socialni osnovi.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Za današnjo popoldansko sejo radikalnega kluba so se od vseh strani vršile velike priprave. Posebno je bil Pašič neprestano v stiku s prijatelji Ko-j i č e m , J a n k o v i č o m in J a n i č e m in z njimi razpravljal o tem, na kakšen način bi pridobil radikale za svojo politiko in zaupnico.
Seje se je udeležilo 80 poslancev, med njimi je bilo opaziti precejšnjo nervoznost in nič kaj preveč prijateljsko razpoloženje. Okrog pol štirih je prišel predsednik vlade Nikola Pašič, na kar je predsednik kluba Živkovič otvoril sejo. Na seji se je izvršil zelo dobro pripravljen udar, na podlagi katerega se je Pašiču posrečilo odnesti Pirovo zmago iu do-inti zaupnico kluba.
O seji je bil izdan oficielen komunike, prvič, odkar se pomni. Na seji je prišlo ob Pa-šičevi navzočnosti do burnih prizorov. Prvič sta se jasno očrtali nasprotni si struji radikalnega kluba.
Oficielni komunike se glasi:
^Predsednik kluba g. Ljuba Živkovič je ob otvoritvi seje izjavil, da je predsednik vlade Nikola Pašič izrazil željo, da se skliče seja kluba zato, da bi mogel podati poročilo o današnjem političnem položaju.
Nato je dobil besedo predsednik vlade Nikola Pašič. Dejal je, da želi poslance obvestiti o tem, kaj je nastalo ob priliki odlaganja narodne skupščine. Narodna skupščina je sklenila, je dejal, da se skliče prihodnja seja 5. maja. Pašič je mislil, da je s tem stvar končana in da so vsi s tem soglašali. Drugi dan pa je dobil obvestilo, da Radič in njegovi prijatelji niso zadovoljni, da se je skupščina cd-godila.
Radi tega je sklical sejo ministrskega sveta. Na tej seji je pojasnil, da se je narodna skupščina odgodila zato, da bi se vladi dala možnost, aa končno pripravi še nekatere načrte, ki so še nedovršeni, kakor tudi da da priliko skupščinskemu odboru, da pregleda in pripravi zakonske predloge, o katerih se v odboru razpravlja. Nato je Stjepan Radič izjavil, da mora prečitati pismeno izjavo svojega kluba. V tem sklepu se pravi, da bodo Radičevi ministri podali ostavko, ako se dan sklicanja narodne skupščine ne spremeni.
Predsednik jih je nato opozoril, da ne misli, da bi bilo vprašanje sestanka narodne skupščine dogodek, ki bi mogel privesti današnjo koalicijo do razpada in pokvariti sporazum. Dodal je še, da naj radičevci, ako imajo še kak drug razlog, le-tega takoj povedo, ker je to premalo. Nato je Radič prečital svojo izjavo, ki so jo podpisali vsi Radičevi ministri in podtajniki. V tej izjavi se zahteva, da se narodna skupščina skliče 8. aprila, da naj nekaj dela, potem naj se odgodi in zopet skliče 27. aprila in dela dalje brez prestanka. Izjavil je, da bo podal ostavko, ako se njegove zahteve ne sprejmejo.
Pašič je nato odgovoril, da je treba to dobro premisliti. Dejal je, da je to važno vprašanje in da želi o tem obvestiti poslance svojega kluba. Pustil je radičevce, da o svojem sklepu premišljajo en dan, drugi dan pa so ga obvestili, da ostanejo pri svojem sklepu. Nato je prišlo do seje radikalnega kluba. Pašič je dejal, da želi o vsem tem poslance svojega kluba obvestiti. Dejal je, du misli, da se sklepi ne morejo menjati in da smo z ozirom na stališče radičevcev pred alternativo, da moramo sprejeti ostavko. Kaj naj pride poleni, to prepuščamo Pašiču.
Pašič je na to še dejal, da vlada nikakor ne beži pred odgovori na stavljene interpelacije. Ne želi pa tudi ne, da bi izgledalo, kakor da svojega sklepa noče držati. Radičevci so pokazali voljo za nek kompromis, da se skupščinske seje skličejo v drugi polovici aprila, toda samo v privatnem razgovoru s predsednikom. Na to ne more pristali, ker so vložili tudi pismen predlog.
Nato je predsednik vlade prosil klub, da posluša njegovo mišljenje o tej stvari.
Ko je Pašič končal svoj govor, ie vstal poslanec D r a g o v i č in dejal, da o tem ni treba razpravljati, marveč naj klub izjavi Pašiču zaupnico in je predlagal sledečo resolucijo:
«Klub poslancev narodne radikalne stran-ke jemlje na znanje poročilo predsednika kraljeve vlade in načelnika NRS Nikole Pašiča o političnem položaju z najglobokejšim prepričanjem, da bo Pašič tudi v teh trenutkih s svojo dokazano sposobnostjo znal najbolj pravilno pot, po kateri je treba hoditi, da bi se država obvarovala nesreče, in izjavlja
svoje popolno in največje zaupanje sivemu, mnogozaslužnemu in spoštovanemu voditelj u narodne radikalne stranke, ki je od svoje zrelosti vse svoje življenje posvetil do-brobitu in sreči ljudstva in domovine.»
Predsednik radikalnega kluba je to resolucijo, katero je predlagal Dragovič, takoj stavil na glasovanje.
Gg. Ljuba Jovanovič, Milorad Vujič i č , Velja Vukičevič, B u g a r s k i in še nekateri so zahtevali, da se o tem razpravlja. Predsednik radikalnega kluba pa je izjavil, da so v manjšini in da je z ozirom na to Dragovičeva resolucija sprejeta.
Tako se glasi uradno poročilo o seji. Iz njega sc vidi, da je prišlo med Pašičcvo in Jovanovičcvo strujo do nesporazumljcnja in da so na Jovanovičevi strani predvsem gg. Vujičič in Vukičevič. Podpirali so Jovanoviča in zastopali njegovo mišljenje.
Z ozirom na ta dejstva so časnikarji prosili Vujičiča in Vukičeviča, da naj izjavita, kaj jc vzrok temu incidentu. Namesto izjave jc razdelil časnikarjem sledeče poročilo:
»Odhajajoč od seje radikalnega kluba je g. Milorad Vujičič izjavil časnikarjem sledeče:
„Na vprašanje časnikarjev, kaj je bilo na seji radikalnega kluba, je odgovoril: Ko je Pašič podal poročilo o položaju, ki se nanaša na zahtevo radičevcev, naj se skliče skupščina 8. aprila, in ko jc naglasil, da bodo radičevci izstopili iz vlade, če tega nc stori, in da bi se s tem sporazum postavil na kocko, jc dejal Pašič, da je klical klub zato, d« čuje njegovo mišljenje o tej stvan.
Takoj na to je Dragovič predlagal, da se sploh nc debatira, marveč da se sprejme njegova resolucija.
Predsednik kluba Živkovič je hotel dati njegov predlog na glasovanje. Gg. Jovanovič in Vujičič sta zahtevala, da se debatira o si-tuacijskem poročilu, ki ga jc podal Pašič, Živkovič tega ni dopustil, marveč jc dal omenjeni predlog na glasovanje. Predlog je bil sprejet ob zelo živahnem protestiranju gg. Jovanoviča, Vujičiča in drugih poslancev, ki so bili za to, da sc po Pašičevi obljubi zve za klubovo mnenje.
Nato je na vprašanic časnikarjev, ki so ga vprašali, kaj jc hotel govoriti v klubu, izjavil, da je hotel govorili o teh dveh vprašanjih:
da izjavi, da se soglaša s postopanjem tistih, ki so na poseben način in radi neznati
nih stvari, radi sklicanja skupščinske seje, sklenili, da se pogazi sporazum, in
da izjavijo in prosijo Pašiča, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se sporazum med Hrvati in Srbi še nadalje obdrži kot edino dobra rešitev za naše razmere."
Vukičevič je na vprašanje časnikarjev, kaj je hotel govoriti na seji radikalnega klu-da, dejal, da on popolnoma soglaša z Vujiči-čevo izjavo, četudi je ni slišal, ker ve, da je Vujičič objektiven človek in da je njegovo poročilo natančno. »Kar se tiče mene, sem hotel braniti sporazum in sem zahteval, da se ne krši na vprašanju, kakor je sklicanje skupščine. Mi hočemo poiskati, ali se morebiti kaj drugega za tem ne skriva. Hoteli smo braniti sporazum in ga bomo branili.«
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) V razvoju krize Je treba danes zabeležiti dva momenta: dogodke na seji radikalnega kluba in pa čudno kolebanje ministra Pavla Radiča.
Na seji radikalnega kluba je danes prvič t Pašičevi prisotnosti prišlo do odkritega afronta proti njemu. Jovanovič je s svojimi prijatelji javno pričel s svojo akcijo. Co upoštevamo zadnje dogodke, lahko mirno trdimo, da bo Jovanovič s to akcijo tudi javno nadaljeval. Pašič je to pričakoval in se je temu primerno pripravil. Radikalni klub obvladuje Pašič s tehnične strani. S svojimi prijatelji je napravil neposreden udarec. S tem se je izognil ostri kritiki svojega in morda tudi svojemu prvemu porazu v klubu.
Pašič je postavil klub pred gotovo dej-itvo. Za svoje delovanje je zahteval zaupnico |n svobodne roke za bodoče. Dosegel je oboje p resolucijo Milutina Dragoviča, ki je z Ziv-kovičevo pomočjo klub presenetil, da ni niti prišlo do glasovanja, niti do razprave. Čeprav je predsednik izjavil, da je Dragovičeva resolucija sprejeta, je vendar jasno, da radikalni klub ni več enoten in da Pašič ne uživa več zaupanja vsega kluba.
Za rešitev krize je po formalni ostavki vlade, po mnenju nekaterih poslancev, celo odločilnega pomena, komu se bo poveril mandat za sestavo nove vlade.
O Jovanovičevem nastopu je mnenje soglasno, da je dal s tem razumeti, da ni med njim in Pašičem nobenega kompromisa. Krogi, ki stojijo blizu Jovanoviča, trdijo, da bi Jovanovič v slučaju, če bi Pašič kljub vsemu, kar se je zgodilo, znova sestavil vlado, razcepil radikalni klub, to je, da bi s svojimi tovariši izstopil iz kluba. Tako bi bil Pašič prisiljen do padca v skupščini.
Kar se tiče drugega momentu, kolebanja Pavla Radiča, je treba naglasiti, da je Pavle Radič na vseh današnjih sejah pokazal nenavadno popustljivost nasproti Pašiču. Govori se celo o možnosti kompromisa in sporazuma.
Politični krogi si to P. Radičevo kolebanje razlagajo na ta način, da je Stjepan Radič celo stvar o sklicanju narodne skupščine dejansko uprizoril radi lažje agitacije, da bi se pred ljudstvom pokazal kot zaščitnika parlamentarizma in da bi s tem zakril slab vtis, ki so ga napravili Radičevi nastopi in da bi zakril svojo popustljivost napram velikosrb-skim maliiiiacijam na račun prečanskega ljudstva ob priliki sestavljanja proračuna. Pavle Radič je v svoji izjavi naglašal, da je treba sporazum na vsak način obdržati.
Po sklepu radikalnega kluba, ki je odločno odbil predlog Stjepana Radiča o sklicanju skupščine 8. aprila, je jasno, da ne more priti do kompromisa in da hoče Pavle Radič, oziroma Stjepan Radič — gotovo je, da dela on po sporazumu s Stjepanom Radičem — to pred javnostjo prikriti. Ob priliki rekonstrukcije bi se v vladi sedanji položaj ponovil, obenem pa bi se od Pašiča ponovno izsilile nove koncesije.
Na vsak način je P. Radičevo nastopanje več kot čudno, posebno še radi tega, ker daje P. Radič svoje izjave v S. Radičevi navzočnosti. Dočim eden govori tako, govori drugi drugače.
Po S. Radičevi Izjavi bi se morala kriza le formalno otvoriti. Stjepan Radič je po opoldanski avdienci na neposredno stavljeno vprašanje glede njegove demisije odgovoril, da je v njegovi pogojni demisiji, katero je predal Pašiču, rečeno, da postane njegova odstavka formalna, če radikalni klub odbije njegove predloge. Potem mora tudi Pašič podati ostavko.
Isto je ponovil Stjepan Radič tudi zvečer, ko je izjavil, da je ostavka definitivna. Na ta način Je rešitev krize v rokah krone, ki bo sedaj odločila o tem, na kak način bi se Pašiča razrešilo nadaljnega vodstva države. Jasno je vnamreč, da Pašič ne bo hotel podati ostavko. Radltega je po prerogativah krone mogoče samo to, da krona zahteva ostavko. Mandat namreč, ki ga je dobil Pašič, je potekel.
Pašič je dobil mandat za sporazum in vodstvo politike s Stjepanom Radičem. Čim bi Stjepan Radič izstopil i/, vlade, je njegov mandat potekel. Krona mu more poveriti se-irtavo vlade, ne ve se pa, kakšen mandat bo dobil. Po izjavah radikalnih ministrov, s katerimi se je Vaš dopisnik tekom današnjega dneva razgovarjal, bo definitivna odločitev padla jutri, ko bo Pašič odšel na dvor in bo kralju poročal o vseh teh dogodkih. Vse leži torej v rokah krone.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Danes jc prišel v Belgrad voditelj samostojnih demokratov dr. Gregor 2 e r j a v. Njegov prihod v Bel-
grad je seveda v zvezi s političnim položajem. Samostojni demokratje so v teku včerajšnjega in današnjega dne razvili živahno akcijo, da bi prišli v stik s Pašičem in z radikali. Svojo stranko rinejo v vlado in poskušajo pridobiti radikale zase. Na eni strani intrigirajo proti Radiču, da bi mu onemogočili položaj v vladi, na drugi strani pa delajo zase,
Dr. Gregorju Žerjavu pripisujejo posebno važno vlogo, ki bi jo naj odigral, kakor takrat, ko je prišlo do vlade korupcije in nasilja, kakor so jo takrat v javnosti splošno imenovali. Prihod dr. Žerjava je tem bolj značilen, ker ni bil dr, Žerjav ves čas v toku proračunske debate v Belgradu in ni smatral niti za potrebno, da bi se udeležil te važne debate, ko je šlo za kardinalno vprašanje, za zboljšanje težavnega gospodarskega položaja.
Zato se misli, da je bila njegova opozicija čisto formalnega značaja in da je bilo vse njegovo govorjenje in pisanje proti proračunu bolj pesek v oči slovenski javnosti. Samostojni demokrati sami pripisujejo temu dejstvu važnost, da dr. Žerjav ni sodeloval in se na ta način ni zameril radikalom. Zato da je najbolj primerna oseba, da vodi pogajanja za vstop samostojnih demokratov v vlado, oziroma da v tem smislu pripravi razpoloženje.
Kakor rečeno, stavljajo dr. Žerjav in njegovi prijatelji glavno nado na dr. Srskiča. V tem smislu so tudi podvzeli akcijo. Po mnenju vseh krogov pa je Pribičovičeva akcija popolnoma brez vsake nade na uspeh. Tudi Pašičeve šanse, da bi še nadalje ostal na vladi, so za sedaj še minimalne.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Vladno časopisje je pričelo z intrigami. Po intrigah z dr. Korošcem je prišel na vrsto Ljuba Davidovič. »Vreme« je prineslo neko Davidovičevo izjavo, ki bi naj pomenila približevanje Pašiču.
Čeprav je ta izjava brezpredmetna, ker je Davidovičevo stališče več kot znano, je vendar smatral demokratski klub za potrebno, da izjavo > Vremena« odločno demantira. V tem demantiju se pravi, da so vse kombinacije, ki se delajo na ta račun, brez vsake podlage. Ljuba Davidovič, kakor tudi celokupna demokratska stranka, stoji trdno na stališču, da ne gre v vlado, na čelu katere bi stal Nikola Pašič. Tako mišljenje vlada tudi v drugih krogih opozicije. Jasno je, da Pašičeva okolica ne daje nobenega jamstva za pravilno upravo države.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Proti večeru je bil na dvoru Nikola Uzunovič, ki je po odhodu izjavil, da ni bil pri kralju, marveč samo pri maršalu dvora. Na vprašanje časnikarjev je odgovoril, da je sklicanje narodna skupščine za radikale definitivno končano. Predlog radičevcev je odbit in s tem . je ;to „ vprašanje za nje postavljeno iz dnevnega r«da. ■
Kar se tiče radičevcev, je dejal Uzunovič, je drugače. Zanje ni bilo obveznega sklepa kluba, marveč samo mišljenje ministrov, zato oni lahko svoje stališče revidirajo. Glede radikalnih poslancev pa je dejal, da ni šlo za zaupnico Pašiču, marveč je klub s svojo zaupnico definitivno odbil Radičev poskus. Položaj se še ni razčistil. Kriza je ostala na isti točki, kakor je bila.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Tekom današnjega dne so se dogodki vrstili tako-le:
Dopoldne je prišel Pašič zelo zgodaj v kabinet predsedništva vlade. Tukaj je sprejemal posamezne ministre. Pri njem so bili Janjič, Jankovič, Srskič, Mile-tič, Gjuričič in drugi. Od radičevcev je bil samo Pavle Radič, ki je s Pašičem zelo dolgo konferiral. Po tej konferenci je dajal Pavle Radič skrajno optimistične izjave, katere so politični krogi razumeli tako, da radičevci popuščajo.
Istočasno je bil pri Pašiču dr. Srskič, ki je nato odšel v dvor, kjer je ostal dolgo časa. Dajati ni hotel nobenih izjav.
Dr. Srskičevi vlogi pripisujejo posebno samostojni demokrati veliko važnost in stavljajo vanj vse nade. V radikalnem klubu je bilo zelo veliko število poslancev, ki so se živahno razgovarjali med seboj. Opozicionalni poslanci so povsem ravnodušno gledali na to igro v vladni večini.
Okrog 12. ure sta bila v dvoru Stjepan Radič in Pavle Radič. Stjepan Radio jc izjavil, da ostaja pri svojem stališču. V slučaju, če radikalni klub odbije njegove predloge glede sklicanja narodne skupščine, bo kralj sprejel ostavko vseh Radičevih ministrov, nakar bo tudi Pašič moral dati ostavko.
Popoldne se je vršila seja radikalnega kluba. Po seji se jo Pašič odpeljal v predsed-ništvo vlade. Tukaj je sprejel samo nekaj svojih najbližjih ljudi. Takoj nato pa se je odpeljal naravnost domov. Okrog 7. ure je bil v dvoru Pavle Radič, ki je po svoji avdienci dajal zmešane izjave, iz katerih bi se dalo sklepati, da je za kompromis in da je na stališču, da se je treba s Pašičem znova pogajati. Nato je Pavle Radič odšel v ministrstvo za prosveto, kjer je imel dolgo konfcrenco s prvaki Radičeve stranke.
Po tej seji je Stjepan Radič izjavil, da ni z ozirom na sklep radikalnega kluba med njim in med Pašičem nobene zveze več in da ne more priti do nobenega kontrakta. Z zavrnitvijo njegovih zahtev so postale njegova ostavka in ostavka njihovih ministrov definitivne in izvršne. Kar se tiče sklepa radikalnega kluba, je izjavil, da se je radikalnemu klubu vprašanje napačno stavilo. Tu ne cre za za-
upnico Pašiču, ampak za to, da skupščina d v'a ali ne. Za delo v narodni skupščini se je ]L-javilo 00 opozicionalnih, poslancev. Nas je 58. Če prištejemo k temu še precejšnje število radikalov, ki so se tudi izjavili za delo, potem se je večina poslancev izjavila za delo.
UČITELJSKO IMENOVANJE. Belgrad, 2. apr. (Izv.) Kakor je izvedel
Vaš poročevalec, je prosvetni minister podpisal krajši dekret o učiteljskih imenovanjih. Imenovan je med drugim g. Janko Grad za
šolskega upravitelja v Novem mestu.
A »Jutarnji list« v Zagrebu je smatral za potrebno, da se da potegniti od navihanega
Ljubljančana. Zadnjo nedeljo poroča o neki okrožnici »Kmctske zveze«, kjer voditelji pomirjujejo člane, češ, da bo boljše, ko sc osnuje krščanska fronta. »Jutro« ne bi bilo najbolje informirani jugoslovanski list v Sloveniji, če ne bi tudi nasedlo, in »Domovina« ne bi bila najresnicoljubncjši časopis, če ne bi klevete ponovila. Konštatiramo, da je vse časopisno besedičenje od prve do zadnje črke popolnoma iz trto izvito. Noben član vodstva SLS nc ve ničesar o kaki talci okrožnici. Zrastlo je vse v domišljiji koga, ki si je mislil: Plačaj Hrvati
A Žerjavščina. SLS je bila 1. 1919. centralistična, pravi g. Žerjav. Dejansko je bila takrat Narodna vlada, ki je imela pravico z naredbami, ki so imele moč zakona, urejevati nujne zadeve javnega življenja. To najbolj ve dr. Žerjav sam, ker je bil najžalostnejši re-prezentant te zakonodajne samouprave. SLS ni uničila avtonomije Kranjske, uničil jo je Žerjav s Kukovcem, ker je prenesel najprej finance v Belgrad, potem pa porušil še ostalo avtonomijo. — Kar se tiče trditve g. Žerjava, da je SLS zamenjala okrajne odbore z ge-renti, je resnica ta: Okrajni odbori so bili samo na Štajerskem zamenjani z gerenti v sporazumu z vsemi slovenskimi strankami, in sicer samo tam, kjer so Nemci z nemškutarji na nasilen in goljufiv način bili dobili večino in še to na podlagi privilegijev veleposestva in mest. G. Žerjav naj pogleda »Slov. Narod«, »Jutro« in celjsko »Domovino« in Narodni Dnevnik«, pa bo videl, kaj je v tem oziru mislil in sodil s svojimi pristaši on sam.
A Davčna povodenj ne datira iz 1. 1920., kakor to trdi g. Žerjav; saj je znano, da je ravno SLS zaradi predloženih novih bremen, ki niso imele značaja izenačenja, izstopila iz vlade; pri razpravi v finančnem odboru pa uveljavila v izdatni meri korekturo in ublažitev predloženih finančnih določb. Gospod Žerjav naj raje pove, kako je glasoval in kako se je ponašal njegov eksponent dr. Bre-zigar v finančiiem odboru v imenu slovenskih demokratov I Očitki, ki jih danes naslavlja -g. Žerjav na SLS, padejo torej nanj nazaj.
A Jugosloveni. Mi smo ugotovili, da je »Jutro« že davno izgubilo moralno pravico pisati o slovenstvu in slovenski kulturi. »Jutro« pravi, naj to dokažemo, kdaj je kaj pisalo proti slovenski kulturi in slovenskemu kmetskemu ljudstvu. — Naj si »Jutro« to ni-kari ne želi. Kajti če začnemo pobirati i ž njegovih letnikov najrazličnejših takih dokazov, bo »Jutro« zabolela glava. Sploh pa tega niti treba ni; saj vsaka »Jutrova« številka dovolj priča, kakšen je njegov »slovenski« duh. Že neprestano pačenje in mrcvarenje slovenščine po »Jutrovih« predalih je zaničevanje in ža-ljenje slovenske kulture. Tudi še nismo nikoli doživeli, da bi »Jutro« kaj pisalo o slovenskem narodu; ono pozna samo neki jugo-slovenski narod. Tudi naše univerze še ni nikoli doletela čast, da bi jo »Jutro« imenovalo slovensko univerzo; ono pozna in priznava samo ljubljansko univerzo. Itd. Itd. Kaj treba tu še dokazov! »Jutro« hodi okoli slovenstva ko maček okoli vrele kaše. Zato je najpametnejše, če o slovenski kulturi molči, ali pa naj se res spreobrne k slovenstvu. Potem bo imelo moralno pravico pisati o slovenstvu in slovenski kulturi. Sicer pa »Jutru« nihče ne krati ne njegovih jugosloven-skih granic, ne njegovega jugoslovenskega shvačanja. Samo naj slovenstvo pusti lepo na miru, ki je bilo že davno pred »Jutrom« in bo še dolgo za »Jutrom«.
A Na opozicijo je hud »Kmetski list«, ker ni glasoval za proračun, kakor sta to s tako vnemo storila gg. Pucelj in Kelemina, Zafrkuje tudi poslance SLS, ki zahtevajo v svojih govorih v parlamentu, naj se zidajo v Sloveniji šole, bolnice, naj se grade ceste in železnice, obenem pa da vpijejo proti davkom. Kakor, da bi gospodje ne vedeli — tako modruje glasilo g. Puclja —, da je treba za naprave, ki jih zahtevajo, tudi potrebni denar spraviti skupaj! Kdor noče nič dati, tudi ne more nič zahtevati, kdor pa zahteva, mora tudi dati, ker iz nič ni nič! — To se razume, da je za bolnice, šole, ceste itd. treba spraviti potrebni denar skupaj. Saj ga je pa Slovenija tudi spravila skupaj z ogromnimi davki, ki jih plačuje, spravila je že toliko denarja skupaj, da bi od tega lahko imela najimenitnejše ceste, šole, bolnice, žcleznicc in vse kar jej treba. A kaj ima v resnici? Samo bcračijol To je ravno tisto, kar zahtevajo naši poslanci: naj sc Sloveniji za njen denar tudi da, kar potrebuje. Slovenija plačuje relativno največ davkov, nc dobi pa skoro nič, Nc vpijejo naši poslanci proti davkom, vpijejo le proti krivici, ki sc godi Sloveniji. In glasovali so zato Droti pro-
računu, ker pomeni za Slovenijo še večjo krivico, kot jo je doslej trpela; nalagajo se ji nova bremena, a dobivala bo še manj kot jc dobivala dozdaj. Slovenci dajemo toliko, da smemo zato pač zahtevati malo več kot pa samo tiste drobtinice, s katerimi se zadovoljuje g. Pucelj. Naj »Kmetski list« nikar ne misli, da so njegovi bravci res tako neumni, da ne bi videli, kako se pod RR-vlado slabo gospodari in Slovenijo zanemarja in zapostavlja, in da je zato bila dolžnost vsakega slovenskega poslanca, odbiti tej vladi njen tako velikanski proračun. Zastonj se trudi »Kmetski list« opravičiti svojega gospodarja gosp. Puclja da j glasoval za vladni proračun.
OdSočifen korak za sana-
Briand in Peret sta imela ,1. aprila posebno srečo. Kar niso zmogli Cleinentel, de Monzie, Palnleve, Loucheur, Doumer in Cail-laux, to se je posrečilo Peretu. Finančni minister dobi z novimi davki približno dve in pol milijarde frankov novih dohodkov. S tem je odvrnjena nova inflacija. Seveda je do ureditve francoskih financ še zelo daleč in z zadnjim pozitivnim odglasovanjem je država napredovala komaj na tretjino pota k sanaciji. Notranji in zunanji dolgovi so ostali nedotaknjeni, za stabilizacijo valute ni poskrbljeno.
Zbornica je glasovala po petindvajseturni nepretrgani seji. Briand je zmagal s pomočjo levičarjev. Socialistom je popustil v vprašanju monopola na petrolej in sladkor ln v tem, da je za osebni davek ustavil eksistenčni minimum. Socialisti so vsled teh izprememb v zadnjem trenutku sklenili, da ne bodo glasovali proti, ampak se bodo vzdržali glasovanja. Ilerriotovi radikali so na poseben poziv svojega voditelja skoro vsi glasovali z vlado. Glasovanje se je pričelo ob pol enajstih dopoldne. Vlada je dobila 236 glasov, proti 156. Finančni načrt bo takoj predložen senatu v razpravo. Peret se boji, da bodo naletele na odpor v senatu ravno tiste izpremem-be, ki jih je napravil na ljubo socialistom.
Češko-poljski konflikt.
Češkoslovaška vlada je prepovedala izvoz poljske živine v češko in prevoz tega blaga preko češkega ozemlja. O tem mučnem konfliktu je poljski poljedelski minister dr. Kier-nik dal varšavskim časnikarjem tole pojasnilo: Spomladi leta 1925 sta Poljska in Češkoslovaška dogovorili veterinarsko konvencijo, ki je češkoslovaški parlament ni odobril. Toda prejšnja vlada, zlasti poljedelski minister dr. Hodža je določbe te konverzije v praksi že izvajal in poljski eksport živine v Češkoslovaško ge je nemoteno vršil. Odločba češkoslovaške vlade 25. marca je prišla iznena^a. Zlasti še zato je vzbudila začudenje, ker pogajanja za poljsko-češko trgovsko pogodbo napredujejo in so bila že čisto pred zaključkom.
Poljski minister je poudaril, da bo nenadni zastoj tega izvoza škodil tudi češkoslovaškim konsumentom zlasti v mestih, kjer je bilo poljsko meso edini vir cenenega živila. Prepoved prevoza živine po Češkem ozemlju je minister označil kot naravnost neprijazen akt. Ker Poljska nima druge poti v Avstrijo kot preko Češkoslovaške, je s tem ustavljen sploh ves poljski eksport živine. To pomeni za Poljsko veliko škodo, ker znaša izvoz živine devet odstotkov vsega izvoza in doseže mesečno povprečno vrednost 12 niilijonov zlotov.
NAZADOVANJE HSS V ZAGORJU.
Zagreb, 2. aprila. (Izv.) V vsem Zagorju ;in po varaždinski županiji se opaža zadnji čas veliko nazadovanje Radičeve stranke. Stranka doživlja vsak dan večji neuspeh. Imela je organizirano tudi delavstvo po zagorskih rudnikih, ki je popolnoma zapustilo radičevce. Bivši pristaši HSS prestopajo v HPS ali pa HFS, ki obe jako živahno delujeta po teh krajih.
DELAVSKI KONGRES.
Zagreb, 2. aprila. (Izv.) V nedeljo se bo vršila v Zagrebu konferenca delavskih organizacij, katere se bosta udeležila tudi tajnika mednarodne strokovne organizacije Schmidt in Siemens, ki potujeta na posvetovanje v Sofijo.
KONFERENCA ZA MEDNARODNO POMORSKO PItAVO.
Zagreb, 2. april*. (Izv.) Jutri odide iz Zagreba na mednaridno konferenco za pomorsko pravo v Brus »lj posebna komisija, kateri načelujeta un verzitetni profesor dr. Stražnicki in upokojili svetnik stola sedmo-rice dr. Verona.
BOJ PROT* KLETVINI.
Zagreb, 2. aprila (Izv.) Društvo za duhovno obnovo je izdalo oklic proti kletvini in psovkam, ki so se zelo razširile po naših krajih. Oklic so podpisale vse odličnejše osebe, med njimi tudi zagrebški nadškof dr. Bauer in minister Stjepan Radič.
ŠTEVILNI VLOMI V ZAGREBU.
Zagreb, 2. aprila. (Izv.) Nocoj se jo izvršil v Zagrebu zopet drzen vlom v uradniško nabavno zadrugo, ki je oškodovana za 40 tisoč dinarjev. Vlom so izvršili tudi v prostoro zabavno knjižnice. Zadnji čas se v Zagrebu zopet pojavljajo številni vlomi, katere mora izvrševati dobro organizirana družba.
Dnevne novice
lurškim romarjem.
1.	Vlak v Lurd odhaja iz Ljubljane (glavni kolodvor) velikonočni torek, dne 6. aprila t. L, opoldne ob 1214-
V Postojno pride vlak ob 14.24, odhaja ob 15. uri. V Trst (južni kolodvor) pride vlak ob 16.40, odhaja iz Trsta ob 17. uri.
Vsak naj pride pravočasno! Romarji se zberemo v Ljubljani na glavnem kolodvoru.
2.	Iz Lurda se vrne vlak dne 17. aprila fsobota) zjutraj v Trst ob 5.30; odhod iz Trsta ob 6.30; prihod v Postojno ob 9.15, odhod iz Postojne ob 10, prihod v Ljubljano dopoldne ob 11.50. Gg. duhovniki bot<> torej za nedeljo 18. aprila žc doma.
3.	Romarske knjižicc dobe romarji v vlaku; enako dobe v vlaku izkaznice z romarsko številko. Kdor je poslal denar v zamenjavo za francoske franke, dobi iste tudi v vlaku.
4.	Pevci, vzemite seboj pesmarico!
5.	Oblecite se toplo! Vzemite seboj dežnik!
Na veselo svidenje!
Pripravljalni odbor.
Blagoslovljene velikonočne praznike vsem bravcem, sotrudnikom in prijateljem »Slovenca«! Uredništvo in uprava,
k Prihodnja številka »Slovenca« izide v »redo, 7. aprila zjutraj.
k »Slovenski Gospodar« — 60 letnik. Veliki tednik »Slovenski gospodar« obhaja letos 60 letnico, kar je začel izhajati. Za ta jubilej se je izredno izpremenil. Obogatel je za dve mesečni prilogi. Velikonočna številka ima obe prilogi: »Novice v slikah« in »Gospodarske novice:. Vsebinsko je zelo obširen in zanimiv. Tudi iz mesta Maribor ima redna poročila. Zato priporočamo tudi našim mariborskim čitateljem, da si ga naročijo. Stane celo leto samo 32 Din, pol leta 16 Din in četrt leta 8 dinarjev. Uprava »Slov. gospodarja« je Koroška cesta 5.
k Kanonična vizitacija in birmovanje v 1. 1926, Dekanija ljubljanske okolice: 1. Preska v pon. 12. aprila. 2. Sora v torek 13. apr.
3.	Šmartin v sredo 14. apr. 4. Ježica v četrtek 15. apr. 5. Črnuče v petek 16. apr. 6. Št. Jakob v soboto 17. aprila. 7. D. M. v Polju v nedeljo 18. aprila. 8. Sostro v ponedeljek 19. aprila. 9. Rudnik v torek 20. aprila. 10. Golo v sredo 21. aprila. 11. Zelimlje v četrtek 22. aprila. 12. Ig v petek 23. aprila. 13. Št. Vid v torek 25. maja. 14. Tomišelj v nedeljo 8. avgusta. 15. Brezovica v ponedeljek 9. avgusta. 16. Dobrova v torek 10. avgusta. 17, Sv. Katarina v sredo 11. avgusta. — Dekanija Vrhnika: 18. Vrhnika v nedeljo 25. aprila. 19. Borovnica v ponedeljek 26. aprila. 20. Horjul v torek 27. aprila. 21. Polhov gradeč v sredo
28.	aprila. 22. Črni vrh v četrtek 29. aprila. 23. Št. Jošt v petek 30. aprila. 24. Vrh (Sveti/ Trije Kralji) v soboto 1. maja. 25. Rovte v nedeljo 2. maja. 26. Dolenji Logatec v ponedeljek 3. maja. 27. Gorenji Logatec v torek
4.	maja. 28. Hotedršica v petek 21. maja.
29.	Preserje v nedeljo 30. maja. 30. Rakitna v ponedeljek 31. maja. 31, Podlipa v torek 1. junija. — Dekanija Cerkvnica: 32. Planina v sredo 5. maja. 33. Unec v četrtek 6. maja. 34. Begunje v petek 7. maja. 35, Cerknica v
— kroicšk! mojster —
LjubSjana Tavčarjeva (Sodna) 3
se priporoča za izdelovanje oblek. V zalogi prvovrstno angleško blago krasnih vzorcev po
nizkih cenah
velikonočna Luč!
Nova legenda za nove ljudi. Silvin Sardenko.
In glej, Jezus jim pride nasproti in
pravi:
»Pozdravljene!« (Matej: 28, 9.)
Pozdravljena, velikonočna Luč!
Nobena Gospodova beseda ni prešla. Tudi ona ne, s katero je pozdravil žene na velikonočno jutro, ko jim je dejal: »Pozdravljene!«
Visoko se je dvignila pod nebo in kakor sestra med svoje sestre se je uvrstila tista beseda med svetle zvezde, ki so jo prijazno pozdravile in ji dale prijetno ime: »Pozdravljena!«
Od tistega dne sveti Pozdravljena na nebu, odkrita vsem zvezdam, a zakrita vsem zvezdogledom in zvezdoznancem. Poleg čudovite skrivnosti in skritosti je Bog dal Pozdravljeni čudežno preprostost, po kateri se more spremeniti v kakršnokoli preprosto luč, da bi kot hvaležna beseda večne Besede proslavljala velikonočni pozdrav velikonočnega Mojstra. Blizu dvalisoč let že sije na nebu in vsako velikonočno jutro zapusti svoje visoko bivališče in se pomudi na zemlji med Gospodovimi učcnci. Marsikam posije s svojim skrivnostni m žaifom, ali malokdo jo po- i ZTia, kdor pa jo spozna, mu postane v veliko j razsvetljenje.
nedeljo 9, maja. 36. Grahovo v ponedeljek 10. maja. 37. Stari trg v sredo 12. maja. 38. Babno polje v petek 14. maja. 39. Bloke v nedeljo 16. maja. 40. Sv. Trojica v ponedeljek
17.	maja. 41. Sv. Vid v torek 18. maja. — Dekanija Kamnik: 42. Kamnik v nedeljo
12.	septembra. 43. Tunjicc v ponedeljek dne
13.	septembra. 44. Stranje v torek 14. septembra. 45. Gozd v sredo 15. septembra. 46. Mekinje v četrtek 16. septembra. 47. Nevlje v petek 17. septembra. 48. Sela v soboto dne
18.	septembra. 49. Spodnji Tuhinj v nedeljo
19.	septembra. 50. Zgornji Tuhinj v ponedeljek 20. septembra. 51. Motnik v torek dne 21. septembra. 52. Špitalič v sredo 22. septembra. 53. Rova v petek 24. septembra. 54. Vranja peč v soboto 25. septembra. 55. Domžale v nedeljo 26. septembra. 56. Dob v ponedeljek 27. septembra. 57. Homec v torek 28. septembra. 58. Mengeš v sredo 29. septembra. 59. Komenda v četrtek 30. septembra. 60. Vodice v nedeljo 3. oktobra.
k Spomnite se o lepih velikonočnih praznikih vsaj z malim darom šmarnogorskih zvonov. Darove sprejema tudi naša uprava. Pomagajmo vsi, da se letos v majniku naroči toli pogrešano zvonilo.
k Poročil se jc na cvetno nedeljo gospod Ciril Barborič iz Novega mesta z gospodično Silvo Sušnikovo iz Ljubljane.
k Avto-vožnja na Jcžico. Veliko nedeljo prične zopet voziti avtobus na Jezico,
k Radeckijcv veteran umrl. Pri Sv. Bol-fenku v Slov. goricah je umrl Radeckiejv veteran Franc Muršec, po dom. Duhov Fran-ček. Živel je veliko let kot prevžitkar na Bi-šečkem vrhu in dosegel redko starost 90 let. Vedno je bil vedrega lica in dobre volje, rad je pripovedoval radovednežem o bojih in doživljajih v Italiji pod maršalsko roko očeta Radeckcga 1. 1866. in pozneje. Rajni veteran je bil najstarejši mož v župniji Sv. Bolfenka. Redko kdaj se zgodi, a ravno stari Duhov Franček si je sam najel pogrebce pred smrtjo in jim tudi plačal za to, da ga bodo nesli iz Bišečkega vrha na farno pokopališče. Rajni je bil po celi župniji znan ter priljubljen. Radeckijcv vojak, počivaj v miru!
k Novi zvonovi. Iz PolSnika pri Litiji poročajo: Na velikonočni ponedeljek dopoldne bomo pri podružnici Glinjek blagoslovili dva nova zvonova. Ob tej redki slavnosti želimo kar največ obiska naših prijateljev in
turistov, da sc prepričajo, kaj zmore dobra volja in požrtvovalnost. Na svidenje!
k Popravi v včerajšnjem »Nebo v aprilu« sledeče: Naše solnce hiti proti Vegi. Ta svetla zvezda jc v ozvezdju Lire in vzide po 10. uri izza severovzhodnega obzorja. Na Poluksu v Dvojčkih je temperatura 4.300° C in ne 43.000".
k Most čez Kolpo pri Žuničih. Odbor za zgradbo mostu pri Žuničih je izvršil do sedaj sledeča dela: Dal je izvršiti na svoje stroške dve varijanti načrta preko Kolpe, in sicer eno v dolžini 196 m, drugo v dolžini 152 m. Dalje je odbor z dovoljenjem gospodov velikih županov ljubljanske in krajiške oblasti nabiral prispevke in podpise za podpore, kar je imelo za uspeh 140.000 Din. Ministrstvo za gozdove in rudnike je obljubilo les, v kolikor bi ga potrebovali, iz državnih gozdov v Kalju (Zumberak). Ker pa vse to še daleč ne zadostuje za gradnjo, jc napravil odbor sedaj nadaljnje korake, da si zasigura državno podporo in pa potrebno posojilo, da se končno začne z delom. V to svrho prosimo vse prijatelje širom naše domovine, da nam po svojih močeh pomagajo uresničiti davno željo, ki je za gospodarski razvoj vedno zapostavljene in danes obubožane Bele Krajine nad vse važno. Obenem se zahvaljujemo vsem gg. poslancem, ki so nam pomagali in jih prosimo tudi v bodoče, da se za to prepotrebno delo zavzamejo z vso odločnostjo. S tem si bodo postavili najlepši spomenik, ki bode pričal poznim rodovom o njihovem uspešnem delu. Odbor pa s tem polaga račun svojega dela, da ne bi kdo mislil, da je zadeva zaspala. — Odbor za zgradbo mostu v Žuničih ob Kolpi.
Odgovor berlinskega poslaništva našim izscljcncem v Nemčiji. Slovenska rudarska društva v Nemčiji so bila svoj čas poslala našemu poslrništvu v Berlinu spomenico, v kateri so obrazložila položaj slovenskih izseljencev, njihovo bojazen pred izgonom in razne potrebe in želje. Na to poslanico je poslalo naše poslaništvo »Slovenski pisarni v Bottrop - Boyu daljši odgovor, v katerem naznanja sledeče; V narcdbi, ki je izšla v 2. letošnji številki »Reichsgesctzblatta«, so delavci, ki so že več let v Nemčiji, glede dela in služb izenačeni z nemškimi delavci. Zato je upati, da nemške oblasti naših ljudi ne bodo izgnale, izvzemši posamezne slučaje, kjer bo podan poseben razlog. Pač pa ne morejo nič dobrega pričakovati nanovo prihajajoči delavci; zato jc nujno priporočati, naj se nihče ne seli v Nemčijo. — Kar se tiče
mM

ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI.
sssKpsasmssmsems^^
Cena 1	m^Hr^i Cena
10 Din. -
Srečka št. S1SS84 «m. i
za loterijo	^
v korist zgradbi Orlovskega stadiona v Ljubljani,
dovoljono z odlokom ministrstvo poljodolotvo z dno 20. junije 19213,
St. 22.337;!.
Žrebanje se bo vršilo na Cvetno nedeljo dne 28. marca 1926 >5} j
pud drinvnlm undzursivnm.
Akcijski odbor za zgradbo Orlovskega stadiona v I.juMjuni:
/*
JVCajlepšo, najcenejšo, največjo
izbiro kuhinjske posode dobiš le pri tvfdki ....
ic,
trgovina z železnino, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35.
prejemanja rent v domovini, jc poslaništvo žc 30. oktobra 1. I. predlagalo nemški vladi, da sklene z nami tostvarno pogodbo, in sicer na podlagi vzajemnosti. Zdi se, da zbira nemška vlada statistični materijal in zato odgovora še ni tako hitro pričakovati; tudi se ne ve, ali bodo Nemci sprejeli naš predlog v polnem obsegu, to jc za pretekli čas in za prihodnjost. — Ministrstvo za zunanje stvari v Belgradu je načelno sprejelo predlog berlinskega poslaništva, da se dosedanji naš konzulat v Diisseldorfu premesti v Essen. Ker je pa konzulat v Diisseldorfu vezan s pogodbo
0	najemu stanovanja do druge polovice 1927. leta, bo mogoča izprememba šele čez poldrugo leto. — O ostalih točkah spomenice pravi poslaništvo, da jih je resno pretreslo in da bo vse storilo, da se izražene zahteve in želje kolikor je ob danih pogojih mogoče izpolnijo.
k Dva nevarna tička. Kakor je »Slovenec« z dne 28. marca poročal, je ujela 25. marca finančna straža na Kalcih občine Gor. Logatec dva nevarna tička, ki sta imela več ukradenega blaga seboj, katerega sta prinesla iz Italije. Dognalo se je sedaj, da sta imenovana izvršila tatvino v hotelu Hrib v Vipavi s pomočjo kakih dveh do treh poma-gačev in sicer 25. marca zjutraj med tretjo in četrto uro, ko jc bilo vse v trdnem spanju. Zločinci so s pomočjo ponarejenih ključev (vitrihov) najprej udrli v sinovo sobo ter pokradli 4 nove in 1 staro moško obleko, pet žepnih ur in 1 zlato verižico, 1 izredno fino lovsko puško, vredno 3000 lir, 1 moško kolo,
1	ženske čevlje, 1 ženski plašč, 5 mesarskih nožev do 500 lir denarja in še razne druge drobnarije, tako da so hotelirja oškodovali do 10.000 lir. Po končanem delu so si še privoščili malo zajtrka obstoječega iz jajc, ki so si jih sami v kuhinji pripravili, in seveda ludi nekaj vina. Čez dan so se skrivali, eden izmed njih sc je na sosednjem vrtu g. Punčuha v neki baraki preoblekel in tam pustil vso okrvavljeno srajco in drugo obleko ter tudi okrvavljen nož, po noči so jo pa odkurili po Hrušici proti Jugoslaviji, a prišli tu v roke pravice, žalibog samo dva, ki trdita, da sta brata Rcš iz Cerknice, od koder sta bila nedavno pregnana. Med uzmoviči je moral biti eden, ki se jc dobro spoznal v hotelu; imenovana sta pa pod raznimi imeni sleparila po Vipavi, eden se je delal celo prijaznega Italiji in je pred leti na njegovo ovadbo bilo zaprtih več mož in fantov iz Vipave. Sumi se tudi, da je v tej tolpi napadalec g. dekana Breitenbergerja iz Vipave. Tička, ki se nahajata v ječi v Logatcu, imata sliko Hotkovo ter več listkov o zastavljenih, seveda ukradenih predmetih — med katerimi je mogoče tudi ukradena ura vipavskega dekana, kolesa in treh mesarskih nožev pa niso našli pri njih. Koliko so sploh pokradli v hotelu Hrib, se še ne ve prav natančno. Zvedelo se je v hotelu o tatvini po našem časopisju, nakar se je takoj ena hčerka g. hotelirja podala v Logatec, kjer je pri uzmovičih našla svoje oz. očetu ukradene reči. Bilo jc sploh zadnje
želi vsem ccnjenim odjcmaiccm
ODlaCllnloi m Slovcollo
Velikonočni zvon jc oznanil jutro vstajenja.
Po mestnih ulicah so hitele žene kakor prvo velikonočno jutro Gospodu nasproti.
V tretjem nadstropju stare hiše na ozkem trgu je nenadoma odpovedala električna luč. Učenjak je s tesnim srcem osupnil in ostal v temi med knjigami. Pravkar je hotel zaključiti za znanstveno revijo svojega društva daljšo razpravo: »Splošni socialni problem in pro-letarski socializem«.
»Polonica, luč!«
Služkinja jc vstopila in takoj uvidela ves položaj. Čez malo časa je spet prišla in postavila na mizo petrolejsko luč. Pri tem sc ji je sam od sebe izvil iz ust krščanski pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« V tistem trenutku je zažarclo pred učenjakom skrivnostna velikonočna Luč. Spomnil se je, da je Kristus trpel in vstal tudi zanj.
S toplim žarom je govorila Kristusova luč in beseda njegovi duši z ozirom na njegovo znanstveno razpravo.
»V preprostosti govori in učinkuje Bog. Vzemi preprosto besedo iz preproste duše in povej jo svojemu bratu in tvoj brat bo vstn!. Človek novih dni je kakor Lazar, ki jc prišel iz groba povezan na rokah in nogah s povoji in njegov obraz je ovit s prtom.
Razvezi ga! Zakaj si ga zvezal z visokimi besedami in pojmi, ki nimajo stika z močjo in življenjem? Zakaj si mu obraz ovil s prtom člankov in sestankov, predavanj in pripovedovanj (znanstvenik je bil namreč vsestransko delavna moči, ki sc na niih vidi,
da so prestavljena in prenešena tuja prst, v kateri nc more vzrasti domače življenje.
Ali ne vidiš, ali ne veš, kako naglo prečita človek novih dni vse vaše revije, z enim pogledom obšinc vse vaše pisanje? Kaj ste mu dali piti, da še vedno vzdiše: Žejen sem!?
Beseda, ki hoče reševati socialni problem, bodi prijazna in preprosta kakor ubran glas posvečenih zvonov. Posvečenih zvonov! Ne tistih, ki zvone po železniških postajah in tovarniški poslopjih, ne teh, ki z zoprnim glasom legajo na dušo in begajo njene tihe misli. Pa tega ni kriv bron, marveč človek, ki daje
bronu pomen in namen brez ljubezni---
A tvoja sedanja ura bodi — pozdravljena!!
V učenjakovo sobo in dušo je posijalo praznično jutro. Luč na mizi pred njim je izginila — drugam,
Na polju jc stal križ na granitnem podstavku z napisom: »Ljubimo Ga, ker nas je On prej ljubil«.
Proti križu je prihajalo dekle. Iz mesta je prišla, v domačo vas je namenjena »po pirhe«, kakor jo je povabila mati. Zdaleč sc je žc videla domača cerkev na nizkem griču. Zvonovi so zapritrkavali. O, da nc bi bili! Glej! Iz cerkve sc vsipajo vaščani: fantje, dečki, možje in vaščanke: deklice, dekleta, žene. Dekletu na polju je postalo težko pri srcu. »Rada bi čutila Rnga v svoji duši, pa čutim lc svojo slabost in svoj greh. Kaj poreko mati, ko me najdejo tako spremenjeno?«
Tisti čas pa je zatrepetala velikonočna Luč na podobi Križanega, Bilo je videti, ka-
manufakturna trgovina na debelo in drobno, ier se priporoča za nadaljno naklonjenost
kor da se jc solnce prikazalo nenadoma izza oblakov in prisijalo v dušo: »Pozdravljena!«
Dekle je ostrmelo nad tolažbo, ki jc za-žarela s križa in dahnila v dušo velikonočno radost spokorne Magdalene: »Pozdravljena! Bodi hvaležna Bogu tudi za svoj greh! Tvoj greh je bil zate pot do višje stopnje božje ljubezni. V nebesih bo večje veselje nad enim grešnikom, ki sc spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore.« Magdalena novih dni je šla vesela domov in materi naznanila, da je videla Gospoda in da ji je to rekel.
Velikonočna Luč jc s križa preko polja šinila skozi okno daljnega svetišča. Kakor plamen je zaplemencla na velikonočni sveči pred velikim oltarjem.
Menih, resen in izkušen mož, je stal pred oltarjem in daroval sveto daritev. Zc teden dni ni molil vstopnega Davidovega psalma, danes ga zopet obnavlja iz dna svoje žalostne duše: »Pošlji svojo luč in svojo resnico, da me pripeljeta na tvojo sveto goro in v tvoje šotore«.
Za trenutek se je ozrl proti velikonočni Luči.
Kakor pozoren in pokoren mašni strežnik mu je tihoma odgovarjal plamen z velikonočne sveče: »Zakaj jc žalostna tvoja duša, in zakaj te moti? Zaupaj v Boga; zakaj še ga boš hvalil; On jc pomoč tvojega obličja in tvoj Bog. Dobro ime so ti vzeli, a niso ti vzeli dobre vesli Ti in tvoja daritev — oo-zdravjjenal«
čase v Vipavi večkrat čuti o raznih napadih po noči in na samoti ter tatvinah, da bi le bili povzročitelji tega ti, ki so sedaj prišli » roke pravice.
k Obisk naših francoskih izseljencev v domovini. Naši izseljenci v Franciji se pripravljajo na obisk v domovino. Dne 18. maja t. 1. se odpelje njih posebni romarski vlak iz Creutzvalda v Lotaringiji. Najbrže se jim pridruži tudi več Slovencev iz Nemčije.
kr Muzej v Kninu začasno zatvorjen. Hrvatsko starinarsko društvo v Kninu naznanja, da mora tamkajšnji muzej začasno zapreti, ker so se začeli rušiti stropi. Društvo je storilo že vse mogoče, da bi izposlovalo od vlade podporo za popravo zgradbe, a ni imelo uspeha. Sedaj jc prisiljeno muzej zapreti, da se ne zgodi kaka nesreča.
* Županska volitev v Zemunu. Na seji dne 31. m. m. je novoizvoljeni zemunski občinski odbor izvolil za župana dosedanjega župana odvetnika dr. Petra Markoviča (radikal); glasovali so zanj radikali, radičevci in Nemci. Za podžupana je bil izvoljen nemški poslanec dr. Hans Moser.
k Podpornemu društvu slepih so darovali: Posojilnica Križevci pri Ljutomeru 50 dinarjev, Hanilnica in posojilnica v Sostrem 20, Kmečka hranilnica in posojilnica Radovljica 15, Pogačnik Fr., tu 50, Posojilnica Šmartno na Pohorju 20, Okrajna posojilnica Krško 10, Fr. Toplak, Ptuj 50, Sestra f B. Cesentija 300, Hranilnica in posojilnica Poljane nad Škofjo Loko 100, R. Tencnte, tu 50, Mušič Fr. na krsto g. F. Jeršeta 200, Žargi F., tu 50, gosp. Zupanec mesto venca J. Hartmanu 100, rodbina Foerstcr-Grgila mesto venca na grob g. višjega kontrolorja v pok. Jerneja Cnošlja 200, Posojilnica Ruše 20, Kmečka posojilnica in hranilnica Rogaška Slatina 20, Okrajna posojilnica Ljutomer 50. Vsem darovalcem iskrena hvala.	Odbor.
•k Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Joscf«-grenčica tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Jose f«-voda celo najnežnejšim otrokom zelo ugaja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
k Protin odstranjuje Radenska voda z, raztopljcnjem in odvajanjem sečnokislih na-plav. Pij pred jedjo požirkoma čašo segrete Radenske vodel
kr Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani odda v najem žago. Dražbeni pogoji so na razpolago do 8. aprila t. 1. v občinski pisarni. — Načclstvo.
•k Dražba ribolova. Na podlagi § 15. zakona z dne 18. avgusta 1888, dež. zak. št. 16 ex 1890, se bodo oddajali v zakup na javni dražbi za dobo 10 let, t. j. za čas od 1. julija 1926 do 30. junija 1936 sledeči ribolovni zakupni okraji: 1. Štev. 79 a Čadrež. 2. Štev. 79b Kostanjevica. 3. Štev. 87 Cerklje. 4. Štev. 62 Mokronog. 5. Štev. 63 Bistrica pri Št. Ru-pertu. 6. Štev. 80 Statenbcrg. 7. Štev. 81 Ra-dulja. 8. Štev. 82 Škocijan. — Imena stranskih voda gori navedenih zakupnih okrajev so razvidna ter se lahko vpogledajo v tukajšnjem katastru. Dražba se bo vršila za okraje pod 1—3 pri okrajnem glavarju v Krškem v četrtek 27. maja 1926 ob 9. uri dopoldne, za okraje 4—8 na uradnem dnevu v Mokronogu v četrtek dne 20. maja 1926 ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni v Mokronogu. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo do dražbe-nega dne med uradnimi urami pri okrajnem glavarju v Krškem ter pri vseh občinskih uradih. Izklicna cena bo dosedanja zakup-
Priznano raa!fc>oi| e 'teso so dali voli, ki jih je za praznike zaklal in katerih meso prodaja poleg svinjine, teletine, jagnetine sveže zaklane Štajerske perutnine in vseh vrst prekajenin lastnega izdelka.
FRANC SLAMIC, mesnica. Ljubljana, Gosposvetsua c. 6-
nina. V slučaju pomanjkanja takih ponudnikov se bodo oddali ribolovi tudi pod izklicno ceno.
kc Prve zlatnike v milu »Gazela« so našli: Muharem Semiz, Banja Luka, Gor. Šeher (kupil milo pri tvrdki Josef Nahmias, Banja Luka), gdč. Frančiška Jan, Brdo pri Ljubljani (kupila milo pri tvrdki U. Robežnik, Vič), ga. M. Hauptman, Zagorje ob Savi (kupila milo pri tvrdki R. Ahčan, Zagorje ob Savi), ga. Jelena Šobajič, soproga inšpektorja finan-cijske kontrole v Glini (kupila milo pri tvrdki Petar Čorkovič, Glina), gdč. Marjana Marolt, Babna gora št. 5, Polhovgradec (kupila milo pri tvrdki Marija Grašič, Polhovgradec).
"k Od 1. aprila dalje dobite vse vrste kleklanih čipk po na novo znižanih cenah v prodajalni Osrednje čipkarske zadruge v Ljubljani, Pod Trančo 1.
■k Opozarjamo naše čitatelje, posebno knjigoveze, podobarje, kamnoseke, sedlarje in kartonažna podjetja na današnji oglas družbe z o. z. Šagrin v Ljubljani.
kr Zlatnike v terpentinovem milu so našle dalje: Mara Germovšek, Novo mesto; Tilka Lah, Malavas pri Trebnjem; Ančka Zupančič, Mirnapcč; Jurij Travn, Mežica; Ana Pegan, Bcsnica nad Kranjem; Agnez Strehar-nik, Guštanj; Matija Putnik, Poljane pri Pre-valjah; J. Petrovič, Maribor, Koroška cesta; Milan Leskovšek, Maribor, Erjavčeva ulica 3; J. Pere, Maribor, Slovenska ulica 1; Nežika Vahčič, Glagov brod pri Artičah; Berta Fuchs, Zagreb Meduličeva ulica 27; Ljubica Ladiš, Zagreb, Zavrtnica. — Posebno srečo je imela Ivcnka Zveržina, Stolnik pri Kamniku, katera je našla v enem mesecu že drugi zlatnik !
■k Zahtevajte samo >Ides« črnilo v korist »J; slovanske Matice«.
•k Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, želenih kamnov, srca, ledvic, in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
•k Toaletno in desinfekcijsko sredstvo SANOFORM i deluje tvrdka Chemotechna, Mes'ni trg 10, na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne. Tam dobite tudi TARMOL priznano
dobro sredstvo zoper mole in slične izdelke. *
»Alcluja«, vsi zvonovi zvone Mamica žegen družini dele; očka pa samovar postavljajo »Budaha« čaj sladek pripravljajo!
EfuMfana
Sk
c?
i :»S
Prejeli smo sledečo
IZJAVO:
Z ozirom na dopis v št. 73 'Slovenca« z naslovom »Justifikacija morilca Hotka« , v . katerem poročate, da so »psihiatri... v Ljubljani . .. razkrinkali njegovo (Hotkovo) simulacijo in ugotovili, da je čisto normalnega duševnega stanja« ..., se mi vidi važno, da ugotovim, da jaz v svojčas oddani ekspertizi nikakor nisem proglasil obsojenca za simu-lanta, marveč za psihopata, ki je duševno obolel stoprav p o izvršenem zločinu in p o obsodbi v ječi, in vzdržujem to svojo presojo prej kot slej v polnem obsegu. Ker se pa po mojih informacijah duševno stanje od časa preiskave do smrti ni bistveno izpremenilo, so obesili po mojem mnenju blaznega človeka, o čemer so se menda ob njegovi smrti prepričali vsaj vsi tisti, ki niso — psihiatri.
Dr. Ivan Robida.
Da bodete z.««Jovo!JnM z res dobrimi
vrvorslklmri! Isseieliti
zato je treba naročiti tako blago le pri
Ljubljana, Sv. Petra cesto št. 31
a podružnica » Mariboru, Vetrinjska 20 ter Kanulk, Šuina 4.
Menih je z veselim duhom stopil preko stopnjic k oltarju, kakor bi šel na Gospodovo sveto goro.
Cerkvenik je ugasnil velikonočno svečo. En velikonočni pramen pa se je bliskoma odtrgal od nje in v dolgem nevidnem loku se je spustil skozi okno bolniške sobe v obraz, v oko izmučenega bolnika.
»Pozdravljena, mučeniška soba in svetniška duša! Bolečina posvečuje, uživanje pohujšuje; bolečina nas združuje, uživanje nas razdvaja. Nihče nc pride iz ognja trpljenja oespremenjen. Otrok postane — mladenič; mladenič — mož; mož — junak; junak — svetnik! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus \o pretrpel in je šel v svojo slavo?«
V bolnikovih očeh se je zablesketala sol-ta. Davno že niso videle te oči nobene lastne solze. Sedaj pa se je v njih raztopila veliko-ločna vest in radost.
»Sestra Edigna«, jc dejal bolnik vstopivši asmiljenki, »bom pa še potrpel! Kaj bi bila velika noč brez Kalvarije?«
Vdano se je zamislil v jasnejšo bo-Jočnost.
Z ovescljenih oči sc mu je utrnil velikonočni žar.
Sestra Edigna jc zastrla okno.
Velikonočni žar pa se ni dal zapreti v »obo. V skrivnostnem utripu se je izvil izza temnega zastora na belo pot.
Po tem belem kotu je stopala v temne misli zamišljena žena. »Moja narava je nag-ijena k resnobi in temoti; videli so me tdko,
pa so mi še več povedali o večni vnanji temi in pomnožili so moje muke. Pred menoj so postavili ograjo samih zapovedi in prepovedi; šla sem ob njih in sem izgubila svojo voljo in svoje srce. Zvesto sem spolnila zapoved, bila sem samo oko, a srce sem si razbila na kažipotih.« Na koncu belga pota je stala klop; žena je sedla, da se odpočije od dolge hoje in težke misli.
Izza komaj zazelcnclega drevja je posvetila večerna zarja. Bila je velikonočna Luč.
»Žena, v tebi ni zaupanja! Strah in skrb nc smeta biti temelj verne duše. Ako vidiš v Bogu samo strogega sodnika, nikar se več ne premakni s tega kraja, kar na tej klopi pričakuj smrti, zakaj spoznaj, nihče ni vreden ljubezni. Ako pa čutiš, da te Bog z večno ljubeznijo ljubi, o čemer ti priča vse, kar jc okrog tebe, tedaj sc veselo dvigni s klopi, na kateri zamišljena sloniš in pojdi k svojim domov! Pozdravljena!«
Velikonočna zarja jc zatonila, a v ženi je vstala velikonočna vera.
Z ljubeznijo v srcu j* stopila čez domači prag.
»O samo, da si spet prišla!« so ji hitele nasproti ljubeče roke in besede: »Pozdravljena! Glej, košaro pirhov! Rekli smo: Nc dotaknemo sc jih, dokler ti nc prideš. Kajne, sedai nisi več žalostna? Pa vsa si rdefa v obraz, pa vsa velikonočna!«
»Srečala sem Ljubezen!«---
Velikonočna Luč! Pozdravljena!
O »Zlata knjiga slovenskih družin« razstavljena. Od danes dalje je v izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne razstavljena prva slovenska »Zlata knjiga« družin, ki so slovesno posvečene presv. Srcu Jezusovemu. Knjigo vzamejo s seboj slovenski romarji, ki odpotujejo na velikonočni torek v Lurd in Paray-le-Monial na Francosko. V imenu slovenskega naroda in posvečenih družin jo izroči prevzv. lavantinski škof dr. Andrej Kar-lin kot naš narodni dar v prvem svetišču pre-svetega Srca ter pridruži »Zlatim knjigam« drugih narodov, ki so že tam zbrane. Knjiga, j ki je bila izvršena pod vodstvom odličnega strokovnjaka, reprezentira tudi z umetniškega stališča veliko vrednost in bo dostojno zastopala r.aš narod v mednarodni zbirki zlatih knjig iz drugih držav. Bo to tudi naš zgodovinski dokument trajne vrednosti, ker se bo knjiga hranila rodove in rodove in bodo zanamci imeli priliko videti plod sodobnega slovenskega dela. Tudi Jugoslovanska tiskarna in knjigoveznica K. T. D., ki sta knjigo opremili, sta se potrudili, da sta delo precizno izvedli.
O G. Dimitrije Jankovič, pravoslavni pro-toprezbiter za Slovenijo in obenem vojni svečenik v Ljubljani, obhaja 25 letnico svojega svečeništva. Prota Dimitrije Jankovič je bil rojen 1. 1877 v Sremskih Karlovcih, je torej tipičen prečan, oče mu je bil tam dolgo vrsto let župan. Duhovno akademijo je dovršil istotam leta 1900. Naslednje leto je bil imenovan za župnika v Osjeku, L 1905 pa za vojnega kuraia na Dunaju, kjer je bival do prevrata. L. 1918 je bil od Narodnega Veča v Zagrebu imenovan za referenta za pravoslavno veroizpoved. Leta 1920 je prišel v Ljubljano za vojnega svečenika, I. 1922 pa 'e bil imenovan za vodjo pravoslavnega protoprezbiterata. Prota Dimitrije Jankovič je pri nas splošno cenjen kot mož fine izobrazbe in toplega srca ter zgleden svečenik, ki jc tudi v katoliških krogih priljubljen. Najbolj znan je postal najširšim našim krogom po svojem lepem referatu o čaščenju Matere Božje na pravoslavnem vzhodu na Marijanskem kongresu v Ljubljani
I.	1924. Gospodu proti želimo, da bi še dolgo ostal v naše mmestu, ki se je tudi njemu zelo priljubilo! Na mnogaja leta!
0 II. arhitektonska razstava. V nedeljo in pondeljek (4. in 5. t. m.) ob 11 predava na
II.	arhitektonski razstavi v Jakopičevem paviljonu arh. prof. Kregar Rado o moderni stavbni umetnosti. Po predavanju prevzame vodstvo po razstavi arh. Spinčič. Razstava ostane odprta oba praznika od 9. do 17. ure. Občinstvu priporočamo, da poseti v vsakem oziru zanimivo razstavo.
O Umrla je po dolgi mučni bolezni gdč. Viktorija D e j a k , Študentovska ulica 3. — Pogreb bo danes ob pol 6 popoldne.
O Drugi letnik tukajšnje trgovske akademije se je 1. aprila vrnil z ekskurzije, ki jo je priredil pod vodstvom svojega razrednika g. dr. Rupla in v spremstvu ge. M. dr. Brej-čeve in ge. Fr. prof. Sičeve na Sušak - Reko in na otok Rab. V štirih dneh so si ogledali trgovske in pristaniške naprave v omenjenih krajih. Povsod so bili prijazno sprejeti in so se vrnili z najlepšimi vtisi.
O Volivni imenik. V smislu člena 6 zakona o volivnih imenikih se javno razglaša, da sta stalna imenika za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano in za volitve v narodno skupščino od deželnega sodišča potrjena ter od današnjega dne nadalje pri mestnem magasitratu (mestni volivni kataster, Mestni trg št. 2, I. nadstropje, soba št. 21) ob običajnih uradnih urah od 8. do 14. ure stalno razgrnjena vsakomur na vpogled. — Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah abecedni volivni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za druzega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. — Popravek volivnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morejo služiti polnoveljavne listine. — Pri volitvi občinskega odbora in pri volitvi v narodno skupščino bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisane v ta stalna volivna imenika. Po določilih člena 12. navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahteve po popravkih niso več dopustne.
0 Velikonočni prazniki se bodo krasno zaključili jutri ob 20 v Ljudskem domu, kjer predstavlja LPGO prekrasno Meltovo dramo Igro Apostolov«. — Vsi prijatelji dramske umetnosti se vljudno vabijo.
O Usmiljenim srcem. Služkinja, vdova, mati 2 nepreskrbljenih otrok, prosi za sina dijaka, nad vse marljivega prvošolca blagohotne podpore. Vse tozadevne darove sprejema upravništvo »Slovenca« pod znamko »Ubožen dijak«.
© Važno za zaposlene. Danes v soboto je prodajalna čevljev »V o i k a • nepretrgoma odprta tudi čez poldanskc ure. — Ljubljana, nasproti Mestnega doma.
O Akademik brez sredstev prosi nujne pomoči! Prevzame instrukcije ali drugo delo. Razume tudi vse pisarniške posle in strojepisje. Naslov v upravi pod št. 2301.
0 Gospe in gospodinje se opozarjajo, naj se oglase za nove služkinje v Streliški ulici v i zavodu sv.' Marte, kjer imajo brezporclnc 1 služkinje zavetišče in Dosredovalnico.	'
Zahtevajte Se pristna Gillette-rezila!
Sedaj lahko dobite
Da dosežete s svojim Gillette-brivskim aparatom udobno in prijetno britje, rabite le izvirna
Gillette je najostrejše rezilo na svetu. Le s pravimi Gillette-rezili morete doseči čisto, prijetno in udobno britje.
Ni potrebno nikako brušenje. Pri Vašem dobavitelju se dobe sedaj zavoji po 5 in 10 komadov. Vsako rezilo je pred vlago zavarovano z voščenim papirjem.
Gillette Safety Razor Co.
Boston, U. i. B.
Gillette Safety Razor
G, m. b. H.
Ufien i. Maysec!ergasse 2
Brzoj. naslov Gllclrozor
Pazite na varstveno znamko!
Edini dobavitelji za:
Jugoslavijo, Avstrijo, Ogrsko, Češko-S!ovašbo, Poljsko, Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grško.
O Krojna šola, Stari trg 19, I. nadstropje. Dne 6. aprila pričetek novega tečaja za krojače, šivilje in nešivilje. Za zamudnike čas do 8. aprila. Krojni poduk potom pošte.
O Na promenadi na Aleksandrovi cesti je občinstvo te dni gotovo opazilo v izložbah fotografskega ateljeja V. B e š t e r okusno in elegantno prirejeno razstavo najnovejših foto-grafičnih slik.
Pogreb preč, g. p. Otokarja Aleša je pokazal, kako je bil pokojni pri ljudstvu priljubljen. Pogrebne svečanosti je opravil mil. g. prešt Čerin v spremstvu domače in okoliške duhovščine, pogreba se je udeležila šolska mladina s svojimi učitelji, dijaki tukajšnje gimnazije, nebroj pokojnikovih učencev, prijateljev in znanccv. Takega pogreba Novo mesto že dolgo časa ni videlo.
Gospodinjska šola pri čč. sestrah v Šmi-helu pri Novem mestu je zaključila šolsko leto z običajno razstavo na Cvetno nedeljo. V dveh sobah smo imeli priliko videli, česa se gojenke vsega nauče. Od priprostega za-krpanja nogavic do najlepših vezenin, ki jih bodo rabile naše bodoče gospodinje, smo tu videli, razne vrste pecivo, vkuhano sadje itd. Osupnile so nas letos slamnate pletenine, katere so napravile gojenke same po navodilih čč. sester-učiteljic. Čestitamo na uspehu čč. sestram, gojenkam pa želimo srečno pot v življenje. One pa, ki tako silno nasprotujejo samostanskim šolam, vabimo, nn.j si ob drugi priliki pridejo ogledat uspehe tc šole, pa bodo morali utihniti.
Orliški krožek v Šmihelu jc proslavil materinski dan z akademijo na Cvetno nedeljo popoldne. Malo je krožkov na deželi, ki bi si upali sami prirediti akademijo, kaj šele, spraviti na oder tako težke telovadne točke. Svojim materam so se najprej predstavile najmanjše — gojenke — s preprosto igrico, nato pa kar stopnjevaje mladenke, članice s prostimi vajami, simboličnimi vajami, rajalno igro »Ciganski ples« in zaključno skupino. Izvajanje posameznih vaj jc bilo prav dobro, le pri nekaterih smo opazili, da jim manjkajo osnovni gibi prostih vaj, pri simboličnih vajah se pa članice niso toliko vživele, da bi tudi z obrazom dale izraza simbolu. Tudi dohod in odhod bi bil lahko boljši in nc vedno enak. Kljub temu smo pa bili z akademijo prav zadovoljni. Le udeležba bi bila lahko boljša, pogrešali smo zlasti onih, ki bi se morali za ta mladinski pokret najbolj zanimati.
Zdravstveno okrožje. V soboto ob 10 dopoldne bo pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu volitev načelnika in podnačelnika na-ieča zdravstvenega okrožia. Člani so bili iz-
voljeni že lansko leto januarja mesca. Ker so pa bili izvoljeni sami pristaši SLS, se je nekdo pritožil, vendar je bila ta pritožba po dolgem čakanju zavrnjena.
Po treh letih odkrita tatvina. Z zelo čudne vrste tatvino se je pečal te dni kazenski senat okrožnega sodišča v Novem mestu. Na zatožni klopi je sedel žc večkrat pred-kaznovani zidarski pomočnik, 25letni Anton Zupančič iz Ločne pri Novem mestu. Obtožnica ga dolži, da je neki večer meseca januarja leta 1923. prišel do zidanice posestnika Janeza Rozmana iz Cerovca. Rozmana je zapazil sedečega pri mizi, ko je nič hudega sluteč bral neko knjigo. Gospodar je imel obešeno na steni svojo lovsko puško, na peči pa samokres. Kar naenkrat je priletel skozi zaprto okno debel, do 2 kg težak kamen, ki je popolnoma razbil okno, nato pa še več kamenja Rozmanu v glavo. Stari Rozman se je prestrašil in skočil za skrinjo; tedaj pa je zapazil, da je skozi okno, ki je bilo razbito, storilec pomolil dolg kol, snel samokres s peči, nato pa še puško s stene. Skočil je proti oknu, zagrabil za puško, pa je bilo že prepozno; storilec je imel puško že v rokah in jo nameril proti Rozmanu. Zločinec je nato pobegnil brez sledu, vsled teme ga Rozman tudi ni spoznal. Kazenska preiskava je bila prvotno brezuspešna. Lansko jesen pa je obtoženi Zupančič prodal ukradeno puško lovskemu čuvaju Židaneku, pri katerem jo je opazil Rozman in jo spoznal. Stvar so zato začeli preiskovati in Zupančič, ki je prvotno vse tajil, je končno priznal tatvino, za katero se bo moral 3 mesece pokoriti v zaporu.
Radi nespodobnega vedenje v cerkvi med sv. mašo sta bila kaznovana dva Žužem-berčana pred sodiščem v Novem mestu in sicer eden na 4, drugi pa na 7 dni strogega zapora s poostritvami.
Nov magistrat v Mariboru.
Mesto Maribor sc je v zadnjih desetletjih mogočno razvilo. S priklopitvijo okolišev, to je okrajev Krčevine, Studencev, Tezna, Po-brežja itd. z Mariborom samim v eno upravno enoto pa bo slednjič postal prestolica severne Slovenije s skoraj pol stotisočem prebivalcev. To dejstvo potrjujejo tudi institucije, razna oblastva, državna, samoupravna, privatna itd., ki so se ustanovila v zadnjem času in ki mesto reprezentirajo.
Razvoju industrije, gospodarstva sploh, narastek števila prebivalcev, razširjenje mesta, vsi ti faktorji so rodili nove potrebe, ki jim je bilo v težkih medvojnih kakor tudi povojnih časih le delno, ali pa jim sploh ni bilo mogoče ustreči.
' Ni se torej čuditi pomanjkanju prostora, stanovanj, uradov, šol itd., saj so se za posamezne urade zasedla cela stanovanja, da, kompleksi hiš. In ta usoda je zadela tudi mestno hišo, ki je bila zgrajena v XVI. stoletju za majhno mestece, ki pa že zdavno ne zadostuje potrebam. V hitrem razvoju občinske uprave je bilo vsled pomanjkanja prostorov namestiti posamezne oddelke, kjer se je pač dalo in tako imamo danes najvažnejše oddelke, kot mestni stavbeni urad, knjigovodstvo, tržno nadzorstvo, mestni šolski svet, dalje stanovanjsko sodišče raztreseno po privatnih hišah.
Zato se je v zadnjem času pojavila misel, Sezidati novo mestno hišo, ki bi ustrezala modernim pogojem. StvaT 'pa ni ostala samo pri načrtu. Mariborski mestni svet je že sklenil zgraditi čimpreje novo občinsko hišo, ter se v tem pravcu že delajo predpriprave. Sklep občinskega sveta je pozdraviti ne samo iz gospodarskega ter socialnega stališča, ampak bi Maribor s tem napredoval za novo monumentalno stavbo, ki bi bila ponos našim potomcem.
Predvsem važna pa je bodoča lega nove mestne hiše in obstojajo v tem vprašanju razni predlogi.
Prvi: predelava in prezidava stare mestne hiše na glavnem trgu, in to sukcesivno; drugi: prostor na glavnem trgu ob državnem mostu nasproti Velike kavarne; tretji; prostor nad pobrežjem in državnim mostom, glavnim trgom ter tovarno usnja; četrti: na Jugoslovanskem trgu med palačo velikega županstva ter poslopjem državne realke; peti: oalača mestne hranilnicc.
Tudi nestrokovnjaku bo prav lahko izbrati izmed teh predlogov najpripravnejšega. Predvsem je adapcija stare mestne hiše neracionalna. Ta projekt zahteva odkup celega kompleksa sosednih hiš, to je stanovanjskih hii ter trgovskih lokalov, nadalje popolno prezidavo starih prostorov, kar bi bilo zvezano z nepreglednimi stroški. Sploh bi bil ta načrt — načrt bodočnosti — izpeljiv le s sukcesivnim delom, v zvezi s prisilnim odkupom privatne posesti, ki ni najcenejši. V arhitektoničnem oziru pa bi ta renovirana stavba z novimi prizidki zgubila na umetnostnem učinku, ker je navezana na fronto že obstoječih hiš ter na obstoječi mestni trg. Sploh naj nas vodijo pri razmišljanju o legi nove stavbe ne samo gospodarsko-tehnični in socialni vidiki, posebno pažnjo je polagati predvsem na estetski obzir. Lega nove stavbe naj ne bo prisiljena, temveč stvarna in odgovarjajoča, z umetniškim učinkom, kratko: monumcntalna stavba na svojem mestu. Pustimo stari magistrat, ki ima za seboj štirl-stolctno zgodovino, neokrnjeni
Nadaljnja varianta nove mestne hiše naj bi bila na prostoru ob severni strani državnega mostu pred Veliko kavarno, to je na Glavnem trgu samem. Stavba na tem mestu bi imela pač ugodnost, da leži v središču mesta in poleg tega na najbolj prometnem delu. Državni most kot edina prometna cesta med starim mostom na levem bregu Drave ter med razširajočim sc Pobrežjem na desnem bregu bi mejil na to stavbo. Vendar ta prostor ni mogoče zazidati. Kajti to nam zabranjujc naloga Glavnega trga v bodočnosti. Mestni hiši bi bilo treba žrtvovati skoro polovico obstoječega Glavnega trga. Potreba moderno urejenih trgov pa nas uči, da moramo misliti na razširjenje trga in ne na njegovo zmanjšanje. Ta lega tudi ne bi imela pravega harmoničnega razmerja z okolico, posebno pa z obstoječim mostom. Kajti ogromna stavba bi popolnoma zastrla prost pogled na most in uničena bi bila naravna slika proti jugu. Tudi ne bi kazalo severno glavo mostu kot prometni center popolnoma zabarikadirati. Po obsežnosti in potrebni razvrstitvi take stavbe sodeč bi bil ta prostor tudi premajhen. Tattenbachova ulica bi bila tako ozka, da bi je cestni predpisi sploh ne dovoljevali.
Ista varianta, vendar pomaknjena paralelno z mostom na levo pobrežje Drave je iz konstruktivnih kakor tudi higijeničnih vidikov, posebno pa z ozirom na obstoječ most malo verjetna.
Najsprejemljivcjšo lego za zgradbo mestne hiše nam nudi Jugoslovanski trg s svojo lepo lego, obkrožen od poslopja realke ter oblastne palače, na drugi strani pa odprt proti Trgu svobode. Stavba bi bila frontirana proti Trgu svobode ter bi se obdržal del nasada tudi pozneje. Kvarni vpliv starega gradu bi bil s tem deloma odstranjen, vendar bi bilo mogoče s strokovnjaško adaptacijo gradu izboljšati situacijo. Mirna ter v higicničnem oziru povsem zadovoljiva lega Jugoslovanskega trga — brez hrupnega prometa in prahu — bi ustrezala potrebam urada kot je mestna hiša. Z zazidanjem imenovanega prostora, to je nasada, bi bilo pač treba severni del tega trga žrtvovati. S tem bi Maribor izgubil del starega počivališča z nasadi, ki so pač v vsakem mestu prepotrebni, vendar je vpoštevati dejstvo, da leži za Jugoslovanskim trgom obsežen park, ki je v stanju nadomestiti imenovano izgubo v vsakem oziru. Jugoslovanski trg bi mogel sprejeti monumentalno stavbo kot je bodoča mestna hiša z vsem umetniškim učinkom.
Peta varijanta je, da naj bo palača Mestne hranilnice na Slomškovem trgu mariborski magistrat. Ker bi tu š!o zgolj za zamenjavo in delno prezidavo, bi ostalo zunanje stavbno razmerje v istem kot je danes.
Od zamisli novega magistrata v Mariboru ni mogoče več odstopiti. Na podlagi našega razmotrivanja pa javnost sama more presoditi, kje je njegovo odlično mesto, da bo magistrat v kras Mariboru.
Marmor ~~ Alelujai
Vse poje. Zvonovi so se povrnili iz Rima in so zapeli. Narava, znova napojena z ustvar-jajočo božjo silo, odoneva petju zvonov. In naše duše so vstrepetale v nadnaravni radosti božjih otrok.
Zakaj,
Kristus je vstal in nam je dal, da vstajamo
iz mrtvosti v življenje,
iz strtosti v poveličanje,
iz boja k zmagi,
dan na dan, dozadnjega dneva, ko vstanemo za vedno.
Le naj pojo zvonovi in narava in naše duše! In Ti, o Gospod, udari s svojo roko, okrašeno z bliščečim rubinom pv. rane, polni akord:
Aleluja! *
□	Vesele velikonočne praznike želimo ve-m naročnikom, čitateljem in oglaševavcem »Slovenca«. — Uredništvo in upravništvo »Slovenca« v Mariboru.
□	Procesije Vstajenja so danes ob 4 v župniji sv. Magdalene, ob 5 pri frančiškanih in ob 6 v stolnici. Ker so procesije z Najsvetejšim, prosimo cenjeno občinstvo, da to upošteva in izkaže Bogu dolžno čast.
□	Osebna vest. Katehet na žen. učiteljišču prof. g. Fr. Osterc je vpostavljen kot član izprašcvalnega zbora za osnovnošolske uspo-sobljenostne izpite.
□	Spomenik drž. nesocijalne politike. Bivša državna posredovalnica dela v Mariboru ali jugoslovansko rečeno: borza dela, je imela velik napis »državna borza dela«. Zdaj ni več državna. Zato so na tabli besedo »državna« pokrili s papirjem. »In vsak, kdor bo mimo šov, vsak bo pač to spoznov, to jc nesocijalni »rad«, moj ljubi srbski brat« (po narodni pesmi).
□	Velikonočno darilo. Veliko smo pripravljeni žrtvovati za velikonočna darila. Mislimo zato o praznikih na one, ki morda nimajo veselih praznikov. Bodimo dobrega srca v teh dneh! Na velikonočno nedeljo popoldne se v vseh župnijskih cerkvah pobira in daruje za župnijske reveže.
□	Obrtni referat. Ministrstvo za trgovino ie vrnilo mestni občini mariborski obrtni re-
ferat, ki ga je od 1. 1920 vodilo tudi za mesto okrajno glavarstvo. Obrtni referat prevzame magistratni svetnik g. Franjo Rodošek. Upamo, da bodo tudi druge agende prenešenega delokroga kmalu vrnjene občini Maribor.
□	Ljudski oder. Člani, pridite v torek zvečer ob sedmih v dvorano Zadružne gospodarske banke! Zanimive skioptične slike! Točno!
□	Zanimiva pravda. (Ministrstvo financ in avto-družba, ki vozi iz Maribora v St. Lenart.) Ministrstvo financ je s svojim rešenjsm z dne 1. aprila 1925 št. 6516 obsodilo imenovano družbo na globo in plačilo pristojbin v znt ku Din 255.773-50. Ta znesek se je zavaroval tudi v zemljiški knjigi, vložna štev. 217 katastralnc občine Št. Lenart pri posestvu imenovane družbe. Ta obsodba se je izvršila zaradi manipulacij s carine prostim bencinom. Družba se jc pritožila na državni svet. O zadevi bomo še poročali.
□	Obisk pri kiparju umetniku Iv. Sojču. Znani slovenski kipar-umetnik g. Ivan Sojč ima svojo delavnico v Cankarjevi ulici 26. Iz te skromne delavnice je žc šlo po cerkvah širom Slovenije, Hrvatske in Dalmacije veliko kipov, oltarjev in drugih umetnin. »Slo-venčev« poročevalec je pred prazniki obiskal g. Sojča v delavnici. Umetnik mu je pokazal dva gotična oltarja, ki bosta v kratkem gotova in postavljena v trgu Slatina na Hrvatskem. Eden od umetniško izdelanih oltarjev bo posvečen presv. srcu Jezusovemu, na levo in desno od kipa sta dva reliefa, od katerih predstavlja levi moško krepkega hrvatskega seljaka in seljakinjo v molitvi v narodni noši; desni relief nam predočuje mladostni hrvatski par ženina in nevesto. Drugi oltar bo posvečen lurški Materi božji. Levo od glavnega Marijinega kipa jc relief angelja Gabrijela, na desno so upodobljene device, ki ponujajo nebeški Kraljici šopke cvetja. — G. Sojč je izgotovil te dni načrt za nov romanski oltar za Cankovo v Prekmurju. Oltar bo posvečen Srcu Jezusovemu, levo in desno od glavnega kipa bosta reliefa Prekmurcev, ki molijo. V delavnici je že izgotovljeni kip sv. Frančiška Asiškcga, katerega dobi župna cerkev Sv. Janeza na Dravskem polju. V najkrajšem času bo začel g. Sojč v kamnu doprsni kip slavista Miklošiča, ki bo postavljen kot spomenik učenjaku Slovencu v trgu Ljutomer. Načrt za Miklošičev spomenik je napravil mariborski profesor 2agar. Prijateljem upodabljajoče umetnosti priporočamo, naj si ogledajo za velikonočne praznike delavnico umetnika Sojča, kjer bodo našli razven omenjenega še marsikaj, kar jih bo zanimalo in v njih vzbudilo občudovanje do preprostega sina kmet-ske slovenske matere, ki sc je povzpel tekom let neumornega dela do prvega umetnika-ki-parja na Slovenskem.
□	II. velika dobrodelna tombola. Dne 9. maja 1926 priredi podružnica nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev ob 15 na Glavnem trgu Veliko dobrodelno tombolo. V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo dne 16. maja 1926, Vsaka tablica stane samo 2.50 Din. Tablice prodajajo vsi pismonoše in trafike. Dobitki so sledeči: 1. tombola: pohištvo (spalna soba); 2. tombola: Singer-ši-valni stroj; 3. tombola: zlata moška ura »Al-pina«; 4. tombola: moško kolo »Negcr« 5. tombola: 4 kubične metre bukovih drv in mnogo drugih lepih dobitkov. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam.
□	Mariborski šahovski klub bo v prvi polovici aprila priredil šahovsko tekmo med vsemi šahisti v Mariboru. Igrali bodo v vež skupinah. Zmagovalci v prihodnjem kolu skupaj, premagani istotako. — Končni zmagovalci v zadnjem kolu dobijo darila v denarju. Kraj in dan prireditve se bo še pravočasno objavil. — Ze danes se opozarjajo vsi prijatelji šaha na to prireditev. — Odbor.
□	Suhi mecesni v Ljudskem vrtu — kakih 25 po številu — šc vedno stojijo. Skrajni čas je že, da jih poderejo in porabijo, dokler jih mrčes popolnoma nc razje. Vrhu tega bodo sedaj na pomlad, ko bo vse ozel nelo, grdo kazili lepi prostor okrog tenis-igrišča.
□	Leseno barako pri Treh ribnikih je olepševalno društvo končno dalo podreti. Baraka je bila v skrajno slabem stanju ter je razpadala. Novega poslopja društvo nc bo prej postavilo, dokler sc ne uredi vprašanje odnosov med občino in društvom; poslopje bi stalo precej denarja, katerega društvo nima ter je navezano na pomoč občine.
□	Koroščevo in Majstrovo ulico so si
nekateri biciklisti in motocikllsti zopet izbrali za treniranje, V divjem tempu-drve po pešpotih, da so pešci v neprestani nevarnosti, Dobro bi bilo, če bi policija uvedla v tej ulici malo boljšo kontrolo ali pa naj sc uvedejo za kolesarje posebne številke, kot so bile svoj čas v navadi. Občinstvo bo že skri belo, da bo potem take divjake spravilo po* liciji v roke.
□	Poroka. Na velikonočni pondeljek bosta poročena v magdalenski cerkvi gospo-, dična Julka Majer in g. Vinko Zivko, mešč.-šolski učitelj v Slovenjgradcu. Srečnemu in narodnemu paru častitamo!
□	Znižanje delavskih mezd. Nekatera večja mariborska podjetja nameravajo znižati delavske mezde; tako je znižala baje Splošna stavbena d. d. na Teznu pri Mariboru s 1. aprilom plače za 15 odstotkov. Znižanje mezd je znak splošne krize, ki ni prizanesla tudi mariborski industriji, na drugi strani pa je znak velike brezposelnosti. Brez števila delavcev se dnevno ponuja podjetjem ter sprejemajo delo za vsako plačo. Delavci so večinoma manjši posestniki in viničarji iz okolice mesta, ki prihajajo včasih po več ur daleč v tovarne na delo. Doma sc ne morejo niti preživeti ter sprejemajo v mestu delo pod vsakimi pogoji, da si zaslužijo kak krajcar. Tekstilnim podjetjem, ki delavstvo že itak slabo plačajo, se n. pr. ponujajo nove delavske moči za plačo 2 Din na uro in šc ceneje. Število brezposelnih pa v mestu vsak dan narašča in edino mestni občini, ki je uvedla velikopotezno akcijo za podpiranje brezposelnih, se je zahvaliti, da pridejo ti bedneži vsaj do kruha.
□	Smrtna nesreča. G. Franc Kapun, po domače Vranjek, devetnajstlctni sin veleposestnika v Šmartnem na Pohorju, je slučajno prišel k podiranju dreves na Smolniku; padajoče drevo ga je podrlo in pobilo do mrtvega. Pokoi pali ga bodo danes dopoldne.
□	Nevarnost požara v samostanu šolskih sester. V samostanu šol. sester v Mariboru je nastal v dclavnici za ročna dela kratek stik pri električni napeljavi. Vnela se je izolacija na elektrovodu ter zgorela v dolžini več metrov. Situacija je bila precej kritična, ker bi ogenj lahko dospel do velikih zastorov, ki bi nudili požaru dovolj netiva. Posrečilo sa je ogenj hitro pogasiti; požarna bramba, ki je dospela z gasilnim avtom, je odstranila pokvarjeni elektrovod.
□	Na cesti se je zgrudila. Uradnici gdč. Hildi Gajšek je postalo v Gosposki ulici ob času najživahncjšc promenade nenadoma slabo in zgrudila sc je onesveščena. Spravili so jo hitro v Mcinlovo trgovino, odkoder jo je rešilni oddelek prepeljal na dom.
□	Tihotapska smola. V Št. Ilju v Slov. goricah so kontrolni organi zopet zasačili 4 avstrijske železničarje pri tihotapljenju svile. Pripeljali so se na postajo s tovornim vlakom ter vzbudili pozornost fin. stražnikov, ker so takoj, ko se jc vlak ustavil, poskakaii z vagonov ter hiteli v bližnjo gostilno, kjer so se nameravali iznebiti svojega dragoccncga tovora. Službujoči carinik je takoj odredil preiskavo in pri tihotapcih so našli okrog telesa pod obleko svilo in čipke. V vagonu so našli v kovčku še en zavoj svile. Blago je bilo namenjeno raznim mariborskim modistinjam, ki se baje tem potom redno oskrbujejo s svilo. Zelezničarske tihotapce so odgnali v Maribor, kjer so jim na carini prisodili precej visoko globo, katero je eden takoj plačal ter bil nato izpuščen, dočim so ostale tri zopet zaprli v policijskih zaporih.
□	Anketa glede reorganizacije državne krajevne zaščite otrok in mladine v Mariboru. Dne 30. marca se je vršila v mestni posvetovalnici na magistratu anketa glede preureditve zaščite za otroke in mladino v Mariboru. Anketo je sklical višji sodni svetnik Stergar, udeležili so se razgovora voditelji šol iz Maribora ter okolice, dcccnt dr. Matko, mestni zdravnik dr. A. Wankiniillcr, župan dr. Le-skovar, stolni župnik g. Franc Moravec, go-, spodična Štcbi iz Ljubljane ter sodnik dr. Tombak. Cilj tega važnega razgovora je bil; mariborsko krajevno zaščito za otroke in mladino, ki je bila doslej le lokalnega značaja, raztegniti ter razširiti na cclo mariborsko oblast. Otrok brez starišev, ali s slabimi in ničvrednimi starši ni samo v mariborskem mestu, ampak še mnogo več na deželi. Ravno podeželske sirote so prepuščene na milost in nemilost usmiljenih src, največkrat pa osian« ta mladež brez vzgoje in sc razvijejo iz nje
SSastTiiiSffiSil
Neoa Osram žarnica
— P ILU, 1«* 1		11 Edina soetllka bodočnosti !! Pazite na nooo obliko bralke.		racfzmtsm
				
