Lete LXV1H Od L iot. dalja naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za Inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/IIL TeL 40-01 do 40-05 V Ljubljani, v peM, dne 1. novembra 1940 Štev. 252 oročajo, da so jo jionoči in danes ves dan nadaljeval tojmiški dvoboj med italijanskimi in grškimi četami. Streljanje jo bilo nekoliko manjše kakor včeraj. Kakor smo že poročali, je grško-jugoslovanska meja zaprta. Grški graničarji sa izogibajo vsakega stika celo z grškimi državljani na našem ozemlju. Od njih ni mogoče zvedeti nobenih podrobnosti. Lastniki dvolastniških jk>-sestev pripovedujejo, da v Grčiji z vso naglico izvajajo mobilizacijo ter da se zbirajo čet okrog Lerine. Ker se spušča teren z našo strani proti Grčiji, se razločno vidi premikanje čet proti Korči. Včeraj popoldne je devet italijanskih bombnikov letelo nad Lerino, ki pa niso odvrgli bomb. Iz vasi Dubeni na tromeji poročajo, da še vedno ni mogoče dobiti točnih poročil o rezultatih borb mod Grki in Italijani. Iz vasi Dubeni, ki je najbližja bojišču, poročajo tudi, da se Grki utrjujejo v tamkajšnjih krajih. Potniki, ki so prispeli iz Albanije, pripovedujejo, da prihajajo vsak dan v Korčo italijanske čete, ki jih iz Korče razpošiljajo v razno smeri. Grki zbirajo svoje čete okrog Lerine in Kostura. Na več krajih je opaziti premikanje grških čet. Od včeraj so se topovski streli slišali iz večje daljave, zato sklepajo, da so čete ene strani morale napredovali. Vojaška napredovanja na vseh bojiščih ovira nenavadno slabo vreme. Stališče Turčije Grška poročila Atene, 31. oktobra. A A. Atenska agencija poroča: Poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 4 pravi: Na epirski fronti so se naši oddelki s prednjih postojank nekoliko umaknili po določenem načrtu. Na novih postojankah so se naši oddelki vzdržali ves dan. S svojim streljanjem so ovirali premikanje sovražnih oddelkov. Na ostalih grških bojiščih ni bilo sprememb. Sovražna letala so bombardirala Patras. Nekaj hiš je bilo porušenih. Bombardirana sta bila tudi Rion in I.epant. Ubita je bila ena oseba, pet oseb pa je bilo ranjenih. V Lepantu je bila porušena neka šola. Vsa naša letala, ki so se spopadla z italijanskimi lovskimi letali nad albanskim ozemljem, so se vrnila na svoja oporišča. Atene, 31. oktobra. AA. Atenska agencija: Uradnemu poročilu grškega vrhovnega poveljstva pristavljajo še sledeče: Eno grških letal, ki so se spoprijela z italijanskimi letali, se ni vrnilo na svoje oporišče. Angleška poročila Atene, 31. oktobra, t. Reuter. Italijanska letala so bombardirala letališča v Lepantu in v Korint-skem zalivu ter Agrinionu in Egini. Povzročena je bila manjša škoda. Vsi inozemci morajo ob nastopu mraka v vseh grških obmorskih mestih in v prestolnici v svoja stanovanja in se ne smejo pokazati na ulicah. To velja tudi za angleške državljane. Ziirich, 31. oktobra, b. Iz Budimpešte poročajo, da tamkajšnji diplomatski krogi izjavljajo, da je Turčija sporočila balkanskim državam, da bo v italijansko-grškem sporu zavzela stališče »ne-vojskujoče se države«. To sporočilo turške vlade je zlasti v Bolgariji napravilo ugoden vtis. Ministrski predsednik prol. Filov se je včeraj dalje časa razgovarjal z angleškim in romunskim poslanikom. Ankara, 31. oktobra, b. Zadnji grško-turški razgovori, ki so se vodili v Ankari med grškim poslanikom in turškim zunanjim ministrom, so imeli namen, da se pretrese vprašanje pomoči Turčije Grčiji. Iz Ankare poroča' »Associated Press«, da je grška vlada sklenila, da zaenkrat ne bo zahtevala pomoči od Turčije. Zaradi tega ni pričakovati, da bo šla Turčija v sedanjo evropsko vojno, razen če bi bili ogroženi njeni interesi s kakšnimi novimi dogodki. Ankara. 