MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 , telefon 2440In 246B Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri t Velja mesečno prejeman v upravi alf po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din * Oglasi po ceniku , Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Llubliani # PoStni čekovni račun St. 11.406 99 JUTRA’ 99 Kriza kapitalističnega gospodarskega sistema Nastanek in razvoj sedanje svetovne zmede in izgledi v bodočnost V javnosti, ki išče izhoda iz sedanje zmede, se je pojavila nova knjiga: Ferdinand Fried »Das Ende des Kapitalis-mus«. izšla je v Diederichovi založbi v Jeni, in nekateri trdijo, da se za tem imenom krije bivši nemški Finančni minister dr. Hjalmar S c h a c h t. Naj pa je avtor že kdorkoli, gotovo je, da je doslej najbolj stvarni in dokumentirani kritični oris sedanje svetovne gospodarske krize, katero bo mogoče ozdraviti samo tedaj, če ugotovimo vzroke njenega nastanka. Tendenca Friedove kritike je ostra in neizprosna, a nima kljub temu nobenega opravka z marksizmom: konstruktivna je, ne destruktivna. V marksizmu Fried ne vidi rešitve in izhoda. Marksizem je propadel celo v Rusiji; današnji staljinizem je od njega tako oddaljen kakor kapitalizem. Konec kapitalizma mu pa tudi ne pomeni dejanskega propada, ampak samo konec dosedanjih oblik in iskanje novih, boljših, plodonos-nejših in pravičnejših načinov razvoja. Prvo poglavje Friedove knjige ie. posvečeno rojstvu in dozorevanju kapitalističnega sistema. Rodil se je skupaj z izumom parnega stroja. Bodoči red je dobil leto pozneje (1. 1776.) tudi svoj evangelij, Adama Smitha knjigo o politični ekonomiji. Leto nato so bile ustanovljene ameriške Zedinjene države, sledila pa je francoska revolucija, ki je z uveljavljenjem demokracije pripravila pot iznajdbam ter mehanični in industrijski revoluciji. Ta doba je trajala vse do polovice devetnajstega stoletja, ko se je industrijska revolucija pričela izživljati in je nastopila stagnacija. Stagnaciji sledi sedaj padanje, ki ga sami doživljamo. Svobodna trgovina izginja, in naglo umira princip kapitalističnega sistema, regulator ponudbe in iskanja. Povsod vstajajo carinske pregraje Kapitalistični razvoj pa je privedel tudi do takega razvoja med on'mi, ki imajo, in onimi, ki nimajo, da se sploh več ne da povečati. Gospodarstvo se pretvarja s svojimi forumi, irusti in koncerni v birokratski organizem brez stvariteljskega poleta. Država se vedno bolj polašča gospodarstva in po staja socialni pokret proti dosedanjim oblikam kapitalizma. Iz tega dognanega dejstva stavi Fried to-le prognozo: V nadaljnem razvoju se bo država popolnoma Identificirala s socialnim pokretom, napravila bo odločilni naskok na gospodarstvo, ki se il ne bo več moglo upirati. V njene roke bodo prišle vse velike gospodarske ustanove, karteli, sindikati, trusti, koncerni Itd. Tako bo dobilo gospodarstvo kot celota okvir načrta; namesto individualne iniciative v gospodarskem življenju starega sistema, bo prišlo »gospodarstvo po načrtu«, ki bo težilo k nacionalni avtarkiji, stvarja-nju velikih gospodarskih edlnic, ki bodo lahko živele samostojno življenje in bodo z ostalimi povezane v federacijo. Velika evropska federacija ekonomskih etatizmov bo končna forma bodoče Evrope, pravi Fried. V svoji detajlni kritiki starega kapitalističnega sistema navaja nekoliko fra-pantnih ugotovitev. Kakor pri marksizmu. je tudi pri njem izhodišče drastična neenakost v razdelitvi premoženja, ki je privedla do oboževanja denarja. Ta denar je pa postal abstrakten: gospodarsko življenje je samo še računski pojem, brez zveze z realnim. Če bi n. pr. naenkrat propadle vse zlate zaloge ameriške federalne banke in ne bi za to nihče vedel, bi simbol denarja, bankovcev, še vedno nemoteno cirkuliral. V tej dobi sedanjosti, ki jo Fried imenuje epigonstvo pravega kapitalizma, izgublja človeška oseb nost vsako vrednost; namesto kakovosti stopa količina. Tu je arhimedska točka nastanka novega potreta. Nosilci osebnosti so bili vedno inteletualci, ki so sedaj najhuje prizadeti zaradi krize kapitalizma. Nekoč, v času zmagovitega raz-rasta, je dajal intelektualec kapitalizmu dinamično moč, pokret in napredek, danes, ko ta propada, propada tudi kapitalizem sam. Smisel borbe našega časa je zato uvedba nove raznoličnosti človeške individualnosti. Pa tudi »kapitalistični človek« je v krizi, pravi Fried, Stara se. Nasledniki pionirjev kapitalizma so postali birokrati. Stari kapitalistični podjetnik je delal zato, da bi užival plodove svojega dela, novi pa dela zato, da bi še bolj razširil področje svojega dela. Kapital pa tudi izgublja individualistično noto — pojavlja se delnica in ž njo kal smrti. Podjetje se oddaljuje od podjetnika, namesto lastnika prihajata uradnik in komisar. Delnice omogočajo karteliziranje, ki ubija svobodno tekmo. Karteli so sploh glavni vzrok krize, a v njih je vendar že prvi pogoj likvidacije kapitalizma v sedanjih oblikah, njegovega pretvarjanja v neke vrste socializacijo gospodarstva potoni nacionaliziranja posameznih gospodarskih panog in njihovega podrejanja načrtnemu gospodarstvu, ki ga vodi država. Fried vidi na vseh področjih gospodarskega življenja