PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	.A ,,
Abb. postale I gruppo	- l^eilfi 4U lir
Leto XIX. Št. 232 (5607)
Nov sestanek Rusk-Gromiko-Home
TRST, torek 1. oktobra 1963
na «delovni večerji» z U Tantom
Danes «delovna večerja» Gromika s Homom, jutri pa z Ruskom - Vedno večje niožnosti za povečanje trgovine med SZ in ZDA - Rusk se je pogovarjal o prodaji žita tudi z bolgarskim zunanjim ministrom - Izjave Stevensona
NEW YORK, 30. — Po sobotnem sestanku zunanjih ministrov ZDA, SZ in Velike Britanije so se trije ministri danes Ponovno sestali; to pot pa na večerji, na katero jih je pova-PH glavni tajnik OZN U Tani.
Po sobotnem sestanku treh ministrov ni bil določen datum
*a nov sestanek. Zato je U Tant imel za umestno, povabiti tri ministre na večerjo, da jim tako omogoči nadaljevanje razgovorov. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je imel danes razgovor z britanskim zunanjim ministrom. Govorila sta o vpra-?rnijih, ki jih obravnava skupščina OZN, posebno pa o Afri ki in jugovzhodni Aziji. Za ju-“ri je v programu «delovna ve-oerja» Gromika z britanskim Vnanjim ministrom, v sredo Pa z Deanom Ruskom.
Za ločene sestanke so se odločili 7 zvezi z možnostjo, da se v pogajanja vključijo tudi dvostranski elementi, kakor je n. pr. prodajanje ameriškega žita Sovjetski zvezi, ter °a omogočijo proučevanje vprašanj, ki se tičejo izključno odnosov med SZ in ZDA ali pa odnosov SZ z Veliko Britanijo. U Tantova ve-perJa je skrajšala pavzo med enim tristranskim sestankom in drugim j*r je U Tantu omogočila, da je mi navzoč pri razgovoru.
Večerjo so označili za «delovno večerjo». V krogih treh delegacij so se vedno zelo rezervirani v zvezi s sobotnim razgovorom. Medtem pa Se vedno bolj veča možnost sovjet-“ko-ameriških trgovskih pogajanj, oi se spočetka omejila na žito. predsednik Kennedy je poslušal navi skupno poročilo političnih in trgovskih svetovalcev s tem v zvezi- Prejšnji teden pa sta imeli taj-m sejo zunanjepolitični odbor in nabor za kmetijstvo v senatu. Na seji so poročali tajnika za kmetijstvo in trgovino in podtajnik v zunanjem ministrstvu Bali.
Ameriški državni tajnik Dean Kusk je sinoči izjavil, da bo vsak Predlog v zvezi s prodajo žita Sovjetski zvezi vseboval določbo, ki b° prepovedovala Sovjetski zvezi, na to žito proda Kubi. Baje niso ° tem še govorili pri dosedanjih sovjetsko ameriških stikih. V političnih krogih pa so mnenja, da bosta o tem verjetno govorila Dean pušk in Gromiko v sredo, ali pa na bo o tem govora, ko se bo Gromko sestal s Kennedyjem v Beli hiši.
Dean Rusk j« sprejel danes tudi bolgarskega zunanjega ministra Jvsna Baševa. Po razgovoru je Bašev izjavil, da sta govorila predvsem o povečanju trgovine med obema državama. Gorovila sta tudi ° Prodaji ameriškega žita Bolgariji, "er je bil bolgarski pridelek žita zaradi suše manjši, kako-' so pričakovali. inister je dodal, da sta z Ruskom govorila o velikem številu trgovinskih vprašanj in da je dobil »«s, da je Rusk naklonjen razširitvi trgovine med obema država-ma.
DANES
Sobotni trojni sestanek Rusk-"romiko-Home se je neuradno nadaljeval na večerji, na katero J® povabil tri zunanje ministre generalni tajnik OZN U Tant. Ti neuradni razgovori se bodo nadaljevali tudi danes in jutri, najprej na večerji Gromika s Homom, potem pa na večerji Gromika z Ru-t um' „0 sobotnih razgovorih se tudi včeraj ni moglo ničesar zveneti. Pač pa se je zvedelo, da se. n° na ločenih sestankih govorilo n odnosih, ki se tičejo izkijučno m Anglije ter SZ in ZDA, pri eemer se omenja prodaja ameri-kega žita Sovjetski zvezi. Glede te-”.a Je Rusk predsinočnjim izjavil, 'a bo vsak zadevni predlog vse-invai določbo, ki bo prepovedala -vjetski zvezi prodajo žita na
Včeraj se je začelo važno letno zasedanje mednarodnega denarne-g“ sklada in sveta guvernerjev mednarodne banke. Pri tem je govoril predsednik sveta guvernerjev in mednarodne banke ter mednarodne finančne družbe in mednarodnega združenja za raz-JU dr. Carli. Novi predsednik *voods pa je v svojem poročilu Poudaril: 1. povečati je treba podporo za razvoj kmetijstva; 2. pomoč industriji naj postane bolj vsestranska, in 3. poveča naj se nejavnost na vzgojnem sektorju z zidanjem šol za specializirano de-•ovno silo in specialiste.
Blizu glavnega mesta Alžirije je Prišlo v nedeljo do odkritega od-Pora Ben Beiovih nasprotnikov, m «o ob podpori vojske in prebivalstva prevzeli nadzorstvo v mestu Tizi Dzu v Kabiliji. Ben ! ,a je kot vrhovni poveljnik ta-"Oj odstavil poveljnika tamkajšnjega področja, ki je tudi ljudski Poslanec in se je udeležil uporniškega zborovanja okrog 3000 ljudi, “en Bela je opozoril po radiu na njegovo hudo nepokorščino in nezakonito sodelovanje na zborovanju opozicije, šest častnikov z o-menjenega območja je izrazilo Podporo vladi in Ben Beli. Voditelj opozicije pa je pozval vse pri-siase, na.j začnejo odločilno borbo Pr(’n Ben Belovi «nezakoniti» ob-jasti, novinarjem pa je izjavil, da »? Kabilija ne misli ločiti od Al-^Jrije, temveč da hoče del alžir-®?ega prebivalstva le nadaljevati gibanje, ki je bilo prekinjeno ob Poletni krizi, češ da bo odpor spremenil razmerje med sedai»,ji-m> silami in omogočil morebitna Pogajanja na podlagi enakoprav-
Britanski finančni minister Mau. dling je po televiziji izjavil, da je po njegovem mnenju zvišanje izmenjave mestrateških proizvodov s Sovjetsko zvezo dobro sredstvo za razvoj stikov med obema blokoma in za izboljšanje možnosti miru. Maudling je izjavil, da se Velika Britanija, strinja glede normalne trgovine s Sovjetsko zvezo, razen kar se tiče strateškega blaga.
Ameriški stalni delegat v OZN Stevenson je po televiziji izjavil, da bo Francija verjetno odklonila podpis vsakega poznejšega sporazuma med Vzhodom in Zahodom, ki se bo tikal novih korakov na poti razorožitve. Pripom-
nil je, da bi to bilo skrajno resno. Dodal je: «Ne morem si Z našega stališča predstavljati nič važnejšega, nego da dosežemo sodelovanje, udeležbo in sporazum Francije glede prihodnje jedrske usode sveta.»
Glede sovjetskega predloga za sestanek najvišjih predstavnikov osemnajstih držav, ki so udeležene na ženevski konferenci, je Stevenson izjavil, da ZDA načelno ne zavračajo možnosti take konference. Ce bodo v 2enevi ali drugje dosegli kak rezultat, bo taka konferenca na vrhu vedno zaželena.
Glede nadaljevanja razgovorov za tesnejše sodelovanje med ZDA in SZ glede razorožitve, komunikacij in drugega, je Stevenson izjavil, da so možnosti, da se napravi nekaj zelo konstruktivnega na sektorju razorožitve. Možno
je tudi sodelovanje pri komunikacijah s sateliti ter na .sektorju meteoroloških informacij. Steven, son je svaril pred pretiranim optimizmom v zvezi s tristranskimi razgovori v New Yorku in je dodal, da vidi «nekatere znake u-panija, ki se po mojem mnenju ne smejo podcenjevati».
Kasavubu
razpustil parlament
LEOPOLDVILLE, 39. — Predsednik republike Kasavubu je razpustil parlament in je sklenil razpisat’ referendum v zvezi z načrtom ustave, ki jo bo pripravila posebna komisija.
Avstrijska gosp. zbornica za obnovo Skopja
BEOGRAD, 30. — Kot poročajo z Dunaja, je predsednik avstrijske gospodarske zbornice, bivši avstrijski kancler Raab, obiskal danes jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Iva Sarajčiča in mu izročil v imenu avstrijske gospodarske zbornice Ček za 100.00J šilingov kot pomoč zbornice za obnovo Skopja.
Po podatkih zvezne komisije za vpis ljudskega posojila za obnovitev §kopja je bilo v soboto do 10. ure skupno vpisanih 15.5 milijarde dinarjev. Qd tega zneska je 1.723.558 delavcev in nameščen, gev vpisalo 12.2 milijarde, ostalo pa delovne in družbeno politično organizacije. Največji . vpis je ml v Srbiji z nad 4.7 milijarde, zatem na Hrvaškem nad 3.5, v Makedoniji nad 2.7, v Sloveniji sko. ro 2.5 milijarde, v Bosni in Hercegovini nad 1.7 milijarde in v Črni gori nad 352 milijonov dinarjev.
Deset slavnih let KP SZ
MOSKVA, 30, — Moskovski radio je nocoj javil, da bo Sovjetska zveza slavila jutri prvi oktober «deset slavnih let komunistične partije SZ». Radio, je dodal, da bodo ob tej priložnosti razni govori.
Nevarna zaostritev v Alžiriji zaradi upora v Kabiliji
Upornikom se je pridružil tudi poveljnik tamkajšnje vojaške oblasti polk.
El Hadž, ki ga je Ben Bela takoj odstavil - Vojska obkolila Kabilijo?
lllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIUIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIilllllllllMlllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuuiuliHIllllllllllllllllllllilll
TITOV URADNI OBISK V BOLIVIJI ’
Včerajšnji uradni razgovori med Titom in Estenssorom
Dolg razgovor Tita z msgr. Roccom, papeževim nuncijem v Boliviji Pojutrišnjem se začne Titov uradni obisk v Mehiki
ALŽIR, 30. — V Alžiriji je prišlo do močne zaostritve zaradi odkritega odpora nekaterih Ben Beiovih nasprotnikov proti njegovi politiki. Včeraj so pristaši opozicije ob podpori vojske in prebivalstva prevzeli nadzorstvo v mestu Tizi Uzu, ki je 90 kilometrov zahodno od Alžira na območju Ka-j toilije.
Na cestah, ki vodijo iz tega mesta, so razmestili žične ovire, del vojske v Tizi Uzu pa se je pridružil skupini pristašev tajne opozicijske «Fronte socialističnih sil».
Ben Bela je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil odredil odstavitev poveljnika VII. vojne oblasti Mohameda El Hadža, ki je tudi poslanec Ta se je včeraj udeležil v Tizi Uzi zborovanja, na katerem je bilo navzočih nad tri tisoč ljudi.
Navzoča sta bila tudi opozicijski voditelj Alt Ahmed ter poslanec Murad Usadik. Prvi je govoril poslanec Usadik, ki je izjavil, da se je glavni odbor «Fronte socialističnih sil» zbral v mestu Tizi Uzu na petdnevno zasedanje, da bi «proučil možnosti odpora proti vladni zaroti proti revoluciji in enotnosti alžirskega naroda». Poudaril je, da je glavni odbor te fronte sprejel resolucijo, ki označuje sedanjo oblast
BEOGRAD, 30. — Danes so uradno javili, da bo predsednik republike maršal Tito s soprogo na vabilo predsednika Mehike Adolfa Lopeza Mateosa od 3. do 16. oktobra uradno obi-skcil Mehiko
CGCHABAMBA, 30. — Predsednik Bolivije dr. Victor Paz Estensoro, člani vlade in drugi bolivijski visoki funkcionarji in več desettisočglava množica so priredili izredno topel in prisrčen sprejem predsedniku
republike Jugoslavije marsaiu Titu, ko je s soprogo in s svojimi sodelavci v soboto popoldne prispel na petdnevni uradni obisk v Bolivijo. Neposredno po prihodu na samem letališču je predsednika Jugoslavije pozdravil župan mesta Ca-chabambe, ga obvestil, da je mestni svet njega in njegovo soprogo proglasil za častna meščana, in mu je izročil ključe mesta.
V soboto zvečer je dr. Estens-soro priredil svojemu gostu slovesno večerjo, med katero je izročil predsedniku Jugoslavije najvišje bolivijsko odlikovanje. Ob tej priložnosti je Estenssoro izrekel priznanje narodnoosvobodilni borbi Jugoslavije in njeni povojni izgradnji in poudaril veliki prispevek, ki ga Jugoslavija daje s svojo neodvisno politiko svetovnemu miru.
Predsednik Jugoslavije se je zahvalil za izkazano mu visok^i čast in je podal krgtek zgodovinski pregled borbe narodov Jugoslavije za svobodo in socialistično izgradnjo. Poudaril je, da je cilj jugoslovanskega socialističnega razvoja ustvariti čim bolj človečAiske odnose med državljani. V zvezi z gospodarskim razvojem Jugoslavije pa je Tito dejal, da Jugoslavija po svojih močeh pomaga državam v razvoju in da je pripravljena pomagati tudi Boliviji. Maršal Tito se je zavzel za mednarodno finansiranje držav v razvoju, poudaril je pozitivni učinek moskovskega sporazuma in pozdravil predlog latinskoameriških držav o proglasitvi držav tega področja za nejedrsko področje. Tito je na koncu pozitivno ocenil dosedanji razvoj bolivijsko-jugoslo-vanskih odnosov in ugotovil, da so ugocjjjì pogoji za njihovo nadaljnjo poglobitev.
Po večerji je predsednik Estens-
iiiiii milimi Hlinili mm ...
Kongres laburistov v Scarboroughu
SCARBOROUGH, 30. - Davi se je začel v Scarboroughu 62. kongres angleške laburistične stranke. Predsednik stranke Davies je v svojem govoru izjavil, da je konservativna stranka zgubila zaupanje v svojega voditelja, dežela je zgubila zaupanje v konservativce, in svet zaradi nesposobnosti vlade zgublja zaupanje v Veliko Britanijo. Dodal je, da se vse to lahko menja na prihodnjih volitvah. Po njegovem mnenju je laburistična stranka povsem sposobna uspešno reševati vprašanja današnje dobe. Ce bo stranka mogla dokazati deželi, da ima tudi ljudi, ki so sposobni uresničiti to politiko, bo na prihodnjih volitvah zmagala.
Danes so odobrili dnevni red, ki vsebuje 31 točk, ki se skoraj vse tičejo notranje politike. Na kongresu je navzočih 1233 delegatov. Kar se tiče zunanje politike, bodo razpravljali samo o Španiji in Južni Afriki.
Med diskusijo o politiki transportov je kongres s posebno resolucijo zahteval, naj se ne ukine nobena železniška proga, dokler ne bo vlada končala preiskave o vseh smereh notranjega in obalnega prometa.
Popoldne se je začela razprava o starih stanovanjih in o špekulaciji z nepremičninami. Delegatka Alice Bacon je predložila načrt s tem v zvezi. Izjavila je, da bodo laburisti predložrii realističen načrt, ki stremi po tem, da se zgradi večje število hiš, da se eliminirajo veleposestniki, ki imajo v svojih rokah cela področja mesta, ter da bodo vse hiše udobno o-premljene. Načrt bc moč uresničiti, če bo laburistična stranka zmagala na volitvah.
Delegatka Muriel Bacon pa je predložila načrt, ki zahteva, naj imajo krajevne oblasti možnost zaplembe stanovanj in zemljišč, nad-zorovanja najemnin, municipaliza-cije nepremičnin, ki se dajejo v najem, in nacionalizacije gradbene industrije. Dodala je, da bi moral biti prvi korak nacionalizacija gradbenih zemljišč.
Kongres pa je zavrnil predlog za rtacionalizacijo gradbene industrije in gradbenih zemljišč.
Debato je zaključil . podpredsednik stranke George Brown, ki je
izjavil, da je zaman delati gospodarske načrte, če se opusti vprašanje gradbenih zemljišč za nova mesta. Prav tako je zaman obljubljati nizke cbresti in posebna posojila, spričo dejstva, da ostane sedanji sistem poverjen privatni iniciativi. Sedanje stanje se lahko menja samo z nadzorstvom skupnosti nad gradbenimi zemljišči. Izjavil je, da nameravajo laburisti ustanoviti komisijo, ki bo kupila vsa zemljišča, ki so namenjena zidanju. Komisija pa bo kupila samo tista zemljišča, ki se nameravajo uporabiti v bližnji bodočnosti Dodal je, da laburistična stranka ne predlaga nacionalizacije zemlje tudi zaradi tega, ker se nihče ne misli dotakniti kmečke zemlje. Končno je Brown izjavil, da ne more sporočiti vseh podrobnosti laburističnega načrta glede gradbeništva, da prepreči politične špekulacije konservativcev. Delo kongresa se bo nadaljevalo jutri.
soro priredil slovesen sprejem, katerega so se udeležile številne ugledne visoke politične osebnosti Bolivije in člani diplomatskega zbora. Med sprejemom je zunanji minister Bolivije izročil članom Titovega spremstva visoka boiivij. ska odlikovanja.
Včeraj opoldne sta predsednik Estenssoro in njegova soproga povabila predsednika Jugoslavije in njegovo soprogo ter ožje sodelavce na intimno kosilo v letnem re-storanu, od koder je prekrasen pogled na mesto Cachahambo. Med kosilom sta si Tito in Estenssoro neformalno izmenjala misli o mednarodnih vprašanjih, posebno o gospodarskih vprašanjih.
Popoldne sta Tito in njegova soproga sprejela v svoji rezidenci zastopnike civilnih in vojaških ob. lasti Bolivije in njihove soproge, zatem pa voditelje diplomatskega zbora, papežev nuncij msgr doc-jih je vodil dekan diplomatskega dalj časa razgovarjal z msgr. Rocco. Med sprejemom se je Tito naj-delj časa razgovarjal z mons. Roccom, ki je med drugo svetovno vojno služboval skupno s pokojnim papežem Janezom XXIII. V Parizu. Tifò je poudaril, da je bil Janez XXIII. zelo,popularen, ker je delal za mir, in da se tudi sedanji papež zavzema za mir. Tito je ugotovil, da Jugoslavija in Vatikan nimata formalnih diplomatskih odnosov, da pa vzdržujeta dq-bre stike preko jugoslovanskega poslanika v Rimu, ki se je ude« ležil tudi ustoličenja novega papeža. Msgr. Rocco je s svoje, strani izrazil veliko zadovoljstvo, da mu je bila dana možnost, da se seznani s predsednikom Titom in mu je izrekel svoje najprisrčnejše želje.	•
Peruanski veleposlanik je prinesel predsedniku Titu pozdrave predsednika Peruja Fernanda Ter-ryja in ga obvestil, da ga bo predsednik Terry osebno pozdravil na letališču v Limi ob njegovem pristanku v peruanskem glavnem mestu na poti v Mehiko. Jugoslavija in Peru nimata diplomatskih odnosov, zato je pozornost, ki jo izkazuje predsednik Peruja predsedniku Titu samo še en dokaz pozitivnosti obiska predsednika Tit« državam Latinske Amerike.
Danes so se v Cochahambi pričeli uradni razgovori med predsednikoma Jugoslavije in Bolivije in njunimi sodelavci. Poleg pregleda mednarodnega položaja in izmenjave misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih bodo, kot poročajo, glavni predmet razgovorov gospodarski odnosi med državami in možnosti za njihovo poglobitev.
izjavil, da se tokrat ne bo javil kot kandidat. Kljub temu so tudi njegovo ime uvrstili med kandidate za referendum, da bi pringer-jali sedanje javno mnenje z «-zulati volitev 1. 1960, ko je Nixon dobil malo manj glasov kot Kennedy. Toda tudi sedaj je Nixon dobil komaj 37 odstotkov glasov anketirancev, proti 58 odstotkom, ki jih Je dobil Kenfiedy.
Kaže torej, da je Kennedy krepko povečal svojo priljubljenost med volivci in to povečanje se kaže v vseh plasteh ljudstva in vseh državah, razen v južnih zveznih državah, kjer je Kennedyje-va popularnost močno upadla za-di njegovega zavzemanja za pravice črncev. Kot izhaja iz podatkov referenduma, so črnci v pretežni večini za Kenndyja, prav talco1 tudi katoličani in Judje. Ce bi volili samo protestanti, ki bil rezultat volitev precej negotov.
Ben Belo in z ministrom za obrambo Bu Madio». Dodal je, da so vsi poskusi pogajanj z vlado propadli in da je «zaradi tega sklenil začeti odpor, ker samo odpor bo mogel menjati razmerje med sedanjimi silami in omogočiti morebitna pogajanja na podlagi enakopravnosti». Ait Ahmed je predlagal ustanovitev nove vlade, «ki
bivših častnikov francoske vojske». V uradnem sporočilu fronte je tudi rečeno, da «ponovno obsoja nezakonitost sedanjega režima», in da ukrep vlade «še bolj krepi našo odločenost v odločilni borbi. Naša borba je borba vseh revolucionarjev, vsega alžirskega ljudstva. Voditelji federacije narodnoosvobodilne fronte v Tizi Uzu ne predstavljajo ljudske volje».
Minister za obrambo je v Alži-ru javil, da je na današnjem sestanku šest častnikov sedme vojne oblasti obsodilo stališče, ki ga je zavzel njihov poveljnik polkovnik El Hadž, in so poudarili svojo podporo vladi in predsedniku Ben
bi bila sposobna ustvariti novo | Belii Med temi častniki je tudi ozračje».	j bivši adjutant El Hadža.
Ponoči so v T zi Dzu raztrosil! Nekatere agencije poročajo, da letake, ki pravijo, da je vlada od- je dal Ben Be]a obkoliti celotno klonila pogajanja s «Fronto socia- podrojje Kabilije. lističmh sil», ter pozivajo vs« pri- Davi sta priSpe!a v Michelet v staše, naj z današnjim dnem zač- Kabilijo dva vojaška konvoja vlad-nejo «odločilno borbo ob strogi d'- l ne vojske, ki pa sta takoj zapusti, sciplim in ob strogem spoštovanju j mest0f ko «*„ se vrnili vojaki navodil».	sedme vojne cblasti, ki so pod
Polkovnik Mohamed El Hadž je ' poveljstvom polkovnika Hadža. še vedno na svojem mestu. Pozne- I Ben Bela je govoril nocoj po je so javili, da se je El Hadž se- 1 radiu in je pozval vse vojake, stal z Ait Ahmedom in z drugimi j naj ne izpolnjujejo ukazov ”ol-uporniki, in da .e vojaška posad- kovnika Hadža. Dodal je: «Preka v Kabiliji v pripravljenosti. V zvezi z odstavitvijo El Hadža pa
je «Fronta socialističnih sil» obja-
vzemam vso odgovornost, da razkrinkam spletke proti republiki.» Zatem je ostro kritizira! maroško vlado zaradi njene politike na meji obeh držav. Napovedal je nato nacionalizacijo nekaterih o-ljarn, ki so last nekega Alžirca.
Zasedanje Mednarodne banke in denarnega sklada
Govor Kennedyja, guvernerja Italijanske banke Carlija in predsednika Mednarodne banke Woodsa
za nezakonito. Dodal je, da je glavni odbor zapovedal «vsem borcem, naj se vključijo v ta odločilni boj
in naj izpolnjujejo vse ukaze in na-j vila izjavo, ki pravi, da ta ukrep vodila». Govorili SO še številni dru- dokazuje, «da hoče vlada dokom;-gl govorniki.	Ino eliminirati vse aktivne revolu-
Ben Bela je po radiu sporočil, da l cionarje v notranjosti v škodo
jo Odredil odstavitev poveljnika I  ..................ninnili, imi mini minuli' Itnunin itiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiinl mi
sedme vojne oblasti polkovnika El |
Hadža in je pripomnil, da je v Tizi |
Uzu prišlo do «hude nepokorščine».
Polkovnik El Hadž je «kljub formalni prepovedi predsednika republike sodeloval pri nezakonitem zborovanju, ki ga je sklicala prevratna organizacija, katere smoter je, delovati proti nedotakljivosti alžirskega ozemlja. Ta nediscipliniranost in sovražno razpoloženje, ki ga je pokazal polkovnik El Hadž pri zadnjih volitvah, jasno kaže o-sebni in avanturistični značaj te pobude».
Ben Bela je dodal, da ustava, ki je bila sprejeta po dolgem razpravljanju v vsej državi, določa zakonitost alžirskih ustanov. O njej ni moč še dalje diskutirati, in vsak poskus v nasprotju s tem pomeni kršitve zakona in reda.
Voditelj opozicije Ait Ahmed je časnikarjem izjavil, da se Ka-bilija ne misli ločiti ood Alžirije. Pripomnil je, da je odcepitev Kabilije izven govora, in do-,dal : «Ne gre za ozemlje, ki se je uprlo, ,temveč »fc del alžirskega prebivalstva, kd nadaljuje revolucionarno gibanje, ki je bilo prekinjeno ob poletni krizi». Ait Ahmed Te izjavil, dà bodo še druga področja Alžirije zavzela enako stališče in da se je polkovnik Mohamed Hadž pridružil «Fronti socialističnih sil». S tem pa ni izvršil .vojaškega upora, «temveč se je omejil na to, da je zavzel neko politično stališče skupno s svojimi četami».
