TRST, nedelja 12. junija 1955 Leto XI. - Št. 138 (3067) iilORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 9k 638. 93 808, 37 338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. *, III. nad. — TELEFON »3-M« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, pol.etna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 (lin. st. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna v j, upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2, - 375 - Izdaja Založni štvo tržaškega tiska D. iVt,-______________ U Hu in B. Kraigher danes v Kopru Prizadevanja Krišne M en on a na pokrajinskem zletu »Partizana** za zbližanje med Kitajsko in ZDA Po obisku Ljubljane, Kranja in Bleda si bo predsednik burmanske vlade na Včeraj se /e razgovarjal s tajnikom OZN, v torek pa se bo se-poti v Koper ogledal danes Postojnsko jamo - Maršal Tito prispe na Brione ,s^ z Eisenhowerjem in Dullesom - Nehrujevo potovanje po SZ Koper, 11. — Jutri zjutraj odpotuje predsednik vlade Burmanske unije z Bleda v Postojno, kjer si bo ogledal Postojnsko jamo. Od tu pa bo nadaljeval pot v Koper, kjer se bo udeležil velikega pokrajinskega zleta »Partizana«, na katerem bo govoril predsednik Izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije Boris Kraigher. (Radio Koper bo prenašal Zborovanje ob 10.30 uri.) LJUBLJANA, 11. — Kljub deževnemu vremenu so Ljubljančani priredili svečan sprejem predsedniku vlade Burmanske unije in njegovi so-Progi, ki sta danes zjutraj Prispela v Ljubljano. Na železniški postaji v Ljubljani so v'soke goste pozdravili naj-v'šji zastopniki političnega, vojaškega, javnega in kultur-®ega življenja Slovenije pod Vodstvom predsednika republiškega izvršnega sveta Borisa Kraigherja. Na poti od železniške postaje do vile Rožnik 10 U Nuja navdušeno pozdravljali meščani Ljubljane in okolice, člani športnih društev, pionirji in člani drugih 0rganizacij. Dopoldne je U Nu s svojim spremstvom obiskal tovar-110 «Litostroj» in muzej narodnoosvobodilne borbe. Njegova soproga pa je obiskala novo otroško kliniko in narodno galerijo. Ob 13. uri so visoki gostje Prispeli v palačo predsedni-štva republiškega izvršnega sveta, kjer je Boris Kraigher izročil U Nuju in njegovi soprogi darila izvršnega sveta. ^ Nu je dobil v dar kompletno kinoaparaturo, izdelajo v tovarn, «lskra» v Kranju, 11J ego va soproga pa nam:zno Sarnituro, delo idrijskih čipkaric, m druga darila. V Zidnem mostu je soproga U Nuja dobila v dar kristalno ^azo, delo tovarne v Hrastniku. Med kosilom, ki ga je pri-Te(iil na čast. visokim gostom ^epubliški izvršni svet, sta ®°ris Kiaigher in U .Nu izdajala zdravici. V odgovo-ru na zdravico se je U Nu ^hvalil za topel sprejem ter Poudaril veliko prijateljstvo &led Burmo in Jugoslavijo in možnost medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Predlagal je, naj pride v Burmo skupina jugoslovanskih gospodarstvenikov, v Jugoslavijo Pa skupina burmanskih go-5Podarstvenikov, da bi skup-110 proučili vse možnosti gozdarskega sodelovanja. Po fosilu je U Nu obiskal otro-sk° kliniko, zatem pa so visoki gostje odpotovali proti Bledu in med potjo obiskali “idrocentralo v Medvodah in °varno «Iskra» v Kranju. De-avci tovarne «lskra» so da- r°Vali visokemu gostu kompletno telefonsko centralo. J^eščani Kranja pa album s otografijami in dokumenti o 'vljenju Franceta Prešerna. rav tako prisrčen sprejem 0 Priredili visokim gostom ^di Blejčani. Nocoj je bil Nu s svojim spremstvom 0st na sprejemu, ki ga je lemu v čast priredil v vili Demokristjanska senatorska skupina se je izrekla za dosedanjo koa-,pacJaemAvs°trij5e»prenehala °' ntedtem ko demokristjanski poslanci diskutirajo o tem že tretji dan, tako da se bo vse to „pojasnjevanje" verjetno končalo z vladno krizo «Bled» podpredsednik izvršnega zveznega sveta Aleksander Rankovič. Med sprejemom, katerega se je udeležilo okrog 200 povabljencev, je zbor ljubljanskih študentov zapel več slovenskih narodnih pesmi. Predsednik republike maršal Tito, ki je spremljal U Nuja do Ljubljane, je prispel danes popoldne na Brione. B B. 0 premestitvi čet ZDA iz Avstrije v Italijo WASHINGTON, 11. Kot poroča United Press, se je iz vojaških dobro obveščenih krogov izvedelo, da je načelnik pomorskih operacij admiral Robert Carney «vzel dobrohotno v proučevanje razmestitev ameriških čet v Ita- lij ku Po podpisu avstrijske državne pogodbe so Carneva povabili. naj obrazloži svoje stališče glede razmestitve čet v Italiji, ker je prav on nekoč poveljeval južnemu krilu NATO. Sedaj so Carne.vevi predlogi v proučevanju načelnikov generalštaba in državnega tajništva za zunanje zadeve. Ista agencija poroča, da ji je general Giorgio Liuzzi, načelnik generalštaba italijanske vojske danes izjavil, da njegov štab želi. da bi bila ameriška baza za preskrbo v Livornu se «nadalje nenehno odprta«. General je zaključil včeraj svoj uradni obisk v Washingtonu in jt- izjavil, da ne more ničesar izjaviti glede premestitve ame: riških čet iz Avstrije v Italijo. Dejal je, da gre za politično vprašanje, ki ga morata rešiti ameriška in italijanska vlada. Gen. Liuzzi je nadalje izjavil, da resno proučuje vprašanje urjenja italijanskih vojaških sil v taktiki atomske vojne in da predvideva, da se bo urjenje neka-terin oddelkov kmalu začelo ter da nekateri oficirji generalštaba že proučujejo koncepte ameriške, britanske in francoske vojske ter da bo italijanska taktika predstavljala neko «srednjo pot med britansko in francosko taktiko«. stavniki železniškega ravnateljstva, predstavniki sindikata strojevodij in kurjačev ter predstavniki sindikata železničarjev. Nadaljevala se bodo v ponedeljek zjutraj, Z jutrišnjim dnem bo stavka stopila v tretji teden.' Kakor se zdi, je železniška uprava stavila stavkajočim ponudbe, katerih vsebina bo objavljena pozneje, toda sindikat ni do sedaj ponudbe sprejel. Tajnik sindikata strojevodij in kurjačev je nocoj izjavil, da so ti predlogi nesprejemljivi. Medtem pa je ravnateljstvo železnic sporočilo, da vsebujejo predlogi med drugim, da se sprejme načelo, na podlagi katerega bo treba v večji meri upoštevati kvalifikacijo nameščencev, ko se bo določala lestvica mezd. v Loiioon in Pariz WASHINGTON. 11. V Beli hiši izjavljajo nocoj, da n’ bilo še nič sklenjenega o morebitnem Eisenhowerjevem obisku v Parizu ali Londonu pred ali po ženevski konferenci. Podroben program o Euen-howerjevem bivanju v Evropi bo lahko pripravljen, ko bodo ministri v San Franciscu določili dokončen dan konference štirih velikih. NEW YORK, 11- — Stalni indijski delegat v OZN Krišna Menon, ki je včeraj prišel z letalom iz Ottawe v New York, je na letališču izjavil, da ne prinaša nobene posebna poslanice. Izjavil je, da je zelo zadovoljen, ker je predsednik Eisenhower govoril o «spremembi« odnosov med Vzhodom in Zahodom, ter je dodal da je «vpliv predsednika Eisenhowerja potreben za pospešitev naporov za mir«. Menon je dalje izjavil, da je osvoboditev ameriških letalcev «prvi korak«, ter je dodal, da bi zmanjšanje mednarodne napetosti lahko pomagalo postopoma rešiti ne- rešena vprašanja med obema blokoma. «Indija, je nadaljevala Menon, ne zahteva vloge posredovalca in nihče je ni zaprosil, da bi bila za razsodnico med Vzhodom in Zahodom«. Danes zjutraj je Menon obiskal glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda, v torek zjutraj pa se bo v Washingto-nu razgovarjal v Beli hiši s predsednikom Eisenhowerjem in z državnim tajnikom Dul-lesom. Po razgovoru s tajnikom OZN je Menon odgovarjal na razna vprašanja novinarjev. Zanikal je med drugim, da je »posredovalec« med ZDA in Kitajsko, pripomnil pa je, da je namen Scelba še vedno nima osnov za zaključek »pojasnjevanja" (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Trdi se. da bo Scelba na podlagi zaključkov, ki jih bodo dali demokristjanski poslanci in senatorji na svojih sestankih nadaljeval razgovore «pojasn ievanja» s prvaki ostalih treh strank iz njegove vladne koalicije. Toda prav do teh zaključkov še vedno ni prišlo. Sestanek de-mokristjanskih poslancev. ki je trajal ves dan predvčerajšnjim, danes ponoči ob eni u-ri še vedno ni bil zaključen in se bo nadaljeval jutri, v nedeljo., ob 10. uri dopoldne. Diskusija je bila precej mučna in zdi se. da zaključki ne bodo soglasni. Medtem pa je senatorska demokristjanska skupina, ki se je sestala včeraj in pred 'katero sta Fanfa-ni in Scelba ponovila argumente iz svojih govorov poslancem od prejšnjega dne vendarle izglasovala resolucijo. Tudi tu ni šlo gladko, in resolucijo so morali razleliti na dva dela. Za prvi del, v katerem je rečeno, «da demokristjanska senatorska skupina smatra, da sodelovanje demokratičnih strank s proporcionalno razdelitvijo n-jlog v složni odgovornosti jamči Še vedno traja stavka železničarjev v Angliji LONDON, 11. — V ministrstvu za delo so se danes nadaljevala pogajanja med pred- obrambo ustavnih uresničenje jasne in stalne vladne akcije«, je glasovala večina senatorjev, vzdržalo ce jih je 5. proti je glasoval senator Di Rocco. Drugi lel resolucije pa je bil sprejet soglasno. V tem delu je rečeno naj se »operacija pojasnjevanja zaključi na podlagi programa vodstva stranke v ci-liu da se uresničijo nbve/e ustave za utrditev demokratične države in socialnega napredka italijanskega ljudstva). Medtem pa je zasedal tudi glavni odbor social lernokra-tov ki ie razpravljal o poročilu 'tajnika stranke Matteotti-v imenu levice je poslanec Zagari poudaril potrebo. da stranka ponovno prouči položaj in dejal, da «obstajn-jo danes v Italiji ugodnejši pogoji za 5-ociaJistično politiko, ker volilno telo Italije teži na levo. v smeri socializma in da so notranje razmere v KP1 značilne za današnji položaj. Te dejstvo nalaga stranki, cia modificira svojo politik«) Izid volitev na Siciliji predstavlja rezultat dosedanjih napik politike PSDI Potrebna ie politika socialistične enotnosti. Pod šotorom četverne koalicije pa se razvija Fanfanijev in-tegralizem. PSDI mora iziti iz tega položaja in propagirati socialistično enotnost«. Tudi števiini drucsi člani glavnega odbora PSDI so podobno Zagari za prekinitev sodelovanja z demokristjani. «Kr-ščanska demokracija — je «1?-jal eden izmed njih — ne bo nikoli izpolnila svojih obljub.)) Tudi glavni odbor PSDI ni zaključil s svojim delom. k5 ga bo nadaljeval jutri. «Vedno z žrtvami drugih» Zdi se, da se bo Scelbovo pojasnjevanje zaključilo vendarle z vladno krizo. Po drugi strani so namreč tudi libe- določb in ialci odklonili Fanfanijev pro- Eisenhower o sodelovanju miroljubno uporabo atomske sile ^večanosti v Švici ob položitvi temelin®^a Kamna ^ Vro psKega centra za a t o m s K a raziskovanja !Vrt IVERSITY PARK- n' — ■les Eisenhovver je da- °brazložil dva nova pro-ki ju je pripravil v sk . 2 uporabljanjem atom-«V e. v miroljubne namene. h0wJJrvi vrst'. je dejal Eisen-diji r> predlagamo, da bi nu-sv , reaktorje v«m narodom p0ry?fnih držav, ki bi jih u-*oči ■ *' za poskuse na podle v 'zlcoriščanja atomske si- bort m'roljubne namene. ZDA tie i v. Posodile polovico ce-bavii faktorjev in bodo do-»tr,m , državam kupovalkam 'feb S surovine, ki so po-ne zg obratovanje teh re-Predlagamo tud’ za varnost, da se pri- trei . Previdnosti, ki je po-3ster\■za varnost, da se pri-dt»v,:ls. m državam m naro- 'iti so pripravljeni posve- rJ.svoja sredstva izdelovanju lelttru.rjev ,za pridobivanje (.-hi nlc,ne s'le. objasni tehnič-ižltQ°-..°P®k za izdelovanje in 2a(lscanie teh reaktorjev.« Vil rietn predsednik izja-Sa,*'a H ^ primeru. da bi ena iirti; clrzava ne zmogla s svo-°rišs sreflstvi učinkovito iz-3a, Poizkusnega reaktor- skvipj . ZDA nudile pomoč držav določenega tiah?' ^ Se bodo združile. Oaviio in izkoriščajo en f> f.Ca>Uor. da ip Rednik je nato dejal, lirska to Pobudo. ker «Sn-“etig d. zveza ni pokazala no-®ei svZP*-’e' da bi odstopila J>«dna» jedrnih rezerv« ^atet,pr°dn> atomski ustanovi, 4?al evUstan°vitev je on pred-*>i svojem govoru v glav-1953 KlJpsčini OZN decembra pa, je dodal Eisen-■ še dalje upam, da bo Sovjetska zveza sodelovala pri mednarodnih naporih, da se atom postavi v službo človeka. Popolnoma zaupam v ustvarjalno silo in v lastnosti svobodnih ljudi in vem, da bomo uspeli skupno s Sovjetsko zvezo ali brez nje nuditi bogatejši obstoj tistim, ki se bodo pridružili temu zgodovinskemu podvigu.« Predsednik je dalje izjavil, da ameriško ljudstvo zavrača sleherno idejo, da bi uporabljalo »svoje največje znanstveno delo« v izključno vojaške namene. «Ceprav gradimo vojne ladje na atomski pogon, ker smo tc prisiljeni delati, je zaključil predsednik, smo se odločili graditi tudi ladje na a-tomvki pogon za mir. Čeprav izdelujemo atomske bombe, ki lahko uničijo velike vojaške objekte, ker smo to prisiljeni delati. pripravljamo tudi generatorje, da jih bo človek lahko izkoriščal « Včeraj popoldne je bila v Me.vrinu blizu Ženeve ceremonija, ko so položili temeljni kamen za evropski center za jedrna raziskovanja. Navzoči so bili predsednik švicarske republike Max Petit-pierre. glavni ravnatelj centra prof Ke)ix Bloc. glavni ravnatelj UNESCO Evans, številne švicarske osebnosti in diplomatski predstavniki 12 držav članic te organizacije (Jugoslavija, Belgija, Danska Francija Zahodna Nemčija. Grčija, Nizozemska, Norveška, Velika Britanija, Švedska, Švica in Italija). Glavni odbor centra je imenoval za upravnega ravnatelja organizacije la tri leta francoskega inženirja Jeanu Richenonda. Zjutraj so v prostorih ženevske občine podpisali tudi sporazum med švicarsko vlado in evropskim centrom za atomska raziskovanja, ki določa pravni položaj tega centra do švicarskih oblasti. Tudi tej ceremoniji so prisostvovali predstavniki 12 držav članic centra ter številne osebnosti znanstvenega in kulturnega življenja, iz Wasnmgtona pa javljajo, da so danes predstavniki ZDA ter predstavniki Švice in Danske podpisali dva dvostranska sporazuma o uporabi atomske sile v miroljubne namene. Danes so v Parizu objavili poročilo OEEC, ki pravi, da bo v dveh letih mogoče z a-tomskimi sredstvi pridobivati električnn energijo, katere cena bo nižia kakor cena e-nergije, ki se pridobiva z generatorjem. ki funkcionira na premog- Poročilo pravi tudi. d-, Evropa lahko pridobiva e-lektrično energijo s pomočjo atomskega pogona «prav tako poceni kakor ZDA. ce se bodo razne evropske države sporazumele. da združijo bodisi svoje zaloge surovin, kakor tudi svoje tehnične naprave in če njih izvedenci sodelujejo«. BEOGRAD, 11. — Po vesteh i* Moskve pripravlja sovjetska državna založhn prevod romana ((Kmečki punt« Aufju-sto Senoe, ((Gorski venec Njegoša. zbirko pesmi Franceta Prešerna, »Zbirko pripovedki) Branislava Nušiea in prevod drunth del jugoslovanskih rea listov. gram. Njihov tajnik Malagodi je namreč izjavil, da njegova stranka ne bo sprejela ((predelanega programa«, ki ne bi bi; rezultat skupnega proučevanja z raznih stališč Nekateri opazovalci pri tem pripominjajo. da gre le za taktiko liberalcev in da se zaradi tega z njihove strani lahko še marsikaj drugega pri- čakuje. Vsekakor bo treba počakati na rezultat sestanka de-mokristjanskih poslancev. Tudi Seelbov govor poslancem ni bil najbolje sprejet. Kri- tizirajo zlasti njegovo stališče glede vprašanja 1RI. Scelba ni mogel v tem pogledu dati nobenih pravih zagotovil, razen da je rekel, da je potrebna reforma IRI. ker gre za glavno vprašanje italijanske industrije, pri čemer pa ni nakazal nobene rešitve. Podobno je z njegovimi nameni glede vprašanja nafte. Tudi tu se je omejil na poudarek, da je vprašanje sedaj pred parlamentom, kar pa ni povsem točno. Glasilo KPI napada Scelbo, da se je odrekel celo agrarne reforme kot je bila sprejeta na podlagi predloga demokristjanske-ga ministra Segnija. List poudarja, da je bilo Scelbi po končanem govoru poslancem slabo. Levičarski liberalni tednik «11 Mondo« pa se v zvezi s »pojasnjevanjem« takole vprašuje: #Cemu bi morali demokristjani menjati svojo politiko? V Scelbovi vladi so našli deveto De Gasperijevo vlado in 1 prav gotovo bodo dolgo razmišljali, prej ko j o bodo menjali, kljub prepirom, personalizmom, sporom itd., ki so razburkali politično kroniko v zadnjih mesecih«. »Beseda demokristjanom«, je zadnja neumnost, ki so jo izmislili vsi tisti, ki nočejo gledati položaju v obraz. Beseda naj gre rajši predstavnikom laičnih strank če smatrajo. kot mislimo mi, da sta novi 7. junij ali pa novi 18. april dve hipotezi, ki sta e-nako pogubni za bodočnost naše demokracije«. ((Krščanska demokracija o-stane vedno tista edinstvena politična žival, ki jo poznamo: lahko Živi in uspeva, toda le pod pogojem, da vedno znova ''ajde nekoga, ki s* zanjo žrtvuje.