štev.
V Trstu, v sredo I. juli 1908.
Leto 5.
PROSTA
GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLJENCEV
rtlništvo sc nahaja v Trstu ulica iosChotto, r. - Telefon 1 ;>T0.,
1'pravniSIv<> Dunaj \- Zentagasu' ;>.
l/liajii v Trsln 1 in 15 vsiiki mesec
Nefnmkirana pisma sc ne sprejemajo. Rokopisi se, ne vračajo*
Naročnina za celo leto 0.40 K.
za pol leta 4.70 K.
1’ozainezna štev. 1K vin.
Zavarovanje železničarjev proti nezgodam.
Ker se ravno v zadnjem času veliko go-vori o atentatu, ki ga namerava izvršiti vhida proti zavarovalnici proti nezgodam, na veliko škodo zavarovanih železniških uslužbencev, se nam zdi umestno, da seznanimo svoje elane nekoliko s tem institutom in z njegovim delokrogom.
Do zakona od dne 28. decembra 1X87., .na katerega se oslanja, zavarovanje delavcev proti nezgodam, je bil sploh v veljavi speci-jelni zakon od 5. marča 18(59, glasom katerega je železnica odgovarjala za- vse telesno poškodbe in smrtne nesreče bodisi potnikov, bodisi železniških uslužbencev zamih. Za posle* dice radi nezgode pa jamči obratni podjetnik v smislu f 1 y>2n do 1.-S27. našega državljanskega zakonika in ima plačati primerno odškodnino.
Zakon od leta 18G9 je bil za delavce ta-korekoč brez prave vrednosti. Vsak je moral namreč dokazati, da je njegove nesreče kriv podjetnik, ali pa njegov namestnik, to je uslužbenec, ki zanj izvršuje dela v podjetništvu. V največ slučajih je bil pa tak dokaz ponesrečencem seveda skoro nemogoč. Podjetništvo se je spustilo s ponesrečencem v pravdo, katerej absolutno ni mogel paralelizirati radi vsakega pomanjkanja denarnih atredslcv ter .se je mo-, ral, hočeš ali nočeš, udari nemilosti podjetnikovi, se zadovoljiti z malenkostno odškodnino, ali pa se iste,j popolnoma odreči.
Mnogi si sploh niso upali nastopiti s svojimi zahtevami, da se ne bi zamerili svojim delodajalcem drugi, se pa zopet niso niti zavedali, da imajo v slučaju nesreče kakih pravic ter se tako postavili na stališče živinčeta, ki vleče in vleče dokler ne pade.
Tu pa tam se je dogodil slučaj, daje bilo podjetništvo zares obsojeno na primerno odškodnino, katero pa ono ni smatralo primerno. Vsled tega, so nastajale mržnje med podjedni-štvom in uslužbenci, tako, da je vsako spora-zumljenje mej poškodovancem in podjetnikom postajalo od slučaja do slučaja težav neje.
Tem neclostatkom se je odpomoglo z današnjim zakonom, ki stoji na popolnoma drugem principu. Danes odškodnina ni odvisna od tega, kdo je nesrečo zakrivil, ali ponesrečeni sam, ali pa podjetnik oziroma njegov uslužbenec*. V odnosni pravdi se ima le konšta-rirati, da se je nesreča res zgodila mej delom pri podjetniku in renta je ponesrečencu zagotovljena.
Odškodnina se izplačuje v obliki rente, kar odgovarja svrhi in sicer ponesrečencu samemu, v slučaji smrtne nesreče pa njegovim naslednikom.
Visokost ren.e se računa po odstotkih letnega zaslužka. Letni zaslužek se pa izračuna tako, da se vzame tristokrat.no dnevno mezdo. Od tako dobljenega letnega zaslužka se za delo popolnoma nezmožnemu uslužbencu odmeri kot renta GO",pri delni izgubi delavske moče do 50"/0. V slučajih smrtne nesreče pa se od istega letnega zaslužka da vdovi renta 20",/„, popolnoma zapuščene mu zakonskemu otroku do njegovega 15. leta 20'70, v drugih slučajih pa po 1 Nezakonski otroci dobijo i>o 10%, stariši ali prastariši ponesre-čenčevi, ako je bil slednji njihova jedina pomoč, dobijo v slučaju smrtne nesreče 20 odstotno rento, razven rente, ki pripada vdovi in otrokom. Rente vdov in otrok pa ne smejo presegati 50 odstotkov letnega zaslužka.
Renta se začne izplačevati še le začetkom petega tedna po nesreči. Ta čas štirih tednov na čakanje rente imenujemo karenčno dobo. Definitivno nastavljeni uslužbenci dobivajo svojo redno plačo in stanarino naprej do jednega leta. dninarjem pa plačuje v tem času bolniška blagajna prispevke, ki jim tičejo.
druge nestalne dohodke, ki jih pone-izaubi radi nezgode v času svoji; bo-
Za
srečenec ..........--	-
lozni, se mu da posebna odškodnina v takozvani renti za čas zdravljenja.
Ali razločujemo dve vrsti rent za nezgode. Prva je ravno opisana, takozvana normalna ali navadna renta, katero plačuje zavarovalnica proti nezgodam za vse nesreče, brez izjeme. ki se dogodijo v obratu, l o rento dobi vsakdo, tudi če je nesrečo zakrivil sam ; dobi jo tudi oni. ki je ponesrečil vslod kake elementarne silo ali pa ce je l ila nesreča povzročena po tretji osebi, za katero železnica ni
odgovorna.
Dediči, ki imajo pravico do rente, imajo to svojo zahtevo prijaviti zavarovalnici najkasneje tekom jednega leta po ponesrečencevi smrti.
rente je takozvana zvišana in je nekako nadomestilo za imel ponesrečenec po zakonu renta se \>lačuje za vse nez-ki so se dogodile vsled krivde
Druga vrst renta za nezgode pravice, ki jih je iz leta 18G9. Ta gode v prometu,
podjetnikovih organov, za katere vedno odgovarja podjetništvo. To so nezgode objektivne naravi, provzročene z razlogov, ki jih je iskati v obratni službi posameznega uslužbenca.
Ta zvišana renta znaša : pri delni izgubi delavne moči do 7;")" „ letnega zaslužka ; pri popolni nezmožnosti zadelo do 90",.» odstotkov letnega zaslužka in pri popolni onemoglosti, to jo pri izgubi vseh močij sploh, do 1-0" ,, celega letnega zaslužka.
V slučaju smrti vsled nezgode dobi : n) vdova <lo svoje smrti ali do drugega zakona, rento ;W"|0 letnega zaslužka;
h) vsak zakonski otrok do 15. leta, 25" 0, če bi mej tem umrla tudi mati, pa „.
Renta, ki jo dobivajo vdova in njeni otroci ne sme znašati več nego SjiV In dokler ne presega renta tega zneska imajo do iste pravico tudi ponesrečenčevi stariši, eventualno tudi njegovi prastariši, ako je bil on jedilii njihova pomoč. Renta teh slednjih more doseči največ „ ponesrečenčevega letnega zaslužka,
Za vse druge nesreče pri obratu, to je za nezgode, ki se dogodijo vsled nepremagljive, ali vsled elementarne sile, vsled slučaja ali za one, ki so jih povzročile tretje osebe, za katere železnica ne odgovarja, to so take osebe, ki . niso v službi železnice, se odmerja navadna normalna renta,
Stroški za pokop iznašajo brez ozira nato, naj je renta navadna ali zvišana, 50 kron. la znesek ima izplačati železnica ponesrečencevim dedičem in sicer po preteku jednega, tedna, ko je železniška uprava dobila zanesljivo poročilo o smrti, Ravno tako se Imajo izplačati dedičem tudi vsi zapali rentni zneski, ki do ponesre-čenčeve smrti niso bili še dvignjeni.
Oe ponesrečeni izostane več nego tri dni vsled nezmožnosti za delo iz službe, ima železniška uprava najkasneje tekom petih dnij po nesreči, dogodek javiti pismenim potem v dveh izvodih ckr. okrajnemu glavarstvu, oziroma politični oblasti prve stopinje. .Teden izvod te prijave pošlje potem ta politična oblast zavarovalnici.
