Poštnina plačana v gotovini
Štev. 88.	V	Ljubljani,	sreda	20.	aprila	1938.	Leto	lil
Sestanek med francoskimi in angleškimi državniki v Londonu bo veljal pripravam
za zvezo med Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in Poljsko
London, 20. apr. o. Sestanek angleških in francoskih ministrov bo 28. aprila v Londonu. Iz dobro poučenih krogov poročajo, da se bodo razgovori, ki jih bosta za Francijo vodila predsednik vlade Daladier in zunanji minister Bonnet, za Anglijo pa predsednik vlade Chamberlain in zunanji minister lord IIalifax, nanašali na naslednje točke:
1. Francija in Anglija se bosta sporazumeli * vseli potrebnih korakih, ki jih je treba storiti pri Nemčiji, da bi privolila v pogajanja za morebitno sklenitev zveze med petimi evropskimi velikimi državami: Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in Poljsko.
2. Francija bo Angliji pojasnila svoje zahteve, katere bo stavila Italiji ob pogajanjih za skle-
nitev sporazuma, nakar se bosta Anglija in Francija dogovorili o skupnem nastopu glede priznanja Abesinije pri Zvezi narodov pri prihodnjem zasedanju.
3. Važen del razgovorov v Londonu bo veljal predlogom za omejitev vseh vrst agitacije v arabskih pokrajinah, predvsem tistih, ki so pod francosko oblastjo ali vplivom.
4. Angleški in francoski državniki se bodo pri tem sestanku razgovarjali o priznanju nacionalistične Španije, o vpostavitvi rednih diplomatskih odnošajev z njo in o začetku trgovskih pogajanj, ki^ jih narekujejo Angliji in Franciji potrebne državne obrambe. Tudi pri tem vprašanju naj bi Anglija in Francija nastopali skupno, ker gre za
omejitev nemškega gospodarskega vpliva v novi Španiji.
5.	Anglija in Francija se bosta sporazumeli o vojaških ukrepih za varstvo angleških in francoskih koristi v zahodnem delu Sredozemskega morja.
C. Načeli bodo tudi vprašanje nemškega prodiranja v Srednjo Evropo, ki ga bo treba reševati s poljskim sodelovanjem. To prodiranje bo mogoče ustaviti le s tem, če začneta Anglija in Francija z Nemčijo razgovore o njenih kolonijalnih zahtevah.
7. Eden najvažnejših predmetov pri tem razgovoru pa bo vprašanje nemško-francoskega vojaškega in gospodarskega sodelovanja ob morebitni vojni.
Bo' proti Judom na Madžarskem
Budimpešta, 20. apr. AA. MTI poroča: Policija je objavila uradno poročilo, ki pravi, da je bilo aretiranih 30 oseb zaradi tega, ker so razširjale letake, v katerih so Jude pozivali, da nastopijo proti onim vladnim predlogom, ki imajo za cilj vpoetavitev socialnega in gospodarskega ravnotežja. V teh letakih so priporočali Judom bojkot, s katerim bi škodovali madžarskemu gospodarstvu. Velika večina teh aretirancev so trgovci pomočniki.
Kakor piše >Vigadad« 60 voditelji Narodne fronte pristali na sodelovanje Judov v zasebnih podjetjih edino v tem primeru, če v omenjenih podjetjih ne bi bilo več kot 5% Judov. Dalje zahtevajo popolno izključitev Judov iz državne službe, vojne industrije, iz svobodnih poklicev, trgovine, gledališč, kinov itd. Dalje zahtevajo tudi postavitev vladnih komisarjev, da bi se preprečila špekulacija na borzi.
Belgrad, 20. apr. AA. Glede na glasove z raznih strani, da se tudi v Jugoslaviji pripravlja poseben zakon proti Judom, smo e poklicanega mesta pooblaščeni proglasiti vse te glasove za neresnične, ker ni za to nobenih razlogov.
Neprlietne demonstracije v Pragi
Praga, 20. aprila. AA. (CTK) Danes dopoldne razbili okno na vili Andorja Henka, svetnika nemškega poslaništva v Pragi. Več oseb je vrglo kamenje v okno te vile, na kateri je visela zaradi neke intimne svečanosti nemška nacionalna zastava z barvami rajha in s kljukastim križem. Zastava se je videla z ulice. Policija je takoj uvedla preiskavo in je doslej aretirala 7 oseb. Polocija nadaljuje preiskavo, da izsledi še morebitne ostale krivce. Visok uradnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva je danes odšel na nemško poslaništvo in izrekel poslaniku obžalovanje zunanjega ministrstva zaradi neljubega dogodka ter mu zagotovil, da bodo krivci kaznovani po zakonu. Listi, ki danes popoldne prinašajo vest o tem incidentu, odločno obsojajo krivce.
Praga, 20. aprila. A A (CTK) Češkoslovaška oblastva so dovolila nemškim državljanom na Češkoslovaškem, da smejo danes, na rojstni dan Hitlerja, razobesiti na svojih hišah nemške zastave, prav tako, kakor so smeli to storiti dne 10. aprila, na dan volitev in plebiscita v Nemčiji.
Češkoslovaška je priznala italijansko cesarstvo
Rim, 20. apr. AA. (Stefani) Italijanski zn n. minister grof Ciano je sprejel češkoslovaškega poslanika v Rimu Havalovskega, ki mu je ob iej priliki sporočil, da češkoslovaška vlada smatra svojega rimskega poslanika kot svojega akreditiranega zastopnika na dvoru kralja Italije in cesarja Abesinije. Grof Ciano je to sporočilo vzel na znanje ter zaprosil češkoslovaškega poslanika Havalovskega, naj tolmači pri svoji češkoslovaški vladi zahvalo fašistične vlade za to priznanje.
Rim, 20. aprila. AA. Havas. Današnji listi objavljajo vesti o priznanju italijanskega cesarstva s strani CSR. Tako je sedaj priznala italijansko cesarstvo cela Mala zveza. CSR je tudi tesno zvezana s Francijo in to je tudi dober znak za pogajanja, ki so se začela med grofom Cianom in francoskim odpravnikom poslov v Rimu.
Praga, 20. aprila. AA. (CTK) V italijanskih ■političnih krogih so z največjim zadovoljstvom sprejeli vest o priznanju italijanskega cesarstva Po Češkoslovaški. Mislijo, da je trenutek, v katerem je prišlo do tega priznanja, ugoden, ker se Prav te dni dopolnjuje 21. leto od ustanovitve češkoslovaških legij v Italiji, ki so se, kakor je znano, ustanovile prav tako, kakor češkoslovaške ^'gije na Francoskem in v Rusiji pred izvojeva-®jem neodvisnosti.
Ob Hitler*evi 49 letnici
Berlin 20. aprila, o. Danes praznuje vsa Nemčija 49 letnico Adolfa Hitlerja. Po vseli šolah, '•radih, tovarnah in drugih ustanovah so zapovedane svečane proslave. Sinoči je imel za to pri-bko v berlinskem radiu govor propagandni mini-s,er dr. Goebbels, ki je v navdušenih besedah orisal veličino Hitlerjeve osebnosti in njegova dela. | oudaril je vodjeve zasluge za nemški narod, ''itlerjeva zasluga je, če je Nemčija prišla danes jja stopnjo, da lahko ona zahteva od drugih narodov vse. Do Hitlerjevega nastopa so samo zahte-,a‘i od Nemčije. Dr. Goebbels je nato razlagal *ttKšne so razlike med demokratičnimi vladavi-žel'1' in 111 avtoritarnimi državami in končal z ‘lami vsega nemškega naroda ol> tem godu.
Pred začetkom francosko-italijanskih pogajanj
Nekdanje prijateljstvo med Francijo in Italijo se bo v kratkem obnovilo
Rim, 20. aprila. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj dopoldne sprejel francoskega odpravnika poslov v Rimu Blondela. Ta sestanek je v zvezi s pobudo francoske vlade, ki se želi raztovarjati o imenovanju novega francoskega veleposlanika v Rimu. Fašistična vlada je z zadovoljstvom sprejela ta francoski predlog, da bodo o tem vprašanju govorili na prihodnjem sestanku francoskih in italijanskih uradnih predstavnikov.
Za Francijo bo razgovore vodil najbrž odpravnik poslov BlondeL Pogajanja naj rešijo vsa sporna vprašanja, ki so se v zadnjih letih nabrala med Francijo in Italijo ter vzpostavijo nekdanje prisrčno razmerje med latinskima sestrama. Francoska vlada je hotela pokazati dobro voljo za sporazum s tem, da je storila ona prvi korak in ustvarila ugodno ozračje s tem, da bo sredi maja imenovala novega poslanika pri italijanskem kralju in cesarju. S tem bo dejansko priznala italijansko oblast nad Abesi-
nijo, ne bo pa to priznanje tudi pravno. Francija tega ne more storiti, dokler ne bo Zveza narodov uradno dovolila svojim članicam tudi takega priznanja. V ostalem bosta Francija in Italija pri teh razgovorih reševali deloma splošna vprašanja, podobna tistim, ki jih vsebuje angleško-italijanski sporazum, deloma pa posebna, ki se tičejo samo razmer med Italijo in Francijo. Opirali se bosta pri tem na pogodbo, ki sta jo sklenila leta 1935. tedanji francoski zunanji minister Laval in Mussolini
Pariz, 20. aprila, o. Uradno poročajo, da bo današnja ministrska seja francoske vlade sklepala o nekaterih važnih zunanjepolitičnih vprašanjih, ki jih mora sedanja vlada takoj rešiti. Posvetovanje se bo nanašalo na navodila, ki jih bo dala francoska vlada svojemu pooblaščencu za razgovore z Italijo in pa na vse, kar bosta z zastopniki angleške vlade obravnavala predsednik vlade Daladier in zunanji minister Bonnet na bližnjem sestanku v Londonu.
Po poskusu desničarskega prevrata v Romuniji:
Nagla sodba proti vodji ,Želexne garde'
Bukarešta 21. aprila. Včeraj se je začela sodna razprava proti bivšemu šefu razpuščene organizacije železne garde Kornelu Kodreanu, ki ga toži bivši predsednik vlade in član kronskega sveta prof. Jorga. Ta sodna razprava je dobila značaj političnega dogodka prve vrste. Sodišču predseduje neki major. Takoj v začetku razprave je Kodreanu protestiral proti temu, da so bili njegovi branilci zaprti in da zaradi tega niso imeli časa, da bi ee seznanili z obtožnico. Prav tako je Kodreanu protestiral proti temu, da ni imel možnosti, da bi se tudi sam seznanil z vsebino obtožnice. Po krajši razpravi je predsednik
sodišča določil polurni odmor, da bi si v tem času Kodreanu lahko pobliže ogledal obtožnico, ter se posvetoval s svojim advokatom. Kodreanu je prišel pred sodišče v dolgi halji in z vihrajočimi lasmi, podoben kakemu staroveškemu preroku. Izjavil je, da so vse listine, ki govore o tem, da bi njegovi oddelki pripravljali oboroženo vstajo, ponarejene in da je do procesa proti njemu prišlo na pritisk iz tujine, ki se boji, da bi v Romuniji zmagalo narodno gibanje, ki bi obračunalo z Judi. Kodreanu je predlagal celo vrsto prič, ki jih je sodišče vse zavrnilo in ga obsodilo na šest mesecev ječe ter na 2000 lejev globe.
Boji ob španski sredozemski obali
Saragosa, 20. aprila. AA. (Havas.) Po uspehih zadnjih dni imajo nacionalisti v svojih rokah 50 km obrežja Sredozemskega morja. Ker so zavzeli znaten del pokrajine Amposte, imajo nacionalisti v oblasti večino pokrajine, kjer pridelujejo riž.
Nacionalistične čete so včeraj nadaljevale s svojim prodiranjem na aragonskem bojišču. Po vesteh, ki prihajajo s tega bojišča, se vidi, da so nacionalistične čete pri Tortozi od vzhodne in severne 6trani popolnoma obkolile republikansko vojsko. V teh bojih so nacionalisti ujeli 1500 republikancev. Ena tretjina Taragonije je zdaj že v nacionalističnih rokah. V Kasteloniji so nacionalistični prednji oddelki zdaj že v bližini Albo kacera. To mesto je oddaljeno 80 km od Teruela in 50 km od Castellona.