				
if^^SžliSSSl??^'1	SS3 S-SS!
mmmmmmmMmm
5ANITAS
<®Si
Take in še lepše športne snetke boste delali, ako si nabavite fotografski aparat. - Oglejte si našo kamero svetovnih znamk: „Klop-čič", ..Gallus", „I)e-maria - Lapierre",
„Voigtlander", „Rietschel* itd. —
Drogerija „S« tas , Ljublj«
lani-. - j«na, Prešernova ulica 5.

razni kriminalni tipi, ki so občinam v nadlogo in državi v sramoto. Vsi govorniki na zgoraj omenjeni anketi so se zavzemali za raz-tegnitev državne zaščite na celo oblast. Mariborski župan dr. Leskovar je posebno po-vdarjal, da bi bila v slučaju razširitve te organizacije pripravljena prispevati poleg drž. dajatve tudi mesto ia okrajni zastop letno večjo denarno podporo. Na anketi se je govorilo tudi o sestavi novega odbora na podlagi zakona o zaščiti otrok in mladine z dne 27. dec. 1921. Ako bo pokazala vlada količkaj zanimanja za reorganizacijo tega inladino-vzgojnega zavoda in obljubila zadostna denarna sredstva, se bo sestavil takoj nov odbor, ki se bo lotil z vso resnostjo ter energijo raztcgnitve otroške in mladinske zaščite na celo mariborsko oblast.
□	Nova tabla na palači velikega županstva. Palača velikega županstva za mariborsko oblast jc dobila novo, lepo in okusno izdelano tablo. Na tabli je na sredi državni grb, na levi od grba je napisano v latinici: Veliki župan mariborske oblasti, na desni jc isto besedilo v cirilici. Ta tabla je bila potrebna, ker sedaj vsaj znamo, kje sta urad in stan velikega župana.
□	Nov vrt z vodometom. Kokoschineg-govo hišo v Maistrovi ulici 23 je kupil pred par meseci znani primorski rodoljub g. Pleml. Pleml jc prodal pred kratkim šoštanjsko graščino ter se preselil v Maribor. Poleg hiše Maistrova ulica 23 je bil že poprej zapuščen vrt, katerega je pa novi lastnik g. Pleml stro-kovnjaško uredil, nasadil razna tropična drevesa, na sredini vrča je obširen bazen iz cementa, na sredini tega bazena je cev za vodomet, desno in levo od te cevi sta iz kamna izklesani figuri, ki predstavljata v lahnem ročnem objemu bosega kmetskega fanta in kmetsko dekle. Ta na novo preurejeni vrt bo vzbujal pozornost občinstva, kakor hitro bo obdan z novim plotom in viden z ulice.
■& Zopet nov umor. V ponedeljek so pripeljali v tukajšnje zapore okrožnega sodišča vdovo Steiner Marijo, rudarja Josipa Kokole iz Griž ter sina prvoimenovane, ker so osumljeni, da so izvršili umor nad I. Sellhaimer. Umorjena je živela v njihovi družini že preko 25 let in je kolikor toUko živela z domačimi do zadnjega časa še v precejšnjem miru. Šele v poslednjem času so nastali med starko in domačimi neki prepiri, ki pa pravzaprav niso imeli nikakoga očitega povoda. Kar naenkrat so pa našli staro Sellhaimer mrtvo v jaslih v domačem hlevu, kar je prišlo na dan na ta način, da je hotel domači sin Josip pridobiti od zdravnika dr. Jošta mrtvaški ogledni list. Ko si je sodni zdravnik dr. Jošt truplo ogledal, je takoj konstatiral, da je morala biti starka nasilnim potom umorjena, ker je natančna zdravniška preiskava dognala močne pritiske na glavi, kar znači, da je starka bila zadušena. Poleg tega pa je imela žena ves obraz skoro dobesedno izsekan, razen levega očesa. V preiskavi po orožnikih so se aretiranci izgovarjali, da je starka umrla najbrž© že nekaj dni preje in da je najbrž domača mačka izjedla starkin obraz. Pri natančni hišni preiskavi so pa v stanovanju osumljencev našli okrvavljeno sekiro. Steiner-jevi, kakor tudi Kokolj, o katerem se sumi, da je imel z vdovo intimno razmerje, so bili takoj aretirani. Pravega vzroka tega umora ni mogoče zaznati. Sumi se, da je povzročil ta zločin zopet pohlep po tujem denarju, ker je najbrž starka Sellhaimer imela nekaj denarja, ki ga pa po umom niso našli več pri njej.
et Celjske brivnico bodo na dan prvega velikonočnega praznika ves dan zaprte, v ponedeljek pa odprte od pol 8. do pol 12. ure.
et Umrl je v Gaberju g. Ivan P a v č i č, uradnik Cinkarne v starosti 52 let.
et Pasja steklina. Na Bregu pri Celju so se pojavili novi slučaji pasje stekline in zato opozarjamo strogo posestnike V3eh psov, da pazijo na najmanjši znak sumljivosti. Nekaj psov so že polovili in pobili.
Uinsigradnihl! ««
Poznate gumijaste trakove za cepljenje vinskih trt
P
ril
SiSELLI
dobite po tovarniških cenah.
Bvača nascimfein!
ZHGREB, Samostanska I.
P/U/
© Proslava A. M. Slomška in Fr. Prešerna. Narodna čitalnica, najstarejše slovensko kulturno društvo v Ptuju, bo proslavila A. M. Slomška in Fr. Prešerna dne 12. aprila z akademijo. Sodelovalo bo z izbranimi pevskimi točkami Slovensko pevsko društvo. O Prešernu bo govoril prof. Anton So vrč, o Slomšku pa prol. dr. Fr. Kotnik. Natančen spored slavnosti bomo še objavili.
© Umrl je Antou A r n u g a , posestnik in občinski odbornik v Rogoznici. Bil je povsod zelo priljubljen mož. Pred kratkim mu je umrla žena, žalost po njej je veliko pripomogla k njegovi nenadni smrti. — Položili so k večnemu počitku tudi obče spoštovano Jero Golob iz ugledne rodbine v Podvincih.
Trbovlje
Orc~ništvo odšlo. Ze par dni se nc vidijo po Trbovljah na kratki razdalji marši-rati patrulje orožništva, ki je prišlo ob času redukcije delavcev. Culi smo, da so sedaj odšli vsak na svoja mesta. Oblast se je lahko prepričala, da je delavstvo preudarno in tudi pametno dovolj, da se ne da izzvati k dejanjem, ki bi mogli služiti samo za povod reakciji, da še bolj pritisne k tlom delovno ljudstvo.
& Letni dopust rudniškim nameščencem.
Rudniškim poduradnikom se je začel podeljevati pripadajoči letni dopust že s tem mesecem. Po izjavi nekega obratovodje je to radi tega potrebno, ker se bode z avgustom delalo s polno paro in bo moral biti vsak nameščenec na svojem mestu.
& Deputacija bratovske skladnice. Dne 24. marca je odpotovala deputacija bratovske skladnice zastopana po A. Zupančiču in Fr. Fincu v Belgrad v svrho posredovanja, da dobi rudniški zdravnik dr. Baurngarten državljansko pravico, ker prebiva že od leta 1912 v Trbovljah in bi odpadlo na ta način izplačanjc odškodnine, zdravniku, ki se suče okoli sto-tisoč kron. Napačno je pa poročilo, da sta šla posredovat, oziroma se udeležit ankete, kjer se bo pravilnik bratovske skladnice prcnaredil in potrdil, ker sc ta anketa v mesecu marcu sploh še ni vršila in se niti ne ve, kedaj se skliče. Do danes se ta deputacija iz Belgrada še ni vrnila.
Laško
Smrtna kosa. V marcu so umrli: 8.: Šte-i fanija Goten, 12 let stara hčerka uglednega očeta-vdovca v Tremerju št. 6, 15.: v trgu št. 87 Franc Perdih, 33 let stari mesarski poslovodja, 17.: v Strmcu št. 24 75 letna vdova Antonija Krašek, 27.: v O j strem št. 42 23. letna, Amalija Benetek.
Nova gostilna. V Laškem je že štirinajst gostiln in trije vinotoči. Trg šteje približno 1000 prebivalcev. Po tem številu soditi, bi bilo gostiln dovolj. Kljub temu se deluje na to, da se otvori še ena gostilna, in to na trgu pred cerkvijo. Občinski odbor se je izrekel z osmimi glasovi od 12 proti gostilni. Resno občinstvo iz trga in okolice je iz lahko umlji-vih razlogov tudi proti novi gostilni. Pričakuje se, da bodo merodajne oblasti to tudi upoštevale.
Odhod orožništva. Kaj se sliši, da zapusti orožništvo Laško? In to se je razneslo v času, ko se je izvršil v bližini trga roparski napad na mladega posestnika Vladimirja Kačurja. Ta slučaj že celo kaže, kako je potrebno orožništvo tukaj. Kot vzrok se navaja, da ni dobiti primernih lokalov. A ti lokali, v katerih je sedaj nastanjeno, bodo gotovo primerni, saj je že v njih nastanjeno dolga leta. Zakaj pa tukaj več ne bi ostalo? Drugega vzroka tukaj ne bi moglo biti, kakor edino ta, da je stanarina prenizka. Kako da se ta času primerno ne bi zvišala? Upajmo pa, da govorice niso utemeljen©. Orožništvo uživa tukaj zaslužen ugled.
Nastop službe. Dosedanji nadučitelj gospod Ivan Četina je stopil v stalni pokoj. — Ostane v Laškem. Vodstvo šole prevzame s prvim aprilom novoinienovani šolski upravitelj gospod Jurij Kislinger.
Savinjska dollsia
Smrtna kosa. Iz št. Petra v Sav. dolini poročajo: V ponedeljek je umrla v Zg. Gru-šovljah gdč. Katarina Slimšek. Zadela jo je kap. — V sredo je umrl po daljšem boleha-nju g. Privošnik po domače > Tono ve;, znani konjski trgovec in mešetar.
Mladina. V Šmartnu ob Paki se je vršil od 21.—28. marca sv. misijon. Vodili so ga očetje frančiškani. Obisk je bil nad vse krasen, obhajilna miza dan na dan kar oblegana. Da pa gotovi ljudje niso pozabili pokazati svojo srčno kulturo, je samo ob sebi umevno. Pred cerkvijo stoječo gručo fantov je namreč g. pater opomnil, da se vrši v cerkvi služba božja. Na ta prijazen in gotovo umesten opomin je dobil odgovor: v cerkev naj gre oni, ki ima korist od tega. Vzrok njihovega postopanja okrog cerkve da je pomanjkanje denarja. Ko bi imeli denar bi itak šli v gostilno. Da so to svoje opravičilo olepšali z izrazi, o katerih je očividno da niso zrastli na njihovem zelniku, ter zabelili z besedami, katere zastonj iščeš v slovarju, jo jasno. Domačinom v opravičilo pa moramo omeniti, da ti >izobraženci< niso bili iz šmartna ob
Paki. Častitamo jim k takšni vzgoji. Sicer pa se jo postopanje razpaslo in zadnji čas je, da se ukrene kaj proti tej razvadi. Kdor ne misli v cerkev, naj ostane doma. StariŠerh in gospodinjam pa priporočamo, da se prepričajo, je li njihova družina v resnici v cerkvi.
Elektrifikacija Savinjske doline se nahaja trenutno na mrtvi točki. Za kulisami se vrši baje borba med ponudniki-konkurenti, kateri bo deležen našega denarja. Eden nudi ugodnejšo ceno od drugega in pri potrpežljivem čakanju ob petrolejki je upati, da dobimo o sv. Nikoli elektriko celo zastonj.
Sadovi čitanja »Jutrovih« romanov. Ako hočeš, moreš postati bogat, tako je učil neki mladi čitatelj >Jutrovih« fantastičnih romanov svoje tovariše. Ako jaz hočem, lahko zba-dam Vašo sliko z iglo in Vi boste čutili bolečine, je fantaziral isti fantič ob drugi priliki, Mladenič bere namreč >Jutrove« šund-romane, ki so mu čisto zmešali pamet. — Uživanje morfija, opija in drugih dražilnih sredstev je oblastveno prepovedano, naši mladini pa se brez kazni nudijo stvari, katere na mlade omahujoče dušo vplivajo porazneje kot opij, stvari, katere navajajo našo mladino od realnega dela k brezplodnemu fantaziranju, da bo popolnoma nezmožna za zdravo življenje. Vpliv »Jutrovihc šundromanov se sploh, kakor nam poročajo, po celi deželi kaže v najpogubnejših posledicah. Taka je napredna vzgoja!
»Kakor v pravljicah...« Tako se je nam zdelo, ko smo poslušali v nedeljo na občnem zboru izobraževalnega društva poročilo' o stavbi Doma. Kakor začarana kraljičina je že dolgo spala v naših srcih iskrena želja postaviti si svoj Dom, a ni bilo junaka, ki bi jo zdramil. Prišel je in dosegel neverjetne reči. To je g. kaplan Gril, ki je predsednik stavbnega odbora. V času najhujše denarne krize, je izključno z doneski domače župnije brez loterij in drugega spravil pod streho Dom, čigar stroški znašajo že sedaj nad 300.000 dinarjev. Razen tega je še brezplačni kuluk prinesel več ko 100.000 dinarjev koristi. Pri kritju strehe je bilo v snegu in dežju do 70 kulukar-jev. Zanaprej bodo delale posamezne organizacije svoje prostore same, tako: posojilnica, Orel, Marijina družba, tretji red i. dr. Osnovnih kamnov po 1000 dinarjev je že 75, med temi so ubogi kmetje, bbr.t*»ki in dclavci — nekateri plačali žc po dva. Posnemajte jih še drugi!
Dolga bolezen. Skoraj 16 let je ležala bolna gospa Jožefa Stvarnik, ki je umrla y torek •v 82. letu in je bila v četrtek pokopana.
Turki pridejo! Včasih so prihajali nenapo-vted&ni, a sedaj so postali' pa toliko olikani, da so se napovedali za 18. in 25. aprila. Videli jih boste v njihovih pristnih nošah na odru v hotelu Union pri predstavi prekrasne igre »Miklova Zala«. Obleke pridejo iz Ljubljane! Hitro po pisanke in piruhe, da boste 18. aprila vsi mogli k tej velezanimivi predstavi.
m
Dolnja Lendava. G. poslanec K1 e k 1 se leto za letom bori proti izvozu drv iz Prek-murja. Prekmurje, zlasti Dolensko in Ravensko nima dovolj drv in stavbnega lesa; to pomanjkanje čutijo zlasti siromašni ljudje. Ministrstvo za agrarno reformo je to uvidelo in je zato z odredbo z dne 28. februarja 1922 odredilo,, da mora dobiti letno vsak takozva-ni agrarni interesent za svojo hišo 8—16 m3 drv za kurjavo in 15 m3 stavbnega lesa. G. poslanec Klekl je v enem svojih zadnjih govorov v belgrajskem parlamentu točno navedel statistiko, s katero je dokazal, da prekmurske občine ne samo, da ne dobe te po zakonu jim določene količine drv in stavbnega lesa, ampak dogajajo se slučaji, da dobe mnogo manj, ali pa sploh nič. Vse prošnje in pritožbe v tem oziru nič ne pomagajo. G. poslanec Klekl se je proti tem krivicam pismeno in ustno že ponovnokrat pritožil pri ministrstvu za agrarno reformo in pri ministrstvu za šume in rudnike. Interesanlno je, da se v obeh ministrstvih izgovarjajo, da za to niso kompetentni; eden pravi: jaz nisem, oni je; drugi pa pravi: ne, jaz nisem, oni prvi je. Nobeden se pa ne zavzame za naše ljudi, dasi bi se morala brigati zanje oba in preprečiti izvoz drv, oziroma ta izvoz tako regulirati, da prebivalstvo radi pomanjkanja drv ne bo trpelo še večjega siromaštva, kot ga mora de facto že prenašati. Popolnoma se skladamo z g. posl. Kleklom, ki zahteva, da se iz Prekmurja ne dovoli izvoz drv, dokler prebivalstvo ne dobi po zakonu mu določene količine drv. Ne zahtevamo, da bi se nam dala drva gratis. Pošteno jih hočemo plačati, zahtevamo pa od ministrstva za agrarno reformo in od ministrstva za šume in rude, da se nam zasigura ona količina drv in stavbnega lesa, ki nam po odredbi gre. G. poslanca Klekla prosimo, da krepko vztraja pri tej naši in svoji zahtevi; za ves dosedanji trud mu pa izrekamo toplo zahvalo I
Dolnja Lendava. V okolici našega mesta so se gozdovi že precej zredčili, izsekali in les iz njih izvozil. Žal, da se ta les ni izvozil za nas Prekmurce. Za nas se je sicer zopet uvozil, da ga 5c dražje plačamo. A vse to, kar se je doslej godilo, ša ni dovolj. Znana tvrdka Janekovič urosi sedaj še zn dovoljenje
m površnike
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
zelo zmernih cenah.
/.a sekanje v Bukovnici in Kobilju. Neki urad, ki je imel to prošnjo v rokah, jo je priporočil, češ, narod je siromašen in potrebuje zemlje, da pridela potrebnega kruha. Za to je treba torej gozdove iztrebiti in spremeniti v travnike in polja. Dejstvo pa je, da leži v Prekmurju na stotine oralov zemlje neobdelane in nerazdeljene, s katero se hočejo okoristiti samo prekupci. Dejstvo pa je dalje tudi, in to je g. poslanec Klekl v svojem znanem govoru o agrarni reformi o priliki proračunske debate uporabil, da je ravno isti urad, ki navaja sedaj gornji razlog, še lansko leto na onem in istem kraju, kjer sedaj priporoča sečnjo, odvzel pri gozdu ležeče travnike ljudem, ki so jih imeli že 50 let v zakupu. Vse to pod pretvezo, da spadajo omenjeni travniki k gozdu in da so Prekmurju gozdovi potrebni in" jih je dal tudi zasaditi z drevjem. V zemljiški knjigi je ta del veleposestva še sedaj zaznamovan kot travnik. Lani se je travnik odvzel in spremenil v gozd, letos pa se hoče gozd na enem in istem mestu in po onem in istem uradu pretvoriti v travnik oziroma polje!
Borkovei. V soboški bolnici je umrl pretekli ponedeljek g. Jožef Voroš, naš občinski gerent. Imenovani je bil eden najpremožnej-ših kmetov ua Goriškem. Zbolel je na pljučnici, ki ga je v par dneh stisnila. Naj počiva v miru!
Koliko zanimanja je v slovenski presto-lici za Prekmurje? Če človek sodi po listih, ki mu jih nudijo ljubljanske kavarne, bi čisto upravičeno sodil, da Prekmurje ne spada pod slovensko kulturno območje. Žalostno dejstvo j© namreč, da nima niti ena ljubljanska kavarna za svoje goste naročenega niti enega prekmurskega lista, dasi izhajajo v Prekmurju redno trije tedniki in dva nabožna mesečnika. Če bi bila ljubezen do Prekmurcev res istinita, bi človek mislil, da bo našel v vsaki večji kavarni vsaj po en prekmurski list. Apeliramo na vse, katerih se to tiče, da popravijo to — prepričani smo, da nehoteno — napako. Marsikoga bi list zanimal, če že radi drugega ne, že radi interesantnega prekmurskega narečja. Gg. kavamarjem in restavraterjem ter čitalnicam prav toplo priporočamo, da si naroče »N o v i n e«, ki nudijo najboljše informacije o Prekmurju in ki so v Slovenski .krajini saj toliko, razširjene kakor Domoljub po Kranjskem in Slov. Gospodar po Štajerskem.'"List izdaja že 12. leto g. poslanec Klekl. Stane za Jugoslavijo 30 Din na leto. Naroča se v Čren-sovcih. Novine so zelo razširjene tudi med ameriškimi rojaki, lahko trdimo, da gre izmed slovenskih listov ravno največ izvodov Novin v Ameriko. Uverjeni smo, da naš apel ne bo ostal brezuspešen.
Primorsko
Goriška gluhoncmnica. »Goriška Stražah poroča: »V soboto so po dolgem presledku slovesno otvorili nekdanjo deželno gluhonem-nico, ki je ustanova očeta goriških Slovencev Valentina Staniča. Zavod so popolnoma prenovili in ima dokaj lepo zunanjost. Bivšega voditelja gluhonemnice g. Reščica, ki se je za gluhoneme sirote in njih zavod dosti žrtvoval, so upokojili. Odslej bo opravljal na zavodu le katehetsko službo. Ostale učne moči, razen ene učiteljice, so italijanske.« — Po-tujčevanje gluhonemih je čin, s katerim bi fa-Šistovska vlada pač ne smela onečaščati zgodovine italijanskega naroda in njegove kulture.
Poslanstvo Gorice. Voditelj goriškega fašizma, odvetnik Caprara, se je te dni vrnil iz Rima, kamor je bil šel po važnih političnih poslih. Kakšne narave so bili ti posli, je razvidno iz izjav, ki jih je podal Caprara poročevalcu lista sGiornale del Veneto«. Gorica, je rekel, ima visoko poslanstvo, da poita-lijanči tujerodno prebivalstvo; to priznavajo vsi gospodje pri vladi. Zato bo še to leto podeljena Gorici zlata svetinja in jo bo obiskal sam Mussolini. Caprara je dalje govoril v Rimu »z visokimi gospodi o versko-političnib vprašanjih«, a o tem mora strogo molčati. -Kaj neki se zopet pripravlja?
Harijo pri II. Bistrici. V naši vasi so bili tekom treh mesecev trije požari. Prvi je pogorel po domače Naco, drugi poleg šole čepič Zgorela sta mu dva prešiča in 2 telici. Ta teden pa so pogoreli trije posestniki poleg žup-nišča. Zgorel je en prešič. Ogenj je izbruhnil vedno ponoči. Kdo zažiga, se ne ve. Res pa je, da ljudje tudi iz daljnih krajev pomagajo gasiti, da se požar omeji. Ljudstvo je razburjeno, ker ni konca teh požarov.
čez ulico VINO! čez ulico
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE PO IZREDNO NIZKIH CENAH : -»C Pristno viško opolo .... Din U.
KaStelansko črno.....Din 10,—
Ilaložko belo ...... Din 12.—.
Metliško belo in rdeče .• . . Din 10__
v vinski kleti T. MENCINGER - 1 <«Mtona, Sv. Petra cesta itev. 43.
Vladimir Solovjev:
(Iz zbirke »Velikonočna pisma«.)
Prva odločilna zmaga življenja nad smrtjo. Nepretrgana vojska med njima, — med živim duhom in mrtvo snovjo — to je v bistvu vsa zgodovina stvarstva. Dasi se pred Kristusovim Vstajenjem našteva mnogo zmag duha življenja, vendar so bile vse te zmago nepopolne in ne odločilne, — samo polovičarske, in po vsaki izmed njih se jc sovražniku posrečilo pod novimi oblikami navidez zmagoslavnega življenja utrditi in ustaliti svoje resnično gospodovanje. Kako velika je bila na videz zmaga življenja, ko so sredi lene ne-organske snovi zamrgoleli in zagoinezeli milijoni živih bitij, prvi početki rastlinstva in živalstva. Živa sila obvladuje mrtve prvine, jih porablja kot snov za svoje forme, prevrača mehanične procese v pokorna sredstva za organske smotre. In pri tem koliko ogromno in vedno naraščajoče bogastvo form, kolika globokost zamisli in kolika drznost smo-trenih zgradb od najmanjših zoofitov do velikanov tropičnega rastlinstva in živalstva. Toda smrt se le srneia nad vso to krasoto: ona je realistka; prekrasni liki in simboli je ne očarajo, predčutja in preroštva je ne ustavljajo. Gna. ve, da je krasota prirode samo pestro blesteče površje neprestano razpadajočega trupla. Toda, ali ni priroda nesmrtna? Vsakdanja prevara! Ona se dozdeva nesmrtna za vnanji nazor, od strani, — za opazovalca, ki trenutno novo življenje smatra za nadaljevanje prejšnjega. Govori se o umirajoči in o večno prerajoči se prirodi. Kaka zloraba besed! Ako to, kar se danes rodi, ni isto, kar je umrlo včeraj, marveč drugo, v čem je potem prerojenje? Iz brezštevilne množice bežnih umrjočih življenj nikakor ne vzide eno nesmrtno.
Življenje prirode je kompromis med smrtjo in nesmrtnostjo. Smrt si vzame vsa živa bitja, vse poedince in odstopa nesmrtnosti samo splošne forme življenja: ta posamezna rastlina ali žival je neizbežno obsojena k poginu po nekoliko trenutkih; toda ta rastlinska ali živalska forma, ta vreta ali rod organizmov ostane. Božjo zapoved vsem živim bitjem: plodite in množite se in napolnjujte zemljo, obrača smrt v svojo korist. Plodite in množite se ne za to, da bi razširila, utrdila in ovekovečila svoje življenje, marveč za to, da bi čim prej izginila, da bi vas mogel kdo zameniti in nadomestiti, napolnjujte zemljo s svojimi smrtnimi ostanki, bodite samo most za sledeče pokoljenje, ki bo zopet postalo samo most za svoje naslednike itd. Namesto življenja in nesmrtnosti — ta neskončna vrsta mostov. Res, oni se ne grade zastonj, res po tej mrtvi poti gre stva-riteljni duh k njemu odločenemu cilju. A zakaj mora vendar ili po pozabljenih grobovih, in če je njegov smoter dober, zakaj vendar to slabo sredstvo: vedno obnavljajoča se prevara umrljivega življenja?
Ne! To navidezno življenje jc samo simbol in začetek resničnega življenja; organizacija vidne narave ni odločilna zmaga živega duha nad smrtjo, marveč samo njegova priprava za prava dejanja. Začetek tega delovanja je dan, ko se je pojavilo razumno bitje nad kraljestvom živalstva. Po človekovi zmožnosti bistrega odmišljanja in splošnega mišljenja življenje preneha biti samo smotreni proces rodovnih sil in postane vrh tega smotreno delovanje individualnih sil.
Vojska med življenjem in smrtjo stopi v novo fazo s tem trenutkom, ko jo vodijo ne samo živa in umirajoia bitja, marveč tudi bitja misleča o življenju in smrti. V teh mislih še ni zmage, a v njih je neobhodno orožje zmage. Junaki človeške misli, veliki modreci Vzhoda in Zapada, so pripravljali zmago. Toda oni niso bili zmagovalci smrti: oni so umrli in niso vstali. Dosti je imenovati samo dva največja, Budov verski nauk je bil prav za prav odpoved od borbe, on je oznanjal ravnodušnost k življenju in smrti, in njegov konec ni zbudil nobene pozornosti. Sokrat se ni odpovedal borbi, boril se je hrabro, in njegova smrt je bila častni umik v kraljestvo nedostopno za sovražnika, a trofeje zmage je obdržal ta sovražnik.
Telesno silo neizbežno zmaguje smrt, umska sila pa je nezadostna, da bi zmagala smrt: samo brezmejna nravstvena moč daje življenju absolutno popolnost, izključuje vsako razdvojenost in ne dopušča končnega razpada živega človeka na dva ločena dela: netvarinski duh in trohljivo snov. Križani Sin Človekov in Sin Božji, ki se je čutil zapuščenega od ljudi in od Boga, in je pri tem molil za svoje sovražnike, očividno ni imel mej svoje duhovne sile, in nobep del njegovega bitja ni mogel ostati plen smrti.
Mi umiramo zato, ker naša duhovna sila, Znotraj zvezana od grehov in strasti, ni zadostna, da bi obsegla, notranje osvojila in vase pretvorila vse naše vnanje, telesno bitje; ono odpada, in naša nesmrtnost (do
onega vstajenja, katero moremo doseči samo po Kristusu) jc samo polovično, nesmrtna je samo notranja stran, samo netvarinski duh. Kristus pa je vstal celotno.
Duhovna moč, v Kristusu svobodna od vsake omejenosti, nravstveno neomejena, se je v Njegovem Vstajenju osvobodila od vsake vnanje omejenosti, tudi od cnostranosti izključno duhovnega bivanja, — Kristus jc več nego duh, — duh nima mesa in kosti, kakor večno učlovečeni duh; Kristus z vso popolnostjo notranjega duhovnega bitja združuje tudi vse pozitivne možnosti telesnega bivanja brez vnanje omejenosti. Vse živo je v Njem ohranjeno, vse smrtno brezpogojno in končno premagano.
Kot odločilna zmaga življenja nad smrtjo, pozitivnega nad negativnim, je Kristusovo Vstajenje obenem zmagoslavje razuma v svetu. Resnica Kristusovega vstajenja je celotna, popolna — ne samo verska, marveč tudi umska resnica. Ako Kristus ne bi vstal, ako bi se Kajfa izkazal pravičnega, Herod in Pilat pa za modra, potem bi bil svet nesmiseln, kraljestvo zla, prevare in smrti. Ni šlo za pokončanje tega ali onega življenja, marveč za to, če se bo pokončalo resnično življenje, življenje popolnega pravičnika. Ako se tako življenje ni moglo ustavljati sovražniku, kakšno upanje nam potem ostane za prihodnost? Ako Kristus ne bi vstal, kdo bi potem mogel vstati?
Kristus je vstal!
Dr. F. Grivec:
K V!
(Vladimir Solovjev.)
»Dve sorodni želji, kakor dve nevidni peroti, dvigata človeško dušo nad ostalo naravo: želja nesmrtnosti in želja pravice ali nravstvene popolnosti. . . Dvema velikima željama, nesmrtnosti in pravičnosti, pa stojita nasproti dva nespravljiva sovražnika naše višje narave, smrt in greh, in dve veliki dejstvi: neizbežno gospostvo smrti nad vsakim telesom in neugonobljivo gospostvo greha nad vsako dušo. Smrt nas izenačuje z vso zemsko snovjo, greh pa nas ponižuje pod njo.«
Tako pričenja veliki ruski mislec Vladimir Solovjev (rojen 1853, umrl 1900) knjigo »Duhovne osnove življenja«, v kateri dokazuje, da je Kristus naš vzor in naša moč, začetnik novega življenja in vstajenja.
Kristus, Bogčlovek, ki ima in daje moč vstajenja za večno življenje, je vodilna misel vse poezije in filozofije Vladimira Solovjeva.
Izredna bistroumnost je Vladimira Solovjeva včasih nekoliko zapeijala, da je premalo razlikoval naravno in nadnaravno; v luči krščanske vere so mu bile nadnaravne resnice tako jasne, da jih ni vselej dobro ločil od naravnih umskih resnic. A njegova pesniška filozofija je kljub temu lepa in vzvišena.
V pesmih je rad opeval, da je vsa narava odsvit božje lepote in da se pod trohljivo skorjo minljive narave skrivajo nezvenljive večne božje ideje, v vseh stvareh tle rajske iskrice vstajenja večnosti, vse stvari so žarki večnega Solnca, h kateremu se morajo zopet povračati. »In vse se vzpenja v božanstvenem pogumu, da bi sebe prerastlo, in zemski prah koprni po nebeški rosi, da bi v raju razcvetel.« — Obširnejša študija o tej poeziji bo objavljena v tretji številki »Dom in Sveta«. Tukaj si oglejmo, kako je Solovjev vzvišeno misel vstajenja predstavljal v drugih spisih.
Telesna smrt je posledica greha. Kristus pa je premagal greh in s tem tudi smrt. V puščavi je zmagal skušnjave hudega duha, svojo človeško voljo je prostovljno podredil božji volji; Kristusova človeška volja je po svobodnem soglasju z božjo voljo postala nekako božanstvena. Tej božanstveni človeški volji Kristusovi je bila pokorna tudi čutna stran Kristusove človeške narave, da se je po trpljenju in po smrti na križu poveličala in postala voljno orodje božjega duha, duhovno telo od mrtvih vstalega Bogočloveka. Kristus pa ni ostal samo zgodovinski spomin davno umrlih vekov. On še živi v Cerkvi in po njej dviga človeka, da postane deležen božje narave in s tem tudi vstajenja. Cerkev mora vsega človeka in vse človeštvo preroditi v Kristusu in ga usposobiti za vstajenje.
»Po svobodnem in zavednem delovanju v Kristusu prerojenega človeštva se preraja smrtonosno drevo stare narave, katerega korenina je greh, rast — bolezen in sad —- smrt; to smrtonosno drevo se preraja v nesmrtno drevo novega življenja, ki je vkoreninjeno v ljubezni in bratstvu, raste po križu duhovne borbe in prinaša sad vsesplošnega vstajenja.«
Zli vladar tega sveta, ubijavec od začetka, se hrani z mesom in krvjo človekovo in si usužnjuje človeškega duha. Učlovečeni Bog pa nasprotno daje sebe človeku v hrano. Živalska in rastlinska hrana ohranja samo naše smrtno življenje, poveličano duhovno telo Kristusovo pa nam daje nesmrtnost, vstajenje in večno življenje. Asimilacija telesne hrane sc
vrši po temnem naravnem procesu brez sodelovanja naše zavesti in volje; zato je tudi tele, sito take hrane, temno, nepokorno in uporno proti duhu. Poveličano telo Kristusovo pa moramo s svobodnim in svestnim delovanjem pretvarjati v naše življenje, da naše telo postane gibko in pokorno našemu duhu. Prešineno v duši in v telesu po duhovnem telesu Bogočloveka, si človeštvo gradi božje-človeško telo in Kristus postaja vogelni kamen živega vsesvetovnega hrama. Namesto poganskega bratomornega kanibalizma zmaguje bratska ljubezen evharistije, proti živalski sili in telesni strasti zmaguje križ, znamenje duhovne moči in zmage nad vsem trpljenjem; namesto zmagoslavja slepe narave, ki oveko-veča smrt in trohnobo, slavi zmagoslavje vstajenje mrtvih, ovekovečenje človeške osebnosti, slepe fizične sile pa se po Kristusovi zmagi pokore razumni človekovi volji. Tako se uteša hrepenenje, ki je mučilo Buda, Sokrata in Platona. Tako je idealni človek — Bogčlovek ostvaril ideal človeštva. Dosežen je idealni nadčlovek, v katerem se more popolnoma izživeti človeška osebnost. Kristus ima in daje moč vstajenja!
V vseh spisih Vladimira Solovjeva odmeva zmagoslavna pesem vstajenja. Končni cilj in cvet nravnosti mu je vstajenje, družba in država mora pospeševati kraljestvo božje za vstajenje človeštva, Cerkev je mistično telo Kristusovo, po katerem se nam vceplja novo življenje vstajenja. A tudi v brezumni naravi odmeva pesem vstajenja. Z apostolom Pavlom tudi Solovjev v radostni nadi prisluškuje, kako vsa narava vzdihuje po poveličanju svobodnih otrok božjih v vstajenju, ko bo novo nebo in nova zemlja.---
Ko se razrvana in poteptana Evropa ozira, odkod naj pride rešitev, se med voditelji katoliškega mladinskega gibanja v Nemčiji oglaša klic, da je v Solovjevu dana Evropi moč za duhovno prerojenje. Tudi v tem oziru je Solovjev pesnik prerojenja in vstajenja. Zanimivo je, da je v odločilnih dnevih svojega življenja (leta 1886) iskal zavetja med Jugoslovani in

