■Mmim
sto
Leto XXHL, št. 41
Opramiitvo: Lfabltana. PKdBilcn rila !■
Telefoo k. 51-22. »1-25. 91-24 fnseiatoi oddelek s Ljubljana, Pnedri|w»
ca 3 — Telefoo fc. 51-29. 91-36 PodraitMca Nore mesto: Lroblraoska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino prt poteoo-ček ornem zarodu h. 17.749, za ostal« kraje Italije Servizio Cooti. Con Post. No 11-3118
IZKl.jbCNO ZASTOPSTVO za oglase fc Kx.
Italije io inozemstva ima Onione PubMiciri Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, nedelja 21. februarja 1943-XX1
Cena cent. 80
1 z h a ] a vsak d a o razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno I-ii 18.—, tm inozemstvo rk!iufnc » »Pocedeliskim )a> crom« Lil 56.50.
Uredoillio: Ljubljana. Puccini leva alica 4ter. 5. telefoo fee». 31-22 31-23 31-24.
_Rokopis« »e ne » t a C a j o.
CONCESSIONARIA tSCLLSIVA pet la puh-
blicita di provenienza rtaliana ad ester»: Uniont Pobbliciti Itaiiana S A. MILANO

V Tunisu izvidnisko delovanje
,f$© vreesse ovira letalsko delovanje — Torpediranje paznika v sovražnikovem konvoju
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 20. februarja naslednje 1001. vojno poročilo:
V	Tunisu delovanje izvidniških oddelkov. Ns.'neugodne,pe vremenske razmere so
ovirale let.-,Iske operacije. Eno naše letalo se ni vrnslo na oporišče.
V	zapadnem Sr&e.ozemlju je na'a podmornica v zori <'ne 18. t. m. napadla in zadela p. rnedom nek: parnik, ki je piul v konvoju.
Istals
Jssaaška smrt
Iml n&^&m
K i m. 19. febr. s. Glavno poveljništvo U. N. F. A. c t javlja: Nekateri listi so te dni objavili, da je 'nadzira tel j skupin hiš Frar.ce.-co Fra ces-hini padel pri izvrševanju svoje dolžnosti ob zadnjem letalskem napadu na La Spezio in da je bil prva žrtev sovražnih napadov. Treba je popraviti to trditev v toliko da so cd pričetka vojne še tri e drugi trki nadziratclji žrtvovali svoje življenje ob čudovitem preziru nevarnosti in visokem smislu ljubezm do bližnjega svoje življenje pri opravljanju svoje važ e "naloge, nadzorovanja poverjenega jim poslopja, čuvanja prebivalcev 'n sodelovanja pri reševanju. Vrsta teh skromnih junakov, ki so pa prav tako vredni poveličevanja in hvaležnost* Italijanov, je že številna in obsega nadaljnjih 14 padl!h v Tu-rinu: Rubato Antonio, Eonino Giuseppe, Cameranc Francesco, Trizio Marco; v Milanu: Berr;:sconi Umberto, Grilli Giulio, Bozzaoo Luig'; v Napoliju: Federici Umberto Venturini Vincenzo; v Tarantu: Mi-nafra Michele, Natale Remo; v Messini: Aloisi Sante; v Trapamju: Ambrogna Giuseppe; v San Rernu: Candolfo Giuliano. — K' tem junakom se pridiružuje 26 nad-zirateljev, ki so bili ranjeni pri opravljanju dolžnost- ob letalskih napadih na italijanski m>-sta ii ki tudi zaslužijo hvalež-n.st domovine
Nemški glas o italijanskih že&alt v vojni industriji
Berlin, 19. febr. s. Veliki nemški tednik »Das Reich« je posvetil dolg člajiek italijanskim ženam, ki delajo v tovarnah ir ki so se zelo naglo uposobile za razna dela. Začudenje, ki ga je neki nemški inženjer pokazal, ko je obiskal mnoge vojne tovarne, kier delajo ženske, je bilo odkritosrčno. Kako je mogoče, je dejla, cla delavke v Italiji po k atkem vežbanju lahko opravljajo težka dela varjenja, ki jih morajo opravljati drugod strokovno usposobljeni delavci? Kako je mogoče, da italijanska delavka pod dobrim vodstvom opravi povprečno tako visoko delo? Začudenje, ki izhaja iz teh vzklikov, izvira iz napačnega mnenja o Ita-lijank3h, ki so ga si ustvarili 1 ju I je v nekaterih mestih, katere obiskujejo turisti. Ti predsodki so onemogočili razumevanje italijanske žene. V resnici so se italijanske žene izvežbale do popolnosti v generacijah z ročnimi deli in umetno obrtjo. Pisec opisuje, kakšne umetnine so italijanske žene izdelovale s svojim ročnim delom. V vojnem času je bilo treba mirovno gospodarstvo pretvoriti v vojno gospodarstvo in to se je zgodilo na področjih, kjer se lahko udej-stvujejo italijanske žene brez težkoč ta s presenetljivimi uspehi prav zaradi tradici-jonalr-eca okusa spretnosti in izvežbanosti rek italijanskih žen.
Bsrfea Ital?fe proti Angliji v Sredozemlju
Berlin, 19. febr. s. V letalskem domu je pred številnim občinstvom znani nemški politični pisec Egon Heiman, ki biva že dolga leta v Italiji, pod pokroviteljstvom ita-lijansko-nem škega združenja zanimivo predaval o borbi Italije proti Angliji v Sredozemlju. Navzoči so bili razen mnogih berlinskih ocHičnikov iz političnih in kulturnih krogov zastopniki zunanjega ministrstva, propagandnega ministrstva, narodno-soci-ali stične stranke, Oboroženih sil in skupina diplomatov. Govornik je izčrpno očrtal poli-tično-vojaške dogodke, ki so za italijansko zgodovino v zadnjih stoletjih značilni, in je prikazal sovražno zadržanje Anglije do Italije prel Rissorgimentom in po njem, zakrinkano s prijateljstvom, ko je Italija postavila svoje zahteve glede Sredozemlja. Orisal je sedanjo neizbežno vojno proti angleškemu imperiju,ki hoče imeti Italijo stalno v ujetništvu na njenem morju. Italijan-sk. narod se bolj kakor kdaj zaveda svoje velike nalege, ki jo ji je postavila usoda in za katero se hoče boriti do zmage. Govornik ie zaključil z Mussoliniievimi zgodovinskimi besedami: Odloča tisti, ki vztraja četrt ure č lie od sovražnika. Prelavanje se je zaključilo z navdušenimi vzkliki Italiji.
VsS*k napredek v pospeševanj« italijanskega poljedelstva
Rim, 19. febr. s. Ob navzočnosti Eksc. Spa_ dafore, podtajnika v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove, ki je zastopal ministra, in dr. Bacchilinija, k je zastopal Eksc. Az-zoiiniia, šefa inšpektorata za zaščito vlog in podeljevanje kreditov, ter pod predsedstvom nacionalnega svetnika Frignania se je sestala glavna skupščina nacionalnega konzorcija za polje lelski melioracijski kredit. Predsednik je pozdravil in se zahvalil Eksc. Spadafori in se spomnil prezgodaj umrlega podpredsednika konzorcija, nakar- je prečita! poročilo, iz katerega je razvidno, da se tudi v 1. 1942 duh pobude poljeieljcev ni zmanjšaj ter je konzorcij lahko močno prispeval k ojačenju italijanskega poljedelstva. V 1942. je bilo podeljenih za melioracije 215 milijonov lir podpor. V prvih 15 letih obstoja je zavod izplačal 2 milijardi in 233 milijonov lir podpor in sicer 768 milijonov lir za severno Italijo, 867.5 milijona za srednjo Italijo ter 597.5 milijona za južno in otočno Italijo. Za poljedeljske gradnje je
bilo izplačanih 853 milijonov lir, za bonifikacijo in namakanje 558 milijonov lir, za preureditev poljedelskih podjetij 271 milijonov, za zaščito imetja družin s številnimi otroci 33 milijonov lir. Premoženje konzorcija se je še nadalje povečalo in razen čistega dobička je bilo mogoče še povečati rezerve. Skupščina je soglasdo odobrila poročila in bilanco za 1. 1942. ter se je zaključila s pozdravom bojevnikom.
Prebivalstvo Italije
Rim, 19. febr. s. Redni dodatek k uradnemu listu št. 43 z dne 22. febr. 1943-XXI bo vseboval naslednje podatke o prebivalstvu v Kraljevini: V januarju je bilo sklenjenih 18.890 porok, rodilo se je 82.363 otrok, umrlo je 75.877 ljudi. V januarju 1943-XXI je bilo 16.386 več rojenih, kakor jih je umrlo. Povratnikov je bilo 139 več kakor izseljencev. Od 31. januarja 1943-XXI je bilo na metropolitanskem ozemlju, izklju-čivši nova ozemlja, ki so postala integralen del Kraljevine v sedanji vojni, 45,781.000 prebivalcev.
Ll$anska amnestija v Grčiji
Rim, 19. febr. s. Uradni list objavlja kr- dekret z dne 2. februarja 1943*XXI, št. 34, o amnestiji za vste obsojence, ki so bili kaznovani z denarno kaznijo ali samo z zaporom do največ treh let ali v zvezi z denarno kaznijo za dejanja, storjena na grškem ozemlju po tujih osebah v škodo italijanskih Oboroženih sil, za katere so bila pristojna italijanska vojna vojaška sodišča. Razen v teh primerih se opusti kazen za zločine tujih oseb na grškem ozemlju proti italijanskim Oboroženim silam, za katere j so bila pristojna italijanska vojna sodišča in niso večje od dveh let Večje kazni se pa zmanjšajo za dve leti Odpuščene so tudi denarne kazni. Odpust zaporne kazni st omeji na eno leto, če gre za obsojence, ki so bil deležni amnestije s Kr. dekretom 15. januarja 1942» XX.
Darovi Fašistične stranke za vojake v Grčiji
Atene, 19. febr. s. V Atene je prispel sedmi pomožni vlak z darovi nacionalnega direktorja Stranke za italijanske čete v Grčiji. Darove je razdelil inšpektor OND za Grčijo, ki je zastopal Stranko. Ob tej priliki so vojaki vzklikali Duceju in izrazili svojo hvaležnost.
španski previdnostni ukrepi
Madrid, 19 febr. s. Uradni list objavlja dekrete o 140 milijonih pezet zredmh kreditov za potrebe oborožene sile. med drugim za nabavo in izdelavo vojnih potrebščin in gradnjo letališč. Uradni list objavlja tudi dekret o načinu totalne in delne mobilizacije industrije in podjetij, na katerih sta interesirana vojska in letalstvo. Mobilizacija se lahko izvede tudi v mirnem času, če vlada smatra to za potrebno iz razlogov narodnega interesa, ter vključuje militarizacijo oseb vseh starosti in obeh spo» lov, ki je zaposleno v mobiliziranih podjetjih. Militarizacija osebja bo totalna v vojaških in letalskih industrijah ter delna ▼ civilno4etalskih mobiliziranih industrijah in podjetjih.
Močni odmevi Gobbelsovega govora
Stockholm, 19. febr. s. Tudi angleški tisk je objavil obširne izvlečke lz govora dr. Gobbelsa, ld je napravil velik vtis na angleško javnost V Londonu trdijo, da je bil ta strastni poziv dr. Gobbelsa eden izmed najboljših prispevkov nemškega ministra na področju propagande. Govor je treba smatrati za odgovor Osi na izjave uradnega pročila v Casablnci, 9 katerim sta, Churchill in Roosevelt zahetvala brezpogojno kapitu-lcijo sil OsL
Predsedniške volitve v Argentini
Buenos Aires. 18- febr. & Predsednik republike Castillo je baje odobril po pogajanjih z osebnostmi uradne politike kandidaturo sedanjega predsednika senata Robustiana Patrona Coste za prihodnje predsedniške volitve, ki bodo v decembru. Kandidata Patrona Costo bo predlagala narodna demokratska stranka, ki je zmagala pri zadnjih predsedniških volitvah po padcu radikalne stranke zaradi revolucije v Uriburiju. Patron Costa je med najodličnejši. mi člani konservativne stranke.
Buenos Aires, 19. febr. s. Glede kandidature predsednika senata Patrona Costasa za prihodnje predsedniške volitve je predsednik republike Castillo izjavil: Patron Costas bo pred narodom in ljudstvom prevzel jamstvo za nadaljevanje mojega vladnega dela tako v notranji kakor zunanji politiki. Trdno sem prepričan, da je to želja naroda in da se morajo tako tolmačiti interesi države.
V Egiptu odklonjena
ameriška ponudba
Ankara, 17. febr. s. Egiptska vlada je odbila ameriško ponudbo za posojilo v svTho subvencioniranja bombažne žetve. S tem posojilom so si hoteli ameriški finančni krogi zagotoviti popoln monopol za izvoz egiptskega bombaža po vojni. Brez uspeha pa Egipt še naprej prosi Ameriko za nujne surovine in premeg. Zarad> pomanjkanja teh se je egiptska industrija znašla pred najhujšo krizo. Število industrijskih podjetij, ki ustavljajo obrate, stalno narašča Egiptska vlada proučuje načrt za racijoniranje surovin.
Hudi obrambni boji na vzi
Uspešni nemški protinapadi - 52 sovjetskih tankov uničenih - Izjalovljeni sovjetski napadi v severnem odseka
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. febr.
Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
V	južnem vremenu, ki traja dalje, je prišlo pri kubanskem mostišču samo do krajevnih napadov sovražnika, ki so bili povsod brezuspešni.
Med Azovskim morjem in prostorom južno od Orla se nadaljujejo težki obrambni boji. Protinapadi nemških pehotnih in oklopnih oddelkov so vr?H sovražnika, ki je v več odsekih fronte prodrl, zopet nazaj. Pri tem je bilo uničenih 32 oklopnih voz.
Konjeniški oddelek sovražnika, ki je bil obkoljen na področju Donca, je bil stisnjen na najtesnejši prostor in je tik pred uničenjem.
V	severnem odseku vzhodne fronte so se ponovni sovražnikovi napadi, podprti od topništva in oklopnega orožja, zrušili ob odporu nemških čet. Močni oddelki letalstva so z dobrim učinkom podnevi in ponoči obstreljevali napadalne oddelke sovražnika in njegov dovoz. Lovci so sestrelili samo na severnem delu bojišča 38 sovražnikovih letal.
V	dolgo trajajočih obrambnih borbah na področju Donca se je posebno odlikoval 48. oklopni zbor pod zglednim vodstvom generala oklopnih čet v. Knobels-dorfa. 15. protiletalska divizija iz letalskega sestava je bila v veliki meri udeležena pri uničevanju sovražnih oklopnih napadov.
Na severnoafriški fronti potekajo boji kakor pričakovano. Kraja Gafse in Sveit-lu sta bila zasedena. V teku dosedanjih bojev je bilo privedenih skoraj 3000 ujetnikov, po večini Američanov, razen tega pa uničenih ali zaplenjenih 169 oklopnih voz, 95 oklopnih izvidniških voz. 36 sa-movoznih lafet in 60 drugih vrst topov ter številna motorna vozila.
Angleški bombniki so preteklo noč brez vojaškega uspeha napadli nekatere kraje v severozapadni in zapadni Nemčiji, med
'Nevel
VeliL
eBemidov /Vitebsk 3arc
RJeVT^"____Klin' V. DITUiro
__
J/Koiajslt6

cva
^Vladimir
\ Muronv?
jorktj®
* Sergač
d/
Jegorjev .. v
PNGorkij T >3e!nja ^ KalugaV^/KaliraV J.
,\P<ko6,3>,ir,ič^' Tu!a™% Mene ™ '
Tali
Wksa /'S-Lukojanov
/Alatir
gV^Temniko* ■ifif/^^^SKrasnosI
(J ud i novo v/^ Bonorodick" Gorbacevc
logjlev
~;oslav!i KričevV-rro H ; ., © ViKliinovic 3 Cenkov
ifRcgacev \ ^^'Sniki^Arjansk	,
Jlobin SurazV ^Mclin	f^lcensk
"peči
Dnjitrov cevsk \ ® jtor^Drr.ifnjev
inogor^k
v ^ *
5arsr.sk i Ruzajevka

LomovV
)Moršansk

rpziDKi ^c^Novcor^d
vfO. - - ^^
erdobsk
\Rjsžs
.Karačev J."1'1«'11« L a>—X--fZ^^ T^^ Kuznccl
OVel-^&^^J 3eimo JCM^it^u ^
Navija fMaio-	Kirsanov
la.nangeljsk^,
5udi3	VST.Oskol %;R°^aC|Aknaka J^r.so^sbsk
Černicovv
iKonoloc
^Balašov JK
^ r ^■"^^o/Petrovsk-vUvarovoj / -^J
AtkarshTfejlO — _, .............L.Sr^iŠEiftS
^ T
T>	"^ARgkilnole JstrogožskCL^r - i	^ i
RosoikvS
jČerkas/ Polt^a®<valkfX^^-^upjansk Migulinskaia^SS^fc
l "L V	h\ „\ , , , \ Medveaicka
imeias	" ^	(§ ). Sfarobjelsk	Kleckaja3^ «
Krasnograd
Kamjiši _iere zovsk \r., . ihajlovka JfNikobjev
"iFrotovo
italir^grad
NižČirfkajaf^ ^epta Knvoj rog\X	rr-:^ Ciir.lja^ka-J / T^dlltovo 1

...OJ.,™.™ l"iA3 t o J----^^	nici-iMjja
A	JzHjmSS^^.	Mtlerovo ©Rusakov
^T^I^^rh^nr^nr.A - Kalači
^Nikopolj Vasilivka Fedon vkaL^^T/ • i-
_ Melits«
^rsonKahžvla^ ^
-Perekapj
Wolnovdža TaganrogjL
iJejstr
KoTelntkovo e0bi!naja
^B^ajsk"^^ ^jmovniki ž^rgovoj-
(Koščevskaja	»Remontnoje
ElisTae eJaškulj
njimi zopet Wilhelmsbaven. Prebivalstvo je imelo neznatne izgube. Lovci in protiletalska obramba so sestrelili 11 sovražnih bojnih letal.
Hudi Sisp v vzhodni Ukrajini
BerHn, 19. febr. Na področju jugovzhodno od Orla do Azovskega morja se na fronti, dolgi preko lOCOkm, nadaljuje krvava bitka med četami Osi in Stalinovimi tolpami. Spopad dobiva vedno večji obsefe '.n vedno večjo silovitost. Sovjetske sile pritiskajo od povsod, z.a st; napadajo besno obrambne postojanke, pri čemer kskor običajno ne gledajo na silne z* gube. Lahko se reče, da je vsaka ped zemlje, ki jo osvoje Rusi, plačana s stokratno cena tega. kar so svojčas plačali Nemci pri osvojitvi dotičnih tal. Sovjetsko vrhovno poveljništvo ima pri vsem tem edino ta namen, da bi potisnilo kolikor mogoče naprej grozovito vojno mašinerijo ki jo je vsa država kovala dvajset let. Sovjetsko poveljništvo je vznemirjeno nad možnostjo, da bi se njegova ofenziva, sesto-ječa iz divjih sunkov, ustavila. Sovjetski ge» nerali igrajo zelo tvegano igro. dočim nemško poveljništvo postopa po načrtu, zbira sile za trenutek, ko bodo prilike in okoliščine ugodne za odločilni odpor, ter je zaposleno edino z izvrševanjem svojega načrta po katerem bo sledil prej ali slej neizprosen silovit udarec
Med zadnjimi uspehi, ki so jih dosegli Rusi, je zopetna zasedba mesta Harkova Nemška obveščevalna služba je javila izpraznitev tega mesta in ni nikakor prikrivala veliki pomen udarca, kakor dela običajno britanska propa* ganda v sličnih primerih Harkov je bil nedvomno ena izmed najznamenitejših utrdb južne fronte in razen tega križišče prometnih potov izrednega pomena. Njegova izguba se torej ne more sprejeti na znanje z brezbrižnost« jo Na drugi strani pa se izpraznitev tega kraja ni smela več zavlačevati. Kakor je znano, so bile sovjetske čete že vdrle v mesto s se-verozapada, z vzhoda in z iuga ter osvojile predmestja, tako da so bile obrambne postojanke nemške posadke na severu 5n na jugu skoraj obkoljene ter niso bile več zmožne dolgo vzdržati silovitih napadov sovražnika
Ko se je izkazalo, da je smiseln in koristen odpor nemogoč, je nemško vrhovno pov»ijm» štvo izdalo logični ukaz za umik proti zapadu. Zadnja faza borbe se je razvila med hišami in po cestah v središču mesta, med iap-idai» nimi oddelki in oklepnimi vozovi Kakcr poročajo iz Berlina, je bilo mesto ob izpraznitvi skoraj nedotaknjeno. Le industrijski de1 mest* je bil popolnoma uničen in je od njega ostal samo ogromen kup kadečih se ruševin Vsi vojaški objekti in naprave, ki bi 'ahko prišli prav sovražniku/ so bili sistematično un čeni še nred izpraznitvijo.
Tudi v tem primeru je bil plen. ki so ga dobili Rusi v roke, naravnost neznaten, zlasti, kar se tiče ujetnikov To se je pokazalo že pri izpraznitvi Rostova. — Del civilnega prebivalstva je sledil nemškim četam ob izpraznitvi. Padec Harkova. pravijo berlinski vojaški krogi, vsaj za sedaj ne bo vplival na položaj obrambne fronte na zapadu mesta. Ob« rambne postojanke so ostale nedotaknjene in odločitev nemškega vrhovnega poveljništva je s tem dosegla svoj namen, kajti obrambna črta je ojačena in vrhovno poveljništvo je z umikom izključilo nepotrebne žrtve.
V Doncovem kolenu se nadaljuje brez motenj odmik nemških čet. Taktični manever se bliža svojemu koncu in južno krilo nemške fronte je s tem ojačeno ter zavarovano Prav kmalu se bodo videle prve posledice skrajšanja fronte in osredotočenja čet na ožjem pro« štoru. Za sedaj se opaža, da je položaj na za« padnem Kavkazu skoraj ustaljen, za kar gre hvala odličnemu odporu Nemcev in Rumunov, ki so vzdržali vse neprestane ruske napade.
