t 203. Številk? Ljubljana, v Četrtek 3 septembra 1903. XXXVI. leto. fŠ U isMaja^vsak dan zvečer, taimBi nedelje in praznike, ter ven* p© posti prejeli eu sv*tt - m teto sjo K s* i.ui oiice st. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. Slovenski Narod" telefon št. 34. Pos^o^ant številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. ■ t as se >n m 63 ne m 3t od te, r&- na :e jeni 00 O-r. ni n iz. ac, a ni n- Zr a, *3 a, k. rj iz 9, 1 i Brez razpisa. Ni se še poleglo razburjenje, ki je zavladalo v celi slovenski javnosti povodom zadnjih profesorskih imenovanj na ljubljanskih srednjih šolah, a že je čutila vlada potrebo znova nam Slovencem zadati gorko zaušnico, če pa vlada misli, da bodemo njeno naravnost izzivajoče postopanje mirno prenašali, se korenito moti. Profesor dr. Gratzy pl. Wardengg s I. gimnazije v Ljubljani je imenovan gimnazijskim profesorjem na Dunaju. Mi nimamo vzroka pretakati solz za dr. Gratzvjem. On ni bil naše gore list; vendar je, dasi Nemec, umel se vesti v Ljubljani vsaj toliko taktno, da nismo imeli povoda se pritoževati. Kakor smo že naglasili, je Gratzv Nemec, a je bil vendar formalno usposobljen za pouk v slovenskem jeziku. Sicer ni bil vešč slovenskega jezika v toliki meri, da bi ga imel popolnoma v oblasti, vendar je znal slovenski toliko, da mogel v slovenskih razredih uspešno poučevati in se je dejansko tudi porabljal za poučevanje v slovenskem jeziku. Na Gratzvjevo mesto je že imenovan nek dr. Karol W e d a n. Baš to imenovanje pa nas izziva k najodločnejemu odporu! Vlada je namreč to službeno mesto oddala dr. Wedanu kar kratkim potom,' ne da bi se čutila vezano, to službo razpisati. To postopanje pa je naravnost škandal, to je nečuvena predrznost vladnih organov, da si upajo vočigled jasnim zakonskim določbam oddati samovoljno izpraznjeno službo, ne da bi je razpisali. Zakon določa ja3no, da se ima vsako službeno mesto brez izjeme razpisati in določiti rok, v katerem se imajo vlagati prošnje. Vlada se na to ni ozirala in je brez pomisleka kršila veljavne in za njo v prvi vrsti obvezne zakonite določbe. Torej vlada, ki bi naj bila bila vestna čuvarica zakonov in odločna zaščitnica pravice, je sama poteptala v blato načelo, da se imajo spoštovati zakoni in je s tem nam Slovencem dokazala ad oculoa, da je nam nasproti toli pristranska, da si niti ne pomišlja kršiti obstoječe zakone, samo ako s tom more slovenskemu narodu pokazati svojo nenaklonjenost. Nam je dobro znano, kakšni nameni so vlado vodili pri imenovanju dr. Wedana. Vemo dobro, da je vlada že a priori hotela Gratzvjevo mesto zopet oddati samo in edino Nemcu, zato tudi službe ni razpisala, da bi ne mogel deželni šolski svet staviti predlogov, na katere bi se morala vlada kolikor toliko ozirati. Za Gratzv.evo mesto bi se sigurno oglasilo mnogo kompetentov in prav gotovo je, da bi se našle izvrstne, za to službo sposobne in tudi drugače dobro kvalifikovane moči, katere bi deželni šolski svet priporočal v na-stavljenje in katere bi vlada brez zadostnega vzroka absolutno ne smela prezirati. Da pa ne pride v ta njej neljubi položaj, da bi bila morda nolens volens vendar-ie prisiljena, na izpraznjeno mesto poklicati Slovenca domačina, se je vlada raje zatekla k očitnemu kršenju veljavnih zakonov, samo da je mogla preko deželnega šolskega sveta imenovati na Wardenggovo mesto zopet Nemca in s tem Nemcem obvarovati njihovo takozvano posestno stanje. Sicer pa, ali je vlada na stališču, da je vsako profesorsko mesto, ki ga slučajno zavzema kak Nemec na naših zavodih, že zbog tega nemška posest? Ali misli, da se ta mesta morajo reservirati samo importiranim Nemcem, če se tudi zapostavljajo vredni Slovenci-domačini ? Nam se zdi, da hoče vlada nasproti nam nastopati, kakor da bi bila ona poklicana, z vsem svojim vplivom ščititi to fingirano nemško posest in jo ohraniti nemštvu na vsak način, ako treba tudi s kričečimi nepostav-nostmi in najhujšim terorizmom. Mesto Gratzvja je imenovan dr. Wedan, posito, sed nori con-concesso, da bi bilo to službeno mesto zares upravičena nemška posest, vendar bi bili Slovenci vsled tega imenovanja le oškodovani, ker je bil dr. Gratzv vsaj formalno usposobljen za slovenski pouk, dočim mesto njega imenovani profesor nima te sposobnosti. Sploh pa mi absolutno — in to si naj vlada zapiše za ušesa — ne priznavamo na naših šolah nobenega nemškega posestnega stanja. To bi bila lepa, da bi v naši slov. deželi na vseh službah, katere so kedaj slučajno zavzemali Nemci, se vedno šopirili le tuji nemški elementi, ki bi se v svoji že dovolj poznati prešernosti še drznili sramotiti narod, kateri jim je dal kruha, dočim bi lastni sinovi slovenskega naroda morali ponižno čakati ob tujcem bogato obloženi mizi, da morda odpade ž nje kaka drobtinica tudi za nje. Izjavljamo glasno in odkrito, da tega ne bodemo mi nikdar trpeli, da bi se na ljubav in radi lepih oči Nemcev zapostavljali naši ljudje. Časi, ko smo Slovenci mirno vtaknili v žep vsako zaušnico, s katero je nas blagovolila obdariti naša vlada, so že zdavna prešli. Ako se noče vlada ne samo nič ozirati na naše upravičene zahteve, ampak nas pri vsaki priliki še izzivati s svojim krivičnim postopanjem, ako torej vlada hoče na vsak način boj, dobro, mi se ga ne strašimo in ga hočemo dovojevati do skrajnosti. Mi zahtevamo samo svojih pravic ter tirjamo od vlade, da tudi nam nasproti izvršuje veljavne zakone. Protestiramo pa slovesno proti temu, da vlada ne m e n «■ se za jasne postavne določbe protežira preko glav poklicanih faktorjev na nečuven način pri vsaki le količkaj mogoči priliki nemški živelj in prezira d o s 1 e d n o n a Š e t u d i na j pri m i t i vnejše pravice in zahteve. Temu mora biti enkrat konec, sicer bodemo tudi mi napeli še druge strune! Vprašamo pa še ekscelenco barona Heina, kako mora on pripustiti v času, ko so v naši deželi odnošaji že itak skrajno napeti, da se tako hladnokrvno gazijo po zakonu zajamčene pravice dež. šolskega sveta s strani centralne vlade in da se Slovenci domačini zapostavljajo v korist importiranim tujcem; zakaj se takemu početju naravnost ne upre, alihočo res dokazati, da je Šuklje trdil prav, ko ga je imenoval — prenevarnega sovražnika slovenskega naroda?! _ Nemci v skrbeh za Avstrijo ? Lepo je gledati nemške stranke, kako se zadnji čas pehajo pod pretvezo, da je nevarnost za velemoČ naše monarhije in armade. Predvsem je Vsenemce obvladal tolik patriotizem, da pozivajo celo ministrskega predsednika, naj skliče čimpreje drž. zbor, da se prepreči nevarnost. Od kdaj je prirasel blagor avstro ogrske monarhije tako zelo na srce istim vsenemškim poslancem, ki so še nedavno klicali v državnem zboru »hoch Hohenzollern«. Madjarske narodne zahteve v ar madi so po nemškem tolmačenju taka nevarnost za monarhijo kot velesilo. Slovani ne čutimo nič te nevarnosti ter zremo na madjarske zahteve, ako ne simpatično, pa vsaj ravnodušno. Zakaj nam velja za pogoj velesile geografična lega, fizično krepko prebivalstvo, dobre finance in zanesljiva armada. Močna armada pa ni odvisna od nemškega poveljevanja, temuč ravno nasprotno: bolj ko bi se upoštevala narodnostna čustva v armadi, bolj bi se povzdignila dobra volja vojaštva. Sicer pa tudi niso narodne koncesije Madjarom, pred čemer se nemške stranke tresejo, temuč boje se le, da bi madjarske narodne aspiracije vplivale na narodne zahteve Slovanov v naši državni polovici. Večina čeških skupin naravnost Bimpatizuje z madjarskimi zahtevami; tudi poljski politični krogi niso ma-djarskim aspiracijam protivni, niti v dovolitvi madjarskega poveljevanja v ogrski armadi ne vidijo nevarnosti za enotnost organizacije v armadi. Predsednik gosposke zbornice, knez "VVindischgratz, je izročil v imenu vseh treh skupin ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri se izjavlja, da bo gosposka zbornica pri* trdila vojaškim zahtevam le tedaj, ako se s takimi koncesijami Madjarom ne bo kršila enotnost armade. Načelnikom štirih nemških strank, ki so včeraj posredovat prišli k ministrskemu predsedniku, je rekel dr. Korber, da bodo vojaki tretjeletniki, ako se pridrže preko 1. oktobra v službi, dobili pozneje olajšave, to je glede orožnih vaj. Glede sklicanja državnega zbora pa je rekel, da se ne da določiti termin, vendar pa ni izključeno, da se bo eventualno nagloma sklical. Deželni zbori se bodo sklicali le pod pogojem, da prekinejo delovanje v slučaju, da bi se moral državni zbor sklicati. Z izjavo vojnega ministra nemški načelniki