V Ljublfani, sreda 5. januarja 1921 rostuma plačana v gotovini. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . . K 350' - pol let* , , . „ 180 - (etn leta . * 80- ta mesec . . „ 30 - Za Ameriko celoletno polletno četrtletno 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja '*l naj pošiljajo '«znici. 1,1 />• ~ Za inozemstvo celo leto ... K 4 pol leta .... n 2 četrt leta ... „ 1 ta mesec ...» Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja T6O O Vprašanjem glede inseratov i. dn se naj vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj - Rokopisi se ne vračajo. priloži na odgo-se irankirajo. — Pogreb ministra Stojanoviča. Beograd, 4. januarja. (Izvirno poroči- lo.) Danes dopoldne sc je vršil svečan pogreb umrlega finančnega ministra Stojanoviča. Po sklepu ministrskega sveta, sc ]e vršil pogreb na državne stroške. 2ainim slovesnostim so prisostvovali vsi člani vlade, številni poslanci, dlplomatičn! zbor, profesorski zbor vseučilišča, razne korporacije In impozantno število drugega občinstva. Parastosa v saborski cerkvi se jo udeležit tudi regent Aleksander s kneginjo Jeleno — V cerkvi se je poslovil od pokojnika v imenu koustituanto poslanec Jovan Radonič. Po njegovem govoru je prišlo do ganljivega prizora, ko fe pristopila kneginja Jelena k obupani pokojnikovi rodbini, tolažila vdovo in objemala deco. — V Imenu vlade je govoril notranji minister Draš-kovič pred vseučiliščem, kjer je sprejela pokojnika akademlčna omladbia, se je poslovil v imenu profesorjev od svojega tovariša profesor Ilankovlč, na Terazijali pa v imenu demokratskega kluba Voja Veljko-kovič. Pri grobnici je govoril v Imenu nradnlštva ln mlajših pokojnikovih prijateljev generalni direktor dr. Tučič. — Pokojnika so Iz hišo nesli člani, vlade, v cerkev pa člani ustavotvome skupščine, iz cerkve do voza glavni ravnatelji finančnega ministrstva, z voza do groba pa profesorji gimnazijo in vseučilišča ter častniki. Rudarska kriza. Ultimat vlade rudarjem in družbi. Za iiondeliek napovedana zaključna Doeaiania med rudari! in Dre-inotrokouno družbo so bila preložena in so se vršila včerai dopoldne. Ker so dosedania ootraianja Dokazala. da ie direkten sDorimim med obema strankama nemocoč. na druiri farani Da oeroža štraik vse arosoo-darsko hi šolah favno živlienie. se fp. vlada odločila z energičnim nastopom doseči, da se nemudoma začne delo v DremofcovDikih. Zato fe ocdal takof v začetku včeralšnle konference v imenu vlade sr. nover-jetnik Ribnikar to-le iziavo:^. »V interesu narodjicea gospodarstva in delavstva ie poizkušala deželna vlada v oretovanih doltro-trainih ootraianiih izravnati mezdni, soor Dri Trboveljski Dremosrokomii družbi Želeč še v poslednjem hipu. da se to vnrašanie sporazumno reši in da se vladi Drihraniio prisilni koraki. svetuie deželna vlada družbi in delavstvu, oai snreimc SDorazum na podlafiti nastopnih točk: 1. Po zaslišanju obeh strank se ie deželna vlada uverila. da pinotno stanle nekaterih kategorij delavstva ni ugodno in da mezdo teh kateeo-jrfi z ozirom na današnjo draeinio deloma tudi ne doscžeio eksislenčne-sa urinima. Uravnava mhiiinalmh mezd le torej brez odloka neobhod-no potrebna. Ta reeulaciia se bo izvršila od slrani vlade do zaslišanju veščakov. delavstva in družbe in bo veliala računaioč nazaj od dne na-stoDa dSela do stavki. Dolkler to ni Izvedeno, dovoli se brez Dreiudica takoj z nastopom dela povprečno 25% povišanje minimalnih mezd za kategorije delavstva ki imalo stalno določene plače. Pri tem se bo vdo- števala- da so niž’e kateeroriie izboli-šania naiboli botrebne. 2. Vlada mora vztrajati na »vo-Jera stališču, da ie zvišanie cen ore-moea z ozirom na vse naše gospodarstvo nemogoče. Zvišanie bi se smelo dovoliti le. ako družba ne bi moela orenešti pravične regulacije minimalnih mezd brez ogroženega svoletra obstoia. Vlada bo kot nadzorstvena oblast do komisrii, kateri bodo britecnili tudi delavstvo in družbo ha nodlaei stalnega vpogleda v obratovanje in knjigovodstvo ugotovila, ieli ie z ogirom na povišek mezd potreben povišek cen. ali do • drugačna kompenzacija in koliko. Ako stranki tekom današnjega dne ne sprejmeta fesa sporazuma. In no ere delavstvo v sredo 5. Ja-nnarta t. I. na delo smatra deželna vlada svoio posredovalno vloeo za končano hi bo z ozirom na potrebo prometa In gospodarstva in države Izvedla vse. kar le potrebno, da se zagotovi zadostna produkcija premoga.« O vladni izjavi se ie vnela živahna in dališa debata, tekom katere so vladni zastODnikj ponovno oovdariali. da ie nodana iztava zadnja beseda, ki le vlada ne more spremeniti. Konferenca ie potekla brezuspešno. O. ravnatelj Skubic te v Imenu Trboveljske oremogokoone družbe izjavil, da bo odgovoril na vladni nredlog nismeno delavska zastonniki na so se vzdržali vsake končne iziave. Železničarska stavka v Avstriji se širi. Dunai, 4. Jan. (Izvirno poročalo.) Stavka na južni železnici zavzema vedno večii obseg. Naibrže se bo razširila tudi na Nižie Avstrlisko. V teku današniega dne so se prikllučili stavki nameščenci delavnic 10. odpravilo osebie v Brucku in Miirzzu-schlag«. Vlaki z Dunaia so danes vozili samo do Brucka. Poeaiania s Stavlkuiočimi. ki zahtevalo mesečno rlačo najmanj 5000 kron in letni nabavni dodatek 6000 kron. se še niso Dričela. Ako bo stavka dolgo trajala bodo naivažneiši brzovlaki iužne železnice vozili do državni železnici. Stavka zopet ogroža aprovizaci-ki Dunaia. ke.r stavkaioči dosedal f«d? Živilskih vlakov niso odpravljali. (Glei tudi poročilo na 2. strani Dod »Razna poročila.