«Načelno, je nadaljeval Ait Ahmed, ne odklanjamo pogajanj z našimi nasprotniki, toda bilo bi zelo težko prepričati naše pristaše, da sprejmejo kompromis z
WASHINGTON, 30. — Z govorom ameriškega predsednika Kennedyja se je danes uradno začelo letno zasedanje sveta guvernerjev Mednarodne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Zasedanju predseduje italijanski minister Colombo.
Predsednik Kennedy je ponovil politične in gospodarske smernice ZDA, ki so v tetti, da vzpostavijo ravnotežje, ameriške plačilno . bilance in da ohranijo nespremenjeno razmerje med zlatom in dolarjem, ki je sedaj 35 dolarjev za unčo zlata. Kennedy je začrtal na. slednje smernice z namenom, da se popravi ameriška plačilna bilanca: 1. Povečati izvoz in trgovinsko izmenjavo med ZDA in ostalimi državami. 2. Nadaljnje znižanje izdatkov v tujini. 3. Zaustaviti naglo večanje zunanjega povpraševanja po ameriškem kapitalu in hkrati zaustaviti odtok kratkoročnega kapitala zaradi različnosti obrestne mere. 4. Ohraniti na stabilni ravni cene ter povečati koristnost investicij v
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiitiiiniiMmiiiitHtitHimitHiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinimiMMMiiMiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiniiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiii
Tuji delavci v Švici
ŽENEVA, 30. — Švicarski kanton Solothurn je sklenil raztegniti družinske doklade tudi za o-troke tujih delavcev, ki ostanejo v domovini. Do sedaj so tuji delavci dobivali družinsko doklado samo za otroke, ki so živeli z njimi v Svici. Sklep o spremembi zakonodaje tega kantona glede tega so sprejeli prebivalci kan. tona na včerajšnjem referendumu, ki so ga razpisali na pobudo socialistične in krščanskosocialne stranke. Doklada za vsakega otroka je bila zvišana od deset na 25 frankov.
Solothurn je 23. švicarski kan. ton od skupnih 25, ki je menjal svojo zakonodajo in razširil družinske doklade tudi na tiste o-troke tujih delavcev, ki živijo v domovini in tudi za sezonske delavce. Samo trije kantoni, in sicer Zuerich. Bern . in Zepeva ne priznavajo sezonskim delavcem te pravice.
Na kakšni stopnji jc Kennedyjeva priljubljenost
NEW YORK, 30. — Ce bi nove predsedniške volitve, morale biti jutri ali v najbližji bodočnosti, bi predsednik Kennedy krepko zmagal pad svojim republikanskim nasprotnikom, in sicer z večino 3 proti 2. To izhaja iz referenduma, ki ga je napravila organizacija Gallup.
Republikanski kandidat za prihodnje predsedniške volitve še ni bil izbran. Toda neki prejšnji referendum o javnem mnenju je pokazal, da bi senator Goidwater imel od republikancev največ, simpatij med volivci. Po zadnjem referendumom, ki ga je izvedla organizacija Gallup, pa se je komaj 37 odstotkov anketirancev izjavilo za Goldwaterja, medtem ko se jih je 57 izreklo za Kennedyja, 6 odstotkov pa se ni izreklo ne ra enega ne za drugega,
Bivši podpredsednik Nixon je
DANES SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Nadaljnji ukrepi vlade glede kmetijstva in trgovine
Predsednik republike Somalije jutri na uradnem obisku v Italiji ■ Seja vodstva PSD! - Pastore, Neuni, La Malta in Reale o manevrih desnice
RIM, 30. — V zvezi s pripravami na jutrišnjo sejo vlade je Leone sprejel danes ministra za industrijo Tognija, ministra za finance Martinelija, ministra za proračun Medicija, ministra za kmetijstvo Mattarello in ministra za turizem in prireditve Folchija; dopoldne pa je sprejel podpredsednica vlade in zunanjega ministra Piccionija, ki mu je poročal tudi o svojem razgovoru z avstrijskim zunanjim ministrom Krei-$kim. i
Na jutrišnji seji ministrskega sveta bodo sprejeli nadalj nje ukrepe proti sedanji neu-
godni gospodarski konjunkturi, predvsem na področju kmetijstva, da bi pospešili razvoj živinoreje in gojenje oljk, hkrati pa da bi zmanjšali razkorak med proizvodnimi cenami in cenami v trgovini na drobno. Vztrajno se vzdržuje govorica, da bodo omejili prodajo na obroke na največ dvanajst mesečnih o-brokov, medtem ko ni bil redek primer, da so dražje in trajnejše potrošne predmete prodajali na 24 im celo na 36 mesečnih obro-kov.
Od 2. do 7. oktobra bo na uradnem obisku v Italiji predsednik republike Somalije Eden Ebdula Osman, ki bo do 5. oktobra gost predsednika Segnija, 7. oktobra pa bo obiskal papeža Pavla VI. V razgovorih z italijanskimi državniki bodo obravnavali medsebojne odnose in razna mednarodna vprašanja. Somalija je nevtral. na država, ki želi sodelovati z vsemi narodi in prispevati k procesu združitve afriške celine, ki naj «premosti samovoljne meje, ki so jih začrtale v preteklosti kolonialne velesile; združitev v tem okviru in z miroljubnimi sredstvi vseh somalskih ozemelj» — kakor je podčrtal somatski veleposlanik v Rimu na svoji današnji tiskovni konferenci.
Danes se je sestalo vodstvo PS Dl in1 soglasno odobrilo poročilo Saragata, v katerem je podčrtal med drugim, da se «reforme strukture ne merijo z abstraktnimi kriteriji, ampak z neodložljivimi potrebami delavskega razreda in dežele. Med temi neodložljivimi potrebami so v prvi vrsti vprašanja demokratizacije šolstva, stanovanja za vse delavce, zdravstva in
socialne varnosti. V isto vrsto spadajo velike reforme v kmetijstvu za spremembo spolovinarstva v
majhno kmečko posest; vprašanje socialist» naj mprejo odtegniti s gradbenih zemMiš« za rešitev »titf J1 dolžnosti,t tUdi Jče jih bo to iz-novanjskega vprašanja, upravni postavilo «masivnèmu napadu ko-
j----« — i ;—u.	...»---•*--> = - -*- mumstov, ki je toliko lažji, koli-
Hpr bolj negotov in temačen je
decentralizacija z ustanovitvijo de. žel z navadnim statutom». Bistvenega pomena pa je pp ■jegovermi! mnenju obramba kupne moči, denarja, t.j. mezd. Šaragit je za-|I ključil, da ne obstajata zmerni in napredni levi center, ampak da imamo ie en sam levi center, namreč «tisti resni, ki se podreja edinemu kriteriju vdanosti solidarnostnim in višjim interesom demokracije, delavskega razreda in dežele». Centralni odbor PSDI se bo sestal v novembru, po socialističnem kongresu; v oktobru bodo dali dokončno obliko programu, ki so ga izdelali na sestankih štirih strank levega centra v Camillucci, hkrati pa bodo načeli številna gospodarska vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu.
Minister Pastore, ki pripada sindikalistični struji KD, je govoril včeraj v Vidmu in dejal med drugim, da vzroki sedanje gospodarske krize niso le političnega značaja, ampak da so tudi gospodarske narave in jih bo treba pobijati z nadaljnjimi ukrepi vlade; obtožil je «privilegirane sloje, ki hočejo preprečiti, da bi se v novembru sestavila neka določena vrsta vlade».
Voditelj PSI Nenni pa je v Modem poudaril med drugim, da dežela «ne plačuje danes tega, kar je levi center storil v letu 1962, ampak to, česar ni storil v letu 1963»; plačuje namreč «krizo negotovosti in neobstoja vlade, ki se je začela že 8. januarja». Po njegovem mnenju je prišlo do naza-
dovanja levega centra, vendar pa «pomanjkanje oblasti zatrdno m bil ustrezen odgovor» na to «nazadovanje»; sedanja upravna vlada «more sicer biti kos, dobro ali slabo, nekaterim konjunkturmm platem krize, ne more pa biti kos instrumentalnim platem, ki so prevladujoče». Vedno bolj očitna postaja alternativa med «programskim levim centrom» in desnico, ki «pripravlja totalitarne pustoiov ščine», Ko je govoril o bližnjem kongresu stranke, je dejal, da se
-----------------1- -J«----1«; svo_
politični, položaj».
'Tudi republikanski prvak La
Malfa je napadel gospodarsko desnico in jo obtožil, da brani svoje privilegije in da noče sprejeti nobene žrtve v korist skupnosti. Tudi tajnik PRI Reale je obsodil manever desnice in dejal meri drugim, da «desničarske sile skušajo izkoristiti težkoče sedanje konjunkture kot orožje napada na politiko, ki bo mogla v prihodnosti preprečiti, da bi ciklične težkoče gospodarskega položaja bile manj pogoste in manj resne, če se bo ta politika nadaljevala resno, brez improviziranja, brez demagogije^ ampak s pogumom in prepričanjem». Forlani, namestnik tajnika KD in fanfanijevec, je zatrjeval med drugim, da so sedanje težkoče posledica «likvidacije» Fanfanijeve vlade po volitvah 28. aprila. Tajnik CISL Storti pa je potrdil svojo privrženost politiki levega centra in poudaril, da bo gospodarsko načrtovanje «moralo imeti, po nekaterih plateh, prisilen značaj, po drugi plati pa bo moralo paziti, da ne uniči svobodne gospodarske pobude, na kateri temelji demokratični sistem».
Člana vodstva KPI Ingrao in Pa-jetta pa sta ostro kritizirala nedavne ukrepe vlade in perspektivo levega centra, hkrati pa zatrjevala, da so brez krčmarja vsi računi, ki ne bi upoštevali osmih milijonov komunističnih glasov.
ZDA.
S tem v zvezi je Kennedy zagovarjal svoj načrt zakona, ki ga je predložil senatu in ki določa znižanje davkov. Pripomnil je, da bo znižanje davkov prispevalo k izboljšanju položaja ZDA v svetovni trgovini in na valutnem sektorju. Dodal je, da bodo nekateri ameriški ukrepi, vštevši davek na investicije v tujini, ki ga on priporoča, utegnili povzročiti težave drugim državam. Pripomnil pa je, da «mi ne skušamo s prenaglimi dejanji izboljšati naš položaj na škodo drugih». «Nasprotno, skušamo z obsežnimi ukrepi v skladu z našo mednarodno odgovornostjo, zmanjšati odtok kapitala, ki šibj našo zmogljivost, da bi še dalje služili svetovni skupnosti. Pri tem je sleherna država sveta neposredno zainteresirana, da je dolar mednarodna valuta, in varnost dolarja pomeni varnost vseh.nž
Za predsednikom Kennedyjem1 je govoril guverner Italijanske banke Carli kot predsednik sve|B guvernerjev Mednarodne banke ter mednarodne finančne družbe in mednarodnega združenja za raz. voj. Med drugim je dr. Carli iz-javil, da je glavno vprašanje v začetku diskusije okrepitev finančnih sredstev mednarodnega združenja za razvoj.
Zatem je dr. Carli poudaril vedno1 večjo pozornost za razvoj in tehnično sposobnost ustanov, od katerih je odvisen gospodarski razvoj.
Novi predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Wood« je v svojem poročilu izrazil zadovoljstvo, ker so mnoge države, ki izvažajo kapital, ohranile m povečale svoj letni prispevek v podporo dejavnosti mednarodne ustanove za razvoj.
Glavne točke poročila novega predsednika poudarjajo: Povečati je treba podporo za razvoj kmetijstva na širši fronti. 2. Pomoč industriji naj postane bolj vsestranska, s tem da neposredno prispeva k različnosti gospodarstva držav članic. 3. Poveča naj se dejavnost na vzgojnem sektorju, se posebej z zidanjem strokovnih in srednjih šol, ki lahko dobavljajo specializirano delovno silo in specialiste, ki so potrebni na upravnem sektorju, v kmetijstvu ter pn dejavnosti, ki je nujno potrebna za gospodarski razvoj. Poglobi naj se sodelovanje z drugimi mednarodnimi ustanovami, kakor so FAO, Unesco in center za industrializacijo pri ÒZN
14. obletnica LB Kitajske
PEKING, 30. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je govoril nocoj na sprejemu ob 14. obletnici LR Kitajske. Navzoč je bil tudi Maoce-tung. V svojem govoru je ponovil kitajsko stališče v zvezi s sedanjimi ideološkimi spori s Sovjetsko zvezo ter je nato obsodil ameriško politiko na vseh delih sveta, zlasti pa v Aziji. Na koncu je pozval vse narode Azije, Afrike in Latinske A-merike na enotnost. Pekinški radio je javil, da se je sprejema udeležilo 1800 predstavnikov iz 80 tujih držav.
Agencija «Nova Kitajska» javlja, da so centralni komite KP SZ, pre-zidij vrhovnega sovjeta in sovjetska vlada poslali poslanico CK KP Kitajske, predsedniku republike, centralnemu odboru ljudskega kongresa in kitajski vladi. Poslanica sporoča bratske pozdrave sovjetskega ljudstva kitajskemu ljudstvu ter govori zatem o dolgi in iskreni sovjetski pomoči kitajskemu ljudstvu, ter izraža upanje, da bo kitajsko ljudstvo ob tesnem sodelovanju a narodi ostalih socialističnih držav doseglo na vseh sektorjih svojega gospodarstva plodne uspehe, in prav tako v borbi za socializem in komunizem. Poslanica pravi dalje, da želi sovjetsko ljudstvo okrepiti kitajsko-sovjetsko prijateljstvo.
2
1. oktobra 1963
Kaj je pripeljalo OZN do uspeha
ševanju tega problema je imela v organizacijah ogromno vlogo, in to ji danes daje ne samo bistveno karakteristiko, temveč tudi vitalno silo.
Velika kriza v tridesetih letih je bila začetek konca Društva na redov. ZDA, ki so bile tedaj že ena od glavnih svetovnih gospodarskih sil in kjer je bil epicenter svetovne depresije, niso bile član Društva narodov. Instrumenti mednarodnega gospodarskega sodelovanja so bili docela nemočni za spopad s tako ogromnim problemom, kot je bila depresija. Znanstveniki so sicer res izdelali nekaj odličnih študij, ki so znatno vplivale na formiranje povojne mednarodne ekonomske politike — pri čemer jim je obilo pomagala odlična knjižnica, ki kot «znanstvena tovarna» ostaja najdragocenejši del zapuščine — toda do akcije sploh ni prišlo. Ta izkušnja Društva narodov je pomemben «memento» Združenim narodom v današnjem prelomnem trenutku. Znanstveno in študijsko delo je doseglo v Združenih narodih še neprimerno večji napredek. V štiridesetnadstropnem poslopju sekretariata zbirajo in potem na strojih predelujejo statistične podatke iz vsega sveta. Danes smo bolje obveščeni o gibanjih v svetovnem gospodarstvu, kot si to mnogi nestrokovnjaki lahko predstavljajo.
Toda naša pratkična akcija je še vedno izredno skromna. Praktične operacije OZN na ekonomskem področju — če izključimo specializirane agencije — dosegajo letno vrednost 120 milijonov dolarjev, medtem ko izdatki za oboroževanje znašajo 120 milijard dolarjev. V okviru družine Združenih narodov imamo sicer danes res specializirane agencije za poljedelstvo, kulturo, zdravje, za delo, za telekomunikacije in celo za vreme, toda še vedno nimamo agencije za mednarodno trgovinsko sode’ovanje, čeprav se preko mednarodne trgovine preliva skoraj 10 odst. svetovne proizvodnje in čeprav vsi vemo, kako pomembna je mednarodna trgovina za mir med narodi. Večina v OZN, ki jo predstavljajo članice iz vrst dežel v razvoju, opozarja danes s povečano odločnostjo,
Z rapisom «Zastrupljevalec golo
VATIKAN, 30. — Okrog 2500 kon-, prihajal z nasprotne strani. Umrla čilskih očetov z vseh koncev sveta Ista, preden so ju pripeljali v bol-
broduSnosuTda Ca odp'rte Toket
lami sicer nujen za svetovni mir, toda da tak sporuzum še ne pomeni jamstva za trajen mir. To, kar omogoča tak sporazum, so progresivne spremembe v svetu. Toda te pozitivne in progresivne spremembe morajo omogočiti ak-j ciio OZN za gospodarski in so-ciani napredek tistih predelov I sveta, k: so bili v preteklosti ; po krivici zapostavljeni. Taka ak-! cija pomeni možnost splošnega i svetovnega napredka. Sedanje zajedanje zalo upravičeno lmenuje-' mo «skupščina rgromnih možnosti». Upajmo, da bodo možnosti spremenjene v stvarnost in da bodo izkušnje Društva narodov v OZN demantirana.
JANEZ STANOVNIK
Umor otroka pohabljenega zaradi thalidomida
FRANKFURT, 30. — Policija v Frankfurtu je včeraj aretirala neko zdravnico ter neko 33 let staro žensko, mater približno triletnega otroka, ki se je rodil brez rok in nog, kar pripisujejo «tha-lidomidu», ki ga je uživala mati med nosečnostjo. Zenski sta bili aretirani zato, ker sta nesrečnega otroka umorili, Policija je dala izjavo, da je zdravnica Pattersen priznala, da je otroku dajala smrt. ne injekcije, in sicer pod pritiskom otrokove matere Helge Si-derew. Zdravnica je, po izjavah policije, dodala, da je skušala o-troka rešiti, vendar pa zaman. Otrok je umrl v neki kliniki v Frankfurtu. Zdravnica in mati nesrečnega otroka prideta pred so-
hišnico.
PESCARA, 30. — Dva brata, stara 25 in 21 let, sta se z motorjem peljala čez nezavarovani železniški prehod sangritanske železnice. Privozil |e tovorni vlak in ju na mestu ubil.
CATANZARO, 30. — Giuseppe in Assunta Marcellino, otroka ko-
Organizacija Združenih narodov je zdaj stara 18 let. Društvo narodov je doživelo svojo 18-let-mico leta 1938, v hudi krizi. Bilo je praktično pred razsulom. OZN pa pričenja svoje 18. zasedanje v vzdušju velikega optimizma in utrjena v premagovanju težav.
Ko tukaj doživljamo «moskovski duh», ki tako odločno karakteri-zira položaj, se nehote sprašujemo, kaj je pripeljalo Društvo narodov do zloma in kaj je pripeljalo Združene narode do uspeha.
Čeprav je OZN v mnogih pogledih pravni in faktični dedič Društva narodov, so med njima globoke ustavne razlike. To razliko najbolje ilustrira dejstvo, da se konvencija Društva narodov pričenja z besedami «Visoke podpisnice...», medtem ko se ustanovna listina OZN pričenja z besedami «Mi, narodi Združenih narodov...», Razlika je na prvi pogled docela formalna. Toda če razmišljamo o zgodovini OZN v zadnjih 18 letih, vidimo, da gre več kot za formalnost. Ideja Združenih narodov uživa danes množično podporo najbolj naprednih gibanj na svetu, zlasti pa v nekdanjem kolonialnem delu sveta.
Nemčija in Italija sta med obema vojnama cinično zapustili Društvo narodov, Sovjetsko zvezo pa so izključili, češ da je napadla Finsko. Svetovno javno mnenje, ki je odločno obsojalo korak enih in drugih, pri tem ni moglo vplivati na tok dogajanja.
V OZN se neredko dogaja, da posamezne dežele demonstrativno zauuščajo seje (Portugalska, Belgija, Francija itd.), toda vse do-»lej si niti ena dežela ni drznila zapustiti članstvo OZN, ker se vsaka zaveda, da bi s tem samo sebe obsodila pred svetovnim javnim mnenjem. OZN je torej več kot zgolj mednarodno združenje, parlament, ki omogoča razpravo in s tem preprečuje ostrejše konflikte; OZN je realizacija ideje miroljubnega soži\ia in reševanja sporov brez oboroženih konfliktov. Zato je tudi značaj OZN in n'enih zasedanj povsem različen od značaja Društva narodov.
OZN ni zaprta v švicarsko kotlino, komaj dostopna svetovni javnosti, temveč se njen sedež nahaja v največjevn mestu na svetu, kjer vsako bese lo na govorniškem odru takoj posnamejo na magnetofonski, filmski in televizijski trak, kjer vsako besedo takoj pošljejo v eter, kjer so zidovi samo zaščita pred vetrom in dežjem, kjer so govori namenjeni predvsem svetovni javnosti, ne pa tistim, ki v dvorani poslušajo.
Društvo narodov je bila organizacija 60 članic. Med njimi je bilo mnogo takih, ki pravno še niso imele politične neodvisnosti.
Nekatere velike sile, kot na primer ZDA sploh niso bile članice organizacije. OZN pa je danes Òrganizacija 111 suverenih držav in ko bodo osvobojeni še preostali 3 odstotki človeškega rodu, ki še vedno žive.v kolonializmu, bo organizacija verjetno imela 130 članic. Razlika ni samo v številkah. Ne gre zgolj zato, da je «salle des pas perdues» (dvorana izgubljenih korakov) v 2enevi zlahka spravila pod streho sto deiegatov, medtem ko je ogromna dvorana na fcast Riverju postala pretesna za tisoč delegatov pri zasedanjih Generalne skupščine OZN, zteviio članic in delegatov odraža bistveno spremembo v svetu. Ce pogledate z balkona po dvorani, potem vam je na prvi pogled jasno, da to ni več zbor belih ljudi, temveč da so narodi temne, žolte in črne polti praktično v večini. Predstavnik ZDA se je moral javno z govorniškega odra opravičiti delegatom temnejše polti zaiadi diskriminacije in ponižanj, ki jih doživljajo črnci v njegovi deželi. Problemi svetovngea Juga za Društvo narodov praktično sploh niso obstajali. Jurisdikcija nad kolonijami je bila v celoti prepuščena metropolam. V OZN pa prav kolonialno vprašanje pomeni enega izmed bistvenih problemov. V re- i dišče.
V vodstvu ÓVP premik na desno razdvojenost stranke pa še bolj očitna
Počastitev spomina nacističnih žrtev
PASSANO DEL GRAPPA, 30. -Tu so počastili spomin žrtev nacistične vojske, ki je 25. septem-b-a 1944 obesila 31 oseb na drevesa v drevoredu, ki je danes posvečen njihovemu spominu. Predstavniki oblasti, partizanskih organizacij, bivših bojevnikov in vojske so se zbrali v občinski palači in od tod v povorki z mestno zastavo na čelu odšli v kapelo>ost-nico, kjer je pater Nicolini imel mašo zaciuč.nico. Nato se je žalna svečanost nadaljevala v Drevoredu žrtev, kjer je najprej spregovori' župan prof. Roversi, nato pa poslanec Silvestri, ki r,e je spomnil tragičnega dogodka.
Mraz v Bosni
BEOGRAD. 30. — Bosno in Hercegovino je zajel mrzel val. V observatoriju na Bjelašnici v višini 2067 m so davi zabeležili 4 stopinje pod ničlo. V Sarajevu, Drvaru in drugih krajih so imeli preteklo noč ničlo.
fcnfige ^ qlpflnliire
m
S
J3
blilirt'tbtvf*
qlnb($u
SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA
jc objavila gornjo karikaturo dunajska «Die 1.
(lllllllllllllllinillllMIIIIIIIMIIi;inilllllllllMII||IIIIHIIIIIIIIIIlrilllMllllllllllllllllllinilll||||||||||||||||||||||t||||MII|||||MI||||šll|||l||M|||||||||||lM|||||||||||||||||||||||||||||||l||||lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
OD NEDELJE SE NADALJUJE VATIKANSKI KONCIL
Pred 2500 koncilskimi očeti je imel papež enourni govor
Včeraj je bila 37. kongregacija in danes bo prvo glasovanje
se je včeraj zbralo v baziliki sv. Petra za otvoritev drugega zasedanja II. vatikanskega koncila. Pri tem je imel papež govor, ki je trajal približno eno uro. V njem je obdelal štiri točke, ki predstavljajo glavni predmet razprav tega zasedanja: zavest Cerkve, njena reforma, enotnost vseh kristjanov in razgovor z ljudmi današnjega časa. Papež je že v svojem govoru dejal, da bo zaradi obširnosti programa potrebno še tudi tretje zasedanje koncila.
Čeprav je papež izkazal vso čast svojemu predniku in je tudi dejal, da hoče hoditi po njegovih stopinjah, je vendar že v svojem govoru dovolj jasno pokazal razliko z Janezom XXIII. Metdem ko je
maj štirih in dveh let, sta jedla komaj natrgano grozdje iz domačega vinograda. Grozdje pa je bilo šele pred kratkim poškropljeno z antikritogamskimi sredstvi in o-troka sta kmalu začutila bolečine v 'trebuhu. Večjega so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl; malo pozneje pa je umrla doma tudi sestrica.
FERRARA, 30. — V bližini že-
Žalosten povratek folklorne skupine
vsakogar in da noče postavljati v ospredje tega, kar bi ga od kogar koli moglo ločevati, je Pavel VI takoj poudaril neka načela, s katerimi je pred koncilskimi očeti podčrtal prvenstvo in nezmotljivost papeža.
V svojem govoru se je dlje časa ustavil tudi ob ('preganjanju Cerkve» v komunističnih državah. Pred tem pa je govoril o «poslanici človeštvu» koncilskih očetov na začetku prvega zasedanja koncila lani v oktobru. Ko so tedaj dali besedilo poslanice na glavosanje, se je dvignil škof iz Prata ter dejal, da v poslanici ni niti besede o preganjanih škofih, duhovnikih in vernikih
v komunističnih državah. Zahteval j P» se je treba izkazati s pametnimi odgovori ter dokazati gospodinjske ; £dJ -Zale'.e‘ v. pr;,K<
Je, da se to popravi. Toda koncil-1 in kuharske sposobnosti. Toda «idealna ženska» je prišla na tekmo- ,	, , , rcen.JU sda blU dv® ose-
1	....... -	-	— -	-	| ui takoj mrtvi. Tretja oseba je
■ umrla v bolnišnici v Santhiii, v j bolnišnici v Turinu pa 14-let.na
lezniškega prehoda v Quertesani (12 km od Ferrare) na progi Ferrara - Codigoro se je danes dopoldne dogodila huda nesreča. Dva otroka, stara poldrugo leto, sta izkoristila zaposlenost staršev ter se odpravila do približne sto metrov oddaljene železniške proge. Tu sta sedla med tire in se igrala. Starši so sicer opazili, da otrok ni, in so ju začeli iskati. Dva starejša ptroka sta ju opazila na tiru in sta tekla, da bi ju rešila. Bilo pa je prepozno, ker je vtem že privozil vlak in ju povozil.