niso bili zadovoljni ter se skliče za 7. t. m. izvršilni odbor nemških strank v državno zbornico. Vstaja v Macedoniji. Dve novi vesti ste včeraj vznemirile svet, ki pa še nista potrjeni. Iz Belgrada se namreč poroča, da so vstaši zažgali na štirih konoih Drino-polje ter je celo mesto v plamenu. Po Carigradu pa se je raznesla vest, da je dne 1. t. m. po celi Macedoniji Utrinki. Zofka JelovSek. Sedeli so v malem atelijeju slikarja Vilharja in se razgovarjali o onih dogodkih človeškega življenja, ki kakor svetli, beli, komaj vidni, a tako lepi in krasni oblački prelete preko jasne modrine letnega neba; visoko, visoko gori pod solncem. — Nič ni to, ali vendar je bogato in krasno, polno poezije, — je defmiral Vilharjev prijatelj Miko take doživljaje. — Spominjate se jih z zaprtimi očmi in prelete vam mimo duše, kakor nekaj svetlega in sladkega. Trenotek, in zopet so zginili v spominih. — Molčali so vsi trije, njihove oči bo gledale bog ve kam in niso videle reči pred njimi. Obrazi so se jim zjasnili in kakor da je padal na Dje odsev davne, čiste, pozabljive lepote. Slikar se je prvi zgenil in mešal s čopičem barve. Miko je vzdih-fiil; njegova sestra Zora je še vedno gledala nekam v daljo in z istim či fttim in lepim izrazom v obrazu je Začela govoriti. — Zdi se mi, kakor da so ti doživljaji brez začetka in brez konca, kakor drobci nečesa prekrasnega; dragoceni kameni, padli iz kraljevskega nakita; — pisan, dehteč list iz tujega, neznanega cvetu; odlom* ljen del prekrasnega umotvora. Pisani, leskeči drobci so, ki ne veste, od kod so in kam spadajo. Nekateri jih vržejo proč, ker so brez smisla in brez svrhe, jaz pa jih spravljam in zbiram s pozornostjo in ljubeznijo. Vse hranim v svojem spominu, ker so krasni sami o sebi, ker so mi mili in poetični ravno zaradi svoje brezpomembnosti, ravno zato, ker jim ni zveze z realnostjo življenja. Hodim po ulicah, vsak dan po istih potih in meseci minejo, da ne doživim ničesar; a nekoč dvignem oči in tuja duša me pozdravlja. Samo hipen pogled, ali srce mi vz drhti in v duši mi je, kakor da sem doživela nekaj neizmerno lepega. Ta neznani človek gre mimo in nikdar več ga ne ugledam v svojem življenju; a vendar sva si blizu, kajti najini duši sta se doteknili. Ko sem bila stara šestnajst let, srečavala sem vsak dan mladega moža, ki je irnel prelepe, čiste oči. Pogledala sva se vselej in zdelo se mi je, da so se njegove oči enako zasolzile pri tem pogledu, kakor moje, — kakor da bi bila pogledala v solnce. Ne morem povedati, kako bogat, krasen in mamljiv je bil ta pogled. Bilo mi je, kakor da sem v hipu zažila dolge, prekrasne dneve. Ali enkrat, v enem trenotku, se je pretrgalo nekaj pred mojim pogledom in videla sem v njegovih divnih očeh, svetlih in lepih kakor solnce, da se laže; vedela sem na-krat, da ima lažnjive oči, — lažnjive, lažnjive oči. In bilo je konec vsi krasoti. — Ali še danes se mi zdi, kakor da sem doživela z onim mladim č.ovekom cel roman, dolg roman, poln sreče in lepote, z velikim razočaranjem na koncu. A ni bilo nič . . . O, kako so mi dragi ti doživljaji, lepi, čisti in nebistveni, kakor bele, prozorne megle v solncu; ti pisani drobci, te blesteče iskre, ki so tako lepe, v svoji hipnosti: niso še, a že jih ni več! Vozila sem se enkrat v noči po železnici. Vse polno ljudi je bilo v kupeju in vsi so spali in dremali. Slabo je brlela luč na stropu in zrak je bil težak in moreč. Meni nasproti je sedel reki gospod in ko je videl, da ne spim, začel je pogovor. Govorila sva o stvareh, ki so bile daleč od najinih oseb, daleč od tega mračnega in prenapolnjenega Železniškega kupeja. O lepih krajih sva govorila, o zlatih letnih dneh, o morju. Vso noč sva govorila, vesela nad najinimi ugodnimi glasovi, in nad besedami, ki so nama slikale vse te kraje in dogodke pred oči. Luč je svetila mračno in temno in nisva si videla v obraz, ni naju niti zanimalo. Bila sva si tuja in daleč, kakor vam je osebno tuj pisatelj, čegar knjigo čitate z veseljem in užitkom. — V jutro, ko se je začelo daniti, je moj družabnik izstopil na mali postaji v dolini. In ko je vstal in se mi zahvalil za ta dolgi pogovor v noči, sem se zavedela nakrat, da sem doživela nekaj zelo lepega. Dejal je, da je molčljiv in pust človek, samotar, in da se še nikdar v svojem življenju ni razgovarjal z nobeno živo dušo toliko in tako, kakor z menoj. Saj besede sem že pozabila ali glas, s katerim mi je to dejal mi še zdaj zadoni v ušesih, kadarkoli se spomnim onega dogodka. Ta glas je bil odkritosrčen in mehek, drugačen, kakor oni, s katerim je govoril v noči. Ganil in pretresel me je v dno duše in bila sem srečna, da sem jaz ta, kateri je rekel te hvaležne in tople besede. Ne vem imena one male postaje v dolini, ne vem, kako je izgledal oni tujeo, s katerim sem se razgovarjala vso noč v drdrajo-čem vlaku, ali krasen in lep je spomin, ki ga je pustil v moji duši. Ne vem, zakaj puste ti dogodki, kratki, hipni in tako nebistveni, breztelesni, tako globok in lep sled v naših dušah, med tem, ko nam resnični dogodki, ki so takrat v s\oj čas vse drugače, mnogo bolj hrupno in burno posezali v naše življenje, izginjavajo tako hitro iz spomina in tako hitro gube svoj čas in svojo lepoto. Vidite, če na primer mislite na vse te ljubezni, katerim ste bili vi sami predmet. Gotovo, nekatere so vam drage in ne morete se jih spomniti brez ginjenja, četudi jih vi sami niste vračali; druge pa, katere so morda osodno vplivala na življenje dotičnikov, zde se vam danes smešne, sive in vsakdanje, čeprav ste morda krajšo ali daljšo dobo, bolj ali manj delili ta čustva. To je bila moja druga, poetična ljubezen. — Vsak človek ima v svo- napočila splošna vstaja. Tudi o tem se splošno govori, da je turška vlada poslala Bolgarski ultimatum ter je vojna neizogibna. Vsled tega je začel v Carigradu že zaostajati promet. — O izgubah v mesecu avgustu poro čajo konzularna poročila, da je bilo 1109 mrtvih in 30 ranjenih vstašev, 312 mrtvih in 19 ranjenih vojakov in orožnikov, 80 mrtvih in 19 ranjenih turških prebivalcev ter 86 mrtvih in 5 ranjenih kriatjanskih prebivalcev. Ta izkaz pa seveda ni popolen ter je v resnici bilo mnogo več žrtev. — Turška vlada je naznanila diploma-tičnim zastopnikom, da se je bati napadov na tuje konzulate, vsled česar se morajo straže pomnožiti. — V okraju Monastir je začel Nassir paša vojne operacije proti vstašem. Na štiri strani, kjer so slutili zbiranje vstašev, je odšlo po več turških ba taljonov. V Smilovo je odšlo kar 7 bataljonov. Imeli so baje »srečo« ter so pobili do 300 vstašev ter zažgali tri vasi. — Iz Burgasa je došla vest, da so vstaši z dinamitom razstrelili tri ladje ogrske pomorske družbe. Trije kapitani, šest mornar jev in 19 potnikov je utonilo. Z bližajočo se vojsko se spravlja v zvezo tudi dejstvo, da so v Srbiji za mesec oktober sklicani vsi rezervisti k devetdnevni orožni vaji. V vseh divizijskih pokrajinah se bodo nato vršili šestdnevni manevri. Politične vesti. — Vojaško vprašanje vznemirja zelo vojno upravo. Računa se na daljšo ogrsko krizo ter se razpravlja tudi eventualiteta, da ogrski parlament tudi do 1 januvarja 1904 ne bo dovolil rekrutnega zakona. V tem slučaju se namerava sklicati nadomestne rezerviste, da po-polnijo stanje armade. — Dr. Korber poslancu Novaku. Češki poslanec Novak je pisal ministrskemu predsedniku ter ga pro sil, naj odredi, da ne bodo tretjelet niki ostali preko 1. oktobra v vojaški službi. Dr. Korber je odgovoril po slancu v daljšem pismu ter ga za ključi!: »Bodite prepričani, da je naša skrb, to trdo odredbo, ako bo kohčkai mogoče, še popolnoma preprečiti a!i pa po možnosti olajšati, vsekakor pa jo izravnati s poznejšimi olajšavami«. — Češki agrarci so imeli včeraj sejo ter so protestirali proti uvozu ogrskega žita in ogrske moke. Namesto odstopivšega posl. Udržala se je postavil za kandidata kmetovalec Svenik. — Cesar prided anes zo pet v Budimpešto. Jutri bo sprejel v avdijenci grofa Khuena Hedervarvja, in potem se bo šele določilo, kdo se še pokliče k vladarju. — Zmaga socialnih demokratov. Pri volitvi v obrtno razsodišče in v državno posredovalnico za delavce so v P.ožunu popolnoma zmagali socialni demokratje. jem življenju več takih poetičnih ljubezni, ki pa nimajo velikega vpliva na njegovo življenje. Samo ena, velika in trajna ljubezen daje odločilno smer našemu življenju, lahko je tudi poetična; — tiste ljubezni pa, katere jaz nazivljam samo poetične, niso nikdar velike, so kakor rože ob potu; samo z razločkom