Delovanje sovjetske vojske na jugu Ladoškega jezera kaže povišano silovitost, nima na ugodnih rezultatov. Potek bitke v tem odseku kaže. da Rusi ne bodo mogli v svojo korist popraviti fronte, čeprav napenjajo zadnje sile in mečejo v borbo vedno nove čete.
Snoči je iz nemškega glavnega stana prišla vsekakor zanimiva vest o izpremembi vremena skoraj na vsej spodnji fronti Na nekaterih področjih se je temperatura dvignila četo na 10 stopinj nad ničlo. Zemlja se je zmehčala, sneg se je začel tajati in s tem je vsako delovanje silno oteženo. To sicer ne pomeni, da b; bila ruska zima že končana in ni izključeno, da se bo prihodnje dni zopet ponovil hud mraz. vendar pa je to razločen znak da bo nastajajoča odjuga neizbežno zadržala rusko ofen« živo. (II Piccolo.)
Harkov v plamenih
Berlin. 17. febr. Harkov gori, Harkov je ▼ plamenu, Harkov je zavit v gost črn d'm. Vladna palača, tehnična visoka šola, astro« nomsko opazovališče. glavna pošta, skratka vse središče je zajel ogenj in najnovejši del Harkova se ruši v ognju in dimu Na desnem bregu reke Lopenj blizu jezerca v parku Ne-čen ter blizu pokopališča, skratka v vsem vzhodnem in južnem delu mesta, je divjala silovita borba, dočim so se po cestah, k' vodijo proti zapadu. neprestano pomikale velike množice beguncev na vozeh, saneh, kolesih- in peš. Desettisoči civilnega prebivalstva so si rajši izvolili tvegano in težko begunsko življenje, kakor pa. da bi padli zopet pod gospod« stvo boljševikov Taki prizori so nekaj stal* nega in vsakdanjega, odkar traja umik. Ta beg civilnega prebivalstva je odločna obtožba Stalinovega režima.
Prvi požari so nastali v mestu zjutraj 16. februarja Povzročilo jih je sovjetsko topništvo, ki je z obstreljevanjem podpiralo prodiranje ruskih čet v severnih mestnih delih. Obstreljevanje je bilo strahovito in se ie nadaljevalo ves dan brez ozira na civilno prebivalstvo in na javna poslopja. Istočasno so nemški ženijci uničevali naprave vojaškega značaja in ov.nui sovražnikov pohod « tem. da so mu postavljali na pot neprodirne stene plamena ;n ogromne kupe ruševin Rusi so zato zprememli svojo prvotno smer prod:ranja. Ognili sow središču mesta in ga hoteli obkoliti z zasedbo predmestij, kjer pa so naleteli na silovit nem« ški odpor, ki mu niso bili kos. Pozno popoldne so nekateri oddelki nemške vojske m oborožene SS celo prešli v protinapad in so pn-siliii Ruse k umiku Napadalci so morali iz« prazniti nekatere glavne prometne žile ogro» mnega mesta. S tem Nemci gotovo niso nameravali osvojiti vsega Harkova. kajti postopna izpraznitev je bila že pred nekoliko dnevi odločena, marveč so hoteli samo zavreri zasedbo mesta, da bi dokončno v redu izvršili izpraznitev. To se je tudi zgodilo po načrtu in 17 februarja zjutraj je bila izpraznitev končana. Zaradi teh nemških protinapadov je ime« lo na tisoče in tisoče ljudi dovolj časa da so zapustili mesto in se rešili na varno. V predmestjih Harkova je še nekaj časa ostalo nekoliko nemških žaščitnic. ki so imele nalogo, da ščitijo begunce in zadržujejo rusko napredovanje. Ni torej res. kar razg!asajo iz Mo* skve. da je bilo vse mesto že takrat izpraz« njeno. Tudi v primeru Harkova se je nemškim četam posrečilo uiti sovjetski obkolitvi in se v popolnem redu odmakniti od sovražnika. Ruski cilj gotovo ni bil samo zasedba večjega ali manjšega ozemlja marveč jim ie šlo za enostavno uničenje nemške vojske Tega Rusi niso dosegli m to se bo občutilo v bodočem razvoju oneracij. (Corriere della Sera.)
Sovražne letalske izgube nad Wilhelnisbavei>om
Berlin, 19. febr. s. Kasno snoči je sovražnik metal zažigalne in rušilne bombe na področje Wilhelmshavena. Sestreljenih je bilo 9 sovražnih bombnikov.
4 so 3 letal sestreljenih
Berlin, 20. febr. s. Doznava se iz vojaškega vira, da je eskadra lovcev pod poveljstvom podpolkovnika Trautlofta včeraj sestrelila v letalskih dvobojih nad severnim odsekom vzhodne fronte 33 sovjetskih letal. Tako je od pričetka vojne sestrelila doslej 4.000 sovražnih letal.
Angleži pstofsili nemško bolniška ladjo
Berlin, 19. febr. Iz vojaškega vira se do» znava, da so angleške podmornice 5 decembra lani potopile v Sredozemskem morju nemško bolniško ladjo »Graz« Bolniška ladja je od-plula 3- decembra z nekega italijanskega pristanišča, da bi vkrcala v Bizerti ranjence. Ko je bila afriška obala že na obzorju in ie ladja plula popolnoma razsvetljena in z dobro vidnimi znaki Rdečega križa, so jo v jutrnj;h urah 5 decembra zadeli torpedi ter se je kmalu nato potopila. Italijanske stražne ladje so rešile 17 vojakov nemške sanitete in 11 članov posadke grške narodnosti Pogrešajo 13 nemških sani-tetcev, enega vojaškega zdravnika italijanske mornarice in 39 članov posadke gr&e narod* nosti.
Kriza angleškega parlamenta
Stockholm, 19. febr. s. Debata v angleški spodnji zbornici o Beweridgejevem načrtu se bo nadaljevala v ponedeljek. Politična kriza, ki je nastala zaradi tega načrta, se ne more smatrati kot odstranjena, kajti v laburistični stranki bodo gotovo nastali hudi razkoli. 119 reakcijonarjev, ki so glasovali proti vladi, je odločenih bolj kakor kdaj nadaljevati odpor do kraja. Laburistični ministri, ki sedijo v vladi, so v zelo kočljivem položaju. Med tistimi, ki bodo glasovali proti vladi, je tudi stari Lloyd George s hčerjo poslanico, dočim je njegov sin, ki je v vladi minister za kurivo, moral glasovati za vlado.
Vojaška posvetovanja vNankingu
Nanking, 19. febr. s. Začela je zasedati posebna vojaška konferenca, ki bo trajala tri dni. Predsednik narodne kitajske vlade Vangčingvej je v svojem uvodnem govoru poudaril pomen naloge, ki pripada Kitajski, da zavaruje zaledje japonskih oboroženih sil V preteklem decembru so se njegovi razgovori v Tokiju s predsednikom japonske vlade To jam zaključili v skupnem prepričanju, da bo vzhodna Azija za milijardo ljudi prav gotovo dosegla zmago, ki bo pomenila utrditev področja skupnega blagostanja.
Pred prehodom na dnevni red je spregovoril tudi japonska general Matcui, vrhovni svetnik kitajske narodne vlade.
Izročitev koncesij
nacionalni Kitajski
Šanghaj, 19. febr. s. Japonski poslanik na Kitajskem Singor Tajiri je izjavil dopisniku lista »Tairiku Šimpo«. da bodo Kitajcem izročene najprej japonske koncesije, nato p* mednarodne in francoske koncesije.
Odstranitev 2Mov
Iz šanghaja
Santrhaj, 19. febr. s. Japonske vojaške oblasta so odredile, da se morajo od 18. maja naprej vsi Zidje brez narodnosti, ki so po letu 1937. pribežali v Sanghaj, preseliti s svojimi pisarnami ali trgovinami na določeno področje onstran reke Vangpo, ki je določeno za Zide in odkoder se morajo vsi ostali prebivalci odstraniti. Zidje, ki delajo v nežidovskih podjetjih, bodo lahko hodili na delo s poeebnkn dovoljenjem, ne bodo pa smeli tam stanovati Javljajo o enegičnem nadziranju cen živilskih potrebščin, ki so se v enem let« podražile ck> 3000 odstotka«.
Gandhijev® stanje je postalo kritično
Naraščajoče ogorčenje med indijskim prebivalstvom
Bangkok, 19. febr. s. Zdravstveno stanje Mahatme Gandhija je od ure do ure slabše. Ujetnik je zelo slab in težko diha. Zaradi anemije in povečanja slabosti srca, se je vrsak trenutek bati katastrofe. Gandhi z muko govori in se skoraj ne zanima več za dogodke okoli sebe. Vsen 7 zdravnikov, ki so ob njem, se je soglasno izjavilo, ca je njegovo stanje skrajno resno.
Podkralj je ponovno odbil Gandhijevo prošnjo, da bi govoril s katerim od svojih siodbenikov, z izjavo, da ne more prevzeti odgovornosti za kršenje jetniških predpisov, ki ukazujejo absolutno izolacijo političnih jetn kov. Celo Gandhijev sin De-v« das ni mogel doslej dobiti dovoljenja za obisk svojega očeta. Sir Mohod.i, član vlade podkralja, je skupno z nekaterimi svojimi indijskimi tovariši demisioniral v znak protesta proti čezmerni strogosti, ki se uporablja do Mahatme. Izjavil je tudi v imenu svojih tovarišev, da noče deliti odgovornosti vlade v New Delhiju, ki ollltno ne ve, kakšne posledice bi lahko imela Mahatmova smrt v ječi.
V vsej Ind.iji se nadaljujejo protestne demon~trac:je proti angleški oblasti in demonstracije vzajemnosti z Candhijem. V vseh natrpanih svetiščih molijo za njegovo osvoboditc-v. Poročajo, da je tudi p: --.>r--ln.'k ird:jske lige v Severni Afr'ki ostro protestiral zaradi držanja Mahatme <" v Ulja v zaporu. Izjavil je, da je liga, ki ima več ti seč članov, globoko ogorčena rnd človekom, katerega edina kr'vda je, da hoče svobodo in neodvisnost svoje d * ■ • -,-,.*:ne.
Stockho-m, 20. febr. s. Vesti o poslab-šnnju Gandhijevega zdravja so napravile globok vtis v Londonu, kjer so se indijski zastopniki sestali na sestanku, na katerem so molili za njegovo rešitev. Stvar zavzema zelo resen značaj, bodisi zaradi šlev'la udeležencev tega sestanka, kakor
sebno brzojavko izrazila svoje simpatije za Gandhija in željo, da bi bdi takoj izpuščen na svobodo.
Listi se skušajo znajti v tem kočljivem vprašanju, toda revija »News Statesman« piše odločno, da se mora vlada na vsak način sporazumeti z Gandhijem, ker bi bilo sicer prepozno. V odgovornih krogih zasledujejo z vznemirjenjem razvoj indijskega vprašanja. Kakor poročajo britanski poročevalci iz Indije, je eden izmed Gandhi j evih zdravnikov izjavil: Bil bi čudež, ako bi Gandhi po treh tednih posta ostal živ, vendar pa je seveda tak čudež vzlic vsemu mogoč, ako upoštevamo njegov posebni telesni ustroj. Eden izmed Gandhi j evih zdravnikov, dr. Roy, je naprosil prijatelje Gandhija, naj ga ne obiskujejo zaradi slabosti.
Ameriška samopašnest v Indiji
Rim, IS. febr. s. Ameriška revija »New Week« objavlja pod naslovom »Yankee v Indiji« pester opis delovanja zvezdnate republike ■v angleški koloniji in življenja ameriških voja« kov. Amerika je zgradila številna letališča, popra vljaln:ce in obmejne utrdbe. Američani niso spregledali nobene prilike, da bi ne zadali ma-jajočemu se ugledu Angležev nove udarce in razširili na vseh področjih svoj vpiv kljub pasivnemu odporu angleških oblasti. Ameriški vojaki so se presenetljivo prilagodili življenjskim razmeram v Indiji Na razpolago so jim razne udobnosti Nekateri si privoščijo celo razkošje, aa imajo indijske služabnike. Revija navaja med mnogimi epizodami ki kažejo stopnjo discipline v vrstah ameriške vojske, da je neki podoficir grajal nekega vojaka, ker je ime! slabo osnažene škornje, vojak pa je od« govoril: Bom to povedal svojemu služabnku. Revija poroča nadalje, da so tudi slabe strani v udobnem življenju ameriških vojakov v Indiji. Zlasti se vojaki pritožujejo zaiadj po-lanjkanja mesa. Mesa ni, pa tudi drugih živil i primanjkuje navzlic neprestanim rekvizicijam, s katerimi se država izstraduje. Revija prizna« va. da je težko rešiti to vprašanje, ker Indijci nočejo pobijati krav, ki jih smatrajo za svete živali, uživati se pa tudi ne more t-vinjsko meso. da bi se še bolj ne razburjali muslimani, ki so kakor vsi Indijci že vsega siti.
predvsem zaradi dejstva, da so se to pot 1 manjkanja mesa. Mesa ni, pa tudi drugih živil prvič v Angliji tudi muslimani udeležili prireditev in uradnih molitev za Gandhijevo zdravje.
Laburistični šef in poslanec Grenmvood je sprejel indijsko odposlanstvo, ki namerava zaprositi za takojšnjo osvoboditev Gandhija. Laburistična stranka je s po-
iit anglosaškega sveta
Nas^ratasječa si ssaziranfa o bodoči usodi sveta, predvsem
pa Evrope
Bern, 18. febr. Neki ameriški govorni-šk izlivi kažejo zadrego, v kater1 se »združen' narodi« vedno znajdejo, ko hočejo obeležiti skupne vojne cilje in prepričati na-roclo, da bi v primeru njihove zmage vse šlo kakor po olju, čeprav so nj'hovi material:; mteresi in politična načela različna in med seboj nasprotujoča.
Bivši ameriški veleposlanik v Moskvi Davrcs je namreč govoril v New Yorku o m ru, ki bi ga mogle in morale organizirati Kita.'ska, Rusija, Anglija in Amerika: »Njihova pojmovanja se v tem pogledu sicer zelo razlikujejo med seb:j, zlasti glede ca politična in verska vprašanja, toda ta vprašanja bodo morala biti urejena, kakor bo pač najbolje kazalo. Navzlic tem razlikam v mnenjih pa bodo morale velesile sodelovati, ako hočejo ohraniti svetovni mir.«
Kako bo to mogoče izvesti, veleposlanik ni razložil, pač pa se je potrudil splesti slavospev izredni politiki Zedinjenih držav in osvetliti, da so njegova mnenja v pogledu ameriške državne crgamzacije povsem razlčna od mnenj ruskih vodilnih krogov, toda Evropa ni Amerika, ruski voditelji ne žele posegati v amer ške zadeve. Zato se je Dawies poklonil njihovi iskrenosti *n pogumu ter je celo zatrdil, da je »Sovjetska zveza med »združenimi narodi« država, ki najbolj iskreno in najbolj pogumno prispeva k ustvaritvi mirnega in svobodnega sveta«.
Tud' Sumner Welles je v nekem govoru po ameriškem radiu govoril o praktični uporabi »Atlantske karte«, čeprav je Rusija ni podpisala. Welles je govoril ob otvoritvi tako zvanega »meseca združenih narodov«, toda moral je pr; tem sam ugotovit1, da so se otvoritve sicer udeležili zastopniki Kitajske, Anglije, Zedinjenih držav in Mehike, da pa na njej ni bilo sovjetskih zastopnikov. Moskva je ponovila primer iz Casablance.
Nam vsem je žal, je dejal govornik. da danes ni med nami zastopnika tistega velikega naroda, čigar sijajni odpor vs; -b. čudujemo. Priznati moramo in poudariti da je navzočnost Sovjetske zveze na vseh zborovanjih »združenih narodov« nujno potrebna. Ko je nato govoril še o vprašanju »Atlantske karte«, je dodal: »Od mnogih — in tudi od onkraj Pacifika — sli?'mo pripombe, da je ta označba svetovnih ciljev »združen;h narodov« premalo jasna in da bi jo bilo treba točneje ie nedvoumneje opredeliti, meni pa se zdi, da je dovolj točna. Res je, da niso načela in cilji nič drugega kakor besede in fraze in takšne tudi cetanejo, ako se ne spremene v dejanja Priznam tudi da je izvedba »Atlantske karte« nedvomno najtežavnejša naloga, ki nas čaka. Tudi pred 25 leti smo mislili, da bi v svobodnem svetu morala vladati mir in pravo, toda ta misel ni postala meso.
tajska in Rusija sporazumejo že sedaj o izvajanju Atlantske karte tako, da bi jo lahke spremenili v dejstvo že takoj prvi dan po zmagi.«
V Ameriki sta torej dve strujj. Prvo predstavljajo tisti, ki bi Evropo prav radi prepustili boljševiškemu kaosu, samo da bi porazil' Os in da b; mogli nato razpolagati z angleškimi silami proti Japonski; drugo pa tisti, ki spoznavajo, da bi to ne bilo niti v ameriškem interesu, in se zato trud:jo, da bi Rusijo navezali nase in jo pripravili do sporazuma glede izvajanja »Atlantske karte«. V praksi pa sta si obe struji enaki in sicer iz dveh razlogov: prv'č zato, ker Rusija s svejim odtegovanjem od manifestacij združenih narodov dokazuje, da ne želi prevzeti n kake obveznosti; drugič pa zato, ker bi London in Wash'ngton ne mog. la prisiliti v primeru sovjetske zmage Rusije da bi spoštovala prevzete obveznosti, čeprav bi kako krpo papirja zares podp:-sala. Vse te ameriške manifestac'je pa so v toliko zanimive, ker nam jasno kažejo, da se v Zedinjen:h državah v polni meri zavedajo, da so Evropo izpostavili nevarnosti katastrofe, proti kateri moskovsk' zavezniki nič ne'morejo; pa tudi zato, ker še bolj poudarjajo nujnost evropskih narodov. da strnejo sveje sile za docego zmage. (Stampa Sera.)
„Prima linea"
Izšla je 16. številka 2. letnika tega skrbno ure-jevanega glasila Zveze borbenih fašijev v Ljubljani z naslednjo zanimivo vsebino:
Enrico Barilli razpravlja na uvodnem mestu o pomenu pomorskega činitelj^ in poda;a poučen pregled italijanske pomorske veljave; Renzo Arnoldi piše ▼ drugem članku o »prerokih«, dotikajoč se v zvezi s tem trdnosti notranje fronte; Buttafava nadaljuje svojo skrbno se» stavljeno razpravo o »šolski listini« katere prva dva dela smo tudi mi objavili, razpravljajo« to pot o »pripravi učitelja« (objavili bomo tudi to nadaljevanje); nadaljnji članek je posvečen ju« naštvu fašističnih legionarjev po neposrednem pripovedovanju; zanimiv je pregled književnih novosti, ki ga na kratko podaja Jusik Achra-fian. Gianni Cagianelli je prspeval »Sprehod po zoološkem vrtu«, ki je ilustriran; Walter Pczzi pa piše o slikarskih razstavah v Milanu (Pino Ponti in Rumun Dragutescu). Četrta stran tednika je posvečena »Izgledom italijanske proizvodnje po vojni« in prikazuje poljedelsko, industrijsko in trgovsko področje (avtor Mario Bezzola). Peta stran je kakor obi« čajno posvečena Stranki in borcem, šesta pa to pot vseučiliščnikom: M. Tabellini piše o ^Delavcih in dijakih«, Gian Luigi Gatti pa o dijaku kot »prvem delavcu v novi Evropi«. Razen teh glavnih člankov je seveda polno zanimivega drobiža in glas, izmed katerih naj opozorimo zlasti na gloso na prvi strani: »Novi ritem«, ki ironizira partizanska prizadevanja, di bi v italijanskem narodu našli razumevanje za svojo nečloveško borbo.
Brezplačni tečaji Italijanščine v železničarskemDopolavoru
Tiskovni urad Zveze Fašijev sporoča:
Po smernicah Pokrajinskega Dopolavo-ra, je Zelezničarski Dopolavoro organiziral brezplačne tečaje italijanskega jezika za svoje člane. Predvidenih je bilo 10 tečajev. Štirje delujejo redno že nekaj mesecev. Drugi tečaji se bodo začeli v kratkem na raznih mestnih in pokrajinskih železničarskih uradih. Tako bo vsem slovenskim železničarjem dana možnost, da se nauče italijanskega jezika.
S to skrbno izpodbudo Zelezničarski Dopolavoro izpopolnjuje svoje delovanje in izvršuje v celoti nalogo, ki mu je bila naložena od višjih hierarhov na področju moralne in materialne podpore članom. Dopolnila jo bo v kratkem ustanovitev Dopolavorove knjižnice, ki bo dostopna članstvu še ta mesec.
Prijava delavcev, zaposlenih pri težkih delih
Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino poziva delodajalce, da v nasprotju z dosedanjimi določili, tiskanimi na prijavah, predlagajo prijave delavcev, zaposlenih pri težkih m najtežjih delih, pristojnim občinskim preskrboval nim uradom takole:
za delavce, zaposlene izven mesta Ljubljane od 20. do 25. v mesecu za prihodnji mesec,
za delavce, zaposlene pri tvrdkah v mestu Ljubljani pa od 25. do 30. v mesecu za prihodnji mesec, zato. da bodo delavci dobilj celo dodatno živilsko nakaznico pravočasna
Delavci, prijavljeni kasneje po določenem roku, najdalje do 20. v mesecu za tekoči mesec, bodo prejeli dodatne živilske nakaznice samo z odrezki za preostali del mereča od dneva doopetja prijave. Prijave, ki bi jih delodajalci predložili po 20. v mesecu, se za tekceči mesec ne bodo upoštevale.
Razdelitev sira konsumentom
Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata sporoča, da debe ljubljanski potrošniki od 25. t. m. dalje pri svojih trgovc:h sir za mesec februar in sicer na odrezek C 60 gr parmezana ia na cdrezek D 150 gr mehkega sira.
