v few ttol u korietl dtUv •kega l|ud*tva. D«l«v d go opravldanl do VHgt k»r productra|o. Tin« paper la devoted to the Intereets of the working claee. Work* ere are entitled to all what they produoe. Stev. (No.) 135. F*^.**** »»■»■< Ilia ■m»r, Dm. f, IBOT, »t lh. post off!n. ai Chicago III. aitdai lb* Act of CoafraM of March IrU . Office: 2146 Blue Uland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' FAZITE! na itevllko v oklepafu-kl ae nahaja pole« v«, iega naalova. prilepi)«, nega apodal ali , na ovitku. Ako (136) |e številka . 1 tadal vahn o prihodnjo itevllko natega lieta poteče naročnina. Proel. mo ponovite |o tako|. Chicago, III., 12. aprUa (April), 1910. Milwaukee-socialistično mesto! Delavci v sijajni zmagi dobili opravo velikega mesta v svoje roke. SLAVA ZAVEDNIM DELAVCEM! Na mestni dvorani v Milwaukee, Wis., vihra od 5. aprila rdeči prapor. Milwaukee, deseto meato v republiki, ktero šteje okrog 300. 000 prebivalcev, je danes socialistično mesto ! Prvič v zgodovini socialističnega gibanja v Ameriki slavi danes socialistična stranka, stranka zavednega delavstva, jedno svojih največjih zmag, kar jih je keda, priborila v Zedinjenih državah. Pri mestnih volitvah dne 5. apri la so socialisti v Milwaukee prodrli z malone vsemi svojimi kandidati z uprav sijajno večino in dobili kontrolo nad mestom. V Milwaukee so sedaj delavci go spodarji. Izvoljen je socialistični župan (mayor) in 21. aldermanov ali članov mestnega councils; dalje je izvolje ^socialistični držav ni pravdnik, mestni comptroller, blagajnik, 12. supervizorjev in pa dva civilna sodnika. Volitev je i/.pad la sledeêé; Sodrug Emil Seidel je izvoljen županom s 7109 glasovi večine; dobil je vsega skupaj 27.622 glasov, dočim sta imela njegova nasprotnika. V. J. Schonrecker, demokrat 20.813 in John M. Beffel, republikanec 11.262 glasov/ Ostali sodrugi, izvoljeni v ^mestno upravo so: .Carl !\ Diets, comptroller, b'&ij. glasov večine; C. B. Witnall, mestni blagajnik, 7267 glasov več me; Daniel W. I loan, državni pravdnik, 7329 glasov večine. Socialistični aldermani : (Splošni aldermani za celo dobo.) 1. Albert J. Welch, 6824 glasov veČine; 2. Victor Berger. 6735 glasov večine ; 3. William J. Aldridge, 6364 glasov večine; 4. Jos. Sultaire, 6259 glasov veČine ; ; 5. Ben. P. Churchill, 6242 glasov večine; 6. William Coleman, 6190 glasov večine. (Splošni aldermani za kratko dobo.) 7. Martin Gareeki, 6137 glasov veČine. (Lokalni aldermani po ward ah) 5. ward a — Martin Wilkerson, 231 glasov večine. 6. warda — John L. Reisse. 204 glasov večine. 8. warda — O. H. Poor, 167 glasov večine. 9. warda — Henry Rie«, 435 glasov večine. 10. warda — William Koch, l^JO glasov večine. A 11. warda — Edmund T. MehttC 1342 glasov večine. 12. warda — Max Grass. 595 glasov večine. 13. warda — Albert F. diese, 138 glasov večine. 17. warda — Louis A. Arnold, 382 glasov večine. 19. warda — Jacob Rummel, 216 glasov večine. 20. warda — August W. Streh-low, 1740 glasov večine. 21. warda — C. L. Welley, 1298 glasov večine. 22. warda — John llassman, 12-76 glasov večine. 23. warda — F. W. Rehfeld, 976 glasov večine. Mestni svet ali council v Milwaukee ima vsega skupaj 35 aldermanov, in od teh imajo sedaj socialisti 21, torej lepo večino, kar pomeni, da bodo lahko brez ovir izvrševali svoje delo v korist delavskega ljudstva. Ostalih 14 aldermanskih mandatov so komaj redili demokratje in republikanci z od 10 do 50 glasov večine. Iz med šestnajstero supervizorjev ali nadglednikov je izvoljenih 12 socialistov tudi z veliko večino. Dva socialistična civilna sodnika sta sodr. Jos. S. Gordes, 2827 glasov več. in sodr. Richard Eisner, 2368 glas. več. Do sedaj je imela nasa stranka v Milwaukee, kakor znano, samo enajst aldermanov, pet supervizorjev in nekaj članov v šolskem svetu. Kako velikanski napredek v kratki dobi dveh let! Sodru£ Emil Seidel, sedanji župan, je imel pri zadnjih volitvah 1. 1908, 20.000 glasov; ostal je v manjšini samo za 2000 glasov. Kako je razredno zavedno delavstvo v Milwaukee korakalo do svojega cilja, razvidno je iz sledečih številk: Leta . . . / . soc. glasovi 1898 . . ~TT~ . . . 2444 1900 ....... 2472 1902 ....... 8376 1904 ....... 15333 1906 ...... 16.83T 1908 ....... 20.887 1910 . . . (Zmaga!) 27.622 Dvanajsto leto trdega dela in boja je se le prineslo zmago. nikom, da se dajo prilagoditi vsa, nektere socialistične ideje tudi v ozkih mejah> lokalne vlade. Socialisti korakamo naprej Milwaukee je nad. In tako bo ne-kcsga bližnjega dne Chicago; Tako bo New York, Philadelphia — cela republika od atlantika do Pacifika! "Ni še dovolj, da imamo Milwaukee" — rekel je sodrug Victor L. Berger drugi dan po zmagi. "-Socialisti nikoli ne polivamo. Zdaj moramo gledati, da dobimo v roke upravo države Wisconsin, predvsem državno postavodajo, ktera nam lahko dela ovire, da pošljemo iz našega okraja tudi naše zastopnike v kongres." In to se bo zgodilo letošnjo jesen. Smelo smemo trditi, da bo doči kongres v Washingtonu, D. C., bo imel v svoji sredi najmanj dva socialista iz države Wisconsin. Živeli zavedni delavci v Milwaukee! Naprej za socializem 1 Naprej! Naprej! KAPITALISTI ŽALUJEJO . . . Kmil Seidel, prvi socialistični župan v Milwaukee, je redom Nemec. Rodil se je v Pennsylvaniji, & ko je bil jedno leto star, so se njegovi stariši preselili v Wisconsin. Njegov oče je bil graditelj železniških mostov. Ko je bil Seidel star 13. let, se je pričel učiti rezbarije in to svoje delo izdelju-je še danes. Ko so bile volitve končane in zmaga razglašena, dejal je sodr. Seidel: 44Socialistično delavstvo v Milwaukee, ki me je izvolilo županom, je doseglo, da bo imelo to mesto zanaprej boljšo upravo kot jo je imelo kedaj poprej, ali kot je sploh imelo ktero drugo mesto v Zedin jenih državah." a Sijajna zmaga v Milwaukee je sad trudapolnega in želznovstraj-nega dela tamošnjih sodrugov. Na to zmago smo se pripravljali nad dvajset let," izjavil je sodrug Victor L. Berger. jeden izmed voditeljev stranke v Wiscon-sinu in ponovno izvoljeni alderman v Milwaukee. Letošnja volilna kampanja milwauških sodru-gov je bila najimpozantnejša in najznačilnejša, kar jih je doslej imela stranka v kteremkoli kraju republike. Bila je izobraževalna kampanja. Cele trt tedne pred volitvami so sodrugi vsak dan razdelili kar na tone socialističnega čtiva : brošur, letakov in pam letov med delavce po tvornicah, javnih lokalih in po zasebnih hišah ; ni je bilo hiše v Milwaukee, da ne bi imela socialistične literature. Poleg tega pa še neštevil-ni delavski shodi in opoldanski shodi v tvornicah. Tako zmagujejo socialisti. z vstrajnim delom: agitacijo, organiziranjem in razširjanjem našega tiska. Priznati moramo, da je krajevna socialistična stranka v Milwaukee jedna najboljših — in tudi revolucijonarna skozinskoz — kar jih ima organizacija v Ameriki. In brez dvoma je, da ostane taka tudi v bodočnosti. I*repričani smo, da bodo milwauski socialisti, sedaj ko imajo politično premoč, v najkrajšem času vresničili svoj program in tako dokazali nasprot- In smešijo m, da jt kaj . . Grenka je bila medicina, ktero jim je dal — Milwaukee. Milwaukee! — Milwaukee! Dasiravno je socialistična zmaga tamkaj politično m gospodarsko le lokalnega pomena, pretresla je vsejedno ves delavski in — kapitalistični svet po celi Ameriki. Zavedni delavci se naravno vesele te zmage iz srca — a kapitalisti se pa čudijo : kako je to moglo priti! Zlasti lokalni kapitalisti in politični bossje starih strank v Milwiuikee so zdaj kakor da bi sedeli na trnju. Strahotna se povprašujejo: "Je-li 'business' v nevarnosti!" Prrçjtore, kjer ima socialistična stranka v Milwaukee svoj sedež, za ktere se ni doslej zmenil nihče razen socialistov, obiskujejo sedaj vsak dan kar po cele jate "businessmanov" in reporterjev kapitalističnega časopisja in z rešpektom povprašujejo socialiste, kako bodo "vpeljali socializem." Največja zabava je pa sedaj, čitati kapitalistično Časopisje. O-no in isto časopisje, ktera je doslej docela ignoriralo socialistično gibanje v Ameriki, kakor da sploh ne eksistira je zdaj naenkrat oživelo. Vse povprek burno komen-tuje izid milwauskih volitev in v dolgih uredniških člankih povprašuje: kako je sploh mogoče, da so socialisti osvojili Milwaukee, ki je deseto mesto po številu prebivalstva v Zedin jenih državah? In kaj so končno iztuhtale kapitalistične cunje T Pišejo, da socialisti v Milwaukee sploh niso "pravi socialisti" kakor drugi, temveč da so le "reformatorji", ki hočejo "reformirati" nektere zastarele zakone. Človek se mora res prijeti za trebuh, da ne poči smeha. Milwauika dnevnika "Senti-nel" in "Republican Free Press" pišeta zdaj, da "je novoizvoljeni župan sodr. Seidel dober človek (kislo jabolko, uh!) in da upata, da ne bo on niti njegova strauka vsiljevala kakšnih revolucionarnih preosnov, kar bi škodovalo neodvisnim volilcem, ki se ne strinjajo z socializmom (ahal kapitalistom). 