« 0 možnosti KD-PSDI-PRI Milanski «Corriere della Sera« pa ne izključuje možnjsti tudi enobarvne vlade, za kar pa demokristjani ne kižejo prave sloge. Poleg četvorne koalicije — zaradi odpora liberalcev — nakazuje list tudi trojno koalicijo KD-PSD1-PR1, ki pa ji nasprotujejo nv cialdemokrati, ki «nočej > pustolovščin«. Njihovo glasilo pravi, da je »politično pojas- njevanje v zadnji fazi« in da je «vsa odgovornost v rokah krščanske demokracije«. »Giu-stizia* pripisuje precej važnosti vlogi «koncentracionistov«, ki so imeli pred kratkim poseben sestanek, kier se ;e pokazalo precej slabe volje zaradi možnosti morebitne nove vlade brez liberalcev. 'r\ bi bila dejansko odprta na leve. «Koncentracionisti» pa tirajo v mislih vlado pod predsedstvom Pelle. Pri tem se omenja tudi možnost, da .bi b;l Scelba pripravljen njihovi skupini odstopiti nekaj ministrskih stolčkov, čeprav je prav on glavna tarča njihovih napadov. Proti vodstvu liberalne stranke je d venila svoj glas liberalna levica, katere vodstvo se je sestalo danes. Sklenilo je. da bo čimprej sklicalo v Rimu konferenco *a vso državo, V izjavi, ki jo je objavil odbor vodstva, se poudarja, da liberalna stranka «usodno propada« ter da je padla že tako globoko, da je na Siciliji pod vodstvom Ma-lagodija branila najbolj nazadnjaške interese in celo in-teiese veleposestnikov. V izjavi je dalje rečeno, da je vodstvo liberalne stranke po porazu na Siciliji v svojem uradnem sporočilu poudarjalo «novo politično kvalifikacijo« in se hvalilo z «ušpehom» kot «prvim rezultatom reorganizacije v zadnjem letu«, namesto. da bi poraz priznalo. Tudi demokristjanski mladinci so imeli svoj sestanek. Glavni poročevalec se je izrekel proti ((usmeritvi na levo«, češ da je prezgodnja, predvsem zaradi tega, ker je sedanje vodstvo PSI nesposobno. da bi moglo braniti demokratične svoboščine. Izvršni odbor MSI je proučil izide volitev na Siciliji in bo r.r širšem sestanku v prihodnjem tednu razpravljal o svoji bodoči .iikciji ter organizacijskih vprašanjih tega novofaši-stičnega gibanja. Krediti ZDA Iz VVashingtona poročajo, da je uprava za operacije v inozemstvu odprla naslednje kredite: za Italijo: 1 milijon dolarjev za premog in druga ameriška goriva, pol milijona dolarjev za izdatke za prevoz po morju; za Jugoslavijo: 5 milijonov in ;iOO tisoč dolarjev za žito 1 milijon in 100 tisoč dolarjev za stroške prevoza ter 40.000 dolarjev za rudniški in gradbeni material. A. P. SZ ratificirala avstrijsko pogodbo MOSKVA, 11. Agencija Tass javlja, da je prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR danes ratificiral državno pogodbo z Avstrijo. Dekret o ratifikaciji sta podpisala predsednik pre-zidija Vorošilov in tajnik Pe-gov. njegovih naporov zbližati obe državi. Dejal je dalje, da ne pričakuje takojšnje izpustitve še ostalih ameriških zaprtih letalcev, ni pa izključil, da bodo lahko izpuščeni v bližnji prihodnosti. Konec prihodnjega tedna bo Menon odpotoval v San Francisco, kjer se bo udeležil proslave desete obletnice ustanovne listine OZN. Po vesteh iz zanesljivih virov je baje Hammarskjoeld pred dvema tednoma pozval Cuenlaja, naj bi izpustili še ostale ameriške letalce, ki so zaprti na Kitajskem, še preden se v San Franciscu (20. junija) začne proslava ob desetletnici OZN. Hammarskjoeld je pozval Cuenlaja. naj bi napravil to gesto »kot velik prispevek k zmanjšanju mednarodne napetosti«. Iz Moskve pa javljajo, da je indijski ministrski predsednik Nehru danes zapustil Moskvo in začel desetdnevno potovanje ,po. Sovjetski zvezj. Danes je odpotoval s posebnim 'sovjetskim letalom v Stalingrad v spremstvu svoje hčere Indire Gandhi. Pozneje bo obiskal Leningrad, Jalto, Taškent in industrijska središča v Uralih. Moskovska revija «Novoje vremja« objavlja danes članek v katerem pravi, da Sovjetska zveza sprejema kot podlago bodočih mednarodnih odnosov pet načel, ki sta jih skupno proglasili Indija in Kitajska. Članek pravi dalje, da Sovjetska zveza toplo podpira napore Indije, zato da bi ta načela postala podlaga za odnose med vsemi državami. Revija poudarja, da računa Sovjetska zveza na tesno sodelovanje z Indijo tudi na področju razorožitve in atomske sile. in zaključuje, da bo Nehrujev obisk v Sovjetski zvezi utrdil prijateljske vezi med obema državama in okrepil njuno sodelovanje v borbi za mir in popustitev napetosti. siabse kol pod mi Nameščenci Založništva tržaškega tiska in njihovi svojci so aameravali — prvič po desetih letih — prirediti kolektivni izlet v Kanalsko dolino. V ta namen so se obrnili na tvrdko SAT in na inšpektorat za motorizacijo. Izlet je imel biti danes, 12. t. m. Vse je potekalo v najlepšem redu, ko nam je povsem nepričakovano sinoči ob 18. uri (prošnja je bila vložena že 31. maja!) SAT telefonsko sporočila, da se izlet ne more vršiti, ker jih je inšpektor za motorizacijo obvestil, da je prošnja zavrnjena. Dodali so še: »Veto della que-sturan. Nismo se mogli pomiriti s to gorostasnostjo in smo sli takoj na SAT, od tam pa na inšpektorat za motorizacijo, kjer smo zahtevali razgovor 7. direktorjem. Ta nam je dejal. da je bila prošnja že pripravljena in podpisana, a da so jo v zadnjem trenutku blokirali. Kdo je to storil, nam ni hotel povedati, dodal je le. neljubi incidenti, in ker gre sploh za »delikatno« področje. Spričo našega začudenja Je nervozno dodal, da gre pač za obmejno področje, kjer da so vojaki itd. (Kot da Trst r okolico ni obmejno področje!) Tako smo torej zaključali: izlet prepovedo, nihče pa noče prevzeti odgovornosti z» to nasilje, niti ne moreš izvedeti za razloge prepovedi. Se več: prepoved ti sporoče nekaj ur pred odhodom, tako da ne moreš niti obvestiti n-deležencev (tned katerimi Je mnogo nedoraslih otrok) in bodo zato zaman čakali na avtobus. Naše ogorčenje je povsem razumljivo: nekaj podobnega se nam ni pripetilo niti za časa fašizma; danes pa — Vo imamo demokratično ustavo, katere učinki so bili z odlokom št. 100 peneraliega vlad-nena komisarla pred kratkim raztegnjeni tudi na naše področje — se na tak nezaslišan način samovoljno omejuje svoboda kretanja, ki spada da gre tu za vprašanje javne- ga reda in da nam ni težko "Td najosnovnelstdrzavljan uganiti, od kod more taka prepoved izvirati. Odšli smo na kvesturo. k!er j nas kvestor ni hotel sprejeti. | Neki uradnik, kateremu smo j objasnili zadevo, je izkliucil | možnost, da bi bilo to odvisno j od njih, hkrati pa je dodal, j da bo v petnajstih minutah | stvar razčistil. Po preteku do- j bre četrt ure nam je sporo j čil, da o zadevi nič ne vedo | in da kv>stor sam — s katerim je govoril — izkMuču1'* možnost, da bi prepoved prihajala od niihove s*rani (za rimiva pa je okoliščina, da smo na kvesturi — oh I9.f0 — videli uradnika iz inšpektorata za motorizacijo, ko je vstopal v kvestorjevo predsobo!) Od tam smo stopili še na prefekturo, kjer smo govorili s šefom tiskovnega urada dr. Ridomijem. Dejal nam je, da mu je zelo žal, a da ne more v tej pozni uri nič narediti, tudi če bi nekaj podobnega bilo v njegovi moči. Iz,razil je domnevo, da je tu morda vmes inšpektorat iz Vidma, ker je izlet namenjen na njihovo področje, češ da so se tam dogodili pred dnevi neki ske pravice vsakega prebivalca. Samovoljnost tega omeje-vania pa je tem huiša, ker se je izvršila brez ustrezne utemeljitve in ker ustvarja vtis, da se je t? ukrep sprejel, iz-klitično samo zato, ker .je pri tem izletu šlo za skupino Slovencev. Deistvo pa. da tržaška kvestura noče prevzeti odgovornosti za to prepoved, govori samo zase: domneva, da morda prepoved izvira od videmskega inšpektorata za motorizacijo, odnosno od videmske kvesture, pa je očl-vidno zelo slab izgovor, da ne rečemo kaj hujšega. Pribiti pa moramo: s tako kratkovidnim in neodgovornim ravnanjem se prav gotovo ne prispeva k ustvarjanju tistega ozračja strpnosti in medsebojnega razumevanja, ki je zlasti v teh krajih toliko potrebno, da bi tukajšnje, predvsem slovensko prebivalstvo, moglo pozabiti na vse krivice in trpljenje iz nedavne preteklosti. Tega bi se morali zavedati predvsem tisti, ki v Trstu predstavljajo italijansko državo: edino dejansko delikatno področje je odnos oblasti do Slovencev. 70 MBTVIH IN 72 RANJENIH pri hudi nesreči med dirko v Le Mansu Avtomobil dirkača T^evcglia j© zadel ob pregrajo, ekM]»lo«liral in njegovi kosi so treščili meri gletlalee Zdravje M. Marinka LJUBLJANA, 11. — Zadnje zdravniško poročilo o zdravstvenem stanju predsednika ljudske skupščine LR Slovenije pravi, da se bolnik počuti zelo dobro. M. Marinko je bil operiran na dvanajsterniku. Kancler Adenauer odpotuje danes v ZDA BonnsKa vlada uradno potrdila prejem sovjetske note - Izjave Mendes-Francea in komentar vzhodnonemškega radia BONN, 11. — Zahodna Nemčija je danes poslala svojo prvo uradno noto Sovjetski zvezi, s katero je potrdila prejem sovjetske note, ki predlaga uvedbo diplomatskih odnosov med obema državama in vabi kanclerja Adenauerja v Moskvo. Noto, ki jo je podpisal novi zunanji minister von Bren-tano, je v Parizu izročil za-hodnonemški poslanik von Maltzan sovjetskemu poslaniku Vinogradovu. Zahodnonemška vlada samo potrjuje prejem sovjetske note in ne omenja, kdaj in kako bo bonnska vlada odgovorila na sovjetske predloge. Bonnski dopisnik lista ((Journal de G6neve» trdi, da bi Adenauer želel, naj bi do razgovorov med njim in sovjetskimi voditelji prišlo v Ženevi po konferenci štirih, ki je predvidena za 18. julija. Bivši francoski ministrski predsednik Mendos-France, ki je danes govoril v Strassbour-gu je izjavil, da je bilo sovjetsko vabilo kanclerju Adenauerju ((neizogibno in z določene strani tudi zaželeno« Dodal je: «Ta predlog potrjuje, po rešitvi avstrijskega vprašanja in po beograjski konferenci, da ratifikacija pariških sporazumov ni nikakor poslabšala mednarodnega položaja, pač pa je pripravila pot za zmanjšanje napetosti. V razvoju odnosov med Vzho-ddm in Zahodom so sovjet-sko-nemški razgovori na mestu. Ce ne bi hoteli priznati tega bi pomenilo zapirati oči pred stvarnostjo«. Vzhodnonemški radio je danes v zvezi z vabilom Adenauerju poudaril, da sovjetska vlada ni povabila Adenauerja morda zaradi tega, ker je menjala svoje mnenje o njem, pač pa ker «je naneslo, da je on sedaj kancler zahodnonemške republike«. ((Sovjetska zveza, je pripomnil komentator, ni nikakor menjala svojega stališča do Adenauerja. Konec koncev je Molotov že sedel pri mizi s Fosterjem Dullesom«. Jutri bo Adenauer odpotoval v ZDA, kjer se bo razgovarjal z Eisenhowerjem in Dullesom. Imel pa bo tudi skupne razgovore z Dullesom, Pina.vem in Mac Millanom, ki so ga povabili na kosilo. Program njegovega potovanja je sledeči; od 13. do 16. junija bo v VVashingtonu, kjer se bo razgovarjal z Eisenho-werjem in Dullesom. Iti, junija bo v Bostonu na har-\vardski univerzi prejel diplomo častnega doktorja. 17. junija se bo v New Yorku razgovarjal s tremi zahodnimi ministri. 19. junija pa se bo ob povratku ustavil v Londonu, kjer se bo razgovarjal z Edenom. Avtomobili v Le Mansu se pripravljajo na začetek dirke LE MAKS. 11. — Med današnjo avomobilsko dirko v Le Mansu se je dogodila huda nesreča, pri kateri je zgu-Vilo življenje 70 ljudi, 72 pa jih je bilo ranjenih. Avtomobil ((Mercedes«, ki ga je vozil Francoz Pierre Le-vegh, je zadel ob ograjo, ko sc je skušal umakniti drugemu avtomobilu, ki ga je hotel preteči. Zaneslo ga je zatem še 4 ali 5 metrov naprej, nato pa je podrl ograjo, eksplodiral in njegovi posamezni deli so treščili med gledalce. Sprednji del z obema kolesoma in del karoserije je dobesedno obglavil več gledalcev, ko je treščil mednje. Več drugih gledalcev pa je bilo ranjenih ali opečenih, ker so kosi avtomobila leteli na vse strani. Gost oblak dima se je dvignil proti nebu in ljudi se je polotila panika. Vdrli so proti tribunam in proti izhodu, tako da so si ambulante z veliko težavo urtle pot do kraja nesreče. Na tribunah ali pa stoje ob 14 kilometrov dolgi piogi je oirki prisostvovalo nad 250.000 gledalcev, od katerih se je le del zavedel strašne nesreče, ki se je dogodila, ker se je dirka tudi po nesreči nadaljevala. Tudi Levegh je ostal na mestu mrtev. Kmalu po prvi katastrofi pa se je dogodila nova nesreča na nekem ovinku, kjer je avtomobil, ki je vo- zil Anglež Jacobbs, prevrnil. Jacobbs je bil hudo ranjen in ;e v bolnišnici v smrtni nevarnosti. KRIZA n SP«IJi CAGLIARI. 11. — Deželnn skupščina Sardinije je danes razpravljala o ostavki svojega predsednika Corriasa in ostavko soglasno odklonila, čeprav je v pismu, s katerim je Cor-nas svojo ostavko sporočil, zelo ostro napadel rimsko vlado. Jutri bo posebna de'egacija deželnih poslancev vseh političnih skupin ponovno pozvala Corriasa, naj ostavko umakne. Njegov odgovor bo znan v poned3ljek. Položaj Sardinije je precej podoben Trstu: tudi Sardiniji je vlada obljubljala številne milijarde, ki jih ni nikoli izplačala. Kot poroča turinska (d,a Stampa«. je vlada obljubila Sardiniji R milijard ki niso nikoli prišle na otok. Na podlagi te obljube je bil sestavljen tudi deželni nroračur,. Ko je neki poslanec vprašal zakladnega ministra, kai je s temi osmimi milijardami, mu je njegov podtajnik Gava odgovoril, da o tem sploh nič ne ve. Poslanec mu je nato dokazal. da so bili glede te vsote vsi zainteresirani ministri sporazumni. V proračunu o katerem se sedaj diskutira pred parlamentom, ni o milijardah ne duha ne sluha. Isti list po- udarja. da je prebivalstvo Sardinije zelo ubogo, toda nad vse ponosno in da bi morda tudi tc krivico preneslo. Toda tokrat je bila časa gorja prepolna, kajti prišla je še vest, da je od 70 milijonov dolarjev, ki jih je prejela »Blagajna za jugu od ((Mednarodne banke za obnovo«, kar celo polovico prejela Sicilija, ki je bila tik pred volitvami, drugo polovico pa pokrajine južne Italije; Sardiniji niso dodelili nič! Kakor da je sploh ne bi bilo in kakor da ne bi bila pogreznjena v siromaštvo. Socialdemokratska «Giusti-zia« poudarja, da gre pri krizi na Sardiniji za huda notranja nasprotstva v Krščanski cemokraciji. V Dubrovniku bodo ustanovili Mednurodno [>leduliiče BEOGRAD, 11. — Na kon-gresu mednarodnega inštituta za gledališče, ki bo od 25. do 23 junija v Dubrovniku, bo glavna pozornost posvečena ustanovitvi Mednarodnega gledališča, ki bo verjetno delovalo v Parizu. Kongresa se bo udeležilo okrog 80 uglednih gledaliških strokovnjakov iz 22 držav. Jugoslavijo bodo na kon gresu zastopali Milan Bogdanovič, Marijan Matkovič in J uš Kozak, NPOiHINMKI DMEVI Na današnji dan je leta 1937 umrla M I. Uljanova, sestra in zvesta sodelavka V. I. Lenina. ISi Danes, NKDELJA 12. junija Janez K.. Zorica Sonce vzide ob 4.15 in1_z|Q T ,,na 19.54. Dolžina dneva 15.39. LJ vzide ob 23.43 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK 13. Junu Anton Pad., Zlata.ua V OKVIRU lOLETN ICE OBSTOJA NAŠEGA DNEVNIKA Ob navzočnosti številnih čitateljev izžrebane nagrade našega tekmovanja Med 886 reševalcev, ki so pravilno rešili uganko, je žreb v prisotnosti zastopnika finance raz* delil 100 lepih nagrad - V pozdravu je član uredništva poudaril velik moralni uspeh natečaja V dvorani stavbe v Ul. Mon-tecchi (j, kjer sta naše uredništvo in tiskarna, se je včeraj popoldne zbrala množica čitateljev in naročnikov «Pri-morskega dnevnika«, da prisostvuje nagradnemu žrebanju, ki ga je razpisal naš list ob 10-letnici svojega obstoja. Na odru so bila razstavljena darila, v glavnem lepe slovenske knjige, poleg njih pa vsa ostala, med katerimi sta seveda vzbujala največjo pozornost radijska aparata. Žrebanje se je nekoliko zavleklo, ker je bilo treba ob prisotnosti predstavnika finančne intendance izpisati vse zaporedne številke udeležencev nagradnega natečaja na posebne listke. Razumljivo je, da je pisanje in prepogibanje 886 listkov — toliko je gilo namreč bralcev in naročnikov, ki so nam poslali pravilno rešitev — zahtevalo pol ure dela, vendar so prisotni potrpežljivo počakali, da je bilo tudi to urejeno. Ko so bili listki v vrečici in je bilo vse pripravljeno, da se z žrebanjem začne, je na oder stopil član našega uredništva, ki je v kratkem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad velikim številom udeležencev nagradnega natečaja, ki pomeni za uredništvo velik moralni uspeh. ((Uredništvo .Primorskega dnevnika', je dejal tov. Rau-ber. je razmišljalo, kako bi tudi na neki zunanji način proslavilo desetletnico lista. Tako namreč, da bi bila ta desetletnica kar najbolj občutena v krogu čitateljev. In sedaj lahko rečemo, da smo s tem nagradnim tekmovanjem kar dobro pogodili. Veseli nas, ko smo opazili tako mnogo zanimanja, kar nam je najlepši dokaz, da je naš list priljubljen in obetamo si. da bo to še bolj pomagalo tudi k njegovi nadaljnji razširjenosti.