Blazni ameriški načrti
V zvezi s sporom med De Gaullom im Giraudom in angleško-ameriškim sporom glede Francoske severne Afrike zaslužj posebno pozornost dokument, ki ga je prva objavila degolistična postaja Brazzaville v francoski Ekvatorialni Afriki in ki ga je po njej posnel uemški list »Frankfurter Zeitung«. Gre za dokument, ki so ga našli v Alžiru in ki je bog ve kako končal v rokah radia v Brazzavillu. Ameriške oblast1, so razpisale veliko nagrado za tistega. Ki bi jim ta dokument izročil. Na njem je podpis nekega »F R.«, ki je ali amerišk' oficir Frank Robertson ali neki Robert Fred, ki pripada ameriški informacijski službi.
Dokument razodeva amer ški politični program v Afriki in odgovarja ameriškim imperialističnim smern;cam na tem področju. Njegova glavna vsebina je naslednja:
Francoska severna Afrika šteje 18 milijonov prebivalcev, med njimi dva miljona in pol Evropcev in pol nvlijona Židov, ki imajo v svojih rokah od 65 do 80% vsega bogastva v deželi. Kor domače prebivalstvo ni posebno zanesljivo, dočim je evropsko prebivalstvo precej pod vplivom faš stičnih idej, bi se ameriška polit:ka v tej dežel'; lahko naslonila le na Žide, ki so že davno
ai« ■ .	,, . ,. . - , . . ^ izkazali svojo privrženost demokratskim
Ako bi se to ponovilo tudi to pot. bi svetu načelom ,n SJQ Afričane pozdravili kot re-
pretila še neprimerno večja katastrofa.«
Nato je v nadaljnjih izvajanjih priznai, da bi bio seveda preuranjeno prerokovati, kdaj bo mogoče uresničiti »brezpogojno kap'tulacijo« sii trojnega pakta, o kateri sta govorila Roosevelt in Churchill po konferenci v Casablanci, kajti vojna bo lahko Se dolga in krije v sebi še mnoga presenečenja, potem pa je zopet govoril o katastrofi, ki bi s utegnila pojavit' po vojni, ako bi »združeni narodi« sicer zmagali, ne bi pa b:li edini v p:gledu organ;zacije miru: »Nobene poti ni, ki bi bolj zanesljivo vodila h katastrofi, in nobenega sredstva, ki bi bolj zaneslj;vo vodil k uničenju, kakor to, da bi se »združeni narodi« po vojni pcjavili kot tekmeci na gospodarskem in finančnem področju, namestu, da bi sodelovali drug z drugim za dosego mednarodne stalnosti in blagostanja Ako se tvorno spričo te ogromne naloge znašli v medsebojni borbi, ne bo to koristilo nobenemu izmed združenih narodov, temveč bodo vsi brez razlike občutili posledice splošnega uničenja.«
Ako naj se prepreč' ta katastrofa (ki Jo v ostalem prav Anglija in Amerika zavestno pripravljata svetu), smatra Sumner Welies za brezpogoj-o potrebno, da če »Velika Britanija to Zedinjene države, Kr-
šitelje. Ta ž!dovsk; element naj bi bil oja-čen z dotokom ameriških Židov. Palestinski primer jasno kaže, da ni mogoče ustvariti življenjske skupnosti Židov z muslimanski prebivalstvom. Zato naj bi se primerna vplivna področja enih in drugih strogo ločila.
Na teh osnovah razvija dokument naslednji program rešitve vel kih kolonisacij-skih in preseljevaln'h vprašanj: Muslimansko prebivalstvo, kj ga v glavnem sestavljajo »pritepenci«, naj bi se vrnilo na vzhod, odkoder je pred .stoletji prišlo. V ameriškem interesu bi bilo dovolj, ako bi jih poslali onkraj Nila. Francozi, ki jih je blizu miljona, naj bi se vrnili v domovino, zlast4 v južno Francijo, kjer je naseljenost zelo redka zaradi pojemaja rojstev. Italijani, ki jih je kakih 200.000. in Spanci, ki ne štejejo nad 3000 duš, naj bi ostali v deželi, saj gre za prebivalstvo, ki se zlasti v Tunisu rado prilagodi domačim razmeram.
Kako naj bi se pa izpolnila praznina, ki bi nastala z cdselitvijo 7 do 8 nrlijonov
preb'valcev? Avtor navedenega dokumenta je našel na to vprašanje enostaven odgovor: Ta praznina naj bi se po njegovem mnenju izpolnila z močnimi kontingenti ameriških črncev, s č'mer bi se pod ameriški pi vodstvom ustvarila osnova za širšo
kolonizacijo afriške celine. Amerika bi s tem razširila svoj vpliv na vso Afriko.
Navzlic fantastjdnosti tega načrta, pripominja »Frankfurter Zeitung«, bi izvedba tega programa ne bila brez osnove. Znano je, da so Američani nekaj podobnega že izvedli v Liberiji, kjer so naselili črnce jn druge Američane.
Dokument navaja nadalje potrebo, da se ustvari poseben vodilni razred ameržkih črncev, ki naj se vzgoje v duhu njihovega novega afriškega poslanstva. Razložilo naj bi se jim, da jim pripada na afriški celim izredno važna vloga in da bodo dejanski predstavljali na tem ozemlju vodilni sloj. Pri tem se lahko izkoristi njihovo razpoloženje, saj je znano, da b' rajši živeli v Afriki kot gospodarji kaker pa v podrejenem položaju v Ameriki.
Glede na njihovo znano ameriško podjetnost, bi približno 15 mUijcnov ameriških črncev v manj kakor 50 letih lahko izpolnilo vse vrzeli na afriškem kontinentu. Ako pa naj se iz Afrike napravi druga Amerika, je nujno potrebno, da so pravi afriški voditelji ameriški židje. Tako bi se 'ahko ustvarilo idealno vodstvo v smislu piramide, katere csnovo bi tvorlo domače afriško prebivalstvo; nad njim bi bili vseljeni ameriški črne'; tretjo skupino bi tvorili izbranci iz teh vrst ameriških črncev, najvišjo pa Američani židovske rase, za kar bi zadoščalo kak:h 1000 ljudi.
Načrt je seveda daleč od kakih idealntn nagibov, saj ne more prikriti ameriškm izkoriščevalnih namenov v Afriki. Avtor načrta tud' predvideva cdpor nekaterih ameriških poetičnih krogov ter navaja v zvezi s tem nekaj značilnih namigovanj na Roosevelta ta njegove nesmiselne obljube ameriškim črncem. Seveda je zelo težko presoditi verodostojnost tega dokumenta 'n ugoteviti, kdo je prav za prav njegov avtor. Vsekakor pa je značlno. da je njegovo vsebino prvi podal radio Brazzaville, ki je v degolističnih rokah, že to nam kaže. da je dokument zbudil dvome in sume Francozov, ki se boje za usodo francoskega imperija, v nič manjš' meri pa ri izzval sumov pri Angležih in seveda pri Giraudu. Zanimivo je še tc. da je bila vsebina tega dokumenta objavljena prav na dan, ko sta se Church'11 in Roosevelt v Casablanci trudila, da bi dosegla glede Fran. coske severne Afrike sporazum ali kompromis.
Kadar prpdajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase!
Gospodarstvo
Razvoj italijanske industrije stekla
Iz svetovno znane italijanske steklarske ->brti se je v zadnjih desetletjih razvila mogočna industrija, ki je prevzela vse tradicije obrti, obenem pa je omogočila kritje rastoče potrebe domačega trga. Spričo doseženega napredka je Italija v svetovni vojni proizvodnji stekla stopila že na četrto mesto. Po zadnjem štetju je v vsej Italiji 762 steklarskih obratov, od tega 470 obratov večjega obsega (med njimi 25 velikih delniških družb z glavnico preko četrt milijarde lir). Vpoštevajoč obrtne obrate je bilo pred vojno v Italiji zaposlenih v steklarski stroki 35.000 delavcev, vrednost proizvodnje pa je bila ocenjena na pol milijarde lir.
Medtem ko je še leta 1929. uvos stekla iz inozemstva presegal izvoz, je šlo pred vojno že 8% italijanske proizvodnje stekla v inozemstvo. V pogledu surovin se je-Italija v zadnjem desetletju docela osamosvojila. Potreben kremenčev pesek pridobivajo v Istri in Toscani. Uvoz kremenčevega
peska, ka je znašal še leta 1934. 150.000 ton je štiri leta kasneje padel na 11.000 ton.
Italijanska Industrija stekla proizvaja
vse mogoče vrste stekla, med drugim tudi surovo in polirano kristalno steklo v debelosti 1.5 do 38 mm in v ploščah do 21 kv. metrov. Specialni proizvod italijanske industrije stekla so steklene plošče za oblaganje sten iz cementnega stekla, nadalje steklo za električne gorilce, specialno steklo za laboratorije in najboljše vrste stekla za optične instrumente. Pospeševanju proizvodnje stekla za optiko služi poseben laboratorij znanstvenega instituta za orc'zvo-de bora in kremena, čigar proizvodnja opi_ tičnega stekla je znašla leta 1937. že 10.000 kilogramov. Poleg tega pa je bil lani ustanovljen v Muranu pri Benetkah preizkuše-valni zavod za steklarsko industrijo, ki bo igral važno vlogo v bodočem razvoju te industrijske panoge.
Gospodarske vesti
= Ljubljanska kreditna banka bo Izplačevala s 1. marcem 1943 stara dobroimetja kakor sledi: 1.) vsem starim vlagateljem do L 50.000.— se izplača nadaljnja 5% kvota na kapital; 2. vsem starim vlagateljem nad L 50.000.— se izplača nadaljnja 3% kvota na kapital. Izplačila kvot se izvršijo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26. maja 1932, pri čemer se predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 31. marcu 1943 nedvignjene kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune.
= Sprememba meničnega zakona na Hrvatskem. Na Hrvatskem je izšla novela k meničnemu zakonu, po kateri se rok zastaranja menic nasproti izstav;teliu in indosantom podaljša od enega leta na dve leti po izvršenem protestu.
= Vojni liziko pri življenjskem zavarovanju na Hrvatskem. S posebnim zakonskim dekretom je bil na Hrvatskem predpisan prevzem vojnega rizika pri življenjskem zavarovanju zasebnih zavarovalnic, kar velja za življenjska zavarovanja do 500.000 kun. pri osebah, ki so v vojaški službi, pa do 100.000 kun. Jamstvo za vojni riziko mora biti predmet dodatnega zavarovanja k življenjskemu zavarovanju, za kar se računa premija 6 promile na leto od zavarovane vsote, pri zavarovanjih, ki zapadejo v vojnem času, pa 1 odstotek.
= Omejitev sej upravnih svetov v Nemčiji. V zvezi z ukrepi za mobilizacijo vseh delovnih rezerv in vse produkcijske kapacitete gospodarstva je nemški državni gospodarski minister poslal državni gospodarski zbornici odlok, v katerem priporoča omejitev števila sej upravnih svetov posameznih družb z namenom, da se zmanjša potreba potovanj na take seje. Števiio sej naj se omeji na minimum in se naj za vsako sejo pripravijo vsi potrebni predlogi. Izrecno opozarja odlok tudi na možnost, da se v nujnih primerih sklepa po pismeni poti. V državni upravi se je tako sklepanje po pismeni poti že praktično uveljavilo.
= Izvedba kmetijskega obdelovalnega načrta v Srbiji. Poročali smo že o kmetijskem obdelovalnem načrtu, ki ga je izdala srbska vlada in o katerem je nedavno govoril na beograjskem radiu srbski predsednik vlade general Nedič. Sedaj je še kmetijski minister izdal apel na vse kmetovalce, v katerem poudarja, da se mora obdelovalni načrt, ki je bil izdelan lani v jeseni, v polnem obsegu izvesti. Da se olajša izvedba tega načrta, so bili doslej v 1200 krajih Srbije prirejeni sedemdnevni učni tečaji, na katerih so kmete poučili, kakšna je njihova dolžnost in so jim dali tudi vsa potrebna navodila za pomladna dela. Poleg tega posveča srbska vlada posebno pozornost tudi razvoju živinoreje. Popisani so bili vsi plemenski biki in vpisani v knjige, tako da je dana osnova za kontrolo. Obsežna navodila za izvedbo obdelovalnega načrta so dobili okrajni kmetijski referentje in predsedniki občin. Izvajanje načrta bo vlada nadzirala s pomočjo posebnih strokovnih organov in. bodo kmetje, ki načrta ne iz-vrše, poslani na prisilno delo.
= Kmečki dolgovi v Srbiji. Glede na zboljšanje plačilne zmožnosti kmetov je srbska vlada s posebno naredbo spremenila določbe stare uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Razne olajšave, ki so bile v prvotni naredbi predvidene, odpadejo in tudi plačilni rok se skrajša. Za dolgove preko 500.900 din odpadejo vse dosedanje olajšave.
= Uvedba plinskib generatorjev v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem ustanovljena posebna šola za izvež-banje tehničnega personala, ki oskrbuje motorje s plinskimi generatorji. Uvedba plinskih generatorjev je v zadnjem času naglo napredovala. Sicer je bila že v letu 1940. izdana naredba, ki določa obvezno predelavo stacionarnih motorjev preko 25 konjskih sil na pogon z generatorskim plinom. ki pa se ni mnogo upoštevala. Lani je bila 6. oktobra pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji ustanovljena centrala za plinske generatorje z namenom, pospeševati predelavo motorjev in tehničnih naprav na pogon z generatorskim plinom in olajšati predelavo motorjev samih ter dobavo generatorjev. Ta centrala je poskrbela, da so nemške tvornice dobavile sestavne dele, ki so potrebni za predelavo motorjev, zlasti Die-selovih, pa tudi potrebne specialne stroje za ceneno pripravljanje lesa za generatorje pri motornih vozilih. Iz Nemčije so prispeli tudi potrebni generatorji za pogon z ogljem, ki se uporabljajo pri osebnih avtomobilih. Generatorji, ki so potrebni za stacionarne motorje, se po nemških načrtih izdelujejo v Srbiji sami. Kot kurivo za plinske generatorje pa prevladuje les. ki je v zadostni količini na razpolago. Sedaj pa se vrše tudi priprave za uporabo rjavega premoga, odnosno koksa iz rjavega premoga. V zadnjem času pa so pričeli predelavati tudi traktorje na pogon z generatorskim plinom.
— Racioniranje premoga v Švici. Poročali smo že o omejeni možnosti uvoza premoga v Švico. Uvoz je znašal lani 1.9 milijona ton nasproti 2.2 in 2.7 milijona ton v prejšnjih dveh letih in preko 3 milijone ton pred vojno. Švicarski zvezni svet j« nedavno izdal nove določbe glede omejitve potrošnje premoga. Osnovni kontin-
gent za industrijsko potrošnjo premoga je določen na 65%. Dodelitve premoga se ravnajo po važnosti posameznih podjetij. Prednost pri dodelitvi imajo podjetja vojnega gospodarstva, izvozna industrijska podjetja in podjetja za nujno oskrbo domačega prebivalstva. Najbolj je omejena potrošnja za hišno kurjavo.
= Naraščanje obtoka bankovcev v Egiptu. V zadnjih letih se je obtok bankovcev v Egiptu v naglem tempu povečal, predvsem zaradi tega ker mora izdajati egiptska Narodna banka bankovce za potrebe angleške vojske proti izročitvi britskih zakladnh menic. Tuli znatnejši dvigi hranilnih vlog pri egiptskih bankah so lani povzročili potrebo odobritve znatnih kreditov denarnim zavodom. V teku lahkega leta se je obtok bankovcev povečal za 70% in je v decembru dosegel 90 milijard funtov nasproti 52.7, 37.3 in 26.4 ob koncu prejšnjih treh let. V avgustu leta 1939. je znašal obtok 22.p milijona egiptskih funtov. Od izbruha sedanje vojne se je torej obtok več kakor početvoril.
= Racioniranje čevljev v Zedinjenih državah. Docela nepričakovano je bilo v Zedinjenih državah uvedeno racioniranje čevljev. Kot vzrok navajajo okolrost, da se potroši za ameriško vojsko ena tretjina razložljivega usnja za podplate, že pred sedanjo vojno lastna proizvodnja usnja za podplate ni krila domače potrebe in je bilo treba usnje uvažati. Priprave za racioniranje so bile izvršene brez vednosti javnosti in preden so kupci navalili na trgovine. Ponovno se je izkazalo, da povzroči prekasna uvedba racioniranja v času, ko že primanjkuje dotičnega blaga, le še poostritev težkoč pri oskrbi, čim se v jav-, nosti izve, da bo eno ali drugo blago ra-! cionirano, ali da se pojavlja pomanjkanje, i navalijo ljudje na trgovine, da bi si na-j bavili zalogo. V zvezi z racioniranjem čev-! Ijev še poročajo, da bodo tvornice čevljev j v Argentini dobavile 1 milijon parov čev-! Ijev za ameriško vojsko. Zaradi pomanjkanja ladijske tonaže pa bodo morale argentinske tvornice same poskrbeti za prevoz v Zedinjene države na argentinskih ladjah.
Zunanjim naročnikom DOBRE KNJIGE!
Vse naročnike DOBRE KNJIGE, ki prejemajo knjige po pošti, opozarjamo, da je peta knjiga naše zbirke že izšla. Prosimo vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnine za januar in so knjigo v redu prejeli, da to store čim preje, sicer jim pet« knjige za februar ne bomo mogli poslati. Naročnino naj poravnajo po položnicah, ki smo jih priložili januarski pošiljki knjig.
GLE^At.lščE
DRAMA
Nedelja. 21 februarja, ob 14.: Deseti brat. Izven Cene od 15 lir navzdol — Ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 20 lir navzdoL Ponedeljek. 22. februarja, ob 15: Snegnl-čica. Zaključna nredri-ava za Gill.
Torek, 23. februarja: Zaprto.
•
Jurčfč-Golia: »Deseti brat«. Dramatizacija romana v 16 sl'kah. Osebe: Benjamin, graščak — Bratina, graščakinja — Gabri, jelčičeva, Manica. njuna hči — Levarjeva. Balček, sin — Bajde, Dolef — Lipah, Pi-škav—Peček, Marijan, njegov sin — Ver-donik, Martinek Spak — M. Skrbicšek, Kvas — Drenovec. Krjavelj — Cesar, Dra-žar — Raztresen Krivčevi: Plut, Pol. Ju-vanova, Sancinova, sodnik' — Nakrst. zdravnik — Košuta, lektorica — Kraljeva. Režiser: prof. O. šest, scenograf: inž. EL Franz.
J. Ogrinc: »V Ljubljano Jo dajmo!« Veseloigra v treh dejanjih. Osebe: Srebrin — Cesar, Rctija — . Juvanova. Marica — Levarjeva. Cen a — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec. Pavle — Peček, Neža — Rakarjeva, dve priči: Benedič'č in Brezigar. Režiser: Milan Skrbinšek. Scenograf: inž. E. Franz.
OPERA
Nedelja, 21. februarja, ob 16: »Thais«. laven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 22. februarja: Zaprto. Torek, 23. februarja, ob 17: »Janko in Metka«. Premiera. Red Premierski. Sreda, 24. februarja, ob 17: »Beg iz seraja«. Red Sreda.
J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih
slikah. Osebe: Athanael — Primožič, Ničla
—	Sladoljev, Palemon — Dolničar, suženj
—	Gregorin. Thais — Heybalova. Krobila
—	Mlejnikova, Mirtala — Polajnarjeva, Albina — Spanova. Solo plešejo: Bravni-čarjeva. Japljeva, Remškarjeva, Kirbos in Pogačar. Dirigent: N. Stritof, rež:ser: C. Debe vec, zborovodja: R. Simoniti, koreo graf: inž. P. Golovin, scenograf: A. Gerli. čeva, načrti za kostume: J. Vilfanova.
Neme priče ljubljanske preteklosti:
Mestni trg
Deželni knezi so že radi obsipali Ljubljano, odkar so ljudje pametovali, s svoboščinami in takimi pravicami, kakršne je uživalo le redko-katero mesto bodisi v bivši vojvodini Kranjski ali pa še kje drugod. Vso izredno blagohotnost pa so izkazovali deželnemu našemu središču predvsem zategadelj, ker so se meščani zave* zali, da bodo zmeraj popravljali in v redu vzdrževali na lastne stroške svoje dni prepotrebno mestno obz;djc krkor tudi mestne stražne stolpe in mostove. Toda isti visoki dostojanstveniki niso bili naklonjeni samo mestu kot take* mu. marveč so delili izvestne važne pravice, lahko rečemo, prednostne povlasbce, tudi po« sameznim stanovom, tako na primer žc v štiri-najvem n petnajstem stoletju ljubljanskim trgovcem kot odličnim pospeševalcem blaginje mestnega prebivalstva, da so smeli svobodno odhajati zaradi kupčijskih opravkov v tuje dežele in kraje širom po svetu Brez enakih in podobn h milostnih dovolil b; sc mogla Ljub-ijana pc.vzpeti zgolj z nepopisno težavo ali pa celo nikakor ne do priznane imenitnesti in upoštevanja vrednega bogastva, ki njune sledove tu in tam v njej še dandanes prav lahko opa* žamo in tudi občudujemo, kar velja kaj posebno glede mnog h starih, lepo zidanih posle pij.
Hudo se zato moti vsakdo, kdor nemara misli. da je bila nekdaj Ljubljana beraško in kra* marsko zakf-tno mcstccc. Častitljiva starost ne* k :tcr h tvrdk. ob^gaecn h s stoletnimi skušnja-nr. dokazuje še slej ko prej, da so koreninili n j. h c vi sprčetki na trdni, trpežni in pošteni p odstavi. Stare patrcijskc hiše ali hiše uglednih družin, viji če so v lahnem loku po obeh straneh sedanjega Mestnega trga, od znamenitega R. bbovega vodnjaka proti Staremu trgu, pre-zgovorno pričajo o lepih in dobrih časih ljub* Far.ke preteklosti. Večina teh hiš -ma na pročelju tri ali štiri ckna v enem nadstropju in le nekatere =o običajne stavbe s petimi do osmimi. Manjka poslopja so posedovali po navadi meščani, večja pa skoraj sam' plemenitniki.