Zobje beli in čvrsti usta sveža m i ep a
to /e uspeh zobne paste
PCBCCO'
Za nego kože:
„P E B E C O - Cold - Cream"
da je v Zagrebu izdal knjigo (Istorija i budušč-nost teokratii), v kateri nedosežno globoko opisuje kraljestvo božje in mistično telo Kri-tusovo. Ves kulturni svet sedaj priznava veliko aktualno važnost teh idej Vladimira Solovjeva. Ali naj bi katoliški Slovani šli slepo in topo mimo Solovjeva?
Kdor bo pri nas hotel kazati nova pota idealni mladini, pač ne bo smel prezreti Vladimira Solovjeva, ki je kakor malokdo drug globoko doživljal in opeval Kristusa, Bogo-človeka, v Kristusu bratsko ljubil svojega sočloveka kot člana mističnega telesa Kristusovega, oznanjal kraljestvo božje, nadnaravno vesoljno občestvo in vesoljno edinstvo bogo-človeške Cerkve Kristusove.
Moskovski univerzitetni profesor V. N. Gerje je dne 3. avgusta 1900 ob grobu Vladimira Solovjeva zaklical umrlemu kolegu v slovo: »Radost in nado je doživljala akademska mladina, ko je srečavala tvoj zamišljeni pogled. Radost in nado si povsod prinašal s seboj.«
Radost in nado šc danes oznanjajo nev smrtni spisi velikega pesnika vstajenja.
Kam tirale, reformatorji, našo
srednjo šolo (gimnazijo) in našo srednješolsko mladino?
Do decembra 1. 1924. t. j. do znane Pri-bičevičeve srednješolske »reforme« so bile naše srednje šole (pred vsem mislim naše gimnazije) vkljub vsem nedostatkom, vkljub usodnemu udarcu, zadanemu jim v prid in prilog aristokratskim sinčkom in hčerkam od bivšega avstrijskega naučnega ministra Mar-cheta, vendarle še dokaj dobre in slovenski dijak je uspešno tekmoval, če ga je usoda zanesla — ne bom rekel na Hrvatsko ali v Srbijo — v kako tujo državo. Znan mi je slučaj, da je prišel 1. 1919 šestošolec P. z ljubljanske I. drž. gimnazije v Cikago (imel je tam očeta) in stopil tam v sedmi razred gimnazije (tam se zovejo liigh shools): v par mesecih se je naučil angleščine, v vseh drugih predmetih (v fiziki, matematiki, zgodovini, latinščini) pa se je takoj tako odlikoval, da mu je eden izmed profesorjev pred celim razredom rekel: »Your schools are good«. (Vaše šole tam v Vaši stari domovini so dobre.)
Tudi srednješolski profesorji iz prejšnje kraljevine Srbije so pripoznavali, da so šole v Sloveniji dobre; saj so bili 1. 1911 prišli v večjem številu »hospitirat« (prisostvovat kot gostje) v Ljubljano.
Človek bi bil mislil, da bo prosvetna politika skušala nivd tam, kjer je nižji, dvigniti, nedostatke povsod odpraviti; namesto tega pa smo doživeli, da se je nivo naših realnih gimnazij moral usodno znižati. Ko so takrat — v decembru 1924 — starši ugovarjali proti taki prosvetni »reformi«, diktirani nam iz Belgrada, smo morali od »slovenskih« profesorjev, seveda vnetih zagovornikov centralizma, slišati in poslušati hvalo te in talce »reforme«, češ: Prav je, da se latinščina v nižji gimnaziji odpravi, ker zaradi nje dijaki v prvi šoli največ trpe! prav je tudi, da se nemščina odpravi, ker to vendar ne gre, da bi se moral prvo-šolček učiti toliko jezikov... In tako se je res zgodilo: odpravili so v nižji gimnaziji latinščino, odpravili nemščino, odpravili pouk stare zgodovine in sploh svetovne zgodovine iz nižje gimnazije.
Tako ,dijaki so se oddahnili, kajne, jn napredek v drugih predmetih bo zdaj tem boljši! Človek bi to pričakoval. A kaj pravijo dejstva? Vprav nasprotno: še nikoli ni bil napredek tako slab, kakor je sedaj. Zdaj, ko je nižja gimnazija dosti lažja od meščanske šole, pa smo čitali v podlistku »Slovenca« z dne 14. marca t. 1., da so bili uspehi drugega trome-sečja na ljubljanskih srednjih šolah slabi, prav slabi, da, v nekaterih razredih je bilo slabih učencev blizu 50%! Latinščina zdaj ne more biti več kriva, ker je v nižjih razredih ni.
Solldnost. trpežnost In tovarniške cene so reklama našim izdelkom In to predvsem spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke Oglejte si naše Izložbe?	Oglejte si naše izložbe!
LJUBLJHNH
ft CIE,
»ETHJLKH TRGOVSKA, ERJHVCEVH CESTH STEil. 2 --
Ni tu naš namen, iskati vzroke neuspeha; sanje rešiti
opozoriti hočemo le, kako so srednješolsko vprašanje rešili v neki drugi državi, ki jo spoštujemo vsi kot najnaprednejšo — v Bel-g'ji. —
Ob istem času, skoro v istem mesecu, ko je pri nas tedanji prosvetni minister Svetozar Pribičevič kar sredi šolskega leta z eno potezo peresa znižal nivo naših realnih gimnazij, je v Belgiji naučni minister Nolf dne 20. oktorba 1924 — ko so se prej vsi učiteljski zbori temeljito posvetovali — na novo organiziral (z veljavnostjo od začetka šolskega leta 1924-25) belgijske srednje šole tako, da jih imajo zdaj tri vrste: 1. atenej (srednja šola se tam imenuje atenej) grško-latinski; 2. atenej latinski; 3. atenej moderni, kar odgovarja 1. naši human, gimnaziji; 2. naše realni gimnaziji (seveda, kakršna je bila do Pribiče-vičeve reforme) in 3. naši realki. Grško-latinski atenej je torej tam uzakonjen. V latinskem ateneju imajo latinščino' že v prvem razredu in potem vseskozi po 6 tedenskih ur.
Kako je pa z učenjem živih jezikov? Znano je, da sta v državi Belgiji dva naroda: na severu Flamci (Germani), na jugu Valonci (Francozi). Oba jezika sta za vse učence vseh treh atenejev že od prvega razreda (po 5 te-denskih ur!) obvezna. V modernem ateneju sta pa poleg tega obvezni še angleščina in nemščina. (V ateneju grško-latinslcem ter latinskem sta angleščina in nemščina neobvezni ,a je velika dobrota za učenca, da mu šola da priliko učiti se jih, dočim si morajo pri nas učenci učitelja nemščine sami plačevati in biti veseli, da jim šola da prostor!) Vsak učenec. grsko-lat. ateneja se mora torej obvezno učiti štirih jezikov (grščina je že v drugem razredu), v latinskem ateneju treh, v modernem pa zopet štirih (živih) jezikov. In vendar jih zbog tega ni konec; pri nas na Balkanu, kjer so junaki doma, je pa obvezna — da ne bi bili učenci preobloženi — samo francoščina. (V Sloveniji tudi srbo-hrvaščina, kar je pa za učence bolj igrača nego težkoča; na Hrvatskem in v Srbiji pa slovenščine sploh ne poučujejo.)
Najmerodajnejše glasilo češkoslovaških profesorjev »Stfedni škola«, Praha, 1925, I., od koder imamo te podatke, pripominja k tej belgijski srednješolski reformi to-le: »Za nas Čehe — kot majhen narod — je posebno poučna reforma glede živih jezikov. V Belgiji se srednješolec uči poleg latinščine še treh ali štirih živih jezikov in sicer čisto naravno zato, ker so mu — potrebni. Isto vidimo v severnih državah, na Holandskem, v Švici. Je to neizogibna potreba ,ako naj se izobraženci majhne države ne obdajo s kitajskim zidom.« Kitajski zid — to je pri nas reforma Pribičev» čeva. —
Nivo srednješolske izobrazbe so znižali razen pri nas tudi v nekaterih drugih državah, tako n. pr. v republiki Avstriji (socialisti). Toda že se oglašajo proii temu brezvestnemu početju poklicani činitelji. V Avstriji se je oglasila najprej sama dunajska — univerzo. Rektorat te univerze je poslal dne 26. marca t. 1. dopis najbrž več listom. Ko »Neue
Freie Presse« dopis prinaša (26. marca t. 1.), pravi v uvodu tudi sama, da se ne da utajiti dejstvo, kako »nivo znanja, izobrazbe ter nadarjenosti v prvo polletje prihajajočih študentov od leta do leta v strah vzbujajočem razmerju pada«; nato pa sledi dopis univerze, ki naj ga mi podamo le v bistvenih točkah: Ena izmed nalog univerze — pravi dopis — je tudi gojitev in množitev vede. V to svrho pa je potrebno, da študent prinese s seboj čim višji niv6 prcdizobrazbe (ein moglichst hohes Niveau der Vorbildung). Zato univerzi ni vseeno, kako se »reformira« srednja šola, kjer se pridobiva predpriprava za univerzo. Naj stavijo države srednjim šolam te ali one cilje, eden izmed teh je gotovo tudi usposobljenost za študij na vseučilišču. V ta namen — tako piše rektorat dobesedno — pa ne zadošča samo neka višja splošna izobrazba, ampak je potrebno neko čisto določeno znanje, tako n. pr. — da le eno tako znanje povdarimo --znanje latinščine, ki j ; potrebno za skoro vse panoge vseučiliških študij.« Nadaljnje izvajanje rektorjevega dopisa o čim večjem olajševanju srednje šole za enkrat opustimo.
Z omenjenim dopisom se je čutil prizadetega v prvi vrsti socialist G1 o c k e 1, oče novega tipa srednje šole v Avstriji, enotne nižje (t. zv. deutsche Mittelschule) ter višje (t. zv. Oberschule); ostro je odgovoril takoj dne 28. marca istotako v »Neue Freie Presse«. Kolikor G .brani svoje dete, nas njegov odgovor ne more zanimati, zanimiv tudi za nas je le njegov odgovor 1. glede znižanja nivoja in 2. glede latinščine. Glede prve točke samo splošno pravi, da je to — stara lajna; glede druge pa to-le: ies da smo v »deutsche Mittelschule« latinščino pomaknili v tretji razred (še vedno bolje nego pri nas, ki smo jo v — petil Op ref.), ampak v šestih letih (v 3. in 4. Mittelsch. ter v hum. oddelku »Oberschule«) se bo .učenec zdaj, ko smo me t o d o zboljšali, bolj poglobil v lat. jezili in kulturo, nego se je prej, ko ste našo mladino z nepotrebno navlako osem let — 1700 ur v vseh osmih letih
—	neusmiljeno mučili ter dosegli le neko zunanje, čisto mehanično prevajanje, brez notranjega doživljanja. (Glockel torej ne oporeka niti potrebi višje predizobrazbe, ki jo mora dati srednja šola, niti zahtevi boljšega poznanja latinščine za vseučiliške študije; oboje v večji meri od svojega srednješolskega ustroja. Op. ref.)
Kako bo z znanjem latinščine v t. zv. realnih gimnazijah Jugoslavije, si lahko mislimo: tiste štiri ure na teden v višjih razredih
—	to bo 1'arsa (burka), ne pa temeljit pouk latinščine.
Ko bi se naša prosvetna politika vendar hotela kaj učiti od drugih držav, ld žive v približno istih razmerah!
In tudi to je gotovo: ako bi bili ob prevratu, ko so se humanistične gimnazije kar čez noč spreminjale v realne (ki od 1. 1924 sploh niso več gimnazije!), vprašali očete, starše, bi bili zvedeli željo, naj »latinske šole« ostanejo! Dobil bi se bil v njih tudi čas ta obvezno nemščino. Starši so bili mnogokje naravnost ogoljufani: mislili so, da pošiljajo svojega nadarjenega fanta v »latinsko šolo«, pa ga še v meščansko ne. — Quorum.
!!. razstava arhitektonskih cSeS in moderna stavba.
Šele po prevratu smo se Slovenci povzpeli do prve lastne arhitekturne šole v okvirju vseučilišča, pred štirimi leti pa so potrebe zahtevale še stavbni oddelek na tehn. srednji šoli. Ta oddelek je letos dal delu prve absolvente, Jci sp pri odhodu iz šole priredili obenem z učiteljema Kregar,em in Špinčičem kolektivno razstavo v bivšem Jakopičevem paviljonu. Pozdraviti je ta prirastek na polju dela za moderno arhitekturo pri nas, zakaj kakor rabimo moderno usmerjenih arhitektov, rabimo še več moderno usmerjenih obrtnikov oa tem polju, v kolikor si tehnična šola ni .stavila s tem oddelkom šc višjih ciljev.
V treh glavnih prostorih paviljona je nameščeno delo Kregar-Špinčičeve skupine zadnjih let: tločrti, prerezi, fasade, perspektivične risbe, mavčni modeli. Izvedencem prepuščamo razglabljanje, kateri tločrt je bolj praktičen in bolj odgovarja potrebam in kateri manj, naj si skoči naša kritika v kise spričo problema, kaj je lepše in kaj grše,_ kaj jc rusko ali amerikansko; o sposobnosti samostojnega dela gojencev, 16» do 201etnih fantov, bo pa sodilo življenje. Naj skušamo pri tej priliki podati značilne poteze moderne arhitekture in njih govor, zakaj v nobeni drugi umetnostni panogi se psiha našega časa ne zrcali iako izrazito kakor morda v tej.
Deloma na rovaš dejstva, da neizobraženi delodajalci predpisujejo arhitektom cclo .stil', gredo nekatera nesodobno zasnovana dela tc razstave, ki dihajo še stari historizem. Tako je s francoskim barokom bclgrajske palače finančnega ministrstva, z bizantinskim paviljonom filadelfske razstave, z novo gotiko cerkve sv. Magdalene (Krcgar). Taka naročila vedejo do skoro nemogočih tvorb, po-»tavim si je težko misliti moderno betonsko stavbo, ki jo krona zgodnjesrednjeveška orientalska kupola, moderno banko, znotraj patetično baročno opremljeno itd. Take zahteve vedejo do kompromisov, ki niso umetnosti v prid. Danes že premagani nemški ekspresionizem Šc tudi kaže nekaj sledov na tej razstavi. Kregar še pusti ponekod izzveneti stavbo s cikcakasto konturo na kvišku, negira stavbni material s poslikanostjo sten itd., toda še pri istem kažejo nekoliko pozneje nastala dela (Čekovni urad, okrožni urad v Zagrebu) modernejše težnje: baze z ruštiko, krepko oddaljena nadstropja v betonu, močno Dovdariene horizontale, ki dajejo vtis trdnosti in stabilnega ležanja na tleh. V takem stilu projektirajo večinoma vsi učenci; gre za novo arhitekturo, ki je Slovenija komaj zaznala za- j (jo. Ne več cerkev, reprezentativna palača nova »snov« netfo sedai <fxe za kinemato-
fi
Jirafe, šport, radio, industrijsko poslopje, to e novo torišče in nov je tudi material: beton z novimi konstruktivnimi možnostmi, nov je tudi duh. Ista misel, kakor jo v eklektični novoresančni ali klasicistični obleki izraža že več let prof. Plečnik, se v betonskem stilu javlja razgaljena. Kregarjev asistent arhitekt Spinčič, ki je pri prof, Behrensu na Dunaju izvršil studile, jo je morda na tej razstavi šc najglasneje izrekel. Njegova božjepotna cerkev na Blokah jc iz surovega lesa in kamna, je v notranjščini kakor stroj vsa prepletena s konstruktivnimi rebri, stavbni element in njegova tektonska, konstruktivna funjscija je glavno, kar ti udari v oko, saj drugega na stavbi skoro ni kakor le ta brutalna logika, račun nošnje in teženja v svoji apoteozi, je edina umetnostna misel stavbe. Tu je moral slediti beton. Kakor sanje je ugasnil nekje nemški ekspresionizem, hitro je bilo konec ornamenta, kričeče poslikanih fasad in barvastih oken in prišel je sivi železni cement, stavbe z neskončno se ponavljajočo kvadrovo obliko, za oči suhoparno prižaste od počez-nih in navpičnih vezi. Konec je bilo romantike, čustva, poezije, poleta, zavladala je sila »objektivne resničnosti«, potrebe. »Žitnica baroške luke« je kompleks votlih geometričnih teles, ki za oko niso nikakor urejena, ki jim marveč la moderna »resničnost« narekuje formo. Kjer so stroji zelo visoki, stoji v kompleksu visok rizalit, kjer gre le za hodnik, stoji nizek in ozek kvader itd., to je neke vrste plastično modeliranje efektivnega prostora. Postavim bi nemara arhitekt najrajši spravil kroglast predmet v kroglasto zgradbo, če bi se dalo; gre za adekvatno lupino resnični prostorni potrebi, ki jo narekuje objektiven stvarni stan. Vse kar poznamo stare arhitekture se spričo tega vidi neeko-nomsko in naivno idealno; barok je zgolj slika in ne stavba, renesančna palača je idealna laž, reprezentanca, ne pa »resničnost«, čemu kolosalna višina gotske cerkve in idealizem? Moderna cerkev (glej postavim J. Šenkov osnutek!) je nizka • kot garaža, stolp kaže stopnjice zunaj, da ne bi ostalo ljudem nič skritega, _ in služi ognjeg«sni straži... Kje je šc poezija, »lepota«, sentiment? Za Corbus-sierja je višek lepote in poezije »lepo pravilna i:i gladko polirana kovinska krogla, če služi praktični potrebi«. Kdo ve, ali ne bo v sto letih Evropa podobna Ameriki v tem, da bodo tudi pri nas kakor tam le še kot zaprašen anahronizem v muzejih kazali, čemur je formo vdihnila fantazija pesnika ali slikarja, muzika. Kaj je s tistim Spenglerjevim »Unler-gangom« zapadne kulture v dodanašnji obliki?
Ne, nova arhitektura ni več »lepa«, po dosedanjih pojmih niti nekaj tako dolgolasega in fantastičnega, kakor jc »umetnost« ni več. In vendar je svetovan ta stil, je socialna last vsega sveta enako. Izza vojne so se do danes strnile holandska, ruska, nemška, amerikan-ska, francoska arhitektura v eno Su.no, sivi, trdi, mrki kralj je skoro osvojil_ svet," ga bo sčasom povsem niveliral — koliko časa mu bo mogoče šc kljubovati? Zgleda, da je glasnik novega življenja, zgleda, da je že posegel v umetnost in znanost enako, pa nc_ samo vanjo, nego tudi v družbo in državo je posegel z isto trdo, geometrično roko kakor v dušo posameznika. Pa neprenehoma raste njegova moč.	V.
CSuTblJanalzo fezMšče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 3. aprila: Zaprto.
Nedelja, 4. aprila ob 15. uri pop.: »Kar hočete«.
Izven. — Ob 20. uri zvečer: »Hamlet«. Izven. Pondeljek, 5. aprila ob 15. uri pop.: »Deseti brate. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer: >Pygmalion«. Ljudska preds'ava po znižanih cenah. Izven. Torek, 6. aprila: Zaprto.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 3. ap?ila: Zaprto.
Nedelja, 4. aprila ob pol 20. uri zvečer: »Manon«.
gostovanje ge. Ade Poljakove. Izven. Pondeljek, 5. aprila ob' 15. uri pop.: »Večni mornar«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. uri zvečer: »Grofica Marica«. Izven. Torek, 6. aprila: Zaprto.
Mestni odbor Društva gledaliških igralcev v Ljubljani pripravlja za soboto, dne 10. aprila 1926 kot svojo letno predstavo Nicodemijevo efektno komedijo »Scampolo«. — Predprodaja vstopnic od torka, dne 6. aprila dalje pri dnevni blagajni Narodnega gledališča.
Narodno gledališče v Ljubljani opozarja na predstave, ki jih vprizori na velikonočne praznike. Na veliko nedeljo bosta dve predstavi v dramskem in ena v opernem gledališču. V dramskem bodo igrali Shakespeareja: popoldne ob treh eno najprisrčnejših in naj zabavnejših njegovih kome-daj »Kar hočete :, zvečer ob osmih pa »Hamleta«. V operi bo gostovala na veliko nedeljo v naslovni vlogi opere »Manon« odlična umetnica Ada Pc-ljakova. Začetek operne predstave ob pol osmih zvečer. Na veliki pondeljek igra drama ob trek Riharda Wagnerja »Večni mornar", a ob pol osmih zvečer popularna opereta Grofica Marica«.
MzarSUborslzo Išče
Nedelja, 4. aprila ob 15. uri: »Cigani«. Znižano ccne. — Ob 20. uri: »Grofica Marica«. (Kuponi.)
Pondeljek, 5. aprila ob 15. uri: »Žlahtni meščane. Znižane cene. — Ob 20. uri: -Evangeljnikc. (Kuponi.)
Velikonočno predstave v mariborskem gledališču. Da se omogoči najširšim slojem in zunanjemu občinstvu obisk gledališča, se vprizorita na velikonočno nedeljo in pondeljek, obakrat ob treh popoldne ljudski predstavi po znižanih cenah. V nedeljo narodna veseloigra »Cigani«, na velikonočni pondeljek pa velezabavna Moličrjeva komedija »Žlahtni meščan«. Ugodne zvezo za zunanje goste. — V nedeljo zvečer se vprizori letošnji operetni »šlager« »Grofica Marica*, v pondeljek zvečer pa priljubljena in melodijozna ljudska opera »Evan-geljnik«.
,Živi mrtvec' Hudožestvenikov.
dne 31. marca 1926 v Mariboru.
Protasov (A. A. Vyrubov); Protasova (M. A. r Križanovska); Saša (M. A. Bnhareva); Ana Pavlov- ; na (M. A. Tokarska); Karenin (S. M. Komisarov); Karenina (E. F. Dneprova); Knez Abrezkov (P. F. Šarov); Maša (V M. Grečova); Ivan Markovič (V. L. Zeiickij); Nastazija Ivanovna (O. A. Polyck-•«va); Afremov (M. E. Duvan-Torcov); Aleksan- '
drov (P. A. Pavlov); Petuškov (P. N. Aleksejev); Artemjev (G. V. Serov); sodnik (V. I. Vasiljev); Petrušin (L. G. Grjanin); Vaznesenskij (A. N. Bogdanov); Korolkov (V. P. Svobodin); Budklovič (L. G. Grjanin); zdravnik (P. N. Aleksejev); varuhinja otrok (N. G. šekovič); vratar (V. P. Svobodin); mlada dama (N. V. Tokarska); zapisnikar (V. L. Zelickij). Režiser P. F- Šarov. Petje Grečova.
Gledališče polno do zadnjega kotička! In cvetja!
škoda, da knjigarne nimajo duha kulturne kooperacije! No dvomim, da bi bile lahko pravočasno izvedele za reportoar in si oskrbele tekste. In ne vršile bi le kulturnega dela, nego žele tudi ma-terijalno.
Tako širšemu občinstvu »Živi mrtvec« ni mogel biti to, kar bi mu lahko bil. Koliko drobnih ni-jans je ostalo nerazumljenih! Tistih drobnih ni-jans, ki osvojijo dušo in ležejo na njo, da ječi z življenjem na pozornici.
Težek večer je bil snoči, ko m6ra. Ne, saj ni, kot interpretira Reinhardl: iz »kraljestva teme«, ki ni delež gledajočih farizejev I Vse so nas ponižali do trkajočih se cestninarjev.
Zato smo odhajali z »Živim mrtvecem« v
sebi.
Menda so hudožestveniki zadnjič med nami. Vračajoči se ruski inesianisti. V tej dobi, ko je preplavljena vsa Evropa z ruskim duhom, ki so jo z njim baš hudožestveniki najgloblje napojiti, človek zares po otroško zaveruje v tisto tretje, slovansko carstvo božje. Ravno mi Slovenci, natlačeni z nemškim duhom, smo bili potrebni tega ob-iskanja.
Ce jih več ne bo, daj Bog, da pride čas, ko bomo poromali k njim!	])r. p. g_
Prosvetna zveza v Mariboru.
Sv. Bolfenk v Slov. Goricah. Na velikonočni ponedeljek priredi kat. prosv. društvo gledal, predstavo: »V Ljubljano jo dajmo!« Prireditev se vrši popoldne po večernicah.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Prosvetno društvo priredi dne 5. aprila ob 5. uri popoldne v Katoliškem domu v Ormožu Fr. Ks. Me-škovo igro »Mati«.
Središče. Ljudski oder v Središču priredi dne 5. aprila ob pol 8. uri zvečer v Krekovi dvorani igro »Klavdija«.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru že dolgo ni imelo tako obiskanih prireditev, kakor ravno ob uprizoritvi »Pasijona«. Na splerno željo ga bo zopet ponavljalo na belo rr L>ijo ob 3. uri popoldne v društvenem do-nui. Zveza •/ vlaki je ugodna od vseh strani.
Kr»ž pri Ljutomeru. Bralno društvo prii\.ui ra velikonočni ponedeljek igro »Naša kri.« Domačini in sosedje pridite!
Verlej. Dekliška zveza tuk. prosv. društva priredi na belo nedeljo v Marijanišču igro »Goslarica naše ljube Gospe« in šaloigro »Nagačen stric«.
Št. Vid-Planina. Dne 5. aprila priredi tuk. društvo s sodelovanjem »Orla« Jalenovo igro »Dom«.
Materinski dan so obhajala skoro vsa društva z največjim uspehom. Društvom priporočamo, da svoje prireditve vedno dobro pripravijo, pravočasno javijo oblasti in Prosvetni zvezi, da more obvestiti javnost potom Časopisov.
Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani priredi v soboto dne 10. aprila ob 20. uri in v nedeljo 11.
aprila ob 15. uri v veliki dvorani hotela Union v proslavo 75letnice skladatelja P. Hugolina Sat-tnerj koncert pevskega zbora slovenskega uči-teljstva. Sodelujejo: Julij Betetto, operni pevec, pomnožen orkester Drav. div. oblasti in mladinski zbor ljubljanskih srednjih šot pod vodstvom Jos. Bnrobiča. Spored obsega še sledeče točke: P. H. Sattner: Gori, gori na planine, Po zimi iz šole. Poje mladinski mešani zbor. P. H. Sattner: O nevihti. Mešani zbor. St Premrl: Naša pesem. Mešani zbor z orkestrom. A. Lajovic: Gozdna samota. Ženski zbor z orkestrom. P. H. Sattner: Jefte-jeva prisega. Kantata za mešani zbor, soli in orkester. Koncert vodi Srečko Kumar. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Knjige in revije
»Mladika«. Vsebina 4. številke: Leposlovje: M. Malešič, Kruh. Iva Breščakova, Veliki petek. F. S. Finžgar, »Piruh«. Ivan Zoreč, Zapeljivci. Marija Kmetova, Ure. Orczy-Poljanec, Za Cezarja. Pesmi: Ka. Meško, Na Oljski gori. J. Pucelj, Kdo te razume? Hrepenenje, Slepčeva pomladna. L. Turšič, Pomladna balada. "J. Plestenjak, Klic. Tone Potokar Bolnikova pomlad. Poljudno znanstvo: Steska, Langusova doba. Slike: »Dopolnjeno je!« Jeruzalem, dolina Kidron in Oljska gora. Sionske stopnice. Cerkev božjega groba. Vodarja v Jeruzalemu. Goldenstein, Prešeren. A. Karinger, Pogled iz Bohinja proti Triglavu. Bled. Najvišje gore sveta. Pantheon v Parizu. Pisano polje: Dr. Je-liart, Sionske stopnice. Cerkev božjega groba, Jeruzalemski vodarji. Šarabon, Najvišje gore. Amerika. Drobtine. Nove knjige. Krivogled. Koštial, Slovniški brus. Inž. C. Jeglič, Nagelj. Dr. Brecelj, O prehrani. (Vzgoja. Kosmetika. Kuharica. Šale. Čarodej. Uganke.
»Socialna misel.« Najnovejša, aprilova številka te edine slovenske publicistične revije, prinaša zopet aktualno vsebino. Najprej zaključuje poslanec dr. Kulovec svojo pregledno in izčrpno razpravo o pravkar izglasovanem proračunu. Fr. Pogačnik objavlja jako zanimivo informativno poročilo o mednarodni organizaciji dela, ki je tako dalekosežne važnosti, a pri nas še tako malo poznana. Iv. Rejec končuje velezanimivo razpravo o narodnem življenju italijanskih Slovanov, ki je vzbudila zlasti na Primorskem toliko nepotrebnega hrupa. Posebno pozornost bo pa gotovo vzbudil v vsej javnosti Erjavčev »Pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci«, saj smo bili o tej strani naše preteklosti doslej še popolnoma nein formira ni. Razprava je zasnovana na široko in bo izhajala vse leto. — Pravtako pester in zanimiv je tudi bogati »Pregled«, kjer med drugim razpravlja F. S. o zadnjih zunanjepolitičnih dogodkih, Erjavec zaključuje svojo razpravo o agrarnem programu avstrijske socialne demokracije, dr. Gosar pa obravnava Ušeničnikovega »Socialnega vprašanja«. — Ponovno opozarjamo naše izobra-ženstvo in delavstvo na to lepo revijo, brez katere bi danes pač ne smela biti nobena hiša več, kjer se le količkaj zanimajo za aktualna dnevna politič-
RERORD TE SEZIJig
bode dosegla vsled nizkih cen sigurno Specialna zaloga češkega in angleškega sukna
Josip Ivančič
Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. — Pred nakupom obleke nai si vsakdo ogleda ceno in zalogo!
na, kulturna, gospodarska in socialna vprašanja. Stane, le 50 Din letno in se naroča v upravi, ki je v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
»VigmL« Vsebina 4. številke: Žene na Go-spodovi zadnji poti; P. Krizostom: Jeruzalemske hčere; C. V.: Po trpljenju — k vstajenju! Mira: Velikonočna pesem; A. L.: O srčni dobroti; O. S.: Samoljubje in ljubezen; Od srca do srca; SI. Savin-šele: Arhitektura ali stavbarstvo; Franjo Neub.-tuer: Vigred; I Mladoletje; II. Pogovor z mladenko, III. Hrepenenje neveste; IV. Pomlad prihaja; Zdrava roža Marija- Angelica (dalje); Leop. Turšič: »Jurč-ki«; Kožni dom: Francka G.: Naloga žene v Rožnem domu in izven njega; Vigrednica — gospodinja; Organizacija: 0. S.: »Na Koroško!«; Ivanka S.: Telesno zdravje — duševna moč; Sestra, pomagaj! Iz orliške centrale; Sestre sestram; Drobiž: Uredniška molčečnost; Prejeli smo in priporočamo.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno-književno prilogo (vsak drugi .noseč). Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Izšla je tretja (marčeva) številka, ki prinaša dva moška zbora skladatelja Martina Zeleznika. Vsebina glasbeno-književne priloge: H. Svetel »A capella ali ne? Prof. Pavel Kozina: Izgovarjava soglasni-ka »1«. Emil Adamič: Prirediteljem koncertov v premišljevanje. Dvoje nemoralnih aktov. Naši skladatelji. Dopisi. Pevska društva. — Operna in koncertna kronika. Iz glasbenega sveta Listnica uredništva. Uprava »Zborov« nam javlja, da je ustavila pošiljanje lista vsem dosedanjim naročnikom, ki vkljub ppnovnim prošnjam še niso poravnal'" naročnine za leto 1926. Ako zadoste svoji dolžnosti, bodo dobivali list naprej. »Zbori« se zbog svoje lepe vsebine sami priporočajo.
»Polžja hišica« se imenuje najnovejša zbirka otroških pesmic, ki jih je poklonil Karel Širok naši mladini za pirhe. Z mičnimi sličicami prof. S. šan-Ua opremljena knjižica ne bo le dobro došla našim malčkom, ampak tudi njihovim vzgojiteljem, ker nudi za jezikovni pouk in deklamacije obilo nove snovi. Knjižico je založila Minki. Modic, Ljubljana, Kopitarjeva 1. Cena broširanemu izvodu 12 Din. vezanemu 14 Din.
Tedfenslo preg/le^
Vladna večina je dne 30 marca v skupščini izglasovala državni proračun za leto 1926—27 v znesku 12 in pol milijarde. Zadnji hip je bil prosvetni minister Stjepan Radič še vrinil v proračun določbo, da morajo duhovniki na ljudskih šolah učiti veronauk brezplačno in da smejo poučevati vero-nauk na ljudskih šolah tudi navadni učitelji. — Takoj po sprejetju proračuna je vladna večina izglasovala predlog, s katerim so se odgodile seje narodne skupščine do 5. maja. Opozicija je proti proračunu podala ostro izjavo, v kateri je. nagla-sila vso krivičnost in nezmožnost pravkar sprejetega proračuna in opozorila na nevarnost, ki preti vsled rastočega splošnega nezadovoljstva med prebivalstvom. Pod Pašič-Radičevo vlado so je razpa-sel v državi oligarhističen absolutizem, korupcija je dosegla žo vladne vrhove, saj teče proti sinu vladnega načelnika samega tožba radi trgovanja z državnim imetjem. Ljudstvo sedanji režim brezpogojno obsoja. Podobno ostro protestno izjavo je podala opozicija tudi proti odgodenju skupščine.
Radičevi poslanci so vsi brez izjeme glasovali za proračun in odgoditev skupščine. Naslednji dan — 31. marca — je pa Stjepan Radič poslal ministrskemu predsedniku Pašiču spomcnico, v kateri zahteva, da se skliče skupščina že dne 8. aprila, ker bi bil drugače prisiljen s svojimi tovariši podata ostavko. Radič je bil tudi pri kralju. Pašič je smatral Radičevo zahtevo za zahrbten napad in ie opetovano sklical ministrski svet; Radič je vstrajai na svoji zahtevi, a radikalni ministri so se postavili na Pašičovo stran. Pašič je končno odločitev položil v roke radikalnega parlamentarnega kluba čegar seja je bila napovedana za 2. april popoldne
S 1. aprilom je postal »Slovenec« edino vo-divno politično glasilo za vse katoliško misleče Slovence; mariborska »Straža« je nehala izhajati
Na šahovski tekmi na Semmeringu je zmagal Dunajcan Spielmann s 13 točkami; dobil je prvo
S	3500 šiline°v- Trei-i° nagrado v
znesku 2000 šilingov je prejel Slovenec dr. Vidmar, ki je imel 12 točk ,
. , , Avstrijski kancler dr. Ramek je te dni obiskal Berlin in Prago; povsod i so ga sprejeli pri-jazno. Vprašanje o priklopitvi Avstrije k Nemčiji se je umaknilo v ozadje. - Nemčija je sklenila, da
Drielrrodonv. ""P™11 " jeSe"Sk° Z«a
Na&EicEnlla
Šentpetersko prosvetno društvo se udeleži velikonočne procesije pri farni cerkvi sv. Petra Člani se zbero ob pol 6 ob vrtu gospe Jegličeve! K udeležbi vabi odbor.
Šiška. Kat. prosvetno društvo poziva vse svoje člane in članice, da se udeleže velikonočne procesije, ki se vrši jutri ob pol šestih zjutrai — Predsednik.	J"
Ljudski dom. Na veliko nedeljo ob 20. uri se predstavlja Mellova drama »Igra apostolov« (Apo-s elspiel) Ker jo igra bolj kratka, dodali bodo člani LPGO nekaj krasnih deldamocij. Vstopnico se prodajajo v Nabavljalni zadrugi v Ljudskem domu zadnje dni in celo veliko nedeljo.
Kolesarsko in motoeiklist.ično društvo »Sava« * Li"bljani priredi dne 11. julija 1926 na prostoru SK Ilirije društveno, narodno in mednarodno dirko z bogatim sporedom.