Strojnik in vlakovodja sta priznala, da sta iz daljave kakih 2C0 m opazila nekaj na progi, toda zdelo' se jima je, da so race. Ko pa sta lahko razločila, da sta dva otroka, zaviranje v oddaljenosti 95 m m moglo več preprečiti nesreče.
SONDRIO, 30. — Pri prehitevanju sta se dva dvajsetletnika zaletela v tovorni avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri. Pri tr čenju sta bila oba takoj mrtva.
TURIN, 30. — Preteklo noč je | na cesti med Turinom in Mila.
I .um prišlo do hude nesreče. Pul-j | man s kakimi tridesetimi mladi- j
Anna Rita Casoni iz Modene je v Montecatini postala «idealna žen- j ,m,i	priPadniki neke fol-i $;ca 20.
ska 1963». Za ta naslov lepota niti ni potrebna (škodi pa tudi ne), pač I ^zaletel vpfko'i' ^t ^
Zamišljena partizanka-, izrez iz grafike Božidarja Jakca. S to sliko (zgoraj) je opremljena naslovna stran knjige Spomini na partizanska leta, ki je izšla v zbirki Školjka pri založbi Mladinska knjiga. Ferdo Godina je zbral in uiedil prispevke osmih avtorjev, ki so popisali razne odlomke iz let narodnoosvobodilne borbe. Spomini se dotikajo akcij v sami Ljubljani med vojno (Janez Vipotnik je op.tal neko napisno akcijo), nadalje stanje v šoli že takoj jeseni leta 1941 (tu je prispevek Ljudmile Krese — Maruše Izključitev novomeških osmošolcev l. 1941). pa partizansko življenje na Notranjskem že prvo zimo (to je opisal Jože Klanjšek — Vasja v sestavku Od Verda do Mi/aca), nčmških ofenziv jeseni 1943 (Franci Kolar, Borba z divizijo «Hermann Góring»), partizanskih bolnišnic (Francka Pacek — Vasilija, Bolnišnica nad Drago), radia v partizanih (Rudi Jančar, Radijske oddajne postaje v partizanih) ter borb onstran Mure (Franček Mirt-č, Prodrli smo od Mure do Porabja). Posebno pomembnost pa daje tej knjižici natančen popis kočevskega procesa leta 1943 izpod peresa dr, Antona Kržišnika, ki je na tem procesu sodišču predsedoval. Gre za prispeven, ki je vreden, da ga ima človek lahko vedno pri roki, »lasti pri nas... Knjigo je mogoče nabaviti tudi v Tržaški knjigarni s Ul. sv. Franči-
ški očetje iz komunističnih držav1 so se izrekli proti in njihova je ob-1
vanje proti volji zaročenca in staršev. Ali je kljub temu še vedno
«idealna»?
pogledu ^stopil	^ V ................."""‘iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMmiiiiiiiiii....... | deklica, hčerka predsednika fol-
Današnja 37. kongregacija (v prvem zasedanju jih je bilo 36) je bila posvečena razpravi o shemi «De Ecclesia». Uvodne besede je imel kardinal Ottaviani, referat pa kardinal Browne; moderator je bil kardinal Agagianian. Med raznimi govorniki, ki so posegli v diskusijo, ja bil tudi Ngo-Din-Thuc, nadškof iz Južnega Vietnama. Kongregacija je trajala od 9. ure do 12,21.
Do včeraj zvečer je prispelo v Rim 2547 koncilskih očetov. Časnikarjev, akreditiranih pri tiskovnem uradu koncila, je 1650. Jutri ob 12,30 bo te časnikarje sprejel papež. Danes je zasebno sprejel poljskega kardinala ter varšavskega nadškofa Wiszynskega.
NESCO je danes uradno počastil polkovnika Jurija Gagarina, in mu priredil svečan sprejem. Fred. sednik sveta C. B, Beeby je v svojem pozdravnem govoru med drugim izjavil: «Ste junak Sovjetske zveze, toda hkrati tudi junak človeštva. Ste živi simbol zmogljivosti človeškega duha. Ste prvi človek, ki se je drznil pognati se v ocean čiste matematike.»
Gagarin se je na kratko zahvali! za sprejem i,n poudaril «veli. kanske možnosti, ki jih ima UNESCO za uveljavitev miru, za | motorjem zaletela v avto, ki je I splošno razorožitev in popolno
Veliko število smrtnih nesreč
BERGAMO, 30. — Dva mlada moška — 24 in 25 let — sta se z
Gagarin v Franciji deležen velikih časti
V Parizu se je zaključilo zasedanje o vesoljskem pravu
PARIZ, 30.
Izvršni svet U-
Celovški «Slovenski vestnik» tako i rent je postal bivši minister Graf.
presoja položaj v Avstrijski ljudski stranki po nedavnem kongresu stranke;
Deveti kongres Avstrijske ljudske stranke je v petek preteklega tedna z volitvami predsednika, generalnega sekretarja in finančnega referenta stranke ter s sprejetjem zaključne resolucije zaključil svoje delo. Kljub večtedenskim pogajanjem frakcijam v stranki ni uspelo, da bi se zedinili na skupna kandidata za predsednika m za generalnega sekretarja. Tako so dobili delegati na kongresu na izbiro po dva kandidata; za predsednika vodjo reformistov dr. Klausa in pripadnika zmernega krila, prosvetnega ministra dr. Drimmla, za gene! abnega sekretarja pa dosedanjega v esebi dl. Wlthalma in državnega sekretarja dr. Hetzenaureja.
Pri volitvah v petek so dobili: Wthalm 278, Klaus 251, Drimmel 14- in Hetzenauer 116 glasov. S tem je bil Klaus formalno iz voljen za novega predsednika OVP, medtem ko je bil Withalm še za naprej potrjen v funkciji generalnega sekretarja. Finančni refe-
Na celovškem kongresu OVP so reformisti sicer zmagali, toda svojo zmago so dosegli le za visoko ceno še večje in še očitnejše razdvojenosti stranke i.n tudi organizacij, ki jih združenje. Namesto okrepljena je OVP iz kongresa izšla še bolj oslabljena kot je bila. Po kongresu nista ostali le dve struji v zveznem in deželnih vodstvih stranke, marveč se je ta neenotnost prenesla tudi še v Bauernbund in Arbeiter-und Angestelltenbumd, razpoke pa je dobil celo Wirtschaftsbund. Mimo tega dejstva opazovalce poteka kongresa ni mogla speljati niti strumna režija ministra Schlein-zerja, niti ne navidezna zmaga Klausa in Withatma. Nobeden od njiju namreč ne more govoriti o kakšni zmagi. Od 420 delegatov je bilo na kongresu okoli 100 takih, ki so delegatske izkaznice kot predsedniki in sekretarji stranke in njenih organizacij sprejeli direktno iz generalnega sekretariata Da so bih to Klausova in Withalmova rezerva, je očitno, če primerjamo razlike v volilnem izidu.
Zaradi neenotnosti stranke kongres OVP tudi ni dal nobenih otipljivih rezultatov, ki bi jih bilo mogoče omeniti. Otipljiv rezultat tega kongresa je edino novo vodstvo, toda ta rezultat je za javnost in za OVP vse prej kot pozitiven. Novo vodstvo ima namreč manj ugleda, kot ga je imelo katerokoli vodstvo OVP prej. U-gled si je vzelo samo, ker je stranko takorekoč skoraj razbilo in ker je od jesenskih državnozborskih volitev naprej nepre-nehno rovarilo proti sodelovanju med OVP in SPO v vladi in parlamentu ter tako vedno bolj ogrožalo notranjepolitični in socialni mir v deželi. K padcu ugleda je Klausu pomagal tudi njegov vi-gredni odstop v funkciji finančnega ministra samo zaradi tega, ker so bili ostali ministri glede proračuna drugega mnenja kot je bil on. Kdor pa je v pravilih demokratičnega življenja že enkrat odpovedal, ne more računati na u-gled, pa čeprav prevzame funkcijo predsednika OVP.
Posledice celovškega kongresa, jih bo prinesel OVP, so zaenkrat še nepregledne. Sele bodoči
Ikl
Iki
razvoj in preizkušnje, pred katere bo njeno reformistično vodstvo v avstrijskem političnem življenju postavljeno, bodo pokazale, kam bodo reformisti dejansko krenili in kam se bodo obrnili pripadniki zmernega in sodelovanje obeh velikih strank zagovarjajočega krila OVP. Zgrešeno je namreč mnenje, da sta Klaus in Wit-halm po izvolitvi zmernemu krilu na ljubo pokopala svoja načela, s katerimi sta prej tedne in tedne mešetarila po deželi, in da sta na torkovi tiskovni konferenci iskreno dala svoj pristanek na vigredih koalicijski sporazum in na nadaljevanje vladne koalicije z SPO. Prej kot iskren je ta pristanek le očitna taktična poteza, ki naj vsaj za silo pomaga zakrpati raztrgano OVP, po drugi strani pa naj prepreči socialistom, da bi s svojimi upravičenimi očitki in ugotovitvami na naslov Klausa in Withalma, še bolj omajali njune stolčke v stranki, na katere sta se komaj napol vsedla. Klaus jn Withalm sta slej ko prej predstav, nika skrajne desnice in najtemnejše reakcije. Oto Habsburg pa jima je priča.
sodelovanje na področju znanosti in kulture».
Sovjetski astronavt je svojo za-hvalo zaključil s trditvijo, da je moskovska pogodba za atomsko razorožitev odprla novo dobo v zgodovini človeštva, «Mi, sovjetski astronavti, — je rekel Gagarin — hočemo delati za mir.»
DEAUVIDLE, 30. — Včeraj je bil Jurij Gagarin gost mesta Deau-ville. Mestni župan je v njegovo čast priredil kosilo, katerega so še udeležile mnoge osebnosti, med katerimi francoski, ameriški in sovjetski znanstveniki, ki sodelujejo na 14. mednarodnem kon. gresu astronavtike. Pred občinsko palačo se je zbrala množica ljudi, ki je vzklikala Gagarinu, zato je sovjetski astronavt stopil pa balkon, da bi se zahvalil. Z njim je stopil na balkon tudi prof. Leonid Sedov.
Velika množica je prvega astro, pavta Gagarina pozdravila tudi v Rouenu, kjer se je Gagarin za nekaj časa ustavil, preden je pri-spel v Deauville. Jutri bodo na neki veliki svečanosti izročili Gagarinu nagrado Galabert.
PARIZ, 30. — V Parizu se je končalo šesto zasedanje o vesoljskem pravu, kateremu so priso-stvovali pravniki iz 21 držav Evrope in Amerike, ter predstavni, ki dveh mednarodnih organizacij, to je evropskega sveta ter evropskega centra za izdelovanje raket, ki naj satelite spravijo na krožno pot.
Kongresisti so proučevali poro. čilo, ki se nanaša na osnovna načela, ki naj bi človeštvo vodila pri raziskovanju ter uporabi kozmičnega prostora ter nebesnih teles. Te razprave bodo dale ko-risten prispevek vsem tistim de-javnostim, s katerimi se OZN u-kvarja na tem področju. Proučili go še dva problema in sicer pomoč kozmonavtom ki bi bili v nevarnosti, ter odgovornost more-bitne škode, ki bi nastala pri proučevanju vesolja. Načrte za konvencije so predložili v pregled pravnikom, ki so se tega zasedanja udeležili.
I kloristične skupine. Več oseb je hudo ranjenih.
Da jih ne bi imeli za Kitajce...
MOSKVA, 30. — Govori se, da bo japonska vlada na predlog veleposlaništva v Moskvi svojim dr žavljamom, ki gredo v SZ, sveto.
vala, naj na nosijo znak
svoji obleki vidno vzhajajočega sonca.
Na ta način bodo preprečili, da bi jih imeli za Kitajce in bi morali morda zato kakšno slišati. V j ma bo Dino De Laureniiis, s ka-
Grožnje igralcu v zvezi z «Vikarjem»
LONDON, 30. — Kot poroča «Daily Herald», je igralec Michael Williams, ki nastopa v drami «Vil. ar» Rolja Hochhuta kot Adolf Etchmann, prosil policijo za zaščito, češ da je prejel vrsto groženj. Pred vrata za umetniško osebje so postavili policaja. Dramo «Vikar» so začeli v Londonu igrati prejšnji teden. Kot je znano, to delo kritizira ravnanje papeža Pija XII spričo nacističnega uničevanja Zidov.
Huston bo režiral film «Biblija»
Režiser John Huston bo režiral «Biblijo». Producent tega fil-
japonskih krogih označujejo take govorice za šalo. Res pa je, da so včesih skupine Japoncev v Moskvi zamenjali za Kitajce in jim naslovili vzklike: «Kitajci, pojdi, te domov!» Prav tako je res, da imajo nekateri japonski turisti v SZ na obleki japonski znak, toda nataknili so si ga na lastno pobudo.
terim je Huston že podpisal pogodbo. Delo bo pričel februarja meseca v Rimu takoj za tem, ko bo končal film «The night of thè Iguana», ki pa sedaj režira v Mehiki. Pisatelj in dramatik Christopher Fry, ki pripravlja scenari j za «Biblijo», bo v kratkem odpotoval v Mehiko, da se pogovroi z režiserjem. Huston,
ki je napisal in režiral več filmov svetovnega slovesa (med drugimi «Zaklad v Sierra Madre», ki je prejel Oscar ja, «Hobby Dick» in «Moulin Rouge»). je izjavil, da je delo, na katero se Pripravlja, mogoče najbolj težko od vseh dc-sedanjih. Medtem pa je prispel v Rim Tre-vor Howard. V zavodu družbe • De Laurentiis» se je sestal z režiserjem Orsonom Wellesom, ki bo režiral epizodo «Abraham», ter je imel s samim Wellesom vrsto poskusnih vai.
Jugoslovanski kemik
prejel zlato medaljo
Na sklepnem zasedanju 34. mednarodnega kongresa industrijske kemije, ki je bil od 23. do 27. septembra v Beogradu, je predsednik Paul Toinet predal zlato medaljo te organizacije profesorju dr. Aleksandru Leku, pionirju kemije v Jugoslaviji in znanstveniku, katerega številna dela so znana in cenjena tudi v tujini. Dr. Aleksander Leko se je rodil l. 1890 v Beogradu, kemijo pa je študiral v Beogradu in v Svici, kjer je tudi diplomiral. Doktoriral -> leta 1921 in postal malo pred začetkom drude svetovne vojne redni profesor beograjske univerze. Znanstvenik je tudi doživljenjski častni predsednik srbskega društva kemikov in častni član Zveze kemikov in tehnologov Jugoslavije.
Lord Snowdon
bo Izdal knjigo fotografij
LONDON, 30. _ «Daily Express» poroča, da bo lord Snowdon, mož princese Margaret, kmalu izdal knjigo fotografskih študij. Fotografirani so umetniki, ko pijejo v svojih priljubljenih lokalih. Knjiga se bo <• menovala «An Scene».
Turški list sAšsam» piše, du se bosta Soraya in Maximilian Schell poročila v začetku novembra.
Nezgoda pri prvi predstavi cirkusa «Barnum» v Parizu
PARIZ, 30. — Prvo predstavo slovitega cirkusa «Barnum» je zmotila nesreča. Ze pol ure se je vrstila točka za točko in tedaj je mlada ekvilibristka Valirie, k' je izvajala svojo vajo na neki veliki žogi, padla vznak na tla in so jo morali nezavestno odnesti, ker se je hudo poškodovala in si pri tem zlomila tudi roko.
Sloviti cirkus «Barnum» je prispel v Pariz po obilnih 65 letih, saj je prvič in zadnjič prekoračil Atlantik 1898, ko so bile bradate ženske, «palčki» in «velikani» glavna privlačnost njegovih predstav. Prvi predstavi je prisostvoval sam veleposlanik ZDA in z njim množica najbolj znanega pariškega ob. činstva, n.pr. Frangoise Sagan, Roger Vadim, Juliette Greco, slikar Buffet in njegova soproga, Eddie Costantine itd.
Za Silvano Mangano in Sophio Loren si je tudi Rosanna Schiaffino izbrala za moža producenta: ta je Alfredo Bini. Poročenca sta Hotela, da se za poroko sploh ni vedelo. Med štirimi pričami je bila tudi Vittoria Leone, soproga predsednika vlade, ter režiser Mauro Bolognini. Duhovnik, ki ju Je poročil, pa se piše Logar
30 milijonov let stari tosiini ostanki
MOSKVA, 30. — V neki gramoznici sovjetskega Kazakstana ob vznožju gorovja Tjančan so odkopali fosilne ostanke nosoroga -velikana, ki je živel pred 30 milijoni let. Po poročilih Tbss j* to že četrto tovrstno odkritje v zgodovini paleobiologije. Dve P°‘ dobni odkritji so imeli že v K*-zakstanu, neko tretje pa v zahodnem Pakistanu, Čeprav niso odkrili celotnega okostja, omogočajo kosti, ki so prišle na dan, sklepati, da gre za «paraceratherium». t.j, za žival, ki je bila tako visoka, da bi segla do prvega nadstropja. Odkopani fosilni ostanki znanstvenikom mogli pomagati k določanju starosti zemeljskih razmer, v katerih je žival živela. Zelo verjetno je, pravijo strokovnjaki, da so žival našli v koritu neke reke, ki je v davni prazgodo vinski dobi tekla tod.
GOSPODARSKI RAZVOJ V SOCIALISTIČNIH DEŽELAH
Romunija v izpolnjevanju šestletnega načrta
Naglo napredovanje težite industrije ■ Današnji proizvodni podatki v primerjavi z onimi iz 1.1938 Prvotna vloga Romunije v okviru SEV - Razvija se ustrezno tudi življenjska raven ljudi
Romunija živi zdaj sredi svo-ieSa šestletnega gospodarskega oačrta. V zavesti slehernega Ru-muna je 1. 1965 eden najpomemb-ne)àih in lahko bi celo rekli prelomnih datumov v romunski zgodovini. Sestletka se bo zaključi-'a letos, a industrijska proizvod* nja bp konec tega gospodarskega obdobja devetkrat večja kot 1. 1938. Tedaj bo romunska industrija v 40 dneh proizvedla to-*'ko, kot prej v celem 1. 1938. Ketjii&na industrija bo proizvedla tridesetkrat več, jeklarska desetkrat, tovarne strojev devetnajstkrat, prehrambena štirikrat več, Proizvodjnja električne energije Pk bo kar osemnajstkrat večja.
V Romuniji imajo navado vse Podatke primerjati z 1. 1938, predvsem zaradi tega, ker hočejo s tem poudariti, kako so morali ~~ ko so se lotili industrijske izgradnje — začeti vse od temeljev. Rumumja je namreč, kot je zr>ano, sodila med najbolj zaostale dežele Evrope, Razen petrolejskih vrelcev, ki so bili v pretežni meri v rokah tako doma-eih kot tujih mogotcev, dežela Praktično ni imela nobene osnove za svoj gospodarski razvoj. Proizvodnja jekla je bila neznat-na, energetski viri se malone sploh niso izkoriščali, ker je kapitalistični sistem bil primitiven in brez sredstev za investicije, vtem ko kemične industrije, k: zanjo obstajajo v Rumuniji naravnost idealni pogoji, sploh ni “'lo. Nad 80 odstotkov prebival-s*va je živelo na vasi, v velikem pomanjkanju in v malone fevdalnih odnosih.
Glede na takšno dediščino, se je revolucionarna vlada, potem ko so 1.	1947 bili likvidirani
ostanki monarhistično - buržoaznega režima, znašla pred izredno težkimi' nalogami. Potrebno je bilo dvigniti življenjsko raven Rumunije na takšno višino, da t" ta dosegla ostale socialistične dežele. In dejansko je prišlo do uresničitve «gospodarskega čudeža»: že v kratkem času je Ru-tnuniji uspelo, da se je dvignila iz zaostalosti in nerazvitosti, posebno v pogledu industrije. Dolgoročni načrt industrializacije s® redno in natančno izpolnjuje, Pri čemer se postavljeni cilji ee-1° presegajo, dasiravno je »m načrt bil dokaj ambiciozno se-stavljen in za nekatere skeptike celo utopističen.
Proizvodnja jekla je n. pr. 1. 1938 znašala 300.000 ton, 1. 1950 že nad 600.000, 1. 1961 2,1 milijona ton, konec 1. 1965 bo znašat 'a okrog 3,3 milijona ton, a 1. 9070, k0 bo izgrajen velikanski jeklarski kombinat pri Galàtiju, bo ta proizvodnja dosegla 7,5 milijona ton letno. Primer z jeklom iè simboličen za vse ostale panoge težke industrije, pa tudi za razvoj energetike. V smisli Leninovega napotila, da mora izgrad-ja energetskih virov vedno biti za korak pred industrialicazijo, je Rumunija še prav posebno pozornost posvetila temu vprašanju, tako da danes po vsej deželi, poleg nahajališč premoga manjše kalorične vrednosti, grade obenem tudi termoelektrarne.
Izgradnja termoelektrarn, tudi onih na zemeljski plin. se še vedno izplača, vendar se v Rumu-niji zavedajo, da bo v najkrajše času pametneje preusmeriti se na, glede investiciji, v začetku sicer dražji, perspektivno pa dejansko cenejši tip proizvodnje električne energije. Zaloge pressa so namreč, kot povsod, o-mejene, vtem ko predstavlja zemeljski plin danes izredno dragoceno surovmo. Enega od pr rio eelikih korakov ' v tem pogledu vsekakor predstavlja sodelovanje Romunije pri graditvi hidrooen-trale na Djerdapu.
Problem zase je gospodarska ntegracija na osnovi sodelovanja med socialističnimi deželami. V okviru SEV-a je Rumuniji najprej bila dodeljena vloga “ugrarca» in dobavitelja surovin. Gbstajala je težnje, da bi Romunija prenehala razvijati težko in se preusmerila na lahko industrijo, obenem pa na hitrejši dvig življenjske ravni, kakor tudi na hitrejšo modernizacijo poljedel-stva s pomočjo sodobnejših metod in strojev ter na izkoriščanje neizmernih zalog surovin, ki bi jih pošiljala v dežele, kjer ie težka industrija že razvita.
Ia dokaj blizu postavljenega cilja, da namreč postane visoko razvita industrijska dežela.
«Mi smo za principe SEV-a, ki 'jih podpiramo in jih bomo še naprej podpirali,» so poudarjali v Bukarešti. «Razlike obstajajo samo v interpretaciji teh principov, v kolikor je interpretacija odvisna od stopnje razvoja vsake po-satnezne dežele.»
SEV je — kot poudarjajo — spiejei rumunske argumente: industrializacija se bo razvijala naprej, kot to določa šestletni načrt. Sporazumno reševanje vprašanja in upoštevanje od strani ostalih socialističnih dežel kar zadeva rumunske želje in stališča, vse to je prispevalo, da so bile razlike v interpretaciji kmalu odpravljene.
Dasiravno je nad 70 odstotkov vseh investicijskih sredstev namenjenih težki industriji, pa se
vendarle tudi vprašanje dviga življenjske ravni ne zanemarja. V zadnjih treh letih se je življenjska raven znatno dvignila. Koliko se je v Rumuniji samo stanovanj izgradilo v tem času!
Od 1. 1956 do 1. 1960. okrog
100.000,	vtem ko jih je v teku šestletnega načrta že bilo, ali pa jih še bo izgrajenih še nadaljnjih
300.000.
«Ne trdimo, da se pri na« ne bi občutile posledice nagle izgradnje težlke industrije,» privije v Bukarešti. «Ce bi ta izgradnja bila počasnejša, bi bili vsekakor za človeka mogli storiti tudi več. Vendar, ko smo morali izbirati, smo izbrali pač to pot. Po 1. 1965 bo bolje, a po končani drugi šestletki — ie bolje.» Zraven še pristavljajo: «Naši ljudje so disciplinirani. Žrtvujejo se, ker vedo za kaj.»
S. F.
Obsežni načrti za modernizacijo jugoslovanske trg. mornarice
Svetovno ladjedelništvo preživlja neko čudno krizo. Iz bonskega ministrstva za gospodarstvo je na pr. prišla zamisel, da bi se nekatere nemške ladjedelnice preusmerile v gradnjo zloži j i- j vih hiš. Vzrok temu je, da so ladjedelnice po svetu zaposlene j le do 50 odstotkov svoje zmoglji-, vosti. Z druge strani in z druge- Ì ga konca sveta pa prihaja sledeči j
narici in tudi politiki vseh velikih sil.
Morda ne bo odveč, ogledati si podrobnejše načrte nekaterih jugoslovanskih plovnih družb.
