nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE leto XXV. — številka 78 Cena 70 par Ustanovitelji: obč. konference SZDL* «senlce, Kranj, Radovljica, šk. Loka « Tržlc — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčlč "* Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične z kranj, sobota, 7. 10. 1972 Lteivfeteija ^;»!cjtobra::;J.'947 kot lednttc? dii' 1.';:^n^rja ' 1958j:^ot...;.ppJte^i^' Od t :j;Vinwi;jii" ^$60 tt dohodkom do 400 din na družinskega člana Škcga varstva. Teh je pri vzgojno-varstvenen malo — le 4, medtem ko je največ otrok v r 800 din na člana družine, Po tej lestvici prejen čevanje oskrbnine v vrtcih in jaslih okoli 70 oasio-— 3 Za tolikšen odstotek otrok, za katere TIS daje regres jj^ oskrbnine, pa sedanjih 20 starih milijonov verjetno ntLjji-< dovolj in bo tej vsoti potrebno dodati že letos še nekaj 1» jonov. V prihodnjem letu pa bo treba poleg povečanega ^ ska za vzgojno dejavnost v občini zaradi večjih kapacitet. ^ šteti še precej več, enako pa bo treba povečati tudi vs0i| regres. k. . z mesečnim plačajo otro-avodu Kranj edu s 700 do regres za p'a' "nkov otrok« Novi stanovanjski objekti na Plavžu Z novim zazidalnim načrtom bo Plavž na Jesenicah primerna urbanistična enota Zaradi pomanjkanja stanovanj so v petdesetih in šestdesetih letih na Jesenicah intenzivno gradili nove stanovanjske objekte tudi na obeh straneh Titove ceste na Plavžu. Skupine blokov so preraščale že v stanovanjsko sosesko, v naselje, ki mu je začelo primanjkovati ostalih spremnih objektov. Zato so se v zadnjih letih pojavile težnje, da se Plavž primerno uredi in dopolni tako, da bo v sklopu mesta Jesenic primerna urbanistična enota. J PROGRAM GRADITVE Zazidalni načrt Plavža, ki SO ga sprejeli na zadnji seji tudi odborniki občinske Skupščine, sega na vzhodu do opuščenega pokopališča, na severu do vznožja Mirce, na jugu do železniške proge, na zahodu pa do stolpnic ob Titovi cesti, tako da sta vklju. Čeni obe strani Kurilniške Ulice. Ob večjem številu stanovanj bo potrebno zgraditi tudi več novih garaž ter dopolniti in povečati preskrbo-valni center na Plavžu. Opuščeno pokopališče bo treba spremeniti v park in ga primerno vključiti v novo stanovanjsko gradnjo, poskrbeti bo treba za varnejšo povezavo s centrom prek pešpoti, urediti avtobusna postajališča itd. RUŠENJE Zaradi novogradenj so v zazidalnem načrtu predvideli tudi nekaj rušenj sosednjih objektov. Od Kurilniške ulice do opuščenega pokopališča naj bi porušili 116 individualnih garaž, porušili pa naj bi tudi 11 garaž vzhodno od Kurilniške ulice, če se bodo na Plavžu odločili za graditev toplarne, naj bi porušili tudi garaže ob železniški progi pred blokom Cesta revolucije 9, skupaj največ 27 garaž. Da bi uresničili vse zamisli, bodo po zazidalnem načitu porušili tudi nekaj individualnih hiš na Kurilniški, Titovi in Cesti na Golico. n PA m VIL Lil JON 1*1-1 E5 NA SEJMU OBRTI IN OPREME V KRANJU razstavljamo in prodajamo POHIŠTVO OKNA VRATA GRADBENI MATERIAL GOSPODINJSKE STROJE OPREMO ZA CENTRALNO KURJAVO NOVI OBJEKTI Na Plavžu naj bi zgradili nekaj novih stolpnic: vzhodno od Tavčarjeve, južno od Ceste revolucije 1 in južno od Ceste revolucije 2. Tu naj bi zgradili tudi več garažnih hiš. Na Kurilniški ulici pa naj bi zgradili dve križni stolpnici, zahodno od zdravstvenega doma pa še eno. Tudi tu bi poskrbeli za tripleks garažne hiše. Ob na novo zgrajenih stanovanjskih objektih pa bodo poskrbeli tudi za razširitev križišča, za podhod za pešce pod Titovo cesto, za ureditev parkirišč, ureditev zelenic in pešpoti, ureditev otroških igrišč, prestavitev avtobusnega postajališča pred zdravstvenim domom in izgradnjo ča- kalnice za avtobusne potnike, rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja in vodovodnega omrežja, telefonskih vodov in električnih vodov itd. GRADNJA V ETAPAH Nove objekte bodo na Plavžu gradili v več etapah. Predvidevajo, da bodo program izgradnje uresničili do leta 1980. Še posebno pa so projektanti Slovenija projekta iz Ljubljane pazili, da bo ob novih križnih in členjenih stolpnicah ter garažnih hišan dovolj zelenic, otroških igrišč, da bo javni promet z motornimi vozili po cesti maršala Tita potekal kar najbolj varno. D. Sedej S ponovno zamenjavo se mora strinjati tudi KG Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL škofja Loka je na sredini seji med drugim razpravljala o zahtevi 29 kmetov Iz Godeši-ča pri škofji Loki, da se jim vrne 47 hektarov leta 1963 arondirane zemlje. Parcele so v glavnem poraščene z gozdom in so jih menjali s Kmetijskim gospodarstvom Škofja Loka, ki naj bi na Sorskem polju uredil kmetijska zemljišča in postavil hleve. Vendar namen arondacije nI bil nikdar uresničen. Na zahtevo ljubljanskega vodovoda so morali zamisel o gradnji opustiti. Kmetje, ki gozdove na Sorskem polju potrebujejo predvsem za pripravo stelje in drv, so že leta 1966 zahtevali obnovo postopka. Pritožba Je bila zavrnjena. Leta 1969 spet niso uspeli, ker so to pot baje že zamudili čas za obnovo postopka. Letos so pri komisiji za prošnje in pritožbe občanov pri skupščini občine škofja Loka ponovno vložili zahtevo, da se jim ze- mlja vrne. O pritožbi je razpravljal svet za kmetijstvo tn bil mnenja, da z vrnitvijo družba ne bi bila oškodovana, zato naj se zahtevi ugodi. Enakega mnenja je bila tudi kmetijska sekcija. Predlagali so, da se s stališči sekcije in sveta najprej seznani samoupravne organe Kmetijskega gospodarstva, saj se le z njihovim pristankom postopek za vrnitev zemlje lahko obnovi. Kmetje v svoji zahtevi tudi poudarjajo, da zemlje, ki so jo dobili v zamenjavo za svoja zemljišča, nikdar niso Izkoriščali, za izkoriščanje gozdov na Sorskem polju pa ne zahtevajo nobene odškodnine. Vrnitev arondiranega zemljišča ne bi bila prva v občini. V 2lreh so nekdanjim lastnikom ln to tudi brez odškodnine vrnili 23 hektarov travnikov, v katere pa je bilo zaradi melioracije vloženih precej milijonov. l. Bogataj Planika industrijski kombinat Kranj razpisuje licitacijo za prodajo tovornega avtomobila TAM 2000, letnik 1965 v nevoznem stanju za izklicno ceno 6000 din Licitacija bo v torek, 10. oktobra od 10. ure dalje v prostorih avtogaraž podjetja. Most čez Dravo V Dravogradu so odprti nov 216 metrov dolg most čez Dravo. Most ni pomemben le za Dravograd, marveč tudi za Koroško, saj povezuje kar štiri doline: Mislinjsko, Meiiško, Dravsko in Labotsko. Še daleč od stabilizacije Republiški izvršni svet je v Ljubljani razpravljal o gibanju gospodarstva in o napovedih gospodarske politike za prihodnje leto. Ugotovili so, da smo še daleč od dejanske stabilizacije. Se vedno namreč niso obvladani vzroki nestabilnosti, inflacije, nelikvidnosti itd. Koprski vlak Do 1. oktobra se je s koprsko železnico peljalo 62.200 potnikov. V jesenskem obdobju pa je promet precej upadel. Dober turizem Kljub epidemiji koz, pomanjkanju mesa in neugodnem vremenu v gospodarski zbornici Jugoslavije predvidevajo, da bo letošnji turistični pro met v državi za 5 odstotkov večji kot lani. Devizni dotok je bil v osmih mesecih za okrog 26 od stotkov višji. Novi naftni stolpi Danes bodo začeli red no črpati nafto v Beni-čanjcih, 10 kilometrov od Donjega Miholjca. Na tem polju bo kolektiv zagrebškega Naftaplina letos na črpal 350 ton surove naf te. Več deviz za uvoz Prihodnje leto bo nekoliko sproščen uvoz repro dukcijskega materiala. Uvažali naj bi več blaga široke potrošnje zaradi izpolnitve srednjeročnega plana pa bi izboljšali tu di uvoz investicijske opreme. To je izjavil zvezni se kretar za trgovino. Vozila Cimos Marca so koprski 1 o-mos, kranjska Iskra in C i-troen podpisali pogodbo o ustanovitvi novega podjetja Cimos za proizvodnjo avtomobilskih delov in avtomobilov znamke citroen. Cimos je ta t ;den začel poslovati, s tem pa so v Tomosti formalno prenehali s proizvodnjo avtomobilov, Čeprav bodo s tekočega traku še dve leti prihajali spački in amiji. V tem času bo v Novi Gorici zrasla nova proizvodna hala, kjer se bodo spačkom in amijem pridružili še citroeni GS. OD 14. DO 22. OKTOBRA 1972 V NOVI SEJEMSKI HALI VSAVSKEM LOGU V KRANJU Odkrili spominski plošči Minulo nedeljo sta bi!! v Martuljkovj skupini dve spominski slovesnosti. Pripravniki in člani alpinističnega odseka planinskega društva Jesenice so pod Kačjim jezikom za Akom odkrili spominsko ploščo Janji Krivic in Bredi Rinaldo, ki sta se lani 2. oktobra na tem kraju ponesrečili. Okoli dvajset udeležencev te spominske svečanosti je potem odšlo pod Rigljico, kjer so odkrilj spominsko ploščo mlademu planincu Ža-retu Bernardu, ki se je tukaj ponesrečil 19.' 10. 1969. leta. Spominski govor je imel Uroš Zupančič, načelnik alpinističnega odseka planinskega društva Jesenice. Poleg alpinistov so se svečanosti udeležili tudi svojci ponesrečenih planincev. B. Bienkuš Jeseniški alpinisti v Logarsko dolino Jeseniški alpinisti so v mrtvi sezoni pripravili več delovnih akcij in skupinskih izletov. Z akcijami pa bodo nadaljevali še v prihodnje, saj bodo pripravili material za popravijo bivaka v Martuljku, 6odelovaJi na jubilejni akciji na Vršiču, pripravili skupinski izlet v Logarsko dolino in izlet na sedlo Neveja in se od tam povzpeli na Kanin in Montaž. Za dan mrtvih bodo obiskali spominska obeležja in plošče smrtno ponesrečenih gornikov. B. Bienkuš Drsališče v Mojstrani Še do letošnje zime bodo v Mojstrani uredili drsališče z naravnim ledom. Drsališče, ki bo dolgo 50, široko pa 25 metrov, bodo zgradili delavci SGP Sava ob finančnih sred-stvih krajevne skupnosti in turističnega društva Mojstrana. B. B. Zbor občanov v Retečah Na zadnjem zboru občanov, ki je bil pred dnevi v Retečah pri Škofji Loki, so največ razpravljali o gradnji novega pokopališča v Lipici pri škofji Loki. Menili so, da je lokacija primerna, bili pa so proti ukinitvi pokopališča v Retečah. Na njem je dovolj prostora še vsaj za deset let, so poudarili volivci, zato naj bi to pokopališče zaprli šele ledaj, ko ne bo več prostora za nove grobove. Na zboru občanov so govorili tudi o zahtevah občanov, ki imajo hiše v tako imenovani industrijski coni v Retečah. Zaradi predvidenega širjenja industrijskih objektov hiš ne smejo popravljati, lokacij za nove gradnje pa še niso dobili. Ker nekateri lastniki žive v slabih stanovanjih, so občani zahtevali, da se zahtevi lastnikov hiš po novih lokacijah čimprej ugodi. Reteče postajajo tudi vse bolj turistično naselje. Posebno poleti privablja goste kopanje ob Sori. Ker vaške poti niso asfaltirane, avtomobili dvigajo prah, zato bi bilo potrebno položiti asfalt. Krajevna skupnost je že zbrala nekaj denarja, vendar premalo, da bi se sama lotila teh del. Skozi vas je speljana tudi cesta Jeprca—škofja Loka. To bodo drugo leto širili. Občani so menili, da bi morali hitrost skozi vas omejiti zaradi varnosti pešcev, še bolj pa so se ogrevali za predlog, da bi novo cesto speljali mimo vasi. I.B. Izleti Komisija za izlete in obiske partizanskih krajev krajevne organizacije zveze borcev Medvode bo oktobra priredila tri izlete. Tako bodo obiskali Prckmurje in Benečijo, obiskali pa bodo tudi Kozjansko, kjer bodo organizaciji zveze borcev Veternik predali darila medvoških delovnih organizacij. -fr Upokojenci na morju Sindikalna organizacija Color Medvode je letos že šestič omogočila upokojencem podjetja brezplačno letovanje na morju. 13 upokojenih članov kolektiva je preživelo 14 dni v počitniškem naselju ■Pelegrin pri Umagu, kjer ima Color štiri počitniške hišice. -fr Predsednik občinske skupščine Tone Polajnar napovedal varčevanje Jesen je tu in pred nami je čas najbolj Intenzivnega dela na vseh področjih; uresničevanja že zastavljenih nalog, sprejemanja programov dela za prihodnje in reševanja perečih vprašanj. Tudi občinske skupščine čaka še dosti dela. In prav o delu tega organa hi nekaterih vprašanjih, ki že dalj časa zanimajo občane, je stekla beseda v pogovoru s predsednikom občine škofja Loka Tonetom Polajnarjem. /c na seji pred poletnimi počitnicami ste razpravljali o gradnji šol v občini in pri tem opozorili, tla bo za uresničenje programa zmanjkalo denarja. Boste začeto kljub temu dokončali?