Ljubljana, nedelja 27. junija 1943-XXI n V v .C-AKl^t^' VMttafns plačan ¥ Leto XXm., St. 142 UpravniJtvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefoo It. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puconijera oiica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poltno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Gravi perdlte nemiche in velivoli Nel cielo della Sicilia la caccia italiana ha abbattuto otto quadr£mctcri e quella germanica quattro mentre sei altri sono stati distrutti dalle batterie c.a. Cena cent. 80 Iibiji vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala aeiecto lir Dp.—■, st inozemstvo vključno « »Ponedeljslcim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 3. — Telefon kev. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi »e ce vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pubblici ti di nrovenienza italiana ad esrera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Uspel vpis $-letnih bonov D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 26 giugno 1943-XXI il segTiente bollettino di guerra n. 1127: Grosse formazioni di quadrimotori hanno ieri attaccato la citta di Messina facendo vittime e danni considerevoli. Anche su Reggio Calabria, San Nicandro (Bari) e Vizzini (Catania) sono state lanciate bombe e spezzoni che colpivano edifici privati e causando qualche perdita alla popolazione civile. Nel cielo della Sicilia, tra Messina e Catania, la caccia italiana abbatteva otto Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 26. junija naslednje 1127. vojno poročilo: Močni oddelki štirimotornih letal so včeraj napadli mesto Messino ter povzročili žrtve in znatno škodo. Tudi na Reggio Calabrijo, San Nicandro (Bari) in Vizzini (Catania) so bile vržene rušilne in zažigalne bombe, ki so zadele zasebna poslopja in povzročile nekaj izgub med civilnim prebivalstvom. Nad Sicilijo, med Messino in Catanijo, so italijanski lovci sestrelili S štirimotornih letal, nemški lovci pa 4. Šest drugih letal so uničile obrambne baterije iz Mes-sine in Reggia. Dve naši letali se nista vrnili v oporišče. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. * Letalski napadi, ki so omenjeni v današnjem poročilu, so povzročili naslednje doslej ugotovljene izgube: v Messini 81 mrtvih in 85 ranjenih, v San Nicandru 10 mrtvih in 10 ranjenih ter v Vizziniju 2 mrtva in 4 ranjene. Nemški Ust o vrlfssah prebivalstva Sardlsiife *iertin, 25. jun. s. Posebni poročevalec Usta »Nazionalzeitung« v Italiji je napisal dolg članek o junaških vrlinah Sarain-cev in o naravnih virih, s katerimi razpolaga Sardinija v večji merj kakor sleher- Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. jun. Vrhovno poveljništvo je izdalo naslednje vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču so izvedle nemške in rumunske čete na različnih mestih uspešne napadalne sunke. Več sovjetskih s tanki podprtih napadov v odseku pri Orlu je bilo krvavo odbitih. Včeraj popoldne so poskušale močne skupine severnoameriških bojnih letal v zaščiti gostih oblakov preleteti severno nemško področje. Nemške lovske skupine so jih pravočasno napadle, razpršile in prisilile, da so morali zmetati svoje bombe na odprto morje in na obalna področja. V Berlin, 25. jun. Na vzhodni fronti vlada še večino globoka tišina. Berlinski vojaški krogi pravijo, da sta tako nemška kakor sovjetska, vojska, že dovršili svoj pohod približanja k prvim črtam. Od Taganro-Skega do Petrog? ajskega zaliva so milijoni in miljoni mož zbrani in pripravljeni, da se na dani znak vržejo v borbo, vendar vsaj za sedai ni slišati drugega kakor posamezne strele iz pušk. Vprašanje je, koliko časa bo še trajal ta mir. Razume se, da odgovora na to vprašanje za sedaj ne more dati nihče, vendar pa se ne moremo ubraniti vtisa, da se lahko vsak trenutek sproži bitka v obsegu kakor nikoli doslej. Tudi včeraj je sovjetska vojska podvzemala. samo izvidniške akcije, dočim so se Nemci omejevali le na to, da so odbijali krajevne napade, zelo delavno pa je bilo letalstvo. Nemški bombniki so v strmoglavnem poletu napadali železniški in cestni promet na obsežnem področju severnega odseka in so sovražniku prizadeva'i znatne izgube. Nemška letala so s strojnicami obstreljevala in obmetavala z bombami tudi sovražne čete, ki so bile v pohodu proti prednjim črtam fronte. Nemški letalci so svoje cilje napadali v postopnih valovih. Po bombardiranju je bil opažen zastoj prometa pri sovražniku in je bilo za nekoliko ur onemogočeno gibanje avtomobilov v neposrednem sovražnem zaledju. Neki vlak, sestavljen iz 40 vagonov, je bil zadfit z nizom strelov ter je bil popolnoma uničen. Jate nemških letalcev so se vrnile na svoja izhodišča brez izgub. Nemško letalsko orožje je razen tega izvršilo dve istočasni bombardiranji tovarn za gumij in za tanke na Volgi. Kar se tiče oklopnih voz, je zanimiv članek ki ga bo jut* objavil list »Das Reic.h«. Članek pravi, da je sovjetsko poveljništvo v pomladanski ofejizivj tta Kavkazu upo- quadrimotori, quella germanica quattro; sei altri velivoli venlvano distrutti dalle batterie della difesa di Messina e di Reggio. Non sono rientrati alla base due nostri aerei. Un nostro sommergibile non 6 rientrato alla base. Le incursioni citate dal bollettino odie.no hanno causato le seguenti perdite finora accertate, a Messina 81 morti e 85 feriti, a San Nicandro 10 morti e 10 feriti, a Vizzini 2 morti e 4 feriti. na druga italijanska pokrajina. Najprej je obrazložil zgodovino tega italijanskega otoka, nato pa pedal nekaj fizičnih in moralnih oznak tega ljudstva kmetov, rudarjev in rjb^čev. Skozi stoletja so ostale nespremenjene trdne fizične lastnosti tega prebivalstva, ki ima zelo visok čut za dolžnost, ki je polno plemenitosti, skromnosti in delavnosti, ki so glavne vrline teh ljudi. Te vrline pa so Sardinci v teh dneh že povečali glede na zgodovinsko veličino sedanjega trenutka, za katero so posebno občutljivi. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica med ranjenci Rim, 25. jun. s. Veličanstvo Kraljica in Cesarica je davi obiskala bolnišnico italijanskega Rdečega križa »Regina Elena« v gozdičku Saccheti. Slovo ministra Blggiaslja v Budimpešti Budimpešta, 25. jun. s. Davi je od tu odpotoval italijanski minister za narodno vzgojo Biggini. Na postaji so se zbrali k slovesu italijanski Kr. minister Amfuso s funkcionarji poslaništva, madžarski prosvetni minister Szinyej, državni podtajniki v predsedništvu vlade in prosvetnem ministrstvu ter številni madžarski visoki funkcionarji. Z Biggini jem sta odpotovala tudi generalni direktor Italijanov v inozemstvu De Cicco in senator prof. Giuliani. hudih letalskih bojih so naši lovci sestrelili 25 težkih sovražnih bombnikov. Zaščitne ladje neke nemške spremljave so uničile še eno letalo. Angleški letalci so preteklo noč napadli zahodno nemško področje, zlasti mesto Bochum. Rušilne in zažigalne bombe so povzročile škodo na stanovanjskih okrajih ter izgube med prebivalstvom. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih 30 sovražnih bombnikov. Pri dnevnih in nočnih napadih je bilo uničenih skupno 56 sovražnih bombnikov ob izgubi 8 lastnih lovcev. rahljalo tr; nove tipe oklopnih voz. Prvi je bil ameriški izdelek drugi angleški, tretji pa ruski. Dočim so se angleški oklopni vozovi slabo obnesli in niso primerni za borbo v Rusiji, pa so ameriški oklopni vozovi tipa »General Sherman«, ki imajo aerodinamično obliko, pokazali svoje odlike, ker so zelo brzi in se dajo lahko upravljati, še boljši so oklopni vozovi »T 34«. ki so sovjetskega izdelka in so najboljše oklopno sredstvo, ki ga ima ruska vojska. V zvezi s tem je treba pripomniti, da so Rusi uporabili za notranjo opremo svojih oklopnih voz nemški vzorec. Poslužili so se onih oklopnih voz, ki so j~h bili preteklo poletje zaplenili Nemcem. Nemški tehniki pa s svoje strani uporabljajo za izpopolnitev izgub zaplenjene ruske oklopne vozove. (»Le Ultime Notizie«.) Nov® sovjetsko slepilo Stockholm, 25. jun. s. V Rusiji se nadaljujejo verske manifestacije, ki so jih organizirali na ukaz vlade nekateri ostanki pravoslavne duhovščine, ki je ušla pokolu in preganjanju brezbožnikov. Iz Moskve namreč poročajo, da so bile tamkaj opravljene javne molitve v stolnici ob drugi obletnici vstopa SSSR v vojno. Prepevali so ob tej priliki molitve za zmago sovjetskega orožja in po končanem opravilu je metropolit prečital poslanico poglavarja ruske pravoslavne cerkve patriarha Ser-geja. Kakor razpust Kominterne, tudi ta nenadna verska gorečnost sovjetskih oblasti nima drugega namena, kakor da na-suje peska v oči onim Angležem in Američanom, ki ne morejo prebaviti trpkega grižljaja zavezništva s katinskimi morilci in sovražniki civilizacije in krščanstva Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! Nemška finančna politika v vojni Linz, 25. jun. a Ob slovesnem prevzemanju poslov po predsedniku finančnega urada za gornje Poionavje je finančni minister Reicha grof Schwerin von Crossigk govoril o temeljnih vprašanjih nemške denarne politike. O nalogah, ki so poverjene sedanji finančni upravi, je minister dejal, da so danes posebnega pomena, ker omogočajo razpoložljivost potrebnih sredstev za kritje vojnih stroškov in ker gre za to, da ostane kupna moč nespremenjena. Vojnih stroškov ni mogoče kriti niti z dohodki davčnega značaja niti z dolgoročnimi posojili. Zato se je treba stalno zatekati k povečanju kreJita, kar ima lahko za posledico zvišanje cen in inflacijo. V primeru pa, da je gospodarstvo harmonizirano po načrtu, ima pomanjkanje denarne razpoložljivosti za posledico povečanje varčevanja, to pa lahko odstrani tako nevarnost zvišanja cen kakor inflacijo. Glede na vprašanja, ki bi mogla nastopiti po vojni, je finančni minister opozoril na možnost brezposelnosti, ki se ne bo mogla pojaviti, kajti po končani vojni se bo vse vojno gospodarstvo spremenilo v proizvajanje splošnih dobrin za mirovne namene, tako da bo za daljšo dobo krita vsa narolna potreba za cene, ki bodo zelo daleč pod predvejnimi cenami. Vojna na Pacifiku Z nekega japonskega oporišča na južnem Pacifiku, 26. junija, s. Posebni poročevalec agencije Domei opisuje značaj pomembnih bojev,, ki se sedaj vrše vzhodno od Bismarckovega otočja, in podaja v zvezi s tem nekaj pojasnil o razvoju vojne na Pacifiku. Predvsem poudarja, da je letalsko delovanje nad Salomonskim otočjem tudi v najnovejših bojih obstojalo predvsem v napadih bombnikov na sovražna oporišča, kar je vodilo do letalskih dvobojev med lovskimi letali. V sedanji fazi vojne na Pacifiku pa prevladujejo spopadi med velikimi skupinami bojnih letal, ki jih povzroča namera, da bi se čim prej dosegla letalska premoč nad sovražnikom. Upoštevati je nadalje treba večjo oddaljenost bojišč od glavnih oporišč za obe strani. Zaradi svoje oskrbovalne razdalje so oskrbovalna pota bolj ranljiva in prav zaradi tega so japonske letalske sile razvile v zadnjem času največjo delavnost, pri čemer so potopile številne sovražne ladje, ki so plule v konvojih. Značilna je tudi uporaba najnovejših letalskih modelov na obeh straneh. Zadnii japonski modeli so neprimerno boliši kakor ameriški lovci »Brumann« in druga moderna ameriška letala. Berlia za neodvisnost indije Tokio, 25. jun. s. Po vesteh iz indijskega vira so britanski policijski agenti zaplenili 50.000 protiangleških brošur, ki so poročali o obisku Candre Boseja na Japonskem in podžigali Indijce k uporu proti Angležem. Doznava se nadalje, da se Indijci zbirajo na tajnih sestankih, na katerih razpravljajo o možnosti revolucije v deželi. šanghaj, 25. jun. s. Vodja odseka lige za indijsko neodvisnost je izjavil, da bo Can-dra Bose vodil akcijo za osvoboditev Indije in da se bo nastanil s svojim glavnim stanom v Bangkoku. Več sto Indijcev v šanghaju je pripravljenih, da vstopi v indijsko nacionalno vojsko, ki se zdaj formira v šonanu. Nastopila je za Indijce ura, je dejal njihov voditelj, da čim bolj aktivno sodelujejo z narodi trojnega pakte in se bore za osvoboditev indijske domovine. Bilanca angleškega režima v Indiji Lizbona, 25. junija, s. Iz Lcndona poročajo, da je na kongresu laburistične stranke med razpravo o uspehih angleške politike v Indiji neki odposlanec dejal, aa je v Indiji v zaporih 60.000 Indijcev. Razen tega je bilo 10.000 Indijcev ubitih, 3500 ranjenih, nadaljnji tisoči pa so bili pretepeni. Odpor prsti Rooseveltovi diktaturi Lizbona, 25. jun. s. Ameriški poročevalec londonskega lista »Daily Express« pi-x še, da je Roosevelt izpostavljen neprestano novim neprijetnostim, ki izhajajo iz njegovega diktatorskega upravnega delovanja. Ni dovolj, da se mera pečati s stavko rudarjev, ni dovolj, da parlament trdovratno vztraja pri tem, da mu odvzame urad za vojne informacije in urad za podpo:o poljedelcev, sedaj mu kongres grozi še z »notranjo revolucijo«. Chester Daviš, komisar za živila, je izjavil, da hoče podati ostavko, češ, da nima zadostne oblasti. — To mnenje zastopa tudi zvezni kongres, toda Roosevelt noče o tem ničesar slišati in je nasproten premočnemu človeku poleg sebe. Ce bi pa Daviš končno zapustil svoje mesto, bi kongres ostal še bolj trmast nasproti politiki predsednika Roosevelta. Spremembe v rumunski vladi Bukarešta, 25. junija, s. Državni podtajnik v ministrstvu za delo in socialna zavarovanja dr. Danulescu je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Istočasno je bila sprejeta tudi ostavka predsednika in direktorja narodne blagajne za socialna zavarovanja. Verjetno bo zamenjal dr. Ma-nulesca v vladi profesor Ovidio Vladiscu, sedanji generalni tajnik v vladnem predsedništvu. Sestanek bolgarskega sobranja Sofija, 25. jun. s. Sobranje se bo sredi prihodnjega meseca sestalo na zasedanju, da prouči vrsto gospodarskih ukrepo*. Rim, 25. jun. s. Pod predsedstvom Duceja se je v Beneški palači sestal medmini-strski odbor za zaščito varčevanja. Seje so se udeležil; minister Tajnik stranke, finančni minister, minister za korporacije, poljedelstvo, javna dela, izmenjave in valute, Italijansko Afriko in guverner Bance d'Italia. Ob začetku seje je finančni minister poročal o vpisovanju posojila, ki je bilo zaključeno 21. t. m. Guverner zavoda Banca d'Italia je kot predsednik konzorcija za emisijo petletnih bonov s 5 odstotkov obresti dejal, da je bil znatno prekoračen znesek 10 milijard lir, ki je bil ponuden za vpis. Zato je finančni minister v skladu z Ducejevimi navodili z lastnim dekretom poskrbel za izdajo nove serije bonov, ki naj bi obsorbirala navedeni presežek. Finančni minister je razen tega sporočil, da je število vpisnikov posojila daleč prekosilo prejšnjo emisijo večletnih bonov, ker so se to pot vpisa posojila v večjem številu udeležbi mali varčevalci. Tudi na področjih, ki so posebno trpela zaradi sovraž- Berlin, 25. junija. Položaj na vzhodnem bojišču je nespremenjen. Edini činitelj vojne kronike, kakor že pretekle dni, je tudi sedaj samo zverinska letalska ofenziva Angležev in Američanov, ki nam odkriva najnižje uničevalne nagone in ki se vodi proti mestom ln civilnemu prebivalstvu v Nemčiji in Italiji in na zapadnem zasedenem ozemlju. Poslednja cilja »letečih morilcev« sta bili dve stari mesti v Porurju: Oberhausen in Muhlheim, katerih nobeno ni v vojaškem pogledu pomembno, saj prav gotovo nista opremljeni z večjimi industrijskimi napravami v vojne namene. Napad, ki so ga na ti dve mesti izvršile močne skupine sovražnih bombnikov v precejšnjem spremstvu lovcev, je bil nenavadno močan. Razvidi se to že iz nemškega uradnega poročila in iz nekaterih dopolnilnih informacij, ki so jih v Berlinu dali na razpolago za inozemske liste. Med napadom je bilo odvrženih mnogo ton za-žigalnih in rušilnih bomb, ki so uničile cele dele obeh mest in so imele za posledico veliko število žrtev pod ruševinami. Ni mogoče še reči, koliko žrtev je zahtevala sramotna akcija Churchillovih Jn Rooseveltovih letalcev, kajti nemške oblasti te žrtve še vedno ugotavljajo, toda nobenega dvoma ni, da gre za precej visoko število. Nadaljnje ruševine in nadaljnje žrtve so angleško-ameriške bombe istočasno povzročile tudi v Franciji in na Nizozemskem, zlasti v Rotterdamu, ki je bil že precej večkrat predmet napadov. Ko delajo tukaj obračun letalskih napadov, ne poskušajo prikriti ali zmanjšati obsega