samo stagnacijo. Po u-radni ženevski statistiki je v Evropi 20 milijonov brezposelnih, toliko, kolikor ima Španija prebivalcev. Povsod je kaos: medtem, ko se eni duše v nadprodukcijl, umirajo drugi od lakote — propadajo pa eni in drugi. Pri bodočem razvoju določa avtor veliko vlogo posebno agrarnim državam. Po njegovem mnenju so prede-stinirane, da zgrade prve nove oblike gospodarskega življenja. — Torej se naši državi po Friedu odpirajo ugodne perspektive. , Vojno vrenje na Daljnem vzhodu Sporazum v Šanghaju — Nova krvava ustaja v Mandžuriji Srditi boji z ustaši. Japonci dolže Ruse da pripravljajo vojno PARIZ, 28. aprila. Uradno se potrjuje, da je T a r d j e u sklenil odzvati se telefonskemu povabilu S t i m s o n a in odpotovati nocoj v Ženevo, kjer bo jutri dopoldne kon-feriral s Stimsonom, Briinin-gom in Macdonaldom. Perti-nax piše v »Echo de Pariš«, da ie ta konferenca prav za prav ideja Mac-donalda, ki želi najti kompromis med francoskim in nemškim razorožitve-nim predlogom. Briining je, kakor se zatrjuje, izjavil, da bo Nemčija, če razorožitvena konferenca ne bi uspe la, zahteva tudi zase pravico oboroževanja. Pertinax je prepričan, da konferenca ne bo uspela. PARIZ, 28. aprila. O jutrišnji konferenci v Ženevi doznavajo, da se je bo udeležil tudi italijanski zunanji minister Grandi, ki je v ta namen že odpotoval iz Rima. Na konferenci se bo sklepalo o odgoditvi sej za pol meseca. Ta odgoditev se zagovarja s potrebo ponovnega proučevanja raznih razorožitveniji predlogov v tehničnih komisijah. V resnici pa gre le za to, da se olajša položaj Francije, ki je sedaj preveč zaposlena s svojimi državnozborskimi volitvami, da bi se mogla popolnoma posvetiti delu na konferenci v Ženevi. Seja bi se zato nadaljevala šele po francoskih volitvah. ŽENEVA. 28. aprila. Pri debatah v posameznih odborih razorožitvene konference se je pokazalo, da so večinoma vse države samo za odpravo tiste vrste orožja, katerega same nimajo. Tako so države, ki so na morju slabe, predlagale odpravo podmornic in nekaterih drugih bojnih ladij, države, ki nimajo dovolj letal, odpravo zračnih brodovij itd. Zaradi tega so bili doseženi doslej le nekateri načelni praktično pa skoraj brezpomem bni sklepi, dočim je sporazum o resničnem razoroženju še prav tako daleč. kakor je bi! v začetku. Vse kaže, da bo konferenca odgodena brez pozitivnih rezultatov. Ameriški delegat S t i m s o n je odkrito izjavil, da položaj v Evropi še ni zrel za dokončno rešitev velikih mednarodnih vprašanj in se bo zato vrnil domov. Konference z evropskimi državniki so ga razočarale. Zadrli napori razoroiitvene konference Tardieu potuje v Ženevo — Konferenca zastopnikov velesil Nemčija zahteva prtvico oboroževanja — Brez rezultata -Stimsona Je Evropa razočarala NOVO NARAŠČANJE SAVE. BROD, 28. aprila. Zaradi velikih neviht zadnjih dni so zopet narastli vsi pritoki Save in znova poplavili polja. Včeraj je pričela tudi Sava naraščati; dvignila se je že za 20 cm. Na poplavljenem ozemlju je položaj še vedno slab. Prebivalstvu primanjkuje hrana in krma. Begunci se še ne vračajo, ker so hiše deloma še vedno poplavljene, deloma pa so porušene. Nekatere narušene hiše se še nadalje podirajo, druge pa bodo morali lastniki sami podreti, ker jih ne bo mogoče popraviti. POMOČ INVALIDOM. BEOGRAD, 28. aprila. Osrednja invalidska uprava bo razdelila za pravoslav- ne velikonočne praznike najrevnejšim članom v Beogradu 60.000, onim po osta li Jugoslaviji pa 500.000 Din. LONDON, 28. aprila. Na konferenci v Šanghaju so bili včeraj med zastopniki Japonske in Kitajske sprejeti načelni pogoji za premirje in mir. Pogoji so sledeči: 1. Popolno uklnjenje vseh sovražnosti. 2. Kitajske čete ostanejo na svojih dosedanjih položajih. 3. Japonci se umaknejo na črto, na kateri so bili 18. januarja. 4. Evakuacijo japonskih čet bo nadzorovala posebna komisija. 5. Pogoji postanejo pravo-močni čim jih ratificirata vladi v Tokiu in Nankingu. Sporazum se nanaša seveda samo na Šanghaj, ne pa tudi na Mandžurijo. HARBIN, 28. aprila. V vzhodni in severni Mandžuriji se je uprlo vse Prebivalstvo proti novi neodvisni vladi. Japonske čete, ki so bile doslej koncentrirane večinoma v Mukdenu, so bi-le skoraj v celoti odposlane proti usta- šem. General Hiroša je zbral v vzhodni Mandžuriji tri brigade. Število oboroženih ustašev presega 20.000 mož. Divizijski general Murai napada ustaško trdnjavo F a uče n g, general Joda pa zaseda progo Vzhodne kitajske železnice. V obrambo mandžurske vlade so prispele Japonške nove čete. General Nakamura je prispel v Sungari z 22 ladjami in štirimi baterijami. TOKIO, 28. aprila. Tukaj se trdovratno zatrjuje, da so ustajo v vzhodni in severni Mandžuriji zanetili Rusi, ki podpirajo ustaše z orožjem, municijo in hrano. Na vseh mejah so koncentrirane močne sovjetske čete. Nad obmejnim ozemljem krožijo letala, nameščena v novih letališčih, ki so jih Rusi zgradili z veliko naglico. V Vladivostoku sestavljajo podmornice, ki jih razstavljene dovažajo iz evropske Rusije. Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah pritisku v glavi namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nehaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. V zdravniški praksi »Franz Josefova« voda se radi tega posebno upo rablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah 1 Z nožem In s kolom. Dva napada v c ni no**- ^ ^ ■iaaaaBBmMM Domišljavost je tisti vojskovodja, ki izgublja bitke! NAPOLEON Maša zadušnica za jugoslovenskima herojema Zrinskim in Frankopanom bo prihodnjo nedeljo 1. maja ob 10. uri v stolnici sv. maša zadušnica. Iz državne službe. Daktiloskop pri tukajšnji mestni policiji g. Josip Grobin je napredoval v višjo položajno skupino. Izpremembe v banovinski službi. Za lekarnarja v mariborski splošni bolnišnici je imenovan magister farmacije g. Viktor Straneh. Banovinski služi-telj pri sreskem načelstvu (okrajnem glavarstvu) v Mariboru Ivan Vodušek je premeščen k tukajšnji državni gozdarski šoli. Iz šolske službe. Napredovali so učitelji in učiteljice: Štefanija Prešernova v Beltincih, Josipi-na Duhova na Sladkem vrhu, Karlina Čončeva v Jarenini, Lea Predanova pri Št. Andražu v Slovenskih goricah, Katarina Lazarjeva pri Sv. Martinu pri Ma-riboTU, Gabrijela Majcenova pri Sv. Tomažu v Slov. gor., Amalija Golobičeva v Cezanjevcih pri Ljutomeru, Feliks Gregl pri Št. Rupertu v Slov. gor., Elizabeta Vobaunikova na Muti in Viktor Rom, učitelj na meščanski šoli v Slov. Bistrici. Praktični učiteljski izpiti. Na tukajšnjem državnem ženskem u-čiteljišču so napravile v aprilskem roku t 1. praktični učiteljski izpit te-le učiteljice: Nada Mačus-Zihrova (z odliko), Emilija Slokar-Kunstova, Elza Dftzova, Anica Židanik-Šinkovčeva, Julija Beriči-čeva, Angela Kunstova, Angela Oražmo-va, Jožica Kurbusova, Marija Posegova, Marija Šuceva, Eliza Grafenanerjeva, MaTija Lavrenčičeva, Anica Rusova, Terezija Šegulova, Anica Sternova, Štefanija Zuničeva, Ana Kozarjeva, Ivana Dovnikova, Dragotina Langofova, Štefka Majhnova, Marija Jenčičeva, Leandra Sabotijeva in šolski sestri Gabrijela Gromova ter Kerubina Klančarjeva. Poroke. Zadnje dni so se poročili v Mariboru: g. Josip Arbeiter, posestnik, z gdčno Marijo Vehovarjevo; g. Franc Malek, strugar v delavnicah državnih železnic z gdčno Terezijo Polančevo; Josip Pleš-nik, narednik, z gdčno Veroniko Rajšpovo in g. Ferdinand Nardin, železniški u-radnik, z gdčno Marijo Kuharjevo, sodno uradnico iz Konjic. Bilo srečnol Priznanje našemu strokovnjaku. Mednarodna hotelirska zveza v Parizu je povabila tajnika mariborske gostilničarske zveze g. Antona Petelna na peti svetovni hotelirski kongres, ki bo letos v Monakovem. V tej zvezi so včlanjena društva hotelirjev iz 29 držav z vseh kontinentov. G. Peteln se bo častnemu povabilu odzval. Motoklub Maribor priredi v nedeljo 1. maja če bo lepo vreme (sicer pa naslednjo nedeljo) ocenjevalno vožnjo za motorna kolesa s prikolico in brez prikolice, na progi Maribor - Sv. Marjeta - Sv. Lenart - Ivanj-ci - Zg. Radgona - Sv. Križ pri Ljutomeru - Ljutomer - Sv. Tomaž - Ptuj. - Sv. Miklavž, skupno 128.5 km. Pravico do udeležbe imajo vsi prijatelji moto-sporta. Podrobna pojasnila dobijo interesenti pri Mob)k:ubu Maribor, Gosposka ulica 37,1. Jubilej učiteljskega društva v Ljutomeru. Šestdesetletnico svojega obstoja proslavi »Učiteljsko društvo za okraj ljuto-mersko-gornjeradgonski« na praznik Vne bohoda, 5. maja v Sokolskem domu v Ljutomeru. Dopoldne ob 8.30 uri bo slavnostno zborovanje; popoldne ob 15. uri pa jubilejni koncert srezkega učiteljskega pevskega zbora, pri katerem bosta sodelovala tov. prof. Minka Za-cherlova in tov. Fr. Serajnik iz Maribora. Koncert bo vodil priznani pevovodja tov. Fr. Zacherl. Prijazno vabimo vsa sosednja učiteljska društva, zlasti pa bivše člane našega učit. društva in druge prijatelje, da s svojo navzočnostjo pripomorejo k čim lepši proslavi našega jubileja. Skupni obed bo ob 13. uri, in prosimo udeležence, da se prijavijo do 4. maja tov. Ciril Miklu. šol. upravitelju v Ljutomeru. — I?. V. Še k debati o resoluciji našega učiteljstva O načelno pravnem in socijalnem stališču v sedanji dobi zavzeti socijalnega stališča. Zakaj življenje je življenje, § pa §! V podrobnosti članka g. R. se ne spu- Dovolite, g. urednik, da se še enkrat oglasim v tej zadevi, ki je po zadnjih izvajanjih g. Reharja pridobila na jasnosti in preciznosti. Dotika pa se g. R. tudi vprašanj, ki jih tolmači, po svoje in ki zato potrebujejo nekoliko pojasnila že z ozirom na javnost, kjer je predmetna resolucija dvignila precej prahu. G. R. zastopa in brani pravno stališče z vidika stanovske organizacije, pa se zavzema z istega vidika za socialno stališče, ki ga mora sedanja doba s svojimi Izrednimi prilikami upoštevati. Katero stališče se mora prilagoditi drugemu, ali pa celo podrediti, je seveda vprašanje, katerega midva z g. R. ne bova rešila. Rešuje pa ga dan na dan neizprosno življenje samo. Ne samo pri nas, ampak vsepovsod po svetu so zrastle zahteve socijalnega prava ljudem črez glavo. Voditelji raznih slojev, največji državniki, pa tudi učenjaki si danes belijo glave, kako bi spravili v sklad soci-jalno stališče s pravnim. In navadno se mora prilagoditi pravno stališče socijal-nemu, ne pa obratno. Zakaj žlvljenske prilike so danes take, da se prekleto malo brigajo za razne paragrafe, v katere hočemo ukleniti življenje, ampak