« »Občinska uprava sedaj pripravlja natančno poročilo o poteku gradnje, o doslej zbranih sredstvih, prispevku delovnih organizacij iz sklada skupne porabe in samoprispevku. Točno naj bi ugotovili koliko denarja se bo še zbralo in koliko ga bo premalo. 2e v družbenem planu za leto 1972 je bilo ocenjeno, da bo zmanjkalo približno 7 milijonov din. Ta primanjkljaj gre predvsem na račun skokovitega porasta cen gradbenim in obrtniškim storitvam, ki so se zvišale več kot osebni dohodki, na katerih temelji samoprispevek. Nekoliko pa je bil razširjen tudi program gradnje.« »Kje dobiti sredstva za pokritje primanjkljaja?« »Možnosti so samo tri: s prispevki gospodarskih organizacij ali občanov ali iz občinskega proračuna. Treba se bo odločiti, koliko bremena bomo komu naložili. Za uresničitev programa gradnje šol v občini je namreč treba dograditi osnovno in posebno šolo v Škofji Loki, ki sta sedaj v tretji fazi gradnje, in nekaj učilnic pri osnovni šoli na Trati.« »že nekaj časa je v središču pozornosti zemljiška politika oziroma prodaja zazidalnih zemljišč. Kaj naj stori občinska skupščina?« »Občinska skupščina bo morala že v kratkem zavzeti stališča do zemljiške politike v občini in ustanoviti tudi poseben sklad, ki bo odkupoval zemljišča, do katerih ima občina po republiškem zakonu predkupno pravico. S tem želim doseči, da se bo gradilo na določenih področjih, ki bodo že pred začetkom del komunalno opremljena. Hkrati pa bomo preprečili bogatenje na račun prodaje in preprodaje zazidalnih zemljišč kakor tudi omogočili slehernemu občanu, da bo lahko kupil zemljo za gradnjo hiše po zmerni ceni. Dohodki od davkov od prometa s stavbnimi zemljišči pa se bodo stekali nazaj v občinski fond za odkup zemljišč in v sklad za pospeševanje kmetijstva. Z gradnjami se namreč zmanjšujejo kmetijske površine, zato je treba pospeševati proizvodnjo na zemlji, ki ostane.« »Vsako leto, ko se pripravlja proračun, je dosti dela in večkrat tudi hude krvi, da se zahteve in sredstva za financiranje KS uskladijo. Pripravljate za to posebna merila?« »Že lani je občinska skupščina imenovala posebno komisijo, ki naj izdela merila za financiranje dela KS. Letos smo pri dodeljevanju denarja že upoštevali dolžino cest, število mostov, parkovne površine, število svetlobnih teles, za katerih vzdrževanje skrbijo KS, in pa tudi število prebivalstva. Vendar menim, da bo potrebno marsikaj dopolniti, če omenim samo ceste, bo treba bolj kot dolžino upoštevati obremenjenost. Nova merila naj bi skupščina sprejela še pred koncem leta in bodo že upoštevana pri sestavljanju proračuna za prihodnje leto.« »Srao pred referendumom za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Kaj menite o tem? »Menim, da smo gospodarsko in ekonomsko že tako močni, da ti dve zavarovanji lahko združimo. Ne smemo pa pozabiti, da je narodni dohodek kmečkega zavarovanca še vedno skoraj za polovico nižji od narodnega dohodka delavca. Zato bodo delavci morali za nekaj časa prevzeti del bremen za zavarovanje kmetov. Vsi pa se moramo prizadevati, da bo gospodarska moč kmeta hitreje naraščala in bo lahko tudi te obveznosti čimprej nosil sam.« »česa se bo še lotila občinska skupščina?« »Omenil bi le dve, toda dokaj neprijetni stvari. Najprej črne gradnje. Lete moramo omejiti že zaradi ohranitve pokrajine in pa tudi zaradi tistih občanov, ki gradijo z vsemi potrebnimi dovoljenji in na določenih krajih. Ob tem pa ni dovolj le preprečevanje črnih gradenj, temveč bo treba čimprej, vsaj za večja naselja, v obeh dolinah izdelati zazidalne in urbanistične načrte. Tone Polajnar Čeprav osebni dohodki in s tem prispevki od njih, ki so glavni vir dohodka občinske skupščine v občini zelo hitro naraščajo, predvsem zaradi večanja produktivnosti, števila zaposlenih in zmogljivosti, je z zveznim predpisom proračunska potrošnja omejena. V primerjavi z lanskim letom se lahko poveča le za J4 odstotkov. Zato bo treba zmanjšati dohodke iz proračuna vsem potrošnikom, razen skladu za gradnjo šol.« »Že več let je na prvem m*" stu pritožb občanov slabo stanje ceste med Puštaloin bi Soro. Cesta je dokaj po* membna prometna žila. Kakšne so perspektive za njeno ureditev?« »Pritožbe občanov so nedvomno upravičene, toda potreb in možnosti se vedno ns da uskladiti. Cesta je občinska in čeprav je med vsemi cestami tega reda najbolj obremenjena, dobiva sredstva za vzdrževanje po enakern ključu kot ostale. Ureditev j« nujna, vendar je v tem trenutku še važnejša gradnja vpadnic v Škofjo Loko. Sm<5 pa že sklenili pogodbo s Cestnim podjetjem Kianj za njeno redno vzdrževanje, tako da bo vsaj makadam v redu-Osebno pa menim, da velik* pripravljenosti občanov J pomoč pri asfaltiranju tudi občinska skupščina ne 1 bo mogla prezreti.'* L. Boga taJ v Žirovnici zelo prizadevno deluje moški pevski zbor DPD Svobode France Prešeren, ki ga Vodi ravnatelj osnovne šole Marjan Jemec. Moški zbor, ki večkrat poje tudi kot oktet, Je tetos nastopal že na številnih prireditvah v jeseniški občini in na Gorenjskem. — Foto: B. B. Otvoritev numizmatične razstave Habsburški denar na Slovenskem od 1521 do 1918 Drevi ob 18.30 bo v stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja v Mestni hiši v Kranju otvoritev numizmatične razstave pod Naslovom Habsburški denar na Slovenskem od 1521 do 1918. To bo kolektivna razstava članov Numizmatičnega društva Gorenjske, ki si je zadala nalogo čim bolj popularizirati flumizmatiko, t. j. zbiranje, ohranjevanje in proučevanje starih kovancev. Društvo, ki je bilo ustanovljeno šele pred kratkim, Je pričujočo razstavo organiziralo kljub pomanjkanju sredstev 8 sodelovanjem Gorenjskega muzeja, Numizmatičnega društva srednja in hrbtna stran »Pfundnerja«, kovanega 1.1527 za ranjsko. Na hrbtni strani je pod ščitom z grbi avstrijskih posestev mali kranjski deželni grb. V besedilu je omenjeno v* CARN(IOLE), t. J. Kranjske. Slo Harod1''6 in ljubljanske banke. Tudi Numizmatični kabinet redr? ega.muzeJa Je dal na razpolago za razstavo nekaj iz-kate° r.cc^m eksponatov, in sicer pfundner, šestico in pfenig, fi»]Q-reJc c'a* kovati cesar Ferdinand I. leta 1527 za Kranjsko VMe> sliko!). ha| P1 2e naslov razstave pove, bo prikazan denar, ki so ga 1558) '^1.vladarji kovau od cesarja Ferdinanda I. (1521 do VeČ eklapre'' ^rSan'zatorJi s0 stremeli za tem razstaviti čim t j ^ponatov, ki so bili kovani na Koroškem in Štajerskem, J- v kovnicah Celovec, St. Vid ob Glini in Gradec. tudi ,zifava 00 odprta do 19. t. m. Obiskovalcem bo na voljo haKci 1 i'ustriran katalog s kratkimi podatki o kovanju Val? ?a denarJ'a- imo k ogledu te izredne in zanimive razstave! — AP Bogata gledališka sezona đvehl?" ^u^urno prosvetnih organizacij v Tržiču bo letos po liškii, Vn ^pet organiziraIa gostovanja nekaterih tujih gleda-prec]s skuPin. Mestno gledališče ljubljansko se bo v Tržiču Pa » avi'°.s tremi ali štirimi predstavami, tržaško gledališče skuniCn°i ali dvoma- Razen teh priznanih poklicnih gledaliških ^amcir v Trzi^u nastopile tudi najboljše podeželske *rži*, skuPine, tako da bo letošnja gledališka sezona v lću obsegala 10 premier -jk Dogovor z narodno zabavnimi skupinami V radovljiški občini delujejo številni, bolj ali manj znani in kvalitetni narodno-za-bavni instrumentalni in vokalni ansambli. Največkrat nastopajo samostojno in neorganizirano, vendar pa so nekateri postali znani tudi zunaj meja. Da bi uskladili njihovo dejavnost in jih vključili v različne prireditve v občini, je izvršni odbor kulturne skupnosti sklenil, da bo pripravil posvet z vsemi predstavniki teh skupin. JR Zlati zvoki ansambla Avsenik Ansambel bratov Avsenik Je te dni izdal pri tovarni plošč Helidon prvi slovenski album z naslovom »Zlati zvoki«, štiriindvajset viž — pripravila sta jih Vilko in Slavko Avse-mdk — je posnetih na dveh velikih ploščah v stereo in mono tehniki. Skoraj vse skladbe so na plošči posnete prvič. Z Avsenikovim kvintetom poje Ema Prodnik, Franc Koren in Franc Košir, pri skladbi Gozdovi v mesečini pa jim pomaga še Peter Ambrož. Jg Letošnja glasbena dejavnost v Radovljici Ob začetku novega šolskega leta se je na vse oddelke glasbene šole v Radovljici, Lescah, na Bledu in v Bohinju vpisalo 281 učencev. Prvič se je prijavilo 66 novih učencev in 55 predšolskih otrok. Največje zanimanje je za učenje harmonike, klavirja in kitare, zato si vodstvo šole prizadeva dobiti nove učitelje za te inštrumente. Razen tega pa imajo vsi oddelki težave tudi zaradi neprimernih učnih prostorov. Tako na primer na Bledu poučujejo glasbo v sejni dvorani gasilskega doma. Preložili so revijo nagrajenih amaterskih filmov Slovenije Samostojni filmski klub v Tržiču je imel namen prirediti dvodnevno revijo nagrajenih amaterskih filmov Slovenije. Revija bi se morala začeti 30. septembra, toda zaradi tehničnih ovir so jo pre- stavili na 21. oktober. Za revijo je v Sloveniji med amaterskimi filmskimi delavci precejšnje zanimanje, zakaj revija bo nekakšen finale dosežkov v amaterski filmski dejavnosti Slovenije. -jp Želijo si dobrih predstav Številni ljubitelji gledališča v Medvodah upajo, da jim bodo delovne organizacije tudi letos omogočile ogled kakovostnih predstav Mestnega gledališča ljubljanskega. Igralci MGL radi gostujejo v Medvodah, saj so bili vedno deležni navdušenega sprejema gledalcev v prepolni dvorani Svobode. V pretekli sezoni smo videli le tri predstave ob koncu sezone, ker so v delovnih organizacijah zavlačevali s podpisom pogodbe. Upajmo, da bo letos dogovor sklenjen pravočasno in da bodo občani Medvod lahko kmalu v svoji sredi pozdravili igralce MGL. -fr Cilj vsakodnevne oddaje Tržiška lokalna radijska postaja je začela razen svojega programa oddajati vsak dan tudi II. program ljubljanske radijske postaje. Kolektiv tržiškega radia in družbena skupnost pa se trudita, da bi začel tržiški radio oddajati vsak dan. Prehod na vsakodnevne oddaje pa terja postavitev novega oddajnika, ki bi omogočal boljšo slušnost v nekaterih krajih občine in podaljšal radijske valove tudi prek njenih meja. Postavitev novega oddajnika ter prehod na vsakodnevne oddaje bi bila najlepša nagrada tržiškemu radiu za 10. obletnico uspešnega dela, ki jo bodo proslavili 29. novembra letos. Ta proslava bo najverjetneje tudi osrednja proslava ob dnevu republike v tržiški občini. - jk Zima trka na vrata, o tem ni nobenega dvoma več. Temperature so vsak dan nižje, meteorologi še naprej dajejo protislovne izjave, moj notranji živalski nagon pa mi ukazuje, naj začnem razmišljati o toplem kotičku, o skriti votlinici, kjer bom z ženo in Špik-Š pikom prespal mrzle mesece. Bolj ko tuhtam, bolj sem zadovoljen, da sodim v krog živih bitij, ki snežne dni predremajo. Kar predstavljajte si, kako bi bilo, če bi moral zdajle vlačiti skupaj hrano, brez katere ni moč zdržati do spomladi. Če samo pogledam u-boge, zaskrbljene občane, ki hitijo nabavljati ozimnico, me pri srcu neprijetno stisne. Kot moderni Tatari begajo napkrog in iščejo jabolka, krompir, zelje, drva ... ■ Minulo nedeljo sem na primer opazoval srčkano družinico v peugeotu 504 Z ljubljansko registracijo, ki je križarila po prelepi Gorenjski in bila neusmiljeni boj za obstanek. Videl sem, kako so v osamljenem zgornjem koncu Selške doline zavrli, kako sta očka in sinko izstopila, dvignila ponjavo z zadaj priključene enoosne prikolice ter natovorila vanjo kakšne pol kubika bukovih drv. Mami, vsa v prstanih in koravdah, oblečena vsuper moderni kostim, je stala pred bližnjim ovinkom, stražila in obenem nadzorovala početje svojih dragih. Očka in poba sta očitno mojstra tovrstnih podvigov, kajti orjaški skladovnici poten, postrojeni ob cesti, se primanjkljaj skorajda ni poznal. No ja, lastnik bo gotovo kaj zasumil, a saj mu je ostalo več kot dovolj lesa! Lahko njemu, ki živi na podeželju in ne potrebuje dragega avtomobila, v kakršnem ubogi mestni rojaki bežijo iz objema betonske džungle. V pičlih dveh minutah so izletniki akcijo zaključili in odbrzeli. Le še enkrat je prekrasno vozilo obstalo; tri kilometre niže so namreč gospo (oz. to-varišico, kdo bi vedel) zamikali nezreli