2B1. Številka. Trst, v smlo 28. decembra 1898. Tečaj XXIII. 4 ,,Edinost" izhaja d t ali rut na dan. rH/.un ntrlelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih iu po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj. Narodnimi z»»šn : Oh« izilntiji na leto . . . gld, 21*— Za bmhio većerno izdanje . 12" — Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročh« brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. _ Na drobno se prodajajo v Trutu zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po A nvč.; ponedeljake z j titranje Številke po 8 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEM DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. N70. 4 nvč. v edinoatl Je mo«! OffUal se računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popuatoni. Poslana, osmrtnice in juvne zahvale, domači oglasi itd se računajo po pogodbi. j Vsi dopisi naj se p.iiiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo, i Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o|rlsse spre-jema uprimilStvn. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst. Tl-ednUtvo In tiskarn u se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I praviilStvo. od-I pravnistvo Iti sprejemanje tnsemto* v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Laatnik konsorcij li&ta „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Častiti našim n naročnikom! Prosimo častite svoje naročnike, da pravočasno obnove naročnino sa prihodnje Četrtletje, oziroma da poravnajo sastalo naročnino. Uprava „Edinosti". Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle vesti.) Dunaj 27. Finančni odsek je sprejel načrt /akonu o provizorični določitvi razmerja prispevkov k ukupnim državnim izdatkom in nespremenjen načrt zakona o nagodbcnem provizoriju. Dunaj 27. Neki list poroča, da je poslanec dr. Steinvrender načelniku nemške ljudske stranke Hofmann-VVellenhofu pisal pismo, v katerem javlja svoj izstop iz stranke. Pariz 27. Predsednik Fatire je danes podpisal dekret, s katerim se Con stan s imenuje poslanikom v Carigradu. Ravnatelj v ministerstvu za notranje stvari, J u s se r a u ti, je imenovan poslanikom v Kodanju. Loildoil 20. Reuterjeva pisarna poroča iz Pekinga: Podkralj Sze-Čuanski je Tsung-li-Ya-mcnu javil, da misijonarja, kateri je v ujetju tamošnjih nstašev, ni moči resiti s pogajanji in je prosil dovoljenja, da sme z vojaki napasti ustaše. Tsung-li-Yameu je zadevo predložil francoskemu poslaniku. Yoi'k 27. Pomorski urad je odredil potrebno, da se v porabo za ameriške vojne ladije V pristaniščih in na obrežjih atlantskega in tihega oceaua, kakor tudi pred Manilo iu na obrežju Hawai-a razdeli pol milijona ton premoga. Kal kuta 27. Po uradnih poročilih je kuga v okraju Bombaja iu v mestu Rangalore znatno odnehala minoli teden, med tem ko Be v predsed-ništvu Madras in v osrednjih pokrajunh še ni spremenilo ničesar. Balezen še razsaja v Mysori in v Heiderebadu. PODLISTEK. 20 BARON IVICA Spisal A. ŠENOA. Poslovenil Ve6eiUvoT. Treba reči, da so ti ljudje zaslužili pošteno svoj vsakdanji kruh; kar se jim je reklo, to so tudi storili, iu delali so brez prigovora. Čudno je gledal varuh Martin, opazivši pogorelea prvi pot. Nekako mu nista bila po volji, ali ko mu je mati pri čaši vina dokazala vse, rekel je tudi on, da je prav, da smo ju sprejeli, ker da je v hiši tako malo možkih glav, a Ivica da tako ne more biti vsemu kos. Zamalo sta bila Martin in Jeruej velika prijatelja. <*?esto sem opazoval izza grmovja, kako sta hodila skupaj, živo pogovarjajo se mej sabo. Ne edenkrat sem pomeril Jerneja ostrini očesom, k«) se je, poslovivši se z Martinom, vračal na dvorišče. O takih prilikah kakor da se je stresel, kakor da ga je moje oko ujelo, a nikoli se ni upal pogledati me pošteno. Čas je mineval, a pogorelea sta čepela še zmirom v hiši, a ni sledil o njiju odhodu. Vprašal sem mater, hoče-li že en- Slovenskim novinarjem. (M ugledne strani smo prejeli nastopni dopis: Majhen, zelo majhen ju narod slovenski, .letiva nas je nekaj nad jeden milijon duš. A poleg tega, da nas je tako malo, pritiskata hkratu na nas kar dva močna sovražnika, jeden od severa, drugi od juga. Se-li ubrani mali naš narodi? pred stokrat večini sovražnikom ? To vprašanje me muči, te minit mi pretresajo dušo, ko premotrujem položenje BVojega naroda. In takrat omahujem med upom in obupom, slednjič pa mi vendar pravi neki notranji čut, da se narod ubrani, ako bode je d in, ako bode ves narod kakor jeden mož odvračal silne navale. Koncem starega in