gredo svojo pot naprej in ml capljamo s paragrafi navadno za njimi. In ne gre danes drugače nego s kompromisi. Pa da govorim konkretno v našem pri meru: Ali bi bilo od stanovske organizacije prav in pošteno, da bi tudi samo en del svojega članstva varala in slepila ter mu prikrivala dejanski položaj? In danes je ta položaj že skoro nevzdržen ter se razvija v takem pravcu, da se bo še bolj zaostril, in bodo razmere same prisilile državno upravo do ukrepov, ki ne bodo ljubi ne njej, ne organizaciji, še manj pa seveda direktno prizadetim! Ali ni u-mestnejše ob takih izrednih prilikah, da stanovska organizacija odkrito pove, kakšen je položaj in se poteguje pri u-pravi za to, da se Izvedejo/neobhodno potrebni ukrepi — do katerih mora priti tudi pri nas — socijalno pravično In individualno, kakor pa, da jih uprava izvede kar linearno in s tem zahteva še več in hujših žrtev? Mislim, da se spričo takega položaja ne bo težko odločiti in IHaydnova proslava 3. in 4. maja t , UHIOHIT v korist poplavljenimi! Ljudska univerza v Mariboru. V proslavo poljskega narodnega praznika bo na predvečer v ponedeljek 2. maja ob 20. uri predavanje o predsedniku poljske republike, Pilsudskem. Predaval bo naš ožji rojak, g. univer. prof. dr. Fran Ilešič iz Zagreba. Iz francoskega krožka. Odbor vabi vse člane francoskega krožka k predavanju, ki ga bo imel g. Warnier jutri v petek ob 20. uri na Ljudski univerzi. Priljubljeni predavatelj bo govoril o občudovanja vrednem civiliza-tornem delu, ki ga je izvršila Francija v svojih prostranih kolonijah. Veliko šte- ščam, ker bi to vedlo predaleč in zavzelo preveč prostora. Omenim naj le, da dela učiteljski stanovski organizaciji krivico, češ, da je ona sokriva nadprodukci-je v učiteljskih vrstah, ker ni pravočasno apelirala na prosvetno ministrstvo, da omeji sprejem dijakov in dijakinj na učiteljišča in da se otvorijo z zakonom zajamčene paralelke. Učiteljska organizacija ni držala tudi v tem oziru križem rok. A v vseh takih in podobnih vprašanjih ne odloča stanovska organizacija, ampak prosvetna uprava, za katero so pa često merodajni drugi vidiki, kakor pa jih ima stanovska organizacija. Docela zgrešeno — tudi pravno — pa je stališče, naj bi ne bilo pri nas nameščeno učiteljstvo iz drugih banovin. Sicer je takih primerov pri nas prav neznatno število in jih odtehta število slovenskega učiteljstva po drugih banovinah. A stališče g. Reharja krši osnovo državljanskega prava. In četudi bi bilo to izvedljivo, bi bilo nam samim v občutno škodo. Zakaj ravno naši ljudje iz vseh slojev so primorani iskati kruha ne samo po vsej državi, ampak še celo izven nje. In kakor vse kaže, iskati ga bo moralo odslej tudi naše učiteljstvo še bolj pogosto, kakor ga je doslej, kar bo njemu samemu v prid in tudi državi ne v škodo. Pa da končam! Mislim, da je zadeva povsem jasna za naju oba, kakor tudi za javnost, Kdor zastopa pri tem vprašanju čisto pravno stališče suhih §§, bo dal prav g. Reharju. Kdor pa upošteva sedanje življenske prilike in nujne potrebe, bo pritrdil meni. Veseli me pa poštena odkritost g. R., ki v zadnjem članku sam prizna, da mu ni bil znan zaključni del stavka resolucije, ko je napisal svoj prvi članek. Saj je predstavil učiteljstvo javnosti v prvem članku, da zahteva krat-komalo odpust takih učiteljic. Učiteljstvo pa se je zavzelo za upokojitev in primerno odpravnino! Hren. (S tem smatramo to polemiko v našem listu za končano. Op. ur.) vilo projekcijskih slik in deset gramofonskih plošč, z značilno glasbo posameznih kolonijalnih narodov, bo spremljalo to predavanje. Službeni list dravske banovine objavlja v 33. letošnji številki zakon o zaščiti kmetov, zakon o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov, zakon o pomorskih trgovskih akademijah, nadalje zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, uredbo o dra-ginjskih dokladah provizioniranih poštnih služiteljev, njih vdov in sirot, izpremem-bo v dopolnitvah pravilnika o cenzuri filmov, pojasnilo o prepovedi izvoza orehovih debel, odlok o izdajanju potrdil inozemskim delavcem in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Večer zasebnih nameščencev v Delavski zbornici Zanimivo predavanje dr. Reismana o novam obrtnem zakonu Današnja gospodarska kriza sili tudi zasebne nameščence, da se intenzivneje zanimajo za svoje strokovne organizacije in za socijalno zakonodajo. To je pokazalo tudi snočnje predavanje Zveze privatnih nameščencev v dvorani Delavske zbornice. Trgovski in drugi zasebni nameščenci najrazličnejših strok, iz pisarn industrij, zasebnih uradov itd. so do zadnjega mesta napolnili dvorano. Večer je otvoril s primernim nagovorom predsednik Zveze g. P e t e j a n, nakar je obširno razpravljal predavatelj g. dr. Avg. Reisman o najvažnejših določilih novega obrtnega zakona, tičočih se zasebnih nameščencev. Uvodoma je med drugim omenil, da je delovno pravo našega novega obrtnega zakona povzeto večinoma skoro dobesedno po avstrijskem zakonu o'nameščencih (»Angestell-tengesetz* iz leta 1921). samo da so številna socijalna 'določila tega zakona v našem obrtnem zakonu omiljena in poslabšana, zlasti glede na višino dopustov, plačevanje zaslužka ob bolezni ter