Ako se je vsled. nezgode pripetila smrt, in če so bile poškodbe take, da je radi istih nedvomno pričakovati ponesrečenčevo smrt ali pa vsej štiritedensko nezmožnozt za delo, mora ek. okrajno glavarstvo konstatirati sledeče : a) vzrok nesreče in nje opis;
It) število mrtvih in ranjenih oseb ;
c) visokost zadnjega letnega zaslužka ponesrečencev ;
d) posamezne poškodbe ponesrečencev ; r) sedanje bivališče ranjencev in
/') število njihovih najbližjih sorodnikov. Ko je glavarstvo prijavilo rezultat preiskave zavarovalnici, določi predstojništvo iste visokost rente in jo prijavi s posebnim odlokom opravičencu. Iz odloka mora biti tudi razvidno, kako se je prisojena renta odmerila in
v koliko se je vzela v poštev ponesrečeneeva izguba na njegov oj delavnej moči. Konečno se ima oprovičenec v odloku tudi opomniti na to., da vsled prenizko odmerjene rente more vložiti tožbo na razsodišče.
V slučaju, da je zavarovalnica, odvrnila vsako odškodnino, poškodovance i stotak o dobi odlok s potrebnimi pojasnili.
Dotičnik; kateremu je bila renta odmerjena, naj se takoj prepriča, ako je ista izračunana na verodostojnih podatkih, ako je namreč letni zaslužek v popolni meri, s stanarino vred in z različnimi nestalnimi dohodki zadnjih dvanajst mescev bil vzet pri računanju v poštev. V slučaju, da je v tem oziru kaka pomota, naj se opravičenec nemudoma obrm naravnost, na zavarovalnico samo, ki ima svoj. sedež na Dunaju VI 1, Theobaldgasse štev. da to pogreško popravi, ali pa naj stvar sporoči izvoljenemu članu predstojništva eventualno tudi svojemu odposlancu, ki mu bosta gotovo v vsakem oziru pomagala, da pride do svojih pravic.
Seja južnoželezniške
personalne komisije,
Vsled posredovanja sodrugov, državnih poslancev Tomm-hik-n in 11 eif/d-n, je sklical generalni ravnatelj in dvorni svetnik Dr. E<jer novo sejo personalne komisije na dan iin 20. maja t. 1.
Sejo je otvoril kot predsednik gosp* Dr.. Iuiizl. Tajnik gos]*, nadinšpektor 'Domenegn je rešil predpisane formalitete, na kar se je začelo zborovanje.
Dr. Kai:l se je nasproti uradniškim zastopnikom pritoževal, da so zapustili takorekoč brez vsakega vzroka sejo in so s tem zavlekli pravočasno izcrpljenje programa. Opravičil seje. da jim absolutno ni mogel dati odgovora, na njihovo v prašanje glede ponovnega razpravljanja o statutu personalne komisije, ker je moral v tem pogledu vendar govoriti preje s gosp. generalnim ravnateljem. Danes, jim lahko da v tem oziru popolnoma zadovoljiv’ odgovor, ker mu je namreč gosp. generalni ravnatelj izjavil, da nima prav ničesar proti temu, da se o statutu personalne in disciplinarne komisije še enkrat razpravlja, toda zadnjikrat, Povdarjal je, da novi statut, mora biti prav tak, kakor ga imajo ckr. avstrijske državne železnice in da se vsled tega ne bode moglo ozirati na vse stavljene predloge.
Zastopnik uradnikov gosp. Lehr je opro-vičeval sebe in svoje tovariše, da so se odstranili iz zadnje seje, češ da so bili k takej taktiki naravnost prisiljeni.
Nato se. je oglasil sodr. Uuiirkn. v imenu izvoljenih zastopnikov poduradnikov in uslužbencev. Protivil se je v prvi vrsti izjavi gosp. ravnatelja, da bi se moral naš novi statut, personalne komisije popolnoma strinjati, ali naslanjati na statut ek. državnih železnic. Omenil je, da statut za državne železnice ni popoln. Vsled tega se zastopniki poduradnikov in uslužbencev gotovo raj še zavzamejo za stari statut in obdržijo še nadalje tega, nego da l>i se za njih uvedel statut državnih železnic, ki se ga nikakor ne more sprejeti takega, kakoršen je. V slučaju da njihovi predlogi ne bodo našli podpore, si* bodo odločili za stari statut. Zastopnikom uradništva je očital, da je bilo njihovo postopanje v zadnji seji netaktno in da so s svojo odstranitvijo od seje provzročili, da ne morejo že danes preiti k drugemu čitanju statuta.
Sodi*. Rni ir ha je še odgovoril na nekaj vprašanj, ki jih je stavil gosp. Lehr in nato se je začela razprava, o novem načrtu statutov disciplinarne komore, kakor jih je predložila južna železnica. Delegatje poduradništva in uslužbencev so predlagali, da se nekateri paragrafi kar črtajo iz predloženega statuta, gle-
de drugih pa so zahtevali temeljitih sprememb. Zastopniki uredništva so predložili s svoje strani popolnoma nov načrt. Sestavili so g'a gospodje uradniki Albin Jlinfer/echer, Herman Lelini, inženir Hans (Jslersetser, Hektor Moden, Hugo Umiku, inženir Herman Shrbder in I)r. Alojzij 11 'eifuer. Zanimivo je omeniti sledeče paragrafe tega načrta :
S 2. Vsakega uslužbenca, ki je obdolžen kakega težkega'pregreška proti svoji stanovski dolžnosti, ali če se je pregrešil bodisi v službi ali tudi Uren iste na način, da to more škodovati ugledu, zaupanju in spoštovanju, ki ga mora uživati kot javni uradnik, se more staviti v disciplinarno preiskavo, če to 011 sam zahteva, ali pa če predlaga strokovno ravnateljstvo, kateremu je podrejen.
S 9, točka '2, ad a, omogočuje izključitev od rednega avanziranja za določeno dobo in sicer največ za tri leta.
S 10. Ako je bil uslužbenec odpuščen iz-službe, izgubi navadim /udi ob jed nem s službo rsaho pravico do poezije. Odrekanje re pravice mora biti v odnosni razsodbi izrecno navedeno.
tj 14. (Hani disciplinarne komore morajo biti nastavljeni stalno, in že najmanj deset let v službi železniške družbe, neomudežeranega življenja in moškega spola.
Sddr. Hčer .je protestiral odločno proti temu, da se izvenslužbeni pregrešiti vtikajo pod kompetenco službenih organov. Gosp. ravna-Kaizl je bil istega mnenja in se je izjavil, da je kaj takega res težko zastopati in vpeljati.
Zastopniki uradništva so seveda branili ta svoj načrt. Sodr. Ružička je imenom podu-radnikov in uslužbencev izjavil, da bodo oni energično nastopili proti omijetvi prostosti v zasebnem življenju in je rekel, daje obžalovanja vredno, da se napravlja tak atentat na svobodo vsakega posameznika. Sramotno je, da se hoče dati nadzorstvo čez zasebno življenje v roke železniške oprave in neodpustljivo je, da se to propagira in zastopa od strani našega uradništva. Sodr. Ružička se je nadalje izjavil tudi proti temu, da bi se uslužbence hotelo izključevati od rednega avanziranja. Ozirom na šj 10. uradniškega načrta je povedal, da ima pravico otegniti mirovino jedino le penzijski odbor in ni kdo drugi. Splošno je protestiral proti vsaki omejitvi že pridobljenih pravic in se protivil vsakemu poslabšanju sedaj obstoječega statuta.
Iz tega je razvidno, kaka škoda bi bila za osobje, če bi bil sprejet ta njihov nazadnjaški načrt. Ta načrt naj bi bili pač uradniki uporabili v kako drugo svrho !
sodr. Ružička je nato predlagal, da se drugo čitanje novo predloženega statuta personalne komisije vrši ob jedrnim v drugem posvetovovanju o statutu disciplinarne komore in da se preide takoj na razpravo glede krivic, ki se godijo uslužbencem v avanziranju v smislu okrožnic 080 a, češ da je glede statutov personalne komisije treba pieje izvedeti mnenje vseh uslužbencev.