škode, ki jo trpi prebivalstvo za-padnih pokrajin. Nemško zadržanje na- Berlin, 26. junija. Na vzhodni fronti vlada popoln mir pa tudi na zapadu sovražnik še ni pokazal nikakršnega znamenja, da se hoče izkrcati, vendar pa je civilno prebivalstvo zapadne Nemčije ter južne Italije izpostavljeno nevarnostim ter je bolj v prednji bojni črti kakor vojaki sami. Civilno prebivalstvo omenjenih pokrajin nosi hujše vojno breme kakor vojska. Letalski napadi na Dortmund, Es-sen, Duisburg, Diisseldorf in Krefeld, kakor tudi napadi na Neapelj, Reggio Calabria ter na si čilska in sardinska mesta so nad vsak dvom jasno dokazali, piše »Borsenzeitung«, kakšne so prave namere Anglosasov, ki se tudi ne trudijo, da bi jih prikrili. Dovolj je ako samo navedemo, kar piše o tem Oliver Stewart v »Eve-ning Standardu«: »Bombardiranje nemških in italijanskih mest prizadeva Os učinkoviteje nego kakršnakoli ofenziva na suhem ah na morju. Vojaki so v svojih okopih in utrdbah razmeroma varni pred bombami in granatami, dočim ima civilno prebivalstvo na razpolago le zatočišča podrejen« vrednosti. Ena tona eksploziv, vržena na katerokoli mesto v Italiji ali v Nemčiji, ima večjo učinkovitost nego Tanger, 25. jun. s. Alžirska radijska postaja je objavila vest o dveh poskusih, da se aretira De Gaulle z vsemi svojimi glavnimi pristaši. Prvi poizkus je bil storjen pred tremi dnevi po prihodu de Gaullea v Alžir, a n; uspel, ker je policija odklonila svoje sodelovanje. Drugi poizkus pa se je izvršil 12. t. m., ko so bili odnosi med obema francoskima generaloma posebno napeti. Na dlani je, da se general Giraud želi poslužiti slehernega sredstva, da bi odstranil svojega neljubega tekmeca in da v takšnih okol:ščinah ni pričakovati »azči-ščenja v Severnj Afriki navzlic temu, da obe anglosaški državi nastopata in pritiskata v smislu sporazuma. Lizbona, 25. jun. s. List »New York Times« zelo ostro kritizira v uvodniku sporazum, ki ni sporazum, po katerem je francoski narodni odbor v Alžiru sklenil, da ostaneta generala Giraud in De Gaulle na čehi svojih armad. Uvodnik pripominja, da to pomeni, da j« fran-yoeka vojaka razdeljena s dp tekmujoča to- nih letalskih napadov, vključno področja Sicilije, je biLo število vpisnikov in vpisanih zneskov zelo visoko. Minister je podčrtal, da so ti uspehi, ki presegajo čisto finančno področje in imajo velik političen in moralni pomen, še tem bolj značilni, ako se upoštevajo nekatere okoliščine, ki so označevale emisijo, ki je ni spremljala nobena posebna javna propaganda jn ki se ji je hotelo od vsega začetka pritisniti značaj navadne finančne operacije v vojni Dejstvo je, da so ostali vpisi z uporabo ugodnosti kreditiranja s strani kreditnih ustanov v zelo ozkih mejah zaradi zadevnega nasveta predsedništva konzorcija. Za razlike od prejšnjih emisij je bila tudi omejena uporaba razpoložljivih sredstev na tekočih računih in predujmov na zastavo vrednot, dočim je med samim podpisovanjem dotok navadnih bonov v državne zakladnice predstavljal aktivni saldo, kar se je primerilo tudi s poštnimi boni. Po poročilu finančnega ministra je odbor razpravljal o splošnih vprašanjih. sproti barbarskemu uničenju v Oberhaus-nu in Miihlheimu in ob pogledu na žrtve je moško in hladnokrvno, čeprav divja v srcu vsakogar odpor in sovraštvo proti tistim, ki so odgovorni za tolikšno divjanje. Bolečino in jezo pa manjša ugotovitev, da zahteva ta drama, ki že več mesecev seje žrtve med prebivalstvom, velike izgube tudi pri sovražniku. V zadnjih 24 urah je bilo namreč uničenih 92 angleških in ameriških letal po zaslugi protiletalskega topništva in predvsem nemških nočnih lovcev, katerih moč in učinkovitost čim dalje bolj narašča. Najmanj 75 izmed teh 92 letal pripada ali vrsti štirimotornih letal ali pa vrsti najmodernejših proizvodov ameriške industrije z močnim orožjem na krovu. Znano je, da zahteva štirimotor-no letalo posadko najmanj 10 do 15 mož, zato si ni težko predstavljati, kaj pomeni za sovražnika izguba 75 najtežjih bombnikov za sovražnika v pogledu specializiranega moštva, čegar izguba je hujša kakor pa izguba letal, kajti letala je lahko nadomestiti, dočim je moštvo težko zamenjati, ako upoštevamo dolgo vežbanje in zapletene priprave letalskega Šolanja. Ako pa k letalom, ki so bila uničena v noči na 23. junij, dodamo še prejšnji dan sestreljena letala dobimo številko 136 letal, uničenih v 48 urah. To pa je veliko, celo zelo veliko, kajti naj bo letalska moč Zedinjenih držav in Anglije še tako velika, težko si je misliti, da bi se mogla neomejeno nadaljevati ofenziva, ki zahteva tako velike izgube. Ni pa na drugi strani razloga za domnevo, da se bo nemška obramba v bližnji bodočnosti zmanjšala, prej narobe. (II Piccolo.) ena tona bomb, ki je padla na utrjene postojanke katerekoli fronte. Ta izjava Stevvartova je vsaj odkritosrčna in jo nemški listi z zanimanjem beležijo. Pri tem pripominjajo, da so Britanci sneli krinko, ker mislijo, da so že dosegli premoč v zraku in da se jim ni treba bati nemških protiukrepov, v kratkem pa se bo pokazalo, da se silno motijo. Ta vojna zastraševanja, ki so jo začeli naši sovražniki, pravi »Volkischer Beobachter«, se lahko konča na dva načina, lahko zlomi duh nemškega naroda ali pa zbudi v njem tako sovraštvo, da mu bo ta srd dal dovolj sil za nadaljevanje odpora, dokler ne pride ura povračila. Kdor je zadnje dni posetil bombardirana mesta zapadne Nemčije, ve, da je srd proti An-glosasom dosegel že najvišjo stopnjo. Z ne potrpežljivostjo, toda mirno pričakuje nemški narod dneva, ko bo šel v protinapad. Nemci brusijo orožje osvete. Lahko bi že sedaj začeli uporabljati to orožje, toda treba je počakati, da bodo vsa nova vojna sredstva pripravljena in na razpolago, tedaj pa... Sovražnik bo izkusfl, česa je zmožno sveto sovraštvo.« (Corri-ere della Sera). I bora, ki se bosta med seboj borila za pridobivanje Francozov, in tudi sam nacionalni odbor postaja v tem primeru samo nekakšno zavez* ništvo dveh tekmujočih generalov, namesto da bi bil simbol združene Francije, ki ima pred seboj borbo na strani združenih narodov proti skupnemu sovražniku. Turško vojaško odposlanstvo v Berlinu Berlin, 25. jun. s. Na Hitlerjevo povabilo je prispela v Berlin turška vojaška misija pod vodstvom armadnega generala Toide-mlra, ki bo obiskala vzhodno bojišče in naprave atlantskega obrambnega zidu. Sofija, 25. jun. a Tur3ca vojaška misija, ki je odpotovala v Nemčijo pod poveljstvom generala Toidemira, je bila sprejeta na sofijskem letališču, kjer jo je prisrčno pozdravil za stop* nik bolgarskega vojnega ministrstva skupno a turškimi in nemškimi diplomatskimi zastopniki Po kratkem obedu so turški gostje nadaijevsfi JTO pot s Nemčijo. Eude sovražne letalske izgube Nad Sicilijo so italijanski lovci sestrelili 8 štirimotornih letal, nemški pa 4, medtem ko so 6 drugih letal zbile protiletalske baterije Sovjetski napadi pri Orlu odbiti - s6 sovražnih letal sestreljenih na zapadu V pričakovanju spopadov na vzhodu Ogromne anglosaške letalske Izgube Maščevanje za anglosaško barbarstvo ne bo izostalo Giraud nameraval zapreti De Gaullea Vedno hujša nasprotja med obema francoskima generaloma — Dva ostro ločena tabora Teinelli mme Evrope RsSerati na mednarodnem novinarskem kongresu — Italijanska socialna politika je vzor za vse narode zgolo\'inskiii vrednot smo bili pride prepričevalni borbi ustvarjajočih narodov za življenje in obstoj Evrope. Med tem ko govore Dunaj, 25 .jun. s. Zadnji dan drugega mednarodnega zborovanja novinarjev je bil posebno zanimiv. Najbolj zanimivo je bilo poročilo o ukrepih socialnega skrbstva in socialne pomoči Italiji, ki so nedvomno pomembnejši od onih v anglosaških plutokratskih državah. Italijanska zakonodaja izhaja v tem pogledu iz vrste zakonov, ki so bili izdani med leti 1926 in 1929 in med katerimi sta na prvem mestu ureditev kolektivnih delovnih odnosov in listina deia. Sindikat delavcev in sindikat podjetnikov ista bila prvič vključena v javno življenje. Govornik je nato obrazložil vse ukrepe na področju socialnega skrbstva, izvedene od leta 1927 dalje na temelju načel v listini dela. V tej zvezi je pripomnil, da so morale nadvse bogate demokracije čakati še nadaljnjih 15 let in na novo svetovno vojno, preden so dale svojemu Bewerid-geu nalogo, da izdela nekaj podobnega, čeprav v neprimerno manjšem obsegu. V desetletju 1929-1939 je fašizem posvetil vse svoje napore uresničenju listine dela. Napredek v pogledu socialnih izdatkov se ni ustavil niti z začetkom vojne. Poročevalec je omenil v tej zvezi en sam ukrep, ki se nanaša na podvojitev družinskih dokiad, ki je skupno s povečanjem zaposlitve imel leta 1942 za posledico 6 milijard lir izdatkov samo v te namene. Spričo tega se vsiljuje primerjava z Beweridgeovim načrtom, ki predstavlja samo seznam ukrepov, ki naj bi se izvršili, medtem ko je socialna zakonodaja fašizma že izvršena stvar. Eeweridgeov načrt prelaga izvršitev socialni hzakonov na povojni čas, dočim je fašizem svojo socialno zakonodajo izvedel že pred vojno, jo stalno izpopolnjeval tudi med vojno in jo bo še razširil in izboljšal prav gotovo tudi po zmagi. Po tej primerjavi ni nobenega dvoma, da je fašizem storil že neprimerno več kakor nameravajo demokracije šele storiti. Prehajajoč nato na primerjavo fašističnega korporacijskega sistema z boljševi-ško-sovjetskim poskusom, je govornik dejal. da se je boljševiški poizkus izvršil v okolnostih, ki se ne morejo ponoviti v nobeni drugi državi na svetu. Sovjetsko gospodarstvo je glede na ogromne industrijske vire Rusije storilo, kar je bilo mogoče samo tam, kjer je to bilo mogoče. Fašistično gospodarstvo pa se ni ustrašilo storiti nekaj tudi tam, kjer bi drugi smatrali, da je nemogoče kaj storiti. Govornik je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo. da so nasproti plutokraciji in boljševizmu temeljne zahteve fašistične Italije: Več zemlje za italijanski narod in več revolucije za Evropo. Italija, ki je zavestno žrtvovala za obrambo Evrope svoja afriška ozemlja, se mora vrniti v Afriko, da bo tam požela sadove svojega 201etne-ga dela in sadove zmage. Italija, ki je prva dvignila zastavo proti boljševizmu, pravi danes Evropi, da se boljševizem pobija tudi in predvsem na področju socialnih pobud. Proti kapitalu in proti Stalinovemu komunizmu stoji evropska revolucija proletarskih narodov, ki bodo znali v okviru svoje organizacije uresničiti najvišjo socialno pravičnost in ki bodo imele zato pravico, da zahtevajo v okviru svetovne organizacije najvišjo pravičnost za narode. Zahvala Japonske Poročilo nacionalnega svetnika Donta-nellija je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Nič manjše ni bilo odobravanje, ko je nato podal nekaj kratkih izjav japonski pooblaščeni minister Sakuma. Med drugim je opozoril, da se to zborovanje vrši v trenutku, ko se sile trojnega pakta bore za zmago proti skupnemu sovražniku. Borba, ki jo te sile vodijo, je borba na življenje in smrt, vodi p? j p vrhovna težnja po ustvaritvi novega sveta, v katerem bi vsi narodi dobre volje svobodno dihali in se svobodno razvijali po svojih značilnostih novega sveta, v katerem naj bi vsak narod imel prostor, ki mu pripada kot nujni pogoj za trajni mir. Pooblaščeni minister Sekuma se je nato zahvalil časopisom zavezniških držav za podporo, ki so jo nudili v borbi Japonske v vzhodni Aziji, in je zaključil svoja izvajanja s pripombo, da bodo tudi japonski listi, ki jih vodi prav tako čut odgovornosti in resnice, še nadalje uporabljali v tej vojni silo peresa, ki bo dala svoj delež k uresničenju pravične resnice. Borba malih držav proti boljševizmu Izjave japonskega predstavnika so bile sprejete z živahnim odobravanjem. Nato je podprelsednik madžarskega parlamenta Tars podal poročilo o stališču malih držav do boljševizma in je opozoril na vztrajno borbo Madžarske proti boljševizmu. Ako bi boljševizem zmagal, je dejal, se ne bi ustavil samo pri usužnjenju malih držav, temveč bi nadaljeval svoj strašni pohod in se s svojo ideologijo polastil vse Evrope in vsega sveta. Zarali tega Maidžarska in z njo vse male države Evrope ne bodo opustile svoje borbe proti skupnemu sovražniku. Bolgarski poslanec šiškov je govoril o zunanji politiki Bolgarije in dejal med drugim, da je B a1 garij a s svojim zavezništvom z Italijo in Nemčijo in kasneje še z Japonsko vzpcstar/ila tudi svoje dragoceno in tradicionalno prijateljstvo z Rumunijo ter s tem okrepila tudi svoje odnose z Madžarsko, in prijateljstvo s Slovaško, Hrvatsko, Finsko in Španijo, mel tem ko je vedno gojila čustva dobrega sosedstva z Albanijo in so se odnosi s Turčijo v zadnjih letih razvijali nadvse ugodno. Pot Bolgarije je začrta-nei: ona se bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila za popolno zmago Osi. Zanrimivo je bilo tudi poročilo, ki ga. je podal norveški odposlanec o tistih, ki so odgovorni za boljševizem. Tovariša Gioacchini in Gioaninni sta se odpove lala svojim poročilom o italijanski akciji na Korziki in o fašističnem novinarstvu v Dstmaciji. Predsednik ie obvestil, da bosta ti dve poročili v celoti objavljeni v kongresnem zapisniku. Štiri svoboščine novega sveta Naposled je spregovoril predsednik Sunderman, ki je dejal, da predstavlja drugo novinarsiko zborovanje prvi politični dogodek evropske celine, ki so se ga udeležili vsi narodi tega dela sveta, s čimer so značilno obeležili preteklost, sedanjost in bo-jjpčmoat Evrope. Na tej celini človeških in nasprotniki o štirih fantastičnih temeljnih svoboščinah, smo na tem zborovanju omenili štiri drugačne svoboščine, brez utvar, a konkretne, za katere se bore milijoni hrabrih vojakov. Te svoboščine so; rešitev narodov pred židovsko nesrečo, ki je zastrupljala svet; rešitev sveta pred strahom krvoločnega boljševiškega sistema; rešitev delavcev pred kapitalističnim izkoriščanjem in končno rešitev sveta pred angleško-ameriškim svetovnim imperializmom. Te štiri naše zahteve niso nikako odkritje našega zborovanja., kajti že leta ln leta se naši vojaki bore in umirajo za obrambo ustvarjalne sile Evrope proti silam, ki jih je po svetu sprožila židovska inter-nacionala. Najpomembnejše dejstvo tega zborovanja pa predstavlja potrditev teh načel, ki smo jih iz raznih ust in v raznih jezikih, tola z istim gorečim prepričanjem tu slišali. Sunderman je zaključil svoja izvajanja. izražajoč posebno zahvalo vsem, ki so s svojo besedo in svojimi mislimi začrtali pot Evropi. Zahvalil se je tudi govornikom, ki so s svojo besedo doprinesli tako bogat delež idealov in življenja, ki bo spremljali delegate v njih države. Predsednikove besede so bile sprejete z velikim navdušenjem. Zaključek kongresa Popoldne se je vršila zaključna seja direktorija zveze nacionalnih novinarskih združenj. Predsednik je med največjim odobravanjem prečital brzojiaivke, ki so bile z zborovanja odposlane Duceju in Hitlerju v odgovor na poslanice, poslane ob otvoritvi kongresa. Hitler je poslal tole brzojavko: »Zahvaljujem se članom zveze nacionalnih novinarskih združenj, zbranim na Dunaju, za pozdrave, ki so mi jih brzojavno sporočili in ki jih iz srca vračam obenem z najbolj iskrenimi voščili za nadaljnje koristno novinarsko delo v borbi za novo Evropo. Adolf Hitler.« Nato je predsednik prečital tole brzojavko ministra Gobbelsa: »Evropskemu novinarskemu zborovanju, ki se je sestalo na svojem letnem zborovanju na Dunaju, pošiljam svoje naj prisrčne j še pozdrave z izrazi moje posebne hvaležnosti za izvršeno delo. Govori, ki so hili izrečeni na zborovanju, so osvetlili vprašanja, ki danes zanimajo evropsko javno mnenje. Naj bi zato to zborovanje obrodilo bogato žetev v duhu evropskega sodelovanja. Dr. Gobbels.« Nac. svetnik Guglielmotti je nato med splošnim odobravanjem prečital pozdrave, ki jih je zborovanju poslal v imenu fašistične vlade minister za ljudsko kulturo Polverelli, potem pa še brzojavko kongresa Polverelliju: »Zbor zveze nacionalnih novinarskih združenj vam ob zaključku svojega d-ela. ki je potrdilo trdno povezanost evropskega časopisja, s hvaležnost* jo vrača najspoštljiveje pozdrave.