odpravnino. Podobni avstrijski zakon, ki je ostrejši, je tam v veljavi že nad 10 let in ga je avstrijsko gospodarstvo brez protestov preneslo, iz česar sklepa predavatelj, da je delovno pravo v našem obrtnem zakonu istotako primerna zaščita delojemalcev v sedanjih časih, ker so gospodarske prilike pri nas še vsaj tako dobre, kakor v sosednji Avstriji. Nameščenci pa tudi žive v enakih gospodarskih in socijalnih prilikah ter so potrebni socljalne zaščite, ki jo nudi novo jugoslovansko delovno pravo. Navzoči so predavanju sledili z velikim zanimanjem. Ker pa ni bilo mogoče obširnega materijala izčrpati v enem večeru, bo dr. Reisman prihodnji petek, 6. maja ob 20. url nadaljeval svoje predavanje. mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 28. aprila ob 20. uri: »Brez tretjega« ab. B. Zadnjič. Petek, 29. aprila. Zaprto. Sobota, 30. aprila ob 20. uri: »Casanovu« ab. C. Zadnjič. Zborovanje kaznilniških paznikov. »Udruženje stražarskog osoblja kaznje-nih zavoda kraljevine Jugoslavije« (Zdru ženje stražniškega osebja kaznilnic kraljevine Jugoslavije) bo imelo svoj letošnji redni občni zbor na praznik Vnebohoda 5. maja ob 16. uri v dvorani Na-bavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Nezgode. V Svečini se je pripetila včeraj viničarju Alojziju Šerbinku huda nezgoda. Splezal je na hlev po krmo za živino in pri tem padel 3 metre globoko. Pri padcu si je zlomil desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. V bolnišnico so pripeljali z rešilnim avtom tudi delavca Andreja Kocmuta, ki je dobil danes dopoldne hud živčni napad na Glavnem trgu. Policijska kronika. Snoči sta bila aretirana neki France S. radi potepuštva in neki pijanček An-drejček K. France bo izgnan v domovinsko občino, Andrejček pa bo imel trez-nostno sejo en dan v policijskih zaporih. Med prijavami beleži policija danes kar tri tatvine koles. Nastopilo je lepo vreme, in tatovi se gibljejo, kolesarji pa premalo pazijo na svoje jeklene konjičke. Tako je nekdo odpeljal trgovcu Francu Podlipniku s Tezna, ko je za hip stopil v Bučarjevo pisarno na Aleksandrovi cesti, včeraj popoldne skoro novo, črno pleskano kolo znamke »Steyer« vredno nad 1500 Din. — Pisarniškemu slugi Antonu Kokolju pa je bilo ukradeno že obrabljeno kolo znamke »Nero« iz veže o-krožnega sodišča. Isto smolo je imela tudi delavka Pepca Repoluskova. Pripeljala se je iz Ruš, a ko se je krepčala pri »Halbvvidlu«, ji je med tem nekdo odpeljal kolo, vredno 800 Din. Na policiji se je zglasila včeraj popoldne posestnica Neža Režkova iz Ciglence in prijavila, da ji je pobegnil pastir, 23-letni Rudolf Pečar. Že preteklo nedeljo se je izgubil neznanokam. Režkova je na policiji izjavila, da je pripravljena povrniti vse stroške onemu, ki ji privede nazaj pastirčka Rudolfa. Najbrže se fantič potepa po lepem mestu Mariboru. Značilna za današnje razmere pa je dopisnica, ki jo je napisal posestnik gosp. Alojzij Bebernik iz Zrkovc na naslov tukajšnje policije. Mož piše: »Po nasvetu komandirja orožniške postaje na Teznem Vas prosim, da mi pošljete hlapca, ki bi imel vsaj malo veselja za poljsko delo s konji. Plačam po zmožnosti in pridnosti do 250 Din na mesec. Na deželi ni brezposelnosti, pač pa primanjkuje delavcev. Vse brezposelne, ki ne spadajo v mestno občino, izzenite na deželo.« Hitri posli. Pred naglim sodiščem nekega amerl-u Sj- mesta s40)! žepar, in sodnik ga obsodi na 50 dolarjev globe. Spremljajoči policist opozori sodnika: »Preiskal sem obtožencu vse žepe, pa ima pri sebi samo 20 dolarjev.« »Potem ga pa izpustite, naj gre!« odloči sodnik. Obsojenec izgine, tudi policist hoče iti. ga sodnik pokliče nazaj: »Opazujte moža dobro in čez uro ga spet privedite. Med tem bo gotovo že spravil skupaj 50 dolarjev.« »Torej prosjm, povejte milostivi, sem bil tukaj, ko je ni bilo doma.« »Da, hvala, milostivo bo zelo veselilo.« PASTA f i I y .v; IT ar i bTrruf dne 28. TV. 1932.,,.., ——— i ■ombmmmmmmmii Sokolstvo Sokol Sv. Lenart v Slov. gor. Zadnja^sobotaJn^nedelia sta^bila dva, dneva veselja in zab'ave|za^našo5decoS tV Sokolskem domu je namreč'gostoval »Gašperček« na našem župnem odru z igralci Sokola Matice iz Maribora. V soboto zvečer so obiskali predstavo otroci iz trga in bližnje okolice, v nedeljo popoldne pa je prišla še deca iz Sv. Ruperta in Sv. Trojice v spremstvu slojih učiteljev in staršev. Dvorana je ,*bila oba-krat polna. Mali prebrisanec Gašperček je zbujal s svojimi šalami in zvitimi.domislicami prisrčen smeh in glasno občudovanje malih gledalcev in gledalk. Videli smo Gašperčka, kako je speljal na led tolpo razbojnikov, da jih je doletela zaslužena kazen za njihova tolovajstva. Občudovali smo njegov slikarski talent v enodejanki »Gašperček kot umetnik — slikar«. Najbolj pa je ugajala trode-janka »Jaka Požeruh«, kjer je Gašperček ukanil samega vraga in tako rešil nikdar sitega Jakca iz vragovih krempljev. Obe ti predstavi ostaneta naši deci gotovo v najlepšem spominu, in je splošna želja, naj »Gašperček« letos vsaj še entkrat pride k nam. — Zdravo!