Gosp. Kaizl mu je odgovoril, da železnica sedaj absolutno ne more dovoliti nikakih novih izdatkov, tudi ne, če uslužbenci takoj zašnejo s pasivnim odporom.
Sodr. Ružička ga je nato opomnil, da se je rešitev tega vprašanja, kakor tudi ureditev glede stanarine, dopusta, i t. d. lanjskega leta odložila za tekoče leto in se radi tega stvar mora tudi letos dognati. Ozirati pa seje treba nekoliko tudi na uslužbence, ki tako teško pričakujejo posebno rešitve glede krivic v avanziranju.
Nato je gos]). Kiti;/ izjavil, da hoče razpravljati v smislu Ruzičkovega predloga ter je zaključil sejo.
Sodr. Ružieku se je po seji obrnil do ravnatelja s prošnji, da bi mu dovolil poklicati k zborovanju radi krivic v pomaknjenju, brzojavnim potem tudi zastopnike delavcev, da bi se ob jednem razpravljalo o njihovih tozadevnih krivicah. Seveda mu gosp. Kaizl kaj takega ni mogel na svojo pest dovoliti.
To je kratko poročilo o seji dne 19. maja.
Iz seje naslednjega dneva '20. maja, pa poročamo sledeče:
Na dnevnem redu je bila, kakor goriome-njeno, razprava o krivicah v pomaknjenju, v smislu okrožnice H8f>a. Začeti se je imelo najprej razpravljati glede uradniških pomaknjenj in sodr. Hopfel je predlagal, da se zastopnikom poduradništva in uslužbencev dovoli med tem zapustiti dvorano. Le-ti so to storili ter so zahtevali, da morajo isto storiti tudi zastopniki uradništva, ko začne razprava glede po-duradnikov in uslužbencev. Ob jednem so tudi izjavili na vprašanje zastopnikov uradništva, da hočejo oni zastopati kategorijo delovodjevih namestnikov in uradnih slug, češ da uradniki nimajo nikake pravice, vtikati se v te dve kategorije. Pisarniški sluge in k tej kategoriji spadajoči imenovani zastopniki niso šli iz dvorane, razven gg. Nouotnvja in Bohmua.
Ko so uradniki končali zborovanje, so bili poklicani zopet poduradniki in uslužbenci
v dvorano k seji. Toda uradniki se niso hoteli odstraniti, pozivajoč se na to, da se je več poduradnikov in uslužbencev obrnilo do njih. s prošnjo, da zastopajo njihove interese. Sodr. Ružička je proti temu protestiral, seje pozival na t? 7. zadnji odst. statuta za poslovanje personalne komisije in v smislu tega j? zahteval, da se odstranijo. Pobijal je njihovo vsiljevanje, češ da hočejo zastopati poduradniki in uslužbence, dočiin imajo le-ti svoje zastopnike, ki si prepovedujejo v tem pogledu vsako vmešavanje uradnikov. Zastopnikom poduradništva in uslužbencev ni treba nikakega varuštva, ker so znali še vedno dobro zastopati koristi svojih vdlilcev in istotako nimajo strahu, nastopati tudi v prihodnjosti z vso eneržijo za njihov interes.
Da bodo pa uradniki vedeli, zakaj jih ne maramo tu v dvorani, jim povem sledeče : Ko so lanjskega leta uslužbenci stavili neke zahteve, so uradniki nagajali z neumestnimi predlogi od svoje strani, katerih ni bilo smatrati niti resnim. Vsled teh svojih predlogov so napravili razkol med osobjem in so nas obdolžili celo izdajstva. Pokazali so tudi svojo ljubezen do nas poduradnikov in vslužbencev pri zadnji raspravi, ki so se brez vsakega pravega vzro-ha odstranili iz dvorane in s tem zavlekli razpravo o štatutu personalne komisije. V najsvetlejši luči pa smo jih videli v včerajšnji raspravi, v katerej so stavili v svojem načrtu statuta take predloge ki so železniškemu osobju naravnost škodljivi. Radi tega se nočem muditi več pri tej stvari in predlagam, da se skupna seja zaključi, za popoln.dne pa naj se določi seja o krivicah pri pomaknjenih glede poduradnikov in uslužbencev.
Gosp. Dr. IVcffuer se je pritožil proti predsedniku, češ da se premalo zavzame za uradnike in bi moral napade na njih zavračati. Rekel je, da ni prav, če gosp. ravnatelj pusti veljati, da zastopniki poduradništva in uslužbencev smatrajo predloge uradnikov za škodljive.
Gosp. Kaizl pa mu je na to jednostavho odgovoril, da ni kompeten razsojevati, kaj poduradniki in uslužbenci smatrajo za se škodljivo in kaj koristno.
Sodr Lee n in Ružička sta nato še prosila, da se odredi potrebno in se k zborovanju povabijo tudi zastopniki delavcev. Seja je bila nato zaključena.
Pri popoldanski seji poduradnikov in uslužbencev je predsednik gosp. Kaizl naznanil. da je gosp. generalni ravnatelj voljan povabiti tudi zaupnike delavcev na posebno posvetovanje o nje zadevajočih krivicah. Popoldansko razpravljanje je bilo precej burno, a se je vršilo v popolnem redu. Sodi’. Ružička se je zahvalil predsedniku Ivaizlu za njegovo objektivno ponašanje. Ob jednem se je tudi potegnil zanj vsled napadov v listu „Siidbahner“, ki je glasilo za osebne interese Dr. Wefner-jeve.
Zadnjo besedo je imal gosp. ravnatelj Kaizl in seja je bila nato zaključena.
0 razvoju strokovnih organizacij na Avstrijkkem I. 1907.
Centralna strokovna komisija poroča \ 12. štev «(lie Geiverkschaft . o bujnem razvijanju in napredku naših organizacij. Komisija sama trdi, (bi je vspeli po-voljen, čeprav jo razsajala posebno v drugi polovici leta kriza, kije razd.jala celo vrsto podjetij in industrijskih pokrajin. Med temi je popolnoma uničena stnv-binsku stroka in tudi v industriji drugih vrst prevladuje nekaka mlačnost.
Ali vsa kriza, kakor tudi vsa nasilstva, katerih se je hotela posluževati neka zmes podjetnikov, ni ganila z mesta naših organizacij.
Naši vodni nasprotniki so uporabljali vsa sredstva, da bi nas ugonobili, toda vsi njihovi govori in vse njihovo časopisje jim ni prav nič pomagalo. Saj je vstopilo v organizacijo	180.000 novih članov ; vendar
pa se jih je vsled krize	veliko razpršilo, tako, da se je
število povečalo le za 52,824. Vse organizacije štejejo sedaj skupaj 501.094 udov. Nismo torej dosegli tavjsko leto samo polmilijonsko število organiziranega delavstvu, lem rei smo to število celo prekoračili.
Kar se tiče gmotnega stanja, je tako, kakor si je /.elitno, kar nam dokazuje da, je gospodarstvo dobro. Zadostuje samo primerjati stroške, z dohodki.
Sredstva so se namreč pomnožila preteklo leto okroglo, za 1,500.000	K, t. j. 1. 1900. so	znašala
7.818.000 K. pretočeno	leto pa 8,806.000 K.
Vsaka teh številk dokazuje, kako humanitarna inštitucija so naše organizacije, ki so kos. vršiti one soeijalne dolžnosti, ki bi jih bila dolžna vršiti država.
To pa tudi dokazuje, kako ves delavski proleta-rijat upošteva svojo bojevno organizacijo napram vsem drugim narodnim in krumirskim organizacijam.
Tudi število podružnic se je pomnožilo, za 908 in štejemo sedaj 5080 krajevnih skupin.