začetkom novega leta je naša dolžnost, da premotrimo nekoliko naš položaj, treba je, da pregledamo bistrim očesom uaše bojne vrste, da pogledamo, kake so naše pozicije pred sovražnikom. Vsa naša narodna vojska bi morala biti v taboru »Zjedinjene Slovenije«, kajti jedino v tem taboru, v tej trdnjavi bila bi zado»vi močna, zadosti jaka, da bi vspešno odvračala sov raga. In je-li res vsa Slovenija v tem taboru? N'e, žalibog ne! Daleč smo od prepotrebnega uverjenja, da v naših bojnih vrstah smo potrebni — vsi! V prvi vrsti bi moralo slovensko novinstvo ! združevati naše bojne vrste, saj more novinar že po BVojem zares velikem poklicu najbolje poznati potrebe, ki jih narekujejo vsakdanji dogodki. Tem žalostneje je, da se naše slovensko novinstvo noče zavedati težke naloge, katero mu je naložil slovenski narod, naloge kažipota do zažoljenegu cilja. Na Koroškem ne sine Slovence niti dihati, na Štajerskem je malo boljše, na Primorskem je pa menda najslabše. Jedino na Kranjskem je nekoliko boljše, a kaj vidimo tam ? Slovenski narod na Kranjskem se je razcepil na vse polno skupin, frakcij; brat se bojuje zoper brata; v glavnem ta- krat odpraviti ta čudna gosta; odgovorila mi je, da je sc čas. No enkrat sem opazil na svoje čudo, da sta pogorelea odvrgla svoji sive haljine, pa oblekla čoho, obula Jopanke in prevesila torbo kakor mi. Kaj je to? In zopet sem vprašal mater, a ona je zdrgnila z rameni. Jaruej je delal manj, a vse je delal brez mojega znanja, a je za to več pil z mojo materjo. Ko je bilo nekoč romanje v Cučer, zapregel je Jarnej mojega zelenca, pa sprovedel mater na božjo pot. Hotel sem počiti od jeze, toda molčal sem. Kmalo bode svatba z Jagico, sem si mislil, materi seje I otelo na božjo pot. Naj ji Jbo. Zmonoj je govoril Jarnej vedno manje, ali gledal me je svobodnejc. A Rok — ta nesrečni Rok bil je dečko brez obzira. Jemal je Niku nov klobuk, suknjo in opanke, Jelico je ščipal in gladil, pa ko sem se vsled tega živo znesel na ničvrednežu, skočila je mati iz hiše kričaje: »Ti pusti Roka na miru, Niko in Jelica sta kriva. Šibe jima treba, šibe«. »Ne, pogorelee je kriv, mati!« »No čakaj, boš že videl pogorelea«, drla se je mati, razburjena od vina, »tudi tvoji buči se najde gospodar«. boru »Zjedinjene Slovenije« besni boj in ta boj se e zanesel celo do predstrai. Ali jo ob takih razmerah možno računati na zmago? Ne! Prej se nam je bati pogina. Poglejmo naše nasprotnike. Oni naj nam bodo v izgled v boju, ako hočemo, da pridemo do vspe-hov. Poglejmo v glavno glasilo primorskih Lahov in poglejmo potem v naša slovenska glasila ! Kedo je še čital v glavnem glasilu primorskih Lahov, v »II Piceolo«, o kakem napadu na Lahe, bodisi v Italiji, bodisi v Avstriji?! Dasi je »ll Piceolo« žid, hvali in kuje v deveta nebesa vse Lahe, bodisi tudi laške duhovnike. Zanj je dosti, tla ve, da je kdo Lah in »II Piceolo« dela na vse mogoče načine, da bi navdušil čitatelje za laške osebe, za laško mišljenje, za Italijo. Oni, kogar ta list dosledno napada, kogar dosledno sramoti — smo le mi Slovani, brez izjeme, da-li smo klerikalci ali liberalci. Slovanu je namenjen ves njegov srd! Proti Slovanu je naperjeno vse njegovo delo. Slovana smatra svojim sovražnikom 1 — V borbi proti Slovanu se družijo vse laške sile. Kako delamo pa mi Slovenci? Izvenkranjski Slovenci smo nekoliko na boljem, a tudi med nami tu pa tam ni potrebne zložnosti. Na Kranjskem je pa — kakor že omenjeno — še žalostnejše; tako žalostno je tam, da bi se človek kar zjokal na tužnih razmerah tamošnjih. Brat hujska brata proti bratu. Tam so koljejo med sabo, a nasprotnik na ni trga ped za pedjo naše zemlje in nas podi vedno bolj proti mejam Kranjske. Veleštovani gospodje novinarji! Narod vam je poveril najvažnejšo nalogo. Kakov odgovor nam boste dajali za svoje delovanje, ako ne prenehate s takim bojem, ki je narodu le v pogubo?! Roko na srce, o slovenski novinarji! Tako daleč ste nas privedli, da človek sploh ne more več spisati niti vrstice, tla ne bi udaril po jednem ali drugem slovenskem bratu. Vaša zasluga je to, vaša zasluga je, da dvojica Slovencev ne moreta več govoriti med seboj, da ne bi se kregala vsak: trenotek radi »načel«. — Da, prepir ste nam zasejali v dušo iu Jaz sem se jedel iu grizel, ker nisem mogel gledati tega gospodarstva. Srce me je bolelo, spominjal sem se neenkrat svojega dobrega, vrednega starega. Pa ta štajerska pogorelea! Moj Bog! Nikakor nisem mogel več delati prav, roke so se mi ustavljale uekako. Pa Rog vedi tudi, za koga naj bi delal! Jodno