«) Gradec, 4. ian. (Izvirno poročilo.) Dobro obiskano skupno zboro- vanie državnih in južnih železničarjev fe sklenilo, od danes ODolnoči za dobo 48 ur zopet odpravhati živalske vlake. Osebni promet ostane ukinjen. Tudi na progi Bruck-Leo-ben ie promet popolnoma ustavlien. Danes ob osmih zvečer prevzame tukajšnji dTŽavni kolodvor zadnii vlak. nakar se tudi na tei progi promet popolnoma ustavi. Zastopniki vodstva stavke oduotuieio nocol ob osmih k pognianiem na Dunaj. Oradec. 4. fan. (Izvirno poročilo.) Na postali Gdstipg so potniki osebnega vlaka. Čigar osebie ni hotelo pehati dalie do Gradca, urisiHii osobie z samokresi v roki. da 50 na-dalievali vožnio do Gradca. Pri prihodu vlaka v Gradec ob devetih ziutrai ie došlo do prepirov ln spopadov med železničarji in potniki. Nekaj oseb ie bilo aretiranih. PRIHODNJA SEJA KONSTI-TUANTE. Beograd. 4. ian. (Izvirno poročilo.) Seia konstituante se vrši 12. t. m. Ta’ništvo zbornice ie poslalo vsem poslancem, tudi onim. tj niso Drsegli. brzojavna vabila. Ni še določeno ali se otvnri seia z prestolnim govorom regenta ali z regentovo poslanico. Železnica gdansk-varna. Kodani. 4. ian. Iz Varšave 1av- liaio da so DCgaiania med bogarskim mjnistrskim predsednikom Stambo-IitSKun in polisiko vlado imebi ta uspeh, da se zeradi direk^a Železnika r-ega med Vzhodni-n morjem in Črnim moriem. Prova bi šla od Gdanskega preko Varšave. Lvova in Bukarešte do Varne, ■ STALIŠČE MUSLIMANOV IN SLOV. LJUDSKE STRANKE. Beograd, 4. ian. (Izvirno poročilo.) Jugoslovanska muslimanska organizacija se še ni odločila, ali vstopi v vlado. Ako bi stopila v vlado, bo zahtevala več garancii. Zlasti bo zahtevala več poverienišktih mest v bosanski vladi, v prvi vrsti poverjeništvo za agrarno reformo. Tudi Jugoslovanski ltiub še ni rešil vpra-šania vstopa v vlado. Dr. Korošec čaka. da nrideio poslanci Narodnega kluba in Radičeve stranke v Beograd. s katerimi se hoče posvetovati. Jugoslovanska liudska stranka meni. da Pašičeva vlada ne bo imela večine v konstituanti ter da bo sestava nove vlade Doveriena Stoianu Prtiču. 1« k) lyj» sestavil iz radikalcev, narodnega in Jugoslovanskega kluba, muslimanov in Radičevcev. NARODNE GARDE V BOSNI. Sarajevo. 3. ian. (Izvirno poročilo.) Vsled komunistične propagande ie Doliciia dala v vseh okrožjih Iniciativo. nai se ustanovijo narodne garde, ki bodo od države dobivale orožie in nnmiciio in ki bodo do potrebi zabvanievale komunistične akcije. — Dognalo se ie. da so bili vo-ditelii komunističnega gibania sko-rai imvsod tulci, V mnogih dvoranah. kier so se vršile seic komunistične stranke, so našli slike bivšega cesaria Karla in Franca Jožefa. Pii preiskavah so tudi pri raznih komunistih našli' slike cesaria Karla, j NOVI REŠKI GUVERNER. LDU Rim, 3. januarja. Reški Msti poročalo: Občinski svet ie izvolil Grossicha za reškega guvernerja in le potrdil opatijski dogovor. IZGUBE V BOJIH ZA REKO. (Uradno poročilo.) LDU Rim. 3. ian. Tekom zadnjih dogodkov na Reki sta imeli obe stranki od 24. decembra pa do podpisa opatijskega dogovora nastopne izgube: Regularne čete 17 mrtvih in 120 ranienih. iregularne Čete 8 mrtvih. 50 ranienih. Poleg tega sta bila usmrčena še dva civilista, in približno 10 ie bilo ranienih. D’ ANNUNZIO ODPOTUJE V FRANCIJO. Rim. 4. jan. (Izvirno poročilo.) Rimski listi iavliaio iz Opatije, da ie D Annunzia. predno ie zapusti) Roko. vrnil italiianskemu kjaliu vsa svoia odlikovania. Odpotoval ie v Francih). kier bo pisal kniieo o s volem delovanju v vojski, o svoiih spopadih z Nittifem yi Gkilittilem ter o svetem delovaniu za Reko in Dalmaciio. VOJNE LADJE ZAPUŠČAJO REKO. LDU Trst, 3. Jan. Torpedna rušilca sNuHo«, »Perennl« In tri torpedovke so da. nes dopoldne odplulo Iz reškega pristanišča. Vojna ladja »Dante Allshleri« bo naj-brže jutri zvečer odplula. Življenje na Reki bo kmalu v normalnem teku. VILJEMOV SIN V ITALIJI. "■*' Rim. 4. ian. (Izvirno poročilo.) Kakor iavliaio lisjj. ie potoval preko Milana proti Turinu incocnito pod Imenom grof Susaba. eden od sinov bivšega cesaria Viljema. Spremljal ga ie policijski agent. PRED DEMISIJO AVSTRIJSKE VLADE. Dunai. 