PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cepa 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 In 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260. četrtleo 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55.165.330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 TRST torek, 11. maja 1948 Postoma plačana y gotovini 3p‘dizione m abbon. postale Stev. 89S TUDI ANGLEŠKI MINISTER MC odobrava fašistične pokolje v NEIL Grčiji 1600 rodoljubov ustreljenih od junija 1946 do danes, 10.000 oseb je bilo na divjaški način umorjenih, 25.000 demokratov ječi v zaporih, 45.000 pa v taboriščih - Vedno novi protesti vsega kulturnega sveta 10. — Radio svobodna ATENE, Jrija poroča, da so edinice demo-4-ič'ne vojske po desetih urah h bojev vdrli v Kaliteo v oko-^atrasa, druge edinice pa so b'f>, postojanko v Halandriku s‘«ll Patrasa. V zapadni Makedo-J so bili večji spopadi na področ- littl Bne ln Pen^alo^ona- Nada-^ se bo.U na področju gorovja ^■la. Demokratična vojska je sovražnikovo utrjeno °janko Vanvaku v Lakoniji. hjJlra®10 ie v odgovor na izjave 51j tavnika ameriške vojaške mi-Gr<5'ii Grizolda in predstav-ohi? ^eriškega zunanjega ministra Vatni s!edeče poročilo: «Odobra-.1^. teh zločinov, ki ga izreka j ^ okupator, predstavlja za tsko kliko novo hrabritev za na-Sbta' z!oS'ne Te cinične izjave t0r Jjej°, da so ameriški okupa-v Grčiji neposredni podpiho-jJ” 'h odgovorni za vse te zlo-Kakor je znano, je Gr:swo!d atenski režim kot »vzor svo-e *n demokracije*, predstavnik Cif^kega zunanjega ministrstva ro,^lzJavil, da so usmrtitve grških ]®-JUbov »dejanje pravice proti ^Vlm zločincem*®. ba,,avosocini minister grške demo-fskafne v*ade Porphirogenis je opo-ia inskim uradnim izjavam, bili demokrati, ki so jih ob-fl-ššiv.na smrt’ sojeni po rednih so-zaradi zločinov, ki Jih predle n kazenski zakon. Ves svet ča sestavljajo ta sodišča sodni-^porotniki iz najbolj fanatičnih ličnih tolp — Xitosov. Vsi tl vcees* so bili prava parodija pra-(i Aled obsojenimi na smrt so kom borci, ki jih Je odlikovala v%n<*a ^ Srednji vzhod, ki so \V,!t‘0val1’ kakor je izjavil general vlili n’ slcuPno 2 zavezniki. Obso-r-l 50 tudi borce, ki so usmrtili izdajalca po izrecnem na-komande Srednjega vzhoda, o, a za usmrtitev enega izdajalca ^kaznujej,, samo enega borca, -.ki, ki so sodelovali z okupa- »V- * najdejo vedno sredstva, da v takih primedih tudi de-cev. Zaradi smrti člana «var- 'Vlijo tetboT nostnlh bataljonov*, ki je padel v borbi, so obsodili vse borce ELAS-a, ki so sodelovali v borbi. Vsak nepristranski pravnik bi na podlagi listin laihko ugotovil, da so številne borce obsodiii za tako imenovane umore oseb, katerih imena so neznana, ali za osebe, ki niso nikoli obtajale. Isti radio poroča, da so izredna vojaška sodišča grške vlade od junija 1946 do danes obsodila na smrt 1600 rodoljubov, ki so bili ustreljeni. V istem času je bilo skoraj 10.000 oseb, med katerimi več žen in otrok na divjaški način umorjenih. Izvedli so tudi množične pokolje v zaporih, in sicer so v Gitionu umorili 60 demokratov, v Šparti 26, v Makronizi 200 demokratičnih vojakov in častnikov. Okoli 25 tisoč demokratov je sedaj v raznih zaporih, 45.000 rodoljubov pa je v koncentracijskih taboriščih 18.000 vojakov in častnikov je v velikem koncentracijskem taborišču v Makronizi. Proti vsem tem groznim zločinom sc- dvigajo v svetu vedno novi protesti. V Franclji obsojajo sedaj tudi mnogi listi, ki so doslej molčali, zadržanje Američanov, ki podpirajo grški fašizem. Komunistični voditelj Marcel Cachin Je ponovno poudaril, da pade največja odgovornost ®>. to na ameriške funkcionarje, ki so se pri odreditvi usmrtitev nanašali na škandalozni presedan. Uveljavili so namreč razsodbo ameriškega vojaškega sodišča v Niirnber-gu, ki je oprostila nemške generale, ki so ukazali pokolje grških in jugoslovanskih talcev. Zaradi splošnega ogorčenja, ki je zavladalo V Franciji, in zaradi odločne zahteve delegacije odbora za pomoč demokratični Grčiji, ki jo je vodila poslanka Madeleing Braun, je bila tudi francoska vlada prisiljena dati navodila svojemu poslaniku v Atenah, naj opozori atensko vlado o ogorčenju francoske javnosti nad zadnjimi usmrtitvami. Sindikat mornarjev v Marseillesu Je poslal protestno brzojavko OZN. Danski listi vseh političnih tendenc so posvetili uvodnike zločinom v Grčiji in ostro obsodiii ta val usmrtitev. Glavni tajnik britanske komu-n'stične stranke Harry Pollltt je izjavil, da usmrtitve v Grčiji niso posledica umora pravosodnega mi. nistra, pač pa jih izvajajo, ker se čete generala M.rkosa vsak dan bolj približujejo zmagi. Pollitt je odločno protestiraj proti govoru, ki ga je 1. maja imel Attlee, in izjavil, da je bil ta govor napad, ki je pcdiabšel Ciednarodne odnose. Ko -ves kulturni svet dviga svoj odločni glas prot; groznim zločinom v Grčiji, ki zdaleka presega- težka izzivanja Ualijanshes* maiorla 10. (ATT) — V mestu R--,0 Palmanova, na letališču, ki l>r6i Nemci se je včeraj b|(, a komemoracija 15t. obletnice i(, e Pri Briochettu. Komemoracijo IV, skupina divizije Man-kot «nadaljevalka tradicij» 'Genova CavaJleria*. '»va 'iote 1lra pa piše: «V vojni Je bila naša socialistična domovina v prednjih vrstah vseh demokratičnih sil v