_ Velika zanimivost v Mariboru Jugoslovanska razstava otvorjena včeraj v KAZINSKI DVORANI. Razstavljenih je 1500 umetniških del iz vse Jugoslavije. Vstopnina jako nizka samo 3 Din, za dijake 2 Din. Ne zamudite, oglejte si, občudovali boste Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Delegirani so k tekmam v soboto in nedeljo tile sodniki: V soboto SK Jadran: ISSK Maribor g. Vesnaver. V nedeljo: SK Rapid I:SK Svoboda I g. Bizjak; ISSK Maribor mladina:SK Rapid mladina g. Kasper; ISSK Maribor rezerva:SK Svoboda rezerva g. Jančič in SK Jadran: ■ISSK Maribor g. Mohorko. Tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi bo v nedeljo 8. maja ob 15. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Prireditelj je SK Maraton. SK Jadran (Crikvenica) v Mariboru. V soboto in nedeljo bo gostoval v Mariboru pri nas doslej malo poznani klub SK Jadran iz Crikvenice, ki po rezultatih sodeč igra v svoji ožji domovini važno vlogo, tako, da sobotno in nedeljsko gostovanje upravičeno zasluži največje zanimanje. Gostje beležijo lepe uspehe v borbah z vodilnimi splitskimi in sušaški-mi klubi. Tudi »Maribor« prihaja polagoma v svojo staro formo, tako da je pričakovati lepe in zanimive tekme. V soboto prične tekma ob 17.30, v nedeljo pa ob 16. uri. Tekmi bosta na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu in sicer ob vsakem vremenu. Cene vstopnicam bodo v soboto znižane. Drobiž s Tezna Iz občinske uprave. Občinski odbor je sklenil popraviti po razpoložljivih sredstvih Gregorčičevo ulico, da ne bo večnih pritožb. V občinsko zvezo je bil sprejet nadzornik proge g. Kožel Miroslav z ženo Marijo. Gradbeno dovoljenje je dobil železničar in posestnik Anton Divjak. Ker posestnik Musek ni predložil načrta o parcelaciji in ne odstopi potrebnega zemljišča za predpisano širino ceste, ki bi vezala Ptujsko cesto in Cankarjevo ulico, je občinski odbor to zadevo do predložitve parcelacijskega načrta odložil. Jasno pa mora biti vsakemu, da občina nima sredstev za odkup zemljišč za ceste, temveč mora posestnik, ki zemljišče parcelira, odstopiti tudi zemljišče za cesto, katere širina mora odgovarjati predpisom. Iz Sokolskega društva. Minulo soboto je predaval o zgodovini češkoslovaškega naroda br. prof. Gruntar iz Maribora. — Priprave za tombolo dne 5. maja na letnem telovadišču so skoraj dovršene. Mariborčani dobe tablice v predprodaji v trafiki ge. Lj. Jeglič na Kralja Petra trgu ob drž. mostu. Poleg 500 manjših dobitkov bo izžrebanih 5 tombol. Kdor je imel smolo pri tomboli v mestu, bo imel gotovo več sreče na Teznu. Pridite! — Letos odhajajo k vojakom štirje marljivi člani našega Sokola. Poslovilni večer bo 7. maja v gostilni Pulko. Na ta večer vabimo posebno starejše člane. Šolnina in šolske takse Finančni minister je izdal na podlagi pooblastila iz § 45. zakona o izpremem-bah v soglasju s prosvetnim ministrom poseben pravilnik o plačevanju šolnine. Po tem pravilniku mora dijak plačati takso za šolnino pri upravi šole, kjer se vpiše. Vsak dijak, odnosno oseba, ki ga vpiše v šolo, mora prinesti potrdilo pristojne davčne oblasti o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji in potrdilo za dijaka, ako je davčni obvezanec. Po višini davkov odmeri potem šolska oblast takso. Dijakom državnih in samoupravnih uslužbencev, ki poleg svojih prejemkov niso obremenjeni s kakšno drugo davščino (na rente, z davkom ad nepremičnin itd.) izdaja potrdilo o višini davka urad, kjer dobivajo njihovi roditelji plačo. Če pa morajo ti uslužbenci plačevati še kak drug davek, morajo predložiti potrdilo od davčne oblasti. Na temelju skupnega zneska davkov se potem odmeri šolnina. Prošnje in potrdila o višini davkov pa so podvržene taksi. Od dijakov na' univerzah in drugih visokih šolah se bo pobirala šolnina za drugi semester na podlagi potrdila, predloženega v prvem semestru. Privatisti morajo po dovoljenju za sprejem k izpitu plačati takso na račun šolnine in si morajo preskrbeti predhodno potrebno potrdilo od davčne u-prave. Šolnino pobira upravitelj (ravnatelj) šole, ali tisti, ki ga on določi. 1 Z Dravskega polja Tatovi koles, ki rokomavhajo po Mariboru, se pojavljajo tudi v okolici. Pred dnevi smo poročali o drznem vlomu nekega cigana v šolo na Dobrovcih, kako je izkopal luknjo skoz pol metra debel zid in tam skozi izmaknil novo kolo, last g. nadučitelja Kašperja. Zdaj pa je 'neznano kako izginilo kolo tudi županu občine Skoke g. Klincu. Dečko s težko vestjo. Orožništvo iz Rač je aretiralo že več let zasledovanega fanta Mirka M o 1 e k a iz Sv. Marjete na Dravskem polju, ki ima na vesti rekordno število raznih večjih in manjših deliktov. Oddan je bil v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Zopet nov grob. V Račah je minuli pondeljek po dolgotrajni mučni bolezni v ZOBNA PASTA Fin prah,kot najfinejSc* c moka se predelava, v OD OL-zobno pasto. OD OL-zobna pasta Čisti dobra m varuje \&še Zoh% visoki starosti preminul ugledni občan, stari g. Žagovec, oče župana in gostilničarja g. Zagovca v Podovi. Pogreb je bil minulo sredo na pokopališču m Slivnico ob veliki udeležbi vse soseske. Bodi vrlemu slovenskemu možu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! Nova metoda pri ugotavljanju raka V zdravniškem društvu na Dunaju je pretekli teden prof. dr. Arnošt Freund teoretično in praktično obrazložil svojo novo metodo za ugotavljanje