koruzni stroki. Medtem ko sta ona in soprog nestrpno mencala zraven limuzine, je nadebudni mladenič pridno pustošil po nasadu ter kmalu napolnil orjaški cekar. Vaš Jež Popotnik GLAS * 8. STRAN SOBOTA - 7. oktobra 1#? Kljub petnajstletni pogodbi o prijateljstvu ln sodelovanju ter pomoči, ki sta jo podpisali Sovjetska zveza in Egipt, so bili odnosi med dvema državama zadnjih nekaj mesecev precej napeti. Razlog Je znan: Sovjetska zveza ni hotela izročiti Egiptu ofenzivnega orožja (najsodobnejših letal, raket, topništva in tankov ter radarske naprave), s katerimi bi lahko Egipčani napadli Izrael in si tako z orožjem v roki vrnili zasedena ozemlja, ki jih je Izrael dobil med junijsko vojno leta 1967. Kot odgovor na sklep Sovjetske zveze, da ne bo izročila napadalnega orožja Egiptu, Je predsednik Sadat »poročil, da se morajo sovjetski vojaški strokovnjaki umakniti. V nekaj dneh je odpotovalo v tujino okoli dvajset tisoč sovjetskih strokovnjakov in vojaških svetovalcev. Sledilo je obdobje vroče časopisne »vojne«, med katero je bilo moč v časnikih obeh strani prebrati nič koliko bolj ali manj zajedljivih očitkov in obtožb na rovaš partnerja. Toda tudi to obdobje se je končalo dokaj hitro, kajti obe strani sta očitno spoznali, da s tem nimata kaj pridobiti, raje nasprotno. Temu je sledila doba tihe, toda učinkovite diplomatske Sidki obišče Moskvo aktivnosti, med katero je bil še posebej uspešen sirijski predsednik Asad. Rezultat njegovega prizadevanj (opravljenih med tajnim obiskom v Moskvi konec minulega tedna) je znan: 16. oktobra bo odpotoval v sovjetsko prestolnico egiptovski premier Sidki na čelu precej močne delegacije. S tem so prišli sovjetsko-eglptovski odnosi v novo obdobje, ki dopušča najrazličnejše možnosti. Preden rečemo o teh možnostih karkoli, je treba povedati, da je Egipt po ohladitvi odnosov s Sovjetsko zvezo sprožil diplomatsko akcijo najprej v nasprotni smeri, na Zahod. Bilo je jasno, da skuša Kairo s to potezo napolniti praznino, nastalo po odhodu sovjetskih vojaških svetovalcev in strokovnjakov in umiku dela sovjetske opreme ter orožja. Predsednik Sadat očitno ni mogel v nedogled vztrajati na znani formuli »niti vojna niti mir«, ki je bila skoraj pet let neuradna zunanje-po-litična usmeritev dežele ob Nilu. Nezadovoljstvo zaradi take politike je postajalo vse odločilnejše in glasnejše in ko je spodletel poskus, da bi s pomočjo sovjetskega orožja vrnili zasedena ozemlja, so Egipčani poskusili to orožje dobiti na Zahodu. To je seveda izredno težka in predvsem dolgoročna naloga. Egiptovski zunanji minister, ki je obiskal nekatere zahodnoevropske države, očitno nI dobil dovolj konkretnih spodbud za stališča svoje vlade, ki so Jih sicer njegovi zahodnoevropski gostitelji podprli — toda samo načelno. Tako se je Egipt znašel v položaju,, ko je ostal na eni strani brez otipljive sovjetske podpore (namreč dobav orožja in potrebe opreme), na drugi strani pa s komaj kaj več kot načelnimi simpatijami in brez zagotovil, da bi se te lahko v bližnji prihodnosti spremenile v konkretne dobave potrebnega orožja ter opreme. Spoznanje, da so ostali brez tistega, zaradi česar so pravzaprav prekinili dotlej tesno in plodno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, je zanesljivo precej prispevalo k temu, da se je Egipt odločil za ponovno zbližan je. Pa tudi Moskva, ki je Še kako zainteresirana za čimbolj otipljivo prisotnostjo na Bližnjem vzhodu, ln ki je doživela z egiptovsko zahtevo o umiku vojaških strokovnjakov manjšo zaušnico, je bila pripravljena na obnovitev malce ohlajenega prijateljstva. Tako so obojestranski interesi podprli to, kar Je postalo s posredovanjem sirijskega predsednika konec minulega tedna tudi mogoče: obisk egiptovskega premiera v Moskvi. Toda kaj bo Sidki v Moskvi dosegel, Je seveda povsem drugo vprašanje. S tem, ko bo v Kremiju imel priložnost znova pojasniti stališča svoje vlade, namreč še ni rečeno, da bo druga stran ta stališča pripravljena brez vsakih pridržkov tudi sprejeti. Egipt bo seveda zahteval približno tisto, zaradi česar so se odnosi tudi ohladili: torej napadalno orožje in večjo pripravljenost Sovjetske zveze, da podpre njihova prizadevanja v boju zoper Izraelce. Sovjetska ?ve-za tega še pred nekaj tedni ni bila voljna storiti in ni nobenih posebnih razlogov, ki bi upravičevali domnevo, da jih sedaj je. će bi toiej ocenjevali stvari po tem, kar je v stališčih obeh strani znanega, bi lahko sklei da bodo moskovski pogovori med Sidkijem in Kosighw/n znova zašli v slepo ulico. SJVJ jetska zveza Ima vsaj dv^ razloga, ki jo silita, da ue d4 Egiptu zahtevanega orožji Najprej so tu sovjetsko-am* riški odnosi, ki so se dod<* bra ustalili. Ni verjetno, in šimpanzov. Zaradi številnih poizkusov laboratorijih naj bi tem opicam grozila iztr f:4 lev. Med najbolj iskanimi opicami za razne P merjalne znanstvene raziskave je šimpanz, " je človeku najbolj podoben. to- Top za ptiče Egipt bo iz Nizozemske uvozil posebne av matske topove za boj proti vrabcem. Vsako l# namreč milijoni vrabcev pozobajo na egiptov** poljih ogromne količine žita. Top naj bi Pu omamil, tako da bi jih lahko kasneje le Pobr^ Ptice nato prodajajo za meso. En sam vra\t> poje v enem mesecu okoli tri kilograme žita, v? vrabčja nadloga pa naredi Škodo na 200.00fjZp tarih žitnih polj. Vsa dosedanja sredstva V °°> proti tej nadlogi so odpovedala. Huda železniška nesreča V hudi prometni nesreči v vasi Zrze tned f*^ renom in Djakovico /e umrlo devet poW|* Nesreča se je pripetila, ko je brzovlak trčil v tobus poln potnikov. Strojevodjo in P°m° ttldi so takoj priprli, zaporni nalog pa je i 39 35 36 ]B'.:t HO *t2 latef ija U NAVPICNO: I. slika aH kip golega telesa; uradni spis, *,jna, dejanje, 2. pralik, 3. židovsko žensko Ime, 4. najsta- prevod biblije v latinščino, 5. mednarodna avtomobilska Dr k 8 23 Dansko' tudi kratica za Državni konservatorlj, 6. ebiValcl slare Beot{je (Aonlje)> 7> reka kJ teče skozI Ve. ata 8' Rado S'"10"1*1. *• glavni Stevnik, 10. primorski stari I ' DOP"larna pesem, U. maJerica, ženska, ki kaj oskrbuje, • začetek npr. tekmovanja, odhod odlct letala, naskok, p' 81>08obnost za sprejemanje fizičnih dražljajev, odnos do r»stl|0V' občutck» 19- angleška kratica za gospo, mistress, 20. 8PŠk ° 8teb,°' lrta' tr*le' 22, krah' 7,om' Pr°Pad' 25- *tar°-(boiu ',oginia modrosti, umetnosti, 28. govor, pripovedovanje Moj m°!k' kakor- ••)» 30- lovsko moško Ime, v bibliji bev 8CV brat prv* vt*0^ svečenik v Izraelu, 31. medmet (ne t0v' n* •' •), 32. predstojnik samostana aH opatije, 33. Sokra-Kar i ,eC' 35* *evernoafri*kl veletok, 3«. poklon, darUo, 40. c| Erben, 41. kraUca za Ljudsko republiko. J Rešitev pošljite do četrtka, 12. oktobra na naslov: J^las, Može Pijadeja 1, Kranj, z oznako Nagradna krtžanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. srečke s so zadele končnicami din 20 20 40 30 2680 200 2890 200 05170 1.000 622910 10.000 11 20 521 50 41171 . 500 50191 1.000 243761 10.000 52 20 442 ' ' 50 522 100 39222 500 1872S2 10.000 419622 10.100 479442 10.050 3 10 04953 510 42453 l.OtO 92523 2.010 396503 10.010 727153 10.010 54 30 424 50 75154 530 132434 10.000 394944 10.000 5 10 00915 2.010 87695 1.010 92955 510 010165 150.010 174195 10.010 86 40 0456 300 18546 500 292906 10.000 402266 10.090 7 10 10897 2.010 41017 510 88227 1.010 254067 10.010 564037 10.010 98 20 768 100 938 50 8588 300 50888 500 66918 2.000 062448 10.000 69 20 89 20 38649 500 39439 500 502859 10.000 Gobarski piknik Gobarska družina Kranj prireja gobarsko srečanje — piknik v nedeljo, 8. oktobra, od 14. ure dalje v prostorih krajevne skupnosti na Zlatem polju. Na srečanju bodo razstavljene prinesene gobe kakor tudi lepi vloženi primerki, ki jib bo moč tudi kupiti. Ker jesenske gobe še premalo poznamo, nam bodo TlRŽN) PREGLED JESENICE Solata 4 din, korenček 2,50 din, slive 4,30 din, jabolka 4,20 din, limone 13,50 din, česen 11 din, čebula 4 din, pesa 2 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 4,90 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1.60 do 1,80 din, kislo zelje 4,20 din, cvetača 6,50 din, paprika 5 din, krompir 1,45 din KRANJ Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 4 din, slive 4 din, jabolka 5 din, pomaranče 8 din, limone 14 din, česen 10 do 12 din, čebula 4 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 5 din, paradižnik 4,50 din, kostanj 12 ciin, grozdje 7 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 24 din, smetana 14 din, orehi 35 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 do 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 4 din, cvetača 10 din, paprika 5 do 6 din, krompir 1,50 do 1,80 din, hruške 6 din, med 22 din TRŽIČ Solata 5 din, špinača 4 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 5 din, limone 8 din, česen 15 din, čebula 5 din, fižol 6 din, kaša 6,50 din, hruške 8 din, ajdova moka 6,50 din, jajčka 1,30 din, smetana 3,50 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4,50 do 5 din, cvetača 6 din, krompir 2 din, banane 6,50 din prišli na pomoč ljubljanski gobarji. Zato vabimo gobarje kakor tudi ljubitelje gozdnih lepot, da prinesejo nepoznane gobe. Prinesene gobe naj bodo mlade in cele. Na srečanju bomo pobrali letošnjo članarino in vpisovali nove člane. Dogovorili se bomo tudi o letošnji razstavi gob. Možno bo dobiti nov slovenski seznam gob. Sladokusci pa bodo lahko dobili dobro gobjo zakusko. S. T. SOBOTA NOGOMET — Železniki: Alp- les : Naklo, Tržič: Tržič : Lesce, Šenčur: Šenčur : Jesenice, Kranj: Korotan : Bohinj (vse ob 15.30) ROKOMET — Kranj: Sava : Slovan (ob 18. uri) KOŠARKA — Kranj Sava S Kladivar (ob 16. uri) KEGLJANJE — Kranj: republiško prvenstvo moških parov (ob 8.30), nadaljevanje še v nedeljo (ob 8.30) NEDELJA ODBOJKA — Jesenice: Jesenice : Kamnik (ob 10. uri), Bled: pied : Branik (ob 10. uri) NOGOMET — Kranj: Trt glav : Kladivar (ob 15. uri) -dh lil SO S< V KRANJU Hafner Viktor in Stojano-vič Vera, Kumar Emil in Kralj Olga, Drcšar Jože in Krasna Jožica V ŠKOFJI LOKI Rant Silvester in Mesec Ivana, Pire Anton In Berton-cclj Silva, Eržen Andrej in Pfajfar Ivana V TRŽIČU rli so GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je odprta razstava Gorenjska kmečka noša. V baročni stavbi v Tavčarjevi lil. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka slovenska žena v revoluciji v galerijskih prostorih pa razstava grafik akad. slikarja Karla Zelenka, ki jo je posredovala Moderna galerija v Ljubljani ter grafičnčih del G. B. Pirancsija (1720—1778). V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava del akad. slikarja Zmaga Je-raja. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. — 19. ure. 1913, 1902, 1875, 1906, V KRANJU Stružnik Pavla, roj. Benedik Marija, roj. Poznič Margareta, roj. Cemažar Frančišek, roj. Peklar Ciril. roj. 1906, Perko Marija, roj. 1899, Keber Franc roj. 1906, Nastran Ana, roj. 1896, Vrhovnik Franc, roj. 1904, Jakšič Ljubica, roj. 1922, Kohler Ana Marija, roj. 1902 V ŠKOFJI LOKI Žontar Ivana, roj. 1893 V TRZICU Potokar Rozalija, roj. 1907 OB TISOĆLETNIC i Piše dr. Pavle Blaznik (15) Zgodaj so se v Škofji Loki začele pojavljati tendence po obrtnem in trgovskem monopolu, kar je vodilo do hudih spopadov s podeželjem, kjer je bila zelo razvita tako obrt kot trgovina. Razpoložljivi viri tega časa so sicer glede nakazovanja podeželske obrti zelo skromni, vendar je mogoče iz njih izluščiti, da je bilo npr. zelo razvito mlinarstvo, sirarstvo, tkalstvo, tesarstvo, kovaštvo, marsikje tudi lončarstvo in sodarstvo ter pivovarništvo. Mimo teh obrti so bile pa nedvomno razvite tudi druge panoge, ki jih v virih sicer ni zaslediti, a je vsakdanje življenje zahtevalo njih obstoj (npr. čevljarstvo, krojaštvo). Proti koncu srednjega veka jc prišlo do vse močnejšega trenja med kmetskim prebivalstvom in loškimi meščani, ki so hoteli doseči delitev dela v tem smislu, da naj se kmetje ukvarjajo z obdelovanjem polja, obrt in trgovina naj bosta pa prepuščena meščanom. V ta namen so Ločani začeli ustanavljati obrtniške organizacije, cehe, prek katerih so Se skušali mestni obrtniki močneje razvitih strok zavarovati pred šušmarji v mestu in na podeželju. Tako so se kar po vrsti obračali na frei-sinškega škofa Janeza krojači (1457), čevljarji (1459) in krznarji (1459) s prošnjo, da jim potrdi cehovska pravila. Iz istega časa poteka tudi kovaški ceh, nekaj desetletij jnlajši je lončarski ceh (1511), j katerem so bili včlanjeni tudi pečarji in zidarji. Iz škofu predloženih pravil je raz-Vidno, da so bili npr. čevljarji in krznarji že dotlej organizirani v cerkvenih bratovščinah, vendar jc treba poudariti, da sta nastala ta dva ceha kot vsi drugi šele, ko so brejeli ustanovno pismo frei-ffinškega škofa. Iz najstarejšega članskega Jmcnika lončarskega ceha Ugotovimo, da so se včlanje-Vale v ceh tudi žene obrtnikov. Organizacija lončarjev ni vključevala samo posameznikov iz mćsta, marveč tudi iž bližnje okolice in to mimo obrtnikov tudi posamezne odličnike iz škofje Loke (npr. uglednega meščana Voibenka Schvvarza). Vsem cehovskim pravilom je bila skupna osnovna zahte-Va, da smejo opravljati obrt Samo člani organizacije, ki jim ni dovoljeno uganjati nesolidno konkurenco. Medtem Jco so bila pravila krznarjev in čevljarjev dobesedno enaka, so se druga v raznih podrobnostih deloma med seboj ločila. Kovači in lončarji so postavljali kot pogoj za spre- jem, da je bil prosilec oženjen, pri krznarjih in čevljarjih je moral biti kandidat zakonskega rojstva. Krznarji, čevljarji in kovači so zahtevali, da si prosilec pridobi v določenem roku meščanstvo. Krznarji, čevljarji in lončarji so vezali sprejem na mojstrsko delo; tako je npr. lončarski mojstrski kandidat moral izdelati vpričo 4—6 mojstrov lonec, ki je držal določeno mero žita. Za sinove in zete mojstrov je bila pri krznarjih in čevljarjih zahtevana nižja pristopnina. Nekatere določbe so bile specifične za posamezne vrste obrti. Iz kovaških pravil jc npr. mogoče ugotoviti marsikatero podrobnost o teh obrtnikih. Pravila govore o pod-kovskih kovačih in žebljarjih. Iz besedila je razvidno, da so bili vključeni v kovaški ceh ne samo kovači, ki so imeli delavnice v mestu in predmestjih, marveč tudi kovači iz Puštala. Pač pa je v tej zvezi zanimiv člen, po katerem more biti vključen v ceh le obrtnik, ki biva na tleh, nad katerimi je nadrejen mestni sodnik, ne pa kak tuj zemljiški gospod. Ta določba je vsekakor naperjena proti podložnikom puštalskega zemljiškega gospostva. Zaradi nevarnosti požara so morali kovaški cehovski mojstri dvakrat na leto pregledati vse kovačnice, ješe in ognjišča. Z izjemo starih, onemoglih mojstrov ni bilo dovoljeno najemati pomočni'kov proti plačilu po kosih; enako niso smeli imeti v kovačnicah tujih pomočnikov. Cehom so načelovali načelniki, ki so vodili nadzorstvo tudi nad kakovostjo blaga in njegovo ceno. Sicer je nadziral mojstre tudi mestni svet oziroma mestni sodnik, ki so mu bili cehi podrejeni. Mestni svet je pazil seveda tudi na obrtnike, ki še niso poznali cehovske organizacije. Tako je zadela npr. nekega mesarja občutna kazen zaradi neustreznega opravljanja obrti. Spočetka je bil obsojen samo na denarno globo, nato so mu obrt sploh odvzeli. Ker je obrt navzlic prepovedi še opravljal, je moral dati mestu za kazen 711 desk. Obenem z njim sta bila kaznovana z globo tudi mesar in njegov pomočnik, ki nista krivca pravočasno naznanila. V duhu časa so imeli cehi močno versko obeležje. Na zvezo med njimi in cerkvijo kažejo npr. sklepniki v prez-biteriju Šentjakobske cerkve. Tod srečamo med drugim sklepnik krojaškega ceha; ceh jc predstavljen z dvema angeloma, ki z velikimi škar- jami držita ščit. V isti vrsti naletimo na sklepnik s čevljarskima zavetnikoma sv. Krišpinoma in Krišpinijanom, ki sta upodobljena za čevljarsko mizo; prvi reže usnje, drugi čevljarji; nad obema visi škorenj, spodaj pa je v ščitu usnjarsko rezilo. Na evangelijski strani je predstavljen kovaški ceh z zavetnikom sv. Eligijem, ki kuje, oblečen v škofovski ornat, na nakovalu; zraven je videti sprednji del konja, pod okensko polico pa je ščit s kladivom in kleščami. Na praznik cehovskega patrona so se člani ceha obvezno zbrali pri službi božji. Prav tako je bila obvezna udeležba pri procesiji Rcšnjega Telesa, kjer so se člani vsakega ceha vrstili v določenem redu za svojim banderom. Enako je bila obvezna udeležba pri pogrebu umrlih članov. Tokoče stroške so cehi krili z obveznimi prispevki novih članov, dalje z rednimi drobnimi dajatvami, posebej še z globami, ki so jih plačevali v denarju in vosku. Člani so se zbirali na sestankih, kjer so volili načelnika, sprejemali novinec jn ob odprti cehovski skrinjici, svojem nepogrešljivem rekvizitu, ugotavljali, ali je poslovanje potekalo v redu. Navzlic cehovskim zahtevam se je obrt na podeželju še naprej razvijala, kar je vodilo do stalnih sporov med obema strankama. Značka ob 1000-letnici Zbiralci značk so v teh dneh že lahko izpopolnili svojo zbirko z značko, ki je izšla ob 1000-letnici mesta pod Lubnikom. Značka je izdelana v več barvah: na okroglem polju ima v sredini škofjeloški grb in okrog njega napis — 973 — 1000 let — 1973 — Škofja Loka. Osnutek zanjo jc nare dil akademski kipar Tone Logonder iz škofje Loke. -jg Zborovanje slovenskih zgodovinarjev Začele so se prireditve ob praznovanju 1000-letnice Škofje Loke V organizaciji Zgodovinskega društva za Slovenijo in Muzejskega društva Škofja Loka ter po pokroviteljstvom škofjeloške občinske skupščine se jc v sredo začelo v škofji Loki XVI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Na njem se je zbralo prek 200 udeležencev, med njimi številni znanstveniki s tega področja, predavatelji zgodovine na šolah in drugi gostje. Letošnji program zborovanja je bil posvečen predvsem dvema dogodkoma: praznovanju 1000-letnice škofje Loke m 500-letnici začetka kmečkih uporov na Slovenskem. Prvi je na zborovanju Spregovoril predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo univerzitetni profesor dr. Boge Grafenauer. Najprej se je spomnil štirih umrlih članov med obema zborovanjema — zadnji je bil v Velenju — med njhni tudi dveh pomembnih znanstvenikov prof. dr. Milka Kosa hi prof. dr. Franceta Steleta V imenu pokrovitelja skupščine občičnče škofja Loka j* govoril njen podpredsednik Lojze Malovrh. Vse udeleženec Je prisrčno pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje v škofji Loki. Poudaril je tudi, da zborovanje pomeni prvo pomembno prireditev ob praznovanju 1000-letnice mesta, ob kateri bo osrednja proslava 38. junija prihodnje leto. Kot predstavnik slovenske akademije znanosti in umetnosti je zborovanje pozdravil prof. dr. Viktor Korošec. Menil Je> da gre tokrat za izredno idejno in tematsko premišljen program in zanimive teme. Vsi udeleženci zborovanja so si že prvi dan malo pred poldnevom ogledali ob strokovnem vodstvu 1000-letno mesto. Zborovanje pa bo končano jutri z ekskurzijo po Selški dolini« j. Govekar škofja Loka Je bila te dni gostiteljica zgodovinarjev iz vse Slovenije. — Folo: F. P«rdaI Kurnikovo hišo v Tržiču obnavljajo. — Foto: J. Piškur TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Tovarna obutve Peko Tržič razširja poslovno dejavnost z uvajanjem novih vrst proizvodnje in vabi k sodelovanju: diplomirane ekonomiste, diplomirane arhitekte ekonomske, strojne in gradbene tehnike, orodjarje in ključavničarje za delo v razvojnih in strokovnih službah ter večje število delavcev za delo v proizvodnih delovnih enotah. Kandidatom nudimo ob dobrih delovnih pogojih primerne osebne dohodke. Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru. Pojasnila daje in sprejema pismene ponudbe *adrovskt oddelek podjetja. ZP ISKRA Elektromehanika Kranj ^eH zaposliti nove sodelavce, in sicer: 25 delavk 2a delo v montaži ali obdelovalnici '5 delavcev Za delo v obdelovalnici ali v oddelku plastičnih mas kandidati naj pošljejo pismene prijave do 30. oktobra na naslov: ISKRA Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. Najprej bo urejena Kurnikova hiša Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja že nokaj let izdeluje elaborat o spomeniškem varstvu starega mestnega središča Tržiča, predvsem zgodovinsko zanimivih hiš, fasad, dvorišč in porta lov. čeprav elaborat še ni izdelan, so z nekaterimi deli v starem delu Tržiča že začeli. Najprej so se lotili obnavljanja Kurnikove hiše, ki je sicer tipična meščanska hiša, vendar ima že znake prehoda v proletarsko urejeno hišo, saj so bila v njej že najemna stanovanja. Lastnik te hiše je bil Vojtch Kurnik, po poklicu kolar, vendar znan ljudski pesnik 19. stoletja. Svoje pesmi jc objavljal v Bleivvciso-vih Novicah. Kurnika omenja tudi Levstik v svojem Popotovanju od Litije do Čateža, kjer pravi, da je Kurnik najboljši ljudski pesnik. Izročilo pravi, da je Vojteh' Kurnik napisal pesem kar med delom na desko. Če mu je bila všeč, jo je prepisal na papir, če pa ne, je pisavo s skoblji-čem odstranil z deske! Program ureditve Kurnikove hiše v Tržiču predvideva postavitev stare kolarske delavnice in črne kmečke kuhinje, razen tega pa nameravajo strokovnjaki spomeniškega varstva urediti tudi noga-vičarsko delavnico in zbirko nogavičarskih izdelkov. Ta obrt je bila namreč včasih v Tržiču zelo raV.širjena. Eno sobo pa bodo preuredili v Kurnikov spominski muzej, v katerem bo tudi njegova ohranjena literarna zapuščina, -jk Jesenice : KAC 5 : 3 Na ledeni ploskvi pod Me-žakljo sta se v četrtek pomerila stara hokejska znanca Jesenice in KAC. Celovčani, ki so bili tokrat okrepljeni z ameriškim in sovjetskim igralcem, so bili trd nasprotnik domačinov. Kljub zmagi pa nismo zadovoljni z igro jeseniških hokejistov, saj so se preveč izživljali v solo akcijah. Nezanesljivo je delovala tudi obramba z reprezentančnim vratarjem Knezom na čelu. Gole za Jesenice so dosegli: Hafner 2, Roman Smolej 2, Škerjanc 1. Sodila sta čebulj (Radovljica) in Benedičič (Jesenice), bef SiP«« 7W FIKRETA BARJEKTARJEVIĆA in IGORJA VRBAJAKA it, "osnovne šole Tone čufar na Jesenicah smo srečali na pločniku pred Supermarketom Union na Jesenicah. V lepih belih uniformah sta po navodilih že starejših miličnikov pomagala prvošolčkom in starejšim ljudem čez cesto. »Prometni krožek obiskujeva,« sta dejala, »in dobro poznava že vse predpise. Z vozniki nimava težav, saj naju morajo upoštevati,« sta bila samozavestna in odločna. — Foto: D. S. S "ti (18. zapis) Se eni.rat poglejmo na Ankovo! Pa čeprav nas močno moti očitna zapuščenost, je vendar ta samotna podgorska kmetija zanimiva. Pač najbolj zaradi arhitekture stanovanjskih in gospodarskih poslop'j. ZVON IN GONG Kot drugje v alpskem svetu, tako je tudi Ankovo pravzaprav sklop številnih stavb, pravcati zaselek. Obsežna pa je tudi posest. Zato so v prejšnjih časih klicali posle z oddaljenih njiv in senožeti pa od raztresenih hlevov in podov s hišnim zvonom ali z »gongom«. Hišni zvon je bil (ponekod je še!) nameščen v stolpiču vrh slemena glavnega stanovanjskega poslopja. Urejeno je bilo tako, da je gospodinja (ali kuharica) s potegom vrvi zazvonila. In tako priklicala družino k malici, h kosilu ali k večerji. Tak stolpič je še danes na Ankovi in Makekovi hiši (in še kje?). — Drugje pa kliče družino k jedi zven preprostega »gonga«. Ta visi navadno zunaj pred vhodom v hišo. Tako je vsaj pri Robleku (Zg. Jezersko št. 130). Seveda tu ne vidimo kakega eksotičnega orientalskega gonga; ta bi imel obliko večjega diska in bi bil iz brona. Roblckov »gong« pa je navaden železen obroč, ki sicer ne zveni lepo, sliši pa se ga le! Za častitljivo starost kmetije na Ankovem zvemo s por. tala: na levi je vklesana letnica 1554, na desni pa 1905 (verjetno leto obnove). Zares lepo bi bilo od sedanjih upravljavcev posestva, če bi vsaj skodlasto streho na poslopjih popravili, če že ne vse na novo prekrili. Seve, ne z opeko, pač pa z macesnovimi skodlami, ki bodo zdržale še naslednjih osemdeset let in še več. Skoro vse jezerske večje kmetije imajo poleg posesti v dolini in bregeh še svoje visokogorske pašnike in senožeti — planine. Tako ima tudi Ankovo svojo planino. I.eži kakih 1300 m visoko, tik pod državno mejo, južno od