borbi proti fašističnim napadalcem. Danes, po vojni, Je ona na čelu demokratične in proti-im-perialistične fronte ter borbe za trajni mir in za ljudsko demokracijo. Sile tega tabora naraščajo in se utrjujejo v borbi -proti napadalnim načrtom tistih, ki bi hoteli sprožiti novo vojno. V Bukarešti so proslavili tretjo obletnico zmage a slovesno manifestacijo, ki so se je udeležili člani prezid ja ljudske skupščine, člani vlade in predstavniki vojske. Tudi v drugih mestih Romunije so bile ljudske manifestacije, na katerih so poudarjali prijateljstvo med sovjetsko in romunsko vojsko. Albanski ministrski predsednik Enver Hcdža je poslal generalisi-mu Stalinu brzojavko, v kateri poudarja, da albansko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo junaštva in žrtev sovjetske vojske in sovjetskih narodov za svobodo človeštva. Praga je bila na obletnico zmage vsa okrašena s češkoslovaškimi in sovjetskimi zastavami. Ogromna množica je na ulicah in trgih praznovala tretjo obletnico osvoboditve Prage po sovjetski vojski, in proglasitev nove ustave, ki Je dobila ime »ustava 9. maja*. Ustavodajna skupščina je na ta dan na slovesni seji soglasno Izglasovala novo ustavo ljudske de- Belgijska kriza se traja BRUSELJ, 10. — Belgijska so-cialistična stranka je sprejela kompromis, ki »o ga sklenili delegati socialistične in klerikalne stranke v pogledu- šolskega vprašanja. Pri tem socialisti še zahtevajo, da mora bodečo vlado sestaviti Spaak. Ce bo ta sprejel mandat za sčsta-vo vlade, bo s tem kriza verjetno končno rešena. Spaak se bo odločil šele po svejem povratku iz Pariza. mokratične češkoslovaške republike. Ministrski predsednik Gctt-wald je v svojem govp-ru med drugim izjavil: «Brez 9. maja 1945, ko Je Rdeča armada osvobodila Prago, ne bi bilo nove ustave.* Centralni komitet komunistične stranke je izdal za volitve, ki bodo 30. maja, proglas, v katerem poudarja, da bo pri teh volitvah odločalo češkoslovaško ljudstvo samo. Te volitve bodo svobodne in demokratične brez Intervencije tujih tankov in -brez ustrahovanja tujih bajonetov. Sile miru bodo zmagale nad silami volne PARIZ, 10. — Stranka MRP je končala svoj kongres v Toulousu. V -posebni resoluciji se je glede notranje -politike izjavila proti »votivni mrzlic:*, ki jo hočejo vsiliti Franciji degolisti. Resolucija je tudi proti negativnemu antikomunizmu, češ da bi ta polHika dovedla še do okrepitve komunizma-.'' O vprašanjih zunanje politike se Je MRP izjavila za federalno organizacijo Evrope, ki naj bi se razširila tudi na federalizacijo narodov iz prekomorskih držav. Značilno je tudi, da je pozdravil kongres duhovni oče italijanskih demokristjanov Don Sturzo rekoč ca je nastopila za Evropo nova nevarnost v slovanskem komun'zrnu®, kakor da v Ita-liji in Franciji kljub milijonom glasov pri dosedanjih volitvah ni komunistov. Tajnik francoske komunistične partije Duclos pa je na zborovanju partije v Creilu izjavil, da zavzema Mafshallov načrt vedno bolj strateški značaj, ki ga je imel sicer že od vsega svojega početka. V notranji politiki zahteva sestavo vlade demokratične zveze, v kateri bi morala delavski razred in komunistična stranka imeti odločujočo vlogo. Duclos Je svoja izvajanja zaključil, da bodo sile miru, svobode in napredka zmaaale nad silami zatiranja In vojne. da so se volitve vršile neredno pod prlt-Skom tujih sil in samovoljnim poseganjem duhovništva. Na sektorju levice so sprejeli poslanci izjave Amendole z velikim odobravanjem, medtem ko je predsednik zbornice Gronchi stav.l na glasovanje predloge volivne komisije. Poslanci fronte so se vzdržali glasovanja, za odobritev volivnih izidov je glasovalo tudi pet fašističnih poslancev iz MSI. Poslanec Pa-jetta je pokazal nanje in obrnjen proti demokristjanom jim je dejal: ePoglejte jih od prvih glasovanj so z vami! Oni Nemci, in vi Američani: Lepa slika!*. Nekaj čez poldne je predsednik Gronch; sporoča izide glasovanja za predsednika republike: De Ni-cola je prejel 396, Sforza 353, El-naudi 20, Bonomi 10, Facchinetri 10, Casati 5,^ neodločenih 2, izgubljenih 2, neveljavnih 2, praznih 56. Z levice se je dvignil -velik a-plavz za De Nicoio, medtem ko so De Gasperi in član; vodstva demo-krlstjanske stranke obsedel; v veliki zadregi na svojih mestih. De Gasperi je prejel .žgočo klofuto. Za De Nicoio niso glasovali samo Sa-ragafovci, De Gasperijevi .avezni-kl, marveč tudi del samih republikancev je glasoval proti uradnemu kandidatu lastne stranke m sicer Sforzi, kar dokazuje 10 glasov, oddanih za Facchinettija, še več celo del od 426 demokratjanskih prisotnih poslancev je glasoval za De Nicoio, oziroma oddal prazne glasovnice. Ob 18. so se volitve ponovile. Tedaj so Saragatovcl napovedali, da bodo glasovali za lastnega kandidata in sicer Pieracinija. Izidi tega glasovanja so bili: Sforza 405, De Nicola 330, Pieracini 49, Einau di 16, Casati 5, Facchinetti 3, Bonomi 1, praznih glasovnic 40, uničenih 3. Ker tudi to pot ni prejel noben kandidat preapisane večine se bo ponovilo glasovanje jutri. Ravno danes so politični krogi zvedeli za nov dogodek, ki osvetljuje nasprotovanje De Gašperjeve stranke proti De Nicoli. Onih 31 grških demokratičnih beguncev, ki jih je argentinska vlada vkrcala na parnik «Tascanelli» in