Vrhu tega se je povečalo tudi število organiziranih žensk zn 4211 oseb.
Napredovali smo tedaj za 11.78 odstotkov. Skratka. delalo se je in zato tudi napredovalo.
Poglejmo sl nekoliko podrobnejše bljagajniško poročilo.
Leta 1907. se je. vplačalo pristopnine, rednih doneskov z drugimi dohodki 8,120.763.62 K.
Prištevši prebitek iz leta 1906, znašajo tedaj vsi dohodki skupiti 13,455.715.57 K. Prodpore potujočim članom se je izplačalo 162.808.07 K, za podpiranje brezposelnih se je izdalo 1,147.534.60 k. bolniških podpor pit 779.434.3ti K ; za onemogle delavce se je, izdalo 192.304.41 K, podpor v slučaju smrti 151.088.25 K, in v drugih kritičnih slučajih se je izdalo podpore 408.225.05. Za pravo varstvo se je potrosilo 148.129.60
K,	za	strokovne časopise	1,010.217.21 K,	za	izobraževalna	sredstva 256.551.51	K, za agitacijo	in	organiza-
cijo 700.84.8 57 K, za oskrbo in osobje 1,203.093.01 K.
Drugih izdatkov je	bilo 920.545.79	K.
Skupni izdatki znašajo terej. 7,147.730.48 K, in napram temu ostane v blagajni še 8 806.038.74 K.
Omeniti je še treba, da je, izhajalo v letu 1907. 104 strokovnih listov. Posamezne, številke istih so se tiskale v 508.690 izvodih.
Da si pa no bodo železničarji mislili, da smo jih popolnoma pozabili, spregovorimo tudi nekoliko o njihovi organizaciji.
Železničarska organizacija ima 330 podružnic, ki štejejo 51882 organiziranih železničarjev. Od vseh uslužbencev po železničah, katerih jo 104.294, tvorijo organizirani železničarji 49.69 procentov. Organizacija ima tudi štiri strokovne liste.
Vsaka posamezna številka se tiska v 57.000 izvodih.
Ker pa nas zanimajo posebno slovenske provineije kakor Kranjsko in Primorsko, podamo natančen pregled organiziranega prolctarijatu v teh deželah.
Na Kranjskem imamo 1 lokalno organizacijo in 82 podružnic. Članov je bilo 820.7. Od teh odpade na moške in 182 na ženske. Na Kranjskem je torej organiziranih a.114 procentov vsega avstriskegu delavstva. Na Primorskem, pa je stvar sledeča : Lokalnih organizacij je 10, krajevnih skupin (podružnici pa 57. V teh je organiziranih 10.486 moških in 121 ženski skupaj 10.1)07, tedaj 212 procentov vsega organiziranega delavstva v državi.
Vrhu tega imamo še tri strokovne liste, katerih se, tiska po 8800 izvodov vsaka številka.
To bi bilo tedaj kratko poročilo o organizaciji v deželah, ki tvorijo večino slovenskega prebivalstva na Avstriskom.
Kakor se vidi, se delavci tudi pri nas na Slovenskem gibljemo.
Seveda hi bil rezultat še dosti boljši, ko nekateri slovenski inteligentje ne bi bili delali za zasebne, ampak za ljudske koristi.
HopiKi.
Iz Sv. Petra na Kranjskem. Vedno in vedno imamo priliko Pitati o svojih »tovariših in kolegih®, ki so nestrpni in »prepričani® nasprotniki n a še j napredujoči in razvijajoči se železničarski organizaciji in ki brez ozira nato, da vtikajo hlastno od organizacije priborjene groše v žep, gledajo po strani one svoje tovariše, s katerih pomočjo so bili ti dobrodošli groši izvoje-vani. .leden takih je tudi nadprevodnik Pavšek. Ni še dolgo, ko se mu je godilo dosti slabše nego danes in se je zavedal prav dobro one skupne inizerije, ki tlači še dandanes precej teško njegove tovariše železničarje. Danes se je ne zaveda več: postal je hišni posestnik. Čuti se gospoda, in vzvišenega nad sebi jednakimi in železničarski proletarijat mu je nekaj nizkega..
Dne 7. junija t. 1. je bil naš gospod Pav-xek uslužben kot vlakovodja na reški progi pri vlaku za navoz prožnega posipa. Mej vožnjo je opazil jednega prožnih delavcev, da čita </e-iezaičarja,. To je gos]). Pavška talco razgreto, da je čutil potrebo, tega prožnega delavca in pa njegove tovariše »temeljito podučiti* o svrhi in o koristi železničarske organizacije. Napravil jim je približno sledečo pridigo: ,.Vi delavci, ki s/e člani organizacije, s/e bedaki. Po (d) krajcarjev plačate članarine: kakih '2d krajcarjev samo se troši za ^železničarja*, 40 pa ostane Kopaču za/o. da se vozi v drugem razredu, da dobro je in pije in se sploh za 1 ase žulje dobro zabava“ i t. d. i t. d.
Ko inu je jeden delavcev omenil, da je pri linijski regulaciji plač vendar tudi on nekaj dobil, je postal kar divji ter mu odgovoril, da tega denarja ne potrebuje, da nima nikake koristi od istega i f. d.
Tako more govoriti le tak prevzetnež, kakor je Pavšek. Fižol je nekdaj nosil v žakeljčku seboj in ga zobal, kakor bombone, sede na zavori. Naj se spomni vendar tistih suhih časov in gotovo ga mine ta prenapetost.
Povedati pa moramo tudi temu prevzet-nežu, da ne pozna službenih predpisov, in bi ga marsikateri prožni delavce lahko kaj naučil, dasiravno so zanj ta kategorija le neumni kmetje. On jih ne imenuje drugače, nego le tako. Vsak prožni delavec ve namreč, da je treba pri prvi bližnji čuvajnici dati odpovedni signal štev. '2 ali pa štev. 4, če vlak za posipo stoji čez 10 minut na progi. Če pa hoče z vlakom voziti naprej, pa mora dati signal štev. 7. ali 8. Tega gospod vlakovodja Pavšek ni storil /nikdar in prožni delavci so trdnega prepričanja. da ne zna opravljati svoje službe in so si dovolili marsikatero pikro pripomnjo o svojem »kunštnem* nadsprevodniku in vlakovodju.
Kdor se hoče kazati premodrega napram svojim tovarišem ali kolegom, temu treba pokazati, da njegova modrost in znanje ne sega ravno preveč daleč. In zato mu mi *neumni organizmu kmetje» šenpeterski svetujemo, da začne študirati zopet s početka inštrukcije, ki jih je tako temeljito pozabil. Prepričal se bode, da bode imel od tega več koristi, nego pa od svojih neslanih in bedastih protiorganizacij-skih »predavanj*.
Potipati moramo nadalje še jednega drugega gospoda, srednjeveškega starokopitneža, ki si upa podrejene mu delavce na prav surov način pretepavati. To je delovodja Oražem, ki deluje na črti Sv. Peter-lTestranek. Pri njem je na dnevnem redu, suvati delavce v zobe, jih grabiti za vrat in jih tepsti. Tako se je nekega dne meseca junija prepiral radi povsem
zasebne stvari s sodnikom A. Štalcerjem. Nato je skočil nadnj, ga zgrabil za vrat in ga začel nabijati. Prehitel mu je pomagati še njegov sin in ako ne bi bili pristopili navzoči delavci ter ju odstranili, bi se Malcerju ne bi bilo dobro godilo. Vse to se je vršilo mej delom. Par dni preje je pa ta suro vež s figo drezal v zobe I. Možino in ga tepel po obrazu, ker je imel svaljčieo v ustili. Svojega sina pa ne vidi, ki neprenehoma zvija svaljčice. Mi se ne potegujemo za njegove pohlevne ovčice, ki zajemajo v protidelavskem listu *Nušn mor» svojo izobrazbo in tudi svoje potrpljenje s takimi brutalnimi delovodji, svarimo ga le, da preneha takoj s svojim «finim» postopanjem proti našim somišljenikom in sodrugom. Svetujemo mu naj jih pusti v miru ker sicer ukrenemo jako energične korake proti njemu, tako da neredimo v najkrajšem času konec njegovim barbarskim nastopom.