raka, ki presega po svoji absolutni zanesljivosti vse dosedanje. Dr. Freund je iznašel preparat, ki se vbrizga človeku v rano. Če je oseba bolna ali vsaj predisponira-na, se pojavi vidna Teakcija, če pa je zdrave, reakcije sploh ni. Metoda je silno važna za ugotavljanje raka na želodcu in ostalih notranjih organih človeškega telesa. Veseliaienie v pragozdu Sličice iz življenja južnih Indijancev. Plas v goščavi pragozda! Že več ur Poprej se pričenjajo bakreno-rumem gospodje napravljati. Tukaj je namreč narobe; pri nas se ženske nakitijo za ples, tukaj pa moški. Populijo si obrvi in trepalnice in vsako dlačico v obrazu, ki bi po njihovem mnenju mogla kaziti lepoto. Nato si poslikajo obraz s kričečimi barvami, svetlo-rdečo pridobivajo iz semena nekega grma, rumeno z žvečenjem neke korenine, črno pa si napravijo iz saj, pomešanih s slino. Ko se je plesalec tako lepo pobarval, si nadene še ogrlice iz drobnih školjk, v lase perjanico, v ušesa pa težke uhane, t. > pravcate lesene količke. Bili smo gostje plemen Čoroti in A-šusle v pokrajini reke Pilkomayo (Bolivija), tako pripoveduje član neke evropske ekspedicije. Lahko bi jih imenovali divje Indijance, saj so od civilizacije še popolnoma nedotaknjeni. Živijo tam v pragozdovih svoje lastns- življenje in prihajajo le redkokdaj z belokožci v dotiko. So prijazni, po svoje viteški ljudje, kipa so razdraženi kakor poredni otroci in zmožni vsake hudobije. Moški se z delom ne ukvarjajo, njih zabava je lov in ribolov. Ponoči pa se kratkočasijo s plesi in s pijančevanjem. Moški so veliko bolj gizdavi in lišpavi kakor ženske. Dekleta in žene se niso nakitile za ples, njihova vsa toaleta so bili lepo tetovirani vzorci na koži, z ribjo mastjo bleščeče nadrgnjeni. Od ribje masti so sicer zoprno smrdele, toda Indijanci so drugačnega okusa in trdijo, da imajo belokožci neprijeten duh. Ples je pričel po solnčnem zatonu. Pod ogromnimi drevesi pragozda so zakurili ognje, ki so metali fantastične sence in odsevke po vrhovih palm in trtah lijan. Najprej so se moški vstopili v kolo in skakali in z grgrajočimi glasovi peli neko vedno se ponavljajočo se kitico. Petje še je če dalje bolj stopnjevalo, nato je zahrumela vmes še godba, lončeni bobni in rezke piščalke, in vse skupaj se je zlivalo v koncert, ki ni bil za naša ušesa. Naenkrat pa so se ženske steple. Indijanski gospodje niso nič ljubosumni na svoje žene in dekleta, pač pa si dame rade skočijo v lase radi kakšnega kavalirja. Tako je bil v menda tudi zdaj. Iz pretepa so odnesli vsi udeleženci razpraskane obraze, tudi moški. Praskanje je namreč pri njih dokaz posebno ognjevite ljubezni. Plesu sledi vselej pijančevanje, ki traja do zore. Največ pijejo neko sladko težko pivo, ki ga napravljajo ženske iz sadeža po imenu Algaroba. Za Evropejca je bolje, če ne vidi, kako se dela to pivo. Ženske namreč žvečijo sadež in ga pljujejo v lonec. Ta pijača je zelo opojna. Gostje morajo seveda tudi piti, če bi se branili, bi bili gostitelji smrtno užaljeni. Treba to zdržati, dokler se starejši Indijanci ne opijanijo in prično tuliti in si v dokazilo največjega prijateljstva medsebojno pljuvati v izdolbeno bučo, ki služi za posodo. Po plesu in pijači ima seveda marsikdo hudega mačka, tedaj mora čarovnik pokazati svojo umetnost. Bolnika polo- S slavnostne otvoritve Sekspirjevega gledališča Ob obletnici rojstva velikega angleškega dramatika Šekspirja (William Shakespeare, rojen 23. aprila 1564, umrl 23. aprila 1616) so v njegovem rojstnem mestu Stratfortu na Avonu slovesno otvorili monumentalno gledališče, ki nosi njegovo ime. Slika uam predočuje iz slavnostnega sprevoda skupino cvetličark v noši iz časa Kraljice Elizabete. V ozadju novo gledališče. žijo na tla, tovariši se sklonijo nad njim in ga sesajo tam, kjer ga boli. Potem mu pregnetejo želodec, pihajo vanj in ga opljujejo. Čarovnik pa mrmra svoje kozje, molitvice. Najbolj čudno pri tem je, da bolnik res ozdravi. Ponavadi se čez par ur že dvigne in hodi spet veselo okoli, kot da nič ni bilo. Pri Indijancih plemena Chaco ob reki Pilkomayo ni ne revnih ne bogatih. Če si sit, si bogat, če ni nič za zobe, pa stradajo vsi skupaj ali pa si medsebojno pomagajo s tem, kar pač'kdo ima. Tatvine ne poznajo, se reče, tatvine med seboj ne. Belokožcu pa je dovoljeno, če se le nudi prilika, vzeti kaj od njegovega neizmernega bogastva in magari, da so samo kake stare hlače ali pa raztrgana srajca. Dosti, da kavalir imponira' z njo svoji izvoljenki. Umori so tudi redki, namreč, če ne smatramo, da je umor to, da indijanska mati usmrti novorojenčka, če ni popolnoma zdrav. Mož pa smatra za svojo sinovsko dolžnost ubiti oslepelega očeta in ga tako rešiti trpljenja. Hudo je za Evropejca prenočevanje v kaki indijanski koči. Tam je zelo tesno s prostorom, ker poleg družine se v koči drenjajo tudi psi in druge domače živali. To bi naposled še ne bilo tako hudo, ampak smrad tiste ribje masti in pa uši, uši! So kraji v deželi Chaco, ki so še popolnoma neraziskani, kjer živijo indijanska plemena čisto po svojih pradavnih šegah in vidijo v belokožcu le sovražnika in vsiljivca. Dalje proti severu, v pra gozdih Bolivije in Brazilije, je še vsa dežela zavita v neprodirno