« Tov, Rauber se je že zahvalil ravnateljstvu Založništva tržaškega tiska, ki je omogočilo to posrečeno iniciativo, potem pa so prišle k mizi tri punčke: Nevica Lukeš. Vida Benčina in Tatjana Stoka, ki so izmenoma vlekle listke iz vreče. Najprej so bile izžrebane zadnje nagrade. Bolj ko se je žrebanje bližalo koncu, večje je bilo zanimanje. In tako so bile počasi oddane knjige, nato usnjeni izdelki, čipkast čajni servis, šahovske garniture in končno oba radijska aparata. Razmeroma malo je bilo med prisotnimi takih, ki jim je bila sreča mila. Toda kljub temu. da niso zadeli ničesar, so odhajali domov zadovoljni, saj so prisostvovali zanimivemu žrebanju in se veselili s svojimi znanci, ki jim je sreča naklonila ta ali oni dobitek. Po končanem žrebanju je Založništvo tržaškega tirka pogostilo otroke in seveda tudi njihove starše, tako da je bilo zadovoljstvo vseh navzočih popolno- V naslednjem objavljamo seznam srečnih izžrebancev: * 's ' '" Pogled v dvorano v Ul. Montecchi 6 med včerajšnjim žrebanjem Pravilna rešitev uganki SEZNAM IZZREBANIH: 1, radijski aparat, Izidor Maver, Boljunec 33; 1!. radijski^ apa-lat Marica Korcesin, Ul. F Se-v ero 55; 3. slika tržaškega umetnika. Alojzija Grilanc Salež 4; 4 10-doevno letovanje. Sonja 4iJ-tlič Trst; 5. usnien potovalni kovček, Jolanda Svab, Ul D Chiesa 1», 6. jsnjena potovalna torba. Daril Santin, Ul. Pontl-cello .16; 7. Cajni servis, Marija Kocjančič Ocčine, Bazoviška M: K sreb.na zapestnica, Stanko Pertot, Nabrežina 107; 9. srebrna zapestnica, Pina Vouk. Ul. Bia-> soletto 13; 10. srebrna zapescni-ca, Josip Šuligoj, Andr Ur. Colom ho 7 11. enoletna naročnin* «PD» Danilo Pilat, Ul, Tesa 13; 12 Priročni leksikon, Silvana Va-loppi. Ul. L. K.cci 3; 13 Priročni leksikon, Vitomira VVinkler. Gorica, Ul Ciconi 21; 14 Pri- ročni leksikon. Milka Ka'/em. Bazovica 133: 15 Priročni leksikon, Marija Križmančič, Bazovica 132; IH. Pi ir očrti leksikon. Alojzij Nanut, Gorica, Ul. sv. Mihaela 150; 17. Pomorski leksikon. Marija Sosič, Opčine, Narodna 69; 18. Cankar: Zbrani spisi, Valter Pertot, Ul. M. d'Angeli 26: 19 Cankar: Zbrani spisi, Vojka Les'ša, Devin 37; 20. Cankar: Zbrani spisi; Igor Kosmina, Ul. F. Se-vero 16: 21. Tavčar: Zbrani spisi. Mira Kojanec, Nabrežina postaja 51; 22. Bevk: Zbrani spisi, Avguštin Maver, Bazovica; 23. šest gramofonskih plošč, Pauletla Strajn, Dolina 86; 24. Slovenski pravopis, Marij Žerjal, Dolina 161; 25. Slovenski pravopis, Mihaela Taučer, Opčine, Bazoviška 24; 26. čutara, Stanko Strajn, Dolina 258; 27 krožnik z na- rodnimi motivi, Louis Abram, Guard, Tim. 1633; 28. skrinjica, Boris Fabjan, Vicolo delle Rose 26; 29. album, Andrej Cok. Lo-njer 378; 30. pepelnik, Marija Hrobat, Proseška cesta 2; 31. Slovenska kuharica, Lojze Goljuf; 32. Sodobna kuharica, Ana Strajn, Boršt 114; 33. Sodobna kuharica... Luciia Sinuc, Ul. Gimvastka 28; 34 šah. Rudolf Benko; 35. šah, Franc Cerk, Skedenj 697; 36. šest gramofonskih plošč, Slava Taučer, Skedenjska ul. 119; 37. -50, po dve knjigi: Eda Hrvatič, Ricmanje; Miro Ukmar, Prosek; Ana Brce, Gropada; Franc Krba-vac, S^. M.M.; Emil Legiša. Vi-žovlje; Pjeriria Kralj, Trebče; Sonja Susič, Rojan; Irene Guštin, Opiine; Srlvesler Umek, Groča-r.a; Oskar KjiKter, Lonjer; Zofija Cok. Lonjer; Armid Ukmar, Luciano Krebelj. Nabrežina; Silvo Grgič: 51. . 100. po eno knjigo: Maks Spetič, Lonjer; Vanko Delpi-n, Gorica; Nada Daneu, KonitoveJ; Josipina Amelio, Albin Turko, Ricmanje; Eleonora Furlan, Prosek; Franc Gašperlin, Sesljan; Ines Za2*r. Bazovica; Adeie Okretič, Sesljan; Zoran Vrbanac, Trst; Justina Daneu, Opčine; Miloš Kovač, Sv. Križ; Lada Ferlat, Lilijana Švara, Skedenj: JoSj-p Zuljan, Ricmanje; Frančiška Terčon, Karel Kokelj, Trst; Lojzka Gionori, Trst; Andrej Žerjal, Boršt; Ondina Majcen, Sv. Ivan; Alojzija Novak, Sv. Ivan; Cecilija Kakovič, Lo-n.jer: Albin Taučer, Trst, Sv. Jakob; Ada Rozina. Boljunec; Franc. Sudič, Lonjer; Viktorija Semec, Edi Kapun, Prosek; Marija Starec, Barkovlje; Josipina Kreše-vič, Anton Jakopič, Ciril Kočevar, Sv. M.M.; Giorgio Mikaz, Sv. Ivan; Jakob Gustinčič. Ernest Švara, Trst; Franko Vitez, Trst; Ferdinand Berdon, Ritma-nje; Terezija Jursinovič, Rojan; Josip Cotar, Skedenj; Ana Hla- vatv. Trst; Evelina Pahor, Trst; Janko Furlan. Sempolaj; Marija Gabrovec, Sesljan: Marija Domi-celj. Trst; Emil Križmančič. Gropada; Edii Deberjak, Bazovica; Anton Kariž, Sv. Kiriž; Evgen Pernarčič, Devin; Zofija Pregare, Sv. M.M.; Marija Pirjevec. Trst; Rafael Stoka, Prosek, Toča in burja Po nekaj lepih in toplih dneh se je vreme nenadoma spet poslabšalo. Ze v petek je bil kratek vihar kot predznak tistega, kar je prišlo včeraj, že v dopoldanskih urah. Najprej je začelo močno deževati. Temperatura je padla in ko je potegnila še burja, je začela padati tudi toča po nekaterih predelih bližnje okolice in tudi samega mesta. Posebno močna je bila toča v Lonjer-ju, nad Katinaro, v Boljun-cu. v Skednju in ponekod v Miljskih hribih, kjer je poškodovala zlasti trte in češnje. Tu so kmetje še posebno prizadeti, saj jim toča že nekaj let zapovrstjo uničuje pridelke, ki so njihov edini dohodek. Letos bodo ta udarec še bolj občutili. ker je zaradi dolge zime vse v zaostanku in so upali, da »i bodo vsaj s češnjami nekoliko opomogli. Popoldne se je vreme sicer nekoliko uneslo, zato pa sta burja in dež s tem večjo silo divjala skoraj vso noč. Izžrebanje prostorov na zelenjadnem trgu Občina sporoča, da bodo v ponedeljek 13. junija ob 16. uri na sedežu Zveze prodajalcev sadja in zelenjave v Ul. S. Nicolo 7 izžrebali prostore za prodajo na začasnem zelenjadnem trgu na Trgu Duca degli Abruzzi Parkiranje motociklov Občina opozarja vse lastnike motociklov. da morajo parkirati s svojimi vozili na za to določenih prostorih, ne glede iz katere smeri prihajajo. Ce v ulici ni prostorov za parkiranje motociklov, tedaj lahko parkirajo kjerkoli, vendar tako. da stoji motocikel poleg motocikla, ali pa mora biti med njimi toliko prostora, da lahko tam parkira tudi avtomobil. TEDEN »KI PRED URADNO OTVORITVIJO Letos rekordno število razstavljavcev na velesejmu Sodelovalo bo 1415 domačih in tujih tvrdk ter 23 držav, od katerih 9 z uradnimi razstavami • Tudi letos žrebanje nagrad * Prometne določbe Na letošnjem tržaškem mednarodnem velesejmu, ki bo od 19. junija do 3, julija bo sodelovalo 1.415 domačih in tujih tvrdk. To število občutno presega število preteklih let in govori o zanimanju katerega je velesejem vzbudil tako po Italiji kot v zalednih državah. Število tujih držav zastopanih na velesejmu pa bo letos nekoliko nižje, kot je bilo pretekla leta, saj bo na velesejmu 23 tujih držav, med katerimi bo 9 zastopanih z uradnimi razstavami. Zanimiv je sledeč statistični pregled razvoja tržaškega velesejma; SIAVKA VARILCEV CRDA SE I\AUAULJE Tudi včerajšnja pogajanja na uradu za delo brezuspešna Jutri dopoldne bo na sedeiu Delavske zbornice sestanek varilcev in suspendiranih delavcev * Skupno zasto- število Leto panih domačih tujih in tujih ivrdk držav 1948 361 7 1950 744 15 1951 1093 24 1952 1043 30 1953 1229 • ' 33 1954 1106 26 1955 1415 23 Tudi včerajšnja pogajanja i na uradu za delo glede spora z varilci med predstavniki ravnateljstva CRDA, sindikatov in Zveze industrijcev so bila brezuspešna, ker so delodajalci vztrajali na svojem stališču. Ob posredovanju predstavnikov urada za delo so ostali predstavniki skupno in ločeno razpravljali o spornih točkah, nato pa so se razšli, ker niso mogli premostiti nasprotij. Delodajalci so trdili, da so točno zračunali norme za varjenje in čiščenje zvarjenih delov in da drugod že uporabljajo takšne tarife. Predstavniki delavcev pa so ponovno zahtevali, da se upostavijo stare tarife in norme, nakar naj bi šele začeli pogajanja o morebitnih spremembah. Pri tem pa se mora spoštovati načelo soglasja in sporazumevanja in ne smejo prevladati metode vsiljevanja, ki jih sedaj uporablja ravnateljstvo CRDA. Pogajanja so končno odložili na prihodnjo sredo ob 10, uri. Dotlej pa bodo funkcionarji urada za delo proučili nove kompromisne predloge. Jutri se bodo na Delavski zbornici sestali stavkajoči varilci in delavci, ki so bili zaradi stavke varilcev suspendirani. Razpravljali bodo o nadaljevanju borbe, hkrati pa bodo razdelili varilcem prvi obrok pomoči iz sredstev, ki so bila zbrana z nabiralno akcijo. Novi odloki gen. komisarja V št. 17 Uradnega vestnika, ki je izšel včeraj, se določa da imajo naslednji ukrepi, objavljeni v Uradnem listu republike Italije, neposredno veljavo na Tržaškem ozemlju: 1. Zakon z dne 19. marca 1955 št. 112 (Predpisi v prid uslužbencev države in krajevnih samoupravnih korporacij, ki so v službi na Tržaškem o-zemlju; nakazilo 2 milijard lir generalnemu komisarju ra Tržaško ozemlje za nujne u-krepe; odobritev izdatka 700 milijonov lir za vseučilišče v Trstu in konverzija nekaterih posojil, ki jih je dala Zavezniška vojaška uprava). 2. Zakon z dne 26. marca 1955 št. 172 (Podelitev prispevka 2 milijard lir občini Trst za šolska poslopja, higienske naprave, ureditev cest in druga javna dela). 3. Zakon z dne 26. marca 1955 št. 173 (Zgraditev stanovanjskih hiš, poslopij za bogoslužje ter pristaniških, cestnih in železniških naprav na Tržaškem ozemlju). 4. Zakon z dne 31. marca 19,j5 št. 240 (Izplačilo 5 milijard lir ustanovi «Ente Nazio-nale per le Tre Venezie* za izvršitev načrta za izboljšanje zemlje in za stalno naselitev in produktivno zaposlitev beguncev). Poleg tega objavlja Uradni vestnik tudi sledeči zanimiv odlok št. 184. ki določa, da morajo imeti sodne odločbe na Tržaškem ozemlju naslednji nadpis; »Republika Italiji — v imenu italijanskega naroda« in da morajo vsi drugi uradni spisi (ki morajo biti na podlagi veljavnih predpisov sestavljeni v imenu poglavarja države) imeti naslednji nadpis: »Republika Italija — v imenu zakona«. Ta odlok stopi v veljavo petnajsti dan po dnevu, ko se objavi v U-radnem vestniku V istem Uradnem vestniku so objavljeni tudi sledeči od-lcki: Odlok št. 170 o carinskih predpisih za obdavčenje špirita, odlok št. 178 o carinskih predpisih za železarske proizvode, odlok št. 172 o o-proščanju carine za uvoz nekaterih goriv, odlok št. 175 o predpisih zavoda za socialno zavarovanje, odlok Št. 179, ki ureja prenehanje službovanja nekaterih bivših uslužbencev ZVU, odlok it. 182 se nanaša na razširitev stalnega prostora tržaškega velesejma in odlok št. 183. ki določa, da se mora v vseh imovinskih listinah zamenjati naziv ZVU z državnim zakladom. O Zaradi popravllaolaj cesfSča v Drevoredu XX. septembra na odseku med Ul. Muraoi in Della Croce, bo drevorfd zaprt za vozila od 15. t. m, do zaključka del. Otvoritvena slovesnost bo letos v nedeljo 19. na prostoru pred upravnim poslopjem ob 10. uri zjutraj. Občinstvo pa si bo velesejem lahko ogledalo že prej, saj bo vstop mogoč že cb 9. uri zjutraj. Na svečanosti bo zastopal vlado minister in to po vsej verjetnosti minister za trgovino in industrijo Villabruna. Zakuske po svečani otvoritvi letos ne bo. Tudi letos je uprava velesejma razpisala nagradna žrebanja za obiskovalce. Žrebanja bodo vsak večer, ko bodo po dva ali trije srečni lastniki izžrebane vstopnice dobili lepe nagrade, med katerimi so televizijski in radijski aparati, hladilnik tipa «FIAT», kasete likerjev itd. Vsi obiskovalci pa bodo sodelovali tudi pri zaključnem žrebanju, pri katerem bo dobil srečni lastnik izžrebane vstopnice kar avtomobil znamke «FIAT 600». * * * Tržaška občina obvešča o vrsti ukrepov, s katerimi bodo uredili promet ves čas velesejma od 19.. junija do 3. julija. Ti ukrepi so sledeči: Ulice zaprte za promet od 8.30 do 23.30: Ul. Rossetti med Ul. Revol-tella in Ul. Cumano. Ul. Ippodromo med Ul. Rossetti in Ul. Settefontane, Ul. Settejontane med Ul. Vergerio in Ul. Ippodromo, Ul. delle Milizie med Ul. Lamarmora in Ul. Rossetti, Ul. Revoltella med Ul. Pic-cardi in Ul. Rossetti. Prepoved parkiranja: Ul. Ippodromo v predelu okrog glavnega vhoda na velesejem, Ui. Rossetti na desni strani od Ul. Cumano. Prostori za parkiranje: 1. Za predstavnike oblasti bo rezerviran prostor ob glavnemu vhodu velesejma; 2. za avtomobile: Ul. Rossetti, Ul. Lamarmo-ra, Ul. delle Milizie in na novem prostoru med Ul. Rossetti in Trgom Ippodromo; 3. za motorje. nasproti glavnega vhoda na velesejem, na desni strani Ul. Revoltella. Ul. Rossetti med Ul. Cumano in Ul. delle Milizie; 4. za avtobuse; Trg Ippodromo in po potrebi tudi na prostoru med tem trgom in Ul. Rossetti; 5. za razstavljavce: Ul. Settefontane; 6. za taksije: osem vozil bo parkiralo poleg bivšega vojaškega avtomobilskega parka tako, da bo prvi voz v višini Ul. Ippodromo. eno vozilo bo parkiralo poleg1 glavnega vhoda in tri vozila na Ul. Rossetti. Otroka oustiia v bolnišnici m izginila neznanokam 15. preteklega meseca so pripeljali v bolnišnico komaj 8-mesečnega Franka Anušiča, sina 26-letnega begunca Jožefa Anušiča in njegove 16- letne žene Katarine, katerega so zaradi ošpic pridržali, 8. t.m. pa bi morali otroka, ki je medtem ozdravel, poslati domov, vendar staršev niso mogli najti nikjer več. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da je 24. decembra lani otrokova mati izginila iz taborišča in da je proti njej njen mož vložil prijavo zaradi zapustitve družinskega krova. Toda kasneje je izginil tudi mož in nekateri domnevajo, da je odšel v Francijo, kjer naj bi bila tudi žena. Otrok je še* v bolnišnici in kakor smo izvedeli, so policijske oblasti prijavile zakonca sodišču zaradi zapustitve mladoletnika (čl. 591 kaz. zak.) Roditeljski sestanek v Barkovljah Na pobudo barkovljanskega prosvetnega društva je bil v petek 9. t. m. v Franklo-vem sestanek staršev, ki imajo otroke v slovenskih šolah. Predsednik društva je v kratkih obrisih obrazložil pomen sestanka, nakar je povzel besedo predavatelj Drago Pahor, ki je izčrpno obdelal vprašanje naše šole. Predavanju je sledila diskusija, v katero so posegle domače učiteljice in naposled dr. Dekleva, ki je obrazložil naše pravice do službenih mest na podlagi statuta. Ansambel SNG odpotoval na gostovanje v Ljubljano V okviru {ljubljanskega teslivala> bo SNG uprizorilo »(Primorske zdrahe* v novi režiji Ansambel našega SNG odpotuje danes v Ljubljano, kjer bo gostoval v okviru «Ljubljanskega festivala». Po programu je predvideno, da bo trikrat, in sicer v torek, sredo in četrtek nastopil v novem letnem gledališču z Gol-dom-Ruplovimi nPrimorskimi zdrahami«- Tokratna uprizoritev «Pr i-morskih zdrah» se bo močno razlikovala od tiste, ki jo je SNG pripravilo že pred leti, predvsem po številu nastopajočih statistov kakor tudi po sceni Jožeta Cesarja in ing. arh. Viktorja Molke in režiji Jožeta Babiča in Modesta Sancina. Po povratku ansambla iz Ljubljane, ki je predviden za petek, bo SNG uprizorilo ((Primorske zdrahe» kot svojo zaključno predstavo v letošnji sezoni konec junija in v začetku julija tudi na stadionu nPrvi maj». Našim dramskim umetnikom želimo, da bi tudi njihovo tokratno gostovanje v slovenski prestolnici bilo uspešno in da bi tako še enkrat potrdilo svojo kvaliteto. Lepa prireditev otrok slov. šole pri Sv. Barbari Sinoči S'0 imeli v Ljudskem domu pri Sv. Barbari otroci slovenske osnovne šole svojo zaključno prireditev, katere se je udeležilo precejšnje število domačinov, zlasti zadovoljnih staršev, pa tudi otrok, ki obiskujejo italijansko šolo, katerim je bilo pri srcu malo hudo, ker v njihovi šoli nimajo nobene prireditve niti razstave. Mala šolarka je najprej lepo pozdravila navzoče, nato pa so sledile recitacije, petje in igra «Skrati». Pri petju S'0 bili otroci nekoliko šibki, toda pri recitacijah in v igri so se vsi prav odlikovali. Nastopali so samozavestno in brez strahu, naučili so se dobro na pamet tudi dolge pesmi, presenetila pa na«' je lepa izgovarjava, kar je za miljske hribe nekaj razveseljivega. V prostorih osnovne šole je včeraj in danes šolska razstava, na kateri je več lepih risb in ročnih del, ki so jih napravili učenci in učenke med šolskim letom. Za sinočnji nastop in za lepo razstavo je treba zares pohvaliti marljive in nadarjene otroke slovenske osnovne šole pri Sv. Barbari. Starši so lahko ponosni nanje, tisti pa. ki pošiljajo sVoje otroke neupravičeno v italijansko šolo. lahko sami razsodijo, kje_ bi se njihovi otroci več naučil:. V CEROVLJAH V nedeljo, 5. junija, nas je ceroveljska šolska ^ mladina razveselila z zaključno prireditvijo. Malo dvorišče je bilo natrpano gledalcev iz vasi same in okolice. Mir in red sta bila vzorna. Zvesto smo sledili raznim prizorom, pevskim točkam in deklamacijam. Presenetili pa so nas tudi z ljubkimi rajalnimi vajami. Igra Pred sodnikom je zaposlila vse učence naše šole in tako se ni čutila tudi nobena mati oškodovana na račun svojega ljubljenčka. Tudi pozornost je bila zato tem večja in burno odobravanje je bilo res zaslužena nagrada za lepo izvajanje. Nadvse prijetne so bile tudi deklice s svojimi punčkami. Naše učiteljstvo je napravilo čudeže, posebno še, če pomislimo na žalostno stanje naše «šole». Kdaj bomo doživeli, da bo imela tudi naša vas res svojemu namenu odgovarjajoče šolsko poslopje? Čestitamo našim otrokom, posebno pa učiteljstvu za ves Zaključne prireditve na slovensKiH šolah Pri SV. IVANU je razstava šolskih risb učencev učiteljišča in višje realne gimnazije pod vodstvom prof. A. Černigoja. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Ker je razstava zelo zanimiva, priporočamo vsem, da si io o-gledajo. Razstava bo odprta do 13. junija t. 1. * * * DANES, 12. t. m., ob pol Štirih popoldne priredi osnovna Sola v MAVHINJAH v Šolskih prostorih zaključno prireditev. Na sporedu: prizor, pevske točke in deklamacije. * * * Osnovna šola v NABREŽINI priredi DANES, 12. t. m., ob 17. uri. v kino dvorani premiero Skalarjeve pravljične iare v treh dejanjih »Princesa pastirica«. Vabljeni! * # # Osnovna šola v BARKOVLJAH bo imela sklepno prireditev DANES. 12. t. m. ob 18. uri. Razstava risb in ročnih del bo v rvedeljo 12. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure ter v ponedeljek od 9, do 12. in od 16, do 19. ure. * * » Učenci šole v R1CMANJIH priredijo dan« 12. t. m, ob 18. uri na šolskem dvorišču zaključno šolsko prireditev, v Šolskih prostorih pa razstavo * # # Slovenska osnovna šola na OPČINAH vabi starše šolskih otrok in ljubitelje šolske mladine, c.a si ogledajo šolsko razstavo, ki bo danes 12. t. ni. in jutri 13. t. m. * * * Slovenska nižja Industrijska slrokovna sola v ROJANI), Ul. Moniorsino 8-1II , prireja ob zaključku šolskega leta razstavo risb, deških in dekliških roCnih dei ter gospodinjskih izdelkov. Razstava ostane odprta do nedelje 19. lunija vsak dan od ^ do 13. ure in od 15. do 19. ure. Osnovna šola v UL. DONADO-NI priredi danes 12. t. m. ob 16. uri v solsli mTnMTiTrMfMum—M1! Slovensko prosvetno društvo •Slavko Škamperle« Sv. Ivan, priredi dne 19. t. m. izlet v Ste- verjan in Oslavje. — Vpisovanje do 15. junjia na stadionu «Prvi maj» od 20. do 21. ure. SPDT priredi v nedeljo 26, t. m. 'zlet na Slavnik. Vpisovanje za tiste, ki imajo svoj potni list, do vključno 15. t. m. v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. vsak dan od 19.' do 20. ure, v nedeljo pa od 11. do 12. ure. Izlet na Nanos dne 19. t. m. odpade. co včeraj co us KOJSTVA. SMHTl IN POHORK Dne 11. junija t. 1. se je v Trstu rociilo 16 oj rok, umrlo je 7 oseb. poroka pa je bila ena. POROČILA SXA SE: podoficir C P Mario Ca:ra in gospodinja Carloita Santoiemnia. UMRLI SO: 61-letni Mario Stenico, 74-letni Riicc ar do Maestro, 79-letni Antonio Ravalico, 57-1 et-na Bianca Uxa por. Cecchi, b2-letni Pietro Invernici, 77-le'tni Ottavio Rauber, 6 mesecev stara Daniela Rotler. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 18.8. najnižja 15.2. ob 17. uri 16.5» zračni tlak 1012.4. stanoviten, veter 26 km severozahodtvik, vlaga 66 odstotkov, pa-davine 6.2 nun. nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 18.2. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Codenmatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sy. Frančiška 1; Praxmarer, Trg Unita 4; Rossetti, Ul. Shiapparelli 58; Signo-ri, Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7. LOTERIJA BENETKE 14 88 6 37 51 BARI 73 69 3 36 2 CAGLI ARI 72 39 40 55 16 FIRENZE 43 49 84 11 71 GENOVA 48 74 20 22 16 MILANO 41 20 36 86 90 NAPOLI 6 23 14 36 86 PALERMO 66 18 43 36 15 ROMA 25 13 81 59 28 TORINO 5 4 52 18 25 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. COHI 1 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme t podjetjih, revizije, mehanirne izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m elektnčno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih m napravah na krovu. ( ŠOLSKE VESTI ) Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bodo pismeni. praktični in grafični izpiti za mzji tečajni izpit v poletnem roku 1955 v naslednjih dneh: v ponedeljek 13. juni.ia i955 strojepis. Pričetek pismenih nalog dnevno ob 8.30. izlet p. d. kIVAN CANKAR« na Višarie in k Belopeškim jezerom, ki bi moral biti 12. t. m., je zaradi' tehničnih razlogov preložen na 19. t. m. Vpisovanje še do torka, 14. t. m. Smasek: Žogica nogica, 10.10 poldanski simfonični Konw-11.20 Opoldanski s»ored glasbe; 12.00 Pogovor s ci: 12.10 Venček slovenskih " rodnih pesmi: 13.30 Želeli poslušajte!; 15.15 Zabavne dije; 15.30 Zvone Kržišnik. » venska Istra pred 70 ne- 16.00 V plesnem ritTO; 16.30 Zgodba za nedeljsko F* poldne - Ivan Cankar: še; 16.50 Pisan spored dom» pesmi in napevov; t7:3(). jij ska igra - Janko Mlakur “V., je TrefouSnik hodil na Trii (ponovitev); ri.1 UVI/UA 10.15 Kmetijska ura: v nedeljo; 17.30 Film stik«; 20.30 Tedenska revo* * nimivosti; 20.55 Franz ^,,30 «Vesela vdova«, opereta: * ■ Dino Buzzati: «Do zadnje lje krvi«, novela: 23.40 Spor>- Rossetti. 14.30: «Zver», R. Mit-j chun, T. VVright. [ Exce Isior. 14.30: «Sam svoj od- vetnik«, G. Ford, R. Roman. Feaice. 14.30: «Borbena zastava«, S Havden, A. Smith. Nazionale. 15.00: «Ga,ngsterjeva žena«, S. Forrest, M. Kooney. Filodrammatico. 15.00: «Kri in rumena kovina«, L. Barker, M. Povvers. _ Supercinema. 14.30: «Teror na Zlatem zapadu«, K. Larsen, D Drake. Arcobaleno. 15.00: ((.Roka v senci«, J Palance, C. Smith. Mladini iapod 16 let prepovedano. Astra Rojan. 14.30: «Dvoboj v džungli«, D. Andrews, J. C r a in. Capitol. 14.30: «Med dvema ljubeznima«, G. Garson. R. Ryan. Cristallo. 14.00: »Julij Cezar«, M. Bra,nc!o. J. Mason. Grattacielo. 14.00: «Matadorka», E VVilliams. Alabarda. 15.00: «Vrni se. moja mala!«, M. Vitale. Aurora. 14.30: «Pred orkanom«, Gable. ArmOnia. 14.30: «Boksar iz S.ng-Singa», A. Richards. Aurora. 15.30: «Pred orkanom«, V. Heflin, A. Ray. Garibaldi. 14.00: «Smeh, smeh, smeh«, Tognazzi. Ideale. 14.30: »Operacija skriv- nost«, R, VVidmark. Impero. 14.30: »Moderna devica«, V. De Sica. Italia. 15.30: «Strast». A. Valli. Mladoletnim prepovedano. S. Marco. 14.00: »Pavla«, L. Young. Kino 00 morju. 15.00: «Puščava, ki živi«, Walt Disneyev film. Moderno. 14.00: «Okno na dvorišče«, J. Stewart. Savona. 1400: «Okno na dvorišče«, J. Stevvart. Viale. 14.30: »Tarzan v prepovedani džungli«, G. Scott. Vittorio Veneto. 14.30: »Napoli- tanci v Milanu«, E. De Filippo. Azzurro. 14.00; «Sčepec norosti«, D. Kaye. Belvedere. 14.30: «Vzhodno od Sumatre«. J. Chandler, Marconi. 14.30: »BiH VVest, brat Indijancev«, J. Chandler. Massimo. J4.30: ((Tihotapstvo v Tangerju«. G. Fontaine. Novo cine. 14.30: «Velika karavana«, V. Ralston. Odeon. 16.00: »Kilimandžarska snežišča«, G. Peck. Radio. 14.30: »Bela fu-rija«, E. Par- Venezia. 14.60: »Trdnjava T». G. Montgomery. Skedenj. 15.00: «LHi», L, Caron, M. £errer. mo na Opčinah. 15.00: «6ble-ganie sedmi-h puščica, W. Eleo-nor, J. Holden. POLETNI KINO Ariston. 20.45: «Mogambo», C. Gable. Paradiso, 20.30: «Odpuščanje», J. Crawford Ponziana. 20.30: »Sanje Boheme«, K. Grayson. Secolo. 20.30: «Yankee paše«, J. Chandler. TRS Ul. sv Fran. čiška 20/11 tel. 47-338 sprejema serate. male oglase, osmrtntee M ®r0j. od 8. do 12.30 in od 15. d 18. ure. NEDELJA, 12. junija llttil' POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Dit- tersdorf: Uvertura v C-dtiru; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Lahke melodije: 11.10 Korngold: Koncert v D-duru; 11.45 Borodin: Iz opere «Knez Igor«; 12.00 Od- daja za najmlajše: Čarobni klobuk- 12.30 Bizet: Arležanka - suita; 12.45 Pestra operna glas- ba; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.U0 Verdi: Izbor iz opere «Emani», 15.45 Melodij« skladatelja Ger- shwina; 16.00 Malo za šalo — malo zares- 16.15 Melodije iz revij; 16.35 Faure: Fantazija za klavir in orkester; 17.00 Slovenski zbori- 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Brahms: Dvojmi koncert /a čelo; 18.33 Glasbeno potovanje; 19.00 Franz Lehar: Luksembur- ški grof, opereta v 3 dej.: 19.50 Schuoert: RosamurKla: 20.00 Spori', 20.30 Cilea: »Adrianna Lecou- vreur«, opera v 4 dej.; po I, ('“j. 21.10 Stiortni komentar; 22.45 Večerni ples; 23.30 Polnočna glasba. T II S? I' I. 19.15 Iz del velikih mojstrov; 13.25 Trije asi v rokavu; 13,30 El Campanon; 15.30 Intermezz! iz oper; 17.00 ReoortaZa z nogometne tekme: 18.00 Simfonični koncert, dirigira Leonard Bernstein; 19.45 Šport; 21.05 Vesel večer. ■i o i> i< n Poročila v slovenščini: 8.00, 13.30, 19.30, 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan ol> 20.20. Poročila v italijanščini: 7.15, 12.30, 19.00. 23.00. 6.00 Pozdrav partizanskemu zletu; 7.15 Telovadni rvastop Partizana; 8.15 »Pozdrav mladini«; 8 45 Koper ob zletu Partizana; 10.00 Koračnice in borbene pesmi; 10.30 Prenos manifestacije' telovadcev pokrajinskega zleta Partizana; 11.00 Koračnice in borbene pesmi; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Prenos glavnega nastopa telovadcev Partizana na stadionu v Kopru; 16.10 Tekmovanje prosvetnih društev; 17.00 Znane melodije; 17.15 Naš scenarij; 18.00 Iz opernega sveta; 19.15 Spori; 20.35 Jurina in Fra-nina; 21.00 Veseli veter: 21.30 Operetne melodije; 22.00 Nedeljski Šport; 22.15 Plešite z nami. n i. «> v !•: * i .1 a 327,1 m, 202.1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00. 12.30 15.(10. 17.00 iri 22.00 8.15 DomaCe pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Otroška predstava - dr. Jan Malik-Emil STALNO HIŠNO P°MO(rNIn£ isCe 3-članska slov družina. j|V slov na upravi Ul. sv-čiška 20. . UHADNICA S PRAKSO in * njem slovenščine. srbolirl,n zliti italijanščine išče prime™ nJ, poslitev. Naslov na upravi šega lista. . k po KOLESA, moška in zen JVla«3’ 8.000 lir, kolesa za prevoz „ po 22.000 lir, motorna po 50.000 lir. na obroke. Ma‘ ul. Pieta 3. PARILLA 125 RAZKOŠEN redna prilika, predaja {jj. Obrnite se na Ostuni M« • Machiavelli 28. n*7K0- MONDIAL 200, ŠPORT, RAf**, SEN, kot nov, prava Prll<^ na prodaja zasebnik. Obrniti 5 i^sfuni Moto. Ul Machiaveit^ PRODAM KOZO s 3 1 Roian, Ul. Moreri 29. %j0* SV ETO KRIŠKO NARODNO. ^ SO prodam po ugodni ceni. Felice Venezian 26, II. ZENA srednje starosti 2171 vsakega dela’ išče službo guVCrt; nante ali podobno. N aslov upravi lista. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK n» -ZOBOZDRAVNISKl AMBULATORIJ Dr. A. M. Sanc»i* zobozdravnik-kirur.6 | Ustne in zobne bole2 ' zobne proteze. ^ ur«; Sprejema od 10. do in od 15. do 19- r »j. Ulica Torrebianca (vottal z Ul. Carduc>-tel. " ADRIA EXPBESS TRST - Ulica Ciceron« tel. 29-243 POČITNIC E H OB MORJU, V OB JEZERAH Predst; za zdravilišča NA RADENSKA SLA1“ in DOBRNA ; Penzion 1700 lir (v --jjj je vključen zdravn pregled in kopel1' na- i« za Preskrba trgovskilJ> ^ vadnih, turistični" tranzitnih vizumi'* JUGOSLAVIJO Prodaja voznih avtobuse iz TRSta . LAGO Dl CAVAZZ ob nedeljski odrte 7.30 uri dhodi GRADO - dnevni ob 8.30 uri ^rlliO" MILANO - dnevni ca di ob 21. uri te- GENOVA - trikrat na den ob 21. uri COMO - CHIASSO -j krat na teden, ob 21. uri . UDINE - uti ob 6.30. 7.30, 8.30 “ gd. BEI-.LUNO - dnevni hodi ob 6.30 uri TREVISO - dnevni ZAHVAL* j sorod111' , Vsem znancem ki so ir. sploh vsem on'm'hrjtko ** nami obžalovali tako ^ in gubo našega maleS® zabnega se iskreno m nat^ zahvaljujemo. . ,DrA^oS ŽERJAL, Lt g55. Trst . Sv. Ivan. ' ZAH VA L A Srčno se zahvaljujemo vsem, ki se pogreba našega dragega soproga in očeta udeležiU eba našega dragega soproga in očeta IVANA MIHELIČA m cveti®' bna zahvala pa še vsem darovalcem Posebna zahvala Nabrežin cveti®' pa še vsem darovalcem DRUŽINA Ljubljana 12.VI.1955- P bandi ?„ne*U 1. ,9<5 v Mo 'PNO DANEU Kontovelu 30. 1. 19; ll> od 19. 11. 1943 '■•morski dnevnik 12. »pril* 1S6S MJISIVil OHLETNICl ZMAGE NAD NAGI FAŠIZMOM POMIIO e naših padlih GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Maxwell Anderson Ivana iz Lorrai pesmi po napevu »čistokrvno« tržaške, ker imam vtis, da so prišle k nam iz drugih delov slovenske zemlje posredno (vojaki, potniki,-trgovci, delavci). Ljudstvo jih je sprejelo, po svoje prikrojilo in jim dalo svojstven pečat, vesel in hudomušen. Te pesmi je Milan Pertot zbral in priredil za zbor. Po obliki in harmonizaciji so preproste kot so sploh preproste slovenske narodne pesmi. Vendar imajo te pesmi svojo glasbeno zgodovinsko pomembnost in vrednost. Za ta trud moramo biti hvaležni Milanu Pertotu, ki jih je otel pozabi. Moški zbor fantov s Pro-seka-Kontovela je zapel v prvem delu slovenske umetne narodne pesmi: Pevajte ve planine (Anton Foerster), Katnca (Vasilij Mirk), Tihi veter (Oskar Dev), Pelin roža (Peter Jereb) in Hercegovska (Anton Foerster); v drugi polovici sporeda pa smo slišali narodne pesmi v Tomčevi priredbi; Moj očka, Ko so fantje, Štajerski fantič, Rezjankica, Dolenjski furmani. Moramo takoj omeniti, da so nas fantje s Proseka-Kon-tovela presenetili e svojim nastopom. Zbor sestavlja štirinajst zdravih, krepkih domačih fantov s svežimi glasovi. Tako discipliniranega zbora, ki zna slediti najmanjšemu gibu pevovodje, tu zlepa najti. Peli so fantovsko mladostno, čisto in razločno, kar je pri naših zborih težko doreči. Težko je bilo ugotoviti, katero pesem so zapeli najlepše, kajti za-pi 1 so vse enako lepo, kot pesem zahteva. Tov. Milan Pertot je imel res srečno roko pri izbiri glasov, ki jih je znal s svojim znanjem in s svojo sposobnostjo zliti v eno telo in ustvariti v tako kratkem času pogoje za nagli napredek zbora. Prepričan sem, da se bo mog-l ta po številu majhen zbor razviti v zbor visoke kvalitete, ker ima za to vse pogoje pri pevcih in izkušenega pevovodjo. Poslušalci so z velikim zanimanjem in navdušenjem sledili od točke do točke sporedu obeh zborov in ni«o štedili s ploskanjem v znak priznanja za lepo petje in umetniški užitek. Barkovlja-ni in fantje so bili deležni vsestranske pohvale. Poslušalec .Koncert dveh zborov na Huntovvlii Dne 5. junija je moški zbor s Proseka-Kontovela priredil v dvorani na Kon-tovelu zelo lepo uspel koncert s sodelovanjem mešanega pevskega zhora prosvetnega društva iz Barko-velj. Oba zbora vodi izkušeni pevovodja tov. Milan Pertot. Barkovljanski mešani zbor, ki šteje 40 pevk in pevcev, jč" v prvem delu sporeda zapel te pesmi; Ljubica (Anton Foerster), Konjuh pianinom (Milan Pertot), X. šopek narodnih pesmi iz Južne Srbije (Stevan Mo-kranjac), Moravska narodna (Emil Adamič) in Skoči kolo (Boris Papandopulo). Vse te pesmi •■o zelo zahtevne in jih srečamo na sporedih le visoko-kvalitet-nih pevskih zborov. Toda Barkovljani so jih zapeli tako lepo in dovršeno, da niso nič zaostajali za njimi. Pri zboru smo občudovali čisto intonacijo, jasno vokalizacijo. ki je zlepa ne srečamo pri drugih zborih, in dognano svojevrstno interpretacijo, ki je lastna tov. Milanu Pertotu, da smo začutili vso lepoto pesmi do potankosti. Zbor je zapel vse pesmi tako dovršeno, da ni mogoče dati prednosti kaki določeni pesmi glede izvajanja. Zelo toplo je bila sprejeta, Pertotnva «Konjuh pianinom«, v kateri je pel bariton solo sam pevovodja občuteno. z mehkim In sočnim glaeom v spremljavi brenčečega zbora. Marsikateremu poslušalcu se je pri poslušanju te pesmi zarosi-lo oko. Na zahtevo poslu- šalcev je zbor pesem ponovil. Čeprav moški glasovi (tenorji) po kakovosti ne dosegajo ravni ženskih glasov, je pevovodja znal vse glasove tako zliti v harmonsko celoto, da je zbor pel kot e-no telo. In ravno v tem tiči velika sposobnost pevovodje. Mirno lahko trdimo, da je barkovljanski pevski zbor eden najboljših na Tržaškem in sptbh na Primorskem. V drugi polovici so Barkovljani zapeli tržaške narodne pesmi, ki jih je zbral in za zbor priredil Milan Pertot. Zbor je zapel te-le pesmi: Kaj me b'j t'ku zam-jero, D'ns je ta iste dan, U celem Trste lučke ni. Bul-še be blo, U Leblan nTepen pl’c. Ne smemo trditi, da so te Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča tz Maribora je bilo pravo presenečenje; bilo je kulturni dogodek prvega reda. Po obeh plateh: po delu. ki nam ga je predstavilo, in po kapaciteti svojega ansambla. Ko je kmalu po prvi svetovni vojni zaslovel italijanski dramatik Luigi Pi-randello e evojimi originalnimi dramatičnimi produkti, so mnogi sodobni kritiki videli v njegovem delu bolj skupek bizarnih in ekscentričnih domislic kot pa resničen in tehten doprinos v svetovni dramatiki. Z današnjega gledišča pomeni njegovo delo več. še veliko več: bil je s svojim delom pokretnik modernega gledališča ter mu je odprl nove in povsem neslutene možnosti, po mojem celo večje, kot jih je odprl trideset ali štirideset let pred n:m Henrik Ibsen. Ne samo miselno, marveč predvsem tudi tehnično revolucionarno jedro njegove dramatične koncepcije je bilo vpeljanje novega, za današnjo dobo tako važnega ih značilnega elementa rrelativnosti dogajanja, relativnosti časa. V tem pogledu je šel Pirandello vzporedno z Einsteinom oziroma njegovo koncepcijo časa kot četrte prostorne dimenzije in njegove relativnosti. V literaturi je podobno koncepcijo o relativnosti casa izrazil še Thomasi Mann v posebnem poglavju svoje »Začarane gore« (»Zauberberg«) Toda Pirandello le šel dalje, še veliko dalje. Na podlagi spoznanja o relativnosti dogajanja in časa je zrevolucioniral samo tehnično konstrukcijo drame in odprl s tem možnosti za njen nadaljnji razvoj. Danes že ni modernega dramatika na Zahodu, ki bi se vsaj tehnično ne bil okoristil s kakšnim elementom «piran-delizma«. V tem pogledu sta Pirandellovi drami «Sest o-seb išče avtorja« in «Danes bomo improvizirali« še posebej plodni Za razvoj moderne dramaturgije. Kakor si ne morem zamisliti romana Aldousa Huxle-ya »Kam pojdeš, svet?