Trst (ek. državna železnica). Od vseh državnih prog je gotovo nova bolnijska železnica za spremno osobje najneugodneja. Z jednega brega v dolino in iz doline zopet v breg vozi vlak in ni se še sprevodnik očistil oči pepela, ki ga mu je nanesel veter v predoru, že je v drugem predoru, kjer ga duši, da ne more dihati. Skozi 4?) predorov se vozi, v dolgosti preko .'>0.000 metrov in požira na debelo dušeči dim. Toda ta nadlega ni edina. Šikaniram so na prav policijski in odijozni način od svojih uradnikov.
Hočemo povedati javnosti slučaj o postopanju nekaterih uradnikov proti spremnemu osobju, da sodi potem o njih netaktnosti in prešerni domišljavosti.
Vlak štev. 20., ki odhaja iz Trsta zvečer je bil dne 8. maja natlačeno poln. Ljudje, ki so imeli listke za III. razred niso našli vsi v tem razredu prostora in dotični sprevodnik jim • je moral seveda odkazati II. razred in nekaterim II. razreda, I. razred. S kratka, vlak je bil zaseden popolnoma. Ljudje navadno v takih izvanrednih slučajih niso preveč občutljivi in se pač udajo. Ni se pritoževal nikdo, če je tudi sedel morebiti malo bolj na tesnem. Ali, nesreča je hotela, da so bili v vlaku tudi trije gospodje, uradniki tržaškega ravnateljstva, ki so na vsak način hoteli imeti prostor, da hi mogli spati. Dva njih. to je transportni kontrolor Jeglič in pa revident Stare, oba v civilni obleki, sta začela pregleda vati vlak kot dva detektiva in sta pretila sprevodniku s kaznimi, (lasi je on popolnoma po predpisih opravil svojo službo. Gledala sta po posameznih vozeh, (Ja so se potniki kar spogledovali in povpraševali drug druzega, kaj iščeta. Čutili so se vznemirjene in mrmrali so, kolikor so si upali. Hali so se pač, da tudi njih ne doleti kaka kazen, kai’ je od sličnih gospodov povsem lahko pričakovati. Ko so zvedeli, za kaj sc gre, so le obo-žavali sprevodnika, ki je moral stati pred njima ko lipov bog ter se jima prav ponižno ■do tal klanjati.
Nekaj časa ju je spremljal tudi tretji še prav mlečnozobi gospodič, ki pa se je vendar še pravočasno umaknil strogi kritiki potnikov in pa velikanski blamaži, ki sta jo žela gg. Jeglič in Stare ravno s svojo neumestno in netaktično revizijo.
Vsekako tako postopanje železniških uslužbencev ni na korist in tudi ne v čast državni železnici. Ljudje, ki bi morali s svojini ponašanjem kazati, da so vredni zastopnici železniško uprave, se nasprotno pokažejo, da ne razumejo opravljati svoje službe. V svoji domišljavosti, da je železnica samo radi njih samih tu, postajajo megalomani in čutijo se absolutne gospodarje nad potniki in nad uslužbenci.
Ckr. ravnateljstvo naj jim da zasluženo iekcijo in naj jih poduči, kedaj in kako imajo pravico revidirati vlak, če se še niso naučili.
Konečno naj še omenimo, da tudi na po-reški progi revidira neki gospod v civilni obleki. Tudi temu gospodu naj se pokažejo inštrukcije.
Razne stvari.
Doklada za Kras južnim železničarjem. Tudi uslužbenci južne železnise dobijo tedaj doklado za Kras, kakor je bila ista dovoljena državnim železničarjem z ministerstvenim odlokom od dne 11. aprila 1908. Tako je upravni svet ugodil, seveda samo deloma, predpisom okrožnice štev. 385. a iz lanjskega leta (točka III. A. 1), v katerej se obvezuje, dati svojim uslužbencem vse one, doklade in v isti visokosti, kakor jih daje državna železnica svojim. Te doklade pa niso uslužbence v jednaki meri deležni. Tržaški železničarji s»o mnogo zapostavljeni svojim tovarišem v drugih službenih krajih.
Odlok upravnega sveta južne železnice se glasi približno tako-le:
Doklada za Kras, katero so do sedaj vži-vali večina poduradnikov in uslužbencev na progah Borovnica finimi.) — Trst (ekslil.), Sr. Peter na Kranjskem (inkl.) Reka ekslil.),
se dovoljuje za naprej vsem poduradnikom, uslužbencem in pa uradnikom IV. V. in VI. razreda pod dosedanjimi pogoji.
Za uradnike IV. V. in VI. razreda, ter za poduradnike in uslužbence nameščene v Gorici, se določa ista doklada v jednaki visokosti. Ne tiče pa ta doklada onim čuvajem, ki imajo prosto stanovanje.
V Trstu nameščenim uradnikom imenovanih razredov, ter poduradnikom in uslužbencem, iz-vzeinši čuvajem, ki imajo prosto stanovanje, odmerja se doklada za Kras takole, in sicer dobijo:
Uradniki	s	plačo	1600 kron,	letno	doklado Ki kron
»	1H00	:i(j
»	>	-2000	5«
2200	»	>	h	«8	:>
»	»	»	2400	->	»	108
2600	>	>	128	»
»	»	2800	»	160	»
3000	.	180	»
»	»	3200	*.*	«	.	200	»
Podurudniki	»	»	1300	•>'	•>	»	26	>
»	1600	46	»
•>	2000	»	.	76	»
2200	••	-	»	‘)6	»
2400	•>	10»;	»
2600	126	>
»	2800	>	180	•>
»	»	3000	'	•	»	200	>
Uslužbenci	•	»	750	»	»	45	»
»>	»	800	»	»	50	>
»	900	'	■>	»	46	.»
»	»	1000	.	56	>
1100	->	•	»	li;	»
1300	-	26	»
1500	,■;<>	»>
»	1600	•>	»	•	4(i	,,
*	»	1700	•■>	56	»
V Trstu in v Gorici nameščeni čuvaji, ki imajo	naturalno	stanovanje	—	sicer	teh	ni
ravno veliko število —, ne dobijo te doklade, ker imajo že itak stanarinsko doklado.
Doklada se bode izplača vala ob jednem z mesečno plačo, anticipatno. Razume se, da se ista izplača šamo za tisti čas, v katerem je uslužbenec taktično služboval na jedni ali drugi progi, za katere doklada obstoji. Z dnem, ko je uslužbenec zapustil službo, se mu odvzame tudi doklada, nasprotno pa jo zopet dobi oni, ki je jedni omenjenih prog nameščen, z dnevom nastopa službe v dotičnem kraju.
Doklada se dovoljuje z veljavo od 1. maja 1908 in seje posameznim ravnateljstvom že naročila likvidacija dotičnih zneskov za mesece maj, junij in julij.
Interesana je motivacija, s katero se vte-meljuje odmerjenje doklade tržaškim uslužbencem. Za podlago se je vzela plača z vsemi dokladami vred, na jedni strani državnih železničarjev v Trstu in na drugi strani južnih -železničarjev. V kolikor vsi dohodki tržaških državnih železničarjev presegajo danes celotni dohodek južnih železničarjev, za toliko so se zvišali dohodki južnim železničarjem in je upravni svet krstil to povišanje za doklado za Kras. Odlok se potem sklicuje na to, da imajo južni železničarji v Trstu 90 odstotno dunajsko stanarino, dočim stanarina državnih želežni-čarjev iznaša le 80 odstotkov, <la uslužbenci južne železnice na tak način taktično vživajo že več časa ono, kar so še-le pred kratkem dobili državni želežničarji.
