8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER Primorski jm XXJV , v '■ ■? Pošt n novink aSMSKlSr1 Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 241 (9849) TRST, nedelja, 16. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba * Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjeT Je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL Od ženevske konference k palestinskim pravicam „ , lTovna pogajanja za Bližnji j, k je treba čimprej obnoviti. toiy. narekuje nuja mednarodne Ur T’16 arene *n tu, vsaj po wrtih izjavah sodeč, so si tudi ‘le vse strani, ki so posredno ali Posredno vpletene v arabsko - i-spor' Uradni pomiritvi za ... "no pa se seveda najbolj u-jj.0,0 Slavni prizadeti Palestinci, j. 1 Use do danes še niso pribori-fflravjce’ ne le do lastne države, več niti statusa polnopravnih porničev. P°ložaja v "~“j“ na Bližnjem vzhodu ne m°Qoče rešiti brez predhodne yovoljiVe _ . — rešitve palestinskega j r°,sanio. To spoznanje je prisotno že d i ' spoznanje je ah časa, toda besede spozna-zadobivajo često drugačen po- ■■-.oujU LCCtU UIUJ nat ' ®sv°jiiev aksioma s strani P^nikov namreč že zdaleč ne eni- da ga vsi enako tolmačijo. in ° Se je moral leta 1967 po šest-evni vojni varnostni svet Organi- « *Je brušenih narodov izreči o *c7T , kaj je palestinsko vprašanje, ja z resolucijo 212 določil, da gre dil Vpra^anie «beguncev*. V bese-*no’ k' so 9a takrat določili za o-j ®° vsakršnih mirovnih poga-orn Za B^nji vzhod, je mednarodni ^sanizern humanitarnemu pristopu sta tpa^es^nskih beguncev» zoper-. Vil nujnost obrambe «izraelskih avnih meja*. * konferenci, ki bi v celoti o-stt),! ° tezo 0 izraetski državni ,k*rn°sti in o palestinski «begun-ost ?SOc^* ter pri tem zavrgla vse Itr m°*nostk Pa se Arabci in 00° . dejansko nimajo o čem po-0j. ®ri°li- Očitno je tako zastavljen ^•r preozek. Iz te točke izhaja žt- "jtfi Mednarodna dejavnost zad- «0« nesecev• ki je prinesla precej ti_, ..***• dasj še ni privedla do o-rezultatov. cStvarno spre-opa nie dejstev* so sicer politični Hvalci pripisali predvsem novi eri&ci upravi, ki je s prejšnjega želja* prešla na nivo stvar-t/etj!*' ki ga sicer ne moremo isto-1 z načelnostjo. tvarne premike tudi pri drugih frisad. ■etih bi moral avgusta letos y *Uerlli ameriški zunanji minister dTžav svojim potovanjem po V*"* Bližnjega vzhoda. Vendar številni razgovori niso pri-eic-1 do kakovostnega skoka. Izra-iern T nada.lje vztrajali pri svo-dtir iVaniu problema v rproce-rabc ne0a* *n *vsebinskega* za A-* pa je ostajal nedeljiva enota. . eMo oddaljevanje* ZDA od I- im a’ ki pa je seveda še vedno rQt))0 Polno podporo svojega *na-rnerH?a zaveznika*, je pričel a-jprJ ki predsednik Carter, ko je |iu*>°fV°r^ 0 *palestinskem ognji-Hja 'Bomeland*. Se več razburje-pa Pa izraelski strani, na arabski ®a PQni' ie Povzročila uradna izja-!tvaar^eri^kega zunanjega ministr- n05(. ' Nujnosti palestinske prisotne* o Ženevi*. Nejasnosti je bilo Prap-P^krat dovolj, da so bile u-bn ^ene tudi protislovne razlage, zavjPf1 ie vseeno korak naprej na p 1 diplomatski poti. nigj.jj^rjanje, koliko pregrad so a- žteiiff6 izjave in številni *razči- resn?!ni* sestanki, ki so jih izzvale, la * n° Podrli, je večina prepusti-V0rpPtembrskim dogodkom v New U' Na rednem zasedanju ge- »iii. neralne skupščine OZN in okoli njega se je razvila živahna diplomatska dejavnost. Tolikanj pričakovani odgovor, da-si si take vsebine ni nihče nadejal, je prišel iz vrste srečanj ameriškega predsednika Carterja in sicer v obliki zaključnega dokumenta Carterjevih razgovorov s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Po dogovoru naj bi se državi, sopredsednici ženevske konference, zavzemali za «čimprejšnje sklicanje mirovnih pogajanj*. Poleg skupne ameriško - sovjetske zavzetosti za obnovo ženevske konference, je v skupnem dokumentu prvič govor o palestinskih cpravicah* in ne več o «interesih*. Vendar pa je vtis, da je ženevska konferenca končno zadobila varnejše zasnove, takoj zasenčilo ameriško priporočilo, češ da besedilo ne obvezuje vseh morebitnih udeleženk. Arabci so ob tem takoj pripomnili, da so brez izraelske privolitve v pojem o «palestinskih zakonitih pravicah* možnosti za sklicanje mirovne konference iste kot prej. Arabska, predvsem pa palestinska sklepa, ni bila povsem neo-snovana. Že nekaj dni po slovesni razglasitvi mmeriško - sovjetske istovetnosti glede Bližnjega vzhoda* sta se Carter in Vanče z izraelskim zunanjim ministrom Dajanom sporazumela za ^delovni načrt*, ki krepko odstopa od prej izpovedanih načel. Nestanovitnost ameriške vlade so Palestinci ostro obsodili, tudi zato, ker so sami v izdelavi svojih stališč, pod prisilo tragičnih dogodkov, ubrali postopno, toda veliko pre-močrtnejšo pot. Kljub temu, da popolnega soglasja niso dosegli nikoli. ne v širših arabskih krogih, ne v vrstah palestinskega osvobodilnega gibanja, so že skoraj vsi prišli do spoznanja, da je z Izraelci treba najti cmodus vivendi* Resna podlaga za sožitje pa prav gotovo ne morejo biti take medna rodne izjave, ki jih podpisnice kma lu nato dejansko zanikajo. Glavno vodilo palestinskega naro da in večjega dela arabskega sve ta je zagotovitev takih mednarod nih garancij, ki bodo res porok za sosedstvo izraelskega in palestin skega, oziroma širše, arabskih na rodov. Mednje prav gotovo ne mo remo prišteti izraelskih predlogov o upravni ureditvi Cisjordanije. ka kor so tudi neizvedljivi vsi načrti o maravnem sožitju* dveh narodov, kar je njuna zgodovina že nesporno zanikala. Ob važnosti ženevskega srečanja — udeleženci bodo morali nanizati in pregledati načine za vzpostavitev miroljubnega sosedstva na delu sveta, ki je že četrt stoletja žarišče svetovne napetosti — stopa določitev datuma v ozadje. Pred sklicanjem konference — Američani so baje že *določili* 17. december — mora prevladati zavest, da Ženeva ne sme odločati zgolj o vojaški pomiritvi na Bližnjem vzhodu, temveč mora nakazati možnosti in izdelati smernice za polnopravno življenje in rast vseh narodov, ki tam prebivajo. Le taka rešitev bo odstranila latentno nevarnost tega vojnega žarišča za svetovni mir. BREDA PAHOR ULTIMAT TERORISTOV ZAPADE DANES Življenja Schleyerja in 90 talcev na nitki Mrzlična dejavnost zahodnonemške vlade Čeprav ni nobenih uradnih sporočil, kaže, da bo Bonn vendarle klonil zahtevam izsiljevalcev in osvobodil pripadnike RAF - Napetost v Dubaiu se stopnjuje BONN — Medtem ko se na mednarodnem letališču v Dubaiu, kjer je že 24 ur ustavljen nemški boeing, napetost stopnjuje v nemočnem pričakovanju, ali bodo teroristi uresničili svojo grožnjo, je zahodnonemško glavno mesto Bonn prizorišče mrzlične diplomatske dejavnosti in posvetovanj na vseh ravneh. Vlada, «mali» in »veliki krizni štab» skušajo za vsako ceno najti izhod iz kočljivega položaja, ki bi rešil potnikom in posadki letala ter predsedniku zahodnonemške industrijske zveze Hansu Schleyerju življenje in obenem ne bi pomenil popuščanja teroristom. Kot je znano so slednji zagrozili, da bodo danes opoldne ubili predsednika r.emških industrijcev, potnike in posadko, če ne bosta Bonn in Ankara osvobodila skupno trinajst teroristov in plačala 15 milijonov do arjev odkupnine.> Vprašanje pa je, če je rešitev, bot si jo želi zahodrionemška vlada, sploh možna. Z razliko od komandosa, ki je ugrabil Schleyerja, niso, kot kaže, teroristi,, ki so se polastili boeinga med poletom iz Mallorce v Frankfurt, pripravljeni na nikakršna pogajanja in zahtevajo kratko malo zadostitev svojih zahtev. Položaj pa se je še po-, slabšal, ko so popoldne zločinci, Ob robu evropske konference Zaključen teden prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD - Teden italijansko - jugoslovanskega prijateljstva, ki so ga priredili v Beogradu v okviru vrste manifestacij kulturnega značaja ob odprtju konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, se je zaključil z nadvse pozitivnim o-bračunom, ki je zadovoljil organizatorje. Nalogo, da zastopa Italijo, so poverili deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki je pripravila dva glasbena večera z nastopom folklornih skupin. zborov, pevcev in glasbenikov iz raznih krajev dežele, nato pa še razstavo deželnih likovnih umetnikov ter razstavo del karnijskega fotografa Edo-arda Nogara. Prvi glasbeni večer je bil v Osijeku ob navzočnosti krajevnih predstavnikov ter deželnega odbornika za kulturo Mizzaua in tržaškega podžupana Cesareja, drugi glasbeni večer in razstavi pa so priredili v Zemunu. Ob otvoritvi vseh treh kulturnih prireditev — glasbeni večer je oddajal tudi radio Beograd — je bil navzoč tudi italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Ca-valieri. Obe razstavi si je ogledalo veliko število ljudi, prišle so tudi organizirane skupine iz posameznih šol. Na razstavi li-' kovnih umetnikov so sodelovali Ldjze Spacal, Giorgio Celiberti, Luciano Ceschia, Marcello Ma-scherini, Cesare Mocchiutti, Nino Perizi in Giuseppe Zigaina. ki imajo v rokah predsednika za-hodnonemških industrijcev, odločno zavrnili «zelo pomembno poročilo* zahodnonemške,vlade, rekoč, da n‘so, več pripravljeni na kakršnokoli pogajanje. Spričo nastalega položaja ima kancler Schmidt možnost, da izbira le med dvema rešitvama: zavrniti zahteve teroristov, z vsemi predvidljivimi tragičnimi posledicami, ali pa kioniti izsiljevanju in osvoboditi osovražene pripadnike teroristične skupine RAF., In, kot kaže, se bo tehtnica prej ali slej nagnila na stran slednje rešitve. Odkar ni več v nevarnosti zgolj Šchleyerjevo življenje, pač pa življenje stoterice ljudi, s katerimi se poprečen zahodnonemški državljan veliko lažje istoveti kot pa s predsednikom zveze industrijcev, le malokdo zagovarja politiko trde roke in trmoglavega zavračanja zahtev ugrabiteljev. Tako zahodnonemški listi kot tudi1 javno mnenje, ki še do pred nekaj dnevi niso dopuščali nikakršnega popuščanja izsiljevalcem, so se kot kaže opredelili sedaj za osvoboditev 11 pripadnikov organizacije RAF. In najbrž, pa čeprav v zadnjem trenutku, se bo za tako rešitev odločila tudi vlada. Njeno pripravljenost na sporazumevanje z izsiljevalci dokazuje tudi dejstvo, da bi moral po njenem nalogu Schle-yerjev sin Hans Eberhart izročiti teroristom zahtevano’ odkupnino 15 milijonov dolarjev. Izplačilo znatne vsote pa je spodletelo, ker se je predčasno razširila novica in na desetine časnikarjev, fotografov in televizijskih opera ter je v se je zbralo v hali hotela, kjer bi se Hans Eberhart Schle-yer moral srečati z očetovimi u-grabitelji. Po izjalovitvi sestanka, s katerim je zahodnonemška vlada skušala najbrž pridobiti tudi nekaj dragocenega časa, da bi poiskala morebitne izhode iz kočljivega položaja, je Bonn skušal navezati stike s teroristi preko ženevskega odvetnika Denisa Payo-ta, poskus pa je, kot rečeno, spodletel. Pod predsedstvom zveznega kanclerja Schmidta je »krizni štab* zasedal skoraj neprestano ves dan. 0 poteku sej in o morebitnih zatdjučkih ni bilo mogoče zvedeti ničesar, vladni glasnik Boelling pa je s tem v zvezi po-, udaril, da «vlada ne bo osvobodila teroristov, ne da bi prej poskusila poiskati druge rešitve*. Pritisku vsaj dela javnega mnenja na vlado, naj osvobodi pripadnike RAF (pritisk se je zaostril po dramatičnem pozivu boe-ingovega poveljnika Schmidtu «U-krenite kaj. Vi ste naše zadnje upanje*) se je pridružila tudi po buda Schleyrjevega sina, ki se je obrnil na ustavno sodišče v Karlsruhu in zahteval, naj ukaže vladi osvoboditev teroristov in izplačilo odkupnine na osnovi 2. člena ustave, ki pravi, da »država ščiti pravico vsakogar do živ-vljenja*. Sodni zbor se je sestal pod večer. V trenutku ko poročamo, še zaseda. V odločnem nasprotju z mrzlično dejavnostjo v Bonnu, kjer je za vlado vsaka minuta dragocena, je stanje na letališču v Dubaiu, kjer v napetem pričakovanju ure ne . 'UHlIllliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiitliillllllllltllllllllNIIIIIIIIIIIIllllllllllllliumilllllllHUUHnlillMIUllllllllllHIIHIIIIIIIIIHUimilillllllll umi ■■ m I Ii lil n |,, ||, I,,,, m, NAPOVEDAN »VRH* ŠESTIH STRANK O VOLILNEM SISTEMU Kako bomo izvolili evropski parlament? *tfanU ~~ Strokovnjaki šestih nk programskega sporazuma a “'•»»au VC Ulil pi atiuvuijc- koncu?na *n preverili vladni za- bodo sestali prve dni prihodnje- *°nski Bi ()snutek o sistemu izvolitve taliin * ancev’ bodo zastopali I-Voi|t V *evr0Pskem parlamentu*. rnot.'|e v evropski parlament bi hilaH načelno prihodnjo po-sist ’ vendar so doslej določili c0»j ,*zv°litve poslancev le Fran-n*;.’ ?ePrav veljajo za tiste, iti ev^opsk S*tep*'‘^no hodijo procesu Cem., ®a ^zevanja, lem, u J® sploh potreben ta »vrh* krat ^rank’ VLada J° že dva' rtin /tožila sklep o tem proble-•haliivu Je naletela predvsem pri cijc n'b strankah na ostre reak-rpč tat1J-. Vladni osnutek je nam-Poi^fedlcionalni italijanski pro-8la.i sistem z izkoriščanjem «o-s,ern™V* zamenjal z drugim si-i' znanim pod imenom tWj'!U' Poleg tega pa je Italijo žj;, {j, v tri velika volilna okro- Na ’ Srednja Italija, Jug.) *b'anln0V' *e§a zakona bi manjše e* ki so tradicionalno iz združevanja svojih raztresenih o-stankov prejele enega ali dva predstavnika, enostavno izginile iz italijanskega zastopstva v Stras-sburgu. Po prvih računih bi, na-primer, socialdemokrati imeli le onega poslanca, liberalci in demo-proletarci pa nobenega. Ostale stranke bi prav tako s svojim zastopstvom ne odražale v celoti razmerja sil med volilci. /ato je bilo prejšnje dni slišati več kritik s strani liberalcev, socialdemokratov, republikancev m socialistov. Kritikam so se pridružili tudi komunisti, ki so — kot je poudaril njihov predstavnik v e-vropskem parlamentu, Carlo Gal- i..: 9>P OOTe* luzzi - »tudi pripravljeni se odreči enemu ali dvema poslancema, le da zagotovijo prav vsem pravico do proporcionalnega zastopstva*. V imenu demokristjanov je nato spregovoril podtajnik Darida, ki je poudaril, da je samo po sebi umevno, da bo zakon b evropskih volitvah sprejet samo, če se bodo stranke programskega sporazuma o njem izrekle pozitivno. KD je zato pripravljena spoštovati «u-stavna načela* in sprejeti predloge drugih strank. Kako si pa predstavlja spremembo volilnega sistema 'ni povedal. Galluzzi (KPI) je medtem pojasnil, da se bodo komunisti na »vrhu* šestih strank zavzeli za »čisti proporcionalni sistem* z izkoriščanjem ostankov in pogojem določenega številčnega kvdcienta. Skratka, zagovarjali bodo sistem, ki je v veljavi .za izvolitev rimskega parlamenta. Edina razlika naj bi bila samo v številu izvoljenih, ki je v tem primeru znatno manjše, (st, s.) PO PISANJU NEKEGA FRANCOSKEGA LISTA KPI n« odobrava politike KPF PARIZ — Francoski časopis »Le nouvel observateur* v svoji zadnji številki objavlja komentar o ne- davnih pogovorih med predstavniki KP Italije in Francije ter med drugim ugotavlja, da italijanski komunisti ne kažejo razumevanja do politike, ki jo vodi Marchais, še posebno v odnosih z Mitterrandovo socialistično stranko. Po pisanju U* sta se italijanski komunistični voditelji zavedajo, da Marchais očita socialistom to, kar bi lahko očital KPI. List dodaja, da je politika KPF v popolnem nasprotju z linijo KPI, ki se zavzema za sodelovanje ne samo s socialisti, ampak tudi z demokristjani. Zaradi tega zaključuje ,«Le nouvel observateur* — bodo italijanski komunisti, če bodo primorani izreči sodbo o Marchaisovi politiki, kljub diplomatski previdnosti dali oceno, ki ne bo pozitivna. RIM — V torek, 18. oktobra, bodo začeli krožiti prvi novi bankovci po 10.000 in 50.000 lir, ki bodo nekoliko manjši od sedanjih. Oba bankovca sta namreč visoka 70 milimetro/. Zahodnonemški kancler Sclm.idt minejo nikoli. Položaj je od petka zjutraj praktično nespremenjen in stiki med letališkimi oblastmi in teroristi zelo omejeni. Dubaiski obrambni minister si vztrajno prizadeva, da bi dosegel vsaj osvoboditev žena in otrok, vendar njegovo prigovarjanje in rotenje, pa tudi poskus, da bi »zabarantal* osvoboditev otrok za gorivo za letalo, se je izjalovil. Vodja teroristične skupine je bil glede teh zahtev kategoričen: od nadrejenih je dobil ukaz, naj ne osvobodi nikogar in zato tega ne bo storil. Pod večer se je položaj nevarno zaostril, ko se je osebje letališča približalo boeingu, da bi priključilo električni generator, ki je bil nujno potreben za delovahje klimatizacije. Gusarji so trikrat ustrelili proti delavcem v opomin, na srečo pa niso zadeli nikogar. Napetost je nato delno popustila in ponoči je glasnik emirata napovedal, da tri v kratkem lahko dal pomembno sporočilo. Za kaj naj bi šlo, Pa ni hotel povedati. Turška vlada, ki je včeraj odklonila svoboditev dveh palestinskih teroristov, je medtem nekoliko spremenila svoje stališče: ravnala se bo po zgledu zahodnonemške. Medtem 'so prišli tudi odgovori držav, ki naj bi po zahtevah teroristov nudile zatočišče osvobojenim pajdašem: Vietnam in Južni Jemen sta odločno zavrnila zahtevo, Somalija, ki je sprva izjavila, da je pripravljena sprejeti skrajneže, vendar le »če je to potrebno iz humanitarnih razgolov*. je pozno ponoči sporočila, da tega ne bo storila, (vt) PO POLEMIKAH V KD HI PSI Zaccagnini o neizbežnosti izvajanja dogovora «šestih» Manjšim laičnim strankam se toži po levem centru RIM — Polemika se med strankami zaostruje in dokazuje, da je pravi cilj nastalih sporov en sam: programski sporazum. Končno pa niti ni tajnost, da je obleka šesternega sporazuma malim laičnim strankam pretesna, vendar pa čudi agresivnost v zvezi z dogovorom, ki so ga kljub vsemu sprejele. Liberalec Bignardi je na primer očital vladi, da «o-perativno ni učinkovita* in da strelja kozle enega za drugim: odložitev volitev, prepoved združevanja pokojnine in mezde, odlaganje v nedogled zakona o pravični stanarini. Kaj torej hočejo liberalci? Namestnik tajnika PSI je v tem pogledu zelo jasen. Com-passo trdi namreč, da je «edina alternativa* vlada med KD, PSI in laičnimi strankami. Podobno govorijo socialdemokrati, kjer Preti opozarja vlado, naj se ne poslužuje »presenečenj*, kot je bil primer pokojnin, posebno še zato, ker »nima večine v parlamentu*. Glede volitev pa Preti pravi, da naj nihče ne pričakuje soglasja PSDI o problemu, ki so ga socialdemokrati že od vsega začetka odklonili. Republikanci so, nejevoljni zaradi pretiranega seganja po sistemu dekretov in manjših zakonov, ki pa kopičijo pristojnosti in obveze javnih uprav in torej deficit države. V OKVIRU PRAZNIKA OBČINE PIRAN IN POMEMBNIH JUBILEJEV V Portorožu odkrili spomenik partizanskim pomorščakom Dr. Boris Šnuderl poudaril nujnost demilitarizacije Sredozemskega morja in važnost osimskih sporazumov za vsestranski razvoj odnosov med Italijo m SFRJ, posebej še industrijske cone na Krasu m uveljavljanja pravic manjšin - Pobratenje med Piranom in Oglejem PORTOROŽ -r- Piranska občina | pa lahko komplementarnost go- je včeraj slavila svoj občinski praznik, ki je bil tokrat posvečen tudi Titovim jubilejem, 30-letnici združitve Primorske z matično domovino, predvsem pa 35-letnici jugoslovanske vojne mornarice. Poleg številne m.naVce domačinov in turistov m se svečanosti udeležili mnogi ugledni predstavniki družbenopolitičnega življenja SR Slovenije, med katerimi Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, L’dija Šentjur c, Livij Jakomin, admirala v pokoju Josip Čemi in Janez Tomšič, delegacije vojne mornarice, predstavniki pobratenih občin Visa in Ogleja, predstavniki obale in drugih primorskih regij, v velikem številu pa tudi preživeli partizani-pomorščaki in borci drugih enot NOB tudi iz zamejstva in hrvaške Istre. V dopoldanskih urah je bila slavnostna seja piranske občinske skupščine, na kateri je o dosežkih povojnega razvoja občine govoril predsednik skupščine Ivan Bažec, podpisali so listino o pobratenju med Piranom in Oglejem, pred stavniki JVM pa so izročili priznanje piranski občini. Po tej svečanosti je balo v Portorožu veliko ljudsko zborovanje z odkritjem spomenika partizanom -pomorščakom v letih 1941 - 1945. Po uvodnem pozdravu predsednika občinske skupščine, ki je poudaril pomen ustanovitve. prvega mornariškega odreda pri IX. korpusu NOVJ ter dal priznanje 650 slovenskim partizanskim pomorščakom, je imel slavnostni govor podpredsednik zvezne gospodarske zbornice dr. Boris šnuderl. Potem ko je obudil spomin na junaške čase narodnoosvobodilnega boja na kopnem in morju in poudaril, da so si jugoslovanski narodi sami priborili pravico, da sd v enakopravni skupnosti gralijo svojo socialistično ureditev, je govoril tudi o naporih Jugoslavije za mir in sodelovanje v svetu. V tej zvezi je opozoril na nujnost, da bi bilo Sredozemsk morje demilitarizirano področje, nato pa je prešel na obravnavo odnosov med Italijo in Jugoslavijo in poudaril pomen osimskih sporazumov za tesnejše sodelovanje med jadranskima sosedoma. Med drugim je dejal, da so o-simski sporazumi ustvarili izredno ugodno ozračje za razvoj dobrih sosedskih odnosov, njihovo izvajanje pa lahko še bolj pospeši medsebojne gospodarske, kultur ne, tehnične in druge dejavnosti. Vse to bo po eni strani prispevalo k boljšemu razumevanju med našimi narodi in narodom Italije in zlasti k uveljavljanju pravic naše manjšine v Italiji, po drugi strani spodarstev in pestrost specifičnosti z ene in druge strani pripomore k dviganju življenjske ravni narodov naših držav. Naši skupni napori naj bi bili usmerjeni tudi k zaščiti čistoče našega skupnega morja, kar je tudi v dolgoročnem interesu obeh dežel. Poseben pomen ima tudi industrijska prosta cona na Krasu, ki se bo po našem pričakovanju razvila v gospodarski most med EGš, Italijo, Jugoslavijo in državami v razvoju. Ni potrebno posebej poudarjati — je nadaljeval dr. Boris Šnuderl — da so osimski sporazumi plod našega trajnega pristopa k vsem mednarodnim problemom, saj le ta izhaja iz naše revolucije. Politika neuvrščenosti in svobodnega razvoja, ki ji je Jugoslavija od samega začetka pripadala in jo z vsemi svojimi močmi krepila v svetovnem merilu, sama po sebi zahteva miroljubno reševanje vseh mednarodnih problemov, lomljenje okovov tlačenih narodov, spoštovanje enakopravnosti negle-de na velikost, moč, potencial v mednarodnih odnosih. Na koncu je dr. Šnuderl govoril še o nadaljnem razvoju jugoslovanske trgovske mornarice in povedal, da se bo zvezni izvršni svet prizadeval • ustvariti pogoje ' za uresničenje piranskega sporazuma, po katerem naj bi do leta 1980 zgradili 62 prekomorskih ladij z okrog 430.000 BRT. Krasen • spomenik partizanskim pomorščakom ie nato odkril predsednik SZDL, Siovenije Mitja Ribičič, prireditev pa se ja zaključila s kulturnim programom, v katerem so sodelovali domači pevski zbori, recitatorji, godba JVM iz Pulja, Tržaški partizanski pevski zbor, člana SSG iz Trsta Mira Sardočeva in Stane Starešinič in drugi. Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. (1. o.) Ugrabila sta predmestni avtobus Japonska policija onesposobila terorista TOKIO — Poskus dveh japonskih teroristov, da bi z ugrabitvijo avtobusa izsilila osvoboditev zaprtih pajdašev se je izjalovil: posebej izurjen oddelek japonske policije je pod večer vdrl v avtobus in po kratkem, a srditem spopadu onesposobil terorista in osvobodil potnike. Med napadom je bil eden od teroristov ranjen. Skrajneža, ki sta se polastila avtobusa v nekem predmestju Nagasakija, sta držala v šahu policijo trinajst ur. -rrE i« |5r ii ii it ,4 W.::sri.s. :,v || g| mm jf i spili mš ■ •• , - ■ Skratka, vsem se začenja levi center obujati v najlepših spominih in se jim po.njem toži. Tudi liberalcem, ki so tedaj bili v o-poziciji. Zato pa jih je razočaral Zaeca-gnini, ki je v Milanu spregovoril na shodu delavcev KD, Poudaril je pozitivne aspekte šesternega dogovora, ker «je bil sklenjen zaradi družbene "koristi in zato, ker druge izbire ni*. Zaccagnini je še poudaril, da take izbire ni »ne okoli KD, ne proti KD*. Zaccagnini je ironično ocenil miselno telovadbo raznih političnih voditeljev, tudi znotraj demo-krščanske stranke, ki bi radi poiskali nove rešitve: »Toliko smo o tem razpravljali, pa se še najde kdo, ki išče nove izhode.