Pri-stovnikovega Storžiča. SORODNE VODE Nekateri bralci teh zapisov so postali (tako so mi sami zatrdili) pozorni spričo moje domneve o sorodnosti ma'o znane jezerske slatine s slovito belsko mineralno vodo onstran meje. Tamkaj imajo prav v bližini celo še dve zdravilni vodi, ki bi utegnili imeti tudi kako sličnost z našo. V mislih imam izvir na Obirskem in pri Železni Kapi i, da nekoliko oddaljenejše slatine v Kotljah niti ne silim v to zvezo. Razen geološke sorodnosti tal to- in onstran državne meje, nas na neko zemeljsiko istovetnost Jezerskega in doline Bele spominja strm apnenčast skalni zid, ki se s svojo belino dviga iz zelene ravni in položnih bregov vse iznad starega Ožbolta pa na sever nad Žarkom in Rakeža. In tu se skalni greben prevali prek Jezerskega vrha (1216 m) na nasprotno pobočje, ki pa se od tod zlagoma niža v dolino Bele. Bistrogledi opazovalec zlahka dojame ves ta naravni most, trden skalni most med dvema slovenskima deželicama... Zal še nisem dobil v roke obeh kemičnih analiz oziroma rudninskih sestavov jezerske kot belske zdravilne vode. Ko analizi dobim v roke, ju bralcem teh zapisov zagotovo sporočim. JENKOVA KASARNA Zvesto po abecednem redu je sedaj na vrsti pripoved o Jenkovi posesti, prav tako ene od najbolj obsežnih v gornjem koncu Jezerskega. Pravi pa se pri hiši (Zg. Jezersko 141) pri Jenk, ne pri Jenku. Imcnovalnik je namreč Jenk. In če že ima sleherna večja jezerska kmetija kako posebnost, tako ima tudi Jenk kar svojo i men i t nos t — Jenkovo kasarno! Dosilovno seve tega imena ne gre jemati. Prav tako ne druge, še neverjetnejše oznake: da je bilo to veliko poslopje pri Jenku nekoč grad roparskih vitezov, ki naj bi prežali ob cesti pod sedlom na bogate romarje in trgovce. Res stoji Jenkova kasarna (to ime se je poslopja prijelo in ga bomo pač tudi v teh zapisih uporabljali) tik pod prvo cestno vzpetino na prelaz Jezerskemu vrhu. Toda hiša je bila le srednjeveški hospic, gostišče in prenočišče za utrujene popotnike. Da so zarana lahko spočiti in siti spešili v strmino, ftc ohranjeni napisi na stenah v različnih jezikih to domnevo potrjujejo. Zato veljaj tej zanimivosti, resnični zgodovinski vrednosti Jezerskega, ves prihodnji naš zapis. CZ. »Kdor hoče uspevati, mora hoditi v korak s časom,' je lepega dne oznanil naš stari (kakor pravimo glavnemu uredniku) ter me poslal delat razgovor z zdomcem. »Poišči čim bolj značilen primerek, osveščenega človeka, ki zna razlikovati bridkost tujine in lepote rodne grude!« je še pristavil in si nataknil očala — kar naj bi pomenilo, da sva končala. Najprej nisem vedel, kaj in kako. Hudič, le kje se zadržujejo »auslenderji«, kadar slučajno pridejo domov na obisk? Tuhtal sem in ttdital in nazadnje ugotovil, da bo najbolje, Če stopim h Gustelnju, lastniku oslarije »Pri švabskem vrčku*, ki je dolga leta bival v Nemčiji in prišel nazaj s spošljivint kupčkom deviz. »Gusti, povej mi, kje bi našel kakšnega pametnega, politično zrelega zdomca!« sem ga pobaral. Rdeče gostilničar j eve roke so za hip prenehale spirati kozarce. Namršil je obrvi in po kratkem premoru zašepetal: »Tistile fant v kotu je pravkar dopotoval iz Hamburga na dopust. Politično najbrž ni ravno na višku, prepričan pa sem, da ima polne žepe mark. Saj sprašuješ zaradi mark, a ne?« Prikimal sem, vzel svoj kozarec in jo mahnil potencialnemu intervjujancu naproti. Hitro, brez vsakršnih težav, sva se spoprijateljila. Franc Odvečnik, med nemškimi kolegi kar Frankie boy, je odrinil v svet pred 17 meseci. Kot kvalificirati strugar zasluži 1050 »dcutsche komadov« mesečno — plus honorar od nadur, kajpak. »Daj, razloži mi, Frenk, zakaj si odšel v ZRNU »Zakaj, zakaj!? Iz snobizma prav gotovo ne. V tovarni, kjer sem bil zaposlen, smo 'novinci' navzlic garanju in dobrim rezultatom ostajali v senci starih mačkov. Barabe so drug drugega ščitile in ljubosumno varovale mojstrske stole- Zdomci, marke in politična osveščenost Na Ankovem Gluh stolpič na slemenu skodlasto strehe, opustel balkon ln stara hišna kapelica f — vse te-so le se prič« minljivosti b~ga'Ji< »nega izmed jezerskih »magnatov«. — Foto: F. „• Perdan * ke. 115 do 120 jurjev plače sem dobival. 'Fušati' nismo mogU, stroje je ob 'luknjah' zasedel moj nadrejeni. Pritožbe na delavski svet so se skrivnostno izgubljale, založile in podobno-Ko Sem nekoč javno protestiral, je kmalu prišla odločba o premestitvi v sosednjo delavnico, k stružnici predpotopnega tipa. Zahteval sem knjižico in jim rekel zbogom . . .« »No ja, saj so še podjetja .. .« »Jasno. Toda služba je samo eden od dveh vzrokov, ki sta me pognala čez mejo. Stanovanja namreč tudi nisem našel-Privatne sobe so predrage, samski dom ni premogel prostega ležišča, v barakah, kamor je ljudi pošiljal kadrovik, pa nih£& ne zdrži dlje kot tri tedne; streha pušča, voda teče v posteUo, elektrike in sanitarij ni, pipe so pokvarjene. Trkal sem na vrata funkcionarjev, pritiskal na kljuke občinskih pisarn i*1 prosil za stanovanjski kredit, za garsonjero ali vsaj za suh° in poceni podstrešno luknjo: nič. Nikjer niso porabili zat*e več kot dve minuti. Mladi ste in neoženjeni, potr pite tnalo, pljunite v roke, znajdi te se, so trobezljali. Ko mi je potlej ki zoprni občinski referent zabrusil, naj mu izginem izprea oči, sem obupal in sklenil poskusiti srečo v tujini.« »In zdaj ti gre odlično, kajpak?« sem vrtal v Franceta. »Sprva je bilo težko, a ko so spoznali, koliko zmorem, sefn^ brž napredoval. Z bivališčem ni problemov, bančni račun ve-selo raste, obratovodje so O. K. — skratka, zadovoljen sem-In, pomisli, naenkrat smo postali dragi tovariši zdomci.« ????? »Eh, nikar ne glej tako debelo! Najmanj dvakrat mesečn primašira skozi naselje večja ali manjša delegacija Predstav* kov jugoslovanske vlade, skupščine, sindikata, socialističn zveze, mladine... Zanima jih, če smo zdravi, če nam ka.0 manjka, če so delovni pogoji ugodni, če se morebiti ^utl. zapostavljane. Sprašujejo, ali je poskrbljeno za kulturno < življanje izseljencev, koliko stane obrok v menzi, kam zahal mo v prostem času ipd. Trepljajo nas po hrbtih in &ov0*1. sl da družbenopolitične organizacije niso pozabile občanov, k služijo kruh v inozemstvu. Tudi govor ne izostane. Vedno . začnejo z 'Dragi tovariši zdomci!' Imenitno, kajne — va ako računaš, da sem bil tu navaden nebodigatreba.« 'Frankie boy' je vstal, plačal, pozdravil in odšel. »Sta sklenila kupčijo?« jc Gustelj zavpit od šanka sem- »Sva«, sem odvrnil ter razglabljal, kako bi staremu sami najučinkoviteje pojasnil, da jc politično osveščen mec v naši (oziroma nemški) skupnosti nenavadno redek /av. I. G«*e,J Tako kot po drugih šolah na Gorenjskem, kjer je poslovna enota Ljubljanske banke v Kranju ustanovila pionirske hranilnice, so tudi na šoli v Bohinjski Bistrici izvolili odbor, v katerem so učenci. — Foto: F. Perdan Ustanovitve pionirske hranilnice v šoli v Krizah pri Tržiču se je udeležilo veliko mladih šolarjev. Obljubili so, da bodo pridno varčevali — Foto: F« Perdan Pionirske hranilnice na Gorenjskem Poslovna enota Ljubljanske banke v Kranju s podružnicami na Gorenjskem je v zadnjih dneh na štirih osnovnUi šolah na Gorenjskem ustanovilo pionirske hranilnice. 29. septembra — na pionirski dan — so ustanovili hranilnice na šolah v Železnikih, Krizah pri Tržiču in v BoJiinjski Bistrici. Včeraj pa tudi v Cerkljah. V prihodnjih dneh nameravajo takšno hrairilnico ustanoviti tudi na šoli na Jesenicah. Šole so zagotovile potrebne puostore, banka pa jih je opremila s potrebnim materialom. Hranilnice bodo upravljali učenci sami pod vodstvom mentorja — pedagoga. Učenci bodo lahko vlagali denar v hranilnico, denar od obresti pa bodo imele hranilnice za različno šolsko in izvenšolsko dejavnost učencev. Pionirske hranilnice so le ena od oblik, ki jih je v zadnjem času uvedla poslovna enota Ljubljanske banke v Kranju. Namen ustanavljanja pionirskih hranilnic na šotah pa je navajanje otrok na varčevanje. V prihodnjih letih namerava zato kranjska poslovna enota Ljubljanske banke takšne hranilnice ustanoviti tudi na drugih šolah na Gorenjskem. A. t. Prva nagrada v Trebnjem šoli Lucijana Seljaka fcčenci, ki so najzvesteje pisali v razne časopise, in po trije člani nagrajenih šolskih glasil so bili povabljeni na zbor dopisnikov v Trebnje. Tudi naša šola je poslala tri člane urecl-»tekega odbora šolskega glasila Brstje. Trebnje so majhno naselje na Dolenjskem pred No-vim mestom. Pred tremi leti s° dobili tudi novo šolo. Pri-^edili so nam prisrčen sprejem. Po mizah so ležala šol-s*a glasila iz raznih krajev Slovenije. Bilo jih je stošest. Prvo nagrado je osvojilo na-glasilo (pisalni stroj), med grajenimi pa so bila še Gasila: Utrinki, Odmev, La Stovica, Varda, likovno nagrado pa je osvojilo glasilo Za'-t, i iz Šenčurja. SREČANJE Z ERAZMOM IN POTEPUHOM . V Popoldanskem času smo ™eli pogovor s pesnikom J "netom Pavčkom, glavr Junakoma nadaljevanke Era-Zem in potepuh, in Tonijcm z veselega tobogana. Vsak iz-■*d nas si je želel postaviti *akšno vprašanje Erazmu in Potepuhu in zdaj se nam je Ponudila priložnost. Vprašaja so kar deževala. Neka učenka v drugi vrsti je vprašalo «~ ■ smeše-""'"1"1 -°- bH naJbo,i katei ^CSDnare°n, dil Jr[c Ulaga se je pogla- ja!. po Kosmati bradi in de-t,ficvii neKCm napornem smo se odpravili na kosilo v bližnjo restavracijo. Ker je bilo malo časa, si nisem slekel svoje po t epuško obleke. Natakar me je malce nezaupljivo pogledal in ni prinesel kosila. Kar lep čas smo ga prepričevali, da nisem nikakršen potepuh in končno mi je le prinesel kosilo« Na vprašanje, če so ljudje kaj s prstom nanj kazali in pravili: »Poglejte potepuha!« je odgovoril: »Ja, so. Veste kdaj se mi je to zadnjič pripetilo? Danes pred šolo, ko sem stopil iz avta!« Za Draga Kccmana pa se mi je zd'.io, da mu je slava malce v glavo stopila, kakor pravimo. TONE * VVČEK O TELEBANU Pesnik Tone Pavček nam je prebral nekatere pesmi in jc tisto o treh muckah in šoli končal z besedami: »ln ostal sem teleban, kot sem še današnji dan,« jc dejal: »Veste, tale pesem me spominja na Franceta Bevka. Ko sva nekega dne sedela na neki prireditvi in ko sem bil na vrsti, mi je dejal: ,Pa tisto o telebanu povej, ker si iskren, da ti bom lahko ploskal.'« Pripovedoval je tudi, da jc bila do šole pot skozi gozd, čez železniško progo, čez go ro in v dolino, in priznal nam je, da največkrat sploh ni prišel dalj, kakor do pro gc. Mamo so klicali v šolo, pa je rekla: »Kar nabijte ga!« »Kako ga pa bomo, če ga sploh v šolo ni,« so odgovo rili. »Ko sem pa prišel,« je dejal, »sem jih pa pošteno dobil.« Mama pa v šolo, pa jc dejala: »Po hrbtu ga pa ne boste tepli, malo niže pa lahko.« Rekel je, da je otroške pesmi začel pisati, ko so nad njim stanovali otroci, ob katerih igranju je dobival ideje za svoje pesmi. TONI IN PES FLOKI Za njim je prišel pa še Toni z veselega tobogana, ki je po poklicu profesor slovenščine na metliški šoli. Njega smo najdalj zadržali za mizo. Vprašanj o teti Mari kar ni hotelo zmanjkati. O psu Flo-kiju je dejal: »Kaj zdajle dela, ne vem, a najbrž se skriva pred kakšno mačko.« Nekdo ga jc vprašal, koliko je star, pa je odgovoril: Rojen sem bil takrat kot nova vlada. Ko je sosed zaslišal moj jok, ic dejal: »No, kar dve nesreči za našo državo naenkrat!« Prebrati nam je moral kar štiri tekste, preden smo ga spustili med gledalce. ZLATI KNJIGI Pogovor se jc dolgo zavlekel m pred šolo so nas že nestrpno pričakovali gostitelji. Ko smo sc seznanili s svo- jimi novimi prijatelji, so nas popeljali na ogled po Mirni, zakaj pogovor je potekal v šoli na Mirni, kamor so i:as prepeljali z avtobusi. Naslednji dan so nas spet peljali v šolo v Trebnje, kjer smo imeli pogovor z nekaterimi pisatelji. Razdelili so nam nagrade za najboljša glasila. Sledila je razglasitev zlatih knjig. Te so bile: Bo-br», Gimnazijka. Pisatelj Ivan Potrč je podelil diplomo Antonu Ingoliču za njegovo zlato knjigo Gimnazijka. Okoli mize so se zbrali Se pesnik Ivan Minatti in pisatelj Leopold Suhadol-čan. Anton Ingolič se jc zahvali! in povedal, da je še poselino vesel, ker je dobil to priznanje iz rok nekdanjega dijaka. Ivan Potrč je bil namreč njegov dijak. Spomnil se je na čase. ko je učil slovenski jezik. »Dolgo časa nisem opazil svetlolasega, drobnega dečka v drugi klopi.