Med krvavimi boii v Palestini:
Borbe za Tortoso
Tortoza, 20. aprila. AA. (Stefani.) Krvavi poulični boji v mestu Tortozi so besneli vso noč ter so se nadaljevali tudi še zjutraj. Veliko število rdečih brani notranje četrti mesta Tortoze pred motoriziranimi oddelki nacionalističnih legionarjev z namenom, da zadTŽe napredovanje nacionalistov, dokler sc glavnemu delu rdečih čet ne posreči umakniti z vsem 6vojim bojnim aterialom na levo obalo reke Ebre, ki deli mesto v dva dela. Nacionalistične čete si na vso moč prizadevajo, da bi čimprej strle upor rdečih ter zaplenile njihov vojni material.
Mednarodna akcija za rešitev cerkve Božjega groba
Pariz, 20. apr. AA. Stefani: Z ozirom na nevarnost, da se vsak čas poruši cerkev božjega groba v Jeruzalemu, se je sestal poseben francoski odbor, ki ga tvorijo člani francoeke akademije, predstavniki diplomatskih krogov in druge odlične osebnosti. Ta odbor bo začel veliko mednarodno akcijo, da se reši ta sveti kraj, kamor prihajajo vsako leto tisoči in tisoči vernih kristjanov. V odboru je tudi nekaj generalov.
Jeruzalem, 20. apr. AA. DNB: O krvavih bojih med arabskimi uporniki in angleško vojsko v pokrajini med Tulkaremom in Djenino poročajo še tele podrobnosti: Bilo je ubitih 63 Arabcev, več sto pa jih je hudo ranjenih. Angleška leta!« bombardirajo arabske vasi, kjer sumijo, da se skrivajo uporniki. Istočasno prodirajo tudi večji angleški vojaški oddelki, ki ©motreno sčistijo« ozemlje, Na velikonočni ponedeljek je eksplodirala v Jeruzalemu pred nekim lokalom bomba. V ta lokal so radi zahajali angleški vojaki in stražniki. Druga bomba je eksplodirala v židovski četrti in je ranila nekega Juda. V Haifi so z nekega vojaškega avtomobila Judje vrgli dve bombi v neko arabsko kavarno. Ob tej priliki je bil ubit en Arabec, sedem pa jih je bilo hudo ranjenih. Bomba je padla tudi na hišo nekega potniškega majorja ob Tiberijskem jezeru.
Nov načrt za ureditev Palestine
Jeruzalem, 20. apr. AA. DNB: Arabski časopis »Adifa« poroča, da je lord Samuel izdelal načrt, ki naj služi kot osnova m ureditev razmer v Palestini. Ta načrt določa 10 letno premirje. V tem času naj bi se vršilo priseljevanje Judov v Palestino na ta način, da bi se dosedanje število Judov v Palestini le neznatno povečalo. Prav tako načrt tudi določa zakonodajno te’o, v katerem bi bili Judje in Arabci v enakem številu zastopani.
Bivšega avstrijskega kanclerja dr. Seliuseh-itigga so pred nekaj dnevi odvedli z Dunaja v koncentracijsko taborišče pri Dachau. Napol uradno poročajo, da proti njemu ne bodo začeli procesa zaradi veleizdaje.
Za velikonočne izlete si je neki neznani klati-vitez prisvojil novo kolo uradnika mestne občine Kamnik v vrednosti 1(500 din. Tatu dozdaj še niso izsledili.
Zu novega poveljnika angleškega pomorskega letalstva je imenovan podadmiral Aleksander * l>amay.
Vesti 20. aprila
Državni znanstveni odbor za raziskovanje surovin je ustanovila japonska vlada. Odbor naj z natančnim delom ugotovi, katere surovine ali njihove nadomestke bi Japonska ob vojni pridobivala doma in lahko pogrešala uvoz iz tujine. Odbor se deli na oddelke za gorivo, gonjiva, gumi, baker, aluminij, celulozo itd.
Nov poostren tiskovni zakon je dobila Bolgarija. Po njem bodo mogli biti poklicni časnikarji le ljudje, ki so že stari 30 let in ki niso bili kaznovani zaradi kakega zločina ali prestopka proti državi. Nadzorstvo nad tiskom bo vodil poseben tiskovni urad pri predsedstvu vlade. V ostalem je ta bolgarski tiskovni zakon podoben našemu.
27 ljudi je prijela sovjetska politična policija, ker so poslušali oddaje skrivne kratkovalovne postaje, ki je policija kljub vnetemu iskanju ne more najti. Postaja se odlikuje po siloviti agitaciji proti Stalinu in proti njegovi tolpi.
Romunska vlada je prepovedala obe glasili nemške manjšine v Besarabiji.
Indijski podkralj lord LinlilhgoW je sprejel voditelja Indijcev Gandija na daljši razgovor in se z njim posvetoval o vseh važnih indijskih političnih vprašanjih.
Strokovno razstavo pravne književnosti bodo odprli v nedeljo v Leipzigu. Trajala bo teden dni.
Z velikonočno amnestijo o ČSR, ki se nanaša na politične pregreške in odpušča vse sodne ter policijske kazni za manjše prestopke razen veleizdaje in zločinov, ki spadajo pred vojno sodišče, niso zadovoljni češki Nemci in obljubljajo za po veliki noči ostrejši boj proti sedanjemu narodnostnemu stanju.
18 mrtvih je bilo ob Sueškem prekopu, kjer sta se zaletela na nezavarovanem prehodu lokomotiva in tovorni avto, poln delavcev.
Tudi Združene države bodo priznale Italiji pravico do Abesinije takoj, ko bo to vprašanje uredila Anglija. Tako pišejo ameriški listi ob podpisu sporazuma v Rimu in ga označujejo kot zmago stvarnosti.
Proti Rooseveltovi gospodarski politiki se je postavil podpredsednik Združenih držav Garner, kar bo privedlo do razdora v demokratski stranki in ob prihodnjih volitvah prineslo zmago Rooseveltovim nasprotnikom, republikancem.
Abesinski podkralj je izdal odlok o ureditvi socialnega položaja za delavstvo v italijanski Afriki. Po tej uredbi morajo vsa državna in zasebna podjetja dati delavstvu letno 20 do 40 dni plačanega dopusta. V ta dopust ni vštet čas, ki ga potrebujejo delavci za pot v Italijo in nazaj, če lio-čejo prebiti dopust doma. Prav tako določa uredba dopust za poroko, za bolezen ter odpravnino ob koncu službe.
Peklenski stroj so našli angleški policisti v poštni vreči na letališču v Hong-Kongu. Z istim letalom kakor pošta bi moralo potovati tudi več uglednih kitajskih osebnosti. Oblasti preiskujejo, kdo je peklenski stroj podtaknil.
100 milijonov pesel kot odškodnino zi\ zaplenjene petrolejske vrelce bo dala mehikanska vlada njihovim lastnikom.
Velikonočni govor češkoslovaškega predsednika dr. Beneša je izzval precej zanimanja tudi v tujini, zlasti v Franciji. Predsednik je v govoru dejal, da sedanje notranje težave v CSR niso nič posebnega in da jih bo s sodelovanjem vseh prizadetih kaj lahko rešiti.
Turški zunanji minister H uidi Arns se je vrnil včeraj v Ankaro.
Cerkve v Mehiki, ki so zaprte že veliko let, so bile na velikonočni teden izjemoma odprte. Verniki so po vsej državi v ogromnih množicah navalili vanje in pokazali vladi, kakšna je ljudska volja z ozirom na njeno protiversko politiko.
Sovjeti ne bodo mogli nikdar prepričati angleškega delavstva, da je Rusija raj, je govoril glavni tajnik delavske stranke, poslanec Brookwyn.
Voditelj belgijskih revi slov Leon Degrelle je včeraj dopotoval v Budimpešto, baje po zasebnem opravilu.
Na svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti bo sv. očeta zastopal vatikanski državni tajnik kardinal Paeceli.
646 ranjenih italijanskih prostovoljcev je dospelo z ladjo »Akvileio v Napoli, kjer jih je sprejela velikanska množica ljudstva.
230 km z brezmotornim letalom je preletel v ravni črti nemški letalec Klitz in s tem postavil nov svetovni rekord.
Vse tuje politične organizacije in stranke so prepovedane v Braziliji z odlokom predsednika republike. Tuji državljani ne smejo nositi nikakih uniform in izobešati zastav. Hkratu je izšel tudi zakon o tujih šolah in časopisih.
34 in pol milijona jtrebivalcev je imela poljska država 1. januarja. V šestih letih se je njeno prebivalstvo pomnožilo za dva milijona in pol.
19 letnico zmagovite bitke pri Vilni so praznovali včeraj na Poljskem. Pred 19 leti so poljske čete premagale pri tem mestu boljševike.
Hud potres je bil včeraj po vsej pokrajini okrog turške prestolnice Ankare.
Sv. oče bo zapustil Vatikan 30. aprila in se odpeljal v poletno prestolnico Cnstel Gandolfo. Torej ga ob Hitlerjevem obisku ne bo v Rimu in ne bo nemški državni poglavar prišel v Vatikan, kakor določajo predpise za tuje vladarje, ki obiščejo Rim.
Italijansko turistovsko letalo, ki ga je vozil pilot Albertini in ki je hitelo postaviti nov rekord iz Londona v Capetown, se je razbilo pri zasilnem nočnem pristanku blizu Tripolisa. Pilotu in telegrafistu se ni zgodilo nič hudega.
Madžarsko vrhovno sodišče je oprostilo voditelja madžarskih nar. soc. Zoltana Boszormenyja, ker je bil oktobra lani obsojen na dve leti težke, ker je pripravljal narodnosocialistični prevrat.
10 milijonov Kitajcev je zaradi vojne z Japonsko pobegnilo s svojih domov in izgubilo večino premoženja.
25 bolgarskih novih poslancev bo najbrž izgubilo mandate, ker so obtoženi, da so pri volitvah nastopali v imenu razpuščenih strank. S tem je vladi zagotovljena velika večina.
Obširno amnestijo pripravljajo v Albaniji ob poroki kralja Zoga. Deležen je bo med drugimi tudi bivši predsednik vlade Kan Noli.
Nekatere podrobnosti o letalski nesreči
Ljubljana, 21. aprila.
Letalska katastrofa pri Pokleku, okraj Šmarje pri Jelšah (včeraj je bil pomotoma naveden brežiški okraj), ko je zgorel tromotorni bombarder italijanskega izvora, namenjen za romunsko vojsko, še ni danes popolnoma pojasnjena.
Vzroki nesreče?
Naloga posebne zrakoplovne in vojaške komisije iz 'Zemuna je, da prouči vse podrobnosti in okolnosti, kako je nesreča nastala. Dejstvo je, da je bilo kritičen moment tudi nad kozanjskimi, hribovitimi kraji izredno slabo vreme in da se letalo ni moglo orijentirati v goratem terenu, ko je imelo drugače smer Milan—Ljubljana—Zagreb. Zaradi deževja, pozneje zaradi snežnih oblakov, letalo ni moglo momentano dobiti prave smeri. Najbrž se je zato spustilo nižje. Mogoče je, da se je letalo spustilo prav nizko in je zadelo ob kako drevo na višjem mestu nad vasjo. In bila je slična katastrofa, kakor pred leti tv Spod. Hrušici. Drugi so mnenja, da je nastala v letalu eksplozija. Pač bo komisija, ki je danes že začela poslovati, hudo zračno katastrofo skušala pojasniti v tehničnem pogledu.
Dimitrescu - najspretneiši pilot
V milanski tovarni avijonov Marchetti—Sa-voia je Romunija naročila več vojaških letal. Posebna komisija je letala prevzemala. Prevzeta sta bila dva bombnika tipa Marchetti-Savoia št. 79. Letali je prevzel romunski kapetan — pilot lovec E. Dimitrescu. Ta je bil tudi med našimi avijatiki dobro poznan kot spreten pilot in strokovnjak. V naših vojaških krogih je bil prav priljubljen kot tovariš.
Italijanske oblasti so obvestile naše oblasti, da bosta v ponedeljek plula čez naše ozemlje dva bombnika, namenjena za romunsko vojsko. Bombnika sta iz Milana vzela smer proti Ljubljani in sta se nameravala v Zagrebu za kratek odmor spustiti na tamošnjem aerodromu.