Začnimo s «Splošno plovbo» U Pirana. T-a namerava do 1970. leta nabaviti vrsto ladij od 8.500 do 9.000 ton, da bi z njimi še izboljšala obstoječe proge in zamenjala ladje, ki jih bo iz pro-
podatek: japonsko ladjedelništvo meta izločila. Dva njena manjša je od 1950, leta do danes doži-1 velo «fenomenalen napredek», kot,
NADVSE PRIJETNO SREČANJE ČASNIKARJEV NA TRIDENTINSKEM
Majhna Moena lahko sprejme 10.000gostov
Prijeten obisk v kleti Agrarnega inštituta v S. Michele ob Adi-ži z neizogibno pokušnjo vin

Ce bi hoteli označiti srečanje časnikarjev iz Italije in Nemčije na Tridentinskem v dneh' od 13. do 17. septembra letos kolikor mogoče na kratko, tedaj bi morali reči, da je imelo to srečanje ves čas značaj prijateljskega sestanka brez vsakih formalnosti. Z besedo formalnost ne j moremo označiti niti tistih izra-| Zov gostoljubnosti, ki so jih bi-] li časnikarji deležni v raznih j krajih, temr/eč je treba tudi j vsak tak sprejem in pozdrav ter siovo imeti res za izraz prisrčnosti. na katero so gostje povsod naleteli.
Ze prvi stik s Tridentom je bil za gosta ganljivo razveseljiv: v sobi najboljšega mestnega hotela ga je čakal »material», ki mu ne bo pomenil samo spomin na tridentisko deželo, temveč bo tudi lepo obogatd njegovo knjižnico. Pokrajinska ustanova za turizem (EPT) iz Trenta si je znala tako že prvi trenutek narediti iz gosta prijatelja (če še ne bi bil). Po vsem lem sem čutil več kot dolžnost, da takoj pogledam, kje je šef tiskovnega urada pri EPT Paolo De Domenico. s katerim sva se doslej poznala še samo pismeno in — po telefonu. Ni bilo težko najti ga, saj je bil kar na vratih hotela in sproti skrbel, da so se (časnikarji, brž ko so prišli, spoznali med seboj, Neutruden in vedno nasmejan pa se je tudi vse naslednje dni trudil, da bi se gostje kar najbolj ugodno počutili. V tem je pač stoodstotno uspel.
Očitno je, da se tridentinska pokrajina trudi, da svoje turistične možnosti kar najbolj izkoristi. Pri tem se zaveda, da še ni dovolj sama naravna kra-sota (na sveto je toliko ,iepih deželi), da še tudi ne zadostujejo lepi beteli in druge pritikline modernega turizma (tudi drugod imajo hotele, žičnice i. p.!), temveč da je potrebna tudi reklama. Jasno pa je, da reklama ne njore biti vedno samo «kratkoročna», temveč je treba včasih pogumno investirati tudi kaj več s perspektivo, da se bo to obrestovalo šele nekoliko pozneje. Breme, ki ga je prevzela tridentinska Pokrajinska ustanova za turizem ter nato še po-
samezne letoviščgrske ustanove
posameznih ' središč, ni bflrt majhno. Bilo bi pa negospodarno. če ne bi bilo vendar preračunano na uspeh — pa čeprav še ne bo viden že jutri. Srečanje nemških in italijan-
prvfem ÌAÌtem šeištaiiku 08 Bavarskem m zato je pri organizaciji sodelovala tudi «ToUropa» iz' Miinchena. Število udeležencev seveda ni bilo neomejeno, *n je
iMiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiimiMiiiiiiiimMimiiniiiiiMiuiiiMiiiiiHiiiiiiiiniuiiiiiiHmtiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiii
skih časnikarjev je bilo obenem % z italijanske strani zajemalo
hekakSno povratno 'Srečanje po { predvsem gornjo Italijo (iz Tr-
• sta‘samo' predstavnik našega li» sj,aì, medtem ko so bili nemški čksnikšrji predvsem z Bavarske,
Organizatorji so uredili tako, da so gostje v enem hotelu spa-
KA/ SO POVEDALI FTISIOLOGI V RIMU
Pljučna TBC še vedno dokaj resna bolezen
Najhuje je v nerazvitih deželah Azije in Afrike - Toda tudi v modernih deželah ne smemo še. popustili - «Novi» Kochov bacil
Kasneje je bil ta načrt popravljen, ker je Romunija že bi-
..............................minili u iiinimiiliinHii,i,iM,,(*n«".........iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiirtuiHiiiliiiiiiiiiniiHtiiiiuiiiuniiiuniHn»1
V Rimu re je v soboto zakliu- | nizko čilo mednarodno zasedanje ftizio-logov — XVII. konferenca mednarodne zveze za borbo proti tuberkulozi -r na katerem je v nekaj zaporednih dneh spregovorila cela vrsta strokovnjakov z vsega sveta. Čeprav se zdi, da je ta nekoč tako aktualna socialna bolezen malo manj kot izločena s seznama hudih bolezni, je ta prav gotovo najbolj kvalificiran forum dal dokaj drugačno mnenje:
Na svetu je še najmanj 15 milijonov ljudi, ki bolehajo za tuberkulozo. Najhuje pri tem je to, da so ti milijoni bolnikov razpršeni predvsem po azijski in afriški- celini, kjer so zdravstvene razmere zelo slabe in zato še ni veliko upanja, da bi jih mogli v kratkem izboljšati.
Zlo tuberkuloze na teh celinah je tem hujše, ker se ta bolezen posebno živo pojavi v dobi industrializacije in vse dežele, ki se hočejo dvigniti iz zaostalosti, skušajo najprej z industrializacijo, ki jo vedno spremlja nov val tuberkuloze.
Toda ne smemo si utvarjati, da je tuberkuloza premagana v naprednih in razvitih deželah.
Res Je'sicer, da so odstotki bolnikov TBC v razvitih deželah . skrajno nizki in da je smrtnost z.a tuberkulozo, ki je nekoč bila na vrhu lestvice, danes padla
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite Potrpežljivi, pa čeprav s svojimi pobudami ne boste dosegli postavljenega cilja. Prestali boste Peko preizkušnjo.
BIK (od	21.4.	do	20.5.)	S	po-
močjo podpore, ki jo uživate, boste premagali vse resnejše p. slov^ ne težave. Sprejeti boste morali nekaj važnih odločitev v korist družine.	_	„ ,
DVOcCKA ,(od 21. 5. do 22. 6.) Trenutek je zelo primeren za spre-jetja odločilnega	ukrepa.	S	svo-
jim razumevanjem si boste pridobili nove zveste prijatelje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne vztrajajte na nekem stališču, preden zanj nimate zadostnih dokazov. S svojim zdravim razumom boste premagali	nekatere	sebične	na-
gibe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vso po-
HOROSKOP
zornost posvetite nekaterim šibkim točkam svoje poslovne organizacije. Neskaljeno vzdušje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obstajajo imenitne možnosti, da si zagotovite podporo zelo vplivne osebe. Večer Je primeren za prijateljska srečanja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izkoristite svoj vpliv za uveljavitev riekaterih zanimivih zamisli. Okoliščine bodo pospešile uresničitev vaših načrtov.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22,11.) S trdno voljo boste premagali vse ovire. Na osnovi nekaterih svojih
današnjih pridržkov, boste kasneje utrdili svqjo stečo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ce se boste omejili, na področje svojih stvarnih možnosti, vam je uspeh, zagotovljen. Ne odpovedujte se svojim odgovornostim, vendar ukrepajte s previdnostjo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne vztrajajte trmoglavo pri nekem poslu, katerega uspešni zaključek ni trenutno nedosegljiv.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V svojem poslu ne računajte na kdove kakšna zadoščenja. Odpravili boste spore, ki so v nasprotju z vašim načrtom.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zagotovljen je uspeh v vseh tistih dejavnostih, ki zahtevajo smisel za di-plomatičnost. Dosegli boste lep u-speh v pogledu utrditve lastnega ugleda.
na peto, šesto, ponekod celo na deveto mesto, toda tudi v teh deželah še ne smemo govoriti o tuberkulozi kot o bivši bolezni, kajti nesrečni Kochov bacil je zelo trdoživ in ne mara popustiti niti najnovejšim zdravilom. Streptomycin in izo-niazid, ki sta se zdela kot antibiotika, ki hosta temu bacilu popolnoma kos, nista dokončno zdravilo in Kochov bacil, kot se zdi, se je nekoliko potuhnil, postal manj virulenten, ni pa od-jenjal. Danes milijarnih tuberkuloz ni več, oziroma ne predstavljajo težav. Prav tako ne predstavlja velike težave pljučna tuberkuloza, ki je s stalno aktivnim procesom nujno vodila v smrt .Toda TBC je še vedno bolezen, ki ne popušča in včasih zavede celo zdravnika. V novejšem času imamo primere TBC, ki so drugačni od nekdanjih, ker ne povzročajo temperature, niti drugih nekoč tako izrazitih simptomov. Tuberkuloza postaja bolj tajinstvena bolezen in zapletenost delovanja Kochovega bacila je včasih samemu strokovnjaku nerazumljiva. Zaradi tega strokovnjaki predlagajo pogostejše preglede in vso previdnost, Hkrati pa je na tem zasedanju obveljalo mnenje, da nasproti temu «novemu» bacilu TBC ne smemo popustiti in vso dosedanjo borbo in organizacijo za borbo moramo ne le ohraniti, pač pa celo povečati.
Na področju novosti glede zdravljenja TBC pa se vendarle pojavlja nekaj zelo obetajočega in sicer v najnovejšem zdravilu «4—4», t. j. v diisoamilositiocar-banilidu, ki se je izkazal kot od-: lično sredstvo in ki ga lahko primerjamo prejšnjima dvema antibiotikoma. Drugače pa je prof. Omodfi Zorini v svojem referatu še vedno poudaril vrednost starega in preizkušenega sredstva — pnevmotoraksa, ki se zdi da bo še dolgo najboljše sredstvo za korenitejšo borbo proti pljuč-. ni TBC, dokler se ne najde dokončno zdravilo, ki bo trdoživega Kochovega bacila zares u-morilo.
Ji, v drugem pa so bili na večen-ji. Večerja sploh ni imela značaja česa organiziranega, temveč so se gostje posedli k mizam kakor so hoteli. In tako nas je ta prvi večer pri mizi združil funkcionarja EPT iz Tri-denta, časnikarja iz, Cremone in iz Genove, nemško fotoreporterko ter mene. Pozneje pa smo družbo še povečali s tem, da smo združili več miz ter si nalili dobrega tridentinskega vina.
Drugo jutro (seveda ne prezgodaj) nas je avtobus potegnil na Bondone (članek o tem je v sobotni številki). Zaradi lepe ceste je bilo mogoče priti z avtobusom do višine 1600 m, povzpeti se s sedežnico v višino 2.C96 m ter se še z raznimi postanki vrniti v Trident za kosilo. Gostje so se sedaj seznanili že s tretjim hotelom. Kmalu po kosilu pa se je začelo potovanje, katerega prva etapa naj se zaključi spet v Tridentu po dveh dneh odsotnosti. Misliti je bilo treba na to, da bomo dve noči spali izven Tridente.
Cesta iz Tridenta proti Bocnu (in potem proti Brennerju) je sicer lepa, toda glede na važno mednarodno pot nič posebno ugledna. Skoraj nemogoče si je misliti, da je ne bi že kmalu razširili. Toda bolj kot cesta v tem času zanima potnika prekrasno sadje (jabolka) ob cesti. V gostih nasadih se vrste jablane s sadeži raznih barv: od bledo zelene do živo rdeče. Vmes pa prepuščajo sadovnjaki prostor vinogradom! ki kot nizki latniki povsem pokrivajo tla kot nepre. trgana zelena preproga.
Pravzaprav je pogled na vse te vinograde kar primerna duševna priprava Za obisk v A-grarnem inštitutu v S. Michele ob Adiži z vabljivo točko na programu: poskušnja vin. In res je spodbuden že pogled na vzorno obdelovane vinograde tega inštituta. ki se nahaja v stavbi nekega bivšega samostana. (Da so ga menihi zapustili je poskrbel že Jožef II).
In kakor je prijetna vsa okolica, tako je po svoje prijetna klet tega inštituta. Prijazni voditelji inštituta (v katerem je tudi srednja kmetijska in vinarska šola) ter kletarski strokovnjaki so nam marsikaj povedali, svojo izredno prepričljivo «besedo» pa je dodalo še vino, ki se je ob obilnih zalogajih gnjati, salam in sira vrstilo v šestih variantah. Najprej je prišlo na vrsto preprosto belo vino «fontane d’oro», zmes več vrst grozdja (pinot, traminec, rizling). Nekoliko močnejši je «beli pinot», katerega pa po kvaliteti prekaša «beli traminec». Tega pripravljajo tukaj tako, da grozdja ne
meljejo temveč le na rahlo stisnejo. Qd črnih vih smo najprej' poskusili «merlot 1961», hato pa «Castel S. Michele». Ni treba poudarjati, da se vsa ta vina med seboj toliko razlikujejo tako po okusu kot po vonju, da lahko to opazi tudi nestrokovnjak. Sijajno je zaključil poskuš-•njo «rdečkasti moškat», ki Šteje med svoje prednike tudi kraške in istrske trte.
Dobre volie za nadaljevanje poti je bilo dovolj.
Naslednja postaja — ne tako blizu — je bila Moena, ta prijeten kraj sredi hribov v viiini okrog 1200 m. Preden bi sploh kaj več govorii o poti semkaj o sprejemu ter o kraju samem (to bo sledilo), bi navedel le en podatek, ki mi ga je dal predsednik tamkajšnje turistične-in letiv viščarske ustanove: Moena ima 2500 prebivalcev, njena receptiv-na zmožnost pa /naša 10.000 gostovi
R. R.
PREJ KIJ SMO
Tone Seliškar: «RIBIC, LUKA IN DELFIN», Ilustriral Janez Vidic, izdala Mladinska knjiga, 1963.
ga je ocenil londonski «Obser- ; ver», in se povzepelo na prvo mesto na svetu. Samo v 1. 1962 \ je bilo v japonskih ladjedelnicah J naročenega za milijon 780.000 ton : ladjevja v vrednosti 125 milijonov , funtov šterlingov.	j
Kot vidimo, doživljamo v lad-j jedeiništvu čudna protislovja: na ( eni strani ladjedelnice, ki delajo n polovično zmogljivostjo, na drugi pa ledjedelnice, ki delajo s polno paro. Morda bo kdo pri tem pripomnil, da delajo japonske ladjedelnice s polno paro zato, ker delajo z nizkimi režijskimi stroški. Toda to, kar je pouda. ril tudi britanski minister za i transport, ne bo povsem držalo.1 Ne gre le za nizke stroške, kaj- j ti ladjedelnice «Burmeister» na ; Danskem, «Arendai» na Šved- j skem in «Veroiom» v Belgiji se z j vsp naglico in z velikimi sredstvi j posodabljajo, ker računajo z no- i vimi in velikimi naročili, pomeni, j da ponekod na svetu ne računajo s trajnejšo krizo, pač pa se hočejo posodobiti, oziroma iti v korak s časom.	|
V manjši meri, toda v ustrez- ! nem smislu nameravajo stopiti v j ta novi kurz tudi v Jugoslaviji: | Tako se vsaj zdi, če si ogledamo | njihov sedemletni načrt glede j ladjedelništva, načrt, ki nsj bi se izpeljal do 1970. leta. Jugoslavija ne spada še med velike pomorske dežele, kljub temu zavzema jugoslovansko ladjedelništvo dvanajsto mesto na svetu, vrednost njene proizvodnje pa znaša za leto 1962 103 milijarde dinarjey, kar vsekakor ni malo. Pri tem bo morda zanimiv podatek, da so jugoslovanske ladjedelnice v zadnjih sedmih letih izdelale za tuje naročnike iadjevja v vrednosti 200 milijonov dolarjev, kar je veliko.	j
!
Sedaj, ko smo dali nekaj pri- ’ merjalnih podatkov, preidimo na j že omenjeni sedemletni načrt jugoslovanske trgovinske mornarice: Ta predvideva, da bodo v prihodnjih sedmih letih potegnili iz prometa 120 ladij s 420.000 bruto-registrskimi tonami, ker so zastarele. Hkrati pa bodo nabavili — doma ali v tujini — 192 ladij za 950.000 BRT, tako da bi ob koncu sedemletnega načrta jugoslovanska trgovinska mornarica štela 410 ladij s približno 1 milijon 400.000 BRT. Kot vidimo, predvideva načrt dvoje:	pred-
vsem umik iz prometa .adij, ki so zastarele in ne morejo biti več Jconkurenčne. Drugič, poveč|nje tonaže, ki jo sicer v skladu z naraščanjem gospodarske zmogljivosti Jugoslavije, torej v skladu s potrebami povečanega transporta pri uvozu, izvozu, tranzitu in prevozu za tretje, vendar pa ne v neki «izredni» meri, kot bi se bilo pričakovalo, verjetno prav v smislu one «previdnosti», ki vlada v svetovni trgovinski mor-
in modernejša tramperja pa bi morala zamenjati «Martina Krpana» in «Gorenjsko»,
Največja jugoslovanska družba «Jugolinija» z Reke bo tudi v bodoče ostala v prvi liniji. Fri tem bo do 1970. leta svojo zmogljivost povečala v toliko, da bo njena tonaža predstavljala četrti, no vse jugoslovanske trgovske mornarice. V ta namen bo nabavila 34 novih ladij, 17 ladij pa, ki so sedaj v prometu, bo spravila v staro železo. Frvenstveno se bo opredelila na 7.5UU.tonske linijske ladje, ki bodo zamenjale sedanje tramperje.
«Jugooceanija» iz Kotora ima velikopotezen načrt: Svojo zmogljivost namerava povečati tako, da bo nabavila novih ali vsaj novejših ladij za 3,7-krat več kot namerava v tej dobi potegniti iz prometa starih ladij. S tem se bo njena zmogljivost več kot podvojila. Svoje sedanje linije bo «Jugooceanija» okrepila z novimi ladjami, za trampersko plovbo pa bo nabavila tri velike tovorne ladje od po 24.000 ton nosilnosti.
Zadrsko podjetje «Jugosloven-ska tankerska plovidba» bo po teh predvidevanjih še vedno o-hranila — po tonaži — drugo specializirano podjetje v državi. Ker so se manjši tankerji izkazan kot slabo rentabilni, namerava zgruditi dva velika tankerja z nosilnostjo 56.000 ton vsakega, nadalje sedem srednjih ter še štiri manjše tankerje. Nadalje namerava nabaviti dve veliki ladji za rasuti tovor, dočim bo nekaj svojih sedanjih ladij preuredila za specializirane tovore.
«Slobodna plovidba» iz Šibenika ni kako posebno veliko podjetje. Zato pa so bolj drzni njeni načrti, kér namerava spraviti med staro železo kar, 80 odstotkov svojega sedanjega ladjevja. Se drznejši so načrti «Prekooceanske plovidbe» iz Bara, kjer bo od sedanjega njihovega ladjevja praktično ostalo v rabi komaj tri odstotke, 97 odstotkov izrabljenega ladjevja pa nameravajo potegniti iz prometa. Tudi «Jadranska siobodna plovidba» iz Splita, kt razpolaga z desetino vse jugoslovanske mornarice, ima v načrtu popolno modernizacijo svojega ladjevja, dočim je dubrovniška «Atlantska plovidba» napravila načrt, da spravi iz prometa 60 odstotkov svojega sedanjega ladjevja.
Kot iz gornjih podatkov vidimo. imajo jugoslovanske družbe zelo velike načrte, ki pa so veliki le v smislu posodobljenja svojih zmogljivosti, ne pa v tem, da bi njena kapaciteta leta 1970, predstavljala kaj izrednega, saj gre dejansko za povečanje za 35 odstotkov v primerjavi s sedanjo, kar v svetovnem merilu še vedno ni kaj posebnega. Poudarek je, kot vidimo, na modernizaciji, ki je edina pot in edina rešitev v sedanjem izredno napetem lovu za tovor.
■■■■■■i
w
K
Radio Trst A
7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45; Ital. akvarel; 12.15: Potovanje po Italiji; 12.30; Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Orkester, ki ga vodi Guido Cergoli; 17.20: Glasbeni kaleidoskop; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Ital. sodobna simfonična glasba; nato Poje Frank Sinatra; 19.15: Pisani balončki; 20.00:	Sport;
20.30; Znani motivi; 21.00: Znameniti gorniki; 21.30; Blues melodije; 22.00: Tenorist Dušan Per-tot; 22.20; Pielite z nami.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Kot juke box; 13.40: Zborovsko petje; 14.00; Ob stoletnici rojstva Gabriella d’An-nunzia; 14.40: Pianista Russo in Safred.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00; Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: U. Vrabec in M. Kosina; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 18.40: Orkestri in ansambli; 14.00 Zabavne popevke ;14.30: Iz «Ohridske legende»; 15.30: F. Bernard: Slovenski utrinki; 16.00; Nove plošče; 16.30: Tretja stran; 16.45; Operni koncert; 17.40: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Stellia Ciani; 19.30: Prenos RL; 22.15; Kvintet Shearing; 22.40: Glasba za lahko aoč, 23.00: Prenos RL.
TOREK. 1. OKTOBRA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Glasba za dobro jutro; 8.30: Glasbeni sejepi; 9.10: Srečanje s psihologom; 9.15:	Pesmi; 10.00:
Operna antologija; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15; Koncert; 14-55:	Vreme na ital. morjih;
15.15: Likovna umetnost; 15.30: Nove plošče; 15.45: Ital. pesmi in >lesi; 16.00: Program
Slovenija
4.00: Dobro jutro; 8.05: Iz manj znanih oper; 8.35: Kitara in harmonika; 8,55. Radijska šola; 9.25: Mojstri simfonije; 10.15: Nekaj uvertur- 10.35: Zborovske skladbe; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25; Domači napevi; 12 40:	Prizor iz 3. dej. opere
plesi; 16.00: Program za najmlaj-
Še; 16.30: Komorna glasba s plošč; «Ognjeni angel»; 13.15: Obvestila; 17 25; Simfonični koncert; 18.40: 13.30: Za odaih in razvedrilo;
Plesna glasba; delavce; 20.25; lektra».
19.10: Oddaja »a R. Strauss:	«E-
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Maria Paris: 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Pesmi leta; 15.35: Koncert v miniaturi; 16,00: Rapsodija; 16.50: Ital. narodne pesmi; 1T.00: Filmske novosti: 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Glasbeni varjete- 18.35:	Vaši izbranci;
20.35: Dvajset let novosti; 21.45: Glasba v večeru; 22.10: Jazz.
III. program
18.30; Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Gabriellijeve skladbe; 19.15; Gledališki pregled; 19.30: Vsakove-čeroi koncert; 20.3Q: Revija revij; 20.40:	Mozartov «Trio K 548»;
21.20; Na programu Prokofjev; 22.15:	Literarna oddaja; 22.45:
Glasba danes.
razvedrilo; 14.05: Radijska šola; 14.35; Liszto-ve klavirske skladbe; 15.15: Zabavna glasba; 15.30; V torek na svidenje; 16 00: Vsak dan za vas; 17.05; Koncert po željah; 18.00; Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Planinska oddaia; 18.45; S knjižnega trga; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Radijska igra; 21.07: Serenadni večer; 21.34: Z lokom strunah; 22.15; Naš nočni kaleidoskop; 23.05: Mladim plesalcem.
Ital. televizija
18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.15; Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film: «Ločene mize»; 22.45: Bratje Col-well; 23.05: Dnevnik.
II. KANAL
21.05: Dnevnik: 21.15: O obvezni enotni šoli; 22.10: R. Duni: «L’isola dei pazzi»; 23.10: Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme v te raj: najvišja temperatura 19, najnižja 12.3, ob 19. uri 16.4; zračni tlak 1016. stanoviten, vlaige 70 odst., veter severozahodnik 3 km, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 19.8 stopinje.
Tržaški dne vn
Danes,	TOREK, 1. oktobra
	Sever
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 17.48. Dolžina dneva 11.46. Luna	
vzide ob	17.24 in zatone ob 3.24
Jutri,	SREDA, 2. oktobra
	Mirna
PADEC PROMETA V PRISTANIŠČU IN PO ŽELEZNICI
Obljube za okrepitev pomorskih prog in tehnično izpopolnitev pristanišča
Položaj se bo izboljšal le z znižanjem pristaniških tari/, za kar pa ni sedaj nobenih možnosti
i.
Začetek pouka na vsek šolah
5 13. KONGRESA ZDRUŽENJA ZA BEGUNCE
Čudna filozofija
v poročilu prof. odv. G. Gerina
V	zadnjem razdobju so prišla v ospredje zanimanja javnosti vprašanja tržaškega pristanišča in po nekaterih znakih sodeč tudi kaže, da se bodo pričela konkretneje reševati vsai nekatera najbolj pereča pristaniška vprašanja. Položaj je tak, da je res skrajni čas, saj pristanišče stalno izgublja promet, in sicer zlasti najbolj dragocen promet z zalednimi državami.
V	septembru je promet Javnih skladišč dosegel po nepopolnih in neuradnih podatkih 169.000 ton, medtem ko je znašal v istem mesecu lanskega leta 184.000 ton. Septembrski promet je torej slab, vendar pa bi moral biti po predvidevanjih še slabši, če ne bi prišlo do nenadnega povečanja dovoza žitaric za notranje italijanske potrebe. Trgovci so namreč nakupili večje količine žita, ker so se bali, da se bo cena zvišala zaradi izrednih sovjetskih nakupov žita v Kanadi in ZDA.
V	razdobju januar-september je promet Javnih skladišč dosegel 1.366.000 ton, medtem ko je lani v istem razdobju znašal 1.535.000 ton.
Po uradnih podatkih je dosegel železniški promet tržaškega prista. nišča v prvih osmih mesecih milijon 358.715 ton, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta 1.556.505 ton, 1961. leta mili-Jan 581.192 ton in 1960, leta milijon 760.981 ton. Gre torej za stalen padec, ki ga beležimo že več let, ki pa ni bil še nikoli tako občuten kot prav v letošnjem letu.