meje ohranilo pri zdravi pameti : Jugica. Skoro bode moju, pa preido kako leto in sam bodem gospodar brez te suhe gobe, tega šemastega varuha. Nekdaj popoludne — ne vem, kaj sem že delal na dvorišču — udaril me je nekdo lahko na ramena. Obrnil sem glavo. Olej pred menoj varuha ! Pred menoj je stal plešasti Martin, kakor kip svetega Ivana na mostu. Obrvi je odprl, šiljasti mu nos je visel nad usta, in kazal je svoje črne zobe. Nekako sladko se je smehljal. »Dober dan, gospod varuh«, som ga pozdravil. Varuh je pokimal z glavo, pokazal drugikrat zobe, vzel iz žepa neki papir, udaril z dlanjo po njem in mi rekel: Tu je, vse je tu, mladi gospod ženim. (Pride še). srce in v tem prepira živimo. Tod« še je ras, da krenemo na drugo pot. Marsikaj, morda tudi vse popravimo lehko, ako nas je blaga volja. In to dosežemo. ako smo pošteni, ako nam je blagor naroda v resnici na srcu. Ako ljubiš brata, ako te je volja, da ga na jedni strani vzvišeno besedo navdušuješ za sveto stvar, in ako mu na drugi strani kažeš resničnega sovražnika; ako razkrivaš svojemu bratu kriviee, ki mu jih dela sovražnik, tedaj ni dosegel svoj namen, tedaj si gotovo koristil svojemu narodu. In koristiti narodu, to bodi časnikarju glavna in prva dolžnosti! — Vsak po svoji poti: vsi,— da-si morda različnih nazorov o tem in onem — ki smo prepričani, da rešitev naša je jedino v »Zjedinjeni Sloveniji«, — če tudi za sedaj le v moralni — vsi podpirajmo jeden drugega na tej poti. Različna so pota, po katerih ne prihaja do zmage, ali cilj nam bodi isti, ali uprav radi tega velikega cilja glejmo, da se naša pota ne bodo križala. Nikar ne napadajmo brata, ako ima on svoje prepričanje in svoje nazore, nekoliko različne od naših! Ne pobijajmo ga, temveč navdušujmo i njega, da ne obraore na potil do skupnega eilja! Lepo besedo »kušajmo prepričati ga, da sc on moti in da imamo mi prav ! Zato pa vas prosim, ljubi novinarji, iz dna srca vas prosim, prosim vas radi svete stvari in v globokem prepričanju, prosim vas, kakor zvest Slovenec: izogibajte se v svojih listih vsake besedice, ki bi bila žaljiva za brata! Ne napadajte osebne časti svojega brata ! Ne napadajte Slovana, saj vidite, da ga sovražnik napada dovolj ! Ne pomagajmo nasprotniku ! Navdušujte rajše čitatelje za zjedinjeno Slovenijo, navdušujte jih rajši za vse Slovane: Ako bodemo jodenkrat zjedinjeni, ako nam ne bo več sovražnik nevaren, ako bode ležal premagan pred nami — tedaj še le pride trenotek, ko bodemo smeli brez nevarnosti za svoj obstanek računati med seboj, kako bodi urejena naša hiša, tedaj se bodemo mogli prepirati o — načelih! Železne ceste na Ruskem. Evropi je v navado, da strmi na ogromnih razmerah v Ameriki. JO Rusiji pa se je govorilo do pred ne dolgo temu, kakor o državi, ki je kul-turelno malo razvita iu zaostala in v kateri se vsaki napredek vrši le neokretno in zaustavljanjem. Prišlo je spreobrnenje in v bodočnosti bode bržkone manje vzroka za strmenje na gorostasnih razmerah v Ameriki, nego pa na orjaških dimenzijah, v katerih se v Rusiji giblje — vse. Ukaz od leta 1891. je odredil gradnjo sibirske železnice. Danes je ta železnica že dodelana v toliko, da se za voznino 100 gld. moremo v II. razredu voziti z Dunaja do bajkalskega jezera, od kjer je le še dva dni potovanja s konjem do severne meje Kitaja, dočim bode po dodelanju se-verno-kitajske železnice — česar je pričakovati v dveh, treh letih — mogoče v 15 dneh dospeti z Dunaja v Peking. Ako prištejemo k progi sibirske železnice Petrograd-Irkutsk, ki je že v prometu, še progo preko Ainurja od Vladivostoka na Tihem oceanu, kateri progi še nedostaje zveze, potem vidimo, da je Rusija v kratki dobi manje nego 7 let samo po sibirski železnici zgradila železno cesto take dolžine, ki je veča nego polovica dolžine vse železniške mreže, ki se je gradila v Avstriji v več nego 00 letih. Vsled tega orjaškega podjetja pa se gradnja železnic v ostali Rusiji nikakor ni zaustavila ali zavlačevala. Nasprotno: zdi se, kakor da se je še povspeševalo. V letošnjem letu samem se je n. pr. dogotovila železnica iz Moskve v Arhangelsk, torej iz srca Rusije do Belega morja v Aziji, torej proga, ki je tako dolga, kakor ona iz Lvova do Trsta. V notranjosti dežele so se podelile koncesije za gradnjo prog Moskva-Stokmanshof in Tukum-Vin-dova, kateri progi napraviti direktno zvezo s pristaniščem Vindova na Vzhodnem morju. Podelila se je koncesija za gradnjo proge Petrograd-Vitebsk, torej za dolžino zopet nad T)00 kilometrov. Zajedno napredujejo orjaškimi koraki