da nekatere vsah-nejo in se posuše, druge pa cveto vedno z isto, neminljivo krasoto; in kadarkoli se ozremo nazaj po naši poti, jih vidimo še vedno lepe in brez madeža in razveselimo se jih v čistem in hvaležnem spominu. Moja druga ljubezen je taka vsahnjena in posušena roža. Bila je zelo poetična svoj čas, lepa, čista in romantična. Mnogo solz sem prelila zaradi nje in vse so bile lepe in nedolžne. Teh solz mi je žal, zakaj one so edino, kar je lepega ostalo od te ljubezni v mojem spominu Vse drugo je sivo in dolgočasno zda) iz dalje; smešna se zdim sama sebi in smešen se mi zdi tisti, ki me je ljubil. In čudim se temu, zakaj ta ljubezen je bila odkritočrčna; tisti, ki me je ljubil takrat, mi je dejal že zdaj čez leta, da sem bila jaz najlepša ljubezen njegovega živ ljenja. (Konec pnii.) — Poroka prinoezinje Alioe Battenberške z grškim princem Andrejem se vrši 6 o k t. v Darmstadtu. K poroki pridejo ruski car, kralji Angleške, Danske in Grške, princ Valeški in princ Henrik Pruski. — Delavski nemiri v Ki-evu. Generalni guverner Dragomirov je ukazal administrativnim potom kaznovati vse, ki so zaprti zaradi izgredov pri zadnjih delavskih nemirih. Vsled tega so bili obsojeni: 53 na 3, 35 na 2, 11 na l1/«, 55 na 1 mesec in 32 na tri tedne zapora. Obsodba po državnem zakonu pa jih še čaka. Dopisi. Iz Planine, dne 3L. avg. 1903.) Vsaka sila do vremena! Tu pri nas je neke vr*te sršenovo gnezdo, v katerem se šopiri hajlovska svojat, taka svojat, ki misli, da so v slovenski Planini prosta tla nemčurskemu hajlanju. Toda tej mešani družbi, kateri daie zavetje tukajšnji trgovec Christof mož sicer slovenske krvi, a nemškega duha — Če ga sploh kaj ima —, mož, kateri se predrzne tu na slovenskih kraških tleh ponujati in prodajati StHmarkine vžigalice, mož, katerega vzdržujejo in živijo žulji slovenskih prebivalcev, — tej nemčurski sodrgi tedaj povemo na v»a usta, da odločno in slovesno prote štujemo proti vsakemu nemčurskemu izzivanju, tudi takemu, kakor se je pripetilo n. pr. danes: Neki hlapec kneza \Vindischgraetza je na pragu omenienega trgovca izzivajo za ne kim mimoidočim slovenskim gospodom na vso moč zatulil: »heil! aH heil! heil!« — Mimogrede bodi omenjeno, da je tu v Planini neki pes, ki prav tako laja, kakor ta nemška hripava druhal hajla. — G. Christof, to tulenje Vam je gotovo zelo uga jalo, kaj? Znabiti ste celo sami se feundirati temu lajanju? — Svetujmo Vam, da lepo mirnim potom pokažete duri tej nemčurski svojati, da opustite tudi prodajanje in ponu-lanje Siilmarkimh vžigalic, sic^r se Vam utegne prav lahko pripetiti kaj ?ac**ga, kafcor takrat, ko ste bili prisiljeni spremeniti svojo firmo v firmo »Fr Christof«. — Povemo Vam, da s«) se začele odpirati oči celo priprostomu ljudstvu, katero pravi, da tako ne more dalje iti, kajti to nem-čurako izzivanje preseda že vsakemu miroljubnemu človeku. Z* sedaj smo Vas vzeli samo »na muho«; ako pa š« ne bo miru, bomo sprožili, in uvt-rjeni bodite, — pokalo bo! — Šuklje pred volilci. IV. Šuklje v Zatfčini. (Dalje.) Z istim ognjem, s katerim se potegujejo delavci za svoje osvobojenje, nastopa kmet v nekaterih krajih za svoje „ izkoriščevalce", kakor zovejo liberalci plemstvo in duhovščino. Orožje, katero je podala kmetu demokracija, obrača ta proti njej. To je našim nasprotnikom zagonetka. Učenjak liberalec, ki pa stoji z jedno nogo že v socijalizmu, W. Sombart, v očigled temu vpraša: „Kaj pa, če se nahaja kaka plast v našem gospodarstvu, ki se zadruženju, kakor ga vidijo soc. demokrati, neče podvreči, ki vidi v malem okviru svojega dela, v katerem deluje iu živi, večje vrednosti, kakor v delu, v življenju v veliki tovarni, na veleposestvu ?u Naše gospodarstvo stremi v industriji po zedinjenju produktivnih moči v velikih delavnicah, v velikih trgovinah. Kaj če kmet delo in življenje na latifundijah mrzi in hoče živeti na mali kmetiji? Kaj če ni koncentracija v zemljiščih in velepose-stvo najvišja oblika kmetske produkcije? Soc. demokrati so računali, da bode tudi kmeta kapitalizem spravil popolnoma na berasko palico, ga proletari-ziral, da bo kmetska velikanska masa tudi vstopila v boj za razlastitev kapitalistov in odpravo privatne lastnine in delovala za zadružno gospodarstvo. — Sombart vidi, da tega, kar se kaže v razvojih industrijalizma, ni zaslediti v razvojih kmetije. To je rodilo vprašanje, dali more kapitalizem revoluci-jonirati tudi kmetijo, kakor je obrti, trgovino, ali more uničiti stare kmetske produkcijske in lastninske oblike in vstvariti nove. Povedal sem že, kaj je bistvo kmeta. Navajam tu še besede konser-vativca-ekonoma: „ Povsod, kjer se nahaja kmetijstvo, je tudi najti ono blagostanje, ono gotovost, ono zaupanje v bodočnost, ono neodvisnost, ki povzroča srečo in čednost. Kmet, ki dela s svojimi otroci na malem podedovanem zemljišču, ki ne plačuje najemnine komu nad njim, ne mezde komu pod njim, ki ureja svojo produkcijo po potrebah svojega konsuma, ki svoje žito zavživa, svoje vino pije, se oblači s predivom in volno, ki jo je sam pridelal, ta kmet se malo briga za tržne cene. On nima dosti prodati, ne kupovati; nikdar ga trgovske krize ne uničijo. On se ne boji bodočnosti. Ista mu je vedno lepša, ker uporablja vsak čas, ki ga delo ne zahteva, v korist svojih otrok in v korist bodočih stoletij. Malo časa stane kmeta, da vsadi drevo, ki postane ve-Iiko, koristno. On napravi jarke, ki usušijo za dalje Časa polja. V prostem času vozi pitno vodo na svoj dvor, v malih trenutkih, ko se kmet odpočiva, stvarja z malimi stroški pri živini, rastlinah koristne spremembe, ki se poznajo še v poznih časih. Njegovo zemljišče je prava hranilnica, ki je vedno pripravljena, kmetove male pridobitve prevzeti, vse trenutke njegovega počitka izkoristiti. Vedno delujoča moč narave ga podpira pri tem. Kmet Čuti prav dobro srečo, ki je zvezana z njegovo kmetijo." Ta slika danes ne velja več, tudi ne v Švici in na Nemškem, kjer so še najboljše kmetije. Westfalski advokat Moser pravi: „Der naturahvirtschaft-ende Bauer macht sich noch in allem selbst fertig." Danes ne več. Že v srednjem veku razdiral je meščan to lepo razmerje. Kmetje moral že precej zgodaj kupovati potrebno orodje od meščana. Razvoj tlakarskega gospodarstva, oziroma rastoče duševno razvijanje so spreminjale prvotne razmere, kmet je nehal biti svoj rokodelec in je jel rabiti denar, da si potrebno kupi. Da si pridobi denarja, moral je voziti svoje žito na trg. Brez denarja pa tudi ni mogel biti njegov voditelj dela, feudalni gospod, kojemu je moral tla-karski kmet sčasom mesto naturalij, plačevati v denarjih svoje davke. Iz kmeta je postal kmetski gospodar (Landvvirt). Odvisen je odslej naprej od trga in od njegovih sprememb. Pristopil je tudi trgovec, ki je razpe-čaval kmetske produkte pa jemal svoje koristi. K trgovcu se pridruži oderuh in tako je bil kmet že na potu navz-doli. Tudi on je podvržen isti sili, ki delavca tovarne sili v proletarijat. Prej je zemljišče preživljalo vso družino, zdaj se mora žito prodati, nekaj otrok mora zaradi tega iz hiše v tuje delo. Dokler je še bilo kaj hišne industrije so vsi po zimi na kmetiji mogli delati, so kaj zaslužili. Ko to jenja mora kmet odpraviti čez zimo nekaj nadšte-viluih želodcev. Poleti mu je manjkalo te moči in mora dobiti dninarje. Teh dobi iz nadštevilnih ljudi, ki so po posameznih kmetijah. Proletariziranje torej tudi tukaj, nasprotje mej lastniki in neposestniki. Kmet potrebuje zdaj več denarja. On mora gledati, da izvan kmetije kaj več zasluži. On nosi tudi svojo delavsko moč na trg. To je revolucija v kmetskem gospodarstvu ; kapital se je tudi kmetije polastil. Re-volucijoniral je tudi velepose3tvo.. Veleposestnik je rabil z razvojem dela in gospodarstva tudi denarja. On je postal kapitalist, ki je svoje in svojih tlakarjev produkte na trg spravljal, on je pa tudi postal lakomnež, ki je vedno več hotel imeti zemljišč, ki je kradel kmetom ista, jih spodrival iz občinskih host, pašnikov, jim jemal lov. O tem priča 12 členov kmetske ustaje iz leta 1525. na Nemškem. Na Slovenskem so naši kmeti pri zbiranju v Konjicah iste člene postavili v načrt svojih zahtev. — Četrti teh Členov slove: „Ni prav, da nam revežem kmetom zabranjujete lov v hostaii in na vodah. To ni po božji besedi. Gospoda redi divjačino, ki nam kmetom veliko škodo dela, in mi naj bi molčali?" Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 3 septembra. — Shod v Meng«u. Dne 30. avgusta sta bili v Mengšu kar dve zabavi hkrati. „Pri Jelenu" so imeli klerikalci svoj shod, v sosedni gostilni pa je imela Mengiška godba svojo veselico. Kje je bilo več poslušalcev in kje so se bolje zabavali, to menda ni teško uganiti. Na shodu je deželni odbornik g. Povše razpravljal o gospodarskih stvareh. G. Povše je svetoval : Ne politikujmo preveč! Klerikalci so si njegov opomin vzeli tako k srcu, da so — glej sprejete resolucije, katerih je kar deset — politikovali o vseh mogočih in nemogočih rečeh, tudi o tacih, katerih dr. Schweitzer, ki je imel pri tem politikovauju prvo besedo, prav nič ne razume. Največjo veselost obuja resolucija, s katero je shod protestiral zoper vmešavanje avstrijske vlade v prosto volitev papeža. Sicer zvonenje po toči ne pomaga dosti ali dobro in lepo je vendar, da so tudi klerikalci, zbrani dne 30. avgusta v Mengšu „pri Jelenu" povedali, kakega mnenja so glede pravice avstrijskeg a cesarja vložiti pri volitvi papeža svoj veto. Stvar s tem sicer Še ni rešena, brez dvoma pa bo mengiški protest znatno pripomogel, da se cesar več ne bo vtikal v volitev rimskega papeža. Radovedni smo le, če se je „pri Jelenu" povedalo, da je bil kardinal Pu-zyna, cerkveni knez svete rimske cerkve, tisti mož, ki je vložil veto v imenu avstrijskega cesarja? Če je postopanje vlade bilo tako, da so „pri Jelenu" zbrani katoličani protestirali, kaj naj se šele reče o kardinalu, o cerkvenem knezu, ki se da porabljati za tako vmešavanje, za tako kršenje cerkvenih pravic? Vsaj pismeno nezaupnico bi mu bili morali dati. To pa se ni zgodilo, kajti dr. Schvveitzer tudi tako nezaupnice ne sestavi zastonj, „pri Jelenu " zbrani katoličani pa so bili pač pripravljeni, glasovati za vse, kar se je hotelo, plačati pa niso hoteli ničesar prav po starokatoliškem načelu „Stavim ne — prisežem pa". In tako se je zgodilo, da kardinal Puzvua ni dobil nezaupnice in najbrž nikdar ne izve-da so 30. avgusta „pri Jelenu" v Mengšu zbrani katoličani protestirali proti avstrijskemu „vetuu pri papeževi volitvi in s tem tudi obsodili kardinala Puzyno kot nevrednega izdajalca katoliških pravic. In kar so v Mengšu „pri Jelenu" zbrani katoličani izrekli, to seveda drži, saj je njih sklep blagoslovil veliki modrijan dr. Schweitzer . — „Trutiburg" v Ljubljani. V kazinskem salonu bo v nedeljo ustanovni shod društva nemških delavcev. To društvo se ho imenovalo »Trutzburg« in bo pravzaprav podružnica zveze nemških delavcev »Germania«. Nemško delavsko društvo v Ljubljani je nekaj za predpust. Sklicatelj tega shoda in organizator nemškfh de lavcev je tisti K a r b e 1, ki tako rad lazi okrog slovenskih trgovcev in prosi, da mu dajo okna snažiti. Ker v Ljubljani ni toliko nemških delavcev, da bi zadostovali za eno omizje, so jih povabili od drugod. »Deutsche Wacht< javlja v današnji svoji številki, da se udeleži shoda v kazini »der Cillier Deutech-vokisehe Gehi.fenverband in ansehn-licher Vertreung.« — Popočil se je danes gosp. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani, z godč Jelico Jesenko, kćerko trgovca in posestnika v Ljubljani. — Ljubljanski „Sokol" poleti v neoeijo, dne 6. t. m., če bode vreme ugodno, v Sotesko pri Sv. Jakobu ob Sivi. Ciani v društveni obleki se zbirajo ob polu 2. uri popoldne v telovadnici »Narodnega doma« in gredo peš skozi Vodmat in čez Brod; vračajo se pa skozi Črnuče — Ljubljanski „Sokol" praznuje, kakor že svojećasno naznanjeno, svojo 40letnico dne 27 sept. letos. To praznovanje naj se vrši v domačem krogu, tako se glasi svoje-časni sklep; dočim se velika slavnost z vse8okolskim izletom priredi pri hodnje leto. Spored letošnjega praz novanja je v debelih črtah sledeči: Dopoludne slavnostno zborovanje, opoludne skupni obed, popoludne javna telovadba in zvečer komers. Podrobnosti prijavimo pravočasno. Z ozirom na veliko drugoletno slavnost je umevno, da za letos ne računamo na korporativno udeležbo s strani društev, kakor tudi ne s strani izven-Ijubljanskega Sokolstva. Vsakdo pa naj bode dobro dr<šel! Slovensko akadem. fer. društvo „Sava" naznanja, da se vrši v ponedel|ek, dne 7. septembra ob 8. uri zvečer občni zbor v »Narodnem domu«. V torek, dne 8 septembra ob 10 uri dopoludne bo za-jutrek na vrtu restavracije g. Auerja v Wolfovih ulicah. Sodeluje ljubljan ska društvena godba. Ob pol 12. uri vožnja starešin in članov po mestu, in sicer po sledečih ubcah: \Volfovu, Prešernove, Šelenburgove ulice. Kongresni trg, Gosposke ulice, Turjaški trg, Breg, Srari trtr, Mestni trg, Vod mkov trg, Fr*n Josipov m^st, Res Ijeva cesta, cesta na južni kolodvor, Dunajska cesta, Šelenburgove ulice, Kongresni trg in Wofove ulice. Popoludne izlet na »Zelen hrib«, kjer bo svirala ljub. društvena urod b a — Ubegli trgovec. Josip V o kač, trgovec v D*oru pri Žužemberku, je pobegnil, zapustivši znatno svoto dolgov. Oškodovane so v prvi vrsti ljubljanske tvrdke. Vo-kač se bate zadržuie sedaj v Parizu. — Dovoljenje za rudo-Sledbo je dal c. kr. rudarski urad v Ljubljani gg. Franu Langerju vit. Podgoro, gradčaku in dež. poslancu, in Jos. Lmngerju vit. Podgoro v Brš ljinu pri Novem mestu za politična okraja Krško in Novo mesto. vi na b'v po 1« pol — Kamniški salonski op. kester priredi v zdraviŠču 5 sepk< tembra v slovo gostom koncert Jn Vspored: 1. »Svatbena koračnica« ^o Mendelssohn IJ »rtholdv. 2 Orerturarri po slovanskih napevih, A F. Titi >e 3. »Triglavske rože«, valček, V >a| Parma. 4 »Rokoko«, gavota, V se Aletter. 5 »Kovačnica v looru«, zna in čilen komad, R Eilenberg. 64 »Vhoc £a gladiatorjev«, sprevodna koračnic* na J. Fučik. 7. »Kata morgana«, potpun, A. Vaniček. 8 »Kresničica«, idila, piv K. Linke. 9. »Ob neapoliskem za >n livu«, valček, A. Guardia. 10 »Cesai ne Fran Josip«, koračnica, K. Pichler vr Po koncertu koriandoli korzo. Zače tek ob 8. uri zvečer. Vstopnina GQ >1< vinarjev. Restavracijo oskrbuje ta. -o večer g. Peter Žirovnik. )0 — V Gorje I V nedeljo 6. t. m Is priredi gasilno društvo v Gorjah v* f& liko vrtno veselico. V ta namen bode N ves veselični prostor spremenjen v *e romantični gozd na »Pokluk;«. V in njem nahajala se bode lična gozdar £c ska koča »Pri mrzlem studencu ia kjer se bode gostom postreglo z >° dobro planinsko pijačo. Pot peljaU bode tudi v »Pokluško luknjo« in k v dobro znanemu »Figovcu«. Razun tega bode nebroj drugih zab- v in interesantnosti. Posebno omeniti še moramo, da bode pri veselici sodeloval tudi slavni blejski zbor bralnega društva. Izletnikom iz Ljubljane se nudi krasna prilika dobro zabavati se v pravi, pošteni gorjanski družbi. Z opoldanskim vlakom so lahko popelje do Javornika od tod čez romantični »Vintgar« v prijazne »Gorje«, kjer bode gotovo vsak dobro došel in dobro postrežen. — Tabor* pni Podbrezju je bil pred kratkim prizorišče velikega požara, ki je provzročil precejšnjo škodo, zavarovalnice so ku-lantno in hitro izplačale zavarovalne svote — razen zavarovalnice »F ranco-Hongroise«. Pri tej je bil zavarovan kajžar Janez Pavlin za 1100 gld. »Franco Hongroise« je dala škodo že dvakrat ceniti in ponuja Pavlina samo 646 gld., dasi je škoda veliko večja. — Požar. Posestnik Fran Zi goreo iz sv. Petra pri Novem mesta je šel 25. p. m. s svojo ženo na se jem v Rudolfovo. Doma je pue!:.l svojega llletnega sina Ivana z naročilom, da naj pazi, da ne bo pošel ogenj pod kotlom, kjer se je kuhala krma za svinje. Ker je deček pod kotlom preveč zakuril, so se unele saje in nastal je požar, ki je upepehl Zagorčevo hišo, kočo Marije Trkajeve in vinsko zidanico soseda Matije .Jermana. Škoda se ceni na okroglih 1840 K Poslopja so bila zavarovana za 1460 K. Kakor če čuje, je Zagorec nalašč svojemu sinu zapovedal, naj močno zakuri, da bi razpala hiša zgorela in bi si potem on z zavarovalnino sezidal novo. — Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. V tajni razpravi je bil 60 let stari rudarski strugar v pokoju Albin Wruss iz Spodnje Idrije zaradi hudodelstev spolskega posijenja in oskrumbe obsojen na 7 let težke ječe poostrene mesečno s postom; obsojeni je takoj kazen na stopil. — Šimen Peitler, 18 let star, mesarski pomočnik na Savi, se je imel zagovarjati zaradi hudodelstva uboja. V noči od 2. na 3. rožnika t. 1. vračal se je iz jeseniške kolodvor ske restavracije v spremstvu krojaškega pomočnika Alojzija Božja in mesarskega vajenca Frana Vauknika proti svojemu domu. Nasproti jim pride tovarniški delavec Jožef Stare, in ker je po cesti pel in vriskal, ga ti trije ustavijo. B jzja mu izbije klobuk raz glavo in ga pahne po tleh, nato ga še Vauhnik udari z jeklenim mesarskim brusilom