4. ian. (Izvirno poročilo.) Kor so razmere v Avstrbii nad vso žalostne in ie' dovolitev kredita inozemstva postala zelo dvomliiva. ie firvstriiska vlada sklenila, podati ostavko. Pričakuie se. da demisio-nira ministrstvo še nocoi. Kakor do-znava naš poročevalec iz dobro informiranega vira. postane predsednik nove vlade Doliciiski predsednik dr. Schober. Seja ministrskega sveta trata sedai pozno v noči — še dalie Bolgarija in Jugoslavija. Ponovne Izjave, ki jih je podal bolgarski ministrski predsednik na svojih obiskih ▼ Pragi in Varšavi ln v katerih je Izražal željo PO zbllžanjit Bolgarije t Jugoslavijo, so vzbudile živahno razpravo ne le v Jugoslovanskem, ampak tadl v drugem evropskem, zlasti Češkem časopisju. Jugoslovanski listi so bili deljeni. Slovenski (n hr-vatkl so, v kolikor so sploh zavzeli stališče, večinoma simpatično komentirali predloge Stambolljskcga, beograjski ln drugi srbski pa so vztrajali na svojem odklonilnem stališču. V polni meri umevamo čuvstva srbskega plemena pri spominu na grozote, s katerimi je mučila ln uničevala srbsko ljudstvo podivjani Ferdinandova soldateska. Politika pa ni stvar srca In čuvstev, ampak zadeva pameti In hladnih računov. Kolikokrat smo morali slišati to ravno v zadnjem času Iz Beograda, ko smo se upirali in smo odklanjali od Vesnlča In Trumblča nam na-prteno »prijateljstvo« z zahrbtnimi laškimi sosedi. Isti odgovor nam daje Beograd na naša začudena vprašanja, zakaj ne spremeni svoje politike napram Avstriji, ki z naravnost barbarskim terorjem uničuje naš narod na Koroškem. Presojajmo torej tudi naše razmerje do Bolgarije s stališča treznega razuma. Pomisliti moramo, da se je po odhodu kralja Ferdluanda bolgarska politika temeljito spremenila. Današnjd Bolgarija se is temeljito otresla tradicij Imperialističnega Koburžana In njegovih oprod. Pri zadnjih volitvah v bolgarsko sobranje so vse sta-re, predvojno ln medvojne stranke In struje popolnoma pogorele In ž njimi tudi germanoiilska orljontaclja bolgarske zunanje politike. Agrarna stranka Ima Impozantno večino In njen voditelj Stasnbolljskl dela brez odmora, da obnovi zveze, ki so jih tako lahkomiselno ln brezvestno razdrli njegovi predniki na vladi. Kar se tiče predvolne Bolgarije, tvori to vprašanje zase. Upoštevati pa moramo tudi v tem slučaju, da je Imel Ferdinand GOSPODARSKA POSVETOVANJA AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA. Duiial 4. ian. (Izvirno poročilo.) Prhodnia seia liarodneea sveta se vrši v sredo. 12.1.111. popoldne z nastopnim dnevnim redonr. 1. poročilo odsoka za treovino in obrt o avstrii-sko-nemškem trospodarskem dogovoru: 2. poročilo odseka za trgovino in obrt glede Drovizornega trgovinskega dogovora z Romunih) ln glede dogovora z Jugoslavijo o pro-vizorni ureditvi medseboimih trgovinskih odnošaiih. Nadalie bodo raz-nravliali o poročilu finančnega in proračunskega odseka o zveznem zakonu glede izvršitve o zveznem zakonu glede izvršitve členov 5 in 184 st. germainske mirovne pogodbe. (Oddaia volnega materHaJa.) DUNAJSKI DEŽELNI ZBOR. Dunai. 4. ian. (Izvirno poročilo.) Skupni deželni zbor kuriie mesto Ditnai in okolica Dunaia fe imel danes nrvo seio. Kuriia mesta Dunaia ie izvolila za predsednika poslanca Seitza. za nieeoveea namestnika posl, Leopolda Steineria. kuriia okolice Dunaia za oredjednika poslanca Jukla in za niegoveva namestnika posl. Offenbdcka. MADŽARSKI ODPOR PROTI IZROČITVI ZAPADNE MADŽARSKE. Dunaj, 4. jan. (Izvirno poročilo.) Madžarska vlada Izjavlja, da ne bo ratificirala mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo vslcd ničnega neprijaznega vedenja napram Madžarski v vprašanju Zapadne Ogrske. LDU Budimpešta, 4. jan. Budlmpcštan-ekl listi energično zavzemajo stališče napram sklepu poslaniške konference glede izpraznitve Zapadne Ogrske In izjavljajo v ostrem tonu, da Madžarska te rešitve ne more smatrati za odločilno. Zadevo spravljajo v zvezo s spornimi vprašanji glede gospodarstva med Avstrijo hi Madžarsko, pri čemer Izražajo nado, da bo madžarska vlada postopala pni pogajanjih z Avstrijo tako, kakor sc bo Avstrija zadržala pri reševanju zapadite - ogrskega problema. * Kobprškl s pomočjo nemških satrapov, podrepnikov Viljema Hohenzollernskega, ves narod v svoji oblasti In da je to oblast zlorabljal prav takoravil iu potem naibrže uvedel. Res ie da udruženie plesnih profesorjev vrši glede plesov ulogo merodajnega sodišča in odločuie. kolikor ie meni znano, le za Pariz in mogoče za Francih), nikakor na ne za druge države. Ver se te ne oziraio na to. kar se tam določi. Povsod plešem lepe. resne plese in ne fantazije, pri katerih sc motalo plesalci in plesalke pačiti in se krčiti na vse načine. Jaz sem mneuia. da se Dri ekscentričnih plesih kakor so n. pr.: tango, iava, fazz. fox-trott, rag. pas de 1’ otirs, turkev-trott. craquette, peričon. ki-jking itd., plesalci in plesalke le smešilo. ker na teh plesih ni nič resnega. Nemci pravilo, da ie od vzvišenega do smešnega samo en »step« in da v salonu ekscentrični ameriški iulcsl nimaio kal,iskati, keiLso. preveži da tii problemi nikdar niso v tem. kdo bo minister, ali Peter ali Pavel, kaka- ie to Dri vas doli čestokrat problem vladnih kr z katere morare končno reševati — komunisti, kakor se ie zgodilo zadnlič. 