ki so bili na potu v Grčijo, je poslalo De Nicoli kablogram, ki ga je ta s priporočilom in hitro poslal notranjemu ministru Scelbi. Toda Scelba je po razgovoru s Sforzo, ki je bil že pod vplivom grškega fašističnega ministra, hotel že ignorirati priporočilo samega predsednika republike. Danes Je priplula ladja v neapeljsko luko; od 31 Grkov je 23 civilistov in 8 mornarjev. VSi so bili aretirani 15. aprila na nekem zborovanju, ki je bilo od argentinske oblasti dovoljeno. Sele ko so jih vkrcali na pž.rnik «Toscanelli», so jim povedali, da morajo v Grčijo, kot »prevratniki®. Senator Palermo je povedal beguncem, da so podvzetl koraki, da ne bodo izročeni grškim fašistom. * * * Nocoj se je zaključilo zasedanje izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze. Zvedelo se je, da prejete resolucije predstavljajo velik uspeh za delavce vsega sveta Sprejeto je bilo načelo: Za enako delo enako pračilo ne glede na spol in za vse države s kolonijami vred. Sprejeta je bila tudi resolucija proti imperialistični politiki zatiranja. V decembru bo v Bruxellessu svetovni kongres vsega delavstva. Truman odredil rekvizicijo železnic WASHINGTON, 10. — Jutri ob deseti uri se bo pričela stavka ameriških železničarjev, če ne bo prišlo v zadinjemc trenutku do sporazuma med vlado in lastniki že leznio na eni etrani ter železničarji na drugi. Ker n; izgledov za sporazum., je predsednik Truman odredil rekvizicijo vseh železnic in poveril vodstvo železniškega premeta državnemu tajniku za vojsko. SOFIJA, 10. —- Prezldij velike, ga sobranja je odlikoval z redom dela 309 bolgarskih poljedelskih delavcev, ki so se izkazal; na celu PRAGA. — «Rude pravo* poroča, da šteje češkoslovaška komun'., stična stranka sedaj 2,048.000 čla nov. Lanskega avgusta je imela stranka 1.153.000 članov. NA HAAŠKEM KONGRESU SE JE ZBRALO 800 pristnih mednarodnih reakcionarjev Kongres se je razblinil v nič kakor milni mehurček HAAG, 10. — ((Evropski kongres® je očitno nadaljevanje vseh akcij, k. so jih do sedaj sprožile in organizirale ZDA. Tudi ta kongres je s,ir.o nov člen v verigi tolikih sestankov zapadnih «demokratov». ki so pričel; s pariško konferenco za izvedbo Marshallovega načrta, z ustanovitvijo Beneluxa, bruseljskega -vojaškega pakta, italiiaiskc-francoske carinske zveze n Bico-rrije, ki jo bo v kratkem nadome. stila Triconila. Značilen je komentar pariškega lista «Humanitč», v katerem kritizira Caohin haški kongres takole: «Na tem kongresu sodeluje okoli 800 pristnih mednarodn'h reakcionarjev. Naravnost v bridek za tf°r vnašanju slovenskega dela hoK® ,e no se predstavniki de-Avstrijcev izjasnili v trikrat. Prvič je bilo to *•» fc0 so zavzele svoje 4&S;-c® we tri politične stranke Itd, h- Avstrijska ljudska stran-%«» ’5triiska social-demokrat-Lan,ca 'n Komunistična par-[triu mt je zavzela K P A v-te, -ališče narodne samoodioc-t>e. tl ‘lucno s pravico do odcepit-(o je bilo to jeseni iaj7., ^onti na jfinsm zborovanju de-sche- 1 to stališče Ernest Fi-4a >. ,n se je izjavil proti temu, % se kakršen koli del ozem-i33s okviru mej Avstrije is leta tu, 'Prlkljttiil Jugoslaviji. Tretjič 'l%l v tefl dneh, ko razpravljajo T-Opgstniki zunanjih ministrov v nu 0 mn ovni pogodbi z A v-%,,’Jčjnvil Tschojentg t' imenu j?tiine /rak-gije deželnega •oj;0' je njegov odgovor na ju-?*)« * zahteve in je pri tem \0l, tda so ozemeljske zahteve ?tuje nesprejemljile za de-šo Avstrijo». Z isto te- Jbijjv.^fchtert predstavniki av-fUijj vi komunistov nastopali ytjan° zborovanjih v proslavo t. < mednarodne soli- zn ' delovnega ljudstva v bojuj Jh'r in ljudsko demokracijo. h'-hn?Pr9vnnju v Celovcu je ^ izjavil, (,Mi avstrijski rttdco " odklanjamo jugoslo-sahteve. prepričani smo, k^i «r2 skupno z vsemi napred-Nlj „a,hi tudi tu v Avstriji pri-aejje svobodo ljudstvu.» Podrob-d .ton tr!lsljltve tega stališča nl-i>in Ctovorniki, niti je ni °0r!( tfva frakcije p deželnem z jasnostjo in z ne-ttrOI','iUanh1* dokazi za upravlče-nohten/^nskih zahtev v naši «&. imerm° v omenje- SlS 01striiskih komuni- s priznanjem, da so n<* Koroškem Izpostav- Oh izjavi avstrijskifi komunistov glede koroškega vprašanja Ijeni nacionalnemu zatiranju, s pozivi, naj se pravice Slovencbv spoštujejo in s trditvijo, da so prepričani, da bodo tudi v Avstriji izbojevali svobodo ljudstva. V sedanji situaciji je tako stališče v praksi zanikovanje pravic, ki si lih je ljudstvo Slovenske Koroške te priborilo s svojo borbo, od katerih je najvažnejša dejansko izvedena združitev s Slovenijo v FLRJ. Zanikovanje dejstev, ki jih je uresničila protifašistična borba, to pa je danes po vsem svetu linija imperialistov v njihovi borbi proti demokratičnim ljudskim težnjami. Z izjavo v deželnem zboru se je frakcija s Tsohofenigom na čelu združila z meščanskimi strankami proti zahtevam slovenskega ljudstva na Koroškem in proti zahtevi FLRJ. Vsekakor je to dejstvo, k\ bi zahtevalo podrobnejše razjasnitve. V vprašanju, fcl je vatno za vse progresivne sile, se je komunistična frakcija koroškega deželnega zbora znašla na isti liniji z agenti imperializma v Avstriji in se od njih- oddaljila s splošno trazo o prepričanju, da si bo priborilo svobodo tudi ljudstvo Avstrije in da takrat ne bo več nacionalnega zatiranja. Za tako «rešitev» nacionalnega vprašanja veljajo Leninove besede: *Mi moramo... z druge strani zahtevati osvobojenje zatiranih narodov ne s splošnimi napihnjenimi frazami, ne z deklaracijami brez vsebine, ne v obliki .odlaganja’ vprašanja do socializma, temveč v Jasnem in točno formulirane,n po- litičnem programu.