« Nato so bila prečitana tri poslednja poročila, in sicer poročilo tiskovnega voditelja poljske gubernije Kaweckega o katynski tragediji, profesorja Oderberga o kulturnem in znanstvenem sodelovanju nove Evrope in prof. Bute o indijskem časopisju. Nato je predsedstvo sporočilo, da bo poročilo tovariša Maria Appe* lusa. ki se ni mogel udeležiti kongresa in ki govori o prvenstvu borbe fašistične Italije proti boljševizmu, v celoti objavljeno v kongresni knjigi. Nac. svetnik Guglielmotti, ki je tolmačil čustva vseh udeležencev, je nato izrekel poslovilne besede, izražajoč splošno zadovoljstvo nad izvršenim delom na tem sestanku, ki pomeni znaten doprinos k uresničenju evropske edinosti. Govornik je poudarjal, da so udeleženci kongresa našli Dunaj v vojnem ozračju, kar je simbol borbe, ki se danes vrši v vseh mestih evropske celine proti skupnemu sovražniku. Izrazil je željo, da bi bil prihodnji sestanek novinarjev trojnega pakta že sesta-ne> zmage. Odgovoril mu je predsednik Sunderman, ki je izrazil zahvalo direktorija vsem udeležencem kongresa in se je pridružil želji nac. svetnika Guglielmotti-ja. pripominjajoč, da bo vsak nadaljnji novinarski sestanek sestanek borbe in bojev za dosego določenih ciljev in za oja-čenje duhovnih energij trojnega pakta. Dticeja zahvala za pozdrav Na pozdrav, ki mu ga je poslalo predsedstvo mednarodnega novinarskega kongresa na Dunaju, je Duce odgovoril s tole brzojavko; »Zelo sem cenil pozdrav, ki ste mi ga poslali, in vam ga prisrčno vračam. Prepričan sem, da bo novinarstvo nove Evrope, ki se bo navdihovalo po žrtvah slavnih tovarišev, ki so padli, nudilo svetu zgled vere in akcije za zmago in dobo pravičnosti med narodi. — Mussolini.« Pravni dogovor NDH z Bolgarijo Sofija, 25. jun. s. Bolgarski pravosodni minister dr. Bartov se jutri poda v Zagreb, da tam v imenu vlade podpiše pravni dogovor med Bolgarijo in Hrvatsko. Ta dogovor bo, kakor poudarjao današnji lisci, prispeval k poglobitvi odnosov med obema prijateljskima državama v imenu skupnih političnih, gospodarskih in kulturnih interesov. Žetev v Bolgariji Sofija, 25. junija, s. Trgovinski minister Zaharijev je snoči po radiu obrazložil sistem nove žetve, po katerem se bodo morali ravnati poljedelci v smislu sklepov ministrskega sveta. Vsa država je po teh sklepih razdeljena na področja, kjer vsak poljedelski proizvajalec prejme nalog, da izroči državi določene množine svojega pridelka v skladu z rodovitnostjo njegove zemlje. Ostanek je prepuščen kmetu v svobodno razprodajo. Cene žita se ne bodo spremenile, določa pa se nagrada za vsak kilogram žita, ki ga kmetje Izročijo državi do 1. novembra 1943. Za koruzo je ta rok določen do 1. marca 1944. Minister Zaharijev je obenem pohvalil bolgarske kmete, ki so navzlic sovražni propagandi podvzell vse za sistematsko obdelovanje zemlje kakor v preteklem letu. Tako so najbolje odgovorili sovražniku in dokazali, da hočejo delati za novo Evropo. Bolgarski kmet, ki je prava pred-straža gospodarske fronte, je odlično izvršil svojo naloga Razdelitev nagrad ob razstavi športne umetnosti Razsodišče, določeno za dodelitev nagrad na razstavi športne umetnosti, sestavljeno iz gg. G. A. Kosa, B. Kalina in inž. S Bloudka-, je izdalo naslednjo oceno: Odsek I.: slikarstvo: I. nagrada 1000 lir Edo Držaj (št 18: Smučanje v planinah); I. nagrada 1000 lir Janez Trpin (št. 28: Smučanje nizdol; II. nagrada 500 lir Matej Sternen (št 16: Tekači); II. nagrada 500 lir Mitja Svigelj (št. 23: Nogomet); II. nagrada 500 lir Rudolf Gorjup (št 26: Proti cilju); II. nagrada 500 lir Josip Beranek (<$. 30: Spopad); II. nagrada 500 lir Ciril Novak (št. 34: Tik pred odločitvijo). Odsek II.: kiparstvo: I. nagrada 1000 lir France Gorše (št 1: Potapljalka). Nagrade za tujske*prometne lepake Sestalo se je razsodišče za dodelitev nagrad za dela, razstavljena na razstavi tuj-skoprometnih lepakov v Jakopičevem paviljonu. V razsodišču so bili: prof. dr. Fr. Štele, kipar Boris Kalin in slikar G. A. Kos. Nagrade so bile razdeljene takole: I. nagrada 2500 lir za lepak št 57 »Sprejem« od Trpina Janeza; II. nagrada 1500 lir za lepak št 54 »Ljubljana — Marijin trg« od Marjana Laha; III. nagrada 1000 lir za lepak št. 60 »Srce« od Rudolfa Gorjupa. Opozarjamo čitatelje, da je razstava odprta še v nedeljo, 27. junija, in da so vsa dela na prodaj. Izredna razdelitev krompirja Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča potrošnike v Ljubljani, da si lahko nabavijo jedilni krompir od 26. do 30. junija pri na» slednjih tvrdkah: Kmetijska družba. Jelačin, I. Delavsko konsumno društvo. Konsumno društvo Vič, Nickelsbacher, Smrkolj in Zelez-ničarska nabavljalna zadruga. Razdeljevanje krmil Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani obvešča rejce prašičev na področju občine Ljubljane, da bo 28. t. m. izredna delitev krmil za prašiče rejcem z začetno črko A do H. Rejci, ki žele dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice na zgoraj določenem dnevu pri Pre« vodu, oddelek za krmila, Gosposka ulica 12, dvorišče levo. Kazni zaradi prestopkov nastavitvenih predpisov Zaradi kršitve zakona o nastavitvi je mestno poglavarstvo v Ljubljani kaznovalo naslednje osebe in tvrdke: Beseničar Ivan, Debeljak Vlada, Eržen Ana, Filipovič Pavla, Hribar Jovan, Jager Franc, Kokalj B., Končan Ivana, Kune Ivana, Kvcv-sky Josip. Lipnik Ivan, Mihelič Josip, Mihelič Josip, Mrak Franc, Nazor Vladimir, Nazor Vladimir, dr. Oblak Ivan, »Novobor«. Omer-zelj Vincenc. Pokraj:nska zveza svobodnih poklicev, Pušnik Rudolf, Ravbar Vinceoc in dr. Vavpetič Lado. _ Sprememba železniškega voznega reda S 1. julijem t. L se razveljavi na vseh dolenjskih progah dosedanji vozni red in uveljavi novi. Vozni red vlakov s potniškim prometom na dolenjskih progah bo od 1. julija naslednji: Ljubljana—Metlika in obratno: vi. 9215 — odhod Ljubljana ob 7.50, prihod Metlika ob 11.42; vL 9217 — odhod Ljubljana ob 14.00, prihod Metlika ob 17.53; vi. 9214 — odhod Metlika ob 6.05, prihod Ljubljana ob 9.54; vi. 9220 — odhod Metlika ob 15.00, prihod Ljubljana ob 19.25; vi. 9215 in 9220 imata zvezo za oziroma iz Karlovca. Ljubljana—Novo meste in obratno: vi. 9219 — odhod Ljubljana ob 18.00, prihod Novo mesto ob 20.30; vi. 9212 — odhod Novo mesto ob 5.05, prihod Ljubljana ob 7.20; vi. 9232 — odhod Novo mesto ob 13.37, prihod Ljubljana ob 15.56; vi. 9232 je mešani vlak. Ljubljana—K°čevje in obratno: vi. 9311 — odhod Ljubljana ob 6.12, prihod Kočevje ob 8.50; vi. 9315 — odhod Ljubljana ob 12.31, prihod Kočevje ob 15.12; vi. 9319 — odhod Ljubljana ob 18.20, prihod Kočevje ob 20.53; vi. 9312 — odhod Kočevje ob 6.00, prihod Ljubljana ob 8.28; vi. 9316 — odhod Kočevje ob 12.47, prihod Liubljana ob 15.12; vi. 9318 — odhod Kočevje ob 16.32, prihod Ljubljana ob 19.01 . Trebnje—St. janž in obratno: vi. 9432 — odhod Trebnje ob 7.00, prihod Št. Janž ob 7.55; vi. 9434 — odhod Trebnje ob 14.20. prihod Št. Janž ob 15.15; vi. 9433 — odhod Št. Janž ob 8.39, prihod Trebnje ob 9.35; vi. 9435 — odhod Št. Janž ob 16.15, prihod Trebnje ob 17.10. N°vo mesto—Straža-Toplice in obratno: vi. 9513 — odhod Novo mesto ob 6.20, prihod Straža-Toplice ob 6.38; vi. 9533 — odhod Novo mesto ob 14.10, prihod Straža-Toplice ob 14.28; vi. 9532 — odhod Straža-Toplice ob 7.00, prihod Novo mesto ob 7.18; vi. 9534 — odhod Straža-Toplice ob 15.37, prihod Novo mesto ob 15.55. Na progi Postumia G.—Ljubljana preneha voziti z 2. julijem t 1. brzi vlak 704 in vozi namesto njega brzi vlak 704 b, ki odhaja iz Postumia G. ob 11.55 in prihaja v Ljubljano ob 13.10. GOSPO Sporazum o likvidaciji socialno zavarovalnih ustanov bivše Jugoslavije O vprašanju likvidacije socialno-za varovalnih ustanov so bila že mednarodna pogajanja v decembru leta 1941 v Rimu in v aprilu lanskega leta v Berlinu. Pri teh pogajanj h je bilo ugotovljeno, da znašajo obveznosti SUZORja v Zagrebu samo iz nezgodnega in pokojninskega zavarovanja dclavcev 1.38 milijarde di» narjev, v celoti pa gre pri likvidaciji socialno-zavarovalnih ustanov za okrog 3 miliiarde dinarjev. Za likvidacijo je bil odločujoč dan (prelom) deločen 10. april 1941 in se od tega dne računa novo poslovanje. Ker po razpadu vsake države nastopi večja ali manjša selitev zavarovancev, ki imajo pra\ico do zavarovalnih zavodov, je mogoče šele po dalj«i dobi u gotov i b, katere zavarovance so prevzeli so-cialno-zavarovalni zavodi nasledstvenih držav. Zato jc bil termin za določitev razdelitvenih količnikov določen s 1. aprilom lanskega leta. Pri lanskih pogajanjih v Berlinu je prišlo do izraza načelo razdelitve glede na državljanstvo zavarovancev. Vsaka nasledstvena država ima dobiti iz likvidacijske mase toliko, kolikor odpade na zavarovance, ki jih je prevzela. Tako so udeležene pri likvidacijski masi tudi tiste nasledstvene države, ki od ozemlja, določenega zavarovalnega zavoda niso nič dobile, pač pa so prevzele nekaj njegovih zavarovancev. Po tem načelu je izgubil pomen termin za določitev razdelitvenih keličnkov. Pričeli so sestavljati lik\idacijsko bilanco in ugotavljati likvidacijsko maso po zakonitih predpisih razpadle države ter sestavljati poimenski izkaz vseh zavarovancev ob prelomu z navedbo vrednosti vseh njihovih pridobljenih pravic, in sicer ločeno za vsako nasledstveno državo :n za vsako panogo zavarovanja. Odstotno raz« merje zneskov vrednosti pridobljenih pravic zavarovancev, ki odpadejo na vsako posamezno nasledstveno državo, predstavlja količnike, po katerih se mora likvidacijska masa deliti. Ta znesek bo toliko manjši, kolikor je nepokritega primanjkljaja pri SUZORju in kolikor bo nastal nov primanjkljaj zaradi likvidacije naložb SUZORja v jugosl. vrednostnih papirjih. Pri likvidaciji povzroča največ komplikacij vprašanje fin. razdelitve, t. j. prenosa posameznih delov likvidacijske mase, imamo opraviti tako z ne-pjremičninami kakor z gotovino, naložbami, vrednostnimi papirji itd. Te dni je bila v Budimpešti zaključena tretja konferenca nasledstvenih držav o tem vpraša* nju, ki je trajala deset dni. Na konferenci so bili zastopani predstavniki petih nasledstvenih držav, in sicer Italije. Nemčije, Madžarske, Bolgarije in Hrvatske, pri čemer je Srbijo zastopal odposlanec nemških okupacijskih ob-lastev. Razgovore sta vodila izmenoma državni tajnik v madžarskem notranjem ministrstvu dr. Levente Kadar m nemški ministrski svetnik dr. Dormann. Pogajanja so bila uspešno zaključena in so bili rezultati vneseni v poseben sporazum, ki so ga delegati protokolirali in parafirali. Sporazum se nanaša na vsa vpra* šanja likvidacije socialnega zavarovanja v bivši Jugoslaviji, predvsem pa obravnava vprašanje razdelitve premoženja in način delitve. Prisilna štednja na Danskem Danska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, ki vsebuje dalekosežne ukrepe na finančnem področju in predstavlja razširjenje in poostritev že lani izdanih ukrepov za absorbiranje odvečne kupne moč' in za omejitev obtoka bankovcev. Vlada je mnenja, da morejo le drastični ukrepi prinesti zaželjeni uapeh. Najbolj značilni so v tem zakonskem načrtu predpisi, ki se tičejo piisflne štednje. Osebe z davku podvrženem dohodkom preko 10.000 kron na leto bodo morale določene zneske prisilno vplačati pri danski Narodni banki, s katerimi ne bodo moglj razpolagati do leta 1946. Znesek prisilne štednje je progresiven in znaša pri letnem dohodku 10.000 kron 400 kron, pri letnem dohodku 20.000 kron 1300 kron. pri dohodku 30.000 kron 2800 kron itd. Danska Narodna banka bo za vplačane zneske izdajala brezobrestne obveznice, ki ostanejo blokirane in se bodo dale zarubiti le v primeru kon-kurza. Finančni minister poudarja, da ta ukrep ne predstavlja konfiskacije premoženja. Le v redkih primerih bo finančni minister lahko oprostil zavezanca od vplaCla (v primerih, kjer je kapital potreben za racionalizacijo obrata in podobno). Podobni predpis; so predvideni tudi za družbe, pn katerih znaša davku podvrženi č'sti dobiček preko 10% vplačane glavnice. Finančni minister računa, da bo v prihodnjem davčnem letu vplačano na ta način pri Narodni banki 105 milijonov kron. Vrh tega predvideva zakonski načrt uvedbo vojno konjunkturnega davka na dohodke preko 10.000 kron na leto, L s. v progresivni višini 15 do 40% dohodka, ki presega 10.000 kron. Za družbe in pravne osebe je predviden ta davek v višini 25"/0 večjega dohodka kakor v predvojnem času. Na podlagi tega novega davka pričakuje finančni minister nov dohodek v višini 40 milijonov kron. Končno je predvideno znatno povišanje posrednih davkov, med drugim povišanje trošarin na alkohol in tobak. ki bo prineslo 70 milijonov kron dohodkov. Najcenejša cigareta bo odslej stala 10 orov nasproti 4 pred vojno. Vrh tega pooblašča zakonski načrt finančnega ministra. da izda 5 letne državne obveznice po 2.5% in 10 letne obvezn'ce po 3Z vsemi navedenimi ukrepi pričakuje vlada, da bo absorbirala na trgu presežek kupne moči v višini 1.5 milijarde kron. Navedeni ukrepi n'majo namena omogočiti povečanje dohodkov državno blagajne, temveč bodo zneski ki bodo pritekli na podlagi prisilne štednje in na podlagi novih davkov, sterilizirani in vzeti iz prometa. Gospodarske vesti — Monopol za uvoz alkohola. Iz Rima poročajo, da je bil v seznam blaga, čigar uvoz je praktično monopoliziran, vključen tudi alkohol. Izključno pravico uvažati alkohol iz inozemstva in ga na osnovi veljavnih predpisov ter pod kontrolo staviti v promet, ima Nacionalni konzorcij destila-torjev špirita, kl je po nalogu industrijske konfederacije in po direktivah ministrstva za izmenjavo la valute preuredil svojo organizacijo v Inozemstvu. Uvozna dovoljenja za alkohol bo v bodoče sprejel izključno Imenovani konzorcij, pri katerem bo alkohol po Izvršenem uvozu blokiran na raz-jy^ago korperacijskemu ministrstvu. rstvo = Italijansko-srbski plačilni promet za predvojne obveznosti. Iz Beograda poročajo, da je Srbska narodna banka izdala okrožnico o uveljavljanju sporazuma za plačilo predvojnih obveznosti in terjatev v Italiji in v priključenih pokrajinah. Okrožnica opozarja, da je med italijanskimi in nemškimi oblastmi sklenjen sporazum o plačilu starih srbskih obveznosti nasproti italijanskim upnikom, kakor tudi starih italijanskih obveznosti nasproti srbskim upnikom kolikor so te obveznosti nastale pred 6. 