tudi dela v neevropski Rusiji. Tako je naznanjal te dni brzojav, da sc je ravnokar dogotovila stranska proga transkapiške železnice Merv-Kušk, to je tista železnica, katere zaključna postaja je le 7 kilometrov oddaljena od afgnnskc meje in ki vodi v smi'ri proti Herata — tein vratam Indije oddaljenem tudi le še lf>0 kilometrov. Rusija objema torej — tako rekoč z jedno roko sibirske železnice Kitaj od Vzhoda, a z drugo roko transkapiške železnice Indijo od Zahoda. He-rat je zvezan po potih trgovine z Malo Azijo, Kavkazom, Perzijo, Turkestanom, A vganistanom, Beludžistanom in Indijo. Preko Herata vodi jedina cesta, p« kateri se more pomikati vojska. Od tu ni nepremagljivih ovir v Indijo. V Heratu se stekajo vse poti, ki vodijo do severnega, srednjega Avganistana, do Ralha in Kabula, do Bamiana, Foraha in Kandaharja. I f era t nadvladuje vse te poti in po takem ves Avganistan. Oim smo dospeli v II era t, imamo že živil v obilici; njega obsežje je bogato na žitu in je v stanu dobro preskrblje- I vati vojsko 100.000 mož z živalimi vred. Danes že dospe lahko taka armada po železnici iz Petro-grada ali Moskve direktno hlizo Herata, da ima tjakaj le še kakih 8 dtiij hoje in le pol dneva hoje do avganske meje. Zbok neprimerno živah-negn građenja v Rusiji je že danes mogoče, voziti se po železnici direktno z Dunaja do meje Indije. Ker je torej Herat nekak ključ, se pojavljajo v noveji čas različne vesti, iz katerih je razvideti, da se mu za sedaj res hoče priti blizo od nasprotne strani. Tu sem spadajo gradnje kavkaških železnic, že namerjanih od južno-ruske železnice in pred vsem železniški načrti in koncesije ruskega grofa Vladirnirja Ivanoviča Kapnista, o katerih se je v noveji čas podrobno in živahno razpravljalo v evropskem novinstvu. Glavna črta železnic te koncesije naj bi vodila preko Tripolisa ob Srednjem morju v Mali Aziji (Sirija) v E1 Kuvajt ob perzijskem zalivu in bi se poleg tega odcepila proti saveru, da se približa kavkaski meji Rusije. Hkratu z vestmi o teh železniških načrtih nastajajo govorice o nakani Rusije, da sc utrdi ob Rudcčem morju, in sicer, kakor se govori, v sultanatu Raheita, ki meji na italijanske posesti pri Asabi. Dotične vesti so bile bržkone le nekak balon za poskušnjo, kajti, ako si stvar ogledamo natanjčno, ni nikakega mornarsko-politiškega vzroka, da bi si Rusija izbirala obmorsko oporo na zapadni točki Afrike prav notri med ital. in franc. obsežjem. Danes pa je stvar že razvidneja. Angleški listi bo namreč javljali nedavno temu o nakani Rusije zo /.gradnjo nove orjaške železnice preko Turkestana, Perzije in Arabije do arabskega obrežja Rudečega morja, da si tam ustanovi mornarsko oporišče. Ta železnica bi se sklopila s transkapiško progo. Križala bi poprej omenjeno prečno železnico med Srednjim morjem in Perzijskim zalivom. Seve, da ti načrti vise še v zraku, toda perzijski šah je baje že privolil v to. In tudi če bi bile le izmišljotine, pa je to, kar se je v zadnjem desetletju že storilo v gradnji železnic, tako velikansko, da ima Avstro-Ogerska, ki je še pred nekoliko leti imela večo železniško mrežo po številu kilometrov, nego pa Rusija, danes skoro le še polovico kilometrov železnic od onih, ki jih ima Rusija. Po »Reichswehr«. Politični pregled. V Trstu, dne 28. decembra. Deželni zbor Goriški se je sešel danes. »Soča«Jporoea, da naši poslanci bržkone vstopijo v deželni zbor i u sodi po tem, da sejo m o r a 1 o kaj zgoditi, kar jim je omogočilo ta korak. Naše stališče glede abstinence na Goriškem je znano. Ako so dobili garancije, pozdravljamo z veseljem, da se je nehala doba abstinence; ako so storili tu korak brez garancij, smatramo ga za usodno politiško pogreško, ki se bode maščevala s tem, da bode goriškim Slovencem morda še leta in leta prenašati dosedanji vnebopijoči zistem. In ne le goriški Slovenci, ampak vsi primorski Slovani, kajti od razvoja stvari na Goriškem je zavisno tudi naše položenje. Zmaga na Goriškem bil bi prvi odločilni korak za ustajenje primorskih Slovanov sploh. Radi teh razlogov pričakujemo velikim zanimanjem nadaljnih vestij iz Gorice. Abstinenca na čeikem. Včeraj so se sešli v Pragi nemško-nupredni poslanci deželnega zbora češkega, da se odloČijo, da-li vstopijo v deželni zbor, ali ne vstopijo. Bilo je razlike v me-nenju. Nacijonalei in radikalci so izjavili pismeno da ne mislijo zaha jati v seje. Navzoči —1 kakor rečeno — niso bili vsi jednakega meuenja. Slednjič »o sklenili, da za sedaj ne |>ojdejo v deželni zbor. Obžalovali pa so, da radikalci in