* Če pa ima kdo pripravljeno rešitev, naj to odkrito pove, dokler pa take rešitve ni, bo treba lojalno izvajati dogovorjene ukrepe. Kajti samo tako, meni Zaccagnini, bo mogoče obiti nevarnost stalnega posvetovanja med strankami, kar vodi k oblikovanju »nove večine* (katere KD ne mara) ali celo pogojev za zgodovinski kompromis (kar KD odklanja). Poziv Zaccagninija očitno velja v dve smeri. Prihodnji teden se sestane vsedržavni svet KD, prav tako pa centralni komite socialistične stranke, kjer bodo v ospredju vprašanja odnosov med strankami, ki so se nakopičila v zadnjih tednih. Jasno pa je, da bodo v ospredju tudi vprašanja notranjih odnosov, ki postajajo važni, glede na to, da bodo spomladi volitve. prihodnjo zimo pa volitv* predsednika republike. QANDIDA CURZI ZARADI POMOČI NEOFAŠISTU GIANNETTINUU Sodni postopek tudi proti SID? C AT AN Z ARO — Catanzarsko državno pravdništvo, ki je v prejšnjih tednih zahtevalo izročitev aktov o zaslišanju bivšega ministrskega predsednika Rumorja za morebitno odprtje sodnega postopka zaradi lažnega pričevanja, je ugotovilo — .kot poroča tiskovna agencija Italia — da obstajajo pogoji za sodni pregon vojaške obveščevalne službe — SID —’ ,ker je ta pomagala neofašističnemu časnikarju Giannettiiiiju, ki sedi na zatožni klopi na procesu zaradi a-tentatov iz leta 1969. To kainivo dejanje naj bi SID zagrešil med potekom preiskave s strani milanskega sodstva na račun »informatorja* obveščevalne službe. Kot poroča omenjena tiskovna a-gencija, je catanzarsko* državno pravdništvo baje že poslalo pristojnim sodnim oblastem akte, na osnovi katerih naj bi SID postavili na zatožno klop. Carterjeva poslanka Titu BEOGRAD — Ameriški veleposlanik v Beogradu Eagleburger je včeraj izročil namestniku zveznega tajnika za zunanje zadeve Ber-nardiču posebno poslanico ameriškega predsednika Carterja jugoslovanskemu predsedniku Titu. Vsebine poslanice doslej niso o-bjavili. Ameriško veleposlaništvo je samo pojasnilo, da gre za odgovor na Titovo poslanico, ki jo je Carterju izročil Edvard Kardelj med svojim nedavnim potovanjem v ZDA. UK i m ip tgf n I im Včeraj odkriti spomenik partizanskim pomorščakom v Portoroža — delo kiparja Janeza Lenassija TRŽAŠKI DNEVNIK 16. oktobra 1977 Z ZAHTEVO PO GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENSKE MANJŠINE Delegacija pokrajine v torek in sredo v Rimu Sestala se bo s predsednikom poslanske zbornice Ingraom, s predstavniki strank ustavnega loka in verjetno tudi s predstavnikom vlade V torek bo odpotovala v Rim delegacija tržaškega pokrajinskega sveta, ki jo bodo sestavljali predsednik Ghersi, odbornik Markovič ter svetovalci ustavnega loka Loc-chi (KD). Iskra (KPI), Volk (PSI), Brezigar (SSk), Devescovi (PSDI) in Foscarini (PRI). Delegaciji je pokrajinski svet na seji 22. septembra poveril mandat, naj posreduje pri vladi, pri predsednikih obeh vej parlamenta in pri parlamentarnih skupinah strank ustavnega loka ter naj jih seznani z zahtevo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po o-dobritvi zakona za globalno zaščito Slovencev. Na prošnjo za sestanek je prvi odgovoril predsednik poslanske zbornice Ingrao, ki bo sprejel delegacijo v torek, 18. t.m., ob 10. uri. V teku so še razgovori za določitev ure in dneva, ko bo spreiel delegacijo predstavnik vlade, medtem ko so predstavniki krajevnih vodstev strank u-stavnega loka v stiku z vodstvi parlamentarnih skupin za določitev urnika sestankov med delegacijo tržaškega pokrajinskega sveta in predstavniki parlamentarnih skupin KD, KPI, PSI, PRI, PSDI in PLI. Delegacija bo predvidoma ostala v Rimu dva dni. Zaskrbljujoče demografsko stanje v našem mestu Demografski problemi tržaške pokrajine so bili že večkrat predmet razprav. Stanje pa se v zadnjem času ni izboljšalo, saj je v naši pokrajini vsako leto manj prirastka, indeks rojstev pa je med najnižjimi v Italiji. V tržaški občine je že 71.851 oseb. ki so stare nad 60 let, upokojencev pa je nad 90 tisoč. K staranju mesta pa v dobri meri pri-pomore tudi beg mladine, predvsem z akademsko izobrazbo, ki v našem mestu ne do*->; ustrezne zaposlitve. Zopet izgredi neofašistov Tudi včeraj je prišlo v Trstu do izgredo* zaradi prepovedi shoda fa-šfstlčftejjp prvaka- Almiranteja. Maloštevilni skupinica mladih fašistov je v sprevodu obšla neka'tei'%*ftestne ulice in skandirala običajna gesla ter žaljivke na račun notranjega ministra in tržaškega župana. Pri Por-tici di Chiozza je prišlo do lažjega spopada s skrajnimi levičarji, ven- dar pa je takoj px>segla policija in pomirila duhove. Pri tem pa so a-genti aretirali 19-letnega simpatizerja neofašistične skupine «Fronte della Gioventu* Antonia Camarco zaradi upiranja in žalitve javnega funkcionarja ter zaradi posesti orožja (imel je železno palico) in 22-letnega levičarja Walterja Verbana-za, ki je baje z zakrinkanim obrazom s fračo streljal svinčenke. Oba so že prepeljali v koronejske zapore. Na kvesturo so pospremili še dve osebi, ki pa so ju po zaslišanju odslovili. • Danes 'od 14. do 16.30 bodo v škednju spremembe v prometu zaradi kolesarske tekme. Prepovedan bo promet in parkiranje v sledečih ulicah: škedenjska ulica na odseku od Ul. Baiamonti do Ul. dei Giardini, Ul. dei Giardini na odseku od škedenjske ulice do hišne številke 59/1, Ul. Pi-tacco in Ul. Soncini. JADRANSKI KOLEDAR 1978 IN KNJIŽNA ZBIRKA VSE O GOBAH priročni vodnik KRVAVO POSOČJE kronika vojnih dogodkov VILLETTE svetovni roman SELIVCI domača zbirka pesmi Prednaročniška cena 8,500 lir Polna cena 12.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA Preko poštne položnice z nakazilom 8.500 lir na tekoči račun 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Montecchi 6, 34137 TRST — z navedbo: za J dranski koledar in točnim naslovom naročnika. Osebno na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, soba 18, TRST. V Tržaški knjigami, Ul. -sv. Frančiška 20, TRST. Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1, GORICA. SAMO DO 31. OKTOBRA POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU KDAJ BO POSTALA SAMOSTOJNA? Slovenska poklicna šola še vedno zapostavljena Velik porast vpisov - Kaj je ukrenila občina? Na slovenski poklicni šoli za industrijo in obrt je v letošnjem šolskem letu vpisanih skupno 81 dijakov, in sicer 21 na tečaju orodne mehanike, 40 na tečaju za popravljalce radijskih in televizijskih aparatov in 20 dijakov na tečaju za kemijske operaterje. V prvi razred prvega tečaja se je letos vpisalo 10 dijakov, v prvi razred drugega tečaja 21 dijakov, v prvi razred tečaja za kemijske operaterje pa 13 dijakov. Zelo je zanimiva naslednja razpredelnica, ki kaže stalno naraščanje vpisov v to šolo od vsega začetka njenega delovanja. Šolsko leto Vpisanih 1970 - 71 5 1971 - 72 20 / 1972 - 73 36 1973 - 74 44 1974 - 75 46 1975 - 76 58 1976 - 77 68 1977 - 78 ' 81 Tak porast v os m/h letih od zače-ka delovanja jasno dokazuje zanimanje naše mladine za tako vrsto šole, za strokovno izobraževanje in pripravo v poklic. Pri tem pa ne •iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiivfinuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii V TOREK ODPRTA JAVNA SKUPŠČINA V OBRATU Ohraniti je treba delovna mesta v škedenjski livarni Italsider Krajevne uprave in politične ter sindikalne sile so dolžne vpreči vse napore, da preprečijo krizo Tržaško sindikalno prizorišče spet označuje vrsta perečih vprašanj, na katera bo moralo delavsko gibanje in z njim vsa tržaška demokratična javnost odgovoriti z jasnostjo in odločnostjo. Predvsem gre za bojazen pred naraščanjem brezposelnosti, ki postaja iz dneva v dan večja. Najglasnejši je v tem pogledu delavski svet škedenjske livarne Italsider, ki opozarja na nevarnost, da utegne tudi ta obrat zajeti kriza, čeprav predstavlja zaenkrat še zmerom jamstvo za gospodarstvo našega mesta. Glavno ravnateljstvo podjetja je namreč izjavilo, da bo postavilo v dopolnilno blagajno 6.000 uslužbencev in to bi se najbrž delno odražalo tudi v škedenjskem obrata, ki zaposluje 1850 uslužbencev. Delavski svet obrata ob tem pripominja, da se že dolge mesece bori za ohranitev delovnih mest ter za sanacijo tega pomembnega kovinarskega sektorja z izdelavo ustreznega vsedržavnega livarskega načrta. Položaj je zelo resen, menijo delavci livarne, in tega se mora zavedati vsa tržaška javnost, predvsem aMiiiuumrmitfiiiimiiiiiuiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiimitiHiiuiiiiiifiiiiiiiMiimiiiiitiiuismiiiiiiiiitiiiHiiuiiiimti Z VCCRAJŠNJC SEJE V HOTELU ENAIC DEŽELNI ODBOR KD POTRDIL STALIŠČA KREPITVE ENOTNOSTI Tajnik Coloni v svojem poročilu potrdil obveze stranke za uresničevanje osimskih sporazumov V hotelu ENALC se je včeraj' sestal deželni odbor KD, ki je v glavnem potrdil že znana stališča stranke do važnejših problemov, s katerimi se danes ukvarja deželna skupnost Furlanije - Julijske krajine. Stališča stranke je v uvodnem poročilu izčrpno obdelal deželni tajnik Coloni, ki se je v prvi vrsti dotaknil problema obnove in preporoda krajev, ki jih je prizadel lanski potres. Ob tem je potrdil znane obveze stranke, posebej pa je poudaril pomen vsedržavnega zakona 546*, ki predvideva nad 3.000 milijard lir za gradnjo pomembnih infrastruktur, kar naj bi predstavljalo dejanski preporod Furlanije. Kar zadeva osimski sporazum' je deželni tajnik sicer izrazil solidarnost istrskemu ljudstvu, obenem pa poudaril, da se bo stranka zavzemala za uresničitev tega sporazuma, čeprav je treba pri tem upoštevati določeno postopnost, saj si ni mogoče predstavljati integracije območja Jadran - Donava od danes do jutri. Ob tem je Coloni izrazil tudi željo po premostitvi hudih polemik, ki so označevale fazo ratifikacije sporazumov, obenem pa je dejal, da mora stranka doseči enotnost okrog tega vprašanja. Coloni Je nato dejal, da je treba utrjevati sodelovanje tako z avstrijsko Koroško, kot s Slovenijo in Hr-vatsko, ker je plodno sodelovanje v prid vsega prebivalstva. Za rešitev hudih problemov obnove ter izvajanja osimskih sporazumov pa je treba po mnenju deželnega tajnika KD premostiti kampanilistične težnje, ki se pojavljajb v naši deželi ter v Trstu samem. Glede političnega dogajanja in odnosov z drugimi strankami je Coloni spet izrazil pripravljenost svoje stranke na soočenje z drugimi silami ter za sporazume okrog določenih vprašanj, kot je bilo to storjeno na vsedržavni ravni. Ob tem je pozitivno ocenil programski sporazum, ki je bil dosežen na deželi in ki obsega obveze za reševanje problemov obnove, za izvajanje o-simskega sporazuma ter tudi za zagotovitev pravic slovenski narod- nostni skupnosti. Sledila je dolga razprava, v katero je poseglo več predstavnikov odbora. Za vrtce, osnovne in srednje šole Spored šolskih oddaj 1977/78 V petek zvečer je bila na tržaškem radijskem sedežu, ob prisotnosti direktorja Guida Botterija in deželnega šolskega nadzornika Giu-liana Angiolettija, seja odbora, ki je določil spored šolskih oddaj za leto 1977-78. Velja morda omeniti, da so bili na sejo povabljeni poleg šolnikov z Goriškega in Tržaškega tudi zastopniki beneških Slovencev, profesorja Viljem Černo in Pavel Petricig, ter župnik Marij Garjup za Kanalsko dolino. Oddaje se bodo predvidoma začele zadnji teden januarja ali prvi teden februarja, končale pa se bodo maja. Posvečene bodo trem nizom: jezikovni, glasbeno-likovni in znanstveni vzgoji. Za posamezne nize in težavnostne stopnje so bili določeni poverjeniki, ki bodo s svojimi sodelavci poskrbeli, da se sprejete smernice uresničijo. Prišlo je tudi do nekaj novosti, predvsem v zvezi z umikom. Oddaje za otroške vrtce so bile prestavljene na 10. uro, oddaje za osnovno šolo pa na 10.45. Nespremenjen pa bo ostal urnik oddaj za nišjo srednjo šolo, ki jih bodo dijaki tudi odslej lahko poslušali ob 11. uri. S strani radijske ustanove je bila, poudarjena pripravljenost, da pride tudi letos do tiskanja vseh tekstov, ki bodo pravočasno izročeni. Novost pa je možnost, da bodo vsaj nekateri nizi presneti na magnetofonske kasete. S tem v zvezi je bilo tudi najavljeno, da bo v bližnji bodočnosti, verjetno že na študijskem seminarju o slovenskih radijskih in televizijskih oddajah, 19. novembra, predstavljena kaseta z lanskim nizom jezikovne vzgoje za otroške vrtce. Kaseta seveda ne bo v prosti prodaji, bo pa na razpolago vsem vzgojiteljem, ki se bodo hoteli'z njo o-koristiti. Govora je bilo tudi o ek; sperimentalnih slovenskih televizijskih oddajah, ki naj bi se začele prav z vzgojno tematiko. pa oblasti. V livarni bo zato v torek, 18. oktobra, odprta skupščina, na katero so vabljeni predstavniki oblasti, krajevnih uprav in političnih ter sindikalnih sil. O hudi nevarnosti dopolnilne blagajne za uslužbence podjetja Italsider se jq govorilo tudi med včerajšnjo skupščino predstavnikov Združenja jadranskih pristanišč V Benetkah, ki ji je predsedoval tržaški župan Spaccini. Tržaški odbornik A-bate je namreč na tej skupščini predložil resolucijo o pobudah za premostitev težav na področji livarstva. Na postopno zmanjševanje proizvodne dejavnosti opozarjajo tudi delavski sveti raznih kovinarskih o-bratov v industrijski coni. Kovinarska sindikalna "žVdih' FLM je v posebnem tiskovnem poročilu napovedala 10 ur stavke, ki jo bodo v razčlenjeni obliki izvedli - oktobru. S tem hočejo kovinarji izraziti popolno nezadovoljstvo nad potekom pogajanj s predstavniki Združenja in-dustrijcev glede znanih predlogov o ustanavljanju konzorcijev med podjetji. Industrijci dokazujejo namreč precejšnjo brezbrižnost do teh predlogov, kar seveda gre na škodo zaposlitvene ravni in samega gospodarstva našega mesta. Glede dogajanja na sindikalnem področju naj omenimo še to, da so se v teh dneh sestali na enotnem srečanju sindikalni predstavniki pri-staniščnikov iz vse dežele ter se seznanili s platformo zahtev za obnovo delovne pogodbe. O tem se bodo v prihodnjih dneh izrekli posamezni delavski syeti in skupščine. Podtajnik Tambroni obišče mejne carinarnice V torek, 18. oktobra, - bosta obiskala našo deželo podtajnik na ministrstva za finance Tambroni in glavni ravnatelj carine Del Gizzo. Dopoldne se bosta Tambroni in Del Gizzo sestala s predsednikom deželnega odbora Comellijem, s predstavniki tukajšnje carinarnice in tržaške pristaniške ustanove, popoldne pa si bosta ogledala carinarnice v Trbižu, pri Kokovem in v Pontebi. O-bisk se bo zaključil s sestankom s predstavniki mejnih carinarnic v Trbižu. . Študijska srečanja za otroške vrtnarice S pričetkom novega šolskega leta so se začela tudi za otroške vrtnarice studijska srečanja in medsebojne diskusije, jih že tri leta organizira pedagoška fakulteta v Trstu. Ob priliki prvega srečanja so osve-tliLi podatke, ki so prišli na dan, potem ko so otroške vrtnarice same izpolnile anketne liste med prejšnjim šolskim letom. Ti podatki za- ganizacijske vidike tržaških otroških vrtcev. Na sestanku so tudi določili načrt delovanja za tekoče šolsko leto, v katerem mora priti do zlitja teoretičnih in praktičnih načel. Ustanovili so tudi specifične delovne skupine, ki bodo skrbele za novo eksperimentiranje, oziroma za uvajanje novosti v otroških vrtcih. Tudi občinska uprava bo delovanje odločno podprla, saj se zaveda, da le s kulturno -astio otroških vrtnaric bodo otroci prišli do tistih osnov, ki jim bodo brez dvoma koristile v življenju. • ria velesejemskem razstavišču bo od 20. do 24. oktobra razstav*., «4V TEC 77», na kateri bodo prikazali najsodobnejše tehnologije barvanja in oblog, ter sorodnih materialov. Poleg ogleda vzorcev bodo lahko obrtniki, ki se bavijo s pleskarstvom in sorodnimi dejavnostmi, prisostvovali praktičnim predavanjem o barvanju lesa in železa 'er o zidnih oblogah. Tudi sinoči poln Kulturni dom za «Veroniko Deseniško» Župančičeva tragedija «Veronika Deseniška» v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča je tudi na sinočnji prvi ponovitvi privabila v dvorano Kulturnega doma veliko število ljubiteljev gledališke umetnosti, dokaz, da se je glas o visoki umetniški ravni uprizoritve kaj hitro razširil med občinstvom. Ne dogaja se namreč tako pogosto, da bi neka predstava bila deležna toliko soglasnih priznanj, kot jih je bila prav «Veronika Deseniška». Priznanj so bili deležni tako režiser Jože Babič kot• scenograf Vladimir Rijavec za domiselno scensko rešitev v zavesami, kostumistka Mija Jarčeva za stilno čista oblačila, pa Mojmir 'Sepe za glasbo, ki je vsebinsko dopolnjevala atmosfero odvijajoče se tragedije. Še posebej pa so bili priznanj deležni igralci in tokrat kar vsi brez izjeme, od tistih, ki so nosili največje brem. igre kot so Miranda Ca-harija, Lidija Kozlovič, Jožko Lu-kež spet v svoji vrhunski formi, mladi Aleš Valič, do Antona Peljeta, Rada Nakrsta in vseh ostalih, ki so z veliko ubranostjo bistveno prispevali k celotnemu uspehu predstave. Med prvimi je igralcem in vsem tvorcem predstave čestital ugledni gost iz Ljubljane, predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj, prav tako pa tudi ravnatelj Drame SNG Polde Bibič, ravnatelj Teatra Stabile dr. Botteri, generalni konzul SFRJ Ivan Renko, predstavniki drugih slovenskih gledališč in vidni kulturni delavci iz matične Slovenije, ki so prihiteli za to priložnost v Trst, saj pomeni «Veronika Deseniška» na našem odru dejanski uvod t) proslave 100-letnice rojstva avtorja drame Otona Župančiča. moremo mimo ugotovitve, da bi bilo število vpisanih dijakov še večje, če bi bila šola zadostno opremljena in bi imela primerne, svoje prostore ter bi bila samostojna s svojim ravnateljstvom, žal pa moramo ugotoviti, da tega še ni, kljub obljubam občinske uprave in pristojnih šolskih oblasti. Kakor da bi bilo nekaj zakleto, nič se ne premakne. Ta naša šola, ki smo jo pred leti do-e bili na podlagi tako imenovane re-cipnocitete, je najbolj zapostavljena, saj formalno ni bila še ustanovljena in je še vedno dodeljena italijanski strokovni šoli «L. Galvani*. Razmere v katerih deluje, pa so nedopustne. Radi bi vedeli, kaj misli o tej zadevi 'odbornica Luciana Benni. V arhivu hranimo njen odgovor z dne 2. 4. 1974 na članek pod naslovom «Vox clamantis za strokovno šolo», ki smo ga objavili v Primorskem dnevniku dne 9. 3. 1974. Tedaj je odbornica Luciana Benni, kot nam je sporočil odbornik Abate, odgovorila, da bo občinska uprava spet predložila prošnjo za ustanovitev avtonomnega strokovnega zavoda s slovenskim učnim jezikom, kakor hitro bo objavljena odredba, ki jo vsako leto objavi ministrstvo za šolstvo glede predpisov za ustanavljanje srednjih šol. Kdaj je občinska uprava spet predlagala zadevno prošnjo in kaj je odgovorilo ministrstvo za javno vzgojo? Ali nas bodo še vlekli za nos? Vsi dosedanji protesti niso nič zalegli, skrajni čas pa je, da se krivica popravi. Zavračamo vsako opravičilo in morebitno sklicevanje na napovedano reformo višjih srednjih šol. Prav v pričakovanju te reforme še bolj poudarjamo zahtevo po ustanovitvi samostojnega strokovnega zavoda s slovenskim učnim jezikom. Na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, razstavlja skupina tržaških fotoamaterjev. Razstava je odpri ob delavniki1! od 16. do 19. ure. Številna udeležba na glasbenem natečaju «Citta di Trieste» Na letošnji 24. glasbeni natečaj «Citta di Trie st e» so poslali nad 130 partitur glasbenih ustvarjalcev iz vsega sveta, ki jih bo od 17. oktobra pregledovala mednarodna režija. Predseduje ji dirigent Vito Levi, drugi člani pa so dirigenti Luciano Chaillp (Italija), Fridolin Dallinger (Avstrija), Antiochos Evangelatos (Grčija), VJolfgang^Fortner (Nemčija), Luigi Andrea "Gigante (Italija) in Paraschkev Hadgiev (Bolgarija) ter tajnik dr. Andrea Gigante. Imena zmagovalcev bodo napovedali na svečanosti, ki bo v prostorih tržaške občine 24. oktobra. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V' TRSTU . ' Kulturni dom Sezona 1977/78 OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (Pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIČ Danes, 16. t.m. ob 16.80 abonma red C — prva nedelja Po premieri SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sklicuje jutri, 17. t.m., ob 18. uri v Ul. Filzi 8, odborovo sejo. Dnevni red: 1. Bivši vrtci ONAIRC 2. šolski okraj 3. Občni zbor VABLJENI VSI ČLANI! SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 18. t.m. ob 20.30 OBČNI ZBOR v novih prostorih Slovenske prosvetne zveze V Ul. sv. Frančiška 20. Člani in prijatelji vljudno vabljeni! ■v Cez tri gore, čez tri dole... , jL.n V Kulturnem domn v nedeljo, 6. novembra, ob 16.30. ' • GLASBENA MATICA - TRST KONCERTNI ABONMA Sezona 1977/78 Kulturni dom v Trstu 29. 10. 1977: MLADINSKI PEVSKI ZBOR iz Maribora, dirigent Branko Rajšter — 9. 11. 1977: IGOR OZIM - violina, MARJAN LIPOVŠEK - klavir - 2. 12. 1,977: ŠTUDENTSKI OKTET APZ «TONE TOMŠIČ* iz Ljubljane - 20. 12. 1977: SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Samo Hubad, solist Aleksander Vodopivec - klavir — 14. 1. 1978: ORKESTER «1 FILARMONICI* iz Bologne, dirigent Angelo Ephrikian - 14. 2. 1978: KLAVIRSKI DUO DEKLEVA — 4. 3. 1978: B. Smetana: Prodana nevesta - opera v 3. dejanjih. SOLISTI, ZBOR IN ORKESTER LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Ciril. Cvetko - 18. 3. 1978: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solista Črtomir šiškovič - 'violina in Gorjan Košuta - viola - 21. 4. 1978: PEVSKI ZBOR «JOŽA VLAHOVIČ* iz Zagreba, dirigent Emil Cossetto. CENE ABONMAJEV Parter redni Parter znižani 15.000 lir 12.000 lir Balkon redni Balkon znižani 10.000 lir 8.000 lir Mladinski in invalidski — parter 8.000 lir Mladinski in invalidski — balkon 4.000 lir Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 - tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST PONOVITVE »VERONIKE DESENIŠKE* danes, 16. t.m., ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri: iz tehničnih razlogov je predstava v sredo, 19. t.m., za mladinski abonma red D odložena na sredo, 26. t.m.; v soboto, 22. t.m., ob 20.30 za a bonma red F — sindikalni; v nedeljo, 23. t.m., ob' 16. uri za abonma red G — popoldanska predstava na dan praznika POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16. uri izven abonmaja: Garinei in Giovannini: »Anche i ban-chieri hanno un’anima». Komedija. Glasbena spremljava Terzoli in Vai-me. Nastopajo Gino Bramieri , Paola, Tedesco in V. Valen. Za abonente 20 odst. popusta. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI V gledališču Verdi so začeli z vajami za predstavitev opere Turandot, s katero bodo odprli operno sezono 1977/78. Pri gledališki' blagajni spre jemajo naročila abonmajev z izročitvijo ■izkaznic trenutno le za red A. Blagajna bo odprta tudi danes zjutraj. HiiiMiiiiitimimiiiiiiiiHiitntimiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiHiiiMMiiiiii PONOVNO RAZOČARANJE ZA OPENSKE STARŠE NEDOPUSTNO IZMIKANJE OBČINSKE ODBORNICE Kdaj se bo občina začela resUo soočati s stvarnostjo otroških vrtcev na Opčinah? Je tržaški občinski odbor sploh pripravljen soočiti se s stvarnostjo otroških vrtcev na Opčinah in začeti z reševanjem tega kočljivega vprašanja, s čimer že predolgo odlaša? Vprašanje je tem bolj umestno po včerajšnjem dogodku na tržaški občini, ko odbornica za šolstvo Bennijeva z izgovorom ni hotela sprejeti delegacije openskih staršev, ki so ji hoteli predočiti težavni položaj in zahtevati izpolnitev sprejetih obvez o odprtju tretje slovenske sekcije v sklopu občinskih otroških vrtcev. O tretji slovenski sekciji otroškega vrtca na Opčinah se razpravlja že dolgo časa. Problem, kot vsako vprašanje, ki ga pristojni krogi nočejo rešiti, pa postaja vse bolj peneč in kočljiv. I^tos je z razpustitvijo ustanove ONAIRC in s prehodom otroških vrtcev pod državno upravo vprašanje tretje sekcije postalo še bolj žgoče. Ker je po predpisih za državne vrtce število otrok v vsaki sekciji omejeno na 30, kar trinajst od skupno 73 vpisanih otrok ne bo moglo obiskovati vrtca z vsemi posledicami, ki ,jih to ima za družine, v katerih sta oba zakonca v službi, če se hočemo omejiti le na to plat vprašanja. Openski starši se že dolgo let zavzemajo za odprtje tretje sekcije in vse je kazalo, da bodo letos v teku šolskega leta končno dosegli cilj, ker je med devajo pedagoške, didaktične in_or- ZARADI OKVARE NA VODOVODNI NAPELJAVI VODA PREPLAVILA ODSEK UL. MAZZINI Okvaro je opazil nočni čuvaj, ki je stražil pred bližnjo banko Včeraj ponoči je zaradi okvare na vodovodni napeljavi voda preplavi-1? cestišče na križišču med Ul. Mazzini in Ul. Cassa di Risparmio ter nekatere prostore bližnje podružnice »Banca Antoniana*. Okvaro je prvi opazil nočni čuvaj Alfredo Pen-netta, ki je stražil pred banko. Nenadoma je zaslišal šumenje, takoj nato pa je popokal asfalt in skozi razpoke je začela dreti voda pomešana s peskom. Pesek je zamašil odtočne kanale in v nekaj minutah je voda preplavila cestišče. Čuvaj je medtem že obvestil gasilce, ki so pridrveli na kraj, takoj za njimi pa je prihitela dežurna skupina podjetja ACEGA, ki je izključila dobavo vode za vse področje. Obvestili so tudi ravnatelja podružnice »Banca Antoniana*, ki je ugotovil, da je voda preplavila le nekatere pritlične prostore in da je škoda omejena. Kljub temu pa so morali gasilci delati dve uri, preden so izčrpali vodo iz banke. Včeraj dopoldne so tehniki pod- jetja ACEGA že pričeli s popravili. Ugotovili so, da je počila 25-milime-trska železna vodovodna cev, ki jo bodo že v prihodnjih dneh zamenjali. Popolnoma je uničen tudi del cestišča. Dojder ne bodo končali s popravili, bo odsek Ul. Mazzini od Ul. Roma do nabrežja in del Ul. Cassa di Risparmio zaprt za promet. Zaradi popravil so prebivalci poslopij v Ul- Mazzini z liho številko od št. 5 do št. 13 brez vode, vendar v vseh poslopjih deluje zasilna vodovodna pipa v veži. drugim občinski odbor odobril u-strezni odlok. Zakaj občina torej še ni začela z delom za usposobitev prostorov za tretjo slovensko sekcijo v poslopju v Vili Carsia, kjer je že italijanski vrtec? Odbornica Bennijeva na to in na druga vprašanja ni odgovorila, ker se je dobesedno izognila delegaciji openskih starši, čeprav so zagotovili, da se bo z njimi sestala ob 10, uri dopoldne. Tudi če za trenutek prezremo nedopustno odlašanje z ustanovitvijo tretje sekcije, zaradi česar je iz leta v leto več o-trok prikrajšanih za pravico obiskovanja otroškega vrtca, se odpira vprašanje odnosa javnega. upravitelja do občanov. JUTRI ZAPADE ROK ZA PRIJAVO NA REVIJO «IZLOŽBE - GLEDALIŠČE« Jufri zapade rok za prijavo na revijo »Izložbe-gledališče 1977», ki jo organizirata Združenje trgovcev iz Trsta in Teatro Stabile. Trgovci, ki bi jih zanimalo sodelovati na pomembni iniciativi, naj se stavijo v stik s tiskovnim uradom Teatra Stabile ali z Združenjem trgovcev. Že v torek si bo izložbe ogledala posebna , žirija. V zaporu prekupčevalec z ukradenimi ejeansis Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v petek aretirali 33-let-nega Adriana Scaramella iz Adrie pri Rovigu in ga .prijavili sodišču zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom. Scaramello je prišel v petek dopoldne v Trst in hotel prodati nekemu trgovcu na debelo 1.350 parov hlač «jeans» znamk iron, čarter in dribbling po zelo nizki ceni. Trgovcu se je blago zdelo sumljivo in je o tem obvestil policijo, ki je dejansko ugotovila, da so dva dni prej neznanci v tovarni v Castagnagu pri Veroni ukradii 1.500 parov hlač istih treh znamk v skupni vrednosti od 8 do 10 milijonov lir. Medtem pa je Scaramello že izginil. Po naključju pa ga je načelnik letečega oddelka dr Petrosino v večernih urah prepoznal na Trgu Liberth in ga aretiral. V teku je dodatna preiskava, da se ugotovi, kdo je okradel majhno tovarno pri Veroni. Kino Ariston 15.30 «Ode a Billy Joe». Režija Max Baer. Roby Benson, Glipjts 0’Connor. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Mignon 14.30 «Dudino, il super mag--” giolino*. Walt Disney. Nazionale 16.00 «Una spirale di neb-bia». M. Berti, C. Gaipa, E. Gior-gi, M. Porel, S. Santaflores. Prepo-v::!ar> mladipl po-1 18. letom. Grattacielo 16.00 «Porci con le ali*. Cristiana Mancinelli, Franco Bian-chi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Excelsior 16.00—22.15 «Esorcista II: L’eretico». Linda Blair, Richard Burton. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Konice 16.00 «Sette nuu in nero*. Jennifer 0'NeiI, Gabriele Ferzetti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Colpo secco*. 1 I Nevv man. Barvni film. Ritz 15.30 «La croce di ferro*. James Mason, Senta Berger, J. Co-bum, M. Scheil. Prepovedan mladini 14. letom. Filodrainmatico 15.00 «Greta, la don-na bestia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 15.00 »Paperino e C. in va vanza*. Walt Disney. Sledi dokumentarni film «11 levriero picchia-tello*. Aurora 15.30 «Piu forte ragazzi*. Bud Spencer, Terrence Hill. Barvni film. Capital 15.30 «Rocky». Silvester Stal-lone. Barvni film. Moderno 15.30 «Rocky». Silvester Stal-Ione. Barvni film. Kirk Morris. Liana Orfei. Ideale 15.00 «Ercole sfida Šansone*. Impero 15.0C--22.00 «1 magnifici sette* Yul Brynner, Steve Mc Queen, C. Bronson, Eli VVallach. Barvni film. Vittorio Venelo-14.45 »Galifomia*. Giu-liano Gemma, Miguel Bose, William Berger, Raymond Harmstorf. , Astra 15.00 «L’altra meta del eielo*. Monica Vitti, Adriano Celentano. Radio 15.00 «E' nata una stella*. Barbara Streisand. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «Bluf — Storia di truffe e di imbroglioni*. Anthony Q\'-.sn, Adriano Celentano, -ga ravnateljstva pri Sv. Ivanu, Šolske vesti Državni trgovski tehnični zaf^ «žiga Zois* v Trstu obvešča, da ^ danes, 16. oktobra občni zbor zdrt ženja staršev v šolskih prostorih ® 9.30 v prvem in ob 10. uri v di«' gem sklicanju. Združenje staršev dijakov držav«*' ga učiteljišča «A.M. Slomšek* V*Jj| člane na občni zbor, ki bo jutri 011 17. uri v šolskih prostorih. ZDRUŽENJE STARŠEV ŠOLE K.' ŠIROK iz Ul. Donadoni, v sodelovanju s SPDT javlja, d« se začne telovadba za otrok« osnovne šole in otroškega vrtca v sredo, 19. t.m., v šolski telo-vadnici, ob 15.45 (za otroški vrtec in L, II. in DI. razred or snovne šole) in ob 16.45 za starejše otroke. Tečaj vodi prof-I. FURLANIC, ki bo nudil vsa pojasnila na mestu. Razna obvestila Združenje staršev osnovne šole Župančič Pri Sv. Ivanu želi zbT*e fotografije vseh bivših učencev šole. Zato prosi bivše učence o8«0' ne šole pri Sv. Ivanu, da bi dili fotografijo svojega 5. razred*' Združenje staršev prosi, da bi grafijo z imenom in naslovom 1**7 nika ter navedbo šolskega leta 1945 dalje) v katerem je bila sli** posneta, izročili tajništvu didaktik”? Izleti PD Rdeča zvezda - Salež prif^j v nedeljo, 23. oktobra, društveni let z ogledom Novega mesta, Kos**' njevice in čudovitega Otočca. Vl»*£ vanje do vključno 16. t.m., pri dh* štvenih odbornikih: Bojana Furl*“ (Salež), Jožko Milič (Zgonik), Cl*u dio Trobec (Gabrovec), Neva Mi«c (Repnic) in Anica Kralj (Briščil°Jj Na osebo 10.000 lir s kosilom. Odi'00 ob 6.30 iz Samatorce. Združene Union prireja v nedelj?' 23. t.m., sprehod po Brdih (pokuš®* vin). Informacije in prijave pri zd® ženju Union v Ul. Valdirivo -30. 64459, vsak dan razen srede od *' do 19.30. Sekcija PCI KPI občine Doline reka globoko sožalje družini ob izg* tovariša JOSIPA VALENTIČA Za vedno nas je zapustil naš d«*^ Josip Valentič Pogreb bo v torek iz Magdalene ** ricmanjsko pokopališče. Uro pogr^ bomo sporočili naknadno. Svoje* Domjo, 16. oktobra 1977 Ob tretji obletnici smrti drageg* Vinka Kalca se, ga spominjajo svoje* mu* Dne 15. t.m. je preminil naš dragi IVAN ČESNIK Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hčerka Mimi, sin Ivan z ženo Marijo, vnukinji Nevenka In Tanja z družinama, sestri Mirna in Poldi ter drugi sorodniki J Trst, Pivka, 16. oktobra 1977 ZAHVALA Vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje ob smrti ANTONIJE PERIČ vd. KRAVANJA se najtopleje zahvaljujemo. Sin AtiUo in drugi sorodniki Sekljan, 16. oktobra 1977 tm ^ POMEMBNI SKLEPI ZADNJE SEJE ODBORA NŠK ZA JUBILEJNO LETO Zaključna proslava 30-letnice NŠK Odkritje Cankarjeve spominske plošče v Bazovici in razstava knjig v prvi polovici decembra ■ V novembru: prvi Slovenski knjižničarski tečaj v naši deželi ■ Ciklus petih predavanj o slovenski gledališki umetnosti - Tri predavanja ob stoletntci dr. Josipa Vilfana Zadnji dan prejšnjega meseca je bila seja upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice, na kate-r> je bilo sklenjeno, da se bo jubilejno leto — tridesetletnica NŠK, o kateri smo že poročali — zaklju-cdo v prvi Dolovici decembra s primerno knjižno razstavo in s slovesnim odkritjem spominske plo-s®e na bivši vili tržaškega občin-skega zdravnika dr. Reje (sedanji lastnik je Giannd Laporta, ki je vzidavo prav rad dovolil) v Ul. Iga Grudna št. 45. Zaradi prepozna dovoljenja občinskih oblasti, Plošča namreč ni mogla biti odkrita za Cankarjevo stoletnico v spomin, da je v njej bival pri svo-jem prijatelju, ko je prihajal leta 1912 predavat v Trst. Na seji NŠK j® bilo poudarjeno, da se bodo kljub temu Tržačani spomnili, da 1® Cankar prišel prvič predavat v Trat že pred 70 leta (1907), spomnili Pa se bodo tudi, da poteče prihodnje leto že šestdeseto leto po pisateljevi smrti. Med najpomembnejšimi dogodki v tem jubilejnem letu pa je bila Prav gotovo preselitev NŠK iz sta-vlh in pretesnih prostorov Ul. Cepin v nove izredno lepe in štirikrat večje prostore v Ul. sv. Frančiška 20 že v letošnjem mesecu maju s slovesno uradno otvoritvijo — kot smo takrat že poročali — ob udeležbi deželnih, pokrajinskih in nekaterih občinskih oblasti, kakor tubi delegata generalnega direktorja Ministrstva za kulturne dobrine, Zastopnikov oblastvenih, konzularnih ter mnogih političnih in kul-mrnih ustano- matične Slovenije, pa tudi adaptacija pritličnih prostorov tržaškega Kulturnega doma (sedaj v zaključni fazi) za tri od-f®ke NŠK, je važna postavka letošnje njene tridesetletnice. Odbor NŠK je dalje sklenil, da ho letošnji, že peti, tradicionalni C]klus predavanj NŠK posvečen slovenski gledališki umetnosti. Na Seji je bil namreč odobren okvir-M predlog petih predavanj, ki bi s® zvrstil (vsako drugo sredo) od Sfede, 11. januarja do srede, 8. Marca po novem letu 1978. Predvideni naslovi predavanj pa bi bi-h naslednji: 1. Zgodovina slovenskega gledališča od prvih predstav do diruge svetovne vojne. 2. Slovensko gledališče med NOB. 3. Slovensko gledališče v Trstu — Zgodovina in razvoj do danes. (To Predavanje je — kot smo v našem dnevniku že poročali — ravnatelj hašega SSG že v prejšnjem akademske. n letu prebral v italij&nŽži-M na tržaški univerzi in je že tedaj nakazalo očitno potrebo po sedaj predvidenem ciklusu petih predavanj). Slovenska modema gledališka Umetnost. 5. Evropeizacija slovenske gledalske kulture. Predvidoma bodo predavali: dr. Fil-bert Benedetič iz Trsta, dr. Dušan Moravec, prof. ing. Filip Kumbatovi: in dr. Mirko Zupančič vsi iz Ljubljane. Načrtujejo se tudi nastopi najpopularnejših slovenskih igralcev in igralk, ki bi predavanja ilustrirali, tako, da bo morda potrebno kakšno predavanje prirediti v veliki gledališki dvorani namesto v mali. Že v letošnjem novembru pa bo NŠK s prispevkom deželne vlade Furlarvje - Julijske krajine — kpt je NŠK že najavila v tisku in radiu — prirejen prvi Slovenski knjižničarski dvotedenski tečaj v naši Verdijev orkester gostoval v Ljubljani Orkester gledališča Verdi je svoji kratki jesenski simfonični sezoni v matičnem teatru (2 koncerta) dodal še kratko turnejo po deželi. Nastovil je v Gorici, Palmanovi in Cervigiianu, še prej pa je v okviru rednih izmenjav bil gost Slovenske fil-, harmonije v Ljubljani. Izvajal je Paganinijev Koncert za violino in orkester št. 1 v D duru z violinistom Rodolfom Bonuc-cijem in Pergolesijevo *Stabat mater» s solistkama sopranistko Fiorello Pediconi in mezzosopranistko Eleonoro Jankovič, a brez ženskega zbora. Glasbeni kritik «Dela» je glede izvedbe Paganinijevega Koncerta zapisal, da je 21-letni violinist virtuoz Rodolfo Bonucci »s svojim tehničnim znanjem uspel vzbuditi zanimanje, ob tem pa seveda tudi priznanje*. Pozitivno ocenjujejo zlasti njegovo «ogromno tehnično znanje», «muzikalne pretenzije*, oplemeniti sozven v lepem tonskem odzivu», po drugi strani pa ugotavlja, 'da ointonativno njegova igra ni dovolj natančna, pri flageoletnih tonih pa ima onaključje kar vidno vlogo*, kar da ga vendarle »izdaja za violinista, ki je šelf.na začetku svoje poti*. Za orkester ■ je zapisal, da je osvojo spremljevalno vlogo opravil solidno*, za Pbrgblesi-jevo oStabat mater* pa, da so mam tržaški glasbeniki priredili zelo dobro izvedbo*. «Tr-žaški umetniki so se odlikovali s stilno prečiščeno igro, od solistk pa je zaradi prodornega in muzikalno niansiranega podajanja odstopala sopranistka*. deželi. Na tečaju bo predavalo deset slovenskih in dva italijanska strokovnjaka. Visoko strokovno raven tečaja jamčjo predavatelji: sedanji ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (štiri predavanja), dalje njen prejšnji ravnatelj, ravnateljev pomočnik in sedem slovenskih bibliotekarjev oziroma višjih hblotekar-jev ter dva visoka funkcionarja iz odborništva za izobrazbo deželne vlade F.-Jk. Vseh predavanj bo 22, i bodo obravnavala: knjižničarstvo v Sloveniji, slovensko macio-nalko*, t.j. NUK, katalogizacije vseh kategorij, sološno izobraževalne knjižnice, mladinske knjižnice, klasifikacijo, informacijsko službo, izposojo, sodobno slovensko literaturo, italijansko zakonodajo o bibliotekah, slovensko bibliografijo, bibliografijo na Primorskem, bibliografijo v Italiji, nabavno politiko, zgodovino pisave in knjige, zgodovino knjižnic, zaščito knjižnega gradiva, organizacijo izobraževanja, strokovne organizacije itd. Na omenjeni seji odbora NŠK se je razpravljalo tudi o stoletnici rojstva dr. Josipa Vlfana. Sklenjeno je bilo, da bo odbor dal pobudo vsem ustreznim organizacijam in predložil, da se priredijo tri predavanja o treh etapah V.delovanja: pred prvo vojno, po vojni v rimskem parlamentu in nato v evropskem merilu v svojstvu predsednika Kongresa narodnih manjšin. Med zanimive ssiepe odbora NšK spada tudi vprašanje prevzema tržaškega svetodvanskega Narodnega doma, kjer je sedaj baje skladišče kulis gledališča »Verdi*, medtem ko športno društvo »Liber-tas» preureja domski vrt v igrišče za odbojko. Odbor predlaga, naj bi dom po prevzemu služil med drugim tudi za bodoči cMuzej in arhiv Slovencev v Italiji*, saj je prav NŠK s podobno pobudo ugotovil že pred leti, da se s takim predlogom nenehno strinjajo vsi člani enotnega slovenskega predstavništva, ki jih je pred tem sprejel v Rimu tedanji ministrski predsednik Emilio Colombo. Po mnenju odbora, bi bil najbrž že čas, da se ustanovi zadevni pripravljalni odbor, ki bi oprt vil vse nadaljnje potrebne korake. Odbor je odobril poročilo o dosedanjem izvajanju sklepov januarskega občnega zbora NŠK in sklepov njegove junijske seje, d poteku reševanja pmšpnj za prispevke, vloženih na podlagi lanskega novembrskega deželnega zakona o bibliotekah .--muzejih in arhivih, o potrebi organiziranja posebne o-krogle mize o branju, o tričlanskem tajništvu za omenjeni tečaj in končno tudi o imenovanju novega stalnega upravnika NŠK ter v tej zvezi ugodno rešil vloženo proš njo s tem, da bi prosilec nastopil službo kmalu po novem letu. P. G. Jesenska ptica (akvatinta) Jože Spacal 77 Jože Spacal v «Meduzi» elektronska bodočnost iz kostanjevih ježic Hudo stara je trditev, da u-metnost prehiteva čas, v katerem nastaja, ker da umetniki s svojimi tenkočutnimi tipalkami prej zaznavajo bodočnost od ostalih smrtnikov. Čeprav smo mnenja, da to vnaprejšnje zaznavanje bodočnosti ni privilegij umetnikov, pač pa je danes to «vnaprejšnje dojemanje bodočnosti* povsem utemeljena znanost, ki ji pravimo futurolo-gija, drži, da je osnovna govorica, ki si jo je pred nekaj leti izbral slovenski umetnik Jože Spacal — elektronika, torej tehnika in hkrati tehnologija, ki se iz dneva v dan vedno bolj uveljavlja in ki se ji odpira velika, rekli bi lahko tudi, še vsa bodočnost. K Jožetu Spacalu, o katerem smo že nekajkrat govorili, se ponovno vračamo ob njegovi razstavi v koprski galeriji *Meduza* v Čevljarski ulici, ki jo je odprl pred tednom dni in ki bo trajala še dva tedna. Jože Spacal, ki je po rodu iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutfiiiiiitiiniiiiiiiiiimiiiMHiiiiiiiinifiiiiiiiiiNitfiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiMiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiitiii PRISTNO SPOROČILO Z ROBA SLOVENSKE ZEMLJE FRANCO VECCHIET V SEŽANSKI KNJIŽNICI S svojimi deli potrjuje veljavnost zakonitosti stoletne umetnostne geografije, kot jo je pojasnil v svoji knjigi Umetnost na Primorskem France Stele Z recitalom štirih tržaških književnikov in z otvoritvijo razstave tržaškega grafika Franca Vecchie-ta, je sežanska ljudska knjižnica Srečka Kosovela slovesno označila začetek jesenske kulturne sezone. Pred dokaj številnim občinstvom, med katerim so bila vidna imena slovenske umetnosti in kulture, so med književniki nastopili Marij čuk, Ivanka Hergold. Marko Kravos in Miroslav Košuta. Franco Vecchiet 7. KONGRES JUGOSLOVANSKIH ZGODOVINARJEV V NOVEM SADU Preko tisoč zgodovinarjev seznanjenih s slovenskim manjšinskim vprašanjem Dr. N, Šiškovič je podal referat o razvoju družbenogospodarske strukture Slovencev v Italiji po drugi svetovni vojni . V dneh od 3. do 7. oktobra se le v Novem Sadu odvijal 7. kon-?r®s jugoslovanskih zgodpvinar-lev» ki je za osnovno tezo zbora ^Z®1 temo «Družbene strukture in Mmžbena gibanja na jugoslovan-skem teritoriju*. To je bila obe-h®m tudi priložnost, da se zgodovinarji vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije spet jMorejo, ter preverijo koliko in je bilo v jugoslovanskem zgodovinopisju storjenega od zadnje-?a kongresa v Črni gori. Obenem le zborovanje potekalo v prazničnem in delavnem vzdušju ob letošnjih partijskih jubilejih in je L.tom smislu tudi pozdravilo te ju-M*®je z bistvenimi referati o vlo-® Josipa Broza Tita v izgradnji Marksistične partije in socialisti-Cne samoupravne Jugoslavije Plenarna zasedanja so se po že ustaljenem sistemu izmenjavala z delom v petih sekcijah, katerih Periodizacija gre od antike do najsodobnejše zgodovine. Na vseh ‘Usedanjih je prišla do izraza ve-:lka stopnja družbene angažira-d°sti zgodovinarjev v proučevanju ako raznolike preteklosti jugoslovanskih narodov. Dani se bili te-■delji določenim vprašanjem, ki is° specifična le za jugoslovan-Ro zgodovino, ampak posegajo teorijo zgodovinopisja na sploh, v same metode in ideologijo znanstvenega dela. Tu mislim pred-nS(>m na vprašanja o pojmova-jlu strukture v zgodovini in v rijžbos|ovnih znanostih. O mark-’stični in nemarksistični struktu-alni zgodovini. O tem ali je struk-Urivpa zgodovina res nekaj med '»talno* zgodovino in med razi-kovanjem izoliranih »sektorjev* d ^slučajev*, ter kritika antizgo-erinskega redukcionizma. Mate-J1 Mistično pojmovanje zgodovine je t^Mel’ marksizmu kot celoti. Je u
  • bivši njeni učenci ali tisti, ki so jo osebno poznali, stopili v stik z odborom za poimenovanje in nam pomagali pri raziskovanju njenega delovanja. Ob tej priložnosti naj spomnimo prebi valce novih naselij Altura, da je dolžnost slehernega Slovenca vpisati otroke v slovensko šolo ter da ni nikake potrebe pošiljati jih v kako drugo oddaljeno mestno šolo. Na naši šoli so namreč štiri učne moči in bi lahko bila še peta. Učenci imajo tudi na razpolago šolski avtobus. Naj omenimo še šolske razstave zadnjih let, ki jih je obiskalo veliko občinstva in se zanimalo z dosežki naših o-trok, pa saj morda tudi vi poznate naše malčke, saj so letos maja s teto Špelo in njeno čudežno vrečo navdušili občinstvo v Kulturnem domu. Morebitne prispevke za poimenovanje lahko pošljite na tekoči račun Kreditne banke 302921 ali na uredništvo lista. Združenje staršev otrok šole «Marice Gregorič* pri Sv. Ani S ČETRTKOVEGA PREDAVANJA V ^ABREŽiNI Bružbeno-zemljepisna slika devinsko-nabrežinske občine Predavateljica dr. Vera Caharija analizirala tudi nekatere gospodarske dejavnosti, predvsem vinogradništvo, živinorejo in kamnoseštvo Četrtkovo predavanje dr. Vere Caharija 'v Nabrežini je imelo dvojen namen, in sodeč po odzivu prebivalstva, je vsaj enega tudi doseglo: na pobudo občinske uprave, ki je sicer pripravila program poučnih predavanj, se je prva predstavila občanom domačinka dr. Vera Caharija z vsebinsko zanimivo ter z obkra-jevno problematiko tesno zadevajoč spekter analiz in prerezov našega življenja. Njena študija (podatke je vztrajno in potrpežljivo zbirala celi c’ve leti), ki nosi naslov «Antropo-geografija prebivalstva občine Devin - Nabrežina*, se je po besedah avtorice izrecno in izčrpno poglobila v vsaj dveh od več kot desetih poglavjih: v študijo o prebivalstvu (govor je bil o starosti, o poklicu, o emigraciji, o popisu in nataliteti prebivalstva) ter v študiji o gospodarski dejavnosti (pred- NlllllllllllllllliniHlllllflllllllflMIIIIIIIirilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiHHitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiit NA SKUPNEM SESTANKU KRIŠKIH ORGANIZACIJ Potrjena volja za enotno reševanje ste vilnih problemo v kriških šol Mladi izdelali zanimiv program akcij • Prvo predavanje 25. oktobra v šoli Albert Sirk Na pobudo mladinske skupine «Skdanc»,. ki deluje v okviru PD Vesna, so se v petek v kriškem Ljudskem domu sestali predstavniki vaških organizacij, ki so razpravljali o pekočem položaju šolskih struktur v, vas’ in o možnosti prirejanja skupnih in enotnih akcij na tem področju. Iz splošne ugotovitve, da so v zadnjih časih tudi vaške organizacije, poleg pristojnih oblasti, zanemarjale šolske probleme, si je treba sedai nujno zavilnti rokave in začeti s sistematičnim in organiziranim delom tudi na ten področju. Na sestanku so razpravljali o vseh pekočih problemih, ki tarejo slovenske šole v Križu predvsem o otroškem vrtcu, ki je kot znano, začasno nameščen v prostorih italijanske o- SREČANJE bivših «ZORAšEV» bo v soboto. 