'aprilom 1941. Srbski dolžniki bodo svoje stare obveznosti, nastale iz blagovnega prometa in zaradi vzporednih stroškov v zvezi z blagovnim prometom, poravnali italijanskim upnikom v rednem plačilnem prometu z Italijo, kar velja tudi za obveznosti nasproti upnikom z onih področij, ki so bila priključena Italiji (Albanija, Črna gora. Dalmaz;a, Ljubljanska pokrajina). Na enak način bodo srbski upniki vnovčili svoje terjatve v Italiji in v področjih, k; so bila priključena Italiji. Srbski upniki bodo poravnali svoje obveznosti na podlagi predhodne odobritve Srbske narodne banke. Predlog za odobritev bo moral navajati poleg zneska obveznosti in imena upnka tudi podatke o tem. kdaj je nastal dolg, kakšne listine so na razpolago za dokaz dolga, in navedbo, ali je bila dotična terjatev svojčas prijavljena Srbski narodni banki. Srbski upniki, ki imajo terjatve v Italiji in v pokrajinah, ki so priključene Italiji, bodo pozvali svoje upnike. da jim dolgovane zneske poravnajo v plačilnem prometu z Italijo, in sicer preko denarnih zavodov v Srbiji, ki imajo poslovne zveze z Italijo. = lz trgovinskega in zadružnega registra. V likvidacijo je stopila tvrdka Hlebš Jakob, družba z o. z. v Ljubljani (likvidator Jakob Hlebš, pleskarski rnojstej- v Ljubljani. — Pri Kreditni zadrugi bančnih, zavarovalnih, trgovsk;h in industrijskih uradnikov, zadrugi z o- j. v Ljubljani, sta bila izbrisana člana upravnega odbora Ivan Češnik. in Zoran Lapajne, vpisana pa sta bila kčt člana upravnega odbora Vladimir Vrančič in C'ril Golmajer, bančna uradnka v Ljubljani. — Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V mariborskem trgovinskem registru je bila črtana tvrdka Bencina in drug, kartonažna tovarna družba z o. z. Istočasno je bil črtan tudi komisar pri podjetju Josip Kasper. = V Sofiji bodo zgradili plinarno. Sofijski občinski svet je imenoval študijski odbor, ki naj prouči možnost ustanovitve plinarne za oskrbo prebivalstva s plinom. Več strokovnjakov je občina poslala v Nemčijo, da ugotovijo, če je bolgarski premog primeren za pridobivanje pkna in da si ogledajo sodobne plinarne v Nemčiji. = Povišanje tečajev nemških posojil v Londonu. Nemški listi poročajo, da so se tečaji obeh nemških reparacijskih posojil v zadnjem času na londonski borzi precej popravili. Obveznice 7% Dawesovega posojila so dosegle tečaj 12.25% nominala nasproti 7.75 ob koncu marca. Tečaj obveznic 5 5% You!:govega posojila pa se je dvignil na 9% nominala na-sproti 6.5% v marcu. Amerik! £*rimatif&iije naSte Washington, 25. jun. s. Državni tajnik za mornarico Knox je včeraj izjavil pred pomorsko komisijo reprezentančne zbornice, da so Zedinjene države pred nevarnostjo, da jim zmanjka nafte. To pomanjkanje bi utegnilo postati posebno hudo v zadnjih mesecih leta, vse* kakor pa ob pričetku prihodnjega leta. Knox je dodal, da zahteva nacionalna politika uporabo petrolejskih rezerv izven Zedinjenih držav v vseh mogočih oblikah. Po Knoxovih izjavah je komisija odredila, da se izvrši natančna preiskava o politiki preskrbe mornarice z nafto in o ozadju pogodbe s tvrdko Elkshill. Lizbona, 26. jifn. s. Iz \Vashingtona poročajo, da se je ameriška mornarica znašla pred nujno potrebo, da sama izzove škandal in tako zaščiti svoje petrolejske rezerve. Ta škandal spominja na onega iz leta 1924, ko je vlada naročila neki zasebni pctrolejski družbi, naj \z-korišča petrolejske vire. ki so last mornarice. Za sedaj še ni jasno, ali bo to vprašanje rešeno v obliki neve pogodbe z družbo Standard Oil ali pa z ustanovitvijo vladne agcncije za izkoriščanje petrolejskih rezerv v Elkshillu v Kaliforniji. V pismu, ki ga je poslal senatu in pomorskemu odboru reprezentančne zbornice, brani mornariški minister Knox pogodbo, podpisano z družbo Standard Oil. ki je bila kasneje razveljavljena. Minister je izjavil: Gre za praktično, čeprav ne povsem pravoverno rešitev problema ohranitve petrolejskih rezerv za mornarico. Mornarica mora obdržati nadzorstvo nad to lastnino in se izogniti sodnemu zavlačevanju, da bi ugotovila pravico vlade do nadzorstva" nad tem petrolejskim področjem, čigar del pripada državi, del pa družbi Standard Oil. V sedanjih okoliščinah, zaključuje Knox, pa je bil najboljši izhod razveljavi j en je pogodbe. COLLA IN PASTA per Uffici cercansi ovunque rappresentanti introdotti cartolerie. — Seri vere: TESTEN KLEJ za urade — iščemo povsod zastopnike, ki obiskujejo papirnice. — Pišite: CASSETTA 10 B — UNIONE PUBBLICITA ITALIANA — GENOVA Radio Lfublfana NEDELJA. 27. JUNIJA 1943-XXI 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert, izvaja Alessandro Es-posito. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Sv. Pavla v Rimu 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. G. B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (o. K. Sckovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi :n napevi. 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega po\el.ini-štva Oboroženih sil v slovenščini 13.12: Orke« stralna glasba, izvaja orkester, vedi dirigent Gallino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M Šijanec. Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 1715: Novak Viktor: Katere vrste drevja gojimo v gozdu. Predavanje v slovenščini. 1735: Lahka glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 2020: Simfonični koncert, vodi dirigent Previtali. 21.30: Orkester, vodi dirigent Rizza. 22.05: Orkester in zbor, vodi dirigent Vallini. 22.45: Poročila v italijanščini Neroe priče ljubljanske preteklosti: Na Mestnem trgu Leta 1760. je zagospodoval Hiši na Mestnem trgu št. 17 baron Volbenk Danijel Erberg, tačas »Herr zu Altenlackh und LuStthal, der rom. kais. kon. Majestat Rath und Kreiss-Hauptmann in Unter-krain«, kakor mu nadeva dobesedno značaj že omenjeni »Instanz-Kalender«. Več o tem možu poročam še pozneje. Kar povedo o Erbergih sledeči odstavki, je povzeto po »Slovenskem biografskem leksikonu«, a seve prilagojeno, kolikor je treba, za ta spis. Erberg, kranjska plemiška rodbina, se je jela uveljavljati v sedemnajstem stoletju, izumrla pa je v moškem kolenu dne 27. aprila 1847, ko je preminul v Dolu njen poslednji potomec Jožef Ferdinand, l^acijski svetnik v diplomatski službi, ki se je rodil Jožefu Kalasanciju dne 25. aprila 1795 v Ljubljani. Erberi so bili že vsaj v zadnji tretjini šestnajstega stoletja v Kočevju. Njihovo že stare.'' plemstvo je bilo znova potrjeno dne 5. maja 1668, a dne 16. januarja 1714 je bilo podeljeno dedno baronstvo bratoma Janezu Danijelu in Janezu Adamu. Kranjski patriciat so dobili 16. februarja 1685, odnosno tega dne je postal kranjski dež elan prvi izmed pravkar cmen jenih Janezov (rojen v Kočevju dne 14. decembra 1647, umrl t. e 5. marca 1716 v Dolu), pravnik, leta 1672. odvetnik v Ljubljani, potem (16S3) deželnosodni pisar, (1684) deželni tajnik in (1687) asesor dvornega in deželnega sodišča. Njegova žena je bila Suzana Marjeta Dinzl pl. Angerburg. Ta Janez Danijel je šele trdno utemeljil rodbinski položaj Erbergov ter si s kupom pridobil od Raspov dne 5. avgusta 1688 Dol in SoStro. Slovel je kot pošten, ljubezniv, radodaren, a tudi učen in razumen mož. Dol je obdržala rodbina v posesti prav do smr£i poslednjega Erberga. Kot navadni plemiči so se imenovali Erber(g)i v latinici obliki Erberus de Erberg, ko so bili pa pobaronjeni in posebno ko so postali lastniki Dola, je prevladoval pri njih priimek Erberg, ki so ga vezali z nazivom domtnija ali graščine v Dolu. Njihov nemški priimek se je glasil Freiherren Erberg zu Lustthal und Osterberg. Zlasti je vredno omenjati med neštevil-nimi člani te rodbine dva imenitna veljaka, t. j. Vclbenka Danijela in Jožefa Ka-lasancija. Volbenk Danijel, sin Franca Mihaela, se je rodil v Ljubljani dne 27. avgusta 1714, umu pa je v Dolu dne 7. avgusta 1783. Bil je asesor. Za nekaj posebnega označimo pri njem lahko to, da je prosil v Rimu za dovoljenje, čitati prepovedane knjige. Dolsko graščino, ki je hranila premnoge velike vredne znamenitosti, je dal dobro popraviti kakor tudi njen obsežni vrt na novo urediti. In le za sila škodljivo je treba imeti in poudarjati dejstvo, da je za maloletnosti njegovega sina, o katerem je govora v nastopnih odstavkih, mno-gokaj propadlo. Jožef Kalasancij, rojen v Ljubljani dne 27. avgusta /po čudnem naključju kakor oče!) 1771, oziroma ko je bilo očetu že točno 57 let, je bil vnet zbiralec starin in umetnin, kulturni zgodovinar in mecen. Ko je končal na Dunaju študije o državljanskem in nemškem državnem pravu, se je vrnil v Ljubljano ter stopil v službo kranjskih deželnih stanov, v kateri je vztrajal med leti 1795. do 1808. Za sprejem v državno službo se je zaman potezal izza leta 1806. V Ljubljani je stanoval v svoji hiši, namreč na Mestnem trgu št. 17, a rad in pogostoma se je zadrževal na dolski graščini, ki je prešla v njegovo last po prisojilu z dne 24. julija 1783. Izza dne 24. junija 17S4 je bil poročen z grofico Jo-žefo Attemsovo. Ko je postala le-ta vzgojiteljica na dunajskem cesarskem dvoru, se je odpovedal stanovski službi ter se preselil na Dunaj. Spomladi leta 1809. je bil izbran za vzgojitelja na dvoru, kjer je ostal ajo (dvorni učitelj) cesarjcviča Ferdinanda ali poznejšega cesarja Ferdinanda I. (1835—1848) najmanj sedem let. Kot pravi komomik je prišel v državno prestolnico, a v dvorni službi, ki jo je zapustil najbrže zaradi živčne bolezni, je napredoval do tajnega svetnika (ekscelence) ter prejel razna odlikovanja. Vsaj 2e dne 11. maja 1816 je bival zopet v Do!u. Ta kraj si je izbral naposled za stalno bivališče, ko je prodal v Ljubljani hišo, v kateri je stanoval tudi gub^rnijski svetnik grof Jurij Jakob Hohenwarth, dne 22. marca istega leta Beljačanu Janezu Krst-niku Aichholzerju. Ta Erberg se je cdlikoval zbog obsežnega znanja, finega okusa, plemenitosti in ljubeznivosti. V Dolu se je lotil s strastnim veseljem zlasti nabiranja rs ega, kar koli je spominjalo na kranjsko preteklost in tedanjost. Za ta namen je iskal rvez z mnogimi sodobnimi odličnimi osebnostmi, ki so bile v stanu, podpirati njegovo plemenito prizadevanje, in mu biti tako ali tako na uslugo. S podvojeno silo se je trudil za čim boljšo olepšavo svojega bivališča, v kate-reip. je sprejel leta 1819. zgoraj imenovanega prestolonaslednika, a tri leta pozneje cesarja Franca I. in cesarico Karolino Avgusto. Za številne svoje zbirke je naj-pazljiveje skrbel. Botanični vrt je opremil polagoma tako, da je mogel prezimiti nad sedem tisoč najraznevrstnejših rastlin. — Ustanovil je muzej naravoslovnih, tehnoloških, narodopisnih in umetniških predmetov. V njem so bile najrazličnejše reči, katere so na Kranjskem nastale in se našle aH pa se domače dežele kakor si že bodi tikale. Prav posebno pozornost je posvečal starinskemu arhivu in biblioteki ali knjižnici Erbergov, ki ju je skušal, dasi je bilo v njih nakopičenega že neverjetno mnogo znanstvenega gradiva, še bolj in bolj pomnožiti, izpopolniti in čim vzorneje urediti. Oboje se je imelo konec njegovega življenja za najobilneje in najbolje urejeni zasebni taki ustanovi na bivšem Kranjskem. V času, ko so gospodarili v Dolu grofi Attemsi (poslednjega Erberga, t. j. Jožefa Ferdinanda, sestra Antonija je bila poročena z nekim Attemsom) kot nasledniki Erbergov, sta prihajala arhiv in biblioteka z nad sedem tisoč deli čedalje bolj v znanstveni razvid, ker so dobili vpogled v nju razni interesenti. Spričo neštevilnih zamisli, veselja in zanimanja za vse lepo, dobro in mnogostran-ski koristno Jožefa Kalasancija Erberga, ki je umel nabiti tudi paleto in čopič, je postal Doi zares izredna aiamenitoot, privlačna za slehernega izobraženca vobče, a še posebej za ljudi, ki ao se resno zanimali za vse tisto in tako, kar je bilo spočeto in narejeno v nekdanji deželi Kranjski. Predposlednji Erberg — Jožef Kalasancij — ki je preminul v Dolu dne 10. julija 1843, predstavlja prav izredno posebnost kranjskega aristokrata v dobi slovenskega književnestnega preroda. Od barona žige Zoisa, ki je bil njegov glavni literarni sobesednik, se ni razlikoval po vsej priliki zgolj glede svetovnega nazora, marveč tudi v tem, da mu je nedostajalo dejanske preporoditeljske miselnosti, naravnost is-kajoče pogojev za prenovitev slovenskega jezika. Velika škoda je, da se je ohranilo od njegovih prevažnih zbirk, namenjenih prvotnemu uporabljanju, samo tisto, kar je prejel leta 1880. obenem z literarno ostalino in arhivom Erbergov deželni, oziroma sedanji narodni muzej v Ljubljani. A že vse ohranjeno narodnim znanostim Slovencev neizmerno veliko koristi in jim pomaga rezrešavati često kolikor toliko marsikatere znanstvene zamotano-sti. (Nadaljevanje bo sledilo.) Vešemlca pri dtzevni las si Jutri 28. t. m. bo stal večerni planet Venera 45 stopinj daleč od Sonca in ga lahko v tem času njegove »največje elongacije« tudi pri belem dnevu opazujemo s prostim očesom, če se v toliko potrudimo, da vsak večer čim bolj zgodaj poiščemo to krasno zvezdo v tisti smeri, v kateri smo jo videli prejšnji večer. Smer si moramo natančue-je določiti po objektih pokrajine. V času skrajne elongacije se kaže Venera v daljnogledu v obliki polmeseca. Kakor pri mesečevem kra;'cu padajo žarki Sorca—Meseca pravokotno na črto oko— Mesec, tako tvorita tudi 28. t. f. črti Sonce—Večernica ;n oko—Večernica pravi kot. Ce sk ciramo trikotnik Sonce—Večernica— oko. je pač lahko izračunati oddaljenost Večernice. Ker meri v tem kozmičnem tri- Vita nella rocda A Gibflterra quasi tuttl 1 brlttanld vlvono ln accantonamenti nelle gallerie sotterranee con luce artificiale e ? "razi one insuffi-ciente. Anche 11 loro lavoro si svolge, ln parte, n rallerie o nelle grotte che conducono, per un'altezza di cinqut . .uni, simlli ad alveari, nella profonditš. della massa rocciosa. In questa cittA sotterranea a piani sovrapposti s", ti ano, di fianco agli uffici e agli accantonamenti delle truppe, i depositi dl munizioni e di viveri, cisterne di acqua, stazioni di salvataggio, lazzaretti. E' chiaro che la vita in questo mondo sotterraneo č tutfaltro che piacevole. I soldati non vedono che uomini; le poehe donne occupate a Gibilterra attirano su di sš la piti grande attenzione. Nelle ore libere dal servizio, i soldati passeggiano annoiati per le vie e queste parentesi di riposo le trascorrono per lo piu bevendo e giocando a carte. Raramente si presenta la possibilita di una breve licenza per recarsi nella citta spagnola di La Linea. Gli ufficiali visitano Algesiras e qualche volta anche Tangeri. Solo il porto di Gibilterra e la sua vita offrono di quando in quando un vero cambiamento. Qui ci si accorge se accade qualche cosa di nuovo: relitti vengono rimorchiati, navi da guerra e navi ospedale arrivano e partono. Qui si vedono pure le navi neutrali fermate e sottoposte a controllo, mentre da bordo si assiste impazienti, mal dissimulando il malcontento per il sopruso. Questo, in riassunto, č il contenuto di un grande articolo illustrato pubblicato nell'ultimo numero della rivista DAS REICH. »Das Reich«, il grande settimanale germanico, in veodita ovunque z lire 2.— Življenje v skali V Gibraltarju živijo skoro vsi Britanci v podzemnih bivališčili pri umetni svetlobi in nezadostnem zračenju. Tudi njih delo opravljajo deloma v podzemnih hodnikih in jamah, ki se raztezajo pet nadstropij globoko v skalno gmoto, liki panju. V tem podzemnem mestu, z nadstropji, ki ležijo eden vrh drugega, se nahajajo poleg uradov in prebivališč moštva tudi municij-ska in živilska skladišča, cisterne za vodo, rešilne postaje, laza-reti. Jasno je, da je življenje v tem podzemnem svetu vse drugo kot prijetno. Vojaki vidijo samo moške; maloštevilne ženske, zaposlene v Gibraltarju, so deležne največje pozornosti. Za časa delopusta se vojaki sprehajajo zdolgočaseni po ulicah in preživljajo te drobce počitka predvsem pri pijači in kvartanju. Redkokdaj se nudi prilika kratkega dopusta za obisk španskega mesta La Linea. Častniki gredo v Algesiras in tu pa tam tudi v Tanger. Le pristanišče v Gibraltarju in življenje v njem nudijo od časa do časa pravo spremembo. Tu moremo opaziti, če se kaj novega dogaja: prevažajo se podrtine parnikov, vojne in bolničarske ladje pridejo in gredo. Tu vidimo tudi zaustavljene nevtralne ladje, podvržene preiskavi, njih moštvo pa opazuje nestrpno s krova in slabo prikriva nezadovoljstvo zavoljo nasilja. To je na kratko vsebina velikega Ilustriranega članka, ki je izšel v zadnji številki revije »DAS REICH«. »Das Reich«, veliki nemški tednik, povsod naprodaj za 2 liri kotniku kot ob očesu 45 stopinj, mora biti kot ob Soncu prav tako vel'k, ker tvorita oba s tretjim kotom, ki meri 90 stopinj, skupno 180 stop n j. kakor je to pač pri vseh trikotnikih. V enakostraničnem trikotniku najdemo kateto, ako delimo hipo-tenuzo s korenom iz dvojice, to se prav1 s številom 1.41. Kozmična hipotenuza pa iznaša razdaljo od Zemlje do Sonca, torej 150 miijonov km. Ako to število delimo z 1.41, dobimo 106 milijonov km. Toliko ja torej ob koncu junija Večernica oddaljena od nas. To je "približno stotisočkrat več kskor cd Ljubljane do Pariza. Letošnje leto je prav posebno bogato raznih škodljivcev in zajedavcev v sadovnjakih, kakor tudi na vrtovih. Na sadnem drevju je letos s:lno veliko listnih uši. Skoraj vsako pleme ima svojo ušioo, ki se loči samo po barvi. Na slivah in češpljah so zelene, na jablanah rumenkaste, na češnjah črne. Vse pa so si podobne v tem, da se zelo hitro množe. Prve ušice se izležejo iz zimskih jajčec takoj, ko se pokažejo prvi listi. Jajčeca, ki sc prilepljena na mladikah, so podobna črnim zrn-cem smodnika. S trdo kožo so tako zavarovana, da jim ne škodi najhujša zima. Iz teh jajčec se izvale spomladi samo samice, ki kote žive mladiče in sicer zopet same samice. V poletju se narode tudi samice s krili, ki ležejo zopet žive mladiče-samice in s tem skrbe, da se škodljlvka lahko seli z drevesa na drevo, pa tudi iz sadovnjaka v sadovnjak. Na jesen se izvale posebne samice, ki odlože po mladikah zgoraj omenjena jajčeca — zimsko zalego — potem poginejo. Listne uši se naselijo po mladikah in na spodnji strani listov, včasih v takih množinah, da so z njimi mladike in listi povsem pokriti. Listi se začno krviti in kodrat-', mladike okrne in zastanejo v rasti. Ako ni kmalu pomoči, se tudi posuše. Najuspešnejše zatiramo listne uši, če škropimo sadno drevje pozimi z drevesnimi karbolineji. Poleti pa jih zatiramo s tobačnim izvlečkom. Na 1 liter vode damo 1 do 2 žlici tobačnega izvlečka in 1—2 dkg ma-zavega mila. Ker tega sedaj ni, dodamo lahko malo milnice. V to tekočino pomaka-.iio napadene mladike. Kjer je to nemogoče, pa mladike in spodnje strani listov škropimo. Prav uspešno zatiramo listne oš: tudi z izvlečkom mušjega lesa (kvasija). Za 10 1 škropiva namakamo 24 ur 20 dkg mušjega lesa v 5 litrov vode. Nato ga še prekuhamo in pustimo še 24 ur stati. Odcedku dodamo še 5 1 vode in 15 do 20 dkg mazavega mila. Pripomniti je še tieba, da izločajo skoraj vse listne uši sladek sok. k: prav posebno ugaja mravljam, zato so mravlje zveste spremljevalke listnih uši. Velika sovražnica listnih uši je sedmeropikčasta polonica. Njena ličinka se h:- ni s temi ško_ j.vka.ni. zal je te koristne žuželke za celo krdelo listnih uši premalo. Kaparji so rastlinske ušice, ki zajedajo najbolj češplje, slive, breskve, marelice pa tudi hruške in jablane. Tudi zanemarjene vinske trte so včasih vse žive kaparjev, zlasti brajde ob zidu. Dorasle živali se pokrijejo z rjavo kapico. Pod to kapico izsesavajo drevesni sok, ležejo jajčeca in poginejo. Na istem mestu se izležejo pomladi mladi kaparji, ki se razidejo po drevesu in pciščejo primerna mesta. Ko dorastejo, se posamič prisesajo na ugodna mesta. Noge in tipalince se iim posuše in čez sebe napravijo omenjeno kap'co, ki jih varje vremenskih nezgod. Do zime izsesavajo drevesni sok, potem poginejo. Največjo škedo delajo na češpljah. V Bosni so morali pcce-kati cele nasade, ki so jih uničili kaparji. Pozimi zatiramo kaparje, če napadeno drevje osnažimo in škropimo z drevesnimi karboiineji ali žvepleno apneno brozgo. Po-s^tt, pc-_juuo \ c-vii-i ..j r.. o poki:.i s i-i_'pi-cami, j:h uničimo, če škropimo drevje, posebno napadene veje in debla, z 2to. da sem .a2e prihranil denai za tole dragoceno stvai-co.« Počasi — pravi prijo.telj — mi je vendar uspela, da sem ženo prepr čal. da sem si saksofon kupM :z prihrankov, ki bi jih sicer izdajal za dišečo tiavico. Ko pa je spoznala namen in pomen saksofona in sr prepričala, dn jr sakseron prelcsten r.št: "ment, je naš b'a ustnica m trmasto m:lčala Na obrazu sem Ji bral. da žc vnaprej raznršlja, ka!