44A ravno tA dva časopisa sta pred volitvami z najgršim blatom obmetavala socialiste in jih dennncirala kot "največje in krvižejne prekucahe, ki so za krvavo revolucijo in kteri hodijo za krvavo zastavo — anarhije!" Kakšna sprememba v dveh dneh! IVed par dnevi so bili socialisti "krvižejni revolucionarji ki hočejo vse uničiti," a danes so pa dobri ljudje, 44reformatorji", kakršnih 44je treba". Kapitalisti- čmm časnikarjem se res že ineša. Usmiljenje ž njimi! Najznačilnejše pa piše 44Chk,a go Examiner" — Hearst ova cun ,ja — da "ehieaški vodilni demokratje naj bi šli v Milwaukee v šolo in sprejeli ravno tisti program, s kterini so milwauški socialisti zmagali." In dalje pravi ravno ta šmir, da 44socialisti v Milwaukee niso tako 4 hudi soeia listi' kakor se imenujejo in da njih program ni njih delo, temveč da je.bil — ukraden (!!!) Je-ffersonu." Ha ! Ha ! Ha ! — Le naj se tolažijo kakor znajo in morejo — in pa počakajo naj malo! 1 Milwaukee! Milwaukee! — ' Splošen pregled. — Gary, Ind., v novoustanovljenemu mestu trusta za jeklo m železo bo tudi kmalu vrelo in kipelo. Položaj za delavce je skrajno tužen, kot povsod v Pennsylvaniji, kjer je neomejen gospodar trust za jeklo in železo. V Gary je dandanes prava sužnost. Nič se ne stori za otroke delavcev. Logično bodo morali postati sužnji v plavžih in pri parnih kladvih, kot so danes njih očetje. Kapitalisti se niso ustrašili kljub obstoječim zakanam vpeljati pionečko Leto (VoL) V. balkansko vprašanje in pa socialno. Takim nalogam je 4'svetovni državljan" Roosevelt tudi» kos. Kar pametnim ljudem med pametnimi ni mogoče, je Rooseveltu igrača. Pa le t jezikom I a — V Španiji je meščanska politika zavila zopet čudna pota. Vse kaže, da se hočejo klerikalci zopet formelno polastiti vlade. Zdaj poročajo, da hočejo hitro izbrati vse može naprednega mi ftljenjgt da bi tem hitreje n&zad njaški in klerikalni Maura zopet postal ministerski predsednik. Iz tega sklepamo, da so voditelji o-beh strank — klerikalne in liberalne, privrženci klerikalizma in militarizma. Ako je to resnica, nam bo brzo-jav kmalu poročal o novi revolti v Španiji e e e — Strokovne organizacije (unije) delavce krepijo v gospodarskem boju, hranijo jih, da jih kapitalisti ne morejo potisniti na ži-vljensko stopnjo azijatskih kuli-jev. linijski delavci se borijo za boljše ži vije neke razmere še v mejah današnje družbe. Fizični oslabljeni in degenerirani delavci se ne morejo bojevati za osvoboditev delavskega razreda. Krepki delavci, zdravi na duhu in telesu Lahko sužnost v taboriščih drvarjev na "pffemagajo vse težkoče, katere jim Jugu, zakaj bi se bali kapitalisti, delajo kapitalisti in njih zavez- nekiaj sličnega v državi, v kateri pomeni denar moč. Ali je še kat-ra dežela na svetu, kjer dostojanstvo dela tako teptajo z nogami kov ameriški republiki t Kje in kod delavec dovoli, da se postopa tako ž njim kot tukaj t Kje se tako malo brigajo za ponesrečene in pohabljene delavce kot tukaj T Seveda, strokovno organizirani delavci so priborili za sebe nekoliko pripoboljškov, ki so pa od danes do jutri. Samuel Gompers, predsednik ameriške delavske federacije lazi sedaj za gubernatorjem države Indiane in toži o tnžnem delavskem položaju v Gary. Bolj pametno bi bilo, da bi Gompers organiziral delavce v Gary, kot da prosjači za milost okoli gubernator-jev, ki so. bili izvoljeni po volji kapitalistov. e e * — Odkar so delavci v Evropi spoznali, da Amerika ni obljubljena dežela, in so ameriški nativisti pričeli nasprotovati resno naseljevanju, so agenti parobrodnih družb pričeli agitirati za izseljevanje v Avstralijo. Agenti oblju-bujejo luno z neba in trdijo, da vsak naselnik postane lahko posestnik, ker avstralska vlada daruje zemljišča. Naselniki, ki so sedli agentom na limanicer pa poročajo nasprotno. V dolgih listih tožijo o nadlogah. bedi in revščini. Ista poročila prihajajo tudi iz Argentinije, kamor vabijo agenti naseljence. Od izseljevanja imajo dobiček le parobrodne družbe. niki. Strokovna organizacija je nekakšna šola za delavce. Delavci prično zavedati se, da so močni, ako so združeni. Spoznavajo tudi, da sta samo dva naroda na svetu: narod sužnjev in narod gospodar- Zategadel priporočamo vsem delavcem: Organizirajte se tudi stro kovno in ne samo politično ako hočete strmoglaviti kapitalistično človeško družbo in zgraditi socialistično. V Pittsburgu, Pa. je 31 prej-šnih sedanjih mestnih svetovalcev obtoženih, ker so jemali podkupnino. Vsled tega pravijo prebivalci v Pittsburgu, ako ne bi bilo u-mestno položiti mestni svet v bodoče v jetnišnico, ali pa izbrati kandidate za mestni svet kar med kaznenei. Kapitalistični kandidati so res vzorni ljudje!? e e • • — Pač škoda, da iRoosevelt ni bil pred 3400 leti v Egiptu. Takrat bi bil izvoljenemu ljudstvu lahko priporočal, da naj ponižno nosi sužnost in naj ne hodi v teko nevarnost kot pohod skozi Rdeče morje. , Zdaj je rešil Roosevelt egiptovsko vprašanje. Preostaja mu le še — Velik in mogočen malik v obljubljeni deželi, kateri pravijo tudi ameriška republika, je tako-zvani "kšeft". "Kšeft" (business, kramarstvo) je čarodejniška palica, s katero v tej deželi nastopa kapitalizem. Če je.kdo dober in soliden trgovec, kar pomeni človeka, ki je umel obogateti — tedaj ga proglase za veleuma, Človeka, ki poseduje vse vrline. V tej deželi se ne vpraša, kako je Človek prišel do bogastva. Glavno je, da je bogat. In če je bogat, je sposoben za vse: za šolskega nadzornika, bančnega predsednika1 sodnika, gubernatorja, predsednika republike itd. itd. To je pa tudi vzrok, da med trgovci, tvorničarji, bankirji in špekulanti, najdemo zelo malo mož, ki imajo kakšne višje ideale. Te vrste ljudje navadno sedijo v svojih pisarnah in mučijo svoje glave, kako bi pomnožili svoje premoženje in podvojili ali potrojili profit. Geslo današnjih modernih kramarjev je: Obogati, pomnoži svoj imetek, pa ne bodi zbirčem. Po kramarskih načelih lahko greši človek proti vsem desetim božjim zapovedimin ostane vseeno poštenjak, ako je spolnil kramarsko zapoved: pomnoži profit, obogati in če hodiš po krivih potih, se ne daj ujeti. Ali se naj potem čudimo, če je v Ameriki politično in družabno življenje gnjilo, korumpirano, skozinskozT Ne! ^ a a • — Srbsk kralj Peter je v spremstvu ministrov Pašiča in Milanovi-ča' obiskal turškega sultana v Carigradu. ' Oficiozni i>oročevalei previdno molče o vzrokih tega obiska, ki so oČividni. Evropske velevlasti silijo na Balkan. In naravno je, d« ae balkanske države m državice družijo na Balkanu. • :.? e - a — Nemško sodišče, seveda kapitalistično je obsodilo sodruga Bartha urednika socialističnega dnevnika "Vorwaertz" v Berlinu na en mesec ječe, ker je objavil pozive za shode, na katerih so zahtevali splošno, enako in direktno volilno pravo za pruski posta-vodajni zbor, češ, da je hujskal ljudi za vdeležitev prepovedanega shoda. ' Kapitalistični listi so prinesli dolge komentare o tej obsodbi. In še ti listi priznajo, da so po zaslišanju prič moralično obsojeni polic a jsk i predsednik in njegovi ko-zaki — policaji, ne pa Barth. • e * — V Worcester, Mass, je govoril Taft pred kakimi 2000 organiziranimi železničarji Dokler je Taft govoril, da so strokovne organizacije (unije) potrebne, so mu pritrjevali poslušalci Ko je pa pričel povdarjati». da kot najvišji uradnik republike verjame, da ima vsak človek pravico delati za kakeršno plačo in kolikor časa hoče, je pa videl pred seboj le kisle obraze in čul je marsikateri medklic, ki ga je nemilo drr-nul v obraz. Ali debeli lisjak je to takoj opazil. Spremenil je govor in k sklepu dejal, da so de-laske strokovne organizacije potrebne nasproti organiziranim kapitalistom, da bo x vso silo vstopil za to, da delavci dobijo zakon, ki določa zavarovanje za slučaj nesreče ali nezgode. .r . Taft kače služiti vsem: delavcem in kapitalistom. Lastnega prepričanja in mnenja nima. On obrača plašč vedno po vetru. • e * — V Bedford, Ind. traja še kamnoseški štrajk. Slovenski delavci, ki nočejo nositi znamenja Judeža na svojem čelu, ne gredo in ne pojdejo iskat dela v Bedford. e e e —• Štrajk v Betlehemu, Pa. se tudi še ni končal. Zdaj so trustu za jeklo priskočili na pomoč tudi ondotni kramarji, ki so se pred štrajkom delavcem hlinili kot prijatelji. Na shodu so sprejeli resolucijo, v kateri izrekajo trustu zaupanje, štrajkujočim delavcem m vodjem štrajka pa ogorčenje. In to resolucijo je poslala kramarska sodrga, ki se redi istotako o delavskih žuljh in sragah kot trust-jani na vlado v Washington kot protest. Ali delavci vzlie temu protestu štrajkajo. Složni so! Delavci, v dobi boja, štrajka ali krize najložje spoznate, kdo je z vami m kdo proti vam. Zapomnite si nasprotnike svoje! — Letošnje ljudsko štetje bo dokazalo da se krči število gospodarsko samostojnih in neodvisnih ljudi Potrustjanjenje velikih industrij je včinkovalo mogočno na družabno sestavo ameriškega ljudstva. Inicijstiva in podjetnost posameznika ste dandanes skoraj mrtvi, ki ste bile do sedaj dve najznačilnejše lastnosti Američanov. Danes ne more nikogar mikati, d« bi postal samostojen, ko v6 in razume, s kakšno ogromno kapi-talisko silo se mu bo treba boriti. število novih podjetij se krči In ker Taft ni mož, da bi pozo-bal tmste, radi tega raste želja v ljudstvu po Rooseveltovi dobi. Roosevelt pa tudi ni nič storil. Imel je le besede, lepe in krasne besede. Le socializem lahko pomete s trustjanskimi roparji. PRIPRAVLJAJTE SE NA i PROSLAVO PRVEGA MAJA. PROLBTARBC 'ust za interese delavskega LJUDSTVA. . IZHAJA VSAKI TOREK. Laetnik in . «d.ja t e i j J«ml«uatki delavska tiskovna družb« v Chksfo. III. Maročainn: Za Air.