« brez Capkove fantastične drame »R.U.R.«. tako st ne morem zamisliti Anderso-nove «Ivane iz Lorraine« brez Pirandella. Na odru prisostvujemo gledališkim vajam za dramo o «Devici Orleanski« (Jeanne d’Arc) in igralka, ki igra junakinjo ter se sprva upira pisateljevi koncepciji, češ, da njegova Ivana, čeprav zgodovinsko točna, ni po svojem karakterju dosledna, ker je pripravljena na kompromis1, končno iz lastne «male» izkušnje spozna, da je avtorjeva zamisel tudi karakterno dosledna. Kajti «svet v malem«, njen svet jo pouči, da je včasih iz «višjih razlogov«, kakršen je na pr. obstoj lastnega teatra, potrebno sklepati kompromise, ki se končno izkažejo, da v bistvu le nico kompromisi. Kajti kakor pojde končno Ivana svojo pot, ki ji jo narekuje njen notranji poziv, tako bo tudi igralka sama sledila svojemu umetniškemu klicu. Tako doživlja in preživlja igralka sama v «malem» isti konflikt, kot ga je morala doživeti Ivana iz Lorraine in tedaj jo razume in se polno vživi vanjo, tako da se končno popolnoma stopi pa odru z junakinjo. Kljub «pirandelistični» zapletenosti zgodbe je avtorjeva zamisel jasna, čista in prozorna kakor brušeno steklo. Velika je sugestivna moč njegovega dialoga, njegove besede, ki sta živa in sproščena in mojstrsko služita osnovni zamisli, ki kakor zbirna leča zedinja v sebi tokove obeh časov: zgodovinskega Device Orleanske in sedanjega teatr-skih ljudi, ki obnavljajo njen lik in njeno dobo na odru. Tu je avtor pokazal tudi izredno zgodovinsko tenkoslušnost; v njegovi zamisli se nam brez vsiljivosti razodene pravi smisel zgodovine. * • * Urizoritev mariborskega gledališča že precej dolgo nisem videl. Slišal sem medtem razne glasove o njem. tudi manj ugodne. Predstava »Ivana iz Lorraine« me je pričala, da je mariborsko gledališče kot celota na dostojni umetniški ravni in da vzdržuje in še izpopolnjuje svoj nekdanji zaslužni sloves. Upravnik gledališča Jaro Dolar je obenem režiser «1-vane iz Lorraine«. V svojem nelahkem režiserskem podvzetju je izpolnil oziroma združil dvoje neobhod-nih elementov: oster in razgiban tempo, ki je povezoval posamezne prizore v celoto, in obenem miselno (idejno) poglobitev karakterjev in avtorjeve osnovne zamisli. S sila prepros.to, toda invencioznq in sunotrno sceno Vlada Rijavca je u-stvaril tako uprizoritvi str-žen in okvir. Kri in meso pa so delu dali igralci. Igralko Mary Grey in obenem Ivanko iz Lorraine je ustvarila Mira Bedenkova. Slišal sem opazko, da je bi- la za kmečko dekle, kakršna je bila Ivana, vse pre-nežna in presubtilna. Toda sugestivnost njene igre je postavila to opazko na laž. Nasprotno: prav skozi to igralkino nežnost in telesno subtilnost je prišla sugestivnost njene igre in besede samo še do polnejšega izraza. Najlepši dokaz; sredi Ivankinega otepanja z daupiiinovimi (prestolonaslednikovimi) svetovalci se je slišal ogorčen glas iz občinstva — na račun teh svetovalcev in dauphina, kar je spričevalo i za veliko sugestivnost igralke in njenih soigralcev, kakor tildi za živo dojemljivost in vživetje našega občinstva. Mira Bedenkova nasi je s sugestivnostjo svoje igre o-svojila in nas do kraja prepričala. Janko Hočevar je igral (igralca) Leslija \Varda in obenem dauphina z inteligentnim vživetjem v daup-hinov slabičevski in neodločni karakter. Bil je to tenkočutno zastavljen značaj, ki je v izvedbi dosegel kljub nekaterim- pomanjkljivejšimi v subtilnosti besednega izražanja precejšnjo zaokro- ženost. Hočevar ima zlasti bogato mimiko in mpč izražanja v (živčnih) kretnjah, ki sta prišla v dramatičnih preokretih do polnega čustvenega izraza. Joge Mlakar je igral Wil-la Mastersa (direktorja in režiserja gledališča) zelo naravno, čustveno toplo in neprisiljeno. Kot inkvizitor je bil impozantna pojava, izrazit odrski lik Zanimiva kreacija je bil inspicient Harry Jožeta Samca v svoji neutrudni aktivnosti in prizadevnosti.. Kot oče Massieu je postavil na oder živ karakteren lik. Franjo Blaž je kar v treh likih zaživel s svojim smislom za ostro karakterizacijo: kot igralec Abbey, kot Ivanin oče in kot beauvais-ški škof. Blaž ima močan smisel za izrazito gradnjo karakterjev, ki jih zna krepko izklesati v odrske like. Prav zanimiva je kot karakterna igralka Polona Blaževa, ki je zlasti v liku Au-rore, dauphinove ljubice, prišla do veljave z odrezavostjo in nonšalantnostjo kokete. i Slava Plevela imam pri-,ložno?.t zasledovati kot prizadevnega igralca že desetletja. Razvil se je v izrazitega karakternega igralca, ki zna doživljeno podati svoje like (kot igralec Garder in kot Bertrand). Razgiban karakter je u-stvaril z vedno zaposlenim (igralcem) Nobelom Arnold Tovornik, ki je igral poleg Predstavnica openskega prosvetnega društva izroča Mariborčanom cvetje. tega še La Hireja, ki mu je dal s svojo impozantno pojavu dobro resonanco Simpatičen nastop je pokazal Marijan Bačko kot režijski asistent Joe Cordvvell, njegov govor Ivaninega brata pred Ivano pa je prišel kot prizor do žive učinkovitosti. Drugega Ivaninega brata'je dobro karakteriziral naš rojak Dušan Mevlja (znan tudi kot pesnik in pisatelj), ki je dobro podal tudi !(i-gralca) Dollnerja. Dva izredno topla in prisrčna lika je s- polnim vživetjem podal Roman Lavrač z (igralcem) Sheppar- dom in dauphinovim prijateljem in pesnikom Alainom Chartierjem. , Danilo Gorinšek, dolgoletni mariborski igralec, ki je znan tudi kot pesnik in mladinski pisatelj, je ustvaril dvoje izredno markantnih likov: (igralca) Jeffsona in dauphfnovega svetovalca de Tremouilleja. Zlasti kot slednji se bo gotovo gledalcem vtisnil močno v spomin." Impozanten, je bil Franjo Kumer kot nadškof v Reim-su. v liku in nastopu ostro izklesan. Simpatičen kot (i-gralec) Kipner. Nadaljnji izraziti liki: Fra- i njo Vičar v svojih treh vlo- I gah kot igralec, Ivanin stric ■in kot Thomas de Courcel-les, Boris Brunčko zlasti impozanten kot orleanski ba-stard; lepa odrska pojava igralke je Angela Janko-Jenčičeva; simpatičen Janko Haberl kot Quirke. Zbranost in pozornost občinstva, obilno cvetje in darovi, spontani aplavzi, vse to je bilo dokaz, kako močno je odjeknilo gostovanje Mariborčanov pri našem občinstvu. In zasluženo: kajti kot celota in v podrobnostih nam je nudila uprizoritev I «Ivane» umetniški užitek, ki i ga zlepa ne bomo pozabili. VLADIMIR BARTOL NEMOGOČE V TRSTU, KAR JE MOGOČE PO VSEJ ITALIJI v1VT° CUNJA | *rstu 1. 4. 1927 LUCIJAN CAHARIJA ■tu l. 4. 1927 ro.ien v Vidmu 7. 4. 1925 rojen v Nabrežini 9. 11. 192» 1945 v Trstu padel 17.3.1944 pri Temenici padel 1. 5. 1945 v Sempolaju HERMAN CESCON rojen v Vidmu 7. 4. 1925 IVAN BATIČ . ERVIN CUNJA 1. 4 1926 roien v Sv Križu 29. 8. 1916 rojen na Škofijah 3. iu. *»zo Mostarju pogrešan od 17. 2. 1945 padel 14.12.1944 na Kruski gori m A ALDO CERGOLJ Dosiirt- ? roJe" na Škofijah 7. 9 1919 Posledice vojne padel 4. u, 1944 v Istri ALOJZ CAHARIJA rojen v Nabrežini 3. 6. 1»98 umorjen od ustašev v Zagrebu To, kar'se zdi še vedno za Trst nemogoče, je že prav lepo postalo mogoče za toliko italijanskih mest. Nedavno je namreč orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane gostoval v celi vrsti italijanskih mest od Aguile do Sassarija na Sardiniji in od Trenta do Barija ter raznih mestih vmes. Zanimivo je, da si lahko za koncert v Bologni videl velike plakate na pr. v Veroni. Pri lem je še važno pripomniti, da je bilo ime dirigenta Matačiča povsem pravilno napisano, s kljukicama na č in č. Po ljubljanskih listih povzemamo nekaj poročil o tem gostovanju. Na vprašanje, kako je sploh prišlo do gostovanja, sta tehnični vodja tov. Souvan in direktor Koncertne poslovalnice tov. Andrejičič odgovorila: »Kako je prišlo do turneje? Pravzaprav smo bili najprej povabljeni le v dve mesti, in sicer v Afjuilo m Sassari, kjer sta bila Beethovnova festivala. Teh festivalov bi se sicer morala udeležiti Nordwestdeutsche Filharmonie iz Hanovra, ki pa je gostovanje odpovedala, Na podlagi uspehov, ki smo jih dosegli na šestih koncertih v dveh mestih, smo dobili ponudbe tudi iz drugih mest. Tako smo obiskali še Bari, Brescio, Trento, Bologno in Treviso. Tako je ta pot dobila značaj turneje, ki je tem večjega pomena, ker smo bili prvi jugoslovanski simfonični orkester, ki je imel takq turnejo po Italiji«. O uspehih v posameznih mestih je podrobneje poročala «Ljudska pronica«. Tako beremo o gostovanju v Aciuili: Spored je obsegal uvodoma uverturo k Verdijevi o-peri «Moč usode« in že z njo so si izvajalci pridobili publiko, ki je napolnila veliko koncertno dvorano do zadnjega kotička. Nato je sledila Čajkovskega IV. sim- Zmagoslavna turneja Slovenski1 filharmonije Navdušen sprejem in odlične kritike nastopov po mnogih, italijanskih mestih pod vodstvom Jakova Cipcija in Lovra Matačiča MARTA DANEU rojena na Kontovelu 7.10.1923 padla 15. 9. 1943 pri Gorici JOSIP DOLJAK rojen v Samotorci 16. 3. 1924 padel 26. 9. 1943 v Samotorci STELIO VELJAK rojen v Zavljah 26. 7. 1925 padel marca 1944 v V. Laščah PIETRO DEVESCOVI rojen v Trstu 21. 7. 1924 umrl 2. 12. 1944 v Dahauu EGON DANEU rojen na Kontovelu 21. 1. 1928 padel 26. 9. 1943 v Škrbini GIORDANO CRESSI rojen v Trstu 17. 5. 1928 pogrešan od 24. 12. 1944 fonija po nji pa dva (IV- in III.) Beethovnova klavirska koncerta s solistko Rosando Co rradini, novo zvezdo na italijanskem pianističnem področju, ki si je že s tem svojim prvim nastopom o-svojila občinstvo. Koncert je vodil naš dirigent Jakov Cipci. Pod isto taktirko je potekel tudi drugi koncert naslednji večer s še stopnjevanim uspehom. Velika dvorana «Teatro comunale« je bila iznova polna občinstva, med katerim je bilo tudi mnogo novinarjev. Osrednja točka tega večera je bil Beethovnov III. klavirski koncert z znamenito italijansko pianistko Ornelio Santoliquido. Navdušenje je bilo zelo vehko in orkester je moral ponavljati Gotovčevo Simfonično kolo. Se večji uspehi so čakali Filharmonijo v mestu"' Sas-sari na Sardiniji. Tam je bil prvi koncert 24. maja pod vodstvom Jakova Cipcija in s sodelovanjem velikega švicarskega pianista Adriana Aeschbacherja. Kritik lista «La- Nuova Sarde-gna piše: «Pianista A. Aeschbacher-ja pozdravljamo tokrat tretjič v našem mestu, toda prvič s spremlje vanjern orkestra. Tokrat je bila to Filharmonija iz Ljubljane, o kateri lahko brez nadaljnjega trdimo, da jo je mogoče uvrstiti med najsrečnejša poznanstva sassarske publike in ki ima, kakor smo se prepričali, takšne značilnosti, da jo lahko označimo kot najuspelejšo od vseh doslej v Sassariju gostujočih. Orkester je vodil njegov stalni dirigent Jakov Cipci in njegova srečna in dognana roka, njegova točnost in natančnost pri izdelavi dialogov pri Beethovnu, ter izdelanost najbolj izrednih zvokov pri Cajkovskem so zelo na široko in pohvalno razpisali o Slovenski filharmoniji. Uspeh obeh teh koncertov v Sassariju je bil izredno velik in povsod so morali dodajati točke izven napovedanega eporeda. Temperamentni poslušalci so z glasnimi vzkliki «bis» zahtevali ponovitev ter vobče sprejeli goste s tako prisrčnim in navdušenim odobravanjem, kot ga pri nas vobče ne poznamo. Seveda je dalo to tako dirigentu kot ansamblu mnogo volje in navdušenja, s katerim so skupaj lahko dosegli prepričljive in močne uspehe. Drugo polovico ‘urneje je prevzel vodstvo dirigent Lovro ...utučič, ki je s svojim prvim nastopom, na tretjem filharmoničnem koncertu v mestu Sassari zavzel občinstvo. Lo~.ro .-ulučič je vodil tretji m četrti simfonični koncert v mestu Sassari na Sardiniji 26. in 27. maja. Tudi te koncerte sta občinstvo in kritika najtopleje sprejela. Poročevalec dnevnika »Corriere dellTsola« piše pod naslovom «Brillante conclu-sione del ciclo beethovenia-niano« (27. maja) med drugim: »Nova laskava uveljavitev Filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom mojstra Lovra Matačiča. Obstajajo dirigenti, ki na mah, čim stopijo na oder, galvanizirajo pozornost publike in orkestra. Tu gre jasno za privlačnost, ki izvira iz žive sile osebnosti; priznam, da ta lastnost sama ne zadošča, da bi izoblikovala velikega intepreta, vendar pa igra ta element vlogo prvega reda. Kakor koli, I.ovro Malačič spada v to kotego-rijo » Iz Sassarija se je orkester vrnil skozi Neapelj na ce- I lino; prv.i naslednji koncert 1 je bil v mestu Bur i. Tudi tu je doživel orkester triumfalno odobravanje navdušenega občinstva. Uspeh je bil tolikšen, da je vodstvo Filharmonije takoj sprejelo ponudbo, da v prihodnji sezoni gostuje s svojim zborom m orkestrom na Mozartovi pro- I slavi z «Requiemom». To ponudbo je seveda Filharmonija z veseljem sprejela in jo bo vsekakor skušala realizirati. Dan kasneje je bil koncert v mestu Brescia, čigar učinek lahko lakonično na-zovemo: «Veleuspeh». Sled- njič je bil 2. junija koncert v mestu Treti to, kjer je navdušena publika rezervirala sedeže še za koncert, ki je sledil naslednji večer v Bologni. Vneti poslušalci so spremili orkester v Bologno, da tam poslušajo drug program v isti izvedbi. Glede na program, ki ga je Slovenska filharmonija izvajala, sta tov. Souvun iti Andrejičič povedala: Pri koncertih v Aquili in Sassariju so bili programi že vnaprej deločeni, ker e bilo na sporedu vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov. Poleg dveh italijanskih pianistk, je na teh koncertih kot solist nastopal izvrstni švicarski pianist A-drian Aeschbacher. katerega smo povabili, naj pride tudi v Ljubljano. Na turneji smo poleg omenjenega izvajali še druga dela klasičnega in modernega repertoarja ter nekaj jugoslovanskih skladb, med katerimi je bilo deležno posebnega uspeha Gotovčevo Simfonično kolo. Ce sedaj ocenimo turnejo, sta bila brez dvoma umetniško najpomembnejša koncerta na festivalih v Aqui-li in Sassariju. Ta dva festivala sta zaradi občinstva, (Nadaljevanje na 6. strani) Ujdvik n V.10- 19'A ‘•■5.1945 COK v Plavjah posledice vojne COSOLl 2j In U 23' 5l ■ 1944 v G nas prepričale ne le o njegovi modri meri