(Preden jamem opisovati in naštevat5 bolj ali manj važne in zanimive reči o hišah na Mestnem trgu. moram povedati, da temelji tva-rina na podatkih, ki jih vsebujejo knjige, ne* natisnjeni izsledki znanstvenih zavodov in jav* n.' zemljiška knjiga Kot take pripomočke naj tu zlasti navedem: Alfonza Miillerja seznamek ljubljanskih hišnih posestnikov 1600 do 1898 v narodnem muzeju v Ljubljani; natisnjeni imeniki ljubljanskih hišn:h posestnikov 1782 do 1903; mestni arhiv in zemljiška knjiga v Ljubljani Avgusta Dimitza »Geschichte Krains«; »Trgovski "tovariš«, letnik 1934.; Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko« i. dr.) »
Prva hi"a na desni tik rotovža katerega bistveni sodel je dandanes, je imela, kar je bila se* ridana, že precej gospodarjev. Nieni imetniki so bili "v letih 1600 do menda 1664 grofi Thur-n (kot prvi Ludovik). Za njimi je posedovala hišo do leta 1760. rodbina Thalnitscher (tudi Dolnitscher. kratko in malo torej Dolničar). ki jc prav zaslužna za Ljubljano in našo kra-je\no zgodovino. V dolgi vrsti ljubljanskih žu= panov je bil Janez Krstnik Dolnitseher (mestni in deželni tajnik, več let tudi mestni sodnik) 57. in 60. mestni župan (prvič 1672—1678, dru* git 1692—1696). Leta 1696. če ne že 1688., mu je bilo podeljeno dedno plemstvo s pridevkom »Thalberg« (Thailperg). Poročen ie bi' z Ano Marijo, sestro zgodovinarja Ivana Ludovika Schoenlebna. Njun sin Janez Anton rojen dne 9. februarja 1662, ki se je posvetil duhovništvu, je postal doktor bogoslovja, član deželnih stanov in leta 1700 ljubljanski stolni dekan. Kot tak si je sila prizadeval za porušenje stare stol* niče in za zgraditev veličastne sedanje kakor tudi za zidanje semenišča. Umrl je dne 15. no'-vembra 1713. Nadaljnji njun sin dr. prava Ivan Gregorij Thalnitscher de Thalberg je bil in je slaven domovinski zgodovinar Lastniki hiše so bili za navedenimi Dolničarji njihovi neposredni sorodniki kot dediči. In za temi je melo hiiio dvajset let ljubljansko mesto, od katerega si jo je pridobil (1780) Karel pl Strahlendorf ter jo obdržal samo malo oasa. zakaj že izza leta 1786. sta označena v starih listinah kot njena lastnika imovita in kaj ugledna veietržca An* te,n Damiani (tudi Domiani) in njegov sin Franc Ksaverij Damiani. Anton, že leta 1766. predsednik grenvija ali združenja trgovcev, je umr! dne 8. septembra 1799, ko mu je bilo 74 let. Naš narodni muzej hrani dve doprsni sliki v naravni velikosti kateri pr kazujeta niega in
njegovo drugo soprogo FrančiŠko, rojeno So-
panovo. Sliki je zapustil muzeju Gustav Kosti, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, v smislu določila oporoke z dne 12. januarja 1879. Francozi so leta 1§09. med več najodličnejšimi ljubljanskimi meščani, ki so jih priprli zaradi go* tovoati plačila določene kontribucije (vojnega davka), izbral; za talca tudi Franca Damianija. (Podatki o omenjenih dveh veletržcih so po*
vzeti iz letnika 1898 lista -»Arga«.) Nadalje je znano, da se je ustavil pri Antonu Damianiju dne 26. februarja 1797 na svojem vojnem umikanju feldmaršal (izza 1. 1761.) Dagobert Sieg-mund grof W u r m s e r, ki se je rodil dne 7. maja 1724 v Strassburgu ter je bil sprva francoski častnik, pozneje pa je prestopil v avstrijsko vojsko, v kateri je kot višji poveljnik sodeloval na več važnih bojiščih. Poleti 1796. je prevzel poveljstvo nad vojaškimi trumami v Gorenji Italiji. Ko je premagal Bona* parte njegove roje pri Castiglioneiu, Roveretu in Bassanu. se je odločil za poskus, oteti Man-tuo, obkoljeno od Francozov. Sreča mu ni bila mila, zakaj že dne 8. septembra je bi! zajet in dne 2. februarja 1797 se je mora! vdati. Umrl je še isto leto, dne 21. avgusta, na Dunaju. — V tej hiši je bil med leti 1780. do 1894. sedež ljubljanske glavne pošte, katere oskrbnik Jakob pl. Vischer je moral dajati, kadar je vzbuhnil kje v mestu požar, na uporabo konje, ki so prevažali sicer iz kraja v kraj potujoče ljudi in poštne pošiljke. — Dne 20. januarja 1817 je kupil hišo čislani ljubljanski meščan Franc G a 11 e, soustanovitelj Kranjske hranilnice.
V Ljubljani je zboroval med meseci januarjem in majem leta 1821. kongres, odnosno je bil sestanek zavoljo posvetovanja in sklepa-
nja o skupnih veiepolitičnih rečeh. v navzoč*
nosti avstrijskega cesarja, ruskega carja, kralja obeh Sicilij' in vojvode iz Modene. Na kon> gresu so bile zastopane, razen držav, ki so jim vladali pravkar omenjeni monarhi, še Sardinija, Toskana, Prusija, Hannoverska (proglašena na kongresu, vršečem se na Dunaju v mesecih od septembra leta 1814. do junija leta 1815., za kraljevino; zdaj je druga največja pruska pokrajina). Hessen-Kasselska (do leta 1866. samo-stojna državica in članica nemške zveze), Danska, Portugalska, Francija in Velika Britanija kakor tudi je na njem zastopal papeža poseben odposlanec. Prav mnogi odlični kongresniki so stanovali, ker je sila nedostajalo_hotelskih pro« štorov, kar pri meščanskih družinah. In tako sta bivala za časa znamenitega sestanka tudi v Galletovi hiši knez Volkonski, pehotni, in vitez U v a r o f, konjeniški general. — Dne 17. maja 1822 je bila ustanovljena Kranjska-hranilnica (zdaj Hranilnica Ljubljansko pokrajine), ki je imela v hiši do leta 1840. svojo prvo poslovalnico. Potem se je preselila hranilnica v svoj na novo zgrajeni dom na sedanjem Krekovem trgu. kjer je za naših dni po* krajinska finančna direkcija. — V hiši je obratoval tudi Ignacij pl. Kleinmayr s svojo tiskarno do leta 1833., dokler je namreč ni premestil v lastno poslopje, stoječe na oglu dandanašnjih ulic — Kolodvorske in Dalmatinove, ped; to kiO? leta 1898. in nadomeščeno s seda* njo visoko in lepo vogelno stavbo. — Franca Galleta so nasiedovali kot lastniki te ».Ure hiše: dne 29. januarja 1857 Ivan Galle, dne 28 septembra 1872 Karel Galle in dne 15. junija 1887 Franc Galle. Le-ta je prodal naposled hišo dne 2. januarja 1891 mestni občini ljubljanski, ki jo je dobila tako zopet v last po dolgih sto desetih letih, namreč od tedaj, ko je bila prisiljena, jo prodati bržkone z mno* gim drugim vred zgolj sprco rozdrapanih mestnih financ, sploh nedostatno urejenega in slabo vodenega mestnega gospodarstva. Občina uporablja hišo od vnovične pridobitve dalje predvsem za svoje pisarne, deloma, posebno prostore v njenem dvoriščnem prizidku, za razne shrambe, dclavnice in dr., v pritličju ob trgu pa je zdaj mestna prodajalnica predme* tov, pctrebmh za električno in plinsko razsvetljavo in kurjavo. — Na koncu dvorišča je b lo narejeno leta 1940. pribežališče za primer letalskih napadov, ki je vsekano prccej daleč v grajski koren (masiv) ter dobi v njem ob sili lahko zavetje okoli dve sto oseb.
Alojzij Potočnik.

Mestni zelenjadarski tečaj
Prirejenih b3 več predavanj o pridelovanju sočivja
Ljubljana, 20. februarja
Lansko obdelovanje vojnih vrtov je po vsej Ljubljani pokazalo najboljšo voljo prebivalstva, da bi pridelali čim več zelenjave in sploh vrtnin ter si z lastnimi pridelki pomagali v sedanjih razmerah, že lani se je pa tudi pokazalo, da skoraj povsod manjka za vrtnarska dela potrebne strokovne izobrazbe in izkušenj ter zato tudi ni bilo takega uspeha in tako bogatih pridelkov, karkšne bi želeli in smeli pričakovati pri ljudeh, ki že dolgo obdelujejo vrtove.
Mestna občina je tudi letos še pomnožila razsežnost za obdelovanje manj premožnim slojem oddanih zemljišč, razen tega je pa župan, general Leon Rupnik, ukazal prireditev cele veste predavanj, ki bodo na raznih krajih mesta.
V	ponedeljek 22. t. m. bodo predavanja v Dravljah v prostorih gostilne >prl Miheljnu« na Vodnikovi cesti št. 287.
V	torek 23. t. m. bodo prelavanja v Krekovi gospodinjski šoli v Šiški.
V	sredo 24. t. m. bodo predavanja v ljud_ ski šoli na Barju.
V	četrtek 25. t. m. bodo predavanja v telovadnici ljulske šole na Viču.
V	petek 26. t. m. bodo predavnaja v deškem vzgajališču Selo v Mostah.
Vsoboto 27. t. m. bodo predavanja v dvorani na magistratu.
Drugi četrtek 4. marca bodo pa predavanja v ljudski šoli za Bežigradom.
Vse te dni bolo predavanja, o zelenjadar-stvu trajala od 8. do 11. ure in popoldne od 14. do 17. ure. Predavatelji bodo obravnavali vsa vprašanja, ki so najbolj važna za uspešno pridelovanje zelenjave.
Na vseh navedenih krajih in vse dni bo od 8. do 9. ure predavala mestna kmetijska referentka ga. inž. Angela Mahkota o važnosti zelenjave v vojnem času, o obdelovanju zemlje in njeni pripravi za pomladno setev
in saditev, o raznih načinih izboljšanja zemlje z obdelovanjem, o zalivanju in vrtnarskem orodju.
Drugo uro, torej od 9. do 10. ure bo povsod predaval mestni kmetijski referent inž. Josip Maček o smotrnem gnojenju s hlevskim gnojem, o pomenu komposta in o polnem gnojenju z različnima me trumi gnojili, nadaljen pa tudi v važnosti poznavanja onih zelenjainih vrst, ki zahtevajo posebno gnojenje.
Tretjo uro, torej od 10. do 11. ure bo povsod predaval mestni vrtnarski ofidjal France Pirnat o setvi, saditvi, o razdelitvi gredic, okopavamju ter o vseh delih, ki so med letom potrebna za umno zelenjadar-stvo.
Popoldne od 14. do 17. ime bo vsakokrat
predaval naš znani strokovnjak, višji vrtnarski nadzornik Josip Strekelj, o kulturi in vrstah ter tudi o obrambi raznih kapus-nic, stročnic ter čebulnic proti škodljivcem. Poleg njega bo pa predaval o solatnicah, raznih špinačah, paradižnikih, korenju in o raznih dišavnicah nadzornik mestnih nasadov- Anton Lap.
Slehernemu je s temi predavanji dana prav lepa prilika., da se nauči najpotrebnejšega, kar mora znati in veleti, če hoče s pridom obdelovati svoj vrtič ali vojni vrt. Tudi najbolj izkušeni vrtnar se bo pri teh predavanjih še marsikaj naučil in izpopolnil svoje closedanve znanje in izkušnje. Večina predavatelj je našim prijateljem vrtov že znana, saj imamo med njimi prve strokovnjake in najbolj priljubljene predavatelje v tej stroki, zato pa še posebno opozarjamo vse začetnice in začetnike, naj žrtvujejo vsaj en dan za prepotrebni pouk, da njih delo na vrtovih ne bo neplodno in jim jesen ne bo prinesla prevelikih razočaranj. Ce bolo vsaj en dan pazljivo poslušali predavanja in si beležili najvažnejša navodila,
Pisma
Vsako jutro ob devetih je stopila iz hiše na cesto.
Bila je že stara, v ramenih upognjena in glavo je povešala. Njen korak je bil skoraj drsajoč.
Na kamenitem robniku pločnika se je ustavila in se zazrla v daljavo, proti gornjemu koncu velike ceste, ki se je izgubljala za oglom visokih hiš.
Zdelo se je. da hočejo njene trudne oči skrajšati razdaljo in prepoznati ljudi, ki so majhni in nemirni kakor mravlje hiteli po svojih opravkih. Tako so bili majhni pri ovinku ceste, da ni bilo mogoče razlikovati ženske od moškega, ne otroka od odraslega človeka.
Njene oči pa so vztrajno strmele v daljavo in iskale iskale Pogled ie bil os+er. skoraj srep in kovinsko mrzel.
Kazale na ur: se je počasi, a vztrajno pomikal naprej.
In ko je napravil polovico poti do desete. sc njene oči zažarele v nenavadnem ognju ..
Izza ogla na konru ravne ceste, ki Je tam zarisala rahel klanec, je zavihralo široko ogrinjalo poštnega dostavljalca.
Razločno so ga videle njene oči. ki so gorele v vročem upanju, kako je prečkal cesto in izginil v hišo številka eno. In potem je štela sekunde, dokler se ni spet pokazal in odvihral v nasprotno stran v številko 2... In tako je meril cesto in se počasi bližal. Devetnajstkrat je moral z leve proti desni in v nasprotno smer, preden je dospel do nje. zakaj njena hiša je imela številko 38 Včasih ga s te ali one hiše kar ni hotelo biti. Koliko dobrih novic je moral deliti!
In ko je naposled stal pred njo, je segel v veliko službeno torbo, vzel šop pisem in razglednic, jih pregledal in zmajal z glavo:
»Nič za vas. mati!«
Kakor bič so padale besede.
Se bolj se je sključila in kakor senca odtavala proti vratom.	,
A tam ji je zmeraj zastal korak in oči so ji ušle za njim.
Zmeraj začasa, da ga je videla vstopiti
čez prag sosednje hiše, ki je imela številko 40.
In potem ji je pogled odromal nad vrata lastnega doma, kjer je bila tablica s številko 38. Zasovražila je to številko in vroče si je zaželela, da bi bila 36 ali 40.
Tako je bilo dan za dnem.
Včasih je sijalo sonce, navadno pa je bilo oblačno ali pa je deževalo. Ob devetih je stopila na cesto, si zasenčila oči s tresočo se desnico in negibno strmela v daljavo.
Po veliki cesti so švigala težka vozila in vozovi cestne železnice so veselo pozvanjajoč brzeli po progi. Ljudje so hiteli v svoje skrbi zatopljeni po opravkih in se niso zmenili za osamljeno ženico. Niso vedeli za njen svet ki je bil mračen in mrzel in ga je moglo ogreti samo temno-sivo ogrinjalo poštnega dostavljalca.
Dnevi so se počasi plazili iz neizčrpnega zaklada prihodnosti v neizmerno žrelo preteklosti. Neskončno dolgi in prazni Vsak dan je predstavljal člen v neskončni verigi časa. Počasi se je je pismonoša privadil. Ze od daleč je dal z roko znamenje, da nima ničesar zanjo. Hotel ji je prihraniti brezuspešno čakanje, a čakajoči ženi se je zdel kakor strog sodnik, ki z dvignjeno desnico neizprosno izreka sodbo... In se ni zganila. Počakala je, da je šel mimo in zginil v hišo številka 40. Nemo so se srečale njune oči.
»Od koga pričakujete pismo?« jo je nekoč vprašal.
»Od sina!« je komaj slišno dejala in pristavila glasneje: »Obljubil mi je, preden je šeL da bo pisal...« In oči so ji ponosno zažarele. A le za trenutek. Takoj je povesila pogled in zardela, kakor da bi se sramovala.
Pisma ni hotelo biti.
Mati pa na tihem le ni izgubila upanja. Srce ji je govorilo, da bo prišlo, da bo njen sin izpolnil obljubo.
Niti enkrat ni zamudila pismonoše. Njena volja in vztrajnost sta bili neporušljivi, ker jim je drugovala vera. Težina bremena se je čutila le na upognjenih ramenih in v zmeraj trudne j šem koraku.
Ko je stopila na cesto, je bila že kolikor
toliko sveža in čila, upanje jo je kar pomladilo. Ko pa je pismonoša od daleč pomahal, se je zgruznila vase in je, ko je bil mimo, kakor senca odmahnila v hišo.
Nekega jutra pa je zamudila Ko je stopila na cesto, je z grozo opazila, da je sonce že visoko na nebu, da mora biti že deseta. In tako lepo vreme je bilo!
Pogledala je proti vrhu ceste, a med množico ni mogla izslediti moža z ogrinjalom. Kaj je šel že mimo?
Ne!
Oddahnila si je.
Bil je že čisto blizu. A brez ogrinjala. Seveda, saj je že toplo, kakor pomladi... Le zakaj ne pomaha z roko? Ali je morda pozabil? Ali pa je pomahal prej, ko je še ni bilo!
Kaj pa? ...
Srce ji je planilo v grlo. da ie začutila nujnost, da se kam nasloni. Velika cesta z visokimi stavbami ji je zaplesala pred očmi. Okrog nje je legala megla. Tanka, prozorna meglica, kakršna leže na zemljo v ranih jutrnjih urah zgodnie pomladi, ko jo zakriva še mrzla slana. Megla se je zgost:1-> da jo je objel mrak V sredi pa je sijalo sonce. Izprva medlo, a zmeraj močneje, da je zavzelo slepeč sijaj in se je vse okrog njč pogreznilo. In iz sonca je nenadno stopil pismonoša. V desnici je imel drobno belo pisemce in nekaj lepega je govoril, a obraz mu je sijal kakor sonce.
»Mati, pismo!« Nič drugega ni slišala Pozabila je, da je na zemlji. Pred njo je stal mladi pismonoša in ji zmagoslavno molel pismo. In na levi je stala njena hišica s številko 38. Nobena druga številka ni bila tistega dne tako srečna. Prijela je poštnega dostavljalca za roko in ga brez besede potegnila v kuhinjo. Pomladila se je, da je bila še možu, ki ga je čakalo življenje, všeč.
Na mizi je stala posoda z belo kavo in velik kos kruha ob njL
»Ker ste prinesli pismo,« je rekla spokojno.
Šele nato je s trepetajočo roko prijela drobni ovoj s sinovo pisavo.	J.
m* 3 / m IM Mi.
m.
Italijanski konvoj v Sredozemskem morja
bodo imeli veliko korist tn tudi veliko veselje z letino. Prepričani smo, da bodo predavanja vzgojila dolgo vrsto zelenjadarjev, ki bodo tudi še v mirnih časdh z veseljem in s pridom izkoriščali pri teh predavanjih prilobljene in preizkušene nauke.
Moda in dom
BiiiirliKiiifliMiiniiiiiimniraiiiiinii!
h starega paletoja
Saj se še vse spominjate na stari, dobri tričetrtinski paleto? Stavim, da ga ima marsikatera od vas še v omari in ne ve, kaj početi z njim. Blago je še pravo pred-
vojno blago, teda kroj je decela zastarel! Toda saj veste, da si iz starega paletoja lahko napravite moderno dolgo jopico. Z dokaj širokimi obrobki, verkimi žepi, ki jih zapnete s patentno zadrgo, ia širokim pasem spremen'te takšen paleto v tako moderno oblačilo, da ne bo o njem nihče slutil, kakšno preteklost ima.
Karirasta sbleka
Karirasta obleka, ki jo vidite na naši skici, je ukrojena po zadnji medi in ima rahlo upadajoča ramena. Spomladi jo bo-
mo nosile brez plašča, kadar pa bo vreme bolj hladno, jo bomo izpopolnile z ljubkim toplim telovnikom iz Živobarvnega volnenega blaga, ki je v pasu ozek in širok v ramenih.
«
Sodobna kuhinja
Juha iz ostankov prikuhe. Vsako prikuho, zlasti pa grah, krompir, ohrovt, kislo zelje lahko naslednjega dne uporabimo za juho. Prikuho, ki nam je ostala od prejšnjega dne razredčimo z vodo, prevremo, pretlačimo skozi sito in jo izlijemo na tanko pre_ žganje, ki smo mu še dodale drobno nasek-ljanega peteršilja, nato pa Se dolljemo vode ali kostne juhe. V juho zakuhamo makarone ali riž ali malo prosene kaše.
Golaž |E odpadkov bakalaja. Kadar pripravljajo gospodinje polenovko, navadno zavržejo njene notranje kosti, ne vedoč, da jih lahko koristno uporabijo. Iz teh odpadkov lahko napravimo zelo okusen golaž, in sicer takole: Na malo olja prepražimo
drobno nasekljane čebule im ko zarumem, jo posujemo s papriko in dodamo razne odpadke in večje kesti od polenovke (ki so se skuhali prejšnji dan, ko smo pripravljale polenovko za glavno jed) ter na kocke narezani surovi krompir. Vse skupaj dobro prepražimo in zali jemo z vodo in paradižnikovo omako. Potem kuhamo golaž, dokler ni krompir povsem mehak.
Maslo in kuhana smetana. S skuhane ga, ohlajenega mleka posnemamo vso smetano in jo spravljamo v posebni posodici na hladnem prostoru. Ko je posodica skoraj polna, pričnemo smetano temeljito mešati s ku-halnico. čez nekaj mieut dobimo maslo, ki ga damo v hladno vedo in ga še naprej obdelujemo s kuhaln5co, da se oddeli od nepotrebne vode. Tako prirejeno maslo je dobro, okusno in izdatno ter ga lahko upora, bimo pri vsaki priliki.
Smetana iz ostankov mleka. V posodi, v kateri kuhamo mleko, pogosto ostajajo na dnu ostanki smetane, ki jih navadno pri umivanju zavržemo. Ce to smetano delj časa skrbno z žlico snemamo s posode ter jI naposled čez nekaj dni dodamo še nekaj mleka in nekaj kapelj limonovega soka ali kjsa, dobimo dobro nadomestilo za kslo smetano. Pred uporabo moramo to >kislo smetano« dobro iztepsti z metlico za sneg.