31. okt. h. Jutri so l»o sestal turški parlament, ki bo izglasoval nevtralnost v italijansko-grškem spocu. To poročilo jc poslal dopisnik »United Pressa« danes v Ncwyork. Položaj na Balkanu gledan iz Berlina Berlin, 31. oktobra, b. Uradni krogi izražajo danes svoje stališče do položaja na Balkanu. Trdijo, da bodo po proglasitvi Turčije, da ostane izven sedanjega sjjora, odnošaji med Ankaro in Rimom ostali nespremenjeni. Uradni krogi poudarjajo, da se je proglašanje za »nevojskujočo se državo« pričelo v zadnjem času v praksi zelo uporabljati in da nima nobenega mednarodno-pravnega pomena, pač pa samo politični pomen. Zato ni res, da je smatrala Nemčija za potrebno, da vloži pri Ijivc trajne vrednote. Naši rajnki ki jih objokujemo, gotovo drugače vrednotijo zemske dobrine in užitke! Merijo jih z merili, ki imajo veljavo onstran groba, v luči večnosti. To je prvi važni nauk, ki nam ga daje resen čas in naši pokojni. Drugič: Resni možje pravijo, da je vojskino gorje, ki je prišlo nad narode pravična božja kazen za brezštevilne zablode civiliziranega sveta. Vojska, ki pretresa svet, pomenja neke vrste vicc na zemlji. Kdo bi hotel trditi, da so jc Človeštvo iz zadnje strašne vojske sploh kaj naučilo? Mar ni v zadnjih dvajsetih letih še prav posebno naraslo sovraštvo, sebičnost, uživanjaželjnost in brezhoštvo? Toliko godrnjamo čez težave, ki se nam Je sedaj zde »neznosne«. Morda bi storili dosti pametnejše, ko bi v duhu pokore vzeli na sebe. kar itak moramo prestajati in pre-našati. Ko bi naši pokojni mogli še enkrat nazaj v zemeljsko življenje, bi prav gotovo brez mrmranja sprejeli nase križe in neprijetnosti, da bi po besedah apostola onstran groba vživali vse radosti, spričo katerih tr- pljenje sedanjega življenja nič ne pomeni. »Seje se v minljivosti, vstaja v ncminljivosti. Sejo se v nečasti. vstaja v časti. Seje sc v slabosti, vstaja v moči.« (1. kor. 15, 42, 43). — Tretjič: Molimo, žrtvujmo, trpimo tudi za naše rajne. Na ta način jim homo izkazali največjo dobroto. To zahteva od nas skupni Odrešenih, p« tudi usodna skupnost, ki nas veže z umrlimi. Kar storimo najmanjšemu izmed bratov, pravi, da bo sprejel, kakor da smo Njemu storili. Požirek Vode, ki jo ponudimo ubožcu ne bo ostal nepoplačan. Koliko manj voda milosti, ki jo usmerjamo v plamen čistilnega ognja. Z molitvijo, z našimi žrtvami in ljubeznijo si pridobivamo prijateljev, pravih, hvaležnih in vdanih prijateljev, ki nas bodo tedaj, ko pojde z nami h koncu sprejeli v večna bivališča. Vera in upanje nam narekujeta molitve in dobra dela za »uboge verne duše«. Ljubezen pa dovršuje veliki čudež da se »uboge duše« dvigajo očiščene in osvobojene v kraj veselja in zveličania. Bog jim daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! drin. turški vladi neko noto. Uradno tudi niso dobili nobenega obvestila, da bo Turčija stopila v vojno, če bi to storila Bolgarija. Za Bolgarijo je znano, da je vdani prijatelj držav osišča, bolgarski kralj Boris pa je izjavil, da je Bolgarija na strani osiščnih držav, čeprav bo ostala nevtralna. To pomenja, da se mednarodnopravno ničesar ne spremeni v odno-šajih Bolgarije in Turčije, prav tako pa ne v odnošajih teh držav do osiščnin velesil. Ako se kakšna država proglaša za nevojskujočo se stranko in poudari svojo nevtralnost bodisi iz prepričanja bodisi iz strahu, se pravno nič ne omenja. V političnem pogledu pa je vendarle neka razlika. Če pravne posledice ne nastopijo takoj, pa vendar nastopajo prej ali pozneje politični dogodki. Kar se tiče diplomatskega položaja, pa v Berlinu izjavljajo, da je grški poslanik Politis že zahteval potni list, da sme zapustiti Italijo, enako pa je tudi italijanski poslanik Grazzi zahteval od grške vlade dovoljenje, da sme zapustiti Grčijo. Glede odnošajev Nemčije do Grčije pa v Wilhelmstrasse izjavljajo, da bo nemška vlada tfe odnošaje ponovno proučila. Uradni krogi izjavljajo, da bodo sklepi Nemčije v tej smeri storjeni v smislu vojne zveze med Italijo in Nemčijo. Sovteti zanikaro pošiljko 100 letal Grčiji Moskva, 31. oktobra, t. Moskovski radio je objavil obvestilo sovjetske uradne agencije TASS, da so izmišljena in zlobna poročila nekaterih tujih časopisnih agencij, ki so trdila, da je sovjetska vlada te dni poslala Grčiji 100 letal. Bolgarski ukrepi na grški meji Solija, 31. oktobra, b. V zvezi z borbami in premikanji čet v severozapadni Grčiji, ki so zavzela velik obseg, je tudi bolgarska vlada storila na meji proti Grčiji posebne varnostne ukrepe. Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Prosimo vse naročnike, da se jih blagovolijo čimprej posiužiti! Tudi naročnino za »Slovenčev koledar« nakažite istočasno z nakazilom naročnine za »Slovenca«. - Za naročnike »Slovenca« velja koledar le 10 din - za nenaročnika pa 28 dinli Uprava »SLOVENCA« Zeraun. Vremenska napoved: Hladno, po čari se bo od severa in severozahoda zjasnilo. Po večini oblačno na južni polovici države. Nekaj dežja utegne biti ponekod. Zagrebška vremenska nannTed: H! a dr. o is jasno, Omejene pravice hišnih posestnikov Lev na komisarijate Belgrajsko »Vremec poroča o ukrepih, ki jih jo bonavska banovina ukrenila zoper Žide in jo donavska banovina ukrenila zoper Zido iti pa omenjeni belgrajski list nadaljuje: »Ker je rok 31. oktobra blizu, zdaj seveda z vso naglico pripravljajo vse, da bi rešili, kar se rešiti da. (Židje namreč.) In zato zadnje dni vidimo umevno naglico raznih ljudi in skupin, ki se pečajo z vprašanjem, kdo bo postal komisar v njihovem podjetju. Vprašanje, kdo bo komisar v velikem industrijskem podjetju ni tako enostavna stvar, zlasti no pri nacionaliziranih j>odjetjih. Bog ne daj, da bi za komisarja prišel kak norec, ki bi zadevo vzel čisto zares, začel stikati po, podjetju in odkril stvari, ki bi mogle imeti neslutene posledice. Zato so se začela posredovanja in pripravljajo so kandidatne liste za komisarje, ki naj bi bili imenovani v posameznih podjetjih, kateri se bodo znali prilagoditi razmeram in koristim fiodjetja, kajpada ob primerni plači. To bo docela nova i>ostavka v stroških in izdatkih, vendar se bodo ti novi »izdatki« lahko sami jjoplačali, če pojde vse dobro. Še bolj zanimiva je druga skupina kandidatov za komisarje. Med tem ko se za tisto prvo zanimajo in jih najemljejo sama podjetja po svojih zvezah in prijateljih, pa v drugo skujiino spadajo tisti razni kandidati, ki bi bili zadovoljni, ko bi bili vsaj komisarčki v kaki manjši trgovini, samo da bi bilo kaj malih dnevnic iu zaslužka. Ne gre jim za to, ali bi moralno in po svojih sposobnostih mogli ustrezati nalogam, ali bi mogli storiti tisto, kar bi bilo treba storiti. Vse kaže, da je zdaj vprašanje teh komisarjev najbolj važno in najbolj pereče, ker se za nje najbolj pulijo. Toda odgovorne oblasti morajo biti previdne, ker bi se drugače . bilo treba bati, da bo vas zadeva že v svojem začetku polomljena in bo uredba zgrešila evoj namen.« še eno zlo List »Pod Urintovck prinaša članek z gornjim naslovom, ki se v njem peča z alkoholizmom. Njegove misli so te-le: »Prvo, kar je treba pribiti, je to, da je pri nas vse preveč gostiln. Poznamo vas v našem okraju, ki ima le 187 prebivalcev in 27 hiš, pa je oblagodarjena z nič manj ko petimi gostilnami... Oblast ne bi smela dovoliti nobene nove gostilne več... Oblast ne bi nobeni skrahirani gostilni smela dovoliti po-nilajenja. Sein seveda ne spadajo gostilničarji, ki so v vsakem oziru neoporečni in so prav zato na trdnih tleh... Priznati moramo tudi, da marsikje naši javni zastopniki dajejo veliko pohujšanje, ko hodijo okoli in celo javno službo opravljajo pijani... Kako naj n. pr. župan ali sodnik resno kaznujeta pijanca, če bi bila sama alkoholu udana? Ali kako naj učitelj svari otroke pred pijačo, če bi jo sam preveč ljubil... Zelo mnogo slabega stori domača žgan jekuha... Če pogledamo druge narode, vidimo, da so povsod naftovedali boj alkoholu ker vedo. da je le treznim narodom zagotovljena bodočnost...