interpreta, temveč tudi o tehtnem in bravuroznem podajanju številnega in dobro uravnovešenega orkestralnega kompleksa. Ce k temu dodamo Še kar najbolj prepričljivo zmožnost podajanja spevnih mest — kar je, če se ne motim, pravi italijanski način interpretacije — imamo kar dovolj vzrokov za našo trditev, da bomo tu- JAKOV CIPCI di v bodoče dali prednost temu orkestru pred drugimi inozemskimi, s katerimi ima v ostalem skupno točnost v podajanju in natac-nost'v pripravi«. Posebne izredne laskave ocene so prinesli tudi drugi sardinski listi, tako »Corriere deirisola« pod naslovom filatelistični kotiček, ki bo brez dvoma mnogo koristil. Prav tako pozdravljamo filatelistični kotiček v ((Galebu«, lepi otroški reviji, ki izhaja v Trstu. Propagandi za filatelijo pa služijo tudi osebne filatelistične razstave, ki jih je pričel prirejati filatelistični 'klub «Lovrenc Košir» vsako soboto in nedeljo na sedežu v Ulici Roma. Doslej smo imeli štiri take razstave, na katerih so razstavljali člani Ločniškar, Merlak, Harej in Kranjc, ki je zadnjo nedeljo razstavljal popolno zbirko češkoslovaške države od njenega nastanka do nemške zasedbe pred drugo svetovno vojno. Obljubil je, da bo v prihodnje razstavil tudi povojno Češkoslovaško. Razstave bodo vsako soboto popoldne in ob nedeljah zjutraj na sedežu in priporoča- mo vsem ljubiteljem filatelije, da si jih ogledajo. To bi bilo priporočljivo zlasti za mlade zbiralce, ki bi videli kako se ureja zbirka. Na vsak način želimo, da bi se slovenska filatelija na Tržaškem, ki se je v nekaj letih tako razmahnila, medtem ko prej o njej ni bilo sledu, še bolj razširila. Hkrati pa mislimo, da bi bilo najbolje, da bi se dijaške filatelistične skupine na podeželju povezale s tržaškim klubom, da bi bilo njihovo delo bolj uspešno in učinkovito, hkrati pa priporočamo tudi Društvu slovenskih srednješolcev, da bi ustanovil filatelistično sekcijo, ki bi brez dvoma postala v kratkem uspešna. Da bi pa pomagali tudi mi, posebno tem mladim filatelistom, jim bomo v bodoče posvetili kar največ skrbi s članki o raznih filatelističnih potrebščinah, o raznih urstah znamk, o raznih načinih tiskanja znamk, in na splošno o filateliji. Ce pa bi kdo želel o vsem tem kaj bolj podrobno izvedeti, lidaj je kakšna znamka izšla, h kakšni seriji spada, kaj o zobčanju ali o sličnih stvareh, se lahko obrne pismeno na «Filatelistični kotiček» pri Primorskem dnevniku in vsakemu bomo skušali ustreči s primernim in zadovoljivim odgovorom. TEH NI Č n e Z AN IMIV O ST I j Kof hiše visoki valovi" «Kot hiša visoki valovi so dvigali našo ladjo«, radi včasih pretiravajo ladijt-ki potniki. Kako visoki so valovi v resnici? To se da najlep- še opazovati na pramcu (sprednjem delu ladje); seveda moraš biti utrjen, si- cer ti bo morska bolezen pokvarila^ ta «užitek». Kdor je že doživel viharje ha morju, bo potrdil, da se res zdijo valovi visoki kot hiše ali cerkveni stolpi. Vendar ni tako. Izmerili io natančno višino valov in prišli do poraznih rezultatov Pokazalo se je. da so vsi opazovalci na ladji podvrženi optični prevari in da valovi niso bili nikoli toliko visoki. Kako pride do te optične prevare, najbolje vidite na naslednjih slikah. V ladjedelnici morajo pri gradnji ladij upoštevati viharno morje, če nočejo doživeti katastrof. Valovni hrib (slika 1.) vpliva na obtežitev srednjega dela ladje, če sta pa pramec in krma (prednji in zadnji del ladje) na dveh valovnih hribih, srednji del lad-' je pa v dolini, obstala nevar- nos't, da se ladja v sredini prelomi (slika 2 ). Optična prevara je kriva, da ladijski potniki vidijo mnogo višje valove, kakor so v resnici. Ladja na viharnem morju se močno ziblje: naprej in nazaj, se vzpenja na grebene valov in pada v ((brezna«; potnik vidi horizont v podaljšku ladijske osi. Posle- dica tega je. da meri višino valovnih hribov in globine valovnih dolin po namišljenem podaljšku horizonta ter zato precenjuje njihovo velikost. Na slikah 3. in 4. vidite pravo in namišljeno viši- no. (Da boste laže razumeli, je vse naribano močno pretirano). Gibanje ladje na razburkanem morju je odvisno od njene dolžine. Na Atlantskem oceanu so valovi med velikimi viharji dolgi največ 140 do Igo metrov. Ce je ladja dolga več kot 160 metrov, potem «jezdi» na dveh valovih, če pa je krajša, ka’ r so valovi, so razmere seveda drugačne. Manjši parniki mnogo več potujejo po valovih. Najslabše se godi mali jadrnici. ki mora slediti slehernemu vzgibu razbesnjene vode in jo premetava tako kot jajčno lupino, (slika 5.). Muren muzikant Gre po svetu droben fant, črni muren-muzikant. Pridno, pridno muren svira, V gosli drobne pesmice ubira, pesmi sladke, pesmice srebrne, z njimi misli si preganja črne. Z njimi smeh privablja cvctju, fci umira in veni v poletju• Gode, gode drobčkani plavici, slaku, maku v rži in pšenici. Poje brezi, ki ihti v samoti, poje borom, tihih jelk lepoti. Za p otoček, ki se v logu vije, ki neba modrino sinjo pije, muren gode, gode neprestano — — Nežno pesem poje za poljano. Se v gorice tiha pesem zajde, kjer poljublja sonce rodne b ra jde. Poje, poje mesečini v noči, ki kot slap svetal z neba se toči... Gre po svetu droben fant, črni muren, muzikant... Manko Golar OH DESETI OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFASiZUOli spomiMO se naših padli! VIKTOR BAIS ORESTE PEČARIČ MARIO rojen v Škofijah 20. 4. 1922 rojen v Škofijah 5. 2 1928 rojen v Trstu padel 2. 10. 1943 v Istri padel 14. 11. 1944 v Topolovcu padel 8. 1. 19” na DRAGO PETAROS rojen v Borštu 14. 10. 1914 padel 3. 8. 1944 p. Zužeraberbu SLAVKO BRISCEK-ALOJZ EMIL „iinl rojen v Trstu 8. 8. 1927 roj. v Logu prij'®1 v SP11 padel 24. 3. 1945 v Rovtah umrl 20. 9. i945 ' ALOJZ BADALIC rojen na Proseku 10. 7. 1*14 pogrešan od 3. 3. 1945 ARMANDO BRAZZATTI rojen v Trstu 15. 10. 1923 padel 10. 4. 1945 pri Smuki MIRKA rojena v Preben«'pJ ustreljena 29.8.19 GAUDENZIO BERGOT st. rojen v Trstu 28. 5. 1866 ZORA BERGOT rojena v Trstu rujrn v 11>»• iouu rujriia v umu ustreljen od SSovcev 19.3.1945 umrla 19. 4. 1945 v taborišču GAUDENZIO , »..V rni^n V *'■ rojen v pogrešan MARCELLO APOLLONIO rojen v Miljah 29. 5 1923 padel 23. 6. 1944 p. Črnem vrhu BRUNO BONIFACIO rojen v Trstu 29. 10. 1922 padel 23. 5. 1944 v Bosni R EN 410 ' rojen v padel 10- J' MARIO BALBI ALDO RIOSA rojen v Trstu 11. 10. 1924 umri 25.2.1945 v Buchenwaldu padel 19. 4. 1945 pri rojen v Miljah 9. 6. WW # — I rojen '■ : ’ - ’ - ' '■ ■ ,7 ‘ • " ’ - • MŠŠMI - Naši kraji in ljudje Šolska prireditev Ob četrtkovi šolski prireditvi so starši šolarjev in drugi ljubitelji malih prirediteljev napolnili šolski hodnik, ki je za takšne nastope dovolj prostoren m prikladen. Z zanimanjem so spremljali izvajanje sporeda: petje, deklamacije, ntmični nastop in kar dve igri; «Dve tetki» in «Vedež». S pevskimi točkami so otroci pokazali, da bi mogli nastopiti t^di z ubranim dvoglasnim Petjem, ker imajo pretežno prav dober posluh. Je razum-ljivo, če so se udeleženci navdušili predvsem za igri; naš človek ljudi oder in se rad sieča z dobro voljo, posebno ce mu jo izvabijo malčki. To nalogo so le-ti z obema igrala dobro izpolnili in želi za to polno priznanje. Naj doda-m°< da je šaloigra «Dve tetki» zelo posrečena in prikladna naši «ameriški» duševnosti, nudila razen smeha tudi dober nauk BOLJUNEC Matije Žerjala ni več V starosti 77 let je ta tecten Urnrl naš vaščan Matija Zer-po domače «Bec». Pokopa-s|n° ga na domačem pokopališču v sredo popoldne. Pogreba se je udeležilo veliko ,evH° domačinov in ljudi iz okoliških vasi, k.i so pokojnica cenili in spoštovali; vaški Pevski zbor pa je zapel ne-kaj žalostink. Pokojnik je bil večkrat iz-voljen za vaškega župana, bil vse svoje življenje zaveden Slovenec, kremenitega značaja, odločen in odkrit io Vsakogar. Nikdar ni zatajil svo-Jega prepričanja in samega seoe, tudi v dobi fašističnega nasilja, ko je bil tudi nekaj Jasa zaprt. Ni se bal poved a-resnice v obraz nikomur. Posebno ko je šlo za pravice l.iudstva, za čigar napredek se vedno globoko zanimal. Bil je svoj čas odbornik poetičnega društva «Edinost» v Trstu. Sodeloval je takrat s dr. Vilfanom, h kateremu je večkrat prišel po pojasnila in nasvete glede raznih Zadev, posebno pa glede predpisov in zakonov, ki so jih )zoajale takratne oblasti, na* t() Je ob nedeljah te stvari raztolmačil vaščanom, ki so mu bili za to hvaležni. Ce-prav je bil že v letih, je razumel in sledil političnemu Razvoju pri nas. Se mnogo J?.1 bil napravil koristnega ^udstvu. toda zadnja leta je ?gubil vid. A to ga ni potrlo, čeprav mu je bilo zelo hudo. Kdor ga je videl, ne bo ni-.°li pozabil, kako je že star )n slep hodil delat na njivo *n v vinograd, kjer je brez kakršnegakoli spremstva ob-r^oval in vezal trte, da so Se mu vsi kar čudili. Bil je res mož n a svojem mestu. Naj mu bo lahka domača zemlja. SAMOTORCA Marija Gruden Pred dnevi je nenadoma u-mrla Marija Gruden po domače Andrejčkova. Kljub svoji visoki starosti 77 let je bila telesno in duševno čila in ni nihče mislil, da bo tako naglo kl,nčala svojo življenjsko pot. Rila je vzor delovne kraške ^ne in ni poznala pokoja. Remija ii je bila upanje, zabava. zdravje in uteha. Le koristno bi bilo, če bi jo novi r9d v tem posnemal Zaslužila 5' je mir in počitek v domači Srudi. TRNOVICA Koristi jusarskih borovcev , «Vendar imamo zmeraj ne-*a.i od naših borov. Kaj pa bi •nieli^ če bi bila namesto njih Rola gmajna«. Tako meni že ozorel možakar in z njim »red drugi razsodni domačini "T solastniki praprotsko-trnov-e8a jusarskega borovega •Jozda z lepimi debli, ki redno 'a.iejo drva in gradbeni les. ,Udi sedaj smo prodali okrog th3 (1000 q) debel. SKup-ost je res dragocena reč m !;? bi jo znali v našem kmetij-L J*1 gospodarstvu ceniti .n Pfaktično bolj uvaževati, bi si tem priborili marsikatero u-iiv, ost in prednost, ki nam individualno gospodarjenje e more nikoli nuditi. TREBČE Snet bodo peli ^sekakor moramo pohvaliti zase fante in može, ki so se veliko vnemo in požrtvoval-, Ostjo spet poprijeli petja, da J,rn° imeli v naši vasi pevski j or*. ki se bo lahko pomeril z Ugimi na našem področju-45* ^°V1 moški zbor ima zdaj no rabiti 10% našega nabrežinske-ga kamna. Za to se je občina zavzemala že pod bivšo anglo-ameriško upravo in to potrebo ponovno prikazala ravnatelju tega urada ob priliki njegovega obiska naše občine. Stvar je vsekakor dobra, ne zasluži pa takega slavospeva kot ji j?a poje «Demokracija». Po mišljenju naših delovnih ljudi pomeni to malo več od «Blaže- Dopisujte v rubriko «NA$1 KRAJI IN LJUDJE» vega žegna». Vprašanje je, kako se bo odlok izvajal in kakšno korist bosta od tega imela občina in delavstvo. Od večje količine oddanega kamna bodo imeli korist le podjetniki, ki se bodo s tem znebili predvsem onega kamenja, ki doslej ni šlo v promet. Vsak prvi torek v mesecu imamo svoj sejem, blagovni in živinski. Vsi ti sejmi pa so podobni: majhne kupčije s čevlji, posodo in manufaktui-nim blagom, živine pa kakšen rep. Le na predzadnjem sejmu je bilo nekaj več mladih furlanskih prašičev. Kaže, da se gospodinje naših vasi spet o-prijemajo prašičereje, k-i so jo v zadnjih letih opustile. Tudi to pove o gospodarski krizi! Naš lanski vinski pridelek bo skoro skopnel. Kako pivcem tekne dobra domača kaplja, vidimo iz primera, ko je neki domačin z osmico stočil v treh dneh 12 hi vina. Smrtna kosa Nabrežinsko delavstvo je nedavno izgubilo svojega dobrega stanovskega tovariša in sposobnega kamnoseka Emila Makovca. Nekaj let se je njegova odporna narava upirala zavratni bolezni in smo že mislili, da si bo spet opomogel. Podlegel ji je v najlepši dobi 44 let. Njegov mirni značaj, razviti čut tovarištva, osebni ponos in poštenje so vzbujait pri delavstvu spoštovanje. Ko je videl kako malo njegova stranka («Demokracija») to ceni jo je zapustil. Velika udeležba pri pogrebu in prostovoljni prispevki delavstva za kritje pogrebnih stroškov so bili dokaz kako priljubljen le bil pokojnik med delavstvom in ostalimi vaščani. Lahka mu zemlja! Vdovi naše sožalje. (f.) * * * V četrtek popoldne smo pokopali na domačem pokopališču pokojnega Ivana Miheliča, ki je nenadoma umrl v starosti 70 let. Pogreba se je udeležilo veliko število domačinov in ljudi iz sosednih vasi, saj je bil pokojni Nini znan kot spreten kovač po vseh o-koliških vaseh in povsod priljubljen zaradi svojega dobrega značaja. Ze nekaj časa je imel bolezen v grlu, a ne tako hudo, da bi zaradi tega moral umreti. Prijelo ga je nenadoma in strlo. Naj mu bo lahka domača gruda! SLIVNO Šolska prireditev V četrtek popoldne so imeli svojo zaključno prireditev tlici i otroci iz Slivnega, kjer imajo pouk še v zasebni hiši. v majhni in neprimerni sobi. Dečki in deklice so najprej zapeli nekaj narodnih pesmic, nato je deklamirala učenkd Ivanka Trampuž, na vrsto so prišli dečki s «Pogovorom pod vaško lipo» ter z recitacijo, sledile so jim deklice s prizorom in deklamacijami ter / ritmičnimi vajami. Mladina in starši so napolnili sobo, ker pa ni bilo za vse prostora, so nekateri sledili sporedu kar skozi okno. Nekateri otroci niso mogli nastopiti zaradi bols/.ni in so" jih naknadno naaomesf.Ii drugi učenci, ki so nastopali kar brez vaj, ker ni bilo za to več časa. Zaradi tega mo.amo šo-larčke iz Slivnega zares pohvaliti. Ob lej pi‘1'ki pa smemo zamolčati Kar smo slišali v Slivnem. Pritožili so se nam namreč, da ^ je rn^d šolskimi otroki razširila bolezen, ki traja že dober mesec, a občinskega zdravnika ni bilo še sploh na obisk v selo. Nekatere posamezne druž?ne so same poklicale zdravnika ker so bile v skrbeh za svojo deco. Ne vemo, kdo je tega kriv, vsekakor pa je obsodbe vredno, da se občinski zdravnik ne prikaže v šolo, niti ko razsaja med šolsko deco bolezen. Na školjih... Gospodarski pomen detelje za naše živinorejce Čeprav naslavljamo članek (ki je nekakšno dopolnilo nedeljskemu članku. Za večji donos naših senožeti«), Našim gospodarjem, so prav toliko, če ne še več, namenjene tudi gospodinjam-mlekaricam, ki jim je nedvomno na tem, da napolnijo posodo za mleko z več mleka in boljše kakovosti. Reja goveda zaradi mesa in prirasta se je namreč umaknila reji zaradi mleka. Čeprav niso naši pogoji za_ to prvovrstni, niso niti takšni, da bi ne mogla naša govedoreja doseči večjih gospodarskih uspehov. Treba se je le čimbolj približati načelom umne reje in v tem slediti naprednim deželam kot je n.pr. mala državica Danska. Res daje danska krava okrog 3500 kg mleka na leto (10 kg dnevno) a požre tudi veliko količino tečne ali 'f. redilnimi snovmi (beljakovina maščobe itd.) bogate krme. Za večjo' mlečnost krav so Danci poskrbeli za večji m bolj i i pridelek krme. Razmerje med prvotno in Ttasnej" šo mlečnostjo je bilo to-le: Leta i8tjl je prišlo na kravo 1000 kg, leta 1930 pa že 3300 kg, leta 18til so za kg masi« porabili 31.7 kg, leta 1930 pa le 23.5 kg. Od leta 1861-1930 so Danci povečali površino polja za krmo od 2,5 milijona ha na 3,3 milijona To polje so obdelovali vedno bolj vestno in umno ter tako pridelek na isti površini potrojili. Tudi mi smo se privadili na njivsko pridelovanje krme, a pretežno zelo pomanjkljivo, nesmotrno in zato z razmeroma majhnim uspehom. Naša živina je odvisna pretežno od krme s senožeti, oziroma od paše po gmajni in se zato slabo pri gobcu molze. Na naših senožetih je malo dobre, a zelo veliko slabe trave, velika redkost je detelja, brez katere bi ne smelo biti nobeno krmi posvečeno zemljišče. Vse premalo poznamo in zato tudi premalo cenimo pomen detelje v kmetijskem gospodaistvu in njeno važnoit kot krme. Detelja ima svojo glavno (srčno) korenino, ki sega globoko v zemljo (celo do 3 m). Ko jo preorjemo, ostanejo v tleh mnogostransko razviti razrastki korenin, ki razpadejo in v zrahljani in dobro prezračeni (razorani) zemlji večajo njeno rodovitnost. Je pa še I ruga. in sicer zelo dr«-gocer I prednost detelje, ki je nikoli dovolj ne poudarimo Detelja spada k stročnicam, ki jih poznamo po metulja-stem cvetu, kot ga imata fižol in grah. Stročnice živijo v sožitju z bakterijami, ki se naselijo na njihovih koreninah v obliki drobno zrnatih gomoljčkov (bunčic). To so nekakšne prirodne fabrike, ki presnavljajo dušik zraka. Dušik pa je neobhodno potreben za tvorbo beljakovin, ki so, kot znano, najvažnejša organska snov za živali in ljudi. Rastline potrebujejo mnogo dušika za svojo rast