* Tschofenig pa je napravil prav to, odložil je vprašanje nac onalnih pravic Slovencev na Koroškeun za čas do zmage delovnega ljudstva v Avstriji. Koroško vprašanje je postavljeno na dnevni red te dni in bi se rnoralo sedaj odločiti vsaj za neko časovno razdobje. Važnejša od izjav je a a to razdobje politična praksa tistih, ki predstavljajo danes progresivne sile v Avstriji. Lenin nas uči, da se moramo pri vsakem ocenjevanju dogodkov direktno in odkrito postaviti na stališče določene družbene skupnosti. S svojim odlaganjem rešitve vprašanja na čas, ko bodo prevzele oblast v Antriji progresivne sile, se je v tej konkretni politični situaciji izjavil Tschofenig v praksi za družbeno skupnost, kakršna vlada danes v Avstriji in proti družbeni skupnosH. ki ima oblast v Jugoslaviji. «Srednje poti ni: načela zmagujejo, ne pa ,spravljajo.» (J. V. Stalin.) V sedanji jasni delitvi sveta v dva tabora, t. u.Vi*e s. o. lfilSD. smeh oznanja stari lmperialist.čn. državnik Churchill, da je zbra.a ta konferenca «vse duhovne vrednote®. Toda, kakor je bilo pri.ča kovati, se je Churchill kot velik (cmlrobljubnei® vzdržal vsake cr membe v krvavi drami, ki se dogaja v Atemh». Na sobotni seji je razpravljala po,!t;čna komisija o načrtu za u-stancrvitev evropskega parlamenta Bivs. francosk. vladni predsednik Reinaud je predlagal, naj se v šestih mesecih skliče ta zbornica, ki bi jo morali v tem roku tudi že izvoliti, in v krieri naj bi zastopal po en poslanec 1 m.l jon prebivalcev. Angleški laburist Msc-Kay je Re.naldu zabrusil v obraz, naj ne predlaga tak h «neumnosti» ;n ne j se ne smeši pred vso Evropo tn svetom. Politični odbor kongresa se je zlasti baVll tudi z vprašanjem Nemč.je :n njenim položar Jem, ki naj ga zavzema v evropski federaciji. Na splošno je izzvenel ves potek kongresa v akademskih diskusijah. Politična resolucija zahteva v glavnem sklicanje evropskega parlamenta, ki naj ga izvolijo zbornice posameznih drž.v. Ta zboru ca, naj b. pr.pravila bodeče federacijo, oziroma zvezo evropskih držav. Resolucija končno zatrjuje, da bo tudi nemško vprašanje našlo svojo reš'tev v okviru evropske federacije. , Danes je kongres objavil neko »svečano® platonično izjavo, ki vsebuje pet točk, na kar je Van Zeeland zaključil kongres. Rožman in Šarič v švicarskih samostanih ŽENEVA 10. — Švicarski list «Voix Ou vri ere* poreča, da se je zatekel jugealovansk* vojni zločinec ljubljanski škef Rožman v samostan Mentzingen, medtem ko je bivši sarajevski nadškof jugoslovanski vejni zločinec Sarič našel zatočišče v samostanu Givisietz pri Freiburgiu. Se vedno jih glava boli Tržaški reakcionarni tisk se še vedno ni opomogel od poloma, ki ga je usa njihova klika doživela sa 1. maj, poloma, hi bo ostal vsem, Tržačanom še dolgo časa v spominu- In da bi ta vtis zabrisali vsaj malo, pisarijo na dolgo in široko vsi njihovi dnevniki m tedniki o tem, kako je prav za prav trg Perugino majhen in kako so bila okna na stanovanjih importiranih šovinistov (še za časa fašizma) na hišah ICAM-a zaprta, ko je šla naša povorka po drevoredu Sonino itd, itd. Izmišljajo sl vse nemogoče, da bi opravičili tisto, tako pičlo število pristašev na trgu. Unitd in propad vseh 57 prireditev, ki so jih imeii na sporedu. Najbolj jim pa seveda gredo na živce fotografije naših manifestacij, ki najbolj zgovorno pripovedujejo o našem silnem uspehu, uspehu, ki je razblinil v nič glavni temelj, na katerem so gradili vso svojo propagandno zgradbo, ki je rastla kot babilonski stolp In se 1. maja zrn-šPa s takšnim truščem, da še sedaj odmeva po možganih njihovih pisunov, propagando o tern, da so vse naše manifestacije do sedaj uspevale le zaradi tega, ker so se jih udeležili le In samo scalati* ut Jugoslavije in od drugod. Zares! Težko je vsem tistim vnetim svečenikom, ki so po cerkvah tn šolah pretili vernikom s peklenskimi mukami in šolarjem s kaznimi, če se bodo udeležili «komunističnih manifestacij». Verjamemo tudi, da ni bilo lahka majorjem, polkovnikom in generalom, ko so jih ozmerjali zaradi • tako netočnih predvidevanj. Siromaki so mislili ta trdno, da gre vse tako dobro in da bodo konč-noveljavno Tovariš Gombač je potem v izbranih besedah predočil veličino žrtve za svobodo padlih junakov. Plošča, ki je bila danes odkrfta, raj pove vsem, k; bodo šli tod mimo, da so 'ti partizani padli v borbi proti fašizmu ln imperializmu, za svobodo svojega ljudstva. Mi moramo nadaljevati njihovo borbo do zmage, ker ne smemo dopustiti, da bi bile njihove žrtve zaman. Po govoru, ki je ganil vse prisotne, so domači pionirji tud; ža-pell pesm’co in imeli več recitacij ter »e na ta način oddolžili spominu svojih padlih očetov. Za zaključek sta združena zbora zapel« skupaj pesem «Bratom». Vaščani lz Padfl« se najtopleje zahvaljujejo ljudstvu «z bližnjih ležUJ spominske svečanosti. Pred vsem pa se zahvaljujejo za sodelovanje bazovskemu g. župniku, tov. Gombaču za žep govor, godbi in pevcem