Velika proces ja radovednežev
Kakor pri nesreči v Spod. Hrušici, tako so tudi ljudje v trumah drveli na kraj nesreče v Poklek od vseh strani. Nekateri so drveli na I avtomobilih, drugi na motornih in navadnih ko- I lesih, tretji na vozovih in mnogi peš. Letalo je treščilo na tla v bližini male kmetije, katere lastnica je vdova Frančiška Peničeva. S svojo hčerko sta bili sami doma, ko se je začul silen pok. Okoli hiše je bilo sadje v najlepšem pomladnem cvetju.
V Ljubljano je prva vest o katastrofi prispela na aerodrom ob 16.30. V Zagreb pa je bilo sprva pomotoma javljeno, da je zgorel pri Brežicah francoski avijon. O tem je bil obveščen tudi zagrebški konzul francoske republike g. Gueyraud. Takoj se je z avtom odpeljal proti Brežicam in začel poizvedovati o letalski katastrofi. Nikdo mu ni mogel podati točnejših pojasnil. Posrečilo se mu je naposled, da so našli od Pokleka daleč v stran odnešeni padobran. G. generalni konzul ga je spoznal za italijanski izdelek. Zato se je pomiril in vrnil v Zagreb.
Naravno, da so bile o grozni katastrofi pri Pokleku takoj obveščene merodajne italijanske in romunske oblasti, prav tako pristojni konzulati in poslaništva obeh držav v Belgradu. Kakor javljajo iz Zagreba, bo prispela v Poklek posebna romunska mešana komisija.
V skromne črne krste so včeraj po prvem končanem ogledu in po sodni komisiji ugotovljenih poškodbah vseh treh žrtev shranili trupla in jih prenesli v mrtvašnico k župni cerkvi v Podsredi. Vse tri krste so bile že danes dopoldne okrašene s cvetjem in lepimi venci.
O katastrofi je bil obveščen tudi italijanski konzulat v Ljubljani, pod čegar področje spada kraj katastrofe. Na Poklek je takoj odpotoval konzularni tajnik cavaliere Torenzi. Iz Belgrada je prišel vojaški ataše pri italijanskem poslaništvu in še mnogi drugi italijanski zastopniki.
Kakor nam javlja ljubljanski konzulat, še danes dopoldne ni bila agnoscirana tretja žrtev katastrofe. Tudi še ni odločeno, kdaj bosta oba italijanska ponesrečenca prepeljana v Italijo.
Pod udarom kazenskega paragrafa
Ljubljana, 20. aprila.
Na razpravnem programu so sedaj sicer v dvorani št. 79 malenkostne, manjše zadeve, ki ne vzbuiajo posebne senzacije. . s'	* j, ‘_-Iv	>.	~ -	"Jo	—i
V	. .	. ■W»«4»	_
‘ t** , »e	^	e	«b.	!►	I
«* t A* -J" ~«ra«! S	^	' '\ - i	<	*	„
*- _ *—.	rvt'	»	t>	»	j. <j>
- -s. '*■ ."	***■»	*	-	v	*
.•«.» -	.« 1—'jitva »vt *
»	-*»»'	»»	a.	-	v k*
» zJNlfr-*	.	tv
. "»olj•—'''c V r—* . « »s*'-'-**1*	-te	/ - ••
v ’0 V 1» l
i u G- v	' *	a	i	4 tv	4.	k ec
i, » jf A t h...
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je včeraj, prvi dan po velikonočnih praznikih, že obravnaval nekatere kazenske zadeve manjšega formata.
Dva krivooriseinika
Res, da določa kazenski zakon za krivopri-sežnike primerno visoke in stroge kazni, to v prvi vrsti	po	vseh	okolnostih,	ko je krivopri-
sežnik povzročil	s	svojo	krivo prisego veliko
škodo in pomagal nasprotnikom, da je bil kdo moralno in materialno uničen. Pred vojno so bili procesi zaradi krive prisege izredno redki. Kriminalna statistika jih ni v Sloveniji naštela do deset. Po vojni, zlasti v letih gospodarskih težav in trgovsko-poslovne nemorale, pa se je po naših krajih zločin krive prisege močno razpasel in pričam dostikrat ni nič do tega, ko prisežejo na škodo kake stranke. Nekateri pa celo podkupujejo priče. Kriminalna statistika n. pr. navaja, da so bili lani taki procesi pri vseh 4 okrožnih sodiščih prav pogosti in so bile kazni izrečene od 3 do 6 mesecev, v neki zadevi celo nad leto dni strogega zapora.
Pred malim kazenskim senatom sta se včeraj pojavila dva starejša možakarja, obtožena zaradi krive prisege. Prvi je bil 54-letni France K., po njegovem zatrdilu lesni trgovec; samski. V neki civilni pravdi pri okrajnem sodiscu v Ljubljani, ko je šlo za dobavo lesa mestni občini ijubljanski, je France mirno prisegel in
potrdil gotova dejstva Izkazalo se je, da je po krivem prisegel. Znameniti paragraf 144 k. z. pa ga je včeraj močno udaril. Ker je bil že kaznovan, je bil France K. obsojen na 3 me--eoe strogega zapora. t Drugi je bil Janez O., doma iz okolice Medvod, oženjen posestnik. V neki izvršilni zadevi, ko je šlo za izločitev posnemalnika za mleko, je po krivem prisegel pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Tudi njega je prijel § 144 k. z. Na vse načine se je skušal pred malim senatom opravičevati in izmotavati. Njegove priče ga niso mogle rešiti. Janez je bil obsojen na 5 mesece strogega zapora, toda pogojno za 3 leta, ker je njegov kazenski list še prazen in ni vpisan med delinkventi.
Zgodba o starem želez‘u
Trgovina s starim železjem je zadnja leta doživela velik razmah. Domače tovarne železa so začele nabirati s*aro, že proč vrženo blago, da ga potem uporabljajo pri izdelovanju novega železa V naši državi imamo 3 tovarne; kamor pošiljajo naši starinarji svoje blago. V tovarne KID na Jesenice pošiljajo staro že-lezje gotove vrste, v Topusko večjidel pločevino in tja v Črnomelj na Dolenjsko razno lito železo. Pravijo, da črnomaljska tovarna prav dobro dela.
Nabiralci starega železa, ki hodijo po raznih mestnih smetiščih in po posušenih strugah, vozijo ljubljanskim trgovcem najrazličnejše blago. Tudi otroci so marljivi nabiralci tega blaga. Ko je bila na Špici napravljena zatvor-nica in so strugo Ljubljanice nizdol urejevali, so mnogi iskalci starega železja našli v blatu vojaške puške, revolverje in nekdo celo dva cekina.
Mnogi nabiralci pa so začeli špekulirati tudi na nedovoljen način. Ko so bili vagoni železja naloženi na kolodvorih, pa so se spravili ponoči in odnašali poprej prodano železje ter ga naslednji dan kupcem-trgovcem znova prodajali.
Pravijo, da je zadnji proces zelo ostrašil ljubljanske trgovce s starim železjem in da nočejo več kupovati blaga od otrok. Neki trgovec je celo napravil napis: »Od otrok ne kupujem!«
Včeraj so se zaradi tatvine starega železja zagovarjali starejši ljudje. Neki trgovski pomočnik Peter, neki trgovec s starim železom France in neki delavec France, ker so bili od-dolženi da so ponoči 19. septembra lani z dvorišča papirnice v Goričanah odpeljali nad en tisoč kilogramov starega železja. Tatvino so v bistvu zanikali. Bili so obsojeni:
Trgovski pomočnik Peter na 3 mesece strogega zapora in v izgubo častnih pravic za dve leti, trgovec France na 6 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih pravic za 3 leta ter delavec France na 4 mesece strogega zapora in v izgubo častnih pravic za 2 leti. Sodbe niso sprejeli.
“ KINO UNION Tei.22.a1""
Ob 16., 19*15 in 21 15 edini letošnji film slovitega tenorista Giglija
Uspavanka
M. Cebotari, M. Bohnen, H. Moser in mali Peter Bosse.
Tega edinstvenega velefiima naj nihče ne zamudi!
Radi razbojstva obtoženi, radi prikraišanfa svobode sojeni
Zagovornik le bil grajan, ker je trdil, da so doma iz kulturno zaostalih krajev
Maribor, 19. aprila.
V današnjem »Slov. domu« smo že poročali o razpravi, ki se je vršila danes dopoldne pred velikim senatom proti trem mladim nepridipravom, obtoženim zaradi roparskega napada. Brata Franc in Anton Banfič iz Radovcev ter Ivan Pfeifer iz Drakšelja so se zagovarjali na zatožni klopi zaradi tega, ker so dne 12. decembra na Pfei-ferjovem domu napadli krošnjarja Ivana Horvata, ga vrgli na tla ter ga zvezali ter so mu odvzeli njegovo krošnjarslco robo. Obtoženci so se zagovarjali, da so napadli krošnjarja Horvata ter so ga zvezali z namenom, da ga izročijo orožnikom, ker je imel krošnjar pri sebi razno
tihotapsko robo, kakor saharin in vžigalnike. Zagovor jim pa ni dosti pomagal, pač pa jih sodišče ni obsodilo zaradi razbojstva, temveč samo zaradi prikrajšanja in odvzemanja svobode, za kar pa paragrafi predvidevajo znatno nižjo kazen. Franjo Banfič je bil obsojen na 6, njegov brat Anton pa na 7 mescev strogega zapora, oba tudi na izgubo častnih pravic za dve leti. Ivan Pfeifer pa je dobil 4 mesce strogega zapora. Med razpravo pa se je pripetil zanimiv dogodek. Branilec obtožencev odvetnik dr. Reisman je v svojem zagovoru dejal, da so obtoženci doma v kulturno zaostalih krajih ter zaradi tega ne morejo biti tako strogo kaznovani. Sodni dvor je zaradi besed ^kulturno zaostali kraji« izrekel odvetniku grajo.
Še ena levja zgodba iz Maribora
Maribor, 19. aprila.
Maribor bo kmalu znan po svojih levjih zgodbah. Tragičen konec šoberskega leva se je nekoliko pozabil, samo v lovskih krogih si še včasih privoščijo junaške strelce, ki so pri tem lovu sodelovali. Sedaj pa smo zvedeli, da ima Maribor še drugo levjo zgodbo, ki bi bila gotovo povzročila še večjo senzacijo, kakor ustrelitev cirkuškega leva v njegovi kletki, ki se je izvršila na Šobru. Junak te zgodbe je neki znani mariborski trgovec, velik ljubitelj živali, ki se je že naveličal svojih psov raznovrstnih pasem, ki jih je vodil s seboj na sprehode. Naenkrat so se mu ti psički zdeli preveč vsakdanji, pa si je zaželel veliko bolj znamenite štirinožne družbe Prišel je na svojevrstno idejo, da si kupi mladega leva ter ga vodi 6 seboj na sprehod. Svoj načrt je hotel tudi izvesti. Stopil je v zvezo z trgovino na Dunaju, ki oskrbuje cirkuse in rivalske vrtove z raznovrstnimi zverinami ter se je pogodil za mladega, dva meseca starega leviča. Domenili so 6e že za ceno ter za način transporta do Maribora Mladega leva bi spravila dva uslužbenca omenjene trgovine do Špilja, kjer bi prišel nasproti novi lastnik ter bi leva prevzel sam v svojo oskrbo. Seveda pa ni tako enostavno, da bi kdo vodil leva po mariborskih ulicah, četudi je zverina še mlada. Potrebno je za to posebno dovoljenje. Trgovec 6e je obrnil na mariborsko policijo, ki je tozadevno dovoljenje tudi izdala, pa pod pogojem, da bo nosil lev na cesti vedno nagobčnik, ko bo pa postal starejši, da bi znal biti že nevaren, pa ga mora lastnik brezpogojno spraviti iz Maribora. Trgovec je bil
s temi pogoji zadovoljen ter se je obvezal, da bo potem prepustil leva brezplačno kakemu živalskemu vrtu v naši državi. Znanci trgovca, ki so vedeli za levjo kupčijo, so že vsi nestrpno pričakovali, kdaj se bo trgovec pojavil z levom na ulici ter ga bo zvečer pripeljal kot psička na vrvici v gostilno k stalnemu omizju. V njihovo žalost pa iz vse zadeve ni bilo nič. Trgovec se je naenkrat premislil. Odpovedal je levjo kupčijo ter je raje obdržal svojega volčjaka. Mariborčani pa so zopet prikrajšani za dobrodošlo senzacijo.