« Boj zoper masone je »zeper interese sokolstva« Znano je, da je med jugoslovanskimi Sokoli nekaj mož, ki so si prizadevali, da bi iz sokolstva iztrebili vpliv masonerije, J£akor je pokazal občni zbor, 6o ostali ti možje v manjšini. Sokol Branko Krčurn v Mostarju je delo zoper masonetvo vzel za res ter je proti njim v svoji knjigi »Knjiga za so-kolsko selo« ostro nastopil. Zoper to Krčumovo delo je zdaj nastopil »Belgrajski Lloyd«, ki ga ostro obsoja ter pravi, da tako »berilo za kmečko vas ni potrebno«. S tem zvezkom je »Knjiga za sokolsko selo« kompromitirala dobra tradicijo svoje (6okol-ske) župe, ko je nasedla intrigam zoper bitne interese sokolstva. Še bolj pa je treba obžalovati napade »Knjige za sokolsko selo«, ko je znano, da je prav ona priporočala slogo in edinost vseh narodnih 6il, zdaj pa nepoklicano in nepristojno načenja vprašanje, ki utegne hudo kompromitirati prav njeno akcijo za združevanje .., Vprašanje, ki ga načenja ta zvezek, 6ploh ni važen s stališča naših narodnih potreb in razmer. Načenja se zgolj zato, da se najde kako sredstvo za razbijanje edinosti narodnih sil. G. Krčum je lahkomiselno žrtvoval tudi sokolske in narodne interese 6vojim strankarsko političnim razpoloženjem. Upamo in verujemo, da je g. Krčum zlorabil svoj položaj ter da niti en odgovorni činitelj hercegovskega sokolstva ne pojde z njim v tem škodljivem delovanju.« — Iz teh besed je razvidno, da je delovanje zoper masonstvo škodljivo sokolskim interesom, kar jemljemo na znanje. HSS in hrvatsko uradništvo Na letnem občnem zboru akademske mladine HSS v Zagrebu je govoril ravnatelj Gospodarske sloge prof. Ljudevit Tomašič, ki se je pečal s hrvatskim saborom, ki je o njem dejal, da je Hrvatski sabor potreben, da pa njegova naloga ne bo metati vlado, marveč delati. Govoril je tudi o uradništvu ter dejal: »Za uradnike so nam potrebni močni in izdelani možje, kakršnih pa nimamo dovolj. Zato moramo na nekaterih važnih službah trpeti tudi take, ki tja ne spadajo. Naša inteligenca se je prejšnje čase preveč pečala z literaturo, gledališčem, godbo, z državno-pravno politiko, premalo pa je študirala gospodarska in socialna vprašanja.^ Ko bi se bila pečala tudi s temi vprašanji, bi mi danes lažje delali in bi bilo z nami drugače.« Nato je govoril o programu ter dejal, da naprej narejenega programa ni mogoče izvajati, ker se razmere menjajo. So pa potrebna neka splošna etična načela, ki se jih je treba brez kompromisa držati. Nato je spet govoril o uradnikih, ki jih je treba odstaviti, če ne razumejo duha časa, »Proti korupcionistom je treba najstrožje nastopiti. Hrvatski narod odločno zahteva, da se od leta 1918 pretrese premoženje vsakega. Vsako premoženje, ki ni bilo pošteno pridobljeno, marveč s korupcijo, je treba narodu vrniti.« Glede židovskih dijakov Belgrajsko »Vreme« prinaša iz Zagreba daljše poročilo o ukrepih banske oblasti glede židovskih dijakov ter nato pravi; »Zanimivo je, da 6e je letos ne te na srednje šole, temveč tudi na zagrebško vseučilišče vpisalo mnogo manj židovskih dijakov kakor prejšnja leta. Niti srednje šole niti univerza pa niso še odločile, koliko židovskih dijakov bo smelo hoditi na srednje in visoke šole. V tem oziru pričakujejo še le navodil od strani banske oblasti, ki še ni ugotovila, kakšne smernice naj bi bile za tako postopanje. Poleg tega pričakujejo tudi navodil od banske oblasti tudi glede tega, koga naj itrnjo za Žida, ker je v Zagrebu mnogo mešanih zakonov, kjer so nekateri otroci Židje, drugi pa spet krščanske vere. Zlasti zadnja leta je v Zagrebu mnogo Židov prestopilo posameznim krščanskim veram. Šele, kadar bo banska oblast v tem o,-mi dpla po-licbcia navodila, bodo zagrebške šole določile število židovskih otrok, ki bodo lahko vanje hodili,« Belgrad, 31. okt. m. Ministrski svet je na podlagi § 1, uredbe o spremembah veljavnih liredpisov in izdajanju novih z dne 16. sept. 1939 na predlog pravosodnega ministra predpisal uredbo o udmačenju § 4. uredbe o omejitvi pravic najemodajalcem za izdajanje, oziroma zakup stanovanj in poslovnih prostorov z dne 17. oktobra 1940. S 4. o omejitvi pravic najemodajalcem za izdajanje, oziroma znkuji stanovanj oziromu poslovnih prostorov se daje to-le avtentično zakonsko tolmačenje: V kolikor so bile sodne odpovedi izvršene do dne, ko je stopila ta uredba v veljavo in niso postale pravomočne, se bodo razpravljale po predpisih te uredbe. 