V	prvih osmih mesecih je železniški promet z Avstrijo dosegel 852.255 ton, medtem ko je znašal v celotnem lanskem letu 966.083 ton. Povprečno je torej železniški promet z Avstrijo dosegel lani _ nad 80 tisoč ton na mesec, med- j tem ko je letos dosegel komaj 44 tisoč ton. Praktično je torej promet z Avstrijo občutno, in to za skoraj dvakrat nižji, kot je bil lani.
Notranji promet z ostalimi italijanskimi pokrajinami je letos v prvih osmih mesecih dosegel 337 tisoč 567 ton in je bil nekoliko višji kot v istem lanskem razdobju. Promet s CSSR je dosegel 342 tisoč 716 ton in se je tudi nekoliko okrepil. Vendar pa je treba računati, da je mesečno povprečje češkoslovaškega premeta v prvih osmih mesecih doseglo 43 tisoč ton. medtem ko je promet v avgustu znašal komaj še 30.818 ton (lani je znašalo mesečno povprečje 35.000 ton) in da so torej zvišane pristaniške tarife Javnih skladišč zadale temu prometu resen udarec. Podobne, odnosno še resnejše, so ugotovitve za promet z Zahodno Nemčijo, ki je v razdobju januar-avgust letošnjega leta dosegel 123.648 ton in je bil občutno nižji kot v istem lanskoletnem razdobju, avgusta pa je dosegel komaj 8.458 ton.
Iz podatkov o pomorskem in železniškem prometu pristanišča je torej razvidno stalno padanje, ki ga je mogoče ustaviti samo na tak način, da se pristanišču omo-
| iolska vrata so se odprla na ste-j čaj. Danes se žarne novo šolsko I leto I9V3-64. Učenci in dijaki vseh I šol se frodo zjutraj zbrali in od-I šli k šolski maši, nato jim bodo I učitelji in projesorji sporočili ur-
...	.	...	.................... ,	nik pouka in jih porazdelili po
gočijo uspesnejsi pogoji dela in . bemki in slovarji. Vendar ne ; razredih. Začel se bo spet pouk po se usposobi za učinkovitejšo kon-1 smemo misliti, da veljajo te šte. p.dgih poletnih počitnicah in rnar-kureneno bitko.	j vilice samo za trgovsko akademi-; 3i/;do se ne bo mogel takoj vii.
/To pa je mogoče narediti samo,, jo. Podobne s-tevrike srečamotu- veti posebno, če poleti ni sploh ce se rešijo tri vprašanja: okre-1 dl pri knjigah ostalih šel. Tako	- - -	--
pitev rednih prog, tehnično izpo- na učiteljišču, realni im klasični polnitev pristanišča in znižanje I gimnaziji, nižjih strokovnih šolah pristaniških tarif.	j in drugih zavodih,
Po zadnjih izjavah ministra za | Ti podatki so zelo žalostni, saj trgovinsko mornarico Laže, da na- J moram/; pomisliti, da večina di-meravajo vladni krogi resneje pri- jakov ne. prihaja iz premožnih stopiti k reševanju prvega vpra- i družin. Poleg tega šolske kmjiž-šanja in da bodo na bližnjem se ! niče nimajo dovolj učbenikov, da stanku predstavnikov državnih po. ' b: lahko zadovoljile vse dijake, morskih družb preuredili redne : Večina knjig je tudi pomanjklji-pomorske zveze in zlasti okrepili , va im čas bi bil, da bi jih kdo proge proti Bližnjemu in Daljne- i premaredil.
mu vzhodu. Resno se tudi govori i Torej ostaja problem knjig še o obnovitvi redne proge iz Ja- i vedno oidprto vprašanje. Videli dranskega morja proti Severni A- ■ bomo kdaj bo res dokončno re-meriki. Ugodni so tudi glasovi o I §en. naporih za modernizacijo pristanišča, pa čeprav je malo verjet-
Z Danes bo komisija za finance in zaklad poslanske zbornice razpravljala na posvetovalnem sestan-i ku o predlogu ustanovitve proste
no, da bi kaj kmalu prišlo do pospešene gradnje sedmega pomola.
Težko rešljivo pa je vprašanje _	.	___.	..
pristaniških tarif, saj je primanj-1 cone za na^e področje, kljaj tržaških Javnih skladišč vedno večji in tega vprašanja ne bo mogoče rešiti samo z ustanovitvijo posebne pristaniške ustanove, kot to predvideva sedemdeseti člen statuta dežele Furlanije - Julijske krajine. Posebna pristaniška ustanova bo lahko na bolj kompleksen in temeljit način proučila in reševala vsa pristaniška vprašanja, nič bistvenega pa ne more narediti za znižanje tarif Javnih skladišč, saj to je «dvisno izključno od posega centralnih oblasti, ki morajo na tak način zaščititi pristanišče in ga usposobiti, da bo lahko dejansko pristanišče za obsežnejše predele Srednje Evrope.
povohal knjig. No, v petek pa bo že prosti dan, praznik sv. Frančiška.
Šolsko leto, ki se začne danes, se bo zaključilo 27. junija 1964. Razdeljeno je v tri trimesečja, in sicer od 1. oktobra do 23. decembra, od 7. januarja do 25. marca in od 31. marca do konca šolskega leta. Razen nedelj in številnih drugih praznikov bodo učenci in dijaki imeli božične počitnice od 24. decembra do 6. januarja, velikonočne pa od 26. do 30. marca.
Glavna novost, ki jo prinaša novo šolsko leto, je začetek izvajanja nove šolske reforme, oziroma zakona o šolski obveznosti do 14. leta in enotni srednji šoli. Od danes naprej nimamo več prvih razredov nižje gimnazije in strokovnih šol, pač pa samo prve razrede enotne srednje šole, v katero so
se morali vpisati vsi učenci, ki so v preteklem šolskem letu dokončali 5. razred csnovne šole. V prvih razredih slovenskih in italijanskih enotnih srednjih šol na Tržaškem je vpisanih približno 3100 dijakov, od teh jih je okrog 260 na slovenskih šolah. Skupno je letos v teh prvih razredih približno 200 dijakov manj kot lani, kar je treba pripisati demografskemu či-nitclju, ker je od letos vpisovanje v enotno srednjo šolo, kakor smo že omenili, obvezno. Zaključnih in točnih podatkov o številu u-čencev v prvih razredih slovenskih enotnih srednjih šol na Tržaškem še nimamo, kaže pa, da bodo letos najmočnejši razredi na enotni srednji šoli pri Sv. Jakobu, na Opčinah in v Dolini, najšibkejši pa v Križu in na Katinari.
Slovenski šoli bomo tudi v novem šolskem letu posvečali vso našo skrb in pozornost, sledili njenemu razvoju in se zavzemali za njen obstoj in napredek, s posebno pažnjo in skrbjo pa bomo sledili rasti in utrditvi enotne srednje šole.
Ob novem šolskem letu želimo vsem šolnikom obilo uspeha in plodnega dela, učencem in dijakom pa lepe uspehe pri učenju.
V glavni dvorani tržaške univerze se je včeraj začel 13. kon-grei Združenja za proučevanje svetovnega vprašanja beguncev.
Kongresa se udeležujejo predstavniki iz 15 držav. Kongres bo tra- no govoril o vojaških upravah na jal v Trstu tri dni, nakar se bo-1 tržaškem ozemlju, o mirovni pojo hongresisti preselili v Rim, kjer 1
lje, čeprav je danes pod upravo jugoslovanske vlade, je še vedno ozemlje pod polno italijansko suverenostjo.
Potem ko je prof. Gerin obšir-
bo na Kapitolu slovesen zaključeK.
Uvodno poročilo na kongresu je imel odpravnik poslov «Urada za zvezo v Trstu med zunanjim ministrstvom in generalnim vladnim komisariatom» ter član italijanske delegacije mešane italijansko-jugo-slovanske komisije za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma prof. odv. Gerin. V svojem poročilu je obravnaval izključno vprašanje beguncev iz bivše cone B tržaškega ozemlja, ki je prišla na osnovi londonskega memoranduma pod Jugoslavijo. Prof. Gerin je na svojstven in prav zares čuden «filozofski» način obrazložil juridični status
godbi in o londonskem memoran dumu, je dejal med drugih:
Kar se tiče bivše cone B, ostaja v istem juridičnem položaju, v katerem je bila poprej, to je pod golo italijansko suverenostjo, nad katero je poprej izvajala dejansko oblast zasedbena vojaška u-prava, danes pa jo izvaja jugoslovanska civilna uprava z odobritvijo italijanske vlade. Od podpisu londonskega memoranduma je italijanska vlada privolila, da izvaja dejansko oblast nad tem področjem druga država, t.j. So- > eialistična federativna republika I Jugoslavija, s tem da ostane «sta-, tus quo ante» v pogledu suvere-1 nosti, zamišljene kot element raz-
teh beguncev, kj so prišli in ki , likovanja med mednarodnimi ju-
n ri n n in in v Ttalnn	__:    j : *_; / _i_•  i
prihajajo v Italijo.
V njegovem poročilu med drugim beremo: za boljšo pojasnitev tega vprašanja je potrebno omeniti nekaj tudi o juridičnem položaju, tako imenovane bivše cone B tržaškega ozemlja. To ozem-
Šolske knjige povzročajo velike izdatke
V NEDELJO ZJUTRAJ NA TKBIČKI CESTI NA OPČINAH
Smrtna nesreča motociklistov iz Dutovelj pri trčenju avtomobila z motociklom
Moža sta zavila z motorjem iz Ul. dei Papaveri na trbiško cesto, ko je privozil z brzino po è joj avtomobilist iz Trsta - Hudi sunek ju je vrgel ob zid, kjer sta obležala na mestu mrtva
Dya jnqto<;iklista iz Dutovelj liedtljo. zjutraj. Izgubila živ
sta
v nett*K|o zjutraj izguDiia življenje pri tragični nesreči, ki se je
Ko se vračamo v novo šolsko leto, nastajajo običajne vsakoletne sikrbi. Vpisnina, vožnja, bivanje, razni dokumenti in hrana Kar pa je najvažnejše in verjetno najbolj resno, so šolske knjige. Cene šolskih kinjig se namreč vedino večajo, čeprav ostanejo tekati vedno isti. Vsak dijak,
čeprav iz najbolj revnega stanu, , je vozil motor, se je najprej za-
dogpdila ,na, trbišlp .cesti pri športnem igrišču baseballe na Opčinah. 33-ljtni mehanik Albin Lah iz Du-tojflj it/42 jn 58-letni cestar Alojz Caridek tudi iz Dutovelj št' 42 sta v nedeljo zjutraj, prišla na na.
še{ padročje z motorjem KU 12402 čez Blok na'Hepentabru. Lah, ki
si želi novih knjig. Knjig napo, sodo današnji dijak ne mara več.
Tako smo te dni obiskali Tržaško knjigarno v Ulici sv. Frančiška, kjer so že začeli s prodajo šolskih knjig ter raznih šolskih potrebščin. Ko smo zagleda-li cene posameznih knjig, smo bili kratko malo začudeni Skoraj vsaka 'knjiga stane več kot 1000 lir, in to navadna, pomanjkljiva latinska vadnica, revna slovenska slovnica itd. Napravili smo račun cen šolskih kinjig za trgovsko akademijo, kjer obiskuje šolo največ dijakov. I. razred za kinjige 21.866 lir, II. razred 7650 lir, III. — 9185 lir, IV. — 7360 lir im V. — 6750 lir. Seveda tu niso všteti razni pomožni uč-
Pfflpb v Vaie Caf sio, KaraOr je šel na obisk k prijateljèm. Tam sta se s Čandkom zadrževala nekaj časa; potem sta spet sedla na motor, ker sta hotela priti v mesto. Lah je zavozil v Ul. dei Papaveri, po kateri je hotel priti na ti hiško cesto pri vojašnici gasilcev. Z motorjem je privozil do križišča in čeprav sta tam kar dva cestna znaka, da nimaš prednosti, se je Lah le nekoliko zaustavil in zavozil naravnost na avtostrado, kjer je hotel napraviti širok ovinek na levo in nato zavoziti proti križišču z državno
•mimHiiimiiimiiiiiiiltiiitiiiiiiiiiiiiilliiMiiiimiiiniiiiiiilMmiliiiiiiimiiiimliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiillillllllllMiH
ZASEDANJE 0 VPRAŠANJIH POTROŠNIŠKIH ZADRUG
Delavske zadruge so premalo pomagale zbijati cene na drobno
Predvsem bi morale storiti vet za znižanje cene mesu, za kar bi morale zopet prevzeti v svojo režijo 14 mesnic
sporoča, da je bilo v soboto in nedeljo na sedežu Delavskih zadrug važno zasedanje o vprašanjih potrošnikov zadrug. Zasedanja, ki mu je predsedoval predsednik tržaških Delavskih zadrug prof. Dulci, so se
Tiskovni urad Delavskih zadrug | zadrug. Dodal je, da zadruge nimajo samo nalogo, da vplivajo na znižanje cen, ampak morajo tudi skrbeti za zdravje prebivalstva, s tem da nadzorujejo blago v prodaji. Vprašanja, o katerih so razpravni,,.......... __o «___________.___— 1 na omenjenem zasedanju, so
udeležili upravitelji in voditelji tr- j zelo zanimiva, saj se nanašajo zla-žaških Delavskih zadrug, Turinske sti na področje prodaje živil, kot zadružne zveze, Karnijske zadruge Je to tudi primer tržaških Delav-ir. zadruge Pietrasanta iz pokrajine Lucca, ki so med njavečjimi potrošniškimi zadrugami v Italiji.
Na zasedanju so še posebno izrazili zaskrbljenost zaradi posega monopolov v trgovsko razdeljeval-no mrežo, ki vodijo politiko največjega dobička v izključno škodo potrošnikov. Zato so poudarili nujnost prisotnosti zadružništva na tem sektorju, katerega glavni smoter je obramba koristi potrošnikov.
Zasedanje je imelo predvsem tehnični značaj. Zato so zborovalci tudi poudarili potrebo po čimvečji modernizaciji prodajne mreže, s katero razpolaga zadružno gibanje.
Pri tem so še posebno razpravljali o vprašanju proizvodnotsi posameznih zadružnih podjetij predvsem v pogledu distribucijskih cen. Poleg tega so govorili tudi o zapletenem vprašanju kolektivnega nakupa in vskladiščenja blaga.
Zasedanje je zaključil predsednik prof. Dulci, ki je poudaril pomembnost takih sestankov in razprav, na katerih se lahko izmenjajo koristne misli in izkušnje o delovanju
skih zadrug. Potrošniki pa dobro vedo, da so Delavske zadruge v zadnjih letih, ko so cene živil nenehno naraščale, zelo malo vplivale na tržaški trg z živili, čeprav imajo v rokah obširno prodajno mrežo, hkrati pa tudi možnost, da nabavljajo živila naravnost pri pridelovalcu. Razen na nekaterih sektorjih, kot so na primer vino, maslo in olje (olivno olje), ko so Delavske zadruge v najbolj kritičnih trenutkih posegle na trg z nižjimi cenami, se sedanje vodstvo ni dovolj prizadevalo, da bi postale poslovalnice Delavskih zadrug dejanski zaščitnik potrošnika.
Vzemimo za primer meso. V zadnjih mesecih se je cena mesa tako povišala, da je pokrajinski odbor za cene začel temeljito proučevati to vprašanje in bo v sredo sprejel dokončne sklepe glede cen mesa v prodaji na drobno. Delavske zadruge imajo 14 mesnic, ki so jih leta 1956 dale v zakup zasebnikom, češ da so bile te njene poslovalnice pasivne in da so najbolj bremenile letni primanjkljaj ustanove. Prizna-
S sobotnega in nedeljskega zasedanja o potrošniških zadrugah na sedežu Delavskih zadrug
ti je treba, da so tedanji upravitelji Delavskih zadrug najbolj enostavno rešili vprašanje pasivnega poslovanja mesnic. Hkrati pa je treba
i poudariti, da je bila dolžnost aviteljev, da bi poiskali možnost
tudi
neposrednega nakupa mesa pri proizvajalcu in s tem zmanjšali stroške pri nakupu mesa na debelo. To možnost imajo Delavske zadruge tudi sedaj. Kljub temu, vsaj tako se je zvedelo, ne nameravajo ponovno prevzeti v svojo režijo 14 mesnic, ki jih sedaj imajo v zakup zasebniki. Delavske zadruge, kot javna ustanova, bi lahko zahtevale od ministrstva za zunanjo trgovino, da jim dodeli uvoz mesa brea carine v okviru obmejne trgovinske izmenjave z jugoslovanskimi obmejnimi področji. Na ta način bi prišle do cenenega mesa na debelo in bi ga lahko v svoji poslovalnici prodajale pQ konkurenčnih cenah. Zakaj sedaftji upravitelji Delavskih zadrug nočejo napraviti tega koraka? Ali bi ne bilo to najbolj v skladu z nalogo, ki jo imajo potrošne zadruge, kot je bilo to ugotovljeno tudi na sobotnem ln nedeljskem zasedanju na sedežu Delavskih zadrug?
Sedaj so sicer Delavske zadruge začele prodajati meso po konkurenčnih cenah v nekaterih svojih samopostrežnih poslovalnicah. Ta pobuda je sicer koristna, toda samopostrežnih poslovanic je v mestu in v okolici malo. Zato se ta akcija za pobijanje cene mesa omejuje le na malo število poslovalnic, kar ne more vplivati na celotno maloprodajno mrežo mesa. Zaradi tega bi bilo nujno, da bi uprava Delavskih zadrug resno proučila vprašanje svojih 14 mesnic in jih ponovno vzela v lastno režijo ter po njih odločilno vplivala na cene mesa v prodaji na drobno.
cesto. Usoda je hotela, da je prav v tistem trenutku privozil v smeri proti Sesljanu s svojim avtom Fiat 1800 TS 60122 35-letni lekarnar dr. Marco Spiridione iz Ul. Coroneo 32. Spiridione, ki je vozil precej naglo, je takoj pritisnil na zavore, ko je zagledal nevarnost. Pri tem je ostro zavil na levo z namenom, da bi se izognil obema motociklistoma, toda to mu ni uspelo in s sprednjim delom avta je z vso silo trčil v motor. Zaradi silovitega sunka je Laha in Candeka vrglo za nekaj metrov stran in okrvavljena sta oba obležala pod zidom, ki meji na športno igrišče. Bila sta na mestu mrtva, zaradi prebitja lobanje in notranjih poškodb. Mimoidoči avto; mobilisti so pohiteli in po telefonu poklicali rešilni avto RK, toda ko so bolničarji v spremstvu dr. Russija prišli na kraj nesreče za ponesrečenca ni bilo več pomoči. Z bližnjega komisariata na Opčinah so prihiteli tudi agenti, ki so morali za nekaj časa usmerjati promet. Ko pa so pod vodstvom policijskega kapetana Beisita zaključili potrebne formaL nosti, je pomočnik državnega pravdnika dr. Visalli dal nalog, da se trupli obeh ponesrečencev prepeljeta v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer sta na razpolago sodnim oblastem.
Tragična nesreča, ki se Je dogodila v nedeljo zjutraj, je ena izmed tolikih, ki se na žalost dnevno dogajajo na naših cestah. Morda samo nekoliko več previdnosti od strani Laha in oba Dutovelj-čana bi se zvečer vrnila živa in zdrava v domačo vas. Kruta smrt pa ju je čakala prav na trbiški cesti, kjer je na žalost asfalt večkrat okrvavljen. Novica o tragični smrti obeh motociklistov se je takoj raznesla na Opčinah. Predpoldne pa je že dosegla Dutovlje, kjer danes v dveh družinah objokujejo svoje na tako tragični način preminule drage.
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1963-64
Podporno društvo Dijaška Matica razpisuje vlaganje prošenj za akademsko leto 1963-64.
Visokošolci lahko prosijo za dolgoročno brezobrestno posojilo.
Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri odboru Dijaške Matice v Trstu v Ul. Geppa 9/II.
Naslov sprejema prošnje do IS. oktobra t. 1.
den, predlagali za novega konzula mio Ventura iz Ul. Molino a ven-
Libera Babuderja.
Na tajnih volitvah, ki so bile v Domu pristaniških delavcev v nedeljo in včeraj dopoldne, je bil Libero Babuder Izvoljen za konzula s 165 glasovi proti 78, za predstavnika pristaniških delavcev v svetu za delo v pristanišču pa je bil Babuder izvoljen s 159 glasovi proti 61.
Volitvam je prisostvoval poleg predstavnikov pristaniških delavcev tudi ravnatefj urada za delo v pristanišču polkovnik Magaletti.
Libero Babuder dela v pristanišču že od mladih let in se je vseskozi aktivno udeleževal v sindikalnih borbah pristaniških delavcev. Zato si je med svojimi kolegi pridobil veliko zaupanje in so ga izvolili za svojega najvišjega predstavnika.
Zaletela sta se v avto
Z rešilnim avtom gasilcev so včeraj okrog 18.30 prepeljali v bolnišnico 32-leitnega šoferja Diega Fragiacoma iz Stramarja ter 38-letnega delavca Paola Cardo-neja iz Milj, Ul. Monte d’Oro L Oba sta postala žrtvi cestne nesreče in medtem ko so Cardone-ju nudili prvo pomoč zaradi prask na desnem stegnu in udarca na levi rami ter ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 7 dneh, so Fragiacoma sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 60 do 70 dni zaradi zloma desne stegnenice, zloma leve koželjmice in ram na spodnjih udih.
Nesreča se je dogodila malo prej, ko je Fragiacomo vozil lam-breto po Istrski ulici proti Trgu Valmaura. Ko je privozil do volgala z- Ul. Pola, je trčil v fiat 600, ki ga je iz prej omenjene Ul. Pola nenadoma privozil 20-letni mizar Luigi Giani od Oreha št. 132.
Tatovi na delu
Kup razbitega stekla pred trgovino s čevlji «Laboranti» v Ulici Imibriani 5 je vzbudil pozornost neke osebe, ki je včeraj okrog treh ponoči šla mirne. Mimoidoči se je prepričal, da je bilo steklo vhodnih vrat razbito in je poklical policijo. Agenti so ugotovili, da so trgovino obiskali neznani tatovi, zato so poklicali lastnika trgovine 38-letnega Gio-vannija Laborantija iz Ul. Giulia 86, ki je na prvi pogled ugotovil, da so mu neznanci iz blagajne ukradli 4000 lir. Ni pa mogel ugotoviti, ali so mu odnesli še kaj drugega, ter je policistom povedal, da bo napravil inventar in vložil prijavo.
Na komisariatu Stare mitnice je nredvčerajšnjim 46-letni Amto-
to 10, lastnik podjetja «Sorimar» v isti ulici na št. 21b prijavil, da so neznanci v noči med soboto in nedeljo vdrli v njegove prostore m iz blagajne odnesli 4000 lir. Da so prišli v notranje prostore, so neznanci razbili steklo pritličnega okna.
Cestna nesreča lambretista pri Fernetičih
Nov konzul pristaniške družbe
Konzul delavskih pristaniških družb Armando Stubelli je podal ostavko zaradi bolezni. Zato so pristaniški delavci, člani FILP-CGIL na skupščini, ki je bila pretekli te-
KARAMBOl V UL SETTEFONTflNE
Prevrnjeni dve vespi ter poškodovan taksi
Trije potniki laže ranjeni, četrti se bo zdravil dva meseca
ridičnimi ureditvami (skoraj realna pravica države na svojem o-zemlju).
Kar je zgoraj omenjeno, pa potrjuje tudi dejstvo, da niso avtohtoni prebivalci bivše cone B, ki so bili pred vojnimi dogodki italijanski državljani, nikoli dobili jugoslovanskega državljanstva, am-pak jih sam jugoslovanski upra- j vitelj ima samo za «izenačene v 1 pravicah in dolžnostih z jugoslovanskimi državljani», kar ohranjuje v celoti «status subiectionis» z italijansko državo, ki jih vedno ismatra za svoje državljane,
To «izenačenje s pravicami in z dolžnostmi» jugoslovanskih državljanov ni nič drugega kot praktična rešitev zapletenega juridič-nega vprašanja, ki izvira iz dejstva, da ima prebivalstvo, ki ga «upravljajo» Jugoslovani, različno državljanstvo od upraviteljev. Jasno je, da so se jugoslovanske oblasti skušale izmotati iz te zagate s tem, da so zagotovile upravljanemu prebivalstvu enake pravice, ki jih imajo njihovi državljani, hkrati pa ne zanikajo, da ima to prebivalstvo drugo državljanstvo.
Izjavo o «izenačenju itd.», jugoslovanske oblasti izdajo vsem tistim, ki jo zaprosijo: t.j. neoporečna izjava, ker omenjene oblasti ne bi mogle izdati izjave o «italijanskem državljanstvu», kar lahko napravi samo italijanska vlada za svoje državljane.
Tudi na potnih listih, ki jih jugoslovanske oblasti izdajo osebam pod njihovo «upravo», ni omenjeno državljanstvo.
Nova sezona Slovenskega kluba
Po uspešno zaključeni lanskoletni sezoni odpira «Slovenski klub» danes, dne 1. oktobra ob 21. uri novo sezono 1963-64. Moralni uspeh, ki ga je imel «Slovenski klub« v preteklem letu je dokazal, da je slovenska javnost v Trstu z vidnim zadovoljstvom in naklonjenostjo sprejela tako ustanovitev kot tudi številne zabavne in poučne prireditve, ki so na «večerih ob torkih polnile Gregorčičevo dvorano in da je bila torej z delom Slovenskega kluba izpolnjena tista vrzel, ki so jo vsa leta po vojni čutih naši ljudje v središču mesta.
Naša javnost je zadovoljna, da je SK uspelo ustvariti prikupno shajališče naših ljudi, ki imajo v klubu dom, kjer se vsaj enkrat ali dvakrat v tednu zbirajo na zanimive in poučne prireditve in da se v neprisiljeni družabnosti srečajo prijatelji in znanci. Saj to je bil poglavitni namen zamisli •Slovenskega kluba».