ter vsem tistim, so prispevali za vence ali so pripomogli na kak drug način k lepemu uspehu svečanosti. Narod, ki se spo-vasi in Tržačanom, ki se niso u- | SVOjih prtUh borcev, bo ne strašili slabega vr emena, da so se samo živel, ampak bo tudi zmagal lahko v tako velikem številu ude- I v svoji pravični borbi. NA SPOMINSKI PLOSCI SE BLESTIJO IMENA PADLIH ZA SVOBODO: GRGIČ J02EF, GRGIČ ALBERT, GRGIČ BENEDIKT, GRGIČ SILVESTER, GRGIČ MIROSLAV TER UMRLIH V TABORIŠČIH: KALC KARLO, GRGIČ FRANC, KRALJ ALEKSANDER KOLEDAR Torek 11. maja Živa Sonce vzhaja ob 4.86, zah&j* ob 19.25. Dolžina dneva 14.4». Luna vzhaja ob 5.22, zahaja ob 22.38. , Jutri 12. maja j Pankracij, Volodja | - Spominski dnevi se je pričel v Zagrebu III. kongres Ljudske mladine Jugasla-vije• Trajal je do 16. maja. PRESKRBA Dvig nakazil. Danes morajo vsi razdeljevalci živil dviginiti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za riž. Isto naj store vodje podeželških prehranjevalnih uradov pri SIEPRAL u. Dvig nakazil za mleko. Danes morajo vsi lastniki oziroma nameščenci mlekarn dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila evaporiranega mleka za skupino od 0 do 9 ter preko 65 let ter nakazila mleka v prahu za skupi no od 9 do 65 let Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri SEPRAL-u. • Mast in testenine za tovarniške, podporne, civilne in vojaške menze. Danes morajo vsi odgovorni zgoraj omenjenih menz dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za mast in testenine za prvo polovico tekočega, meseca. Upravičencem dodatkov sporočamo, da bodo danes začeli v mestu in podeželju deliti bele testenine na odrezek testenin za mesec maj, riž na odrezke riža tega meseca, mast ne. odrezke maala tega meseca, po dve škatli konzerviranega mesa »Horse meat* na odrezke z datumom od 1. do 10. t. m. Kr neo razdeljevanja 31. t. m. Cene: testenine v mestu 53 (v podeželju 55 lir) za kg, riž 124 (126' lir za kg, mast 80 (82) lir za kg, konservirano meso 70 (71) lir za Škatlo. OGGOOOGOOGGCOOOCOOOO0^ 0 SLOVENSKO c NARODNO o _________IlLEDALlSČfi j ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ' P V četrtek IS. maja: K. Simonov: f ja na grob pok. tov An Ur. ja Frencinovi sorodniki 2uuv ENOTNI SINDIKATI Dva republikinska fašista pred ljudskim sodiščem v Kopru ,.Likvidirajmo jo takoj, saj njen mož je partizan" je kričal obtoženi Pavat. ko je z ostalimi fašisti obkolil štifaničevo hišo v Salveii ‘(čilituKO. KNJIGE-GLEDALIŠČE-KONCERTI RAZSTAVE-FiLMl-KRITlKE-DROBTINE Leposloons remi ja ,Nsoef Letošnja prva številka te reprezentativni slovenske leposlovne noge je isš.a v dvojnem 160 strani obsegajočem zvezku. Pretežni del vsebine je posvečen 70 letnici Otona Zupančiča, o katerem imamo celo vrsto člankov. Med drugim je Boris napisal Ziherl uvod, v članku »Pesnikov dolg* analizira Miško Kranjec pesnikovo delo. Ivan Bratko je prispeval članek «Oton Zupančič in naša doba*, Mirko Rupel razpravlja pa petih straneh o Zupančičevem jeziku itd. Med drugo prozo naj omenimo Miška Kranjca (Odšli so in se vračajo), Lojza Kraigherja (Fragment is dachauskih ječ), Gabra (Pot skozi noč), Vitomila Zupana (Tomaž), Frana Brdnika (Nekega dne v aprilu). V posebno zanimivem članku Obravnava na 15 straneh Filip Kalan o «Obrisu gledališke zgodovine pri Slovencih* Med prozo je posejanih tudi več pesmi domačih in tujih pesnikov. Tako imamo Zupančičeve prevode: Shellejevcga »Škrjancu*, Goethejevo: «Popotnikova nočna pe- sem* Heinejevo: «Ch’lde Harotd* ln Puškinov: «PriSor iz Fausta* v Vidmarjevem prevodu. Med domačimi pesniki naj omenimo Dušana Ludvika ln Anfona Vodnika. Leposlovni list »Novi svet» izdaja za Društvo slovenskih književnikov Drtavna založba v Ljubljani. Za uredniški odbor odgovarja Ferdo Kozak. Letna naročnina 300 Din. Eddf Glrliii: »Zatoniti iiobimw» V nedeljo 9 maja se je s svojim tnsamblom Pariškega Teatra (Theatre de Puri*) predstavila nar temu občinstvu znana filmska in gledališka igralka Gaby Morlag. Na sporedu je b'la komedija »Zakoniti ljubimec* pisatelja Eddga Ghilalna, ki je igral eno glavnh vlog. Čeprav je delo posrečen živo pitan komad, vendar se ne dvigne nad lahko, tu in tam, preveč lahko, salonsko komedijo. Snov je zajeta iz družinskega življenja mladega športnika Andrč-ja in njegove Žene Nadje, kateri on posveča premalo paZnje in ga ona zato vara, njen ljubimec je Edgar, možev prijatelj. Ko pa jo le-ta prepričuje, naj mu sledi, se ona obotavlja: ne more kar tako zapustili udobja za novo, nepoznano Življenje. In tudi njena ljubezen, pravi, bi postala vsakdanja, 'če bo po razporoki s sedanjim možem poročila njega. Zato ostane, odloči pa se, da napravi iz svojega mola svojega ljubimca! In taktika ji uspe in mladi športnik, ki se je prej spomnil na zeno enkrat na teden, spozna sladkosti novega športa, ki ga bolj utruja kakor teh is! Ob koncu do-iivi ljubimec, ki se je vrnil, poraz, ob ugotovitvi, da ima Nadja novega ljubimcarsvojega moza. Cim je Gaby Morlag podala Nadjo z razgibano igro izurjene in tenkočutne umetnice, je bil Ghi-lain, ki je, kot smo omenih tudi avtor komedije, bolj okoren, posebno v prvem dejanju. Ljubka je Francoise Morhange v vlogi Nadine prijateljice Fernande, dober tudi Renč VI or ms kot Edgar in drugi. Skupina