nacijonalei niso prišli na posvetovanje. Torej se deželni zbor Češki otvori brez Nemcev. Vsled teg« sklepa bode mora) nemški poslanec Werunsky, ki je bil prav te dni imenovan namestnikom deželnega maršala - namesto odstopivšega Nemca in poštenjaka Lipperta — položiti to čast. Foloaaj na Ogarakem. Napetost je vedno ista. Opozicija je neizprosna, in značilno je, da tudi mlada konservativna »ljudska stranka« noče ni čuti o tem, da bi odjenjala. Proti Banffv-u se je združilo vse, kar ni bilo voljeno izrecno pod vladino zastavo. JStarostni predsednik si je prizadeval, da bi dovel do tega, da bi opozicija (Upustila tolik«), da se vsaj proračun reši pred 1. ja-nuvarjem. Toda tudi on, ki je star republikanec in zbok tega simpatičen opoziciji, ni inogcl opraviti ničesar. Napetost političnega položenja so izraža v — dvobojih. Kar križem se poživljajo na dvoboj. Dvoboj je zločin že po božjem, ali tudi po zakonu zdravega človeškega razuma. A čim je zločin postal navadno sredstvo za branjenje časti, dotaknene po političnih bojih, je zn.^ to gnilavi propadanja. Kakor ^ nas, tako je tudi na Ogerskem lažnjivi liberalizem donesel le korupcijo v politiko in v gospodarstvo, a posledica mora biti — propadanje. Poiledioa politike brutalnosti. Iz Ko- danja javljajo, da so med Dansko in Nemčijo vsled politike izganjunja pretrgane tudi kupčijske zveze, zbok česar ne trpe samo oni, ki so bili izgnani od zaslužka na uprav brutalen način, ampak tudi industrija po nekaterih krajih pruskih! Po ne-nekaterih krajih se boje, da zgubi mnogo delavcev svoj zaslužek, ker je tovarnam zmanjkalo naročil iz Danske. Tudi v Berolinu trpe — veliko škodo zlasti konfekcijske jtvrdkc. Več trgovinskih zbornio je sklenilo predložiti državnemu kancclarju in vladi spomenice, s katerimi opozore na pogubne posledice politike — tiranstva, kakor je profesor Delbruek označil to postopunje P ruso v. Domače vesti. Imenovanje v finančni službi. Finančno ravnateljstvo jc imenovalo carinarskimi višimi oH-cijali nastopne oficijale: Peter F a r n o 1 d i, Albert P 1 i s n i e r, Josip Micali, figidij M a 1 a b o t i c h, Josip Jam še k, Josip Lan/, a, Fran Jasbitz, Robert Ba ld as s i, Eduard Marchig in Friderik B a s i a o o. Jubilejna dijaška ustanova. Iz spodnje okolice nam pišejo: Kako se naše niže ljudstvo po okolici zunima za dijaško ustanovo, naj vam priča sledeče pismo, katero smo prejeli nabiratelji: »VelečaBtni gospod ! Cul sem po mojem sinu Henriku, da se tudi vi, častiti gospod, trudite v ta zelo plemeniti namen, pobirati doneske k 50-letnemu jubilejnemu zakladu našega čez vse ljubljenega cesarja Frana Josipa I v pomoč slovenskim dijakom iz Trsta in iz okolice. Torej sem se odločil tudi jaz priložiti zrnce k zrnu, da stori pogačo, kamenček h kamenu, pa palačo, in to: l/3®/0 reei: pol od sto od moje letne pokojnine v znesku "2 gld, 03 nč. S ponižnim poklonom se znamenujem V i n c e n c S e h m i d t, c. kr. finančne straže nadstra/nik v pokoju." Drugi slučaj: Gospa, ki niti noče, da bi vedelo širje občinstvo za njeno ime, nam piše: »Velečastiti gospod! Prosim, blagovolite sprejeti priloženih 5 gld., kakor malo mrvico k lepemu, vzvišenemu, plemenitemu namenu: »Malo, a od srca« — prosim, zabiležite to sicer v nabiralno listo, a ne naznanite našega imena. Z največim spoštovanjem udana N. N.« Ko bi vsakdo od tržaških in okoličanskih Slovencev hotel posnemati gosp. Sehmidta, ko bi vsakdo od nas hotel žrtvovati 7i°/o svojih letnih dohodkov, kakov kapital bi narasel ?! Sosebno pa se nam zdi, da v primeri s temi ganljivimi pojavi slovenskega rodoljubja v priprostih slojih, u a š e r a z u m n i š t v o ni na višini svoje dolžno s t i! fuj te, Ulijte! Pišejo nara: Usojeno mi je tuko, da imam posla z Lahi. Tako mi je mogoče, tla izvem marsikatero sodbo, marsikatero misel, ki jo imajo o nas ti nafti ljubi sosedje. »T'ničimo slovanske duhovnike v Istri in v desetih letih ne bo več 81 o v a n a v Istri«. Tako pravijo oni o Istri. Ta sodba pa je za nas zelo poučljiva. Iz nje izvajamo lahko, kako mora biti postopanje Slovencev v bodočnosti. Iz te sodbe nam je nadalje dovolj jasno povedano, da so Lahi združili vse svoje moči, da bi uničili slovanske duhovnike na Primorskem. Ker niso mogli tega doseči s tem, da so hoteli vzeti vero našemu ljudstvu, poskusili so z drugim sredstvom. Nadomestiti hočejo slovenske duhovnike z laškimi. In s kako doslednostjo delajo na to! Temu smo priča mi tukaj v Trstu. Iz zgorej povedanega pa naj tudi Slovenci na Kranjskem izvajajo posledice. Na