Prostovoljno gasilno društvo na Barju priredi dne 16. maja 1926 v svojem okolišu veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Prosijo se vsa sosedna društva, da ta dan ne prirede svoiiti ori-reditev. — Odbor.	J F
Društvo najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 7. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Šv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod iz ulice »Za čr6-slom«.
Tvrdtia r. mepšol naši.
se nahaja sedaj
WoJfova uBtea i?, s
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic z.a dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela. volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. Ustanovljena 1. 1887. —
Prepiri v poljski armadi.
Bivši vojni minister general Szeptycki je poslal sedanjemu vojnemu ministru prošnjo sa odpust iz aktivne vojaške službe. Prošnja je vzbudila v Varšavi veliko senzacijo. Vsakdo smatra ta pojav za dokaz, kako globoki bo prepiri v armadi. Szeptycki v svojem pismu navaja za vzrok svojega odstopa neprestane napade maršala Pilsudskega na njegovo osebo. Szeptycki je bil poprej Pilsudskijev prijatelj. Sprla sta se tedaj, ko je Szeptycki prevzel funkcijo vojnega ministra v Pilsudski-ju neprijaznem kabinetu. Boj se je nadaljeval, Pilsudski je odstopil kot šef generalnega Štaba. Pilsudski je zadnji čas izredno dvignil svojo populariteto. Število njegovih strelcev se je dvignilo na 120.000 mož. Najodličnejšl generali so v zadnjem času javno proslavljali Pilsudskega in vse levičarske stranke zahtevajo njegov povratek v vojsko in politiko. Po Veliki noči bo izbruhnila kabinetna kriza, v kateri bo Pilsudski igral važno ulogo.
Francoski glas o jugoslov.-ltal. pogajanjih.
Pariška diplomacija smatra za svoj uspeh, da so jugoslovansko-italijanska pogajanja obtičala. Francozi menijo, da do garancijske pogodbe med nami in Italijo sploh ne bo prišlo. Pač pa se živahno razpravlja o prijateljskem dogovoru med Jugoslavijo in Francijo. Poudarja se, da danes ne obstoja noben razlog več, da bi dogovori, ki sta jih pričela Ninčič in Briand v Parizu, ne vodili do uspešnega zaključka. Franciji je mnogo na tem, da parali-tira Italijo. Listi poudarjajo, naj Jugoslavija pazno zasleduje Mussolinijevo politiko z Gr-tSijo, pa bo na tem zgledu lahko videla, da z Italijo ne more delati nobenih zvez.
Nemci se še niso odločili.
Včerajšnji listi popravljajo vladin komunike s posebnimi razlagami, češ, da vlada še ni sklenila poslati v komisijo Društva narodov svojega zastopnika. To se bo odločilo kasneje. Za sedaj hoče vlada stopili samo v di-plomatične zveze z vsemi članicami Društva narodov in ugotoviti, kakšen delokrog bo imela komisija za proučavanje reorganizacije sveta.
Sovjeti hotelo obdržati orožje
Sovjetska Unija je sporočila sekretarijatu Društva narodov, da ne pošlje k razoroSitveni konferenci nobenega zastopnika. Čičerin pravi v tem sporočilu, da je odklonitev sovjetske zahteve po premestitvi konference v kako mesto izven Švice smatrati za navadno angleško intrigo, ki ima za svoj cilj samo sabotažo kon-Ference. Rusija ni pripravljena razorožiti svoje rdeče armade in mornarice.
Pred Pekingom novi boji.
Maršal Feng je prekinil pogajanja s Čang-lo-linom. 16 milj pred Pekingom se je razvila nova bitka. Peking so zasedle Fengove čete. General Wu-Pei-Fu, ki je doslej nastopal enotno s Čang-so-linom, je naenkrat zaostal, teko da se bije Čang-so-lin sam. Čang-so-lin ln Wu-pei-fu sta bila že tako sigurna zmage, da sta si delila plen. Pri tej delitvi je prišlo do spora. Zato je Wu-pei-fu odrekel Čang-so-linu pomoč, Feng pa je izrabil to priložnost ta znova poizkusil srečo.
MESTO PEKING POSTANE NEVTRALNA DRŽAVA.
Pariz, 2. aprila. (Izv.) Po poročilih iz Pekinga bo mesto Peking proglašeno za nevtralno državo. Vojaške čete bodo mesto izpraznile in ga zasedle samo civilne oblasti.
NOVA ODKRITJA V LEDENIH VOTLINAH POD TATRO.
Praga, 2. aprila (Izv.) Znanstvena komisija pod vodstvom konservatorja Krala je v ledenih votlinah ob vhodu v dolino Demenova pri St. Mikulašu odkrila nove, dosedaj še neznane oddelke. Odkrili so veliko votlino, ki je podobna cerkvi in jo imenovali Hodža. Pri nadaljnjem prodiranju v jame so našli tudi dve zelo lepi jezeri. Ob obrežju enega teh jezer leže okamenela okostja zelo velikih dimenzij. Taka velika okostja so našli tudi v drugih votlinah. Izvirajo najbrže od jamskih levov ali leopardov. Vse te najdenine imajo velik pomen za znanost in jih bo dala češka vlada skrbno prenesti in shraniti.
VOVE PREISKAVE PROTI PONAREJEVAL-CEM V BUDIMPEŠTI.
Budimpošta, 2. aprila. (Izv.) Francoska policijska delegacija v Budimpešti je izročila državnemu pravdništvu iz enajstih točk sesto-ječ predlog, ld se nanaša na nadaljno pre-iakavanje v ponarejevalski aferi. Predsednik državnega pravdništva je izročil te zahteve policijskemu ravnateljstvu, ki je s temi predlogi soglasno.
PRETEPI MED KOMUNISTI IN NACIONALI-STI V HAMBURGU.
V Hamburgu so se v sredo stepli komunisti in četnilu nacionalističnih organizacij. Nacionalisti so slavili Bismarka in priredili obhod po mestu. Več tisoč mož komunistov se jo postavilo nacionalistom na pot. Komunisti so metali v demonstrante kamenje, stcklcnico in goreče baklje. Več težko ranjenih so morali odpeljati v bolnico. Boj je trajal celo noč. Policija peš in na konjih je preganjala demonstrante, pa so se vedno znova pojavljali.
»SLOVENECc, <tno 8. aprila 1928.
Zdravstvo
K ustanovitvi podružnice ljublj. blaznice-hlrafnlce.
Vsled repatriacije umobolnih, ki so bili v inozemstvu, a so naši državljani, sta blaz-nica-hir. v Ljubljani in bolnica za duš. bolezni na Studencu tako prenapolnjeni, da imata 640 bolnikov, prostora pa komaj za 400 postelj. Razen tega je Studenec bil ustanovljen za bivšo Kranjsko, štajerske umobolne pa so spravljali v Feldhof pri Gradcu. To žalostno stanje, ki se mora odpraviti, je napotilo inšpektorat ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani, da je potom oferte skušalo najti primernih drugih objektov.
Kakor slišimo, je inšpektorat izbral izmed predloženih objektov dva, izmed katerih se bo v kratkem eden v ta namen izbral. Ta dva objekta sta gradova Ravno polje pri Ptuju in Prebold pri Celju.
Ravno polje je že meseca decembra lanskega leta preiskala komisija zdravniških, upravnih in tehničnih strokovnjakov in je izrekla svoje strokovnjaško mnenje v tem zmislu, da je Ravno polje posebno pripravno za ustanovitev podružnice. Malo pozneje je stopila tudi graščina Prebold pri Celju v konkurenco.
Ravno polje je 7 km zahodno od Ptuja, ne daleč od okrajne ceste Ptuj — Račje ter je približno 1 in pol km oddaljeno od železniške postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Stavba je dobro ohranjena, enonadstrop-na, zidana v obliki kvadrata, ki objema veliko dvorišče, ki se da popolnoma zapreti. Prostori so svetli, zračni in veliki. Namesti se v njih lahko okoli 200 postelj. Razen tega so tam pripravni prostori za zdravnika, za administracijo in za bolniško poslrežno osobje. Veliki graščinski studenec na dvorišču nudi izvrstno pitno vodo. Ekonomija, ki obsega približno 60 krav, bi bolnikom lahko nudila potrebno mleko. Tudi žito, krompir in drugi živež lahko nudi gospodarstvo. Druge življenjske potrebščine bi lahko dobavljal bližni Ptuj in Breg pri Ptuju. Električni daljnovod Fola-Ptuj je v bližini, elektrifikacija bi prišla primeroma poceni. Graščina leži popolnoma izolirana na ravnem polju — od tod tudi ime — in ima solnčno lego. Obdajajo jo gozdovi. Vas Sv. Kunigunda je oddaljena od nje 1" km. Tudi pokopališče je v bližini. Ustanovitev te podružnice bi bila za mesto Ptuj in okolico velikega gospodarskega pomena, ker bi naselitev nove kolonije približno 250 oseb prišla v prid našemu ljudstvu, ki bi lahko prodajalo življenjske potrebščine. Ljudstvo, ki trpi vsled prevelikih davčnih bremen, bi spravilo zopet nekaj blaga na trg. Razen tega je tudi gospodarsko upravičeno, da dobi i mariborska oblast del centralnih slovenskih drž. zavodov.
O prcbolski graščini pa je »Jutro« z dne 27. marca t. 1. v dopisu iz Sv. Pavla pri Preboldu objavilo naravnost uničujočo oceno. Graščina Prebold nima solnčne in izolirane lege, je od kolodvora preveč oddaljena, okolica ima industrijski značaj in povzroča draginjo, tkalnica, ki je v bližini, povzroča od ranega jutra pozno v noč velikanski trušč.
Potrebne »o velike investicije, posetvo ni rentabilno.
Merodajne čiaitelje, katerim gre v tej velevažni zadevi končna beseda, naj vodi ob rešitvi tega važnega vprašanja edinole dejansko stanje. Zato naj vse natančno premislijo. Mislimo, dai ma projekt Ravnega polja veliko prednosti pred Preboldom. Država ne sme biti oškodovana, bolniki naj uživajo gorko solnce in sveži zrak. V mirnem zatišju naj dopolnijo zadnje dni svojega življenja, ki jim jih je še prisodil Bog.	Dr. K.
Gibanje nalezljivih bolezni v Mariboru.
Vsled izvanredno ugodnega podnebja si je pridobil Maribor že davno ime »štajerski Mcran«. Tudi danes je na glasu kot eno najbolj zdravih mest v naši državi. Le v redko katerem večjem mestu beležimo tako malo infekcijskih obolenj, kot v Mariboru. Pripisovati je to v prvi vrsti ugodnemu podnebju, pa tudi vzorno organizirani občinski zdravniški oskrbi. Dasi šteje Maribor s predmestji skoraj 40 tisoč prebivalcev — od tega veliko število industrijskih dclavcev, je bilo v letu 1925. prijavljenih samo 296 slučajev infekcijskih obolenj.
Poročilo mestnega fizikata o gibanju nalezljivih bolezni v letu 1925. nam kaže važno delo, katero izvršuje ta mestni urad:
Skupno je bilo prijavljenih v letu 1925. 296 slučajev infekcijskih bolezni. Od teh je bilo 95 slučajev škrlatice, 16 slučajev davice, tifuzne bolezni 5, griža 2, Morbilli 119, Va-ricellae 5, Pertussus 17, trahom 6, Erysipelas 5 in steklina 4 slučaji.
Največji sovražnik Mariborčanov je bila v letu 1925. škrlatinka. Od 95 obolelih je umrlo 7 oseb. Mali odstotek umrlih kaže, da bolezen ni bila posebno nevarna ter je predstavljala endemijo lažje vrste. Škrlatinka je po večini napadla otroke, kar je imelo težje posledice tudi za šolo. Mestni fizikat se je v vsakem slučaju ravnal po predpisih o zatiranju te bolezni, vse bolnike so brez izjeme izolirali v bolnici, stanovanje se je temeljito desinfisciralo s formalinom; šoloobvezne otroke so kontumacirali za dobo devetih dni in potem zdravniško pregledali. Radi obolelih šolarjev je bilo zaprtih 27 razredov za dobo % dni. Cele šole niso bile radi bolezni zaprte. — Difterija je zahtevala 4 smrtne slučaje. — Na influenci (morbilli) je obolelo 119 oseb, kar dokazuje, da ni nastopala v Mariboru, slično kot v drugih mestih, v obliki epidemije. — Trahom so zanesli v Maribor dalmatinski krošnjarji, pri katerih so v številnih slučajih konštatirali to nevarno bolezen.
Desinfekcij je izvršil mestni fizikat 227 vsled raznih bolezni, največ radi škrlatinke. Dcsinficirana so bila privatna stanovanja in šolski prostori. Porabilo se je zato 204 kg for-malina, 167 kg kurilnega špirita in 78 kg li-zola, v skupni vrednosti 9622.52 Din, Z infekcijskim vozom se je izvršilo 115 prevozov. — Skupni izdatki mestne občine za pobijanje desinfckcijskih bolezni so znašali v 1. 1925. 10.387.80 Din.
fine.
Čc govorim v naslovu o okoliških občinah, mislim tu na občine, ki mejijo neposredno qa Maribor, to so občine Krčevina, Lajters-berg, Pobrežje, Tezno, Radvanje in Studenci. Pa če sem dal tako nedolžen naslov, vendar priobčujem te podatke le zato, da morejo služiti pri razpravljanju o strojenju okoliških občin z Mariborom (inkorporacija). O tej zadevi se je začelo v poslednjem času resno razpravljati, posebno ker namerava baje del občine Krčevine sam prositi za strojenje z Mariborom. Ne glede na mnenje kogarsibodi, podam tu nekaj številk in misli.
Pri razgovoru o inkorp orači ji okolišldh občin z Mariborom se premotrivajo predvsem dajatve, ki jih dajejo občina rji okoliških občin in dajatvah Mariborčanov.
Iz proračunov za 1. 1926 posnamemo, da imajo Mariborčani sledeče dajatve občini:
1.	Občinske doklade: a) 100 odst. na zemljiški davek; b) 40 odst. na hišnonajemninski davek; c) 100 odst na pridobninski davek, plačarino, krošnjarino in tehtarino.
2.	Najemninski davek (od najemnine): a) 20 odst. gostaščina; b) 5 odst. kanalska pri-stojbi na; c) 12 odst. vodovodna naklada.
3.	Doldada k pristojbini za prenos: od zazidanega zemljišča eno desetino, od nezazidanega eno tretjino državne pristojbine
4.	Občinske naklade: a) 300 odst od dr-ža%me trošarine na vino; b) 5 para od litra sadjevca; c) 50 Din od hel piva; č) 20 Din od hektoliterske stopinje žganja; d) 20 Din od litra likerja in poslajenega žganja; e) 25 Din od steklenice šampanjca.
5.	30 odst. davščina od prenočišč.
6.	Davščina na vozila: enovprežua "kočija 125 Din, dvovprežna kočija 200 Din, osebni avto do 30 HP 500 Din, avto nad 30 IIP 750 Din, tovorni avto do 3 ton 2000 Din, nad 3 tone 3000 Diu.
7.	Pasji davek 100 Din.
8.	20 odst. občinska naklada na razkošje.
9.	Davek od gostov v gostilnah po 1 Din.
10.	12 odst. veselični davek.
V okoliških občinah pa imajo po proračunih za 1. 1926 občinarji sledeče dajatve:
1. Občinske	doklade:	
	Na vse	Na užitn. od vina
neposr. davke:		in vin. mošta:
Krčevina	100%	150%
Lajtersberg	120%	100%
Pobrežje	100%	135%
Tezno	100%	60%
Radvanje	90%	65%
Studenci	80%	155%
2. Občinske naklade		
na 1 kom sadjevec	pivo	žganje
živine ali od 1 hI	1 lil	1 hI in
100 kg		in stop.
uvož. mesa		
0 0	0	0
4—5 5	5	0
10 —25 10	25	6
10 —15 10	10	6
10 —20 5	10	0
7.50-12 5	25	6
Krčevina Lajtersberg Pobrežje Tezno Radvanje Studenci dinarjev.
Ako primerjamo, vidimo, da so doklade na neposredne davke približno enake v Mariboru in v okoliških občinah. Doklade na užit-nino od vina in viuskega mošta so v okolišldh občinah manjše, kakor mariborska naklada na vino.
Tu je treba pripomniti, da občinarji okoliških občin kljub nižjim dokladam na užit-nino prav nič ceneje ne dobivajo vina. Plačajo pač »naklade« gostilničarjem. Ista opomba velja za pivo. Pa tudi to je še treba povedati, da plačujejo občinarji okoliških občin naklade na vino v Mariboru, ker so tu zaposleni ali se zelo pogostoma mudijo tu po opravkih, dočim plačujejo Mariborčani veiik del teh dajatev za okoliške občine. To se godi seveda posredno.
Za nadaljno primerjavo moramo ugotoviti, da imajo po proračunih za 1. 1926 občine
sledeče izdatke (ki jih krijejo občinarji s sve jimi dajatvami);
Maribor	9,457.159.—	Din
Krčevina	80.094.70 >
Lajtersberg	97.578.— >;
Pobrežje	100.007.-^ »;
Tezno	47.770.— >;
Radvanje	89.737.— »:
Studenci	196.555.55 »
skupaj: 561.745.25	Din
brez Maribora.
Prebivalstva pa imajo (po ljudskem Ste* tju 1921);
Maribor	80739
Krčevina	[1916 ;v
Lajtersberg	1888 Pobrežje 2412 Tezno 878
Radvanje	1771
Studenci	8630 skupaj: 12495
brez Maribora.
Na osebo torej odpade dajatev v
Mariboru	307.66 Din
Krčevini	41.80 >
Lajtersbergu	51.70 *
Pobrežju	41.40 >
Teznu	54.30 >
Radvanju	22.40 >,
Studencih	54.40 »
Pri gornji primerjavi je treba omeniti in povdariti, da dajejo mariborski občini največ obrt in trgovina ter zavodi, ki so podvrženi javnim obračunom (banke itd.). Ti plačujejo gotovo več ko 60% vseh dajatev. — Ker bom se s tem poglavjem ob priliki posebej pečaL se tu v podrobnosti ne spuščam.
Vendar tudi tu lahko rečemo, da obči-i narji mariborske občine ne plačujejo povprečno dosti več svoji občini, kakor občinarji okoliških občin. Da pa za razne ugodnosti, ld jih imajo v mestu, morajo plačevati nekaj več, to je uvidevno. Tudi o tem bomo govorili ša posebej.
Za Mariborčane so zanimivi še sledeči podatki:
Vseh 6 okoliških občin dobiva na dokla-dah in nakladah 413 593.05 Din, mariborska občina pa 5,743.233 Din. Največ dobivajo okoliške občine z dokladami na trošarino, namreč 219.005.24 Din, dočim dobiva Maribor I to doklado 2,100.650.— Din. Izdajo pa
Maribor (% celotnih izdatkov)
2,897.786,—	Din	(30.6%)
1,905.791.—	>	(20.1%)
1,667.839,—	>	(17.6%)
486.751,—	>	( 5.1%)
113.744,—	>	( 1.2%)
1,253.318.—	>	(13.2%)
okoliške občine (% celotnih izdatkov) za splošno upravo 136.580.— Din (24.3%)' ceste in promet 85.597.— > (15.2%) prosveta (šolstvo) 241.294.— > (42.9%) zdravstvo	19.610.52 > ( 3.4%)
vojaštvo	1.960.— > ( 0.3%)'
socialno skrbstvo 44.085.— > ( 7.8%)' (Pri okoliških občinah tu niso všteti izdatki ubožnih svetov, ki imajo posebej pro-račune z izdatki 56.555.— Din.)
S to primerjavo pa že preidemo na ugod-« nosti, ki jih imajo Mariborčani in ki jih ol* činarji okoliških občin nimajo.
-j- Strašna rastlina. V Queensland v Av« straliji raste med drugimi nenavadnimi rastlinami tudi drevo, ki ga imenujejo »bodeče drevo«, krasnih barv, zelo prijetno za oko, a zelo nevarno za kožo. Zraste do tri metre visoko ter ima zelo neprijeten duh. To pa zato, ker bi sicer marsikdo pozabil na nevarno rastlino ter se ji nevede približal. Nobenega sledu ne najdeš tam, kjer si se je dotaknil, a bolečine so tako silne, da človek ve3 zdivja. Ob vlažnem vremenu postane ono mesto popolnoma mehko. Konj, kateri je prišel v dotiko s tem nevarnim drevesom, je postal tako divji, da ni pustil nikogar blizu ter so ga morali ustreliti.
+ Strog zakon na Angleškem. Nedavno je bil neki edinburški visokošolec kaznovan kakor sledi: 2 funta, ker je v pijanem stanju vozil avto; 5 funtov radi nevarne vožnje; 1 funt, ker si ni preskrbel oblastnega dovoljenja, da sme voziti; 1 funt, ker je bil v posesti dovoljenja, glasečega se na drugo osebo, Skupaj torej 9 funtov ali približno 2500 Din. Stroga kazen 1
-f Dragocena zamazana slika. Pred par meseci je ob priliki neke razprodaje v Londonu nekdo kupil sliko, ki je bila tako zamazana, da sploh ni bilo mogoče dognati, kaj je na sliki in čigavo delo je. Zdaj pa so jo očistili in veščaki trdijo, da jo je slikal slavni flamski mojster Jakob Jordan ter da je vredna 10.000 funtov ali skoraj tri milijonr dinarjev.
Priporočamo
Kolinsko cikoriio
ICB OS osa BHKSD on OB B
H Znana, solidna trgovina izgotov-■ ljcnih oblek za dame in gospode
6. Bernafovii, Mestni trg 51
bo tudi v teh dneh splošne preskrbe z oblačili omogočila ccnj. rodbinam in pocdincem, da si ^
i "irSfuobffi na ©br®lceintobrez povišania cet*. i
j
bb ess sa va ss sns os ora eza gb so se
Nova Evropa.
Nedavno je izšla prekrasna knjiga francoskega publicista Haynionda Recouillita, ki se bavi z »Novo Evropo«, kakršna je po vojni. Pisatelj, ki se ozira pred vsem na francoske razmere, primerja povojne izpremembe z onimi po padcu rimskega imperija, odkritju Amerike ali po industrijski revoluciji v začetku J9. stoletja.
Vsi, ki so živeli z dohodki in plačo, so zdaj oddaljeni menda le pol koraka od bera-čije. Sodniki in uradniki iščejo zasebnega zaslužka dodatno k plači iu pišejo zvečer za uboge groše polirjem ali trgovcem. Mlado po-kolenje hoče biti samo trgovci ali obrtniki, armada, šola, časopisje, sodnije ostanejo brez pritoka novih moči. »Mali štacunar zasluži 8-krat več kakor general, predsednik najvišje sodnije ali rektor pariške univerze. To dejstvo pomeni revolucijo v francoski družbi. Vojrli bogataši niso bili posebno številni, več jih jo tudi izgubilo denar po vojni. Kadre novega razreda bogatašev tvorijo trgovci z živili, branjevke, peki in mesarije. Zadostuje jim štiri leta trgovskega udejstvovanja, da se potegnejo v pokoj in živijo na obresti. Prej, pred vojno je bilo to mogoče le po 20—30 letnem napornem delu. Ob enem narašča nezadovoljstvo in ozlobljenost med buržuaznimj izobraženci. To pa je voda na mlin komunistov. »Državi se ni bilo treba bati komunističnih, po večini inozemskih delavcev. Francoski izobraženci pa bi prinesli stranki možgane, vo-diteljske zmožnosti in to je vprašanje nedoslednih posledic.« Sedanji bogati kmetje in štacunar j i bodo potrebovali deset in deset let, da se dvignejo duševno in izpopolnijo sedanjo i'rzel v buržoazni lestvici. Ni več nekdanjega socialnega ravnotežja in izginilo je znova francoska rodbinska sreča »la joie de vivre«. Pre-vladanje novega sloja je razvidno tudi po propadanju umetnosti. Nekdanje drame in opere so nadomestili »musiclialli«, klovni, gole »dedce«, plesalke v nojevem perju in podobno.
Predolga kruta vojna je odnesla za vselej predvojno Francosko z njenim brezskrbnim življenjem, kulturo, umetnostjo. Novi dužabni razredi bodo vpostavili sčasom socialno ravnotežje, a to bodo že druge moči.c
Angleži povsod.
V Ottavi v Kanadi je nedavno umrl Anglež, ki je štirideset let živel med Eskimi kot Eskimo. To je bil dr. Peck, ki je najpreje vstopil v vojno mornarico, potem pa želel postati misijonar. Ta je poznal življenje Eskimov bolje kot katerikoli drugi belokožec. Poučeval jih je v njih jeziku ter se tudi oblačil kakor Eskimi.
Sir Burton, ki je bil nekdaj častnik v indijski armadi, jc popolnoma obvladal 26 jezikov, On je bil eden izmed onih redkih Evropejcev, ki se jim posreči priti v Meko. Potoval je preoblečen v afganistanskega mohame-ianca in na vsej dolgi poti, ki je trajala več mesecev, ni nikdar zbudil sumnje, da bi bil kaj druzega kot mohamedanec.
Lord Kitchener, ki se je v svetovni vojni aa potu v Rusijo potopil, se je večkrat preoblekel v Arabca in kot tak hodil okoli bazarjev ali po oazah Sahare in ni bil nikdar razkrinkan. Preden je šel s svojo ekspedicijo aad Mahdija, je bil takorekoč sam svoj lasten ogleduh. Angleži pripisujejo uspeh tega pohoda v glavnem Kitchenerjevi špionaži.
Sir Kart. je bil baje bolj kitajski kot Kitajci sami. Ta je vstopil 1. 1859 v kitajsko iržavno službo ter postal generalni inšpektor :arine, ter imel kot tak 3000 mož vojakov na razpolago. Poznal je njih družabne običaje in težki kitajski jezik kot malokdo.
Nekdaj so Rusi delali preglavice indijski vladi radi Afganistana. Nekoč je prišel ruski pooblaščenec k afganskemu emirju, naj bi podpisal okrožnico, tičočo se nekih predpravic Rusov. Ker je bilo treba mnogo izvodov napraviti, je dal emir okrožnico litografirati, da bi tako napravil vtis kot da je Emir vsak posamezen izvod podpisal. Ko je litograf vse pripravil in žc imel odtis okrožnice na plošči, se je njegov kuli brezskrbno nanjo vsedel. Dobil je zato seveda precej klofut in brc, tako da je jokajoč odšel. Zvečer pa jc smuknil na angleško poslaništvo, kjer je slekel svoje bele, a sedaj zamazane hlače. Ko so hlače fotografirali, so dobili lepo kopijo važne listine. Seveda to ni bil nikak kuli, pač pa poslaniški ataše, ki se je znal tako izborno preleviti v kulija.
V mongolskih peskih.
Ruski akademik Foersman popisuje v »Krasni Zvezdi« svoje potovanje v globino Mongolije: imel je nalogo sestaviti načrt zemljepisnega ln geološkega raziskovanja dežele, katero bi se izvršilo v teku nasleduijh deset 'et.
Mongolska prestolica se ne zove več Ur-ga, dobila je novo ime Ulan-Batir-Hoto, kar pomeni >Mesto rdočih junakove Naš novi avto
— pravi Foersman — je prehiteval počasne volovske vprege in velblode. Hiteli smo izrabiti ugodno vreme pred letno vročino in smo se poslužili v to svrho nenavadnega vozila. A tudi spomladansko mongolsko solnce je bilo prevroče za nas po meglenem Petrogradu. Samo mongol-vodnik se dobro počuti, ker je zavit v debelo vatirano obleko! Pot gre v jugo-zapadni smeri ob reki Orhonu. Rumenorjava ravnina je polna neizčrpnih zakladov. To so tisočletni gorljivi škriljevci, ki ležijo v 60 m globokih in do 200 km dolgih plasteh kar na cesti. Iz škriljevca se dobi strojno olje, smola, bencin in več dragocenih snovi.
Mongol, ki pase črede po neskončni planjavi, ne bi seveda verjel, da hodi po dnu nekdanjega oceana. Mi pa smo našli krasne okamenele klešče morskega raka, čeljusti kita, oklepe velikanskih želv in zobe morskega volka. Cel teden smo bivali ob Bajan-Dabanu, »Bogatem slemenu«, kjer so našli 1. 1922. Amerikanci prvega dinozavra. Narava je tako dobro ohranila v apnencu ostanke izumrlih strašil, da so našli v dinozavrovih jajcih celo embrione malih živali. Mi smo našli več jajc in dve krasno ohranjeni čeljusti.
Naš avto leti zdaj po kameniti puščavi in visoko meče v zrak potovalce, zdaj težko pleza skozi mehki baržunasti pesek. Prebivalstva je nad vse malo. Od aula do aula (mongolska taborišča) je po 50—70 km. Gostoljubni gospodarji nas posadijo na preproge v šotoru, prinesejo pečeno jagnjetino, kobilje mleko in gosti čaj z mlekom. Kakor otroci otipavajo naše obleke. Saj so tudi otroci, ki se bojijo neštevilnih hudobnih besov v puščavi. Ob križiščih, na slemenih, ovinkih se vidijo povsod veliki kupi kamenja. Tukaj ležijo srebrni in bakreni novčiči, jagnjetina v smrdečih kosih in konjske glave. Veter zvija in razvija dolge kose rdečega in sinjega blaga na visokih drogih. To so darila miniogredočih potnikov, ki žrtvujejo besom darila, da jim priza-nesejo.
Prekrižali smo kot prvi Evropci puščavo doli do zapada proti vzhodu (vsi dosedanji raziskovalci so potovali na jug in jugo-vzhod od Ulan-Batir-Hota). Po slanih jezerih osrednje Mongolije so se pričeli graniti in bazalt. Nekoč so bruhali tukaj mogočni vulkani. Imajo še imena »ognjenih gor« in stojijo kar v vrstah kot 150—2C0 metrov visoki griči. Okoli ležijo tako zvane vulkanske bombe — kosi v zraku strnjene lave v obliki vretena. Okoli pa je vse rumeno od krasne, čiste baržunasie plasti žvepla — tukaj čakajo milijarde na podjetne ljudi.
Iz moskovski let
»Rulj« piše, da je znašalo v polovici februarja število jetnikov v sovjetskih ječah: do 15.000 v Moskvi, 9000 v Petrogradu, 4000 v Odesi in 3000 v Kijevu. Po sovjetskih postavah mora vsak jetnik prejeti obtožnico ne pozneje kakor v štirih tednih po zaporu. Vendar pišejo večkrat sodniki: »preiskava ni zaključena« ali celo »preiskava ni pričeta« in potem sedijo »zločinci« več let v ječi »v evidenci Glavne Politične Uprave« (podobno je bilo pod carskim režimom). Mornariške upornike iz Kronstadta so poslali v Sibirijo, ukrajinske ječe so polne protisovietskih »hetmancev«, v Moskvi sami pa sedi največ nekdanjih častnikov: tvorijo večjo polovico splošnega števila jetnikov. Pet poslopij moskovske gubernske ječe je prenapolnjenih. Zato so priredili posebno šesto hišo za zaprte duhovnike. Njih število znaša v Moskvi kakih 500 ljudi in so vsi zapisani v »evidenco G. P. U.« Seveda sem niso všteti kaznjenci po drugih mestih evropske in azijske Rusije.
Morilci, ki zahtevalo nagrado.
Svet narodnih komisarjev v Moskvi je priznal doživljensko pokojnino 14 še živini morilcem carja Aleksandra II. o priliki 45-letnice atentata iz 1. 1881. Med njimi je glavna Vera Figner, ki se je kot dijakinja udeležila atentata na carja, bila ,pomiloščena' v Sibirijo, pa še danes kot starka živi. Zdaj pa zahtevajo, vzpodbudeni po tem zgledu, nagrado tudi morilci Nikolaja II. in njegove rodbine, katero so 1. 1918 v Jekaterinburgu na zverinski način poklali, oziroma ustrelili, potem pa trupla požgali. Vložili so prošnjo, v kateri prosijo za priznanje »posebnih zaslug za blagor prole-tarijata« in seveda tudi za pencijo. Prošnjo je podpisal v imenu vseh udeležencev Mihael Jurovski, nekdanji urar in sanitetski podčastnik, žid, ki je vodil umor.
ilia „Pri Fajmoštru"
priporoča za velikonočne praznike lale izbornavlnn:
Dalmatinsko belo z otoka Visa	itr.	Din	1J'—
« črno k k «	«	«	H'_
štajersko belo — — — —	«	« 12-_
Bizcljsko « — — — —	«	« 14._
Rizling, ljutomerski — — —	«	« 15-_
Mozler iz oi moške graščine —	«	«	17-—
Rurjundec (stari, iz Icla 1921) •	«	«	20 —
Nč&rava
Izprerninjanje barv pri kameleoni!.
Kot edini primer, da izpreminjajo živali sveje barve, poznamo kameleona. Vendar je še '.iir.ogo drugih zastopnikov živalstva, deloma celo navadnih, ki tudi izpreminjajo svojo barvo, večinoma pa le sezonsko, kot na primer hermelin in velika podlasica, ki sta poleti več ali manj svetlorjavkaste barve, pozimi pa bela. Navadna zelena žaba izpreminja tudi barvo svoje kože, kar pa zavisi večinoma od svetlobe, toplote in vlage okolice. Tako je včasih svetlozelene barve, včasih pa temnosive. Kameleon, ki živi po južni Španiji in severni Afriki, pa zamore barvo svoje kože poljubno po svoji volji spreminjati. Saj to izpreminja-nje barv je njegova edina zaščita, ki jo ima pred sovražniki, ker je sicer jako neokreten in brez moči. Pa ne samo pred sovražniki, temveč ludi pred svojimi žrtvami, različnimi žuželkami, ki mu služijo v hrano, hoče biti popolnoma skrit. Poprej rdeč« barvan zadobi naenkrat živozeleno barvo, 1 V.cor da bi bil list na drevesu. Žuželka sede nanj nič hudega sluteča, pa že sproži svoj lepljiv jezik proti njej ter jo požre. Zopet potem postane nenadoma rjav kot drevesno deblo ali pa lepo rumen kot cvetje na drevju. Navidezno njegov silno kompliciran organizem je po temeljitem študiju nekaterih zoologov postal popolnoma enostavna stvar. Ivameleonove barve niso nič drugega nego kromatofori nakopičeni v pigmentu, katerega je v njegovi koži vse polno. Rdeče kromatofore se nahajajo samo v svojih pigmentnih stanicah, ravno tako bele oziroma rumene in črne. Vsa ta pigmentna zrnca so potem v zvezi z živčevjem, tako da lahko svojevoljno vpliva na barvo kože. To se pa vrši na ta način, da kontrahira vse pigmentne Staniče razen onih, katerih barvo hoče zadobiti. Pri kontrakciji namreč dobi barva nekon-trahiranih pigmentnih stanic tako premoč, da postanejo ostale barve skoraj nevidne. V ka-meleonovi koži so sicer zastopane samo kromatofore osnovnih barv, toda potom raznih kombinacij v kontrakciji je zmožen pričarati na svojo kožo različne nijanse in neredko tudi na različnih delih telesa povzroči različne barve.
Pomen sestave zraka za življenje.