7a novo leto so češki časopisi priobčili iziave nairazličneiših in najvažnejših državnikov in politikov, na csnovi katerih si človek lahko napravi pregled neposrednih in nad iii-nih nalog vlade, parlamenta, ljudstva in države sdIoIi Predvsem, kai ie z dosedanto češkoslovaško uradniško vlado? Ne pretiravam, če rečem, da so široke plasti naroda ž nio zadovoimc. ia^no se kaže da hoče narod na vladi iiudi — delavec, ne na politikov. Strokovnjake. ne na strankarie. Pri vas doli — sem zadniič nekie bral — imenujte zahtevo po strokovniaštvu v vladanUi — na?vnost. Vsak po svoje, vseženi am1 in vsevedni rolitiki pa tudi po svoie. Dosedanja češka vlada stremi za tem. da pripravi tla definitivni parlamentarni vladi, ki bi se mogla prosta zunamih vplivov in onrta oa nepristranski in gotovo de-luioč aparat, posvetiti velikim nalogam dograditve in utrditve države, taiko Iziavha ministrski predsednik Černv v novoletni »Tribuni«. Utrditi državno avtoriteto toda ne na škodo državlianske svobode, ki io hoče tudi češka vlada braniti. Zakonodajno dele na Češkem še le že dosedai gibalo v sochalni smeri In tudi zanaorei ie obdelati še celo vrsto zakonskih predlog, ki se tičeio kulturne, sociiaine in gospodarske plati narodovega živhenia. Zakono-daino delo bodočih tednov ho posvečeno posebno rešitvi stanovaniskega vprašania. Princip teh načrtov ie: zagotoviti stavbnikom obresti od glavnice, vložene v zgradbo za nedokončane stavbe oodnreti občine ln stavbna društva s fondom, za katerega se naimc takozvano stavbno Dosolilo v obliki loternskeea »osolila. Država hoče skrbeti za stano-vaniske hiše državnim nastavlien-cem. V naikraišem času se reformira tudi sooiialno zavarovalne. Država hoče podpirati pridobitve delavske stranke v obliki obrestnega iainstva s posebnim fondom, ki znaša 50 milijonov Kč. Tako Ima vsako ministrstvo lasno izdelan program" za bodoče mesece. V, novem letu se bo torej delalo. Ameriški reformni predlogi za zvezo narodov. Pisali smo že da se ie uovl ameriški predsednik Harding izjavil za zvezo narodov, toda ne v obliki, kakršno ima zveza narodov sedai. Načela ameriškega predloga glede ustanovitve nove zveze narodov so: Vsi kontinenti nai bodo popolnoma samostoini in neodvisni v vseh slučaiih ki se tičeio samo posameznega deia kakšne države Samo pri vprašanjih, ki se tičeio vseh držav sveta nai sodeluiclo vsi kontinenti. Mednarodno sodišče, ki bo slično sodišču v Haagu in na katerem bodo zasteoane vse države, nai odloča v bodoče o soorih splošnega značaia t. f. o sporih, ki ogrožalo svetovni mir. ______ groteskni in so le smešni plesi nekaterih narodov, zlasti Portugalcev in Spancev. Ako pogledamo resne plese, ki se plešeio pri bollšlh prireditvah. in one. ki se zdal vjsiliuielo v svet, vidimo takoi veliko razliko. Lepi olesi so: menuett. gavotte. različne oavane (ruska, francoska, ameriška itd.) četvorke, francoski lanciers valsls. sestavljeni slovanski plesi: salonsko kolo. češka beseda. moravska beseda in mnogo drugih ruskih, čeških in nallskih narodnih plesov. Med navadnimi plesi se pleše menuetni valček, različne sestavljene polke, ostendaise in okrog 60 dirugih plesov. Vsi drugi plesi, predvsem ameriški, spadate le v kak variete, na Dlesne prireditve pa iih ne smemo uvaiati. Glede plesa »shimrav« hočem omeniti še sledeče, ker ie marsikdo radoveden, kako sc pleše ta ples. Ples obstoii iz sedem različnih korakov. ki se plešejo naorei. nazai in okoM. in ti so: la marche. les pas croisis. balaiice simole. balance dou-ble. echappč sirnple, Qchappč ovec assembld devant et deniere in končno coupč derričrc Philadelphia. Ples le nekodiko kompliciran, a nič posebnega. Zato mislim, da olesaloi nimate ari tem plesu nobenega posebnega užitka, jEi.L..Umek. uČLtell. »lesa. Amerika zahteva dalie da se vprašania. ki se tičeio samo enega kontinenta ali posameznega ozemlja rešite posredstvom korporaciie. v kateri so zastopane države dotične-ga dela zemlie. Države, ki v voraša-niu niso direktno tangirane. morelo posredovaniem samo prisostvovati in kvečietnu posredovati, ne pa odločati. Korporaciie direktno prizadetih držav rnoraio skleniti gotova iam- RAPAII.SKI SPORAZUM IN NAŠA TRGOVINSKA MORNARICA. »Trgovinski Glasnik« prinaša članek pod naslovom »Otvorimo oči«, v katerem razpravlla o važnosti naše trgovinske mornarice in o namerah Italije, da bi potom trgovin-* sirili in plovstvenih dogovorov spravila naše pomorstvo v svoto odvisnost tako da bi razun škode, ki io trpimo vsled izgube velikega dela našega naroda, imeli še škodo v gospodarskem oziru. Članek navala: V italijanski javnosti se sedai mnogo govori o raznili dogovorili, ki se imaio na podlagi rapallskega sporazuma skleniti z našo državo. Zlasti se mnogo govori o trgovinskem in nlovstvencm dogovoru In o koristih. ki bi iih Italiia s tem dobila. V Italiii hočeta, da ie Dlovstvo na Jadranskem moriu italijanska ekonomska sfera, ki se nai v dogovoru Italiii zalamči. V nekem tržaškem italijanskem listu ie bil obiavlien te dni pogovor z nekim uglednim srbskim državnikom, ki ie baie delal, da se moramo trni glede Jadranskega morja nasloniti na Italiio. ker nimamo potrebne mornarice ter da bomo v tem smislu zakliučili z Italiio dIov-stveni dogovor. Ta glas ie zelo ne-oriietno iznenadil naše pomorske kroge. Proti temu izvaia »Trgovinski Glasnik« med drugim, da se mi glede naših gospodarskih interesov in poslov na našem moriu ne smemo naslaniati na nikogar. Nasprotno se moramo dobro čuvati vsakega na-slaniania. ki pomeni gospodarsko podivrženic tjuiim interesom oziroma