Seveda je ta motivacija zelo umetno zasukana in ne odgovarja nikakor goriomenjeni okrožnici. Okrožnica govori popolnoma jasno in je nemogoče vsako razlaganje, ki bi imelo drugi rezultat nego ta, da mora južna železnica dati svojim uslužbencem iste doklade in v istej visokosti, kakor jih je dala državna železnica svojim. To stališče hočemo braniti za vse uslužbence jednako, tudi za one čuvaje, ki imajo naturalna stanovanja, ker okrožnica ne govori o nikakih izjemah ki bi izključevale jednega ali drugega uslužbenca iz bodisikate-rega vzroka od pravice do doklade za Kras.
Doklado morajo dobiti vsi, katerim tiče in v to svrho si podajmo krepko desnice.
V proračunskem odseku za železnice je poročal Dr. Koline h er o drža run tele zn iške m obrala ter je pri tem svojem poročiiu razvil jako zanimivo razpravo o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo železnice v splošnem. Obrazložil je na kratko razvoj našfe državnoželezniške mreže ter nato primerjal rentiranje naših avstrijskih državnih železnic s saškimi, prajzovskimi in bavarskimi državnimi železnicami, ki v tem pogledu prekašajo naše. Glede gmotnih razmer osohja je omenil, da izboljšanja od konca leta 1906 naprej znašajo 8.9(i milijonov kron.
Povprečna plača poduradnikov se je od leta 1899 do leta 1908 zvišala od 1598 na 19(57 kron. plača uslužbencev od 1004 na 1162 kron in delavske plače od 72:> na 837 kron. Te povprečne plače so na prajzovskem nekaj višje nego pri nas.
.Jako hudo napada poročevalec- pomanjkljivost vseh naprav pri našili državnih železnicah. Ako se hoče izboljžati gmotni položaj železnižkih uslužbencev in povzdigniti rentiranje železnic, je treba skrbeti v prvi vrsti za spopolnjenje obratnih sredstev in za gradbo novih prog. Vrhu tega se mora reorganizirati vsa uprava v modernem smislu. Voznih priprav je sicer zadosti ali manjka prilike, da bi
se vozovi mogli v svojo svrho vporabljati, ker postaje za tovorno blago ne odgovarjajo svo-jej svr/ti. It a zven tega pa imamo veliko premalo števih> lokomotiv. Dočim so si prajzovske državne železnice od leta 190:5 do 1905 nabavile 2053 lokomotiv, 3825 osobnih in 33.375 tovornih voz, smo imeli pri naših državnih železnicah od leta 1903 do 1907 le 553 lokomotiv, 865 osobnih in 9274 tovornih voz. Za razširjenje postaj se je leta 1902 potrošilo za 100 kilometrov obratne proge 254.800 kron, leta 1905 le 232.010 kron in 1906 samih 156.180 kron. Od kredita, ki je bil v te svrho določen za čas od leta 1901 do 1905, državne železnice celili 2;>-4 milijonov kron niso uporabile. Pretečenega leta se je izdalo za različne železniške naprave na račun prejšnjih in novejših kreditov, vsega skupaj le 22-8 milijonov. Za leto 1908 jo na razpolago 28-1 milijonov kron. Od tega zneska je določenih le )!'7 milijonov za razširjenje postaj, kar pa seveda nikakor ne zadostuje. Za vse nielijoracije od leta 1901 pa do 1907 se je izdala malenkost 216 milijonov.
Poročevalec je konečno tudi karal brezbrižnost za akcijo podržavljenja železnic. Železnice, ki jilv ie država namenila prevzeti v svojo režijo, bi trebalo čimpreje podržavati, ker se ravno uprave teli železnic ne zmenijo dosti ali pa prav nič, za nielijoracije. Glede podržavljenja severne železnice je govoril baron pl. Klverl. To železnico je prevzela država prav na robu propada, ker je prejšnja uprava, vedoča, da jo prevzame država v svojo režijo, z vsemi melijoraeijami čakala res tako dolgo, da jej ni bilo treba trošiti prav ničesar iz svojega žepa. V letu 1906 je promet vsled velikanskega razvoja trgovine in industrije tako napredoval, da tedanje naprave absolutno niso več odgovarjale. Treba je uvaževati, daje bila v letu 1907 prometna moč vsak dan za jeden milijon čistili tonelatkilometrov večja, nego leta 1906. Ozirom na tak napredek si moramo pač misliti, da so vsi železniški organi napeli vse svoje moči, če so hoteli zmagovati svojo službo pri tem velikanskem razvoju prometa, y prvi vrst/ se je treba tedaj spomniti lega osohja, k/ je vso svojo eneriijo, Vso svojo moč žrtvovalo, da obdrži ravnotežje v prometu, kljub velikemu nakopičenju dela in kljub velikim lioclostatnostim železniških naprav. Seveda je bila njih moč preslaba; prometne ovire so bile na dnevnem redu kot posledica protigospo-darske tendence in tako se je maščevala nemarnost in zanikernost ter obična požrešnost železniških akcijonarjev. Državna uprava se je v letih 1907 in 1908 zares potrudila, da je »spopolnila pomanjkljivosti prometnih naprav in se ni prav nič čuditi, če.je v to svrho najeto prijoritetno posojilo popolnoma izčrpala. To pa pomeni le umno gospodarst vo, ker je to zahteval razvoj prometa. Dohodki rastejo vsled molijo racij in nadejati se je, da bode to prometno podjetvo doneslo državi še bogatih plodov.
V državni zbornici, je imel, dne :’>0. maja državni poslanec sodr. Tomsehik, ki je železničarjem pač dobro znan,'govor, v katerem je orisal in kritiziral današnje mizerno stanje železničarjev približno tako-le :
Železniško ministerstvo si domišljije, da je s poboljški zadnjih treh let, ki vsi skupaj znašajo komaj 8-9 milijonov kron, storilo bog-vekaj za železničarje. Ta malenkosten znesek seje razdelil na 78000 železničarjev. Na vsako osebo je prišlo povprečno 114 K. Zanimivo pa je, kako se je ta denar razdeljeval. Ko je vlada za časa pasivne resistenee leta 1905 dovolila nekaj poboljškov, ki naj bi se razdelili s 1. dec. 1905, so to posamezni načelniki razglasili po delavnicah. Kmalu nato pa so preklicali te razglase kot neveljavne in se je ta redni po-boljšek dajal le kot izvanredna podpora.
Pri posameznih ravnateljstvih kakor n. pr. Pilsen, se je protestiralo proti takemu postopanju in gospoda se je konečno vendar morala udari zahtevam.
železnice se množijo in čim gostejša postaja ta zemeljska mreža, tem napornejše je delo uslužbencev, ker z razvojem prometa raste tudi odgovornost vsakega posameznega uslužbenca. Njihove zahteve so upravičene zato tembolj. Železniška uprava jo prišla do prepričanja, da se mora na primer zvišati mezda prožnim delavcem. Storila je to. Ali kako! Zvišala je plačo vsem tistim, ki stopijo v službo na novo, a prezrla je polnoma starejše delavce, Ivi so že deset do dvajset let pri železnici. In za koliko seje ta plača zvišala! Za. 5, reci pet vinarjev na dan. Samo po sebi je torej umevno, da je delavstvo vsled takega, naravnost osmešljivega postopanja, ogorčeno in razdraženo!
Poprečni zaslužek stalnega delavca znaša na dan 2 kroni 77 vin. Sram naj ho listo državo, ki s laku 'plimo odškodaje svoje dela vre.
Povprečna plača posameznika je znašala leta 1899. 723 kron, a danes, po desetih letih, komaj 837 kron. Jeli ta diferenca, borih 114 kron kron kako zboljšanje v primeri z danftš-
njo vedno naraščajočo draginjo. Če razdelimo ro svoto na posamezne dneve, dobimo rezultat, da se je delavcu zvišala plača tekom deset let povprečno za 38 vin. na dan. Razven tega pa imamo celo vrst delavcev, ki niso dobili še najmanjšega izboljšanja. Seveda se teinu ni prav nič čuditi, če so uprave državnih železnic, tudi tako brihtne, da •starejšim prožnim delavcem celo znižujejo mezde, ker jim je moloh državnih interesov izčrpal in izsesal vso moč, in niso več zmožni opravljati tako teškega dela, kakor pred leti. To so neznosne razmere, naravnost sramotne in vnebovpijoče ! S potrpežljivostjo delavcev se ne more več operirati in sila je skrajna, začeti drugo pot. Dolžnost vlade je, kakor tudi parlamenta poseči vmes.