22. oktobra 1977, med II. in 12. uro v hotelu MAESTOSO v UPICI. nakar bo sledilo skupno kosilo.. snovne šole. Prav v teh dneh je namreč skupina staršev otrok, ki obiskujejo vrtec, - aslovila pristojnim organom protestno pismo, iz katerega je jasno razvidno, v kakšnem vzdušju se odvija tam pouk. Tudi s srednjo in osnovno šolo ni vse v redu, ker pomanjkanje ustreznih prostorov in struktur ne dopušča, da bi naši o-troci uživali enake pravtoe kot italijanski otroci. Poleg teh problemov pa obstaja v vase še zelo žalostno dejstvo: vpisovanje slovenskih otrok v italijanske šole. V tem okviru je torej skupina »Skdanc* izdelala osnutek programa za skupen nastop vseh organizacij na tem področju, ki predvideja vrsto predavanj, okroglih miz in pa raziskavo s skupnin ciljem: sensibiiiza-c:jo v.aškega javnega mnenja na šolske probleme. Konkretno so se pa predstavniki vaških organizacij domenili za predavanje o volitvah v šolske svete in o slovenskem šolskem okraju, ki bo 25. oktobra v prostorih osnovne šole A. Sirk. Prvi korak za skupno reševanje Šolškjh' problemov V vasi je bil. to ^ Storjen, sedaj pa bo od vseh po- - ■ - '"im'' > - :f —I - ■ h-' V DOLINSKI OBČINI STALIŠČE SSk DO HITRE CESTE V zvezi z načrtovano hitro cesto iz tržaškega pristanišča do Padrič na Krasu sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina ugotavlja, da so Tržaška občina pritiska, pritiska, da bi dolinska občina še v tem mesecu pristala na ta načrt. Slovenska skupnost se zaveda, da nec | se odločujoče vsedržavne politične i tržaško pristanišče potrebuje pri- OH- silo v Trshi nrllnoilo -/a varian+n ! m orno nmmotno '/a/pvp 7 čine, da se diskutirajo vprašanja, ki zadevajo Slovence. Giorgio Veggian Izšlo je oktobrska številka «Skdanca» Včeraj je v Križu izšla oktobrska številka vaškega glasila «Skdanc», ki ga v okviru PD Vesna ureja in izda-• ja skupina mladik. Tudi ta številka prinaša vrsto zanimivih člankov med katerimi bi omenili tistega o družinskih posvetovalnicah in pa tistega o starih vaških običajih, kjer avtor opisuje nekdanjo trgatev v vasi. V tej številki so mladi kriški prosvetar-ji uvedli tudi zanimivo in koristno rubriko «Otrbci pišejo*, ki jo samostojno urejujejo vaški otroci, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo, med zanimivosti te številke pa bi prišteli tudi odprto pismo vaškega ŠD Mladine, ki govori o odnosu, ki ga ima to društvo do ŠD Vesna, (st) sile v Trstu odločile za varianto, ki se začne pri sedmem pomolu in nadaljuje po predoru pod Skednjem preko industrijske cone do Lakotl-šča, kjer se začne vzpenjati proti tovarni Velikih motorjev in nato proti Ricmanjem in Katinari, po dolgoletnih polemikah med tehniki in arhitekti ob vzporedni podpori zainteresiranih političnih strank. Proti speljavi cesto po bivši železniški progi čez področje Sv. Jakoba in Sv. Magdalene so se uprli krajevni prebivalci zaradi škodljivih posledic, ki bi jih povzročal itenziven promet mimo njihovih stanovanj in vrtov. Na pritisk predvsem KPI je tržaška občina popustila in tako so hitro cesto preusmerili po daljši trasi, ki gre čez ozemlje tudi dolinske občine jn prizadene naseljeno področje pri Lakotiščah in nato najlepše kmetijsko področje med. Bo-ljuncem in fiicmanji. Zc zadevne načrte je dolinska občina baje zvedela šele 4. avgusta letos, ostali občani pa šele pred dobrim mesecem. SonCe 17.18 Banes, NEDELJA, 16. oktobra JADVIGA Vzide ob 6.23 in zatone ob ^ ’ Dolžina dneva 10.55 — Lu- V2ide ob 10.23 in zatone ob 20.10. Včeraj-danes NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. •Intri, PONEDELJEK, 17. oktobra MIRA Vr 2o Vnt' vžeraj: Najvišja temperatura 2q’- ®*®Pinje, najnižja 15,3, ob 13. uri fa’|, st°pinje, zračni tlak 1019,9 mb »ko ° • Pada' vlaga 50-odstotna, nebo vzhlia' |iasno' veter 18 km na uro razvit severoVzllodnik' morje rahlo »toiv 0n°’ temperatura morja 17,5 Rojstva, smrti in poroke rodu10 i®1 oktobra 1977 se je v Trstu °?ilo 9 otrok iimplft ™ jp o Hudi. rrof » otrok, umrlo pa je 9 ljudi. rja Dl SO: 40-letna Bianca Ma- va ,,^avf,n’i, 68-letna Giorgina Giur-lani aLfpatalano, 74-letna Rosa Milet-.: J®Rosario Nocera, 42-Reln o on’° Lenardon, 72-letni An-vd 73-letna Anna Carlini Dudine, 93-letna Vittoria Orto- kužka buPER ELEGANTNI MODELI KAKOVOST JOPIČ-EV OD 42 DO 54 , NAšrVKI VEUK PRIHRANEK pELLICCERIA CERVO r H st v>ale XX TEL 196-3(11 Settembre št 16/111 lani vd. Stecher, 56-letna Celestina Larice por. Patella. OKLICI: študent Luciano Battistel-lj in študentka Silvia Madrussani, finančnik Cosimo Scorrano in gospodinja Darinka Majcan, maser Vincenzo Lippolis in frizerka Valnea Indrigo, študent Manuei Antonio Ro-jas Afanador in študentka. Maria Luisa Storni. častnik Giorgio Pa-dovan in učiteljica Rosella Škerjanc, trgovec Adriano Zonta in manekenka Darija Perkovič, uradnik Antonio Morgante in učiteljica Rosa Fer-ri, finančnik Angelo Curci in trg. pomočnica Stefania Sorgo. reprezentant Ugo Palumbo in uradnica Mi-cbelina Terlucci, trgovec Mario Roc-co in gospodinja Monika Steininger, učitelj biblije Gianfranco Crispo m Scarpato, kuhar Domenico Massini in služabnica Giovanna Noachig, šofer Ferrucclo Matcovich in uradnica Biserka Ravniq. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg VenozN 2, Ul. F Scvero 112, Ul. Baiamonti 40. (od 8.30 d0 13. in od lot* k' 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ‘n ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma dor7. ure dneva po prazni-Tp velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočnj pa na številki 732-627. gosoodinja Maria Bonaria Usai, u- Ditlinn ir* UrUdlliCft At' čitelj Fabio Bulian in tilia Pascotto, uradnik Fabio Del Rossi in trgovka Ornella Buffa. delavec Roberto Giostra in univerzitetna študentka Daniela Dimicli. težak Giorgio Padovan in trg. pomočnica Susanna Ciofi, finančnik Giuseppe Saracinelli in uradnica Franca Cinque. Gerard Robert Louis Leboucher in Giahnina Alocco, kolar Radivoj Germani in frizerka Sonja Pertot, bolničar Claudio Komar in gospodinja Gordana Ziganto, u-čitelj Furio Pitacco in uradnica Cla-ra Rerecich, uradnik Roberto Mo-sca Riatel in študentka Consuelo LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel- 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel, 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. °7M24. loterija BARI 68 55 49 73 22 CAGLIARI 13 32 63 35 34 FIRENCE 13 46 66 1 35 GENOVA 65 48 41 69 71 MILAN 12 79 52 85 23 NEAPELJ 73 40 38 H 45 PALERMO 25 82 76 29 9 RIM 88 11 12 54 49 TURIN 71 90 70 24 20 BENETKE 68 31 7 ENALOTTO 66 46 2 11 2 1 2 1 2 2 2 X 1 KVOTE: 12 točk - 71.391.00« 11 točk • 563.600; 10 točk 44.100 lir. merne prometne zveze z zaledjem, toda ne more pristati, da se zadevne izbire glede trase — s čimer je nujno povezano oškodovanje in okmjenje ozemlja, naseljenega s slovenskim prebivalstvom — odločajo brez .predhodnega posvetovanja s prizadetim prebivalstvom. Zaradi tega ne more politično in moralno pristati na takšno izsiljevanje, še manj pa morejo pristati prizadeti prebivalci ter mali lastniki zemljišč in stanovanj, katerim grozijo z razlastitvami po scenah* od 600 lir za kvadratni meter travnika do 4.500 lir za kvadratni meter vinograda! Zato, pristati na to brez določenih stvarnih pogojev in povrhu še poti pritiskom časovnih rokov in raznih političnih dejavnikov, pomeni dejansko odpovedati se stvarni in učinkoviti zaščiti občanov, kakor tudi širše naše narodnostne skupnosti, ki pri tem izgubi znaten del svojega ozemlja. Če je vsedržavnim strankam, ki vodijo tržaško občino in ostale o* koliške občine, resnično do tega, da je treba poleg koristi prizadetih posameznikov zaščititi tudi gospodarske in druge splošne koristi celotne naše narodnostne skupnosti, naj to z dejanji pokažejo v takih konkretnih primerih, kot je danes ta hitra cesta, jutri kak drug objekt ali izvajanje zakona Bucalossi, ki onemogoča vsako tradicionalno investicijo naših ljudi, t. j. gradnjo družinskih stanovanjskih hiš. sameznikov in organizacij odvisno koliko naporov bodo vložili v to akcijo, ki je zelo važna in koristna za vsestranski razvoj in napredek slovenske vaške skupnosti v Križu.(st) JUTRI V BOLJ UNCU Sestanek o problemih vrtcev ONAIRC Uprava občine Dolina vabi starše otrok, ki obiskujejo otroške vrtce, vso učno in neučno osebje zaposleno v vrtcih, da se udeležijo razprave o problemih, l.i so nastali s prehodom vrtcev ONAIRC pod državno upravo, jutri, 17. t.m., ob 20. uri v občinskem gledališču France, Prešeren v Boljuocu, • Jutri ob 29. uti bo na sedežu, Stava istrska cesta 66, sekcijski sestanek KPI na temo »Sedanji položaj po odložitvi volitev in fašističnih izgredih v državi in Trstu*. S tem sestankom se bo začela kapapanja . včlanjevanja 1978. ■ • V torek, 18/!‘oktobra-,1; bo na liceju «Dante Alighieri* kongres o «šolskem načrtovanju in okrajih v tržaški poki ajini*. Obvestilo Iniciativni'odbor organizira na željo mnogih nekdanjih aktivistov I-strskega okrožja in Vojne uprave pod pokroviteljstvom Obalne konference SZDL srečanje aktivistov bivšega Istrskega okrožja, Vojne uprave, gospodarskih in drugih ustanov ter družbenopolitičnih in množičnih organizacij. Srečanje bo v petek, 21. oktobra 1977, ob 17. uri, v Žustemi pri Kopru, v prosto rili hotela Triglav. Po pozdravnem nagovoru in krajšim kulturnim programom sledi o-bičajtio medsebojno spoznavanje ob priložnostni postrežbi, za kar je vsak udeleženec obvezan na stodinarski prispevek. Zaradi razporeditve prostora in drugih tehničnih potreb prosimo vse, ki se želijo udeležiti tovariškega srečanja, da to sporočijo čimprej pismeno na naslov: ZZB ’ NOV Koper, telef. 21-194, Pristaniški trg 6, ali Obalna konferenca SZDL, telefon 21-455. Nekateri aktivisti, ki so bili dosegljivi, bodo dobili posebno vabilo. Za vse ostale aktiviste in aktivistke OF, oziroma SIAU velja to obvestilo kot vabilo na tovariško srečanje. SPD TABOR Opčine priredi Antološko razstavo ATILIJA KRALJA Razstava bo odprta do 23. oktobra 1977 ob nedeljah: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure ob delavnikih: od 18. do 20. ure. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA vsem o vinogradništvu, živinoreji in kamnoseštvu). Sodeč po tem, kako živahna je bila razprava, smemo sklepati, da je bila ta problematika novost na predavateljskem odru (ali vsaj pomanjkljivost) domače tribune. Na vrsto vprašanj, za katere je bilo očitno, da jih postjv-ljalci dobro poznajo, študija dr. Vere Caharija ni mogla odgovoriti, saj kljub obsežni in podrobno obdelani analizi nekaterih poglavij tega tudi ni bilo pričakovati. Avtorica sama priznava, da so ponekod podatki samo približni in prikrojeni po okusu (npr. popisi prebivalstva), ponekod pa prirejeni po subjektivni ocenitvi. Avtorica se je ob tej priliki toplo zahvalila vsem, ki so ji kakorkoli nesebično pomagali pri ustvarjanju te svoje prepotrebni- študije. Občinska uprava je poskrbela za duplikat dela, ki je občanom na voljo v občinski knjižnici. Iz tega razloga v tem poročilu ne navajamo nikakršnih podatkov in številk, prikazanih v študiji, ter se omejujemo le na načelnost predavanja. Uvodoma smo že rekli, da je bil v pogledu odziva (predvsem v pogledu informacij avtorice in kon-troinformacij avditorija) namen predavanja dosežen, Uprava je za kraj predavanja (povsem pravilno!) izbrala občinsko knjižnico, da bi tako bolj popularizirala ta, od večine prebivalstva (predvsem od mladine) pozabljeni hram kulture. Vsekakor smo bili prijetno presenečeni, da je bila naša knjižnica polna, kar prepolna. Natančneži so prešteli kar 73 prisotnih. Sodeč po živahni razpravi in dobrem poznavanju razmer diskutantov, je ugotovitev na dlani: prepričani smo, da bi javne tribune s tako problematiko nedvomno pritegnile k tvornemu sodelova-vanju širok krog domačega prebivalstva.' Res, da so v dani situaciji potrebne tudi vinske razstave, prazniki tiska in politični shodi, vendar so tribune s tako problematiko za obstoj naše narodnostne skupnosti še bolj potrebne. In prav to je dragoceno spoznavanje, ki ga je prispevalo predavanje dr. Vere Caharija. I. Pertot Strokovna pomoč vinogradnikom V lorck dr. Milo ob 19.30 v Praprotu V okviru programa neposredna strokovne’ pomoči, ki ga prireja tržaška pokrajinska uprava za domače vinogradnike, se bo izvedenec dr. Bruno Millo srečal že drugič s kmeti iz nabrežinske občine. Srečanje bo v torek, 18. t.m., ob 19.30 uri v gostilni v Praprotu in sc bodo na njem pomenili o vinifikaciji in o pretokih. Obvestilo vinogradnikom in proizvajalcem vina Še ena zahteva po avtonomnem šolskem okraju Svet za področje didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini je na svoji redni seji odločil, da ostro protestira proti sklepu deželnega šolskega odborništva, ki ni upošteval predlogov slovenske manjšine. Z nezadovoljstvom ugotavlja tildi, da ministrstvo za šolstvo ni upoštevalo zahtev vse slovenske javnosti po samostojnem šolskem okraju, kljub vsemu naporu, ki so ga Slovenci vložili za dosego svojih pravic,’ Kot se je že prej poudarilo, ne morejo pripadniki drugega naroda pravilno razumeti in upoštevati potreb narodne manjšine in zato je treba tej dati možnost, da sama o-dloča o svojem šolstvu. Zato se ta Svet ponovno pridružil je skupnim nastopom piri pristojnih oblasteh, da se že končno reši to življenjsko važno vprašanje. Svet za področje didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini Kmečka zveza opozarja člane, da bodo morali letos uporabiti pri prijavi vina posebne obrazce. To velja tako za vinogradnike, kot tudi za vse tiste kmete, ki kupujejo grozdja in ga predelujejo v vino. Vinogradniki bodo pridelek vina prijavili na o-brazeu A 1 ter bodo morali navesti točno površino obdelanih vinogradov. Tistim, ki- pridobivajo vino iz kupljenega grozdja, pa je namenjen obrazec A 2, v katerem bodo morali navesti podatke o izvoru grozdja (ime in naslov prodajalca). Kmetje, ki i-majo doma pridelano vino, kot tudi vino iz kupljenega grozdja, bodo morali izpolniti oba obrazca. Vinogradnikom iz tržaške občine bodo kot o-bičajno izpolnjevali prijave uradi Kmečke zveze do vključno 26. novembra. Vinogradniki iz drugih občin pa morejo prijavo izpolniti v pri? stojnih občinskih uradih. Tajništvo Kmečke zvez« Ob obletnici smrti Nede Mijot NEPOZABLJENA Ta mesec je oktober. Vre leto dni ke tebe ni jn ni in te v’č ne buo! O m noja draga zastuopet neče tu sreje n’č ne pomaga zmlrcj še čaka te de se prsmeješ na stopnišče domač 'ga praga ... m.m. Darovi in prispevki I I \ ifi ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Paclic 3.000 lir in Guštinčič 3.000 za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski)' VPISOVANJE ABONENTOV VSAK DELAVNIK OD 10.30 DO 12 30 PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. TEL. 734-265 VLJUDNO PROSIMO VSE ABONENTE, DA DVIGNEJO IZKAZNICE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10.30 DO 12.30 > Ob 1. obletnici smrti Jožeta Ca-harije iz Zgonika daruje družina Božič 10.000 lir. * # * Ob 2. obletnici smrti Alojza Štoke (Gigita) daruje sestra Nada z družino 15.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 15.000 za pevski zbor Vasilij Mirk, 15.000 lir za gradbeno društvo s Proseka in 15.000 lir za ŠD Primorje. Mirna Tence iz Ljubljane daruje 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina dragega brata Danila Godine darujejo brat in sestre 25.000 lir za Dijaško matico, 25.000 lir za Glasbeno matico in 25 tisoč lir za PD Škamperle. V isti namen darujeta nečakinji Gordana in Bojana iz Kopra 10.000 Ur za Dijaško matico. Ob obletnici smrti dr. Mirka Le-giše se ga z ljubeznijo spominjajo svojci in darujejo 30.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Danila Godine daruje družina Okretič 10.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina dragega prijatelja Danila Godine darujeta Marija in Justina 5.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Aleksija Gregoriča darujeta Anton in Anica Furlan 15.000 Ur za Krožek Marjo Matjašič v Barkovljah. V spomin na Emo Štoka daruje D. Gerlanc 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob 1. obletnici smrti Josipine Žerjal daruje hči Milka 10.000 Ur za PD Slovenec. V spomin na Franca Sedmaka darujeta družini Settimo in Samero 5.000 za vzdrževanje spomenika v Križu in 5.000 Ur za Dijaško matico. Boris Valentič daruje 5.000 Ur za popravilo oskrunjenega spomenika bazoviških žrtev. V spomin ob 33. letnici smrti Josipa Mijota darujeta žena in sin 20 tisoč lir za PD Škamperle. Namesto avetja na grob Riharda Marca darujejo Nella, Paolo in Gian-carlo Foraus 5.000 Ur za pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na Riharda Marca daruje Ladi Kocjan 10.000 Ur za PD j Valentin Vodnik. V isti namen daruje Milena Slavec 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. V počastitev spomina Riharda Marca darujejo Marija in Milan Pangerc 10.000 lir ter Elvira in Eto Kocjan 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Gigija Mahorčiča daruje Rudolf Križman-čič z družino (Koveščev) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Angela Ktižmančič - Germani daruje 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob PauUne 1 Žerjal daruje družina Žerjal (Boljunec) 5.000 lir za Skupnost Druži- j na Opčine. V spomin na drago ženo in mamo Zofijo Danev darujejo mož Pepi ter hčeri Ada in Lilijana 5.000’ Ur za kriško revijo Skdanc. V spomin na svoje drage darujeta Ivanka in Olga Danev 5.000 lir l za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Ob 3. obletnici smrti Vinka Kal-ca darujejo starši 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Ob obletnici smrti staršev Justine in Karlota Kralji darujeta sin A-J tilijo in Miranda 10.000 lir za PD i Primorec in 10.000 lir za ŠD Primorec. Ob pogrebu Danila Sancina daru- jejo pevci 15.000 lir za PD Prešeren. 1 Namesto cvetja na grob Pavle Žerjal daruje Bernarda Ota 3.000 Ur za PD Prešeren. V spomin na Pavlo Žerjal daruje hči Silva z družino 30.000 lir za PD Prešeren. V isti namen darujejo pevci 20.000 lir za PD Prešeren. V spomin na teto Lucijo Kralj daruje Miro Čuk 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob pok. Franca Sedmaka daruje Vladimir Tence 10.000 Ur za vzdrževanje spo- menika NOE v Križu. GORIŠKI DNEVNIK NA POBUDO TUKAJŠNJE SEKCUE SOCIALISTIČNE STRANKE »Perspektive GoriSke po osimskem sporazumu* so lema razprave aa simpoziju prihodnjo sokola O raznih vprašanjih bo govorilo šest poročevalcev, trije iz Italije, trije iz Jugoslavije - Prvič obširna razprava o osimskem sporazumu na Goriškem V petek je PSI priredila okroglo mizo o urbanističnih vprašanjih Gorice S svojimi »Socialističnimi srečanji 1977» je goriška mpstna sekcija PSI zaorala ledino, ki mnogo obeta ne le za socialiste, marveč za vso go-riško levico. S temi srečanji so gorički socialisti načeli vprašanje prisotnosti levice v goriškem kulturnem in strokovno znanstvenem svetu, ki je bil in morda je še, vsaj kar se italijanskega in uradnega dela gori-škega mesta tiče, skoro izključna domena katoliško usmerjenih krogov. Srednjeevropska srečanja, pevska in folklorna tekmovanja, druga srečanja, so vsa prirejena od demokristjanov raznih odtenkov, ki so si s tem nabrali tudj dragocen kapital. Socialisti skušajo s temi srečanji ta demokristjanski monopol razbiti ne le s prirejanjem teh srečanj, marveč tudi s težnjo po sodobnosti tem, ki se na teh srečanjih obravnavajo. V letošnjem oktobru so v Gorici priredili koncert dveh najbolj znanih italijanskih jazzistov, v petek zvečer je bila v Avditoriju zanimiva okrogla miza o urbanističnih vidikih Gorice. Za prihodnjo soboto, 22. oktobra, pa je na vrsti, v okviru socialističnih srečanj, zanimiva debata o temi »Sporftzum v Osimu in njegove perspektive na goriškem področju*. Razprava se bo pričela ob 9. uri zjutraj, na sporedu je šest uvodnih poročil, sledila bo debata, ki se bo najbrž zaključila po 13. uri. Zanimivost te debate je v tem, da bo prvič prišla v javnost razprava o posledicah in perspektivah osimskega sporazuma na Goriškem in da bodo na njej sodelovali tako italijanski kot jugoslovanski poročevalci. Napovedana so namreč poročila posl. Lorisa Fortune, predsedni ka komisije za industrijo in trgovino v poslanski zbornici, ki bo govoril «o političnih vidikih osimskega sporazuma*, univerzitetnega ' profesorja in arhitekta Luciana Semera-nija, ki bo govoril o prostorskem načrtovanju in univerzitetnega profesorja Vladimirja Nanuta, ki bo govoril o sodelovanju in komplemen stajališče. Razstavljeno je bilo tudi delo skupine, ki je pod vodstvom arh. Jožeta Geja, raziskala, po naročilu SLORI, položaj v Štandrežu v zvezi z nameravanimi razlastitvami. Po uvodnih besedah tajnika mestne sekcije PSI arh. Bruna Brunella, sta uvodoma poročala prof. arh. Lu-ciano Semerani in prof. Vladimir Nanut. Prvi je dejal, da moramo spremeniti naš odnos urbanističnega razvoja, da moramo priklicati k živ-ljčnju stara mestna središča in' ne širiti mest v predmestje. Vse to je v Gorici mogoče. Arh. Semerani je dejal, da je treba danes v Gorici gledati na razvoj mesta drugače kot pred časom, kajti tudi tu bo osimski sporazum pustil posledice. Potrebna je tesna povezava z Novo Gorico. Obe mesti se morata integrirati. Kritičen je bil arh. Semerani do orjaškega načrta za goriško tovorno postajališče. Dejal je. da se ni nihče od tistih, ki so hoteli imeti za vsako ceno avtoport vprašal kakšne negativne posledice bo stvar i-mela za domače prebivalstvo in če se bo ogromna investicija izplačala. Prof. Vladimir Nanut je nanizal vrsto podatkov o razvoju Gorice in Goriške na splošno, število prebivalstva se ne veča, oziroma se veča v zelo majhni meri, v industriji je danes manj zaposlenih kot pred petnajstimi leti in novi zaposleni v terciarnih dejavnostih niso nadomestili izgub v industriji. Zaradi pomanjkanja jasnih perspektiv, so danes številne industrije v težavah. Treba je pomisliti tudi na kmetijstvo, je dejal predavatelj in omenil s tem v zvezi zgrešeno načrtovanje gori-škega tovornega postajališča. V debato se je prvi oglasil arh. Jože Cei, ki je prikazal študijo SLO RI o Štandrežu, kritiziral odgovorne na občinski upravi, da ni zaradi tovornega postajališča načrtov za njegovo postopno realizacijo,, da ni nikomur jasno, kam bodo šle kmečke družine po razlastitvi. Oglasili so se še inž. Sergio For- tamosti obmejnih gospodarstev. Iz j 15^^' dr^nanni SJsfianT čevalci predsednik medobčinskega sveta SZDL za severno Primorsko Vlado Uršič, ki bo govoril o političnih aspektih osimskega sporazuma, projektant in urbanist ing. Tomaž Vuga, ki bo govoril o prometnih povezavah in prostoru ob meji, predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Nova Gorica ing. Lucijan Vuga, ki bo govoril o socioloških in kulturnih vidikih osimskih sporazumov. Do tu program sobotnega srečanja, ki je odprto vsem, ki jih stvar zanima. Seveda so zaželeni tudi posegi v razpravo. Omeniti pa je treba v zvezi s socialističnimi srečanji zanimivo razpravo o urbanističnih vprašanjih, ki je bila v petek zvečer v deželnem Avditoriju. V veži predavalnice so bila razstavljena razna dela inženirjev in arhitektov, ki se nanašajo na urbanistični razvoj Gorice, na njene povezave z Novo Gorico, na obmejno postajo in na tovorno po- sare Devetag, dr. Gianni Mdiani. občinski odbornik Lanfranco Zucal-li, seveda iz svojega zornega kota. Italiji in na območju Nove Gorice. Sodelovali bodo lahko učenci in dijaki od 4. razreda osnovne šole dalje ter v pismeni obliki ali pa z risbo prikazali kako naj bi izgleda-lo spominsko obeležje v Štandrežu. Najboljša dela bodo nagradili, vsi prispevki pa bodo razstavljeni v domu Andreja Budala. Podrobnosti iz natečaja bomo objavili v prihodnjih dneh. Zastopniki Sovodenj in škofje Loke včeraj pred šolo STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE (EMAC) ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-78 Cene abonmajev za sedem predstav L sedeži (parter in balkon) 10.000 lir II. sedeži (parter in balkon) 7.000 lir Mladina 5.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član-doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 20. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120. ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. SKOFJELOCANI SO BILI VČERAJ NA OBISKU PRI NAS Poudarjene tesne vezi med Sovodnjami in občino Škofja Loka na Gorenjskem v Pozdravna govora župana Jožefa Ceščuta in predsednika občinske skupščine Toneta Polajnarja - Zastopniki obeh občin v Gonarsu Številna delegacija občine Škofja Loka, ki jo je vodil predsednik tamkajšnje občinske skupščine Tone Polajnar, je včeraj bila v gosteh v sovodenjski občini. Drage gorenjske goste je pred županstvom v Sovod-njah sprejel župan Jožef češčut s sodelavci. Škofjeločani so najprej položili venec pred spomenik padlim v NOB, zatem so se z domačini zadržali v dvorani občinskega sveta. Tu je župan Jožef Ceščut prikazal položaj 'v sovodenjski občini, govoril o njenem razvoju tako v starih časih kot po osvoboditvi, poudaril važnost, ki jo zamejski Slovenci polagamo stikom z matično domovino. Dejal je tudi, da se delo v občinskem svetu odvija pozitivno v konstruktivnem sodelovanju med večino in opozicijo. Za manjšinsko listo je spregovoril svetovalec Remo Devetak, ki je orisal stališča manjšinske politične skupine, nakar se je za topel sprejem zahvalil predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar. Gorenjski gostje so si nato ogledali sovbdenjsko osnovno šolo, kjer so se zadržali v prijateljskem pogovoru z učiteljstvom in osnovnošolskimi otroci. Zatem so šli zastopniki obeh občin v Gonars, kjer so položili dva venca pred spomenik padlim jugoslovanskim protifašistom, ki so umrli daleč cd rodne zemlje. Popoldne se je srečanje med zastopniki obeh občin nadaljevalo, govor je bil o nadaljnjem kulturnem in športnem sodelovanju in tudi o konkretnih možnostih, ki na- stajajo, da še občini pobratita. Zvečer so Škofjeločane v Kulturnem domu sprejeli sovodenjski prosvetni delavci. Na občini potrebujejo slovenske otroške vrtnarice V slovenskih otroških vrtcih v Gorici nujno potrebujejo ot oške vrtnarice. Občina namreč razpolaga s slovenskimi vrtnaricami, italijanskih jih pa ima dovolj. Zaradi tega poziva gorišk.. občinska uprava vse, ki imajo to diplomo, naj se nemudoma javijo na personalnem oddelku na goriškem županstvu. V rbilo je namenjeno predvsem tistim, ki so letos julija diplomirale na slovenski šoli za otroške vrtnarice v Gorici. 