«rico tl.SO sa celo lato, 7Jc m pel leta. Z« Evropo 13 u celo leto, $1 u pol liU. OgUui po d»0O9*ru Pri tprsmu+l MvaliHa j* poUg noc*a nsunmniti tudi STARI naslov PRQLETARIAN O «med and published Kvur Tuesday by So« t h Slavic Workmen'» Publishinf Company Ckicsfo, Illinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frank Podlipec. Presideut; Jobu IVtrlch, Secretary ; Frank JaneilC, Treasurer. trpijo največ delavci. Nsjbolj so prizadeti delavci v tekstilni industriji v Evropi, ki še stradajo takrat, ko se dela s polnim parom, da jim poka želodec. Bliskoviti učinki njujorške borze na tekstilno industrijo v Evropi, dokazujejo jasno kot beli dan, da je kapitalistično gospodarstvo po vsem svetu v tesni svesi. Ti u-činki so silnejši in grosnejši kot umetno zgrajene stene, katere gradijo vladajoči krogi med narodi. IZ STRANKE. »pascnirTiON kates: United Statea and Canada, Sl.50 a year. 7Sc lor half year. Foreign countrial $3 a year, $1 for half year. advertising ratu on agreement. NASLOV «ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, III. »i Gospodarstvo. Ponovno oznanu je jo v kapitalističnih časnikih, da se ima vrniti gospodarska prosperiteta. Kriza je pričela v ameriški republiki, ki je osrečila potem zapadno Evropo in tako provzročila, da ni ponehala kriza v vzhodni Evropi. Taka kriza je hudo zadela industrijo v Nemčiji in zaeno tudi v Avstriji. Zvišanje kurza vrednostim papirjem na njujorški borzi je s prva dozdevno potrjevalo optimistična poročila o dobrih časih v kapitalističnih listih, dasiravno so črnogledi sploh ljudje, ki z bistrim o-kom opazujejo vrvenje v današnjem kapitalističnem gospodarstvu, trdili javno, da živimo še v gospodarski krizi, da kriza še ni ponehala. In črnogledi so imeli £rav, govorili n pisali so resnico. Nov vihar na njujorški borzi je naredil konec nadšpekulaciji, zdrobil je v prazen nič vse nade o vračajoči h dobrih Časih in v gospodarstvu j* nastala zopet negotovost. To dokazu je, i a je sveto vrio gospodarstvo združeno tesno, ker drugače bi blo nemogoče, da se občuti vsaki sunek — nazadovanja in napredek — v središču gospodarstva. Na njujorški borzi, ki določa ceno za bombaž na svetovnem trgu, so minoli mesec šle cene kvišku in padale. Vsled tega je v industriji za bom-' baževe in pavolnate izdelke po vsem svetu nastala negotovost. In divja Špekulacija na trgu za bombaž je onemogočila, da bi se povzdignila industrija v ameriški republiki. Cene za bombaž v New Torku in New Orleansu so mero-dajne :a svetoven tčg in tekstilna industrija vsega sveta je odvisna od cen, katere določijo v Ameriki. Špekulacija na prekooceanskih borzah odločuje osodo za milijone delavcev ki so vposleni v tekstilni industriji. In industrije, v katerih rabijo za izdelke bombaž kot v Avstriji, Nemčiji, Angleški. Švici, Italiji in Rusiji zopet vplivajo na razvoj vseh industrij. Prenapolneni trgi, znižana ku-povalna moč ljudstva, slabe razmere za izvoz so že dolgo bremile našo industrijo. Padanje in zvišanje cen skokoma za surovine na borzah, nam pa podirata nado, da so obrne kmalu na bolje in se pri-1 čne delati s polnim parom, V primeri z drugimi industriel-j nimi državami izvaža še danda-( nes ameriška republika največ su-; rovin. Vzlic temu, da v Evropi varujejo industrijo z visoko col-nhjo, odločuje vseeno trg v ameriški republiki. Ameriška kriza leta 1907 je takoj vplivala na Nemčijo, kasneje pa na Avstrijo. Zadnje mesece se je povsod pojavila nsda, da pri-ftno t Ameriki delati s polnim parom, kar bi pomenilo povišanje konzumne moči ameriškega ljudstva in zvišano vporabo evropejs-kih izdelkov. Te nade se zopet zgubljajo. Ameriški trusti, ki v ameriški republiki dražijo vse, so provzročili, ds se je znižala kon-zumna moč ameriškega ljudstva za evropske izdelke. Kapitalisti v Zdr. drž. so očm-kovali s poskočnimi cenami za surovine na svetovnem trgu, da je nastala nova depresija, ki je činkovala tudi na Evropo. Vsled krize In splošne draginje — Konvencija soc. stranke v Zed. - državah je sedaj ; gotova stvar. Prične se dne 15. maja v Chicagu. Tako ¿e odločila veČina krajevnih organizacij na splošnem glasovanju, ki je bilo končano 6. aprila. Na dnevnem redu konvencije s« poleg mnogih drugih stvarij sledeča važna vprašanja: problem farmerjev, organizacija. metode kampanje, propaganda, naselniško vprašanje itd. Konvencije se udeleži 112 delegatov. Neangleške organizacije lahko pošljejo vsaka po dva delegata. — I*rvi majnik, mednarodni delavski praznik, bo letos svečani dan v Chicagu. Priprave za veliko delavsko parado so že v tiru. Ker bo letite prvi maj ravno na nedeljo, se parade nedvomno vdele-že vse delavake organizacije. Delavski boji. — Vsa znamenja kažejo, da bo premogarski štrajk vsaj v večini krajev, kmalu končan. V Ohio je malone že sklenjena pogodba med premogarji in operatorji, in z delom pričnejo v par dneh. Illinoiš-ki premogarji imajo danes (12. aprila) konferenco z operatorji. Po ostalihi državah je položaj v splošnem ne i ¡sprem en jen. —» Organizirani stavbinski delavci v Nemčiji, 300.000 po številu, se pripravljajo na štrajk. Ako ne pride ae v skrajnem času do sporazuma, bo to jeden ns j več jih delavskih bojev, kar jih je Nemčija kdaj doživela. Frank H. Hoffstat, milionar in predsednik German National banke v Pittsburgu, Pa. je obenem predsednik Pressed Steel Car Oo. v Me Kees Rockau, je bil minuli teden obtožen po veliki poroti v Pittsburgu, da je z drugimi graf-terji vred podkupoval pittsburš-ke aldermane. Dokaz se glasi, da sta Hoffstat in Emil Winter, kteri je tudi bankir, izplačala gotovim članom mestnega councila o-krog $20.000 za neko, bankam naklonjeno ordinanco (mestno postavo). Hoffstot je tisti tiran, kteri je lansko leto za časa štrajka v Me Kees Rocksu gazil delavce in pozval uniformirane morilce, da so prve napadali in pobijali kakor lovec divjačino. Da je ta človek grafter, ni nič čudnega; in čudnega ne bo nič, ako uide zasluženi kazni, kajti današnji gnji-li sistem bi sploh ne obstal, če bi ne ščitil velikih sleparjev, tatov, roparjev in morilcev. Gnjiloba, da smrdi tlo neba! Bernadr Skulik, katoliški duhoven neke poljske cerkve v I^a Salle, 111., je bil dne 7. aprila aretiran v Chicagu na obtožbo 15 letne modistinje Ilazel Campbell, da jo je hotel odvesti v nek hotel. DuhoVuU je prebil tisto noč v policijski ječi. — Omenjamo to, inače malovažno vest. samo zato, ker je prečastiti gospod Skulik nedvomno tudi velik nasprotnik socialistov, kajti socialisti — tako pravi on — propagirajo s v-o-b-o-d-n-o ljubezen I Roosevelt se zdaj kaže po Italiji. Nastopa kot kakšen monarh. In policaji ga spremljajo kskor "očko" carja. Da si preskrbi dovolj reklame po celi Kvropi najmanj za tri mesece, je Teddy odpovedal papežu obisk. Papežu je obrnil hrbet, namesto tega je p« padel kakor je dolg in širok italijanskemu kralju v naročje. Komedija je torej jedna m. ista. A zdaj pojde slavni "divji jezdec" na Dunaj, kjer se pokaže raznim "plemenitim" in c. kr. postopačem in otl tam menda poleti v Berlin, kjer «e bo znašel v vročem objemu klovna vseh klovnov, krouanega bedaka Viljema. Srue-ha^bovtorej res še dovolj! — Ko bi slavni George Washington vedel, da njegov bivši naslednik in svobodni državljan to republike stiska roke kronan i m despotom po Europi, v grobu bi se obrnil. í)elavstvo in cerkev. Piše M—k, (Dalje.) Kakor je bila cerkev v srednjem veku, za Časa fevdalizma in brutalnega nasilja, veliki fevda!-ui lord in nasilnica s krvavim mečem v roki, tako je danes v dobi kapitalizma, nič drugega kakor velikanski trust, organiziran ekonomsko in politično. V srednjem veku se je cerkev dejansko vcjele-ževala človeškega klanja; danes sodeluje v koruuipirani politiki buržoarznih strank; blagoslavlja militarizem in hodi z roko v roki s kronanimi klavci in razbojniki. Po vseh monarhističnih državah molijo duhovniki na prižnicah in pred altarji, "da bi bog očuval njegovo veličanstvo, presvitlega cesarja, carjaj kralja ali kneza." Bedno proletarsko ljudstvo niuia špeeijelnega mesta v litanijah! Skratka: cerkev je tam, kjer je sila in moč. — Privatna cerkev v Ameriki je bila od svojega postanka na strani vladajočega in izkoriščujoeega elementa. Za časa zamorske sužnosti na Jugu se je duhovnik pridružil sužnjedrž-cu in denunciral je vsakega abolicionista (abolicionisti so bili privrženci stranke, ki se je borila za telesno svobodo črncev) v republiki. češ, da se prptivi "božji na-redbi", kajti fcog da je naredil, da so sužnji in gospodarji na svetu. Zakaj? Samo zato, ker so bili lastniki sužnjev glavni stebri cerkve; podpirali so jo z denarjem. Cerkev je protiljudska! e Danes je privatna ameriška cerkev brez ozira na sekte na strani kapitalizma; zagovarja mezdno ali indu8trialno sužnost. Zakaj T I zato, ker sq glavni cerkveni stebri, kteri jo zalagajo z denarjem, kapitalisti, večji ali manjši, ki se rede z delavčevimi žulji. Ali ste že »lišali duhovnika, da bi vam povedal, da je sedanji družabni sistem krivičen? Ali ste ga slišali, da bi delavce vspodbujal k štrajku ali potom časopisja in prižnice omenil, da bi delavci morali imeti večjo plačo in krajši delavuik? Ste? Kaj pa še! Ne verujem, da bi bil kteri to storil; in ako je, je dotičnik bela vrana, ki