je bila povečini lepo uglašena, tako da nismo čutili, kot pri italijanskih ensambVh, prepad med nosilcem glavne vloge in soigralci. Verdijevo gledališče je bilo lepo zasedeno, ob koncu drugega dejanja so poklonili umetnici šopek belo-zelenih-rdečih cvetk. Morda je kdo pričakoval deklamacijo, toda Babg Morlag je obdarila vse s čarobnim smehljajem, kar je vsem dobro delo in potrdilo ljubko duhovitost pariške igralke. b. p. Te dni se je pred ljudskim okrožnim sodiščem v Kopru začela sodna razprava proti dvema repubUkinski-ma fašistoma in sicer proti Del Bellu Vitalianu in Pavatu Rafaelu. Oba obtoženca, ki sta pirisotna na razpravi, sta iz Novigrada, med tem ko prvi že sedaj tam stanuje, se Je PavatU preselil v Trst. Oba fašista sta obtožena, da sta kot miličnika, prostovoljca, člana republlkinskega faiija sodelovala pri razstrelamen-t:ih in pri hišnih preiskavah ter da sta nacifašistom pomagala zasledo-dovati partizane, od katerih so nekatere nato ustrelili v Novi vasi in okolici. Med zaslišanjem na razpravi je Pavat izjavil, da je z Del Bellom zato iskal partizane Sterpina Marija, ker ga je k temu prisilil nek Martinica zobar iz Novigrada. Ta je bil poveljnik oddelka republikm gkih miličnikov v Carsih ter mu je grozil z deportacijo v Nemčijo, ako ne bo izpolnil tega ukaza. Ta grožnja je bila tem bolj verjetna, ker se je on Pavat baje prej ž« kompromitiral, ker Je sodeloval s partizani. Ker tedaj ni na domu našel partizana Sterpina, je baje samo svetoval svojcem, naj izročijo orožje poveljniku in da se jim ne bo ničesar hudega zgodilo. Glede vdora v stanovanje Stifaniča Antona, da bi aretirali partizana Humberta Blom-grema, je obtoženec izjavil, da Je bil tedaj samo pred hišo na straži in da so aretirali takrat le Stifa-ničevo hčer Viktorija pri vsem tem pa da on ni sodeloval. Tudi Del Bello se j« na razpravi skušal delati nedolžnega. Priznal je sicer, da je sodeloval pri iskanju partizana Sterpina, vendar pa je navajal iste izgovore kot Pavat. Turi. Del Bello je baje tedaj zagotavljal svojcem, da se ne bi ničesar zgodilo Sterpinu, če bi se ta takoj javil republikinskemu poveljniku. In res, ko se je ta Javil, ga je on odpeljal k Martinicu, poveljniku republikinskih miličnikov. Obtoženec se je zvijal, da ni vedel, kakšna usod« čaka Sterpina. Sele kasneje, po ustrelitvi tega, je videl, kaj ga je čakalo. Obtoženec Je izjavil, da Je sodeloval tudi pri hišni preiskavi neke Jakuševe in sicer na povelje bivšega političnega tajnika Pape, pač pa Je zanikal, da bi pretepel partizana Rusiča, ki so ga Nemci z brzostrelkami ranili. Priznal pa je, da je prisostvoval ustrelitvi tega partizana. Zakaj so aretirali Perti-čevo Angelo in jo nato deportirali v Nemčijo tudi ne ve, priznal pa je, 4a je sodeloval pri rantrelamentu, kjer so vlovili nekega Palčiča Emila. -v • Ko sta bila obtoženca zaslišana, je sodišče začelo z zasliševanjem obtožilnih prič. Pivi, Stabile Anton Je izjavil, da mu Je že marca 1944 Del Bello v pijanosti izjavil, da je Sterpinova družina zapisana v črnem spisku poveljnika Martinica. Josip Bazjak je potrdil, da Je Del Bello grozil, da bo zažgal vso Stancijo, ako se bo tam skrival Sterpin. Izjavil je še, da sta oba obtoženca sodelovala pri številnih rastrelamentih. Sterpinova svakinja Ema Beakulič je potrdila izjave prejšnjih dveh prič in izjavila, da Je Pavat pogosto zahajal v tiste kraje in streljal, da bi tako teroriziral kmete. Priča Antonija Jakut je povedala o hišni preiskavi, ki jo Je PaVat izvršil na njenem domu, dalje o aretaciji aktivista Pertiča. Viktorija Stifančič je povedala, da je prve dni januarja 1944 leta skupina 20 faš!s‘ov obkolila njeno hišo v Salvelll, Med terni fašisti je bil tudi pavat, k; Je s Streljanjem v okna prisilil, da je odprla hišna vrata. Potem ko so fašisti vdrli v hišo, je Pavat vzkliknil drugim fašistom: «Pripravite bombe*. Ko so StifančlčeVo aretirali, je Pavat zakričal: »Likvidirajmo Jo takoj, saj je njen mož partizan*. Ker se je temu upri brigadir Cantelli, so Sti-fančičevo odpeljali v Buje, kjer Jo je Martlnico tako pretepel, da ji je izbil pet zob. Mati Viktorije Stifan-čičeve je še dodala, da je prav ta brigadir preprečil Pavatu, ko je pri vdoru v stanovanje hotei streljati. Po zaslišanju še nekaterih razbremenilnih prič je bila razprava odgodena do 18. t. m., ko bodo pričale še nekatere glavne priče. Skrivnosten umor neznanca Ko je šel včeraj nek civilni policaj po ul. Oriani, je našel pri dvo riščnlh vratih hiše št. 4 neznanega človeka, starega okrog 40 let. ki je ležal v mlaki krvi. Takoj je poklical avtoam-bulanzo, da so ga prepeljali v bolnico, vendar je nesrečnež že med potjo izdihnil, ne da bi mogel kaj povedati. Imel je težjo rano na desnem temenu, ki mu jo je zadal neznani napadalec verjetno s kakšnim kovinskim predmetom. Poleg te je Imel še druge poškodbe. Neznanec ni imel pri sebi niti de namice, niti osebnih dokumentov, iz katerih bi lahko ugotovili njegovo ime in bivališče. Sumijo, da gTe tukaj za roparski napad in po 1-cija vodi preiskavo.’ da bi našla krivca. Jutri izide naš list na štirih straneh Sami si bomo vzgojili svojo inteligenco V nedeljo dopoldne je bil v Slovenskem dijaškem domu v Trstu občni zbor Dijaške matice. Po otvoritvi predsednika dr. Kukanje, ki je na kratko orisal delo, težave in uspehe te za vzgojo naše mladine tako vatne ustanove, so posamezni odborniki podali svoja poročila, iz katerih so se prisotni delegatje lahko ustvarili jasno sliko o požrtvovalnem delu Dijaške matice, ki je morala premagati velike težave, da je oskrbela skoraj ISO dijakom možnost, da lahko študirajo na slovenskih šolah. V zadnjih 13 mesecih je imela Matica skoraj 10 milijonov z izdatkov, in je med dtugim v istem, času nabavila ta 1,600.000 lir raznega inventarja, ki je bil nujno potreben. Dijak Šimenc se je nato v imenu dijakov, ki so v domu, zahvalil zborovalcem za pomoč, ki jim jo nudi Dijaška matica, ker bi brez njene pomoči, mnogi med njimi ne mogli študirati. Sledila je volitev novega odbora, v katerega so bil j po večini izvoljeni stari odborniki poleg neka) novih moči. Pri tej pr hki moramo poudariti, da se tržaško Ijfidstvo, pred vsem pa tisti, ki se nahajajo v boljših razmerah, še vse premalo brigajo sa Dijaško matico, za njzne potrebe in za njeno veliko kulturno 'poslanstvo med našo mladino. V tem oziru nas Goričani daleč pre-I kašujo, čeprav so v težavn ejšem po-jložaju. Legaš Rnicn nhsujcn na milo kazen zaradi ..nsiničnih moteni" Potem ko so se v petek morali zagovarjati pred sodiščem nekateri leglni šovinistični pretepači, katere je major Bayliss prav po očetovsko sodil, kot »razmežljivo piše fašistično č:\sop!sje, se Je včeraj pred majorjem Bayl;ssom moral zagovarjati mladenič Mario Boioo, študent po poklicu iz tako zvanih boljših tržaških krogov, Pri tolovaju so L maja našli bičevko s svinčenim repom. Obtoženec se je izgovarjal, da je bičevko našel že zjutraj 1. maja 'n da jo Je spravil v žep. kej- jo je dote) oddati policiji. Toda istega dne si Je zaželel zabave. Naj-brže se je hotei zabavati kot član leginlh tolp, ki so nepadaie de mokrate. Toda pri tem Je Imel smolo. Se Istega večera ob 22, ko je bil z drugimi podobnim: tolovaji v ul. Tarabccch'a, Je pr šla policija in začela razganjati. Čeprav so tl mladeniči željni zabave pred policijo zbežali, Je tej vendarle uspelo ujeti Boica, kateremu so našli bičevko. Potem ko Je major Baylls» zaslišal priče, je Boica oprostil prve obtožbe in sicer udeležbe pri nedovoljeni manifestaciji, vendar pa ga Je spoznal za krivega, ker Je mel brez pol oljskega dovoljenja tako orožje pri sebi. Njegov zagovornik odvetnik Kezich je na vs: načine in z vsemi akrobacijami dokazoval, da je mladenič boUn, da ima psihične motnje zaradi neke pljučne bolezni ln zato preJ.ega. oprostitev ali pa vsaj nizko kazen. Zaradi nekih zdravniških spričeval, k: jih je privlekel na dan od vetnik, je sodnik tolovaja obsodil samo pogojno na 6 mesecev ječe. Plačati pa bo moral 10 tisoč lir globe poleg tega pa se bo moral vračati domov ob 21 zvečer *n sicer za dobo treh mesecev. Iz sindikalne beležnice Sestanek, ki bi imel biti včeraj na uradu za delo v okviru nadaljevanja pogajanj za sklenitev mezdnega sporazuma za delavstvo in nameščenetvo gTadtoene stroke naše industrije, je bil preložen za danes. Iz kratkega razgovora, ki smo ga imeli v teku včerajšnjega dne z nekjm sindikalnim funkcionarjem povzemamo, da bo verjetno v teku današnjega dne podpisan sporazum za omenjeno kategorijo. Pogajanja o tovarniških odborih pa se bodo verjetno nadaljevala danes popoldne V zvezi z obojimi pogajanji, ki so FIZKULTURA Ostra borba med prvimi enojstoricami Dreher ustavljen* Magdalena In Skedenj • neovirano nadaljujeta svojo pot, Sv. Ana pa si je bres borbe prisvojila^ dve točki Niti ene tekme ni bilo v nedeljo na tržaških igriščih. Vsa moštva so morala iti v Istro ali pa na Prosek, Nabrežino itd. če so hotela igrati. Največje presenečenj« dneva Jc vsekakor neodločen izid Dreher j a s Ponziano B. Vajeni smo bili, da je Dre/her v kratkem upognil še tako močno moštvo. Toda, kdor je videl v nedeljo Ponziano, je spoznal, da bi morala po vseh pravilih zmagati, kar b: tudi, če ne bi bil vratar v slabem dnevu. Magdalena je imela kaj trd oreh. Sicer se Ji je delno posrečilo, vendar je moral sodnik v 57’ igro zaradi incidentov preki-* niti. Sodniški zbor pa bo poklican, da za zeleno mizo reši to' sporno vprašanje. Skedenj je po obetajočem začetku kaj kmalu popustil v borbi s Prlstaniščnikl. katerim je sodnik zanikal gol zaradi nevarne igre napram vratarju in končno so še slabo streljali enajstmetrovko, k-i bi jim prinesla neodločen izid. Glavno besedo pa je imelo Igrišče na Proseku, kajti polovica igrišča je bila dobra in trda, ostala polovica p« Je bila mehka, poleg tega pa se Je blato lepilo na čevljih igralcem, da niso mogli izpeljavati svojih akcij. Koštalunga si je zaslužila zmago nad Tovarno strojev, medtem ko si Je Piran zopet zagotovil dve točki v ostri borbi z milj-sko enajstorlco. Umag si je preveč na lahko vze; srečanje z Nabrežina kar ga Je stalo eno točko, medtem ko istrski derbv med Ižolo in Auroro ni bil odigran. Izidi so naslednji: Magdalena-Rojan 2'f (prekinjena v st), Ske-denj-Pristanišiniki t:t. Koštalunga-Tovarna strojev 3:2, Ponziana-Dre-her 2:2, Umag-Nabrežina o:o, Piran. Milje 2:1, Sv. Ana-Montebello 2:0 (jorjait), Ižola-Aurora neodigrana, okrožnem prvenstvu Je bilo množi; svoje točk e zmago nad Arzenalom z edinim go.om v 32’ drugega polčasa. Col ILVA pa si je privoščila enajstorico Proleterja ter jo odpravila s 3:1. Ves čas igre je vodil v igri Col ln šele proti koncu se Je Proleterju posrečilo zabiti častni gol. Bartoli prvi na kolesarski tekmi za pokaj »Mari ja Košute» najzan:mlvejše srečanje med OM-MŠO in Primorjem P. K. Obema moštvema gre za prvo mesto In pod dežjem in blatom sta moštvi dali vse iz sebe, da b! si zaslužili dve točki. Toda OMMSA te bila hitrejša in sl Je znala pridobiti naskok dveh golov. Primorje ni popustil Na nedeljski kolesarski tekmi v organizaciji UCT 1925 za pokal «Marija Košute* si je prvo mesto pridobil znani Bartoli, ki je na tekmi za trofej »Lavorato: e» zasedel tretje mesto. Njemu slede: Piazza, Pikjarlč. Stibel, Česen, Cok itd. Jugoslovan ProseniK-zmagovaiec kolesarske tekme Varšava-Praga STROKOVNA KMETIJSKA ZVEZA ES: Kakor bdko že javili, opozarjamo vae kmetovalce, kateri so prejeli poziv za premoženjski davek (avviso accer* tamento tassa patrimonk)), naj se takoj javijo v našem uradu ul. Imbriani 5-1. KONFERENCE OF Uspehi l. maja je naslov predava nja, ki bo danes ob 20 v dvorani št 23 Vlcolo Ospedale Militare za demokrate Ljudskega vrta in Portic. Danes ob 20 bo v dvorani v ul del Prato 2 predavanje o uspehih 1. maja za prebivalce Pendice in Skoljeta-Vrdelce. Poroka. V torek 9. t. m. sta se po. ročila tov. Košuta Virgiltj in Ginevra Glavina. Demokratični prebivalci Skoljeta jima želijo obilo sreče. Občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze I^etošnji redni občni zbor SH-PZ bo v nedeljo 23. maja. Opozarjamo že danes tovariše delegate in odbornike prosvetnih društev, da se na ta važni kulturni dan pripravijo. Dnevni red in kraj občnega zbora bomo javili pravočasno. Glavni odbor PROSVETNA OPUSTVA Kcncertno-recitacijski večer cPuškin v besedi in glasbi* priredi prosvetno društvo «Si-mon Jcnko»» danes 11. t. m. ob 20.30 v dvorani «Kraljič». Slišali bomo izbor iz Puškinovih pesmi v prevodih M. Klopčiča, ki jih bodo recitirali člani SNG. Samospeve vseh večjih ruskih skladateljev od Glinke do Grečaninova bo izvajal baritonist Dušan Pertot. Pri klavirju bo spremljala prof. Mirca San-cinova. Spored bo nudil zanimiv vpogled v delo velikega ruskega pesnika in skladateljev, ki so Puškinovo besedo prelili v glasbo. RAZNO Razdejcvanje biro ve ga drožja. V torek od št. 141 do 190 ter za Pa-driče, v eredo od 191 do 270 ter za Gropado, v četrtek za Gec in Pio se k. v petek od 1 do 29, v soboto od 30 do 65 ter za Boršt, v nedeljo za Piščance in Bazovico. V torek in sredo bo razdeljevanje pred gostilno Dodič, od petka naprej pa v galeriji UniverSita. IZLETI Izlet PDT na Nanos. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 30. t. m. izlet na Nanos in v Postojnsko jamo. Vpisovanje za izlet le do sobote 15. t. uti. do 12»v trgovinah Višnjevec in Pirc. Odhod ob C zjutraj iz ul. F. Severo. Rojstva, smrti in P01,0*1® j 8., 9. in 10. maja se je jij ctrok, umrlo je 17 lUu'd>’ ^ bilo 13. CIVILNE POROKE: uci & ^ ton Selem in, zasebni« vr.n!eri : mak, uradnik Friderik K v<^n» uradnica Alberta Wet>e- ' zJ. amer. vojske VVilliam Vaug!»l sebnica Irma Bedin. CERKVENE POROKE' &c l ■ Mirko Frandolič ln učitelU™ ^ ca 21 vic, mizar Milan, K (ji;.11 šivilja Ada Beretta, 1 aliver, trS Ssadeli in pletilja Karla pom. Rade Umberto m * Rozalija Nineto, mehant' ■£„, Macabeo in šivilja Lidija JS železničar Viktor ComeUo ^ . sebnica Franja Prosnik. jjcij* i-o Gominotto in uradnic ,^ Volli, industrijalec Karl <-r‘. bolničarka Giorgina Franc 3l. UMRLI: 7-letnl Ivan r>3 letni Franc Godnik. 75-let- ^ Kosmač. 661etni Michel Ida letn; Matija Cekin, ?■ letni Matija Cekin, Y Martinuzzi. 76-letna Antonu ; ščanec, 47-letna Štefanija , . in ščanec. 47-letna Štefanij* 69-latni Edvard Naglič, d*3 Coffi, 52-letni Karl Steiner, ^ stari Artur Rebeochi, 78-'pelli ra Berger. 78-letna Ange-i” jjon-zaro. 7 mesecev stari A Hr^pj gione, 72 letna Terezija “ U-letni Jordan Cernivanu Radijski spor«?! TRST n (m 203,6, *c v torek 11. maj9 7.30. Koledar. 7.35. Jutfan,2rol>' ba. 7.45. Napoved časa J2.0 11.30. Reproducirana i?'®3..' jj.t Predavanje; Sodobna AngWa'^,ap' Ruske narodne pesmi, Ssiot' ved Časa in poročila. 13.0®- ~er:u- -------------- ^----------- - uVebu skl orkester. 13.30. Opem? “ -r« re m fantazije. 14.00. Dne gled tiska. 14.15. Pe»,r® n» 17.30. Glasbena fantazija- ša povest. 18.15. Kcmorna^^^o. 18.45. Narodne pesmi na 13.3- ko. 19.00. Angleščina po vao- '^po Glasba raznih narodov. 19-' ved časa in poročila. 20.00. - - romantičnih skladateljev, domače knjižne police. 20-* ' 3J,3» kvintet. 21.00. Pester večerij] Lahka glasba. 22.00. koncert slovenske f.lharnM■ • . r.gent Samo_Hubadi P1 glas?* Irubljane. 23.00. Plesna 23.15. Napoved časa in .^omdo1 23.30. Citanje sporeda. 23.-0. na glasba. 24.00. Zaključek, KINO II KINO OB MORJU. I5’30 ROSSETTT. 15.15: ‘SCep" ral*. D. Niven, K. Hunter. ^ FENICE. 14.30: »Kaprta*1®^ I. Dilian, Amedeo Na»»e ALABARDA. 14.00: «M»»P « ee», B. Davis. H. Mars .atpi NOVO CINE. 14.00: »Smo c Stan Laurel. FILOPKAMM ATICO. I®1™ G*rb ga reta Geuthier*, Gre19 Robert Taylor. sžun*11* IM PERO. 14.30: »Borb* v o Frank Buck. . , vsA®' MABSIMO. 14.00: «Ljubliw‘ J. Jones, Z. Coiten. ajvi*11 ARMONIA. 14.00: <