Propali predlog Ellenbognor zahteva za pensijoniste minimalno mezdo 4 kron na dan, za druge delavce sploh pa po ;» krone. Zahteve so torej minimalne in nikakor ne pretirane, kakor trdijo gospodje krščanski socijalisti. V privatnih službah se že davno plačujejo take mezde.
Nato je govoril o raznih dolžnostih, katere bi bila država morala že davno izpolniti napram severni železnici. Izgovarja se na uprave pruskih železnic, češ da tudi te niso prav ničesar storile za svoje uslužbence. Seveda to ni prav nič res ! Naj pogleda železniško ministerstvo v poročila iz leta l(.)0ž, pa bode videlo, kaj se je vse storilo na teh železnicah in koliko se je od tistega časa spremenilo tudi na bavarskih železnicah.
Največja nezadovoljnost pa vlada radi iz-vanrednega pomikanja v višje plačilne razrede in radi nepravičnih kvalifikacij. Pri pomikanju si' ne gleda prav nič na zmožnosti; glavni motiv je politično prepričanje in v tem obstoji tudi vsa uslužbenčeva kvalifikacija.
Ukvarjal se je potem še s zahtevami uradništva, o stanovanjskih razmerah in o raznih drugih potrebščinah. Zahteval je osemurni delavni čas in drugih koncesij, za katere se bodo železničarji bojevali, dokler jih ne izvojujejo. Vsi železničarji pričakujejo, da jim bo vsaj letošnje leto doneslo kaj dobrega. (Tu je bilo čuti mejklic '.jubilejni sprevod!, vsled česar je došlo v zbornici do prerekanja).
Tako je govoril poslanec, kateremu so res na srcu interesi delavstva. Sami njegovi tovariši, socijalni demokratje mislijo z njim, a vsi drugi so složni proti njimi, proti vsemu proletarijatu.
Kje je tista demokracija, ki so jo tako živo slikali in s sereuskimi glasovi opevali pred dobrim letom naši »demokratični* slovenski poslanci!? Zatajili sojo, v korist lastnih, osebnih interesov, železničarji pa si bode to izdajalsko zatajenje prokleto dobro zapomnili za vse večne čase.
S zadovoljstvom moramo konstatirati, da v zadnjem času sploh ni bilo seje v parlamentu, da. ta ali oni socijalnodemokratični poslanec ne bi bil omenil upravičenih zahtev , železničarjev. Dela se torej z vso silo, z vso eneržijo za vas železničarji, na vseh straneh, a ves vspeh je odvisen od vas samih. Le a ko svojim državnozborskim zastopnikom stojite na strani, združeni kot en mož v krepki organizaciji, so vam uspehi zagotovljeni.
Izpred razsodišča
poklicne zavarovalnice avstrijskih železnic proti nezgodam.
Na prav čuden način je ponesrečil nadsprc-vodnik Ivan Wrba. Vozil je dne IH. okt. 1905. z brzovlakom štev. 402. proti Beljaku. Pred postajo Fali dobi od jednega čuvajev znamenje, da vstavi vlak, češ da jc nevarnost, da trči v drugi njemu nasproti vozeči vlak. Čuvaj pa faktično ni dobil tega povelja od postaje in omenjene nevarnosti tudi ni bilo. VVrbo je pa to grozno razburilo in se kar ni mogel pomiriti. Prišedši v Beljaku v kasarno, se vleže k počitku in zaspi. Sanja sc mu, da jena vlaku in da temu vlaku nasproti vozi drugi vlak, ki ima trčiti v njegovega. V tej nevarnosti poskoči z vlaka doli. Tu se jc prebudil in ležal je na tleh ob postelji. V teh sanjah padel je bil s postelje in se pri tem poškodoval na desnem ramenu. To nezgodo je poklicna zava: rovalnica priznala.
1 V)'ha je pogosto skušal opravljati zopet, naprej svojo službo, ali vedno je čutil bolečine v ramenu. Zavarovalnica mu je s 24. oktobrom 1906 odrekla vsako nadaljno odškodnino, češ da je s pomočjo Rontgenovih žarkov konstatirala, da bolečine izvirajo le iz trganja, a ne vsled opisane nesreče.
S 1. januvarjeni, 1908. je bil pa U'rba penzijoniran in je po odv. D.ru Friedli vložil tožbo na plačevanje rente. Razprava se je vršila dne 5. maja 1908. Zvedenca, docenta Dr. Kriten in Dr. pl. Pilz sta izjavila, da je Wrba res revmatičen, ali da je trganje v desnem ramenu nekaj močneje nego v levem in da je to mogoče provzročil ravno padec s postelje. Sposobnost za delo st; pravzaprav vsled ne-
zgode ni zmanjšala, le pri spremembi vremena mora bolj paziti nase. Samo ozirom na to slednjo okolnost sta cenila izgubo na sposobnosti za delo na 10"|0. Na podlagi tega je razsodišče na predlog D.ra Frieda tožbi ugodilo in obsodilo zavarovalnico na plačilo zneska 289 kron 56 vin, ter na odraj to vanje mesečne rente 15 kron 24 vin.
Nezgoda spremembnega čuvaja pri stavljenju ogibov, je nezgoda v prometu. Spremeinbni čuvaj Karol IIolubo\vski je se dne 17. novembra 1905. na postaji Steyr, izvrševaje svojo službo, idoč od jedilih ogibov do drugih izpodtaknil, in pal na tir ter se pri padcu poškodoval na desni prsni strani. Se-le 1'8. januvarja 1906. se je javil bolnega, a je s presledki še vedno opravljal službo. Od I. maja 1907. pa ni mogel več zmagovati službe. Zavarovalnica mu je prisodila 24 odsotno rento v mesečnem znesku 21 kron 92 vin. za 40 postotno zgubo delavske moči. Zavarovalnica je to nezgodo smatrala za obratno nezgodo in je llolubo\vskemu z }>0. septembrom 1907 odvzela rento, ker so posledice nezgode izginile.
Holubowski je po odv. D.ru Fried n. vložil tožbo proti zavarovalnici. Na razpravi dne 27. aprila 1908 je Dr. Fried zahteval, da se poškodovancu renta še nadalje izplačuje, ker je še 1. oktobra 1907. čutil bolečine in je zastopal stališče, da jo predmetna nezgoda prometna. Ker sta zvedenca izjavila, da na IIolubowskem ni opaziti nikakih posledic nezgode, je Dr. Fried le zahteval, da sc z razsodbo izreče nezgodo za prometno. Razsodišče je tudi tako razsodilo in obsodilo zavarovalnico na plačilo 54 kron 80 vin.
Vršila so se sledeča
Zborovanja:
Dne 15. junija se je konstituirala podružnica strokovnega in pravovarstvenega društva za Avstrijo na Kukckii. Centralo je zastopal sodr. Kopač, ki je v daljšem govoru obrazložil pomen železničarske organizacije in postopanje meščanskih strank.
Predlagani odbor .je bil jednoglasno sprejet.
Shod se je za ki učil ob II. uri zvečer.
Imena odbornikov prijavimo v prihodnji številki, ker nam je poročilo došlo prekasno.
Dne IG. junija se je vršil v Logatcu železničarski shod z dnevnim redom, objavljenim v zadnji štev. lisla. Poročal je sodr. Kopač, ki jo obrazložil vedenje meščanskih strank v državni zbornici ter na podlagi podatkov dokazal, da so bili vse ti.ste obljube, ki so jih dajali meščanski kandidatje za časa volitev železničarjem, le gole fraze.
Oglasilo se jih je še. več k besedi, ki so pritrjevali izvajanjem poročevalca.
Bile so rešene še nekatere lokalne, stvari in shod je bil nato zaključen.