13. NOVEMBRA V LIPICI Tudi letos goriški planinci na tradicionalnem martinovanju Družabna prireditev ob zaključku letošnje sezone - Ravnovesje med hotelskimi cenami in bolj plitkimi žepi članov Težko bi si zamislili delovanje Slovenskega planinskega društva v Gorici brez tradicionalnega martinovanja, prireditve, za katero je iz leta v leto večje zanimanje. To nemara potrjuje, da se ljubitelji gora in narave, skratka vsi tisti, ki se zbirajo v planinskih vrstah le niso taki samotarji in imajo radi tudi veselo družbo. In prav veselega razpoloženja ne bo manjkalo tudi v nedeljo 13. novembra popoldne v Lipici. Martinovanje, jesenski praznik, ki ima globoko tradicijo v ljudskem verovanju, da se takrat iz mošta čudežno naredi vino po posredovanju Martina, so si goriški slovenski planinci omislili pred mnogimi leti, da bi popestrili dejavnost društva in v prijetnem razpoloženju zaključili vsakoletno sezono vzponov, izletov in drugih akcij. Od bolj skromnih začetkov na "Lokvah je praznik iz leta v leto pridobival na pomenu in obisku, tako da je bilo treba iskati Natečaj za dijake • in učenec V sklad za postavitev spomenika padlim v NOB v Štandrežu so ta teden prispevali: podjetje La Gori-ziana 50.000 lir, podjetje Artesac 30 tisoč, Vida Markovič - Ljubljana 15 tisoč, Cvetko Brajnik, namesto cvet ja na grob - >k. Jožefa Brajnika 15 tisoč, N.N. 5.000, Rudi Gri iz Pule 300 ND, Damjan Peric iz Ljubljane 10.000, Ivar Krpan 15.000, Marija in Lojze Hoban iz Maribora 20.000, Da-rio Nanut 15.C00, Livij Briško 25.000, Danilo Tomšič 40.000, Beniamino Budda 10.000 lir. Pripravljalni odbor se je sestat v petek zvečer in sprejel pomembno odločitev o razpisu posebnega natečaja med dijaki- slovenskih šol v •nifiiiiiiiiiiiiMiiiniiiimiiiMiiiiiiiitiiMiiiiiiiimiiiuintiifiMiiiiiiimiiiifiiijMiiiiiiMifiiiHiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiii PRIZADEVNO DELO NAŠIH MLADINCEV Uspešen začetek delovanja Mladinskega centra v Gorici Danes so mladi šli na obisk v Kumrovec Goriški Mladinski center je uspešno pričel svoje jesensko delovanje. Po seminarju v Bohinju smo priredili prvo predavanje z znano partizansko zdravnico Franjo. Mladinski center je tudi odločno obsodil fašistično rovarjenje, ki še zmerom skuša kaliti mimo sožitje v državi, o-benem pa znova napada slovensko skupnost, »ar smo opazili ob nedavni oskrunitvi bazoviškega i •- openskega spomenika. Goriški mladinci so s svojo prisotnostjo na protestni manifestaciji. v Bazovici dokazali ta svoj protifašistični duh. Danes je mladinski center organiziral izlet Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita. Mladinski center hoče dati tudi s tem izletom svoj doprinos praznovanju letošnjih zgodovinskih jubilejev v Jugoslaviji. Mladina meni, da so ti jubileji sestavni del zgodovine nas zamejcev. Današnji izlet v Kumrovec hoče istočasno imeti veliki ideološko vzgojni pomen. V zaključku bi še rad omenil stike, ki jih jv mladinski center naveza] z občinsko konferenco ZSMS iz Brežic. Ti se bodo v bodoče še bolj okrepili, saj kaže tamkajšnja mladina' veliko zanimanja za manjšinska vprašanja. t Mauro Dornik Tokrat prvič: piknik s kostanjem Za piknik s kostanjem najbrž še niste slišali. Lahko pa boste sami poskusili z-> ka' gre, če pridete prihodnjo nedeljo, 23. oktobra, ob 11. uri k štekarjn V Števerjan. Kostanja vem ,ii treba nositi s sabo, kajti za to bo poskrbel delovni odbor Slovenskega planinskega društva, ki si je zadevo omislil, vina pa tudi ne, ker bi Gušte rad nekoliko spraznil klet, pri tem pa ne bo štedil niti s stArim niti z novim vinom. Da ne bo nespo -azumov (tem po navadi sledi nejevolja), naj že vnaprej povem-?, da to ne bo prijateljsko srečanje za pogrnjeno in obloženo mizo, ampak piknik. Iz tega sledi, da si bodo izkušeni (in manj izkušeni) planinci prinesli s sabo jedilni pribor, kakor tudi zložljive stohčke, ki bodo prišle prav zlasti proti večeru, zaradi utrujenosti ali pa drugih posledic. Ker bo piknik že proti poldnevu bodo člani delov nega odbora poskrbeli tudi za velik žar, kjer t’ bodo udeleženci lahko po mili volji (in sposobnosti) pekli kosilo, ki ga bodo seveda prinesli v nahrbtniku. Pa še pripis za vsak primer, Če bi se skazilo vreme, piknika ne bo! Jutri v Štandrežu seja rajonske konzulte Jutri, v ponedeljek, 17. oktobra, ob 21. uri bo v Dcmu Andrej Budal v štandrežu seja štandreške rajonske konzulte. Na dnevnem redu so nujna sporočil., predsednika, razprava o -redvidenem srečanju s predsednikom konzorcija za industrijsko cono, sestava davčnih svetov v goriški občini. Zaradi važno sti vprašanj na dnevnem redu predsednik konzulte vab, vse člane, da t seje gotovo udeležijo. Splovitev ladje v triiški ladjedelnici Včeraj opoldne so v tržiški ladje delnici splovili 43.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki so jo zgradili za mehiško državno petrolejsko podjetje. Ladja ima ime Tolteca. Prisotni so bili poleg predsednika Italčan-tieri inž. Fanfanija številni mehiški diplomatski predstavniki. SENZACIONALNO V GORICI! OTVORITEV NOVE VELIKE TRGOVINE Z NOVIM BLAGOM PO STARIH CENAH MAGAZINI GO end GO BAZAAB vam predstavlja veliko TRAVNIK 5 GORICA IZREDNO PRODAJO 4 BREZ PRIMERJAVE > odlično blago najboljših znamk, med katerimi: Rifle, VVrangler, Svvinger, Valentina, Bauteful, Old Boys, Rodrigo, Somma, Lanerossi, Cantoni, Eliolona, Saint Germain, Paul Lategpn, Mgino Časa, Yebez, Patrick, Estenn itd. PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH MOŠKA OBLAČILA Moški jeans telovnik - mladostna moda Kivvatt s kapuco iz n.vlona Športni suknjiči »K* - visoka mladostna moda Moški jeans - znane originalne znamke Moški jeans «Swinger» iz barhanta Žametni črtasti moški jeans Žametni črtasti moški jeans »Rifle* Žametne hlače z debelimi črtami Moški jopiči iz umetnega usnja s krznom Moške hlače »šalila* Podložena pilotska jopa s krznenim ovratnikom Jopa »Barracuda* podložena s škotsko volno Moške hlače iz finega gahardina Jopiči model »Pilot* - podloženi s krznom Moške visokomodne jope • umetno usnje Platnene nepremočljive jope podložene s krznom Fine moške jope podložene s krznom Moška pelerina iz lodna Ameriška vetrovka «Rifle* podložena s krznom Moške jope - pravo fino usnje SRAJCE IN PLETENINE ZA VSE Fine moške srajce - razni kroji Črtaste moške srajce - mladostna moda Moške srajce «Oxfor» - visoka moda Ženske modne bluze «Oxfor» Razne ženske volnene jope in puloverji Razne moške majice in puloverji Ženski cardigan Volnene srajce z zadrgo Fine moške srajce »Rodrigo* Ženske majice - garantirana čista volna Visokomodni otroški puloverji - V izrez Modni otroški puloverji z zadrgo Visokomodni ženski puloverji V izrez Ženske bluze «Scytus» • visoka moda Moški volneni pulover • V Izrez Debeli volneni moški puloverji Ženske fine jopice - visoka moda Visokomodne moške srajce «Rodrigo» Odprte ženske jopice - čista volna Težke moške jope - čista volna samo 80 primerov ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA po 2.500 lir Fine otroške hlače iz tweeda po 4.800 lir Otroške srajce »VVrangler* po 5.900 lir Fine otroške jopice - velur po 9.900 lir Otroški jeans - originalne znamke po 9.900 lir Fina ženska krila - modne barve po 11.000 lir Flanelasti otroški jeans »VVrangler* po 12.500 lir Otroške vetrovke »Rdeču kapica* po 14.000 lir žametni otroški jeans »VVrangler* po 14.000 lir Volnena modna ženska krila - čista volna po 14.500 lir Originalni ženski jeans znanih znamk po 14.500 lir ženski jeans - izbrana mladostna moda po 14.900 lir ženske hlače iz gabardina - čista volna po 16.000 lir Fine flanelaste ženske hlače po 17.500 lir Ženski črtasti žametni jeans po 19.500 lir ženska krila iz tweeda po 24.000 lir žametni črtasti ženski jeans »Rifle* po 24.000 lir Otroške jopice »VVrangler* po 25.000 lir Visokomodni otroški lodcn po 28.000 lir Ženska jeans jopica «VVrangler» po 48.000 lir Visokomodni ženski loden PLATNO - ODEJE - PREPROGE po 4.900 lir Raznobarvne pisane krpe po 4.900 Ur Brisače iz frotiranega bombaža po 5.900 lir Kuhinjske zavese z volani po 5.900 Ur Bele in tiskane prevleke za blazine po 5.900 lir Preproge za kopalnieg - razUčne barve po 5.900 Ur Fine frotirane brisače po 5.900 lir Zavese - višina 2,10 m po 6.500 Ur Zavese - višina 3 m po 6.900 lir Namizni kompleti za 6 oseb po 6.901) lir Bele enoposteljne rjuhe iz bombaža po 6.900 lir Velike škotske odeje - nove barve po 7.500 lir Komplet rjuhe in prevleke po 7.500 Ur Enoposteljne odeje «Termotex» po 7.900 Ur Pisani namizni kompleti za 12 oseb po 7.900 Ur Dvoposteljne odeje «Calortex» - rob iz atlasa po 7.900 Ur Dvoposteljni tiskani kompleti po 8.500 Ur Preproge za spalnico - orientalni < motivi - 3 kosi po 8.900 lir Vezani dvoposteljni kompleti po 9.900 lir Velike dvoposteljne odeje - rob iz žameta po 9.900 Ur Preproge za dnevno sobo - orient. motivi - 225x145 cm po 3.900 lir po 5.500 lir po 6.500 Ur po 6.900 Ur po 7.500 lir po 7.900 lir po 8.000 lir po 8.500 Ur po 9.900 lir po 9.900 lir po 9.900 lir po 9.900 lir po 11.000 lir po 11.000 Ur po 12.000 lir po 12.500 lir po 13.500 Ur PO 14.500 Ur po 19.000 Ur po 25.000 Ur po 350 Ur po 650 Ur na m 750 Ur po 1.000 Ur po 1.300 Ur /P« 1.400 Ur na m 1.500 lir na m 2,650 Ur po 3.900 Ur po 3.900 Ur po 3.900 Ur po 4.500 Ur po 4.900 Ur po 7.500 lir po 8.900 Ur po 9.900 Ur po 14.500 Ur po 14.500 Ur po 18.500 lir I po 29.000 Ur OBIŠČITE VSI in na izbiro še tisoče različnih artiklov ter perilo za vsakogar po resnično neverjetnih cenah NOVI BAZAAR NA TRAVNIKU, 5 PRODAJA SE NADALJUJE V TOREK, 18. t.m. — OD 8.30 DO 12.30 TER OD 15. DO 19. URE ORGANIZZAZIONE FIDUCIARIA, MESTRE • Tel. 982195 večjo dvorano. Padla je izbira za Most na Soči, kako drugače, saj je sredi gorate Tolminske. Martinovih prijateljev pa je bilo vsako leto več in kmalu je postala tudi ta dvorana pretesna. V iskanju in tehtanju najrazličnejših možnosti so se člani upravnega odbora lani odločili za hotel Maestoso v Lipici. Po številu udeležencev sodeč, bilo jih je nad 250, je bila rešitev posrečena. Prav zato računajo, da bo družba letos še večja. Planince, ki po navadi niso vraževerni, nič ne moti, da bodo praznovali prav 13. popoldne, upajo pa, da bo vreme nekoliko bolj prizanesljivo kakor lani, ko je rezala ledena burja. V letu dni se je v svetu in tudi pri nas marsikaj spremenilo. Revolucije. vojne, prekucni je vsake sorte. Najhuše je bilo še v gospodarstvu, kjer je spet prišla do izraza inflacija, ta pa ima, kakor znano zelo neljube posledice na cenah. Te so poskočile tudi v hotelih. Kar dolgo so se člani pripravljalnega odbora mučili, kako vse to uskladiti s plitvimi žepi planincev. Pa je le nekako šlo, tako da razlika z lanskim letom le ne bo prevelika. Vse je že pripravljeno, poskrbeti je treba le še za prijave, ki pa jih že tudi sprejemaj«, na sedežu društva. Jutri dežurne prodajalne časopisov Primorski dnevnik si danes lahko kupite v sledečih prodajalnah v Gorici: Larise - Trg Cavour; Savio -Ul. Giustiniani, Sandri - Ul. Formi-ca, Dizorz - Ul. Orzoni, Manias -Ul. Toti, Cocianni - Drevored 20. septembra, Qualli - Ul. Sauro, Paulin - Ul. Veniero, Brunzin - kiosk pred bolnišnico, Duca - Korzo Italija, Millavez - Ul. Camia, Corubolo - Ul. Brigata Casale, Collenzini -kiosk na Korzu Italija, Costanzo -Ul. Crispi, Trivellato - pri tržnici, Gurtner - Ul. Carducci, Sussi - Travnik, Simone - Ul. Mazzini, Kristančič - Ul. Duca d’Aosta, Laurenčič -Ul. S. Michele (Šmndrež), Barone -Ul. Capod:stria, Fontanot - Pri Ma-donini, Fahris - v Podgori. ZNAMKA Z VODNJAKOM NA TRAVNIKU V PRODAJI OD TORKA, 18. OKTOBRA Torek, 18. oktobra, bo za goriške filateliste pravu poslastica. Italijanska poštna uprava bo izdala namreč ta dan serijo treh znamk za 120 lir, vsako z risbami treh vodnjakov. Na eni znamki bo prikazan znan Pacas-sijev vodnjak na goriškem Travniku. To" bo prva italijanska znamka z ■jo-riškim motivom. v Znamko bo mov začenja pri Ma. in bolj slavnostno: njegova gan.ike sta si v marsičem , fpnomen sovietske- Jakovskem> druP. da nada' duša, glavni režiser teatra sorodna v nikoli potešeni . taw teatra tv-i™ Uuje Meyerholda. Spet dru- po ustvarjanju. Ljubi- gaj“ega^eatra^ j^lga * da Je v bjem Jurli Ljubimov, je proslav- sli njem no- bilej. in na ljal svoj 60. življenjski Ju- mev sam pravi za Picassa: ^ nV^izretao priljubijo- tiStilJ tF „ ta dan so na »Bil je v središču sveta. V .. , teatru Vah- dlc J J® ustvar-1 io, da po- '?ralcev v teatru van^ ln sovjetski teater - Margareto,« njegovo zadnjo kaže svet.« In Tritonov do- t“SinCh.Ppotem se Sk^drfi'-Itobtoiov"!« 'e stvaritev, ki je že zbudila daja da se Je kubizem za- neaaj arzi — ljuDimov je -e 2^*SJ!!*2£ >*»*•'*. »*«« p* )• <- JKJi.ESSrS.« v Moskvi toliko hrupa — čel od tega, da je nekdo- zmerom glavna duša sodobnega sovjetskega teatra, verjetno pa tudi na tujem njegov najbolj znani pred- v partijskem glasilu »Prav- narisal romb in rekel, da OKENCE V SVET da« pa ostre kritike. je to portret jezikave žen-------------- ---- shltasihs. & i 4, p,. SHr. “ I turi« v »Večerni Moskvi« še Tritonov, da lahko upri- , b J, , d t Pri 46 vpliv in v reviji »Teater«. Zlasti zori vse: telefonski imenik, . .. ^ g, Pvj eži_ Za njegov 60. jubilej so h slednji je omembe vreden, znanstveni traktat itd., pa S Teatra na TagSki za- umetniku izrekli vrsto pri- | napisal ga Je namreč drugi da je v tem nekakšna nad- , ( njegov foy|r z brO- z"a^' * W^?ti ,so tu.di za' f »jezn, mož« sedanjega sov- naravna iznajdljivost, čarov- ^Viml oortreti 1Stanisla« pisah' da,0,JuriJ ,^uplm°v I ki mu je ljubimov posta- še za nekaj drugega: za de- e' odmora ustvarjati. je v razcvetu svojih junaš- _ vil, 7 velikanskim uspehom lazm žnost mužika. Ljubi- Bili so trenutki, kot pred kih sil. Ustvaril bo še ve- 5 med moskovsko publiko, mov gara, kot kmet na 'po- desetimi leti, da je omagal liko vsega — česar še ni- g na Taganjki njegovo nove- lju. In tudi orje ledino, ne organizem, bili so drugi tre- ti ne slutimo.« V naravi | lo »Zamenjava« (satira na pasta vi j a dram, ampak zve- nutki, ko so ga dušile kri- Ljubimova Je, da takšne na- | precej razširjeno zamenje- čine pesnitve, novele, knji- tike, pa vendar je šel v ust- povedi uresniči in moskov- g vanje stanovanj v Moskvi, ge (Voznesenskega »Anti- varjanju nezadržno naprej ska publika že težko priča- 5 ki prinaša s sabo vrsto mire«. Lermontova »Junaka pravzaprav je stvaritve kopi- kuje njegovo predstavo o g družbenih zapletov). našega časa«, Majakovskega čil, ;ih gnetel in mešal v Pablu Picassu. Tritonov napoveduje, da »Posiušajte«, Johna Reada svoji notranjosti ter nato Ljubimov trenutno razmiš- »Deset dni«, Bulgakova zmerom znova presenečal TIT DOBERSEK g ................................................... S to sejo so se hkrati začele priprave na drugo državno partijsko konferenco, ki bo januarja prihodnje leto In od katere pričakujejo razrešitev številnih resnih problemov, od uskladitve cen in izboljšanja gospodarskega sistema do revalorizacije številnih nalog, ki so si jih zastavili na šestem in sedmem kongresu PZDP. Poljska javnost Je v petek z veliko pozornostjo spremljala televizijski prenos govora prvega sekretarja CK PZDP Edvvarda Giereka, ki Je brez ovinkarjenja, kritično in odkrito opozoril na vrsto nepravilnosti v družbenogospodarskem in partijskem življenju. Voditelj poljske partije je najprej pozitivno ocenil rezultate zadnjih sedmih let, dinamično rast in posodobitev proizvodnih zmogljivosti, velike in nesporne uspehe v stanovanjski gradnji, zvišanje realnih zaslužkov, vključevanje Poljske v mednarodno delitev dela itd., nato pa Je vzroke sedanjih težav razdelil na tri poglavitne skupine. Prvič, spremembe v struk turi proizvodnje in investicij terjajo daljše časovno obdobje, zato je pozitivne rezultate pričakovati šele v naslednjih nekaj letih. Drugič, pri uresničevanju gospodarskih nalog je čedalje več objektivnih omejitev. To so v prvi vrsti težave pri menjavi s kapitalističnimi državami in slabe letine v kmetijstvu (letošnje poplave bodo terjale dodatni uvoz žit). Tretjič, »v gospodarskem življenju države je še vedno čutiti pomanjkljivosti, ki izhajajo predvsem .z nezadovoljive učinkovltasti in discipline pri uresničevanju načrtov«. Poljsko vodstvo je najbolj zaskrbljeno zaradi pomanik ljivosti v oskrbi (občutno pomanjkanje mesa in neka torih drugih artiklov) m zamud v stanovanjski gradnji Vodja poljske partije je ter jal odločen boj proti nelegalni trgovini z deficitarnimi artikli, špekulacijam in podkupovanju, proti tistim, ki »žro in služijo na rovaš tržnih težav«. Plenum je pozorno in kritično razpravlja! o pomanjkljivostih v zunanji trgovini ter opozoril, da bi se morala izvozna sposobnost domače industrije hitreje krepiti, plačilni primanjkljaj pa hitreje manjšati (po nekaterih ocenah poirabijo sredstva v vrednosti okoli 30 odstotkov poljskega izvoza za odplačevanje tujih posojil). Prvi sekretar CK PDZP Je v svojem govoru namenil posebno pozornost nagrajevanju po delu, politiki cen, »krepitvi vrednosti denarja«. Čeprav je politika cen centralizirana, se čedalje pogosteje dogaja, da posamezni proizvajalci višajo cene svojih artiklov (s formalno spremembo etikete) in si tako neupravičeno zagotavljajo dobiček. Spremembe na svetovnem trgu pa terjajo prilagoditev nekaterih cen višjim proizvodnim stro škom. V boju proti inflacijskim tendencam, je dejal Edward Gierek, mora poljsko gospodarstvo računati predvsem z notranjimi mož nostmi — radikalno poveča, nje produktivnosti in znižanje proizvodnih stroškov, nadomeščanje uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala z lastnimi proizvodi, Voditelj poljske, partije je znova podčrtal, da je »dobro politično vzdušje odločilen dejavnik uspešnega uresničevanja družbeno-gospodarskih nalog« in kritično spregovoril o pojavih protekcionizma, dirke za lahkim zaslužkom in drugih defoimacijkh. Partija in organi družbene kontrole morajo zaostriti boj proti »korupciji, razsipnišbvu, kraji družbenega premoženja, alkoholizmu in pojavom demoralizaoije«. »Na področju socialistične demokracije velja na prvo mesto postaviti krepitev de-lavske demokracije«, Je poudaril Edward Gierek. »Se posebej moramo okrepiti vlogo konferenc delavskega samoupravljanja. Te so dolžne skrbno in kritično analizirati proizvodne in socialne probleme podjetij, odkrivati rezerve, dajati predloge za boljše uresničevanje družbe no-gospodarskih nalog, zlasti sklepov tega plenuma«. Edward Gierek so je zavzel za »ofenzivno nasprotovanje diverzijam notranjih in zunanjih nasprotnikov« ILIJA MARINKOVIČ Vojaki redkokdaj govorijo, ln to velja še zlasti za generala Gamasija, toda kadar govorijo, očitno poskušajo- besede tako zasukniti, da bi ne-pomenile. Ko je tokrat poudaril navedene elemente, je v bistvu samo potidil grenko dilemo. ki kot Damoklov meč jslej ko prej visi nrid Bližnjim vzhodom: mir ili vojna kot vprašanje, ki postavlja to območje v središče skrbi mednarodne skupnosti, zavedajoče se mogočih . hudih posledic novega vojnega požara, posledic, ki bi jih bijo čutiti po vsem svetu. Ali je nova vojna na Bližnjem vzhodu zdaj sploh še mogoča? Tisti, ki se imajo za »dobre poznavalce« tukajšnjih razmer, trdijo, da Je vojna »daljna možnost«, v isti sapi pa dodajajo, da bi se ta razdalja utegnila precej skrajšati, če pogajanja ne bodo •pripeljala do otipljivih rezultatov. Vojaški opazovalci so na podlagi te posplošene ocene prepričani, da Arabci v sedanjem položaju nimajo nikakršnih možnosti, da bi likvidirali Izrael z vojaško silo, kar seveda ne izključuj nove vojne, v kateri pa ponovno pripisujejo prednost Izraelu. Po nekaterih ocenah je Izrael namreč ne samo obnovil svojo volaškp moč. temveč Jo Je precej povečal in Je danes pripravljen na obe možnosti, bodisi na preventivno vojno, če bi mu bila potrebna, ali na to, da bi Arabcem dovolil rrvi udarec, a jih potem kljub temu jjremap-ai Med razlogi za izraelsko' samozavest j" verjetno tudi dejstvo, da imajo jedrsko orožje, ki avtomatično črta vse možnosti za arabsko »totalno zmago«. , Ali to pomeni, se sprašujejo opazovalci, da so možnosti Arabcev, da bi spričo takšnega vojaškega nesorazmerja izsilili s pogajanji kakršnekoli izraelske »koncesije«, enake ničli, in ali to izključuje tudi vojno z omejenimi cilji?' Nekateri sodijo v nasprotju s tem, da je Izraelska vojaška moč, obnovljena po neprijetnih oktobrskih izkušnjah, resen pogoj za sklenitev miru — če bodo Izraelci »poznali mero«, drugače rečeno, če bodo resnično želelt doseči mir. V nasprotnem primeru ne bi bila izključena vojna z omejenimi cilji. Trenutno je arabski »vojaški položaj« po vseni sodeč naslednji: Sirija je zaradi sovjetskih dobav obnovila in nekoliko okrepila svoje vojaške moči, vendar je angažirana v Libanonu, kar je seveda minus. Jordanija je, kakor ocenjujejo, najbolj napredovala na področju oboroževanja, vendar je ta država manj pomemben dejavnik v kon- frontaciji. Najkočljivejši j« položaj Egipta kot glavne vojaške sile Arabcev. Glede na to, da Je Sovjetska aveza ustavila vojaške dobave in da ima Egipt težave z nakupom orožja iz drugih virov, se je vojaška moč Egipta po ocenah strokovnjakov zmanjšala v primerjavi š tistim, kar je imel na voljo oktobra 1973. Oba sporazuma o ločitvi čet na Sinaju, demilitarizirane in »razredčene« cone in ameriške opazovalne postaje — to so še dodatni elementi, ki otežujejo kakršnokoli vojaško akcijo s te strani. Toda vbjna kljub vsemu ni docela izključena. Oktobrska vojaška parada sicer ni pokazala nič bistveno novega v oborožitvi egiptovske armade — še naprej prevladuje sovjetsko orožje — vendar je napravila velik vtis a nastopom udeležencev, še zlasti letalcev, ki so na jugoslovanskih šolskih letalih in mira-geih zelo uspešno izvedli celo vrsto zelo zapletenih vaj. Zato nekateri opazovalci sodijo takole: tudi če Arabci ne morejo začeti vojne, pa so se docela zmožni ubraniti pred morebitnim izraelskim napadom. Z drugimi besedami: težko bi pričakovali, da bi se ponovil izraelski »blitz-krieg«. Drugi daljnosežnejši element, s katerim računajo Arabci, Je perspektiva (če bi se pogajanja izjalovila) morebitne razširitve arabske fronte z državami, ki so zdaj proti pogajanjem. Konkretno gre za Libijo in Irak, v nekem smislu pa tudi za Saudsko Arabijo, ki bo imela ie leta 1979 okoli 3000 modemih tankov in 750 letal. Sedanja sirska angažiranost v Libanonu utegne čez kakšno leto postati celo prednost, ne pa minus kot danes. Gamaši je v oktobrskem govoru posredno nakaz&l, da vojaška opcija trenutno ne pride v poštev, vendar je — sklicujoč se na »nepozabno lekcijo« oktobrske vojne m na pooktobrski razvoj odnosov — govoril tudj o »diver-zilikaciji virov oborožitve« kot »političnem in strateškem sklepu, ki ima izredno velik pomen«, in o »postopnem uresničevanju« te usmeritve, ob čemer posvečajo največjo pcfzomost »učinkovitosti in budnosti oboroženih šil«. Skratka, kar nafbol: si prizadevajo, da bi obstoječ« sovjetsko orožje bilo zmeraj nared, dolgoročno pa se ukvarjajo z načrti, da bi zagotovili dobavo Iz drugih virov In iz lastne proizvodnje, ki Jo pripravljajo v vsej naglici. Gamaši pa ni pozabil tudi na element, ki Je za Arabce trenutno bistven: »Rad bi poudaril tole: tako kot je bila arabska solida* uost eden od stebrov oktobrske zmage, bodo nadaljnja vojaška moč. nadaljnja arabska solidarnost in nadaljnja mobilizacija arabskih zmogljivosti naš naravni odgovor na trmasto izraelsko ravnanje in edino sredstvo za ohranitev arabske varnosti.