posili o-pravlja duhovniški business. Pač vam bo pa rekel vsak povprečni pop, da čim bolj boste potrpežljivi in čim bolj udani v trplenju, tem večje bo vaše plačilo na "o-neni svetu". Kapitalisti da bodo že pač prejeli kazen v peklu. Kajpada, duhovnik je za svojo osebo povsem drugega mnenja. On ne čaka na plačilo v nebesih, temveč ima svoj denarni delež in svoj "spring ehicken" že na tem svetu! Ce pa misli, da se mu godi krivica, gre k najbližnjemu sodniku ; ne čaka ali pa ne veruje v "božjo kazen". (Dalje prih.) — Wm. J. Bryan, velik človekoljub, demokratični predsedniški kandidat poseduje v Pullman, Wash, farmo, ki obsega 735 akrov sveta. Sam ne dela na farmi. Delo za njega opravljajo konji, osli in ljudje..Ljudi imenujemo radi tega za osli, ker jim je to mesto določil sam gospod Bryan. P/ed kratkem je črtal lahko vsakdo v "Boise Capital News", da ae lahko farmo obdela z,osemnajstimi konji, izvzemši v dobi žetve. Gospod Bryan pa rabi trideset konj. Konje menjajo po nekaj urah dela. Radi tega so konji zdravi, čvrsti in 4n*epki. Ali človekoljub Bryan vposluje tudi ljudi. Tem ljudem pa plača gospod Bryan toliko skozi celo leto, da njih plača ne zadostuje niti za pol leta skromnega preživljenja. Ali Bryan je človekoljub, demokratični predsedniški kandidat kterega Še mnogo ameriških delavcev smatra za obljubljenega odrešenika. . , Za to se ne smemo čuditi, ako je človekoljub Bryan za štirinogati-mi in dolgouhimi osli odločil še le mesto ljudem. e e e — V New Yorku je neki apols-ko blazen in degeneriran človek na grozen in strahovit način umo- ril gospodično Wheeler. Milijonsko mesto je razburjeno, in Se bi ljudaki množici prišel morilec ▼ pest, bi ga linčali na mestu. Vsaj v južnih državah bi se kaj tuk< ga izvršilo, kar bi le povečalo sramoto za ameriško republiko. Resnica je, da je treba hudodelce take vrste napraviti neškodljivim za človeško družbo. Vbijati in moriti jih pa ni treba. Postavnim ali linčarskim potom umoriti takega zločinca, bi pomenilo ponižati se na njegovo moralno stališče. Vsekakor je pa smešno, da ljudje za te vrste zločincev zahtevajo naglo sodbo in kazen. Zakaj se pa isti ljudje ne brigajo, da pridejo pravici v roke taki ljudje, ki pomore naenkrat po sto in še več ljudi na grozen in strahovit način. Zakaj takrat ljudje ne kličejo pravice,, ko brzojav poroča, da je razstrelba v premogokopu vbila 100 ali še več mlade ničev in družinskih očetov? JCje je takrat pr*-vica, ko se za morilce vét Seve, živimo v kapitalistični človeški družbi. In kapitalistična človeška družba zahteva le za nekatere zločince kazen, mejtem ko se drugim enakim zločincem še klanja. In to je tudi vzrok, da je treba strmoglaviti kapitalistično človeško družbo. e e e . — V Novorosizku na Ruskem je vojno sodišče obsodilo sedem revolucionarjev na smrt in štirinajst pa v dosmrtno ječo, ker so tam pred tremi leti proglasili republiko. Republikanska vlada je trajala deset tednov. V tem času ni bilo tam hudodelstev in grozodejstev. Ker revolucionarji tekom njihove vlade niso prelivali krvi in obdr-žavali povsod red in mir, so te barbarske kazni provzročile splošno ogorčenje. Vplivni državljani in guberna-torska gosposka so odposlali prošnjo na carja, da pomiloqti obsojene revolucionarje. Radovedni smo, kaj k temu poreče okrvavljeni batjuška in njegovi svetovalci, ki ga imajo na "špagi", da ga vlečejo. e e * — Ttrusti ne vspevajo in rastejo le v ameriški republiki. lina jih tudi Evropa v podobi sindikatov in kartelov. Ruska vlada je hotela zabrankti in onemogočiti sindikate in kartele. V ta namen je odvzela sindikatom in kartelom dobavo za državne potrebščine. In posledica? Vlada je naročila premog pri nesindikiranih lastnikih premogo-kopov, južno ruski sindikat za premog je pa zvršil omenjeno na-ročbo, ker imajo takozvani "neodvisni" podjetniki tajno pogodbo ž njim. Vlada v kapitalistični državi je navaden privesek kapitalističnih klik. e e e — V vsaki državi, v kateri nastane neznosna draginja, belijo nekateri ljudje — stebri kapitalistične družbe — svoje možgane, kako bi ljudstvo dobilo ceneno hrano. Vsi hočejo oprati kožuh, ne da bi ga zmočili. Jesti hočejo vrelo kašo, pa se nočejo opeči. Tudi v ameriškem poljedelskem ministerstvu sedijo take prebrisane glave. Vsled visokih mesnih cen je izdalo poljedelsko mini-sterstvo knjigo, v kateri so navodila za vporabo cenenega mesa. To knjigo dobi vsakdo zastonj, kdor piše na poljedelsko mini-sterstvo v Washington, D. C. Seve se mi strinjamo s knjigo, če bodo ameriški ministri za dober zgled jedli jedila, ki so kuhana J po receptih omenjene knjige. Se1 bolj kot knjiga nam bi pa bilo ' všeč, če bi imeli državne klavni- \ ce in mesnice. Gospod William E. Curtis, ured nik "Record Heralda" v Chica-gi, ki je tudi velik ljubitelj kapitalističnega sistema, priporoča ustanovitev velikih farm za jelene. Jeleni baje rabijo polovico toliko hrane kot voli in v treh letih ž© vagajo 700 funtov. Meso je o-kusno in jelenoreja je ceneja kot j govedoreja. Tudi kruh hočejo nadomestiti ljudstvu. Ministrom so dali pokositi kruh, katerega so naredili iz bombaževega semena, že potem, ko so iz njega iztisnili olje. Gospodje «o rekli, tla je kruh izvrsten. No. mi privoščimo, te vrste kruh ministrom. Bombaževo seme je res tečno, a le za živino in prešiče. , . Najpametnejši človek med najbolj pametnimi ljudmi v Wa-shingtonu je pa neki kapitan, po imenu Fric Dacquos, rodom Bur iz Afrike, ki priporoča uvoz na debelo nosorogov, povodnjih konj žiraf, vebljodov in gazel iz Afrike v Ameriko. Po njegovem mnenju bi te vrste živali vspevale izvrstno v Ameriki. ■ i Morda je vse to res, kar pripovedujejo ti pridigarji cenenega živeža. Vzlic temu pa mi verjamemo, da je najtečnejša govedina, katero dražijo mesarski kralj- • Ako vlada odstrani špekulacijo na živila, potem ne bo treba uvažati divjih živalih iz Afrike in tudi ne bo treba jesti nezabelje-ne kaše in žgancev. Tudi farme za jelene nam ne morejo pomagati. Špekulanti mesarski kralji bi" pokupili jelene, kot bi kupili divje živali iz Afrike in določili poljubne cene. Onemogočimo špekulacijo na živila, pa bo odpomoč takoj tukaj. e e e — Socialistična zmaga v Milwaukee bo obrodila dober sad za socialistično gibanje v Ameriki, ako bo socialistom mogoče izvesti svoj program. Samoobsebi je umevno, da jih čaka težko delo. Kapitalisti in kapitalistični poli-tičarji jim bodo metali od vseh strani polena pod noge. Ako bodo socialisti vzlic temu vstrajali, potem bo mesto Milwaukee tudi v prihodnje socialistično. Dogodek v Milwaukee nas pa uči, da socializem maršira tudi v Ameriki, ako se agitira in organizira. e e * — Ako bi bil sedaj Roosevelt predsednik ameriške republike, bi vse prebivalce v Milwaukee, ki šteje približno 400 tisoč duš, ne-željenim državljanom, za mesto Milwaukee bi pa proglasil, da ne stoji na ameriškem ozemlju. Hm! Morda tudi Roosevelta sreča še pamet tekom njegovega življenja. e e * — Poljedelsko ministerstvo je priobčilo seznam patentiranih zdravil in temperenčnih pijač, ki škodujejo zdravju. »m Nekateri praški za glavobol ne prinesejo odpomoči, marveč so zdravju škodljivi. "Coca-Cola, temperenčna pijača, katero izdelujejo v neki južni državi, vsebuje kokain, zelo nevaren strup. To dejstvo dokazuje, da prohi-bicionisti izpodrivajo nedolžno pivo in ga nadomeščajo s škodljivimi pijačami. PODKUPLJIV SODNIK OBSO-JEN. V New Yorku se je zgodil čudež. Sodnika, ki se je dal podkupiti so obsodili v ječo. Kdo je verjel do danes, da je na svetu sploh kaj takega mogoče. * Seveda, Sodnik je bil tako neumen, da se je pečal le z malenkosti in se prepiral s sokrivci. Pa tudi konkurenti, ki so pri delitvi plena dobili premalo, so pomagali tirati ga v pogibelj. Potrebno je, da pri tej obsodbi omenimo še druge dogodke. Ko je po štiriumem posvetovanju predsednik porote £rečital, da je sodnik Furlong kriv, ker je sprejel podkupnino, so predsedniku porote tekle debel$ solze po obrazu. In porotniki so priporočali sodniku milostno sodbo. Zakaj je plakal predsednik porotnikov? Ker je doživel, kar ni nikdar verjel, da so med ameriški-1 mi sodniki umazanci, ki se dajo, podkupiti. Zakaj je pa potem priporočali krivim spoznanega sodnika sodni-i kovi milosti? Ali je še večje hudo- j delstvo napram občnemu dobru na svetu, kot podkupljiva pravica? Dvakrat tako veliko je, ako se završi pri prvi inštanci, kjer sifomaki delavci iščejo pravice. Sodnik gotovo ni Živel v bedi in revščini. Imel je več, kot je potreboval za najesti se do sitega. Kjer so milostne okolščine, na katere naj bi se oziral sodnik pri izreku kazni? Sodnik je uslišal prošnjo predsednika porotnikov, ne da bi utemeljil milostne okolščine. Obsodil ga je na najnižjo kazen. Seveda so bile milostne okolščine. Tudi mi bi jih priznali obtožencu. Ali, ko jih bomo našteli, bodo čitatelji razumeli, zakaj jih > nista omenila plsksjoči predseduj nik in sodnik. Te milostne okolščine se zrcalih jo v tem, da hudodelstvo obsojenega sodnika ni nič nenavadnega. Že v sto slučsjih ali še več je , ameriška pravica vzela zaveso raz oči, da je videla kdo stoji pred njo. Seveda se to izvrši v interesu dotičnega, ki sodi. Razni listi poročajo, da pridejo ni vrsto kmtalu štirje drugi sodniki. No, mi dvomimo, da je ta vest resnična. Ne