Kako sušimo mokro krzno
Krzna, ki ga je premočil dež ali pa sneg, ne smemo nikdar sušiti blizu peči, kaj d tedaj postane koža trda, dlake pa popokajo. Vlažno krzno m c ramo predvsem skrta<-čiti z mehko ščetko, potem pa ga posušiti kje na hladnem. Ko je krzno docela suho. ga moramo najprej previdno izprašiti f tanko palico, po tem pa počesati z gostim glavnikom najprej v smeri, v kateri rasejo dlake, potem pa v nasprotn' smeri.
Intimni koncert
Pianistki Marta Bizjak in Silva Hrašo-vec sta priredili klavirski večer, na katerem sta odigrali vsaka polovico težkega sporeda. Bil je to skupni nastop v idealnem sodelovanju, ki sta ga umetnici na številnih koncertih za dva klavirja sicer že mnogokrat prej dokazaU, toda tokrat sta podali vzor tovariškega nastopanja brez kake skrite ali vidne tekme med seboj, vsaka s svojimi odlikami, vsaka osebnost zase, podrejajoča se svoji visoki nalogi.
Ce bi hoteli natančno označiti igro vsake pianistke p osebe, bi to morda vodilo predaleč. Naj zadostuje omemba, da ima Hrašovčeva v sebi izrazito in močno poetično silo, ki si najlepše najde izraza ▼ resnobnih in tehnično kakor vsebinsko zahtevnih skladbah (Bach, Brahms). Nj&-na sicer živa tehnika je mestoma še nekoliko težka, kar se pozna posebno v majhni dvorani, toda za marsikateri sdog izvajanih skladb je nač:n njene interpretacije jako primeren. Bizjakova nam je pa že od prejšnjih nastopov znana kot ena najda-rovitejših pianističnih umetnic pri nas sploh. Ona je kar zrasla s svojim instrumentom. katerega obvlada s sijajno tehniko obenem z doživljanjem, ki mu ne manjka sile ne nežnosti, kjer je ta na mestu.
Od sporeda zaslužijo omembo zlasti slovenske skladbe, med njimi dva lepa, jako kontrastna Ravnikova valčka, po slogu in po času nastanka že starejšega datuma, a v izrazu zaradi svoje močne poezije In ritmične razgibanosti vedno sveža. Prvo izvedbo je doživel Cigličev Nokturno, o katerem ?em na tem mestu svoj čas že poročal. Mladi skladatelj je lahko zadovoljen z lepim uspehom, ki ga je doživel njegov prvenec, lahko pa je tudi vesel za tako prvovrstno izvedbo, ki je poudarila vse dobre strani interpretačno kočljive skladbe. Prvo javno izvedbo ie doživel tudi Osterčev koral s fugo. skladba, ki Je pred nekaj časa izšla v založbi skladateljeve hčerke L'dije. Koral je oblikovno nekoliko razbit, čeprav so prvi kontrasti med močnim? in tihimi odstavki zelo dobro grajeni, fuea pa je odlično izpeljana, v svežem vrenju krepkega kontrapunkta. Znova se m; potrjuje vtis. da imaio nekatere Osterčeve skladbe leošo prihodnost, kakor jim je bilo prerokovano ob njihovem rojstvu.
Občinstvo je izrazilo pianistkama mnogo priznanja in je z obilno udeležbo potrdilo svoj smisel za koncertno umetnost, čeprav je bil spored od kraja do konca resen in ni obljubljal nikakega sentimentalnega ugodja.	Marijan Lipovšek.
Spominjajte se slepih!
Ducejev prispevek
za graSn|3 ceste
Duce je poslal prefektu v Firenzi 50.000 lir kot osebni prispevek za poplavilo co finske ceste v Santi Biigidi di Pontassieve.
*	Junaška smrt na vzhodnem bojišču. Na ruskem bojišču je padel junaške smrti Mas-simo Ferrari, glavni manipulant bataljona »M«. Pokojnik je predlagan za posmrtno ollikovanje s srebrno kolajno. Ferrari je sodeloval v vojni za razširjenje imperija ter si je kot pehotni poročnik priboril verni križec potem pa je prosil za dodelitev k bataljonu »M«. Iz preste volje je tudi odrinil na rusko bojišče. Pokojnikov brat Al-berto, takisto vojni prostovoljec, je prišel v ujetništvo potem ko je bil ranjen na libijskem bojišču pri Si o i el Baraniju.
*	Smrt viteza železnega križa. Dne ±8. lanuaria je v hudih borbah pri Voronežu padel polkovnik Josef Schmidt iz Monako-vega. Poveljeval je grenadirskemu polku »List«. Schmidt se je posebno odlikoval junija lanskega leta pri prodom ob Donu in je bil za svojo hrabrost odlikovan z viteškim križcem železnega križa.
*	Smrt znanega pologa. V Padovi je umrl prof. Giovanni Cagnetto, profesor anatomije in histologije na univerzi v Pa lovi. Narodi! se je v Benetkah, učakal je 61 let ter je med najznamenitejšimi patologi sodobne Italiie.
*	Lauri Volp! sledi vzgledu Benjamina G!glTa Tenorist Lauri Volpi je sledil zgledu Benjamina Gdglia in je poklonil za umetnike včlanjene v sindikatu, 50.000 lir. Denar 'se bo porabil v prvi vrsti za podporo umetnikov iz Bologne.
*	Monografija o Koperniku. Ob priliki četrte stoletnice smrti Nikolaja Kopernika je objavil kolodar Kr. astronomskega observatorija v Rimu, ki je izšel iz tiska te dni, izčrpno monografijo o življenju in delu Nikolaja Kopernika.
» Zbirka Dantejevih del in študij o Danteju. V Moritzburgu pri Draždanih se nahaja zasebna knjižnica bivšega saksonskega kralja in v tej knjižnici je posebna zb'"rka Dantejevih del in študij o Danteju Alighieriiu. Zbirka obsega 1500 zvezkov. Začetek zbirke sega v leto 1821., ko je mladi princ Johann ootoval v Pavio, kjer si je nabavil izvod Divine Commedie. Poslej se je princ popolnoma posvetil študiju Dantejevega življenja in dela ter tudi sam prevedel Divino Commedio v nemščino. Obogatil jo je z lastnimi komentarji in opazkami. Knjižnica v Moritzburgu obsega vse. kar je bilo o Danteju napisano v kakršnem koli kraju sveta od leta 1821. do
leta 1880.	. .
*	Tudi v vlakih rezerviram sedeži za invalide. Direkci-a državnih železnic v Rimu je izdala odredbo, da mora biti v vsakem vagonu določeno število prostorov rezerviranih za vojne invalide. Prostori bedo ozna_ geni s posebnimi tablicami. Ostalim potnikom bodo na razpolago samo toliko časa, dokler ne vstopijo v vlak voini pohabljenci.
*	Tri sto raenz za 40.000 delavcev. Iz Bielle poročajo, da so skoro vsa industrijska podjetja "v pokrajini ustanovila menze za delavstvo. Skupno je bilo osnovanih 300 menz, v katerih oskrbujejo s hrano 40.000 delavcev. Posebnih kuhinj za delavce niso osnovala manjša podjetja, ki zaposlujejo samo po nekaj delavcev.
*	oOletnlca prirodoslovnega muzeja v Milanu. V Milanu so te dni obhajali SOletnico ondotnega prirodoslovnega muzeja. Navzoči so b. ii zvezni tajnik, podprefekt, župan ter drugi odličniki. Profesor Secci je prikazal razvoj in pomen institucije od njenega postanka do današnjih dni.
*	Poroka na smrtni postelji. 711etni En-rico Gatti iz Triesta je dobil pljučnico ter so ga morali olpeljati v bolnišnico, kjer se je njegovo stanje tako poslabšalo, da je postalo brezupno. Tedaj je dal poklicati k sebi 441etno Franc esc o Turcinovich ter izrazil željo, naj ga poročijo z njo. Prišel je duhovnik in opravil cerkveno opravilo. Gatti je kmalu nato umrl.
*	Oče in sin sta postala žrtev mine. 57-letni delavec Onofri Lorusso in njegov sin
Rad Io Lfnblfana
NEDELJA. 21. II. 1943-XXI
8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Giovan-nija Guzzinija. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K Sekovar.ic). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa — Pomočila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 33.12: Pisana glasba. 13.-'0: Operna glasba na pleščalh. 14.00: Poročila v italijanščini. 34.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. M. Šijanec — Slovenska gasba 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.15- Ing. Goriup Sergej: Proizvodnje možnosti na Ljubljanskem barju (s posebnim ozirom na vrtnarstvo tn sadjarstvo) kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert Kvinteta harmonik. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.15: Komentar dnevnih doerodkov v slovenščini. 20.30: Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Angelini. 21.00: Simfonični koncert vodi dirigent A. La Resa Parodi. 22.00: Moderne pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini.
Vito sta lomila kamen v kamnolomu Toive a Mare pri Bariju. Izvrtala sta v skalo luknjo, jo nabila ž razstrelivom ter prižgala vrvico. Mina je predčasno eksplodirala ter hudo poškodovala očeta in sina.
*	Kamen ubil otroka, šestletni deček Paolo Pertoni je postal žrtev tragične nesreče. Ste! je v Modeni pod nekim zidom, s katerega se je nenadoma utrgal kamen, ki je palel fantku na glavo. Otroka so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
*	Z oltarja je padel. TOletni pater Nicola Tac eol a je te dni pospravljal oltar sv. Antoni v Via Reggiu ter je med delom stopil tudi na. lestev. Pri sestopu se mu je noga zapletla tako nerodno, da ie padel in si jo zlomil. O '.dati so ga morali v bolnišnico.
*	Morski val ga je odnesel. V Camogliu pri Genovi je utonil Siletni ribič Andreas Sterle. Se '.el je na nabrežju in lovil ribe. Nenadoma ga jc zajel visok val in o:;nesel v morje. Čeprav so ga takoj potegnili iz vode, ga ni£0 mogli spraviti k življenju niti z umetnim dihanjem.
*	Koza je pastirju rešila življenje. V nenavadnih okoliščinah si je rešil življenje 24-Ietni pastir Ciaudio Varetti iz Orte. Na planini je pasel kozo. Nenadno je zdrčal čez previs in bi gotovo strmoglavil v globino, če bi ne imel na vrvi privezane koze. žival se je z vso močjo uprla z nogami in z meketanjem priklicala pomoč. Bližnja pastirja sta Varettia nepoškodovanega potegnila iznad prepada.
*	Ce poči pnevmatika 421etni mehanik Francesco Cattanso lz Ereseie je peprav-Ijal pnevmatiko na kolesu svojega avtomobila. Ko je menil, da je popravilo že ken-čano, je pnevmatika na novo podila. Pri tem je cdskočilo tudi kolo s takšno silo proti mehanikovemu obrazu, da ga je prav resno poškodovalo. Oddati so ga morali v bolnišnico.
*	Lasten pes jo je ugriznil. ISletna San-tina Garioni iz Piacenze se je te dni vrnila od jutranje maše. Ko je stopila čez dvoriščni prag, jo je popadel domači pee, ki jo ie vrgel na zemljo ter jo okla! na več mestih Na krilce mlalenke so prihiteli domači, ki so deklico rešili pred ugrizi pobesnelega psa. Santina je dobila tako hude poškodbe, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Psa, ki je nenadoma pobesnel, so po dramatičnem dogodku ustrelili.
» Ogenj v likalnici perila. V likal niči perila Emilije Bardelli v Galarate je pozab-'1 a neka pomočnica izklopiti električni lika'nik v opoldanskem času, ko je zapusfla dele. Likalni k se je ne sanic segrel, ampak raz-žarel do takšne mere. da je v 1'ka'mci nastal ogenj, zaradi katerega so morali pozvati na pomoč gasilce Zgorelo je mnogo perila in več likahvh naprav, tako da znaša škoda več tisoč lir.
*	Dva smrtna primera zaradi tetanusa. V Rovigu sta umrla 14 letna Ema Poletto in visokošolec Livio Zampollo, oba sta podlegla zastrupljenju s tetanusom.
*	Požar v kolonovi b!ši. V Scenni di Cai-rate je izbruhnil v hiši nekega kelona požar, ki je uničil večjo količino drv. slame in kmetijskega orodja. Vse to je bilo last farnega poslopja, odnosno Dona Romola Mariania. Skoda znaša več desettisoč lir.
*	Padel je s kolesa, nato pa ga je povozil voz. 35 letni Luigi Cacci iz Savone je dirjal te dni z biciklom po Turinu, zavo-zil na velik kamen, ki ga je spodnesel, da je zletel s kolesa na tla. V trenutku, ko se je Cacci znašel na tleh, je pridirjal iz nasprotne smeri voznik in kolo njegovega voza je šlo čez Caccijevo nogo ter mu jo zmečkalo. Morali so ga odpeljati v bolnišnico.
*	Ce se skregajo ženske. Pred okrajnim sodiščem v Benetkah so imeli te dni nenavadno obravnavo. Zagovarjati sta se morali zaradi obrekovanja perici Elvira Ba-rengo in Luisa Salviati. Ženski sta si bili že dolgo v laseh, ena izmed njiju je naznanila svojo nasprotnico policiji, češ da je zagrešila prestopek proti materinstvu, kar pa se je izkazalo za golo obrekovanje. Na sodišču je bila dolgojezičnica zaradi tega obsojena na dve leti in dva meseca ječe.
*	Mctociklist se je ubil pri trčenju z avtomobilom. V Ferrari se je primerila smrtna nesreča pri trčenju avtomobila z motociklom. Ko je privezil dr. Giuseppe Fini s svojim avtomobilom po cesti, ki drži v Bologno, mu je pridirjal nasproti moto-ciklist Ugo Bar s Idi in se je zaletel z vso silo v avtomobil. Baraldi je obležal na mestu mrtev, dr. Fini pa je dobil samo lahke poškodbe.
*	Nepoštena služkinja. Ko se je te dm ustavil na postaji v Bariju vlak, prihajajoč iz Foggie, je stopila iz vagona mlada ženska. Takoj so se ji približali policijski agenti ter jo vprašali, kako se piše. Povedala je, da je Leonarda Montecalvo, stara 21 let in da prihaja iz Castelluccia, kjer je bila za hišno pri advokatu Altomaru. Tam je ukradla velik briljantni prstan, vreden več desettisoč lir. Na policiji so Montecalvijevi izprašali vest, vendar je tatvino dolgo tajila. Nazadnje je povedala, da je odvrgla ukradeni prstan pri vhodu v neko zaklonišče proti letalskim napadom. Na označenem mestu so briljatni prstan v resnici našli.
*	Sleparski prodajalec likerjev. Milanska policija je aretirala 451etnega Clelia Fari-nia iz Voghere, ki se je hvalil, da ima naprodaj 200 steklenic prvovrstnih likerjev. Zahteval je zanje 18.000 lir. Ko so likerje odprli ter jih analizirali, so ugotovili, da je Farini nalil v steklenice namesto likerjev vodo, nato pa steklenice zamašil in opremil s potvorjenimi etiketami.
*	»Super« čaj ustreza Vaši želji po pravem ruskem (kolonijalnem) čaju.
OBVESTILO!
Jezikovne šole posnete na gramofonske plošče po metodi Linguafona so zopet prispeli v nekaj izvodih in sicer za ITALIJANSKI, ANGLEŠKI in RUSKI JEZIK.
Opozarjamo gos; učitelje modernih jezikov, da si neobvezno ogledajo te učne plošče, katere bi Vam bile v veliko pomoč za pravilno izgovorjavo in podučevanje.
Prešernova ulica št, 44
155 LJUBLJANE
u— »Ljubljanska mladina«, poimesečno
glasilo Zveznega poveljstva GILL-a ▼ Ljubljani, objavlja v štev. 4 z dne 1. t m. pestro izbiro člankov in sOik za mlada rod, ki ima svoje prvo veselje s čitanjem. Nia uvodnem mestu je kratek in ljubko napisan sestavek o Ducejevem življenju (IIL nadaljevanje), nato pa beleži ta številka živahno otroško predstavo »Angel z avtom« za GILL - ovo članstvo, dalje piše o uspelem izletu GILL-ovih smučarjev po Tivoliju in Rožniku in še mnogo privlačnega in vzgojnega za mlada srca. Serveda tudi ne manjka strani za igre, od katerih bodo najboljše tudi nagrajene. Odgovorni urednik tega mladinskega obzornika je Luigi Iezzi.
u— Nova grobova. Po dolgem trpljenju je v 74. letu starosti preminil nadzornik telefonsko telegrafskih linij v pokoju goep. Andrej Pristov. Blagega pokojnika bodo soremili k večnemu počitku v nedeljo ob 16. iz kapelice sv. Andreja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgi mučni bolezni je umrl posestnik iz Serjuč gosp. Lovrenc Tič. Zapušča sinova Valentina in Jožeta, hčerki Frančišlco in Mid ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnkega spremili v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima j bomo ohranili blag spomin, svojcem pa iz- i rekamo naše iskreno sožalje!
u— še dalje imamo lepo vreme. Cez dan je toplo in sončno, poroči pa pade živo srebro na znrsno mero pod ničlo. Tako smo v petek čez dan zabeležili 7.8 stop. C. B!1 je senčen dam, pomladno topel. V krasnem blesku so se kazale plan ne. Noč je bila jasna, v sobotnem jutru pa je Ljubljansko kotlino spet zalila gosta megla, znani lka lepega vremena. Držala se je precej časa dopoldne, nakar se je spet zjasnilo. Zjutraj je bilo žive srebro na —4.5 stop. C. Trav n'ke in polja je pobelila slana.
u— Tiskovna zadruga spominu dr. Ivana Tavčarja. Ob 20-letnici smrti pisatelja dr. Ivana Tavčarja je knjigarna Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici _ posvetila njegovemu spominu eno svojih izložbenih oken. Izložba je okusno črno drapirana, v ospredju stoji pisateljeva podoba, pred njo pa šopek nageljnov. Okrog slike so razvrščena Tavčarjeva dela v elegantni izdaji Tiskovne zadruge, lastnice pisateljevih pravic. To spominsko dejanje Tavčarjeve založnice lepo združuje pieteto in opozorilo na pisateljevo delo, ter vzbuja pozornost mimo gredočih.
u— A'i poznate strupene živali? Vseh getovo ce, ker je njih število prav znatno in je uč nek njihovega strupa čudovito različen. Ljubitelji prirode, ki nimajo rad' samo žlahtnih in lepih živalic, temveč želijo spoznati tud take, katere jim n's- všeč, bodo gotovo z zanimanjem prebrali daPši r.lanek. ki ga bo prineslo tokrat ponedel.i-sko »Jutro«. Vso našo javnost bo pa zanimal tudi članek o silovitem razvrju letalstva od njegovih početkov do današnjih dni. Nadalje pr'neše penedeljsko »jut".-«« tudi tepot dovolj zabavnega drob ža in pa najnovejša voj-a poročila. Ljubiteljem ped listkov razen tega'prporočamo »Domovino«, ki je najcenejši slovenski tednik in zanima meščana prav tako, kakor kmeta.
Z nekega italijanskega položaja na tnnlškem bojišča obstreljujejo % motaai?
sovražne črte
skladatelja L. M. Skerjanca. Orkester šteje nad 40 članov. Natančni spored bomo objavili v torek, danes opozarjamo na ta koncert, vstopnice bodo od torka dalje v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. ... . u_ Tudi d&ne«, v nedeljo, so občinstvu
na ogled švigljeve slike, ki so razstavljene v Kcsovem salonu v prehodu Nebotičnika, samo še do 1. marca.