« Vsi smo se zasmejali, zakaj pisatelj Potrč je danes kar zajeten možak. Nadaljeval te: »Ko sem popravil prvo šolsko nalogo, je bila napisana rzrCdno dobro, vendar pa brez vseh veiic. Popravil sem in mu povedal, pa je bila diMca naloga ravno taka. \T,-.i--t^rr. ^pj-p poslal tvidi v l inVii; Zvon. Pesnika Min-itiin so vprašali, kdaj jc napisal prvo pesem. »Mislim, da takrat, ko sem bil zelo aftU»r*Jfri|>> jc deial. Majhna do^bra ie vprašala pisatelja SufeMolčana, če so njegove jrfrodbe resnične. Odgovoril jc: »Da, skoraj vse so resnic ne. Zgodbe Skriti dnevnik,, Rumena podmornica in Deček na črnem konju se dogajajo v domačem okolju. Se sedaj bi vam lahko pokazal rudnik in grad.« Ivan Minatti je dejal, da so njegove prve pesmi o'»;av i i eno na bukvah. Antona Ingoliča so vprašali, kako je nastala zgodba Udarna bfigadsfc »Ta zgodba je nastala med vojno. S sinom in ženo so nas preselili nekam v Srbijo. Sin je bil star dve leti in je bil navajen igračk, ki pa smo jih morali pustiti doma. In tam je otrok potem dan za dnem spraševal, kje SO te igračke. In jaz sem mu začel pripovedovati, da so odšle od doma in da bodo prišle k nuni. Vsak dan sem mu pripovedoval in so me pričeli vsi poslušati. Potem je začel otrok tako trdno verjeti v to, da je ves čas pričakoval igrače. Jaz sem pa pričel igrače nabirati okoli. Neki učitelj mi je dal obtol-čene kegjje*, od prijatelja sem dobil medvedka in počasi sem vse nabral, kar je imel doma. Neko noč smo mu jih nastavili po postelji, oknih in omari. Ta je res verjel, da so iste. Keglji so bili obtolčeni in si je predstavljal, da imajo te rane od bojev. Tako je nastala ta zgodba.« Se na veliko vprašanj so nam odgovorili. Razšli smo se v upanju, da se še vidimo. Sklenili smo tudi nova prijateljstva in slovo je bilo težko. Boris Rahoae, 8. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj ffczdravnik ^J^svetuje Maša J. iz Kranja — Kupila sem črno volneno blago, ki bi ga rada uporabila za hlačnega pajaca s kapuco. Ne morem pa se odločiti, kakšen naj bi bil, zato vas prosim za nasvet. Marta — Model za vas'je narisan na desni strani. Krojen je tesno ob telesu, rokavi so ozki, hlače pa so dolge in spodaj široke 30 cm. K pa- jacu lahko nosite tudi pas. V prsni višini sta našita dva manjša žepa. Prerezi na ramah, bokih in ob kolenih pa so prešiti z rdečimi tankimi trakovi. Vanja V. iz Tržiča — Iz priloženega blaga rumene barve bi rada imela bluzo, ki bi jo lahko oblekla tudi za ples. Cez bluzo bi nosila brezrokavnik, ki si ga bom sama spletla. Svetujte mi, prosim, kakšna naj bi bila bluza in brezrokavnik. Volno temno rjave barve že imam. Marta — Bluza naj se prilega telesu. Za zapenjanje sem izbrala drobne gumbe. Ovratnik je okroglo zaključen, rokavi so široki in v zapestju stisnjeni z ozko man-šeto. Brezrokavnik naj bo dolg, tako da lahko čezenj zapnete še pas iz rumenega semiš usnja. Smetana Včasih se smetana, ki jo ponudimo za posladek, kar noče in noče zgostiti. Da nam bo stepanje uspelo, moramo smetano prej vedno dobro ohladiti. Hladna naj bosta tudi posoda, v ■ kateri stepamo, in pa stepalo. Pazimo tudi, da smetane ne stepamo pri vročem štedilniku, ker lahko topel zrak, ki ga med stopanjem vmešamo v smeta- no, stopi maščobne kroglice, iz katerih je smetana sestavljena. Kadar mešamo smetano z električnim mešalcem, ga vključimo na najnižjo stopnjo. Smetana ostane sveža v hladilniku tudi štiri dni, nato se začne kisati. Da je smetana trša, posebno kadar jo potrebujemo za okrasitev raznega peciva, vsujemo vanjo še prašek za strjevanje. Čebula Čebula je najbolj razširjena in poznana začimba. Poznamo več vrst. Svetlejše barve čebule so milejšega okusa in vonja. V čebuli je okoli 5 odstotkov sladkorja, precej vitaminov in rudninskih soli. Vsebuje tudi ete- rično olje, v katerem je tudi žveplo. Zaradi žvepla se tudi solzimo, kadar režemo čebulo. Čebula ohrani svoje lastnosti, okus in polno aromo, če jo uporabimo sveže narezano. Sicer se sok izcedi, aroma izgine in solate, ki jih pripravljamo s čebulo, dobe slab okus. Čebulo dodamo jedem surovo, jo dušimo ali kuhamo. Največkrat pa jo dodamo jedem svetlo prepra-ženo. Čebula ima najboljši okus, če jo narežemo ali sesekljamo, zmleta se ne obnese tako dobro. Uporaba te začimbe je zelo obširna. Vsaj polovico jedi, ki jih doma pripravljamo, ne sme biti brez čebule. Nepogrešljiva je pri pripravljanju golaža in sploh za mesne jedi, dodajamo jo prepraženo zmesi za slane cmoke in razne nadeve. Narezano potresc-mo po solatah, jo seiviramo s čevapčiči in mesnimi nabodali. S čebulo pripravljamo razne juhe od goveje do lake iz same čebule. PraženO dodajamo krompirju, žgan-cem, močniku' in podobno. Čebulo hranimo v hladnem prostoru, vendar pa zmrzniti ne sme. Zmrznjena postane sladka in hitro gnije. V toplem prostoru pa^obula začne odganjati. Čebulo tudi vlagamo, posebno pa jc za to pripravna šalotka. Otrok ne mara mesa Pogosto se jezimo, če otrok naveličano iveči kos mesa v ustih, nato pa vse skupaj izpljune na krožnik. Vsa prizadevanja in pridige o tem, da mora pojesti meso, so zaman. Tem težavam se izognemo, če otroku, ki ni preveč navdušen nad mesom in ga še posebno z odporom je, ker ga je treba dolgo žvečiti, ponudimo zmleto meso. Vse dragocene sestavine v mesu ostanejo iste, jeze in včasih tudi solza pri kosilu pa ni več. Olroci tudi raje jedo, če meso lahko primejo v roko, zato mu pri perutnini vedno prihranimo bedro, ki ga bo verjetno z večjim veseljem pojedel, če ga bo lahko držal v roki. Včasih se zgodi, da za določeno obdobje otroci sploh odklanjajo vsake vrste meso. Raje počakajmo, kot pa bi otroka silili naj je, kar mu trenutno ne prija. Vendar pa moramo proteine, ki bi jih otrok dobil Z mesom, nadomestiti z mlekom, jajci, skuto in sirom. Klimatsko zdravljenje astmatikov Naša jadranska obmorska klima dobro de astmatikom zaradi primerne toplote, vlage, sonca in obilne vegetacije. Astmatiki se celo leto Izredno dobro počutijo v področju obmorske klime. Težave običajno nastopijo, če piha jugo. Obmorska klima ugodno deluje ne samo na sluznico dihal, pač pa tudi na celotni organizem. Ozračje je čisto, brez prahu ln dima, bakterij in je zmerno toplo in vlažno. Prav tako ugodno deluje tudi vdihavanje vlage posebno na sluznico dihal otrok — alergikov. Obmorska klima tudi ugodno deluje na celotno presnovo organi2" ma, na vegetativni živčni sistem, na celoten obrambni sistem organizma ter veča telesno Odpornost. Višinska klima Je ugodna za astmatike zaradi Čistega zraka brez alergenov in brez prahu. Zanimivo je na primer vedeti, da ima »običajno« vaško ozračje tudi do 800 prašnih delcev v enem kubičnem cm zraka, medtem ko ima višinski, t. J- P1*' ninski zrak, le največ 20 delcev na kubični centimeter zraka. Višinska klima tudi ugodno vpliva na otrokovo duševnost, «aj * skupini drugih otrok brez staršev prenehajo čustv*" nI konflikti Iz domaČega okolja, še zlasti, če Je t0 neurejeno. dr. Vojteh Erjavec DRUŽINSKI POMENKI j 4474 lip bled Svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij uprave LIP lesne industrije Bled razglaša prosto delovno mesto pomočnika skladiščnika finalnih izdelkov Pogoj: dokončana srednja tehnična lesna ali komercialna šola z enoletno prakso ali pripravnik brez prakse Pismene ponudbe s splošnimi osebnimi podatki in podatki o dosedanjih eventualnih zaposlitvah pošljite na naslov: LIP, lesna industrija Bled, splošna in pravna služba, đo 15. oktobra. Komisija za razpis delovnega mesla direktorja Podjetja za stanovanjsko izgradnjo in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V razpisuje delovno mesto (reelekcija) Razpisna komisija pri Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 9 razpisuje na podlagi 61. in 62. člena Statuta zavoda delovno mesto direktorja (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da imajo visoko strokovno izobrazbo in specializacijo zdravstvenega delavca s področja preventivnih dejavnosti ali organizacije zdravstvene službe, da imajo pet let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu iz dejavnosti v prvem odstavku. Vloge z dokazili sprejema razpisna komisija Zavoda za zdravstveno varstvo 15 dni po objavi v časopisu. direktorja 'ogoji: splošni pogoji ter visoka strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, ^menc prijave sprejema razpisna komisija do vključno 23. oktobra. Prijavi je treba °bvezno priložiti potrdilo, da ne obstoje zadržki po 55. členu temeljnega zakona »» Podjetjih ter dokazila o šolski oziroma strokovni izobrazbi in praksi. BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO potrebuje dve polkvalificirani kuharici Pogoj je poskusna doba tri mesece. Ponudbe pošljite na upra-holnišnice. KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škofja Loka objavlja prosto delov no mesto čistilke v mesni predelavi Zagotavljamo dober osebni dohodek. Prijave pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg 20. GLAS * 28. STRAN SOBOTA - 7. oktobra 1972 mali oglasi Razpisna komisija pri Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju razpisuje naslednji delovni mesti 1. ravnatelja zavoda (reelekcija) 2. računovodje zavoda Poleg splošnih pogojev se za razpisani delovni mesti zahteva: pod L: diploma filozofske fakultete in konzervatorsko ustrezajoče stroke in vsaj 5 let prakse; pod 2.: srednja izobrazba in najmanj 2 leti ustrezne prakse. Rok prijave pod 1. je 15 dni po objavi pod 2. pa do zasedbe delovnega mesta Prošnje naslovite na razpisno komisijo pri Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju, Tavčarjeva ulica 43. ISKRA Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za razna dela v proizvodnji Tovarna nudi primerne osebne dohodke, povrnitev potnih stroškov, možnosti izobra-zevanja in pridobivanja polkvaliflkacije in reševanje stanovanjskih problemov. Za večje skupine prevoz zagotovljen z uvedbo posebne avtobusne proge. Zaposlitev je možna za nedoločen in določen Čas. Vse informacije lahko dobite v splošni kadrovski službi tovarne osebno, pismeno aH po telefonu štev. 85-673. Komisija za delovna razmerja TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Heroja Bračiča la objavlja prosta delovna mesta, [ učno mesto in štipendijo: 1. trgovskega vajenca (za trgovino z osebnimi zaščitnimi sredstvi) 2. vratarje - čuvaje 3. dve štipendiji za: a) konfekcijskega tehnika, x b) čevljarskega tehnika Pogoji: pod L: zaključno spričevalo osemletke, rojstni list, zdravniško spričevalo in lastnoročno napisana prošnja; pod 2.: interesenti morajo predložiti ustrezno listino o nekaznovanju. Zaželeno je, da so kandidati odslužili vojaško obveznost. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s tem, da je prve tri mesece poskusno delo; pod 3.: kandidati za štipendijo naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo. Prosilci so lahko iz kateregakoli letnika. Vsi zainteresirani naj pošljejo svoje prošnje na zgoraj navedeni naslov do 20. oktobra. Ostali pogoji so po določbah samoupravnih aktov podjetja. PRODAM Suha bukova DRVA po 110 din za prm dobite pri Sokli-ču, Cešnjica, Podnart 5012 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Britof 187, Kranj 5148 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Urh Jože, Zasip 23, Bled 5149 Prodam KRAVO. Poklukar, Zg. Gorje 67 5150 Ugodno prodam malo rabljen BRZOPARILNIK za 75 litrov. Jelovška 25, Bled 5151 Prodam skoraj novo SPALNICO. Ogled v soboto in nedeljo, Baznik Edo, Ljubljana, Šišenska 2/8 5152 Prodam ELEKTROMOTOR 5,5 KM in kupim navadna trodelna OKNA 100 x 90, nova ali dobro ohranjena. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škofjo Loko pod »Železniki« f 5153 Prodam dobro ohranjeno PLINSKO PEC. Zg. Bitnje 157 ,5154 Ugodno prodam kvaliteten MAGNETOFON znamke phi-lips. Ima štiri kanale in dve hitrosti. Informacije po telefonu vsak dan od 9. do 12. ure Tržič 70-280 5155 Ugodno prodam malo rabljeno trajno žarečo PEC emo 5. Pristava 19, Tržič 5156 Prodam novo MOTORNO ŽAGO stihi 08. Zg. Lipnica 16, Kamna Gorica 5157 Prodam POLKAVC in PREPROGO 3x2. Pajič, Moša Pi-jade 11, Kranj 5158 Ugodno prodam DNEVNO SOBO. Cimprič. Golniška cesta 115, Kokrica 5159 Prodam rabljeno KREDENCO in dva UMIVALNIKA, šajn Stane, Korbarjcva 9, Kranj 5160 Prodam 550 kosov SALO-NITKE. Voklo 53 5161 Prodam TRICIKEL (keson zadaj) in dobro ohranjen le-voročni ČEVLJARSKI STROJ Smolej Dionili, Bistrica 29, Tržič 5162 Prodam obžagan LES za ostrešje in 70 kg težkega PRAŠIČA. Šenčur, Mlakarjeva 25 5163 Prodam dve leti starega OSLIČKA z vso vprego. Lesce, Taleška 10 5164 Prodam PEC na olje kontakt 7500. Dugon Mirko, Kokrica, Golniška 81 5165 Prodam KOKOŠI po 15 din. Sp. Lipnica 36, Kamna Gorica 5166 Prodam DESKE cola PEC na olje emo 8. JoviČiČ. Moša Pijade 11, Kranj 5172 Prodam 500 kosov beto* skih ZIDAKOV 40 x 30 x 20. Zg. Bitnje 136 (pri Puškarni) Prodam 1000 kosov rablje* ne STREŠNE OPEKE folft Kordež Vinko, Zalog 77, Cerklje 5174 Prodam dve KRAVI, breji 7 in 8 mesecev. Breg 15, Preddvor 5175 Ugodno prodam malo rabljeno PEC na olje emo 6. Kutinova 13 a, Kranj (Orehe« 517S Prodam 300 kosov italijanske OPEKE (modelare) ali zamenjam za navaden zid**| Cerklje 74 521* Prodam KRAVO po izb'^' Zalog 62, Cerklje 5215 Ugodno prodam skoraj n£ vo PLINSKO PEC in polov"5" ni ŠTEDILNIK na drva. vačičeva 10 Kranj 52' Prodam mlado KRAV«-Mlaka 1, Begunje 521 Prodam SILOKOMBAJN «-meizblitz mengele. Hrast jc «< Kranj 5218 Prodam 400 kosov OPEKK — pregradni blok. LuŽeJJ Šenčur 521 Prodam 3500 kg CEMENT* Voklo 86 52™ Prodam PUNTE. RcSeva '' Kranj (Primskovo) ■ Prodam RADIO za av. »blaupunkl« Skoko, Gorenj savska 21, Kranj 5r,j Prodam P O M I V AL * STROJ za posodo .z"3^, zoppas, nov, še ne prikUui Naslov v oglasnem oddel^ hrast^l t$\ Prodam jesenove in ve PLOHE, primerne parket. Babnj vrt 5, ( Prodam rabljeno traJOjfl rečo PEC ktipersbusch. Jg2 kije 205, telefon 73-188 * ' Po zelo ugodni ceni Pr0 g| SPALNICO. Zg. Brnik ^ Cerklje cmTA Prodam 4000 kg ČEME* . Britof 24 (gostilna), teli ^ 22 615 Kranj J$ Prodam diatonično MONIKO prostor. Maček fjJ| Partizanska 3, s JALNO ®tfil©.®ffil nez, Loka Prodam JABOLKA. 5. Škofja Loka Prodam suhe BUi'1':,, Ilovka 7, Kranj 5?! Ugodno prodam PO&fj VO za samsko ali otroško «■ bo. Gani ar Zvone, Reševa .< Kranj gj Prodam trajnožarečo f'! ktipersbusch. Kokrica, Ga',i/ va 5 t s 1? Ji 4 T, 19, M M. *\ Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Rib no 51, Bled *; Prodam KROMPIR desirc iff SEMENSKI in PEC na olje. Suha 4, Kranj 5170 Prodam 300 kosov OPEKE monta. Struževo 32, Kranj Prodam diatonično harmoniko hohner, KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ addler ln pet mesecev stare JARC-KE (9 rjavih, 6 leghorn) za 500 din. Rehberger, Mandelj-ffcva 8, Kranj 5303 Prodam 800 kg CEMENTA, jjformacije na telefon 21-452 Kranj 5304 Prodam skoraj nov globok Otroški VOZIČEK. Kovači-«va 6, Kranj 5305 Prodam mlade PSE (nemški ovčar) in opazne LETVE. Trata 18, Škofja Loka 5306 KUPIM Kupim DESKE za opaže, PfNTE in BANKINE. Pun-geršek Janez, Pot na Jošta 6, Kianj 5307 ^OfORNA VOZILA Prodam FIAT 750, letnik 1964. Maček, Partizanska 3, škofja Loka 5177 Prodam SPAČKA, tudi po delih. Naslov v oglasnem oddelku 5128 GARAŽO v bližini avtobus-**e postaje vzamem v najem. Ponudbe poslati pod »15.000« 5041 Ugodno prodam AVTO v°ukshall viva SL 90, letnik 1^68, zelo dobro ohranjen. Informacije vsak dan od 14. ure dalje. Hanžič Finžgarjcva 18, Lesce 5042 Ugodno prodam AMI 6. ferpar Borut, Kranj, Trojar-Jeva 19 5179 Prodam FIAT 600 D (stroj P° generalni) — lahko tudi Po delih — in pet zelo malo *jbljertih gum za fiat 850. Naslov v oglasnem oddelku 5180 Prodam ZASTAVO 750, Tet-?"* 1965. Avto je prebarvan ■j ima nov motor. Cena 9500 din. Informacije vsak dan od •ja1!0 12- UI"e po telefonu Tržič 7o-280 5181 ]r°dam na novo preurejen f1AT 750, letnik 1961-62 po "Hodni ceni. Avsenik Aloiz, ^'ška 12, Lesce 5182 f AMENJAM GARAŽO v ga 10lpu za enako v naselju planina, Jerončič Mojca, lo-«iažičeva i0> Kranj 5183 Frodam STROJ za rcnault 5184 O UD . KARAVAN, letnik Prodam osebni avto FO*D MENJALNIK. Kleindimt "rcz.je 27 K,Pt'odan Taunus za 38.000 din ali zame-)JJnn| za VVV kombi kesonar. /•'kclj Lovro, Lesce, Gorenjci) cesta 48 5185 6kn am karamboli rano Vri ,°- lotnik 1965. Ogled ^Jfdeljo do 7. do 12. ure. Nadeva 8, Cirčc, Kranj 518*" Prodam FIAT 113J. Ret .jeva 35, Cirče, Kranj 51S7 Prodam j-iAT 730. Štirnova 10, Kianj 5188 Predam delno karamboliran FIAT 850, letnik 1969. _ Ogled pri Jerebu Stanetu,' avtokle-parju v Lescah 5189 V Kranju pri stolpnici prodam zidano GARAŽO. Doli-nar, Partizanska 42, Škofja Loka, nova stolpnica 5190 Prodam dobro ohranjen AUDI 72. Dr. Hribernik Ivan, Stražiška 6, Kranj, telefon 23-084 5191 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Ogled od 15. ure dalje. Oman Stane, Ulica Mladinskih brigad 9, Kranj 5192 Prodam OPEL KADET L. Vogljc 74, Šenčur 5193 Prodam ZASTAVO 750. Tr-stenik 9, Golnik 5194 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Erznožnik, Pristava 55, Tržič 5195 Prodam FIAT 850. Re ti jeva 33, Cirče, Kranj 5308 Prodam TOMOS AVTOMA-TIC, letnik 1972. Benedičič Janez, Pokopališka 14, Kokrica, Kranj 5309 Ugodno prodam SIMCO 1301, letnik 1967. Gantar Marjan, Nazorjeva 4, Kranj, telefon 23^813 5310 Prodam FTAT 750. Klemcn-Čie Branko, Pristava 76, Tržič, telefon 70-322 od 15. ure dalje 5311 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Kokrica, Galetova 5 5312 Kupim ohranjeno TOMO-SOVO KOLO s pomožnim motorjem na štiri prestave. Naslov v oglasnem oddelku 5313 Prodam osebni avto FIAT 1300, letnik 1969. Ogled 7. in 8. oktobra. Koloman Pavel, Zgoša 40, Begunje 5314 Prodajava ŠKODI po delih, letnik 1967 in 68. Roblckovo naselje 15 in 19, Radovljica 5315 V Škofji Loki ali Medvodah oziroma okolici iščem kakršnokoli STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 5196 Iščem- SOBO s soupo. ar-o kopalnice od Škofje Loke do Kranja. Ponudbe poslati pod »po možnosti tudi garaža« 5197 Oddam tri SOBE. Ponudbe poslati pod »predplačilo« 5193 Iščem cnosobno STANOVA NJE v Škofji Loki. Ponudbe poslati pod »cena ni važna« 5199 10 km od Kranja oddam dve novi SOBI upokojencu ali upokojenki za več let, po dogovoru. Možnost kuhanja in poseben vhod. Ponudbe poslati pod »vseljivo v novembru« 5316 Zamenjam trosobno STANOVANJE za manjše. Ponudbe poslati pod »centralna« 5317 Brat in sestra iščeta SOBO in KUHINJO ali samo sobo v Kranju ali chclici. Ponudbe posta:i pod »36388« 5313 Oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5319 Oddam opremljeno ogrevano SOBO za dve osebi za eno leto proti posojilu 3500 din. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5320 Inteligenten mladenič išče opremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Zelo nujno. Stare Lojze, Jezerska cesta 30, Kranj 5321 POSESTI Kupim dvosobno STANOVANJE ali stavbo, primerno za vikend stanovanje od Radovljice do Žirovnice. Naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu Ljubljana 312-868 5200 V Domžalah prodam takoj vseljivo HIŠO z vrtom in obrtno delavnico. Zevnik Jože, Kranj, Tavčarjeva 7 5201 V Medvodah prodam svetlo, suho, celo prvo nadstropje s podstrešjem in lepim kosom vrta. Možnost oddaje več zelo iskanih tujskih sob. Vselitev možna takoj. Ponu.ibe poslati pod »gotovina—vrt* 5202 Prodam takoj vseljivo HIŠO 2 vrtom pri avtobusni postaji v Tržiču. InformaeMe v Pristavi št. 39 5203 Prodam HIŠO v Medvodah. Manjše gospodarsko poslopje uporabno. Trofazni tok, voda in nekaj drevja. Na 460 kvadratnih metrih sveta vsa adaptacijska in uporabna pravica. Trgovina, postaja in druso zelo blizu. Ponudbe poslati pod »8,5 m« 52C4 ZAPOSLITVE Na dom sprejmem v varstvo otroka. Betonova 22, Kokrica, Kranj 5322 Za pomoč v gospodinjstvu (samo ena oseba) dam hrano in stanovanje mlajši UPOKOJENKI ali tovarniški DELAVKI. Naslov v oglasnem oddelku 5323 Potrebujem 8000 posojila za osem mesecev. Plačam 50 % obresti. Ponudbe poslati pod »premoženjska garancija« 5324 V četrtek na Kokrici za cesto pozabljeno DVIGALO (vitlo) vrnite proti nagradi na Milje št. 24 Šenčur 5205 Pozabljene moške ČEVLJE dobite v prodajalni Tekstil, Prešernova 5, Kranj 5329 Starejši gostilničar, razočaran, išče ženo, zdravo, brhko, manjše Jn čedne postave, dobro gospodinjo, ki bi imela veselje do gostilne. Otrok ni ovira, lahko je revna, zaželena pa je srčna kultura. Pišite, kje ste doma. Ponudbe poslati pod »naj bi bilo srečno ognjišče« 5206 Ce ste osamljena,"20—28 let, kmečka in bi se rada poročila, se oglasite kmečkemu fantu z manjšo kmetijo in službo. Ponudbe poslati pod »jesen« 5207 Upokojenec, vdovec, star 64 let z lastno hišo želi spoznati žensko za skupno gospodinjstvo. Ženitev ni izključena. Zg. Brnik 19, Cerklje 5325 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov mojega moža Pod-bregarja Franca iz Adergasa št. 1. Podbregar Ana, Ader-gas 1, Cerklje 5327 ČESTITKE SMREKARJEVT TETI iz Utika pri Vodicah prisrčno čestitajo za 80-letnico ter ji želijo trdnega zdravja in še mnogo let Bognarjevi in Kranjčevi z družinami 5208 OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naroČila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 064 75-610. Pišite, pridem na dom 3497 Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli prodajati OKRASNE IGLAVCE kot so: tisa, pančičeva smreka, pritlikavi bor, več sort brinov itd. (vseh 15 vrst). Odprto od 8. do 18. ure vse dni, razen ne* delje. Vrtnarija Tušek, Pod? brezje, Duplje 5145 MIZAR — obrtnik sprejme pohištvena in stavbna dela? Naslov v oglasnem oddelku^' 5209 Cenjene stranke obveščaj mo, da poslujemo z novim delovnim časom: ob delavng kih od 9. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. V ne> deljah in praznikih zaprto« Se priporoča VINOTOC KQ$ KRI ca 521Q NOVI PLESNI TEČAJI v DELAVSKEM DOMU V KRANJU: 18. oktobra 1972 za zaj, četnike (ob sredah in petkih), 5. novembra ob 8.30 za začeiS nike (samo ob nedeljah. 14. oktobra nadaljevalni ples sni tečaj (samo* ob sobotah) in 5. novembra ob 10.30 n$ deljskj nadaljevalni plesni tz* terjanju denarne kazni takoj na mestu storjenega prekrška. Organski mandat, ki fe'a izvajajo delavci milice, postaja vse bolj neučinkovit, ker kršilci vse pogosteje nočejo plačati denarne kazni za lažje prekrške, predvsem tiste storjene v prometu. P° spremembi, ki jo prinaša zakon, mora storilec prekrška plačati denarno kazen, če »e na kraju samem, Pa v roko osmih dni ali pa se lahko v tem roku pritoži pri orgami, katerega delavec je izrek-5 kazen, če pa denarne kazni ne plača, pa tudi v roku ne ugovarja, pa se plačilni nalog pošlje Organu, ki je pristojen za izterjavo davkov. O ugd* voru pa odloča sodnik za pre-Krške, če spozna storilca *a krivega, mu lahko izr«** dvojno mero kazni, ki l0 predpisana za določen kršek. Taka sprememba v konu bj ugodno vplivala «a razbremenitev sodnikov prekrške in njihove administracije, obenem pa bi P°ve" čala disciplino pri plačevanju mandatnih kazni. Med drugim je v osnutku zakona o prekrških tudi g novo urejeno poglavje o P1** čilu odškodnine za neoprav'' čeni zapor, izrečen za Prerfh[ šek. Te vrste zadeve naj 0 urejal republiški sekretariat za pravosodje in občo up«*a" vo. L. M- Pogovor tedna Marjan Mesec: Hočem ostati reprezentant člani državne reprezentance v skokih že teden dni trenirajo na plastični skakalnici v Rožnovu v ČSSR. Na trening so odpotovali vsi reprezentanti razen 25-letneg* Kranjčana Marjana Mesca, ki še vedno nima urejenega* dopusta oziroma odsotnosti z delovnega mesta. Mesec se je za novo sezono marljivo pripravljal, poleg tega pa je bil eden najprizadevnejših pri izgradnji 50-metrski skakalnici na Gorenji Savi, ki je pokrita s plastiko. Vse do letošnje sezone je opravljal delo v delovni enoti plemenitilnica I v Tekstilindusu, kjer ni irnel težav za izostanek od dela. V septembru pa je prevzel novo delovno mesto v enoti uprava, kjer pa za zdaj še ni dobil izrednega dopusta in prav zaradi tega ni mogel odpotovati skupaj z ostalimi člani državne reprezentance v ČSSR. »Nikdar nisem resno mislil, da bi opustil nastopanje za državno reprezentanco, ker mislim še vsaj dve leti redno trenirati in tekmovati,« nam je pripovedoval te dni na kranjski novi skakalnici najboljši kranjski skakalec Marjan Mesec. »Ko bo smučarska zveza uredila s podjetjem Teksiilindus mojo odsotnost, sem pripravljen takoj odpotovati na trening z državno reprezentanco. Imam le dva pogoja: dobiti moram izredno plačani dopust in pismeno zagotovilo podjetja, da bom tudi po povratku s treningov in tekmovanj državne reprezentance opravljal isto delo kot ga sedaj. Za letošnjo sezono sem se dobro pripravil in prav zaradi tega ne bi želel zaključiti že sedaj športne kariere kot reprezentant. Treniral sem tudi na plastiki v okviru klubskega treninga, in sicer v Reit im Winklu, kjer sem nastopi] tudi na mednarodni tekmi. Sedaj treniram na kranjski plastiki in upam, da bom kar solidno pripravljen za obe otvoritveni tekmi 21. oktobra v Kranju in 22. oktobra v Ljubljani.