rsdi tega, ker verjamemo, da so dotični štirje sodniki nedolžni, za katerih imena še ne vemo, ampak ker smo prepričani, da je še več Ferlungov. V mero-dajnih krogih bodo pa tudi skušali preprečiti v prihodnje slične obtožbe. Ako 'ameriško ljudstvo' popolnoma zgubi vero v ameriško pravico — o kteri že skoraj ni duha ne sluha — in če ljudstvo po sodnjiskih razpravah izve, kakšni ljudje sedijo na sodnijskih stolcih, kakšne bodo posledice? To bo milostne okolščine za Furlonga. In radi tega jih tudi niso vtemeljili javno. V ameriški republiki, ki skorinskoz boleha za kapitalistično boleznijo, je tudi kapitalistična politika navaden "kšeft." Sodnik, katerega so imenovali in direktno njegovi mešetarski prijatelji, dobi za plačilo od njegove tvrdke (kapitalistične stranke) džab (job). Da pri tem džabu noče oškoditi samega sebe, razume vsakdo, ki ima zrele možgane. V takšen miljen zaide značaj kot Furlong. On t4 in razume kje ga tišči črevelj. Razumeva tudi, da se kapitalisti ne brigajo za javno mnenje in človek se sme pustiti zasačiti, če zvrši kakšno lopovščino. On je bil pa neroden m prijeli so ga. Ali naj ga radi tega pošljejo za pet ali deset let v ječo. Ljudje imejte vendar pamet. Radi tega je plakal predsednik porotnikov in sodnik je priznal milostne okolščine. Seve niso o tem povedali besedice. Vse drugo je z delavcem, ki je vkradel hlebec kruha, da bi ote-šil glad. V takem slučaju ne po- * znajo milostnih okolščin. Zakaj pa delavec krade kruh, ko je lačen, ko lahko lakote pogine m ne zvrši nobenega hudodelstva po kapitalističnih načelih. Ej, delavci! Kedaj se bodete vendar spametovali in pri volitvah pometli s kapitalistično sodr-go. — Mar zahtevate še več dokazov? Kongresman Jos. Sabath iz Chi-eage je prve dni aprila predložil v zastopniški zbornici v Wa«hing-tonu resolucijo, ktera zahteva preiskavo proti nekterim zvezinim sodnikom, predvsem proti sodniku Petni S. Groscupu, z o žirom na velike obdolžitve raznih zločinskih prestopkov, ktere je naperil proti temu sodniku "Appeal to Reason." Kakor znano, je ta naš bratski list v Girardu, Kans., v zadnjem januarju razgalil pri sodniku Grosscupu toliko gnjilobe, da je zasmrdelo po celi Ameriki. Toda "Appeal to Reason", kakor naznanja, ima še veliko faktov v rezervi in čaka. da jih predloži pred kongres, ako ta prične s preiskavo. Cele tri mesece je "Appeal to Reason" bombardiral kongres, da naj uvede preiskavo proti Grosscupu in ga posadi na zatožno klop; toda zbornica "ljudskih zastopnikov" se ni zmenila za to. &cle zdaj se je našel pogumen kongresman, kteri je stvar sprožil v akcijo in a tem nabasal top. Seveda, veliko vprašanje je še, če bo resolucija sprejeta in če sploh pride do preiskave kakor zahteva Sabath. Kongres je namreč igračka kapitalistov; kapitalisti pa nečejo, da bi se v zbornici, torej v javnosti, pralo blatno perilo sodnika Grosacupa, kajti to bi bil veliki udarec za "velike interenc". — Počakajmo, da vidimo. Cena živim prešičem je rdaj $11 na sto funtov na velemesars-kem trgu v Chicagu. Z ozirom na dejstvo, da je iz kapitalističnega stališča delavec tudi blsgo, ki »e prodaja ns trgu„ali bi ne bila dobra ideja, ko bi sedaj postavili na mesarski trg tudi debele kapitaliste, kteri vagajo po 300 do 400 funtov, da bi konkurirali s pre-šiči in na ta način znižali zadnjim ceno? Dobra ideja! delavstvo in socializem (Konec.) Med delavstvom in kapitalizmom so takozvani srednji sloji. Ločimo.jih lahko na tri dele: Kmečki poaextniki, mali obrtniki in trgovci in inteligenti, to so u-Čitelji duhovniki, zdravniki urad-nki, advokati in inženirji. Mali o-brtnik in trgovec in mali posestnik spadajo po svojem ekonomičnem interesu pravzaprav v politično organizacijo delavcev, di ti stanovi imajo dohodke, ki le malo kdaj presedajo mezdo delavca. Razlika me mezdo delavstva in pridobitkom teh stanov je v tem, da dobiva delavec mezdo od dneva do dneva, od tedna do tedna, od meseoa do meseca, do-čim pa pos««tnk in obrtnik dobi plačlo, kadar blago proda odvisen je prvi Se od su&e in moče, zaradi tega čuti nad seboj neko višjo, neznano oblast. Mali obrtnik in trgovec pa je odvisen in špekulira s kapricami inteligentov, kapi-talistva in delavstva. V drobnem delotanju in prodajanju izkuša ravno tako viiati ceno pridelkov in izdelkov. Mali obrtnik in trgovec in mali posestnik pa v kljub temu stremljenju ne more vzdrža-vati konkurence veleprodukcije, veletrgovine in veleposestva, tako da je končno vezan, ako hoče višati cene, večinoma le na izkoriščanje slabih instinktov delavstva in na kaprice inteligentov. Po pošteni poti pa si ne more izboljša- * ti svojega življenskega položaja in morajo biti ti stanovi zadovoljni, da pridejo do hrane, obleke in stanovanja; udobnosti odlastka si pa tudi ti stanori ne morejo privoščiti in v stremljenju za izboljšanje svojega življenskega položaja imajo edinega zaveznika v delavstvu. Zato bi se moralo tudi politično organizirati poleg delavstva. Inteiigenti »o danes kreature kapitalizma. Svoboda je le navidezna, umetnost in veda morata služiti ciljem kapitalizma. Kapitalizem inteligente razmerno dobro plača kot svoje sluge in jim odpira prosto konkurenco med seboj, v službi kapitalizma. Po drogi strani veda in umetnost u-plivata na inteligente, da potom spoznavanja uvidijo prave potrebe človeške družbe in prave človeške interese ter streme po resnični svobodi. Zaradi tega lahko inteligente ločimo v dva sloja, oni ki so sužnji kapitalizma in njega orodje, ki so takorekoc iz- • vrševalci zlorabe zakonov meščanskih parlamentov in so v plačilo deležni vsega razkošja in perverznosti kapitalistov samih; diugi sloj pa je sloj inteligentov, ki je potom spoznavanja uvidel krivič-nost sestave današnje družbe in pravičnost razrednega boja delavstva ob ednem pn tudi, da le razredni boj spremeni človeško družbo in da je le po zdravem egoizmu delavstva mogoče zlomiti perverzni egoizem kapitalizma. Oni del inteligence, katerega bi imenoval egoistiena inteligenca, odvrača delavstvo, obrtnika, trgovca in kmetovalca od raznega boja in ga pod pretvezo vere in narodnosti pod laña sebi in kapitalizmu Tako ima klerikalizem pod vodstvo duhovništva namen, kmečko ljudstvo držati v lastnih od delavstva ločenih organizacijah in tako drži tudi posvetna inteligenca delavca, obrtnika in trgovca v posebnih organizacijah. Ker so vse te organizacije v službi kapitalizma; izkoriščevalcev in sovražnikov delavstva, sme socialistično organizirano delavstvo smatrati vse narodne delavske- in krščansko - socialne organizacije kot izdajalske, katere edino omogoču-jejo, da se kapitalizem drži še v tej obliki, kakor ga imamo pred seboj. Cilji delavstva pa niso odpravljanje kapitala in boj proti industriji, marveč delavstvo priznava, da je le potom velike obrti mogoče producirá ti blaga v zadostni meri in po najnižji ceni. Delavstvu gre torej le za regulacijo konsuma. Ako hoče to storiti, more delavstvo postati lastnik proizvajalnih sredstev ter izločiti kolikor mogoče trgovino, da pride industrija in poljedelstvo v direktno dotiko s konsumentom. Pri izboljšanju produkcije in pri u-pravi pa mora delavstvo tako ra biti inteligenco, kakor je sedaj potrebna za kapitalizem, le da zahteva delavstvo, da se inteligent zaveda, da je delavec sam in or- gan delavstva, ne pa, kakor sedaj glavni pomočnik izkoriščanja potom kapitalizma. To zahtevo delavstva imenujemo kolektivizem, t. j. da ima skupnost postati lastnica vsega orodja in izdelanega blsga in da skupnost regulira tudi konsum, ki se mora zopet o-bračati po življenskih potrebah človeških, t. j. mora dajati in o-hrauiti človeku zdravo telo in pa zdravo čilo dušo. Končno se mora delavstvo u-prašati, je li to mogoče doseči, ali ni vse to le utopija T Odgovor dobi v zgodovini. Delavstvo je pričelo boj takrat, ko je bila vsaka organizacija hudodelstvo, ko se je organizirano delavstvo preganjalo po ječah in vislicah. Vkljub vsem naporom državnih oblastij in vkljub vsej zvezi in pomoči kapitalizma pa so si delavci v vseh kulturnih državah izvojevali prostost organizacij in dejansko dosegli vsaj najpotrebnejše izboljš-ke življenskega stanovanja, predvsem bolniške blagajnice, zavarovanja proti nezgodam in zavarovanje za starost. Izvojevali pa so si tudi splošno volilno pravico in s tem je. delavstvo danes v vseh kulturnih državah postalo odločujoči faktor. Sedaj je postalo za delavstvo glavno vprašanje in pa glavna potreba izobrazba, ker bo delavstvo svoje politične moči znalo izkoristiti le, če bo politično, socialno in ekonomično dovolj zrelo, da bo znalo urediti potom svojih parlamentov ^produkcijo in konsum in da bo^zase iskalo to, kar človeka vzgaja in dviga. Zato je delavstvu danes poleg ekonomičnih in političnih organizacij potrebna tudi izobraževalna organizacija, k« r le izobražen delavec bo vedel, kaj mu je treba, da si ohrani zdravo dušo z zdravim telesom. jo; iz navade prespijo vse svoje življenje v nevedi, politični in gospodarski zanikrnosti in v robst-vu. Navada je zelezua srajca. Čas je pa, da se proletarci enkrat odvadijo te grde navade in se navadijo na razredno borbo za nov družabni red. Chicatke volitve. Pri municipalnih volitvah za aldermane v Chicagu dne 5. apci-la so chicaški volilci spet presedlali mestni council