Slov. Kontiče
Čakalnic na postajališčih šc ni. Ze lani smo v tozadevnem članku prosili železniško upravo za napravo lesenih čakalnic na postajališčih Ga-brovlje in Radana vas. Ob slabem vremenu potniki nimajo kje vedriti. Postajališči bi dobili lepši lice. Ker je bila lansko ieto prošnja brez odziva, upamo, da se nas bo v tej majhni zadevi letos uslišalo. Če imajo takšne čakalnice v Sp. Lažah, Zbelovcu in Draži vasi, čemu jih ne bi dobili še tukaj?
Člani podružnice ZZD imajo v nedeljo, 24. t. m., ob 9 dopoldne članski sestanek. Udeležba obvezna 1
Javna dela. Na področju tukajšnje občine jo na vidiku več javnih del. Najvažnejši med njimi sta nadaljevanje gradnje ceste čez škalec in cesta
pod pokopališčem. Ta cesta je res nujno potrebna, da pride do združitve gornjega in spodnjega dela.	v*
Pričetek elektrifikacijskih del. Kakor izvemo, bo te dni pričela Fala s postavljanjem daljnovoda Makole—Poljčane—Sl. Konjice—Zreče. Vendar enkrat!
Trgovina, obrt in industrija v siovenjekonjiškem okraju
Slov. Konjice, 20. aprila.
Naš okraj je eden izmed onih, kjer so sorazmerno zastopane vse panoge današnjega gospodarstva: kmetijstvo, trgovina, obrt in industrija. V svoji povezanosti tvorijo lepo gospodarsko celoto ter si od napredka vsake obetamo gospodarskega napredka, ki si ga želimo.
Predvsem se hočemo v današnjem dopisu pomuditi pri trgovini, obrti in industriji, katere vse igrajo pri razvoju našega okraja zelo važno vlogo.
Pri nas razločujemo tri sestave trgovine: z mešanim blagom, lesom in deželnimi pridelki, kakor poljskimi, travniškimi, sadjem, vinom itd. Trgovina z mešanim blagom zavzema največji obseg. 2e v trgu, ki velja za gospodarsko središče vsega okraja, imamo 13 takšnih trgovin. Približno dve tretjini producira okolica z ostalimi kraji v okraju, medtem ko je trg odjemalec v trgovinah le v en: tretjini. Po natančnem računu in pregledu okoliščin nam bo to
»Nisem razpoložen za Vaše norosti. Vprašam Vas šc enkrat, ali hočete, da ali ne ...«
»Gospod Gčrard, prosim Vas, ne lezite se. Bil bi obupan, če bi žalil gospod« profesorja Gžrarda. Toda ta vendar vidi, v kakšnem žalostnem položaju sem. Nemogoče je, da bi se ganil. Pomagati mi morate.« <
Iz svojega hlačnega žepa je potegnil ključek in mi ga ponudil.
»Tu, v drugem predalu omare, ona druga, tam, Obrnite, prosim, ključ en-
VELIKI JEZ
Roman iz irskih bo:ev za svobodo
36
daroard, profesor za nauk o premikanju teles, gospod Morel-Fatia, profe* so južnoevropskih jezikov in literature, in tu zelo viden gospod Ferdinand Gč-
krat na levo. enkrat na desno. Tako, rard, profesor za° keltski jezik in Ute prav V predalu je velik rumen, zvit raturo,, ki ga je mogoče prav dobro pisemski ovitek ... Bodite tako prijaz- spoznati... Ha, ha, ha.« ni in mi ga prinesite. Neizmerno mi je hudo, da se morate tako truditi. Še malo whiskyja. Sijajen je, ali ne?«
Odprl je ovitek. V svoje veliko začudenje 6em opazil, da je potegnil iz ovitka številko revije »Illustration«.
Neprijeten občutek se me je hoteval.
»To Vas bo zanimalo, gospod profesor Gčrard. Resnično, zlasti Vas bo
t» zanimalo.«	,	,	.
Zopet sem zaslišal njegov ogabni
i£llatl * • . Ud| 14«,
Doktor Griitli se je naslonil na stol in se smejal iz polnega grla.
»Bodite tiho«, sem zaklical ves prestrašen in jezen.
Ni me poslušal in se smejal dalje. »Ne, ne«, je končno spravil iz sebe. »Ne morete si misliti, koliko strahu sem moral prestati, ko sem slišal, da 6te Vi profesor za keltske jezike. Če mislim na to, bi najrajši zakričal od veselja, plesal in poklical dobrega go-spoda Ralpha, da bi z nama pil. Go-»9*5 inliia 1913« ie nadaljeval in bral vorim razmeroma dobro galsko, moj pri tem Besedilo pod fotografijo na ljubi profesor toda o korenih slovnic. “	.	i  *_ !_i 1.: neo/i. tu u mi 9e> vn n »t« mo. mi niti HC 68.nja.
smeh.
prvi strani. »Gospod ministrski predsednik in minister za kulturo Louis Bartbou je obiskal College de France.« Ali Vam nisem dejal, gospod profesor, da Vas bo številka še prav posebe zanimala.«
Vstal sem.
»Dajte sem«, sem vzkliknil.
»No, no, no, počasi, uboga moja noga! Izvrstna fotografija, gospod profesor. Vse je mogoče spoznati, skoraj vse. Pod sliko so pa zapisana Imena. To je minister, poleg njega Leon Bar-thou, ravnatelj svojega oddelka, Mau-rice Croiset. voditeli. Tu gospod Ha-
in književnosti se mi niti ne 6anja Preklinjal sem svojo smolo. Mislil sera da sem odkrit. Izogibal sem se Vas ko smrdeče podgane. Pri teh prekletih obedih, ko smo bili skupaj, 6em se ve-dno strahovito bal, da bi mi ne pred- Peyrade.« lagali majhnega jezikoslovnega boja iz »Tu tn keltščine. Ljubi Bog, kako sem trepetal pred Vami. Toda mislim, da ste Vi prestajali prav take muhe, kako?...
Ne, ne, ne, kaj tako smešnega še nisem nikdar doživel«
»Kdo ste?« sem vprašal skoraj onemel.
Zvito me ie pogledal.
»Mislim, da je vseeno, ali Vam povem, če že niste sami uganili- Sicer se pa nama ni treba bati, da bi tekmovala drug z drugim, ko pa imava oba isti cilj. Kakšna škoda za izgubljeni čas! Če bi bili najini vladi v ožjih medsebojnih stikih ...«
»Najini vladi?«
»No, no,« je dejal, »ne igrajte preprosteža.«
Vzel je košček papirja in odvijal svoje nalivno pero. Ko je pisal, sem bral: Wilkie Joyce, Metropolitan In-speetor os Royal Irish Constabulary. Nadzornik kraljeve irske policije!«
»Bodite, prosim, tako prijazni in vrzite ta mali dokument v peč. Pazite, da bo čisto zgorel. Kaj takega ne smem pustiti tu, če nama je kaj na tem, da se nekega lepega dne ne prebudiva tri čevlje pod to dobro irsko zemljo.«
Poslušal sem ga.
»Kako se prav za prav imenujete?« me je vprašal.
»Corentin«, sem zastokal. »Corentin
»Tu imate nalivno pero«, je dejal. »Napišite.«
Lahko si je predstavljati, kako težko je izmisliti si neko ime, če Vas zasleduje predirljiv pogled. Tudi meni je bilo težko Toda spomnil sera 6c nekega imena še od tedaj, ko sem sc bavil s književnostjo.
»Menim,« sem si mislil pri pisanju,
da se ta tepec ni učil francoščine iz .Commedie humaine'.«
»Corentin Peyrade,« je čital Wilkie Joyce, »sijajno. Lahko si mislite, ljubi gospod Peyrade, kako me veseli, da bom z Vami skupaj.«
S svojim kazalcem se je najprej dotaknil svojega čela, nato pa še mojega.
»Vaša skrivnost je tukaj, prav tako kakor moja pri Vas. Če Vam je za petami tak mož, kakor je dobri gospod Ralph, je pametneje, da se čim manj kličeva po pravih imenih. Do štiriindvajsetega aprila ostanite profesor Ge-rard in jaz doktor Griitli. Samo še eno vjarašanje.«
»Kaj ?«
»Druga komisija, ali varnostna policija?«
»Prosim?«
»Ali me morda smatrate za nevednega«, je menil ljubeznivo doktor Griitli, »in bi radi vedeli, ali vem, da je francoska skrivna politična policija trenutno razdeljena v dve različni skupini. Eno ima vojno ministrstvo, drugo pa ministrstvo za notranje zadeve. Ali ste zadovoljni? Ponavljam torej svoje vprašanje: ali spadate k drugi komisiji ali k varnostni službi?«
»K varnostni službi.«
»To mi je mnogo ljubše, ljubi tovariš. Vojaških oblasti in njihovih načinov nisem mogel nikdar ceniti.«
Mel si je roke:
»Mislim, da bova skupno izvedla sijajne stvari. Toda ponavljam vam še enkrat, da bi se morali najini vladi med seboj prej sporazumeti o najinem zaupnem poslanstvu. Delala bi lahko drug proti drugemu in bi prišla navzkriž... To je zmešnjava! Če je v vojni tako, kakor na našem področju, potem sc čudim, da se nemški <•»-še ni vselil v Buckingham..
sleherni potrdil. Da vse dobro obstajajo, nam priča to, da je bila zaprta v zadnjih letih samo ena, istočasno pa že nova odprta. V vsem okraju je blizu e0 rigovin Dokler bo število teh tolikšno, bo gospodarsko stanje še vedno današnjemu primerno.
Lesno-trgovsika podjetja v trgu so tri. V Zrečah, Oplotnici in drugod pa jih je več. Visoko število lesnih podjetij in žag izpričuje veliko lesno bogastvo našega okraja, ki pa se bo, žal, vedno zmanjševalo, če bomo zamudili načrtno pogozdovanje, katerega moramo čimprej izvesti. Z vsakim zamujenim letom slabi naša gospodarska moč, ki ima v lesu velikanski del. To pa je kmečko premoženje, To pa bi bila ob času prava gospodarska katastrofa, zato se z istim ne sme odlagati, Oblast naj pod-vzame vse tozadevne korake in finančno omogoči pogozdovanje v velikem obsegu.
Trgovino z deželnimi pridelki izvajajo trgovine z mešanim blagom, ki jim je to le postranski zaslužek. Sama trgovina z deželnimi pridelki bi namreč ne jamčila za sigurni gospodarski uspeh. Sploh ta v slovenjekonjiškem okraju ni posebno živahna, razen v jeseni in ob priliki sadne letine. Sem in tja se še vnovči kakšen krompir in seno ter žito, a to le v manjši meri. Z vinom pa je še 6labše. Ko bi trgovina z deželnimi pridelki bila boljša!
Ker je tudi v obrti trg središče okraja, navajamo nekaj številk iz obrti. Tem številkam so primerne one iz ostalih krajev okraja, ki jih pa izpuščamo. Imamo 12 gostiln in eno kavarno, kar je za Slov. Konjice precej. Vinotoči v okolici dajejo z gostilnami vred kraju vinorodni pečat, izkazujejo pa tudi ljudsko ljubezen do zlate kapljice. Zastopani so dalje še drugi obrtni stanovi: 5 mesarjev, 1 dimnikar, 5 pekov, 4 mehaniki in sl, 2 trafikanta, klobučar, 2 usnj. trgovini, 2 brivca, 2 urarja, 1 kovač, 4 krojači, 4 čevljarji, 2 slikarja itd., skupno preko 40 raznih obrtnikov, ki dajejo kruha in dela preko 300 ljudem. Nekaj je tudi svobodnih poklicev. Sploh ®o f»ri nas vse obrtne stroke, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. Razvidno na je, da so pr' nas le manjše obrti. Čeprav je obrtno življenje še živahno, vendar se bo moglo nanj polagati več pozornosti ter ga davčno razbremeniti.
V našem okraju je pet obratujočih tovarn: us* njarska tovarna in tovarna platnenih čevljev, loška opekarna, zreška kovinska in vitanj'ska tekstilna. Glede števila delavcev je prva zreška (165), ki se zelo razvija. Vse zaposlujejo nekaj preko 400 delavcev in delavk, od katerih zaslužka je odvisn® povprečno 1200 ljudi. O tem, kje je delavstvo naj' bolje plačano, nismo poklicani govoriti; povemo samo to, da je lansko leto uveljavljeni zakon o min>' malnih mezdah napravil že dolgo prej zaželeni red po vseh obratih, vendar so gotove postavke v vsc“ panogah premajhne. Močno je soudeležen inozemski kapital. Ob pogledu na splošno stanje naše industrijo želimo njenega razvoja in pospešenja.