»i— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil cd šob:te od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni všji zdravnik dr. C i b e r Fran. Štefanova ul. 7.
u_ Ncva hiša. Ob Cesti v Rožno dolino
so začeli lansko leto grad ti novo stanovanjsko hišo. Do začetka zime je bila dograjena v surovem stanju in prekrita. Nadaljnja dela pa so morali zaradi nenadnega nastopa mraza prekiniti. Novo posle p je je enanadstrepno s podstrešjem. Stanovanja bodo imela velika okna i-n bedo sedobno urejena. Hiša stoji na levi strani ceste pri m'-larni. Na desn' strani Ceste v Rožno do lino stoje skoraj same nove stanovanjske hiše in vile, ki šo bile zgrajene v zadnjih letih.
iparoaa^
igiiggiiBi^jio^gBSffignsifiEiiGtincsinsisiininnisiiii^
ian v j? J ni
a
Poleg sedanjega izvirnega romana »Nemir srca«, ki ga je napisal mladi domači pisatelj France Novšak in ki so ga naši čitatelji sprejeli z velikim priznanjem, bomo začeli v torek, 23. t. m. priobčiti v »Jutru« še en roman. Izbrali smo zanimivo detektivsko zgodbo
»NEZADOSTEN DOKAZ"
Njen avtor je znani pisec detektivskih romanov W. Collius, ki je tudi ta svoj roman prepletel s tako živahnostjo in napetostjo, da bodo njegovi bralci vsak dan nestrpno čakali na nadaljevanje.
u_ Obešajmo valilnice za ptice-dupl*-
rice! Zadnji čas je — pravi naše sadjarsko in vrtnarsko glasilo — da jih priprav:te. Kmalu bo zime konec in potem je težko privabiti naše stalne duplarice, ki se s pri-četkom pomladi umaknejo v gozdove, kjer še najdejo primerna dupla za svoja gnezdišča. Najprimerneje je razobesiti valilnice povprečno 4 do 5 m visoko, vendar zasedajo v višini 2 do 4 metre vse vrste sinic. Tri do 4 metre in više je všeč hišni in vrtni rdečerepki in sivemu mušjeku, 4 do 8 m sivi pastirici 7 do 8 m plezavčku, mali pisani žolni, 5 do 10 m in više pa vsem drugim duplaricam. Brglezi, plezav-ci, vrtoglavke in večje žolne ljubijo bolj gezd; zelene in sive in male pisane žolne bolj odprte lege in vrtove; sivi mušjeki, vrtne in hišne rdečerepke in sive pastiriči-ce pa rade bivajo v bližini človeških bivališč Na vrtove se hitro preselijo živahne sinice zlasti pezdičevka, modra in velika srnica^ ako najdejo prmerne valilnice. Pritrjujte valilnice z vijaki in ne z žico. Ze-belj drevesu ne prizadene škode, ako ne sega v stržen. žica se pa zaje v lubad, zlasti pri hitro rastoč;h drevesih. Val lruce dobite pri sadjarskem in vrtnarskem društvu.
u— Sprememba gledališkega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti Elze Kar-lovčeve. ki poje Hrustaj babo v Humper-dinckovi operi" »Janko in Metka«, je današnja premiera za red Premierski odpovedana Namesto nje bodo peli Leharje-vo opereto »Zemlja smehljaja« izven abonmaja v običajni zasedbi _
u_ Jutrišnji VIII. simfonični koncert letošnje sezone pod vodstvom dirigenta Draga' Maria Šijanca bo imel naslednji spored: Weber: Euryanthe. predigra. Liszt: Prvi koncert za klavir in orkester v Es-duru. Sol:st Bojan Adamič. Puccini: In-termezzo iz opere »Manon Le?caut«. Fi-bich- Podvečer. idila. De Micheli: Jutro se prebuja glasbena slika in Čajkovski: Rajanje cvetk, baletna glasba. Opozarjamo na tečni začetek koncerta ob pol 7. in ponovno prosimo občinstvo, da s prepoznim prihajanjem ne onemogoči točnega začetka in tako pravočasnega konca. Med izvajanjem bo vstop v prostore okoli koncertne
dvorane zaprt.	„ ..
u— Velik koncert Glasbene Matice. V
nonedeljek 1 marca bo v veliki umonski dvoran: koncert Glasbene Matice, na katerem bodo sodelovali naši najodličnejši solisti, in sicer sopranistka Valerija Hey-balova, basist Julij Betetto. violinist Kar-io Rupel in pianist Anton Trost. Heyba-lovo in Betetta bo spremljal pianist Marijan Lipovšek. Rupla pianistka Zora Zar-nikova. Nastopil bo tudi Godalni orkester Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta,
KTimrn«]: RimTi;: rn nmiiiR ?ni i n rrmi m im t!inmn t f it ui i n
u— Zamikava ulica, ki sega od cerkve svetega Jožefa do Strel ške ulice, je v zadnjem času mnogo pridobUa. Razen manjše ga dela je vsa zazidana. V kratkem času so na eni strani zgradili eno, na drugi pa tri sodobne stanovanjske stavbe. Na oglu Natlačenove in Zarnikove ulice pa je bila pred kratkim zgrajena tronadstropna stanovanjska palača s številnimi najsodobnejši! stanovanji. S tem je bila ulica nekoliko podaljšana proti Ambroževemu trgu, s katerim bo nekoč v ravni črti povezana.
u— Petrolej in bencin za obrtnike. Ponovno se opozarjajo obrtniki iz Ljubljane in okolice, da je kolektivno prošnjo s seznami za nakazilo petroleja ali becina vložil na Pokrajinski svet korporacij — Odsek za obrtništvo. Poedmci dobe zato brez posebne prošnje bone v uradu Pokrajinskega sveta soba št. 12. Oni, ki za januar ali februar še niso dvignili bonov, naj jih dvignejo najkasneje do 25. februarja. Po tem dnevu boni zapadejo. — Za marec in naslednje mesece dobe bone pcedinci stroke ob naslednj;h dneh: dne 1. do 3. v mesecu mizarji, knjigovezi, slikarji, urarji, gra-verji in optiki; od 3. do 5. mehaniki, ključavničarji, kleparji elektrotehniki, steklarji; od 5. do 7. krojači, medistke in krznarji. Kdor v teh rokih bona ne bo dvignil, mu za dotični mesec zapade.
u— Mali gospodar — žegoza pozivata vse svoje člane, da se takoj javijo v pisarni na Gallusovem nabrežju 33 (dopoldne in popoldne) in vzdignejo neve nabavne knjižice. Ob tej priliki je treba poravnat'; članarino. Zadnji rok prijave je 23. februar Razdeljevanje krmil bo pravočasno objavljeno v časopisju.
u— Instrukcije in priprava za Privatne izpite. Novi (Turjaški) trg 5-in. D jake srednjih ln meščanskih šol pripravljajo diplomiram flozofi temeljito in uspešno za šolo vsak dan dopoldne od 8—11, popoldne od 3—6. Posebna pomoč v matematiki. Enako pripravljajo za privatne izpite Cez dva razreda samo strokovnjaki. Honorar zmeren. Prijave dnevno od 8—11 in od 15—18: Novi (Turjaški) trg 5-in. Institucije.
u— Predavanje o higieni in zdravju. Na
tretjem rednem predavanju za služkinje bo predavala o zdravju in higieni gospa dr. Žitko Jožica, in sicer danes, v nedeljo ob pol 5. uri popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze. Miklošičeva c. 22. Vabijo se vse služkinje, gospodinje in drugi, da se predavanja udeleže. Vstop je brezplačen. Vabi odbor Sindikata hišno
gospodinjskih poslov.
u— Strojepisni tečaji — novi dnevni in
večerni — (eno- dvo- in trimesečni) prično v torek 23. februarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna
šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno tudi zvečer . — Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov nčni zavod«, Domobranska št. 15.
u— Društvu »Dom slepih« v LjuW.jarai»
darovali: gospod Stražišar Avgust, trgovina z železnino, Gosposvetska cesta 2, lir 200, družina Capek in gospa Maruška Gregorič namesto venca na krsto pok. gospoda Martina Humka lir 150. V imenu najbednejših se odbor iskreno zahvaljuje!
ii— Nesreče. V petek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico 5 ponesrečencev. 46-letni stavbni tehnik Alojz Grčar iz Ljubljane je hotel stopiti v tramvaj, pa je po nesreči padel in se poškodoval na čelu. S stola je padla in se potolkla po obrazu 661etna po-sestnikova žena Franja Cerničeva iz Ljubljane. 201etni delavec Janez Mrvar iz Hinj je pri padcu dobil poškodbe na rami. Albina Odarjeva, 18-letna žena krojača iz Ljubljane, se je pri padcu ranila na nogi. Pes je ugriznil v desnico 11-letno hčerko delavca Elizabeto šuranovo iz Podutika.
Z Gorenjskega
O šoli v Olševku pravi gorenjski tednik: šolo v Olševku lahko priznamo za eno izmed najboljših podeželskih šol. Poslopje je novo, oba šolska prostora sta prostorna, svetla in imata modeme klopi, šolski vodja Alojz Kem s Koroškega in učiteljica Herta Heinisserjeva z Dunaja se zelo trudita in sta z uspehi zelo zadovoljna. Krajevni skupinski vodja se je lahko o šolskih uspehih mladine sam prepričal.
V žabniei je bilo prirejeno večerno šolanje, pri katerem je govoril okrožni pro-svetar Lilling o narodnem socializmu. Na kmečkem zborovanju 5. t. m. sta v žabnicl govorila okrožni kmetski vodja Eixelsber-ger in štabni vodja Neumayer o proizvajalni bitki in o nalogah gorenjskih kmetov.
Delovno geslo 1. 1943 za vrtnarje. Dne 10. t. m. je bil v »Kucherhcfu« v Celovcu prvi delovni razgovor vrtnarskih posvetovalnic in vrtnarjev Koroškega in Gorenj-stega. Zborovanja so se udeležili vodje posvetovalnic in okrožni strokovnjaki za vrtnarstvo, gospodarske svetovalke, voditeljice gospodinjskih šol, glavni vrtnarski mojster in še vrsta drugih mož in gospa. Inž. Klein, deželni vodja oddelka za vrtnarstvo, je pojasnjeval vsa važna vprašanja, ki zadevajo vrtnarja. Posebno je na-glašal potrebno nasetev in razpoložljivost semenja. Položaj je zadovoljiv in ni treba biti prebivalstvu za bodoči čas v skrbeh zastran zelenjave. Vsekakor pa je treba varčevati. Vrtnarije bodo posebno skrbele, da pridejo na trg one vrste zelenjave, ki imajo mnogo vitaminov, važnih zlasti za -^rehrano otrok.
Iz Hrvatske
Za domovino je padel. Dne 3. januarja je v 51. letu starosti podlegel ranam, ki jih je dobil v Tesliču vršeč svojo domovinsko dolžnost v obrambi domovine pred odmet-niki, domobranski major Ludvik Arpad. Pokojni zapušča soprogo Normo, hčerko Antonijo in številno drugo sorodstvo.
Hrvatski gostje v Sofiji. V soboto so prispeli v Sofijo k podpisu bolgarsko-hrvat-ske pogodbe o pravni pomoči hrvatski zastopniki. Goste so na kolodvoru sprejeli predstavniki pravosodnega ln zunanjega mi nistrstva.
Hrvatska kmetska zveza ustanovljena.
V	svrho pospeševanja gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb hrvatskega kmeta je bila ustanovljena kmetska zveza, ki zaobsega vse kmete v državi.
Za materinsko varstvo hrvatskih žena, ki so zaposlene v Nemčiji, je dobro poskrbljeno. S posebnim dogovorom med Nemčijo in Hrvatsko so bili vsi predpisi nemškega zakona o materinskem varstvu uveljavljeni tudi za hrvatske žene.
Preimenovani zagrebški kolodvori. Po porpčilu beograjskega nemškega dnevnika bodo zagrebške kolodvore preimenovali v glavni kolodvor, vzhodni in zapadni kolodvor.
Prve srečke Hrvatske državne loterijo.
V	kratkem prdejo v promet prve srečke Hrvatske državne loterije Osnutek zanje je napravil akademski slikar Vlad'mir Ki-rin. Srečke so razdeljene v četrtimke in stane vsaka četrtinka 100 kun. Vsako leto bo po 6 kol, vsako kolo pa bo imelo 60.000 celih srečk, ki bodo razdeljene v četrtinke, tako da bo skupno število srečk vsakega kola znašalo 240.000 žrebanje 1. kola bo od 22. do 27. marca. Ker bo to prvo žrebanje Hrvatske državne loterije, je med prebivalstvom veliko zanimanje za srečke.
»JUTRO« St 42
: Nedelja, 21. H. 1MS-XXI
Kdor lfiče «lužbo plača za nalo Desedo L —JO a ari tn pro* takso —.60. ea dajanje naslova >»11 Šifro L a.— . Nalmanjši iznos za te oglase Je L 7.— — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati ^a vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 n besedo, za drV ln prov. takso L —.60. ea dalanje naslova ali Slfro L 3.— Najmanjši iznos za te oglase le L 10.—.
Perfektno kuharico I Trgovski pomočnik
DRVA PREMOG G O !I B A C
Gledališka M
šfosflf posli
■'če j o službe
Gospa
vsestranlcj .z/ežbana, že! n . masti tve v kakem pod je. u, go^podmjvtvu ali ko:, nadzorstvo kot zaupna m č. Ponudbe nn c.'1. oc'd. Jutra pod »Dobre reference 50«.
2314 1
Pošteno dekle
pridno, delavno, išče kakršnokoli popoldansko zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«.
2796-1
Sadno drevje
obreza'em in strokovno čistim. Koblarjeva 5. Naslov r vseh posl. Jutra. 2660-1
Postrežnica
pridna in poštena, stara 19 let, išče zaposlitve za ves dan z.i vsa hišna dela. Ostreš Iva, Zg. Zadobrava 82.	2657-1
Kmečko osebo
sprejmem tudi zakonca zmožnega obdelovanj zele-n;adnega vrta; po dogovoru na stanovanje. Cesta na Loko 22, Ljubljana. 2142-1
šče manjši, boljši družina v Liubliani. Plr.ča in hrana dobra. Ponudbe na >kI. odd. Jutra pod »Ta-::oj ali pozneje«. 2737-la
Postrežnico
"Vidno, poiteinp. irrcimem. belini bolj iz bližine. Po-.ipališka ul. 1-1, desno — Moste.	2807-la
Dekle
za vsa hišna dela, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v vseh posl. Jutra.	2766-la
Dekle
I vajeno vseh domačih del, i ki tudi nekoliko zna kuhati, iščem takoj ali s 1. marcem. Puh*rjeva 16-1.
27-18-la
aiKiivcnt 2 razio ine trgovske šoie, z ve> tno prakso, točen in vesten. išče primerne zi*po. sli've. l'onu be na oglasni oddelek Jutra pod »Znožn poni nSnik«.	}?9j-r
Lradnišlco
dob■ službo
Angleščino
poučuj em zs-četn ke >n
iinprecuiejše uvajam v i;onverzaoijo. Pri poduku uporabi jam gramofonske ploCče. Naslov v osi. odd. Jutra.	2705-4
Služkinja
srednjih let. skromna, ki samostojno opravlja vsa gospodinjska dela, želi službe k mali družini. Pismene ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Samostojna«. 2834-1
Dekle
srednjih let išče e!užbo kuharice, natakarice ali kaj slične-ga. Ponulbs na oglasni oddelek Jutra ped »Spodobno 2?2t.
2916-la
j Hišni posli
. dobijo službo
Samskega hlapca
za vsa dela pri vinski trgovini in gostilni sprejmem takoj. Naslov v og!. odd. Jutra. 2713-la
Postrežnico
spre j mam takoj. Jager, tovarna žime, Fužine znotraj bloka. 2634-la
Dekle
vajeno samostojnega gospodinjstva, iščem s 1. marčen k manjši družim. Ponudbe pod »Do bra spričevala« n3 ogl. odd. Jutra.	2645-la
Ženska,
katera ima veselje do samostojne obdelave ze-lenjadnega vrta, dobi staino službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa prilika«. 2816-la
Služabnico
služabnika za preprosta hišna dela. v večji družini, se sprejme. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra plača« 2925 la
Postrežnico
pridno in pošteno potrebujem za popoldanske ure. Naslov v vseh posl. Jutra.
2738-la
Gosp. pomočnico
mlajšo, vajeno vseh hišnih del, sprejmem za 1. rnnrec. Naslov v vseh p-osl. Jutra 2926-la
Slugo ali sluginjo
za cvetličarno se sprejme takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	2924-la
Mlado dekle
začetnica, se sprejme kot služkinja k dvema osebama. Naslov v ogl. odd. Jutra.	28£6-la
Postrežnico
iščem za vet ur mevno. Lahko dobi tudi stanovanje (malo sobico). — Koblarjeva ul. 15.
3883-1a
Hišna pomočnica
vešča vseh gospodinjskih del, se sprejme Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2869-la
Postrežnico
za čez dan iščem. Oglasiti se v ponedeljek dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.	2820-1a
Gosp. pomočnico
ki zna samostojno kuhati, pošteno in pridno k 5-članskl družini v centru se išče za 1. marec. Naslov v ogl. odd. Jutra.	2827-la
Služkinja
za vsa hišna dela, pridna in poštena, mlajša, ki zna tudi nekaj kuhe, se tr.koj sprejme pri manjši boljši družini odraslih oseb v Ljubljani. Naslov v ogl. odd Jutra.	2826-la
Postrežnico
pošteno in pridno, za dopoldanske ure. sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra.	2825-la
Uradmštvo
išče službe
Praktikantka
s prakso v trgovski pisarni išče brezplačno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«	2610-2
Dipl. filozofka
išče službe k otrokom v popoldanskih urah. Pomoč pri učenju. Ponudbe na og. odd. Jutra p>od »Pedagoginja«.	2580-2
Skladiščnik
vešč papirnate stroke in tiskarne, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben 5«.	2823-2
Keramičnega
slikarja
ali slikarico z nek J prakse sprejmem. Ponudbe peti »Keramik na og!. odd. Jutra.
2822 2.i
'Ž * 3 tt* K 8 & iffj'
Frizersko vajenko
sprejme t3koi Popit Viktor, Cankarjevo nabrežje 3.
2803-41
Vajenko
v trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Trgovina«.	233S-44
Zidavo
kakršne koli zgradbe ali adaptacije sprejme podjetje, ki ima na razpolago ves materijah Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«.
2783-3
Načrte
za vse vrste zgradb in re-noviranj izdeluje po zmernih cenah gradbeno tehnična pisarna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Načrti«.	2789-3
Obrezovanje
ln škropljenje sadnega drevja, vam strokovno izvršim. Naslov oddati v drogeriii A. Florjančič, Sv. Petra c. št. 20.	2795-3
Fotografi
sprejmem negativ retušo na dom. Naslov v vseh posl. Jutra.	2714-3
Fotografa
ali fotografinjo. izvežbano in vestno sprejme »Omnia« foto, Ljubljana. 2848-3
Upokojenca
železničarja, mlaišega, sprejme podjetje za obisk nekaterih strank. Zaslužek stalen in dober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep zaslužek«.	2768-la
Pedikerko,
izvežbano in z lastnim orod-lem iščem za stalne obiske na domu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačilo«.	2754-la
EdiftikSž
Železninarja,
kateri se spozna dobro na orodje aH strojnega tehnika z dobrim nasto pom sprejmem kot za stopnika na provizijo Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Strokovnjak« 2677 5
VSAK
naš naročnik je zavarovan
4 L I
ste poravnali naročnino?
Italijanščino
praktično poučujem ob večernih urah. Honorar zelo zmeren. Vprašati: Novi trg 5-III. levo.	2750-4
Angleški in nemški
poučujem. Hitra in sigurna metoda. Naslov v vseh posl. Jutra.	2760-4
Iščem kon verzi-c i Jo
v angleščini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra izgovorjava«. 272-1-4
Italijanščino
in nemščino poučuje gospa po hitri in praktični metodi. Zmerne cene. Rimska c. 10-1, desno.	2725-4
Učiteljica poučuje angleščino
dobra pedagoginja, lepa izgovorjava, konverzaciia. Pridem na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Angleščina«.	2683-4
Par ženskih gojzerlc
St. 38, dobro ohranjenih ugodno prodam. Vprašati Tavčarjeva 12/n. 1.
2871-6
Leieo
Elmar 1t35, ugodno prodam. Bleiweisova 69a-I.
2785-6
Otroško košaro
na kolesih, skoro novo z žimnico, prodam. Spetič, Pugljeva ul. 12. 2787-6
Otroške čevlje
črne, št. 27, skoraj popolnoma nove, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	2792-6
Škarje za pločevino
(težke) in 2 kovaška vrtalna stroja, prodam. J. Kra-mer, strojna delavnica, Se-lenburgova 4. Ljubljana.
2793-6
Otroško posteljo,
nr.vo, š.-.tule. starinske stenske svečnike, servis za turško kavo. prodam. Pleter-šnikova 26, podpritl. 2799-6
Skobeljni!«
in več kajbic za zajce, prodam. Florjanska št. 34.
2-98-6
Kuhinja,
kompleti..!, ]* 1 - z -'.vrvna Dio.!rocmn in od'jo. kan* fo-dežna b>mja in w ugodno iJOiinm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	2917-0
Električni kuhalnik
na <lve ali tri plošče, firma Siemens, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuhalnik«.
2685-7
Otroški voziček
kupite, prodajte, ali zamenjajte pri tvrdki »Promet« (nasproti Križin-ske cerkve).	2274-7
Nemščino
poučuie začetn;ke diplom, vzgojiteljica. Naslov v vseh poslov. Jutra.	22S0-4
Gospodična poučuje
italijanščino, nemščino in francoščino po nizki ceni. V vso oskrbo sc sprejme dijakinia. Woifova ulica 4. II. nadstr.	2691-4
In st ruktor ja (-ico)
za drugoSolca za vse predmete iščem. Intertsent' za ponudbo pod »Lenuh« na ogiastii oddelek Jutra.	2892-1
FBEMGS
DRVA I. Pcgačmk
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59
»Hammonia«
parketno čistilo Je pri spelo — poskusite. je odlična tekočina, čisti le po. temeljito hitro m po ceni HAMMONIA čist parkete poh:štvo. lino leum. gumi folge umet na m kamenita tla. — Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, - Ljubljana Bleivveisova cesta 35a.
J-175bM t
Dobavljamo zaboje
po meri, večje količine. Naročila sprejema tvrdka Kobi, Gajeva 9, II. 2209-6
Stekla
za električno in avto-genično varenje kovin. Steklarstvo Klein. Frančiškanska 8.	2627-6
200 ms vrtne zemlje
prodam Oglasiti se v so boto od 2. do 4. ure, Tol stojeva 9.	2638-6
Otroško posteljico
železno, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.
2815 6
ŠPORT
XXI. koto tekem za točke
Danes preide prvenstveno tekmovanje po italijanskih terenih v zadnjo tretjino
Tako hitro se vrstijo letošnja kola v italijanskem prvenstvenem tekmovanju v nogometu, da stopamo z današnjo nedeljo že v zadnjo in seveda odločilno tre-tjino te razgibane konkurence.
Med najboljšimi klubi v diviziji A so na najbolj izpostavljenih položajih štiri moštva, med katerimi vodi spet sam oni čudežni Livorno, ki so mu že tolikokrat prerokovali, da bo moral svoje mesto prepustiti drugim. Toda kljub vsemu je ostal prvi in skoraj prerojen nastopa zdaj še ostanek poti do velikega končnega cilja. Danes bo igral doma, in sicer proti oni Bologni, ki je pred tednom dni pokvarila račune nikomur drugemu kakor silni Am-brosiani. Trd bo ta oreh! DrugI najmočnejši, to .ie Torino, mora na gostovanje, in sicer v Firenze; izid tega dvoboja je zelo dvomljiv, vsekakor pa imajo FioTentlnci prednost domačega igrišča in tam so oni nevarni še dvakrat. Najlažjo nalogo med prvimi tremi ima milanska Ambrosiana, ki bo kar doma nastopila proti enajstorlcl i*> Barija, tako da skornj nI verjetno, da bi po enkratnem presledku spet ne knjižila vsega izkupička.
Med o^trlimi srečanji tega XXI. termina zaslužita posebno zanimanje še nastop Juventusa proti Laziu na igrišču v Torinu ln gostovanje bergamske Atalante sredi Genove: po prizorišču Iger bi lahko vse štiri pike prisojali domačinom, toda bolje je, če se ne spuščamo v te tvegane napovedi.	seseda Trirstina bo tudi da našnje nasprotnike počakala doma, toda moštvo Milana je v tej sezoni zagodlo že
ij^usiitaLero KrepKo ui m	tla po spelo tudi ob Adriji. Sedmi par te ne-elje sta Roma ln Liguria, ki grata danes Rimu, komaj tri dni po odigrani tekmi 3 prvega dela tekmovanja, v kateri so Mmljani z izgubljenim 0:3 že podarili Ld----------' rri-^-u/i o« hosta
spoprijeli še obe »siroti« s tabele, ln sicer Vlcenza in Venezia na igrišču prve; današnji uspeh nobene ne more rešiti iz kočljive situacije na koncu razpredelnice.