5 661., odstavek 1, zakona o sodnem postopku v civilnih tožbah se bo razpravljal po predpisih te uredbe. Vse druge sodnijske kakor tudi izvensodne odpovedi, ki so pred dnem, ko je bila ta uredba uveljavljena, postale pravomočne, oziroma so stopile v veljavo v smislu S 661., odstavka 1, o sodnem jiostopkii v civilnih tožbah, ostanejo v veljavi, odnosno prenehajo z dnem, določenem v odjx)vedi, ter mora ujx>rabnik oddati najemodajalcu stanovanje, oziroma poslovne prostore. Uredba stopi z današnjim dnem v veljavo. Velike povodnji na Bratskem Zlasti hudo je prizadeta Dalmacija Zagreb, 31. oktobra, b. Iz raznih krajev banovine Hrvatske prihajajo poročila o velikih povodnjih. Iz Splita poročajo, da zavzemajo povodnji v Hercegovini in Dalmaciji vedno večji obseg. V Met-koviču je Neretva prestopila bregove in poplavita f>ol mesta Ladijski promet z Metkovičem je zelo omejen. Ob Neretvi je mnogo vasi pod vodo. Nad 2000 prebivalcev je brez strehe. Okrajna načelnika v Stolen in Čaplini delita v čolnih kruh prebivalstvu. Pomoč banske oblasti je neznatna ter prebivalstvo zahteva hitrejše in izdatnejše pomoči. Veliko škodo je povodenj povzročila v makarskem Prirnor-ju, v Blatu in Cetinju. Blizu Reke je poplavljena vsa zemlja, tako da kmetje ne morejo posejati žita. Več hiš je pod vodo. Povodenj je tudi v Omišu in okolici oovzročila veliko škodo. Iz Varaždina pa poročajo, da je ludi v Hrvaškem Zagorju in Medmurju zavladalo 6labo vreme in da tako Mura kakor Drava naglo naraščata. Tudi v Banjaluki in Bosni sploh reke naraščajo, zlasti Vrbas, ki je prestopil bregove in tudi tukaj kmetje ne morejo posejati žita. Železniški promet se vrši z veliko težavo. Trebinje, 31. oktobra m. Iz Trebinja poročajo, da se je Trebinjščica razlila in poplavila progo. Med postajama Lastve in Trebinje je promet prekinjen. V Trebinju radi razsvetljave že tri dni ni60 dobili pošte in nimajo električne razsvetljave. Sarajevo, 31. oktobra, m. Nocoj ob 1 se je začel redni promet na južni progi Sarajeva—Dubrovnik, ki je bil prekinjen zaradi velikih povodnji. Neretva se je spet zlila v svojo strugo. Ob 4 zjutraj je med postajama Vojno-Raška gora velika skala zasula progo. Dogodila se je železniška nesTeča. Iztirila se je namreč lokomotiva in je bil strojevodja hudo ranjen. Promet je bil obnovljen ob 9.30 j zjutraj. Iz Metkoviča poročajo, da je Neretva 3.75 m t nad normalo. Zato je UGtavljen ve6 tovorni promet. Začetek akademskega leta na institutu za italijansko kulturo Ljubljana, 31. oktobra. Institut za italijansko kulturo v Ljubljani je nocoj od 18. priredil slovesni začetek akademskega leta 1940-41. V lepe prostore instituta na Napoleonovem trgu je prišla velika množica odličnih osebnosti iz našega javnega življenja in akademske mladine, da sodeluje pri lepi prireditvi. Med odličnimi osebnostimi smo opazili v zastopstvu g. bana dr. Marka Natlačena prosvetnega inšpektorja prof. Kranjca, zastopnika škofa dr. Gregorija Rožmana presv. g. kanonika dr. Alojzija Zupana, predsednika Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Rajka Nacbtigala, rektorja vseučilišča dr. Matija Slaviča, nemškega konzula dr. Broscha, italijanskega generalnega konzula Guerini-Maraldija, člane Akademije in vseučiliške profesorje dr. Ramovša, dr. Fr. Steleta, dr. Samca, dr. Kreka, tajnika Akademije in vseučiliškega profesorja, vseuč. pro- Mornariški dan naše mornarfee Belgrad, 31. oktobra, m. Dane« je vsa naša mornarica, rečna in morska, slavila mornariški dan morja kot spomin na 31. oktober 1918, ko so za-vihrale prve jugoslovanske trobarvnice na vojnih ; ladjah. Slavo je imela baza rečnega brodovja v Novem Sadu. Pomorska mornarica je slavila v Dubrovniku, Šibeniku in Kotorju. V Dubrovniku je danes priseglo 19 gojencev pomorske akademije. Današnji dan