« RIŽO MEHINAGIC THE KINKS Sleepvvalker (ArisU, 3C 064 98763) in še vedno nadaljuje samostojno pot v glasbenem svetu. V obravnavanem albumu se Daltrey preizkuša v countryju ali nečem po dobnim. Rezultat pa ni precej razveseljujoč. The Kinks je stara skupina, ki je bila v ospredju še za časa «beat» vala v prvih letih prejšnjega desetletja. Okoli leta 1965 so izbrali nekoliko drugačno pot od štirih angleških «kraljičev» (beri Beatles), toda zaradi tega nič manj originalno. Nasprotno, mislim da so Ray Davies in njegovi prijatelji bili v svojih popevkah; dosti bolj i-ronični in originalni ob Beatlesov. Po dolgem molku so se Kinks špet oglasili lani z odličnim albumom «Schoolboys in disgrace», po letu dni pa je zdaj na vrati obravnavani «Sleepwalker», ki pa me ni toliko navdušil kot prejšnji. Po mojem je to odvisno od dejstva, da je elpi in pristni glas Raya Da-viesa postavljen v ozadje od pre-komplicirane glasbene spremljave. Že spet nasilje na pop koncertih: Zaradi neredov, ki so jih izzvali tako imenovani »autoridut-tori» (ti zagovarjajo načelo, da bi morali biti pop koncerti zastonj), je bila skupina Santana prisiljena prekiniti koncert 13. septembra v Milanu in tudi turnejo po Italiji. Cena vstopnice je bila 3.500 lir! Mnogi so ob takih cenah postavili v dvom iskrenost zahtev teh nasilnežev. Da je bil ta dvom u, pravičen, potrjuje tudi naslednja novica (Corriere della Sera, 30. septembra): (Nabito polna dvorana gledališča Sistina v Rimu za nastop Donne Summer. Poprečna cena vstopnice: 18.000 lir!!!» Kje so bili tisti večer tako imenovani «ant»riduttori?» «1977 Redcris Pool Results«, anketa, ki jo vsako leto izda najpopularnejša svetovna glasbena revija — Melody Maker, nam nudi naslednje podatke: NAJBOLJŠI . . . pevec: Jon Anderson; .. . pevka: Joni Mitchell; ... kitarist: Jimmy Page; ... ansambel: Yes. Nagrado za najboljši živ nastop je dobil ansambel Genesis, lovoriko najboljšega albuma pa nosi delo «Works» ne preknsljive skupine Emerson, Lake and Palmer. Če sem pri kakem bralcu zbudil radovednost nad to skupino, potem naj še omenim, da je v teli dncli izšel album «GoF den hour ob, ki je antologija vseh njihovih najlepših popevk- Res e-din si vena priložnost! WOODY GUTHRIE ALBERTO RAOIUS Carla straccia (CGD 2008) Avtorja tekstov Pace in Avogar-do sta našla v Radiusu odličnega zaveznika. Radius je namreč še malo znan v svetu lahke glasbe in se zato lahko predstavi s katerokoli glasbeno nalepko. V resnici, je njegova v tem albumu le glasba, ki je zelo-dobra in kvalitetna. Kar je pomanjkljivo 'V vseh pesmih, so teksti p“tj omenjenih avtorjev. Recept teh je: banalni stavki, tu in tam pa še kškšna zavzeta beseda. Upamo, da si bo v prihodnjem albumu Radius pisal tekste sarn z večjim uspehom. 1940 - 1946 ' Original recordings made by (WB W 56335) Že pred dvema tednoma sem vam omenil tale album, na katerem so posnete nekatere njegove najbolj znane balade in pesmi. Nepotrebno bi bilo še enkrat opisati, kaj vsega je predstavljal in še predstavlja Woddy Guthrie, v ameriški folk glasbi, če koga zanima izvedeti kaj več o njem, potem mu svetujem, naj si prebere njegovo avtobiografijo, ki jo lahko dobite v italijanskem izvodu pod naslovom «Quest.a terra e la mia terra*. LESTVICA najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu: (Podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami — «Discoteca triestina*, Korzo Italija 9 — «H Flauto Ma-gico*. Ul. Udine 1 — «Raifon» Drevored XX Septembra 17). ROGER DALTREY 45 OBRATOV 1. Theriie from the deep - Don na Summer (CASABLANCA) 2. Don't let me be misunder stood-Santa Esmeralda (PHILIPS) 3. Profeta non sard - Demis Roussos (PHILIPS) 4. Dammi solo un minuto - I Pooh (CGD) 5. Ma Baker - Boney M (DU-RIUM) One of the boys (POLYDOR 2480 411 A) Glasbena pot članov skupine Who se je, po mojem, zaključila z razpustom skupine same. Roger Daltrey, pevec te skupine, se najbrž noče sprijazniti s tem dejstvom 33 OBRATOV 1. Dan’t let me be misunder stood - Santi Esmeralda (PHILIPS) 2. Rotolando respirando -1 Pooh (CGD) 3. I remember yesterday - Don na Summer (CASABLANCA) 4. Love for šale - Boney M (DURIUM) 5. Magic - Demis Roussos (PHILIPS) Sandi Pertot ter Pavel Ugrin Moskovska podzemeljska železnica v številkah Po šest milijonov potnikov vsak dan Vrhunec letos 25. marca: skoraj osem milijonov 338 premičnih stopnišč ■ Dnevni inkaso: nad 21 ton drobnih novcev po pet kopejk Kdorkoli je' kdaj obiskal Moskvo, mu je prav gotovo najbolj ostala v spominu moskovska podzemeljska železnica. Res je, najgloblja podzemeljska železnica je v Leningradu, najbolj razkošna in menda tudi najbolj prometna pa v Moskvi. Nekateri so pred leti napadali graditelje moskovske podzemeljske železnice, češ da je preveč razkošna in celo kičasta, toda če je res, da so nekateri lestenci in tudi druga oprema podzemeljske železnice prebogati, če je res, da je tu in tam nekoliko preveč marmorja, je tudi res, da ima človek užitek voziti se po moskovski podzemeljski železnici, za katero je treba še dodati, da je izredno čista, kar pa je pripisati sovjetskemu človeku, ki je zelo urejen in navajen na čistočo. Rekli smo pa tudi, da je moskovska podzemeljska železnica neverjetno prometna. O tem in o obsežnosti te železnice govorijo naslednje številke: Vseh predorov ti prog v moskovski podzemeljski železnici je le malo manj kot 300 km, konkretno 298 km. Moskovska podzemeljska železnica ima namreč krožno progo in nato več radialnih prog, tako da more človek iz katerega koli konca mesta v najkrajšem času in v razmeroma udobni vožnji prispeti na drugi konec mesta. K . posameznim postajam vodi s površine in s spodnjih delov nič manj kot 338 premičnih stopnišč. Kako globoko segajo ponekod te stopnice do podzemeljske železnice, nam govori dejstvo, da znaša skupna dolžina teli stopnišč 37 tisoč 380 metrov. Vsega skupaj imajo ta stopnišča nekaj nad 95.000 stopnic. Na moskovskih postajališčih podzemeljske železnice in na stopniščih ni menda nikoli gneče. Pred- vsem zaradi dejstva, da je postajališč in stopnišč veliko, z druge strani pa zaradi tega, ker so potniki neverjetno disciplinirani. In vendar prepelje moskovska podze meljska železnica ogromno potnikov. Računi pravijo, da prepelje na dan v poprečju 6 milijonov pot n,:kov, kar je za osem milijonov ljudi, kolikoi jih šteje Moskva veliko. V Moskvi pa vam vedo povedati, da prispe v sovjetsko glav no mesto vsak dan podeželanov, sovjetskih ljudi iz drugih predelov in mest velike dežele ter tujih turistov najmanj 1 milijon na dan in večina teh ljudi uporablja za svoje premike po mestu podzemeljsko železnico, ki je verjetno najbolj cenena mestna prevozna služba na svetu, saj more človek s petimi kopejkami, torej s približno 40 ali 50 lirami opraviti tudi sto kilometrov vožnje pod zemljo, dokler mu je namreč to potrebno ali pa se more tudi «za zabavo» prevažati po moskovskem podzemlju, ker se more z enim voznim listkom voziti tudi po vseh progah in ves dan. Novec petih kopejk je sicer zelo majhen in vendar se v 1596 avtomatih za nakup vozovnic nabere na dan tudi nad 20 ton kovancev. Za konec še dve zanimivi številki: Letos 25. marca so v moskovski podzemeljski železnici zabeležili poseben rekord. Onega dne je potovalo po moskovskem metroju 7.860.000 potnikov. Moskovska podzemeljska železnica pa ni le čista. Čeprav je stara že nekaj desetletij, je zrak v njej zelo čist in niti najmanj ne zaudarja po kaki plesnobi, oziroma vlagi. K temu pripomore dejstvo, da vsak dan poženejo skozi ventilacijske naprave kakih 5 milijonov kubičnih metrov svežega zraka. MiiiiHmiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiimiiiiiiiiitiHiMiitiiuiiiMHNiiiiiimiiiiimtiiiiiimfiil Sestavljajte TOP lestvico Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAI -Radiotelevisione Italiana - Postaja Trst/A - Ulica F. Severo, 7 - Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA. TOP LESTVICA — RADIO TRST A IME IN PRIIMEK: NASLOV: ‘A ‘ .iboiso • V.., ,, GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: V ASA TOP LESTVICA Ta teden ste izglasovali naslednje popevke: 1. DON I LET ME BE M1SUNDERSTOOD - Leroy Gomez 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. TOMORROW - Amanda Lear POET - Franjo Bobinac MA BAKER - Boney M BIMBA - Sandro Giacobbe MOODY BLUES - Elvis Presley VOLIM JEDNU ČRNE KOSE - Miro Ungar I REMEMBER YESTERDAY - Don na Summer DAMMI SOLO UN MINUTO - Pooh DOLINA ZELENEGA ZLATA - Janko Ropret TRGOVINA GRAMOFONSKIH PLOŠČ DECIBEL Opčine — Narodna ul. 116 S TEM OGLASOM NUDIMO 10% POPUSTA Nedelja, 16. oktobra 1977 Ponedeljek, 17. oktobra 1977 TRST A TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 9.00 Maša: 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah, 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Izbor iz tedenskih sporedov; 15.00 Nedeljsko popoldne; 19.30 Jutrišnji spored. KOPER 6.30, 7.30. 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05, 7.00 Glasba za dobro jutro; 6 15 Koledar; 8.30 Kako se počutiš?; 9.10 Pravljica; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Sprint glasba; 10.45 Glasba jn nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Orkest ■' lahke glasbe; 11.30 Kim; 12.00 F ogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.00 Z nami je . . .; 14.00 Avto story; 14.33 Najlepše popevke; 15.04’ Podajmo si roke; 15.15 Plošče; 15.30 Folk; 16.00 Umetnost; 16.40 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše: 17.30 Primorki dnevnik; 1,7.45 Od hiše do hiše; 18.25 Program tedna; 18.30 Nedelja na športnih i-griščih. 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 10.05 Kon cert sredi jutra; 11.35 Današnja plošča; ±2.00 Glasba do željah; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.30 Glasba od tu in tam; 15.35 Glasbeni ping-pong; 16.30 Glasba za najmlajše; 17.05 Simfonični koncert; 18.10 Čas in družba; 18.25 Klasični album. KOPER RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00. 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 Sedmi radio; 13.30 Perfida RAI; 14.40 Carta bianca; 15.20 Športni dogodki; 17.10 Radio 1 za vse; 17.30 Popevke; 18.15 Vstopimo v komedijo; 19.35 Večerni programi; 21.10 Prosta ženska; 22.45 Soft glasba; 23.05 Lahko noč. 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 6.05. 7.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Jutranji servisi; 8.32 Glasbeni listi; 9.15 Orkestri; 9.32 Plošče; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Sprint glasba: 14.05 Glasba in nasveti; 11.00 Kim: 11.32 Min juke-box; 11.45 Pravljice; 11.51 Glasbeni intermez-zo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Telovadnice in stadioni; 14.15 Ca-sadei; 14.33 Poje Fred Bongusto; 15.00 Življenje v šoli; 16.05 La vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glšsba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.32 Crash; 21.00 Glasbeno srečanje; 21.32 Operni oder; 22.45 Pop-jazz. RADIO 1 RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Vprašanja Radiu 2; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Esse TV; 9.35 Lepa nedelja vse; 11.00 Radiotrionfo; 12.15 Revival; 12.45 Čas resnice; 13.40 Piknik; 15.20 Jesen; 17.15 Popevke: 18.45 Disco azione- 19.00 Radiodiskote-ka; 19.50 Opera 77; 21.00 Radio 2 - ventunoventinove; 22.45 Lahko noč - Evropa. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 O zakonodaji; 8.50 Peščena ura; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Ljudje pojejo; 11.30 Gospodar noči; 12.05 Par besed- 12.30 Samadhi; 13.30 Glasbeno srečanje; 14.05 Slovnica; 14.20 Jazz; 14.30 Strnjena komedija; 15.05 Lo spunto; 15.45 Pri-mo NIP; 18.35 Mladina in kmetijstvo; 19.35 Večeru-, programi; 21.05 Evropa objektiv; 21.40 Dober večer doktor; 22.00 Jazz; 21.35 Lahko n6č. SLOVENIJA SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši . . ; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11.00 Pogpvor s poslušalci, 11.15 - 13.00 Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Nedeljska reportaža; 13.45 Obisk pri orkestru RT'7 Ljubljana; 14.<)5 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra; 'M.30 Obvestila rili zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Plesna glasba za vas; 00.05 Preludij za orkester; 00.30 Pop, rock, beat. 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringa raja; 9.20 Pesmica in pozdravi za mlade risarje; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam,,;. ,* 14.05 Pojo a-materski zbori; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naši znanstveniki pred mi krofoftom; 16.00 « Vrtiljaka; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Giacomo Puccini - Gianni Schicchi. Nedelja, 16. oktobra 1977 Ponedeljek, 17. oktobra 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.30 Praznični dan 13.00 Dnevnik 1 - OB 13. URI 13.30 Dnevnik 1 — VESTI 14.00 Domenica in . . . 14.20 Predstavitev iSecondo voi* 15.25 šerif v Nei Yorku - TV film 16.25 90. minuta 17.00 Secondo voi 18.15 Helikopter prihaja - TV film 18.50 športni dogodki 19.00 ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO 20.00 DNEVNIK 20.40 ženska - prvo nadaljevanje 21.45 ŠPORTNA NEDELJA 22.45 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK ITALIJANSKA TV Drugi kanal 12.30 Viki Viking - risanke 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.15 športni, dogodki v neposrednem prenosu: V evroviziji: Kolesar, dirke Drugi polčas tekme rugbyja 17.45 Napoved mograma za prihodnje dni 18.05 Nekaj posebnega 18.35 SPENCERJEVI PILOTI 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 Nedelja sprint 20.40 FELICIBUMTA - tretje nadaljevanje 22.00 Dnevnik 2 - DOSSIER 22.55 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 23.10 Protestantizem Prvi kanal 12.30 Argumenti: Kinoteka - Antropologija 13.00 Knjižna polica 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Retorika današnje kulture 17.00 Amedeo Nazzari 17.05 Lira: Zgodovina dendme e note 18.00 Argumenti: Umetnost 18.30 Presenečenje 18.50 Osmi dan 19.20 Mama na štirih kolesih — TV flm 19.45 Almanah Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 MARIA ŠKOTSKA - film 22.25 BONTA' LORO Ob zaključku DNEVNIK, Da nes v parlamentu in Vremen ska slika JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Za nedeljsko dobro iuiro 9.35 S. Karcnovič: NA VRAT, NA NOS 10.25 Poletje na otoku Alirabelle 10.55 Karino — nadaljevanka 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 15.15 Križem, kražem 15.30 Življenje lisice 16.00 Okrogli svet 16.15 Rokomet: JUGOSLAVIJA -ZRN 17.50 OVČAR - film 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 /. Ivanac: NIKOLA TESLA 21.05 500 let Krškega 21.25 Mesto v cvetju 21.55 DNEVNIK 22.05 Nogomet: RIJEKA - HAJDUK 22.35 športni pregled Koper 18.30 Rokomet: JUGOSLAVIJA -ZRN 19.30 Otroški kotiček Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino: KARLSSON NA STREHI -TV film 17.25 Prigode mačka Silvestra — risanke 17.35 Kaj se igramo? 18.00 Laboratorij 4 18.25 Iz parlamenta in / DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.50 Spaziolibero Programi pristopanja k TV 19.05 Superstar 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Kraljevi banditi — četrto nadaljevanje 21.50 čigavo je zdravje 22.40 Dnevnik 2 -- ziADNJE VESTI 22.55 Beethoven JUGOŠLPVNrv, TV Ljubljana 9.05, 10.00, 11.05, 15.05, :6.00 TV V ŠOLI Prav oris, Aluminij, Napetost površine, Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis, Za najmlajše 17.15 Vrtec na obisku: iHalo, tu reševalci 17.25 Z,ako :i divjine 17.50 Obzornik 18.05 človek in duševna stiska 18.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Buljan: DOLGO POTO VANJE V BELO 21.30 Kulturne diagonale 22.10 DNEVNIK 20.00 27. "kdffdl. " žo.irsftei...... ..... 20.35 Noro poletje — film 22.15 dal' Zagreb 10.00 Otroški spored 11.30 Kmetijska oddaja 14.10 ROBIN HOOD 15.00 Nedeljsko popoldne 22.05 Noaomet: RIJEKA - HAJDUK Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 PbVneit dela za človeka 21.25 ODRSKE LUČI 1 22:20* Btnem večer Zagreb 17.45 Potovanje okoli sveta 18.00 Reci. mi, reci 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 20.00 Ambasadorji 22.25 Dokumentarni filrh JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 18. DO 22. OKTOBRA 1977 TOREK, 18. oktobra 8.30, 10.30, 14.30 TV v šoli; 16.05 Šolska TV: Projekcije geografskih kart; 17.10 Dogodivščine meškega konjička; 17.25 črna puščica; 17.50 Obzornik: 18.05 Muppet show; 18.35 Jugoslovanska trimska televiz ja; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike: 20.45 G. Flaubert; Gospa Bovary; 21.40 Obrazi jazza; 22.10 Dnevnik; 22.25 Rokomet: Celje - Slovan. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Nedelja dobrih ljudi - film; 22.15 Aktualna tema, , SREDA, 19. oktobra 8.50, 10.00 TV šol” 13.55 Nogomet: Diosgyor - Hajduk; 17.25 A. Ingolič: Na poti v svobodo; 17.40 Zakladi brizanskega muzeja; 18.05 Obzornik; 18.25 Spekter - dok. oddaja; 18.55 Flavta - glasbena oddaja: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna; Jaz, Pet ko; 21.50 Včeraj, danes, jutri: Vse listje gozda; 22.35 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 14.25 Nogomet; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Samo resnica: Dvom; 21.25 Canazei - turistični dokumentarec; 21.45 Evropa v naši* rokali; 22.15 Voda -njena ljubezen. ČETRTEK, 20. oktobra 9.00, 10.00, ll.Oo TV v šoli: 15.00 Šolska TV; 17.25 Čudoviti svet muca Filemona; 17.35 Obzornik; 17.50 Modri plašček; 18.25 Skrivnosti morja; 19.30 Dnevnik; 20.00 Borštnikovo srečanje; 22.05 Miniature; KOPRSKA BARVNA TV 19.25 Jugoslovanske trimska tele- vizija; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Sedem pištol za Gringa - filtri: 21.55 Ladja miru; 22.05 20 minut z . . . PETEK, 21. oktobra 8.25, 9.50, 15.00 TV v šoli; 10.55 Velika šolska ura; 17.15 Križem kražem: 17.25 Pisani svet; 17.55 Obzornik; 18.10 Čez tri gore: Šentjernejski oktet; 18.45 Hrvaški narodni parki; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 N. Cripp: Družinske vez:, 20.30 Razgledi: Moj delovni dan; 21.25 Policijske zgodbe; 22.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Ljudj • hočejo živeti -ifilm; 22.25 Likovni nokturno. SOBOTA, 22. oktobra 8.00 čudoviti svet muca Filemo- na; 8.10 A. Ingolič: Na poti v svobodo; 8.25 Modri plašček; 8.55 Pisan' svet: 9.25 Dogodivščine morskega konjička; 9.40 Človek in du ševna stiska; 10.00 Včeraj, danes, jutri; 10.45 N. Cripp: Družinske vezi; 15.45 Nogomet: Čelik ■ Rad-ničk'; 17.25 Jugoslovanska trimska televizija; 17.40 Sto dni po otroštvu; 19.15 Risarka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 Ples vampirjev - film; 21.25 Moda za vas; 21.40 Dnevnik; 22.35 Sejem zabavne glasbe v Rimu. KOPRSKA BARVNA TV 14.25 Nogomet: Čelik - Radnički; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Novi zdravniki; Sestri; 21.30 Zgodovina italijanskega odporniškega gibanja; 22.30 Quando le Saiamandre bruciano - film. 33. ° Kitajski dnevnik tivnejših mladih kadrov kitajske po kulturni revoluciji. Tega mu seveda zdaj na Kitajskem ne štejejo več v dobro. Narobe, govprili so nam celo, da je med vsemi člani ♦bande- štirih« imel prav on najbolj izrazite buržoazne navade in ideje. V tem boju je Čiang Čing zelo aktivna ob maršalu Lin Piau, ki je leta 1959 zamenjal takratnega obrambnega ministra Peng Te-huaja. Toda prava aktivnost Čiang Čing se začne šele leta 1966. Avgusta, tega leta je namreč CK KP Kitajske oznanil začetek -Velike kulturne proletarske revolucije«. Takrat postane Čiang Čing glavna pomočnica Čen Po-taja, Mao Ce-tungovega/sekretarja in vodje skupine v centralnem komiteju, ki je odgovorna za kulturno revolucijo. Zanimivo je, da je Čen Po-tai v kulturni revoluciji kmalu -odletel«. Leta 1964 je imela Čiang Čing pomemben govor, ki so ga pozneje označili za začetek kulturne proletarske revolucije. Ravno tako so pozneje govorili, da je prav Čiang Čing -zaigrala budnico kulturni revoluciji« v novembru leta 1965, ko je s pomočjo novinarja in kritika iz Šanghaja, dotlej neznanega Jao Ven-juana, (kot član «bande štirih« je bil odstranjen skupaj s Čiang Čing) ostro kritizirala Vu Huanovo dramo, v kateri naj bi avtor, kot vemo. alegorično napadel Mao Ce-tunga. Politična kariera poznejšega voditelja Kitajske se začenja prav v času, ko je v Šanghaju kot glavni urednik manjšega časopisa, ki izhaja še danes, začel boj* zoper Mao Ce-tungove nasprotnike in tako postal eden najperspek- Vse junake fevdalne Kitajske morajo zamenjati delavci, kmetje in vojaki Lin Piao, maršal in obrambni minister, je postavil Čiang Čing za posebno svetovalko rdeče armade za kulturna vprašanja. Dobivala je čedalje večjo in izrazitejšo moč. Lin Piaa, naslednika Peng Te-huaja, je Mao namreč med drugim zadolžil, da iz armade odstrani vse tendence, ki zagovarjajo -profesionalizem in birokratizem«. V teh letih je bila politična organizacija kitajske armade popolnoma spremenjena, okrepljena je bila vloga partije v njej. Politični teren je bil kot nalašč za ambiciozno Maovo ženo. Čiang Čing je tako postala glavni sodnik in arbiter za umetnost, opero, film, glasbo. Ona določa, kaj je in kaj ni -prava proletarska umetnost«. V tem obdobju so vsi kulturni delavci in umetniki podvrženi procesu prevzgoje ob fizičnem delu in cele gledališke skupine so mobilizirane za službo v rdeči armadi. Čiang Čing proglase za -zastavonošo rdeče garde«. Z vso vehemenco zahteva zamenjavo stare kulture, starih navad in idej, zamenjavo vsega buržoaznega in fevdalnega z novim, zamenjavo starih junakov s pravimi ljudskimi junaki, z delavci in vojaki ter seveda s kmeti. Po padcu Liu Šao-čija moč Maove žene narašča, postane članica politbiroja, po padcu Lin Piaa pa se povzpne do neslutemh višin. Njeni privrženci, ljudje, ki jih je dvignila na površje kulturna revolucija, so že v politbiroju. Leta 1973 Čiang Čing baje zapasti mizo in posteljo svojega moža, velikega Mao Ce-tunga, in odtlej živi sama. Nobenega dvoma ni več, da je postala samostojna politična osebnost. Mao Ce-tung je že razmeroma zgodaj, tako vsaj zdaj pišejo in tako so nam tudi rekli, opazil pri svoji ženi željo po oblasti in politični moči. V Ljudski republiki Kitajski smo te dni brali, da je Mao svojo soprogo in ostale tri člane politbiroja nekajkrat opozoril, naj se ne vedejo kot grupa, kot banda, naj se ne obnašajo sektaško, ker bodo sicer propadli. V družbi nekaterih visokih kitajskih partijskih funkcionarjev je baje celo izjavil: -Čiang Čing je preveč oblastiželjna. Svojega prijatelja Vang Hung-vena hoče postaviti na čelo vsekitajskega ljudskega kongresa, sebe pa že vidi v vlogi predsednika KP Kitajske.