Primorskem ga ni laškega lista, ki bi se zaganjal v laške duhovnike, da-si je primorsko laško časopisje v liberalnih, nekrščanskih, židovskih rokah. A v nas Slovencih se je gonja tako bujno razvijala, na veliko veselje naših nasprotnikov. Seveda: mi Slovenci smo deležni vseh pravic, mi Slovenci smo siti vseh dobrot, ki nam jih deli vlada, mi Slovenci imamo na razpolago vse polno šol, celo vseučilišč, mi Slovenci smo satni svoji gospodarji na svoji zemlji, mi nimamo nikjer sovražnika, marveč nas vsi naši sosedje ljubijo kar najiskreneje : mi presrečni Slovenci si že lahko privoščimo to veselje, da se koljemo med seboj in ubijamo ugled onih, katerih se nasprotniki najbolj boje. O srečni mi, ki si moremo dovoljevati takov — luksus! Kratko, a Jedrnato. Italijanski zastop hrvatske občine Motovun v Istri se »čuti«. Ta zna govoriti tudi z ministri kratko in jedrnato. Tu ni mnogo beseda, ampak na kratko zahtevajo brižni očetje matuvunski v svoji brzojavki, poslani na Dunaj: »Municipij v Motovunu pozivlje vlado (niti epiteta »slavna« jej ne privoščajo več) naj nemudoma (senz'altro) ter popolnoma (completamente) odstopi od namere, katere uresuičenje bi provzročilo, da se poojstre narodni boji v Istri, kateri boji so že preakutni, tako, da bi vlada morala le želeti, da prenehajo ali da se vsaj ublažijo«. Živio! Ponosnega ljubimo Španca tudi mi. Ti znajo govoriti z ministri. Tu ni nikakega tran-sigiranja ali odloga: kar nemudoma in popolnoma morajo ministri na Dunaju storiti, kar hočejo italijanski gospodje v hrvatski občini motovunski. Mi spoštujemo tak ponos! Ali vendar bi menili, da bi ne škodilo temu ponosu, ako bi tudi laški gospodje, ki znajo toli rezolutno govoriti z miuistri, nekoliko pomagali nespretnim ministrom na odpravi narodnih bojev. Pravični naj bodo in odnehajo naj od prisiljene in umetne agitacije proti kulturnim potrebam in politiškim pravicam večine prebivalstva v deželi! Tako naj store, pa se uve-rijo kmalu, da v Istri niti ne treba, da bi sc še le z Dunaja doli naročali — narodni mir! ljudje, ki niso blage volje! Mir ljudem, ki so blage volje! Tako so pevali angelji, ozna-njujoči rojstvo Onega, ki je potem učil vero brato-ljubja, vero ljubezni, vero miru ! In ko se vsako leto povrača veliki praznik v proslavo spominov na dogodke v oni sveti noči, delujejo ti spomini toliko silo na iutstvovanje človeštva, da blažijo tudi najtrša srca, udanu sicer groznemu materijalizmu sedanjih časov. Tudi najindiferentneji ljudje v verskem pogledu ne morejo drugače, nego dn te svete dni vsaj spoštujejo čutstva družili, tudi če se sami ne udeležujejo na božjem slavju. Vsakdanji šum po-tihuje, pozabljena je za hip trda borba za vsakdanji kruh, v parlamentarnih in politiških borbah nastaja odmor: vse to pod nepremagljivim utisom blagovestja : Mir ljudem, ki bo blage volje! Celd nekršeani ne morejo drugače, nego da spoštljivo poštevujo splošna čutila ob velikem prazniku vesoljnega krščanstva. A pri nas v Trstu bo si izbrali ravno praznik Zvelioarjevegu rojstva, praznik miru, da so šli na ulico, propovedovat boj, da so pozivanjem na sovražtvo, na mržnjo onečastili ta veliki dan ! In oni se ne sramujejo svojega početja, ker niso blage volje; le njim so srca nepristopna vzvišeni pesmi iz noči rojstva Kristovega! Vseh nas mora oblivati rudečica srama zbok te^a, da je ravno v nas ljudij, ki niso dobre volje! Ali hočete še boljega dokaza o tem, kako grozno so podivjala čutstva v teh krajih po krivdi onih, ki predstav ljajo baje kulturni živelj v deželi! Angelj kulture si mora pač zakriti svoj obraz......! kaj so nam dokazali s teui?! — da nam pojo po ulicah »Lassč pur.......?!« Nič dru- zega, nego da oni, kateremu groze, je vendar le tu in da ga je tu toliko, da ga dobro ču-jejo, kako poje, žvižga in — govori! No si parla ehe italiau-----! Ali, ako je temu tako, čemu pa se jeze?! Saj potem je tako, kakor hočejo oni!! In Se se v Trstu govori le italijanski, kdo so potem oni drugi, ki pojejo in žvižgajo drugače, nego — tulijo pevci »Lassč pur . . . .« V jedni in isti pesmi trde, da so samo oni tukaj, in potem grozč, ker so — tudi drugi tukaj ! Tako tepejo sami sebe po zobeh. No, naj se le grozč, ali vsprejmejo naj na znanje, da vzlic njihovim grožnjam bodo tudi nadalje peli in žvižgali v Trstu tudi oni, ki ne govore italijanski, in ako Rog da: vedno glasneje in vedno v večem številu!! Naj le pojejo in naj lc sramoti v svojih pesmih, saj s tem dokazujejo le, da smo mi tu, in da se nas — boje! In v tem svojem strahu so podobni onemu, ki hodi po noči po gozdu in se trese od strahu in ki v svojem strahu — poje !! Sami slgnorl! Ona petorica — sami »si-gnorit, kakor smo se uverili iz »Piccola« — ki so bili zaprti ob demonstracijah minole nedelje — so izročeni deželnemu sodišču. Malce nerodno je to, da morajo včasih jesti riče t — tudi Bignori!! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti jo nabrala mala Lizika Gustinčičeva dne 20. t. m. pri rumeni hiši v Barkovljah 2 kroni 80 stotink. „Silvestrov veder" „Sokola" In „Kola". Vspored bode nastopni: 1. Teodor Honig: »Kako si krasna!« brzpolka, udara tamburaški zbor »Kola«. 2. Hugolin Sattner: »Po zimi iz šole«, poje mešani zbor »Kola«. 3. Kuplet. 4. F. A. Vogel: »Cigani«, poje mešani zbor »Kola« se samospevom za bariton. 5. »Smola, frak in klak«, šaljiv prizor. 0. Julijev: »Na tujih tleh«, dvoglasni ženski zbor, se spremljevanjem tamburaškoga zbora, izvaja »Kolo«. 7. Veliki samospev za bas iz opere »Irhastc hlače«. 8. H. Volarič: »Lahko noč«, poje mešani zbor »Kola«. 10. Gastronomična tombola z mnogimi in velikimi dobitki. 11. Nagovor ob prehodu iz jaroga leta y novo. 12. Ples in prosta zabava. Ženska n — možka beseda. Pišejo nam: »Slovenka« piše v svojej 25. številki: »No, hvala Bogu, vsled cesarjevega jubileja smo dobili Slovenci letos celo literaturo o samem našem cesarji in njegovi vladi. Sedaj se nam ne bode moglo več očitati, da naše slovstvo sestoji iz samih katekizmov in molivenikov; vsakemu takemu klevetniku lehko pokažemo še slovstvo o letošnjem jubileju! Menim, da je enih in drugih knjig več nego dovolj, saj je naša Slovenija kar preplavljena s temi knjigami. In potem naj ne vzkipf naše ljudstvo, ko se kdo dotakne cesarske hiše, ko sc naši pisatelji, učitelji in duhovniki tako ogrevajo in navdušujejo zanjo!?« Do tega vzklika so privedli našo »Slovenko« gotovo zadnji izgredi, radi katerih zdihuje toliko naših ljudij po ječah, ker so dali zavesti do kažnjivih dejanj v svojem poznanem lojalnem navdušenju. Kako so skrivali dejstva! Pišejo nam: Dasi je že več let od tega, vendar se nam zdi vredno, da otmemo pozabnosti neki dogodek, ki nam kaže v dokaj »vitli luči, kako so najviši uradniki postopali na jedni strani z našim ljudstvom, z našim slovenskim narodom, in kako so hoteli na dwigi strani pokrivati resnico. Bilo je to takrat, ko je naš vladar potoval po soški dolini od Predela v Gorico. Vse vasi so bile že v zastavah. Zraven slovenskih so vihrale na hišah tudi cesarske. Tedanji namestnik se je peljal vladarju nasproti na primorsko mejo. V neki vasi se je ustavil. Na hiši, kjer je obedoval tedanji namestnik, vihrale so poleg avstrijske tudi naše trobojnice. »Odstranite trobojnice«, je rekel namestnik krčmarju, »ker naš cesar ne vidi rad trobojuic«. Komentar k temu naj si napravi vsakdo sam! Četrti izkaz prispevkov za eesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje sledeče občine: Loški potok nO gld., Orni vrh nad Idrijo 20 gl., Naklo pri Kranju 25 gld., Kostanjevica .">0 gld., Dvor pri Žužemperku 20 gld., Košana 2."» gold., Ajdovščina 20 gold., Bled 50 gld. in Velike Lašče 20 gld. 0 priliki velikega koneerta pevakeaa društva »Kolo« so darovali sledeči gg.: N. N. 10 K, Vatovee Iv. Marija, Truden Anton, pevsko društvo »Hajdrih« po »1 K, rodbina Turek 5 K, Klemen<- Jakob, Bartel Srečko, pevsko in bralno društvo v Mačkoljah, Protner dr. M., Gregorin dr. (»., Gabršček And., Gorica, Valetič Fran, presrečni Svetoivančan na krasnem vspehu, P. K. F., Tomičič Ljudevit po 4 K, N. N., N. N., Trcven Ivan, Barkovljan, Lonček Urban, Mim-belli, N. N., Vekoslava J., Mosetič, Ceh Ivun, Vatovee Ivan, N. N. častnik, Nabergoj vit. Ivan. Goriup Vekoslav, Gomilšak Jakob, Sila Fran, Vitezih dr. Dinko (po pošti), Hvala Josip, Bekar Fran, Suhan Ivan, Reka po 2 K, Metlikovič J., N. N., Prošek, N. N., Spilar Iv., N. N., Kokalj Iv., Žibei •na, Samec Filip, Ribarid, Babuder Fran, Mandid Mate, Godina Fran po 1 K, N. N., Godina Štefan, Rože Miha po HO st., Svagelj Andrej 00 st., Kecek Ivan, Zlobec, Ražem, N. N., N. N., Lukša Marino po 40 st., Cvek N. 20 st. Zavetišče za slovenska dekleta v Afriki. Iz Aleksandrije se poroča, da so tam slovenski in hrvatski rodoljubi ustanovili svoj čas društvo za vzajemno podporo Slovencev in Hrvatov, s posebnim ozirom na slovenska dekleta, katerih je po vsem Egiptu jako mnogo, menda do 4000. Po rodoljubni podpori v Egiptu naseljenih Hrvatov in Slovencev je lepo vspevalo, storilo mnogo dobrega iti ustanovilo svoje posebno zavetišče. Povodom cesarjevega jubileja je