Tudi ozračje samo vpliva poleg drugih faktoi-jev tako na življenje posameznih živih bitij, zlasti pa na človeka samega, da mu celo prepreči njegov obstoj. Da so največje višine na zemlji nenaseljene, je treba v prvi vrsti pripisovati pomanjkanju kisika. Kisik je najvažnejši sestavni del zraka, ki omogoča vse življenje na zemlji. S prevzemanjem kisika se vrši proces gorenja, brez katerega bi bilo vsako fiziološko delovanje izključeno. Saj življenje prav za prav ni nič drugega (v fiziološkem smislu seveda) kot gorenje. S hrano sprejemamo ogljik, ki se potem spaja z vdihanim kisikom, kar potem kot ogljikov dioksid oddajamo iz pljuč. Vendar pa menjava množine kisika v zraku, in sicer v mejah, ki je za življenje še zadostna, ni tolike važnosti kakor dejstvo, da se pri večji množini kisika v zraku s tem zmanjša množina ogljikova dioksida in drugih škodljivih primesi. Ravno tako je z ozonom, o katerem se navadno sliši, da je za organizem celo zdravilen. Ozon je sam po sebi zelo strupen plin, zdravilen pa le v toliko, v kolikor zmanjša njegova prisotnost število bakterij. Ozona se zlasti po števikiih strelah mnogo nabere v ozračju. Enako važen kakor kisik, je za življenje dioksid, ki pride v prvi Vrsti za rastlinstvo v poštev. Kar je za druga živa bitja kisik, to je za rastline ogljikov dioksid. Rastline namreč vdihavajo ta ogljikov dioksid in izdikavajo kisik, ko se namreč pod vplivom solnčnih žarkov razkraja ta dioksid v ogljik in kisik. Tu opažamo torej obraten proces kot pri človeku in živalih. Ako bi se v zraku nabralo preveč ogljikovega dioksida, bi imelo to le za slednje slabe posledice, a skrbi za regulacijo morje samo, ki absorbira vso ono množino, ki jo je preveč v zraku. Za rastline so dalje važni tudi vodeni hlapi v zraku in pa prašni delci. Res je, da smatramo prisotnost prahu v zraku za skrajno škodljivo, vendar je ta neobhodno potreben za tvorbo dežja. Vodeni hlapi, ki se nahajajo v zraku, se morejo kondenzirati le okoli takih jeder, kakor so
prašni delci. Če bi torej teh sploh ne bilo v zraku, tedaj bi se vsa vlaga zgoščevala na predmetih, ki so na zemskem površju, na naših oblekah, nas samih. Vse bi tedaj bilo vlažno za časa slabega vremena. Vendar bi samo voda za rastlinstvo in tudi za nas ne zadostovala, ker bi jo zlasti ne mogli uporabljati bodisi kot pitno vodo bodisi za drugo uporabo. Prašni delci v zraku pa so tudi še poleg tega zato važni, ker vsebujejo amoniak v obliki nitrata ali pa nitrita. Na ta način dovaja dež z onimi prašnimi delci za rastlinstvo prevažne dušičnate spojine na zemljo. Ne raV-no radi vlage, ker to dobi češče od talne vode, temveč radi teh spojin je dež tako silno potreben za rastlinstvo. V enem litru deževnice nahajamo namreč pol miligrama amoniaka, kar je relativno jako dosti, v mestih vsebuje radi številnih tovaren, ki so v obližju, in radi večjega prahu znatno več, v tropih pa celo nad poldrugi miligram v enaki množini deževnice.
Etnološka ekspedicija na (ironland.
Pred kratkim se je na Danskem sestavila ekspedicija samih strokovnjakov pod vodstvom znanega etnologa M. Bangsteda. Proučevali bodo v vseh podrobnostih življenje gronland-skih Eskimov. Da bodo njih poročila tem bolj točna, bodo sploh vse prizore posneli na film, da tako ostane vse v živih slikah zapisano, kar je muogokrat veliko več vredno, nego dolge suhoparne in še z vtisi avtorjev opremljene knjige, ki torej večkrat niso v stanu podati čitatelju popolne objektivne slike. Potom filmov pa si upa ekspedicija tudi toliko zaslužiti, da ji bodo povrnjeni vsi strošld. Kot svoje glavno bivališče na Gronlandu so si zamislili Umanak, odkoder bodo od časa do časa delali večje ekskurzije na vse strani. Stalno bivališče so si zato izbrali, da pridejo s ta-mošnjim prebivalstvom tudi duševno v stik-
Omejitev kretenšima.
Med najmanjše liudi na svetu spadajo tudi kreteni, ki so pa abnormalno razviti. Pomanjkanje tireoidina v golšni žlezi povzročita patološki pojav, ki je pa sporadično razširjen na gotovih ozemljih. Ker ti ljudje niso samo telesno, temveč tudi duševno zaostali, zato so v človeški družbi jako malo uporabljivi. Da se preprečijo kolikor mogoče ti patološki pojavi med ljudmi, je predlagal profesor W. pL Janregg, da se prisili vse prebivalstvo takih ozemelj, kjer je kretenizem sporadičen, da bi uživali gotovo količino joda. Koliko vpliva jod na organizem, se vidi pri prebivalstvu v primorskih krajih, kjer ga z morskim zrakom neprestano vdihavajo. Pa tudi pitna voda vsebuje v bližini morja precej joda, dočim navadna prav nič. Po predlogu Janregga naj bi prevzel ta posel državni monopol, ki bi primešal kuhinjski soli tudi predpisano množino jodovih soli.
Ozdravljeni rak.
Prof. K. Skrobanski je demonstriral v pe» trograjskem porodnem in ginekološkem društvu redki slučaj raka na spodnjem telesu ženske. Zdravniki so že zapisali 42 letno bolnico smrti, ker je segala rakova oteklina do kosti. Nesrečna ženska je prosila, naj se poskusi vse, kar bi ji rešilo življenje. Vsi znani načini zdravljenja so odpovedali, tudi Rontge-novi žarki. Tedaj je vtaknil prof. Skrobanski v veliko ateklino dve stekleni cevki z ema-nacijo radija. To je povzročilo čudež. Oteklina je izginila, rana se je zacelila. Ženska se dobro počuti iu uživa vse jedi. Zdrava je že skoro 4 mesece. Težko je povedati, ali se ne bo povrnila bolezen pozneje. Zasedaj pa je nedvomno bolnica rešena smrti.
Največja Stadion.
je loterija za 456 dobitkov!
Cuvaffc svol oftrai
se osvobodite vseh neSUtortl ko«, r	rljahln par-
vsak dan, Dobiva sc, v v™^™^olavno sUa-tumerijah.««
Vremensko porofllo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 2. aprila 1926. Višina barometra 308'8m
Opazovanja
l:rn!
Liublj&n: (dvorec)
Zagreb Belgrad Snrajc\'0 SStopSJe ■Dubrovnik £>raga
Baro-meler
Toplota
t C'
Rcl. »laga
Id
768-9
769-3 766-5 /67-9 756-9 766-6
764-2 763-1 770'5
7-8
8-6 19-2 15-1 21-0 11-0
140
180 4-0
90 87
46
47 75 65
75 55
Veler In brilna v m
Oblačnost 0-10
Vrsta padnvin
ob opa;ovan|u |
V minilo 7»
SW G-5 SW 1 S 1 S 1 cnline cc'ine
E 1 caline
SSVV 1
V Ljubljani je
megla megla
dež G-l
0 0
3 s
d n
o T
£ S
«9 ■— .o ra u
a 4)
tO
kj >
d)
S O o —
Barometer je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navaano lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Zbiraj - šfedi!
priložnost je tu! Ako si kupite perilo in krasno
pomladansko obleko pri tvrdki
Drago Schwab - Ljubljana
»i prištedite takoj lep znesek. — Prizna se Vam
P	20% POPUSTI__
Geirlzveibi vestmilc
SLOVENSKA ZLATA KNJIGA.
Ko se je pred leti začela zlasti nn priporočilo rimskih papežev po vsem svetu širiti pobožnost družinskih posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, so se za posamezne narode in države kmalu ustanovila posebna »narodna tajništva posvečenja družin;, ki so prevzela vodstvo in organizacijo celega gibanja v svojih okoliših in ki so zlasti začela zbirati vse posvečene družine v tako imenovane »Zla-te knjige«, ki se v trajen spomin hranijo v glavnih narodnih svetiščih Srca Jezusovega, večinoma pa v samostanu in kapelici presv. Srca v Pnray le Mo-nialu, kjer je živela sv. Marjeta Alakok m je »u položen začetek tega gibanja. To gibanje se je dandanes že tako razširilo po vsem svetu, da obsega nad 20 milijonov družin in se širi vedno dalje, pospeševano zlasti po »Apostolstvu molitve«, tudi med Slovenci je postalo že precej znano in je bila že dolgo želja vseli poklicanih krogov, naj bi se ustanovilo tudi za Slovence posebno narodno tajništvo, ki bi vzelo pri nas vso akcijo v roke in enotno uredilo. To se je zgodilo lansko leto, ko je obenem z uredništvom »Glasnika presv. Srca Jezusovega« pri oo. jezuitih v Ljubljani začelo poslovati »Osrednje tajništvo posvečenja družin«, ki je kmalu dobilo podružnico v Gorici za slovenske družine v Italiji. Uspeh obojnega dela je bilo, da se je število družinskih posvetitev mahoma dvignilo in je doseglo do konca leta 1925 že nad 6000 druz n, priglašenih za »Slovensko Zlato knjigo«. Število je tudi po novem letu neprestano rastlo in to zlasti zadnji mesec, ko je bilo razglašeno, da napravimo Slovenci prvikrat po vojni svoje romanje v Paray le Monial in se tedaj izpolni splošna želja, da tudi nas narod položi kot narodni dar svojo prvo Zlato knjigo na oltar prikazovanj presv. Srca Jezusovega. Posvetitve družin so se v zadnjem času po mnogih župnijah tako pomnožile, da so mnogi dušni pastirji imeli polne roke dela, da so mogli ustreči vsem prošnjam. Zlasti lepo je, ker se je zadnji čas ta posvetitev razširila tudi na posvetitev večjih družin: župnij, samostanov, šol, katoliških prosvetnih organizacij, orlovskih odsekov, Marijinih družb, trotjerednih skupščin itd. Poročila o izvršenih slovesnostih pri posvetitvah so iz mnogih krajev naravnost ganljiva in spodbudna. — Ureditev i-i priprava Zlate knjige je zahtevala zadnje čase toliko dela, da so bite par tednov tri moči neprestano zaposlene. Je pa iz tega nastala tudi lepa knjiga, ki bo trajen kras in spomin na izvršene posvetitve in izraz globoke pobožnosti našega naroda do presv Srca Jezusovega.
Knjiga obsega sedaj 11.365 priglašenih slovenskih družin, ki so na svojem domu postavile prestol Srcu Jezusovemu in se Mu slovesno posvetile. Razdeljena je na štiri dele po deželah, kjer prebivajo priglašene družine: Slovenija. Italija, Avstrija, Združene države severne Amerike. Vsak oddelek krasi lepa naslovna slika Srca Jezusovega z rdečim napisom in je razdeljen na škofije in nad-Skofije dotične dežele. Po škofijah se vrste posamezne župnije v abecednem redu in v vsaki župniji podatki onih družin, ki so priglasile posveti-' lev. Vso družine bo pisane s pisalnim strojem, kar "naje celi knjigi lepo enotnost in m< numentalen ^ISaČaj. Spredaj na prvi strani je slov sna dedika-cija vpisanih družin, nato sledi posebin list s podatki posvetitev škofijskih domov vseh petero slovenskih škofov. — Knjiga je vezana v lepo rdeče usnje z zlatimi napisi in zgoraj pozlačenim robom ter jo krasijo trakovi v slovenskih barvah. Odli-* kuje se po plemeniti preprostosti in strogo izpeljanem umetniškem okusu.
Zanimiv je obljubljeni pregled, koliko družin se je iz posameznih krajev pravočasno priglasilo in bilo sprejetih v to našo prvo Zlato knjigo.
Škofija ljubljanska. Mesto Ljubljana: sv. Peter 87, stolna župnija 16, sv. Jakob 12, frančiškani 10, Trnovo 4. — Ljubljanska okolica: Sostro 142, Vič 48, Želimlje 47, Rudnik 80, Sv. Jakob ob Savi 16, Preska 10, Št. Vid 8. Polje 3, Ježica 1, Šmartin 1. — Cerknica: Stari trg 1.
—	Kamnik: Dob 201, Domžale 157, Kamnik 106, Sp. Tuhinj 92, Zg. Tuhinj 48, Rova 48, Vranja-peč 47, Stranje 37, Sela 23, Mekinje 22, Homec 19, Nevlje 12, Komenda 3. Mengeš 2. — Kočevje: mesto 1. — Kranj : Tržič 111, Mavčiče 94, Naklo 67, Križe 60, Lom 58, Goriče 57, Šenčur 7, Trboje 7, Kranj 1. — Leskovec: Cerklje 69, Kostanjevica 16, Sv. Križ 10, Sv. Duh 2, Raka 1.— Litija: Šmartno 154, Štanga 54, Sava 12. Radeče 11, Zagorje 7, Prežganje 5. — Loka : Selca 54, Železniki 54, Šltofja Loka 35, Drazgoše 14, Stara Loka 8, Stara Oslica 7, Žiri 3, Trata 1, Zalilog 1.
—	Moravče: Ihan 57, Dol 55, Brdo 31, Moravče 27 Vače 2, Peče 1. — Novo mesto: Šmarjeta 218, Šmihel 182, Šempeter 159, Brusnice 25, Novo mesto 1. — Radovljica: Gorje 172, Dovje 171, Leše 38, Breznica 17, Kamna gorica 16, Zasip 3, Kranjska gora 1. — Ribnica : trg 511, Do)>re polje 242, Sodražica 229, Škocjan 118, Turjak 13. — S e m i č : Metlika 485, Adlešiči 7. — Šmarje Št. Vid pri Stični 218, Kopanj 66, Višnja gora 36, Šmarje 9. — Trebnje: 401. — Vrhnika: Podlipa 38, Horjul 36, Zaplana 11, Bevke 6, Gor. Logatec 3, Črni vrh 1. — Žužemberk: Am-bius 69, Sela 42, Ajdovec 4.
ftkofija lavantinska: Maribor levi breg: frančiškani 49, Gor. Sv. Kungota 21, stolna v Mariboru 16, Sv. Marjeta ob Pesnici 16, Sv. Peter 9, Kamnica 6. — B r a s 1 o v e e : 199, Sv. Andraž nad Polzelo 15, Sv. Jurij pod Taborom 10. — Celje : mesto 23, Sv. Peter v Savinjski dolini 23, Teharje 9, Griže 5, Žalec 2, Galicija 1. — Dravsko polje: Frani 20, Št. Jnnž 9, Sv. Lovrenc 4.
—	Gornjigrad: Nova Štifta 116, Nazaret 42, Solčava 25, Mozirje 22, Luče 15, Šmihel 3, Rečica 2 — J a r e n i n a : Sv. Uj 27, Jarenina 22, Sv. Jakob 21, Sv. Jurij 5. — K o n j i c e : trg 334, Priho-va 46, Sv. Jernej 12, Kebelj 4, Zreče 2. — Koz je : Pilštajn 52. Dobje 23, Podsreda 7, Kozjo 1, Planina 1. — Laško: Sv. Lenart 15, Laško 6, Trbovlje 2, Loka 1, Jurklošter 1. — Sv. Lenart v Slov. goricah: Sv. Bolfenk 12, Sv. Anton 11, Sv Jurij 1. — Ljutomer: Gor. Radgona 40, Mala Nedelja 20, Ljutomer 3, Veržej 1. — M a r e n b e r g — M a r i -bor desni breg: Sv. Magdalena 193, Ruše 2, Sv. Lovrenc 1. — Nova cerkev: Sv. Martin 28, Sv. Jošt 8, Dobrna 5, Vojnik 4. — Ptuj: Hajdi-na 53, Sv. Andraž 7, Sv. lx>vrenc 8. — Rogatec: Sv. Križ 34. — Slov. Bistrica: Laporje 26, Sv. Martin 19, Studenice 15, Crešnjevec 10, Makole 9, Majšperg 1 — Šmarje: Kalobje 2. — Velika Nedelja: Sv. Tomaž 414, Svetinje 865, Središče 12, Ormož 2. — Videm: Zdole 160, Pišoče 86, Sromlje 6, Brežice 1, Rajhenburg 1. — V u zenica. — Z a v r č e : Sv. Andraž 123, Za-vrče 17, Sv. Vid 11. — Dravograd —Mežiška dolina: Kotlje 2. — Dol. Lendava: Črcnsovci 1. — Murska Sobota.
ITALIJA. — Goriška uadškofija: stolna župnija 7, Sv. Ignacij 9, Sv. Vid 4, Sv. Rok 8, Ravnica 29, Idrija ob Bnči 8, Kamnje 13, Osek 1, Sv. Peter pri Gorici 1, Sv. Lucija ob Soči 68, Levpa 2, Bilje 7, Avče 62, Podbrdo 27, Vipava 6, Štomnž 24, Batuje 34, Solkan 18, Novaki 74, Cerniče 6, Gor. Tribuia 2, Lokovec 5, Tolmin 260, Volče 180. — Ljubljanska škofija: Studeno 280, Suliorija 89. — Tržaška škofija: stolna 4. — Reška škofija: Kne-žak 136, Jelš one 38.
AVSTRIJA. - KrSka Skotija: Apače 2, Št. Janž v Rožu 1, Šmihel 21, Sveče 1, Borovlje 1, Pli-berk 18, Vogrče 19, Rožek 1, Sv. Miklavž 1, Ziljska Bistrica 1, Zvabek 4.
ZDRU2. DRŽAVE. - Nadškoiija Ncwyork: slovenska župnija sv. Cirila in Metoda 51.
Ako računamo na eno družino povprečno po 8 do 10 Članov in to lahko storimo, ker so med njimi nekatere številnejše družine (župnije, društva itd.), vidimo, da po tej Zlati knjigi manifestira 90 do 100 tisoč Slovencev za idejo socialnega kraljestva presv. Srca Jezusovega v smislu zadnje okrožnice sv. očeta Pija XI.
Zal, da je mnogo družin zakasnilo napovedani rok za priglasitev in zato niso mogle biti več sprejete v to prvo knjigo. Vse te in naslednje, ki se priglasijo, bodo vpisane v drugo Zlato knjigo, na katero bo treba kmalu misliti. Naj bi bila tudi ta tako lep in veličasten izraz globokega češčenja presv. Srca Jezusovega v našem narodu. Vse na-daljne priglase sprejema »Tajništvo posvofcn.ia družin« za Slovenijo v Ljubljani, Zrinjskega c. 9, zn Italijo: Gorica, Via Torrente-Mollino, kjer sc dobe tudi vsa potrebna pojasnila in tiskovine. -k
Člani Križanske moške Marijino družbe se vabijo, da se zanesljivo polnoštevilno udeleže nocojšnje velikonočne procesije v Križankah. Od te dolžnosti more kongreganista odvezati lo slučaj bolezni. Pričetek ob pol osmih zvečer. Sveče se dobe kakor vsako leto tako tudi letos pri stranskem cerkvenem vhodu.
V cerkvi sv. Jožeta bo pobožnost vstajenja veliko soboto ob pol 8 zvečer. Kongregacije so I vljudno vabljene, da se je udeleže Sveče za pro- j cesijo se dobe pri cerkvenih vratih.	|
Naše ffljašfvo j
Naš dan. Cilj: Grmada. Zbirališče: 5 IV. ob i % 9 na gorenjskem kolodvoru. V slučaju slabega vremena se vrši sestanek istega dne ob 10 dopoldne v navadnih prostorih.
Športni fecfen
Veliki boj na Semmeringu je končan. Prvo darilo je dobil Spielmann, drugo Aljehin, tretje Vidmar. Spielmamia ne štejejo v prav prvi razred, forma njegova je zelo nestalna; sedaj je bil v iz-borni. Aljehin in Vidmar sta v pni polovici turnirja imela nekaj nezasluženih neuspehov, sicer bi bila daleč pred drugimi.
Ne po šahovski deski, pač pa s hodiljkami po ledu zna izborno skakati kanadski mojster Tay-lor. On je doslej edini, ki more s hodiljkami drsali po ledu težke vaje mojstrske šole. Presenetljivi so njegovi skoki, z največjo lahkoto skoči čez enajst sodov.
Spet druge vrste prvak je Nemec Frangen, ki je lani v minuti stenografiral 440 zlogov, svetovni rekord.
Misel športa prodira zmeraj bolj. V Italiji na primer imajo športniki, če jih je le pet skupaj, od 1 aprila naprej iste vozne olajšave kakor vojaške osebe. — Nemški predsednik Hiudonburg je prevzel protektOrat nemških bojnili iger, Iti se vršijo od 4. do 11. julija. — V HarkoVu v Rusiji se je vršil kongres, ki je premotrival vprašanje športa in telesnih vaj. Ugotovili so, da je šport v liusiji danes dosti bolj razširjen kakor je bil pred vojsko; celo kmetje, ki se zanj včasih sploh niso nič zanimali, se ga zmeraj bolj oprijemljejo. Samo v Ukrajini je danes 1151 športnih društev z 82.000 člani, od katerih je 32.000 žensk; število učiteljev športa in telesne kulture sploh gre nad tisoč, 250 tisoč šolskih otrok goji redno športne vaje. — Danes in jutri se vrši v stadionu pariškega predmestja Pan-tin nogometna tekma med nemškim hi francoskim delavskim klubom. To ne bo samo športna prireditev, temveč hkrati tudi velika pacifistična demonstracija. Delovski listi vabijo pacifiste, naj pridejo vsi tekmo gledat. — Olimpiada delavccv se bo vršila letos na Dunaju, drugo leto pa v Pragi. — Mednarodni olimpijski odbor priobčuje program amsterdamske olimpiade leta 1928. Oficielna otvoritev bo 30. junija, zaključek pa 24. julija. Kakor doslej zmeraj se bodo tudi pri tej olimpiadi nogometne tekme že prej začele, 20. junija. V dnevih, ko ne bo nogometa, bodo igrali hockey, nato pa tenis — če bo sploh na programu — in sabljanje. Z atletiko pričnejo 9. julija, potem pride na vrsto jadranje, veslanje in kolesarstvo. Vmes bodo plavali, boksali in jahali. Telovadba bo olimpiado zaključila. Mednarodni kongres tenisa v Parizu je poslal olimpijskemu odboru spomenico, v kateri navaja pogoje za sodelovanje; če bodo pogoji sprejeti, se bodo tekme v tenisu vršile, sicer pa ne.
Suzani so ponudili 12.000 funtov, 'o je. 3 milijone 318 tisoč dinarjev, če gre za tri mesece v Ameriko in nastopi vsak večer na odru deset minut. Pa noče, ker hoče ostati zvesta amaterstvu. No, no! Ni tako natančno.
Šest narodov je tekmovalo v teku cross-coun-try v Bruslju; zmagal je Anglež Harper v 44:17.4. — llouben se je v Evropi spet popravil. V Dort- | mundu je zmagal v teku na 50 m v 5.8, v teku na 80 m pa v 8.4; pri isti prireditvi je pretekel dr. Peltzer 1000 m v 2:41.1. — Finec Lindquist je skočil v halli brez zaleta 1.52 m visoko, Hnkola pa 3.23 m v daljavo, tudi brez zaleta. — Ritola je porabil za 3000 yardov 7:44.2. — O Hoffu beremo, da je skočil v St. Louisu s palico 13 čevljev in 8 palcev; preračunili smo in dobili natančno 4.1656 metrov, listi pišejo 4.16 in 4.168. — Hoffov dvoboj z Osbornom ni pokazal, kdo je boljši Ker je še dosti drugih izvrstnih mnogobojnikov, je povabila švedska atletska »veza najboljše na tekmo, ki se bo vršila v stockholmskem stadionu 21. in 22. julija ali pa v začetku septembra. Povabljeni so: Finec Wahlstedt, Amerikanec Osbome, Finec Yrjela, Šved Peterson, Norvežan Hoff, Estonec Klumberg, Francoz Sempč in Šveda Jansson in Fastčn. Osbome je že obljubil, drugi bodo tudi prišli, snmo Hoff je nesiguren. Od 2. do 6 julija bo tekmoval v ameriških prvenstvenih bojih, do 15. julija ima dovoljenje za nastope v Ameriki. Je pa precej trmast !n ker se mu v Ameriki izborno godi, morda ne bo hotel priti. Je pa »čist« amater.
Pristna švicarska vezenina
se dobi v izdclovalnici najrazličnejšega
perila
M. Alesovec, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje I.
Noviteta v vezenini in perilu*
Dva nova Inhkoatletska rekorda poročajo: Francoz Arnout, lahka teža, dvoročni poteg 100 kg! in dvoročni sunek 128.5 kg. — Dunajčan GKick prav dobro dela: 95 kg dvoročno tezno, 102 in pol kili poteg!, 130 kg sunek; tudi 140 kg je dal prosto na prsi, pa jih ni mogel suniti. To je dobro za Beckerja, bo vsaj konkurenta dobil. — Rigoulot je v Chaux-de-Konds (Švica) tezno dvignil 100 kg, potegnil 120 kg, sunil 160 kg; sunek 160 kg se mu ni posrečil (svetovni rekord je 165-5 kg).
Sedaj pravijo, da Pescamps nasprotnike pred začetkom boja hipnotizira; zato je Drake pred Paolinom kar skupaj zlezel. Descamps je Paolinov mnnager (izgovori mftnedžr). Kot Carpentierov ma-nager pa svojčas Dempsoya zato ni hipnotiziral, ker se je Dompsey proč obrnil. Diener je pa slab medij. Kaj no, kako se to lepo sliši! — Phil Scott se bo po boju z Dienerjem udaril z izbornim švedskim mojstrom Perssononi.
Rademachev rekordira v Ameriki še kar naprej. Ko bodo rekordi priznani, jih bomo zapisali. — Američanka Wninwright (uejnrajt) je preplavala 11 milj, to je 20.37 km v štirih urah in 50 minutah.
Veslaška tekma Oxford-Cambrtdge v Londonu Se je končala z zmago Cambridgea. 6840 m dolgo progo so preveslali v 19 minutah in 29 sekundah. Od 78 dosedanjih tekem jih je dobil Oxford 40, Cambridge 37, 1 je ostala neodločenn. Natančno poročilo smo priobčili v »Slovencu« 30. marca.
Z avtomobilom je prevozil Ortmans na dirkališču Montlhžry pri Parizu v eni uri 193.507 km; to so res izvoženi kilometri, ne indicirani. Indici-r;ina ali nakazana hitrost na uro je 246 km; to so pravi: na 1 km so tako hitro vozili, da bi pri tej hitrosti prevozili na uro 216 km. — 1835.09 km sta pa prevozila na dirkališču Opel z motornim kolesom Nemca Kornmann in Stolz v 24 urah; povprečna hitrost na uro 76.46 km. — Od Milana do Hamburga bodo zgradili velikansko avtomobilno cesto in jo opremili tudi s hoteli; pa samo tam, kjer domačim hotelom ne bodo delali konkurence. — V Zedinienih državah pride 1 avto že na 5.7 oseb; i največ jih je v Kaliforniji, 1 na 2.8, najmanj v I Alabami, 1 na 12.7 oseb. V Jugoslaviji nam se-
danje številke niso znane, pa bo nekako eden na 1000 do 1500 oseb.
Avijutifnik rekordov je veliko novih, pa so tako specializirani, da za splošnost nimajo pomena.
V. Š
STURM (Gradec): ILIRIJA. V nedeljo in pondeljek ob 15 30, igrišče Ilirije
Graški prvak Sturm, ki odigra na velikcnoč> no nedeljo in pondeljek dve tekmi z našim p~va-kom Ilirijo, je po več kot polletnem presledku prvi internacionalni gost v Ljubljani. Na glasu ji kot najboljše amatersko moštvo Avstrije, v prvt.v stvu avstr. Štajerske vodi trenotno s 7 točk pre'1 GA K. Jeseni je z lepim uspehom zaključil daljšo turnejo po Nemčiji in Nizozemski, proti profesionalnim dunajskim klubom beleži razne ugodne rezultate (Slovan 1:1, VVacker 3:1, Sportklub 3:1, Admira 1:1), 25. m. m. je igral v Zugrebu neodločno proti Gradjanskemu, nekoliko prejo pa v Beogradu z Jugoslavijo, našim državnim prvakom, 2" 4. Moštvo je znano kot tehnično solidno, žilavo in borbeno ter bo stavilo Ilirijo pred jako težko nalogo. Ilirija je baš na tem, da pregrupira svoje I. moštvo. Največ snrememb se napoveduje v fonvardu. Mesto Zupančiča G. v halfih zavzame Zanki, novi trener Ilirije. Nova sestava izgleda jaka: zlasti za napad je verjetno, da bo v tej formaciji prodornejši in opasnejši, ker so vsi igrači hitri, telesno krepki in dobri strelci. V nedeljo slavi levi branilec Ilirije Beltram jubilej dvestote tekine za barve SK Ilirije. Beltram igra v Iliriji od ustanovitve kluba; pridobil si je zanj velikih zaslug kot igrač in kot vesten odbornik. Osobito kot dober, vesten in marljiv igrač je bil klubu'in moštvu vsa leta trdna in zanesljiva opora. — Predtekma v nedeljo ob 14: Hermes: Slavija. Nameravana predtekma v pondeljek odpade.
Voistvedovanfa
Našla se je srebrna ženska ura. Kdor jo j* izgubil, naj se oglasi v naSi upravi.
G&sno&arstvo
v sredo, dne 11. avgusta otvoritev vinske, v četrtek, dne 12. avgusta otvoritev konjerejske in v petek, dne 13. avgusta t. 1. otvoritev govedorejske razstave. — Obrtna razstava bo obsegala vse prostore meščanske šole, vinska se bo vršila v dvorani gostilne Skorčič, konje-rejska in govedorejska pa na sejmišču v Ormožu. — Cela prireditev je v rokah strokovnjakov in uglednih mož ormoškega okraja ter bo pokazala, v vseh gospodarskih panogah, kaj premore ormoški okraj. — Ze danes opozarjamo vse obrtne in gospodarske kroge ši-rom naše države na to prireditev, ki bo tako glede obrtnih izdelkov, kakor glede rujnega ljutomerčana, tako tudi glede konjereje in živinoreje na višku ter prosimo, da se na to razstavo ozira predvsem celokupna Slovenija ter za navedene dneve ne prireja nobenih drugih sličnih prireditev.
Zbornični uradni dan v Celju. Prihodnji uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se vrši v torek dne 6. aprila v ravnateljski pisarni javnih in carinskih skladišč v Celju,
Enotna zakonodaja o delniških družbah. Iz Bruslja poročajo, da se bo mednarodna trgovska zbornica na svoji prihodnji plenarni seji pečala z proučevanjem projekta enotnega mednarodnega zakona o delniških družbah.
Svetovni sladkorni trg. Iz strokovnih listov posnemamo, da jc presojati položaj na svetovnem trgu sladkorja za producente pesimistično. Vsepovsod so zaloge velike, ker je produkcija ogromno narasla. Sladkorja je preveč na svetu. Zato je pričakovati, da bo depresija na svetovnih tržiščih (Newyork, London. Pariz itd.) še naprej trajala in računati jc, da bodo Sedanje nizke cenc ostale daljšo dobo.
Razglas. Direkcija šum v Ljubljani raz« pisuje v gozdih šumske uprave na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori oddajo lesa, drv in lubja n a p a n j u in siccr približno 5408 plm3 porabnega mehkega in 3790 plm* trdega lesa, potem približno 207 prm' mehkih in 23.955 p:rn3 trdih drv ter okroglo 30 prm1 smrekovega lubja. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene z 100 Din kolc-kom in 10% vadijem naj sc vlože najkasneje do 22. aprila 1926 do 11 dopoldne pri Direkciji šum v Ljubljani, Križanke. — Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobe pri Direkciji šum v Ljubljani ali pa pri gori navedenih šumskih upravah.	2305.
Morska
Dne 2. aprila 1926.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest posoj. 73—75, vojna odškodnina 290—292, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20 -22, Celjska 200-205, Ljublj. kred. 190 den., Merkantilna 102—105, Slavenska 50 d., Kred. zavod 163—175, Strojno 100 bi., Trbovlje 865—870. Vevče 100 den, Nihag 33 bi., Stavbna 60—-70, ŠeSir 110-115.
Blago.
Ljubljana. Les: Orehovi plohi, od 2 m dolž., 50, 60, 70, 80, 90, 100 mm, fco vag. naklad, post. 1300 bi., trami po naročilu kupca, fco vag naklad, post. 4 vag. 295—295, zaklj. 295 — Žito in poljski pridelki; Pšenica bačka. 76-77, fco vag. naklad, post. 283 bi, koruza, čnsu primerno suha, fco Poatojna tranz. ra april in maj 162 bi., koruza, času prim. sulia, par. šid 117.50 bi., koruza, času primerno suha, za april, fco vag. naklad, post. 123 bi., koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 155 bi., koruza, umetno sušena, fco vag. naklad, post. 140 bi., koruza činkvantin, par. Beli Mnna-stir 185 bi., ajda, fco vag. Ljubljana 260 b!., rž domača, fco vag. Beltinci 210 b!., proso rumeno, fco vag. Beltinci 210 bi., krompir beli, fco vag. Beltinci 76 bi-, krompir semenski, fco vag. dol. post. 110 blago. — Gradbeni materijal: la Port-landcement dalmatinski: v jutavrečah fco Snlit 40 bi., v papirnatih vrečah, fco Split 44 bi
Ostalo borze danes niso poslovale.
Naši velesejmi. Zakaj je udeležba na vele-sejmu potrebna? Sejmstvo napravi kupčijo bolj priprosto, tako kakor borza, in združuje v sebi nazornost razstave, izložbeno okno in pisarno. Sejmstvo je neobhodno potrebno in zato jc ^.otalo trajen člen naprav modernega svetovnega gospodarstva. To priča že dejstvo, da hoče skoro vsaka dežela imeti svoj velesejem, in kljub vsej depresiji in pomanjkanju denarja. Torej se sejmstvo narodno-gospodarsko in zasebno-gospodarsko vendarle izplača in stroške kmalu spet pokrije. Sejmstvo je gotovo potrebno. Ali pa je potrebno, da je toliko velesejmov, kakor jih imamo sedaj? To odloči vsaka dežela zase. Ona najbolje ve, ali ji prinaša velesejem uspeh ali ne. Strokovnjaki, ki o tem odločajo, so seveda v prvi vrsti trgovski in industrijski sejmski interesenti. Na te se jc uprava ljubljanskih velesejmov obrnila s tozadevnim vprašanjem in 85% jih je odgovorilo Z »da«. Tudi jc večina njih že vposlala svoje jprijavnice za VI. Ljubljanski velesejem, kateri bo vršil od 26. junija do 5. julija 1926. To naj bo v spodbudo vsem, ki se še niso odločili za sodelovanje, da e požurijo s svojimi prijavami.
Avtomobilski oddelek na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Dosedaj so se vršili ljubljanski velesejmi vedno v jeseni. Mesec september ni najugodnejši za razstavo avtomobilov. Letos pa se vrši mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 26. junija do 5. julija. Baš ugodni termin za večjo avtomobilsko razstavo, katera se namerava prirediti. — V Sloveniji je avtomobilski šport zelo razvit, nc zaostaja pa tudi motociklizcm. Smotreno delovanje ljubljanske sekcije Avto-kluba in Moto-saveza je veliko pripomoglo h tem uspehom. Slabe ceste v zadnjem času seveda ne dajejo vspoclbude k nadaljnemu razvoju. Upamo, da se bo naša cestna mizerija kmalu zboljšala. Zanimivo je, da se vrši v času velesejma tudi mednarodna alpska tekma. Vozači bodo pa-sirali Ljubljano. Tako so dani vsi predpogoji, da naša razstava dobro izpade. — O razvoju avtomobilizma in motociklizma v Sloveniji je informirano tudi tajništvo mednarodne zveze avtomobilskih konstruktorjev v Parizu. S posebnim odlokom je priznalo važnost avtomobilske razstave v Ljubljani in priporoča udeležbo svojim članom-tvornicam. — Obeta se nam pestra revija najrazličnejših izdelkov evropskih in amerikanskih tvornic. Interesenti bodo imeli dovoljno izbiro, kupili si bodo na razstavi voz, ki bo odgovarjal okusu, vporabi in žepu.
Radio razstava. Uprava ljubljanskega velesejma oraganizira vzajemno s tukajšnjim Radio-klubom ob priliki letošnjih velesejmskeh prireditev špecijalne radio-razstave in sicer: Od 26. junija do 5, julija se vrši Mednarodni vzorčni velesejem. Pri tej priliki razstavijo samo producenti in trgovci radioaparate in dele. Ta razstava bo nameščena v posebnem oddelku. — Ob priliki Pokrajinske razstave od 1. do 12. septembra pa bo radio-razstava obiskovalcem poleg tovarniških aparatov predvedla tudi radioaparate in nadomestne dele, ki so jih izgotovili naši radioamaterji. V posebnem paviljonu, ki bo občinstvu dostopen tudi zvečer, se bo preizkušalo aparate svetovnih tvrdk in onih amaterjev. — Posebne premije bodo nagradile vztrajnost in pridnost najboljših amaterjev. — Vse informacije daje Ljubljanski Radio-klub in uprava velesejma.
Obrtno-gospodarska razstava v Ormožu. V Ormožu se je dne 25. marca na velikem sestanku obrtnikov in kmetovalcev sklenilo prirediti meseca avgusta t. 1., med 8. in 15. obrtno-gospodarsko razstavo ormoškega okraja in sicer po sledečem sporedu: v nedeljo, dne 8. avgusta otvoritev obrtne,
■ ■■ h^i&mvt!;.,** 'iuPlVii :• v,•;.•■••; • ftiti:« M