je proslavilo hidroavionsko poveljstvo v Divuijah. Danes je v Belgradu zamenjala dvorsko stražo mornarica; drugače to stražo opravlja oddelek kr. garde. Zoper Žide v Belgradu Belgrad, 31. okt. m. Uprava mesta Belgrada je v smislu določil uredbe, ki prepoveduje Židom trgovanje z življenjskimi potrebščinami, pozvala vsa židovsks. podjetja na svojem področju, da morao napozneje do 12. novembra zaključno pismeno prijaviti obrtnemu oddelku uprave mesta Belgrada svoje trgovino in poslovalnice ter priložiti pooblastilo, dovoljenje ali jx>trditev o prijavi trgovine in o registraciji po zakonu o obrti iz leta 1931, nadalje dokumente za jx>mož-ne lokale, krstni list ali potrdilo o prestopu v drugo vero ter ostale dokumente o vojni dolžnosti za časa vojne, odnosno dokaz, da so starši zaslužni za domovino, če tak dokaz sploh obstoja. Dan po 12. novembru bo obrtni odsek uprave mesta Belgrada pregledal vse prijave posameznih židovskih jiod.ietii ter bo nadalje postopal v smislu določil omenjene uredbe, ki, kakor znano, prepoveduje Židom vsako trgovanje z življenski-mi potrebščinami. Šolski zavodi brez pravice javnosti Belgrad, 31. oktobra, m. Po zakonu o srednjih šolah iu uredbi o ureditvi prosvetnega ministrstva se obveščajo lastniki in ravnatelji tečajev za pripravo zasebnih učencev, upravitelji zasebnih šol brez pravice javnosti in zasebnih zavodov za učence srednjih šol, da prosvetnemu ministrstvu, in sicer oddelku za srednje šolstvo v Dakovski ulici 12, prijavijo prostore, v katerih imajo šolo in pouk in katero osebje je pri njih zaposleno. Prijave je treba poslati najkasneje do 15. novembra 1940. Ustanovam, ki do tega roka ne bodo poslale omenjenih prijav in podatkov, bo ustavljeno nadaljnje delo. (Iz kabineta prosvetnega ministra.) Pošiljanje živil v nezasedeno Francijo Belgrad, 31. oktobra. AA. Ministrstvo za ptt je z namenom, da bi omogočilo pošiljanje življenjskih potrebščin našim državljanom, ki žive v nezasedenem delu Francije, sklenilo vzpostaviti paketni promet s Francijo. Z ozirom na to bodo vse pošte v državi prevzemale pakete do 20 kg. Za pošiljke, ki so težje od 1 kg in ki je njihova vrednost večja od 50 din, je potrebno posebno dovoljenje od deviznega ravnateljstva Narodne banke. Vse paketne pošiljke, ki se pošljejo iz Jugoslavije v Francijo, ne smejo vsebovati stvari, ki so v celoti ali delno tujega izvora, od domačih pa fižola, mila, olja in sladkorja. Blago, ki je namenjeno, da se pošlje v paketu v Francijo, ne sme btii poslano v pločevinasti škatlji. fesorje dr. Radojčiča, dr. Melika, dr. Viktorja Korošca, upravnika policije dr. Hacina, predsednika Narodne galerije dr. Fr. Windischerja in številne sodelavce naših književnih revij in zastopnike tiska. Akademsko leto na Institutu je odprl univ. prof. dr. Matteo Bartoli s turinske kraljeve univerze. Predaval je o »tradiciji in revoluciji v latinščini in italijanščiniOdlični znanstvenik je svoje bleščeče predavanje zaključil s pomembnimi besedami o važnosti delovanja italijanskega kulturnega instituta v Ljubljani, zlasti pa je še podčrtal pomen sodelovanja na kulturnem polju med dvema sosednima narodoma. Predavanje je bilo polno izredno lepih in zanimivih misli in bomo o njegovi vsebini podrobno poročali prihodnjič. Institut za italijansko kulturo v Ljubljani je tako odlično začel svoje novo leto in mi mu iskreno želimo največjega uspeha pri njegovem važnem delovanju. Odlikovani so bili Belgrad, 31. oktobra m. S kr. ukazom so odlikovani z redom sv. Save II. stopnje dr. Josip Pippenbacher, gimnazijski ravnatelj v pokoju, dr. Alojzij Gradnik, predsednik častnega razsodišča in sodnik kasacijskega sodišča, dr. Jure Adlešič, ljubljanski župan, z redom sv. Save III. stopnje dr. Janko Zirovnik, predsednik Odvetniške zbornice, dr. Josip Hebein, primarij državne bolnišnice in podpredsednik okrajne organizacije vojnih prostovoljcev, Josip Pogačnik, glavni tajnik TPD in podpredsednik Društva rezervnih