po životu. Ker je Stare na tleh z nogami se bran Peitlerja v noge sunil, zabodel ga je ta vsled tega razjarjen skozi desne zgornje lehti v desno pazdušno duplino; po preteku 24 dni je okvar-jenec vsled tega umrl. Obdolženec ne taji dejanja in porotniki so krivda reku pritrdili. Sodišče ga je nato na 3Vi l^ta težke ječe obsodilo, katero kazen je Peitler brez ugovora takoj nastopil. — Prošnja. »Kmetijsko dru štvo Leinica in okolica« pri Ormožu si snuje društveno narodno knjižnico. Mlado, od aprila t .1. delujoče društvo — katero se edinole 8 kmetijstvom bavi — šteje do danes blizu 200 udov. Sedanje denarno stanje je seveda še prav slabo. (Društvo si je med drugim s primerno velikimi stroški nasadilo svoj lasten amerikanski matičnjak). — Obračamo se torej do Vas, p. n. rojaki, z uljudno prošnjo: podpirajte nas! — Podarite društvu knjig ia časopisov gospodarske ali poduČljive vsebine ali podpirajte nas z denarnimi doneski. (Prejem blagohotno poslanih daril se bo potrdil v naših časopisih.) Na zdar! — Za »Kmetijsko društvo Lešnica in okolica« pri Ormožu: — Fr. V a bič, tačasni predsednik. —Telovadno druitvo ,So-epfcol1 V Postojni priredi v nedeljo ^H, jne 6 t m. popoldanski pedizlet z -odbo na Ravberkomando, kjer se ira vrši potem prosta zabava z godbo, 'iti, peče janca itd Zbirališče pri br. Ba V, -agi. Odhod točno ob pol 4. uri. Vabi V, 3e najvljudneje druga bratska društva i»H in njih cenjene rodbine k udeležbi od 1* sveže pivo in mrzla jedila bode ca, pajbolje skrbljeno. Gostje dobrodošli! ri, — Nesreča v bohinjskem la, predoru. Pri vrtanjiu bohinjskega ca« »ar er. 5e 50 ta a* e-ie v V ker še in sta ni se T\ Koma) pa na sveder, z -učil, vsled la k in in ie b-l- e i- rj e d e o predora se je zgodila 29. p. m. velika nesreča. Rov, kojega so delavci zavrtali, da bi razstrelili neko kame-ito plast, se ni hotel vneti in eks-iodirati. Zato so delavci vtaknili v rov velik sveder v svarilo. Ob 11. uri ponoči sta na istem mestu nastopila delo Anton Gombas in Mijat Posko-vić. Pnšedši mimo rova sta mislila, d«? tiči v njem sveder zbog tega, dovolj globoko zavrtan, takoj pripravila k delu, je Posković prvič udaril se je rov vnel in raz česar sta bila oba de-avca hudo ranjena Prenesli so ju v bolnišnico. — Baklonosec posebne vrste. Ko so vojniški posilinemci napravili te dni bakljado v slovo bivšemu in v čast novemu županu, nosil je balon v vrsti obligatnih »lerfantov« tudi učitelj na slovenski šoli Igo s d Božidar MahorčiČ!! Obrakovalci učite! j-siva. V Ljutomeru sta tožila neki Martin in Ana Lah nadučitelja iz enzanjevoev, Franca Schnei-lerja, da je njuno hčer do krvi pretepel Nič ni pomagalo nadučite-evo zagovarjanje, sodnik ga je obudil na 20 K globe in 10 K od ikodnine. Pozneje je Lah pripovedovala, da je le zato nadučitelja ova iila, ker je bila na njegovo tožbo gvoječasno obsojena na 10 K. Nad-učitelj Schneider je dal javno raz glasiti, da plača 10 K tistemu, ki dokaže, kdo je vendar deklico pretepel. In oglasila se je — toži eljica Ana Lah ter povedala, da je ;ama hčer tako hudo pretepla. D>-a je res 10 K, ob enem pa je državni pravdmk začel proti zakonima preiskavo zaradi krive prisege. N"*dučitelj Schneider je bil seveda oproščen. - Slučaj Bratuša. Kakor smo že včeraj poročali, je sodiš 5e nedvomno dognalo, da je v Novem x;e^tu prijeta Ivana Bratuša zares rava hči zakonskih Bratuša. Nemški sti, ki so svoje dni to zadevo s slastjo frukt'fioirali v to, da so na ečuven način blatili celi slovenski irod, niso prav nič zadovoljni, da je ta stvar stopila v tako senzacijo nalni stadij in da se bode najbrže že v kratkem pokazalo, da so vai dogodki, katere so Nemci s to likim zadovoljstvom izrabili, da osramote Slovence, neresnični in da ne dgovarjajo istinitim dogodkom Zato že sedaj trde, da si je Bratuša vse ne grozovitosti o umoru svoje hčerke rosto izmislil, samo zbog tega, da Di bil v zaporu za vse življenje pre-skroljen in da bi mu ne bilo treba delati. Nam pa, ki nas ne vodi v tej zadevi nobena pristranost , kakor \Temce, se zdi verojetneje, da si je Bratuša one fantastične dogodke iz mislil, ker je bolan na umu. V tem našem mnenju pa nas zlasti še podpira okolnost, da je že prvotna iskava dognala, da je Bratuša vsled čitanja indijanskih in drugih grozepolnih povesti svojo fantazijo toli razgrel in živce toli razburil, da e je vedel kakor docela abnormalen. Ali niso to znaki, da mož ni popolnoma pri zdravi pameti? S cer pa denimo, da bi si Bratuša zares vse izmislil zbog tega, da bi bil do smrti v zaporu preskrbljen, ali že ne znači to d e j s t v u s a m o, d a m o ž ie more biti duševno norma-en?! — K protestantizmu je Prestopila v Celovcu 77ietna vdova železniškega nadzornika, Ka-rolina Jahne. Da tako stari ljudje zapuščajo vero svojih očetov, mora ?*č biti veliko nezadovoljstvo s ka tolidko cerkvijo in njenimi služabniki. — Somi v morskem za-'ivu pri Poreču« V oližini Poreča se že dlje časa nahaja več somov, ne 4a bi se bilo še do sedaj posrečilo, l'h ujeti. Pretekli torek pa se je ve-*ik morski som zapletel v mreže, ki Bo bile nastavljene sardelam. Ribiči *o soma spravili na suho in ga odposlali v Trst — Velika vrtna veselica. društvena godba priredi prinodn|o Oedeljo 6. septembra t. 1. ob treh popoldne na Koslerjevem vrtu I korist društveni blagajni veliko ntno veselico, pri kateri sodeluje tevsko društvo »Ljubljana«. Spored: jodba, petje, koriandoli korso, Šaljiva ošts. Zvečer se spusti zrakoplav in t&žge umetalni ogenj. Po veselici fosta zabava in ples Vstopnina 40 inarjev za osebo. Otroci do 10 let •o vstopnine prosti. Ker se godbeni odbor trudi, da ustreza godba po možnosti zahtevam občinstva, je umestno, da se te veselice udeleži v obilnem številu. — Tujci v Ljubljani. Meseca avgusta t. 1. je došlo v Ljubljano 2809 tujcev (484 več kot prejšnji mesec) Oi teh se jih ie nastanilo v hotelu: pri »Slonu« 875, pri Maliču 521» pri »Lloviu« 359, pri »Južnem kolodvoru 192, pri »Avstrijskem cesarju« 178, pri »Štruklju« 115. pri »Grajzarju« 60, pri »Bavarskem dvoru« 51, v drugih gostilnah in prenočiščih 459 — Tujcev iz vnanjih držav je bilo 237, med temi 3 An gleži, 1 Jtponec in 5 Rusov. — Delovanje rešilne postaje v preteklem mesecu. Rešilna postaja je meseca avgusta 1903 intervenirala 41 krat, in sicer pri 25 moških in pri 16 ženskah Slučaji so bili nastopni: 15 obolelosti in oslabelosti, 1 onesveščenje, 1 epi leptični popadek, 2 kapi, 1 težak porod, 2 zlomtjenji rok, 3 zlomljenja nog, 1 raztrganje s strojem, 3 poškodbe vsled padcev, 2 zblaznelosti, 10 transportov bolnikov. Opomnja: O .gaja se, da se pri zblaznelostih stranke zatekajo naravnost k rešilni postaji, kar ovira poslovanje. Ce kdo oboli na umu ali zblazni, je stranki pred vtem preskrbeti spričevalo policijskega zdravnika ter izpoalovati sprejem v bolnico ali blaznico pri dotičnim primariju, sicer rešilna postaja pacijentov po svojih določilih ne sme sprejeti. — Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec veliki srpan je bil vroč in ne presub. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Gelfi jevth stopjah: ob sedmih zjutraj 14.5°, ob dveh popoldne 24 6°, ob devetih zvečer 18 6°, t vko da znaša srednja temperatura tega meseca 0 6" vitežki križ Zopet ob- radi fužinskih izgredov je bilo 63 oseb, med 19 3°, za nad normaiom. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 5 mm kot srednji zračni tlak, za 0 5 mm nad normaiom. — Mokrih dni bilo je 8, padlo je pa 66 2 mm dežja. — Južni in severni vetrovi so ue jednako merno vrstili. — Hrvatske vesti. General GjuroTomičić, rodoljuben Hrvat, je vpokojen in mu je cesar tem povodom podelil L<*opoidoveg* reda. — sojene hrvatske žrtve. V soboto je bila v Ogulinu obravnava Obtoženih njimi tudi mlada navdušena Hrvatica gospica Danica Budiseiić. Sodišče je spoznalo vse obtoženca, kar je na Hrvatskem že samo ob sebi umevno, krivim in jih obsodilo v ječo od 1 mesca do 3 dni. Gospica Danica Budiseiić je dobila najstrož|o kazen — mesec dni strogega zapora. — Hrvatska gimnazija v Zadru. Tudi Hrvati so še le uo dolgem vojevanju izposlovali svojo gimnazijo v Zadru, dasi tvorijo v Dalmaciji skoro devetdesetinsko večino prebivalstva. Z letošnjim šolskim letom se na tem zavodu odpre 7. razred, da bo torej s prih >d-njim letom gimnazija že popolna. Z irskim Lihonom je seveda ta hrvatska šola hud trn v peti. — »Z maj bosansk i«. V Grsdalcu v Bosni je 23 p. m. umrl H«d ž i beg GradašČević iz sloveče rodbine Huseina bega GradašČevic*, kateri je bil obče znan pod imenom »Zmaj bosanski«. Pokojnik je bil, dast rnohamedanec, velik pr,jaU*lj napredka in prosvete ter ss je s ponosom veono čutil — Podpredsednik skega dež. zbora Josipvitez KubiŠić, upnik srbske stranke bil dež. glavarja v Dalmaciji, je, kakor poroča »Dubrovnik«, svoje dostojan stvo odložil. Ali je to storil iz poli tičmh nagibov, se ne ve. — Evcre nij KumiČić izstopil iz »Ma tiče Hrvatske«. Predsednik čisU stranke prava in znani književnik Evgenij K u mišić je prijavil predsedniku »Matice Hrvatske« dr Gjuru Arnoldu, da je izstopil iz od bora »Matice« in sicer radi matiČ nega tajnika dr. Ant. Radić*, s ka terim je Kumičić raii svo)e kandi dsture v Zlataru prišel v najhujše osebno nasprotje.