tajnost. Pripovedujejo, da tam živiid kosmati in beli Indijanci, o katerih izvoru si učenjaki belijo glave. Tdm ni varno za belokož-ca. Tam se mu utegne primeriti, da ga iz zasede obsujejo zastrupljene puščice in da se bo potem kuhal v kotlu za Iju-dožrsko pojedino . . . | Pri kitajski kraljici gusarjev Bogata, samo nekoliko nevarna vdova Finski pisatelj Aleko E. Lilius, ki je prepotoval carstvo sredine in doživel niarsikako pustolovščino med kitajskimi gusarji, je imel tudi srečo bliže se seznaniti s »kraljico gusarjev«. Vozil se je kot gost na njeni džuraki in mu je povedala marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Lai Choi San ji ie ime, to se pravi »gora bogastva«, kar se tudi ujema z dejstvom: saj ima ta gusarka dvanajst džunk-oklopnjač in si je nabrala s svojim poslom že veliko zakladov. Lilius jo opisuje kot majhno in precej vitko žensko kakih 40 let, z vranječrnimi lasmi, V beli svilnati obleki in z bogatim nakitom, dragulji v laseh, dragocenimi uhani in zlatimi zapestnicami in prstani. Iz njenega obraza s temnimi očmi govori inteligenca, pomešana z okrutnostjo. Vsaka njena kretnja in beseda kaže, da je vajena zapovedati in da se ji mora vse pokoriti. Kakor je sama pripovedovala, je imel njen oče, ki je bil sam poglavar gusarske tolpe, štiri sinove, ki so vsi pomrli. Ona je bila edina hči, slaboten otrok, ki ga je oče na svojih vožnjah ob kitajskem-obrežju vedno jemal s seboj. Tako se je seznanila z gusarstvom in ga vzljubila. Ko je njen oče v neki bitki padel in se povrnil k svojim prednikom »s copata- mi na nogah«, kakor pravijo Kitajci v takem primeru, je Lai Choi San podedovala vse njegovo brodovje, ga pomnožila z novimi džunkami in tako postala gospodarica na »Biserni reki«. Oblasti so ji poverile nekako nadzorstveno funkcijo pod tihim pogojem, da bo s svojo tolpo ščitila ribiške ladje. Za to varstvo pobira od ribičev neko davščino in izvršuje hkratu policijsko oblast na vodi. Ta oficijelno priznana piratska kraljica se vojskuje srdito z drugimi gusarski-kl tolpami, ki bi hotele imeti enake predpravice in zato neusmiljeno oplenijo vsako ladjo, ki jim pride v roke, a tudi vsako vas na obrežju, Lai Choi San pa opravlja »maščevalno« službo s tem. da zasleduje gusarje in jim odvzema pleti. Pri tem postopa neusmiljeno in krvoločno. Kraljica je bila, kakor je pravila Fincu, omožena. Njen mož pa se je po nekem kratkem, a živahnem prepiru o neki malenkostni hišni zadevici, zbral k svojim prednikom... Pobližnje okolnosti so ostale zavite v temo. Od tega moža ima dva sina; starejši se šola v Šanghaju in je želja matere, da postane bogat trgovec z rižem; drugi je še majhen otrok, tega ima pri sebi na ladji, in on je določen, da bo nekoč podedoval njeno »podjetje«. f - »C Zlata Cisto navadna raca je kriva, da se je prebivalstva severnovališke pokrajine na Angleškem polotila pravcata »zlata mrzlica«. Neki Owen Wynne je zadnjič zaklal eno svojih rac in pri tem našel v njenem želodcu trinajst čudnih kamenčkov. Kdo drug bi na teh kamenčkih morda ne našel nič posebnega, Wynne pa, ki je 20 let kopal zlato v južni Afri- raca ki, je takoj spoznal, da so to zrnca, naravnega živega zlata. Dal je te kamenčke takoj kemično preiskat, ki je isto potrdila. Zdaj preiskuje Wynne s svojimi ljudmi vse okoliške vode, kamor je raca z zlatim želodcem navadno zahajala. Čim najde pravo mesto, bo zaprosil vlado za dovoljenje rudosleda. o.*4® /i DOMAČ! IZDELEK 31-t Iščite pri Uašem čeuljarju PRLITIR - OKCTIR gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in rujaui čeuelj. Currer Bell: 90 Lovvoodska sirota »Moj duh,« sem mu v mislih odgovorila, »je voljan storiti, kar je prav; in moje meso, upam, je dovolj jako, da izpolni voljo nebes, ko mi bo ta volja končno v znana- Na vsak način bo dovolj jaka, da si poiščem, da iztipliem kak izhod iz megle dvoma in najdem jasni dan gotovosti.« Bilo je prvega junija, a jutro je bilo oblačno in hladno, dež je močno lil. Slišala sem, kako so se vrata odprla in >s St. John odšel. Pogledala sem skozi okno in videla, kako je šel čez vrt. Napotil se je čez megleno barje proti Whitcrossu — tam je mislil zateči pošto. »Še nekaj ur, bratranče, pa ti bom sledila po isti poti,« sem ukrepala. »Tudi jaz računam na pošto v \Yhitcrossu, tudi jaz poizvem za prijatelja in ga poiščem. preden ostavim domovino.« Še dve uri sta manjkali do zajtrka. Ves čas sem hodila po sobi in ugibala o pojavu, ki je začrtal mojemu hotenju novo smer. Spomnila sem se tiste zaznave, ki sem jo bila doživela; kakor * y% T. SOKLIČ p« ■II? Štirisobno moderno stanovanje z vsem komfortom se odda s 1. lun*lfro Naslov v upravi lista. .1334 3sobno stanovanje . s kopalnico in vsemi pripadajočimi pritiklinami oddam s 1. junijem. Naslov v upravi »Večemika«. 1335 iia 1 o S Služkinjo za vse, z letnimi spričevali k mali družini se išče. Predstaviti dopoldne. Škerl, Trubarjeva ul. 7 I. levo. 1357 Sobo in črkosllkanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uMca 3, za kavarno »Astoria«. 3 Tednik »Zabavni list«, Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo Din 1. Zahtevajte brezplačne številke na ogled. 23a Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.