častnikov, dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj TPD, ing. Ladislav Bevc, tehnični višji svetnik pri kr. banski upravi dravske banovine in predsednik Društva rezervnih častnikov, dr. Stanko Žitko, odvetnik in predsednik fantovskih odsekov, dr. Lovro Hacin, upravnik policije v Ljubljani, z redom sv. Save IV. stopnjo ing. arb. Herman Hus, pooblaščeni inženir za arhitekturo, z redom Jugoslovanske krone III. stopnje Lojze Dolinar, akad. kipar, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Janko Bedenk, poveljnik varnostne straže v Ljubljani, Fran Ančin pomožni tajnik pri kr. banski upravi v Ljubljani, Ignacij Železnik, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Ivan Polak, policijski komisar v Ljubljani. h banovine Hrvatske Zagreb, 31. oktobra b. Včeraj so kr. namestniki na predlog bana banovine Hrvatske podpisali uredbo z zakonsko močjo, ki daje pooblastilo banu Hrvatske banovine, da lahko da jamstvo v imenu banovine za posojilo za organiziranje prehrane. To posojilo bo zaključila družba POGOD in bo znašalo 250 milijonov dinarjev. Zagreb, 31. oktobra b. Na temelju pooblastil bana banovine Hrvatske za ureditev trgovskih in drugih vprašanj je ban dr. šubašič izdal naredbo z zakonsko močjo za ustanovitev pooblaščene hrvatske industrijske trgovske d. d. v Zagrebu (POHID) z namenom, da ta družba lahko ustanavlja, prevzema, nakupuje in prodaja industrijska in trgovska podjetja vsake vrste, da lahko kupuje ir prodaja vrednostne papirie, posebno trgovskih in industrijskih podjetij, kakor tudi da vrši vse posle, ki so s tem v zvezi, da izvršuje tudi druge denarne in trgovske transakcije v zvezi s financiranjem trgovinskih in industrijskih podjetij. Temeljna glavnica znaša 100 milijonov din, od katere bo 50 milijonov plačanih takoj, ostalo pa pozneje. Polovica kapitala vpiše banovina, drugo polovico pa lahko denarni zavodi in druge osebe. Delnice stanejo 1000 din komad. Zagreb, 31. oktobra b. Davi je prispel v Zagreb podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Maček v spremstvu šefa kabineta dr. Deliča in inšpektorja Delaka. V Zagreb je prispel tudi trgovinski minister dr. Andres. Podpredsednik vlade dr. Maček je obiskal oh 10 bana dr. šubašiča ter nato odpotoval v Kupinec, Belgrajske novice Belgrad, 31. okt m. Včeraj je bil v tukajšnji industrijski zbornici pod predsedstvom prof. Pavla Vasiča II. kongres o potrebi načrtnega dela v gospodarstvu. Prihodnji kongres bo po sestankih, ki jih bo imel prof. Vasič v Zagrebu in Ljubljani. Kragujevac, 31. okt. m. Semkaj je prispel bivši minister Krstn Miletič, ki je obiskal voditelja radikalov Aca Stauojeviča in imel z njim dališi razgovor. Najnovejša poročila Grško-italifanska vojna Krf, 31. okt. t. Reuter: Grške vojne ladje so se • pridružile bitki, ki se je v četrtek zgo-duj razvilu med grško in italijansko pehoto pri postojankah italijanskih predstraž na al-bansko-turški meji. Grške vojne ladje so ob 7 zjutraj začele obstreljevati s topovi italijanske čete, kar je trajalo eno uro. Borbo so opazovale množice stanovalcev otoka Krta. Od nikoder sc ni pojavila kaka italijanska vojna ladja, niti kako italijansko letalo. Grki so nato nadaljevali z obstreljevanjem. O kaki pomorski bitki med angleško in italijansko mornarico do sedaj še ni od nikoder nobenih poročil. Politis odhaja Iz Rima Atene, 31. oktobra, t. Atenska agencija poroča, da je grški poslanik v Rimu Politis že končal vse priprave za odhod poslaniškega osebja in po-slaniških arhivov nazaj v Grčijo. Grški konzulati po Italiji so zaprli svoje prostore in bodo tudi v nekaj dneh prišli v Rim, da od tamkaj odpotujejo na Grško skupno s poslanikom; V Afriki Nairobi, 3t. okt. AA. Reufer: Nocoj je objavljeno sledeče poročilo- Letala južnoafriškega letalstva so izvršila 29. oktobra napad na vojaško taborišče v Lug Ferrnudi in v italijanski Somaliji. Druge ediniee južnoafriških letalskih sil so izvršile izvidniške polete. Vsa letala so se vrnila. Naš obisk v Nemčiji