— Pri poroki je ustrelil iz neprevidnosti v Velikem vrhu pri Karlovcu mladenič Peter Bratina gosta Antona Petrino. — Ko pališče Krapino - Toplice je obiskalo do 29. avgusta 3759 oseb. — Bolgarski uradniki v Za grebu. V hrvatski stolici se mudita bančni uradnik Oonev in sekcijski š->f v finančnem ministrstvu Jord%n Ivanov, da proučita poslovanje k. finančnega ravnateljstva. — Blaho Vukovac je odpotoval iz Zagreba na Dunaj, da dovrši portrait nadvoj Leop. voda Salvatorja. S prvo sliko je bil nadvojvoda jako zadovoljen in je podaril umetniku krasno tabačnico s svojim imenom. — Roko odrezal ie stroj za rezanje drv lGletnemu Štefanu Giloviću ▼ Rugvici. — Geologi v Bosni. 70 geologov Hrvata, d a 1 m a t i n-odstopil, ki je kot za-namestnik je dospelo v BrČko, odkoder bodo prepotovali vso Bosno in Hsrcearo vino. — Hrvatski junak na Kitajskem Pred nekaj dnevi se je vrnil na svoj dom krmilar Štefan Bašljan. B >ril se je tako hrabro na Kitajskem, da ga je cesar odlikoval z zlato kolajno za hrabrost, belgijski kralj pa z zaslužnim križcem Bašljan je kmetski sin in bo tudi sedaj pomagal starišem pri gospodarstvu. — Spremembe pri v 1 a d i. mesto Tomašićavo bo imenovan hrvatskim ministrom vel. žnp%n iz Požege dr. Nikola Jurković. Na njegovo mesto pa pride sedanji zagrebški podžupan Fodroczv. Banski svetnik Štrbac in predstojn k Klein sta prosila za vpo-kojitev. Na mesto prvega pride vel župan v Osieku pl. Chavrak|, na mesto Kleina pa podpredsednik ban skega stola Vi. Ma&uranić. Vel. župan Budisavljević, ki službuje že 40 let, ostane še nadalje v službi. — Vročina v Dubrovniku. Vsled hude vročine pojavile so se v Dubrovniku bolezni. Posebno hudo razsajajo ošpice, na katerih jih je že nekaj umrlo. — Krst v hrvatskem jeziku. Neki delavec v Hvaru je naprosil župnika, naj mu hrvatski krsti otroka. Ker župnik ni hotel temu ugoditi, obrnil se je na škofa, ki je zadevo rešil ugodno za delavca. — Novi zdravilni vrelec. Na Čergalištu pri Varctr Vakufu v Bosni so baje našli nov zdravilni vrelec, kateremu ondotni prebivalci pripisujejo veliko zdravilno moč. je to skega. štiri * Najnovejše novice. I b s e n je telesno nekoliko ozdravil, a duh mu je začel pešati ter skoraj nikogar več ne spozna, tudi govorica mu je nerazumna. — Ljubim ska tragedija s p o ž a r o m. N« Dunaju je neki 271etni K. Sohmidt streljal na svojo '26 etno nevesto Stickl, ker je oče branil zakon. Nevesta je le lahko ranjena ter je mogla ubežati. Nato se je Schmidt streljat, pa se tudi neznatno ranil. Predno pa je prišla straža, je bilo stanovanje že v plamenu. — Ubil se je v Plznu okr. zdravnik dr. Bloch, ker so se splašili konji ter prevrnili voz Tult ostali dve osebi ki sta se vozili ž njim, sta smrtno ranjeni. — Častnik je ustrelil podčastnika po neprevidnosti na strelišču v Weselu. — V zrakoplovu čez Alpe se poda te dni zrakoplovec Speltrini s profesorjem dr. Maurerjem. B*!on je 18 metrov visok ter tehta 1700 kg. — Krivi burski polkovnik. Po Švici je predaval neki Burgher Henrik de Guensch o burski vojni ter se izdajal za burskega polkovnika. Nabiral je tudi milodare za burske vdove in sirote. Neki žuonik pa ga je razkrinkal, da je večkrat kaznovani slepar trsr so ga zaprli. — Plini so umorili v Mostecu v rudniku dva delavca. — Pet oseb se je zastrupilo z gobami v Brody|U. Bila rodbina uradnika Pakuszevv — Medved je raztrgal krave pri Vermiglis na Tirolskem. — Bernhard Lazare, francoski pisatelj, ki je prvi dokazal nedolžnost Dreyfuaa, je umrl. — Nova strašna bolezen se je pojavila na Kubi. Podobna je kugi, toda zahteva še hitrejšo in gotovejšo smrt Najhujše mori med rudarji. Po celem otoku vlada strah. — Komisija za saniranje sv. vaclavske posojilnice je zabredla s?ma v blato, kajti zmanjkalo ji je 50.000 kron. — Lastnega brata je ustrelil kmet Lufcacs v G.-osau blizu Arada, ker ga je zalotil v svojem sadnem vrtu. — 2 7 hiš je zgorelo v Še-besu na Ogrskem. * Papež — f na m a sort. Dunajskemu listu •/ »u« piše neki katoliški duhovnik, da je po smrti papeža Leva XIII nastal med katoliškimi duhovniki strah, da bi postal oapež celo kak prikrit »prostozidar« Kot tak ni bil na glasu nihče drugi kot papežki kandidat — Rampolla V mnogokaterih samostanih so celo molili, naj bi Bog odvrnil od katoliške cerkve nesrečo, da bi ne dobila Rampollo za papeža. Duhovniki niso niti pred kmeti prikrivali svoj strah, in prav pogosto je bilo slišati brumna kmete zdihovati: »Sedaj moramo po sebno veliko moliti, da bomo dobili zopet katoliškega papeža«. Vkljub temu pa je silil sv. Duh v Rampollo in le veto avstrijskega oesar|a ga je pregnal. A sedaj se delajo klerikalci, Kakor da bi se bila vsled tega vetoja zgodila katoliški cerkvi velika krivica ter protestujejo proti — svojemu vla-dar|U. V istini pa se jim je odvalil kamen s srca, da se je Rampoilova izvolitev sploh preprečila. Toliko odkritosrčnosti je pri vseh klerikalnih dejanjih. * Slavnostni sprejem — dr. Luegerja. Kam je dovedel krščanske socijalce kult za nekatere fanatizirane voditelje, to dokazuje glasilo dunajskih socialistov, ki je opiralo prihod angleškega kralja Edvarda na Dunaj in njegovo vožnjo s cesarjem v mesto sledeče: „Prebival stvo je pozdravljalo voz, v katerem sta se peljala cesar in kralj s kolodvora, s „hochu klici. Ti klici pa so se pomnožili, kar se je splošno opazilo in o čemer se je tudi govorilo, ko se je v enem naslednjih voz peljal skozi vrste župan dr. Lueger". — Kaj cesar, kaj kralj, krščansko socijalni župan je dandanes predmet ovacij na Dunaju. * Tip novodobnega duhovnika ie kaplan Joch v Potten-dorfu pri Dunajskem N »vem mestu. Počenjal je v svoji fari take reči, kakor jih vidimo pri naših mladih duhovnikih; ko pa je njegova dela ož'gosal neki list, je brž vložil tožbo Urednik pa je bil obsojen le zaradi psovke »Pfaff«, vsa druga očitanja je dokazalo neštevilno prič. Kaplan je odšel iz porotne dvorane grozno razkr nkan ter mira plačati še vse stroške porotne obravnave. Skoraj c-U obfiina je prišla pričat proti svojemu duhovniku, ki je zasejal v poprej mirni občini toliko prepira, da se smrtno sovražijo celo člani iste rodbine. Onlotni župnik se je zdel namreč škofu premiren, zato mu je poslal omenjenega bojevitega kaplana, ki naj bi bil župnikov policaj. Pri svojem prihodu je kaplan Jjch sam izjavil napram obČ. zdravniku: »Sedaj bo v Pottendorfu vihar, kajti nisem prišel, da prinesem mir, temuč meč« Potem je začel svoje »versko« delo. Otrokom v šoli je razlagal 6 in 9 božjo zapoved na drobno ter napisal tudi o teh zapovedih otrokom za spoved podrobna vprašanja. Ustanovil je društvo za device in matere ter v njih ščuval proti svobodomiselnim očetom ozir. soprogom. Po hišah je hodil pre-lskavat, kaj sa bere, pri trgovcu je celo konfi^ciral razglednice, ker mu niso ugajale. Vsa&o leto je moral š&ofovemu odposlancu poročati, kaj ie vse storil, kakšni časopisi se čitaj o in kako politično prepričanje prevladuje v župniji. Pri sodišSu se je skliceval, da so vsa njegova dejanja v smislu svete katoliške cer kve in naukov svetnika Liguorija. D »nuocir-il je tu ti nekega govornika z zaupnega sh >da zaradi razžatjenja nekega člana cesarske rodbine ter izjavil pri sodišču, da se je čutil v to poklicanega, češ, da smatra to, kar se tiče patrijotizma in dinastične zvestooe tudi za stvarni del katolicizma. Toda vsa hlinenje in zavi janje mu ni n'Č pomagalo. * Oporoka češkega rodoljuba« V Pragi je umrl dramatični pisatelj Fran Ruth, ki je zapustil „Šolski Matici-4 50.000 kron. Celo ostalo premoženje je zapustil svoji hčeri, hotelirki Beneš, pod pogojem, da ohrani svoji rodbini vedno češki značaj in da se otroci ne ponemčijo. Pri stavil je: „Ako me moja hči in njen mož res ljubita, bodeta gotovo ugodila moji želji, ako pa ne, ne bodeta deležna mojega blagoslova in zadelo