odstopanje naših pomorskih gospodarskih izvorov tulcem. Mi imamo na našem moriu in Primorki naino-volineiše pogoje za gospodarsko de- lo v naravni pjioravaostl naših obal s priznano naiholišimi pomorščaki na svetu in v strokovni okretnosti naših pomorskih podietnikov. Razun tega imamo tudi dovoli brodov za krepko in uspešno izvažanje našega pomorstva. kolikor ie za prvi čas potrebno. da se ubranimo tule grabežliivo-brodovk Iruamo za stva za izvršitev storjenega sklepa. Ta iamstva so lahko moraličnega. političnega ali gospodarskega značaia. Sele. če bi se mirnim potom ne dalo nič doseči bi se smelo uporabiti orožie. in sicer kot zadnie sredstvo. — Na ta način, meni Harding. bi mogla Amerika ostati zvesta načelu Monroejeve doktrine, ki zahteva Ameriko za Amerikance. in sodelovati v svetovni zvezi narodov. vsako ntovitbo. bodisi na Sredozemsko morje, bodisi za Ocean. Znano nam ie da neko naše društvo namerava v kratkem častt^ uvesti redne zveze z zapadnhn Sredozemskim moriem. t. i. z Italiio. Francijo in Španijo. Te zveze bodo služile izvozu naših proizvodov in sirovin ter uvozu naših potrebščin iz inozemstva na naših ladiah. Po razvoiu potreb bo društvo te prometne zveze razširilo ter podaljšalo do oddalleneiših luk. Članek konča: Pri skleoanlu dogovorov o trgovini in olovitvi z Italijo ie potrebno, da dobro odpremo oči. da ne bi s temi dogovori v gospodarskem oziru izgubili še ono kar smo si z raoallsktm dogovorom očuvali. Zato ie potrebno, da na oogalania za sklenanie teh dogovorov odzovemo tudi strokovne oredstaviteiiie naših pomorskih podietnikov. Usodepolne-ea pomena za naše interese te. kako bomo 7. ozirom na prilike, ustvarjene na Jadranskem moriu. zasnovali našo gospodarsko vlogo na našem moriu. — K temu umestnemu članku nam le glede na važnost vprašanja dodati: Ako se Italiii posreči, da sklene z nami tak gospodarski dogovor, ki zasužnji naše pomorstvo, zgubimo še edino aktivno postavko, ki nam io nudi raoallski sporazum, t. I. možnost svobodne naše pomorske trgovine. Vrata v svet naši trgovini, ki so se nam vsled rapalskega sporazuma šele odorla. bi se nam zaprla ored nosom, ako bi sc izpolnile nade italijanskih krogov, katerih glasnik ie gori omenieni tržaški dopisnik, Radi toga ne moremo prav verjeti, da bi se res našel kakšen naš »državnik«. ki bi si mogel dovoliti tako gorostastuost, kakor io predstavlja gori omeniena iziava. Razun razlogov. navedenih od »Trgovinskega Glasnika« gledie važnosti, ga ohranimo svoio neodvisnost v pomorstvu, nam ie omeniti še en razlog, ki le glavnega Domena za države, ki so v posesti moria. Prevozne pristojbine ladij igrate namreč iako veliko vlogo v. tzravnartiu trgovinske bilance oo-samAzno. države, ^Trirovitiaka bilaiL- ca, t. j. razmerje med uvozom ln izvozom trgovinskega blaga le lahko pasivna. Da ie kljub temu lahko plačilna bilanca t. i. razmerie med vsemi plačili in med vsemi prejemki ene države v inozemstvo in iz inozemstva ie aktivno. Razlikovati ie treba torei med trgovinsko in plačilno bo lanco. Tako ie n. pr. Aneliia Imela nred svetovno voino pasivno trgovinsko bilanco v znesku 3 milijard, katero pa ie pokrivala večinoma z zaslužki prevoznin svoie trgovske mornarice in na z raznimi dohodki iz inozemstva. Alo bi naša država izročila svoie pomorstvo Italiii. bi poslednja vtaknila v žep dobičke na prevoznini našega trgovskega blaga ter bi s tem slabila našo plačilno bilanco. V nasprotnem slučalu. ako ostane naše pomorstvo v naših rokah, nam ostane ves zaslužek na prevozninah ne le našega temveč tudi drugega blaga, ki bi ga naše ladte prevažale, iz drugih držav, s čemur bi se naša plačilna bilanca poboljšala. Vrhutega ie potrebno, da ostane zaslužek od prevažanja naših Izse-lienikov v Ameriko in iz Amerike v naših rokah, kar pomenia tudi važno postavko v našem gospodarstvu. Iz vseh teh razlogov ne smemo nikakor dopustiti, ga preide naš pomorski promet v italijanske roke. kar bi bil ^ravnost zločin na našem gospodarstvu. NEVARNOST PADANJA CEN ZA NASE TRGOVSTVO. Vsa znanionia kaže-io da ie višek nenormalnih cen blaga že prekoračen ter da so nižje cene na vidiku. S tem rnoraio vsi trgovci računati. Bati se ie da se bodo težkoče plačevat ma in koukurzi začeli noiavliati v veču meri tudi pri nas. kakor se to že godi v vedno, večii meri zlasti v Ameriki in Anelki Radi tega moralo li tl na«' trgovci mevidr,’ ter držati lo neobhodno potrebne zalog« blaga, da bodo v simiu la/ie prilagoditi svoie cene c-vpni oadaaičim na svetovnem iren. vkrbeti ihn bo tudi r*:avočas»t> za rw-*bne krojite, da m* prid?'.’ * zadrego, ko ro bo krize na svetovnem trgu močnejše akcem tuirala in ko bodo začeli denarni zavodi kredite omeievatl in odpovedo* vati. Vendar že sedai ni več čas. Je< mati posolila v svrho novega zalaganja ali v svrho produkciie blaga, ki ni neobhodno potrebno. Za proizvajanje potrebnega blaga oa bo kredit gotovo še vedno na razpolago. Pričakovali ie celo. da bodo denarni zavodi Domnožitcv produkciie takih potrebščin pospeševali. Svariti ie Pa fabrikante in trgovce pred tem. da bi skušali vzdrževali cene z umetnimi sredstvi, kaiti to bi biii le brezuspešni poskusi, ki bi morali orel ali slei končati s katastrofo. To bi bilo isto, kakor da bi hoteli zaiezitl nsdko ah nlimo ali na odpravili zakone o teži, Previden in pameten trgovec stori naibobše. ako že danes izčisti svof« zaloge s tem. da cene blagu pravočasno zniža. S tem bo prišel hitrejše do tega. da se okarisii z novimi znižanimi cenami in z boli živahno razprodate. i ‘+ Kr. poštni čekovni ura4 v Uubljanl je Izdal nov Imenik lastnikov čekovnih računov, kt se udeležujejo klirinškega prome« Ul V njem so navedeni vsi lastniki, kt so pristopili k čekovnemu prometu do 3. decembra 1920. Imenik se lahko naroči pismeno ali pa prevzame v ekonomatu čekovnega urada. Cena 10 K. + Nova pridobitev po domačem zavarovalnem zavodu. Splošna zavarovalna družba »Jugoslavija« je, kakor znano, prevzela do sedaj v naši kraljevini že dve veliki inozemski »ivarovalnlci in sicer zavarovalno dru-oo »Feniks« In pa »Graško vzajemno zavarovalnico.« V zadnjem času je pridobila ta družba So en zavarovalni zavod in sicer zavarovalno družbo »Fran-co-Hongroise«. m -i" Vzpostavitev pisemskega prometa med Češkoslovaško in Madžarsko. Kakor javlja dunajska Presszentrale, objavlja uradni list madžarske vlade, naredbo na podlagi katere se med češkoslovaško in madžarsko državo s 1. januarjem obnovi pisemski promet. + Zmanjšanje produkcije v Ameriki, V Franciji, Angliji in Italiji le mnogo tvor-uic delo popolnoma ustavilo. Zlasti pa se v Ameriki omejuje deio v tvornicah. V Ze-dinjenlh državah vlada velika kriza v proizvodnji bombaža. Konferenca trgovcev kt bankirjev južnega dela Zedinjenih držav jo sklenila, da to leto zmanjša proizvodnjo bombaža za 50 odstotkov. Konferenca in-dustrijalccv Netv Jerka in Ncw Englanda je sklenila zmanjšati plače delavcem za 22.50 odstotkov. Ta sklep se tiče okrog 300.900 delavcev«. Razna poročil Normalno stanje v Zagrebu. V Zagre- j bu vlada sedaj zopet popoln red in mir. I Vzpostavilo se je normalno stanje. Vlada je razveljavila prepoved točenja alkoholnih pijač v javnih lokalih. Predsednik beograjskega kasacijskega sodišča, člani kasacijskega sodišča so z 8 glasovi proti 6 glasovom zopet izvolili za predsednika g. Miliaila Jovanoviča. O. Jovanovič je bil Izvoljen na podlagi nove naredbe, da se smejo kasacijski sodniki upokojiti šele po dovršenem 70. letu. Nov slučaj pegavice v Zagrebu. Dne 29. decembra se je v Zagrebu pojavil nov slučaj pegastega legarja. V nedeljo je-ena oseba umrla za pegavico. To je tretji smrtni slučaj v Zagrebu. Arnavtske tolpe znova v Makedoniji. Kakor poročajo iz Macedonljc, so poslednje dni albanske tolpe znova začele napadati v okolici Prištine. Napadle so celo mesto Prištino samo. Spopadle so se tudi z orožniki. Na obeh straneh Je nekaj mrtvih, precej pa ranjenih. Iz Prištine so odvedli Albanci dva premožna meščana In zahtevajo zanjn odkupnino. * Take Jonescu In antanta. Na konferenci v Spaji je izjavil Take Jonescu, da bi bila njegova država, ako treba, pripravljena poslati eno ali dve diviziji kot ojačenie angleško-grških čet v Carigrad ta Dardanele. Na sejali zveze narodov v Ženevi le Romunija večkrat izjavila, da je pripravljena poslati v Armenijo ekspedicijski voj 40.000 mož. Politični krogi v Romuniji tega ne pozdravljajo in od dne do dne raste opoztciia proti Take Joneacu. VeCIna politikov se je izjavila proti temu, da bi sc romuske čete porabljale zunaj Besarabije. Bivši češki predsednik Tušar se zdravi v Bromcnu, nakar pojde na svoje novo mesto v Berlinu. Stavka uslužbencev lužne železnice v Gradcu. Stavka vseh uslužbencev luž. Železnice v graškem tašpektoratskem okrožju, iziinši uradnike, je pričela o polnoči. Delavci so pač došll na svoja mesta, dela- li pa niso. Ustavljen je zatorej ves promet na progi južne železnice. Dunajski poštni vlak sc davi ni pripeljal v Gradec. Zahvala prebivalcev Zapatlno Ogrske avstrijskemu knneelarju Avstrije. Znani bojevnik za priklopitcv Zapadite Ogrske k Nemški Avstriji Gregor Meidlinger je z večjim odposlanstvom v nedeljo dopotdan posetil državnega kancelarja Mayra in se mu zahvalil za pomoč, ki jo je državna vlada nudila v vprašanju boja za spojitev te pokrajine z Avstrijo. Kance!ar se je zahvalil za laskave besede depulacije in le izjavil, da se bo vlada še nadalje zavzemala za interese Zapadne Ogrske. Dodal pa je, da mora vse Izostati, kar bi utegnilo poslabšati itak napeto razmerje s sosednjo Madžarsko. Judovski verončitelH na Dunaju štraj-kaio. Dunajski judovski veroučitelji so vsled odklonitve zahtev po Izenačenju plač dunajskih mestnih učiteljev 3. tm. začeli stavkati. Rusija zadržuje madžarske ujetnike. Madžarski ministrski predsednik grof Te-leki je zastopniku angleškega korespon-denčenega urada o stališču madžarske vlade glede na prošnje ruske sovjetske vlade, da bo gotovo v vojni ujete madžarske častnike smatrala kot talce za madžarske na smrt obsojeno ljudske komisarje, izjavil, da zadržuje Rusija 4000 do 6000 madžarskih ujetih častnikov ln Inteligentov. Madžarska vlada je sklenila, ponuditi ruski vladi pogajanja o nadaljnji usodi ljudskih komisarjev, da bi rešila one osebe. Dne 