« Ljubljanska conska rokometna liga Šešir: Sava 13: 6 V nadaljevanju ljubljanske conske rokometne lige so roko-- etaši šešir ja presenetljivo premagali ekipo kranjske Save. 7 Rezultati: Alples : Križe 16:14, šešir : Sava 13:6, Kamnik : ff £°rje 23:19, Duplje : Prule 23:12, Olimpija : Hrastnik 28:11, £ovo mesto : Mokerc 25:21. l^lnj ^mnik Kamnik 6 6 0 0 135:102 12 Olimpija 6 5 0 1 116: 89 10 Šešir 6 5 0 1 92: 69 10 Novo mesto 6 4 0 2 110:109 8 Sava « 6 3 1 2 85: 79 7 Mokerc 6 3 1 2 106:102 7 Duplje 6 3 0 3 119:104 6 Alples 6 2 0 4 84: 97 4 Hrastnik 6 2 0 4 63: 99 4 Zagorje 6 1 0 5 97:112 2 Prule 6 1 0 5 93:121 2 Križe 6 0 0 6 99:117 0 c°nski ljubljanski ženski ligi pa so bil dosežen i na- Kiimi!, rozuJtati: Š£*hr : Sava B 6:5, Alples B : Olimpija 12:20, Crno"* .; Zagorje 25:11, Škofljica : Borec B 20:6, Radeče : Kl^j^^i 13:14. V vodstvu je Olimpija B z 10 točkami pred 9* ki ima 9 točk. J. Kuhar Kranjska plastika rta za treninge ndanes dalje je mož-trenirati na novi kranj-*'Plastični skakalnici na JJ*«*JI Savi. Smučarski c , rr'ghv ho danes za-.* rednimi tremngi, ki Jjdo Poslej vsako sredo snkPetek Popoldne ter ob ^tah in nedeljah do- poldne. Odprta pa je tudi za ostale klube, vendar morajo posamezne organizacije prej obvestiti smučarski klub Triglav, da nameravajo vaditi določen dan na kranjski skakalnici. J. J. Najvišji naslov v republiki med pionirji je pripadel košarkaricam žirovskega Kladivarja. — Foto: J. Govckar Žirovke republiške prvakinje Žirovske košarkarice so preteklo soboto dosegle še en velik uspeh, uspeh, ki je zagotovo največji v vsej zgodovini žirovske košarke. Ekipa Kladivarja — Milena Gantar, Majda Bogataj, Vida Mlinar, Nuška Krolnik, Mojca Kolenc, Jana Ušeničnik, Mal-či Naglic, Tatjana Dermota, Simona Loštrek, Mirjam Ov-senk in Vida Mohorič — je postala republiški klubski prvak med pionirkami. Na tekmovanju na Trati pri škofji Loki so žirovska dekleta dokazala, da se lahko uspešno kosajo s klubi, ki imajo mnogo bolj zveneče ime in dolgoletno tradicijo: ljubljansko Olimpijo, škofjeloškim Krojem, mariborskim Železničarjem, ljubljansko Ilirijo in Jezico. Žirovke so premagala dekleta Železničarja iz Maribora s 44:21, Kroj iz škofje Loke z 20:17 in Olimpijo iz Ljubljane tesno, a zasluženo z 21:20! Zirovskim dekletom je nastop na prvenstvu omogočila žirovska tovarna obutve Alpi-na. »Pripravljali smo se povsem normalno,« mi je pripovedoval trener Darij Erznož-nik. »Seveda to za nas pomeni lep uspeh. Malo je takih, ki verjamejo, da take rezul- tate dosegamo brez telovadnice. Pozimi praktično tri ali štiri mesece sploh ne moremo metati žoge na koš. Načrti? V oktobru se bomo udeležili tudi republiškega košarkarskega prvenstva za mladinke. Menim pa, da so vse možnosti, da Gorenjska v najkrajšem času dobi tretjega predstavnika v prvi slovenski ženski košarkarski ligi.« J. Govekar Marteianc - Kor dež prvaka Kegljaška tekmovalna sezona za Gorenjsko je bila na kegljiščih Jesenic in Kranja Divja liga Pred mesecem dni se je začelo letošnje jesensko prvenstvo »divje lige«. Nastopa 12 ekip. Tudi to sezono je za ligo problematično vprašanje igrišča. Liga ima namreč na voljo le slabo igrišče v čir-čah, pa še tega si deli z gojenci mlekarske šole. Zaradi prezasedenosti igrišča se nekatere tekme končujejo v popolni temi, nekatere pa se morajo kar preložiti. Kljub tem te/.avam so bila odigrana že štiri kola. Prve tekme so pokazale, da so ekipe mnogo bollj kvalitetne in izenačene kot v preteklih sezonah, zato je pričakovati oster boj za prvo mesto. Na lestvici vodijo Jamarji, ki doslej vse tekme dobili z visokim rezultatom in so najtesnejši kandidati za prvo mesto. Preseneča pa slab start bivših prvakov Filmar-jev (sedaj Ime) in študentov, saj so že sedaj pokopali vse upe za visoko uvrstitev. Lestvica po 4. kolu; Jamarji 4 4 0 0 21: 2 Sedmina 4 3 Outsiders 3 2 Arestantje 4 1 Kamikaze 5 2 študentje 5 2 čirče 3 1 Gobe 4 1 Kokrica 4 1 Puščav. 3 0 Standard 4 1 Ime (Filmarji) 3 0 13: 3 9: 4 9: 8 15:18 8:12 7: 9 7:10 11:15 4: 5 6:17 0 3 5:12 0 Na listi strelcev vodi če-bulj (Jamarji) z 9 goli, sledi pq mu Roblek (Kokrica) z 8 §o$. K. Bedekovič organizatorica letošnjega gorenjskega prvenstva v moških parih. Nastopilo je 23 dvojic. Naslov prvaka sta z odlično igro osvojila Triglavana Marteianc in Kordež. Rezultati: 1. Martclanc-Kor-dež 3875 (1951, 1924), 2. Veho vec-Jenkole 3815 (1847, 1968), 3. Turk-Prion 3793 (1941, 1852), 4. Ambrožič-Česen (vsi Triglav) 3788 (1857, 1931), 5. M. Hafner-J. Hafner 3681 (1933, 1748), 6. Langus-šmid (vsi Jesenice) 3646 (1848, 1798), 7. Pečar-Lovše (Kr. gora) 3636 (1832, 1804), 8. Rogelj-Dolinar (Elektro) 3606 (1804, 1802), 9. Jcreb-Marinšek (Triglav) 3585 (1843, 1742), 10. Košir-Ahačič (Ljubelj-Tržič) 1584 (1873, 1711). Danes in jutri bo na kegljišču Triglava republiško prvenstvo moških parov, ki se bo nadaljevalo še prihodnjo soboto in nedeljo. Nastopilo bo 84 dvojic, med njimi tudi 18 parov z Gorenjske. -dh SOBOTA — 7. oktobra 1972 _j__— Več kot dva meseca je minilo, odkar so v Kranju odprli novo, mogočno veleblagovnico Globus, ki Ji po zmogljivosti daleč naokrog ni para. Začetni naval, izvirajoč iz radovednosti občanov, je mimo in prodajalci so si že ustvarili neko splošno sliko o hiši, katere osnovne poteze se v bodoče bržkone ne bodo bistveno spremenile. Tri od njih smo poprosili, naj nam zaupajo svoja zapažanja, napa-berkovana med »poskusnim obdobjem« gorenjskega potrošniškega orjaka. nik sam izbira med razstavljenimi predmeti, sam primerja in sam poišče najustreznejši kos. Nobene gneče in živčnosti ni, nobenega čakanja. Ko zdaj zaidem v Kokrin lokal ,Pri Savniku', na moje bivše delovno mesto, dobim vtis nekakšne utesnjenosti. Podobno je seveda z občani, zato ni čudno, da gre blago pri nas odlično v denar.« IVAN LEBEN, pomočnik poslovodje obrata Merkur: »Menim, da bodo trgovski giganti, kakršen Je tale, sčasoma popolnoma izpodrinili običajne prodajalne. Menda se Globus lahko kosa s katerokoli sorodno blagovnico v tujini. Promet je zadovoljiv, saj prav nič ne zaostaja za prometom v specializiranem in bolje založenem Merkurjevem lokalu na Koroški cesti, kjer sem bil zaposlen poprej. Vzrok tiči v izredno širokem izboru raznovrstnih artiklov, zbranih v enem samem poslopju, s čimer je kupcem prihranjeno zamudno tekanje sem ter tja.« RAFKO ZAVRL, uslužbenec obrata Kokra: »Oboji, mi tostran prodajne mize in ljudje, ki pridejo nakupovat, se v Globusu počutimo mnogo pri-jetneje kot v poslovalnicah starega tipa. Potroš- J02ICA JENKO, poslo-vodkinja samopostrežbe Živila: »čeprav smo le del zaključene Globusovc celote, je naš položaj čisto poseben. Soodvisnost z drugimi obrati je namreč precejšnja, kajti marsikateri prišlek, ki nakupuje pri sosedih, zaide tudi semkaj. Kajpak glavna pridobitev niso priložnostne, temveč stalne stranke, ki jih je zmeraj več in ki nabavljajo zlasti tri osnovne prehrambene proizvode: mleko, meso in kruh. Napišite, da navzlic napovedi skeptikov, ki so po uvodnem pritisku obetali oseko, obisk (in promet) neprestano raste. Samopostrežbe in restavracije klasičnega kova resda še ne bodo kmalu propadle, vendar Globus dokazuje, da je bodočnost prodajaln živil v povezovanju z ostalimi vejami trgovine.« i. Guzelj Odstranjeni dvojezični napisi na Koroškem V noči od ponedeljka na torek je skupina približno 400 pripadnikov organizacije Hei-' matdienst spet odstranila večje število pravkar postavljenih dvojezičnih napisov na Koroškem. Najhuje je skupina rovarila v okolici Šent Vida, kjer skorajda nI mogoča več opaziti nobenega napisa ali kažipota v slovenskem ln nemškem jeziku. Seveda to še nI vse! Nestrpnežl grozijo, da bodo ponovno »čiščenje« izvedli v prihodnjih dneh. Ta-krat bo namreč praznovanje obletnice plebiscita. Ponedclj-■ kova akcija in vse grožnje so zagotovo eno Izmed najbolj odkritih kršenj avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki zadeva slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Prepočasno reševanje zadev invalidov in borcev NOV Na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije ZZB NOV Trebija v Poljanski dolini so člani najprej pregledali delo v preteklem obdobju in ugotovili, da je bilo dokaj uspešno. Žal pa je manj razveseljiva druga ugotovitev, da večje število od 63 članov ni aktivnih. Menih so tudi, da se mnoge prošnje, bodisi za pomoč ali kaj drugega, invalidom in borcem NOV mnogo prepočasi rešujejo, saj z ustreznih organov in komisij tudi po več mesec ni mogoče dobiti odgovora. Sklenili so, da je s pomočjo občinske organizacije ZZB NOV Škofja Loka na ustreznih mestih treba Čimprej posredovati in preprečiti upravičeno negodovanje članov. Prav tako so se zavzeli za trdno sodelovanje z vsemi krajevnimi organizacijami v prihodnje. —jg ZIVli-A O Viki Konc (23), naši današnji izbranki, bi težko trdili, da je star knjižničarski »maček«. Sele prejšnji mesec je nastopila službo v pionirskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj ter nekoliko razbremenila svoji novi kolegici Mi j o Knific in Ado Hrovatin. Po končanem študiju na pedagoški akademiji in po' dveh letih poučevanja na osemletki, bo to zanjo prijetna sprememba, pravi. Zlasti jo privlači sekundarna, torej vzgojna dejavnost ustanove, ki poleg izposojanja knjig Že dolgo prireja Ure pravljic, namenjene predšolskim otrokom. »Ure pravljic je doslej vodila Mija Knific,« pripoveduje Končeva. »Dasi so brez dvoma izredno koristno dopolnilo učne snovi, jih je spričo prezai*>stenosti lahko organizirala le občasno, priložnostno. Od lanske jeseni pa so postale sestavni del aktivnosti knjižnice, saj se vrstijo v presledkih štirinajstih dni. Nič slabših rezultatov ni dal niz pedagoških ur, med katerimi si je določena skupina pionirjev ogledala knjižnico, spoznala sistem bibliotečnega razvrščanja ter obdelala neko temo s področja literature. No, v kratkem nameravamo omenjeno obliko izobraževanja še razširiti: ure pravljic bomo imeli vsak teden. Jaz naj bi prevzela delo Z učenci, starimi med 8 m 10 let, Knifičeva pa malčke v predšolski dobi. Poleg že preizkušenih metod smo sklenili program malce popestriti, ga otežiti ter mladež prisiliti k boli aktivnemu sodelovanju. Kako? Obravnavano pravljico oziroma zgodbo bo moral potem sleherni poslušalec likovno upodobiti, jo obnoviti na papirju. Najbolj uspele risbe kanimo pozneje razstavili« Ljudi, kakršni so Vika in njeni sotrudnici, je pri nas vedno manj. Zal. Prav zato je pomembno, da ne obtičijo v anonimnosti, saj pregovor o zgledu (tudi dobrem), ki vleče, ni iz trte izvit. L G. Nagrade za amaterje RESTAVRACIJA GLOBUS Izvršni odbor temeljne kulturne skupnosti je na seji, ki je bila v torek, 3. oktobra, obravnaval tudi predlog, da bi v Tržiču podelili občinske Prešernove nagrade za naj-boljše kulturne dosežke amaterskih skupin in posameznikov, ki sicer za Prešernove nagrade, ki jih podeljujejo gorenjske občine, ne morejo konkurirali, zaradi doseiko* in prizadevnost] pa nagrade zaslužijo. Izvršni odbor temeljne kulturne skupno*" Tržič je predlog sprejel »J tako bodo prihodnje leto J Tržiču prvič podelili občnih Prešernove nagrade.