Če združimo trgovinske, obrtne in industrijske bilance lanskega leta, vidimo, da je davčna moč ® stanov še nestalna, vendar pa boljša kot v os . letih po nastopu krize. Zato je temu primerno spl -šno gospodarstvo slovenjekonuškega okraja t J bi vsi trije stanov* skupno t kmečkim našli v « ^ rajšnjih samoupravah svoj napredek, okrepitev moč!
Od tu in tam
Društvo nižjih mestnih uslužbenecv v Ljubljani, priredi v soboto 30. aprila t. 1. v dvorani hotela Miklič na Masarykovi cesti »Večer v cvetju«. Začetek ob 8 zvečer. Igra godba jazz. Na sporedu je ples, petje, razni šaljivi nastopi itd. — Za dobro >n solidno postrežbo jamčijo prireditelji. — Cisti dobiček prireditve se steka v fond za posmrtnine in podpore društvenih članov. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejmejo. Za obilen obisk se priporoča — odbor.
»Voie radio Tesla« se bo imenovala odslej kratkovalovna radio-postaja v Belgradu in ne več >Voie radio Belgrad«. Ime te radio postaje so spremenili v znak priznanja velikemu jugoslovanskemu učenjaku Nikoli Tesli, izumitelju brezžične telegrafije. Zato mora od 1. maja naprej vsak, kdor želi poslati preko tega radia kakšno brzojavno vest, brzojavko nasloviti na »Voie radio Belgrad«.
Sodna razprava proti članom uprave invalidske zadruge v Skoplju se je zdaj znova pričela. Obtožnica jim očita, da so izvršili celo vrsto utaj in zlorab, s katerimi so invalidsko zadrugo oškodovali za 700.000 dinarjev. Ta razprava je morala že nekrajkrat biti odložena zaradi zaslišanja še nekaterih prič. Bivši predsednik oblastnega odbora Jovan Dimič in predsednik invalidske zadruge Gavra Cvetkovič, ki sta bila zaslišana poleg nekaterih drugih pri včerajšnji razpravi, v glavnem priznavata vse, kar jima očita obtožnica. "'i zanimiva sodna razprava bo trajala kakšna dva dni in bo zaslišanih vsega skupaj okoli dvajset prič, večinoma vojnih invalidov.
»Pri stricu« v Smederevu je bil pred kratkim ustanovni občni zbor »Slovenskega društva«. Tega občnega zbora se je udeležilo okoli sto Slovencev, ki bivajo v Smederevu. Ustanovni občni zbor je vodil Viktor Adamič, ki je bil pri volitvah izvoljen tudi za prvega predsednika tega novo ustanovljenega slovenskega društva v Srbiji.
Velik glasbeni festival se je začel na Veliko noč v Dubrovniku z jubilejno proslavo znanega našega violinskega virtuoza Zlatka Balokovica, ki se je te proslave tudi osebno udeležil. Glasbeni festival je z izbranimi besedami otvoril dubrovniški župan Bracanovič, ki je poudaril, da mesto Dubrovnik ne prireja tega festivala iz turistično propagandnega razloga, pač pa da je z njim izpolnjena le davna želja po takšni umetniški prireditvi. Zlatko Balokovič je ob tej priliki dobil tudi krasen venec od dubrovniške mestne občine. V venec je bil vtisnjen grb mesta Dubrovnika. Za številne čestitke se je zahvalil Balokovič ter se je spominjal na svoj prvi obisk v Dubrovniku pred sedmimi leti, ko je priplul tja na svoji jahti, ter na svoj prvi koncertni nastop v Dubrovniku pred 3 leti.
Subotiški škof Budanovič je včeraj odpotoval v Rim, kjer bo sprejet pri sv. Oočetu. Pravijo, da gre v Rim zato, da bo poročal o cerkvenih zadevah svoje škofije. V Rimu bo ostal Budanovič deset dni. Doma pa ga bo ta čas nadomestoval Blaško Rajič.
It,. ■;
Velikonočno zborovanje Slomškove družbe v Celju
Vremensko poročno »Slovenskega doma«
r
.t
Ki >^v v 'ju, M ^4	*
■	:	^	*	.»mm	**
‘	J	,	K>
-- -*	—v
•* *} a
p*'-** -tv*	V*-	C	,-w->
m r*	-	v.	y *
.v. v1	■*	'
▼X k: »	r~"
a**.*. < sCttšBkn ^ a*, a.
Da bo tri mesece molčal je stavil za 100.000 dinarjev neki Svetislav Romanovič, ki je prispel v Šibenik. Stavo je naredil z užiškim inženirjem Vordičem. Poleg tega je stavil, da bo v tein času naredil 18.000 km poti. In v resnici jo ima zdaj za seboj že 17.500 km. Na vsa vprašanja odgovarja pismena
Z dinamitom so skoraj že čisto iztrebili ribji *arod v neretvanskein prekopu. Svojčas je bilo v tej vodi toliko rib, kakor malokje drugod ob naši dalmatinski obali. Ribarsko društvo pa se je zaradi tega iztrebljanja rib pritožilo krajevnim oblastem. To je moralo narediti že zaradi tega, ker številne družine žive v tamkajšnjem kraju skoraj »ključno le od rib in bi bile preveč prizadete, Se bi šlo tako naprej, da bi nekateri brezvestneži kar z dinamitom pobijali ribe
Veliko škodo je naredilo zadnje mrzlo vreme
po vojvodinskim, pa tudi po naših vinogradih in * r to vi h. Poročajo, da je v okolici Vršca uničene sfcoraj polovico vinske trte. Sreča je, da v teh krajih vsa vinorodna trta še ni vzbrstela, kar pa Je je, letos ne bo obrodila. Iz okolice Beie Crkve tudi poročajo, da je tamkaj prizadejal nenadni mraz veliko škodo ne samo po vinogradih, pač pa tudi po vrtovih. Tudi pri nas na Gorenjskem je ta presneti aprilski mraz otresel za letos marsikakšno bogato cvetočo češnjo.
Trgovine z belini blagom menda po naših južnih krajih še ne bo tako hitro konec. Vsaj tako se človeku zdi, ko dan za dnem bere poročila o tem, kako so prišli zdaj tu zdaj tam na sled tovrstnim vnetim trgovkam. Tako 60 prijeli zadnje dni spet v Petrovgradu dve zloglasni gostilničarki, ki sla imeli dobro razpredene te >bele« mreže po omenjenem mestu in še izven njega. Ena teh dveh je pisala drugi, da je prispela »nova roba*-. Policija pa, ki je že prej sumila ti dve ženski, da trgujeta z mladimi dekleti, je bila o tem pismu obveščena in je nesramni ženski aretirala prav v trenutku, ko sta se pogajali s tremi mladimi dekleti.
100.000 dinarjev so te dni odnesli tatovi iz Glavnega oddelka finančne kontrole v Dubrovnik«.
Kdo so bili ti drzni vlomilci, ki so z blagajno vred odnesli tako lep plen, dozdaj še ni ugotovljeno, “lagajna je bila v tretjem nadstropju, v prvem in drugem nadstropju pa so stanovanja za uradnike finančne kontrole. Od sile so morali biti tatovi premeteni in korajžni, kajti ta blagajna je bila težka 100 kg in so jo tatovi morali odnesti
100 stopnic. Poleg tega pa 60 uradi finančno kontrole na najbolj prometnem kraju. Zaprli so sicer takoj tri sumljive osebe, vendar dozdaj še Qiso dognali, če so jim padli pravi tički v roke.
Osem italijanskih brodolomcev je rešil jugoslovanski ladijski kapitan Srečko Kuliš na evo-loin povratku iz severne Evrope v Sredozemskem ttl°rju, nekako 40 morskih milj od afriškega mesta Bizerte. Pretekle dni je divjal nad Sredozem-kim morjem silovit vihar. Domnevajo, da je ta 'nar potopil neko italijansko ladjo, na kateri so *® nahajali omenjeni rešeni potniki. Kapitan, ki re£ voz*l z ladjo »Vid« iz severne Evrope, je ®sene italijanske mornarje izročil italijanskim Pomorskim oblastem.
Celje, 19. aprila.
Kakor vsako leto, tako so tudi letos Slom-škarji prišli na velikonočni torek skupaj, da se pogovore.o bodočem delu. Nad 250 učiteljev m učiteljic iz vse Slovenije je prišlo na tradicionalno zborovanje Slomškove družbe v Celju. Po prihodu ljubljanskega vlaka v Celje je bila ob 10 dopoldne v opatijski cerkvi sv. Daniela služba božja, ki jo je opravil lazarist g. Jože Grego Pri službi božji so Slomškarji peli pod vodstvom g prof. Knapa. Ob 11 dopoldne se je pričelo v veliki dvorani Ljudske posojilnice veliko zborovanje. Zborovalce je pozdravil v imenu podružnice Slomškove družbe za celjski in šmarski okraj upravitelj g. Janko Kramer. V svojem pozdravnem govoru se je spomnil velikega Slomška, ki je 25. aprila 1849 prišel v Celje in prevzel službo mestnega župnika. Vsem zborovalcem je želel na današnjem zborovanju tistega zadovoljstva, ki ga je čutil v Celju Slomšek. V imenu uradno zadržanega celjskega župana g. Al. Mihelčiča in mil. g. g. opata Petra Juraka je pozdravil zborovalce v imenu Cel janov prosvetni referent mestnega sveta g. Lukman. Po oficielnem pozdravu predsednika Slomškove družbe g. Štruklja iz Ljubljane, je iz-pregovoril ravnatelj sal. zavoda g. dr. Blatnik in nam s svojim krasnim predavanjem »Več don Boskovepa duha v našo vzgojo« podal nekaj praktičnih smernic iz don Boskove vzgojne metode. Posebno pozornost je vzbudil s svojim zanimivim predavanjem o razvoju našega šolstva pod Jugoslavijo ravn. Mohorjeve družbe bivši prosvetni šef g. prof. dr. Kotnik. Letos v jeseni bomo obhajali 20-letnico, odkar uživa naša_ mladina narodno, versko in državljansko vzgojo pod okriljem naše države. Misli, da je vzgoja v narodnem in državnem duhu samo po sebi umevna Ne ve pa, koliko truda je bilo treba, da smo si priborili to dobrino. Nato je na kratko razpravljal o zgodovini slovenskega šolstva in na kratko konštatiral stanje šolstva l. 1917 v prejšnji Sp. štajerski. Danes so izgiuile nemške in utrakvistične šole, ker nimajo več eksistenčne pravice, za nemško manjšino pa je preskrbljeno po zakonu o narodnih šolah, da dobijo nemške paralelke, če je vsaj 25 otrok nemške narodnosti. Meščanske šole smo dobili šele po prevratu. Naše meščanske šole so tudi tipizirane po okrajih v šole kmetijskega, industrijskega. obrtnega in trgovskega značaja Ne moremo pa biti popolnoma zadovoljni z ustrojem sedanje realne gimnazije in bi si želeli
drugačnega, posebno kar se tiče učnega načrta. Problem zase, ki pa ni nemara omejen na našo državo, ampak je vsaj splošen srednjeevropski pojav, je velikanski naval mladine na srednje šole. Ne morda iz kmetov, kajti izmed 5.918 srednješolcev je bilo le 1.446 učencev kmečkih staršev. Na učiteljiščih je numerus clausus upravičen To pa zato, da pridejo mladi učitelji do kruha. Že za sprejem na učiteljišče je tudi potrebna izbira. \Se kaže, da bo treba pri nas ustanoviti še več strokovnih šol Da pa moremo zadostiti izobrazbe željnemu narodu, moramo šolp pustiti pri resnem učnem in vzgojnem delu. Če primerjamo stanje našega šolstva pred 1 1918 z današnjim, moramo pač reči, da je napredek zelo velik. Vsako leto se borimo za izpopolnitev naše univerze: dobrine, ki jih človek pridobi z bojem, imajo zanj veliko večjo vrednost, kakor take, ki se mu dajejo nekako zastonj. Zato pa znamo ceniti našo največjo kulturno institucijo. Naša znanost je dobila pred kratkim v Akademiji znanosti in umetnosti svoje torišče. Dolg je bil boj zanjo, zato jo bomo imeli tem bolj v čislih. Če pregledamo bilanco našega šolstva v teku 20 let, moramo biti zadovoljni. Naš narod je izobrazbe željen in žrtvuje zanjo primeroma velike vsote Nujna zahteva naša je decentralizacija šolske uprave. Ne gre, da bi morali n pr eno leto ali še več čakati na kako učno osebo, ki je nujno potrebna. Centralna uprava mora dati banovinam dovolj kreditov na razpolago, da bo ta kot na-redbodajalec 1 stopnje lahko vse take personalne zadeve rešila. Samo si bomo morali vsako stvar priboriti, zato bomo tudi v bodoče skrbno varovali, pridno delali in naprej zidali našo lepo prosvetno stavbo.