«Slovenski klub» nam obeta tudi v tej sezoni celo vrsto zelo zanimivih večerov, proslav, koncertov, predavanj, literarnih večerov razstav in družabnih prijateljskih večerov, ki bodo nedvomno privabili veliko število naših ljudi. «Večeri ob torkih» bodo tudi ob tej sezoni pričali, da obstaja med našimi ljudmi še tesna povezava in volja, da se v domačem in pristno gostoljubnem klubu srečajo na pomenek in poučno zabavo.
R. H.
Okrog 18.30 se je včeraj z lam-breto TS 28430 vozil po državni cesti iz Femetičev proti Trstu 28. letni mesar Giorgio Roncelli iz Ul. Ananian 9, Naenkrat se je zaletel v fiat 1100, ki ga je z neke stranske poti na desni privozil ]
40-letni Karel Guštin z Repenta-bra št. 33. Pri trčenju se je Roncelli prevrnil z motorja ter se poškodoval po udih in zadobil močan udarec v prsi. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in agenti prometne policije. Ron. cellija so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dineh.	—
................'»mimili......nnnin......nuni..i..nnnnnninnninni
ZA KREPITEV TRGOVINSKIH ODNOSOV
Slovenski klub ' v Trstu, Ul. Geppa 9 otvarja danes 1. oktobra ob 21. uri vrata novemu poslovnemu le--tu, sezoni 1963-64. Na otvoritvi bo koncert komornega zbora prof. Vrabca. Vabimo prisrčno vse prijatelje Slovenskega kluba na otvoritveni večer nove sezone.
Tržaška gospodarska delegacija na otvoritvi graškega velesejma
Delegacijo je sprejel tudi deželni glavar Krainer
Dve prevrnijemi vespi, poškodovan taksi in štirje ranjeni, med katerimi eden huje, to je bila bi* lanca prometne nesreče, ki se je dogodila včeraj ponoči v Ul. Settefontane pri hišni št. 17. Ob treh ponoči se je po Ul. Settefontane vračal proti domu s svojim taksi-jem 59-letni šofer Francesco Ge-ri iz Ul. Revoltella 13. Naenkrat je prižgal leve smerne lučke in se premaknil na sredo cestišča, ker je hotel obrniti v Ul. Petronio. Tedaj je iz nasprotne, smeri privozil na vespi s precejšnjo brzino študent Paolo Orel iz Ul. Geppa 10. Na zadnjem sedežu pa se je vozil 19-letni delavec Francesco Mudacela iz Ul. Orlandini 24.
Orel je morda mislil, da se bo izognil taksiju in ga bo prehitel od zadaj. Sam trdi, da se je Gerì premislil in spet zavozil na desno Dejstvo je, da Orel ni zmanjšal hitrosti in se je zaletel v prednji del avtomobila. Zaradi sunka sta se oba motorista prevrnila in Muciaocio je vrglo
deset metrov stran v pločnik na nasprotni strani ceste. V tistem trenutku je privozila še ena vespa, ki jo je v majhni razdalji od prve vozil 22-letni Luciano Canziani iz Ul. Farnetto 71, za njim pa je sedel 19-letni natakar Claudio Durian iz Drevoreda Campi Elisi 3. Ko je Canziani videl, kaj se je zgodilo pred njim in da bi se izognil trčenju, je pritisnil na zavore, toda po petnajstih metrih zaviranja je izgu. bil nadzorstvo nad motorjem in se je skupaj s Furianom prevrnil, Usoda je hotela, da sta se o-ba motorista prevrnila na še na tleh ležečega Muciaccia, ki se je prej le laže_ ranil. Pri tem. pa je zadobil hujše poškodbe in si polomil desno nogo. Z avtom RK, s policijskim avtom in z zasebnimi avtomobili so ranjence prepeljali v bolnišnico, kjer so Muoiacelo sprejeli na ortopedski od. delek s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Ostalim trem so nudili Prvo pomoč in jih nato poslali domov.
Center za gospodarski razvoj sporoča, da je enotni odbor za propagando Trsta poslal na graški velesejem številno tržaško gospodarsko delegacijo, ki jo je vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidas-si, sestavljali pa: inž. Colautti za Javna skladišča, Adami za pomorske agente, Cogoy ravnatelj centra za gospodarski razvoj, dr. Fragiacomo za pokrajinsko turistično u-stanovo, Petracco za tržaški velesejem in načelnik oddelka za zunanjo trgovino tržaške zbornice dr. Maurel. Tržaško delegacijo je spremljal dr. Andios, upravnik konzularnih poslov v Celovcu.
Tržaško delegacijo je pri prihodu pozdravilo predsedstvo graškega velesejma in je nato prisostvovala na otvoritveni svečanosti, ko je minister za trgovino in obnovo dr. Bock poudaril poseben pomen velesejma v Gradcu, ki se je specializiral za železne izdelke.
V	soboto popoldne je tržaško gospodarsko delegacijo sprejel deželni glavar dr. Krainer, s katerim so razpravljali o nekaterih perečih gospodarskih vprašanjih v odnosih med Štajersko ln Trstom. Tako so govorili o avtocestah in o vlogi ter konkurenci raznih pristanišč ter o novem pomenu Trsta v okviru deželne avtonomije. Zvečer Je bil na deželnem glavarstvu sprejem, kateremu so prisostvovali razstavljavci.
V	nedeljo je priredila štajerska deželna trgovinska zbornica kosilo za tržaško delegacijo, popoldne pa je tržaška delegacija priredila tradicionalni sprejem.
Na velesejmu v Gradežu je prvikrat uradno zastopana Italija z razstavo, ki jo Je organiziral inštitut za zunanjo trgovino in ki je posvečena proizvodnji v serijah.
ijalo letos popravni zrelostni Iz. pit 5 dijakov. Od teh so 3 izde-lali, 1 je bil odklonjen, 1 dijak pa je bil odsoten.
Izdelali so: Sergij Iskra, Maja Okorn in Hilarij Pelicon.
Zaključek poletnega urnika na turističnih progah
Včeraj se je zaključil poletni urnik za ladji «Andrea Mantegna» in «Gentile da Fabriano», ki sta vozili na turističnih progah po Jadranskem morju. Ladji sta od 1. Junija do 30. septembra prepeljali 37 tisoč potnikov in nad štiri tisoč potnikov na turističnih križarjih.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja ma grob Valeriji Ferluga vd. živec daruje Pia Deros-si 2000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok Valerije Fer-luga daruje družina Marjana Dolenca 1500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Marjana Hrovatina daruje družina Miario Dolenc 1500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Valerije Fertuga daruje Tončka Gorkič 2000 lir za Dijaško Matico
Včeraj-danes
Izidi popravnih zrelostnih izpitov na obeh licejih
V četrtek so se zaključili popravni zrelostni izpiti na znanstvenem in klasičnem liceju, včeraj pa so razglasili izide.
Popravne zrelostne izpite na znanstvenem liceju je letos oprav-ljalo 11 dijakov. Od teh jih je S izdelalo, 4 so bili odklonjeni, 1 Pa je bil odsoten.
Izdelali so; Maksimilijan Antonini, Aleksij Košuta, Ivan Sirca, Sergij Veljak, Oskar Volpi in Liana Esnia.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. in 30 septembra se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo Je 17 oseb.
UMRL! SO: 59-letna Gina Guidare! li vd. Danti, 82-letni Michele Stefani, 66-letni Mattia Naveri, 77-letni Antonio Giadrinl, 77-letna Cornelia Castelilizza por. Bettini, 81-letna Luigia Datvise, 69-letnl Ottone Tomma-si 74-letma Amelia Pignolo, 62-letnl C anziano Battello, 67-letni Giuseppe Dussi, 1 dan stara Roberta Turato, 60-lietni Vittorio Hanina, 75-letini Giacomo Forza, 42-letni Francesco Lombardo, 55-letml Luigi Čandek, 33-let-ni Albin Laih, 52-letma Veta Soggetti vd. Toccar!.
Na klasičnem liceju pa je oprav- lino 36.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Redenzione, Trg Garibaldi 3; Benussi, U! Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ra vasi ni, Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul, S. Ci-
Od včeraj v «Verdiju»
Vsedržavni natečaj opernega petja
Včeraj popoldne so se v gleda, lišču «Verdi» pričele avdicije mladih udeležencev XXII. vsedržavnega natečaja opernega petja. Natečaj je organiziral pokrajinski ENAL iz Trsta pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in prireditve.
Malo po 16.. uri so ustoličili žirijo, ki ji predseduje superinten-dant gledališča «Verdi» dr. Anto-nicelli. Žirijo sestavljajo priznani dirigenti in glasbeniki. Ugledne goste je .pozdravil ravnatelj pokrajinskega ENAL Cali, ki je voščil plodno delo ocenjevalni komisiji.
Takoj zatem je sledila prva avdicija, posvečena prvi skupini kategorije A, to je mladeničem in mladenkam, ki so začeli študirati petje pred dvema letoma. Nastopilo je 17 konkurentov.
Danes bodo objavili imena petih tekmovalcev, ki so si osvojili študijsko štipendijo. Od 10. do 12.30 nastopijo ženske, od 16.30 do 18.30 pa moški 1. skupine kategorije «B», ki so študirali več kot dve leti, pa niso dokončali tehničnega študija petja. Gre. za 30 konkurentov, med katerimi bodo izbrali tiste, ki se udeležijo druge avdicije jutri od '0. do 12.30.
Nazionale 15.30 «CoQipo grosso al Casino» Jean Gabin.
Arcobaleno 14.30 «Il gigante» Wac-nercolor. James Dean, Elizabeth Taylor, Rock Hudson.
ExcelslOr 15.00 «International hotel» Elizabeth Taylor, Richard Burton. Technicolor.
Fenice 16.00 «Il boom» Alberto Sordi, Gianna Mari* Canale.
Grattacielo 15.00 «Il buio oltre la siepe» Gregory Peck. Film nagrajen s tremi Oscarji.
Superclnema 16.00 «Gli imbroglioni» Walter Chiari, Raimondo Vianetlo, Antonella Lualdi.
Alabarda 16.30 «Una rarjazza nuda». Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.00 «Guardatele ma non toccatele» Ugo Togaazzi, Hed-dy Vesse!
Aurora 16.30 «Le avventure di caccia del prof Depaperis».
Cristallo 16.30 «Il sole nella stanza» Technicolor. Sandra Dee.
Capitol 16.30 «Quattro in una jeep» Viveca Lindford.
Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «I cavalieri dei Bengala». Technicolor. Rock Hudson.
Massimo 16.30 «L’uomo de; Texas» Willard Parker. Zadnji dam.
Impero 16.00 «Una ragazza chiamata T arniko».
Moderno 16.30 «Tarzan In India» — Technicolor. Jock Miahoney.
Astoria 14.30 «L'ultima carovana» Richard Widmark.
Astra 16.30 «Sexy al neon bis». Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 16.30 21.00 «Via col vento». Technicolor. Clark Gable, Vivien Leight.
Abbazia 16.00 «il rifugio del dannati» J. Scott, O. Redd. Prepovedano mladini,
Marconi 16.00 «La guerra dei bottoni». Največji uspeh leta 1963.
Ideale 16.00 «Tiara Tahiti». Technicolor.
Skedenj 16.00 «La vergine ribelle» Carmen Sevilla. Technicolor
Slovenska prosvetna zveza vi na izredno zanimivo preda’ nje prof. BIRTHE TRAER1 Iz Kopenhagna.
«DANSKA NARODNA PESE1 Predavanje bo v sredo, 2. ok bra ob 20.30 v Gregorčiči dvorani, Ul. Geppa 9.
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi, il (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic in perila za ženske, moške In otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
POKRIVANJE PODOV ln podi lz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev Izkušenih delavcev, ITALPLAST, Trst Trg Ospedale 6. tel. 9S-91».
VAJENCA voljnega dela, z znanjem slovenskega im Italijanskega Jezika Išče manufaktuma trgovina. Naslov nia upravi «P.D.», Ulica S. Francesco 20,
PRAZNIK GROZDJA V BOUUNCU
Ogromna množica gostov dokaz priljubljenosti te prireditve
Lep uspeh bazoviškega pevskega zbora, dueta Daria in Darka, godalnega tria ter drugih pevskih zborov in godbe «Brunner»
Goriško-beneški dnevnik
Zaradi nepopolnega zakona o prosti coni izgubijo Sovodnje 3 ■ 4 milijone lir letno
To je priznal sam finančni minister Martinelli - Spremna beseda in besedilo zakonskega osnutka senatorja Bonacine
V našem listu smo pred dnevi stranke večkrat zahtevali, da bi objavili kratko vest, da je so-; se goriška občina odpovedala te-
cialistični senator dr. Ercole Bo-nacina predložil zakonski osnutek o raztegnitvi pravice do pobiranja trošarine na proizvode proste cone tudi na sovodenjsko občinsko u-pravo.
Do zamisli o tem zakonskem osnutku je prišlo letos avgusta, ko je sen. Bonacina obiskal sovodenjsko županstvo in se tam zadržal v prijateljskem razgovoru s podžupanom Cotičem in s tajnikom Cresto, ki sta mu prikazala razne zahteve in potrebe so-vodenjske občino. Med temi je bila tudi dolgoletna pravda sovo-denjske občine, da bi prišla do tega, kar ji po pravici tudi gre.
Zadeva je našim bralcem dobro znana. Leta 1948 je bila z zako-
mu, kar ji po logiki ni pripadalo. Vse interpelacije in zahteve pa so bile zaman.
Goriška občina dobiva od teh posebnih prejemkov trošarine na proizvode proste cone velikanske vsote, s katerimi krije primanjkljaje svojega proračuna. Iz obračuna za leto 1961 je razvidno, da je goriška občina kasirala samo na račun te posebne vrste trošarine nič manj kot 243.364.013 lir.
V Sovodnjah pa so izračunali, da bi njim sedaj letno pripadali trije do štirje milijoni lir, v prejšnjih letih pa morda nekaj manj. V vseh teh letih je torej sovodenjska občina izgubila približno 30 milijonov lir, k: bi ji prišli prav za odpravo njenega pasiv-
zakona je sovodenjska občina ved- občino, za tisti del njenega ozem-
Pogled na živahno množico na bol junake m trgu
Pevski zbori, godba, grozdje, | neboma. Grozdje so prodajali po | ko so se že «udomačili», da bi se
ov, kakor da bi jih nekdo \ IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
iz vreče. Ob mraku pa so se
n°v mošt, pršut., čevapčiči, pa še tako krasno jesensko vreme, so Privabili v nedeljo v Boljunec na Praznik grozdja toliko gostov in izletnikov, kolikor jih že dolga p.1 bilo. Poln trg «Na gorici», na-bito polne vse gostilne, dolge vrste avtomobilov in skuterjev ter neprekinjena vožnja avtobusov iz tbcsta potrjujejo ugotovitev, da se tudi ta praznik v Boljuncu vedno bolj uveljavlja.
Prireditelji praznika so se dobro pripravili, a si niso mislili, da bo prišlo toliko gostov. Do 15. Vre ni bilo še gneče, nato so začele prihajati gruče in gruče iz- j letnikov, kakor da bi iih nekdo I Vsul
vračale iz Glinščice še skupine izletnikov, zlasti mladi fantje in dekleta, pa tudi odrasli, ki so zaljubljeni v čudovito Glinščico in Jo obiskujejo zlasti v jeseni in ®Pomlad.i. Tako se je v nedeljo začela za Glinščico jesenska turistična sezona.
Praznik grozdja v Boljuncu, že ®čdmi po vrsti, ki ga prireja dolinska uprava s sodelovanjem Pp-'«rajinske turistične ustanove, spada v okvir kampanje za večjo potrošnjo grozdja, ki je vsako leto P° vsej državi. Na našem področju' je bil praznik v Boljuncu glavna Prireditev, na prokritem trgu v *.ratu pa so pripravili več stojnic za prodajo grozdja po zniže-?i ceni in nekaj stojnic za mrzlo ntano in pijačo.
Ko se je «Na gorici» zbralo že nekaj ljudi, je začela igrati godba na Pihala «G. Brunner» iz Trsta. Pečkom, ki so s takim veseljem n tako neutrudno pihali, da je odštevalo iz Glinščice, so ljudje -ploskali, čeprav se je tu pa tam kakšna nota skremžila. Za njimi s° prišli na oder bazovski fantje m možje, ki so pod vodstvom prof. Vrabca tako lepo in ubrano za-Peb nekaj slovenskih pesmi, da 50 Jim ploskali in klicali «Bravo, bravo!» tudi Italijani. Čudno bi če na takem prazniku ne ?.i nastopili in «vžgali» znani dolinski fantje: duet Dario in Darko godalni trio. Ko so zapeli in ^igrali tiste Avsenikove, so marnosa zasrbele pete.
Domačinom so sledili gostje iz hjsta, in sicer mešani pevski zbor riuovo Montasio», ki je kar čedno ?aPel nekaj tržaških, furlanskih n italijanskih narodnih. Precejšnje ^animanje pa
100 lir, pa ga jim je zmanjkalo že okrog 17. ure. Spet škoda. Na pokritem trgu pa ga jim je še ob 20. uri ostajalo, da so ga branjevke prav ponujale.
Kot običajno so seveda prodajali na trgu kuhan pršut in ga rezali po želji na debelo ali na tanko. Tudi «pršutarj.i» so morali precej «migati», da so lahko nasitili pršuta lačne goste, ki vedo, kaj je dobro. Domačini in meščani pa vedno bolj vedo, da so
zlasti meščani užalili, če jih na takih prireditvah ne . bi. pekli,. Pekli so jih prav' blizu stojhice za mošt in so tako šli od rok, da se je kar naprej cvrlo in kadilo. Gostilne so bile polne, zvečer pa natrpane, ker je bilo zunaj že malo hladno.
Do mraka so se zvrstili in peli na odru trije zbori ter dolinski duet, zvečer pa so prepevali v gostilnah, na trgu in po cestah zbori, zborčki, kvarteti, dueti in
ua o »	w -	a.	— v-**.*) *■ *	-- --j «
dobri tudi čevapčiči, ki že od da-1 solisti, ki jih je dirigiralo sladko leč vabilo in vzbujajo apetit. Ta-! vince.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiMiiiiiniiiHiiiMiimimitiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii
nom štev. 1438 ustanovljena gori-1 nega proračuna, ška prosta cona. V to cono je spa-j Mimo t je vrednQ omeniti dalo vse ozemlje med državno me- tud, to da Je obeingka uprava v
jo z Jugoslavijo, med Vipavo in Sočo. Ozemlje proste cone se je raztezalo čez Sočo vštevši vso tekstilno tovarno v Podgori. Prebivalci te cone «o bili v glavnem goriški meščani, delno pa prebivalci bivše mirenske občine, ki je bila ukinjena, ker je Miren prešel leta 1947 pod jugoslovansko upravo. Tu je bila leta 1951 ustanovljena sovodenjska občina.
Leta 1954 je goriška občina pričela pobirati trošarino na proizvode proste cone, in sicer na' tiste, ki po. jih prodajali na delu ozemlja sovodenjske občine, ki je spadalo pod prosto cono. Goriška občina je to izvajala na podlagi zakona št. 384 z dne 11.6.1954. Razumljivo je bilo, da se je sovodenjska občina temu omejevalnemu zakonu uprla in zahtevala, da se tudi njej prizna pravica do pobiranja trošarine.
Sovodnjah zaprosila leta 1957, da bi raztegnili prosto cono tudi na del njenega ozemlja na levem bregu Vipave, to se Dravi na Rubije, Gabrje in Vrh. A tudi ta prošnja je bila zavrnjena.
Senator Bonacina je letos avgusta, ko je zvedel za zadevo, takoj dejal, da je edina možna rešitev zakonski osnutek, ki naj raztegne, tudi na sovodenjsko občino pravice, ki jih ima geriška. To mnenje so mu potrdili v Rimu tudi na finančnem ministrstvu, ko se je v prestolnici za stvar podrobneje zanimal.
Zaradi tega je senator Bonacina predložil pred dnevi zakonski 0-snutek, ki sestoji iz ene same točke.
Ker bo stvar gotovo zanimala prebivalce sovodenjske občine, objavljamo tu, poleg zakonskega
no uživala pravice proste come, kar se tiče podelitve cenejših količin potrošnega in industrijskega blaga tako zasebnikom kot industriji. Ista občina pa ne uživa druge pravice pobiranja trošarine na istih proizvodih, ki pridejo na njeno ozemlje, ozir ima na tisti del ozemlja, ki je vključen v prosto cono. Odjemalci v Sovodnjah pa plačajo prav tako kot prebivalci Gorice trošarino, ker isto pobira občina, kjer prebivajo in kjer imajo svoja skladišča grosisti, veliki trgovci, industrije, ki prodajajo omenjeno blago v Sovodnje.
Nepravilnost je torej očitna. Vrednost čiste letne izgube za sovodenjsko občino, samo za blago pripeljano na njeno ozemlje na podlagi zakona d prosti coni, znaša, po gotovih cenitvah, ki jih je potrdilo tudi finančno ministrstvo, tri—štiri milijone, kateri, čeprav jih plačujejo prebivalci Sovodenj, gredo v blagajne goriške občine.
Ker nepravilnost obstaja — in to je priznalo samo finančno ministrstvo (v pismu ministra Mar-tinellija senatorju Bonacini, op. ur.), ki pa je tudi izjavilo svojo nekompetentnost rešili po administrativni poti to zadevo — jo je treba odpraviti. Edini način, da do tega pride, je ta, da se dopolnita do sedaj obstoječa zakona s tem, da se razširi na sovodenjsko
lja, ki spada pod prosto cono, pravica do pobiranja trošarine na proizvode proste cone.
Zaradi tega vam predlagam, da odobrite naslednji zakonski osnutek :
EDINA TOČKA
Možnost podeljena občinam v Gorici in Livignu št. 384 z dne 11. junija 1954, se razširi na občino v Sovodnjah ob Soči, in si-
Martina (KD) ponovno izvoljen v zbornico?
Razširile šo se govorice, da ima Michele Martina, kandidat na listi Krščanske demokracije, možnost povratka v poslansko zbornico. Kakor je znano, je Martina prvi kandidat KD v XI. volilnem okrožju, ki ni bil izvoljen.
Njegova izvolitev v poslansko zbornico je pogojena s celo vrsto premestitev senatorjev in poslancev, odkar je umrl ustavni sodnik Cappi. Govori se, da bi izpraznjeno mesto zasedel demokristjanski senator Tiziano Tessitori iz Vidma ter s tem pustil prosto senatorsko mesto tistemu kandidatu KD, ki ima najvišji odstotek med neizvoljenimi kandidati v deželi Furlanija-Julijska krajina. V tem primeru bi prišel v poštev poslanec Lorenzo
cer na proizvode uvožene na ti- Biasutti. Vest je popolnoma nesti del njenega ozemlja, ki je o2na- uradna. Vsekakor pa bi izvolitev čen s točko 1 zakona štev. 1438 z senatorja Tessitorija v ustavno sodne L decembra 1948. Možnost se j dišče odprla vprašanje zamenjave lahko izkorišča pod istimi pogoji, | v senat in s tem vstopa Martine v v istem časovnem razdobju in za zbornico, kjer je bil zadnja štiri iste proizvode, ki so predvideni za ! leta. občini Gorica in Livigno v prvih
Novi bencinski boni
Včeraj so zz padli 5-litrski bencinski boni zeleno-olivne barve in 10-litrski boni sive barve. Namesto njih je trgovinska zbornica dala v obtok 5-litrske bone rdečkaste in 10-litrske bone travnato zelene barve. S tem mesecem so zapadli vsi ostali boni, ki jih. ni mogoče na noben način uporabiti.
dveh odstavkih edine točke zakona štev. 384 z dne 11. junija 1954».
Prosta cona bo po sedanjih zakonih trajala do 31. decembra 1966. Upati smemo, da bo parlament ta zakonski osnutek senatorja Bonacine sprejel, tako da bo v teh preostalih letih tudi sovodenjska občina prišla dQ tega, kar ji po pravici pripada. Na sovodenj-skem županstvu, kamor smo se obrnili za mnenje, so nam izjavili, da so zelo zadovoljni, ker je prišlo do predložitve tega načrta ir. ker upajo, da se bo zadeva končno, njim v korist, tudi rešila.
MARKO WALTRITSCH
Vedeti je namreč treba, da je osnutka, tudi poročilo, ki ga par-večina proizvodov, ki se po nižjih j lamentarci običajno predložijo svo-cenah prodajajo .v omejenih ko-
1 jim osnutkom.
je bilo
nastop
bloškega pevskega zbora «Amici 9*11 Gbante» iz Valdagna pri Vi-enzi, kr je zares odlično zapel lepih pesmi pod vodstvom ?.lrigenta De Tonija. Trg v Bo-JUncu ni prav primeren za take nastope, ker ni akustičen, ozvoče-J,e Pa ni bilo zadostno. Pred brom in okrog odra se je zbralo ea dosti občinstva, na spodnji Polovici trga pa pevcev skoraj ni P1'0 slišati. Skoda. Za prihodnje «ke prireditve bi morali posta-.. 1 več zvočnikov in jih namesli-1 Po vsem trgu.
Potrjena obsodba Furlanu ki je nehote povzročil nesrečo
Zaradi njegove neprevidnosti je izgubil življenje njegov prijatelj invalid
' -.... * ri '*< A' ’	_
Pred prizivnim eaéihàèvfi- IRoat- je voznik pelja). k hitrostjo okoli ti, Santonastaso, Parigi, obramba 130 do 150 km na uro ScOlz je Lonciari) se je zagovarjal včeraj s svoje strani trdil, da v trenut-84-letni Silvano Scolz in San Gior. j ku, ko je zapeljal na cestišče, ni
ličinah na območju goriške proste cone, podvržena na celotnem državnem ozemlju običajni trošarini. Z zakonom c prosti coni je bila ta trošarina odpravljena, z zakonom iz leta 1954 pa je goriška občina pričela to trošarino pobirati in s tem oškodovala sovodenjsko .