rbi zoper to bolezen, če smo kaj napadenih plodov poleti prezrli, se nam bodo odkrili na drevju jeseni, ko bo odpadlo listje, kot posušene mumije. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Jre; testenine lz enotne moke 3 90 lire za kg: enotna pšeničfia moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire: riž navadni 2.70 iire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 tire za liter; surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-(jena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vmski 6.35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 Ure za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skla-lišče trgovca v Ljubljani 33 60 iire za stot; mehki roblancj (žamanje). približno 1 m iolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil°, ki vsebuje 23—27% kisline. ».10 lire za kg. reč zdaj očitam, da je od sile zapravljiva ženska, mi brž oponese: »Vsega je kriv tvoj salamenski saksofon. Zakaj si me vznemirjal z njim, da nisem imela doma obstanka? Zdaj imam prijateljice, ki jih ne morem puščati vnemar. Ti imaš saksofon, meni pa ne privoščiš nobenega veselja.« Veselje bi ji že prepustil, pravi prijatelj. Toda njeno veselje mi suši denarnico. Miren človek sem, prepira ne ljubim, dolgo sem se trudil, kam bi skrival denar, da bi mi ga žena ne nosila drugam, slednjič sem se le domislil in zadel sem na pravo struno. Vam zaupam, toda ženi nikar ne povejte, da skrivam svoj denar v njeno košarico za šivanje... Ce ml na hlačah odleti gumb, pravi prijatelj, mi ga žena ne utegne prišiti sama. Ce sem jezen zaradi tega, me potolaži, da pač nima povsod oči. Ne morem čakati, da bi ml na hlačah popokali vsi gumbi in da bi nazadnje nosil hlače še v rokah, zato vselej, kadar je treba hlačam prišiti gumb, obesim hlače prek ogledala ženine psihe. Tamkaj ima žena vedno oči. Posrečilo se mi jo je pripraviti do tega, da mi zašije gumb. Ta recept priporočam vsem zakonskim možem, ki jim na hlačah manjka gumb... Ampak to je tudi vse. Odkar sem pre-jenjal igrati na saksofon, pravi prijatelj, ima žena trikrat v letu nov klobuk. Pa še kakšen slamnik za nameček. Njena zadnja novost je nekakšna pekrovka, ampak žena zatrjuje, da je njen klobuček hipermodern. Ne kadim tudi še zdaj ne, ampak žena kadi. Včasih bi rad zadudlal na saksofon — zdaj se deložacije ne bojim, ker uživam stanovanjsko zaščito — pa ne gre. Oni dan sem poizkusil, napenjal sem se ln napihoval, pa ni šlo. Res je, da sem shujšal, odkar doma nimamo več kolin, ampak potihem Imam le ženo na sumu, da m« zanalašč preslabo hrani, da M o| M anJsOl spet kakšnega inštrumenta ia da si ona laže kupuje hipormoderne klobučke. Mej saksofon pa leži v škatli. Včasih jo odprem in ga pobožam. Ne morem drugače; spominja me na zlate čase. ro * Spomenik Italu Balbu v Ferrari. Na priho .nji seji ministrskega sveta v Rimu bo predložen zakonski načrt za postavitev spomenika kvadrumviru in maršalu italijanskega letalstva Italu Balbu. Ferrara je namreč Balbovo rojstno mesto. * Dveurna papeževa avdijenca. V sredo 23. junija je papež Pij XII. sprejel več tisoč vernikov. Ob 9 zjutraj se je napotil skozi vatikanske dvorane ter zaključil obhcd šele ob 11.40. V prestolni dvorani je sprejel veliko skupino vojakov, ranjencev in pohabljencev. V konzistoriaini dvorani je podelil blagoslov nad 500 novim zakonskim dvojicam. * Obdarovani bojevniki v Dalmaziji. Te dni je prispel v Spalato vlak APE, ki je pripeljal bojevnikom italijanske vojsne številne darove, ki jim je bila priložena tudi velika Ducejeva slika. Darila za vojake so vsebovala večinoma cigarete, cigaretni papir, vžigalice, vino v steklenicah, konjak, mezgo, sir in podobno. Zvezni tajnik je sklical bojevnike na sestanek, odredil pozdrav kralju in Duceju, nato pa ie imel nagovor, po katerem so bili darovi razdeljeni. * lOOletna kmetica. Kmetica Giudita Busi je te dni obhajala v krogu svojih hčera, sinov, vnukov in pravnukov lOOletnico svojega rojstva. Stoletnica je navzlic visoki starosti še čila na duhu in telesu. * Dremež ga je veljal 50.000 lir. Adriano ©1 Oto iz Frascatija se je peljal .te dni z vlakom na progi Poligno—Gualdo Tabino ter je me i vožnjo prijetno zadremal. Med spanjem mu je zmanjkalo iz listnice več bankovcev in vrednostnih papirjev v skupili vrednosti 50.000 lir. Ko je mož izstopil, je naznanil tatvino postajni policiji, toda o tatu ni ne duha ne sluha. * Dramatična borba z orlom. Iz Verba-nije pri Milanu poročajo, da. je šel milanski meščan Felice Mariotti na lov. Hotel je ubiti volka, toda naključje je naneslo, da se je nameril na orla. Sprožil je proti njemu in ga nevarno ranil. Orla je rana podžgala in se je pripravil na napad. Zapodil se je z vso silo v Mariottija in ga začel s kremlji in kljunom obdelovati. Mariotti je krvaveč iz več ran še vedno streljal na roparico. Po daljši borbi je orel omagal in padel na zemljo zadet do smrti. * Prstan med češnjami. Prodajalec sadja in zelenjave Antonijo Baldaesarri je prošlo soboto prodajal na trgu sadje in mu je med delom zdrknil s prstanca poročni prstan, ki ga ni več našel. Te dni je bil zopet po kupčiji na trgu in se je zelo začudil, ko mu je neka ženska izročila izgoib;jen: prstan, ki ga je našla med češnjami, kupljenimi pri BaJdassarriju. * Izgubljenih 80.000 lir je dobila nazaj. Učiteljica Emilija Actis Giorgetto iz Bus-solena je pred dnevi vstopila v nepravi vlak. Ko sr> jo opozorili, da mora prestopiti, je hitro zapustila vagon in pozabila, v njem torbico z 80.000 lirami gotovine. Ko se je pripeljala v Sušo, je takoj cdšla na komisariat železniške milice ter povedala, kaj se ji je pripetilo. Komisariat je obvestil piistojne oblasti in res je v kratkem prišlo sporočilo, da je sprevolnik Pietro Toiriano našel v vagonu torbico z 80.000 lirami, ki jih je izročil postajni milici. u— Nova grobova. V Devici Mariji v Polju je preminil mesar g. Ivan Bencina. Zapušča številno sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob 17. na pokopališče k Dev5ci Mariji v Polju. V Ribnici na Dolenjskem je umrla soproga lesnega industrijca ga. Maiči Srebotn ja -kova, po rodu Turkova. Za njo žalujejo soprog, hčerka, sin jn drugo sorodstvo. Pogreb bo v nedeljo ob 17. na pokopališče v Hrvači pri Ribnici. — Pokojnima naj bo cthranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Vreme se kuja. že v petek se je ver. dan vreme obračalo na slabše, vendar je še prevladovalo sonce. V soboto zjutraj smo se nadejali najlepšega vremena, ker je ležala nad mestom megla, toda že zgodaj dopoldne se je nebo precej pooblačilo. Zračni tlak polagoma popušča in naznanja poslabšanje vremena. Najvišja temperatura v petek je znašala 26.4 stop. C, v soboto zjutraj pa je kazalo živo srebro 15 stopinj C. Ivan KiJerle f V petek popoldne je umrl v Ljubljani gospod Ivan K i f e r 1 e, upokojeni šolski upravitelj v 88. letu starosti. V mesecu februarju sta praznovala pokojnik in njegova gospa soproga še petdesetletnico svoje zakonske zveze. Pokojnik se je rodil 15. maja 1856 v Borovnici ter je deloval kot učitelj in vodja cerkvenega petja v raznih krajih Izmed inštrumentov ao se mu posebno priljubile citre, za katere je priredil precej ustrezne tvarine ter jo izdal v 18 zvezkih. V njegovi cstalini je še lepa zbirka mnogih pesmi in citraška šola. S tem delom je spretno zadelal veliko vrzel v slovenskem citraštvu, priskrbel naši narodni pesmi odlično mesto ter se obenem sam čast* no in dostojno proslavil. Po raznih ječah med prvo svetovno vogno je oslepil, vendar je še vedno rad zabrenkal na citre in zraven zapel. Še v visoki starosti je bil vedno vedrega srca. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 16. uri iz kapele sv. Jožefa na Žalah. — Mir plemeniti duši, žalujočim pa naše globoko sočutje! : u— Drugi del spominskega članka >Dr. Kramerja posiednji obraz« bo objavljen v ponedeljski izdaji »Jutra«, ki izide danes popoldne, članek krasijo nove slike. Zraven je Jošta Shbogarja sOhet »M a s k a« v originalna grafični opremi E. Justina. Pavle Rasberger zaključuje svoje zanimive gledališke spomine, bo pa pripravil nove prispevke za »Ponedeljsko Jutro«. Nadaljuje se tuli prisrčna galerija »Moji ljudje«. Feljton, poezija, domislice, poučni članki — vse najdete danes popoldne v po-nedeljskem »Jutru«. Predvsem pa seveda najnovejša vojna., politična in športna poročila. u— Ponovno preizkušanje alarmnih siren. Ker se 21. in 22. t. m. niso alarmne sirene oglasile kot je bilo objavljeno, se bo preizkus ponovil. Oddajal se bo znak za alarm dne 28. t. m. ob 19. uri. Znak za prenehanje nevarnosti pa se bo preizkusil dne 30. t. m. ob isti uri. Opozarjamo prebivalstvo na to preizkušnjo, da se ne bi razburjalo po nepotrebnem. u— Osebne izkaznice. Prošnje za osebne izkaznice bodo vse poslovalnice sprejemale tudi na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. od 8. do 12. ure. Poslovalnica št. 2, ki je dosedaj uradovala v Turjaški palači v Gosposki ulici 15, se preseli v šolo na Grabnu, Zoisova cesta, kjer bo poslovala od 29. junija dalje. Spet opozarjamo vse moške od 15. do 50. leta, da morajo do 1. julija vložiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice. u— Odseki mestnega preskrbovalnega urada, ki imajo svoje prostore v H. nadstropju Mestnega doma in v Mahrovi hiši, v ponedeljek 28. in v sredo 30. junija zaradi snaženja ne bodo poslovali ter bodo uradovali samo v najnujnejših primerih. Vsi drugi odseki preskrbovalnega urada, ki so nastanjeni po drugih poslopjih, bodo pa navedene dni uradovali v polnem obsegu. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. M i s Franta, Ljubljana, Poljanska cesta 15. u— Tretja, sklepna produkcija Glasbene akademije je v petek domala napolnila veliko unionsko dvorano, kar samo izpričuje, kolikšno popularnost so si pridobile po svojem lepem glasbenem nivoju te prireditve našega najvišjega glasbenega zavoda. Produkcija je imela skoraj že koncert ni značaj, saj je po kvaliteti presegala običajno raven šolsk h prireditev. Pokazala nam je dve gojenki glasbene akademije, ki obe vzbujata najbolj utemeljene nade v svojo umetniško bodočnost: violinistk) Jelko Stanieevo (iz drugega letn'ki. šola izr. prof. J. šlaisa) in sepranistko Nado Stritarjevo (iz prvega let., šola rektorja J- Betetta). Staničeva je izvajala med drugim Corell jevo Sonato v d-duru, Wieniawskega Koncert v d-molu in Paganinijeve Bravume variacije na g-stru- ni ter je dosegla s svojim nadarjenim pred-našanjem in velikim: tehničnimi o i kanu izredno velik uspeh. Obč nstvo ju jt ponovno klicalo na podij, dobila je tud5 mnoge šopke. Stritarjeva je zapela Devovo »Pastirico« in pokazala zlasti svoje koloraturne prednosti v Prochovdi Variacijah in v Strausso-vih Pomladnih zvokih. Mlada pevka je ;z-datno uveljavila svoj lepi sopran ]n je bila deležna navdušenega aplavza. Obe solistki sta spremljala na klavirju Marta Biz~,ak-Valjalo in Rado Simoniti. u— četrta sklepna pr°dukcija Glasbene akademije. Izredno zanimanje, ki ga kaže glasboljubeče občinstvo za produkcije Glasbene akademije, je najboljši dokaz za visok, lahko rečemo koncertni značaj vsakega nastopa. Tudi spored četrte sklepne produkcije dosega koncertno raven, ne le po izvajanih skladbah, ampak tudi po kakovosti izvajanja. Nastopili bodo učenci prof. Trostove, Vogelnikove, Pfeiferja, Li-povška, škerjanca, Betetta, Launa, Trosta, A. Ravnika in šlaisa s skladbami za petje, klavir, vilolino, klarinet in klavirski trio in godalni kvartet. Pester spored obsega skladbe Schumanna, Griega, Greča-ninova, Paganinija, Beethovna, Bohma, Franza, Gurlitta, Bortkievicza, Sauerja, Skrjabina, Cajkovskega, Vit. Novaka in domače avtorje Lajovica, Pahorja in Pe-triča. Nastop bo v ponedeljek 28. t. m. ob 19. v veliki unionski dvorani. Sporedi po 3 in 1 liro se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Peta sklepna produkcija Glasbene akademije bo 30. t., m. ob 19. v mali filharmonični dvorani. Nastopili bodo učenci šef-režiserja prof. C. Debevca z recitacijami klasične dobe. Na ta nastop gojencev oddelka za igralsko umetnost že zdaj opozarjamo občinstvo. Prodaja sporedov se bo vršila v Matični knjigarni po običajnih cenah. u— Na sadnem drevju se pojavlja škrlup, kar je posledica letošnjega deževnega ln soparnega vremena, ki je zelo ugodno za razvoj te opasne glivične bolezni. Nevarnost je, da se bo v mesecu juliju, ko bo dež docela izpral raz drevje dosedanja škropiva, škrlup še bolj razširil in oškodoval jabolčne in hruškove nasade. Ne preostane torej drugega, kakor da v teh neugodnih, za škrlup pa ugodnih vremenskih prilikah opravimo še tretje in pozneje po dveh ali treh tednih še četrto poletno škropljenje z 2% žveplenoapneno brozgo. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I izvršuje tako škropljenje svojim članom na prijavo (po dopisnici), ki jo je nasloviti na njen naslov-: Erjavčeva cesta 4a/EL u—■ Poljanska cesta bo zaprta. Najožji del Poljanske ceste vzdolž Marjanišča je tlakovan z betonskim tlakom, ki je pa že precej izrabljen in kotanjast ter za vozni promet že prav slab. Zato ga bo mestna občina meseca julija temeljito popravila. Zaradi izredne ožiae bo pa moralo biti vozišče v tem delu Poljanske ceste med popravljanjem tlaka ves čas zaprto za ves vozni promet, dokler se beton dosti ne utrdi. Tako bo zapora najbrž trajala od 5. julija do 8. avgusta. Ker stanovalci tega dela Poljanske ceste med tem časom ne bodo ničesar mogli pripeljati do svojih hiš, naj to že sedaj upoštevajo ter se z vsem potrebnim preskrbe še pred zaporo. Sicer bo pa vozni promet mogoč po Ambroževem trgu in Ob Ljubljanici, nato pa po živinozdravniški, Potočnikovi ali Tomšičevi ulici. Dr. Alojz Boh, zdravnik za živčne bolezni, Dalmatinova ul. S, ne ordinira do 15. julija. u— Zahvala. Najiskreneje se zahvaljujem primariju dr. Jerneju Demšarju in dr. Lejli Novakovi, ki sta mi v moji težki bolezni s tako požrtvovalnim trudom rešila življenje. Obenem se zahvaljujem sestri Ciprijani in strežniškemu osebju oddelka za njihovo marljivo negovanje. Rozi Hočevar-jeva. u—- V počastitev spomina blagopokojne gdč. Pavle Raunihar je daroval ceimenova-ni za mestne uboge znesek 500 lir. u— Gim nas t iona šola Milene Govekar- jeve prične julija z jutranjimi poletnimi tečaji, in sicer ob ponedeljkih in petkih ob % 8 dekleta, ob »/< 9 otroci, dame pa iste dneve zvečer ob 19 in 20. Pojasnila in dogovori vsak Jan med 16. in 17. uro. u— Ali se hočete naučiti italijanski bre® truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob tečnem vpoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika- Mehanično-suge-stivna metoda. u— Slike za osebne legitimacije. Pona-ročila po posnetkih Fototurist sprejema čampa Anica, Wolfova 6. (Foto Bern). u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija, čas pouka po želji v začetnih in naprednejših cddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike in sposobnejše. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. u— Tudi blondinke, ki težko porjave na soncu, potrjujejo, da jih sonce pri uporabi Tschamba Fii-ja ni opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rjavo polt. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. u— Inštrukeije in pouk modernih Jezikov. — Novi (Turjaški) trg 5. Italijanščine, nemšč:ne itd. se lahko praktično naučite v naiih počitniških tečajih, ki se začno z julijem. Združen pouk slovn'ce in konverzOclje. Ure po izb ri: dopoldne, popoldne, zvečer. Pripravljamo tudi dijake za sprejemne in popravne izpite iz vseh predmetov. Honorar zmeren. Prijave dopoldne cd 8. do 12. in cd 14. do 16. ure: Novi (Turjaški) trg 5. u— Učite se strojepisja! Novi poletni strojepisci tečaji — dnevni in večerni — (eno-, dvo- in trimesečni) se pričnejo v ponedeljek 5. julija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Spec jalna strojepisna šoia; Največja moderna strojepis-nica, raznovrstni stroji. — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Najlepši spomin — fctcgraf. ka povečava, tudi po vsaki stari sliki. FOIO SEM, Ljubljana, Wolfova 6. u—- Važno za vsrskCgar sedaj in v bodoče je znanje stenegraf je in strojepisja. Novi poletni tečaji se prično v ponedeljek dne 5. julija. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Zahtevajte prospekt. Informacije in prijave dnevno: Trgovske učiišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Nesreče. Po stopnicah je padla in s' zlomila levo nogo 37 letna delavka Ivana Babnjkova iz Ljubljane. 51 letni delavcc Ivan Vinšok iz Ljubljane se je pri padcu poškodoval na kolenu. Z vrel: kavo se je oparil 4 letn sin sedlarja Janez Peterka iz Ljubljane. 57 letni poljski delavec Franc Plesn čar iz Velikih Lašč je padel in se potolkel na glavi. Levo nogo si je zlomila pri padcu 80 letna mestna uboga Marija Zormanova iz Ljubljane. Pri ncgomein igri je nekdo sunil v glavo 15 letnega dijaka Mirana Ogrizka iz Ljubljane. Poncs e-čencem so rud li zdravniško pomoč na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bol-nišn ce. Z Gorenjskega počaščen je stare ženice. V Prapreč.h je praznovala 95. rojstni dan Marija Hribarjeva, najstarejše prebivalka v oblini, ki ima obenem največ otrok, saj jih je 13 vzredila. Občinski komisar m kra.evni propagandni vodja sta ji iz:oeila. 200 mark kot dar občine. Zenica je še veano prav čila žensko delo v radavlj škem okraju. Okrožna poverjenica za gospodinjstvo v radovljiškem okraju Glantschniggova je sklicala zborovanje, na katerem so trije rokodelci dali navodila za samopomoč v gospodinjstvu. Nato je govorila okrožna ženska voditeljica Krontha erjeva. Po opoldanskem odmoru je pojasnjevala Glantschniggova pomen kuharskih tečajev, cielo v mladinskih skupinah, posvetovanje v šivanju in letošnje vkuhavanje za ranjence. V Kovorju je bila prirejena otroška svečanost, pri kateri je staršem govorila okrožna ženska voditeljica Kronthalerjeva iz Radovljice. Otroci so peli in rajali ter predvajali »Rdečo kapico«. Iznajdba koroškega rojaka. Koroški listi poročajo: Da se lahko kolesa državne železnice vrtijo za zmago, je treba razgrete vozove čim prej spet spraviti v red. Doslej je bilo treba take vagone oddati v delavnico ali popravljalnico, kjer so osi pre-kovali. Zdaj pa je koroški rojak Stauden-bauer izumil pripravo, s katero se dajo pokvarjene osi na licu mesta spraviti v prejšnje stanje Mnogo časa se prihrani s tem in je pridobitev zlasti važna v vojnem času. Izumitelj je star 60 let in je na glasu zglednega železničarja. Velikovški davčni urad ukinjen. Nemški finančni minister je odredil, da se finančni urad na Velikovcu ukine in da se ve-likovško finančno okrožje združi s celovškim. Samopomoč za ziljske konjerejce. Kmetje Ziljske doline so že od nekdaj na glasu kot konjerejci. Njihove živali spadajo v najvažnejšo panogo ziljskega gospodarstva. Dolgo časa ni bilo izvedljivo splošno zavarovanje konj. Pod vodstvom kmetovalca Pippa v Delah so napredni kmetje šmo-horškega okraja ustanovili prvo zasebno zavarovalnico konj, ki uživa podporo okrožnega kmetijskega vodstva v šmohor-ju. Društvo šteje že 291 članov, ki redijo 583 konj. Vsi odborniki opravljajo službo brezplačno, zato nima društvo skoraj nobenih upravnih stroškov. Požar zaradi neprevidnosti se strogo kaznuje. 391etnl Tomaž Bruderhans iz Št. Andraža v Lavantinski dolini se je moral zagovarjati pred celovškim sodiščem, ker je lani v oktobru ponoči po nerodnosti f C * It > * Ji? ?rz i" čl \ "j f -m J h. ^ f, S«1*? JjŽ^ A JIN5 A GKT1 .. V i. t ■ i . \ > t-v- f * i • ^šf^T /T Ai ■ - * ;■;• ' .. fiiSP^ & * , i Ir pr ' V < a* v _ <• Vf* <• ' v . < •• < , W ^ S- .' jt i y- . j* f € • - : i S ■v < t "' S # fi m* J % ■ .i / r ** « 'm .^ : - <■>• . : f 5 v , r - h.J: * t *" r :..„.. "t t.K $ - £ Spi t i g > * ' ' ' j? ' •>;. - ... * ,-' fe/ ~ 1 ^, f .f*Š* . . : . i0 . A • P; V j s A mm' m U ^ 0 ^ % » - fi H,/!' < . ^ - • i & a ji? m Ragazzi in grigioverde: piecoH russi scampati alla furia bolscevica durante Ia n ostra avanzata, raccolti e ospitati dal n ostri soldati che hanno voluto segnire nel ritorno in Italia — Dečki v sivo zeleni uniformi: mali Rusi, ki so ušli beljševiškemu besu med italijanskim napredovanjem, ki so jih zbrali in poskrbeli zanje italijanski vojaki in ki so tem vojakom hoteli slediti na povratku v Italijo zažgal gospodarsko poslopje svojega gospodarja Valent!na Kladeta. Zgorela je vsa domačija z letino in inventarjem. Mož se je zagovarjal, da je ponoči šel spat na pod. V temi je prižgal vžigalico — in že se je v slami razmahnil požar. Tega se je tako ustrašil, da je zbežal v noč. namesto da bi zbudil domače, ki so se potem komaj rešili. Obsojen je bil na 4 leta ječe. Zaradi prestopka po naredbi o živilskih nakaznicah sta bila kaznovana uslužbenca Krel Saitz iz Škofje Loke in Maksimiljan Piaser iz Tržiča. Pri izdajanju živilskih nakaznic si je Saitz prisvojil 26 mesnih, 30 krušnih in 16 nakaznic za mast, Piaser pa manjše število živilskih nakaznic. Saitz je bil obsojen na 5 let, Piaser pa na 1 leto ječe. Emil Kaiser, kateremu je Saitz prodal karte, je bil kaznovan z 10 meseci zapora. Epsfefe štajersko Manuorsko nicslno g.eduiišče je zaključilo sezono, bo pa sodelovalo pri prireditvah v dober namen. Včerajšnja sobota in današnja nedelja sta v vsej Nemčiji posvečena Rdečemu kr žu. Mariborsko gledališče priredi za Rdeči križ 11. juliji pester večer v Gotzovi dvorani. Vstopnice se že zdaj razproda jajo. Nova umetnostna razstava bo prirejena od 1. do 10. julija pri Karbevcu v Maribora. Razscavila bcsLa slikar Franc Stipe iz Krškega in kipar Ernest Stovver. iz Leskovo a pri Krškem. Dr. .Jutta Riiuigerjeva, državna referen-tinja za Zvezo nemških deklet, jc prispela d Koroškega na štajersko. Zadržala se je v Gradcu, kjer je bil sklican tudi velik zbor dekliških voditeljic. Jutta Rudigerjeva je predavala o dekliškem delu v vojni. Včeraj je prispela na Spodnje štajersko. Ncvi grobovi V Mariboru sta umrla 47-letni posestnik Anton Iigolič iz Gornje Radgone, in 9 letni viničur jev sin Miha Markuš z Jurjevega vrha. V Spodnjem F.azvanju je umrl 77 letn' upokojeni železniški peduradnik Frane Ktirbos, v Gradcu Pa 64 letsi upokojeni str: jevodja Karel Radič, doma iz Ptuja. Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl 80 letni gostilničar in posestnik Ivan Savec. Pokojnika so v petek popoldne položili v družinsko grobnico. V Budimpešti je umrla Greta Braunova. rojena Biaž čeva, po rodu iz Maribora. Za zaključek šolskega leta na Spodnjem štajerskem imajo ietes na vseh šolah tako imenovani »šolski teden«. Današnjo nedeljo bo vp san letnik 1937 ter vsi doslej še zavrnjeni ctroci. V teku tedna bodo starši povabljeni v šolo, da se prepričajo o nac nu pouka in o uspehih svojih otrok. Nadalje s; bodo etarši ogledali razstavo zvezkov, risb in ročr.ih del. Učiteljstvu bodo lahko sporoč ii svoje želje ter se posvetovali o svojih otokih in o vseh šolskih ^ade\ah. V večjih krajih bodo pr.rejeni roditeljska "ečeri. V četrtek, 8. julija, bodo zaključne slovesnosti. Razdeljena bodo ne samo izpričevala, marveč tudi spominske listine in onim, ki ^.apust jo šolo, učna pisma za kmetijske šole S tem bo šolsko leto zaključeno prihodnje pa se bo začelo v petek. 3. septembra O zastrupi jen ju 1. gobami poročajo štajerski list iz Gradca. Preteklo sredo je bilo v graško bolnišnico pripe-janih osem zastrupljenih oseb. ki pa so jim rešili življenje. Kozlička je hotel imeti. Delavec Franc Heršek iz Ruš je prišel k posestniku Filipu Borovniku in je hotel odkupiti kozlička, da bi si privoščil slasten prigrizek. Borovnik pa ni bil pripravljen na kupčijo. Zaradi odklonitve se je Heršek tako razburil, da je zdrobil v Borovnikovi kuhinji stol in raz-metal večerjo po tleh. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. Nesreče. 55 letni sprevodnik Ivan Zorko je v Mariboru padel z lestve in si zlomil desno nogo. 581etni posestnik Anton Kosi iz R:htarovcev je hitel za splašenimi kravami, pa se je spotaknil m s; razbil golenioo. 65 letnega železniškega inšpektorja Alojza Pernača je povozil kolesar. Pernač ima zlomljeno levico ln odrgnine po životu, žrtev smrtne nesreče je postal 37 letni pleskar Valentin šterban iz Nove vasi pri Marihoru. Ponesreči se je v sredo popoldne pri delu na železnici. Iz Hrvatske Italijanski poslanik se je poslovil. Ob navzočnosti skoro vse italijanske kolonije, predstavnikov oblastev in civilnega občinstva, se je v ponedeljek italijanski poslanik Raffaelo Casertano poslovil oi Zagreba. V svojem nagovoru je minister Casertano med drugim dejal, da so Mussolinijevi Italijani ljubosumni čuvarji dela, ki 90 ga njihovi predniki vložili za nacionalno obnovo v dobi preporoda, tn nasledniki svetle in neprekinjene tradicije cesarskega Rima, ki jo je Duce s svojim poQitičnim genijem obnovil v usodnih dneh Evrope in sveta. Ustaški funkcionarji na Slovaškem. V začetku todna so odpotovali na Slovaško vodilni funkcionarji ustaškega pokreta, da vrnejo obisk članom Hlinkove garde, ki so se lani mudili na Hrvatskem. Ustaški funkcionarji ostanejo na Slovaškem okoli 10 dni. Hrvatski topničarji na ruskem bojišču. V »Novi Hrvatski« z dne 23. t. m. je objav- ljen daljši članek o uspešnem udejstvovanju hrvatskih topničarjev na ruskem bojišču. Prve dni septembra leta 1941. je bil za poveljnika topniškega oddelka hrvatske legije na ruskem bojišču imenovan podpolkovnik Marko Mesič. Potem je hrvatska legija šla skozi Rumunijo, Besarabijo in Ukrajino. Dne 12. novembra je prvič stopila v borbo. V vseh bitkah do Harkova hrvatski topničarji niso imeli drugih žrtev kakor nekoliko ranjenih. Hrvatska legija je šla potem v smeri Harkov-—Rostov. Na spomlad prihodnje leto je bila v neprestanih bitkah. Potem se je pomaknila v koleno Dona in dalje proti Stalingradu, kjer so se topničarji do zadnjega upirali sovražnemu navalu. h Srblfe Nemška mladina prj žetvi. Iz Beograda poroča nemški dnevnik, da bo pri letošnji žetvi zaposlenih 13C0 mladeničev in deklet nemške narodnosti. Zbrali so jih v štirih pripravljalnih taboriščih, od koder bodo poslani na kmetije v Banatu. »Karadjordje« se l>o imenoval spet »Franc Jožef L« Po sporazumu med madžarsko in srbsko vlado bodo Madžari dobili večje število donavskih parnikov, ki so po prvi svetovni vojni pripadli Jugoslaviji. Med njimi je tudi potniški parnik »Karadjordje«, ki bo spet dobil svoje staro ime »Franc Jožef I.« in bo v kratkem začel obratovati. štednja z vodo. Beograjska mestna občina je izdala stroge predpise glede uporabe vode. Vsako poletje namreč v Beogradu zaradi nekaterih razsipnežev vode primanjkuje. Za kogar se bo ugotovilo, da ni štedjl z vodo, se ga bo smatralo kot saboterja, ki ne bo kaznovan samo z denarno globo, ampak tudi s prisilnim delom. Srbski rudarji v Nemčiji. Beograjski nemški dnevnik poroča, da je odšla v Nemčijo nova skupina srbskih rudarjev. Zaposleni bodo v velikih in najmodernejših rudnikih, da se bodo lahko z bogatimi izkušnjami vrnili v domovino. DRAMA Nedelja, 27. junija, ob 18.30: Ples v Trnovem. Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek. 28. junija. Zaprto. Torek, 29. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Torek. Sreda, 30. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red Sreda. * Abonente reda Torek obvešča uprava Državnega gledališča, da je zaradi bližnjega zaključka sezone potrebna predstava za njihov abonma na praznik. 29. junija. Onim abonentom, ki bi ta dan ne želeli prisostvovati predstavi, nudi uprava, da svoj sedež na podlagi abonentske izkaznice pri blagajni odpovedo in jim bo nadoknaden. C. Golar: »Ples v Trnovem«. Burka v treh dejanjih. Zgodba očeta in sina, ki oba snubita lepo dekle, in zapletljaji, ki nastanejo zaradi tega, so vsebina igre. Osebe: Cršnovar, posestnik — Cesar; Lojze, njegov sin — Drenovec; Polona. Cešno-varjeva sestra — Gorinškova; Mica — Rakarjeva; Mina — Starčeva; Metka — Levarjeva; Poldka — Tina Leonova; Tone _ Bratina. V manjših vlogah velik del dramskega osebja. Režiser: Skrbinšek, in s cen a t or: ing. arh. F. Franz. Uprizoritev Strindbergove igre »Nevesta s krono« bo zadnja dramska premiera v tekoči sezoni. Vsebina dela, katerega dejanje se vrši v Dalarnu na Švedskem, je deloma pravljična in izraža v simbolih nenravnost zločina (detomorstva), ki se mu protivi priroda celo z navidezno mrtvimi stvarmi in predmeti. Sovraštvo dveh hiš. katerih sin in hči zgradita s svojo ljubeznijo most preko prepada, postane usodepolno. ker žrtvuje nevesta svoje dete, da bi mogla nositi krono na dan poroke ter tako rešiti ugled svoje hiše. OPERA Nedelja, 27. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeliek. 28. junija. Zaprto. Torek. 29. junija, ob 18: Traviata. Izven. Znižane cene od 24 lir navzdoL Sreda, 30. junija: Zaprto. • J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Libreto po romanu A. Francea-L. Gallet. Prevod: N. Stritof. Osebe: Atanael, puščavnik — Primožič; Nicias, mlad filozof — Lipušček: Palemon, star puščavnik — Lupša: suženj — Dolničar; Thais, kurtizana — Heybalova; Krobila — Mlej-nikova, Mirtala — Stritarjeva B., Albina — Sturmova. Dirigent: N. Stritof, režiser: C. Debevec. zborovodja: R. Simoniti, ko-reograf: ing P. Golovin. načrti za kostume: J. Vilfanova. V začetku julija bo premiera D'Albertovega dela »Mrtve oči«. Ta opera prihaja po dolgoletnem premoru zopet na naš oder. Delo je tako v muzikalnem kakor v pogledu libreta na nadpovprečni stopnji operne tvorbe in prinaša v deianju svoievrstno psihološko rešitev konflikta. Kot operni dirigent bo debutiral s tem delom Samo Hubad. Ljudski oMeap In verovanj a ob telovem Edsst najlepših pomladnih praztufcov, ki sm® ga letos praznovali poleti Naročnikom,Dobre knjige1 na Hrvatskem Te dni bodo naročniki DK v Nezavisni Državi Hrvatski dobili oba dela slovitega romana »DEŽEVJE JE PRIŠLO«. Ta napeti roman o sodobni Indiji je naletel med čitatelji v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini na nedeljeno priznanje. Trdno upamo, da bodo v polni meri zadovoljni z njim tudi naročniki DK na Hrvatskem. Ta mesec bo kot naslednji roman v zbirki »Dobri knjigi« izšlo delo znane in priljubljene italijanske pisateljice Albe de Cespedes »NAZAJ NI POTI« (»Nihče se ne vrne«). Roman obravnava v nadvse zanimivi obliki probleme sodobnega življenja in ga Štejejo med največje uspehe italijanskega knjižnega trga v zadnjih letih. V juliju, avgustu in septembru bodo izšla v »Dobri knjigi« naslednja dela: Pearl S. Buck: »VZHOD IN ZAPAD«. Je to izpoved mlade Kitajke, ki nam odpira pogled v kitajsko življenje in opisuje dramatično borbo med evropsko in staro kitajsko civilizacijo. Paul de Kruif: »BORCI PROTI SMRTI«. Ta zgodba o velikih medicinskih odkritjih človeštva prekaša po svoji zanimivosti in napetosti sleherni roman. Luigi Pirandelo: »POKOJNI MATIJA PASCAL«. Roman spada med najboljša dela slavnega italijanskega pisatelja, čigar duhovitost in sijajne pisateljske vrline so znane našemu občinstvu že tudi iz njegovih odrskih deL Naročnike za zbirko »Dobro knjigo«, v kateri izide vsak mesec po en izvrsten roman, sprejema v Nezavisni Državi Hrvatski tvrdka »PRESS-IMPORT«, ZAGREB, KATANČIČEVA 3. Naročnina za SEST romanov znaša 360 kun. __ Zmaga nad bolečinami Pred 140 let! je lekarniški pomočnik Sertiimer odkril tnzrfij Telovo pri nas praznujemo že od njega dni izredno slovesno; praznovanje ima poseben značaj, kakršnega nima noben drug praznik. Včasih so telovo praznovali še rnnogo bolj slovesno kakor dandanes. Praznovanje je bilo prava verska manifestacija, ki je dobila veličasten okvir. V prejšnjih stoletjih so bile telovske procesije najslovesnejši dogodek v Ljubljani. Pri njih je sodelovalo vse mesto, posredno in neposredno Praznik ustanovljen 1.1254 Telovo je sorazmerno mlad praznik. Ustanovil ga je papež Urban IV. 1. 