z republikanskega slona na demokratičnega osla. Večino imajo demokratje, Tako se že ponavlja v Chicagu dolgo vrsto let; enkrat demokratje; rezultat je pa vedno jednak: kapitalistična sodrga ima vso korist od take mestne vlade, delavstvo pa — figo. Socialistični kandidat je v Chicagu so dobili topot 15.015 glasov; pri lanskih volitvah smo imeli 14.378. Napredek je sicer majhen, toda nekaj je pa le. Z ozi-rom na ogromna števila delavstva v našem mestu bi bilo lahko drugače. Toda chicasko delavstvo je še zadovoljno s kapitalističnim korobačem, zato je prav, da jih tepe tudi v bodoče. Milwaukee res ni daleč od Chi-caga, toda Chicago je pa v resnici še daleč od Milwaukee! Tisti nesrečniki, kteri so v tvor-nicah mamona ali pod kolesi vagonov izgubili roko ali nogo, se zdaj lahko štejejo 4 4 srečne", ko jim je na razpolago "cheap" noga ali roka iz — kaučuka. Tako si vsaj misli 14 The American Tobacco Co., ktera je pred kratkim raztrosila med svet cirkularje s sledečo vsebino: "Važno naznanilo ljudstvu.'' V vsakem zavoju z "Brother-hood Cut Plug"-tobakom se zdaj nahaja kupon velike važnosti. Ti kuponi v zadostnem številu se lahko zamenjajo za roko ali nogo iz kaučuka. Te kaučukaste roke ali noge izdeluje A. A. Marks v New Yorku in so najboljše blago te vrste. Ako ste bili tako nesrečni, da ste izgubili roko ali nogo, hra-nitete kupone in recite svojim prijateljem, da naj jih hranijo za vas, nakar dobite zastonj roko ali nogo iz kaučuka. V slučaju, da tega ne potrebujete za-sé, a imate prijatelja, kteri je prišel ob roko ali nogo, hranite te kupone "Brotherhood Cut Plug" - tobaka in preskrbite mu brezplačno roko#ili nogo iz kaučuka. S spoštovanjem The American Tobacco Co. Kakšno človekoljubje! Človeku se mora kar milo storiti, ko vidi toliko--"usmiljenja" pri teh kapitalistih! The American Tobacco Co. je kakor vsa ostala kapitalistična banda, ki dela "business" tudi s človeškimi odpadki, da je le "denar notri". Omenjeni cirkularji krožijo po Pit tabu rgn. Pa. V velikanskih tvorni-cah — kterih dober del lastuje 4'človekoljub" Carnegie — tega mesta so namreč človeški udje tako po ceni, da ga ni dneva, da ne bi ta ali oni detavee, največ inozemski, pustil v stroju ali tračnici svojo roko ali nogo. In tobačna družba je to izrabila. Za par sto zabojev malo vrednega tobaka ti ponuja kot premijo roko ali nogo iz kaučuka ali gumija. Če ti maši-na odtrga roko — ne jokaj ; kupi si lufo, kadij kakega pol leta in ko se bo "dobrosrčnim" kapitalistom zljubilo, podsrijo ti lepo, novo roko iz gumija! Živel slavni sistem slavnih lopovov ! Zakaj delavci vedno glasujejo za kandidate starih kapitalističnih strank? iz navade; samo iz navade. Tz navade podpirajo svoje tirane na voliščih; iz navade hodijo v cerkev prodajat dolg čas; iz navade nekteri pijanČuje- Še jedna zmaga. Milwaukee ni sam. kjer delavstvo to spomlad je Vrglo kapitalistični premoč ob tla. V mestecu Boyne, Mich, je izvoljen županom sodr. W. R. Me Custon in vsi o-stali kandidatje na socialističnem ticketu. Mc Custon je dobil 220 glasov večine. Socialisti so imeli samo jedno ' nasprotno stranko takozvani "Citizen's ticket", kte-rega so podpirali kapitalisti. Boj je bil torej naravnost med delom in kapitalom — in zmagali so delavci. V Superioru, Wis., je izvoljen supervizorjern sodr. H. M. Parks. To je prvi socialist, izvoljen v tem county-u. Pozor agitatorji 1 Našim zastopnikom in vsem tistim, ki ittejo novih naročnikov sa "Proletarca*; naznanjamo, da dobi vsakdo, Id pošlje pet novih celoletnih naročnikov, roman po imena DŽUNGEL zastonj. . .Poiurite se! Džungel je velika povest, v lepo vesani knjigi. 6e hočete imeti drugi teden to povest, ki je zajeta iz delavskega življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinclairju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na vaj dom. Hočete knjigo Džungel zastonj? Ubogi ljudje. Nekteri ljudje so taki siromaki, da jim ne zaleže nobena hrana. Lahko zamorejo veliko jesti in piti, toda zaleže jim ne in ne morejo priti prav do moči. IJzok temu je, ker . želodec ne prebavlja in ker so nerednosti v črevah vsem takim ljudem svetujemo, da pijejo Trinerjevo grenko vino, kte-ro zboljša želodec in napravi, da so čreva zopet v redu. Kdor se ne more najesti do sitega, ali kte-rim jed ne diši, kogar slabi po jedi, kdor čuti utrujenost in glavobol, komur zavžita jed nič ne zaleže, komur želodec ne prebavlja, ali kdor je zaprt in slabo krven, naj pije Trinerjevo grenko vino. Dobi s« v lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, II. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo,". edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 \V. 18 Str. Chicago, 111. NAfil ZASTOPNIKI La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Prank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kaf. Johnstown, Pa.: Math. Gašenja. f ^ Colorado City, Colo.: gorelec. Jakob Dolenc, Box 3, Pa. Tony Mrak za Hackett, Pa., in okolieo. Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Prank Črne, Cleveland, O. Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick. Za Chicago in okolieo sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb. Anton Sterle, Box 368, Chis holm, Minn. Anton Jalovčan, za Hudson Wyo. Lorain, 0. in okolieo: Prank Vevar. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. __ Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Za Minneeoto: Jernej Črnogoj Box 477 Eveleth. Louis G4ažar za Sygan in okolico. Frank Verbajs, Vandling, Pa. box 135. Prank Cirk, za Cleveland in okolieo. Filip Godina, za Indianapolis, Zastopnik: Jožef Radelj, box 257, Frontenac, Kans. Za severon stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 N. Curtis St. Anton Mesec, Indianapolis, Ind. za okolieo (Severno stran.) John Gašperin, 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y. Nick Vuksinič, Chisholm, Minn, za ta okraj in okolieo. Lozekar Gasper v Cumberlan du, Wyo. Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans. Prank Vegel, b. 134, Girard, Kans. in za Franklin, Kans. .a.a.a.a.a.a.a ^ a a a Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo, FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, HL 'f 'f »f t>? www Importiran starokrajski tobak vsake vrste / za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W. 18th St. Chicago, m. Halo, Johny! Kje «i pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali ie n« veš da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, Dl. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, Dl Im» ▼•¿jo nalogo ur, veritt«, pi*» nov in drugih dragotin. Isvrftnje twái vaakovratna popravite v tej etroki pa Belo nizki ecni. ObiAčtte fm! / Društvene regalía, kapa, prekoramniea, bandars itd. za alovenaka društva najbolje preakrbi Emil Bachttian 1719 So. Centre ave., Chicago, 111. KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovežega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chicago. 111. Izdeluje tudi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte ! Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v Največja I AU/fjPALE Srajce izbira I£cJotH|NG HOUSE V8eh vrst klobukov. SWCorner26*^CentralPatkAve. in cen. RUDOLPH LAYER LASTNIK Obleke po mere naša posebnost. FRANK UDOVIČ* EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Blue Island Ave. • CHICAGO, ILLINOIS Prevaia*pohifttvo, premo*, drva in drugo. Oglasite ae ori niem. Oddaljeni rojaki naj piSejo dopisnico. ČE RABITE EXPRESS kočl|o, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v sta|no stroko ---se oglasite pri- W. J. BRENNAN, 1132- 1st St. La Salle, III. TELEPHONE 380 R. Slovencem in Hrvatom! naaianjamo, da iadeiujemo i —.....a jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča TVTTlf M/I M I? I/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI lfI/IMl!ilt, 1724 S. Centre Ave., Chicago, III. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele «ž^)ZŠIRAN,it Ozdravim vsacega, kdo* trpi na Varieoeeli, Strieturi. Dalja ozdravim nalezljivo zaetru>ienje, ti vi ne nezmoinoati, vodenico in bolazni tičoiih ae molkih. Ta prilika je dana tiatim, ki ao izdali ie velika avok zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p*, kazati vtem, ki ao bili zdravljeni od tueatov zdravnikov brezuspeino, da poeedujem le jaz adino aredatvo, a kteri« zdravim vspefno. Za nevspetao zdravljenja ni treba plačati—le sa vapelno. Ozdravim pozitivno ielodeSne bolezni, pljuina, aa jetrik ' in ledvieah na glede kako atara je bolezen. Tajna molka bolesnl zdravim hitro, r.a stalno in tajno, tiviene onemogloati, slaboet, zguba krepoati, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho) Bronchitis, srine bolezni in pljučne zdravim s mojo najnovejšo metodo. ... .ženske bolezni v ozadjn, beli tok in druge zdravim za atalno. —Zastrupljale in vee druge koine bolezni kakor priiie, tura, garje, otekline.—Molni tok ta druge bolezni. PreiMe in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK 8T„ CHICAGO. (Med. Randolph in Lake 81.) Uraduje: od 8 ure zjut do 8. nre sveler. V nedeljo: od 9 ura zjut. do 4 ure w ALOIS VANA — izdelovatelj — • sodovice. mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Fiak St. Tel. Canal 1406 Jako važno vpra*aa|e? "Ali sem že poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"! 