Protesti sovodenjske uprave pri Glavni direkciji carin in neposrednih davkov v Rimu niso rodili zaželenega uspeha, ker ni dala
goriška prefektu-a: pozitivnega odgovora. Zakon štev. 384 je govoril le o pravici, goriške občine,
Naslov zakona je:	«Razširitev
v korist sovodenjske občine, možnosti pobiranja trošarine na proizvode proste cone v prodaji na delu njenega ozemlja».
Poročilo pa se glasi takole: «Spoštovani kolegi!
Zakon št. 384 z dne 11. junija 1954, izdelan ra podlagi zakona št. 1438 z dne L decembra 1948 in nadaljnjih poprrvkov, ki ustanavlja tako imenovano goriško presto cono <kj v resnici ni prosta).
ZAČETEK ODBOJKARSKIH TEKEM
Dom premagal Libertas z rezultatom 3:2
Domovci so se uvrstili v finalno tekmo, vanje za pokal Tre Venezie v Pordenonu
Odbojkarska ekipa SZ Dom je | iz Trsta, Ul. Piccardi 64. Peljal se uspešno nastopila na turnirju «Cop- j je v fiatu 600. Potolkel se je po pa tre Venezie» v kategoriji junio- raznih delih telesa. V bolnici v res in se tako uvrstila v finalno j Tržiču se bo zdravil 10 dni. tekmovanje ki se bo odigralo v I	—	—
Pordenonu.	I Nesreča pri igri
Tokrat Je Dom imel za nasprot-j včeraj okrog 11.30 se je pri igri 1 letti Travnik'št 14 tel 29-72 nike ekipo Libertas iz Turriaca, domfl nnnpsrpiM, 4-letni Roberto LETTI’ Travnlk St' 14> teI' “9 72'
Kino
VERDI. 17.15: «La ragazza del quartiere», S. Mac Layne in Robert Mitchum. Ameriški črnobeli film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 16.30:	«Lo spettro», R. P.
Anderson in Carol Bennet. Kine-maskop v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedano.
VITTORIA. 17.30:	«I moschettieri
del re», .1. Ridding in M Ferens. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Lisbon», Ray Milland in Maureen O’ Hara. A-meriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna CRISTOFO-
Za prodajo grozdja in novega mošta je bil na trgu samo en 'o.sk, sicer ne majhen, toda po-*hna bi bila vsaj še dva. Mošt
Pr°daj.ali	’---------
Xoc‘li, gostje
po 240 lir in so ga pa srkali, kar nepre-
mm na
gio di Nogaro, ki je bil obtožen da ie nenamerno povzročil smrt 55-letnega Massima Del Bianca.
Obtožencu je že 29. marca letos sodilo videmsko kazensko sodišče, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na osem mesecev zapora. Včeraj so prizivni sodniki potrdili prvotno razsodbo.
Do nesreče, pri kateri je izgubil življenje omenjeni Del Bianco, jp prišlo 22. julija lani okoli 17. iire popoldne na državni cesti št. 14. Tedaj sp je pripeljal iz Trsta reki Gian Paolo Rizzato, star 28 let. iz kraja San Daniele del Friuli, Rizzato, ki je vozil avto znamke Giulietta, še je bjae peljal z veliko brzino. Blizu vasi San Daniele del Friuli, in sicer v bližini nekega bara, ki je na levi strani ceste, pa je prišlo nenadoma do nezgode. Silvano Scolz se je tedaj zadrževal v bližini bara. Nenadoma je ugledal na nasprotni strani ceste svojega prijatelja Del Bianca, ki je bil invalid in je sedel v svojem invalidskem vozičku, ki je bil parkiran izven cestišča. Scolz se baje ni oziral preveč ne na desno ne na levo ter je s svojim mopedom «mosquito 48» zapeljal proti desni strani ceste. Žal pa je v tistem trenutku privozil mimo z vso hitrostjo omenjeni Rizzato, ki je najprej zadel v sprednji del moneda ter nekoliko kasneje v invalidov voziček. Pri nesreči se je nekoliko poškodoval Scolz, toda najhujše poškodbe je utrpel Del Bianco, ki je dva dni pozneje umrl v bolnišnici v Palmanovi.
S kakšno hitrostjo se je peljal Rizzato? Policijske oblasti so u-gotovile predvsem, da je bila na omenjenem odseku dovoljena poljubna hitrost. Menile pa so, da se
mmnik-
Predvaja danes 1. t. m. Renata Castellani,ja:
z začetkom ob 18. url Cineriz film
IL
BRIGANTE
posneto po romanu
Giuseppa Berta
Igrajo: ADELMO Dl FR Al A, FRANCESCO SEMINARIO, SERENA VERGANO, MARIO IERARD in drugi
■i 1 NO «IRIS» PROSEK
Predvaja danes 1. t. m. ob 19.30 uri dramatičen film:
Paramount cinemascope
«PRANZO DI PASQUA»
(Velikonočno kosilo)
Igrajo: CHARLTON HESTON in ELSA MARTINELLI
Mladini ppd 14. letom vstop prepovedan
opazil nikakršnega avtomobila, ki bi prihajal z desne strani. Pripomniti je treba še, da se je Rizzato vračal iz Trsta, kjer se je bil udeležil s svojo giulietto avtomobilske dirke Trst-Opčine. Po mnenju nekaterih izvedencev, je njegovo vozilo lahko doseglo 200 kilometrov ali še več na uro. Policijski organi so ugotovili, da je Rizzato zaviral svoj avto na celih 60 metrov, preden je zadel ob Del Biancov voziček.
Kljub temu, kot smo že dejali, so sodniki spoznali za krivega samo Scolza, medtem ko so Rizzata oprostili vsake krivde.
Z avtom v zid
Včeraj ponoči se je na križišču trbiške in državne ceste pri občinski mitnici nad Lonjerjem dogodila prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. 36-let-ni Elvio Valenti iz Ul S. Felice 2 je s svojim avtom zavozil čez cesto, Izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito treščil v obcestni zid. Valenti, ki je ostal nepoškodovan, Je povedal, da s« ga zaslepili žarometi nekega avtomobila, ki mu Je prihajal nasproti Zato je izgubil nadzorstvo nad svojim avtom in treščil v zid. Neka oseba, ki se je vozila z njim, je bila le laže ranjena, v bolninšici so ji nudili prvo pomoč in jo nato odslovili. Škoda na avtu pa je veiika. Potrebna .je bila pomoč gasilcev, ki so z žerjavom odstranili pokvarjeni avto.
Podrl je žensko ko je šla čez cesto
Ko je hotela prečkati cesto na prehodu za pešce pred glavno ribarnico, Je 52-letno čistilko Anno Gherdich por. Macovez lz Ul. Buonarroti 25 z avtom podrl 31-letnl Giuseppe Žago lz Gorice, Ul. Lunga 67, ki je privozil po obrežju ln je bil namenjen na Elizejske poljane. Gherdichevo so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na' prvi kirurški oddelek zaradi udarcev na zatilju, levi podlakti in levem bedru. Okrevala bo v desetih dneh.
111111111111111111111111.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIKU1
Kratke iz bolnišnice
Med nedeljsko nogometno tek-mo, ki jo je Pro Gorizia igrala na domačem igrišču, si je zlomil levo piščal 20-letni Pietro Monte-gano iz Tarčenta. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer se bo zdravil 20 dni.
Pri delu v žganjarni Rigonat je stroj porezal po desni dlani delavko Marijo Bracco, ki stanuje v Subidi pri Krminu. Zdravila se bo 10 dni.
Med hojo po Korzu v Gorici je včeraj trčila v neko osebo 53-let-na Giovanna Grapuzza iz Tržiča. Pri tem se je tako udarila v hrbtenico, da so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju za 10 dni.
Ob 19. uri so pridržali na zdrav-ljenju 65-letno Lucijo Troffer iz Drevoreda Venezia 111 v Gorici, ker ji je med obedom ostala v grlu kokošja kost. V bolnici so jo pridržali na zdravljenju za 10 dni.
je potrdil mnenj*, da občini v Go-
,_____ rici in v Livignu (občina v pokra-
in jutiriično < je Gorica do Sovo- j,ini Sondrio, Kjer obstaja tudi po-
denj v tej pravdi imela prav, Sovodnje so bile in so slovenska občina in prav gotove se je
sebna prosta cona, op.ur.) bi lahko pobirale troširlne na tisto blago, ki je prišlo na njihovo pod-
ravno tisto ekipo, katera je premagala domovce v lanskem promocijskem turnirju z enim setom razlike. Razumljivo je, da so se domovci toliko bolj potrudili, da bi se
hotelo s takim ravnanjem škoditi j ročje, ne da samostojni slovenski upravni eno- trošarina ali pa industrijski davki.
Dejstvo pa je, aa spada v tako-imenovano «prosto cono» tudi del sovodenjske občine, in to na podlagi tovke 1. zakona 1438 z dne 1
revanžirali nad lanskim porazom, V prvi tekmi so domovci z mirno Igro tolčenja in sigurnim serviranjem spravili nasprotnika na kolena, sebi v prid po dva seta in zmago. V povratni tekmi, ki je bi-bi se zato plačala tukai P° Prvl. s° domovci neko-liko popustili. Zaradi netočnega
ti. Tako v gonškem občinskem svetu kot v pokrajinskem svetu so najprej svetovalci Demokratične fronte Slovencev, nato pa sveto-
valci socialistične in komunistične | februarja 1948. Na podlagi tega
MEDNARODNO TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO SRS
Za Parlottila iz Trsta dvahrat lovorov venec
Zmagal je v kategorijah do 175 in do 250 ccm • Med domačini zasedli prva mesta Janko Stefe, Aleš Mrzel in brata Berden
Na hitrostnih mednarodnih dirkah za prvenstvo Slovenije, ki so bile v nedeljo v Novi Gorici na 4500 metrov dolgi krožni progi, si je Tržačan Gilberto Parlotti na «Moto Morini sport» priboril prvi mesti v kategoriji motorjev do 175 in do 250 ccm. V ostalih kategorijah so bila oddana naslednja prva mesta:
Kategorija do 50 ccm: L Janko Stefe iz Kamnika je na Tomosu-special prevozil tri kroge s povprečno brzino 83 km na uro.
Kategorija 125 ccm: 1. Breznik Alfonz iz Ljubljane na motorju Ducati, ki je prevozil 4 kroge s povprečno brzino 95,6 km na uro.
Kategorija do 175 ccm; L Gilberto Parlotti, Trst, ki je prevozil 4 kroge s povprečno brzino 105,2 km na uro.
Kategorija do 250 ccm: 1. Parlotti, Trst, ki je prevozil 5 krogov s povprečno brzino 109 km na uro. Najhitrejši krog je prevozil s 110,8 km na uro. 2. Aleš Mrzel iz Murske Sobote na Aer-
macehiju je prevozil 5 krogov s povprečno brzino 104,5 km na uro; najhitrejši krog 106,6 km.
Kategorija nad 250 ccm: 1. Aleš Mrzel iz Murske Sobote s povpreč. no brzino 103,5 km na uro; najhitrejši krog je prevozil s 105,300 km na uro.
V kategoriji prikolic sta zmagala brata Edvard in Andrej Berden iz Murske Sobote na motorju BMW.
Petih hitrostnih dirk za prvenstvo Slovenije se je udeležilo okoli 60 vozačev, ki so s svojo drzno vožnjo navdušili nad 10-tisočglavo množico, ki se je zbrala vzdolž proge v Novi Gorici in Solkanu.
Tekmovanje je poteklo brez kakršnih koli nesreč. Organizacija je bila izvrstna, red vzgleden; k velikemu športnemu užitku pa je pripomoglo tudi lepo vreme, ki je privabilo na tradicionalne dirke, letos prirejene v okviru proslav vstaje primorskega ljudstva, tudi veliko število 'Tržačanov, Goričanov in Videmčanov.

Gilberto Parlotti iz Trsta Je dvakrat prevozil častni krog z lovorovim vencem okoli vratu. Zmagal je v kategoriji do 175 in do 250 ccm. Ogromna množica je pogumnega vozača nagradila z burnimi aplavzi
dviganja in nepazljivosti napada so bili domovci primorani samo na obrambo ln si tako zapravili set 15:6 za Libertas.
V drugem setu so se odbojkarji sami zavedali, da če zaigrajo kot v prejšnjem, so v nevarnosti, da zapravijo uvrstitev v finalno tekmovanje. Zbrali so vse sile in s tolčenjem in dobro planiranimi žogami zmagali set z izidom 15:11. Tako so bili domovci matematično sigurni uvrstitve v finale. Zadnji set so zaigrali leno in brez volje, tako da se je tekma končala v prid Libertas z 2:1. Ker je pa Dom zmagal prvo tekmo z izidom 2:0, se je tako z razliko enega samega seta uvrstil v finale.
Čeprav imajo domovci za seboj le nekaj treningov, in to se je poznalo predvsem v drugi tekmi, obetajo mnogo, če se bodo seveda s požrtvovalnostjo in vnemo udeležili treningov. Samo na ta način lahko dosežejo kondicijo za solidnejše tekmovanje.
Za Dom so se izkazali posebno v prvem tekmovanju Silič, Cej, Lavrenčič in Pelizzo.
Dom - Libertas 2:0 (15:8, 15:9)
Libertas-Dom 2:1 (15:611:15,15:10)
Končni rezultat Dom-Libertas 3:2.
Izvolitev delegatov PSI za pokrajinski kongres
V	petek so imelt v Ronkah predkongresno skupščino sekcije PSI. Iz poročila, ki nam ga je poslala stranka, Je razvidno, da so prejeli avtonomisti 40 odstotkov glasov, levica pa 60. Za levico so se posebno ogreli mladi člani — 75%.
Za avtonomistično strujo je poročal pokrajinski tajnik PSI iz Trsta Pittoni, za levico pa sekretar CGIL v Gorici Zuliani. Avtonomistično skupino bo na pokrajinskem kongresu PSI zastopalo pet, levičarsko pa sedem delegatov, med katerimi je tudi Ladislav Devetak. Novi izvršni odbor sekcije bodo izvolili na prihodnji skupščini.
Nedeljski nesreči v Tržiču
V	nedeljo ob 13.25 sta se na Trgu republike v Tržiču zaletela avto Fiat 1100, ki ga je vozil J3-letni Romano Vlahov iz Resslo-ve ulice 8 v Trstu, in lambreta 150, na kateri se je peljal 57-let-mi Giuseppe Galoppin iz Tržiča. Avto je prihajal po Ul. 9. giugno, da bi nadaljeval vožnjo v Ul. Duca D’Aosta, motociklist pa je bil s Trga republike namenjen v Ul. 9 giugno. Na križišču sta se vozili trčili, ker avtomobilist ni u-pošteval predpisov o prednosti. Galoppina so odpeljali v bolnico, kjer so mu obvezali manjše rane, ozdravljive v štirih dneh.
Na križišču Archi v Tržiču se je v nedeljo zaletel v zid avtomobilist 50-letni Germano Grezar
doma ponesrečil 4-letni Roberto Reali iz Gorice, Ul. Battistig St. 4. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki'Očistili in obvezali rano na nosu ter ga poslali domov s prognozo okrevanja v 8 dneh
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,2 stopinje ob
14.15, najnižjo 7,8 stopinje ob 7. uri zjutraj. Povprečne dnevne vlage je bilo 68 odstotkov.
Goriška mladina pri idrijski
3***«
Skupina goriških mladincev pred spomenikom v Idriji
Nogometna ekipa «Zvezda», s katero so se mladinci iz Goriške spopadli z ekipo idrijske mladine

Mladina pozorno sledi tekmi
— 6 —
1. oktobra 1963
IZIDI
*Atalanta-Roma	1-0
•Bari-Modena	0-0
•Bologna-Fiorentina	2-0
LR Vicenza-‘Catania 1-0 •Lazio-Genoa	1-0
•Inter-Mantova	2-0
•Messina-Spal	0-0
Juventus-’Sampdoria 2-0 •Torino-Milan	0-0
Prihodnje tekme (6.10.1963)
Atalanta - Messina, Juventus-Fiorentina, LR Vicenza - Bari, Mantova - Torino, Milan - Genoa, Modena - Bologna, Roma-Lazio, Sampdoria - Catania, Spal - Inter.
LESTVICA
Milan
Juventus
Bologna
Lazio
Fiorentina
Vicenza
Inter
Roma
Atalanta
Torino
Genoa
Modena
Mantova
Catania
Messina
Spal
Sampd.
Bari
9 6 4 6
1
4
5
6	3 4 3 6 3 4 2
4 12 2 17 2
IZIDI
‘Cagliari-Napoli	2-2
•Catanzaro-Vare se	l-i
Brescia-‘Cosenza	2-1
•Leoco-Alessandria	2-1
•Padova-Foggia	1-0
•Prato-Palermo	2-1
•Pro Patria-Venezia	3-2
•Simmenthal M.-Potenza 1-0 •Udinese-Parma	l-i
•Verona-Triestina	2-0
Prihodnje tekme (6.10.1963)
Alessandria - Cagliari, Foggia - Lecco, Napoli - Verona, Parma - Pro Patria, Potenza -Brescia, Prato - Cosenza, Simmenthal M. - Catanzaro, Triestina - Padova, Varese - Udinese, Venezia - Palermo.
LESTVICA
Lecco
Cagliari
''arese
Napoli
Pro Patria
Padova
Verona
Palermo
Catanzaro
S. Monza
Udinese
Venezia
Foggia
Potenza
Triestina
Messami.
Cosenza
Prato
Parma
Brescia
Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
Poraz Triestine v Veroni (0:2)
Milan(A)in Leceo(B)v vodstvu
Velik moralni in športni uspeh IV. sredozemskih športnih iger
Daleč največ kolajn so si pridobili italijanski športniki - Vrsta odličnih rezultatov Jugoslovanov - Prihodnje igre v Tuniziji 1. 1967
★
★
Vratar Di Vincenzo rešil tržaško enajstorico hujšega poraza
STRELCA: v prvem polčasu v 27’ Savoia (V.), v drugem polčasu » 33’ Majoli (V.).
VERONA: Ciceri; Carletti, Cappellino; Savoia, Peretta, Zeno; Montenovo, Joan, Calloni, Tartari, Majoli.
TRIESTINA: Di Vincenzo; Frigeri, Vitali; Sadar, Varglien, Ferrara; Mantovani, Dalio, Orlando, Porro, Rancati.
SODNIK: Gonella (Asti).
Tretji letošnji nastop je prinesel Triestini drugi zunanji poraz z dvema goloma razlike oz. z 2:0. Razli-
NEAPELJ, 30. — Z zaključno sve- I čanostjo so se na stadionu S. Paolo- zaključile četrte sredozemske športne igre. Pred gledalci so se še enkrat zvrstile v defileju zastave trinajstih sodelujočih držav, šejk Gemayel je proglasil igre za zaključene, zbor gledališča S. Carlo pa je zapel himno iger.
Obračun letošnjih sredozemskih iger (prihodnje bodo leta 1967 v Tuniziji) je tako v športnem kot moralnem pogledu povsem zadovoljiv. Letošnja izvedba je pokazala, da vlada za igre veliko zanimanje med vsemi sredozemskimi država-mi in da jih tudi po številu nasto-i pajočih držav ir. tekmovalcev lahko i uvrščamo takoj za olimpiado in | evropskim prvenstvom, i Največ športnih lovorik so seve-. da poželi — kot na tretjih in prejš-
Od neevropskih držav Je bila naj- 1500 m: 1. Wadaux (Fr.) 3’54”4, » Lestvica: Italija, 2. Španija, 3.
Jugoslavija, 4. ZAR.
ODBOJKA Turčija - ZAR 3:0 Jugoslavija - Italija 3:1 Lestvica: 1. Jugoslavija, 2. Italija, 3. Turčija, 4. ZAR.
boljša ZAR, ki je s svojim konč-12. Barris (Sp.) 3’55”5, 3. Cham-nim petim mestom glede osvojenih | mann (Tun.) 3’55”7. kolajn prehitela Španijo. Presene-( Hoja na 50 km: 1. Pamich (It.) ča tudi slab plasma Grčije, ki je , 4.3312”, 2. Naceur (Tun.) 4.39’47”, zaostala za Tunizijo in Marokom. , 3 corsaro (It.) 4.44’37”.
Brez kolajn je ostala samo Malta. 1 Ta pregled kaže tudi, da izven-
evropske države sredozemskega bazena še niso skoraj nikjer kos evropskim državam, kar je v ostalem tudi razumljivo, saj gre v nekaterih primerih za mlade države z mlado neodvisnostjo, ki komaj vstopajo v športno areno.
Zadnji dan tekmovanja, t.j. v nedeljo, so bili doseženi še naslednji finalni izidi.
ATLETIKA
100 m: 1. Piquemal (Fr.) 10”5, 2. Berrutii (It.) 10”6, 3. Lazard (Maroko) 11”.
110 m ovire:	1. Chardel (Fr.)
13”9, 2. Duriez (Fr.) 14”1, 3. Mazza (It.) 14”1.
• njih igrah --Italijani,. saj so osvo-1 jiTi nič manj kot 42 zlatih kolajn,
,3'J srebrnih in 23 bronastih. Delno ‘ je-treba tako prodoren uspeh pri-; pisaci dejstvu, da so italijanski
! atleti nastopali takorekoč V vseh J ..................................................................1.............I..........■milim...................................iiiimiimiiMiiiiiiiitiiMiiiiiiiii
4x100 m: 1. Italija 40”1, 2. Francija 40”1, 3. Maroko 41”3.
4x400 m: 1. Francija 3’11”8, 2. Španija 3’13”7, 3. Grčija 3’15”4.
NOGOMET
Finale za 1. in 2. mesto; Italija— Turčija 3:0.
Finale za 3. in 4. mesto: Španija —Maroko 2:1.
TENIS
Finale moških dvojic: Jovanovič-Pilič (Jug.) — Fathy-Shafey (ZAR) 6:3, 6:1, 6:4.
Težka: 1. Uhal (Tur.), 2. Elasaied (ZAR), 3. Noueri (Libanon).
KOŠARKA Jugoslavija - Z/ Italija - Španija
ZAR 85:52 97:91
KOLAJNE			
	zl.	sr.	bR
ITALIJA	42	30	23
FRANCIJA	16	24	16
JUGOSLAVIJA	10	14	12
TURČIJA	10	3	5
ŽAR	6	H	13
ŠPANIJA	6	6	14
TUNIZIJA	2	2	1
MAROKO	1	0	9
GRČIJA	0	2	S
SIRIJA	0	1	3
MONAKO	0	0	1
LIBANON	0	0	1
MALTA	0	0	•
ka je samo v tem, da je proti Leccu klonila tržaška enajstorica brez pravega odpora, medtem ko Je tokrat skušala v drugem polčasu vsaj reagirati, čeprav premalo odločno in podjetno. Verona je zmago zaslužila, vendar pa tudi njena igra ni navdušila gledalcev, saj razen dveh dobro pripravljenih in brezhibno realiziranih golov ni pokazala ničesar, kar bi lahko v tem trenutku opravičevale njene ambicije na A ligo.
Triestina je začela tekmo z no težnjo po neodločenem rezul
strela Ferrare. Medtem bi sicer Joan lahko povečal vodstvo za svo-
; panogah na programu, medtem ko večina drugih držav ni bila zasto- I pana v vseh panogah. Kljub temu dejstvu pa je tudi res, da je danes | Italija najmočnejša športna sila v 1 sredozemskem bazenu.
Za Italijo se je po številu osvo- ; jenih kolajn uvrstila Francija (16, | | 24, 16). Sledi Jugoslavija in takoj za njo Turčija. Splošna uvrstitev I Jugoslavije je zadovoljiva, bila pa
4. kolo nogometnega prvenstva A lige je prineslo spremembe v lestvici. Fiorentina se je zaradi brezkompromisnega parata v Bologni morala umakniti s prvega mesta iv ga prepustiti Milanu, ki jc v Turinu s težavo rešil eno točko proti močni Roccovt enaj-, storici, Toda Milan ima na vrhu še tri spremljevalce. Juvèniusa, ki je brez težav in že v začetnem delu prvega polčasa spravil na kolena Sampdoric sredi Genove, Bologno, ki je v prvem polčasu obračunala s Fiorentino, ter Lazia, ki je na svojih, tleh odpravil
______ uporno Genoo in tako vsaj delno maščeval Ro mo za njen medte
je barve, če se mu ne bi Di Vin- 1	porazu Genovi, tla petem mestu na lestvici dela Fiorentini
cenzo	pogumno	vrgel pod noge.	vi	družbo Victnza, ki je	presenetljivo zmagala v Calaniji. inter je	I ibi "lahko* Se 'boljša,	če” ne ’ bi	delno
16’	je	Di	Vincenzo zopet sijajno,	doma brez naporov in	z dvema sijajnima goloma razigranega Jair■	! zatajili košarkarji,	nekateri	roko-
ja premagal Mantovo,	korak z njim pa je obdržala Atalanta, ki	| borci in pa oba najboljša tenisar-
je prizadejala Romi že drugi poraz v štirih drjefi. Prav na dnu	■ ■	■ ■	■	-	-
lestvice je še vedno Bari, ki je moral na svojih tleh prepustiti pol plena Modeni, z enakim številom točk pa mu delata družbo še Sampdoria m pa Spal, ki je povečal svojo zalogo z nekoliko presenetljivim remijem v Messivi.