Na današnjem zborovanju se je govorilo tudi o gradnji lastnega dijaškega doma v Mariboru, kjer bi se vzgaiali oni naši kmečki sinovi, ki bi se posvetili ljudskošolskemu učiteljstvu. Le tisti, ki izhaja sam iz naroda, ki je sam jedel trd, črn kruh, le ta lahko najde pravo smernico, kako pomagati našemu ljudstvu. Zato je prav gotovo, da bo vsa slovenska javnost podprla akcijo, da se čim prej zgradi v Mariboru dom, kjer se bo naša mladina vzgajala v katoliških načelih, kajti le ta bo lahko vzgojila našo mladino tako, kot to zahtevajo naše katoliške matere.
Zborovanje se je zaključilo ob pol 2 pop., na kar je bilo slavnostno kosilo v hotelu Evropa.
Izpred obrtnega sodišča
Sluge ne spadajo pod zakon o zaščiti delavcev glede odškodnine za nadure
Valentin je bil skozi 6 let zaposlen v trgovini z različnimi stroji; imel je po din 2.50 tedenske plače. Ko je službeno razmerje prenehalo, je tožil bivšega šefa za 4S91 din kot odškodnino za 767 nadur, katere je opravil v zadnjih treh letih preko dopustnih 10 ur na dan tei za delo ob nedeljah Sodišče mu ni priznalo prav nikake odškodnine, to pa iz sledečih razlogov: Odločilne važnosti za rešitev tega spora je to, da-li je bil tožnik pri tožencu zaposlen kot sluga ali kot delavec; sodišče je iz tožnikovih^navedb in iz njegovih predloženih zapiskov prišlo do prepričanja, da je pretežna zaposlitev tožnika v službi toženca bila taka, da se mora njegova služba označiti kot služba sluge; že iz njegovih zapiskov izhaja, da so tu specificirana dela skoraj izključno dela kot jih opravljajo sluge; v tem zapisu navaja on, kako je prenašal pakete, oddajal prtljago. 18 dni pomagal pri_ inventuri, raznašal žarnice k strankam, prenašal denar, nosil podpisat korespondenco, nesel fonogram na pošto, hodil iskat nameščence, razvažal robo na kolodvor, k avto-
busu ali na stavbišča itd. Tožnikova služba se mora označiti tedaj kot služba sluge; v smislu uredbe ministrstva za socialno politiko z dne 19. maja 1951 pa sluge nimajo pravice do odškodnine za morebitne nadure. Druga instanca je potrdila to sodbo.
Važnejši posli
Valentin je bil provizijgki potnik pri zavarovalnici. Njegovi prejemki so obstojali edino le iz provizije. Po izstopu iz službe je tožil zavarovalnico na izplačilo provizije, in sicer pri obrtnem sodišču To sodišče je tožbo zaradi stvarne nepristojnosti zavrnilo. Iz tožnikovih navedb v zvezi z »navodili potnikom in zastopnikom« izhaja, da je bil tožnik pri zavarovalnici provizijski potnik, ki je pridobival s svojim prigovarjanjem zavarovance za zavarovalnico ter sprejemal za njo oferte bodočih zavarovancev. To delo ni ročno delo, ampak zgolj umstveno, za katero je treba posebnih sposobnosti. Zato spada provizijski potnik k tistim nameščencem, ki opravljajo važnejše posle. Po H 545. in 454 obr. 2. pa obrtno sodišče ni pristojno za razpravljanje o takih sporih.
Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani
Dve krasni zmagi naših na,mlaiiih: Preinfalka in Vidmar a ml*
Prva polovica mednarodnega šahovskega boja v Ljubljani je končana. Včerajšnji dan je bil za domače igralce precej srečen. Zdi se, da se je zdaj šele pričel pravi boj za točke, ali bolje rečeno boj za čim boljše mesto na končni tabeli. Dozdaj so igrali vsi igralci,’domači in tuji, precej nebojevito in so poskušali nekoliko izpopolniti svojo teoretično moč. To je bil tudi vzrok, da je bilo toliko neodločenih partij. Kdor pa se hoče preseliti od zadnjih mest bolj proti ospredju, mora delati večje skoke, kajti polovični koraki so res precej kratki. Vsaka cela točka potisne igravca, vsaj tistega, ki se drži le bolj srednje poti, namah za nekaj mest naprej. Zato je vsaka cela točka tudi silno dragocena in se splača zanjo biti malo bolj bojevit. Tudi kibioi imajo takšne bojevite igre precej rajši. To eo pokarali včeraj, ko se jih je nabralo ob šahovskem bojišču precej lepo število in so z vso vztrajnostjo in napetostjo pričakovali vsake nadaljne poteze. In včeraj so tudi kibici odšli iz Kazine zadovoljni.
Preinfalk in Broder sta včeraj prva končala. To je bila tudi igra, kakršnih pri Preinfalku nismo še dosti videli V začetku si je Preinfalk gradil močne postojanke v sredi deske, nato pa, ko se mu je zazdelo, da je že dovolj močan, je začel s silovitim napadom na nasprotnikovega kralja. BrOder ves čas ni mogel priti do sape. Na koncu je Preinfalk z elegantno žrtvijo figure hitro zmagal in vzel Broderju dragoceno točko. To je bilo včeraj skoraj gotovo najlepša igra. — Foltys in Nedeljkovi? sta 6e drug drugega otepala, dokler nista v 33. potezi sklenila remisa. — Vidmar mL je igral s Totom. Tot je poslal svoje močne kmete na nasprotnikovo kraljevo krilo, vendar se zdi, da se je malo vračunal. Vidmar se je te nevarnosti krasno ubranil, poleg tega pa ves čas škilil na Totovo kraljico, kako bi jo ugrabil. To se mu je nazadnje tudi posrečilo, nakar se je Tot vdail. To je bila včeraj popoldne druga sijajna zmaga naših mladih ljubljanskih šahistov. Dr. Vidmar je z dr. Trifunovičem dosegel pri večernem nadaljevanju igre remis. Vidmar je stail res nekoliko boljše, vendar pa mu je Trifunovič razbil vsako namero sproti. — Steiner se je včeraj meril z dostojanstvenim Kostičem. Pa ni imel sreče. Zdi 6e, da se je Kostič za ta turnir zelo dobro pripravil, kajti dozdaj je igral vse igre odlično. Včeraj si je nasproti Steinerju nabral kar tri kmete več, tako da Steinerju res ni preosta-jalo drugega, kakor da se vda. — Najbolj važna pa je bila včeraj gotovo zmaga dr. Tartakowerja nad Madžarom Szabom, ki je tako moral odstopiti prvo mesto na tabeli Belgrajčanu Kostiču. — Lepo je zaigral prvi del igre tudi Šorli proti dr. Astalošu. Vendar pa je proti koncu spet slabše in svojo vojsko toliko demoraliziral, da bo Asla-
loš skoraj gotovo celo zmagal. Igra tudi še zvečer m bila končiana. — Pirc se je moral e Furlamijem pri večernem nadaljevanju .igre pobotati za remis, ker je Furlani zaigral preveč brezhibno kljub temu, da je stal že nekoliko slabše.
Stanje po osmem kolu: Kostič 6'A, Szabo 6, dr. Trifunovič 5'A, dr. Tartakower 5, dr. Aetaloš 4K (1), Pirc 41A, dr. Vidmar 4 (1), Broder, Vidmar ml. 4, Steiner 3'A, Furlani, Nedeljkovič, Preinfalk, Tot 3, Foltys 2 (1), Šorli K (1).
Danes igrajo: Steiner-Furlani, dr. Trifunovič-Kostič, Broder-dr. Vidmar, Szabo-Preinfalk, Ne-deljkovič-dr Tartakower, Tot-Foltya, šorli-Vid-mar ml. in Pirc-Astaloš.
Poceni posojila za nakup kmečkega orodfa
Belgrad, 19. aprila. AA. Priveligirana agrarna banka je odobrila KTiretom posoiila za nakup orodja in drug«ga potrebnega materiala, ki služi poljedelstvu. Številni kmetje pogrešajo potrebnega orodja, kakor ptuge brane in podobno. Da se zadovolje tovrstne potrebe naših kmetovalcev in da te povzdigne še na vi-o stopnjo naše kmetijstvo in posebno, da se zavaruje naš mali kmet, bo Priveligirana agrarna banka odobrila kmetom za nabavo omenjenega orodja in podobnih potrebščin menična posojila do 2000 din, * zelo ugodno obrestno mero, in sicer s 5%. Tudi postopek pri dajanju teh posojil je zelo nagel, tako da bodo mogli kmetje v najkrajšem času dobiti to podojile pa tudi ga brez težav vrniti. Ta posojila »o namenjena vsem kmetom, ki potrebujejo orodje. Kmetje, ki bodo prosili za posojilo, si bodo mogli nabaviti te predmete pri nabavljalnih zadrugih in drugih kmetijskih organizacijah, ki se bavijo s prodajo kmetijskega orodja. Tako si hodo mogli kmetje nabavili najboljše blago in po najugodnejših tržnih cenah. Izvršene nabave bo Privilegirana agrarna banka izplačevala neposredno ustanovi ali podjetju, pri katerem so bile sklenjene. Kmetje tako ne bodo dobili v roke gotovine. Zadruge in kmetijske organizacije ali posamezniki naj 6e glede podrobnih navodil obrnejo na Priveligirano agrarno banko v Belgradu.
Tatvina v Skofii Loki
Škofja Loka, 20. aprila.
G. dentistu Cirilu Lužarju so bili iz njegovega avtomobila doma v garaži, katero je pustil odprto, ukradeni potni list, prometna knjižica, triptik za Italijo in Avstrijo. Vsi ti dokumenti 6e glasijo na ime Lužar Ciril, dentist, Škofja Loka. Opozarjajo 6e oblastva, zlasti obmejni organi, naj pazijo, ker bo kdo gotovo skušal dokumente uporabiti.
Kraj	i..£ S c % Z E °° o o a ”	1'empe ratnn. v r*		a » S«	t£ C a M -ai O	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		i « C? »O	03 , we "a? C « S				S S	vrsta
Ljubljana	762-5	6-5	1-0	64	2	N,			__
Maribor	763-1	8-0	o-o	80	6	N,	—	—
Zagreb	762-8	7-0	l-o	80	10	NE,	—	—
Belgrad	763-9	80	2-0	90	10	NWS	6-0	dež
Sarajevo	764 9	6-0	0-0	90	10	NNE,	2-0	dež
Sušak	761-7	9-0	50	40	10	nnw5	—	—
Split	757-5	14-0	6-0	80	10	NE.	10	dež
Kumbor	754-8	140	100	50	10	NNE.	80	dež
Rab	761-7	10-0	3-0	60	10	E,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma jasno, čez dan toplo in spremenljivo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 8.10 večinoma, nato pa popolnoma oblačno. Ob 13.40 je oblačnost nekoliko upadla, vendar je prevladovalo oblačno vreme vse popoldne in zve- -čer. Popoldne do ca. 17.30 je pihala mrzJa burja. Proti jutru se je zjasnilo.
Ljubljana danes
KolHar
Danes, sreda. 20. aprila: Marcelin.
Četrtek, 21. aprila: Anzelm.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoezy, Mestni trg 4; mr. Ustar,
Šelenburgova ul. 7.
KINO SLO O A Tel. 27-30
Danes ob 16., 19T5 in 21'15 uri
Herojski Cin poročnika Perrua
Izredni občni zbor Družbe sv. Rafaela se bo
vršil v petek, 22. aprila t. 1. ob 17 v beli dvoraui hotela Union. Pomotoma je bilo v nedeljskem Slovencu javljeno, da bo občni zbor 20. t. m. Zato prosimo, da se blagovoli vzeti na znanje, da bo občni zbor ta prihodnji petek, 22. aprila v mali dvorani hotela Uniona. Ker bo občni zbor sklepal o zelo važnih zadevah Rafaelove družbe, se vsi člani in vsi prijatelji izseljencev vljudno vabijo.
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrle članice Slavke Gorjanc, gostilničarke v Rožni dolini št. 3 c II. Pogreb pokojne bo danes v sre-do dne 20. aprila ob 2 popoldne izpred mrliške veže državne bolnišnice, Zaloška cesta.
Dražba košnje mestnih potov in štradonov na Barju bo 1. maja ob 10. uri dopoldne po maši v šoli na Barju, dražba mestnih potov in štradonov v Rakovi jelši pa isti dan ob 13. uri v gostilni Kdsec na Opekarski cesti.
Po več ko enoletnem presledka bomo imeli v gosteh zopet bolgarske pevce, in sicer v ponedeljek. dne 25. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Ta .dan bo v Ljubljani pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije, ki šteje 60 krasnih sopranov in altov. Zbor vodi dirigent Krum Bojadžiev. Prinesli nam bodo svojo lepo in izredno zanimivo umetno, predvsem pa tudi narodno pesem. Da so Bolgari izvrstni pevci, je pri znas že splošno znano in je to dokazal v sijajni meri vsak zbor, ki je prišel iz Bolgarije k nam. Predprodaja vstopnic za ponedeljkov koncert bo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene od 30 din navzdol. Koncert bo v ponedeljek, dne 25. t. m. zvečer ob 20.
Liubllansko gledališče
DRAMA, začetek ob 20.
Sreda, 20. aprila: »Pokojnik«. Red Sreda.
Četrtek, 21. aprila: »Nočna služba«. Red B.
OPERA, začetek ob 20.
Sreda, 20. aprila: »Boheme«. Gostuje ga Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene od 30 din
navzdol.
Četrtek, 21. aprila: 3Don Juan«. Red Četrtek.
Drama
Nušičeva komedija »Pokojnik« spada med najbolj uspela dela, kar jih je bilo vprizorjenih v letošnji dramski sezoni. Vse predstave so izvrstno obiskane in delo v vsakem oziru ugaja gledališkemu občinstvu. Ponovna uprizoritev bo v sredo 20. t. m. za red Sreda.
Koncem tedna bo v drami premiera Škvarki-nove komedije »Izpit za življenje«, v katerem nam kaže slavni pisatelj življenje, ki kakor velik, močan in poln val drži vse njegove junake na površini. Pokaže nam, kako je važen za družbo čut dolžnosti in kako pomemben je v družbi močan značaj in močna narava. Delo študira režiser ing. Stupica.
Opera
Ga Zlata Gjungjenac Gavella bo gostovala v naši operi še danes v sredo, dne 20. t m., v vlogi Mimi v Puccinijevi operi -»Boheme«. Tudi v tej operi je naša odlična umetnica na višku, tako v pevskem kakor tudi igralskem oziru. Za predstavo, ki bo izven abonmaja, bodo veljale znižane operne cene. Dirigira kapelnik Štritof.
»Don Juan«, Mozartova mojstrovina se bo pela ponovno v četrtek, dne 21. t. m. za red Četrtek. Delo je izvrstno naštudirano in tudi izvrstno zasedeno. V glavnih vlogah nastopijo: gge: Oljdekop, Nollijeva, Vidalijeva, ter gg. Primožič, Betetto, Kolacio in Petrovčič. Dirigira ravnatelj Polič, režija je prof. Šestova.
Premiera operete »Madame Sans-Genec bo koncem tekočega tedna. Delo je izredno močno po svoji vsebini, zajeto je iz Napoleonovega življenja. V muzikalnem pogledu pa ni pisano po vzorcu običajnih operet. Glasba je izvrstna, posebno lepi so razni melodrami. V naslovni vlogi bo nastopila ga Poličeva. Delo študirata ravnatelj Polič in režiser prof. Osip Šest.
Nebo žari
,	Slov. gorice, 20. aprila.
Na velikonočno soboto zvečer okrog pol 9 je nenadoma ob naši severni meji močno zažarelo nebo. Neznani požigalec je zanetil ogenj v prazni viničariji g. Hotzla iz Apač. Požar je uničil vse gospodarsko poslopje. Škoda je po večini krita z zavarovalnino.
Crešnje so zaradi zgodnjega pomladnega mraza popolnoma pozeble na cvetju. S tem je odplavalo kmetu prvo upanje po vodi.
Zlato je zgradilo mesto Johannesburg
Med vsemi angleškim dominijoni je Južne Afrika najbogatejša, saj je danes največji pride-lovatelj zlata na svetu. Več kot polovica vsega z kitat prihaja iz rudnikov, ki so v kraju Witwater, najbogatejšem kraju na svetu. Povpraševanje po zlatu je bilo ogromno. Zato je bilo treba to lakoto po zlatu nasititi in izrabiti konjunkuro. In to dvoje je dvignilo ceno tej rudi, pa tudi delničarji družbe za izkopavanje so prišli na svoj račun, saj so potegnili mastne dividende.
Zlato mesto
Tudi danes, ko ves svet trpi zaradi brezposelnosti, to mesto ne pozna brezposelnih. Vsi so pri delu, denar se raztresa z neverjetno brezbrižnostjo in vse živi v nekem opoju zlata. Zlato zveni na vsakem koraku. Vs je prežeto s pesniijo o zlatu. Pred 50 leti je bilo tod še ša tor išče, kjer so taborili iskailci zlata, danes pa je tu mesto s hotelskimi palačami, gledališči, muzeji, nebotičniki, univerzo, trgovskimi palačami. Zlato je začetnik tega mesta, ono je dvignilo to mesto v velemesto. 1300 milijonov funtov v zlatu so dvignili že iz zemlje, sto in sto milijonov čaka, da pride še na dan. 300 tisoč črncev koplje vsak dan, med njimi je 25.000 belcev. Pa tudi ta ogromna armada delavcev komaj zmaguje delo. Južnoafriški minister za rudarstvo J. H. Hofmeyr je pred kratkim izjavil, da bi Lahko še zaposlili 10.000 Evropejcev in 100.000 domačinov. Če bo šlo tako dalje, bo v teku 30 do 40 let dala zadnja zJata žila zadnje zlato. Johannesburgu bo s teni začela usihati njegova življenjska žila. Spremenil se bo v mrtvo mesto, kakor je umrlo diamantno mesto Kimberley, ker je svet obubožal, da bi kupoval diamante. Kdo bi mislil, •kaj bo! Borza v Johannesburgu ne da čas«, da bi kdo na to mislil.
Naiglob i rovi na svetu
Nedaleč od mesta se dviga velik hrib. Vsak mesec se veča. Vsak dan vozijo nanj izčiščen in dobro preiskan pesek. Največja globina rovov na svetu je tu. Mnogo jih je, ki so globoki do 2500 m, pred pa so prevrtali zemljo v globino 3300 m, kjer so ugotovili zelo bogato žilo. Pojavile pa so se težkoče. V taki globini je nemogoče zdržati, kajti vročina je neznosna. Že pri 2500 metrih je 45 stopinj. Zato dovajajo hladen zrak po ceveh. Pa tudi to je premalo. Svinčeno težko ozračje no da dihati, srce težko bije, pljuča lovijo zrak. Toda človek se ne da ugnati. Zlato preveč vabi. Deset let ne zdrži noben delavec v tem dlu. Zlat prah sčasoma okameni pljuča. Človek še nekaj časa živi in ee potika kot smrt. Kakor razvalina je.
Usoda naroda in narditel?a zlata
Zgodovina zlata pa je tudi zvezana z zgodovino narodov in človeka. Mnogo žaloiger je združenih ^ njim. Največja je ona, ki je premagala narod Burov. Ko je prišlo sporočilo o najdbi zlate žile v Pretorio in tam povzročilo nepopisno veselje, je bil samo eden, ki tega ni bil vesel. Bil je to Paul Kriiger, predsednik transvalske republike. Ta mož je slutil, da bo zlato uničilo svobodo Burom. Tako ie zlato uprizorilo žaloigro nad enim narodom. Hvaležno pa tudi ni bilo svojemu najditelju. Holandec Fred Struben je iskal zlato tu v Witwarju. Dve leti je iskal ves lačen in žejen. Nekaj črncev mu je pomagalo. Obupal ni. Nekega dne pa se mu je sreča nasmehnila. V roki je držal grudo, iz grude pa se mu je nasmehnilo zlato. Zlato! Našel je, kar jo iskal. Svet je vzdrhtel. Prišli so s svedri, ustanavljale so se družbe, postavljala so se tovarniška skladišča, izkopavanje se je začelo. Ob strani pa je stal ves skrušen: Struben. Našel je zlato, dal je kraju življenje. Takrat, ko je našel, ni mislil nase. Zlato je našel, a manjkal mu je denar, da bi začel z izkopavanji. In prišli so drugi, ki so imeli denar. Struben je moral gledati, kako drugi izkoriščajo to, kar je prav za prav njegovo. Razočaran je zapustil kraj, ki je postal ravno po njeni bogat. Popolnoma sam, zagrenjen je umrl pred nekaj leti na otoku Man v Irskem morju. Taka jo usoda zlatokopov. Postavili so mu pa le v Johannesburgu spomenik, na njem pa je z zlatimi črkami napis: Struben.
Japonke pri strelskih vajah. V orožju sc morajo
Japonskem
vaditi tudi genske, kakor da lji bilo moških na tako malo.
Nosilci strupa med živalmi
živimi bitji poznamo precejšnje število takih, ki izdelujejo strup. Mnogo živali uporablja strup kot napadalno orožje, mnogo pa tudi kot ojrambno sredstvo. Razne kače. škorpijoni in čebele imajo strupne žleze, ki .zločnjo tekoč strup in ga po nekaterih kanalih odvajajo v kačje zobe ali pa v žela. 2e sam način, kako uporabljajo te živali svoj sirup, nam nazorno kaže, da ga imajo za obrambo, oziroma za napad. Druge živali, na primer krastače, ga uporabljajo kot hranilno orožje. Njihov strup izstopa iz kože. Ti ftrupi pa igrajo zelo važno vlogo tudi pri telesnih organih. Znano je namreč, da strupne sline vplivajo tudi na prebavila.
Merkapfan
Poleg tekočih strupov poznamo tudi plinaste. Tako imajo smrdljivci žveplu podoben duh, ki ima v kemiji svoje ime merkaptan. Ta strupena snov je
znana po morskih polžih, iz katerih so Rimljani pridobivali purpurno barvo, s katero so barvali svoje toge. Sveže barvane toge so imele duh po žveplu in dognali so, da so se patriciji zelo pairfu-mirali samo zaradi tega, da so ta neprijeten duh ublažili.
Najvažnejše vprašanje pri živalskih strupih je, kako ga onemogočiti, oziroma vprašanje imunitete. Znano je, da neka živalca iz družine Ichneum, po imenu Mungo, ni dovzetna za strup. To uporabljajo v indijskih hišah za uničevanje strupenih kač. Nekaterim živalim sploh ne škoduje tak strup. To so razne puščavske lisice, razne podgane in drugi štirinožni prebivalci puščave. Druge živali, ki žive izven teh krajev, so mnogo bolj dostopne za strup, To si razlagajo razni raziskovalci na ta način, da so te puščavske živali podedovale to imuniteto od svojih prednikov, ki so sem pa tja preboleli razne strupene ugrize in tako postali imuni. Druga žival, ki je pred gotovim 6trupom nedovzetna, je rak. Ti raki imajo na svojem hrbtu neke živalce, ki brizgajo, ko se bliža nevarnost, nekaj kapljic. Te kapljice so strupene, ki se zajedo v kožo nasprotnika. Nobena riba ali polip se ne bo dotaknil takega raka, ker čuti nevarnost. Rak sam pa je imun.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 20. aprila: 12 Za boljšo voljo (plošSe) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Salouski kvartet — M Napovedi — IS Mladinska ura: Začetki srednjev. gledališč: Velikonočna oerkv. proslava (primeri in razlaga, prof. D. Kuret in lam rad. igr. družine) — 18.30 Harmonikarji (plošče) — 18.40 Dolenjska mesta v zgodovini: Začetki in ustanovitve dolenjskih mest (g. prof. Janko Jare) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Naš umetniški preporod (dr. D j uro Dimovič, knjiž.) — 19.50 Sah - 30 Za vsak«?a peka j: Konecrt, pri katerem sodelujeta gdč. Vanda Ziherl (pri klavirju prof. M. Li povšok) in g. Dndolf Pilili (harmonika) — 21.20 Znani plesni orkestri (plošče) — 21.30 Kad. orkester: Operna glasba — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki radosti (Iiadijski orkester) — 23 Poročilo o šahovskem turnirju.