Vse ie lepe stvari:
lepe čeveljčke, torbice in druga darila lahko kupite, ako na/dete p
samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mita vtisnemo namreč po l zlatnik in ako imate srečo ga bodete sigurno našli.
Vpoiievajte to te? pridno perite Se z
m i B o m
ki sa odlikuje po izreano obilni peni ter iako temeljito in hitto očisti perilo.

Mocla
OTROŠKE OBLEKCE ZA POMLAD.
Trg. poslovodja
prvovrst. in starejša moč, samec, izurjen v mešani, osobito v manufakturni in železni stroki, se takoj sprejme kot samostojen vodja v večjo trgovino z meš, blagom na deželi. -Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja pod »Samostojen« št 2270
Abadie stročnice št. 3
nadrobna prodaja v trafiki Klander, Kolodvorska ulica 8, naspr. hotela Štrukelj.	2268
Proda se ugodno: pisalna miza in kras« na knjižnična omara
(3 delna) iz orehovega lesa. - Vpraša sc v upravi upravi »Slovenca«. »Slovenca« pod »Piaalnik in knjižnica«.
LESNI TRGOVCI!
Občina Virje, Podra-vina, ima večja podjetja in prosi, da lesni trgovci pošljejo svoje najnižje ponudbe za rezani in tesani les po m3 brezob-vezno za poduzetnika. — Josip Rendulič, Virje-Podravinn.	2308
Mala, MIRNA DRUŽINA
IŠČE za kratek čas skromen prostor za bivanje. Postelje prinese s seboj. Ponudbe na »Lang, major pok.« na upravo lista.
STENSKO URO
na nihalo ceno prodam. Krakovski nasip štev. 10.
Že kar nujno je, da mislimo na nove oblekce za otroke. Na tem polju seveda ni nikoli dosti novosti, tem manj, ker bi bilo prav neokusno, če bi delali otrokom obleke po modi. Časih že gre, da se tudi pri otrokih spomnimo mode, vendar ne moremo imeti pri otrokih »gospa in gospodov«. Čim bolj preprosta je otroška oblekca ali suknjiča, tem lepša je. Tudi blago ne sme biti prav po modi. Otroška oblekca mora biti vedno svetle in vesele barve in se mora dobro prati — potem je oblekca zares za otroka. Če otroško oblekco »načičkaš« z vsem mogočim in nemogočim, je zelo neokusna in se tudi ne da prati. Le prav preprosta oblekca, ki je prav malo in v duhu otroka okrašena, je zares otroška. Dandanašnja moda za otroke je pa še prav posebno preprosta in zato prav ljubka in prisrčna. Najprikladnejše barve za otroške oblekce so: svetlomodra, svetlolilasta, rdečkasta, rumenkasta, modrikasta. Če združiš dvoje teh barv, je oblekca tem lepša. Za na cesto je še zmeraj najlepša temnomodra »mornariška« obleka. Ker so otroške obleke že sploh kratke, imajo trgovci dosti dobička, saj vedo, da bo oblekca kmalu prekratka in bo treba novega blaga. Materam, seveda, to ni tako všeč. A nekaj dobrega imajo kratke oblekce: otrok se dobro počuti v njih, ker ga ne ovirajo pri hoji. Preveč kratkih pa nikar, posebno za dekleta iz višjih razredov ne. Na sliki vidiš nekaj primerov za otroške obleke. Vidiš dečka v suknjiči, ki jo s pridom nosi v deževnih dneh, pesebno v jesenskih. Dekletce poleg njega ima suknjico s pelerino. V drugi skupini pa sta deček in deklica v zares otroških oblekcah, in jima je
kar videti, da se dobro počutita v njih. Ne kupuj otrokom preveč obleke; odrastejo in kupiti mor;i.s nove in pa razvadiš jih preveč,
I
•
ANTON PERKAUS prodaja trboljski
Mirna stranka
išče stanovanje 2 sobi in kuhinjo za takoj. . Ponudbe upravi lista pod: »Mirna stranka«. 2326
Za izdelovanje gornjih DELOV ČEVLJEV
se priporoča PavSič, Flo-rijanska ulica 24, dvorišče (Hrenova ulica 4).
in suha bukova DRVA
da postanejo izbirčni in preveč gizdalinski. A	na ?rob.no indebe!o' na
mati sama glej, kako se oblačiš in nosiš; otrok	T,ža8k' cesti itev> 9' bo tak, kakršna si ti. In če bo slab, bosta trpela oba!
OBLEKCE IZ ČRTASTEGA BLAGA
ženitev S
Fant z 23.000 želi znanja z gospodično, ki ima posestvo ali prim. prostor za obrt ali kaj sličnega. Vstopil bi tudi kot družabnik v primerno podjetje. — Ponudbe upravi pod: »Bodočnost« 2337.
sobo in kuhinjo — išče zakonski par (oba ves dan v službi), v bližini Poljanske ceste. - Plača event. tudi za delj časa naprej. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »Snažnost« 2336.
NA STANOVANJE z
zajutrekom sprejmem dijake. Naslov se izve v upravi pod Stev. 2338.
Zgradba oltarja
so prav pripravne za šport. Črtasta je pa le- (nastavka), lesenctfa aH tos sviia in volna. Te obleke napraviš v obli- ' betonastega, se odda šoki žempra in imajo tudi šale krog vratu. — ■ lidnemu strokovnjaku po o .	■ i . . & .-.r, dogovoru. »Župm urad«
Posebno v modi so pa blagovi z vzorci. Vseh ; p0ignik, p. Sava. 2343
vrst svile so polne vzorcev in ti vzorci so j----
obenem tudi okras za obleko. Zato jih napraviš prav enostavne in so lepe, okusne in poceni.
100 novih vrtnih, zaklop-nih STOLOV. Posredovalcem provizija. - Vprašanja na upravo »Slovenca« pod »Soliden izdelek«.
Dne 8. apr. ob pol 2 pop. se vrši prodaja v \S'o!{ovi ulici St. 1 na javni dražbi: dveh šivalnih strojev, platna, lodna, moške obleke itd.	2315
Posestno!
Proda se majhno posestvo, 2 orala zemlje, krasni sadni vrt, 80 rodovitnih dreves, veliko brajd, moder, hiša in gospodar, poslopje, pol ure iz Maribora. Stanovanje takoj; cena 75.000 Din. Vpraša se F. Damiš, Zrinskega 1, Studenci pri, Mariboru.
kupi voziček kiper, plato voziček in dve okretnici
za poljsko železnico. — Ponudbe na upravo lista pod: »Voziček« št. 2282.
f
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrst. inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasb. Matico, Konservatorij in za druge inštitute se izvršujejo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmerne cene tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. WARBINEK - Ljubljana, HilSerjeva ulica 5. 2316
POHIŠTVA etc.
se bo vršila dne 8. aorila ob pol 2 pop. v Wolfovi ulici 1, na kar se interesenti opozarjajo. 2318
Krojaškega vajenca
ki se je že nekaj časa učil, sprejmem takoj v nadaljnje učenje. — L. REBOLJ v Kranju. 2166
2 sedlar, pomočnika
6prejmem. Nastop službe takoj. - FRANC ISKRA, Sap 14 — Vrhnika.
Agiino
sposobno za mlekarno in delikateso, se takoj sprejme. Prednost imajo s kavcijo. Ponudbe na upravo pod: »Dobra eksistenca«.
Pisarniška moč
vešča tudi nem. jezika v govoru in pisavi, išče mesta. Nastop takojšen. — Cenj. ponudbe upravi lista pod »Pisarniška moč«.
VAJENCA
sprejmem za sedlarsko in ličarsko obrt takoj. LEO ŠUSTERŠIČ, Dunajska cesta 41. 2261
TOVARNA MILA
»Patmolive«, Pariz
rabi ZASTOPNIKE
Ljubljano in vsa večja >ta. Resne ponudbe jc lati r.a »Francoski agazin«, Osijek, generalno zastopstvo za vso državo. Prednost imajo oni, ki posedujejo lastno delavnico in ki bi prevzeli na lastni račun.
za
mesta,
posl
Magi
Vajenca
za krojaško obrt, poštenih staršev, takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov pove upravnišlvo »Slovenca« pod St. 2257.
SLUŽKINJA
stara 30—40 let, poštena in pametna, vajena vseh kmečkih del, SE IŠČE. Kuhala bo tudi za delavce. Plača dobra. Vdove brez otrok niso izključene. Nastop službe s 15. aprilom. Šla bo na deželo. - Naslov se izve v up.ravi »Slovenca« pod št. 2264.
Dva akordanta
katera sta popolnoma sa-nostojna in izvežbana v izdeiov. vseh vrst opeke, «e čimprej pod ugod. pogoji sprejmeta. — Tozadevne ponudbe naj sc naslovijo naravnost na: »Centrala obč. opekarni-ških podjetij, Gor. Radgona«, katere ponudbe naj bodo opremljene s primer, dokazi o usposobljenosti.	2283
50 let star, oženjen, vešč vseh pisarn, poslov, slov. in nemške korespondence, izvežban v vinski in lesni trgovini, išče prim. stalno mesto. - Dopise pod »Zanesljiv« štev. 2242 upravi »Slovenca«.
HIŠA NAPRODAJ
v Novem mesta št. 214
z vrtom in gozdom. — Vpraša se: Robert Vidic, Sarajevo, Vojvode Put-nika ulica 25.	2205
KLEPARSKI
samostojen preddelavec, sc sprejme za trajno delo pri Primož Jastin, Tržaška cesta 36, Ljubljana.
Mizar, pomočnika
iščem. - Fr. Gcljar, Drav-ljc, Št. Vid nad Ljubljano.
OKROGLI LES
hrastov, jesenov in orehov kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žatfa M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica.
PRODAJALEC
vesten, marljiv, izurjen v svoji stroki, želi stopiti takoj v prodajalno čevljev ali usnja. Hodil bi tudi na sejme. Zmožen je kavcije. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Poštenost« Stev. 2251.
POSESTVO
obstoječe iz njiv, travnika, gozda in sadonos-nika, 20 minut od Rog. Slatine, naprodaj za Din 35.000. Hiša in gospodar, poslopje v dobrem stanju. Kupec ima takoj stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Ugodna prilika« 2243.
SLUŽKINJA
zdrava, ljubeznjiva, ki je zmožna gospodinj, del, se išče na deželo; postopek dober, plača po dogovoru, Začetnice izključene. Ponudbe pod: »Pridna Dolenjka« 2345 upravi.
Mestni stavbenik PAVEL BREN, Novo mesto — se priporoča za vsa nad-talna In temu sorodna dela. Cene nizke. Pisarna: Gradac.	2344
istomerni tok,	HP,
220 Volt, porabljiv za motor ali za luč.
motor
7 HP, rabljen, a dobro ohranjen, skupno ali posamezno, ugod. naprodaj. M. MISVELJ, mizarstvo, Udmat pri Ljubljani.
Priporoča sc Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohištva, katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vizmarje. Št. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
Stara okna
vrata in okenska polkna se prodajo po izredno nizki ceni. Ogleda in poizve se v skladišču Ton-nies, Martinova cesta — naspr. Kolinske tovarne.
Zaprta kočija
(brum) v najboljšem stanju, se proda po izredno nizki ceni. - Ogleda in poizve se podrobneje na Dunajski cesti 25, pisarna.
Janez Jelene, ključavničarski pomočnik, 19 let
Star, popolnoma izvežhan v tej stroki, IŠČE SLUŽBE v kakem boljšem kraju, sedaj stanujoč Smolje-va, p. Železniki. Nastopi lahko takoj.	2269
Kupim LES
lepo tesane TRAME, od 6 m naprej, od 25 X 25 cm naprej, že izdelano, 50 m3, potem trde in lepe HLODE itd. - HOJNIK v Levcn pri Celju, 2267
v obsegu travnikov in njiv 40 ha, precej sadnega drevja, gozda 50 ha, doraščen les za sečnjo, 2 hiši 7 opeko kriti, večja z gostiln, in trgov, koncesijo, pri hiši 2 vrta, dalje 2 kozolca, 1 velik, popolnoma nov in z opeko krit, 2 hleva za živino in svinje, vse je v najboljšem stanju, na živahnem promet, kraju, ob okrajni cesti, 6—7 km od železn. postaje, je z živino in drugo premičnino naprodaj. Cena 500.000 Din. -Pojasnila pri gosp. RUD. CIMPERŠEK, gostilničar in posest., Sevnica o. S.
V restavraciji
»PRI ROŽI«
Židovska oL 6, se točijo čez praznike pristna ljutomerska vina po 12 in 13 Din, silvanec 16 Din liter. Za obilen obisk se priporoča Amalija Šmid.
Pekarija
stara, nanovo urejena V industrijskem kraju na Gorenjskem, se odda v najem za več let. Potrebni kapital 40.000 Din. Poizve se na Sv. Petra cesti št. 58, KARO.
Posredovalnica služb
ff
Ljubljana, Mestni trg 25/1
ima v evidenci najboljše kuharice, sobarice, natakarice in služkinje. Priporoča se za obilna (tudi pismena) naročila.
MOTORNO KOLO
skoraj novo —■ znamke »Diamond Jap«, 3 'A HP, prodam ali zamenjani za manjšega. M. Plcterski, Cerklje pri Krškem.
(turpije) in raSpe. Vsakovrstne pile rašpe strokovno ter po zmerni ceni izdeluje in popravlja IV. FIGAR, pilerski mojster, Ljubljana, Vošnjakova ulica štev. 4, blizu gostilne »Novi Svet«.	2252
poduradniki - penzionisti dobe v prodajo mno^o in iskan predmet. - Naslov z natančno označbo razmer na upravo Slovenca pod »Potnik« Stev. 2280.
LOKAL z izložbo v Ljubljani išče ŠTEFANOVIČ, Zarnikova ulica 9/11.
SEDLARJI tapetarji, pozor!
V prometnem mestu na Dolenjskem najugodnejša prilika: Velika hiSa in orodje, vse novo v najboljšem stanju, naprodaj za 55.000 Din. Naslov v upravi pod štev. 2244.
Enodružinska HIŠA	^Din'za m
nova, se proda v Udmatu j kilogr., otepe pšenične, pri Ljubljani. Prosto sta-'ovsene 50 Din za 100 kg novanje 15. IV. Cena ze- 'na mestu. Za dostavljalo ugodna. - Izve se pri nje cene po dogovoru. -
St. Jerko, Črnuče, Ježica,
dobro ohranjen, dober
Prodaja Ivan Drnovšek, Žlebe (Midvode). 2159
Klavir „jcni d0ber	Prodam MALO HIŠICO,
glas, se ceno proda. Na-	krito z opeko. Gerkmas
slov v upravi pod št. 2314	Janez, Sp. Bernik, Cer-
^	klie pri Kran|u- 2156
zelo malo rabljen, in moško KOLO znam. »Opel«, hrematika nova. - Vprašati je: A. S., Metlika 42.
Prodam čebele,
čebelnjak in vse čebelar, orodje. - MIHA JEŽEK, Poljane 8*. 11. p. št. Vida nad Ljubljano. 2228
POZOR!	POZOR!
Amerikanci!
Enonadsir. trgovska hiša, kakor tudi dve posestvi, naprodaj. Cena od 60 do 100.000 Din; vse 5 minut od postaje Poljčane. — Vprašati je pri lastnici L WOUK - Poljčane.
mati in sin.
Glej sinko, primerjajva enkrat perilo, oprano z
Na
debelo!
Na
drobno!
iSin. Miiblfeiia
najcenejši nakup ždcznlnc in največja zaloga Stavbnega DjSHa*S8ia CES«a «
SOT.5JSBT-V1!? bcfonshc0» *n drugega železa kakor tudi okovja za
Kuhfnlske DOtiel^ln^ ?aloga poplland-cementa in sUešne lepenke. itunilljSKe potrebščine m vsi v železninsko stroko spadajoči predmeti.
Postrežba točna! Brezkonkurcnčne cene Ceniki na razpolago!
šfampilje
s. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora
Kupi se HIŠA
v Ljubljani, tudi v predmestju, v ceni od 100 do 200 tisoč Din. Želi se bližina cerkve in tramvaja. TT _ — Ponudbe upravi lista I »ILIRIJA«, Kralja Pe-pod »Ugodna prilika«, itra št- 8, tel. 220.
Enonadstr, hlša £™^M
KOKS, CEMENT. 1241
Zastopniki
t vrtom, v Krškem, pripravna ra trg. lokal, se proda. - Dopise na: Lena AUMAN, Krško. 1931
za razpečavanje švicarskega SIRA se sprejmejo v vsakem kraju pod ugod
NAPRODAJ bo v ponedeljek 5. t. m. ob 2. uri popoldne na favni dražbi poboji. - Pism, ponudbe pod »SIR« na »Propaganda«, reklamna družba z
HIŠA
S SADNIM VRTOM
v Stražišču pri Kranju 26.
o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. 2128
MEHKA DRVA
jelova, smrekova, lipova in slična za kurjavo, potrebujemo večje količine.
Malo POSESTVO
naprodaj blizu Petrovč
pri Celju za 20.000 Din., ,	. ---------
- Poizve se: Škofja clica I Ponudbe z naznako koli-št. 17, Ljubljana. 2319 iei,nc, ter ce"e po vagonu
------jod kg 10.000 prosimo na
ŽIVČNO BOLNI i naslov Fricdmann i Šterk, in oslabeli! Od. duševne- IJgJ*', ^"čevičev J* ga in telesnega dela izmučeni! Rabite preizkušene »Lecithin kroglice« i železom! Stekl. 24 Din. Izdeluje in razpošilja z navodilom samo lekarnar HOČEVAR, Vrhnika 23.
Bencin - motor
2 K. S,, ležeč, kompl., več slamoreznic, razne mlatit-nlce, več sto stebričkov za ograje, razni posamezni deli kmetijskih strojev se dobe pri
A. KREMŽAR
delav. kmetijskih strojev, Šent Vid nad Ljubljano.
Damski
slamniki
najnovejše oblike — po konkurenčni ccni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
Gričar & Plejač
Šelenburgova ulica. Pravi angl. gumiplašči od 200.— Din naprej. Ncpremočljivi lodni za pelerine, plašče in šport-obleke.	1286
PREMOG-ČEBIN
VPolIova ulica l/II. - Telelon 5C
2205
ORKESTRIJON
velik, lep, z elektr. pogonom (Streichorchcster), in druge lepe godb. avtomate na utež ali elektr., oddam zaradi pomanjkanja prostora skoraj ZASTONJ. - A. RASBER-GER, zaloga gramofonov ln plošč, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 5.
Postranski "^BC
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki za 1 Din. »Propaganda«, reklamna družba z o. z,, Ljubljana - Šelenburgova ulica št. 7/II.	2126
fel Ima veselje do VRTNARSKE OBRTI, se takoj sprejme. Zglasi naj ■e pri IVANU SAVNIK, KRANJ.	2182
Koruzo za krmo
in OTROBE oddaja najceneje veletrgovina A. VOLK, Ljubljana, Reslje-va cesta 24.	2185
NAPRODAJ TOVORNI »FIAT«-AUTO
dvotonski, in 1 »FIAT« enotonski. - Ponudbe na »Textilia« d. d., Ljubljana, Krekov trg 10.
W Zelenjadni "iffiSffi
SEMENA
z najveflo ka!Jhrsf|o ter na|5!ahtnei5s »rste FIzOU in SRCHA dcblte pri tvrdki
JOSIP GAGEL, LJiifclJsna
(Hotel lloyd). Zahtevajte cenik!
NAJUGODNEJŠI
nafsiip in prodajo zem2jiščc stavb Ldr.
posreduje »Agrarni biro«
-	Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1., nasproti pošte.
-	Preklic nalogov vedno mogoč, nihče ni vezan na kake odpovedne roke. - Običajna provizija plačljiva samo ob sklepu kupčije z našimi interesenti. - Kdor proda sam, ne plača nič. —
Kupoprodajne pogodbe brezplačno I
Dvonadstropna hiša
na prometnem kraju v CELJU — pripravna za vsako obrt ali trgovino, se poceni proda. Ponudbe na Lovro Čremožnik, Celje, Kra'ia Petra cesta St. 28, IL nadstr. 2093
Oddasta se dva krasna
trgovska LOKALA
pripravna za modno in manufakturno trgovino na glavni promenadi v sredini letovišča na Bledu. Pojasnila: A. W0LFLING BLED.	2074
VINOTOČ »GRAJSKA KLET«
Mestni trg št. 13 — toči za Velikonočne praznike pristna in pitna vina po znižanih cenah. Črno Ht 10.—, belo 11,—Din, rudeče 13.—, belo fino 15,— Din. Za mrzla jedila je preskrbljeno. Čaj in kava!
KOLO za dečka ali za manjšo osebo staro, poceni naprodaj. — BAJC, Krizevniška ulica it. 6. ]
Velikonočno pecivo \
kolače, torte, raznovrstne povitke Iti 8lif-no izdelate lalikoilomaako vporatiite
Dr. A. Oetkerjev
te