V ostalem je današnjih 8 tekem iz divizije A razdeljenih na naslednje kraje:
v Triestu: Triestina—Milano, v Vicenzi; Vicenza—Venezia, v Firenzi: Fiorentina— Torino, v Rimu: Roma—Liguria, v Genovi: Genova—Atalanta, v Torinu: Juventus— Lazi o, v Livornu: Livorno—Bologna in v Milanu: Ambrosiana—Bari.
Štiri vodilne enajstorice iz divizije B so to nedeljo zaposlene v tekmah, ki so druga '.-ažneišn cd drusre. Snezia nastopi doma proti Cremonesu in računa kajpa z obema točkama, medtem ko mora Pro Patria na nerodno pot v Alessandrio, kjer se ji orav lahko primeri kaj neprijetnega. Najvažnejši dogodek dneva v tej diviziii pa je neposredno srečanje med Piso in Modeno na igrišču slednje; okoliščine govorijo v orilosr domačinov, toda vsi ti računi so na šibkih nogah. Pomemben bo za nadaljnji vrstni red v tabeli tudi izid dvoboja med Tapolijem in Novaro v Napoliju.
Pari današnje nedelje so razporejeni takole:
—Nov-.ri .Alfssanrlria—Pro Pa-ria, Modea—Pisa, Brescia—Pescara, An-
ujf:	rtion so, i"
—TTrtinese, Mater—Siena in Fanf —Palermo.
retnans De&re knjige
Mizarji
Okovje, orodie in drugo železnino dobite v nori trgovini »Ferrum«, Leon Stu-pica, Ljubljana, Gradišče 2. poleg Uršulink.	2764-6
Iirogljične ležaje
krožne ž^ge, vretena in drugo železnino dobite v novi trgovini »Ferrum«, Leon Stopica, I.iuhlj^n a. Gradišče 2, poleg Uršul.nk.
2765-6
Kartone
od parfumerijskega blaga, raznih velikosti, prodam večjo množino. Parfumeri-ia »Venus«. palača Bata.
2745-6
Kavarniško mizo
z okroglo marmornato ploščo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	2742-6
Otroški voziček
globok, bel, zelo dobro ohranjen, prodam. Blažič, Čampova 9, Vič. 2752-6
Prodam
damske čevlie št. 36)/f, črne, nove, nizke. Ogled od 13. do 15. Delavski dom, III. nad., levo, soba 8.
2740-6
P rima zapestno uro
štoparico, pilotsko, prodam za 1200 lir. Vprašati Ver-hek, Krakovski nasip 10.
2721-6
Ornega ara,
točen časomer se prod«. Poizve se pri Balancu »Foto Justi«, Bleiweisova c.
2687-6
Žica,
alpaka in packfon, pol-okrogla, na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2684-6
Športni voziček
prodam. Polakova ulica 13.
2690-6
Moški čevlji
nizki, črni, močni št. 40, poceni prodam. — Ogled v brivnici, Sv. Petra 19.
2879-6
Otroški voziček
nov, eleganten, poceni naprodaj. Bohoričeva ul. 3. pritličje, levo.	2878-6
Došla je nova
pošiljka
troških vozičkov, globokih in športnih. V zalogi imamo tu ai vozičke domačega izdelk:. Cene zmerne. Oglejte ei našo zalogo pri — »Tehnik« Banja Josip dr. i o. i., Ljubljana. Miklošičeva eesta 80. 2893-6
Železno posteljo
z ožljivo. prodam. Naslov v vseh poslov Jutra. 2906-6
Decimalno tehtnico
žago z» želesr na ročni ali strojni pogon (Kaltsaege) — ugodna proda — »Metalia«. Cesta Arielle Rea (Pri Levu).
9912-6
Umetne slike
oljnate, ugodno prodam. Rla ri8, Ciril-Metodova 37a.
Otomano
w>dam. Cesta v Rn*no dolino št. 9. 2821-6
Srebrno lisico
prodam po ugodni ceni. Naslov ▼ vseh posl. Tu tra.
2849-6
Trgovci! Peld!
Štirikolesno, ročno diro, nosi 600 kg, prodam. Pir? Tesarska 7.	2841-6
Otrošld voziček
krem. avto in Jportni na-prodai Marenčičeva 5a — (dvorišče).	2764-6
Ženske čevlje št. 39,
moške 5t. 42. 2 ženske >o-pe iz blaga, čipke in vlofek 7a k.ipne poceni prodam. — Kačič. Wolfow3 12. 2863-6
Gramofonske ploSČe
dobro ohramene ali pa » neuporabnem staniu kupuie tn plača naivišie dnevne cene »Everest« Prešernova ulica 44	f 217 M ~>
Mačje kože
in zatčie. farno velike in zimske — kupuie krznar-stvo L. ROT. Ljubliana,
Uesini -re 5	J -27 11 '
Nakup in prodaja
umetniških predmetov pohištvo. slike, drobne predmete. Umetnost Kolodvorska ul. 30.	207-7
Srebrne predmete
kupujem, plačam po najvišji ceni. Pridem ogledati na dom. Ponudbe pod »Srebro« na ogl. odd. Jutra.	2648 7
Statve - mehanične
v vseh širinah, kupimo Ponud ti z navedbo znnmke in cene na ogl odd. Jutra pod »Statve«.
2612 7
Vreče, stare biciklje,
blcikelj gume in pisalni ?troJ. P!ačai-o ze'o dobro. Gasogeno Merkur.
Puh.irjeva 6. 2873 7
Otrošld tricikelj
majhen, dobro ohranjen, kurim. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Matiin«.
2790-7
Budilko
male oblike, tvrdke Tung-hans. kupim. Ponudbe na O ti. odd. Jutra pod »T"ng-hans«.	2797-7
V komisijsko
in okazijsko
prodajo spreiemamo umetnine. fotoaparate in druge dragocene predmete. Parfu-meriia »Venus«, pal-ča Bata.	2744-7
Pisalno mizo
stenski predsobni obcialnik in zofo. kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«.
2751-7
Otrošld voziček
globok, lep. malo rabljen, predvoini, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 2755-7
Srebrnino
in različne srebrne kovance, za zbirko, kupim. Naslov r vseh posl. Jutra.
2761-7
Športni voziček
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo dobro ohra-rjen«.	2741-7
Kupujem
rabljeno pohištvo, modroee, obleko, harmonike, gramofone in drugo. »Ugodnost«, Galusovo nabrežje 27.
2739-7
»Zephir« peči
ali slične, dobro ohranjene ter par mizarskih miz (Ho-belbank), kupi tvrdka J. Lavrič, Ljubljana, Cankar-jvo nabrežje 1. 2665-7
Železno blagajno,
stoječo, št. 2 ali 3, kupimo. Naslov v vseh poslov. Jutra.	2686-7
Jedilni pribor
v baročnem ah bidermajer-jevem slogu kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pribor«.	2704-7
Pisarniško opremo
dobro ohranjeno (tud. delno) kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
2922 7
Knjige
Vse vrste antikvarnlh itnjlg, revij ln Časopisov sakor tudi separamin odtisov kupuje Knjigar-.i Janez Dolžan v Ljubljani. Stritarjeva 8. Telefon 44-24	J-134-M
\VeltaU und
Menschheit,
kompletno, 5 zvezkov, prodam. Gostiša, Dravska ul. 7.	2712-8
Knjigo »Anatomija«
De. r.ečn ka, k up. m. Ponudbe na ogl. o<Sd. Jutra pod »Anator.ija«.
28S8-S
Knjige
flovensk" ir ntmsiie. lepo vezane, poceni nap-o-lej. Prodam le vee fkupnj. Naslov v vfch poslovalnicah Jutra. 2891-S
Radio aparate
z un :nr- flinuubi kuj iiao. In-ere onti naj ee zgiarijo s (O-rfiilom oi mestnega i^glavi;r-e va pri tvrdk: Phiiit* radio D. Zrintšck, Ljubljana. 11 ;ca 3. ma.a — katera bn takoj dvignila »[arat iz shrT-iihi'.
290-1-9
Fotoaparate
lotopreomete, uj.i v slabem stanju ter slične predmete kupuje »Foto tehnika« Bleiwei-sova cesta 15.	2907-7
Pisalno mizo
obširno, u-jbro obran.eno kupim, če je cena zelo ugodna. Ponudbe un og, oddelek Jutra pod značko »109«. 2911-7
Otroški voziček
globok kupim al zamenjam za športnega Ponudbe na ogl. oddelek Juti« pod »Takoj ku ptm«.	2889-7
Leica aparat
zadnji model (IIIc ali TIIB) s telemetrom in objektivom 12 »Sumi t ar« kupim. Simandl Via Knafel 3, Ljubita na.	2838 7
Gajbico
za kanarčke, raie večio, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gajbica«. 2901-7
Dva gnmi-plašča,
740 X 140, dobra za voz, kupim. Sedei Ivan. RoZna dolina, c. VIII 12. 2846-7
Motorno kolo
350 ccm, kot v novem stanju najboljše znam ke. z novimi gum.>ml Za 9.500 Lir na prodaj Gnsogeno Merkur. Pu narjeva 6	2875 10
Motocikelj
200 ccm. samo priznane marke, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod ^Novejši model«.
2883-10
Ljubljanski in
Dunajski zvon
tudi posamezne letn.ke. kupim. Ponudbe pod »LJ zvon« na ogl odd Jutra	2297 8
»Umetnost«
letnike 1. do JV., kompletne ali posamezne zvezke kupim Pa rf umeri ja »Venus«, palača Bata. 2746-8
štrekljevih pesmi
t. in 2. zvezek ter druge slovenske kmige. kupim. Naslov v vseh posl. Jutri.
2732-8
Triciklje in cize
na gum1 koiesa. različne velikosti, dobavlja takoj GnfiOgeno Merkur, Pu-harjeva 8.	2374-11
Stare bicikle,
bicikelj jume ter m uorna kolesa in jruHK za ir.otorna kolega kupimo. Pla"a^io zelo lobro. Ga»ogenc M<rkn-. Pu-harjfv-a ultca 6-	297G-11
Stanovanj, oprema
zalogs pohištva, ljubliana. Gradišče št. 4. Kvalitetno pohištvo, spalnice, jedilnice. kuhinje, pisarne, itd. Spretemaio se naročila. — Ogled brezobvezen. Posteljne mreže po naročilu.
1993-12
Opremo
za samsko sobo s kau čem, malo rabljeno, ku-oim. Ponudbe ped »C< što« na ogl- odd. Jutra 2652 12
Vitrino,
omarico predalno (starinski) prodam. Kupim visoko o-aro. tudi knj'ž-no in izvirne slovenske knjige Naslov v ogl. odd. Jutra._2853 12
Lepo spalnico
šperano, par mesecev rabljeno, zaradi selitve prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	2809-12
Kuhinjo,
dobro ohranieno, ugodno proda Cirer, Privoz 6. — Ogled od 10 do 12.
2695-12
Šperano spalnico
novo, ugodno proda Kre-gar Ciril trgovec, Medvedova ul.'8.	2697-12
Zelo lepa
samska soba
s posteljo in kavčem vse še kot v novem stanju za 3900 lir na proda). Ogleda se lahko Tricikel delavnica — Sušteršič, Bleiweisova 13, Figovec, levo dvorišče.
2877-12
2 kuhinjski opremi
in 2 otročj poetelji ugodno prouam Mizarstvo Potočnik. Onidovčeva ulica 5. ta šolo ob Smartiuski cesti. 2897-12
Posteljo,
skoro novi. nočno omarico tn ■ livan. prodam Naslov r vseh poslovalnica!) Jutra. 2913-1;
Manjšo kuhinjo,
moderno in pleskano spalnico poceni proda »Oprava«, Mestni trg 17, prehod za sedai ie sprejemamo na točila.	2819-12
Deske vseh vrst. okrogel trd les, posamezne vagone ponudite z navedbo cene na oglasni odd. Jutra pod šifro »Izvoz«.
Les
hlode in rezani hrast brest. Javor, lipo itd ter bukove hlode za lušče nje kupujem. Ponudit-na naslov Artur Sachs, 'esna eksportna trgovl na, LJubljana. R;m«k trg 8 — poštni preda' 240	2927-15
Kupim
15 do 20 k ub m okroglih hlodov (smrekovih ali ielo-vib. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okrogel les«.
2835-15
Oblačila
Pristen »sil«
z mufom. zelo ugodno prodam Vprašati Ta v čarjeva 12 pri hišnici.
2872 13
Krznen plašč
perzianer tačke, modern, dobro ohranien, poceni prodam. Bleiweisova 69a-I.
2784-13
Hubertus,
moške gumnaste škornie 42, ■ uridične kmige. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
2788-13
Črn oposum kep
t-oDolnoma nov, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
2736-13
Prodam I
damtke obleke, plaiče in jopo za močnejio osebo, več parov čevljev It. 39-Ogled od 10. ure. Preiei-nova nI. 54-1, Hrea.
2763-13
Površnik,
dobro ohranjen iz temno-sivega sukna in zimski kožuh »e ugodno proda. Naslov v vseh posl. Jutra.
2735-13
Pomladni plašč,
f:na volna, skoraj nov in nekaj obkk naprolaj. Gl^f.ii-ka ulica 4 III	2394-13
Skunks
dobro ohranjen, kupim. Go-dina. Sv. Petra 3. 2847-13
xr "nTr^oioDcn:
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro m točno Obrnite se na
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. _
JGCGDDL..C;-: :■:.' :nnro
Delnice TPD
kup mo Navesti količino in ceno na og!. odd Jutra pod TPD 2613-16
Z kapitalom
do 30.000 Lir se udeležim kakršnega koli podjetja ali zaslužka. Po-nuiz.be na og!. odd. Jutra pod »Obojestransko pofcteno«. 231816
Manjše posojilo
kratkoročno, išči m Ponu lbe na e.glasni oddelek Jutra pol • ManjSe posojilo«. 2916-16
Študijska podpora
Kateri dobrotnik bi bil pripravljen proti poroštvu posoditi akademiku 10.090 lir za dovršitev študija. Blagohotne ponudbe prosim na cgl. oad. Jutra pod »Pošteno vračilo«. 2842-16
Prostore
za gostilniški obrat vzamem v najem ali odku-pm po možnosti z inventarjem m na prometni žili v meetu ali Izven. Ponudbe ha ogl. odd. Jutra pod »Dober plač nk«.	2221 «
Gostilna
v okolici Ljubljane, na prometnem kraju, se odda v najem. Poleg Je zem t 'i5e. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa »Ugodno«.	2813-17
m
Izborne krvavice
razna druga Jedila in f na vina v gostilni »Pri Panju« Vegova ul. 10.
2923 la
Halo!
V«i v gostilno Rahne. Ljub ;ana Mosiel Točimo zelo dob ra izbrana vina. katera 'očimo po ugoinih cenah; tudi razne b-ezalkobolnt pijače. Postrežba je kolikoi mogoče sedanje mu času primerna Za obil.n obisk s*- p^poročamo 2887-18
r W
Skladišče
ali prazen lokal, iščem. Plačam dobro. Naslov v vseh posl. Jutra. 2727-19
Velik lokal
rejen. • blagom m -.nventar-jem. primeren za galanierijo. loto etc., prodam za 70.000.— it. ponulbe ood »Center« na •T'asni odelek Jutra. 2910-19
Posest
Vilo
-ivostanovanjsko lSCem v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »VIn v najem«.	2216-20
Kmečko posestvo
večje, v bližini LJubljane, še odda pod ugod nlmi pogoji kmečki družini v najem. Ponudbe pod »Vestnost« na ogl. odd. Jutra.	2604 20
Parcelo
pri Sv. Križu, blizu cestne železnice, za zi davo enonadstropnlce ta soj kupim. Ponudbe pod »Odprt sistem« na ogl ccd Jutra "»715 2?
Parcelo
v Sišk- prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »700 m2«.	2867 20
Parcelo,
njivo ali malo hišo, kupim v mestu ali v okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bajta 60«. 2800-20
3-nadstropno hišo
popolnoma novo, s komfortnimi stanovanji, prodam pod ugodnimi pogoii. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa stavba«. 2855-20
Več stavbnih parcel
od 500 kv. m dalje, prodam. Cena 25—40.000 lir. »Realiteta«, Prešernova ul. 54-1.	2802-20
Večji travnik
in deteljice v preomestju al-v bližini Ljubljane vzanv mo v najem. Ponudbe staviti Ze »on. Gallusovo iMbrpf-e SS.
2930-20
Hišnega lastnika,
ki bi mi dovolil nadzidati nadstropje proti odkupu za več let iščem. Ponudbe na ojtl. odd. Jutra pod »Nadzidava«.	2770-20
Vilo
ali hRo, komfortno ▼ Linb-ll«ni ali v bližnji okolici, kunim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«.	2769-20
Zemljišče j
njive, travnike v kompleksu preko 10.000 kv. m prodam. Leži tik ceste, pr.pravno tudi za parcelac jo. Ponudbe na cwzl odd. Jutra pod »Znotraj bloka«. 2870-20
Vogalno parcelo
Hišo
4-stanovanjsko z garažo in 600 kv. m vrta v blizni okolici, prodam za 400.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi zamentam«. y	2775-20
Parcelo
720 kv. m za Bežigradom, prodam takoj. Ponudbe na Ogi. odd. Jutra pod »Odprt sistem«.	2774-20
Vilo
na deželi s 4700 kr. m vrta in 3 stanovanji, prodam za 250.000. Ponudbe na opl odd. Jutra pod »Nova«.	2773-20
Hišo
er»nadstropno, primerno za lažjo industrijo s pogonsko silo, skoraj v centru, prodam za 1.000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahka industrija«.
2772-20
Hišo
v centru ca. 800 kv. m parcele takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tristanovanjska«.
2779-20
Parcelo
850 m za trinadstropni-co v strnjenem sistemu, prodam ob sedanii Bleiwei-sovi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa parcela«.	2781-20
Hišo
kon/ortno v Šiški s krasnim vrtom, prodam za 700.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odpotujem«.
2778-20
Vilo
s tremi konfortnimi stanovanji in krasnim vrtom v Šiški, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zidam manjšo«.	2777-20
Parcelo
v Rožni dolini, Mirja ali za Bežigradom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena ni važna«.
2771-20
Hišo
novo, 8 modernih stano vanj t garažo, prodam za. 1,400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skoraj v centru«. 2780-20
Hišo
tri etažno, 6-stanovsnjsko, konfortno. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri etažna«.	2776-20
Hišo ali vilo
do 700.000 lir, kupim ▼ Ljubljani ali zamenjam za hišo na Dunaju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali kasneje«.
2743-20
za 37.000 lir na suhem čnem terenu, prodam. Ničnem terenu, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »520 kv. m.« 2919-2»
Zemljišče
Za industrijo v Izmeri ca. 10.000 kv. m s hipoteko. lahko tudi več v LJubljani ali okolici Ljubljane, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci izključeni«.	2833-20
Hiša
trgovskcusfcmoiinjska ss dvoriščem in skiad-Kii. se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vsak obrat«. 2832-20
Stavbno parcelo
v Ljubljani od 100 do 200 000 Lir, kupim. CenJ. roonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pripravljena gotovina«.	2S34-2o
Parcele
v šlški ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohitite«.	2812 20
Hiša
v centru, dsronadstropna s trgovskimi lokali ie naprodaj za 1,100.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska«. 2782-20
Enodružinsko vilo
kupim ali zamenjam za dve parceli na Kodeljevem. Hipoteka zaželiena. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.	2757-20
Kdor želi kupiti
ali prodati hišo ali zemljišče, naj se obrne na t Fr. Safar, Novo mesto. Glavni trg 25-1.	2727-20
Za stavbno parcelo
travnik v Bizoviku, prodam. Pezdir Franc, Na Gmajni 1.	2666-20
Trgovsko hišo
s posestvom na deželi ali v mestu, kupim. Cena do 600.000 lir. Plačam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
2621-20
Proda se hiša
z velikimi delavnicami — prostori uporabni za vsako tovarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2688-20
Hišo kupim
do 1,900.000. eventuelno 2 manjši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina razpoložljiva«.	2708-20
Kupim parcelo
na sončni strani, kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav teren«.
2707-20
V okolici Ljubljane
kupim hišo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
2696-20
Prodam:
večjo trgovsko hišo, eno-nadstropno hišo, več vi-sokopritličnih biš. Parcele v bližini zmajskega mostu, v Šiški, pri tobačni tovarni in v drugih mestnih delih. Andrej Zaiec, reali-tetna pisarna, Tavčarjeva ul. 10.	2709-20
Proda se:
štiristanovsmska. enonad-stropna hiša v centru za 280.000 lir. Poizve se ate-nt »Moda«, Pražak-.i^i 15-1 2918-20
Parcelo
ali njivo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »40—50.000«.
2881-20
Hišo ali parcele
2 večjo hipoteko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »250.000« 2882 20
mio
dvo do tristanovanjsko. čim bližje mestu kupim Ponudbe na ogl odd Ju tra pod »Novejša s vr tom«.	2830 20
Hišo z vrtom
in goepodarsk m po 'opJem v mestu, prodam. PonutTbe na os?! odd. Jutra pod »tJg^na cena«.	2928-20
Posestvo
v severovzhodnem deht mesta z večstanovanj-skimi prostori, hlevom in kozolcem dvojnikom in obsežnim vrtom za več parcel tik tramvaja se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posebno prikladno za obrtn:ka«. _ 2811-30
3-nadstropno hišo
v strogem centru, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1.050.000 lir«. 2854-20
Hišo - vilo
kjerkoli v Ljubliani, Iro-pim tudi za večjo vsoto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Trgovec«. 2853-20
Več parcel
v neposredni bližini mesta ali pa eno v centru kupim. Resne ponudbe na cel. odd. Jutra pod »Plačam dobro«.	2852-20
Kompleks zemljišča
večii ali manjši, kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zemlia«.
2851-20
Komfortno vilo
eno ali dvodružinsko v cer^ tru ali vsaj v neposredriii bližini mesta, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahko več milijonska«.	2859-20
Več parcel
na različnih krajih mesta po ugodni ceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ker kupim hišo«.