in svoj plod. Povprečno vsebujejo me-tuljčnice (stročnice) te-le hranilne snovi: čista detelja lucerna grah bob če jo primerjamo s pšenico, ki ima s krompirjem, ki ima beljakovine 14 odst. 16 odst. 23 odst. 25 odst. tolšče škroba vlaknine 3 odst. 37 odst. 24 odst. 3 odst. 31 odst. 27 odst. 1.5 odst. 52 odst. 6 odst. 1.5 odst 49 odst. 7 odst. 4.5 odst. 2,2 odst. 1.5 odst. 36 odst. 0,1 odst. 21 odst. 37 odst. 1 odst. vidimo, da ima detelja 3-4 krat več beljakovin kakor pšenica, oziroma 6-7 krat več beljakovin kakor krompir. To je menda zadosten dokaz o veliki hranilni vrednosti detelje. Le-ta ima kot druge metuljč-nice visok odstotek beljakovin edino od bakterij, ki daje v zameno za pok metuljč-nicam dragoceno dušikovo hrano Za to dragoceno snov se res izplača vsako toliko odsto- ALI piti njive detelji in z njo posejati senožeti v razmerju 10-20%, kar pomeni, da morajo trave obsegati 80-90%. Glavni pogoj pa je. da je v zemlji dovolj apna (ki naši zemlji na splošno primanjkuje), drugače detelja ne uspeva ali pa slabo uspeva in se kmalu uniči. Ukrenimo, kar le moremo. da dosežemo čim več te odlične krme! • • da se s tihotapstvom ukvarjajo tudi kronane glave Princ regent kraljevine Lichtenstein Franc Josip bi moral te dni na sodno razpravo v Muen-chen zaradi tihotapstva najlonskih nogavic in drugega blaga iz Švice po Lichtenstei-nu v Zahodno Nemčijo. Po policijskih trditvah so v kratkem času pretihotapili skozi Lichtenstein kakih 140..000 parov najlonskih nogavic. Nemška policija je tihotapce zalotila in .1 ih spravila pod ključ, ni pa mogla aretirati princa regenta Franca Josipa, ker živi v svoji kraljevini Lichtenstein. Ostali aretiranci pa zatrjujejo, da je vso to tihotapsko trgovanje sprožil in tudi vodil sam princ regent. ** * # * da so se po dolgih letih v Madridu ponovno pojavili u-radni sovjetski zastopniki? Od leta 1939 ni noben službeni predstavnik Sovjetske zveze Stopil V Francovo Španijo- Elektro-inštalaciisko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalacije vseh vr->t električnih napeljav. Pokličite našo št. tet. 29-322. Ul. Boccaccio 10. SE PRIPOROČAMO! AVTOPREVOZNIKI) PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1406 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-29« STANOVANJE: Ul. F. Severo S, tel 33-113 elanov, ki se vestno in reo-Jbor *e pr‘ pevskem * # # košnjo smo skoraj že za-pr’- Kaže, da bo letos sena bot5eJ' 'e ne vemo, kako ga in« - P°SIJšili, če nam bo vrese naprej nagajalo. Ro«en;--pri ~nas 80 se P?Javile _ Tud i rirp?,”ice'. Zda' so šele po bi „,U' žalostno pa bi bilo, če p0 ,e razlezle tudi po njivah, d *ater'h nam spet dela pve-g;, '^C koloradski hrošč. Vsi krrJrrbn.(> obiramo in čistimo Up P'nšče, toda zatreti ga še t>|e.rn?rern‘>. Kdor pa ne prest- redno svoje njive, naj c)0 Ziiveda, da s tem dela ško-_Sdm sebi in drugim. Nabrežina poraba našega kamna i nt? Za del° je izdal >ain Ra podjetjem, da mo-tHj ”pri eradnji javnih poslo-n» 11 zaskem ozemlju po- OBIŠČITE TVRDKO KERŽE HAVVKINS LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PRISTEDIL1 BOSTE 80% NA PLINU IN CASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE? BODITE BREZ SKRBI! ELEKTRIČNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAPOMNITE SI TVRDKA TRST, Trg S. Giovanni 1 tel. 35-019 Marsikateri tujec, pa tuji domači*, ki prihaja v Trst v vročita poletnih dneh. opazuje mravljišče kopalcev ob obali od Miramara do Barkovelj Ko pa zagleda brhke posta, vice, ki se brezskrbno sonči io in sprehalajo tik ob cesti, st mu zdi. da ** kot Odiseja, vabijo sirene. A vsi nimajo vesp in l«m-bret — tudi kolo Je dobrodošlo; kakor tem mladeničem-dijakom — brezposelnim — ali ubrezpoklicnim«. Kje nal vzamejo denar za tramvaj, ali za bencin in še za vstopnino v kopališče, ki je pri nas in za sedanje razmere previsoka? V nprostem« kopališču ob barkovljanski obali ni vstopnine, nevarnost pa vedno preti. da ti malopridneži odnesejo kar obleko, ali kolo. Zato Je bolj gotovo, da si v skupini — po eden izmenoma pazi na imetje, ko so drugi v morju. Lepa le ta obala in krasno Je to morje, ki se blešči v soncu. Ze sam pogled je tn užitek. Se en skok v Grljan. Za rtičem, > katerega se zrcali v morju miramarski grad. je kopališče, kamor Tržačani prav radi zahajajo. Letos pa Jih do sedaj še ni bilo bogve koliko, ker j* več slabega kot lepega vremena in kopališče Je skoraj prazno. A. BUBNIČ Kdor ima motorno vozilo temu Je laže; ni mu treba čakati na tramvaj, ki vozi do Barkovelj, ali na avtobus, ki vozi do Miramara. Pa da bi bilo samo čakanje. — In gneča v poletni vročini? Prava turška kopel pred kopanjem? Zakaj "mravljišče in «pro-stoi kopališče pri cesti oh o-bali? Zaradi tega, ker Trslf nima dovolj javnih kopališč in ker vsak žep ne zmore« previsoke vstopnine. Poleg •prostega* kopališča Je tudi nekaj javnih kopališč. To v Cedasu je prav malo. neurie spomladi ga je precej poškodovalo in ni še popolnoma popravljeno. Letos pa ni stiske, ker ni še pritisnila prava vročina. Stara navada — čeprav so ie mladi — železna srajca Kaj pa igrajo? iBriškoton alt ut rešetu — Ne bi rekel — verjetno nekaj kar Je zdaj bolj v modi. Otroci pa jih opazu^ Jejo. Bi se radi naučili? Ali pa morda občudujejo lepe figure na kartah. Deklica bi že šla. ta mali pa se ji upira; prijetno mu je gledati, kako odrasli nekaj mečejo na tla, potem pa spet pobirajo. MOTOM 43 CCM DELFIN O 160 CCM ~ pel.ie povsod. — -g"£T' Prodaja na ob- ^ roke do 18 me- secev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo .Gilen" & Frisort Irsl Ut. Valdirivo 3G Ut. XXX ottobre 11 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini • FRAN C SIBLL1A ZNIŽANE CENE VSKH VKST l.KSA IEV TKDIH GORIV TRST — ULICA F. CRISPI 14 — TEL. 93-302 ULICA DELLE M1L1ZIE 19 — TEL. 96-510 J}n22Ulil>llfl limfi TRST, UL. K. VENEZIAN 5 — TEL. 24-197 ZASTOPNIK ZA TRST, VIDEM, GORICO IN FLRJ SCHIRATT1 vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin VERMOREL škropilnice — naprave za žveplanje — razprsilniki CINGANO tovarna vinarskih strojev N A R D I kmetijski stroji »KARSOLJNE« proti vsem rastlinskim boleznim (uporablja ga tudi nadzorništvo za javne nasade v Trstu) GORILNIKI na nafto in sanitarni predmeti AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LtJCKE, PHO-RACUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Sranko Zidarič SEMPOLAJ Sl 4 (Nabrežina) 0. K K K T M R K \ K 01.AJSi.WK PKI PLAČILU Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu . POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZ! TRST U' Moreri 7 telefon št. 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo 1 TRSI, L L. C B A T I ISTI 23 • I. Tel. 44-208 Telegr. IMPKXPOR I I R I KS I E UVAŽA: y$akovr»lni les, drva *n kurjavo, gradbeni material I /. V A Z A i tekali I, ko IoniaU no blago in ra*, novntne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE ONGER Mod. z jeki. dnom 10.500 Mod pozlačen 11.300 Mod. ves jeklen 13.000 Mod. vodotesni 13.300 Mod. zlat 18 k 36.000 PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 12. junija 1955 I nit * Li v 1 "IS::..j: VELIČASTEN PRAZNIK V KOPRU Nepravična obsodba videmskega prizivnega sodišča Delna potrditev obsodbe Krnesta Zdravliča po čedadskem pretorju kaže še vedno na veliko narodnostno nestrpnost v Beneški Sloveniji V sredo 8. junija je bila na videmskem prizivnem sodfšeu razprava proti tov. Ernestu Zdravliču, predsedniku SFS za Beneško Slovenijo. Tov Zdravlič je proti obsodbi če-dadskega okrajnega sodišča vložil na videmskem sodišču priziv, ker je smatral, da je bil po krivičnem obsojen. To-žitelj je bil podžupan sovo-denjske občine Jožef Trinko, znani šovinist, zaradi prepira, ki se je vnel po pogrebu msgr, Ivana Trinka med podžupanom in nekaterimi zavednimi beneškimi Slovenci. Na pogrebu msgr. Ivana Trinka 30. junija 1954 je bilo na stotine beneških Slovencev, ki so spremili k zadnjemu počitku svojega največjega moža; med njimi je bil tudi tov. Zdravlič v spremstvu nekaterih članov izvršnega odbora SFS za Bene.sko Slovenijo. 2e pred cerkvijo in na pokopališču na visokem Trčmunu, se je Jožef Trinko, doma iz Ce-pletišč, približal tov. Zdravli-ču in tov. Boniniju ter ju začel zmerjati. Predvsem mu je bil na poti venec, na katerem je bil slovenski trak z rdečo zvezdo in katerega so poslali v pozdrav beneškemu pisatelju ia pesniku tržaški slovenski študentje. Trinko je bil tako razjarjen, da je prisilil prisotnega orožniškega brigadirja, da je preprečil govor, ki ga je hotel imeti dr. Agne-letto iz Trsta. Po končanem pogrebu so Zdravlič in njegovi tovariši odšli v Sovodnje in'se ustavili pri mostu -v gostilni dr. Giovannija Vogriča. Komaj so se malo oddahnili, so zagledali na vratih podžupana Trinka, ki je razdražen stopil do njih in jih začel psovati, posebno pa Zdravliča, Boninija in mene. Zmerjal nas je s «prodanci» in z izrazi, ki jih uporabljajo lahko samo fašisti. Na izzivalne besede in psovke Trinka je odgovoril Zdravlič: «2al moram ugotoviti, da govoriš, kot da imaš fašistično mentaliteto, toda niso vsi takšni kot ti. V zadnjih petih letih se je dosti ftvari spremenilo in za drugih pet let se bodo stvari še bolj spremenile in demokratizirale.« Zatem smo odšli vsak po svoji poti. Nihče si ni mislil, da bo zadeva prišla jjred sodišče, niti sam Trinko ne, kajti pred čedadskim pre-tf>rjem je izjavil, da je Zdravliča zatožil šele potem, ko je izvedel, da je «capo di quella banda«. Pri tem je mislil na Zdravliča kot predsednika SFS za Beneško Slovenijo. Obtožnica, ki jo je čedad-ski pretor prečital na sodni razpravi 12. novembra 1W>4 se je glasila takole; »Ernest Zdravlič je dne 30- junija 1954 v javnem lokalu grozil in žalil čast Jožefa Trinka iz Cepletišča.» Vse izjave prič in zagovor Zdravliča niso nič pomagali. Cedadski pretor dr. Zucarello je takrat obsodil tov. Zdravliča in proti taki krivični obsodbi ni kazalo drugega kot vložiti priziv. Prizivna razprava se : pri- čela v sredo ob 9.15 in je trajala približno eno uro. »Jo prečitanju - zapisnika s prve razprave se je oglasil prvi branilec odv. Battocletti, ki je izjavil, da je bil Zdravlič krivično obsojen in da so v Čedadu verjeli le pričam to-žitelja, medtem ko pričam o-brambe niso hoteli verjeti niti besedice. Vsem je bilo jasno, da je prepir, ki je dovedel Zdravliča do sodišča, začel Trinko. Zaradi tega je branilec tudi zahteval, da se Zdravlič oprosti. Drugi branilec odv. Veritti je popolnoma zrušil umetno zgrajeno obsod- nald Devetak, Marij Ferletič, bo čedadskega pretorja in med drugim dejal, da bi moraii sodniki voditi račun o prepiru, ki je bil političnega značaja, odnosno da je bila to diskusija, ki jo je povzročil Trinko in pravzaprav Zdravliča tudi provociral. Odvetnik civilne stranke Bertolissi je hotel na vsak n^čin dokazati Zdravličevo odgovornost, hujši pa je bil v svojih obt"'-bah proti Zdravilcu javni tožilec dr. Longo, ki je v teku cele razprave nestrpno pričakoval. da pride do besede in da zahteva potrditev obsodbe čedadskega sodišča. Nekoč je javni tožilec . za nas izjavil, da smo «feccia libidinosa«, zato tudi tokrat ni štedil z besedami in je Zdravliča obtožil, da je Trinku grozil. «da ga bodo v petih letih spravili h kraju in z njim vred še koga drugegai). Javni tožilec je še izjavil, da je Zdravlič mislil pri tem. «da pride čez nekaj let Tito v Nadiške doline in bo šel Trinko v eno izmed tolikih fojb. v katere so šli Italijani«. Svoj šovinistični govor je javni tožilec končal z zahtevo potrditve prejšnje obsodbe. Po 20-minutnem posvetovanju so se sodniki vrnili v sodno dvorano in predsednik sodišča . je prečital obsodbo, s katero videmsko prizivno sodišče Ernesta Zdravliča oprošča žalitev zaradi pomanjkanja dokazov, potrjuje pa obtožbo čedadskega pretorja. kar se tiče groženj, ki jih je izreke! proti Jožefu Trinku. Na procesu je b:lo dosti ljudi, Benečanov in Furlanov, ki so sprejeli Zdravličevo obsodbo z ogorčenjem, kajti Zdrav-lič je vsepovsod znan kot poštena in ugledna oseba. Mnogo je bilo opazk, da je sodišče hotelo Zdravliča obsoditi na vsak način. Kljub vsemu pa je bilo vsem jasno, da je Ernest Zdravlič nedolžen in da je bil proces proti njemu samo zaradi tega, ker je zaveden in zvest sin svojega naroda in ker so se maloštevilni šovinisti v Beneški Sloveniji hoteli maščevati zaradi slovesa, ki so ga beneški Slovenci in Slovenci s Tržaškega in iz Goriške napravili svojemu velikemu učitelju msgr. Ivanu Trinku. Izidor Predan Učni uspehi na nižji srednji šoli Izdelali so; I. A: Vojko Ciacchi. Leopold Devetak, Josip Ferlan, Ivan Figelj. Edvard Hlede, Aleksander Hoban, Marjan Liu-bich, Damjan .Paulin, Aleksander Vidrih. Kobert VVinkler. 1. B; Nadja Bertossi (odličnjakinja). Norma Bonini, San-tina Bordon, Silva Cernetig (odličnjakinja), Florjana Mar- .Marin Frandolič, Aleksander Klanjšček, Bruno Lavrenčič, Stanislav Metlika, Lucijan Pe-hzzo, Peter Peteani, Sergij Pregelj, Aleksander Rolich. Pavel, Sibau Marjan Visintin. L B: Bruna Brandolin, Elvira Černe, Marija Faletič, Silva Hmeljak, Konceta Kobal, Jolanda Marussi, Olga Vuinzi, Marina Zotti. II. A; Bruno Budal, Ivan Crassini, Adrijan Debellis. Silvan Ferletič, Ivan Florenin. Lucijan Kerpan, Jožef Klen-se. Bruno Malič, Lucijan Ra-detii. .Martin Pelicon. Bruno Peteani, Marin Skarabot, Evgen Žabar. Rajmund Zavadlav. II, B; Marija Ambrosi. Marija Braini, Pavlina Figelj, SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA Socialdemokratski predlog zavrnili demokrisljanski in lašislični svetovalci Za spremembo pravilnika je glasovalo sedem svetovalcev, med njimi tudi demokristjanski svetovalec Borghese V petek zvečer je bila seja mestnega občinskega sveta, na kateri je bil na predlog občinskega odbora z običajno demokristjansko in fašistično večino odklonjen socialdemokratski popravek pravilnika, •ki se tiče dodeljevanja stanovanj občinskim uslužbencem; pravilnik naj bi toliko spremenili, da bi se pravica do stanovanja priznala tudi uslužbencem, ki niso v seznamu stalnih uslužbencev. Predlog socialdemokratskega svetovalca Zucallija se je glasil tako; «Po razporeditvi prošenj na podlagi določil člena 5 bo komisija sestavila lestvico za razdelitev stanovanj; dve tretjini stanovanj bo Adele Lorenzi, Danila Maruš- j prihranila za stalne uslužben- si. Silvana Mauri, Milojka ce \n za bi na pod- Ožbot, Karla Perco. Albina I lagi zakona štev. 61 od 5. februarja 1943 lahko postali stalni. Fopolno prednost ima- Pintar z odliko, Irena Pintar, Adrijana Saule, Bruna Stanič, Magda Tomšič. jo poročeni uslužbenci, pri KtiUliA ŽIVLJENJA V BOJU ZA HUS KRUHA Brezposelni mizar Pahor iz Jamelj umrl zaradi eksplozije izstrelka Vprašanje iska cev starega železa je socialnega znGČaja in ga morajo oblasti čimprtj rešiti na zadovoljiv način Se ena družina iz Jamelj se je v četrte« oblekla v črno zaradi tragične smrti 28-letnega brezposelnega mizarja Jožefa Pahorja iz Jamelj 34, rojenega v Doberdobu. To je v dobrem letu že tretja jamelj ska družina, katere član je izgubil življenje pri iskanju izstrelkov iz prve svetovne vojne. Vest o njegovi smrti se je naglo razširila po vasi, kjer je mnogo pobiralcev starega železa in orožja iz prve svetovne vojne. Tretja smrt v enem letu ne more pustiti hladnega nikogar. ki pozna življenje pobiralcev in nevarnosti, katerim so izpostavljeni. Tretja fmrt v enem letu je preveč, da bi mogli še nadalje mimo pobijanja brezposelnih, ki tvegajo življenje, da si prislužijo kos kruha. To vprašanje je že davno preseglo ozke vaške okvire in se danes z vso težo postavlja kot socialno vprašanje, ki se tiče celotne naše skupnosti. Oblasti danes ne morejo več puščati vnemar tega vprašanja in s tem dovoliti, da se mlada življenja ugo-nabljajo v boju za kos kruha. Skrajni čas je, da se na temelju način reši. Oblasti naj podvzamejo ukrepe, da se brezposelnost v kraških vas^h odpravi, kajti brezposelnost vin (odličnjakinja), Majda j sili te ljudi v smrtne nevar- Massera (odličnjakinja), Ana | nosti. Toda brezposelnosti ni Marija Peteani, Nerina Pulc, Neva Rošič, Marija Sošol. II. A: Valter Appe, Božidar Bratina, Marjan Brescia, Ke-mo Cernetig, Venceslav Devetak, Danilo Jakin. Pavel Mau-rensig, Sergij Pavlina, Rado Pellizon, Marjan Semoli, Sal-vator Venosi, Jožef Vidimar. II. B; Marija Cescutti (odličnjakinja), Marija Elsbacher. Anamarija Paoletti, Nadji* Paulin. Učni uspehi na strokovni šoli I. A: Darko Bensa, Franko Blasi, Darij Braini, Franko Braini, Gelindo Debellis, Ri- mogoče odpraviti tako, da se ukinja delo v Združenih jadranskih ladjedelnicah, kjer s'i služi kruh veliko delavcev s Krasa. Ce ta način ne bo učinkovit, ker vse teži k poslabšanju položaja delavcev, potem naj imajo oblasti kraške iskalce izstrelkov in njihovo delo za nekaj humanitarnega, kar je treba prej ali slej napraviti, da se preprečijo še hujšo nesreče otrok in odraslih, ki bi se utegnili pri delu ali igranju tragično ponesrečiti. V takem primeru pa zaslužijo ti ljudje največjo pozornost; oblasti bi morale njihovim sorodnikom priznati pokojnino. Ni zakona, ki bi jim nalagal take dolžnosti, pač pa jim mora to velevati sam človeški čut. Rojstva, smrh in poroke V goriški občini je bilo od 5. do 11. junija 1955 18 rojstev, 11 primerov smrti, D oklicev in 4 poroke. Rojstva: Federica Antonelli, Gianfranco Ferri, Franca Previti", Patrizia Sorbara, Lionel-lo Bramuzzo, Maurizio Visintin. Renato Verzegnassi, Egle Perco, Fabiana Erakic, Vitto-ria Scolaris, Livio Romanzin. Marco Gotic, Fabia Galvani, Marino De Luca, Rodolfo Saie-va, Marina Martinuzzi, Roberto Marchetto, Paolo Carbone. Smrti: 90-letna gospodinja Caterina Scussat, vd. Patessio, t>6-letna gospodinja Zora Ra-dikon, vd. Miklus, 78-letni Giuseppe Brumat, 66-letni državni upokojenec Leopoldo Melli, 76-letni upokojenec Angelo Leghissa, 56-letni uradnik Carlo Cogoi, 81-letna gospodinja Dalila Martinelli. t>0-letni sladoledar Mario Zande-giacomo. 