V B ligi je po tretji zaporedni zmagi ostal končno sam v vodstvu Lecco, ki si je tokrat privoščil Alessandrio. Cagliari je zaostal za eno točko, ki mu jo je na njegovih tleh odščipnil Napoli, za dve točki pa že zaostajajo Varese, _ki je sicer prinesel dragoceno
zaustavil Joanov strel na Maiolijev predložek toda v 33’ je moral drugič kloniti. Tartari je podal žogo Calloniju, ki jo je pod?! na levo Maioliju. Ta se je hitro otresel Ferrare in z ostrim strelom ukanil odličnega vratarja Triestine.
V tržaški enajstorici se je predvsem odlikoval Di Vincenzo, ki je

ja, ki sta se v konkurenci posa-j meznikov prebila samo do polfina-I la. Nadvse prijetno pa so presene- A I t.ili nekateri atleti (atletika je bila SZ ; uradno izven strogega okvira iger), med katerimi posebno skakalec s palico Celjan Roman Lešek, ki Je postavil nov državni rekord (4,75), obenem pa tudi znamko najvišje evropske vrednosti, v absolutnem
ATLETSKI_ MITING ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
Med ekipami Bor zmagovalec
V'
Stiri prva mesta za Goričane - Nešporten odnos vodstev društev Fiamma, S. Giacomo in Ginnastica
poraza Cosenze na
ter samo neodločen rezultat za Udinese v dorhačem srečanju s Parmo. Vsi ostali izidi, vključno . s porazom Triestine v Veroni, so bolj ali manj normalni.
merilu pa najboljši atletski rezultat ibro so se odrezali tudi
iger. Zelo dol odbojkarji in pa seveda telovadec Cerar, ki je sam osvojil dve zlati kolajni.
Atletsko tekmovanje, katero je Bor priredilo v nedeljo na občinskem stadionu je za nami. Prireditev tehnično ni popolnoma u-spela, dokazala pa je, da se slovenska atletika razvija. Športno združenje Bor, ki je v začetku sezone nastopalo le s 7—8 atleti je imelo v nedeljo na terenu kar 19 tekmovalcev, od katerih je nekaj takih, ki dobro obetajo za prihodnje leto. Na mitingu je nastopilo skupno 60 tekmovalcev od 103 pri-
tatu. Vsak njen igralec v obram- i ni razočaral, pač pa so igrali izbi in v krilski vrsti (z izjemo pro- pod običajnega nivoja Vitali, Sa- l stega Vargliena) je imel nalogo I dar, Mantovani in Rancati.	j
čuvati po enega nasprotnega igral- :
ca, center pa je bil zaupan Daliu Ì.....................................................................................................m.i.ini.imii.11101111111111.11.11111.1111.11,i.mimmiM.iiiliii....m.1..........
in Rancatiju. Tako zaasnovana o- I	____
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
brambna črta, postavljena nekaj , pred kazenski prostor, je dobro | zadrževala neurejene napade do-1 mačih vse do 27’, ko so domačini | prešli v vodstvo. Zeno je napre- | doval iz ozadja, prešel polovico igrišča in podal dolg nizek in precej močan predložek v sredino natrpanega kazenskega prostora.
Žogo je pričakal Vitali, toda izpred njega jo je prestregel hitrejši Montenovo in jo z glavo podal naravnost na noge Savoiji, ki jo je s položaja desnega krila usmeril mimo prizadevnega Di Vincenza v mrežo.
Triestina je skušala reagirati, vendar so jo domači hitro prisilili k obrambi in že 5’ kasneje je moral di Vincenzo s krasno parado odvrniti žogo v komer po silovitem Zenojevem strelu, v 45’ pa je slabo streljal Montenovo, čeprav je bil v ugodnem položaju.
Drugi polčas se je začel z napadi Triestine in Ciceri je moral v 8' in v 13’ posredovati na dva ostra
f/jhjmmn
^=fSj=
J. J J
Atalanta • Roma	1
Bari - Modena	X
Bologna • Fiorentina	1
Catania - LR Vicenza	2
Inter - Mantova	1
Lazio - Genoa	1
Messina - Spal	X
Sampdoria - Juventus	2
Torino - Milan	X
Cagliari • Napoli	X
Prato - Palermo	1
Rimini - Pisa	X
Siracusa - Lecce	X
KVOTE
13 — 17.138.000 lir 12 —	563.700 »
Neodločen derby slovenskih ligašev
Pomembni zmagi primorskih predstavnikov v slovenski conski ligi
Dinamo Partizan Vardar Beograd Radnički (N) Sarajevo Vojvodina Trešnjevka ! Hajduk I Velež | Željezničar I Ri jeka 'Novi Sad
za Slovence v ospredju zanimanja derby srečanje v Mariboru med Mariborom In ljubljansko Olimpijo. Tekma se je zaključila brez
nad 10.000 gledalcev, kar je za slovenske razmere več kot mnogo. V ostalem pa velja za največje presenečenje tega kola prvi poraz vodečega Čelika, katerega je premagal Famos z 2:0. Tako se mu je lahko močno približal Zagreb po zmagi nad Istro,
Vodilni Jugoslovanski klubi prve | V zahodni drugi ligi je bilo vsaj lige so imeli v 6. kolu spremenlji- ~ vo srečo. Medtem ko je Crvena zvezda premagala Sarajevo in ohranila vodstvo na lestvici, in ko je Partizan krepko zmagal nad Vojvodino v Novem Sadu, sta se morala Beograd in Dinamo zadovoljiti z delitvijo točk na tujih tleh.
Beogradu je točko odščipnila Ri-jeka, Dinamu pa Željezničar. Najkrajšo pa je potegnil splitski Hajduk, ki je na svojih tleh izgubil proti skopskemu Vardarju in se po šest kolih znašel pri dnu lestvice z enakim	številom	točk	kot
Velež (ki je tokrat izgubil v Zagrebu proti Trešnjevki), Zeljezni-čar, Rijeka in Novi Sad, ki je izgubil proti Radničkemu.
Rezultati: Rijeka - Beograd 2:2,
Vojvodina - Partizan 0:3, Zeljezni-čar - Dinamo 1:1, Hajduk - Vardar 0:1, Trešnjevka - Velež 2:1, Crvena
zvezda-Sarajevo	2:0,	Radnički-Novi	Čelik	6	5	0 1	12:5	10
Sad 3:1. LESTVICA	Zagreb	6 4 11 12:4	9
C. zvezda	6 4	2	0 12:7	10	Sloboda	6	3	2 1	15:13	8
6 3	2	1 8:5	8	Borac	6	3	12	13:12	7
6 3	1	2 11:8	7	Maribor	6	3	12	12:15	7
6	2	3	1	9:7	7	Olimpija	6	2	2	2	7:5	6
6 2	4	0 9:5	6	Varteks	6	2	2 2	10:11	6
6	2	2	2	8:6	6	Lokomotiva	6	2	2	2	8:9	6
6	2	2	2	9:8	6	Šibenik	6	2	2	2	7:8	6
6	3	2	1	8:8	6	Famos	6	2	2	2	8:10	6
6	2	2	2	10:11	6	Istra	6	3	0	3	9:13	6
6	1	2	3	6:5	4	šparta	6	1	3	2	9:10	5
6	1	2	3	7:10	4	Borovo	6	1	3	2	8:10	5
6	1	2	3	8:12	4	BSK	6	1	2	3	9:10	4
6	1	2	3	7:12	4	Bosna	6	0	3	3	5:14	3
6	1	2	3	6:13	4	Slavonija	6	0	2	4	10:15	2
Odbojka za deželno prvenstvo
Si
fri,
—	b	..	,t>	■. -
V slovenski conski ligi sta se Rudar in Kladivar izmenjala v vodstvu. Vodilni Kladivar je namreč izgubjl v ., Ljubljani. Rudar pa je
----srččno prìnésel iz Kidričevega eno	„	,	.
zmagovalca in brez premaganca točko, čeprav je domači Aluminij	V prvih dveh tekmah dnev
(1:1) Jn^ tudi ni preveč navdušila vodil še 15’ pred koncem. Krepko tfasll(-'i odpravilLprecej hitro
naprej se je pomaknilo Celje z iz-	A~T
datno domačo zmago nad Slovanom, ljubljanska Svoboda pa je proti pričakovanju morala na lastnih tleh prepustiti zmago Gorici, ki si je z dvema točkama znatno okrepila položaj. Srečo pa je to-
Zenska vrsta Bora porazila AGI iz Gorice
Rezultati: Varteks - Slavonija 6:5, Maribor - Olimpija 1:1, BSK - Lokomotiva 0:0, Slobova - Šibenik 0:0, Famos - Čelik 2:0, Zagreb - Istra 3:0, Sparta - Bosna 1:1, Borovo -Borac 1:1.
LESTVICA
A lig*. Nato so nastopila Borova dekleta proti močni ekipi AGI iz Gorice,	•	1.
Po začetnih negotovih potezah.
'BLSgdtttt 1M vs"%
«e«
Sobota - Maribor B 3:4, Olimpija |
B - Triglav 5:0, Ljubljana - Kladivar 2:0, Aluminij - Rudar 1:1, Delamaris - Železničar 1:0, Celje - Slovan 5:1, Olimp - Odred Krim 3:0.
LESTVICA
Rudar	7 6 1 0 27:7 13
Kladivar	7 6 0 1 24:7 12
Celje	7	5	0	2	23:11	10
Svoboda	7	4	1	2	20:10	9
Olimpija B	7	4	1	2	24:14	9
Maribor B	7	4	1	2	28:18	9
Slovan	7	4	0	3	19:15	8
Ljubljana	7	3	0	4	15:14	6
Sobota	7	3	0	4	16:18	6
Triglav	7	3	0	4	11:14	6
Železničar	7	3	0	4	9:15	6
Aluminij	7	2	2	3	9:19	6
Nova Gorica	7	2	2	3	2:23	6
Delamaris	7	1	2	4	6:21	4
Olimp	7	1	0	6	8:20	2
Odred-Krim	7	0	0	7	1:82	0
javljenih. Obe ekipi iz Vidma sta pripotovali namreč le s polovico moštva, tržiški CRDA pa sploh ni prispel v Trst, čeprav je že pred časom prijavil 12 svojih atletov.
Vabilo SZ Bor so odklonile samo Fiamma, S. Giacomo in Ginnastica Triestina. Zanimivo je, da so atleti S. Giacoma in Ginnastice ves teden povpraševali po tekmovanju in ko so v petek zvedeli, da sta jim vodstvi prepovedali nastop, je bilo precej mrmranja in odkritega nezadovoljstva.
Tekmovanje so začeli šprinterji.
Nastopilo jih je 5, med njimi tudi 3 borovci, ki pa so se morali zadovoljiti z mesti od 3. navzdol.
Qd skakalca s palico Canza smo pričakovali nekaj boljši rezuilat.
Atiet je pred tednom dni v Bologni preskočil 2.90, v Trstu pa ni šel više od 2.70.
Razočaral je tudi borovec Fučka v metu krogle. Od atleta, ki je drugi v Italiji, smo pričakoval; znamko čez 15 m, Fučki pa tokrat ni in ni šlo in koma: v zad- „„ ,„	,	*-,*„**» vv,v
njem metu je orodje poletelo sa- j Querin (Libertas Trst) 10”1, 3. Šta-13;83 ™ daleč- Drug! je bil Irec (Bor) 10”3, 4. Petaros (Bor) tu Prančič, elan goriske Olimpije, ' 10”4, 5. Žerjal (Bor) 10’’5. ki je tudi dosegel rezultat podi Palica:	1. Antonutti (Udinese)
svojimi zmogljivostmi.	1 2.70 m.
Ob borovcev sta se zelo dobro I 250 m: 1. Romano (Goriziana) „	r____odrezala skakalca v	višino Hre-	31”9, 3. Tavčar (Bor) 43”.
prav	niso	pokazali	tiste	igre,	ki	1	naša	dekleta zaspala. Na	nedopu-	-čak in Fabjan. Za	nasprotnika!	Krogla: 1 Fučka (Bor) 13,83,	2-
bi	jo	pričakovali	od	moštva	iz	*	sten	način	so dovolile, da	so si|sta. imela državnega	prvaka Mu-	*	Prinčič (Olimpija) 12,43, 6. Sancin
J“	‘nasprotnice	opomogle in	začele	sulina, ki pa je bil	zelo živčen	'Hr,r' o«7
s protinapadom. Apatičnist bo- I in bi kmalu kapituliral. Za 165 rovk je dovolila, da so nasprotni-1 cm je potreboval 3 poizkuse, merice nadoknadile razliko in povedle tem ko je bil Fabjan uspešen
Z nedeljskim nastopom je tur- ; hovo igro in preiti v napad, ven-nir za pokal treh jBenečij. prešel dar se jim je to le redkokdaj po-v deželmi Qkvif, $ ’•	‘	i srečilo.
prvih dveh tekmah dneva so i Tudi v drugem setu so borovke lei odpravili precej hitro svo- ' takoj začele z ofenzivo in vodile je nasprotnike P A. V in AGI, če-, z 8:3 in nato z 10:6. Tedaj pa so
v tržaški reprezentanci za tekmovanje v Rimu.
Dober rezultat je bil dosežen tudi v skoku v daljino. Zmagovalec Tavagn.utti je dosegel 5.81 m, Sgrazzutti pa je imel smolo in se težje poškodoval. Od atletov Bora je veselo presenetil Boris Gombač, ki je zasedel v teku na 250 m z zaprekami 2, mesto in zadovoljiv čas 37”1, Zmaga je slovenskemu atletu ušla prav v zadnjih 10 metrih teka.
Ekipno je zmagalo Športno združenje Bor, ki je tokrat razpolagalo s solidnim predstavništvom v skoraj vseh panogah. Druga je bila A.S. Udinese, tretji pa študentovski klub iz Trsta, ki je z uspešno štafeto prehitel Libertas iz Vidma. Omeniti velja izreden uspeh Goriziane: v Trst je pripotovala s štirimi atleti, ki so pobrali prav toliko prvih mest. Izven konkurence so Goričani tekili tudi v štafeti in seveda tudi tu prvi pretrgali ciljno vrvico.
REZULTATI
80 m; 1. Natali* (CUS) 16”, 2.
1.	—	1.	Armeln	1
2. Cactus	X
2.	—	1.	Barbatello	1
2. Tridente	1
3.	—	1.	Numantia	2
2. Candorino	1
4.	—	1.	Tokio	1
2. Ascanio	2
5.	—	1.	Zenodoto	x
2. Troubadoure	2
6.	—	1-	Tulsa	2
2. Rotativa	2
KVOTE 12 — 211.077 lir 11 — 19.521 »
10 —	2.958 »
ter končno osvojile set. V tretjem setu je bila igra zelo vroča. Obe ekipi sta se vrgli v borbo za točke, četudi je za to trpela tehnika igre. Borovkam je uspelo preiti v vodstvo in iztrgati nasprotnicam
n.i,
drugem, Hreščak pa v prvem. Na višjih znamkah se je vsem zataknilo, Musulin je le premagal 168 cm, ni pa uspel na 170,
V metu kopja je pc delnem neuspehu iz državnega prvenstva
š* nekaj točk. Te pa so razliko I zopet napredoval Igor Dolenc, ki kmalu nadoknadile in povedle s j je^dosegel znamko čez 49 m.
13:11. Za borove barve je bil to hud trenutek. Sreča pa je bila bo-rovkam ta dan naklonjena. Nasprotnice so prav tedaj banalno zgrešile servis. Naše so to takoj izkoristile in z novim elanom nanizale nekaj točk, pri, čemer so jim pomagale tudi nasprotnice z nekaterimi' prav začetniškimi napakami. Borovke so tako povedle, ravno ko so že skoraj obupale.
IZIDI:
7PT1 ?IčP *
Bor — ÀGI 2:1 (15:7; 10:15; 15:13) moški:
Gasilci *— PAV 2:0 Gasilci — AGI 2:0 AGI — PAV 2:1
RUDI ŠKRINJAR
Odličen rezultat so zabeležili tudi v metu diska. Nova zvezda med domačimi metalci je Polzot iz Vidma, ki je vrgel orodje kar 41,85 m daleč. Rezultat je veliko presenečenje, ker je imel Polzot prej osebni rekord komaj okoli 35 metrov.
Na 600 m so atleti tekli le za zmago. Start je bil bolj počasen kot na daljših progah in tekači so se razživeli komaj v zadnjih 300 m. Sancin je zelo moči.o sprin-
tai in kazalo je, da je za Mernija že nedosegljiv. Slednji pa je
Iznnnli ln	!..
bil
na koncu le hitrejši in je zasluženo zmagal. Rezultati so izredno .slabi, ski h pa povzroča Sancin, si je verjetno zapravil mesto
(Bor) 9,87.
1201) m ■	1. Claniz (Udinese)
3’38”2, 3. Petaros (B'or) 3'57”7.
Višina. 1. Musulin (Goriziana) 1,68, 2. Hreščak (Bor) 1.65, 3. Fabian (Bor) 1,65.
Disk: 1. Polzot (Libertas Videm) 141,85, 7. Petaros (Bor) 23,33, 8. Maar (Bor). 21,53.
250 m zapreke: 1 Marcon (Udinese) 36 ’5, 2. Gombač (Bor) 37”1, ; j. Rapotec (Bor) 43”9. i 600 m:	1. Merni (Goriziana)
! 1’32”6, 2. Sancin (Bor) 1’33”4,
Kopje: 1. Dolenc (Bor) 49,08, 5. Krasna (Bor) 32,65, 7. Milič (Bor) 21,98, 8. Rogatez (Bor)
Daljina: 1. Tavagnutti (Goriziana) 5,81 m.
Hoja 4 km: 3. Scheriau (Libertas Videm) 25’31”.
Štafeta 4x100 m: 1. CUS 49”5, 2. Bor II. 54’’8, Bor I. diskvalificiran, izven konkurence Goriziana 48”6
Vrstni red ekip: 1. Bor 65 točk, 2. Udinese 48, 3. CUS 37, 4. Libertas Videm 33, 5. Goriziana 28, 6. Olimpija, 7. Tomana, 8. Libertas Trst in Acegat.
BRUNO KRIŽMAN
JOŽE VER G AN:
OtfMAREZIG do MADRIDA
78.
Zvečer sem šel v barako, kjer so spali. V sobi so se živahno razgovarjali in pričkali. Za hip sem obstal pri vratih in prisluhnil. Tedaj je ravno nekdo zaklel in vzdihnil:
«Da bi bio Tito barem Srbm!»
Ko sem vstopil, je zavladala mučna tišina. Nisem hotel pokazati, da bi bil kaj slišal, toda od tedaj smo začeli paziti nanje, da bi nam ne skušali delati v taborišču zgage.
Podoficirji so se hitreje prilagodili novim razmeram. Po nekaj dneh so v taborišču že predavali in prenašali svoje strokovno znanje na druge tovariše. Prav veseli so bili, da v novi Jugoslaviji ni prepadov med navadnimi vojaki, podoficirji in oficirji in da je občevanje tudi z višjimi oficirji tovariško in prisrčno.
POT V DOMOVINO
Prvega maja me je poklical konzul Latinovič in mi rekel, naj pripravim vse potrebno, ker pojde kmalu velik transport vojnih ujetnikov v Jugoslavijo.
«S tem bomo menda skoro docela izpraznili naše taborišče,» je še dodal.	'•
«Potem pa vnesi tudi mene v seznam,» sem ga prosil. Latinovič je malo pomislil, nato pa rekel:
«Prav! Trst je že osvobojen in skoraj vsa Jugoslavija. Ti si iz bližine Trsta, obvladaš italijanski jezik, dobro poznaš Trst in tržaške razmere. Mislim, da nam boš še v veliko korist. Če misliš res iti, te bom imenoval za komandanta tran-sporta.»
Kmalu sva se domenila.
Sedem dni kasneje sem imel že seznam vseh, ki so bili določeni za transport. Skupaj jih je bilo 1683. S seznamom sem dobil obenem tudi potrebne potne listine.
Osmega maja smo navsezgodaj odkorakali v marsejsko pristanišče. Tam je bilo pravo mravljišče ljudi. Ob pomolu sta bila dva velika parnika, V enega so se vkrcali Poljaki, namenjeni v Italijo, v drugega pa Jugoslovani. Parnik s Poljaki je nekaj minut prej odrinil od brega. Ko je zaplul, je na ladji zašumelo. Vsi so pozdravljali, mahali z robci in kapami. Vsepovsod so odmevali vzkliki, so se razlegale narodne pesmi. Tudi jaz sem stal na krovu pri ograji in pozdravljal. Neka-' teri Poljaki, moji nekdanji soborci, so me spoznali. Prerinili so se do ograje na krovu in me pozdravljali:
«živio, kapetan Gally! živel naš komandant!»
In zadonela je partizanska pesem.
Medtem se je začela oddaljevati od brega tudi naša ladja. Zdaj je zabučalo tudi pri nas. Obrazi — prej mrki — so zdaj zažareli. Mnogi so imeli od navdušenja vlažne oči. Odmevali so klici, razlegal se je smeh in vrisk, oglasila se Je harmonika in zadonele so narodne in partizanske pesmi. Vsepovsod so odmevali vzkliki::
«Domovi Domov!»
Da, domov, v domovino, toda ne več v deželo izkorišče-vavcev in žandarjev, temveč v domovino, kjer vlada enako
pravnost in demokracija, kjer je doma sloga in bratstvo.
V dalji je' izginjal Marseille, mi pa smo krenili proti Južni Italiji.
Ko smo pluli po Sredozemskem morju, me je poklical kapitan v svojo kabino. Bil je nasmejan. Na mizi je imel pripravljeno steklenico in dva kozarca. Ko sem vstopil, mi je stisnil roko, ponudil stol in rekel:
«Poklical sem vas, da vam naznanim veselo novico, morda najlepšo v najinem življenju. — Vojna je končana, nacizem strt. Nemčija se je brezpogojno vdala!»
Obstal sem za hip brez besede. Kapitan je natočil oba kozarca do roba. Od veselega razburjenja se mu je roka malce tresla, tako da je polival po mizi. Potem sva trčila.
«V počastitev tega velikega zgodovinskega dneva — do dna!» je rekel, dvignil kozarec in nazdravil:
«Na zdravje zavezniškemu glavnemu štabu in vsem našim hrabrim borcem, ki so pripomogli k zmagi!»
Izpila sva do dna.
Nalil je vnovič in pripomnil:
«Naj bi si svet čimprej izlizal rane, zadobljene v vojni, in naj bi zavladal na žemlji spet mir in blaginja!»
«Naj zavladata na zemlji pravica in demokracija ter resnično bratstvo med ljudmi in narodi!» sem dodal.
«Skličite svoje rojake po zvočniku in razodenite tudi njim' to veselo novico!» mi je še dejal in mi stisnil roko.
Iz kabine sem stopil k zvočniku in sklical vse na zbirno mesto
«Fantje,» šem jim rekel, «sklical sem vas, da vam povem prav veselo novico.'Vojna Je končana! Hitler je mrtev, fašizem strt, Rusi so zasedli Berlin in Nemčija je brezpogojno kapitulirala! Najstrašnejša vojna vseh časov je za nami. Bodite veseli! Kmalu se lahko povrnete k svojim družinam!»
Kaj je nato nastalo, se ne da popisati. Završalo je in za bučalo. V kipenju navdušenja se je zdelo, da se ladja trese.
Vsi so nekaj vpili, toda kaj so vpili menda še sami niso vedeli. Tekali so od enega do drugega, se objemali, poljubljali, noreli. Nazadnje je iz tisoč grl hkrati zadonela «Internacionala». Nihče ni bil več utrujen, nihče več zaspan, posedali so v skupinah, se pogovarjali in razpravljali brez konca in kraja.
Pozno zvečer sem legel, toda dolgo nisem mogel zatisniti očesa. Bedel sem in razmišljal.
Fašizem v Italiji in Nemčiji je doživel svoj klavrni konec. Oba megalomana, Mussolini in Hitler, sta mrtva. Mussolinija so ujeli italijanski partizani in ubili, Hitler si je sodil sam, da bi ne prišel živ Rusom v roke. Morda bodo tudi njune pomagače polovili in postrelili, toda kdo bo izbrisal gorje, ki ga je prinesel fašizem na svet?
Hitler, največji trinog vseh časov, je mrtev, toda za sabo je pustil opustošene dežele, porušena mesta, grozote in grobove. Na svoji vesti ima kakih 50 milijonov ubitih in poha-bijenih; samo v koncentracijskih taboriščih, ki so bila prave tovarne smrti, je pokončal nad 10 milijonov nedolžnih. Bo ob teh grozotah svet spregledal? Se oglasi vest sveta? Preneha nasilje ali pa bo še vedno človek človeku volk?
Tako sem premišljal in šele proti Jutru sem malo zadremal.
Drugi dan smo prispeli v italijansko pristanišče Tarept. Tudi tu je bilo živahno vrvenje. Vse je bilo pokohei. P° ulicah so se pomikale trume vojakov in civilistov, ki so neprestano prepevali in vpili:
«Evviva la pace! Naj živi mir!»
Vse restavracije, gostilne in točilnice so bile polne vojakov in civilistov. Mnogi so bili že pijani. Harmonike so vreščale in v veliki gneči je staro in mlado skakalo, plesalo In prepevalo.
( Nadaljevanje sledi)
»EDNISIVO: TRST - UL MONTECCH1 6 n. TELEFON 93-808 ;na 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 8400 lir - SFRJ: v tednu ritarjeva ulica 3 I, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA; Ulica S Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Tel št « ria	„-------------------TTZ
20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din četrtletno 480 din - Poštni -tekoči račun: Založništvo tržaškega Msk, Tr^t HŠ374 Za SFRJ AdÌt~OZS^LlubllMia, Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v strini enega stolpca: trgovski 130, flnančno u pravni 200, osmrtnice IM lir - Mali »glasi « Ur beseda - Vsi ogla se timJalc nri’ unmv[ -Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln riška Založništvo tržaškega tiska Trst	*	81 08Ias, 80 tiarofaJc pr1 upravL