avstrijska kolonija v Alcksandriji zložila blizu 40.000 gld. in jih darovala zavetišču, katero so za slovenska dekleta ustanovili Hrvatje in Slovenci. Zavetišče nosi ime cesarjevo. V njem se nahaja 50 postelj. Tu stanujejo Slovenke ki nimajo službe, tu so preskrbljene tudi zu slučaj bolezni. Zavetišče je lepo urejeno in ima tudi prostore za zabavo, čitalnico itd. Ce kdo, so si v Egiptu živeči Hrvatje in Slovenci zaslužili hvaležnost vsega slovenskega naroda, saj so zavetiščem oteli mnogo slovenskih deklet pogube in jim ugla-dili pot boljše eksistence. Odeta umoril. Dne 23. t. m. zvečer je v Zadru Šimon Fisina, korpornl v tamošnjem pehotnem polku št. 22, v prepiru z bajonetom ranil svojega očeta. Mož je uro pozneje umrl, sin pa se je sam javil orožnikom. 1z-pred deželnega sodišča. Dne 28. aprila t. 1. se jc vršila na tukajšnjem deželnem sodišču razprava proti vratarju Josipu A rdela in proti njegovi materi Mariji Ardela, kor sta bila obtožena, da sta pustila Hvobodno letati okolo onega steklega psa, ki jc bil ugriznil 27 oseb. Razprava se je bila odložila, ker je trebalo novih poizvedovanj. Včeraj se je vršila zopet razprava, toda nc proti tc.nu dvema obtožencema, ampak proti nekemu Edgardu Morpurgo, o katerem so dokazala poizvedovanja, da je bil lastnik dotičnoga psa. Sodišče je spoznalo Morpurga krivim in ga je obsodilo na 300 gld. globe in v povrnitev vse škode. Polleijske vesti. 20-letni hlapec Urič Maks iz Pliskovio je te praznike pretepal svojega tovariša v neki gostilni pri sv. Ivanu, tako, da so morali ranjenca prevesti v bolnico, ranilca pa so izročili deželnemu sodišču. 47-letui kočijaž Fran Ivančitf je povozil 70-letnega gasilca Mihaela Ive tako nesrečno, da jo ubogi starec umrl kmalo na to v tukajšnji mestni bolnici. Danes ob 4. uri zjutraj so nretovali 27-let-nega Josipa Ivanca iz Grižen, okraja vipavskega, ker je izgnan od tu in ker je na sumu radi neke velike tatvine. Koledar. l)Anes t sredo 28. decembru: Nedolžni otročiči. Jutri v četrtek 29. decembra: Tomaž, S. m.; Trofim. m. Solnčni: | Lunin: Izhod ob 8. uri 14 min. Izhod ob 4. uri 26 min. Zahod p 3. r 60 „ | Zahod „ 8. „ 21» „ Ta je f>3. teden. Danes je 801. dan tega leta, imamo torej Se 4 dni. Spremembe v poštnem prometu, stienjene na postnem kongresa v Wasliin£tonn. S 1, prosincem uveljavijo se v prometu svetovnega poštnega društva sledeče nove določbe: Koreja je pristopila svetovnemu poštnemu društvu in se udeležuje mej narod nega pisemskega prometa pod istimi pogoji, kakor ostale dežele »»vet. poštnega društva. Nefrankovane dopisnice se ne taksujejo več kakor pisma, marveč /naša poštnina dvojno pristojbino za dopisnice. Dopisnice smejo imeti tudi na prvi strani, če ne trpi vsled tega raeločnost naslova in če ne jemljejo prostora za pečat in za službene pripombe. .... % Dopisnice, izgotovljene po privatni industriji, morajo imeti v gorenjem delu prve strani pisani ali tiskani naslov »Carte postale«, ali sploh temu jednak naslov v jeziku dotične dežele, kjer so bile /jutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 5). uri predpoludne. — Naročnina znu&a: Obe izdnnji gl. 21 •—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: /jutranje izdanje U kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah In trgih: Piazza Caserina St. 2. — Via Molili piceolo St. 8. ~ Via 8. Michele St. 7. — Poute della Fabra. — Via Kivo St. 30. — Cumpo Marzio. — Via delle Poste uuove St. 1. — Via Caserina St. 13. — Via Belvedere St. 21. — Via tihega St. 2. — Volti di Ghiozza 5t. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Bairiera. — Via 8. Lucia. — Piazza Oiuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri ^osp. Pogoreluu, v .Skednju pri gosp. Antonu 8ancin (l)rejač) iu pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GaSperSič. — Izven Trsta prodaje se ..Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v šolski ulici. i Slovenci 1 Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program jo v prvi vrsti ohranitev in razvitek milegn nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte našo geslo: „V edinosti je moč!" ■ « ^esEffiBOf&šs^ jm*. .^tfttfl^Mh^ ^^ .JI Carl Greinitz Neffen, $ Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. IMazza della Legua 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo IjSjT" predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare žeieznične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne meble in prei o injem varne blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.