Dne 17. junija se je vršil v Zidanem mostu protestni shod zoper nekvalificiriano postopanje tamošn.jega sekcijskega načelnika gosp. Sterna napram njemu podrejenim prožnim delavcem.
Poroftevalee sodr. IIW/// iz Dunaja je govoril v nemškem, sodr. Kcrpač iz Trsta pa v slovenskem jeziku.
Pritožb proti omenjenemu gospodu je bilo toliko, da je bilo razburjenje uslužbencev tako, da se je govornikom le z velikim naporom posrečilo, da se je sprejela jednoglasno sledeča.
r e s o I n č i j a :
Današnji shod uslužbencev vseh kategorij, ki se je vršil v gostilni gosp. Juvančiča v Zidanemmostu, protestira proti nezaslišanemu in brutalnemu postopanju gosp. Sterna, in zahteva, da centrala strokovnega in pravovarstvenega društva posreduje pri generalnem ravnateljstvu južne železnice, da se takega predstojnika odstrani in da. se povrne prizadetim delavcem od njega povzročena škoda.
Shod izjavlja, da bode spopolnil svojo organizacijo, s katero si upa odstraniti take nedostatnosti.
Shod je trajal tri ure. in pol.
Dne 18. junija se je vršila v Celju v gostilni Tri zlati kroni» konferenca čuvajev in prožnih delavcev, katere se je vdeležilo 44 delegatov iz raznih krajev, od Polstrave do Zagorja ob Savi kakor tudi s hrvaške, proge.
Dnevni red je bil oni, kakor prijavljali v naši zadnji številki.
Oglasili so se delegatje skoraj vseh postaj, ki so razlagali njih trpljenje, dolgo službo in majhno piačo. Po dolgi debati se je sklenila sledeča
K, e s o 1 n c i j ii :
«Današnja konferenca prožnih čuvajev in prožnih delavcev, v Celju, pOoblaščuje zastopnika centrale, sodr. 11'eit/la, ki je navzoč, da zastopnike personalne komisije, ki bodo zbrani dne 11). in 20. junija na Dunaju prosi, da nujno predlagajo, da se delavni čas za čuvaje južne železnice uredi na 1(> ur službe in '21 ur prostega časa. Za prožne delavce pa se nastavijo vse zahtevi* na prihodnji konferenci, ki se vrši tekom druge polovice meseca julija in se, predložijo centralnemu delavskemu odboru, ki bode tei<om meseca julija izvoljen, da isti na kompetentnem mestu zahteva regulacijo plač, kakor tudi znižanje delavnega časa.»
Ta resolucija je bila jednoglasno sprejeta.
Rešilo se je več internih zadev in predsednik ,je zaključil ob (i. uri svečer to važno konferenco.
Dre IS. junija se je vršil ustanovni shod krajevne skupine v Celju. Sodr. \Vei;>'l kot. zastopnik centrale je otvoril shod in obrazložil pravila. Nato je predlagal jeden navzočih sodrugov sledeči odbor, ki je bil jednoglasno sprejet; Predsednik sodr. Toman, namestnik Josip Mlakar; zapisnikar Alojzij (Iratl njemu namestnik Leopold Zantjer ; blagajnik Dragotin Felicijan, namestnik Dragotin Vidic", odborniki so Vi-libaki Ihher, Anton Drčo, Julij Galop, Anton Oljčnik, Zakob Zriše, njih namestniki pa Ivan 1‘oličnik, Josip
Velcnšek in Anton K/cliini/er; pregledovalca knjig Josip Filipič in Blaž Hraneč.
Potem je dobil besedo sodr. Kopač, ki je obrazložil pomen shoda ter pozival navzoče k energičnemu delu, ker ni sigurno, da železničarji ne bodo morda v najkrajšem času morali nastopiti, če, bodo hoteli že pridobljene, oziroma obljubljene koncesije tudi faktično realizirati.
'Ob 10. uri zvečer seje zaključil shod.
Dne lil. junija se je vršil v Pragerskem društveni shod krajevne skupine Pragersko z dnevnim redom, prijavljenim v zadnji števelki.
Poročali so sodr. Kiftele, Kopač in 1’ič'miii:
Dne 20. junija se. je vršii v Ptuju ustanovni shod krajne skupine Ptuj z dnevnim rrdorn, ki smo ga''prijavili v zadnji številki. Poročal je sodr. Ko/iač. Odbor prijavimo v prihodnji številki.
Dne 21. junija je bil v Brežicah, v gostilni »Pri postaji* shod po ij 2. Poročal je sodr. Kopač, ki je za svoja izvajanja žel obilo odobravanja. Pet novih delavce,v se je takoj vpisalo.
Shod je jednoglasno protestiral proti denuneija-toričneinti postopanju ondotnega klerikalnega poslanca Dr. Ilenkoriča.
Dne 2:!. junija seje, vršil izborno obiskani shod v Ljubljani, v gostilni «Pri levu». Poročal je sodr. Kopač, ki je v dvournem govoru izcr,>i 1 dnevni red, prijavljen v zadnji številki lista. V nemškem jeziku je poročal uradnik Čretnik.
Dne 27. junija se je vršil drugi shod istotam, na katerem je imel poročati zastopnik v personalni komisiji, sodr. Ludovik lieer, a je vsled nepričakovanih zaprek odpovedal svoj prihod. Mesto njega sta govoriia, sodr Kopač v nemškem, sodr. Etbin Kristan pa v slovenska jeziku.
Oba govornika sta žela za njiju izvajanja dolgotrajen aplavz.
Dne 2S. junija je bil železničarski shoo v Borovnici dne 29. junija pa v Postojni z dnevnim redom: Izdajalstvo meščanskih strank in železničarji. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana. Poročal je sodr. Kopač.
Prejeli smo sledeče in objavljamo :
Goriški železničarji pozor!
(iostilnčar «Strossei> v ulici Čampo Santo, se je pokazal nestrpnega sovražnika železničarjev. Nekaterim sodrugom je izjavil, da mu je najljubše, če ne pride noben železničar več v njegovo gostilno, češ da on od njih nima pričakovati nikakega dobička. Zato je zahteval, da-podružnica tekom 24 ur vzame iz njegovega lokala svojo predmete, ker jih bo sicer prisiljen, vreči na cesto.
Podružnica je temu odločnemu gostilničarju takoj ugodila in si je izbrala svoje novo-zbirališče v gostilni »Pri železničarju«, v isti ulici.
To objavljamo ■ radi toga, da železničarji vejo, kaj je njim gostilničar Strosser in da bodo prama njegovem vedenju izvajali konsekvence. Menda ne bode nikdo toliko pameten, da bi nosil tja svoj trdo zasluženi denar, kjer dobi za to pošteno brco.
Na znanje:
Dne 15. julija t. I. se vrši v Trstu v delavskem domu javni shod za vse železničarje tržaške z dnevnim redom: Debata v državnem zboru glede 20 milijonskega predloga.
Poročala bosta sodr. Dušek z Dune.ja v nemškem, sodr. Kopač iz 'Prsta pa v slovenskem jeziku.
Vse tri podružnice se vabijo, da se tega shoda gotovo vdeležijo.
V Sv. Petru na Krasu se vrši dne 19. .julija t. 1. konferenca prožnih čuvajev in prožnih delavcev, z istim dnevnim redom, kakor se je vršila konferenca dne 18. junija t. 1. v Celju. Dnevni red je znan iz zadnje številke.
K tej konferenci so vabljeni vsi prožni čuvaji in prožni delavci južne železnice z vsemi postranskimi programi od Zagorja ob Savi do Krmina.
Konferenca prične popoludne ob 2. uri.
Istega dne zvečer se pa vrši javen shod.
Poroča so Ir. Kopne iz Trsta.
CiSoNtiliiii
„Casa del Popolo“
(Zadružna delavska gostilna)
Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterina
Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. — Cene zmerne. Shajališče zunanjih sodrugov.
Cavarna INIONE - Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca
Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseli jezikih.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač
Tiska Carlo Prioni v Kopru