« Težko je preveriti, ali je to res ali ne. Zdi pa se zelo verjetno. Poznejši dogodki so namreč potrdili možnost, da je Čiang Cing zares hotela poseči tako visoko po oblasti. Potem ko sem o čiang Čing prebral nekaj tujih virov, sem se odločil, da poprosim naše kitajske vodnike za kako njihovo informacijo o njej. Res so mi jo našli. V «Peking'Informations« sem v članku nekega Jen Vena prebral: -Zločinska četverica se v zaroti za nasilno polastitev državne in partijske oblasti ni ustrašila ničesar, da bi si zagotovila absolutno avtoriteto. Ena izmed njenih zvijač je bila tudi trditev, da je bila Čiang Čing pobudnica revolucije v pekinški operi in da je skrbno izdelala sedem vzornih libretov za pekinško opero in balet, ki so bili pomemben revolucionarni mejnik v kitajski književnosti in umetnosti ter da je bila zastavonoša revolucije v književnosti in umetnosti. Ali je bila res zastavonoša? revizionizma. Ona pa je označila Lin Piaa za bleščeč zgled, čen Po-taa, Vang Hung-vena, Čang čung-čiaa i11 Jao Ven-juaria pa za predstavnike prave linije. V za-meno so jo ti petolizniško povzdigovali v oblake. Še v začetku leta 1966 je Lin Piao navdušeno pozdravil prP hod Čiang Čing na politični oder. Izjavil je, da irtia bistro glavo in da je politično močna in izvedenka v umetnosti. čen Po-ta jo je primerjal z Dantejem in celo 1 Lu Hsunom, z našim velikim pisateljem, mislecem in revolucionarjem. Zanjo je re|tel, da je pogumen zastavonoša literarne in umetniške revolucije, čang Čung-čia* je izjavil, da so vzorna revolucionarna dela, ki jih j® ustvarila Čiang Čing, odprla novo obdobje za proletarsko revolucijo v književnosti in umetnosti. Jao Ven-juaA pa je trdil, da je bila revolucija, ki jo je vodila v pekinški operi, čudovit zgled za revolucijo v književnosti in umetnosti. Po tej poti so ji bile pripisane vse zaslugi Vendar, pravi pisec, se je revolucija v pekinški operi začela in razvila pod neposrednim vodstvom našega velikega voditelja in vzgojitelja predsednika Maa. Ko je naše ljudstvo obsodilo zločinsko četverico, so književniki in umetnostni delavci razkrili številna dejanja, ki dokazujejo, da je bila politična sleparka, ki si je pripisala vse uspehe, dosežene v tej revoluciji. Kako so ji dodelili vzdevek -zastavonoša«? Resnica je ta, da so jo povzdigovali v oblake in jo razglasili za -zastavonošo« Lin Piao, čen Po-ta in trije preostali iz četverice. Vang Hung-ven, čang Čung-čiao in Jao Ven-juan, ti kolovodje Leta 1962 je Mao sklical in predsedoval deseti plenarni seji centralnega komiteja, na kateri je izčrpno formuliral tedanjo partijsko linijo za vse zgodovinsko obdobje socializma, rekoč, da se socialistična družba razširja na precej dolgo zgodovinsko obdobje, v katerem so vedno bili razredi in nasprotja med razredi in razredni boj, pa tudi boj med socialistično in kapitalistično potjo ter nevarnost obnove kapitalizma. Izdal )e veliki poziv: 'Nikoli ne pozabimo na razredni boj!’ Leta 1963 in 196* je namignil na književni in umetnostni oddelek, ki st«* bila takrat pod nadzorom Liu Šao-čia, izrekel pomembni pripombi o književndsti in umetnosti in prodorno poudaril, da se bosta brez temeljite ideološke predelave nekega dne usodno spremenili v zaprti skupini po zgledu Peto-fijevega krožka na Madžarskem, da ekonomski temelj družbe ni več isti in da Jo umetnost, ki kot del nadstavb* služi temu temelju, danes še velik ^ffioršlIcHffieviilk 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 16. oktobra 1977 NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Trie s tima v Vercelliju tržaški igralci upajo na osvojitev točke čelu nasnjf nastop Triestine v Ver-lls,Ju je. izredno važen za nadaljnjo Po n ■ aake enajsterice v C ligi. domačem porabi v!?11 's'cer solidni ekipi iz Lodija, ElnK^?n0vni P°raz pahnil Triestino jetnik v sP°dnji del lestvice z ver-sledin neSaMvnimi psihološkimi po-stva a,m*’ zla.sti ob upoštevanju dej-zeu ’ aa ima Triestina pred seboj čerh'??rerl koledar in predvsem nutlr,1,Z, dinesejem, ki je v tem tre-fj., 1,0 j®>t kaže, v odlični tehnični, 2 ai >n psihični kondiciji. ha najmanj, kar mora Triesti- čen ^„efcclliiu doseči, vsaj neodlo-m1, če 1)1 že zmaga ne bila Prvi' . ga se dobro zaveda v 0*.^ trener Tagliavini, ki je obra^,J)rav iz tega razloga okrepil temino vrsto svojega moštva, s drejJ/a je iz napada izključil An-svojp j nikakor ne more doseči rrigi lainske forme, in na njegovo lcušp v*djučil sicer mnogo manj izvid aega Franco. Vendar je pre-*°hiet *ati modrosti tudi v no-pok„, ; ^e bi s<* namreč med igro balo * ^a Francova vključitev ne J« Zaželenih rezultatov, bo na klo-drek rP?ervne igralce sedel tudi An-ku ^.bo lahko v vsakem trenut-strocil v igro. fennVe^a pa bi bilo prav tako zgre-1 ee bi Tagliavini izbral že od '"'“'•'im...., samega začetka obrambno taktiko. Pravilo, da je najboljša obramba napad, je še vedno veljavno in se mu zato ne kaže odreči zaradi ra-čunice, da je točka dovolj. Pro Vercelli je na svojem terenu nevarna enajsterica, ki lahko zmeša račune tudi boljšim moštvom, toda nepremagljiva ni. Z ■ odločnostjo in morda še z malce športne sreče jo lahko tudi Triestina preseneti. • Triestina bo igrala z naslednjo postavo : Bartolini: Berti, Lucchetta; Polit-ti, Schiraldi, Salvadori; Franca, Fontana, Dri, Trainini, Marcolini. Rezerve: Valsecchi, Andreis, Zanu-tel, Marcato. A. K. OBVESTILA ŠD SOKOL obvešča, da bo naslednji trening dinge odbojkarske ekipe v torek, 18. t.m. ob 17.30 v nabrežinski občinski telovadnici. tt • • ŠD SOKOL obvešča, da bodo treningi miniba-sketa ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 17. ure v nabrežinski občinski telovadnici. NOGOMET ITALIJANSKI IGRALCI V SLOVENSKIH DRUŠTVIH «Nisem proti slovenskemu pozdravu» Mala «anketa» na Goriškem je pokazala, da so razni izgovori s tem v zvezi res samo - izgovori Nova športna sezona se je v glavnem že pričela in z njo se porajajo novi, posebno pa se ponavljajo »stari* problemi našega zamejskega športa. Na zadnji skupščini članic ZSŠDI, ki je bila septembra v Nabrežini so namreč dokončno sklenili, da »morajo'slovenske ekipe na uradnih prvenstvih pozdravljati v slovenščini*. Ta problem obstaja predvsem pri nogometnih ekipah, saj je pri ostalih športnih panogah zadeva že rešena. Odbor ZSŠDI se je že vrsto let ubadal s tem vprašanjem in pozival vse svoje članice, naj pozdravljajo na igriščih v slovenščini, toda ni vedno in povsod naletel na odobravanje lastnih članic. Med opravičili, ki so jih naši športni delavci navajali, je bila tudi prisotnost italijanskih igralcev v slovenski ekipi, ki nočejo pozdravljati v slovenskem jeziku. Prav zaradi tega se je skupina mladincev na Goriškem odločila vprašati za mnenje italijanske igralce, ki nastopajo v nogometnih društvih Juventina iz Štandreža, Mla-dčst iz Doberdoba in v Sovodnjah. Igralcem so zastavili dve vprašanji: a) Kako se počutiš v slovenskem društvu? niniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii|l,||,fimii,|,|,,II|l|„|,||||mi,,ll|,l||||m„,||limi„|||mi,|nu, urnim iiimiiiiimimiiimiim umnim ,11,, imiuui DELOVANJE ZSSDI ^°3ometna komisija ponedeljek je bila urad- ^SŠDl*°*ia?na nogometna komisija ^fUže’«iVa ‘1 (Bre~U1,-^ru*tev je bila zadovoljiva ‘flru’' • kateri ima vsaka članica ga ki S°j> nogomet, svoje- ^»ški CKa a*ana' Udeležba s strani Za\g> Kras, Primorec, Primorje'in P ' ta sostvr?*? tcr Miliča je sestanku pri- refjV;’ Poleg članov odbora ZSŠDI, cev ^®ia Rupla in njegovih sodelav- tudi trener Softič. Velja bil dh 'n obenem pohvaliti, da je hrt • st°P vseh prisotnih zelo od-(|a .'n konstruktiven, kar pomeni, Ptci storjen važen korak na-p,J v Prizadevanjih za sanacijo in Pri ^itev tega resorja, ki ima •hal®*8 nekatere že kronične ano-raia1(7 Če bo komisija trezno zao-•hetn 'n Proučila kompleksno nogo-jL 0 Problematiko ter če se bodo hj * Va ravnala po smernicah ZSŠ ve 0n *aeela postopoma uvajati no-1 #aDftPr ^emc> bo mogoče s, skupnim ,(in morda tudi -žrtvijo) <>v joj I 6tia odpraviti vse negativne li i|.5» ki so doslej hromili im meto,-Ho 0 luč na to priljubljeno šport-M 1 g0- • sPec'fičnimi vprašanji, o kale ]e tekla beseda, naj omenimo Hanj^oruejše. Ker je veliko poko j nje slovenskih trenerjev ta-sjte H, planske kot tudi za mladin-dj*kipe, raora biti obveza vseh Hetu6v> da stimulirajo svoje tre-te, ^ odroma potencialne intcresen- *oVn., ** množično udeležijo stro-fal0 ” tečajev, ki jih bo organizi-wv Trstu ZSŠDI, oziroma nogo-treil a rveza FIGC. Z ojačenjem bgodiT jega kadra bomo ustvarili ^žvoj e Pogoje za vsestranski Vla„,‘a tudi razpfava o tem, zakaj OfiSta ,v nogometnih krogih misel-toetj’ , j® treba brezpogojno stresti -*e Po tekmovalnih rezultatih, vew e ^ zaradi tega društvo izne-katCrSv°^ Primarni vlogi in krši ne-osnovna načela, česar pa si v°ščit' društva ne bi smela pri-rll^Vni' Kako rešiti ta vprašanja? SfM ya naj skupno izdelajo okviren Vseni r°*n' načrt, ki naj sloni pred-Uo, j. ®a izrazitejšem delu z mladi-Wi l,° le treba pravilno vzga-StVen“ vsestransko uokvriti v dru-l>i -i® delovanje. S takšno matrico Peta? .nptimalnih pogojih lahko v stavi, i!et'b imeli dobre ekipe, sc-*r*iC| o izključno z domačimi 1-tev ' Nujno potrebna je ustanovi-kredn gornel p* ivHadini morajo zato vsi klube največjo pozornost, da P,.., Prišlo do praznin med posa-vki)u<. 1 generacijami. Zato treba 12, i„?Va*i talentirane mladince od Nthsi? starosti dalje s skupnimi Dastoj,- nd treningi in z občasnimi •graiCl na raznih tekmovanjih, da ^Ted a0*?'0 Potrebno motivacijo. »S'n Pričetkom letošnjega prven-"krožni poslalo društvom Pjih0val<0> dla morajo po statutu *idpe n Seic Potekati v slovenščini, 'lati o? niorajo na igriščih pozdrav-itVa slovensko. Nekatera dru-®e n« , uredila, za tiste člani-»iftemi ki se ne bodo držale teh disciniiC’. bo odbor prisiljen izreči Pr^n/ke ukrepe. l^ena * Vn'ki društev so tudi dali l*alo „„fnerjev (skupno IM, ki se sedež(j e^ali že jutri, ob 18. uri na bpecjfl. "SSDI, da se pogovorijo o Dovje. problematiki in da usta-'renersko organizacijo. ^°ia',kar&k! tečaj J&I ()^ni° soboto In nedeljo je ZS *arkai-«u k''*-3**’ na Kontovelu «ko-tr«iier ki \veek-end», ki ga je vodil bjl Se_ eter Brumen, ki bo v letoš-jDlavce nuti*l našim košarkarskim (daj u ^bčasno strokovno pomoč, 'reniie bil namenjen igralcem in ka žei(*nV vendar pa je bila udelež-n» vsii: . r»mna in se nam sponta-b*aia fle vprašanje, kaj je vsemu % n Wok? ?eD)a aPirjn so prizadevanja Zdm-*ader si Se 'gralski in trenerski 'rokovno usposobi, zelo po- zitivna in predvsem potrebna za u-speh takih pobud pa je odločilen pristop in sodelovanje posameznih društev. Če društva ne izkoriščajo igralcev, pomeni, da nekaj ni v redu. Pa le ne bo držalo, da hoče naša košarka zavestno ubrati rakovo pot? Komisija za tisk In propagando V sredo je bila prvič sklicana komisija ZSŠDI za tisk in propagando, katere namen je pmivilno in dosledno obveščanje širše javnosti o delovanju naše krovne športne organizacije in torej posredno o vsem zamejskem športnem dogajanju. To bo treba uresničiti predvsem pri časopisih, oziroma ustanovah (v prvi vrsti velja to za matično domovino), kjer je obveščanje pomanjkljivo o-ziroma sploh ne obstaja. Z občasnimi ali periodičnimi komunikeji bo ta komisija, po dogovoru z odgovornimi uredniki, skušala predočiti širši javnosti specifično problematiko naše športne,.politike, v »Babi«, da bo osveščenost privedla do večjega razumevanja In tudi konkretne podpore prizadevanjem naših športnih delavcev. Govor je bil tudi, da bi ob koncu tekmovalne sezone komisija izdala brošuro, neke vrste almanah, ki bi poleg globalnega pregleda tekmovalnih dosežkov naših društev in posameznikov vseboval tudi globja poročila o zamejski športni problematiki ter specifične strokovne dopise. Še v tem tednu sc bo komisija spet sestala in bo dokončno definirala nekatera svoja stališča ter bodoči program v vseh potankostih. Odbojkarska komisija Na petkovem izrednem sklicanju komisije za odbojko so dokončno potrdili, da bo trenerski tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak iz Raven na Koroškem Štefan Filipančič, 29. in 30. t.m. v Dolini na sedežu ŠD Breg, in sicer v soboto od 15. d«* 19. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. V soboto zvečer naj bi organizirali prijateljsko tekmo med našima ženskima šesterkama, ki naj bi služila kot predmet nadaljnje razprave. Glavna tema tečaja bo: »Tehnična priprava ekip na prvenstvo*, udeležba vseh trenerjev, ki delajo po društvih, pa je obvezna. Priporočljiva je prisotnost tudi igralcev ali drugih odbojkarskih delavcev, ki bi se v perspektivi lahko posvetili trenerskemu poslu. Ker bodo tedaj zbrani vsi naši trenerji, bodo ob tisti priložnosti tudi ustanovili trenersko organizacijo. V istih dneh se bo sicer odvijal v Gorici pod okriljem odbojkarske federacije podoben tečaj za trenerje iz naše dežele, vendar pa je komisija smatrala za potrebno, da se naši trenerji u-deležijo tečaja ZSŠDI, ker bo zanje verjetno koristnejši in ker ni bilo mogoče najti drugega časovnega termina. Danes zjutraj bodo ob 10.30 v dnigem sklicanju volitve pokrajinskega sveta odbojkarske federacije FIPAV. Po sklepu vseh prisotnih članov komisije ZSŠDI bodo naša društva predstavila kandidaturo slovenskega odbojkarskega delavca in z ozirom na število razpoložljivih glasov bi njegova izvolitev ne smela biti v dvomu. Končno je bilo sklenjeno, da bo ženska reprezentanca, v skladu z letnim programom, imela svoj prvi skupni trening v nedeljo, 6. novembra, ob 9. uri. pri Banih. STRELJANJE Državni prvak Žarko Fucka danes v Rimu Žarko Fučka, član ip tekmovalec SK Devin, je italijanski prvak v streljanju s puško velikega kalibra na 300 metrov. Dne 16. septembra t.l. se je Žarko udeležil italijanskega prvenstva v streljanju v Bel-lunur-Pred dnevi mu je UITS sporočila, da ga pričakujejo danes (16. 10.), v Rimu na olimpijskem strelišču v Ul. Tor Di Quinto, da ga u-radno proglasijo za italijanskega prvaka. Ob tej priliki mu člani in odborniki SK Devin toplo čestitajo, tekači pa mu obljubljajo ogorčen boj na smučiščih, saj pravijo, da imajo edinstveno priložnost, da premagajo državnega prvaka. V ORGANIZACIJI SK DEVIN Kraški ocenjevalni pohod Po vzponu na Krn in ocenjevalnem pohodu na Ojstmik se je planinski odsek SK Devin odločil, da priredi 30. oktobra tega leta, tudi pohod na domačih tleh. Pohod, ki se bo odvijal po kraških gričih, bo ocenjevalne oblike. Udeležijo se ga lahko e-kipe in družine,, najmanj tričlanske. Kot na Ojstmiku bo tudi tu poskrbljeno za jedačo in pijačo. Podrobni ppogram in pravilnik bo organizator pravočasno objavil v dnevniku. š. F. ODDAJA O NOGOMETNI PROBLEMATIKI * Z jutrišnjo oddajo «Glasbeni ping-pong», ki jo lahko poslušamo na valovih Radia Trst A od 15.35 do 16.30, se prične niz oddaj, ki bodo obravnavale problematiko našega amaterskega nogometa. Poslušalci lahko neposredno sodelujejb pri oddaji in telefonsko izpričajo svoje mnenje ter izrečejo športne napovedi. KOŠARKA Več prijateljskih tekem naših ekip Danes in jutri bodo naše košarkarske ekipe odigrale več prijateljskih tekem, in to v okviru priprav na skorajšnji začetek raznih prvenstev. Borova članska ekipa, ki bo igrala v promocijskem prvenstvu, se bo jutri, ob 20.30, na igrišču na Mira-marskem drevoredu, spoprijela s Ferroviariom. Danes pa bosta v Dolini dve tekmi. Ob 9.30 bodo Bregovi košarkarji letnika 1962 in mlajši igrali proti naraščajnikom Kbntovela, ob 11. uri p: bo mladinska tekma Bor - Kon-tovel. b) Združenje slovenskih društev v Italiji, katerega je član tudi društvo, v katerem nastopaš, je na svoji zadnji skupščini pozvalo vsa slovenska društva, da morajo pozdravljati na igrišču v slovenščini. Kaj meniš ti o tem? ŠD Juventina iz štandreža Odgovori igralcev italijanske narodnosti pri ŠD Juventina iz Štandreža: Giorgio Tavčar (vezni igralec - 20 let) a) Pri Juventini sem se vedno dobro počutil, saj sem pravzaprav zrasel v njej. b) Glede pozdrava pa je meni vseeno. Franco Russo (napadalec - 21 let) a) Ob vstopu v ekipo sem imel majhne probleme in to nikakor ne zaradi jezika. b) Nisem proti slovenskemu pozdravu, mi je pač vseeno. Loris Spessot (vratar - 30 let) a) Pri štandreškem društvu sem le dve leti. V začetku, moram priznati, sem se znašel v zadregi, toda sedaj sem se ambientu že prilagodil. b) Strinjam se, da slovensko društvo pozdravlja v slovenščini, toda zdi se mi primernejši dvojezičen pozdrav. Flavio Zin (branilec - 23 let) a) Od 14 leta sem pri Juventini in prav res nimam nobenega predsodka ne do svojega matičnega društva in ne do slovenskega jezika. b) S sklepom ZSŠDI se strinjam le delno. Menim namreč, da bi morale' slovenske ekipe pozdravljati najprej v italijanščini (in to iz olike do nasprotne ekipe), nato pa v slovenščini. Claudio Lorenzon (vezni igralec - 29 let) a) Počutim se dobro v tem moštvu. Nisem imel nobenih težav, ko sem pred tremi leti prišel k Juventini, h kateri sem pravzaprav sam hotel priti. b) Ker nogometna prvenstva organizira italijanska nogometna zveza, je potreben tudi italijanski pozdrav. Franco Uras (napadalec) a) Pred leti sem že nastopal z drugo slovensko enajsterico in sicer z bazoviško Zarjo. Priznati pa moram, da se bolje počutim pri štan- še zahteve in splošnega položaja slovenske manjšine v Italiji, se je opravičil, da vsega tega pravzaprav on ni vedel in je priznal, da je zahteva ZSŠDI upravičena). Franco Pivec (trener) a) Sem na pol Slovenec, čeprav ne govorim več slovenskega jezika. Takoj sem se dobro znašel med do-berdobskim prebivalstvom, ko sem prevzel trenerske posle pri Mladosti. b) Moje geslo je: «Brez razlik, vsi le športniki*. Zato menim, da bi slovenski pozdrav lahko prinesel slab psihološki moment v moštvu, če gledalci, tudi če ne iz hudobije, začnejo zmerjati s «sciavi», in morda še kaj hujšega, ne da bi se pravzaprav zavedali kaj govorijo. Morda prav zaradi takih malenkosti lahko izbruhne med gledalci pravi »požar*. Nisem proti Slovencem in spoštujem njihov jezik. Sem pa mnenja, da se v športu ne sme gojiti politike ali rasizem temveč samo šport kot agonizem, zabava in razvedrilo. ŠD Sovodnje (V letošnji sezoni ne nastopa v sovodenjskih vrstah noben igralec italijanske narodnosti. Zato smo se odločili, da intervjuvamo le enega igralca, ki je v minulih sezonah branil barve sovodenjske enajsterice). Edi Sambo (napadalec - 21 let) a) Sedaj nastopam pri ekipi Au-daxa iz Gorice. Igral sem dve leti pri Sovodnjah in moram priznati, da sem se počutil kot doma. b) Glede pozdrava bi se strinjal z dvojezičnim. V srečanjih med slovenskimi ekipami pa s slovenskim. K vsemu temu ne bi dodajali komentarja, saj je že samo dovolj zgovorno. Dodati pa vsekakor moramo, da italijanski igralci (vsaj tisti, s katerimi smo govorili) načelno niso proti slovenskemu pozdravu. Zaključek: eden izmed tolikih kamnov spotike v zvezi s slovenskim pozdravom je vsaj delno odvaljen. Upravičeno sedaj lahko pričakujemo, da bo v tej novi sezoni čimveč naših ekip na igriščih pozdravljalo s slovenskim pozdravom »Zdravo*!. Slovenski igralci so naravno, za slovenski pozdrav. Pripravil: Igor Komel Sodelovali: Darij Cotič, Marko Jarc, Ivan Plesničar in Vili-Prinčič. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ZADNJI STRANI iiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiijiiiiiiHijiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiirfiliiiiiimiiiMiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiHHiiiiiiiiiniii KOLESARSTVO V PRETEKLIH DNEH Plodni stiki Adrie s KZS v Ljubljani Sodelovanje med zamejskimi kolesarji in onimi iz matične domovine, bo postalo še tesnejše ŠAHOVSKA PANORAMA Z današnjo številko smo počaščeni. I že pred 4 leti podal v Informatorju i bo v naši tedenski rubriki začel' tudi velemojster Gipslis! Sedaj bo sodelovati slovenski velemojster Va sja Pirc. Pirca ne rabi posebej predstavljati, saj je v slovenskih, pa tudi svetovnih šahovskih krogih prav dobro znan. Omenili bi le to, da poteka letos 50 let, odkar je osvojil mojstrski naslov, v tem času pa je odločilno prispeval za razvoj slovenskega, pa tudi jugoslovanskega šaha z izredno igralsko, publicistično, pedagoško in propagandno dejavnostjo. V soboto so se v Ljubljani, na sedežu kolesarske zveze Slovenije, sestali na informativnem sestanku predstavniki kolesarskega kluba A-dria iz Lonjerja ter predstavniki kolesarske zveze Slovenije, s predsednikom Čemažerjem na čelu. Na srečanju, ki je bilo' izredno zanimivo in plodno, so se domenili tudi o programu sodelovanja v prihodnji sezoni. To bi moralo, biti, vsaj po dreški Juventini, saj so me takoj okvirnem načrtu, še plodnejše kot sprejeli v njihov krog, kot enega izmed njih. b) V zvezi s pozdravom pa si ne delam problemov. Ko so nam priporočil), da naj pozdravimo po slovensko, sem vedno Jjfez. pripomb pozdravil. ŠD Mladost Iz Doberdoba Nordio Faccio (branilec) a) Nisem imel nobene težave, ko' sem stopil v vrste Mladosti, saj sem že prej poznal precej Dober-dobcev. Druži nas ljubezen do nogometa in do športa nasploh. b) Kar se pa tiče slovenskega pozdrava mislim, da je prav, da slovenska ekipa pozdravlja v slovenskem jeziku. Ennio Barbana (vezni igralec) a) Že takoj ko sem prišel v Doberdob, sem se dobro počutil, saj sem bil resnično lepo sprejet. Tudi na igrišču so mi precej zaupali, kar izkazuje dejstvo, da so me postavili za kapetana ekipe. b) Ko so mi ukazali, sem pozdravil po slovensko, sicer pa sem pozdravil z «Hip, hip, hurra*. Nisem proti slovenskemu pozdravu, mislim pa, da bi se ta moral omejiti na srečanja s slovenskimi ekipami. Fulvio Marizza (branilec) a) Slovence poznam že od mladih let in sem se dobro počutil med njimi, tako na igrišču v vrstah Mladosti, kot tudi izven njega. b) Ne morem pa razumeti, zakaj zahtevate slovenski pozdrav, ko vendarle živimo v Italiji. (Op.: Po kratki obrazložitvi na- letos, ko je prišlo do vrste izmenjav gostovanj tako v Sloveniji, kot na Tržaškem. Osrednja točka torkovega sestanka, nk katerem so bili za Adrio prisotni podpredsednik Stojan Udovič, (idbomik Zvonimir Lorenzi in tajnik Radivoj Pečar (tudi kot predstavnik komisije za kolesarstvo pri ZS ŠDI), za KZS pa poleg predsednika Čemažarja še podpredsednik Rešč:č, republiški kapetan Janežič, član strokovnega vodstva Tulipan, sekretar Megušar ter predstavniki veteranskih klubov Mugerle, Žbontar in Dežman, je bila organizacija druge mednarodne kolesarske amaterske dirke za trofejo ZSŠDI, ki jo Adria prireja pod pokroviteljstvom osrednje slovenske zamejske športne organizacije v sodelovanju s kolesarskimi klubi iz matične domovine. Dirko katero mora italijanska kolesarska zveza vključiti v mednarodni tekmovalni koledar na srečanju v Ženevi, bi morali prirediti 12. rndrca prihodnjega leta, ko bodo poleg vseh jugoslovanskih kolesarjev prisotni na pripravah v Poreču tudi dva češkoslovaška kluba, vrsta zahodnonem-ških in švedskih ekip ter verjetno Švicarji. Lonjerskj športni delavci bodo tako izrabili'edinstveno priložnost. da spet privedejo na tržaška tla, kjer, je le malo amaterskih dirk, nekatere najboljše' evropske vozače, ki so nastopali na raznih prvenstvih, in osvajali najboljše naslove. Poleg- tega je bil izdelan še, okvirni koledar tekmovanj, na katerih bi morali biti prisotni tudi tržaškj slovenski kolesarji, v središču pozornosti pa bo prihodnje leto junija prav gotovo velika dirka v Ljubljani, ki jo bo priredil kolesarski klub Franek Rog na dirkališču Slo verna. Verjetno pa se bodo zamejski kolesarski športni delavci vključili tudi v sodelovanje pri organizaciji mednarodne amaterske etapne kolesarske dirke Alpe - Adrie na italijanskem ozemlju. Ta dirka bo na sporedu od 7. do 11. maja. Lonjerski predstavniki so članom KZS nakazali tudi probleme zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, ki bi bil primemo pripravljen za usposabljanje mladih kolesarjev Adrie. Glede tega so prejeli obširna zagotovila o najširši pomoči, tako s strani Zveze same kot tudi .s strapi posameznih klUbov, ki bodo poslali svoje strokovnjake z raznih področij. Pri kolesarski zvezi Slovenije pa se ustanavlja tudi poseben odbor za veteranski šport v Sloveniji, v katerem bo imela Adria svojega stalnega predstavnika. Po tem srečanju, ki je bilo prvo uradno srečanje med zamejskimi Kolesarskimi delavci in predstavniki Kolesarske 2veze Slovenije, in na katerem so prišle na dan tudi nekatere smernice za nov način delovanja, je bilo domenjeno, da mora priti ponovno do podobnega sestanka, in to čimprej, da bi še podrobneje razčlenili celotno problematiko, ki tare to športno disciplino pri zamejcih v Italiji, predvsem kar 'se tiče mladih, katerim je treba posvetiti čim več jo pozornost. Tako bo že v prihodnji sezoni, verjetno konec februarja ali v začetku marca, mladinska ekipa lonjerskega društva trenirala skupno z jugoslovanskimi kolesarji, pod strokovnim vodstvom nekaterih najboljših jugoslovanskih strokovnjakov s kolesarskega področja. R. Pečar ZSSDI obvešča, da ima novo telefonsko številko, in sicer 767-304. ........................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii............................................................ V NEDELJO V DVORANI KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI OBČNI ZBOR ŠZ OLTMPIA V minuli sezoni je društvo želo veliko uspehov V nedeljo se je v mali dvorani Katoliškega Doma zbrala skupina mladih in starejših ljudi, ki predstavljajo nedvomno najaktivnejši del našega športnega društva, t.j. njegovo jedro, tako na organizacijskem kot na samem tekmovalnem področju. Po drugem sklicanju je dosedanji predsednik, dr. Karel Brešan pozdravil prisotne in odprl razpravo. Dr. Damjan Paulin je v imenu Sveta slov. organizacij voščil u-spešno delo, prav tako pa tudi Marjan Terpin kot predstavnik Slovenske skupnosti. Nato je razprava potekala kot po pravilniku. Posamezni referenti za razne sekcije (smučanje, moška in ženska odbojka, rokomet in atletika) so v telegrafskih stavkih skušali podati obračun več kot enoletnega delovanja, u-spehe in težave. Prišlo je do ugotovitve, da se 01ympia po razvejanosti v svoji dejavnosti lahko kosa z najbolj uglednimi italijanskimi društvi, v goriškem merilu pa jo prekaša le eno društvo, italijanska UGG, ki je med drugim deležna vsestranske podpore v mestu. Na odbojkarskem polju pa je O-lympia že več let vodilna sila v Gorici, tako po uspešnosti, kot po dolgoletni tradiciji in resnosti. To je neizpodbitno dejstvo, ki nam ga priznava sama italijanska javnost. Pri vsem tem je društvo ostalo neoporečno slovensko in v službi slovenske mladine. Zanimivo je bilo blagajnikovo poročilo, iz katerega je sklepati, da je društvo y finančnem pogledu zdravo in to po zaslugi podpornikov, raznih znanih goriških tvrdk in posameznikov, ki s svojimi samoprispevki krijejo kar 2/3 celotnih izdatkov. Omembe vredne so tudi žrtve i-gralcev samih, ki za razne potrebščine in pogostoma tudi za prevoz poskrbijo kar sami. Slišati je bilo tudi kritično stališče mlajših članov 01ympie, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z večnimi težavami, ki jih društvo preživlja v glavnem zaradi pomanjkanja primernih kadrov; to zavira delovanje 01ympie, ki se je že večkrat morala odpovedati normalnim ambicijam vsakega športnega društva. Od tod nezadovoljstvo skupine mladih, ki sestavljajo ekipo v rokometu. Razgibani diskusiji so sledile volitve novega odbora. Predloženi sta bili dve listi. Večino glasov je prejela lista z naslednjimi odborniki: T. Devetak, M. Primožič, dr. Vatovec, M. Černič, dr. K. Brešan, prof. M. Kraner, R. Bertolini, B. Soban, Š. Cotič, M. Vižintin. • v P. T. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA 4 > £ H So cn H Ugodna perspektiva Za mnoge izmed nas je bil nedeljski občni zbor Rodu modrega vala v Boljuncu lepo presenečenje. Zadnje čase smo bili namreč le nekoliko zaskrbljeni zaradi prevelikega o-sipa članstva v dobi, ko se mladostnik razvija v mladeniča, v fanta, ko se pubertetnica razvija v zrelo dekle. Dozorelemu človeku seveda ne zadostujejo taborniški vozli in razne druge veščine; osveščen se angažira v mladinskem kulturnopolitičnem delu. In prav zato, ker so se mnogi taborniki angažirali v mladinskem gibanju, so ob analizi položaja v mladinskih organizacijah naše narodne skupnosti ugotovili, da je taborniška organizacija v krizi. Odločili so se, da ji pomagajo. Toda kako? Najboljši odgovor so dali s tem, da so prišli na občni zbor in na tem zboru spoznali, da prave krize ni, da ni dotok mlajšega naraščaja u-sahnil, temveč, da organizaciji manjkajo le kadri, da bi mogli obvladati vse naloge, ki jih naši vzgojni organizaciji narekuje prisotnost medvedkov in čebelic, pa mlajših članov. Vsekakor cenimo skrb mladinskega odbora in mladinskih krdž-kov. toda najuspešnejša pomoč bo v tem, da se starejši taborniki, ki so mislili, da so odrasli taborniškim hlačkam, vrnejo v organizacijo in v dolgih hlačah prevzamejo razne vodilne naloge, ki so potrebne, če hočemo, da bo taborniški Rod modrega vala še naprej vzgojna organizacija. Nedeljski občni zbor nas je utrdil v veri, da bo rod v najkrajšem času rešil kadrovsko vprašanje. Pa 'še nekaj. Na občnem zboru sem odkril eskrito rezervo», kot se danes Izražamo. Z veseljem sem pozdravil sestro Jagodo. Kje so tisti časi, ko smo skupaj taborili? Sestra Jagoda se je kot skrbna mati spomnila, da je na njeno duhovno in telesno rast pozitivno vplivalo taborniško življenje. Hotela je tudi svojim otrokom privoščiti doživetja, ki so ji ostala v tako lepem spominu. Zato je odločilno pomagala, da se je družina sokolov s Selivca prebudila iz dolgega spanja. K temu jo je vodilo tudi spoznanje, da vpliva na vzgojo tudi okolje v katerem otrok živi. No, tako je ustvarila svojemu in drugim openskim otrokom novo — taborniško okolje. Tudi iz iskrite rezerve» bi utegnile zgledu sestre Jagode slediti še drugg mamice in očetje, da bi s svojimi izkušnjami roditelja postali naši zanesljivi kadri. PERUN Vasja Pirc komentira . . . Ko sem se v sčptembru odzval prijaznemu vabilu, da sodelujem s šahovskimi prispevki v Primorskem dnevniku, je ravno izšel 23. zvezek Šahovskega informatorja. Ta zbornik najvažnejših in najboljših partij z vsega sveta, ki izhaja v Beogradu dvakrat na leto, se je že uveljavil v mednarodnem svetu kot vodilna periodična publikacija, kot nujno potreben pripomoček vsakemu šahistu, ki se udeležuje kakršnihkoli tekmovanj. Zadnja številka Informatorja prinaša že skoraj 700 partij s komentarji pomembnih velemojstrov. Komentarji pk so podani samo z znaki, ki jih tolmači seznam v osmih jezikih, v zadnji številki kot novost tudi v japonščini. Informator ima stalno tudi dva natečaja, enega za izbiro 10 najboljših partij iz prejšnjega zvezka, drugega pa za 10 najvažnejših teoretskih novosti. Čeprav za te partije niso razpisane nagrade, je seveda pomembno priznanje za vsakogar, če je njegova partija proglašena za najboljšo v prejšnji polovici leta. Dve žiriji izbereta po 10 najboljših oziroma teoretsko najvažnejših partij izmed 30, ki jih predlaga uredništvo. Žirija za najboljše partije i-ma 9 članov, med njimi sem vrsto let kot edini Jugoslovan tudi jaz. Drugi člani so: dr. Euwe (Nizozemska), Averbah (SZ), Barcza (Madžarska), dr. Filip (ČSSR), Flor (SZ), Gufeijd (SZ), 0’Kelly (Belgija) in L. Schmid (ZR Nemčija). V žiriji za teoretske novosti (10 članov) je Parma kot edini Jugoslovan, dr. Bolvinnik (SZ), R. Byme (ZDA), Florian (Madžarska), LarSen (Danska), Suetin' (SZ), Vasjukov (SZ), Uhlmann (NDR), Guljko (SZ), Kee-ne (Vel. Brit.). Žirije niso vedno ravno soglasne. Edino enkrat, pred dvema letoma, je bilo glasovanje skoraj soglasno. 2. partija dvoboja Karpov - Korčnoj je prejela kar 89 točk od 90 možnih. Edini, ki ji ni dal desetice, temveč samo deveti-co, je bil dr. Euwe. Za najnovejšo številko pa je prišlo do pravega «bojnega glasovanja*. »Zmagala* je z 78 glasovi partija Geller - Karpov z lanskega sovjetskega prvenstva, ki jo je dobil Geller z nenavadno lepo žrtvijo dame in bo zato nedvomno našla trajno mesto v šahovski literaturi. Toda samo eno toč-k(j manj (77) je zbrala partija Karpov - Dorfman z istega prvenstva. Glasovanje kaže zanimivo sliko. Za partijo Karpov - Dorfman so z 10 točkami glasovali vsi trije sovjetski velemojstri in 0’Kelly, medtem ko so isti dali-partiji Geller - Karpov samo po 6,5,9 in 9 točk. Partiji Geller - Karpov pa smo dali po 10 točk dr. Euwe, Barcza, L. Schmid in jaz. (Partijo Karpov - Dorfman smo ocenili s 7,9,7 in 6 točkami, (dr. Filip pa je dal partiji Geller - Karpov 9, partiji Karpov - Dorfman pa 8 točk). Na tretje mesto se je u-vrstila' partija Šibarevič - Bukič s turnirja v Banja Luki 1976, toda samo z 39 točkami. Ista partija pa je zmagala med teoretsko najvažnejšimi partijami, sicer tudi samo s 57 točkami. V naši, prvi žiriji, so bila mnjenja o tej partiji zelo deljena. Dr. Euwe in Flor sta ji dala po 9 točk, trije velemojstri nobene, jaz pa samo eno. Odkod taka razlika? Zase lahko podam odgovor. Predvsem mislim, da je odločilna kombinacija v partiji plod domače analize, ne pa dobre igre. Partija ima kar celo serijo krasnih kombinacij, toda vsaka izmed njih je primerom* lahka. In končno v samo 20 potezah ni mogoče ustvariti velike umetnine. Pri ocenjevanju teoretske vrednosti partije pa vsi ti momenti ne igrajo vloge in je tam lahko kljub temu najboljša. Sicer pa ravno to partijo sem izbral za danes, in lahko bralci sami presojajo. Sicilijanska obramba Beli: šibarevič — črni: Bukič Mednarodni turnir, Banja Luka 1976 l.e4 c5 2.SJ3 d6 3.d4 cd4: 4.Sd4: S/5 5.Sc3 a6 S. Lg5 Če beli nadaljuje z mirnim razvojem 6.Le2, sledi lahko zelo priljubljena Najdorfova varianta 6.. .e5. 6-----e6 7.f4 Ker je črni s 5. . ,a6 izgubil nekaj časa, ima beli priliko, da takoj zaostri igro. 7... .Sbd7 Druge možnosti so 7. . ,Le7, 7... Db6 ali 7. . ,Dc7 in 7. . ,b5. 8.D/3 Najpodjetneje. 8. . v .Dc7 9.0—0-0 Beli ni izgubil v otvoritvi nobenega tempa in še kar naprej povečuje pritisk, črni ima sedaj težko izbiro. 9-----b5 Če se na podlagi te partije izkaže zadnja poteza dokončno kot slaba, preostaja črnemu samo še čakajoče nadaljevanje 9.. .Le7, ki pa na pr. po 10.g4 tudi vodi do velikih in vsaj dvoreznih zapletov. 10.Lb5:!? Poteza morda celo ovrže vso varianto z 9.. ,b5, vendar ni novost. Igrana je bila prvič v partiji Vito-linš - Gutman na nekem sovjetskem turnirju 1. 1973, 10. ; . .ab5; U.e5! To pa je novo, in za to potezo je prejela partija v Informatorju tudi posebno priznanje. 11. . .Db8? Po tej napaki Srni hitro — v 9 potezah! — izgubi. Preveriti bo treba edino drugo možnost 11. . .Lb7 12. Sdb5: Db6 13.De2 de5: 14.fe5: Sd5 15.Sd5: Ld5: 16.Td5: ed5: 17,Sd6+ Ld6: 18.ed6: +Kf8 19,De7+Kg8 20. Dd7:, ki jo navaja v Informatorju zmagovalec partije, z oceno, da »beli stoji bolje*. Vso to varianto pa je treba z analizami ugotoviti, če se v tem nadaljevanju lahko črni reši ali ne. 12. ef6:! In to je važno dopolnilo k prejšnji potezi. Če namesto tega 12.Sdb5:, sledi 12. . .Ta5!, pa dobimo s spremenjenim vrstnim redom potez pozi; zicijo, ki bi nastala, če bi bil beli igral od 11. poteze dalje po starem ll,Sdb5: Db8 12,e5 Ta5. Tako je tekla partija Balašov - Polugajev-ski na medeonskem turnirju v Manili 1976, ki jo je črni dobil! 12:. . .gf6: Material je enak ter bi po površni oceni pričakovali približno enako i-gro. ■ Toda sledi, vrsta presenečenj. 13. Thel! Lepo, toda žal preveč enostavno, da bi partija dobila tudi še »lepotno nagrado*. Sedaj namreč ne gr« 13. . . fg5: 14.Te6:+fe6: 15.Dh5+ ter nato -16. Sc6+ z dobitkom dame. Zato: 13.. .n5 14.Dh3! e5 Tu pa sledi na 14. . .fg5: 15.Te6-t-fe6: 16.De6:+ Le7 17.Sc6 z matom ali izgubo dame. 15.Sd5! ]g5: ■ • Ali 15. . ,Ta2: 16.Kbl Da7 17.Sf6: + Sf6: 18.Dc8:+ itd. 16.Sc6! Db7 Alj 16. . ,g4 17.Dh4 itd. TJ.Te 5: ! Zopet zelo lepo, toda zopet malo preveč enostavno. Črni na noben način ne more vzeti na e5, zaradi takojšnjega mata: 17. . .Se5: 18.Sf6+ mat, ali 17. . .de5: 18,Sf6+Sf6: 19. Td8+ mat. Tako . pa ostane črnemu že figura manj, in še je beli napad tudi dalje nezadržen. 17. .. Le7 18.Te7: Kf8 19.D/5 Se5 20.D/6 Th7. Črni se obenem vda. Ko je že napravil svojo potezo, je videl, da sledi sedaj 21.Te8+ Ke8: 22.Dd8+ mat. VASJA PIRC DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 16. oktobra 1977 NOGOMET 1. AMATERŠKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana - Primorje • 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg - Aurislna * # # 14.30 v Trebčah Primorec - Edile Adriatica \ * * • 14.30 v Bazovici Zarja - Gaja • * * 14.30 v Zagraju Sagrado - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - Giarizzole 11.45 v Trstu, «1. maj* Union - Kras • * • 14.30 v Krminu Brazzanese - Mladost * « • 14.30 v Sovodnjah Piedimonte - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 12.45 v Dolini Breg - CGS • • • 11.45 v Žavljah Inter S. Sabba - Primorje * • • 9.30 v Štamdrežu Juventina - Morano * * * 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - Tomana NAJMLAJŠI 9.00 v Križu Stock - Primorje ZAČETNIKI 11.45 v Dolini Breg - Esperia * » • 12.30 v Trstu, Sv. Sergij Inter S. Sergio - Gaja • « * 9.30 na Proseku Kras - Primorje PRIJATELJSKA TEKMA 11.00 v Štandrežu Juventina - Cormonese B KOŠARKA MLADINCI PRIJATELJSKA TEKMA 11.00 v Dolini Bor - Kontovel NARAŠČAJNIKI PRIJATELJSKA TEKMA 9.30 v Dolini , Breg - Kontovel ŠAH 1. MEDNARODNI TURNIR TRŽAŠKE OBALE 9.00 v Sesljanu Organizira TšA KOLESARSTVO VETERANI 14.30 v Skednju Nastopa tudi Adria ORIENTACIJSKI POHOD 8.30 v Trstu, stadion «1. maj* Organizira SPDT CJredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina ža inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK - DZS . 61000 Ljubil«'* Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 16. oktobra 1977 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 Oglati Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mjjJ 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 2®* sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed* Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julii5" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih det«1 v Italiji pri SPI. , . . I I „ član italijanska Izu818 ZTT 2V8ZC časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskar llrst založnikov FIEG NOGOMET V KVALIFIKACIJAH ZA SP Finska ni bila dorasla italijanski reprezentanci Poražena je bila s teniškim izidom 6:1 - Bettcga strelec kar štirih golov TURIN — Do presenečenja ni prišlo: Italija je z lahkoto odpravila slabotno finsko državno nogometno reprezentanco v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Končni izid 6:1 (3:0) jasno kaže, da so se dogodki na igrišču razvijali precej enosmerno, sicer pa drugače niti ni moglo biti, glede na to. da so branili ena vrata profesionalci, druga pa amaterji. O tekmi sami zato v bistvu ni kaj dosti povedati. Proti vidno slabšemu nasprotniku so domačini povsem prevladovali na igrišču in so se sami le zelo redko znašli v nevarnosti. Finci so namreč v glavnem streljali le od daleč in vrata domačinov so bila tako ogrožena le poredko. Tudi Haaskivijev strel v 67. min., ki je prinesel Finski častni zadetek, je padel od daleč. Med Italijani se je tokrat kot »trelec odlikoval najbolj Bettega, saj je sam dosegel kar štiri zadetke (29., 38., 59. in 63. min.), ostala dva pa *ta »prispevala* Graziani (45. min.) in Zaccarelli (73. min.). Po tej zmagi si je Italija temeljito popravila svoje možnosti za uvrstitev v finalno skupino. Trenutno ima na lestvici te kvalifikacijske skupine enako število točk kot Anglija (8). mora pa odigrati še dve tekmi: če predpostavljamo, da bo srečanje z Luksemburgom dobila, potem bo o vsem odločala tekma z Anglijo 16. novembra v Londonu. Tam bi tako »azzurrom* zadostoval za napredovanje že remi (ker imajo boljšo razliko v golih), razen če bi jih Luksemburg premagal kar s petimi goli razlike, kar pa je povsem neverjetno. Sicer pa tudi v primeru poraza z Anglijo ne bi v vsakem primeru izgubili možnosti za nanredovan'*' zlasti če bi premagali Luksemburg z večjim naskokom. Možnosti za »veliki skok* so torej uradne. Lestvica 2. evropske kvallfikacij- 8 8 4 0 Preostali tekmi: 16 novembra v Londonu: Anglija - Italija 3. decembra v Rimu: Italija - Luksemburg V anticipiranem srečanju 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je včeraj Sarajevo premagalo Vojvodino z 2:0. ske skupine: Italija 4 4 0 0 15 2 Anglija 5 4 0 1 13 4 Finska 6 2 0 4 11 16 Luksemburg 5 0 0 5 2 19 1:0 0:1 1:0 0:1 1:0 0:1 0:1 1. AMATERSKA LIGA Muggesana - Porivale KADETI Primorje - Rosandra CICIBANI Pmziana Primorje Rupeni pred zmago z Mariottijem Na državnem prvenstvu v Cioccu so igrali v petek in soboto drugo in tretje kolo. REZULTATI 2. KOLA Zichichi - Valenti Spinetti - Mariotti Rupeni - Messa Taruffi - Trabattoni Passerotti - De Eccher Cappello - Cosulich Toth - Tatai REZULTATI 3. KOLA Tatai - Zichichi 1/5:1/2 Cosulich - Toth 1/2:1/2 De Eccher - Cappello 0:1 Trabattoni - Passerotti 1:0 Messa - Taruffi 1/2:1/2 Mariotti - Rupeni prekinjena Valenti - Spinetti ' 1:0 Rupeni ima v končnici kvaliteto več in prostega kmeta. V prekinjeni partiji iz prvega kola je Rupeni pred samo časovno kontrolo pogrešil in v nadaljevanju ni uspel re mizirati. STANJE PO 3. KOLU Vodi Trabattoni 3 točke Cosulich ih Tatai 2,5 Mariotti 2 (1) Messa, Toth, Zichichi 1,5 Rupeni 1 (1) Cappello, De Eccher, Passerotti, Valenti Taruffi Spinetti V četrtem kolu igra Rupeni z Va-lentijem, od važnejših srečanj sta pa na sporedu še: Taruffi - Mariotti in Cosulich - Tatai ROKOMET NA 1 Lii.MKj U V LjUiilJANl IZREDNA IGRA JUGOSLAVIJE PROTI ČSSR Jugoslavija — češkoslovaška 30:17 (18:7) JUGOSLAVIJA: Gizdar, Kostič. Bojovič 2, Prodanič 3, Pavičevič 6 (3:3), M. Bojovič 1, Horvat 7 (1:1), Jurina 2 (1:1), Antovič, 'Vidakovič 3 Radženovič 3, Delat meto vič 3. ČEŠKOSLOVAŠKA: Packa, Fir- mer, Liška, Kovacik 1, Pituch 2, Hritz, Hanzl, Bruna 10 (10:10), Do-brotka 1, Zučak 1, Papiernik 1 in čanda 1. SODNIKA: Markt in Fullopb (Madžarska) Jugoslavija je proti češkoslovaški 1 0,5 0 zaigrala kot prerojena; predvsem je uspelo trenerju Ruži popraviti tiste pomanjkljivosti, ki so prišle do izraza v tekmi z Dansko. Zamenjal je vratarja Jovancvskega z Gizdar-jem, ki je bil eden najl»ljših ter popravil nekatere praznine v obrambi. S tako obrambno igro, kot so jo reprezentanti pokazali danes, prav gotovo ne bi izgubili srečanja z Dansko. Omembe vredno je, da so Čehoslovaki v prvem polčasu iz igre dosegli samo en zadetek Vsi ostali so padli iz 7-metrovk, ki jih je Bruna brezhibno realiziral. Še nekaj je prišlo v današnji tekmi do izraza. Veliko pomeni tej mladi reprezentanci tak koordinator .igre, kot je veteran Horvat. Ko je slednji sredi prvega polčasa zapustil igro je bilo to občutno opaziti in trener je Horvata po kratkem premoru zopet poslal na igrišče. V drugem polčasu se igra bistveno ni spremenila, čeprav se je ritem nekoliko ublažil, kajti o končnem zmagovalcu ni bilo "eč dvoma. Vseeno pa so reprezentanti še nadaljevali z odlično obrambno igro. Poleg vratarja Gizdarja gre tokrat pohvaliti celotno moštvo, predvsem pa kapetana Horvata, ki je bil prav gotovo najboljši mož na igrišču, Čeholovaki so s prikazano igro popolnoma razočarali; doslej so pokazali najslabši rokomet, predvsem kar se tiče organizacije napada, kjer nimajo nobenega strelca. Bruno je sicer dosegel 10 zadetkov, vendar so vsi padli iz 7-metrovk. Nobenega dvoma ni, da bo moral trener češkoslovaške reprezentance marsikaj sepremeniti če bo hotel zagotoviti svojim varovancem tisti vrhunski položaj, ki jim že po tradiciji pripada. \ Vato ZRN — Danska 21:17(11:10) ZRN: Rauer, Niemeyer, Meffle 2 (2:2), Waltke 3, Stulle, Boczkowski 1, Rosendahl, Spengler 6, Wunder-lich 5 (3:4), Deckarm 2 (0:1), Brand 2, Sei 0. DANSKA: Jorgensen, Jetpesen M., Pazyj, Niel ,en 7 (3:3), Berg 6 (3:4), Grunnet, Christer.sen, Larsen, Jen-sen, Muntager 1, Jacobsgard 1, Jep-pesen B. 2. Danci so bili prepričani, da jim zmaga nad ZRN ne more uiti. Zato so v začetnih potezah zaigrali dokaj lagodno in to se jim je tudi maščevalo. Nemci so v začetku povedli celo s 5:0 in zdelo se je, da bodo Danci doživeli pravo katastrofo. Vendar so se v nadaljevanju le o-pocnogli, .amujenega pa niso več nadoknadili. Položaj po porazu Danske je dokaj nejasen. ZRN z dvema zmagama je prva, a se bo jutri morala srečati z Jugoslavijo, ki ima daleč najboljšo razliko v golih. Če bodo »plavi* premagali Nemce, jim prvo mesto ne more uiti. V nasprotnem primeru pa bodo 9. četveroboj narodov osvojili Nemci, to pa bi pomenilo njihovo prvo zmago na tem turnirju. LESTVICA 1. ZRN 41 : 36 4 2. Jugoslavija 57 : 46 2 3. Danska 46 : 48 2 4. Češkoslovaška 36 : 50 0 PARI DANAŠNJEGA KOLA Jugoslavija — ZRN Danska — Češkoslovaška ODBOJKA Danes bo Krasova odbojkarska e-kipa odigrala prvi predprvenstveni tekmi -in sicer na turnirju v Kopru, kjer bodč poleg gostujbčega Krasa nastopale še ekipe Tomosa iz Kopra, Iskre iz Kranja in mladinska ekipa iz Izole. M. I. Z druženje slovenskih športnih društev v Italiji vabi mladino in odrasle v nedeljo, 23. oktobra, ob 11. uri v Pevmo, kjer bo otvoritev prve TRIM - steze na Goriškem. Po otvoritveni svečanosti bo sledil pohod po tej stezi. Zbirališče bo ob 10.30 na trgu pred spomenikom padlim v Pevmi. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ameriški: KRATEK . STIK (Stanlio in Olio); ob 16., 18. in 20. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV (II. del). IZOLA: ob 10. franc.: AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV (I. del); ob 16., 18. in 20. ameriški: KAJ TE MOŽ PUŠČA SAMO. ŠKOFIJE: ob 18. nemški: KRVNA BRATA ŠMARJE: ob 18. angleški: DETEKTIV MCQ. PIRAN: ob 10. ameriška risanka: POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA; ob 16. in 18. domači: VRHOVI ZELENGORE; ob 20. italijanski: PRIVATNI GREHI - JAVNE VRLINE. PORTOROŽ: ob 20. ameriški: MAŠČEVANJE BELE STRELE. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE Podpadna: ob 15. uri otvoritev nove ceste Podpadna - Padna, nato kulturni spored. S P D T javlja, da se začne predsmučar-ska telovadba za odrasle v petek, 21. t.rn., ob 20.30 na stadionu 1. maj. Vodil bo prof. G. FURLANIč, ki bo nudil vse Informacije na mestu. Mali oglasi PRODAM parcelo, paštne za trte ali za1 cvetlične' nasade 1100 kv. m pod Kontovelom. Košuta Viktor, Križ 276. pam železnina |y| STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI import-export za Industrijo, kmetijstvo In zn dom TRST (Indi/ttrljsk a cona) DOM JO, 132 - Tol. 824 979 ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conosccrsi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. IŠČEM trgovskega vajenca z. dobrim z-nanjem slovenščine. Predstaviti 'se v torek Autoaccessori, Ul. Settefon-tane 32. SODELAVCA v uredništvu slovenskega lista iščemo. Pogoji: srednješolska izobrazba 'in obvladanje slovenskega jezika. Zaposlitev ves dan ali pol dneva. Ponudbe na oglasni oddelek PD po šifro »Novinar*, BLIZU Novega mesta prodam starejšo podkletno kmečko hišo z dvema sobama, kuhinjo in vrtom, zasajenim z raznim drevjem cca 800 kv. m. Voda, elektrika v hiši. Vseljiva takoj, primerno za zdomce ali upokojence. Ponudbe na ADIT - DZS pp. 171 - 61001 Ljubljana. SPLOŠNA OPREMA od obrtniških izkušenj v trgovinsko d^jnvnost — SERIJSKO POHIŠTVO . — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 e ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 10. oktobra 1977 v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo, začenši s 1. januarjem 1978, vnovčljive pri običajnih poverjenih blagajnah spodaj navedene obveznice: Naslov posojila Serija štev. 6% 1965-1985 I. emisija (Galvani) 9 - 11 - 27 - 45 - 59 6% 1966-1986 I. emisija (Pacinotti) 33-34-41-60-95 6% 1967-1987 (Righi) 5 - 25 - 38 - 60 - 100 6°/o 1968-1988 I. emisija (Marconi) 28 - 72 - 79 - 111 - 125 6% 1969-1989 I. emisija (Ampere) 24 - 38 - 107 - 134 - 144 7% 1970-1985 (Faraday) 28 - 47 - 49 - 52 - 60 - 7% 1972-1987 (Edison) 3 - 32 - 57 - 59 - 78 - 79 - 193 - 198 - 205 - 258 - 2 7% 1973-1993 (Meucci) 9 - 61 78 - 132 - 138 143 290 - 284 - 369 - 374 - 380 Poleg tega bodo prav tako, začenši s 1. januarjem 1978 in na isti način, vnovčlji-Ve naslednje obveznice: Naslov posojila 6% 1965-1985 II. emisija Obveznice po 500 obveznic: od štev. 2177 do štev. 3270 po 1000 obveznic: od štev. 106097 do štev. 112384 Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. julija 1978 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala. V. J. /p ANTONIO SFERCO pooblaščeni prodajalec INDUSTRIA ITALIANA PETROLI PLINSKO OLJE ■ NAFTA ■ KEROSEN VZDRŽEVANJE IN ČISČENJJS REZERVOARJEV TOČNOST V IZVAJANJU USLUG S CISTERNO IN S ŠTEVCEM ZA TOČENJE LITROV Ul. A. Valerio 41 Tel. 566-222 — 566-223 Trst V TRSTU NOV KONCESIONAR OPEL Drevored Raffaello Sanzio 11 — telefon 51400 Ulica Martiri della Liberta 8 — telefon 62160 lularalar prodaja avtomobilov — originalni nadomestni deli — servis pri novem koncesionarju OPEL AUT0R0T0R 9H Salon pohištva BREST v Cerknici Odprto od 7. do 19. — ob sobotah od 8. do 14. Telefon 79-15-29 Potrošniško posojilo do 30.000 din - ob nakupu z devizami 5 odst. popusta - Dostava na dom brezplačna ne glede na oddaljenost kraja '-w“ •' v"v j a >* ^ • > ** *; VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE VHODI Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo - Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA IA KUHINJE