ŠIMENC
LJUBLJANA
Ssm^
Svetla glavn
PoMlni prašek Vanilin sladkor Prašek za puding Zmes zn kolače Dobijo se povsod in v glavni zalpgi
Maribor
Knjiga receptov se na željo pošlje brezplačno in poštnine prosto
PIK
ZAHVALA.
Tem potom vsem, ki so spremili na njem zadnji poti našo premilo mamico
iskrena zahvala. Posebno zahvalo izrekamo g. pnmariju dr. Blumauerju za njegovo požrtvovalnost in trud v teku njene bolezni. Srčna zahvala tudi cenjenim rodbinam Stritarjevi, Mohoričevi in Omanovi za tolažbo in skrb v bolnici. IVAN, RUDOLF, ANICA.

Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega srčno!jubljene*a soproga, očeta, deda, pradeda, strica, tasta in svaka, gospoda
»So-ga-
Prostovoljno se oroda
HIŠA z vsemi gospodar, poslopji, sadnim vrtom in p	, .	3 njivami v bližini, vse
semenski oves t j««*™.! pri
Mrazi. Več pove Miha Strumbelj, kovač, Dvor pri Žužemberku. 2103
ječmen, deteljo, lucerno, različne trave in peso ima na zalogi
se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
i osebno zahvalo pa še izrekamo : " krnskemu društvu« v Štepanji vasi, gasilcem, stanovskim tovarišem in domačim posestnikom za cvetje in častno udeležbo pri pogrebu, dalje se zahvaljujemo starosti JSS g. Eng. Ganglu, gerentu g. Turku in dr za udeležbo pri pogrebu.
lako obila udeležba pri pogrebu in številne sožalne izjave so nam bile v veliko uteho v teh težkih dneh.
V Štepanji vasi, dne 3. aprila* 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Fran Pogačnik
Lfnblfana, Dunajska c. 36
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Corne, Juvellr, Ljubljana
VVolfova ulica štev. 3
PODRUŽNICO
manufakturne trgovine
oddamo proti jamstvu v Novem mestu, Kranju in Ljubljani. Reflektanti z lokalom imajo prednost. Ponudbe na poštni pre-dal 160, Ljubljana.
DRUŽABNIKA
i jamstvom ali strokov-
njaka z dobrimi priporočili sprejmem v dobro
vpeljano manufakturno trgovino ▼ Ljubljani. — 'onudbe na poštni predal 157, Ljubljana.
gospodad°m Smrfi iSkrCn° 'iublienCga s°Pr°£a od"«no očeta,
nam je došlo toliko dokazov naklonjenosti in sočutja, da smo v riZpdosCefekak° naj iZra2im0	hvaležnost vsem in
v,lnPn,Cfd7?m pruisTžnn. >?va,» Sospej dr. V. Strnadovi za požrtvovalnost tekom bolezni in ob nenadni smrti. Najlepša hvala vsem posameznikom in društvom za vse krasno cvetje, ki ste ga oolo zil. pokojniku na prerani grob. Prisrčna hvala preč duhovšč n? domači in tuji za častno spremstvo, kakor tudivsčmI „1 cijam in gg. zastopnikom Gradbene direkci e občSk^T s opstvu gostilničarski in sodarski zadrugi, r^nilnii in Z niči, gasilnemu društvu Železniki in Sd a S 01 ^ » ' pevskemu društvu in vsakemu posamezniki od blizJ T, ? ki so izkazali možu-poštenjaku zadnjo čast"
Železniki, dne 3. aprila 1926.
Žalujoča ANTONIJA THALER
z otroci.
ODPADKE od žage,
hrastove letvice za vinograde in za ograjo ter vsakovrsten hrastov r e. zan fes, nudi parnu žaga
»ZORA« d. z o. z. v
Črnomlju. Ista tudi ku-puje hrastov okrogel les, cele parcele ali gozdove.
Velik turist. HOTEL
na Gorenjskem, moderno opremljen, z vrtom in lepimi gospodp-. poslopji, vsled bolezni poceni naprodaj. Več v upravi lista pod šifro: »Planina« 2179
APNO, CEMENT
traverze in vsake vrste železnina po najnižji ce-železnina IVAN KORAŽIJA, MARIBOR, _tele!on gt. 313.
Kolesa Peugeot
Likvidacifska prodaja
(zaradi zmanjšanja trgovine in delne oddaje lokalov v najem)! različne opreme, posteljnine, preprog, linoleja, zaves, namiznih, posteljnih in divanskih preprog, blaga za pohištvo in gradla za žimnice, otoman, divanov, foteljev, slik itd., kakor tudi
, ^eh predmetov za opremo stanovanj. - Samo kratek čas! -Cenc so za 20—50% znižane. ■ Vsakdo si lahko ogleda vse, ne da bi bilo tteba kaj kupiti. — Razpošiljanje na deželo.
Trgovina s pohištvom KA&OL PREIS
MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20,
Ceniki zastonj._ Ceniki zastonj.

t. rabic
Ljubljana
^Vopskk ^
BICIKLI, v kvaliteti in ceni brezkonkurenčni.
,AHKI MOTOCIKLI
K HP, . . . Din 6975— 2'A HP, . . . Din 12250.-Izdelki staro znane svetovne znamke. • Dobava promptna od glav. zaloge:
O. ŽUŽEK, Ljubljana,
Tavčarjeva ulica štev. 11. Samoprodaja se odda za razne kraje Slovenije pod ugodnimi pogoji.
lok o mo bili
Wo!f-Lanz do 600 HP tovarniško novi ali generalno popravljeni b tovarniškim jamstvom tudi v najem
motorji na sesalni plin,
Diese!- motorji
brez kompresorja,
! motorji na surovo olje.
Generalno zastopstvo tovarna za motorje DARMSTADT
mlinski stroji,
transmisife.
Poglejte naše skladišče! Plačilne polajšave. Kompletna montaža.
Pr^dfl F.sclier d. d-
Zagreb Panfovčak l|b.
Karofajte ,S9$venca'l
POZOR!
Cenjenemu občinstvu priporočam
ščetarske izdelke
po znatno znižanih cenah:
stroji za parkeie
ščetke za obleko stenska prašna omela ščetke za čevlje slikarsko čopiče ščetke za parkete zidarske čopiče ščetke za konje pleskarske topiče ščetko za ribanje čopiče za flodranje ščetko za roko čopiče za klej __ ščetke za glavo črtalne čopiče žimnate metlje, čopiče za ter in Katran, žim-nata ročna omelca. pisalne čopiče, omelca za preproge, lasne čopiče
Na drobno in debelo I Za dobro kvaliteto blaga jamčim.
S spoštovanjem
MNTON ŠIMENC, Ljubljana
trgovina: Resljeva cesta 2
delavnica: Gosposka ulica 10
najboljša v vsaki ceni
Telcfunken. Roinartz Jugoreflex
Auto- iu kolesna pnevmatika
žarnice
R&flMMRKE Ev*.
j. GO
no|tene|e pri

~	Šivalni stroji
palača Ljubljanske kreditne banke
Motvoz (Spaga)
se dobi po tovarniški ceni
Konopjuta d. d.
Skladišče: Gosposvetska cesta št. 2 (nasproti Figovcu)
KSIilPBNSKE TOPLICE
tik Zagreba, Hrvatska, 42°C termalna voda in blato zdravita revmo, trganje, ischias, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno 50 do 80 Din za osebo. V času pred in po sezoni znatni popusti. Vojaška godba in druge zabave. Kopeli v hiši. Lastna eiektr. razsvetljava. Podrobna pojasnila in prospekte daje kopališka uprava Krapinske toplice.

Priporoča se
Parfumerlja »STRMOU«
- Pod Trančo št. 1
KLOBUKE
v vseh modernih barvah Iz volne Din 68'—, moderna oblika 76'—, 17. zajčjo dlake ISO'-, Bpceljallteta „ITA" 240'—, Iz slame navadni 24'-, Hlrardi 29' —.boljši 48'-, fini 80'-, Manila 120'-, Panama 240'- razpošilja
l/aletrgovina R. Stermeckl, Celje št. 18
_ Vzorci manufakturc se pošljejo na ogled,
i.ustrlranl cenik 7. fez 1II00 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje.
Trgovci engro cene. :•: Trgovci engro cene.
Kavarna „LEON"
Kolodvorska ulica štev. 29.
Naznanjam, da sem dobil pristna štajerska in dolenjska VINA. Čez ulico 1 Din cencjša. Vsako uro na razpolago mrzla in gorka JEDILA. Vhod tudi iz Miklošičeve ceste, nasproti sodnije. - Kavarna ob 4 zjutraj odprta. - Za obilen obisk se priporočata in želita vesele velikonočne praznike
Leon in Fani Pogačnik.
Zbiralci poštnih znamk!
Poštne znamke 565 najrazličnejših, med temi posebno lepe zbirke raritet kot 11 vrst iz provizor. Albanije, 9 velič. ob kronanju v Perziji, 6 kompl. grških, 25 redkosti iz Centralne Amerike itd. za samo 4 šil. Veliki ilustrirani cenik na zahtevo gratis in franko.
Bela Sekula, Sonnenhof, lucerne, (Suisse)
Vrtnarja, elektrotehnika, pomočnika elektrotehniku in mizarja sprejme takoj v službo
prizrenska OKROŽNA BOLNICA I. reda V PRIZRENU.
Reflektanti morajo dokazati, da so odslužili vojaški rok, da so samci in ne smejo biti pod 20, niti nad 30 let stari. Predložiti morajo prošnjo po predpisih člena 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih ter prošnji priložiti vse dokumente, ki jih zahteva omenjeni zakon.
Razen plače, navedene v omenjenem zakonu, bodo imeli dotični v bolnici brezplačno hrano in stanovanje.
V prošnji je treba navesti, če je prosilec absolvent kake strokovne šole, v nasprotnem slučaju pa s spričevali dokazati daljšo prakso. Prosilec, ki bo sprejet bo o tem brzojavno obveščen in bo moral službo takoj nastopiti.
Prošnja mora biti kolkovana s kolekom 5 Din, ostale priloge pa kakor zahteva to zakon o taksah.
Iz pisarne prizrenske okrožne bolnice
v Prizrenu, dne 28, marca 1926.
letno jamstvo
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko In obrtno rabo.
ZALOOA
selenburgova ulica 6/t
Teleton štev 080.
Oreta vseh vrst
po tovarniških cenah
Konopiuta d. d.
Skladišče: Gosposvetska cesta 2 (nasproti Figovcu)
ŠO "iP POC I c'a s' nabavite za Velikonočne praznike po nadvse ugodni ceni OC J C Laa i lepe in trpežue SPOMLADANSKE OBLEKE — POVRŠNIKE in OBLEKCE ZA OTROKE. — Krasna in velika izbira, priznana trpežnost in pa brez. konkurenčne cenel Odjemalci deležni posebnih nagrad! — Izkoristite priliko!
Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana
Detajlna prodajalna: Erjavčeva cesta št. 2.
Tomanova ul.
Ifliua
prvovrstne zvonove iz čistega brona. Za vsak zvon daje večletno jamstvo, in nudi obenem zelo ugodne plačilne pogoje.
I
$ Maribor
Telefon št. 74
Zvonovi
se pred odpošiljat vij o kolavdi-rajo od glasbenega cenzorja, zato je
vsak naročnik gotov, da dobi dobre
in mojstrsko izdelane zvonove.
Vrvi
za perilo, stavbenike, tesarje, okna itd. vedno v zalogi
Konopjuta d. d.
Skladišče: Gosposvetska cesta 2
(uasproti Figovcu)
I
truda in neprilik si lahko prihranite, ako bodet« nabavili Vaše potrebe v vsakovrstni OPEKI —i PORTLAND-CEMENTU — i. dr. stavbenih po. trebščin pri tvrdki ARTUR AGLIČ — REČICA OB PAKI. — Opeka zidna, strešna, gladka in za. rezana, kakor tudi cement nedosežne kakovosti iz najimenitnejših tovaren stalno v zalogi, po najnižjih cenah in najudobnejših dobavnih pogojih!
!seh Yf.8t °d priprostega do najfinejšega, lastnega izdelka, nudi po znižanih cenah
ANDREJ KREGAR, tovarniška zaloga pohištva
ŠT. VID NAD UUBUANO, nasproti kolodvora Vltmirle
Prosimo, pazile na naslov: ..ZVOMGLAS", Marmor.


MARKO ROSNER
MANUFAKTURNA TRGOVINA NA DEBELO
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 13 ]
TELEF. INTER. 232
VODNE TURBINE
najnovejše konstrukcije - avtomatične
regulatorje, zatvornice
izdeluje in dobavlja
ING. F. SCHNEITER škofja Loka
Prvovrstne reference. Zahtevaite ponudbe! Konkurentne csn
Francoski automobili
MM S Pili
10 HP	12 HP
Poraba bencina 9 lit.
na 100 km. Hitrost 120 km na uro.
GOODTEAR
ameriške pnevmatike.
Angl. motorna kolesa
Telefon 541.
500 cm, OHV 5—18 HP 1 cil., 4 ventili, 4 hitrosti, autom. mazanje. Turist., športni, super-sportni tipi, Sidecari, hitrost 125 km na uro.
E. ROSA, LJUBEJANA, Poljanska ©9.
Modni salon
Erna Djukanovič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
poleg hotela Tratnik
priporoča svo/'e najnovejše in najlepše svilene klobuke ter slamnike
Popravila in preoblikovanje točno po najnižjih cenah
PosncmaSffiiife
Alfo Separafor
pinje, širne kotle, brzoparil-nike, sirarske in mlekarske potrebščine, lesene čevlje, širne prte vedno najceneje v zalogi. Prevzema tudi popravila mlekarskih strojev in montiranje mlekarn.
Zastopstvo Alfa Separator zs Slovenijo
Hariio Hnišfof, Ljubljana
Celjska mllarna. d. s o. z. ¥ Celjll
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
pralno in terpenfinovo ma8o znamke
......................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihhiiiiiiihiiiihiiiiiiiiiiiiii ...............................m
Slovenia-Transport Car!nsk1° np.°;vredn,itvo
d. Z 0. z. Tel. 723 JUSt PlŠCdneC
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 36	LJUBLJANA, Miklošičeva c. 36
= izvršuje :==
vse spedicijske posle, mednarodne transporte Izvozno, uvozno, prevozno ocariojenje, carin-reekspedicije, vskladiščenja, prevoze, trans- ske reklamacije, rekurze, zastopstva pri ca-portna zavarovanja, carinjenje robe itd. itd. rinskih oblastvih, vsa v car. stroko spad, dela
Po najnižjih cenah
Industrijalci, trgovci, eksporteri, importeri Kontrolni biro za carinske deklaracije in poštne priznanice
Pozor I
Pozor I
Vpošljete takoj vse ne čez 6 mescev stare deklaracije in poštne prizuanice v revizijo
Vsa pojasrsISai brezplačno!
........................................................................................umu......................................................................

ZAHVALA.
Vsem, ki ste z nami čutili, vsem, ki ste obsuli preblagega pokojnika s prekrasnim cvetjem in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, naša najiskrcnejša in srčna zahvala.
Globoko žalujoči rodbini: Munda in dr. Žitek.

S t r a n g e
uzde, povodce itd., gurte, platno za plahte, juto iu slamnice nudi
Konopjuta d. d.
Skladišče: Gospnsvet-kn cesta 2 (nasproti Figovcu)
nogavice v raznih barvah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline. Lief?8|oi*a Na|nlžle cena
(ob vodi) blizu PreSernovepo spomenika
KOKS - ČEBIS
VCollova ulic« 1/11. - Teleton s
PREDTISKARIJE
najmoderneje sestavljene, strokovno sortirane, dobavlja najccneje Samuilo Leopold, Senta (Bačka).
Steklena strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKAR. NAH« d. d. \ Ljubljani.
STARO ŽELEZO~
in stare kovine vseh vrst kupuje FR. STUPICA, trgovina z železnino in poljedeL stroji v Ljubljani, Gosposvetsko c. 1.
v Ljubljani, na Dunajski cesti
obstoječe iz hiše, dvoriščnih in gospodar, stavb in velikega vrta, je naprodaj.
Pojasnila glede prodaje se debe v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št. 9.
Najcenejšo ln na.lv0S.le RkladifiCe dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, Šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, einajliranje in ponlklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev Itd. Prodaja na obroke !	Ceniki franko 1
Tmmiun" C D I to»»rna dvokoles In ..IKiuUNM r. D. L. otroških voiltkov
3. HM ŽIM NIC E
Karlovska cest« it.
najmodernejšega sistema, dobavlja in iz vršuje najceneje stavbenik
.■aseHBBBafflHaEHataaanESHSEaHHBnHraESSEnannnB
Ako si želite nabaviti poceni in solidno pohižtvo, se obrnite TOP £R	11 ^»J na tvrdko
Zahtevajte oierte i
Stalno v zalogi imamo vse vrste pohištva iz mehkega in trdega lesa, kakor: a SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE itd.
— Pišite po cenik! — Delo zajamčeno Damo tudi na obrol:?. iBiiiiiBiiiflmci
v Novem mestu, novo prezidana, z 2 stanovanji, vodovodom in električno razsvetljavo, s hlevom, vrtom in njivo, se pod ugod. pogoji proda. Eno stanovanje takoj prosto. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2278.
Cene konkurenčne aMBBBBBBBBBBBBBB
Opozarjamo Vas, da imamo vedno v zalogi prvovrstno bavarsko zlato! — Ne zamudite po cenik I
;i IlB, <9, z o. ZmL|111Ii|(
Kralja Petra trg štev. 3
TVRDKI JOSIP WE1DL
Ljuhiiaita:: Slomšhova ul. 4
se priporoča za
vsa v ključavničarsko obrt spadajoča dela, kakor tudi za ograje za miro-dvor po naročilu. — Zložljive železne vrtne mizice
SPECIALITETA
Steklene napisne firme
(Sladkogorska) '' ŠAGRIN, A. Z. 0. Z. Ljubljana, Kralja Petra trg št. 3
ZABAVNO POTOVANJE po Jadranskem in Sredozemskem morju!
Malo jih je, ki se veselijo sreče, posedovati lastno yahto ter se z isto voziti po morju, raziskovati obale in si s tem okrepčati svoje utrujene živce. »Cosulich-Linija« v Trstu pa nudi vsakomur priliko, da se te dobrote posluži. Ta družba je to leto določila enega svojih najlepših parnikov in sicer brzinca »Stella d' Italia« z 13.003 tonsko to-nažo, 450 čevljev dolžine in 60 čevljev širine z hitrostjo 17 milj na uro, z dvema vijakoma in dvetra dimnikoma, ki je s svojo belobarvano zunanjostjo zelo privlačljiv. — V notranjosti parnika je vsa uprava razkošno izvršena; sprejme 360 udeležencev I. rzreda v kajitah z 1, 2, 3 in 4 posteljami, kopalnicami in toaletami, bazin za plavanje, 2 luksur. jedilni dvorani, kadilnice, plesna dvorana, veranda, kavarna itd. Postrežba sploh enaka prvovrstnemu plavajočemu hotelu, v katerem so za duševno razvedrilo gostov najsposobnejši godci. — Za letošnje poletje in jesen je na programu 9 razvedrilnih potovanj, traiajoče vsako po 2 do 3 tedne. Odhod in prihod je Trst, obiskujejo se pa mesta: Korfu, Ko-rint, Alene, Dardanele, Carigrad, Smirna, Nauplia, Capri, Civitavecchia, Aiacio, Hyres, Cannes, Nicca, Monaco, Genua, Katacolo, Vilefranche, Barcelona, Palma, Cagliari, Malta, Algir, Malaga, Kotor, Dubrovnik, Zara, Venedig, Brioni, Split itd. — Priglasi se knjižijo in pojasnila se dobe pri glavnem zastopstvu »J. G.« Draškovič, Zagreb, cesf.a B—3: interesentom v Sloveniji pri zastopstvu Simon Krnetec, Ljubljana, Kolodvorska ulica 30, in pri filijalkah »Cosulich-Linije« v Beogradu, Splitu, Gružu, Šibe-nilcu, Metkoviču, Cetinju, Sušaku, Pančevu,
NajboJjša so Se vedno
naaaaBHBi
UDRUŽENE TVORNICE ČOKOLADE KAKAOA- BONBONA ■ KANDtTA, KARAMELA'BIŠKOTA- DVORE K A
turin
s Michelln pnevmatiko! Solidne cene!
Pla£!jivo na obroke!
TURIN
MILAly,
Iruznsca
kompl. garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom
sarno
proti prodplačilu ali povzetju
amo«,. Cerkveni zvonovi, sirma-ora«« ture ln surovi odlitki
Uav.6.
Telefon 243
Oglejte si zvonarno! Kratki dobavni roki*
Edino največje in A Ium&mm^*.	Telefon interurban 476
in nalmodernajše	MPiPOl fl£flf	Bnojavi,
podleže sp?cielno	» ■ IU	Meznarl* Maribor
te vrste v Siovenijl	MeZ!WC€ RadO, MaHbOl\ Glavni trg 21	Trgovci, zahtevajte ponudbe!
UnDERWOOD
pri Lud. Baraga^ Ljubljana
Selenburgova ul. o/I. Telefon Stev. OSO.
UNDERWOOD
immilUt R06MKA SLATINA
"v',	pp^v "v; > v ■ / v

Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS.
SvetovnOznani zdravilni vrelci:
»TEMPE L" „S T Y RI A"
tt
DON A T"
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
SEZONA: MAJ — SEPTEMBER
Cene zmerne. V pred- in po sezoni znaten popust. Koncertira vojaška glasba. Največja udobnost. - Radio. - Prometne zveze ugodne. - Zahtevajte prospekte!
itavnatellsfto zdravilišča Ro^aSha S-allna.
Ce hočete Vale oči varovati
poslužujte se samo lepo in pregledno črtanih
ki jih Izdeluje po nizkih cenah
poslovni!] knjig Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani
En gr6s	Kopitarjeva ulica 61II	En detaii
Edino najboljši
šivalni stroji ln kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Petelinca
Grltasner, Adler
Najnižje cene I	Tudi na obroke
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija
ostravski livarniški v kosih, trdi po	hi Din 110'—
angleški plavžarski v » »	»	a , „
nemški plinski orehovec, mehki	»	ui
porurski plinski v kosih »	*	, t ,
» » orehovec, »	*	» i »
Dvakrat prani In sejanl
nemški kovaški premog 8-15 in 15-30 mm
za 100 kg franko skladišče Metelkova ulica 19. Odprto dnevno od V28 do 12 in V22 do 5 ure. Dobave v celih vagonih po brezkonkuren. cenah
PREMOG
Ia trboveljski in
prvovrstna, zdrava in suha bukova, stalna zaloga in dobava v vseh množinah po znatno znižanih cenah.
D. ČEBIN
,	Ljubljana, Woliova i/II. - Tel. 56.
8 I
I 1 I
! i Ii f
DRVA | I
100-^ 90-80'-80'-
» 100'—

prevzame v najrazličnejših zasebnih zadevah
Ivan Topllkar, Rimska cesta 9
Modne kamgarne
ln Sevijote
v veliki ixblrl po ugodni ceni
sar najdete
v obče znanS nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
R. Mikiauc, .m škofu",
Ljubljana
Zunanjim naročnikom se pošlje tudi po pošti
za pisarne, klube in {prejemnice
nudi Vam po zmernih cenah tvrdka
feier ion, mmm
Zaloga pohištva, žime, morske trave itd. — Lastno tapetništvo Izredna prilika: Modroci po Din 300
Krasni dunajski modeli v salonu P. Barborič, Ljubliana, Meslm trg 7
Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 60.— naprej, cvetlice, trakovi itd.
Preoblikovanje slamnikov po najnovejši modi.
Cene priznano nizke.	Cene priznano nizke.
Tol. 937
\
Tel. 937
ustanovljeno leta 1838 (Riunione) Generalno zastopstvo za Slovenijo:
Ljubljana, Beethovnova ul. št. 4 (v lastni palači)
Direkcija za Jugoslavijo:
Zagreb, Hatzova ulica štev. 10 (v lastni palači)
Akcijski kapital	Rezervni kapital
ioo.ooo.ooo ut 300.000.000
Sklepa:
Zavarovanja: zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpoki stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — šomaž zavarovauja — zavarovanja zoper točo, živi jonska zavarovanja, in sicer; dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanja starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok — jamstvena zavarov,
Podružnice v Jugoslavlll:
Beograd, Beekerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica Split, Sušak, Lj ubijali a, Osijck
J
Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije
Pojasnila ia proračuni se dobe brezplačno v vseh podružnicah

iew w
ilJSCaS*
(ob progi ORMOŽ-RADGONA)
Jugoslovenski NAUHEIM in WILDUNGEN
Specijalno kopališče za na srcu, ledvicah in protinu trpeče. Nadaljnje indikacije: pri ovap-njenju arterij, boleznih mehurja, peska, droba, reumi, diabetes, ledvičnih in žolčnih kamnih.
Naravne ogljično kisle kopelji. Posebna dijetetična kuhnja. Najmodernejše kopališčne Nizke cene I	naprave.	Nizke cene!
Sezona traja od 15. maja do 30. septembra.
Od 15. maja do 30. junija in od 20. avg. do 30. sept. je v veljavi 40% znižanje sobnih cen. DV Nešteto zahvalnih pisem. Zahtevajte zdraviliščrie prospekte I
Strojne tovarne in livarne
Dunajska cesta št. 35 Ljubljana Dunajska cesta št. 35
Karlovšk
Ustanovljena 1.1698.
cesta štev. 1
Ustanovljena i. lesa.
Čast. g. kons. svetnik pater HUGOLIN SATTNER je dne 3. in 6. marca t, 1. v tej zvonarni preizkusil 8 bronastih zvonov in strokovnjaški ugotovil:
1.	Za semen, cerkev č. gg. oo. Jezusovcev v Travniku, Bosna: zvon As (norm. teže 460 kg), B (340 kg) in C (250 kg). Dispozicija je ena najlepših, kar jih imamo za 3 zvonove, zvonjenje je melodično, čudovito lepo ubrano, intervali natančno zadeti, glasovi čisti in trajni, materijal najboljši v pravilnem razmerju bakra in cina, zunanja oblika lepa, notranjščina gladka, okraski okusni. Liv je torej popolnoma posrečen, zvonovi se brez skrbi sprejmejo.
2.	Za Trg, župnije Ozalj: zvon G (550 kg) in C (250 kg). Dispozicija odgovarja popolnoma naročilu, oblika pravilna, okraski in napisi lepi, materijal prav dober, glasovi jasni, trajajoči. Liv je torej popolnoma neoporočen, zvonovi se sprejmejo brez premisleka.
3.	Za Budjanovce v Sremu: zvon Fis (640 kg), Ais 340 kg), Cis (210kg). Zvonovi lepo uglašeni, dično okrašeni, po obliki in livu brezhibni, materijal fin; velika radost videti jih, še večja čuti jih v ubranem zvonjenju. Zvonovi se brez skrbi sprejmejo.
Celokupna teža vseh 8 zvonov ie 3040 kg. Zahtevane cenike l	Oglejte si zvonarno?	Cene konferenčne!
izdelki umetniško moisfcrshi. ^ ftntantnl pogoji. ®sa Kratki dobavni roki.
gos
Brzoiav. nadov: Cospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta tO Telefon štev. 57. 470 in 979
Račun poštno ček. urada št. il.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled Kapital ln rezerve skupno nad Din 15,000.000*- vloge nad Din 200,000.000'-
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Saies deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice, — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pou najugodnejšimi pogoji. — Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Za Jutfoslovanako tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč.
izdajatelj; dr. Fr. Kulovee.
Urednik: Franc Terjeglav,