2858-2«
Prodam
dva večja kompleksa zemljišča na severni strani Ljubljane po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4000 io 5000 kv. m«.
2857-20
2-nadstropno hišo
na Rakeku po zelo ugodni ceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rakek«.	2856-2*
Enonadstropno hišo
v Bvetokrižkem okraju, prodam. Cena 180 000. Blizu Je šola, trgovina, zdravnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša Z vrtom«. 2869 20
Parcelo
v neposredni bližini shf« mitnice, prodam. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«.	2862-2«
Hišo ali vilo
za 500—600.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. J»-tra pod »Imam denar«.
2861-2«
6-stanovanjsko hišo,
novejšo v dobrem stanju, prodam. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Takojšnja prodaja«.	2860-2«
Trgovsko ali
stanovanjsko hišo
v strogem centru, kupim. Ponudbe na ogl. odd. J®-tra pod »Do 2,000.000 lir, er. več«.	2850-2«
Zemljišče
4200 kv. m v okolici m. KriŽ2, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gramoz«.	2844-2«
3-stanovanjsko hišo
in stavbno parcelo prodam v Spodnji Šiški. Ponudb« na ogl .odd. Jutra fx)d Lir 220.000.	2843-20
1000 Lir
nagrade dum onemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje s prit:kl mami za takoj. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 2651 21a
Manjše stanovanje
iščeta preprosta zakonca, greva tudi po dogovoru a pomagat vrtnih del ali hB-nika. Poizve se Jurčkova pot 102 .	2808-21a
Enosob. stanovanje
poleg Sv. Križa zamenjam za istotakšno kjerkoli. Naslov v vseh posl. Jutra.
2733-21*
1000 lir nagrade
dam onemn, ki mi preskrbi dvosobno stanovanj*, po možnosti v bližini centra, za marec ali april. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Soliden plačnik«.
2720-2ta
Stanovanje
trisobno kouilortno. iščem m marec. Ponudb- pod »S"a'no, solino« na oglasni oddelf-k Jutra.	2998-21*
Stanovanje
! sob. kabineta v SiJk1 fnov* cerkev) zamtnjam karkoli t* stično ali večje. Ponudbe pod »Odškodnina« na oglatni od-delek Jutra.	2900-31*
Stanovanje
odda-
Prodam
prazno sobo, veliko sončno suho parketirano y bližini bolnice za 30.000 lir ali pa dvosobno stanovanie za 70 tisoč lir. Ponudbe na ogl. cdd. »Jutra« pod »Vhod s stopnic«.	229-21
1-sobno stanovanje
a:i sobo z štedilnikom EaTnenjam. Marja Urban č, Krakovska ul. 15 Trnovo, Ljubljana.
2765 21
2-sobno stanovanje
s kuhinjo, pre Is^bo (evenluel. f'.o sabo z dvema posteljama lojsemljeno) — zanu.n;ani za komfortno enosobno oli seu;ero v slrog-m cenlru. Po-nu Ibc pod »Zračno pr:'lično« na oglasni o :delck Juta.
2849-31
Etažno stanovanje
v strogim centru, proda t. N?^'ov v or. ocld. Jutra pod »Konfortf-n«.
2831-21
Jjlid
Opremljeno sobo
lepo, s »oaporabo kopalnice, * oddam s 1. mire cm.
Strossmayerieva 4-1, desno. Nasproti Poljanske gimnazije.	__ 2759-23
Lepo sončno sobo
z uporabo kopalnice, takoj oddam boljšemu gospodu. Tržaška c. 14, pritličje.
2762-23
Preprosto dekle,
ki bi pomagala v gospodinjstvu, sprejmem brezplačno kot sostanovalko. Naslov v vseh posl. Jutra.
2722-23
Lepo prazno sobo
s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice od-d.im boljšemu gospodu ali gospe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2694-23
Lepo sončno sobo
z dvema — raj še z eno posteljo — in kopalnico oddam s prvim marcem. Zažeijeno je lastno perilo. Sv. Petra 41/n
2339 23

Opreirl.jera f>oba
se odda. Gorupova 1R-TT. nadstropje. * 2723-23 '
Prazno sobo
ali meblirano, v biižir.i kolodvora, odd-m. N.is'ov v vseh po?!. Jutra. 2806-23
Opremljeno sobo
lepo, nddirm. ?.S.;!!~:veva 8-1 nadstr., Košnik Francka.
2794-23
Opremljeno sobo
mimo Izven centra išče gospodična s 15. marcem. Ponudbe n ogl. odd. pod »Izven centra«. 2678-23a
Lepo eobo,
prazno s souporabo kopalnice od-J.im gospodični. Naslov v vseh posl. Tutra.
2756-23
tITAJTE »JUTRO«!
Sončno sobo
po zmerni ceni išče gospodična z la-:no posteljnino. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Uradnica«.	2856-23a
Opremljeno sobo
s souporabo kuhinje iščem, phčam dobro. Naslov v vseh posl. Jutra. 2653-23a
Profesor domačin
išče opremljeno sobo ali garsonicro v bližini realke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirie«. 2659-23a
Opremljeno sobo
samsko, strogo separirano,
iščem. Pomožnosti ▼ centru. Plačam več mesecev
naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenec«.
2758-23a
Mesečno sobo
ali kabinet, skromen a čist, išče blizu tehnične šole strokovni učitelj (ev. z instruk-cijo). Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«.	280>23a
Prazno sobo
ali malo opremljeno s separatnim vhodom, samo za dnevno uporabo, s.:cm. ftinudbs na ogl. odd. Jutra pod »Fisčr.in dobro«.	2866-23a
Gospa
s štiri leta starim otrokom išče sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Ponudbe pol »Nujno« na oglasni od.lcl<?k Jutra.	S903-23a
Harmonik«
skoraj novo, 120 basov 4 registre ugodno pro dara. Ogled od 10. do 12. ure. Nori trg 1/IH. desno	2817-26
Pianino
v brezhibnem stanju za učenje kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen pianino«.	2220-26
Harmonike
nov in	raLil.eiie kupite, prodate ali	zamenjate pn »PROMETU«	— nasproti križanske cerkve.	2890-26
Koncertne citre
prvovrstne, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 2804-26
Harmoniko
12 basov »Hohn-.r« s kovčkom skoraj novo, prodam za 1000.-iir. Naslov v vseh poslnvaln. Jutra.	3893-26
Električni gramofon
z ojačevalcem prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2904-26
Una sfsrnoto n c n t una m a 1 a f t i a. puo tssere pero il primo si p to ni o i! i un rsffred-dore. Quesfo e il vero mcHienta per 1'Aspirina, eviterete cosi una mafettia da rsffretidsrnento con tutfe Ib sue spiace-voli consegusnze.
'^AVER-
Saii isti hiiiv— ■ «101« • IB
Kihanje sicer n! bolezen. lahko pa je prvi simptom p r e ti! a u a. tedaj vzemite Aspirin io tako se boste izognili prehladu i vsemi neprijetnimi
Staro hišo
pripravno za prenovitev, v centru, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«.
2828 26
Gramofonske plošče
dobro ohranjene, dobite že od Lir 10 naprej v trgovini ?,Og!ed«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
2310-26
Katera
osamljena gospodična ali vdova z lastnim stanovanjem bi se poročila z isto-takim dobrosrčnim gospodom. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomlad«.	2749-25
Varčna kuharica
zaradi slabih služb želi poročiti udovca drž. ali druge stslne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in varčna gospodinja«.
2753-25
Konja
prodam. Poljanska c. 57.
2747-27
Plemensko zajklo
in štiridelno kunčnico, prodam. Kozina, Tabor 6-1.
2734-27
Harškega kanarčka,
samca, dobrega pevca, kupim .Naslov v vseh posl. jutra.	2655-27
Par konj
srednietežkih 6 let starih — kupim. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.	2900-27
Filatelisti, pozor!
Poizkusite ln uverili se boste, da najugodneje vnovčite ali kup.te znam, ke vseh držav kakor tudi »JOL« albume in vse fi-latelistične potrebščine v Knjigami Janez Dolžan v Ljubljani. Stritarjeva ul. 6 Tel. 44-24. J-135 39
Znamke,
tudi zbirko ali partije, kupim. Ponudbe pod »Znamke« na ogl. odd
Jutra.
2298 39
Kupim znamke
bivše Jugoslavije in Avstrije v serijah ali posamezne, boljše komade. Novi trg 1. II. nadstr., desno. 2730-39
Nov naslov:
Frančiškanska ul. 3.
Vloge in prošnje v italijanščini, prepise.
informacije vseh trst, razmnoževanja in razne usluge izvršuje •SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29.
v. r%		
mm*	z	u&m.
		
B2£Su99 TEL. K9HSS1
Mhvhi
k.
PREVODI IN VLOGE v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 18
Pisalni stroj
* dobrem stanju ali * neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuje in plača naiviJie cene Everest, PreSernova 44. 211-N-J-29
Stražnico
v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Stružnica«. 2791-29
Šivalni stroj
krojaški, Haid & Neu, šiva naprej in nazaj, skoraj nov, prodam. Pred škofijo 16-11. levo.	2801-29
Šivalni stroj
Singer, malo rabljen, prodam. Mandelčeva ul. l-II (Trnovo). Verstovšek.
2767-29
Šivalni stroj
dobro ohniu.m. kupim. Vi-lov v Tseh poslovalnicah Jutra.
2&ei-20
Električni mlin
z dvemi pari kamnov in čistilni stroj, prodam. Ogleda se v pogonu. Mizarstvo Soje, Vel. Loka.
2731-29
Šivalni stroj,
Singer, krojaški, otroška postelja, gramofon se proda. Jeranova 2, Trnovo, dvorišče, levo. 2716-29
| Stražnice
rezkalne, skobelne, vrtalne,
brusilne in druge stroje izbranih konstrukcij dobavlja Guctav Levičar, Medvedova 14.	2081-29
Elektromotor
2 KS, nov, prodam za 3000 Lir. Ponudbe na .^gl. odd. Jutra pod »Motor«.	2840-29
Prodam A.-Ž. panje
solidno izdelane z najnovejšim zbol)šavami. Cena zmerna. Na ogled: Tržaška cesta 17, mizarstvo. 2726-30
Krznar
predeluje Vaš stari plaši v bo-K-ro ali jopico in izdeluje prinesene kože in druge vrste popravila po zmerni ceni. Ko-vacič. Stari trg 21-11. 2914-;»
Čevljarski stroj
(Cilindrca) dobro ohranjen, prodam. Snoj, Ve-lebitska 3, Glince.
2824-29
Pisalni stroj
in Fracčišluinska 10 1 znamke M. E. G., prodam.
Jenkova ul. 20. 2729-29
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»I
BERITE OGLASE!
Ženski šivalni stroj
prodam. Šmartinska c. 5t. 21, Rakar.	2717-29
. lifu tte *> gjfe
^C^ASPlRi']**-
		
OKV	1121 £ £ IZDELUJE 1 fr€ S St SPECIALIST	KLEIN MfOLFuVA UL. 4
immi«		
		
% MLADO DOMAČE PODJETJE
RAZŠIRJAMO. — Vabimo agilni
scželavse s kapitalom ali obratnfcni
prostori
Ponudbe na oglasni oddelek JUTRA pod »PROGRAM LN ORGANIZACIJA«
Knpim
Abriht masivni ali slični stroj v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resni kupec«. 2786-29
Šivalni stroj
in harmoniko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen stroj«.
2693-29
Elektromotor,
enofazni 220 W, pol KS, kupi takoj ing. Rovšek, Gradišče 13, I. 2667-29
Šivalni stroj
»Singer«, pogrezljiv, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. Ogled še le od ponedeljka dalje. 2845-29
Gospodične!
Stroje za popravljanje nogavic »Ourti«. Milano, prodajam. — Omogoča ram zaslužek v hiši; posamezne igle za pobirane pen tel j. Gledališka ulica 14, st. 20, do IL in od 1.—1. nre 2905-28
BlagaJno
registrirno, skoraj novo, prodani. Simandl, Via Knafel 3. LJubljana.
2837 29

|	OTROŠKE VOZIČKE
♦	globoke ln športne dobite v večji te-|	biri, domače izdelave, stara kvaliteta |	in lepi modeli pri tvrdki
♦	»TRIBUNA« Lazar Ferdo,
Z	Karlovška cesta št. 4.
Ukradeno
mi je bilo nekaj obleke in sicer: 1 rjava. 1 plava in er.o novo karirasto krilo. VFe volneno. Ako bi kdo vedel. k;e se obleka naliaji. F*') ^ sporoči proti nagradi na naslov- R mškar M.. Mestni ffg 10-111, Ljubljana. 3396-3!
Tajna nsode.
Sloviti psihografoloe S. Po- ' temkan, katerega daljnovidnost je priznana, bo razkril tajno vaše usode, vaš značaj. karakterno vrednost oseb, s katerimi ste v sti-kih, da boste našli iskano srečo. Izkoristite in spoznajte pota svoje usode. Odgovarjam na vsa vprašanja v ljubezni, zakonu, potovanju in karijeri. Diskrecija zajamčena. Priložite datum rojstva in 20 lir na ogl. ' odd. Jutra pod »Tajna usode«.	2552-31
KLOBDČARNA »PAJK«
Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva VaS klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union)
Seno in slamo
kupuje Gospodarska zve za Ljubljana, B!eiwei sova c. št. 29. 2670 33
Pomaranče
in suhe gobe prodaja Go spodarska zveza, LJublja na Bleiwelsova c. št 29 2671-34
SGARAVATTI SEMENTI S. A PADOVA Sementl dl Ortaggi _ Foraggt ecc. Semena za zelenjavo — krmila Itd. Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe
->:aiilliillalimiHis*llimHllflHHttf miTKIifillt IIHII>WIWIMMWim^HWMlfMI<MWIItB.illHtUUt«Wltiitdit?tri
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Jaise^a ©grlna
vsem prisrčno Bog plačaj.
Globoko zahvalo izrekamo gospodu dr. Graparju In čč. duhovščini ter vsem prijateljem in znancem.
Ljubljana, dne 19. februarja 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
RSSSafe*m
"ivJiSrSr.pt' -	- ,.. \.-jSi T - ,... s; .
Po dolgem trpljenju je Bogu udano preminul v 74. letu starosti naš srčno-ljubljeni mož, oče, dedek, brat, stric, tast in svak, gospod
PRISTOV ANDREJ
nadzornik t. t. linij v pokoja
Blagega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 21. februarja 1943 ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, Radovljica, dne 19. februarja 1943.
Rodbine: PRISTOVE, DOLŽANOVA, BREGARJEVA
in sorodstvo
% -„; ' . -..-■■ f
ZAHVALA
Ob svežem grobu naše predobre in nenadomestljive mame, stare mame,
gospe
KATARINI GALE roj. TOME
smo občutili premnoge dokaze iskrenega sočutja ter prejeli številne izraze globokega sožalja, za kar izrekamo vsem in vsakemu našo toplo in prisrčno
zahvalo.
Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so spremili našo blagopokojno mamo na njeni poslednji poti v tako velikem številu ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 25. februarja t. L ob 9. uri v podružnični cerkvi v Grosupljem.
Grosuplje, dne 21. februarja 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
Umrl nam je naš blagi oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
posestnik lz Serfuč
dne 19. februarja 1943 po dolgi mnčni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti spremimo nepozabnega pokojnika v nedeljo, dne 21. t. m. ob 8. ari popoldne z Zal — kapele sv. Antona — k Sv. Križu.
LJUBLJANA dne 19. februarja 1943,
Žalujoči: VALENTIN, JOŽE, sinova;
FRANČIŠKA poroč. URBANI JA, MICI poroč. GROBOLJŠEK, hčerin ostalo sorodstvo
v,-;"; - . ■•■■• . - ;
••» ; i' -. '.
FRANCE NOVSAK*
12

.ROMAN
>Kar sem doživel, bi vas morda zabavalo kot pripovedovanje, toda jaz nisem imel še nikdar smisla za povesti, ne za svojo, ne za druge. Spoznal sem nekaj prijateljev, nekaj žensk, to je vse. Vse je v bistvu silno nezanimivo. Vse se približno enako začne in približno enako konča. Tiste majhne razlike opazijo samo čustveni ljudje.«
Te besede so jo nekoliko razočarale.
»Pa vendar ni tako kakor pravite.«
»Saj morda tudi ni, tega vam ne morem dokazati kakor vi ne morete dokazati svojih trditev. Mene zanima samo resničnost, tista, ki jo lahko vidi vsakdo brez joka ali smeha, tista, ki se ji morate pokoravati, pa naj vam je všeč ali ne.«
Kristina je vzdihnila. Skoraj žal ji je bilo, se je spustila v ta pogovor. Sredi takšnega dneva si je zaželela često, da bi prišel kdo k njej in jo milo-val, da bi ji govoril karkoli o ljubezni.
Zdaj pa je bil pri njej ta študent, hladen in preračunljiv, ljubeznivih oči, in vedenja, a vendar tako nerazumljiv. Ni vedela, ali bi še ostala, ali bi odšla.
Tedaj je opazila nad svojim čelom njegove ust-
nice.	. .	, ,.
»Strašno ste mladi, Kristina, m človek bi vas
lahko poljubil kot oče, ne kot moški.«
In res ji je pritisnil na čelo kratek poljub ter jo pogladil po laseh.
Z nežnim smehljajem jo je vprašal.
»Ali vas žalim, ko tako ravnam z vami?«
Dotik njegovih ustnic ji je prinesel mirnost, ki je ni pričakovala.
»Moj Bog, kaj pa mislite? Še predobri ste z menoj.«
Njeno življenje je pač potekalo brez stvari, ki si jih taka mlada bitja najbolj želijo. Mati pri vsej svoji dobroti ni bila nikdar nežna z njo, še manj pa oče, ki je hotel biti povsod samo učitelj. Še doma se ni mogel otresti svojega šolskega vedenja in svojih vzgojiteljskih izrekov, ki so bili vsi do zadnjega že močno izrabljeni. Dokler je živel Peter, je vsaj o počitnicah uživala njegovo družbo. Ta jo je imel iz srca rad, zato je bilo njeno življenje po njegovi smrti zapuščeno.
Potrebovala je nekoga, ki bi ji nadomestil brata in še koga, ki bi jo ljubil kot žensko.
Ko je spoznala Rudolfa, se ga je kar hitro oklenila, ne da bi na kaj mislila. Bila je prosta, brez vsakega nadzorstva, lahko je po mili volji menjavala družbo. Oče, ki je ves prosti čas presedel v gostilni, sploh ni vedel, aH ima kakšno družbo ali ne. Mati pa je živela samo domu in spominu na sina.
Rudolfu se je zdela kakor otrok, ki se hoče razjokati.
Prijel jo je za roko in jo poljubil.
»Kaj pa delate, Rudolf, za božjo voljo?«
Pridržal je njeno roko v svoji in dejal začuden.
»Ali bi rajši vstali, Kristina?«
»Ne, ne, tako bi rada ostala dolgo, zelo dolgo, do noči.«
Nasmehnil se je.
»Kako velik otrok ste še, Kristina.«
Srečen smehljaj je spet izdal njene misli.
Izmaknila mu je roko in se ga oklenila kakor deklica očeta.
»Zdi se mi, da vas imam rada, Rudolf,« je govorila počasi. »Kajne, kako grdo se vedem? Kaj bi dejali, če bi me videli, da objemam moškega ? Dejali bi, da sem pokvarjenka?«
Zdaj je bila res iskrena.
»Tega bi ne rekel, ker mi je že sama beseda tuja. Preveč mi diši po šolskih klopeh. Za vas je škoda, ko živite in boste živeli v teh majhnih, dušečih razmerah. Tukajšnji ljudje vam bi res kmalu očitali kaj nespodobnega.«
Rudolfa je polagoma prevzemala njena bližina. Prevzela ga je njena vdanost, oči, ki so žarele, prsi, ki so bile naslonjene nanj, in ustnice, ki so se, lahno odprte, komaj še mogle za trenutek odreči poljuba. Zdela se mu je tako mična v svojem pričakovanju nečesa novega.
»Kaj pa, če bi vas zares poljubil, Kristina?«
Ko mu je hotela nekaj odgovoriti, je morala zapreti oči, zakaj začutila je njegov objem na tilniku, hkrati pa njegov topel dih. Še trenutek in njegove ustnice so se vsesale v njene.
Ko se je nekaj sekund pozneje zavedela, ni bilo Rudolfa nikjer. Ozrla se je in ga zagledala, kako
mlati s tanko šibo po nečem. Čudno jo je spre-letelo.
»Kaj pa je to?« je kriknila.
»Gad,« je odgovoril mirno in čisto odsotno. »Šel je mimo tvoje glave, ko sem te poljubil.«
Naglo je vstala in še videla, kako se je kača zvijala. Šiba ji je presekala hrbtenico tik pod glavo. Rjavozeleno telo je še drgetalo...
TRETJE POGLAVJE
Počasi se je bližala jesen.
Avgust je šel h koncu. To je v Rudolfu vzbujalo najrazličnejše misli in skrbi. Treba je bilo vendar malo bolj živo misliti na prihodnje leto, ki ga je čakalo na Dunaju. Treba se je bilo obrniti na gospe v Ljubljano, da bi mu preskrbele priporočila in tudi denarja. Konec avgusta je napisal svojim znankam prošnje, naj ga podpro z denarjem in priporočili pri imenitnejših Slovencih.
Rudolf je v pičlih dveh mesecih doživel mnogo stvari, ki bi jih nikdar ne pričakoval. Dasi je ostalo življenje v Dolenji vasi slej ko prej dolgočasno, se je vendar zanj mnogo spremenilo. Zdaj je poznal že vse vaščane, vse njihove razmere, njihove malenkostne spore in zamere. Vedel je, kako se mora podajati, da bo dobro vozil z njimi. In ker od prvega dni ni prav nič spremenil svojega resnega vedenja, so ga vsi ljudje spoštovali in na moč hvalili. Vedel je, da mu misli nihče ne bere, a ker jih je znal dobro skriti, bil z navadnimi ljudmi ravno tako prijazen in uslužen kot do župnika, učitelja ali gostilničarja, je bfl dobrodošel pri vsaki hiši in nd tiho ljubljen od vsakega dekleta.
Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskaroarja: Fran Je ran — Za Inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani