L©to III., šiev. 114. V Ceäiu, sotoota dtie 1. okiobra 1921. Postniru piscine i1 gctstfifli. Äsine celoicUio 120 K, mcscCno lü K. -- üglnsi za vsak mm v,iä.tiova!e K rso — Posameaaia šlevlJlfea «loue Ii 1*20 vsak iorek, cetrieü In soboio. UredutštVO Strossmajerjeva ul. «t. 1,1. hadsir. Telefon St.53'. Uprovntšfvo Slrossmajerjeva ul. 5t. 1. pritlltje. Telefon St. 65 RaCun kr. poStnega čekovncgo urada St. 10.066. Politico o pisino. Pozvali ste g. urednik menu, nepoli- tika, da napišem epilog o Peskovi aferi. ko je vendar ta afera tako tipieno politie- na, boljše rečeno slovcrisko poliiiena, da jo moramo smatrati itj kot epilog Pesko- ve tragedijc, ampak kot epilog našili za- sti ii-püciiili politieuih dogodkov v ' zadnji dobi. Ce torcj nioj clanek nc bo strokov- 'i.iasko politieen. ste krivi vi y. ureduik. ki odpinite predale svojega politienetffi üsta nepolitikom. Pcskova afera sauia jui schi je za mcne pokopana in stter pokopana, kot ogabua mrhövina, katero sein videl slu- eajno, ko so jo zagrcbli. Nc vidim jj vcč, pn vendar se vzbudi v nieni vedno ogab- ni cut, ko Kftm minio nic^-t-v Ht jo zn- kopana. In sedaj epilog. • Brez dvoina je Pesek dm goiovi Oas juiiak dneya in io dejstvo, da ic mogei igrati ta elovck v Ljübljani. v politienew in kuHurncin osreju Slovcnijc. sploh V.vMo vlogo, nie s\: dancs. ko niislim. da ic tn fetiš razbit in za vedrio odstran.ien. žalo- sti, kajti Pesek jo zainogel bit! tokar'le bil zadnji dve Jeti vsled tdtfa. "ker so bile oolitiene razmere tako kot so bi!c in lo je onokar nie zalosti. Vsaki čtovek inia v sebi nokako tdil- «iico, na kate'ro polaga svojega bližnjika, ki um pride na pot. Ta tchttiica je'boij ali manj jiatanena — kakor ie elovck. ftoka- ?••: pa vedno, ali je ta clovek. ki ga' tcli- tam inoj tip, ali ni. No. kor ie politiena ••sUankii skiipina ljndi, trdini, da ihiii tiuii politična stranka tako tehtnieo v sebi in vsled tega lofficnc^'a sklcpa niorain u*i žalost konstatirati, da je bil Anton Pcsek nekaj casa tip narodno-sociialnc stranke. Kako je to moüoee? Jaz bi si to lakole razlaftai. Nezreleinn niladcniču se lahko pribüza ta in oni pokvarjeni. propali clo- vek in gz s sladkimi besedami in obijuba- mi privabi k sebi, da ,t?a potem izrabi v ta ali on! neeedni nninen. Če ie miadenič sa- n;o nczrel, sfeer pa dobrcKa srea sc bo rešil, sicor pa postane t.udi sam slab. Skupjna takih nezrelih poHÜcnih mla- denieev je NSS pa snmo eri &cl, g. dr. Ribara morani n. pr. izvzeti in pa one »voditelje«, ki so prireiali Pesku potem, ko je ^il žc ¦obsojen, ovaeije tndi, kajti ti slednji se mi zde žc pokvarjenf. Za absolutno zrele pa imam so.spode pulitike, ki dajeio daives smer politiki Slovcnske ljudske stranke. Tcm Kospodom sc Pesek ni möge! približati s sl-'dkimi besedami in obljuba- mi, ti gospodjc so ga presneto dobro po- znali. Venn), da imajo «ko'i --^lovcnca« di.xoli brihtnih juristov. ki so dobro ve- deli, potem ko so Citali, ka.i se Peskn oei- ta, da je nekaj na tcj stvari in vendar ti tfospodje v talarju in brez talaria. ki iuia- jo vse eednosti kršcanske vere v zaku- pii, so ki-ili Pcska. -- Zakai? Zato ker jim je to politiCno koiiveniräio. Se danes, ko je za pametnega človeka zadeva vec kot jasna, napadajo price, Peska pa niti nc obsojajo. niti ne pomilnicio. p'reje bi rndi pokrili to zadevo s plaščem krišean- ske nsmiljenosti. Ti tankočutni gospodje, ki svojenm pravoslavnemn krnlju iic do- volijo posinrtnice v svojih cerkvali, češ da je proti predpisom, ki pa ščitijo Peska še danes, ker jim to politieno konvenirn. kakor jim politieno konvenira Indi prvi slitcaj. Pesek je bil za te gospode pole- no, ki so ga od daleč vtikali v kolesje dr- '/"nvnega mchanizma. Ce bi v Ljübljani v niestni upravi vladal duh sprave in ljnbezni do države, bi to na znnaj zgledalo, kot da je sree Slovenije za državo; te.ura pa j^ospodje od SLS nečejo in kjer Ic morojo, vtakuc- jo s svojimi nceednimi rokami od dalee kako polence v državni stroi. Prav do velikih ffonilnih koles si ne upajo„kcr bi vendar Ic utcfCTi»irf;-ir^-'.' .•¦.i»'»?»^it)f- Or MILKO HRAŠOVEC: BvptiA iH sestre!' Konec. 5.^>ktobra 1912 napovedal je naš kralj yojno Turčiji ter v divnih hrabi ih bojih v neprestanih smrtnih nevarnostih poteptal v prah stoletnega našega sovraga Tur- iiiui. lurska premoč ie bila .strta in v ?5 dnevih od pnčetka voine Dlapo!ala je na- Sa zmagovita trobojnica v Makedoniji in Solunu, v Albaniji, na bregovih Jndrau- sktga morja in pred vratini sultanove piestolice Carigradom. Ves svet je one- mel v občudovanju: Zgodovina ne pozna .sijajnejše primere, ko je mlad žilav narofl strcsel v tako kratkern časn nadv1ad:> (er si izvojeval svobodo. Dejania so se vrSila tako naglo, da sino Jedva dihali, ko smo čitali nepopisna dela junastva naših bratov. Naš kralj pa je bil povsodi s ..Vuju vojsko, Staroslavno Skoplje, ponosni Bi- folj in Kosovo polje so s solznimi očmi pozdravljali rešitelja in osvoboditelja, ki je na čelu svojih krdel 'prinašai svobodo. red, mir in biagostanje. Avstriia se jeza- vedla, da velika mlada Srbija ne odncha P°Prej, da osvobodi njene bratt, ki so IVAN PREKORSEK: NaSim prosvetnim dr li št vom Citalnice, pevska drustvy. Cirii-Mt- todove podužnice, • SokoJska druStva. üiaiuaticjui dništva, knjiznice, bralna in izobrazcvalna drnštva. V tch naslovili je oznaceno skoro vse naše ncpolitično knl- tnrno zivljenie no mc'stih, trgih in kmec- kili selih. Zgodo\inu cuuiiitc na.sili najsUn ejsjh. častitljivih ognjišč probujajoče sc nacio- nalne zavesti, slovenske drnzabnosti, slo- venske pesrni, slovenske igre, slovenske samonarodne politike sem obširnej^e po- pisal v svojeni sestavku zgodovine povo- dom 50 letnice Ccljske Citalnice. v letoš- Hjern leinikii »Nove l.)obe«. fz zdravega, krepko ukoveninjene^a debia našili narodnih čitalnic so pognalc tekom dcsetletij mlade veie. to so vsa orw razna drnStva, ki sern jih nnšfčval nvodoma. Pred dvajstimi, pred petnajstimi leti sino delali na poljn sistematičnega, orga- ni/irancKa prosvetnga dela ined narodom innogo več. ko dancs. Upam si trditi, da sino delali tedaj miio^o, dancs pa ne dc- lamo nič. Sokblstvo je šlo saniosiojno svoju jasno zaertan yot, pridobivalo si je po- lagoina toda signrno z dclom in cnergijo, z vzgledom in nspehi vedno nove posto- jaiike, zastoia ni opažati nikjer in se ga ni bati. Mncnja sein da bi v Sokolstvn poglobitev na dnSevno, kulturno siran polcg t«lesnc vzgoje in discipline dein, ki lirepl voljo in značaj, bila iz dveh vidi- kov mijna potreba, Dala bi sokolski or- ganizaeiji tndi dejunsko širšo, izpopol- xjjeiia podlago, kakor je globoko zamišlje- na v ustanoviteljih češkega sokolstva. Na drugi strani pa bi izvedla nekai korektu- re ali dopolnitve mišlienja, vsaj jaz sem inrel že večkrat ta občutek. da je treba vse delo na vseh raznth poliih narodne- ga y.ivijenja, pravilno ceniti in vedeti, da hodimo delavci naroda po raznih potih u- dejstvovanja, kojega visoki eiln so nam vsem ideal. Dostavljam 5e sam iz syojiji opazovanj, d'i jo za nacionalno vzgojo in pravo socialno tniSljcnje ^joveka kot čla- riä človeške 0.....čsana naroda važ- iio, da ljubi in .„..... v svoie delo, da pa ume ceniti ia piavicno soditi tudi delo na drugih poljih. Kev nisem sokolski de- lavcc v ožjein pomenu te besede, sodini morda jasneje, morda sem tudi v zmoti, v vsakem slučaju pa prieakuiem, da se od mene izražena misel. kot cjobro mi- ^ljena smatra in mogoče tudi v sokolskih vrstah vzgojno uvažule. Za vsa razna naša prosvetna dru- stva smo si ustvarili na štaierskem krog l^tn 1908. svrore v ne- eloveških naporih. i* vojNKo m> odhaiali domačint, ki so rajo poginili v arnavtski pustinji, kot pa da bi živeli v avstrijskonem.5keni ujet- ništvu. In v teh hudih časih stari kralj svo- jega naroda ni zapustil. Vse gorje onih strašnih dni je preži- vel s svojim narodom, povsod bodril, o- ¦pominjal ter tolažil, čeS zopet se yrncmoj Zavit v velik plašč. qprt na paličo, stopal je kralj s svojo vojsko Po divjih albanskih gorah ter odklanjal vsako u- dobnost. Takrat .je dobila oseba kralja Petra nadčloveško božanstvenci obHko. Ves narod je trdno prcDiican prK':a- koval, da se kralj Petar zmagoslavno zopet vrne v domovino. In res: čudo se je izvrSilo. ^elezna volia kraÜcva in njen vpliv na ostanke srbske voiske so delo- vale kot zdravilo: na otoku mrtvih Krfu se je iz ostankov nekdanje srbske vojska Todila nova armada, ki je nrebüa solun- sko. fronto in v divnem poletu zdru/ila skoro ves troimen narod v eni mogo^ni državi. Sivemu kralju se je izpolnila srčna ždja, dosegel je svoj živltcniski cilj: vi- ciel je razpadati silno voisko sovražiii- kov, videl mlado Jugoslavijo. ki \t yl krvi nili društev na Štajerskem in Koroškeni« s sedežcm v Celju. Vojska in že pred- vojna stagnaeija je napravila tudi tu svoj konec, žaspala je zvcza, in zaspala so tudi poveeini vsa v Zvezi völanjena dru- stva po deželi. Po prevratu smo šli za o- življenjem Zvczc in društev. iispehov ni bilo mnogo, ker je vse delo. torcj tudi to zvczano z ogromninii denarnimi zrtv'ami za voznjc in druge izdatke, ki so neizo- gibni. Fn nc prikrivajino si, tudi na nas vse, ki smo nekda.i iineli ectndi revcži kakor dancs, za nedelio ali nraznik 5 ali 10 krön na razpolago za pot na deželo za predavanje v društvih. je leglo mno- go one tcžkc povojnc bokzni. da danes za to ninuvmo ne časa ne denarja, ker ni- niamo zato potrebne moraine volje. Re- snica. ki velja za uns v mestih. vclja za vas inteligente po dcžcli med narodom v ravno isti meri. če ue v še liujši. Prenos sedeža Zveze iz Celia v Ljubljano, nasse vseučilisko mesto. ki je v vseh raznih učiliščih. uradih in iustitu- cijali prenasicena mladc slovenske inte- ligence, ni do danes prinesel prav nika- kega življenja in dela. Zveza kulturnih društev v Ljübljani kot eentrala za vse slovenske. pokrajinc nc dela. Mi vsi pri- eakujemo in zahtevamo iz centrale in- cijativnosti. Uverjen: smo. da se mora- jo 7A\ kulturno delo dati tudi sredstVa. ki isto omogočijp ali podprejo. Mi vidimo da imnio dancs nasi Iju- dh tako v kmetijstvu kakor v obrti, tr- govini in v prostih poklicili dovolj denaf- ja, tega ničvrediiega denaria kakor pra- vijo tisti, ki ga. imajo obilo. za žlvlicnske potrcbščine in tudi za pretirano zaprav- ljünje. Nisem tujcc po.dežeii. Po na5ih hi- šah, zato mirno trdim, da se nri nas nlč ne cita, ne knjig ne časopisov. Ali fe slo- venska knjiga, leposlovna in znanstvena res samo sport slovenskega uradnika. kJ ga drago plačuje, čita in cuva sebi in svojim otrokom. Kje je še čas. ko bo naš razumni slovenski kniet, obrtnik in dda- vec čital knjis:c, potreboval JtnjJg-e in Hl v svojem dornn , kojenni ie vstvaril Wa- gostanie ali pa tudi samo trdo cksisteri- ! co, za kojo sc mora dnevno borfff, sam I kupoval knjiffe in si osnova! domačo j knjižnico, ki iic bo romafa na zaprašeno | podstresje ali celo drugam. ka'kor se go- • di ič dolgo \et mohorjevim kn.ügam. To i je še velika pesem na5c prihodnjosti, in j tisti slovenski duševni velikanl, ki vedo j toliko slavnega o samo-slovenski knltu- ; ri našega naroda so poklicani. na tem po- j lju mnogo mnogo dati. ' in Tobstva zrasla ter dočakal dan, kö je bila sprejeta v novi domovini nrva usta- va. Bratje in sestre! vzor mož nain je 1 vsem ter naj o.stane spomin vzora našim | potomeem. j V mladih letih stavlieno nalogo .te ne- [ izprosno izvrševal. i Kralj Petar nam »asno kaže, kaj pre- more tudi v najbolj obupnih trenotkih je- klena volja. Celo svoje živlienje posvetil je jednemu cilju: osvobojenju svojesa naroda, Vse muke in zapreke. ki so stale na potu temu ujedinjenjii, Je junaško in" inučeniško prenašal ter vedno podrcjcvaf svoje interese interesom naroda. Zato je doživcl dan, ko je bilo njegovo veliko delo kfonano s sijajnim uspehom ter sr }e z zmagoshvno vojsko vrnil v našo prestolico kot prvi kralj Srbov. Hrvatov in Slovencev. Kralj Petar ie veroval v moč svojega naroda. Spošroval ie svoj narod, r'azumcl njega potrebe ter bil ved- no z narodom solidaren. Tudi Sokolstvo veruje v moč našega naroda. In naj bo položaj še tako zamotan in nai bo nevar- nosti na vseh straneh še toliko, Sokol- stvo ne kloni duha. Za rudeče-belo-modrtmi rnejniki čn- ka stotisoče bratov naše rešitve. Strau 2. »-\J) V A D O ii A a Speeielno se dotaknem še najmlujsc panoge drtištvenega življeuja dramatič- nih drnštcv. Slovenskn igra ali glcdališka predstava jo bila in jc dcloma še danes pokg slovenskc pesnii 0110. kar sc v vscli društvih gojL &jer jc razvitejšc življc- nje, so 'nastali dranuttiČMii odscki ali tudi samostojna dramatiena društva. kojih program je izkljnčno prirejanje glcdališ- kili predstav. Na Slovenskcm iinaino da- ncs samo clvc poklicni gledališči ali bo- Ik samo dvc mesti s pokiicnim gledali- šecin: Ljubljano in Maribor. — Vsi osta- li kraji na Slovenskcm snio na\*ezani ati na pomoc teh.dveli mest ali na na svojc lastno delo. V tem dcjstvu ic za nas vse označen že tudi velevažen pomeii dra- maticnih društev, ki goje dramatiko. De- in vci ua tem polju v službi naroda strt> mite z-i izpopoluitvijo ne strašite se onili, ki s poMiilovanjem gledajo i/. neke iiami- šljeue umetniške višinc na vase clelo. prava gledališča boste vstvarili vi in ne oni. Kdor ve, kako rad poscča naš narnd na deželi glcdališke .predstave, s kako Ijubeznijo in razumevanjcm jih spremlja. ta b,o priznal knltnrno - vzgoino važnost tega dcia. Vsepovsodi pa nam še danes priman.ikiivL' prikladnih igcr '/.:\ manjso podeželne odre. o garde robi nc sun-inn niti govoriti. Zveza knltnrnih drustev jc poklica- na. da temu odpomore. ter tudi na tem polju prosvetncga dela prinaša pomoč in navodila. Za vsa prosvotna društva. najbolj pa še za dramatična pa jc strog drustveni red pogoj brez kojega ni življenja. Kam gincjo kn.iigc i/ knjižnic, kjc so vse raz- ne gledališke igre. ki ste jih imeli oli si jih izposodili in ne vrnili! To ic poglavjc za se, društvo ki tega reda ne zmore, ki ne umc čuvati in zbirati svojega arfuva, da more iz njega črpati, nc bo nikdar rc- i dno uspevalo in nieesar nomeniio. Slovenski kmetovalci v Srbiji. (naijc.i ! Približno ob pol VS. uri snio dospeli ! na vozovih iz Ljubičeva v Alcksandro- I vac, kjer nas ie navdušeno nozdravljaje Sprcjcla vclika množica tržauov in selja- kov ter šolska mladina, n;< čehi j\ dom.i- či pop-prota in xicitelistvo. Prisrciiemü pozdravn in dobrodošlici Dredsednika ofcčine je odzdravil naš koren.iak in ved- no pripravljcn govornik Metllčan Hajnk. nato pa sino posedli v prostorni dvorani za mize, kjer smo imeli »ručakc Pri rn- čakn je govoril naipreie kot velik idca- lis-.t prota Djordje Cvetko. tcc opisavšl tužno prtcklost Srbov. Hrvatov in Slo- venccv, izrazil iskreno veseiie nad dej- stvom, da smo scda.j no božji volji ujc- dinjeni v lastni državi. Naglašal k po- trebo sloge med troimenitn narodom, na- ročil pozdrave bratom Slovencem v njih ožji domovini in nam navdušcno napil. Naš spretni govornik g- Bnkovcc, jnnak s solunske fronte, je poveiičeval srbske junake. izrazuie jim našo hvalo za veli- ko delo osvobojenja, ter napil srbskim seljakoni. Qovortie so sc še drnge napit- rtice v narodnom. v^ninPMi in nptri.iof- skcm sniislu. : Nešteto skleuienih rok vidimo vsak ¦ dan, ki v divjem obupu ihtiio in prosijol »pridite, osvobodite nas«. I Naša dolžnost je, da sc pripruvljamo ! in ciclamo ncnmorno, molče in s stisnje- ; nimi zobmi, ila ujih prošnie nc bodo klic | vpijocega v pnščavi. Saj naš veliki osvoboditeli ni umrl, saj živi nesinrtno v vseh naših srcih. Njegov dnh nam daie moč ter nas vodi v lepšo bodočnost. Bratje in sestre! Na delo. im neumor- no delo! Naj tie mine dan, ko vsak izmed nas doprinese temelju naše »onosne in mogočne domovine svoi Dfispevek. Naj bo iiaša domovina vsak dan mogočnejSa in lep§a, naj tvori miren dom vsem nn- §im troimenim rojakoin. Naj pa bo tudi zbirati^uu uuc /^lcilc \ fiiic. ki jo šc rabimo, da oslobodimo j^e ucourešene naše brate! Kralj Petar je končal vcliko delo. [n mi mu obljiibljamo. da bodetnn delovali dalje v oni sincri, ki nam jo : ¦ "¦-••¦'• Žalost je velikä in obča. V tej veliki tugi nam ie utcha, da sledi kralju Petrti njesrov iimask? sin Aleksander, ki bo skupno s svojim naro- doni končal ponosno stavbo uicdirtjenja. Slava spotninu kratin Osvoboditeljf» in UjedinitcUa! Po »riičakiK nas jc ljube/;ni\ i jiop vodil v prostorno cerkev. zklai-.) ^T i>i- | zantinskem slogn. V to cerkev so Nunici \ in Madžari zapirali osnmliene srbske \ žrlve brez raziike spola in starosti. ier ! iili pnstili tu od gladn, mrax.a »»i trp'.ienja i nniirati. . . Tudi protov edini sin ij iz- | dilinil v tej cerkvi. Naravuo. d.i so jo v:\- j slitljivi prota (pri nas žiipnik) pri ton : pripovedovanju raztnžil . . • •'¦•i cerkvi- ' jo snio videli \-ojno grobišče. kior si^;. ve- i čno spanje okoli 150 v ljntili bovbali Mkaj ; in v okolici padlili Srbov. Nome«.--.- in ! i Madžarov: nekateri grobovi so !>os nnc- I zni. drngi skupni po 3 — 6. Padiii1; Sr- j bem je sprcgovoi"il globokočnino \ ;i ik', .-i ii:irn;!ilfi i"Oi"ke\'. (!:' \"/>- ; ,-nikv.-. !;i ¦ . nun».!.., v.,1 ><-: VI lie.... .% i Cfi SVOiUl pt.^iv.- j dov, pod svoje okrilje. Po patrijarlioxcni odgovoru sc je izvrsil s kandiuaiom Pa- | vlikom kanonski proccs. na kar so zbra- ni škofje izvoli'.i Pavlika. Ow Farskega in ; Parika za prve čcškc pravoslavne cpi- j skope. Skof Pa silk se y: podal i.a to v fru- skogorske samostane in ie v sainostanu I Knisedo'u opravil predpisane obrede ter sprejel rcuovnisko-skofovsko in;e Oo- razd. Due 24. tin. se je vrnil episkop Cio- razd Pavlik v spreinstvn patrijarha l^i- mitrija in drugih v Beograd. Na kolodvo- j ru je bil slavnostni sprejem. ki so mu pri- sostvovali beograjska duhovščina, za- stopniki vlade, obchie, ceškega poslau- i stva in tisočglava nmožica; doslece Ce- li€ je množica burno pozdravliala. Raz- vila se je procesija s križem sv. Cirila in j Metodain belo zastavo na čelu. kot znak veselja iiad ujedinjenjem čcške in jugo- slovanske pravoslavne cerkve. Pohod ic šel v saborno cerkev kjer ie bilo svečano blagodarenje. Episkop üorazd jc priso- stvoval dopoldne 24. tm. parastosu za kiaijem Pctrom Osvoboditeijem. popold- ne pa ie patrijarh Dimitriie izvršil sveCa- nostno »narečenje«, s člm ie naznanil zbranim lnnožicam, da je Arhiierejski sa- bor izbral M. Pavlika za cpiskopa. ki bo vodil olomuško pravoslavno eparhijo pod imenom Gorazd. Dne 25. se ie vršilo slo- vesno posve^čenje episkopa Oorazda. Vladika Qorazd ostane še nefcaj dni v Beogradu, da prouei razmere v pravo- slavni cerkvi ter se poda na to z cpisko- pom Dositejem v Prago. kjer bo posvetil episkopa dr, Farskcga in Pafika, katerih prvi sprejmas scdaj se nam ic ruščini lahko prinčiti. ker irnamo med seboi obilo ruskih inteiigcntov, ka- tcri nam pojdeio v tei stvari kai ra-d5 na rok«.'. Ne zamudimo Drenjfndno priliko! .!. T.uznHc. PdlitiLvie vesti. Kralj Aleksander ie popolnoma j okrevai ter se ie 29. tm. že lahko zo- i pet sprehajal po Parizu. I Volitev ijuWianskega župana. Due 28. septcmbra ob 5. uri popoldnc st-stal se je občinski odbor stoluega inesta Lju- bljane, da si izvoli ponovno župana, ker vlada iz znanih vzrokov ni mogla pre.d- ložiti g. Pcska v potrditcv. Seio je otvoril naistarejši obcinski odbornik a- ^g^9,f konstatiral. da jc navzočih A2 občinskili odbornikov in proglasil sklcP^ost l>,ie- noval je overovatelje /ai>isnlka in skruti- natorje ter prebral neka.i razPisov pokra- jiiiske vlade glede razvehavknja komu- nisticnih mandatov, nepotrdilve Peska. potem dopis vlade o odložitvi Peskovega mandata. Obcinski svet Jc vzel odpoved na znanje. Na to socialistijčni obč. odbor- nik Kocmur poda v iinenu združenih ob- činskih odbornikov SLS. NSS in JSDS protestno izjavo proti krSitvi samoupra- ve mesta Ljubljanc s strani vlade in pri- pomni. da bodo omenjene strauke delo- vale na korist .mestnc občinc. — Po tem se je prešlo k volitvani župana. Pri prvi volitvi je dobil dr. Triller (JDS) 18 gla- sov, dr. Jamar (NSS) pa 22 glasov; 2 ^(asovnici sta bili prazni. Dr. Tamav ^e ie Stev. 1H. »NOVA DOHA« Strana /alivaiil /:<\ ^iiui.uin.it.1 K-r odkloui] 5>psejein incsia župaiia. Ker so se navzoči izjavili nn vprašanje predsednika. ali se naj viši takoj druga volitev. zadovolinim, se je ta izvršila. Pfl drugi volltvi ie dobil dr- Triller (JDS) 18, dr. Pcrič (sociialist) 21, .leglic (klerikalee) 1 fflas. Ker nobeden kandidat ni dobil večme, se ie vršilo dru- go glasovanje, pri katerem ie dobil dr. Triller (JDS) 19. dr. Perič (JSDS) pa 23 Klasov. Tako je dobila naša prestolica, bela Ljubljana po njenih prejšniih velikih županih Hribarju in dr. Tavcariu sedaj socijalnega demokrata odvetnika dr. Lju- devita tPeriča za župana. Dr. Perič se jc zahvalil za zaupanje in izjavil, da sprejmc župaiisko inesto ter se odpovedal podžu- panstvii. Občinski svctnik Kremžar prcd- laga takojšnjo izvolitcv podžtipana, kar se soglasno sprejme. Oddanih je bilo 42 glasovnic, med temi 19 praznih, 22 za Josipa Ambrožiča (NSS) in Rupnika (NSS) 1 glas. Ambrožič je izjavil, da iz- volitev podzupanom sprejme. na kar se je seja po poteku ene lire zakljnčiki. Boj med socijalisti in fašlsti. Iz Rima dohaja vest, da je bil socijalistioni posla- nec Di. Vagno v Milanu, kjer je iniel shod ustreljen. Di. Vagno je čakal na vlak. med tern je padlo par strelov. ki jo ranilo dva moška, cno ženo in Di. Vagna. Kro gla mil je obtičala v ledjn. Odpcljali so an takoj v Bari, kjor je podlegd rani- Delav- ci so proglasili takoj stavko. ki se je raz- širila po celem mcslu in orovinci ter za- segla tudi provinco Lecchc. Ündstvo je ogorčeno nad tolovajstvom. časopisje obsoja ostro uboj. Preiskava ic dognala, da so atentat povzročili fašisti, akoravno so vrgli še povrh boinbo, da bi izbrisali sled za seboj. Govori se. da bo zastopal parlament pri pogrebn njegov predsed- sednik de Nicola. --¦¦ Radi uboja je prišlo v Orta Nuova do spopada med fašisti in socijalisti pri čcmur .ie bilo - mrtvih in 1!S ranjenih. Sankcije proti Nemciji ukinjleiie. Ka- kor sc iz Pariza doznava. je francoski ministrski predscdnik .kot predsednik vr- hovnega sveta izročil 28. m. in. neniškc- mu poslaniku noto, v kateri naznanja, da se gospodarske sankcijc proti Nemeiji 30. septernbra nkinejo. Zadnja uinerlška vojiiu ladia, torped- ni rušilec št. 355, je odplula due 28. mm. iz Jadranskega morja ter se nodala proli Carigradu, kjer se zbira aincrisko bro- dovje, ki se je naliajalo v Sredozemskem morjn. Zapadna Madžarska oroklamira sa- diostojnost. Dne 28. m. m. ie proglasil bivfii madžarski ministrski nreds^dnik Friedrich samostojnost Zapadne Mad- žarske države. Izdal k na l.iudstvo pro. glas. da se je morala Ogrska vsled prisi- ljenega mini odreči suv^renosti tcga dda države, pač pa je prevzel vlado deželni brambni svet ter bo vodil upravo (lrzavc iiaprej. Friedrich je izjavil. da ic s pro- glasom sainostojnosti sklenil brambni svet, da bo vsakogar. ki bi upal presto- piti meje te države, kratkomalo ustrclil. Na meji proti Avstriji okrog Brucka ob LItvl se sliSi po noči strclianje in y: bilo več prask z madžarskimi tolpjimi. ki pre- stopajo ineio. AlDaniJa in nafte meje 1 uan^ka vlada jo odredila mobiliz;scijo in sprav- lja četo na naSe meje, kjer krSi de- markacijo. Naša vlada je vsled tega ojačila čete na meji. Pri Kardu in Reči so imeli Albanci tudi topove in so ime- ii v borbi od 20. do 24 m. m. 130 rnrtvih. V alLanski vojski se nabajajo posebno'jpri topniStvu izveEbani Ijudje, kar daje povod |sumnji, da so to tn|i Castniki. Nov konzulal. Ministrski svet je sklenil ustanoviti v Oradcu redni kra!|. konzulat, ter je imenoval za konzula v Oradcu g. Vladirnira Budlsavijeviča. Mariborske novice. Ziet zadrugarjev v Marlbor. Ko- kor smo že javili, polete srbski hrvat- ski in slovenski zadrugarji, ki so zbrani na kongresu v Ljubljani, jutri (v ne- deljo) v Maribor. Pozivamo vse naše bližnje in daljne zadruge, da se ude k'zs tc{4a izieta v kolikor mogoče čast- nem Števiiu, da pozdravijo svojg srbske i,i lirvatske brate, ki prihajajo k nam, da si ogledajo nažo severnö postojan- ko. NaSa dolznost je, da te naSe brate pozdravimo kar naj!ep§0 tor jim pri- pravimo par vesolih ur med nami, kar nam gotovo ne bo v Skodo, ampak veiiko korist, na§ini bratom bo pa ostal dober vtis, ki bo rodil §e tesnej- §e zdmJtonje. Velik vojaäko - sokoJ»M od častitljivim praporom Celj. pevskega dništva, ki bodi odslej skupno in cdino torišče celjske pevske kuiture za vsc slojc našcga meščanstva. Na Vas, pevci in pevke, je ležeče. da s polno.šte- vilnim pristopoin in'z rednfm obiskova- niem pevskih vaj omogočite. da bo jURO- slovensko Celje v kratkem lahko nastopi* lo s takšnim pevskim zborom. čegar a- kordi bodo zadoueli daleč po širni naši domovini iov. Presenttila nas je vest, da se je predseJnik poštnih organi- zacij «¦. Urbančič udeležil pred krarkim nekega izkijučno izzivalnaga strankar- skega sprejevna. Sicer nam je pri agilnem predsedniku vse cno, kakega političnega naziranja je ta naš vsakokratni predsed- nik stanovske organizacije. a zlorabljati v strankarske namene se ne pustimo nik- dar! To si naj zapomni g. Urbančič 'cn- krat za vselej ali, kar je še v naš stanov- ski dobrobit boljšc, da izvaja konsekven- ce. Ako pa tega ne stori, potem vemo, da mu jc strankarstvo več kakor naši sta- novski intcresi, no, v tern slucaju ne po- trebujemo sploh nobene »Zvez.?«. Nismo vsi tako ncimini, kakor si to menda eno- stavno g. predsednik predstavlja! Gozdni požar. Včeraj v petek kmalu popoldne je začel goreti gozd na Pcčov- niku od jiižne strani. Požar se k Intro ši- ril čez rt na sevcrno stran. Skoda je vcli- ka. Povod požarn sc ob čfisn. ko to piS-j- ino, ni znan. svU'Stca hfani.jjica Ce.ljska je podpi?nla 1.000.000 kron državnega ¦posojila. Pri Zadružni Zvezl v Celju se ie podpisalo skupno K 763.200'— 7% državnega investicijskega posejila. Slav, trg. društvo v Celju opo- zarja na dne 1. tin. vrSeči se občni zbor. (Olej inserat). JaponbkJ večer v dvorani Untona v prospch olepševalnemu druStvu v Celju obeta biti nekaj i/rednega, kar Celje še ni videlo. Poleg že omenje nega programa opozarjamo, da nastopi ruski dramaturg Sergej Psvlov. Društvo slovenskib odvetnišklh in nutar^kih uradnlkov v Celju na- znanja, da se vrši redni občni zbor v nedeljo due 2. oktobra 192! ob 9. uri dopoldne v noiem "Balkan« v Celiu s siedečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo društvenega vodbtva. 3. volitev novega odbora. 4. Mezdno gibanje z czirom na rastočo draginjo. 5. Starostno zavarovanje. 6. Püi'ocilo o delovanju odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, oso- bito o ustanovilvi odvetniških in no- tarskih zbornic in o izdajanju stanov- skega glasila, poroča delegat iz Mari- bora. 7. Slučajnosti. Samostojni pred- logi se morajo pred občnim zborom pismeno javiti društvenemu vodstvu. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se tega občnega zbora točno in si- gurno udeleži. Ustanovitev »Llge proti tuber- kulozi-sekcija Celje«. Na sestanku, ki se je vršil dne 29. tm. zvečer v mali dvorani Nar. doma, se je ustanovila za celjski okrai sekcija lige. Po po- zdravnem nagovoiu g, dr. Schwaba je g. docent dr. Matko orisal zgodovino tuberkuloze, njene nevarnosti za narod kakor za posameznika, nakar je pre- Šel na sredstva za pobijanje tega ne- varnega sovra nika čioveStva- Podal nam je jasno sliko o napravab, ki so jih v to že podvzele razn.e druge dr- žave predvsem z ustanovitvijo lige za pobijanje tuberkulož.e. Nato je obširno obrazložil pomen in naloge lige, ki naj se ustanovi tudi pri nas. Ustanavljala bo dispanzerje in bolnice, izdajala to- zadevne brošure in poučevala Ijudstvo kako naj se tuberkuloze brani in kako naj jo zatsra. Vse to pa zahteva o- &romnih stroSkov in zato nam je g. predavatelj podal tudi način, kako naj se to človekoljubno delo grnotno izve- de. Koncno se je sestavil provizomi odbor sledečrt : predsednik g. vlad. ss/et. dr. L. Žužek, podpredsedniKa gg. dr. Sch\v:rostorih Narodnega dorru. Za dobra jedilrv m piiačo je preskibljeuo. Vatüp- iima prosta. P.ostovoiine darove se hvalcžno spiejema, ker čisu dobiček ie iiarncnjen v podporo oboielirn čianom ^on uiiKiiovanega Uruštva. Sviwl bode tamburaški zbor Bratstva, K obilni udeJe^öf vabi odbor. Stavbena podjetnost. Znano je, da se pt> vseh delih naše domovin-e mnogo več zida, ko pri nas. Vsem predniači naša prestolica Beograd, kjer se ie že letos mrzJično stavilo, za prihodnie leto pa ie prijavljeno okrox 4000 prošenj za zgrad- bo novih his. Tudi v Zagrebu se je letos mnogo zidalo, celo Ljubljana .ie storila letos že nekaj malega. V Cel.iu in celem celjskem stanovanjskem okolišu pa vse tozadevno delo počiva, ako izvzamemo Pertinačevo in Westenovo stanovanjsko liišo. Kje tiče vzroki? Pri nas ni denarja, stavbena podjetnost pa ie ovirana tudi vsled tega, ker hiše ničesar ne nesejo, niti toliko ne, da bi se jih moglo vzdrže- vati v dobrem staniu. fVlestno gledališče v Celju. Dramatlčno društvo pripravlja novi- tcto »Androklus in lev«, spisal Shaw, prevedel Oton Zupančič. Opozarjamo že danes celjsko občinstvo na to lepo rim- sko komedijo, kjer nastopi 30 igralcev v rimskih kostinnih. Igra se uprizori pri- hodnji teden. Prosveta. Vse podružnlce Jugoslovauske Ma- tlce proslmo, naj v svojem področju zbi- rajo obrabljene znamke. Dobro organi- zirana zbirka znamk bo donašala izdat- nih svot in ji odprla nov vir dohodkov, ki ne zahteva nikakih žrtev in Ie malen- kosten trud. Zbirajo se lahko znamke s kuvertami vred, kar bi bilo še boljše, ker se na ta način dobe znamke neposkodo- vane. Vsaka podružnica dobi uoteni ved- no lahko par žensk in otrok, ki ji od časa do časa znamke izrežeio in sicer tako, da ostanejo zobčki nedotaknieni. Znam- Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 114 ke je poslati nato pokraiinskemu odbo- ru v Ljubljani. Podružnicam bo ta akeija gotovo dobro došla, ker na ta način lah- ko razširijo svojo propagaudo v vse slo- je in stranke in zaneseio zanimanje za Jugoslovansko Matico tudi v kraie. k.icr ga dosedaj ni bilo. Ing. Jaroslav Foersier: Ojaeen be. ton, I. del. Založila Jugoslovansku knji- garna v Ljubljani (Znanstveiia knjižnica, 2. zvczek). Cena 48 K. Pricnjüce delo je zopet poinnožilo našo tako skroninu do- niačo tehnično litcraluro in postavilo nov mejnik na še neizmemo dolgi poti iz od- visnosti tuje kujiževnosti na polju telinike do asamosvojitve, katere gotovo se v de- setletjih ne bomo dosegli in katere v po- polnem obsegu nikdar doseči ne moremo in nc sniemo; kajti nikakor ne smemo o- stati brez interesa za tchniko in nj:iio- litcraturo, ki se goji izven inei naše dr- žave. Vsekakor pa moramo jugosloven- ski tehniki stremiti za tern, da obogatimo, •-ČC moremo moinentano o bogastvu sploh govoriti — našo litcraturo pred- vscm z onimi deli, ki so za doniaCo pruk- ticno uporabo, t. j. za stavbno obrt in na- so industrijo, neobhodno potrebna. Ta cilj je zasledoval tudi avtor v.svoji kujigi o ojačenein betonn. Saj je ojačeni beton danes oni način gradbe, ki si osvaja ved- lio bolj in bolj razne stavbne konstruk- cije. Da ni teorija armiranega betona ena izmed najenostavnciših, to ve.pao oni, ki se je s tem podrobneje bavil. Vendar je avtor s premišljeno razlago suravü celo siiov v enostavno in pregledno obliko, s tem da je obravnaval Po vrsii ploščo, (ram, rebrasto ploščo in slope v takšuem obsegu, v kakršnern rabi to ?ieobhodno vsak stavbni telmik. Tudi najtežji točki dimenzioniranja, namreč izračunavanjc streinc-ii in zakrivljenja armature, sta ob- delani-v tako jasui obiiki, da sta dostopni vsakomur, ki pozna vsaj osnovne pojnie stavbne mehanike. Izračunani zgle.:li, 20 po Številu, zajetr iz stavbne prakse, bodo gotovo vsakemu, ki se nkvarja s projek- tiranjem armiranega betona, dobri vod- niki. Z ozirom na to ne bi smelo prieuiuce delo manjkati na mizi nobenega stavbne- ga projektanta. Ravno tako dajejo pride- jane najvažnejše točke pvedpisa bivšega avstr. ministrstva za javna delu z due 15. junija 1911 še posebno vrednost. Da je avtor v svojem dclu ustvarij limogo no- vih tcliničnih izrazov in s tern obogatil naSo lelmieno tcrminologijo, ie sanio ob sebi umevno; saj je >-— kakor vse kaže — izdajajije strokovnili knjig cdina pot, po katcri pridemo res enkrat do popoine ler- minologije. — Z napetostjo pričakujemo napovedancga II. in III. dela. ki gotovo ne bosta glede skrbne obdelave zaostaja- la za izdanini delom. L. N. Dr. Ivan Prijateü: FrcdUodniki In idejni utemcljitcUi ruskega realiznia. (Po- ta in ciiji. 7 — 9 zvezek). lzdala »Tiskov- na zadruga«. Cena inch, vcz. K 90.--, po pošti K 6.— več. V tej kiijigi, obsegajoei 26 tiskanih pol (414 strani), opisuie p.isa- telj prehod romantikc k realizinu v miš- Ijenju, v umetnosti in socialncm življe- nju ruskega naroda- SredisCe razprave tvorijo znamenita štiridesela leta, v ka- icrih ima svoje koreninc danainja Ru- sija. Delo je zasnovano tako, da stoji na treli vogelnih kamenih na üogolju, od ka- terega izvaja svoj rodovnik moderni rtiski unietnik, na Bjclinsketn. occtu'ruskc kritike in na rtercenu, kater^ga Sinatra vsak Rus za idejnega roditelia novega ruskega človcka, zlasti z ozirom na nje- gova socialna iskanja. Kdoi hoče spo- znati ruskega duha, vseobsežncga r«- eeptorja svetovnih idei iii inlaclostno- smelega graditelja novih diišcvnili in so- eialnili stavb za vse človeštvo. bo nasel v tem delu zauesljiveo;a vodnika. ki mu bo osvctil marsikatoro pot v ruskcm dušev- nem labirintu. Knjiga, postaia na podla- gi malone dvajsetletnega študija ruske literature in na osnovi poUlriigoletnega ¦osebnegu opazovanja ruskih razmer na lieu mesta, je edini pojav te vrste v naši znanstveni literaturi in je napisan tako, da jo bo lahko razumel vsak naš intcli- gent. »Tiskovna zadruga se ni ustrašila velikih stroškov zvczanjh z izclajo te knjige, kateri je dala tudi lično vnanjo o- premo. Knjiga se naroča pvi »Tiskovni zadrugi« v Ljubljaui, PreScrnova ulica. nasproti Qtevne pošte. VojaŠki pustiarji. Na čuden iia- čin pojmujejo avstrijski vo;aki cii^C!-* pliiio. Minnli poudoljck bi bi!a morala oditi iz Celovca ena stotnija neiusko- avstrijskili »vojakov« na Ogrs-ko, ju- naki pa so se spuntali, pometali orožje vstran in pretepli svoje častnike. Slična p^ro^ila priliajajo tudi u gornje ßta- jer>ke. Zanfmlvo za zdravnilve, Praški zdravnik dr. Kramer priobčuje üuden Siučaj operacije melan ho 1 ika. 59-letni rnož je line! dolga leta čudne misli in je bil vedno pobit ...... nilcdo ga ni mogel ozdraviti od mehalonije. Konečno so poskusili z operacijo po Steinachovem sistemu in posrečilo se je. Mož je dva mcseca po operaciji popolnoma ozdravel. Imunovanje. Za ravnatelja žen- skega učiteljiSča v Ljubljani ^ nnr-no- van profesor g. dr. Orel. Novi zakonski na nacii se ://r- šuje v iiiiniÄtrstvit pravde o civilno- sodnem postopanju. V komisiji je tudi ntiš rojak dr. Olip. Pri sestavi enotnega trgovskega zakona socleluje tudi Sla- ve M'T dr. Sls'orl. Nlžia sola Vo]ne Akademi.ie. Upr;i\ - nik Vojne Akademije objavlia z depešo od 23. tm., da se novim kandidatoni ni^jc sole Vojne Akademije. kateri bi niorali 30. septembra tl. stopiti v 1. letnik, n;i- svop preloži do 31. oktobra tl. 20/0 priznanlce se v kratkeni izpla- čajo. Okrajno glavarstvo v Celiu nam poroča: Qospod generalni direkt«n: dr- žavnih dolgov Jovauov'.c je izjavil Slo- venskemu konzorciju za državno inve- sticijsko posojilo na konferenvi dne 19. tni., da se bode 20%, ki se jih ie pri kolc- kovanju starih bankovcev odtegnilo. ?-.' \ kratkem izplačalo. Pas.U kontumac, kateri ie bil v Ljub- ljani proglašen 4. februarja in 4. junija tl., je bil z 22. septembrom ukinien. Kaj pa v Celju? Zadosčenje narodncinu mučeniku. Znano jc, da je bil dne 15. avgusta 1915 nstreljen po avstrijskem voiaškem pro- kern sodu gostilničar Ivan Brence \z Do- vjega. Leta 1920 obnovljen proces je iz- kazal nedolžnost te žrtve. Po nedolžneui ustreljeni Brence si je želel. da ga no pu- stijo svojci ležati na »Sulicni , baiar.jü-, kjer ga je zagi'ebla avstrijska vojn;i fmi- ja. .— Dn« 3. tt-n. bodo preptM1 žrtve narodnc zavesti sveC1;¦• kjer ga poloiiio v grob poleg njegove. že- iie, ki je med tem vsled žalosti ismrla- S tcm bodo njegovi sorodniki izpolnüi po- slednjo željo narodnega mučcnika in mu dali zadoščenjc za krivico. ki vra ''•¦ ^0'1- tola. Licitacija tobačnili zalog. Up:u\a dr- žavriih monopolov objavija, da bo dne 20. oktobra letos ofertalna Hcitacija, na kateri se bo oddajala v na.iein pravica prodaje tobačnih izdelkov na debelo (to- bačne zaloge) po okrugih. župunijali in prodajnih okoliših v vse.i kraüevhii za dobo dveh let, t. i. od due I. ianuar.ni 1922 do vštetega dne 31. decembra \923. Ponudbe, ki se javno otvorijo due 20. ok- tobra 1921 ob 11., se do tega dne iahko vložc za Slovenijo v pisarni tobaene tvornice v Ljubljani. Pozneie viožene ponudbe se ne bodo upoštevale. Kavcijc se" polaga 5% od letne porabe, označene v licitacijskih pogojih, in se kaveije spre- jemajo do vštetega dne 19. oktohra, pn- nudbe pa do vstctcgü dne 20. oktobra 1921 ob 11. Pogoji z gollcami za ponudbe vred se dobivajo za Slovenijo \' pisavii ljubljanske tobaene tvnrnice. Narodno gospodarst vo. POLOŽAJ NAŠE ZELE/Nr INDUSTRIE. Kriza železne industrije io pri na-, druge vrste kot v ostalih dežclah, v ka- terih je ta industrija bolj razvrtu. Drngi so razlogi krize pri nas, a drngi y ostalih dcželah. Posledice pa so isfce: ograniče- nje proizvodov in odpuščanie delavcev. Inozemska industrijska podjetja trpe vsled velike produkciie in ustavljaio delo, da razpečajo in rešijo svoie produkte. Pri nas ni tako. Pri nas ni govora o hi- perprodukciji, ni govora o skladisčili, pol- nih domačega blaga. Nasprotno, vsa ua- Sa podjetja producirajo nuiogo inanj, ne- go nam je treba. Pa tudi pri tej mali pro- dukciji se odpuščajo delavci (Zenica in Ravne) all pa se poroča, da se bo to mo- ralo učiniti tudi drugod (store in .leseni- ee). Inozemska podjetja bodo Di-ctrpela to krizo, in ko bodo njih proizvodi izCrpani, bodo zopet pričela delati « polno paro. Pri nas bo temu težje odpoinočl, kriza bo na na§a podjetja delovala tcžje in bo prišla v položaj, iz katerega se bo težko rešiti. l^o vojni ie našim podjelnlkoni pri- manjkovalo premoga. bakra. magnezita in surovega železa. Vse to se je moglo tčžko dobiti in inoralo drago plaCati. Dc- lavske place pa so močno naiasle, kljub temu, da jc produkcija padla kar za SO procentov, tvornice pa so zaposlile go- tovo toliko moči kot pred vojro. Tako so narasle tudi cene proizvodorn in do- hitela nas je tudi velika inozemska kon- kurenca. Ko je ta princsla svoje blago cenejše od našega na svetovni trg, se jc položaj v nasih tvornicah znaino poslab- 5al. Zahtevale so nižjo carino: ta je uve- dena, ali inozemska konkurenca se ni niogla odstraniti s svetovnega trga. Zna- na je stvar, da močna .koukurenca ne gleda na momentaiii uspeli nego na boJo- čnost, ne. beži pred materijalnirni žrtva- mi, samo da pride na svoj raeini- Vsled tega bo nietala na trg svoje blago brez vsakega dobička, saino da nrisili nasprot- nika, da proda svoje blago v izgubo. Na- h\ železna industrija se niora boriti s konkurenco iz Avstrije, Nemči.ie in Ce- škoslovaške. Mora tri"»eti veiiko pomanj- kanje koksa in siirovin. mora vzdržaii posledice dragih dehveev. ki Ie malo pro- ducirajo. Potrebno jc. da zasiopniki ob- jasnijo jasno vladi ves položuj. da se od- vrne zlo, ki preti naSi zelezui inclustriii. (vJugoslov. borza«). »Automobilna prometna d. d.^v ima žc otvorjenih nekaj prog v Sloveniji in Prekmurju, nekatcre »a otvori sti tekom letošnje jeseni. in to zlasti: L.uibljana-Cc- Ije, Dol. Lendava - Mnrska Sobota > Po- tanci - Radenci - "Radgona - Maribor, Škofjaloka - Železniki. Novo inesto - Hro- 1 žice, Hrcžice - Bizeljsko - Podplat. Opozarjamo na današnji tozadevni insj- yri'A za podpis delnic tega podjctj'i. Posestnikoin gline (Hov?ce). Urail va\ pospesevanje obrti v Ljubljani napro^a v^c posestnike, na katcrih zemlj^cu se nrihaja finejša ilovica. da mu io sporc-ec i1] če le mogoče, dopošljejo o/iromr; ob priliki donesejo tudi manišo nmožino za v/orec. Na obrtni soli bo VS2 clopo.>lane ^¦!ine preizkusH ucik'lj za kcranüko njili y.pprabliivpsti. V intereKu vs; 'po^estntka Kline Je, da se radevolic oil/.ii- vc. da se more dognali kakov^t in mna- v.'na našili gliu, od katerih se da nu lahok način doseči lep zaslužek. posjebun. ako bi bile sposobne za izvoz. Zadoščeiije Italije rraiteiii. Pariz, 29. sept. Italiian.ski minister za zunanje zadeve Marchcse Delia Tor- ret ta Je izjavil francQskemu noslaniku v Rimu svoje ob?a!ovanic radi dop;odkov \- Ronetkali. Delitev Ooren.ie Sleziie. Berlin, 30. sept. »Deutsche Allgemei- ne Zeitung« poroča iz Rima. da se poro- ča iz Zencvc o rešitvi gornieslezijskeg.i vprašanja sledeee: Zadcva se bo rešila v i soboto (danes) takoj po zakliučku seje in sicer se bo sprejela angleška (cza, ki pri- soj» Pštino in Rybnyk Poliski. oslnli del Clornjc ^lcziie pa Nemčiii. Zapadna Madžarska. London, 29. sept. Reiitierjcv urad javlja: Poslaniška konferenca ie obvesti- la madžarsko vlado, da mora ista v snii- slu ultimata izprazniti in izročiti brtzpo- gojno Zapadno Madžarsko do 4. oktobra. Konferenca izjavlja, da ie izvedela, da Madžarska namerava mobilizirati nadalj- uili 20.000 mož in jc vlado obvestila, da tega nci noben nacin ne more c'opustiti. (Med tem je prehitel Friedrich antanto in proklamiral neodvisnost Zapadue Mad- žarskc, kakor poročaino to med politič- nimi vestnii. — Op. nr.) Razorozltcv. Ženeva, 29. sept, l^retja komisija za razorožitev podala je poročilo. v katerem pravi, da se razorožitev v Nemčiji in Ru- siji brez Zjedinjenih držav ne da i/peliati. ker velika pomorska sila AmerHce (o raz- nrožitev popolnonia onemogoča. Lastnica in izdajateiiica: Zvezna Uskarna v Celju. Urodnik: Vckoslav Splndler. Tisks: Zvezna tlsharna v Celju. Močan vajenec ata ipekar-^o, se takoj sprejmc v Oaberjih St. 20. 1037 2--1 Retika prilikal Posebno Iepo gospodarsko v Celju z cnonadätropno urejeno vilo z 8 so- baini, sadovnikom, vinogradom in goz- doni, z živino^ večjimi gospodarskimi pos'opji 11 oralov posestva, dohodnine zMJožno se tako] po ceni prcda. Vpra- 1039 šati v upravi terr.a lista. 3 1 ki je z dobritrt uspcliom dovrgila trg. Solo v Celju, prosi za sprejem v kaki pisarni v Celju ali okolici. Naslov pri 1040 vratarju hotela »Unions 1—1 |! j<> separalna in Uope!j v bai'.enu st^rejSo mot, popolnonia fzurj iio v tr^ovir.l z mešanini blagom sprejme: 3-1 Ji ?ft«y5a.) Voiitev predsednfka in aab)n. 7.) Premetnba pravü. 3.) SiuČajnostl. i—I Celje, dne 30. sept*rnbra 1921. IP(i»^Rlsed,ir»ik. Ker za dne 17e 9« t. 9. skUicam okb^nii xibo^ ni b 'ti sklep^en, sklcpa le-fa prii vsakema »tevilia Naznanjava slavnemu obcinstvü, da sva kupila znano veletrgrovino in pcsestvs? Oskar-ja Reitter v Sloven;«rradcu; katero bova ravno v »stih strokah vodlla, kakor s specerijo, žefeznino, rnantrfakturo fn deželnimi n^s5- ]l<' naprej, ter se nriporoiava siavnemu občinstvu. Oskar Reiffer nasi. Brata KOPAČ. Prcdne^a in krepkega licence iz poštene hi5e sprejme v tr^ovino •z meSanim blagcm Viktor Pilih, Ža- lec. Hrana in stanovanje v hi5i. 1008 3-3 Obi. konc. posredovalnica za promet ¦/, realitetami 148 50-36 Anton P. As jrsnsek Celje, Kraija Petra cesta St. 22. posreduje pri prodaji kakor tudi pri nakupu hlL, vil, graAčin, iem- Ijišč, industrij. podjetij itd. ve- st r.o in pod ugodnimi pogoji. WT J5L T ^2 C ^L J. OJdelek za socijalno skrb, invalidski odsck pokrajinske uprave za S/ovenijo, žeii nabaviti za invaliciske zavode : 120 kompletn.ih žele/nih (kovinastih) posteljnakov z žično mrežo, 120 tridelnih žimnic (360 komadov), 120 zslavnikov z žSmo polnjenih, 4 kompletne naprave za spalnice, zdravniSke inštrumente in opremo za .-"dravniške sobe za 4 invalidske zavode, desinfekcijske, cdnosno razkuževalne naprr.'/e za 4 invalidske zavode, higijenične naprave za 4 invalidske zavode ier večie množine de- sinfekcijskin, odnosno razkuževalnih sredstev in sicer fr anko Ljubljana. Pravilno koikovane pismene ponudbe, (ki naj bodo tudi zapečatene) z vzorci vred, odnosno z ilustrovanimi ceniki, naj se pošljejo na gori otnenjeni odsek Ljubljana, Št. Peterska vojaSnica) najkasneje do 10. oktobra 1921. V ponudbi je navesti v katerem roku (od dne naročila) se dobavi blag«. Odsek si pridržuje pravico, da sprejme izmed vposlanih ponudb eno, ali pa tudi veü. Obenem s ponudbo je vposlati tudi potrdilo za položeno varščino, k| znaša 10% od skupnega r.abavnega zneska. Fakture se poravnajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blapo pravilno prevzeto. 1034 1—1 Butomobilna prometna i i y LjubljanL Poziv k subskripciji delnic. Mini&tr&t\o dgovine !n irdustiije ^ovolilo je podpisanim bančnim zavooom z odlokom z dne 30. decembra 1920 St. 10. 148/20 ustanovitev delniške družbe pod imenom »Auto trobilr.a prcmetna 6. d.« s sedežcm v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati automobil»! promet križem Slovenije. Oružba je ustanovljena z osnovo delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepöm občnega zbora zviSati na 10.C0O.CCO K. Pri tern je stavilo ornenjeno mini- strstvo pogoj, da je z 02;:^n- - ¦ ^tfno koristr.ost podjetja dnti delniSK-o glavnico v javno subslcrfpcijo. V smislu tega odioka odciajcmo v javno sub^kripcijo do 25.000 delnic po K 400,— nominale. Nominaini znestk se n:ö:a takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma pla- čati. Vrhutega je plačati za. stroSke-"lasti za i/:d?jo delnic- po 40 K za vsako de[nico. Su bekrFpcija se vrSi csd I« do 15« okfoba 8921. » Prijave sprejemajo : Jadranska bar.ka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskemptna banka ¦¦.? pcdii\2rice ter Krediini zavod za trgovino in in- dustrijo v Ljubljani. Delnice bodo deležne čistega dobiüka od 1. januarja I922 dalje tei so oprem- Ijene s kuponi za leto 1922. Vsakemu subskribentu boa... .,.^;ja., -.avodi poudila v stevi'u subskribiranih delnic in 0 celokupncm vplačanem znesku. O dodelitvi de!nk ss bo subskribentom poročaJo. f3o dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrrtitvi potrdila 0 subskribiranih delnicah začasno potrdilo o Stevilu j(m dodeljenth defnic oziromapovračilo vplaCanih zneskov za subskribirane delnice, k» se jim ne bi dcde!i!e. Deinice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvj začasnega potrdila 0 dodeljenih delnicah. V srrislu § 12, pravti daje ra obenem 7.boru vsakih 25 delnic po 1 glas. lif,,-:if'T ^klicuietno usfjanovni občni zbor ki se vrSi w {etrtek, dne 27. oktobra 1921 ob 11. urf dopoldne. v prostorih cen- traie Jadrnnske banks v Ljubljan;, Selenbuigova ulica 7, 11. nadstropje s sledeCim dnevnim redom: 1.) sklepanje 0 ustanövitvi delniške družbe in 0 končnoveljavni ugo- tovitv? vsebine družblne pogodbe, kakor je le-taod dr?!ave odobrena; 2) volitev članov upravnega sveta; 3.) volitev čianov nadzorstva. V LJUBLJANi, dne 30. septembra 1921. 1033 2-1 JaöiramsBca banka. Ljubljanska kreditna banka. Slov. eskemptna banka Kreditn! zavod za trgov. Inindustrijo. Strati & .NOVA DOÜA« Stev. 114. POSOJILNICJt y OELJU ^¦* ^B Bm Bm Bm BB BB BM BB) 1* IB) ^B H BI BI Bl m H U bb SB H Bfll BE ME «ft Bi BE H K K U He M 01 H» H H H Ota *¦« m a> m* *¦* —" ^— — ^— ^ ¦¦» rbi m ¦¦ mm ¦¦ ¦« mm mm mm Mh ¦•¦ hb h«i w w» •¦• ¦» *• •» ^» «a« iv ¦¦ ¦¦ ¦¦ ¦¦ mm ¦¦ bb bb M Ba flfli BBB flfli m ak ¦¦ BI W> BE in Mft MP ¦¦ ¦¦ KB ^B ¦! Bl ¦ HI ¦ Bl VI 31 BX M Ustanovljena v lastni ||i||Sf|||||| VIAbUI Rezsrvni f^ndi in vpednost ieta 1S8O. p a I a Č i HHIIIIIIIII las V bWI last .ih hiä če/ K 75OCO.OOO. MtJll IldJbldiejMIl blüYeilbKlil Ueildllllli ZdVUUU«. OQCgES tekoči račun ter jih obrestuje najuyodneje. Daja poso|ila na menice, vknjlžbe in v tekočem računu. Oftvas*ja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- öCbiDjiaiini ska podjetja. ObavBja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. jQitiynBuDitQi 'vEllllBIBRRRBaillHIItiSiBnirilBllBaifldnKIIIBniRFCDr. S Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. \ dss^r«r.' * ceijH LÄSTNI DOMW Stift in poS «»d «to V^* »2 I oß Rexervnf zaklad 128.000 K. Rentnino in invalidski davek plača zadruga, he da bi ga. vlagateljcm zaračunala. 468—71 Kranilne vEogc: 2,000.000 f 3 mizarske pomočnike za pohiStvo se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Vprašati »mizarstvo s strojnjm obratom« Sv. Pavel-Prebold. 1010 4-4 Cnko posredovimie izuiji naitoencic in po leri cenab .HOMPilS' spediciisko podjelje, mformaciiska pis« v Celiu, RazSapa iiüca šl 11. Izurjcn deBavec za žaganje drv s cirk'.iarno žago, se pod ugodnimi pogoji sprejme. VpraSa 1029 se Ljubljanska cesta 14. 2—2 fpgovski pomocnik ali ppodsjolhB se SfBirejme tako|, ali s t nov. v trgovino mešanega blaga pri Florjan Gaj2ek-u v Loki pri Žusmu. Prednost imajo starejši, poSieni z dobrinvi spri- Cevafl \t\ da so dobri manoMkturisti. rtrana in stanovanje v hiSf. Plača po 1028 dogovoru. 2—2 Stavbeno In galan- tesi;sKo Kieparstvo ant. jolin uaiI. FpsnjD Qolzan Cclje, üralja Petra cesia 8 se priporoča xa izdelavo vsafcovratnih stAVbttnUi lUkj^AM^^^^i^tt^Al^dBHMl* Gene «nerne.Za lxvriena dola ee jamCl. Nagpobnc spomenihe Iz granif a, syenifa, marmorla in drugeR'a kamenja v najmoder- nejžih oblikah in najfinejši izpelja- vi dobite po najnižjih cenah pit KAMNOSEŠKI INDUSTRIJSKi DRUŽBl v Celjll. 966 10-10 CBNE ZMERNE! Tntpoviiif - »e prlporcca za - ' i»Rogobro}nl oblsK "; V zaftog! vse- siave so- •?¦ fPOSTRBŽEA T0ČNOU Priporoča se tvrdka Jos. Botejinc, Ljubljana Sv. Petpa nasip T, 1350 52-52 Tovarniška zaloga Sivalnih strojev in njih delov, ter potrebSčine za krojače, Cevljarjo in Sivilje na debelo in drobno. Suh® gobe, laneno seme in riruge deželne pride&ke kupuje gib ciajvlšji dnevm cam &pecerij8ka tr go win a Celje « PETEK & DRU@ * Celje Oglejte si itianuf akturne trgovino Celje - Gaberje št 16, nasprotl Yojasnici prestolonaslednika Aleksandra Priporoča &e vsem odjemalcem: na drobno in debalo. Dospela je velika mnozina inozemskega biaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in žensk« obleke, cefir, šifonin raznovrstno manufakturnoblago. delaYniea Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. | Specijaina' delavnica za popravila avtomobiiov in I'jlJLI—. ".. .--JL.U precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebäCin | Te^f, §t. 107. I l575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52-^1 ¦¦ -w^;'::*-;••-:- •¦ •> ^^^BOffilieSttteVaBBBMaBSMgBKITaäBBMBBMaB^T^EBBi^^ " " iaur»ax» in juvelip ¦»¦¦' ¦¦¦¦"¦i" ¦...... CELJE Glavnl trg 4, 55 -37 (prej Pacchlaffo). Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim | blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah 206 Zaloga cigaretnega papirja in. stročnic. 50-35 SUKNO pHstno Le&ko za moike in volae^. za Seaske obleke in i*azno Hnanufak- tupo ku^iferatli diä*eSctn »ga im.oortn po öudovito tsickih cenah santo w g veleirgtivin i in c-^xposilJaSsraici R. Slermeck h C&\l^« Jadranska \ Kia. I