ju bo prokletstvo". Nadalje je zapustil enemu vnuku in eni vnukinji po eno hišo v Pragi pod pogojem, da stopita v zakonsko zvezo le z dobrim češkim patriotom, oziroma patriotinjo. Vnukinji se je naravnost prepovedalo, da se ne sme poročiti z nobenim častnikom. Ako bi ne ubogali njegove zadnje želje, pripade tudi to premoženje „Šolski Matici". * Vsiljive ženske. Ljubav nežnega spola za „dvobarvno suknjo" se je pokazala v Meissenu za časa 14-dnevne nastanitve vojakov v toliki meri, da jo moral prinesti uradni list sledeči opomin: „Da se deklice in žene zelo zanimajo za vojaštvo, to pač ne more škodovati, samo ne sme to zanimanje preiti v nedostojno vsiljivost. Ravno včeraj se je čestokrat opažalo pri maršu na vežbališče mlada dekleta, pri kojih vedenju bi bilo pač želeti precej več kreposti. Tiščale so celo v vojaške vrste ter so morale od častnikov preslikati sramotne opomine." * Hvaležen mož. V St Louisu .ja nedavno umrl 0>g*t človek, ki je zapustil nekemu Joziji Briggsu tisoč dolarjev. V oporoki je zapisane: • Ne morem mu pozabiti iniujre k« mi jo je nekdaj izkazal« J. Briggs je svoječasno oporočitelju ženo odpeljal. * Sleparje preslepil. Neki Avgsburžan jc potreboval denar. Ker je eital v nekem listu, da preskrbi neka pariška družba po ceni posojila obrnil se je pismeno na označeno tvrdko. Toda dobil je po pošti proti povzetju 5 frankov le veliko pismo z imeniki in naslovi bank, posojilnic in bogatašev. Seveda se je mož zelo jezil, a vkljub temu se je sleparski družbi zahvalil za nasvet ter pripomnil, da se za njene nasvete po celi Nemčiji ljudje sicer zanimajo, a da nimajo vedno zaželjenih uspehov ve le on za vzrok. Ako mu pošljejo 10 iraukov, pa jim sporoči svoj nasvet. In lakomna družba se je res usedla na limanice in mu poslala zahtevano nagrado. Prejemnik je družbi takoj tudi odposlal svoj nasvet: naj v bodoče ljudem, ki iščejo posojila, res k Istemu pripomorejo, ne pa da z imeniki in naslovi sleparijo. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina septemberskega zvezka: 1. M. P.Nataša: Spomini z Bleda. Pesmi. 2. Ivan Cankar: O prešcah. Črtica. 3. Utva: Noč. Pesem. 4. A. Aškerc: Dva izleta na Rusko. (Dalje prihodnjič.) 5. Fr. Strnad: Vaška slika. 6. V. S. F e do rov: Nič, ljubica, nič . . . Pesem. 7. Josip Dolinar: Trenotki iz učiteljskega življenja. 8. Dr. H. Dolenec: O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. (Dalje prih.) 9. V. Vesnin: Obljuba. Pesem. 10. Podlim barski: Potresna povest. (Dalje prih.) 11. Loj z: Ostal je kras . . . Pesem. 12. Dr. Fr. Ilešič: O Napoleonovi Iliriji. 13. Književne novosti. M. P.Nataša: Zofka Kve-drova: Iz naših krajev. — Dr. Vidic: Slovenska Matica: Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. (Konec prih.) — Jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti. — Dr. Jos. Tominšek: Živko Bertič: Ženski udesi. —Ant. Dermota: Fran Milobar: Izbrana poglavja iz narodnega gospodarstva. 14. Glasba. —oe—: Novi akordi. 15. Upodabljajoča umetnost. Zofka Kveder: Umetniške razstave v Pragi. (Konec.) 16. Dr. Simon Subic f.--i—: Znameniti mrtveci. — J. W.: Nekaj statis-stike iz naših srednjih šol. — —a—: Nova poljska opera. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3 septembra. Cssar se je danas popoludae ob štirih odpeljal vBudimpešto, kjer ostane do dne 9. t. m. Dunaj 3. septembra. Vsa pozornost političnih krogov je zopet obrnjena na Ogrsko, kjer se začno zopet jutri pogajanja za-stran rešitve ogrske krize. V dunajskih političnih krogih vlada prepričanje, da se v jezikovnem oziru Madjarom popolnoma ugodi, da pa se jim ne ugodi v zadevah, ki se tičejo enotna organizacije armade. Dunaj 3. septembra Poslanac dr. Kathrein je sklical nemške klerikalne poslance na dan 17. t m. na posvetovanje o aktuvalnih vojaških zadevah. Dunaj 3. septembra. ^Frem-danblatt" javlja, da so vse vesti „Zeit" o tajn h koaferencah v vojnem ministrstvu in vse vesti bu-dimpeštanskega „Hizanka" o vojaških pripravah na korist Ru-rn unske popolnoma izmišljane Dunaj 3. septembra „N. Wr. Tagblatt" javlja, da je prezident gosposke zbornice, knez Windisch-griitz, v imenu vseh treh velikih strank te zbornice izročil Kor* berju spomenico, v katari je rečeno, da gospodska zbornica na bi mogla več obravnavati o skupnih zadevah, če ne ostane armada intaktno enotna. Dunaj 3. septembra. Angleški kralj Edvard je danes ob 10 uri dopoldne zapustil Dunaj. Casar ga je spremil na zapadni kolodvor, kjer sta se vladarja prav prisrčno poslovila. Pariz 3 septembra. Prezident republike se je nenadoma vrnil z letovišča v Pariz To se spravlja v zvezo s položajem v Macedoniji, tembolj, ker je minister zunanjih del Delcasse v ministrskem svetu predlagal, naj sa v turških vodah mudeča se francoska eskadra pomnoži. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu 1903 je 233 strank vložilo 85.058 K 43 h, 77 strank vzdignilo 58.211 K 35 h, torej več vložilo 26.847 K 08 h, 3 strankam se je izplačalo hipoteč ni h posojil 6.650 K, 92 menic se je e^komptovalo za 22 310 K, stanje vlog 2,372 453 K, denarni promet 256.314 K 21 h. Vrteh strank bil«> je 752 — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu -i^ihiu 1903 je 125 strank vložilo 28072 K 22 h, 83 strank dvignilo 19.608 K 56 h. 5 strankam se je izplačalo posojil 9600 K, stanje hranilnih vlog 751.531 K 18 h, stanje hipotečmii posojil 549 689 K 36 h, denarni promet 87 204 K 53 h. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu avuruttu 1903 je 345 strank vložilo 93.904 K 87 h, 316 strank dvignilo 97.985 K lih, 5 strankam se je izplačalo posojil 6.500 K, stanje hranilnih vlog 3.130079 K 09 h, stanje posojil 1928 570 K 30 h, denarni promet 253 562 K 80 h. j ,£toile'-mape Nepokončljive! Nikaka peresna sestava! Locrji so nevničljivi, se ne dado upogoiti, ne obrniti. Veliko boljše cd Shannonmap. Vkljub temu enaka cena. Zunanja oblika in velikost odprtine kakor pri Shannon-mapah, zato nikako motenje (2088) upeljanega sistema. b (3j Zaloga: Josip Steni, Dunaj, IV ! Margarethenstrasse 44. Specialca trgovina za popolno pisarniško opravo. Cenik zastonj. — Dobiva se v vseh trgovinah s pisarniškimi potrebščinami. Rleichenberški gES™* staroizkušena pri katarnih boleznih v lil,, dihalniku in pri prebavljanju. = C Jano Uflfl ^ nareJena >* Konštantin-Olflllfl YUuM, vreica — zdravniško prizma:, izvrstno sredstvo za inhalacije. Il/flnnu CtlirlpnPP izvrstna namizna voda, IVONUV 01UUDUDU, bogata ogljenčeve kisline, najboljša naravna mineralna voda pri boleznin prebavnih organov, kakor katar v želodcu in črevih, pri bolečinah v mehurju, kakor pesek in prod, pri gorecici i. t. d. (1C62- 3) Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami In pri ravnateljstvu studencev v Gleichenbergu (Štij.h Umrli so v l.) ubijam: Dne 29. avgusta: Ivana Žurbi, čevljar-jeva hči, 5 mesecev, Opekarska cesta št. 8, črevesni katar. Dne 30. avgusta: Peter Čepon, kroja-čev sin, 1 mesec, Florijanske ulice št. 18, Entero catarrh. — Mihaela Ocepek, pazni-kova hči, 7 mes., Tržaška cesta St. 23, Catarrh. gastro intestin. Dne 31. avgusta: Gregor Žerjav, umir. c. kr. sodnik, 73 let, Strmi pot St. 4, osta-relost in naduha. Dne 1. septembra: Fran Kovač, delavčev sin, 1 dan. Gradišče št 3, življenske slabosti. — Edvard Klovar, črkostavčev sin, 4V» mes, sv. Petra cesta št 55, Enteio catarrh. — Amalija Zalokar, posestnikova hči, 2 mes., Florjanske ulice št. 31, Gastro intestinalis. — Viktor PozarSek, delavčev sin, 2 mes., Tržaška cesta Št. 24, črevesni katar. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. Oradni knrzi dnnaj. borze 3. septembra 1903. IValoibeni papirji. i'27,, majeva renta . . . i*2°/o srebrna renta . . . tV"0 avstr. kronska- renta . t°/0 „ zlata i3 a ogrska kronska „ i% „ zlata i"/o posojilo dežele Kranjske i*/«"K posojilo mesta Spljeta 4V.% « m Zadra 4Vt°/o bos.-herc. žel. pos.:i902 i5/0 češka dež. banka k. o. t°/o « ii „ * °- »Vi0/© zast. pis. gal. d. hip. b. 1% /o Deoar 100 05 100" -100*50 120 40 98 20 11890 9975 100 — 100 — 10060 99 70 99 60 101 — pešt. kom. k. o. z II 10°/0 pr..... 105 20 zast. pis. Innerat. hr. 101 — „ „ ogr. centr. deželne hranilnice . i 100 25 zast. pis. ogr. hip. b. I 100 — obl. ogr. lokalne že- i leznice d. dr. . . .11 100-— „ češke ind. banke !j 100" 25 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. I 98 50 ••/o u dolenjskih železnic ;' 99^0 BVa >» Jaz- žel. kup. V, V, j 304- av. pos. za žel. p. o. I! 100 — Srečke« *7.7o Mil 0/ * /* /o *V»°/t Srečke od leta 1854 . 