31. aecembra 1920 je dospel brezžični odgovor, da se hoče moskovska vlad« pogajati. člani siniajnovskega parlamenta se vračajo domov. Kakor se poroča lista »Daily Mali« iz New Yorka, so vsi za glasovanje upravičeni člani sinfajnovskega parlamenta, ki so se nahajali v Zedinjenih državah, na potu proti Irski. »New World« domneva, da bo ob prisotnosti Devalere seja Irskega parlamenta, kjer se bodo razpravljala jako važna vprašaja, ki so v zvezi z bodočo politiko stafajnovcev. Gospodarstvo. Dnevne vesti. — Komunizem na Notranjskem se ie nevarno raznasel tudi med kmečkim prebivalstvom. Posebno okuženi so kraii. ki iili dobi Jugoslavija nazaj. Očividno Italiiani sami Dnsnešuieio komunistično .trlbanie iz »liubezni« do naše države. Čaka nas mu070 prosvetnega dela ko zotiet orevzamemo te naše kraie. — Dr. Tavčar odloži! mandat? tfeosrraisko demokratsko glasilo »Pravda« ooroča da ie Liublianski žunan dr. Tavčar odložil svol nosla-tiiški mandat za konstituanto in da c-oide na nrihodnie stL kot nieeov namestnik že dr. Reisner. Liublian-ska elasila JDS o tem molče. »Jutro« i£ samo suho zabeležilo Doročl- 10 »Pravde«. »Slov. Narod« Da. ki bi moral biti kot dr. Tavčarjevo osebno elasjio Dač n^ibolie Doučen. sploh molči. Da se bo dr. Tavčar meiali-slei naveličal beosrraiskih nadlog, ie trotovo kakor se da Da sklepati iz molka njegovih listov, se še bržčas ni odločil. — O. Ačimovič, vodia ljubljanske, carinarnice ifi — kakor se nam Doroča — povišan za inšpektoria in ie prestuvlien v Maribor. V Liub->‘gno or;de carinski upravitelj iz Sarajeva. Tako ie dobil Ačimovič za svnie »poslovanje« mesto penziie nagrado. — Kmečki in delavski kongres za Prekmurje se vrši v torek 18. in sredo 19. t m. v Dolnji Lendavi v Prekmurju, Obenem zborujejo tam tudi zveza županov in kmetijske podružnico ter se ho ustanovila kmečka in delavska zbornica za Prekmurje. ki bo kot taka prva v naši državi. Temu kongresu, ki ima zlasti _ eosoodarski in narodno - politični oroeram. bodo prisostvovali tudi zastonmki vlade in oblasti, ter so orav tako vsi k' se zaninjaio za naše Prekmurje, povablieni na to zborovanje ki obeta biti velikansko. — Poprava kraljevega konaka. Popravila na starem kotutku se bodo pričela v nekaterih dneh in bo konak nojjnlnoma oonraviien do jeseni. Takoj no tem se bo Dreselii vani krali Peter Dela na novem dvoru se bodo nadaljevala. Niso še na-nraviiene dekoraciie. ker se pariški tvrdki, kateri ie bilo delo oddano, ni posrečilo, da v smislu dogovora ustanovi v Beogradu svoio tovarno Duhištva. — Naša vojna misija v Sofij! se rar. pusti. Po naredbi vojnega ministrstva Je razpuščena naša vojna misija v Sofiji. Njene posle bo odslej vršil poslanik, ki bo odslej opravljal samo posle kakor v mirnem času. — Uradne ure v notranjem ministrstvu. Da se štedi kurjava in razsvetljava je ministrstvo za notranje stvari odredbo, di sc v vseh oddelkih, razen administrativnega, vrši služba od 8 do 14. — Veselice, zabavni večeri Itd. s« zopet na programu vseli društev za predpustno dobo. Kako bi se sicer ljudje iznebi- 11 denarja, da morejo potem zabavljati na draginjo in neurejene razmere v državil Kako redka pa so poučna la znanstvena predavanja 1 Brez pogrnjenih In obloženih miz pri nas ni duSevnega užitka. — Samomor Slovenca v Ameriki. Ka-iKor poročajo iz Amerike, je koncem meseca novembra Izvršil v Smlthfleldu Josip Cevna, rodom iz Vremskega Britofa uri Divači, samomor s tem, da si }e prerezal ^ britvijo vratne žile. Samomor je Izvršil oajbrže v hipni blaznosti. — Odvadite se kletev! Vojska z Italijani m pozneje njihova soseščina sta zanesli med naš narod gnusne kletve. Frko-iine na cesti iz šole grede slišimo preklinjati »porka madona« itd. Mladina se pri lem niti ne zaveda, kaj Izgovarja, slišala je besede od bivših vojahov in tihotapcev ter ii kot tujke imponirajo. StarišI In učitelji naj bi delovali z vso strogostjo na to, da se take dvakrat grde kletve Iztrebijo. Neodrasle označuje vsakršna kletev kot slabo vzgojene, moralno pokvarjene. Ako pa vročekrvni odrasli ljudje res mislijo, da ne morejo izhajati brez kletev, potem se naj zatečejo k dojnačemu »hudiču«, ki Ima vsaj pristno jugoslovansko končnic >. Soj-Hija seve tudi lakih dokazov ne pripušča. Ljubljana. — Ljubljansko reševalno društvo le posredovalo v pretepenem letu v 9% slučajih nezgod, h tega se vidi, kako velikanske važnosti je društvo za pomoč bližnjemu v nesreči. — Vodono mleko. Mleko se je podra-2ilo na 6 K za Jlter, zato pa ni boljše, temveč slabše. Posebno v praznikih je b!!o poznati, da sc je z mlekom vsestransko manipuliralo. Mlekarska zvoza ;preskrbuje tudi industrijkse predmestne dele z mlekom potom dnevnega dovoza, za kar ji je jprebivaflstvo eotovo hvaležno. Mlekarske izveze pač ne zadene krivda, ako dobivajo stranke pokvarjejio Jn vodeno (rjek.j,. J>a£ pa bi morala policija nadzorovati prevoznike in prodajalce, ker nepoštene manipulacije se vrže izven glavnega zbirališča. — Na Športnem plesu dne 9. t. m. so na sporedu ruski plesi, komični športni nastopi in druge originalne kabaretne točke. Mala dvorana bo spremenjena v japonsko, kavarno. Velika