6« na! — Hrizantema in Cimbas. (Spia&l Milan Pugelj.) (Nadaljevanje.) "Taui zgoraj je na£a hwa!" je govorila. 11 Tam zadaj za gozdom lik vode. Moj oče je ribič. Srečno hodite!" Izgubila se je med debli. Jaz sem sedel nazaj pod gaber, iztegnil sem se po mahu, šiloma sem zatiskal oči, pa nisem mogel vjeti spanca. Dekie mo je stalo pred či in misli nanjo so se podi le po glavi kakor voda ob neurju. Zdaj se mi je zdelo tako, zdajy ta ko, ali prav ni bilo nikoli. Nekakšno potrebo sem čutil, da bi mogel hiteti zanjo in ji nekaj povedati. Pa nisem dobro vedel, kaj naj bi ji povedal. No, poglej! Ja-• ko rad sem jo imel od tiste ure naprej! Popotnik je segel po steklenici, ki je ležala v listju tik njega, jo odmadil, nastavil na usta in pil iz nje v dolgih in žejnih požirkih. Zuuaj se je ustavljala ploha, manj in manj je deževalo, nazadnje so se cule samo se tiste kaplje, ki so kapale po drevju od veje do veje. Bliski so postajali redkejši in medlejši in o gromu se je zdelo, kakor bi se odpeljal v daljavo. Še z daljne, ¿e z neznatne ceste bi odmevalo ropotanje njegovega okornega voza, boljinbolj bi se gubilo sredi izčiščenja ozračja naposled *bi se popolnoma izgubilo. Čepel sem kakor prej, strmel iz dupline v temo, ki se je širila pred njo in v njej, in moja domišljija je bila mehka in prožna kakor iz testa. Popotnikovo zgodbo sem imel pred očini, njega sem zamenjal s seboj, njegovo dekle s Hrizantemo. Sam sedim v gozdu,, zapuščen sem in izgubljen, pa priplava do mene ona kakor angel^K meni sede, govori z me-noj in mi toži svoje bolečine. Svoje neutešeno hrepenenje razlaga, tiste želje, ki ji vstajajo mogoče to noč sredi srca, ko sloni na oknu in strmi v daljavo. Poslušam njene besede in nisem več zapuščen, ne več izgubljen. Tiha je ura, pozna je noč, srce je toplo in se topi v sladkosti. Od i desne, od leve plavajo pesmi, od bogvekod prihajajo in bogvekam gredo; take so, kakor jih pojo v spomladanskih večerih dekleta, ki nimajo fantov in hrepenijo po , njih. Z?bljejo se med debli, omamljajo duha kakor vonjave južnega cvetja. In tik mene sedi tista, ki s« bom boril za njeno ljubezen. Z vso silo in z vsemi močmi se bom trudil, visoki in gosposki so moji cilji in kolikor bolj oddaljeni so to uro, toliko sladkejši bodo njihovi sadovi. Jaz nočem tega, po čemur je treba iztegniti samo roko. Ne maram za Tino, ki se mi ponuja. Hrizantemo hočem, ki se me niti ne dotaknejo njene sanje. Zoprna mi je pot, po kateri hodijo moji znanci, dolgočasi me, zato si poiščem druge. Kakoršnekoli, sam» take, da vodi daleč in visoko. Studi se mi življenje, ki teče kakor ura. Boja si želim, velikih dogodkov, burnih nesreč, da se borim in zmagam. • Čepel sem na listju in se tresel po životu od nenadnega in mladostnega navdušenja. Kakšen sem bil takrat, če se to pomisli. Po pašniku bi bil hodil gorindol in bi mislil, da stojim na olepotičenem odru, na takem, kakor ga je nam opisal učitelj v šoli. Pojem tam ali igram na violino, tako igram in tako pojem, da sedč poslušalci kakor' pribiti in začarani. Moja slava hrumi ob koncu, visoki možje mi kričijo svojo hvalo, ženske, ki so lepe kakor Hrizantema, mečejo vame rdeče rože, liea jim ža-rč in oči se jim svetijo kakor oro-seni In zdaj, ko s**m poslušal popotnika. bi bil rad tako. kakor on: reven in ubog in bi se boril za dekle. Nič bi ne imel na svetu razen misli nanjo in misli na srečo, ki je z njo združena kakor duša s telesom. In boril bi se z življenjem kakor pravljičen junak s kačo, ki jo sreča v skalovju, okronano in ogromne. Popotnik je tik mene zavzdihnil, vznak je legel po listju, šumel je po njeni, menda je prekrižal roke pod glavo in se obrnil s celini životom proti meni. "Dovolj je za nocoj!" — je iz-pregovoril. "Dremlje* menda in me več ne slišiš! Pa jutri naprej!' "Nel" — sem odgovoril in se tresel od notranjega mira. "Ne spi se uii nocoj! Kako bi se mi spalo, ko je vaša povest tako le pa in resnična. Do konca pripovedujte, in kadar končate, takrat za*rpival" "Pa dobro!" je odgovoril popotnik in pravil dalje. Jaz sem bil nečesa čudovito željan in sam nisem vedel ničeaa. Njegovo novico sem pil kakor o pojno vino, besede sem skoraj po žira! kakor slaščice. e Delo sem dobil tam in tako, kakor mi je dekle nasvetovalo: na Lužarjih, kjer so gradili novo cesarsko cesto. Včasih sem vozil ka men je v ročnem vozičku izpod hriba na cesto, včasih sem ga lomil na hribu in semtertja sem ga tolkel in drobil v dolini. Ni bilo sla'bo tam, zaslužilo se je dobro. Do sitega sem se lahko vsak dan trikrat najedel, pa mi je še ostajalo, da sem si kupil pijače, ali pa dejal denar na stran in ga shranil za tiste čase, ki bodo prišli, in se ne ve natanko, kakšni bodo, Ves dan sem delal, pa sem bil pod noč ravno toliko truden kakor zjutraj, kadar sem se spočit odpravljal na delo. No, da! Krepak sem bil takrat, krepak sem danes. To je pač taka natura. Zvečer, ko smo po delu pove-Čerjali, in so popadali drugi po ležiščih kakor klade, sem jo pobral jaz na tihem iz njihove srede, zavil za oglom lesene ute, kjer smo prenočevali, in jo mahnil po dveurni poti naravnost do dekleta. Hej! Rečem ti: cvela ti je Marijanka takrat kakor roža maja meseca. To ti je bila vitka, ka-k^r vreteno, sočna se ti je zdela kakor vlaška jagoda, tako ti povem, da bi se bil vrag zmotil nad njo. Hodil sem, |g)trkaval na okno, in sva govorila, da so obledele i,e zvezde. Mislil sem toinono, postav ljal besede taintako, pa sva ostala vedno pri istem. Jaz sem imel rad njo, ona tistega krojača, tisti krojač pa bogvekoga, ker je bil cigan in cigan je hinavec in se pri takem nikoli ne ve, koga ima pravzaprav rad in koga sovraži. Pa nisem sam lazil okrog njenega doma. Tako nekako petero ali četvero nas je moralo biti, zakaj nekega večera je bilo — tako pod jesen je šlo, tuintam je že padalo listje, kakor se dobro spominjam — nekega večera je bilo, ko sem slišal mrmranje in godrnjanje in preklinjanje nekje blizu, pa nisem mogel nikogar videti, ker je bila noč temna kakor jazbečev brlog. In tudi tisto sem mislil, ko sem stal pod oknom in govoril z dekletom, da bodo že do mene prišli, če imajo meni kaj povedati. Če pa imajo govoriti z drugim, se bodo pa ž njim pomenili. No, tako se je izkazalo, da so imeli z menoj. Par noči po tistem mrmranju govorim z dekletom kakor po navadi, okrog polnoči je ura, noč je vetrovna, in vse križem pošume-va napolvelo listje — govorim z dekletom, pa ti stopijo trije izza vogala. "Kaj pa bi radi?" — sem jih vprašal, in glej, kar na lepem so me pričeli zmerjati vsi trije po vrsti in tisti, ki je bil najmanjši, je vihtel krepelo v roki in najmanj dopadlivo govoril. Vedel sem. kako in kaj, enkrat sem prestopil. pa sem ga držal za noge, da se mi ni mogel izpestiti. Tako je bil lahak. kakor bi bil iz plev, malo sem ga zavihtel okoli sebe in ž njim sem mahnil po prvim in drugem, kakor je priletelo. l*rva dva sta zbežala, tretjega sem vrgel samo p travi in tako som vse tri poplačal. Prva dva sta bila te-pena, zadnjemu pa se je godilo najhuje, ker sem ga porabil za oklešček. Tako je bilo! Dekle je gledalo vso to komedijo skozi okno, tiho se je smejalo v pest. in še nikoli mi ni bilo tako dobro kakor tisto noč. Kar topilo se je od same prijaznosti in zadovoljnosti z menoj, in ko sem hodil tnsto noč od nje, sem zares mislil, da se bo le napravilo med nama počasi tako, kakor sem Želel. In dobre volje sem bil takrat. Hej, da! Malo na stran sem potegnil klobuk, in ko sem slišal nekje daleč fantovsko petje, sem lav-riskal trikrat zapovrstjo. K njim bi bil še 1 rad. Ž njimi bi bil rad fantoval in pel kakor se mlademu človeku spodobi. Delam tako in živim in upam in hodim k dekletu kakor po navadi Pa nič ne silim vanjo, ker vem da je taka stvar najboljša, če pri de saina od sebe. In tudi tisto je da če se sploh pri kom kaj s silo opravi, posebno pri ženskah, ima gotovo slab uspeh. Govoričim tako semintjc, pri jazen sem, kolikor je sploh na svetu mogoče, in ti pridem zopet po navadi na jesensko noč, trkam na okno kakor vsako pot, pa se^ nihče ne oglasi. Potrkam v drugo, tretje: vse je tiho. Gledam na okoli, Čakam, poslušani, pa ne za-sliaim ne besede ne koraka. No, glej, pa vidim, da se tam spodaj, kjer je ob vodi privezan čoln, ne kaj giblje in maje proti meni. Najprej počasi, potem hitreje, in nazadje priteče na »vo moč in se mi obesi okrog vratu kakor otrok. Spoznal sem jo takoj — kaj bi je ne spoznal — in tako dobro se mi je zdelo, da so mi stopile na mestu solze v oči. Glej — sem si mislil na tihem — glej, 1 ju/bega in dobrega otro ka, kao se me je nocoj razveselil. In tak sein bil, da kar govoriti nisem mogel. K sebi sem jo tiščal z obema rokama, kar inako se mi je storilo in solze so mi tekle po obeh licih in kapale na njene mehke in črne lase. Res je bilo! Više se je *pela po meni, poljubovala me je naprej in naprej, spustila se na tla, prijela me za roko in so zavihtela okoli mene, da sem se moral še jaz vrteti i njo. "Veseli se z menoj, Boštjan, Boštjanček, veseli se!" -— me je spodbujala, držala me za roko, tekala v krogu okoli mene in jaz sem se vrtel v sredini, ne da bi prišel do jasnih misli. "Veseli se, Boštjanček!" — je bodrila še vedno in dostavila naenkrat take besede, da