1264. torej pred 700 leti. Tedaj :e bila krščanska vera že trdno vkoreninjena pri našem ljudstvu in bi pričakovali, da se praznovanju telovega niso mogle pritakniti iz fiogansirih časov izvirajoče vraže. Vendar se "tudi tu kažejo sledovi poganske dediščine. davnih običajev in verovanj. V davnini so naši predniki praznovali razne praznike, ki so bili v tesni zvezi z naravo, z njenim večnim spreminjanjem, preroje-vanjem in odmiranjem; tesno so bili zvezani z naravo, zato so tudi čutili mnogo bolj z njo. Verjetno je, da jim je bilo največji Draznik praznovanje zmagoslavja sonca nad temnimi silami zime. Pomladnih oraznikov je bilo morda več, odnosno so bili zvrščeni v skupno pomladno praznično dobo, ki se je odlikovala s številnimi verskimi obredi, praznovanji ter slovesnostmi. Iz tega bi nam postalo razumljivo, zakaj je tudi telovo prevzelo ne-Sratere običaje, ki se zde dandanes nerazumljivi in ki nimajo prave zveze s krščanskim praznovanjem. Verovanja našega ljudstva Zbiralec narodnega blaga, zapisovalec narodnih običajev, vraž in verovanj I. Navratil je v prejšnjem stoletju zapisal tudi nekaj vraž. tedaj pri nas še živih ob telovem. Da so nekateri običaji prehajali od praznika na praznik, odnosno, da so bili v navadi ob več praznikih hkrati. 1ahko spoznamo, saj se je ljudstvo še do najnovejšega časa držalo običajev in verovalo v vraže v raznih krajih časovno različno. Tako so v Semiču verovali, da bi čarovnice jezdile na kravah in jih zdrobile, če bi gonili krave na pašo na binkoštno nedeljo pred sončnim vzhodom Prav tako so verovali, da ne smejo goniti krav aa pašo pred sončnim vzhodom na knsevo (vnebohod) in na telovo. Kaj skriva to verovanje v sebi, ni pojasnjeno. Ponekod pri nas so pa ljudje gonili živino na pašo na binkoštno nedeljo ponoči. Tedaj so tudi dajali kravam v tekočo vodo namočen kruh — namočiti ga je bilo treba, preden je posijalo sonce — in so verovali, da bodo krave imele zato več mleka. — Ljudstvo je pripisovalo čudodelno moč tudi blagoslovljeni vodi. češ da razganja hudourne oblake. Se dandanes ^e ravaaa da SCsiIf V prvem članku smo opisali, kako je prišlo d0 izkopavanja mamutovega okostja v Nevljah pri Kamniku in da je bila odkrita pomembna paleolitska postaja; skušali smo opozoriti na velik pomen znanstvenega dela v zvezi z odkritimi ostanki »predpotopne živali« ter povedati, da gre za mnogo več kakor le za mamu-tov0 okostje. Znanstvenik ni delal enostransko, temveč je posvetil vsem strokam proučevanja sledov davnega življenja resno pozornost in v ta namen je tudi organiziral izkopavanje tako. da je bilo zbrano vse potrebno gradivo za obsežno raziskovanje, ki še ni končano in ki bodo njegovi izsledki še objavljeni ter ocenjeni v znan-stvnih publikacijah. Ljudi predvsem zanima mamut, ki ga zdaj hodijo občudovat v muzej. Naj torej predvsem povem, kako so ga odkopavali in kako so ga potem postavili na noge. Izkopavali so le nekaj tednov Ko bi izkopavanje ne bilo organizirano tako smotrno, bi ne mogli zbrati v sorazmerno izredno kratkem času toliko gradiva. Kopati so začeli 17. marca 1938 in že isti dan so odkrili dragoceno kamnito re-zilce, praskalce, s čimer je bila pdkrita prva paleolitska postaja pri nas. Kopali so le do 30. marca, nakar so morali ustaviti delo zaradi regulacijskih del. 4. aprila so se zopet lotili kopanja, a 7. aprila je bilo delo ustavljeno. Znanstvenik je poskrbel, da bo kadar koli zopet mogoče nadaljnje raziskovanje neveljskega paleolit-skega najdišča s točnim opisom terena ob ustavitvi dela. Kako so izkopavali kosti Pri izkopavanju fosilnih kosti je bila potrebna posebna previdnost. Povedali smo že, da so najprej odkopali plasti nad plastjo, ki je vsebovala mamutove kosti, ne da bi takoj prekopavali tudi to plast. Pazili so, da bi kostem ne škodoval zrak ter da bi se med izkopavanjem preveč ne posušile. Zato so kopali z vso previdnostjo le do njih in zalivali so zemeljsko plast dokler se niso lotili samega izkopavanja. Kakor rečeno, je bilo treba najprej ugotoviti točno lego ter kraj vsake kosti in v ta namen so najdišče razdelili na kva-dratično mrežo na polja podobno kakor kor na šahovnici. Vsaka kost je bila oznamovana s številko. Načrt mreže je točen zemljevid najdišča, kj točno kaže, kako je ležalo mamutovo okostje ter v kakšni medsebojni legi so bile posamezne kosti. Ko so se lotili samega izkopavanja, je bilo treba paziti na nešteto stvari. Najpomembnejša je bra seveda ugotovitev, do kam sega fosilni horizont, to se pravi, do kam se razteza v vodoravni ravnini in do kam v globino. Povedali smo, da so se pri odkrivanju fosilnega horizonta ozirali predvsem na vivianitove znake, na barvo plasti. Šele. ko je bila odkrita vsaj v glavnem vsa p'oskev horizonta, so jo lah korazdelili na mrežo m začeli izkopavati nesamezne kosti, pri čemur so morali biti šs posebno previdni Že sam nepreviden 7?mah ali nespreten gib bi lahko povzročil nepopravljivo škodo. Čim ,=e ie kost prikara'3 "s Fvet'c če*i'di del- no — kpjti ve!5ko k'*«** c/-> med odkopava-njern štrlele iz zemlje, delno pa so bile še na kmetih škrope z blagoslovljeno vodo, ko se bliža nevihta. — Kjer je že bilo do novejšega časa živo verovanje, da je treba na binkoštno nedeljo ali na telovo gnati živino na pašo pred sončnim vzhodom, niso več poznali pravega pomena verovanja razen v Semiču. Na Ko-oškem so krstili pastirja, .ki je prignal živino na binkoštno nedeljo z*uri blagoslovih. Hiše so bile okrašene, kakor da 1e mesto obiskal sam cesar. Raz oken so se spuščale dragocene preproge in bogate kite cvetja. Na oknih so gorele sveče. Po ulicah. kjer se je pomikala procesija, je bilo postlano s cvetjem. Spričo tako praznične vznesenosti je bilo vse prebivalstvo pod vplivom ter vtisom velikega praznika. — Tudi dandanes je ostalo v praznovanju telovega še mnogo nekdanje prazničnosti, tako da je telovo eden najlepših pomladanskih praznikov. Pravimo pomladnih, ker ga navadno praznujemo spomladi; ker pa je bila letos izredno pozno velika noč, praznujemo telovo poleti. Dvorni lekarnar Cramer iz Padeborna je majal z glavo, kadar je videl svojega mladega pomočnika Adama Serturnerja, kako je v večernih urah študiral in delal poskuse. Mladenič je pridno delal poskuse skozi dve leti, da bi našel uspavalno sredstvo. Toda vse delo in prizadevanje se je zdelo zaman. Sertiimer je prečul mnogo noči in končno se je lotil zadnjega poskusa. Ce bi se mu bil izjalovil še ta. bi bil opustil svoje prizadevanje. Za poskuse mu je služil pes in on mu je prinesel srečo. V noči od 5. in 6. junij 1803. je odkril Adam Sertiimer, ki je 19. junija istega leta izpolnil šele 20 leto, uspavalno sredstvo v opiju, morfij, ki naj bi premagal bolečine. V tisti noči je bilo storjeno delo. ki je dalo človeštvu novo učinkovito orožje proti telesnim bolečinam. Toda svet ni ničesar vedel o odkritju neznanega nemškega lekarniškega pomočnika. Medicinska veda mu je zamolčala to važno odkritje in tudi ime Adama Serturnerja. Ona namreč ni verjela, da bi mogel odkriti skromen mladenič brez akademske izobrazbe sredstvo, ki so ga iskali učenjaki zaman skozi stoletja. Zasmehovali so ga, češ da je šarlatan, zamerili so mu, da se sploh vmešava v področje znanosti in niti potrudili se niso, da bi resno preizkusili in proučili Serturnerjeve poskuse. Vse to pa mladeniča ni motilo. Pogumno je nadaljeval svoje delo in končno je dosegel svoj cilj. Ljubljana, 23. junija. Zdaj lahko govorimo o pravi poplavi borovnic na živilskem trgu. Pred tedni so bile borovnice še redkost na trgu in marsikdo se je bal, da jih tudi letos ne bo naprodaj več kakor lani. Toda čim je ta črna mana začela bolje zoreti, so gozdove napolnile trume nabiralcev, kakor da so se organizirali prj delu, da ni mogel več ostati nedotaknjen noben grmiček borovnic. Dan za dnem se zgrinjajo v gozdovih množice nabiralcev, sad njihovega dela je pa razstavljen na živilskem trgu. šele zdaj smo bolje spoznali, kakšno bogastvo krijejo gozdovi že samo v borovnicah. Na prvi pogled so ljubljanski gozdovi majhni, po tem pa, koliko borovnic so nam dali že doslej, so rea pragozdovi. Sicer na trgu niso naprodaj le borovnice ljubljanskih gozdov, temveč tudi okoliških, vendar imata pri tem glavni delež Golovec in Rožnik. Zdaj se pa v gozdovih že zelo pozna, da so nabiralci več dni pri neprestanem delu, tako da naši gozdovi poslej ne bodo več tako radodarni. Toda naši gozdovi dajejo vse leto; če ne drugega pa suhljad. Sicer pa nekateri tudi jemljejo od gozdov, ne da bi jim kdo dajal. Borovnice so v resnici pravi dar, ker je nabiranje povsem svobodno. Zdaj bi morali bjti zadovoljni že samo s tem darom; toda gozodovi so nam začeli ponujati tudi že go. be. Ko ne bo več borovn'c, bomo obiskovali gozdove zaradi gob, a že zdaj se nekateri vesele kostanja, ker so kostanji tako obilno zacveteli te dni. Pred dnevi so nas okoličani, ki so stikali za gobami na Golovcu, presenetili že s celimi košarami krasnih gobanov (»jur-čkov«). Ob tem času navadno še ni letnih gobanov, vsaj toliko ne. Posamezne gobane so naši gobarji letos našli že v prvi polovici maja. Da se je letos tako zgodaj začel čas, si razlagajo z zgodnjo pomladjo. Baje je tudi junijsko deževje precej pripomoglo, d", že rase toliko gob. Pravimo: »toliko«, a s tem ri rečeno, da se zdaj gobe ponujajo v naših gozdovih na vsakem koraku. Poleti ni nikdar toliko gob kakor jeseni. Zato je tudi razumljivo, da gobarji zdaj ne ponujajo gob na trgu. Nekateri predajajo gobe neposredno svojim stalnim ali drugim dobrim kupcem. Ljubljanski gobarji, ki so se tako pomnožili zadnja leta, pa ne stikajo v gozdovih le za gobami, ki so sicer v splošnem najbolj priljubljeni, temveč tudi za številnimi drugimi užitn'mi gobami, ki so tudi že začele rasti. Posebno mnogo je že nekaj časa bisernic, ki tudi navadno rasejo bolje šele jeseni. Pojavile so se tudi že prve užitne golobice. Novinci pa morajo biti zdaj zelo previdni, ker rase mnogo strupenega kukmaka, zelenega, ki je na pogled tako vabljiva goba in sicer nič na nji ne izdaja laiku, da je strupena. Teh gob tudi ni navadno toliko ob tem času kakor zdaj. Ne- Toda minilo je še 14 let preden je prodrlo Sertiirnejevo odkritje v javnost in našlo zasluženo priznanje. Dolga leta so strokovni listi in revije trdovratno zapirali stolpce neizobraženemu samouku, kakor so imenovali Serturnerja. Končno se mu je pa posrečilo 1. 1817 objaviti v neki reviji za fiziko prvo vest o svojem odkritju. Tako je vzbudil tudi zanimanje javnosti in tudi znanstvenega sveta za svoi morfij. Goethe je bral Sertiirnerjevo razpravo »O morfiju«. Poročal je na nji na seji odbora društva za mineralogijo in predlagal je, naj bi imenovali mladega znanstvenika za rednega člana. Predlog je bil sprejet. Goethe je pa storil še več. Na filozofski fakulteti univerze v Jeni je izjavil, da gre zmagovalcem nad bolečinami javna počastitev in da je v polni meri zaslužil imenovanje za častnega doktorja filozofije Med prisotnimi znanstveniki je bilo mnogo takih, ki so majali z glavami nad Goethejevimi besedami, toda predlog je prodrl in dotlej v znanstvenem svetu nepriznani Sertiimer je dobil za svoje delo najlepše priznanje. Toda oficijelna znanost se kljub temu ni mogla sprijazniti z morfijem. Sele, ko je Sertiimer 20. februarja 1841. umrl mu je tudi znanstveni svet priznal čast, da je kot prvi premagal telesne bolečine. Za to priznanje so bila pa potrebna skoraj štiri desetletja. kaj nenavadnega je, da so začele rasti nekatere gebe, ki se njih čas začne šele jeseni. Kakšna pa bo gobja letina, zdaj še ne moremo soditi. Včeraj je nabiralce borovnic prestrašila nevihta, tako da so zgodaj opustili nabiranje. Zato je bila menda tudi danes večja gneča pri prodajalcih na trgu; blaga je bilo manj kakor prejšnje dni. Sicer pa, kakor rečeno, poslej ne bo več toliko borovnic, ker so jih mnogo že pobrali. Poleg borovnic je bilo naprodaj davi tudi malo domačih češenj. Dobro so bili založeni branjevci. Največ so imeli uvoženega stročjega fižola, ki smo ga tako težko pričakovali. Zdaj ga je toliko, da ga ne bodo tako lahko razprodali Razen stročjega fižola je bilo naprodaj še mnogo lepih zeljnatih glav. Nekaj več kakor prejšnje tržne dni je bilo danes tudi kumar in precej uvožene čebule, tako da je zdaj dovolj domače in uvožene čebule. Danes ni tudi primanjkovalo domače cveta-če. Kakor vselej zadnje čase je seveda prevladovala glavnata salata, ki je je naprodaj dovolj tudi pri branjevcih, ne le na zelenjadnem trgu pri zelenjadaricah. Z razmerami na zelenjadnem trgu so gospodinj e zdaj lahko zadovoljne, pač si pa žele, da bi bilo naprodaj več domačega graha. Nemška zdravila za Rumunijo Rumunsko ministrstvo narodnega zdravja je bilo pooblaščeno za nakup zdravil, obvez, instrumentov, rentgenskih aparatov in druge opreme za rumunske bolnice in sicer za 400 milijonov lej. Zdravstvene potrebščine bodo kupljene v Nemčiji m v Rumunijo bodo uvožene brez carine. Komisija, ki ji je bil poverjen nakup, odpotuje tudi na Holandsko ali Dansko, kjer bo kupila opremo za tvornice insulina. Poleg tega se bo pa informirala o možnosti nakupa sanitetnega materijala v Švici, S^-i-niji. Portugalski in švedski. Pegasti legar v Turčiji Pegasti legar se je razširil iz Istant jla na neko vas pri Brusi na južni marmar-skl obali. Vas so izolirali ta temeljito razkužili. V Istanbulu oblasti strogo nadzorujejo trgovino s starimi oblekami, ki je praktično sploh prepovedana. Zdravstveni ukrepi zahtevajo visoke stroške in zato bo morala mestna občina najti t nove vire dohodkov. V južni Anatoliji epidemija pegastega legarja pojema. V Adani zadnje dni ni bilo nobenega nekega primera. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE i® oživeli mamuta izkopavanje pomembne najdbe — Kako so ravnali z mamntovimi kostmi V nji — j0 je bilo treba takoj zaviti in zavarovati pred škodljivimi zunanjimi _ vplivi. Najprej so jo ovili s svilenim papirjem, ne da bi odstranili zemljo, ki se je držala, saj je bila tudi ta zemlja za znanstvenika dragocena. Sam papir fti seveda ne mogel dovolj zavarovati; bil je samo pripomoček za pravi ovoj. Kost so potem Se ovili z juto in ta ovoj zalili z mavcem. Tako je bila kost z gradivom vred, ki se je je držalo, zavarovana, da se ni moglo nič pokvariti in izgubiti. Pri večjih kosteh. n. pr. pri oklu, bi bil ta ovoj še premalo. ker bi ne mogel preprečiti, da bi se kost ne prelomila ali zvila, zato je_ bilo treba večje kosti še posebej okrepiti. To so naredili tako: na notranji ovoj so pritrdili opaž iz furnirja, okrepljen (armi-ran) z železnimi palicami. Opaž so ovili z juto in zalili z mavcem. To delo je bilo tem bolj kočljivo, kajti posamezne kosti je bilo treba opažiti, oviti ter zaliti z mavcem, ko so še delno tičale v zemlji. Sele, ko je bil odkopan del kosti dobro zavarovan. so lahko nadaljevali odkopavanje. Dragoceno gradivo prepeljano v Ljubljano Tako temeljito zavarovane kosti pred poškodbami so bile končno zbrane in pazljivo so jih naložili na tovorni avtomobil ter odpeljali v Ljubljano. Pravo znanstveno delo se je začelo šele v znanstvenikovem laboratoriju. Predvsem je bilo treba pazljivo ravnati s pridobljenim gradivom. Z enako previdnostjo, kakor so na najdišču ovijali ter zapirali kosti, je bilo treba doma. v muzeju, odviti. Previdno so odstranili ovoj, ki se je lepo odluščil, ne da bi bila kaj poškodovana njegova drago* cena vsebina. Zdaj je bil na kosteh glinasti pesek že suh ter strjen. Z največjo pazljivostjo so ga odstranili s kosti, ga razmočili in izprali z vodo skozi več sit, do najfinejšega. To delo nam postane razumljivo šele, ko nam. znanstvenik pove, kaj vse so našli v zemlji, držeči se kosti; številne kamenine in rudnine, semena pradavnega rastlinja, igle diluvialnih iglavcev (ledene dobe), zobe malih glodalcev in druge dragocene ostaline življenja davnine, kar vse je prava čitanka za znanstvenika o življenju zdavnaj minilih dob. V pridobljenem glinastem pesku, ki se je držal kosti s0 tudi iskali kamnito orodje, artefakte, čemu. se ne smete čuditi, saj smo v prvem članku povedali, da je najdeno kamnito rezilce le pičle 3 cm dolgo. Da so pa sprano zemljo res temeljito pregledali. niso bile dovoj le oči; vse je šlo pod mikroskop. Kako so ravnali s kostmi Posebno skrb so seveda posvetili tudi kostem. Ko so jih temeljito očistili, jih je bilo treba utrditi, preparirati, da jim ne more škodovati zrak ter da so odporne poti bakterijam. Prepojili so jih s klejem, ki so ga kosti močno vsrkavale. Da so se kosti kolikor mogoče dobro prepojile s klejem. so jih tudi segrevali. Potem so jih še prevlekli s parafinom in končno pološčili s pokostom (lakom). Tako so bile kosti pripravljene za razstavo v muzeju. Toda začasno so jih shranili v kleti, ker ni bilo kredita Kako so postavili mamuta na noge Muzej je torej dobil kosti mamuta, ki so imele poslej vrednost le za znanstvenika; laiki bi ne mogli videti v kosteh »kaj posebnega«, četudi bi bile razstavljene v omarah. Napisi bi jih morali opozarjati, za kaj prav za prav gre. Nas znanstvenik nam je pa hotel pokazati mamuta čim bolj nazorno ter tako obogatiti muzej s posebno privlačnostjo. Ni mnogo tako malih muzejev, kakršen je naš, ki bi se lahko ponašali s takšno znamenitostjo. V resnici pa sploh ni muzeja, kjer bi postavili mamuta na noge iz sorazmerno skromnih ostankov kakor pri nas. Prvič je bila pri tej priliki pri sestavljanju mamuta upo-1 rabljena metoda prof. dr. Kosa. Način re-konstruiranja okostja predpotopnih živali, kakršen je uporabljen pri mamutu, je odkril naš znanstvenik, ko je sestavljal okostje jamskega medveda. S pomočjo okovja, odnosno železnega ogrodja po tem načinu vstavljajo posamezne kosti v pravilno lego, kamor pač spadajo v naravnih konturah okostja. Kjer je manjkal del okostja, je sliko dopolnjeval obris okovja. Sestavljanje pomanjkljivega okostja pa seveda ni tako preprosto, kakor se morda zdaj komu zdi. ko mamut stoji pred* njim. Več mesecev dela se skriva v tem; izdelovanje ogrodja so oddali ključavničarskemu podjetju (Weibel). To delo je bilo zelo kočljivo ter precizno. Delavci so delali neprestano pod nadzorstvom znanstvenika. Lahko rečemo, da je mamut »rasel«. Marsikaj je bilo treba med delom spremeniti, da so bile dosežene povsod pravilne mere in sorazmerje med posameznimi kostmi, da so ustvarili povsem naravne oblike o-grodja, v legi ter drži okostja v življenju. V ta namen so uporabljali fotografije okostij mamuta iz drugih muzejev, da so lahko narisali dober načrt in okostje pravilno rekonstruirali. Mamut je_ »rasel« od spodaj navzgor. V muzeju so imeli kovačijo, kjer so avtogeno varili okovje, sestavljali ter po potrebi preurejali ogrodje. Težko je kratko opisati vse delo, ki je trajalo dolge mesece in ki se je začelo jeseni 1941. Sad tega dela je zdaj mamut v svoji veličastni ogromnosti v nazornosti v muzeju. Postavili s0 ga na noge, reči smemo, da je oživel; oživel je za laika in znanost. — Raziskovalno delo pa tiho nadaljujejo v znanstvenem laboratoriju; raziskujejo gradivo posameznih plasti mamutovega najdišča in odkrivajo, urejajo ter ocenjujejo sledove rastlinskega življenja pred približno 20.000 leti. Odpre se ti čudovit pogled, kar pač ni dano vsakemu smrtniku, ko stopiš k mikroskopu, kjer dela prof. Budnarjeva: zazreš pelod drevesa. ki je raslo pred tisočletji; še bolj čudovita je rastlinska dlačica iz tiste dobe. In koliko lepote se odkriva v vsem tem. v čudovitih stvaritvah narave, v lesnih stanicah v davnini živih dreves! Z nemim spoštovanjem začneš gledati na vzvišeno znanstvenikovo delo in presu-njen zapuščaš njegov laboratorij._ REPTIL Učitelj: — Reptilije so živali, ki se plazijo po zemlji. Kdo mi ve nazvati eno tako žival? Jurček veselo: — ftaz vem, gospod učitelj! Moja sestrica. Gozdovi dajejo že gobe Največ je zdaj v gozdovih borovnic, a nabiralci nalete tudi na gobe, ki jih pa zdaj še ni naprodaj na trgu Spopad Avstrijce? In Francozov v 27* junija L I809 — Avstrijci so vdrli v mesto, ki Je bilo v rokah Francovsv, ponoči V člankh o ljubljanskih majniških dogodkih leta 1809 smo opisali, kako so Francozi zavzeli Ljubljano skoraj brez boja, ksr je bila v glavnem »zasluga« avstrijskega poveljnika v Ljubljani Moitel-lea, eden glavnih krivcev je pa bil tudi l?an Gyulay, vrhovni poveljnik avstrijske armade, ki se je umaknila na Dolenjsko ter prepustila slabo ljubljansko posadko povsem svoji usodi. Avstrijska vojska bi še lahko ostala v zvezi z ljubljanko posadko, če bi pa že ne kazalo drugega, bi se ljubljanski branilci umaknili iz mesta na dolenjsko stran, ki je bila tik do predaje še odprta. Ljubljana je padla v roke Francozom skoraj brez žrtev. Če bi ljubljanska obramba vzdržala samo še nekai ur, bi velik del francoskih čet zapustil ljubljansko okolico in kar bi še ostalo francoskih oddelkov, bi sploh ne mislili na na.pad na ljubljansko trdnjavo. Povedali smo tudi, da je moral francoski poveljnik Macdonald neposredno po padcu Ljubljane odriniti s svojo armado na štajersko tn da je v jLubljani pustil še mnogo slabšo posadko od prejšnje avstrijske, saj je štela le 500 mož. Gyulayevi načrti Ko so Franzczi odrinili na sever in so pustili zavojevano Kranjsko skoraj brez vojaštva, se je nudila avstrijski armadi na Hrvatskem in Dolenjskem najlepša prilika, da začno vznemirjati Francoze za njihovim hrbtom. Kakor smo povedali v prejšnjem članku, je Gyulay zbral za silo oboroženo vstaško vojsko na Hrvatskem, štela je 11.500 mož. S to armado, ki sicer od nje nI bilo mogoče pričakovati kaj posebnega, bi bilo vendar mogoče obnoviti vojskovanje na Kranjskem. Gyulay se je lahko oprijel v glavnem enega dveh načrtov: bodisi: da se vrne v Ljubljano skozi Trebnje in Novo mesto, zavzame slabo zavarovane trdnjave ter napade za hrbtom Macdonaldovo armado, ki je bila na pohodu proti Gradcu, ali pa preseka pot Marmontovi armadi, ki je bila na pohodu iz Dalmazie proti Kranjski. Gyulay se je odločil za napad na Ljubljano. Na polževskem pohodu.., Gyulay se je pa tudi v tem primeru izkazal kot velika neroda. Najprej je poslal nekaj čet s Hrvatskega za okrepitev Novega mesta, a te čete so napredovale tako počasi, da so bile šele pri Samoboru, ko je bil Marmont oddaljen šele za dnevni pohod od Ljubljane. Gyulay se je prej posvetoval v Gradcu o svojih načrtih in pri tem je potratil mnogo časa, medtem je pa Marmont nastopal s hitrostjo, ki je bila odlika Napoleonove vojske. Marmont je odrinil 3. maja iz Fiume, 3. junija je pa bil že v Ljubljani. Naloga Marmontc-vih oddelkov je bila, zapreti pot četam Chastelerja, prodirajočih s Tirolskega, da bi se prebile do armade nadvojvode Ivana. Ta naloga ni bila lahka, zlasti še ob nasprotujočih si vesteh o gibanju avstrij-sldh oddelkov, tako da so se morale francoske čete manevrirati ter ter spreminjati smet- pohoda. Pri tem se je vojaštvo zelo utrudilo. Chasteler se je prebil skozi Koroško na štajersko do Celja. Medtem je Marmont prejel povelje, naj ostane v Ljubljani, ker je bilo treba zavarovati zaledje Triesta in italijanski meji. Du Montetov guerilski oddelek Pri Novem mestu se je tedaj mudil Du Montet, major, s svojim gverilskim oddelkom, delo-m Gyulayeve vojske, sestavljenim iz dveh čet »Simbschen«, 6 čet hrvatskih domobrancev, graničarske čete in 3 čet četrte notranjeavstrijskega »Frei-bataljona«, 2 eskadronov Frimontovih hu-zarjev in dvema topovoma. Naloga Du Montetovega odreda je bila opazovati do-g.a<5ie pri Ljubljani, a naj bi delal tudi čtm več hrupa, če bi ga napadli Francozi z močnejšimi oddelki, bi se naj umaknil proti Brežicam, kjer je bilo jedro Gyula-yeve vojske. Ko je Gyulay prejel ponovno potrdilo vesti, kako slaba je francoska posadka v Ljubljani, je zapovedal Du Mon-tetu, naj poskuša vdreti v mesto. Sprevideli smo, da so Francozi zasedli Ljubljano brez težav, a iz tega ne smemo sklepati, da je bilo prav tako lahko izvesti avstrijski načrt, kako bi napadli Ljubljano. Predvsem je treba upoštevati, da so Francozi znatno izboljšali ljubljanske utrdbe. Ni jim pa kazalo držati tudi golovških utrdb, ker niso imeli toliko moštva, da bi ga delili na dve trdnjavi, za- to so golovške utrdbe porušili. Francozi so se zavedali, da se morajo bati nenadnega avstrijskega napada, kajti avstrijske patrulje so predirale do samega mesta. Zaradi tega so bili potrebni primerni varnostni ukrepi. Francozi so pregradili pristope na Grad. Posebno dobro je pa bilo treba zavarovati poljansko stran, odkoder je bil lažji pristop do mesta, zato so postavili počez Poljan palisade. Pri vsej previdnosti so pa napravili napako, da nI 6ilo vse vojaštvo na Gradu; del vojaštva je ostal v mestu. Konjenica je ostala v predmestju. Du Montet ie bil dobro poučen o razmerah v mestu in svoj načrt je oprl na napako Francozov, da so pustili del posadke v mestu; nameraval je nenadno napasti zunaj Gradu nastanjene čete tako da bi grajska posadka močno oslabela in bi bilo mogoče obkoliti Grad, potem ga v naskoku zavzeti. Napad na Ljubljano Napad na Ljubljano je bil določen na noč 27. junija. Avstrijci so nastopili pro-ci mestu v štirih kolonah. Da bi se prezgodaj ne izdali s streljanjem, je bilo prepovedano nabiti puške. Prvi oddelek se je pomikal pod vodstvom Du Monteta po Sv. Petra cesti, drugi oddelek pod vodstvom stotnika Ballerinija po Poljanski cesti. Tretji oddelek je vodil stotnik Col-son po Karlovški cesti, kjer so Francozi stražili karlovški most. zato je bila potrebna posebna previdnost, četrti oddelek pod vodstvom stotnika Francolinija je pa prodrl v mesto — po vodi, priplul je s čolni po Ljubljanici in se izkrcal na Bregu. Francozi so bili čuječi čeprav so Avstrijci prihajali z največjo previdnostjo, so vendar Francozi precej zgodaj opazili njihov prihod, kajti ko je Ballerinijev oddelek naskočil na Poljanah nastanjeno konjenico, so se francoski konjeniki že zbirali. Avstrijci so se vrgli z bajoneti na jezdece, jih nekaj vrgli raz konj, številne so pa ujeli. Vendar ie nekaj konjenikov ušlo in oddirjali so proti špital-skemu mostu (kjer je zdaj trimostje). Onkraj mostu jim je pretila ■"evarnost, da padejo v roke Du Montetovemu oddelku, ki se je bližal mostu po Sv. Petra cesti, zato so jo popihali po sedanji Prešernovi ulici. Pri Slonu, pred sedanjo glavno pošto, so s« uprli zasledovalcem, a so se morali kmalu umakniti po Dunajski cest1, vendar so bili v obupnem položaju, kajti medtem je del Du Montetovega oddelka prodrl po Kolodvorski in Dalmatinovi ulici ter jim presekal pot, tako da se je le nekaterim posrečilo pobegniti na Gorenjsko. Avstrijci v mestu Prvi je prodrl v samo mesto, na Stari trg, Du Motet z 20 huzarji. Ustaviii so se pred pregrado v Florijanski ulici. Upal je, da si bo z nenadnim napadom izsilil pristop na Grad, a Francozi so bili že pripravljeni za pregrado. General Quetara, poveljnik francoske posadke, je postal pozoren spričo močnega streljanja v karlov-škem predmestju. Stanoval je na Mestnem trgu in po strmem pobočju za hišami se je s pomočjo lestve naglo povzpel na Grad in alarmiral posadko s tremi streli. Ti streli so alarmirali tudi francoske oddelke, ki so se tedaj mudili v Gradišču in ki so spremljali prev i Strakovni delavci v Easm&slp Iz poročila ministra za delo Danulesca državnemu vodji je razvidno kaj je bilo mogoče storiti navzlic vojni v pogledu izobrazbe strokovnega delavstva in iz.cčitve židov iz rumunskega gospodarstva. Od novembra 1941. ko je bil objavljen zakon o rumunizaciji se je zmanjšalo število židovskih nameščencev od 23.225 (proti 210.471 nameščencem arijske krvi) na 6506, dečim je nameščencev arijske krvi zdaj 214.016. Poročilo podrobno omenja prizadevanje ministrstva na polju vzgoje strokovnih delavcev. Organizirane so bile strokovne šole in tečaji za urarje, gozdarje in strojepiske, ustanovljena je biia pa tudi ena tekstilna strokovna šola. Po proučitvi poročila je maršal Antonescu odredil popolno rumunizacijo gesprdarskih podjetij. Vsi židje morajo biti izločeni iz rumunskega gospodarstva. Umrl nam je naš piedragi oče ejssm v Bev. Mariji v Polju Pogreb bo v nedeljo 27. t. m. ob 5. uri popoldne v Dev. Mariji v Polju. Dev. Marija v Polju, 25. junija 1943 Žalujoče rodbine: &sssč!i?a, Bornik, Sesek in ostali sorodniki P.. ^OFUJIE edino pri naših OGLAŠEVALCIH Dotrpel je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod šolski upravitelj v pokoju v 88. letu starosti, previden s sv. zakramenti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. junija ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. * V Ljubljani, dne 25. junija 1943. Žalujoče rodbine: KIFERLE, LEVSTEK, BENKOVIC, DEISINGER, BACINSKY. SZABO •ss- 'v?. -rf-Ai&&&& »*» --s - •v. cM?*; r Umrla nam je naša ljubljena žena, mamica, sestra in tašča, gospa MALČ1 SREBOTNJAKova roj. TURK SOPROGA LESNEGA INDUSTRIJCA Pogreb bo v nedeljo, dne 27. junija 1943 ob 17. uri na začasno počivališče v Hrvači pri Ribnici. Ribnica na Dolenjskem, Požarevac, št. Rupert, Maribor, Ljubljana, št. Peter v Savinjski dolini, dne 25. junija 1943. IVAN, soprog; BOŽENA, por. ing. DEGEN, hči; VANE, sin; ing. DEGEN, zet; JURIJ TURK, oče; CILKA, sestra — in ostalo sorodstvo EMILIO SALGARi USTOLOVSKI ROMAN 1. poglavje ČRNI GUSAR Karibsko morje je burno valovalo. Kakor gore so se gnali njegovi grebeni proti nasipom v Puertu Limonu ter pljuskali ob bregove Nicarague in Coste Rice. Dasi sonce še ni bilo zašlo, so nočne sence že legale na zemljo in morje. Luč sveta, ki je malo prej še nalikovala bakrenordeči plošči, so črni oblaki polagoma vso zakrili. Po grozečem licu neba je bilo pričakovati silnega naliva. Le nekaj čolnarjev in vojakov maloštevilne španske posadke je bilo ostalo na obali. Kljubovali so rastočemu besu valov, ker so bili na obzorju opazili ladjo, ki je očitno iskala zavetja v malem zalivu. Ob kakem drugem času se ne bi bil za takšno jadrnico nihče zmenil, a zdaj je bilo leta 1680. Tiste dni so se španske kolonije ob Mehiškem zalivu vsakikrat na moč vznemirile, kadar se je v daljavi pokazala ladja. Strah pred flibustirskim brodovjem in greza pred drznimi gusarji s Tortuge sta begala prebivalstvo. Morski razbojniki so venomer križarili ob teh obalah in prežali na trgovske ladje, obtovor-jene z zlatom! če je bila zastava ladje španska, so jo pozdravili glasni vzkliki. Če pa je bila drugačnih barv, se niso ustrašili samo naselniki, ampak tudi vojaki, osiveli v ognju bitk. Plenitve Pierra le Granda, »Železne roke«, Oloneza. Rdečega, Zelenega in Črnega gusarja so pripravljale vse primorje v trepet. Ljudstvo je takrat mislilo, da so flibustirji peklenskega porekla in zaradi tega nepremagljivi. »Pilarska Mati božja naj nas obvaruje!« je rekel star mornar, kosmat in rjav kakor mešanec, in se prekrižal. »Kdo drug bi se upal jadrati v takem neurju kakor hudičevi sinovi s Tortuge?« »Pa ste prepričani, da je ladja namenjena v naš pristan?« je vprašal neki narednik. »I menda! Le poglejte! Pravkar je zakrenila proti Belemu rtu! Kmalu bo pred Puertom Limonom!« »Vesta, kaj mislim?« se je zdaj oglasil mlad ribič. »To utegne biti ,Folgore', ladja Črnega gusarja !« Ob tem imenu so se vsi zgrozili. »Črni gusar tu? Meša se ti, fante!« je vzkliknil narednik. »Verjemite mi! Ko sem pred dvema dnevoma pri otokih Chiriqui zalezoval morsko kravo, sem videl ladjo, ki je plula tod mimo, komaj streljaj od mo- jega čolniča. Na krmi se ji je v zlatih črkah bleščalo ime ,Folgore'!