32-letni spolovinar Mario Pian, 18-letni študent Arturo Burei, 68-letni urar Giulio Caciori. Oklici: geometer Vincenzo Pitino in zasebnica Lucia Per-sen, kemik dr. Gianni Mar-chetti in dr. Wanda Battei, poštni agent Lino Bidut in delavka Bianca Miseri, državni uradnik Vincenzo Cazzato in študentka Bianca Bregant, trgovec Giorgio Brumat in gospodinja Eleonora Joos. trgovski pomočnik Tarcisio Vidoz in tkalka Lucia Me-deot, mehanik Elio Radella in gospodinja Caterina Štrukelj, mehanik Pietro Culot in gospodinja Silvia Deros, mode-list Alfredo Princi in gospodinja Bruna Budal, Poroke: Luigi Cargnel in gospodinja Diomira Susmel, Luciano Medeot in tkalka Au-relia Plotogher, uradnik Horst Scholz in gospodinja Licia Delpin, inšpektor Civilne policije Giuseppe Agazzi in učiteljica Fides Ambrosi. čemer se upošteva številčnost družine«. Medtem ko se je demokrist-janska večina z glasovanjem izrazila proti predlogu, so vendarle. nekateri demokiistjan-ski svetovalci v diskusiji bili mnenja, naj se pravilnik za dodeljevanje stanovanj popravi. V prid popravku je bilo sedem .svetovalcev, in sicer predlagatelja socialdemokrata prof. Zucalli in odv Deve-tag, demokristjanski svetovalec Borghese. dalje tov. Pavlin, odv. Birsa in Bratuž ter Batti od KPI. Naklonjenost svojega stališča so obrazložili tudi v izjavah. Tako je na primer tov. Pavlin dejal, da se s predlogom strinja, odv. Birsa pa je dejal, da pravilnik ni zakon, ki bi ga ne bilo mogoče spreminjati in se zaradi tega čudi. zakaj upravni odbor noče sprejeti dodatka. Dejal je dalje, da je pravilnik že zastarel Ce so nekateri prizadeti u-pali da bo pravilnik spremenjen in da bodo lahko prišli do stanovanja, so po zavrnitvi tega predloga po samem! demokristjanskem odboru izgubili upanje, da se bo njihova želja po dostojnem stanovanju kaj kmalu uresničila. U Nu bo prisostvoval današnjim prireditvam TeKmovalni nastopi so bili včeraj Pred štiridesetimi leti (13. junija 1915) Jutri bo točno štirideset let. odkar je italijansko topništvo v prvi svetovni vojni izstrelilo proti Gorici prvo granato. Padla je v Ulico Androna della Pergola 2. Edina žrtev te granate je bila Štefanija Petrovčič. ShGčiia je v MjaR m se Mila (»8-letna Marija Hlede, por. Terpin iz Grojne je v petek proti večeru odšla z doma i.i krenila proti Steverjanu. Ko se je okrog 7. ure vračala iz Steverjana proti domu, se je ustavila ob vodnjaku nekje pod števerjansko cerkvijo in skočila vanj ter se utopila. Nesrečnico so včeraj dopoldne potegnili iz vodnjaka goriški gasilci, nakar so jo pogrebci odnesli v mrtvašnico števerjanskega pokopališča. Pravi vzroki njenega dejanja niso znani, vendar se zdi, da je bila to posledica njenega duševnega neuravnovešen j a. KOPER, II. — Danes dopoldne so v Kopru nastopili telovadci in tekmovalci devetih okrajnih zvez «Parti7.ana» v vajah na orodju in v ljudskem mnogoboju. Sodelovalo je o-krog 660 telovadcev. Skupno je nastopilo 47 vrst in 900 posameznikov. Rezultati so bili presentljivo dobri. Predvsem j moramo pripomniti, da je tek-1 movanje brezhibno potekalo zaradi visoke discipline tekmovalcev in nastopajočih. Danes so prispele še zadnje skupine telovadcev in telovadk v Koper. Bile so otvorjene tudi razne razstave. Koper je že ves v napisih, ki izražajo dobrodošlico predsedniku burmanske vlade U Nuju. Zvečer so bile ladje v koprskem pristanišču lepo razsvetljene. Prispeli so namreč nekateri oddelki vojne mornarice. Okrog 21. ure pa so na gričih zagoreli kresovi. Jutri bo ob 10,30 sprevod po koprskih ulicah, nato pa bo zborovanje na Trgu revolucije, kjer bo govoril pokrovitelj zle- ta, predsednik Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS, tov. Boris Kraigher. Ob 15. uri pa bo glavni telovadni nastop. Crv. zvezda Zagreb 4:2 BEOGRAD, 11. — Današnja prvenstvena tekma prve zvezne lige med Crveno zvezdo in «Zagrebom» v Zagrebu se je končala z zasluženo zmago Cr-vene zvezde s 4:2 (3:0). * * * BOCKENHAM. 11. — V finalu je med ženskami zmagala Brough (ZDA) nad Avstralko Carter s 6:2, 6:4. Pri moških je zmagal Tony Trabert (ZDA) nad rojakom Flamom s 6:4. 6:2. * * * SAINT ETIENNE, 11. — Za dolžino kolesa je Francoz Pri-vat prehitel na cilju prve etape dauphinskega kriterija, ki šteje kot generalna vaja za Tour de France, Louisona Bo-beta. Dirka ima devet etap v skupni dolžini 1900 km in se je udeležuje 96 dirkačev. Včeraj so bile pri Opatiji aiflomohilshe in motorne dirhe REKA. II. — Na mednarodnih motociklističnih in avtomobilističnih dirkah pri Opatiji, katerih so se udeležili tekmovalci iz Zahodne Nemčije. Italije, Avstrije. Švice, Anglije, češkoslovaške, Ceylona in Jugoslavije so bili doseženi naslednji rezultati: Motorji 125 cc: 1 1. František Bartoš (CSR), Zbrojovka, povprečno 99,850 km na uro; 2. Mandolini (It) MV Agusta 98.150; 3. Grimas (Avstr) Mondial 97:800. Motorji 250 cc: 1. Patrick Berger (Nemč) NSU 110.950 ; 2. Marelli (It) Guzzi 3 08.350; 3. Bartoš (CSR) Zbrojovka 108,100, 500 cc s prikolico: 1. Edoard Strub (Švica) Norton 106.350; 2. Neusener, (Nemčija) Norton 104.200; 3. Pong-gratz (Avstr) Norton 103.100. Avtomobili do 1.300 cc: 1. Otto Mat.he CAvstr) Porsche 100.650: 2. Dušan Malnarje (Jug) Porsche 99.100; 3. Žerjal (It. - Trst) Fiat 98.400. Jutri bodo na sporedu dirke za motorje s prikolicami nad 500 cc, za motorje 350 in 500 cc in avtomobile čez , 1300 cc. KONČAN PRVI DEL EVROPSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVENS1V A 171-aL« v STANISLAV BENKO JE. A 4Tll BT h I Tiska Tiskars*i zavod ZTT Z zmago nad Jugoslavija v finalu Avtomobilska dirka «24 ur» v Le Mansu LE MANS, 24. — Današnja dirka «24 ur», ki bo prešla J zgodovino kot avtomobil*a dirka, na kateri se je pripeti« nesreča, ki je zahtevala mog°* če največ smrtnih žrtev v dovini podobnih dirk, se ^ Je pričela ob 16. uri po našem času. Ob krožni progi je zbr*‘ nih 250.000 do 300.000 gledalcev. Po prvi uri vožnje je v0 ail Italijan Castellotti na Fer rariju pred Hawthornom (J®* guar), Fangiom (Mercedes)* Magliolijem (Ferrari) itd. Le* vegh, ki je potem nesrečno končal je bil na sedmem mestu. (Poročilo o nesreči na • strani.) Kmalu pa se je vnel glavni dvoboj med Fangiom in HaW-thornom. Dirkača prehitevata diug drugega ter zaporedoma rušita rekorde prege. Malo pred šesto uro dirke Pa Fangio, s katerim vozi tudi Moss, uspe prehiteti Hs^vthor*' na z Duebom že za dva kroga. Maglioli in Hill (Ferrari) morata odstopiti kot Castellotti n Marizotto (Ferrari). P° se“ stih urah. dirke so bili za Pr~ vim Mercedesom trije stroji Jaguar, na petem mestu pa Je bil spet Mercedes. Oflffovorni urednlK Trs* Danes igra Italija z Bolgarija, ČSR, SZ, BUDIMPEŠTA. 11. — Za največje presenečenje je danes poskrbela Jugoslavija. Vsi so imeli namreč Francijo za favo-i ita pred tekmo z Jugoslavijo. Toda kot se večkrat dogaja, da Jugoslovani zaigrajo najbolje prav v najtežjih tekmah, so tudi to pot s svojo igro izločili Francoze iz finalne sku pine. V finalno skupino so se kvalificirale: Poljska (z 8 točka-mi), Jugoslavija (7), Madžarska (6), Italija (5), Rusija (8), Romunija (7), ČSR (6) in Bolgarija (5); prva in druga ter peta in sesta so odigrale po eno tekmo več, ker so bile v skupinah po pet. Takoj po zadnjih tekmah je Rusijo - Nasprotniki Jugoslavije po vrsti: Romunija, Madžarska, Poljska in Italija Zmagoslavna turneja Slovenske liiharmonije (Nadaljevanje s 3. strani) DEZUHNA LEKAHNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8 do 13. ure pa je dežurna lekarna Sv. Justa, Korzo Italija, 106 - tel. 31-52. KINO CORSO. 14.30: «Protivohun- stvo», metroscop v barvah, L. Turner, C. Gable in V. Ma-VERDI. 14.30: «Devica doline«, cinemascop, D. Paget. CENTRALE. 15.00: «Prostor na soncu«, M. Clyft in E. Taylor. VITTORIA. 15.00: «Beli angel«. A. Nazzari. MODERNO. 15.00: «Sangaree». barvni film, A. Dahi in F. Dahi. tradicije ’ in gostovanj imela popolnoma mednarodni značaj. Na koncu turneje pa sta bila najpomembnejša koncerta v Brescii in Bologni. ki sodita med najpomembnejša severnoitalijanska glasbena središča. V teh dveh mestih je nekaj dni pred naiim koncertom gostoval izraelski simfonični orkester iz Tel Aviva pod vodstvom Leonarda Bernsteina (ZDA) in s solistom Isaakom Sternom. Direktor gledališča v Bologni g. Do-. nati, nam je po koncertu dejal, da smo doživeli mnogo večji uspeh kot Izraelci. Uspehi, ki jih je doživljala filharmonija, S'0 bili tolikšni, da je občinstvo povsod zahtevalo dodatke m ponovitve. Uspehov Slovenske filharmonije na turneji po Italiji smo tudi mi veseli. Pri tern ipa samo čakamo, kdaj bo prišel tisti dan, ko bo katerikoli jugoslovanski umetniški ansambel lahko nastopil v Trstu v takem okolju, ■ da se bo res lahko reklo, da je nastopil tudi pred italijanskim občinstvom. tehnična komisija izžrebala spored tekem finalne skupine. Tekme bodo po tem sporedu: Nedelja 12. junija: Madžarska - CSR. Poljska - Romunija. Italija - SZ, Bolgarija -. Jugoslavija. Ponedeljek 13.: ČSR - Jugoslavija, SZ-Bolgarija, Romunija-Italija, Madžarska - Poljska. Torek 14.: Poljska - ČSR. Italija - Madžarska, Bolgarija -Bomunija, Jugoslavija - SZ. Sreda 19.; odmor. Četrtek 16.: ČSR-SZ, Romunija - Jugoslavija, Madžarska-Bolgarija, Poljska - Italija. Petek 17.: Italija - ČSR, Bolgarija - Poljska, Jugoslavija -Madžarska. SZ - Romunija. Sobota 18.: CSR - Romunija. Madžarska - SZ, Poljska - Jugoslavija, Italija - Bolgarija. Nedelja 19.: Bolgarija - CSR, Jugoslavija - Italija, SZ - Poljska. Romunija - Madžarska. Današnji spored je tak: Ob 8.30: Turčija - Luksemburg (tolažilna skupina) » 10: Nemčija - Anglija (tolažilna ssuptna) # 11.30; Danska - Švedska (tolažilna skupina) » 16: Poljska - Romunija » 17.30: Bolgarija-Jugoslavija » 19: Madžarska - ČSR » 20.30: Italija - SZ » 22: Finska - Avstrija REZULTATI: Jugoslavija - Francija 40:37 (21:20) Avstrija - Anglija 69:48 (34:27) Romunija - Luksemburg 68:40 (32:15) SZ - Švica 87:49 (41:24) TENIS TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL Italija v polfinalu Francija in Belgija vodita z 2:1 KOPENHAGEN, 11. — Italija je izločila Dansko iz nadaljnjega tekmovanja za Davisov pokal. Pietrangeli in Si-rola sta premagala v dvoje Nielsena in T. Ulricha s 16:14, i 6:3, 6:1. Italija vodi s 3:0. SALTSJOEBADEN, U. —1 Francoza Bernard in Remy sta premagala švedski par David-son in Schmidt s 6:4, 5:7, 6:4, 1:6, 6:2 ter pridobila Franciji drugo točko. BRUSELJ, 11. — Belgija vodi proti Čilu z 2:1. Brichant in Washer sta premagala Ayalo in Hammersleya s 6:4, 0:6, 6:4, 4:6, 6:4. MANCHESTER, 11. — Anglež Becker je premagal Indijca Krishnana s 13:11, 6:3, 6:3. Tako je bilo stanje med Anglijo in .Indijo 2:2. Dež pa je prekinil zadnjo odločilno igro po tretjem setu, ko je Indijec Kumar vodil nad Mottramom s 6:2, 7:9, 6:4. Igro bosta do-korffala v ponedeljek popoldne. umni Skedenj predvaja danes 12 t. m-ob 15. uri barvri film- 1 Mii" 11 Nastopajo: Leslie Caron. Mel Ferrer, J. P. Aumont V ponedeljek 13. t. ob 18. uri film: ..Velika ljubezen Jurija IV." KINO PROSEK-KONfOVHl predvaja danes 12. t. «• ob 17. uri barvni Lo* film: »VRTINEC* Igralci: Silvana Pamp«; nini in Massimo Girott' predvaja danes 12. t. m. s pričetkom ob 15. uri in ju‘r' 13. t. m. s pričetkom ob 1*. uri Metro barvni 1‘1IB — 1 »A* <• 'V<' v j ; sm mn Obleganje sedmih ^ m I« PUSCBC! H0. Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem lislu! Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) TIZkA JE POT DO UČENOSTI S. Prvo poglavje: PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI Toda Jaz sem se obrnil k steni in zatisnil oči. Vedel sem, da je grdo. da sem zakričal na sestro. Vedel sem pa tudi, da bi bil spet zapadel v bolezen, če bi bil samo še trenutek gledal tiste poškodbe na metulju Toda kako naj bi se bil mogel otrok razodeti? Kdo bi ga bil razumel? Saj še sam ni vedel, kaj mu je Iz psihoanalize oziroma psihologije nevroz poznamo izraz «beg v bolezen», «die Flucht in die Krankheit». Bolnik, ki bo mu naloge življenja pretežke, se nehote in nezavedno zateče v kakšno bolezen, da se s tem begom reši nerešljivega zapleta ali konflikta. Seveda ni rečeno, da bolezen glumi ali fingira ali da si jo sam nakoplje. Pripeti se, da se njegov organizem podzavestno taki bolezni, ki je lahko živčnega, kdaj pa tudi povsem telesnega značaja, laže vda ali pa ji ne nudi vsega odpora, ki bi ji ga sicer postavil. Seveda nočem s tem reči. da se je bil v mojih otroških letih tudi moj organizem na tak način zatekel v bolezen, čeprav je bil razlog za to podan: nerešljivi konflikt med dolžnostjo šole in med neizrečeno željo, vztrajati naprej v svobodi. Toda reaultat Je bil isti, kakor da bi bila taka tendenca, pobegniti v bolezen, obstajala: moral sem zapustiti šolske klopi in ostati potem celo leto doma kot rekonvalescent. Kajti dr. Nigris Je mami odločno odsvetoval, da bi me pustila •‘■e tisto leto v solo in istega mišljenja je bil tudi šolski zdravnik. V dolgih mesecih rekonvalescence so se v otrokovi glavi kopičila zgodnja, morda prezgodnja spoznanja drugo za drugim. Po ure in ure sem ležal sam v sobi, strmel v strop in razmišljal. Mašenka je bila v šoli, mama se je ukvarjala razen z gospodinjstvom še z naj mlajšim, Nenadkom, ki je imel komaj maja 1910 eno leto. Bratec Branko in sestrica Ksenija pa sta se igrala na vrtu z drugimi otiroki iz hiše in soseščine. Z očmi sem prehodil na steni vse risbe od enega konci do drugega in Jih v fantaziji izpopolnjeval, preoblikoval in prevračal. Kjer je bil omet na steni oškrbljen ali se risba ni bila prav prijela, sem začutil podobno bolečino, kot sem !o občutil ob pogledu na poškodovanega jadravca. S silo sem odvrnil pogled od tistega mesta, toda ko sem začel spet svoje romanje z očmi okrog sten, se je na dotičnem mestu vsakikrat ponovila ista bolečina. Na stoopu sem poznal vse madeže, razpoke in škrbine. Fantazija je z lahkoto v njih zagledala zdaj leva, zdaj drevo, zdaj metulja, zdaj grad ali kar koli. Ko sem utrujen od tega napora zaprl oči, so risbe s sten in razpoke in madeži s stropa oživeli v mojem duhu. Cvetice so se odlepile od stene ln se presadile v čudežne vrtove. Lev je skočil s stropa in se pognal cez mizo na stolico skozi okno Grad se je prenesel na strmo pečino in v njem je sedel na vzvišenem prestolu pod škrlatnim baldahinom kralj Kladan «Na noge, Dom Sternnd!» sem si tedaj zaklical. Toda ko sem se skušal premakniti na postelji, so me zabolela vsa rebra. Vročice nisem imej več, toda glava mi Je bila se zmerom razbeljena. • . g Q Obrnil sem se stran proti steni, in zaklopil oči. se mi podile po glavi kakor miška v stekleni krogli Nika niso mogle ven. šole sem bil rešen. Toda zdaj me ni to prav nič Spomnil sem se na sošolce, ka.ko škripljejo s pisali P° renge nom, zaenkrat rešen. (Nadaljevani e d0.