mi je minilo v hipu vse veselje, če tudi je ■bilo Veliko kakor še nikoli prej. "Veseli se" — je žvrgolela — Gašparin me bo vzel. Vse je že dogovorjeno, oče in mati sta zadovoljna, pred pustom bo poroka! Trala -la -la-la!" "Pusti me!" — sem ji resno dejal, ko me je še držala za roke in hatela tekati naokoli, in sedel sem prav tam na tla, kjer sem se prej sukal in vrtil. Z roko sem podprl glavo in sem se zamislil. "Taka je torej!" — sem pričel govoriti po daljšem premišljevanju. "Človek ti pripoveduje tako in tako, na ta način in na ta način ti svetuje, dobro ti hoče, ti pa poslušaš toliko, kakor veša, ki sili v ogenj! In še starši so zaslepljeni, da ne vidijo pedenj od njih nosa. Pa njim bi še ne zameril, ko nimajo nikogar, da bi jim povedal vse po pravici od kraja do konca, ampak tebi, ki sem ti razložil vse natanko in zapovrstjo! Kaj je on. kako je prišel v vas, kako goljufa-in kako laže! Pametna bodi, še je čas. pa bo kmalu prepozno! Premisli se!" Sedla je tik mene v travo, me mimo in veselo poslušala in stresla ob zadnjih besedah tako krepko z glavo, da so se ji v hipu razpustili lasje in se usuli šopoma po ramah in hrbtu. Pustila jih je pri miru, komolec je uprla ob koleno in lice naslonila ob dlan, in ko je tako slonela in gledala vame, je bila lepa kakor svetnica. "Nikoli, nikoli!" je odločila takrat, ko je stresla z glavo, pa me je poslušala čisto radovoljno naprej. "Poglej" — sem dejal — "malo premisli, pa lx>š sama uvidela, kako in kaj. Vidiš, on je cigan in eigan ne drži ne na božje ne na človeške postave. Njemu je zakrament svetega zakona toliko, kakor vrabiču tatvina. Kar tebi nič meni nič te bo pustil z otroci vred, pa bo izginil kakor kafra, če ni popra zraven! In kaj boš ti, povej mi! Reva "bon, beračica, ti pravim!" "Saj me ima rad" — se je o-pravičevala. "Saj je rekel, da me ima rad!" "Pssss" — sem se razvnemal, ker »o mi je dekle resnično smililo. "Cigan je, pa bo imel koga rad! Vališ jo, ko nič ne veš! Hiša mu diši, ker si edina pri njej. rad bi zastonj jedel in pil in nič ne delal! Poznam ga od pete do te-mena! In tako ti povem, «la te ne bo dobil. Če si tako nespametna, ti, bodo pa drugi vetteli, kaj je prav in kaj je narobe! K tvojim staršem stopim, pa jim povem in razložim to zadevo. Kakor sem tako napravim, ker te je res škoda!" In pravim ti, ali ti ni na mestu pokleknila predine in me prosila s povzdigujenimi rokami naj b ne hodil k očetu in ne govoril o stvareh, o katerih se tako ne ve nič gotovega. "Kako bi se ne vedelo," — sem jo zavračal — "ko sem pa sam poizkusil, ko sem videl na svoje oči in slišal na svoja ušesa! Poj-dem, da se napravi drugače!" In nenadoma se je razjezila nad menoj kakor še nikoli prej. . "Molči, ti grdin ti!" — me je zmerjala in z drobno in belo pestjo je udarila po travi. "Kdo te je pa kaj vprašal! Kadar te bo kdo kaj vf>raaal, takrat govori Kaj sem ti pa sploh jaz mar t In kaj^le skrbi moj ženin T Pusti ga tako v miru, kakor pusti on tebe! 6e nikoli te v misli ne vzame! Ti lažeš, veš, pa ne on! Praviš, da je cigan, pa je Italijan!" Dobro sem ji hotel, izkazalo se jo pozneje, da sem ji dobro hotel, pa se ji ni dalo nič dopovedati ne prej, n« poslej . "Pssss" — sem se ji čudil. "Ja glej jo! Kaj ti nisem rekel, kaj ti nisem že enkrat pravil 1 Kako bo Italijan, če ne zna italijansko T ! Ce pridejo italijanski zidarji, pa se zna ž njimi pomeniti toliko ka kor žival, ki nima tega daru božjega t! Le ti premisli, samo tnalo premisli, pa boš sama vse izprevi-dela>" In še bolj se je razjezila. "Kaj pa, če ti lažeš?" — je hitela. "Kje pa je zapisano, da bi govoril ti samo resnico T! Saj je e sveti Peter lagal, ki je svetnik* pa ti ne bi, ki nisi nič druzega, kakor navaden delavec! Meni se zdi, da sem te spoznala: tisto tvoje prijateljstvo ni nič drugega kakor goljufija! Mene bi rad, pa izkušaš.. z lažmi in opravljanjem izpodriniti tistega, ki ti je na potu ! Bom že jaz o tebi doirta povedala, in kadar boš prišel, ti bodo pokazali vrata. Hinavski si in opravljiv, sram te bodi! Nikoli več ne maram govoriti s teboj!" In ko sem še premišljal njene besede, in ko sem bil že pripravljen, da jo zavrnem, sem jo zagledal daleč zgoraj tik hiše nenadoma je izginila za oglom in na daleč in blizu sem sedel prepuščen čisto sam sebi. Zmerjala me je, pa se nisem nič jezil nad njo. Kako bi se pa jezil, ko sem jo imel tako neznansko rad, kakor še nikogar na svetu. (Nadaljevanje prih.) Kaj le trebi, da Citate! v književni zalogi Slovenske delavske tiskoTne družbe se dobi: Socialistični katekizem" Predelal za slov. delavce v Ameriki Ivan Molek. 0 Cena posameznemu iztisu 10 centov. Kdor jih pa naroči naenkrat 20 ali več istisov, jih dobi pa po 5 centov komad. (Ta brošura je izvrstno sredstvo za socialistična propagando in živa potreba za vsakega agitatorja, kteri rekrutira nove sodru- "DZUNGEl" Povest is chikaških klavnic. Angleški spirit Upton Sanclair, Poslovenila Jos. Zavrtnik in Ivan Kaker. CENA S POŠTNINO VRED $1.25 (Ta pretresljiva povest, iz delavskega življenja in delavskih bojev jedo danes prevedena že na 17 jezikov. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.) Obe knjigi se naročata pri u-pravništvu " Proletarca2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 113 MILWAUKEE AYE., KENOSHA. WIS. Telefon 1199. JOS. PREZEL, Slovenski Groccrtfi. 1932 West 22nd Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI IMA DOM. ROJAKI v VVaukeflanu! če kočete piti dobre pijače in se sabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Market Street, Wsukegss. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. j Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWABTZ, 16—18 N. Halsted 8t., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo tskoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Psin Expel ler'\ kskor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka ■ sidrom ns kartonu in na steklenici. Podpisana sc priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave. Chicago, HI. M, A. Weisskopf, M. D. Iskuien zdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. U Salle, III To« m, fMtiloi podnjem. pija*, priporoma rojakom m obte oblak. P r.Richter1 "P AI N-EXPELLER Kaj ti koristijo močne milice, če trpiš oa revmatizmu. PAIN-EXPELLER dobro fdrgntan, ti tako) ol»)te bolelo« la odstrani n)ih vsrok«. Po 3bo in lOr v »i«b lakarnab F. ki Richter 4 C»., 215 Peirl SI., NEW YORK Joseph Kratky, 1646 W. 21st Pl., Chicago, 111. Izdelovalno najfinejših cl«ar vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveči kruh in fino pecivo dobite Tedne* v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i Rad&lcovič 1458 So. Centre Avs. Voni tudi na dom CHICAGO. POZOR! SLOVENCU POZOR! 8ALOON s modernim kerljlttes Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druga raznovrstne pijače ter uaijnke ssnodks. Potniki dobe čedno prsno t «iiče sa niako ecao. «J Postresba točna in lsborna. Vsem Slovencem in drugim 81evaaom sc toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicafo Kadar ae brije te stopite Tedne v brimico I. razreda, to je pri Louis Polka, 215 W. 18th St., Tkali« Hall Bltfg. CHICAGO. ILL. Angleščina bres učitelja! Slovensko An-v glečka Slovni- ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. a. KUBELKA, 538 W. US St.. Hew York. H. Y. Pičite po cenik knjig! Aka hočei dobro naravno vino piti, oglasi ae pri J0S. BERNARD-ll 1003 Bine Island Avs. Telefon Canal 842 CHICAGO Pri njemu dobil najbolje kalifornij-aka in importirana vina. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Saltiel v kaaenakik in eivilnih Auto Phone 6060. Office Phone Main 8065 fienfcdcMe Phone Inring 41TS ÜBAD: 27 MBTBOPOXJTAV FMKPg Sevcrosap. ogel landolph in La 8aMe alloc Stanovanje: 1217 HALO! HALO! Kam pat — Na sveie pivo in čaie dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Avs. u tam se bomo imeli po domače." To je pogovor s ceste, ki priča e mojem caloonn. Frank Mladič, . 1832 S. Centre Ave., Chicsgo. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje bolezni in ranoeelalk. Isdravniika preiekava brezplačno—plačati je le sdavila, 1984-26 Bine Ave., Chicago. Za dne urv. Od 1 do • popol. Od 7 do 9 svečer. Isvea Chieaaa livečt bolniki naj piftcio slo venski SE LI BRIJETE SAMI? Ml Vam oferiramo britev sa 62.00 iadalaaa in najbbljiega raaterijala, ki se prodaja sa 64.00. Te nam zagotovi in prinese 100 novih odjemalcev k tisočem drusih, k t« rim smo prodajali od leta 1876—to je 33 let pod tvrdfc» Joc. Kralj. Vrt ti ■o ixnaili, da so naie britve is najboljšega mata rijala in da jih najbolj sadovolc. Vaaka naMh UHtev jc garantirana in mi damo v alučaju, da ni komu britev po volji, damo popolno zadoMcaje dotičnikn. Nihče ne more oceniti britve predne le ni rabil. Ker vemo, da so naie britve dobre, jih lahko tudi garantiramo. Ocna tem britvam je le «2.00. Brusimo tudi stare britve, sa kar računame Me. za Chicago. Za i s ven plačati 6c vel aa poŠta ino. mesta je •JOS. KRAL, 1147 W. 18th Street, - CHICAGO, ILL. Dr. Wm. A. Luric, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordlnuje: Auda's DnifrMtore, 6J1 S. Centre ave orí 11—i* ^ i Drugi urad: 100 Rt.te *t., Koo^lO. od ^^.'^poVd^ ^vS Stanovanje: 2757 W. 22nd Strait. Telephone. Canal 859. I I