Drugi programi
Hodofe ameriško prekooceansko letalo za 120 potnikov. Na njem n« bo samo razkošno urejena jedilnica, bar in druge podobne stvari, pač pa bodo potniki lahko tudi odšli na sprehod po leta-
lovih krilih. Seveda znotraj.
Sreda, 20. aprila: Belgrad: 20 Vokal, koncert, 20.30 Humor, 21.30 Nar. pesmi, 22.15 Komorna glasba — Zagreb: 20 Ljubljana - Budimpešta: 19.30 Opera, 22.30 Plošče — Italijanske postaje: l. skupina (121, 304 in 2S3 m): 17.15 Violina, 21 Rih. Straussova opera »Stena brez madeža« II. skupina (500, 369 in 263 m); 17.15 Klavir, 21 Zab. glasba, 22 Orgle - ///. skupina (m, 272 in 221 m): 19.20 Zab. koncert, 20.30 Ital. melodije, 21.35 Violina — Praga: 19.25 Operetna glasba, 20.55 Rih. Straussov koncert — Varšava: 21 Chopinove klavir, skladbo, 32 Zbor
— Sofija: 17.30 Haydnov godalni kvartet »Sedem Z veli-čarjevih besedi« 18.30 Duhovui koncert 19.30 Komorna glasba. 20.45 Duhovna glasba — Dunaj: 19.45 Iz Hitlerjeve domovine, 21 Vodnja it' njegova mladina (ob njegovem rojstnem (’nevu), 21.30 Zab. koncert, 22.20 Mali orkester — Berlin: 20 Hazdn-Mozart-Beethoven — Hamburg: 20 Slavnostni koncert — Stuttgart: 20 Scliillingove skladbe — Bukarešta: 19 Massenetova opera «Werther«
— Strasbourg: 20.30 Ork. koncert.
Usodni udarec pod brado
Anglež Thomas Anderson je hotel svojega pri* jatelja Valentina Stewarda, ki se ga je že nekaj čez mero nabral, vzdramiti, pa je dosegel ravno nasprotno. Oba sta bila poklicna godbenika v Lon-denu. Bila sta si dobra prijatelja in imela sta 6kup* no sobico. Nekega večera pa se je Steward predolgo zadržal pri neki plesni zabavi, poleg pa je preveč prekoračil svojo žejo in se ga napil. Kasno ▼ noč je šel proti domu ter meril širino ceste. Ko je prišel v svoje stanovanje, je začel razgrajati in razmetavati po sobi. Njegovemu prijatelju drugega ni kazalo, ko ga kljub vsemu prigovarjanju ni mogel umiriti, da ga je udaril pod brado Pri tem pa je tako nesrečno udaril svojega prijatelja, da je za vedno umolknil. Prišel je pred sodišče, ki ga je oprostilo, saj možakar ni imel namena tako udariti.
50 letnica cigarete v Angliji
Velika Britanija je sklenila, da proslavi letos 50 letnico, odkar so uvedli cigareto v državi in odkar so jo, to je v letu 1838, prinesle angleške čete iz Sudana v Evropo. Medtem ko so na Daljnem vzhodu poznali že zdavnaj cigareto, so jo v Angliji uvedli, kakor omenjeno, ob koncu 19. stoletja. Anglija je znana kot domovina pip, oziroma kakor pravijo naši Gorenjci, čedre. Pipa je veljala pri Angležih kot nekak svojevrsten narodni znak Ko ,e Napoleon uvedel celmsko zaporo, so morali vsi Francozt prenehat, s kajo mp, češ pipa p^c«! naklonjenost do Angležev, kar je bilo že zado*«' za narodno izdajstvo. Ze sredi 19. stoletja se je vnesla cigareta v Evropo, medtem ko Anglija Ul hotela takoj uvesti te novosti. Leta 1907 sta dve tretjini angleških kadilcev vlekli še pipo, kot kaže tedanja statistika. Na leto so porabili do 150 milijonov Juntov (to je do 80 milij. kg) tobaka in od tega so porabili okrog 43 milijard cigaret. Izračunali so, če bi položili cigareto za cigareto, da bi dobili črto dveh milijonov milj, torej osemkratni zemeljski obseg. Primerjali bi lahko to količino cigaret s tem,, da pokrije desetkratni prostor Londona in da je njih teža enaka teži parnika Queen Mary. Samo na davkih dobijo na leto od tobaka 50 do 60 milijonov funtov (približno 16 milijard dinarjev),
Peter: »Ti pa zadnje čase zelo hitro hodiš.«
Pavel: Seveda, ker imam podplate iz gonilnega jermena.«
Brplntk: »Gospod doktor, jaz bi vas samo zaradi moje otekle noge rad za svet vprašal.«
Zdravnik: »Dobro, dobro, ali 6te jo 6 seboj prinesli?«
ROBERT LORD
POD CRNO KRINKO
Najtežje vprašanje je moral Frank rešiti doma. Ruth ga je neprestano sumljivo gledala. Spraševala ga je tako spretno, da često ni vedel, kaj naj ji odgovori. 2e se je skoro odločil, da ji vse zaupa.. Pa se je vendar premislil, ker se je bal, kaj bo na vse to rekla ona. Ruth, ki je bila vzgojena na širnih poljanah v Texasu ... Ona vendar ne bi mogla vsega tega prav razumeti... In kaj bi bilo potem?
Zato je Frank še naprej trdovratno molčal...
Komaj so po večerji položili žlice na mizo, se je že oglasilo pod oknom klicanje. Bila sta Ed in Betty.
»Pojdi k njima in jima povej, da ne utegnem...« je ves razburjen dejal Frank.
»Morda bi pa le izostal danes od seje?.,.«
»Ruth ... Saj sem ti že povedal, kako je... Če ti le želiš, pojdi sama z njima v mesto ...«
»Brez tebe ne morem ...«
Ruth je stopila k oknu in na kratko povedala Edu in Betty, da je Frank zaposlen in da tudi ona ne more z njima.
Od daleč se je slišal vesel razgovor ,v stanovanju Franka in Ruthe pa je vladala tišina, ki je oba čudno tiščala k tlom...
Frank je takoj zatem odšel v garažo, potisnil avtomobil na cesto in odhitel z njim proti mestu.
Nocoj je bil sestanek napovedan v baru »Ofelija«, da bi šel tja ... Vozil je počasi po glavni ulici ter se raztreseno oziral na vse strani...
Nenadoma ga je dohitel drugi avtomobil. V njem je sedel za volanom Cliff, zadaj pa je bila našopirjena Pearl...
Cliff je počasneje začel voziti, tako da sta se oba avtomobila počasi pomikala drug poleg drugega.
Halo!... Dečko!... Ali se sprehajaš, ali kaj?.,..«
»Prosim te, Cliff, opraviči me danes, tako zelo se mi mudi domov...« se je Frank slušal izmuzniti, da ne bi šel na sesta-
nek. Zal mu je bilo, da je Rutho pustil samo doma, vso zagrenjeno ...
»Ne vidim, da bi se ti ravno tako zelo mudilo ...«
»Oh, dragec, nikar tega ne storite ... Tako hrepenim, da bi bila v vaši bližini,« se je prisiljeno spakovala Pearl!...
Cliff se je zadrl na Pearl:
»Molči, coprnica!... Kaj to tebe briga... Poslušaj, Frank, zelo mi je žal, sestanek je vendar važen. Vsakokrat bi bilo prav, če prideš, — je dejal Cliff, se nagnil skozi okno proti sosednjemu avtomobilu in potiho pristavil: »Razen tega pa ne bi rad, da bi tovariši ravno o tebi kaj sumili... Dobro veš, kaj bi bilo potem ... Se spominjaš?«
Frank je namršil obrvi, stisnil zobe in zamrmral:
»Dobro, dobro!... Bom pa prišel!...« in je naglo pognal avtomobil, tako da je Cliff ostal za njim.
Sestanek v baru »Ofelija« ta večer kljub vsemu ni bil tako zelo važen, kakor je poudarjal Cliff. Kakih deset ljudi se ga je udeležilo in ti so vsi samo pili... To je bila samo Cliffova podjetnost, ki je v odsotnosti pravih vodij igral sam nekakega »vodja« in neprestano skliceval sestanke. Tako je hotel pokazati, da je nekaj več kakor ostali.
Cliff je vsem, ki so se sestankov udeleževali, sporočil vselej posebej ukaze vodstva, med drugim tudi povelje, da mora vsak član Črne legije kar v kratkem privesti v njihove vrste najmanj po dva nova člana. To seveda ni bila tako lahka naloga. Bila je tudi od sile nevarna... Treba je bilo vselej dobro premisliti, preden bi se človek odločil, komu sme zaupati skrivnosti Črne legije. Najmanjša neprevidnost bi utegnila povzročiti največji polom. Ta večer so na sestanku govorili tudi o tem vprašanju. Cliff je bil besen, ker jih nekaj ni izpolnilo ukaza in so prišli na sestanek brez novih članov. Mem temi je bil tudi Frank.
»No, kaj bo s teboj?« ga je vprašal Cliff.
»Prizadeval sem si, da bi koga pridobil, pa se mi ni posrečilo ... Imam pa načrt. Jutri bom v tovarni govoril še z dvema, za katera mislim, da bosta zanesljiva...«
»Pazi samo, da ne naletiš na kakega ravnatelja, kakor sem naletel jaz na nadebudnega Jerya ...«
»Popijmo kozarec za pokoj njegove duše in na zdravje policijskega ravnatelja,« je predlagal nekdo.
Popivanje se je začelo.
Frank ta večer ni hotel piti. Ko je bila ura malo čez polnoč, je izrabil priliko, ko so drugi silovito razgrajali, da je na skrivaj odšel iz bara, sedel v avtomobil ter se odpeljal domov. Bil je še bolj nerazpoložen ko prej, ko je odhajal na sestanek. Tudi v alkoholu ni našel več pozabljenja, razen kadar se je do nezavesti napil.
* is *
»Hendon-Works« je odlično napredoval. Ravnatelji so si zadovoljni meli roke. Ze res, po žalostni smrti mladega Jerya je bilo pač nekaj razburjenja, toda med bučnim vsakodnevnim poslom so vsi na to kmalu pozabili. Sirene so naprej veselo piskale in klicale vsako jutro delavce na delo.., Vse je mrgolelo v tej veliki in dovršeni organizaciji dela. Tudi delavcem je bilo malo boljše, ko so iz tovarne odstranili nekaj starih strojev in jih nadomestili z najmodernejšimi. Tudi niso izdelovali starih stvari. Na svetu so začeli potrebovati vedno manj železnih mostov, vedno več pa topov... Spretni gospodarji »Hendon-Worksa« so se hitro znašli in brž prisilili stroje, da so delali tisto, kar je bilo za tiste čase potrebneje.
Delavci so brez misli delali, njim je bilo vseeno, kaj izdelujejo. Važno je bilo le, da kaj zaslužijo, kaj pa delajo, kako in za koga, to jih ni brigalo.
Frank je svoj posel opravljal sprva z veliko voljo. Ker pa je bil zaradi svojih razmer neprestano pritisnjen k tlom, je imel včasih pri delu tudi nevšečnosti. Višji nadzornik in ravnatelj sta vedela za to ... Toda, kaj sta mogla početi? ... Prepričana sta bila, da je vse to Ie samo slučajno, pa sta ga zato pustila na nadzorniškem mestu, čeprav sta ga morala često opominjati, naj bolj pazi na delo in delavce.
Frank je šel to jutro ravno skozi velik oddelek. Ko se je približal stroju, pri katerem je delal Cliff, ga je ta ustavil, mu pomolil iglo ter dejal:
»Gospod nadzornik, ta del stroja bo treba zamenjati z novim...«
»Pokaži, da vidim, kaj bo treba zamenjati.
Ko se je Frak sklonil k njemu, mu je Cliff pošepetal:
»Tvoje vedenje bo treba zamenjati. Vsi te opazujejo, kako si neprestano pobit in zamišljen... Pazi kaj delaš, ti rečem še enkrat.,,
ujssrr &. 'slsbfss:	s™	akt	*“■4" *"•	......