Berlin, 31. okt. A A. DNB: Dne 27. in 29. oktobra je bil pomočnik jugoslov. notranjega ministrstva Simonovič gost državnega vodje napadalnih oddelkov in šefa nemške policije v Miinchenu. Višji vodja napadalnih oddelkov baron v. Eberstein je Simonoviča in njegovo spremstvo spoznal z ustrojem policije v Miinchenu. Ob priliki tega obiska so jugoslovanski predstavniki položici venec na grob žrtev na-rodnosocialističnega biganja. Angleži naročalo Sadje v Ameriki Wnshington, 31. okt. AA. Reuter: Minister Morgenthau je danes sjioročil, da je angleška vlada naročila veliko število bojnih ladij v Združenih državah. Te ladje bodo po možnosti istega tipa. HEBHS Ban dr. Natlačen na Grmu Novo mesto, 31. oktobra. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu je v četrtek s prisrčno slovesnostjo zaključila šolo. Prav poseben poudarek vsej slovesnosti je dal prihod bana dr. M. Natlačena, ki je obiskal šolo dopoldne. Ravnatelj zavoda inž. Absec in načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik so pričakovali g. bana z učiteljskim zborom in vsemi gojenci. Po pozdravih je v dvorani g. ban dr. M. Natlačen absolventom v lepem govoru dal navodila za nadaljnje delo v življenju. Orisal je slovenskega kmeta in njegovo ljubezen do domače zemlje in domačega jezika. Poudaril je, da je prav slovenski kmet bil tisti, ki je skozi dolga stoletja varoval in obdržal naša narodna izročila, zvestobo narodu, zemlji in Bogu. Prav v sedanjih časih mora biti vsak kmet, posebej pa šo šolan kmetovalec, vzgled svoji okolici v zvestobi do naroda in vdanosli do države. Prav tako pa mora biti vsak absolvent kmetijske šole vzgled svoji okolici v svojem življenju in v družini. Tudi na kmetih so se razpasle razvade, ki slovenskemu kmetu jemljejo ugled in dobro ime. Posebno žalostne so take številne žrtve nezmernosti, ki nas Slovence celo v tujini postavljajo v napačno luč. Prav v treznosti mora biti vsak absolvent kmetijske šole na Grmu vzgled vsemu svojemu kraju ter mora tako pomagati, da se ta razvada dokončno prežene iz naših vasi. V veliki meri bo to koristilo tudi kmečkim gospodarstvom. Z željo, naj bi v življenju uspešno izkoristili znanje, ki so si ga pridobili na šoli, je g. ban čestital gojencem, na'o pa jim razdelil izpričevala. Gojenci so končali šolo z dobrim uspehom, najboljši med njimi pa je dobil še posebno priznanje. G. ban je gojencu Stoku, ki je doma iz litijskega okraja in ki je bil najboljši med vsemi, izročil v nagrado lepo diplomo z dragoceno strokovno knjigo. Vsa slovesnost je potekla v lepem razpoloženju. Na povratku je g. ban dr. M. Natlačen obiskal tudi žensko kmetijsko gospodinjsko šolo v Šmihelu. kjer so ga gojenke prisrčno pozdravile in mu izročile lep šopek. G. bana je pozdravil tudi župnik Bergant Anton, ki poučuje verouk na zavodu. G. ban se je zanimal podrobno za zavod, ki je tudi v sestavu banovinskih gospodinjskih šol, ter si ogledal njegove naprave, nakar se je vrnil v Ljubljano. Osebne novice Belgrad, 31. oktobra m. Z odlokom zunanjega ministra je premeščen Stanko Flego, ekspeditor 9. skup. pri kr. generalnem konzulatu v Trstu, za ekspeditorja v zunanje ministrstvo. Zahvala Mojemu odhodu iz Ljubljane je ljubljanska javnost posvetila pozornost s prisrčnimi članki v časopisju. Tudi sicer sem dobil od številnih prijateljev, znancev in pacijentov prijazna poslovila. Zato naj mi bo dovoljeno, da se s tem najprisrč-neje zahvalim za vse navedene izraze naklonjenosti. Dasi se vračam v rodno sredino, mi je bilo slovo od Ljubljane težko, kakor da odhajam z doma. V letih poslovnega, strokovnega in družabnega delovanja sem navezal toliko in tako prisrčnih stikov s tovariši, znanci in pacijenti, da mi je bilo to okolje popolnoma domače. Zato mi bo nad vse drago, če se te vezi ne bodo pretrgale in mi bo ljubo presenečenje vsak obisk znancev, prijateljev in pacijentov na mojem novem domu v Zagrebu, Barona Jelačica ul. št. 5. Zagreb, dne 1. novembra 1940. Dr. Juraj Kallay