1860»h tizake . 1864 zemij. kred. I. emisije n n. „ r grške hip. banke . „ srbske a fra. 100— „ turške . ... Bacili k a srečke . . Kreditne , ... Inomoške , . . Krakovske „ ... Ljubljanske n . . Avstr. rud. križa 6 . . . Ogr. Euđolfove B . . Salcburške ■ • • • Dunajske kom. .... Delnice, Južne železnice . . . Državne železnice. . , . Avstro-o grške bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , , Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpirske montan .... Praške želez, ind. dr. . . Rima-M uranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne dražbe . Valute. 170-— ia?- 247 — 155 25 287 — 278 50 260 — 8750 115 40 18 75 436 — 83 — 79-71 — 53 50 26 25 68 -77 — 471 — 80*— 651 — 11582 -644 50 720 — 250 50 646 — 363 50 1^60 — 455 — 379 — 355 — 148 — C. tac. cekin ,..... 20 franki....... 80 marke ....... Scvereigns ...... ftSarke........ LaAki bankovci.....f Bablji........ Dolarji........f Žitne ceno v Budimpešti. dne 3.^septembra 1903. Teraaln. za 50 kg K 5*46 11-37 1904 2348 2393 11730 95'10 253 25 484 Brago 10025 100-20 100 70 120 60 98 40 119 10 10075 lOli-0 9990 9990 101- 70 106 20 102- — 101-25 10060 ior— 101 25 99 75 304 75 101 — 179 — 184 50 251 — 15725 292 — 283 60 266 — t 89 50 116 40 19 75 441 — 87 — 83 — 75 — 54 50 2725 72 — 81 — 477 — 81 — 652 — 1691 — 645 60 722 — 251'50 666 — 364 50 1664 — 456 — 380 — 358 — 150 — 11 42 ;i906 23 54 24— 11745 95 30 251 25 Pšenica za oktober . „ april 1904. Ež n Koruza Oves oktober april 1903. sept. 1904 oktober . 50 50 60 60 50 773 6 23 6 50 619 537 Vzdržno. Pijte vsak dan g&ftfSS nih »okovih rogaški „Tempel-vrelec" in koristil vam bo ne samo kot prijetno Ježka, poživljajoča pijača, ampak tudi s svojim diet etičnim učinkom, ki se kaže v dobrem teku, lahkem prebavljanju in rednem razkrajanju snovi. (2271) Meteorologično poročilo. Viftina nad morjem 806*2. Hrednjl tamani tlak 786*0 mm ^ Čas g- opazovanja Stanje barometra v mm« EP Ve*rovi Nebo 2. 3. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 7411 7413 740 6 19*2 jsl. svzhod 12 0 si. svzhod 26 2 Lr jvzhod jasne megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 19 8°, normale: 16 7°. Mokrina v 24 urah: 00 mm. Potrtim Brcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše preljube soproge, oziron a matere, stare matere, sestre, tete in tašče, gospe Antonije pdschl ki je po mučni bolezni v 64 letu svoje dobe v torek, dne 1. septembra t 1, ob 11. uri ponoči mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnice bode se v četrtek, dne 3. septembra, ob 4. uri popoldan v hiši žalosti, Pre-ditne ulice št. 3. svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položilo k počitku. Pokcjnico priporočamo v pobožno molitev. (2266) Ljubljana, 2. septembra 1903. Žalujoči ostali. (Posebne parte se ne bodo izdajale ) borovčeve, v večjem številu, so prodajo. "^Hi Ogleda se lahko v Rakovniku št. 3 pri Medvodah. ^2250 -2) Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski „Tanglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po IO vinarjev list. (11—2^0; Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič v Ljubljani. Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v veakoršni izpeljavi. Že 30 tet so najbolje priznana. Priznana tudi kot _ najboljši in naj- trpežn.ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilna, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. (852—40 T|arna za sledilna ognjišča „Triumph" s*. Goldiehmidt Ac sin w els 13, G-orenJs _*S_^sctxi;sic—. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. laved ia veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod Iz Ljnbljane juž. kol. Praga čez Trbl*. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ino most, Monako vo, Ljubno, Čez Selzthal v Aussee, Solno grad, čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. jnlija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čea Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,BIed, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bro-genc, Curih, Genevo, ParLs, čez Klein-Reiiiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monako vo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Zoćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljub liano juž, "vui. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monako vo. Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osooni vlak z Dunaja, Ljubna, Bedaka. Celovca, Pontabla čtez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in pr.iznikih. — Proga iz Novoga mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer lstotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešam vlaki: Oh 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. i: Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 d zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludnč ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719. Naznanilo. Iz bivše konkurzne mase (2156—5) pri .Amerikancu' zaostala moda, zaloga manufakturnega blaga, se 1 je prepeljalala dne 20. avgusta t. I. na Dunajsko cesto št. 20 vis-a-vis kavarne „Evropa in se bode tam prodajala po eeni nepreklicno do najdalje I. novembra 1903. ^3 Sprejmeta sej di>et dijaka iz boljših rodbin blizu dol. Na razpolago je glasovir. Naslov pove upravnistvo *Slov. Naroda«. (2272—1) Absolventinja trgovskega tečaja z dobrimi spričevali i&de službe kot kom-ptoaristinja. NhsIov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. (2249—2j Obleke, koce, stare vojaške CPVllP z dobr,ml podplati na debe U u t l J u tudi proti šestmesečnemu plačil nemu odlogu pri Prriiburfer .v ■In, Dunaj XX/1, tovarna Pressburg. Janeza Trdine ^branih spisov je pravkar ijšia prva knjiga: Ijazarji m Iliri. Prc^animiva epizoda ij jujno-Slovanske 3grodovine. Jfnjigra, vajfna jg v^a^sgg zavednega Sl°VGnca' Cena Jf 3-—, po pošti Jf 3'2Q. Založil L.^crjiucntncr u Ljubljani. (166) Agenti za razpečavanje nove, postavno zavarovani elegantne igre se Iscejo« Kupec je vsak gostilničar in zasebnik. Ponudbe pod >fD. 240" na Haasenstein A. Vogler, A. G., Vrati s lava (Breslau). (,2205 — 2] Boljše stanovanje za dve deklici se i če pri boljši rodbini. Ribi se tudi glasovir. Ve6 se lave pri upravništvu »Slov Naroda«. (2248 3 2 dijaka iz boljše rodbine se sprejmeta v boljšo obitelj. Kje? pove upravnistvo »Slov (2276—1, Naroda«. Elegantne zalepke za (2083—8) šaljivo pošto vedno v zalogi pri Jvanit BonaSu v Ejubljant. Cena 100 komadov 3 K. Nov živinski semenj v Ilirski Bistrici vrSil se bo dne 14. septembra 1.1. Dovoljena sta dva. nova semnja^ ki se bodeta vsako leto, in sicer I prvi ponedeljek meseca junija, n. ponedeljek po Malem Šmarnu. Županstvo Ilirska Bistrica na Notranjskem. vršila prvt (2202-2) Novo izboljšani graiflOf Olli (5) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2138) Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri društvih in zasebnikih Gramofon-avtomat g,,!."8"'"1' Igra samo, Če se denar vrže notri. um Prodaja na obroke ! mm Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč. Rudolf Ueber, urar Ljubljana, Stari trg št. 16. Štev. 627. (2243-2 Žaga v zakup! Enostavna žaga v Stari Fužini (v Bohinju), last verskega zaklada kranjskega, daje se vnovič za čas od I. novembra 1903 do konca oktobra ]I906 v zakup. Pismene ponudbe vročiti je najdalje do sobote, dne 19. septembra t. 1. o polu d ne pri podpisanem oskrbništvu, pri katerem se izvedo zakupni pogoji. Ponudbe opremljati je s kolekom za eno krono. Znesek ponuđene letne zakupnine pisan mora biti s številkami in i besedami. Ponudbe podpisane morajo biti po ponudniku, kateri ima navesti svoj stsn injsvoje bivališče s hišno številko vred. C. kr. oskrbništvo gozdov in domen v Radovljici dne 30. avgusta 1903. C. kr. gozdni in domenski oskrbnik: 99 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000— Kupuje In protlttju vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko« munalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje _ Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in 52a,-vscr-aje srečke proti vnovčuje zapale kupone. Ic-vaorzriJ. Izgru."©l- Vinkuiuje in devinkulujo vojaške ženitniriske kavcije. Eckompt in inkaano na eni«. ~XtJi 0*jT Bonna naročila. ~*Jf} Podružnica v SPLJETU. CZ^S^ Denarv lo*e *i|irejem» v tekočem računu ali na Viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložen denar obrestuje od dne vloge do -t. o vzdiga. (2975-114) Promet s čeki in nakaznicami. i Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" •