dvorana bo na razpolago le za ples, v stranskih prostorih bodo prirejeni paviljoni. Kabaretne točke in srečolov se izvedejo v Sokolovi dvorani. — Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo, vabi se vse občinstvo, ki si želi lepe zabave in plesa. — Vstopnina za osebo 30 K, člani S. K. Ilirije in. akademiki proti izkaznici 20 K. Predprodaja vstopnic v petek in soboto v trgovini »Svetla*, Mestni trg In drogerl'1 Kanc, Židovska ulica. Canske in akad. vstopnice se izdajajo le v predprodaji ln sicer v petek in soboto od 14. do 17. ure v trgovini »Svetla«. Na večer prireditve je cena vstopnic brez izjeme K 30. k — Družabni sestanek somišljenikov NSS Iz Kollzejskega otirala se vrši danes ob 8. zvečer v Prešernovi sobi restavracije Novi Svet na Gosposvetski cesti. — Dotlčna oseba, ki je na Silvestrov večer v restavraciji Narodnega doma v Ljubijani vedoma vzela vojaSko površno suknjo, v kateri se je nahajala večja svota denarja, se tem potom poziva, da Isto z vsemi rečmi prinese nazaj v Narodni dom, ker je znana In bo sicer ovadena policijski obiBsti. K. Celje. Maribor. Celjsko šolsko vprašanje. V »Uradnem listu« z 27. dec. je izšla naredba, s katero se za mesto Ce&je posli mestne občine, ki sc tičejo uka, odkažejo okr. glavarstvu. Naredba je stopila s 1, januarjem v veljavo. S tem sklepom je bivša klerikalna dež, vlada pod dir. Brejcem kršila avtonomijo mesta Celja. Napredni zastopniki mesta Celja ne bodo nikdar dopustili, da se jim izvije iz rok odločilni upliv pri mestnem šolstvu, za katero doprinaša mesto Celje ogromne žrtve. V proračunu za mesto Celje za 1. 1921 je določenih blizu četrt milijona kron za mestno šolstvo. Po krasnem vremenu minule dni, smo dobili zopet deževno ln hladno vreme. V Celju sta odprti dve drsališči euo pri Dich-lu in drugo pri »Čolničkih«, Obe oskrbuje 'etos športni klub »Celje«. Umrla ]e v Celju hišna posestnica gospa Ana Prelog, stara 53 let. Športna veselica se vrši danes dne 5. tm. zvečer v gornjih prostorih celjskega Narodnega doma. Poskušen samomor. OovorHo se je minule dni po mestu, da se je hotel zastrupiti trg. sotrudnik E. Petrovič od tvrdke Urch G. Petrovič, Izjavlja, da ni res, da se je hotel zastrupiti, ampak je imel do-tičnega dne samo hud srčni krč. V celjsko bolnico so pripeljali klobučarja Janka Šmigovca Iz Šoštanja starega 25 let, ki se je na Novega leta dan hotet j ustreliti v Šoštanju, a se je slabo zadel In ■j le strel obtičal v levi rami. Vzrok dejanja so baje domači prepiri. Izvedba protikomunističnih odredb. Vsled zadniih ukrepov proti komunistom so bili 1. t m. ob devetih zlutrai zaprti in zanečateni oro^ stori tukaisuie komunistične stranke v srostilni »BiirenkoDf« v Frankopan ski ulici 17. Istočasno ie bil dostavljen tainiku stranke, bivšemu nadporočniku Gmaiueriu odlok., s katerim se obveSča. da ic ustavljeno vsako nadalinie delovanje komuni-st čne stranke. Obenem sta bili razpuščeni kraievni skuDini II in Ul. katerima uačeluie komunistični vo-ditell NacbtigaU in v katerih so uči an teni večinoma železniški delavci na koroškem kolodvoru. Pri hišnih Dreiskavali. izvršenih v lokalih tajništva in nri oosaineznili za-unnikili stranke. kakor Nachtisrallu. Omaineriu. Straubu. Spaneriu in Zmas&ku. ic bilo zaseženega nekal eradiva ki na ni dalo povoda za kako kazensko postopanje, amoak bo služilo le v evidenčne svrhe. Za 2. t. m. po liubltanskem komunistu Ernestu Bartuloviču v Križev dvor sklicani shod ic bil že 30. decembra radi formalnih oooreškov priiave prepovedan. Ni izklitičeno. da pripravila delavstva kako orotiakciio vendar Da te doslei še vse mirno. Radi oktobrskih demonstracij se vrši 8. t. m. v Mariboru razprava proti Zdenku Verstovšku, sinu bivšega poverjenika dr. Verstovška. Komunistično človekoljubje v praksi. Prof. Faval,, kateremu je dr. Juvan ob svojem odstopu izročil posle predsednika stanovanjske komtsjjc, je v svojem novem svojstvu pri stanovanjskem uradu nakazal tukajšnji komunistični stranki uradne prostore v Gregorčičevi ulici 6, in to ob času, ko zmrznje totiko našiti ljudi brez stanovanja v vagonih. Tako se je izkazal vodja komunistov kot mož »izrednega človekoljubja la skrajnega socialističnega čustvovanja.« Stari dravski most. V ponedeljek so sl skušali trije možje skrajšati pot s tem, da so jo krenili čez stari leseni most, kjer Je radi nevarnosti prebod prepovedan. Zasačili so jOi redarji ln |Th aretirali. Dobro bi pa vendar bilo, ako bi ta stara podrtija čez Dravo že enkrat izginila. Saj so bila dela za odstranitev mosta svod čas razpisana, vendar pa še do danes ni videti nlkakih priprav, da bi se most, ki Mariboru niti najmanj e n« služi v okras, res porušil. Spodletelo mo fe. 18 letni hlapec pri dr. Rapoču, Jurij Gabrovec, je.prijavil, da so neznani zlikovci ukradli Iz dr. Rapoce-vega hleva dve konjski opremi, vredni 10 tisoč kron. Ker pa njegove izpovedbe niso bile popolnoma jasne in je nastal sum, da je tatvino Izvršil ou sam. je bil aretiran. Nasilnež. Brezposelni natakar Alojzij Šunko, stanujoč v Nov! vasi, Je bil dne 3. t. m. aretiran v kavarni »Drava«, ker o policijski url ni hotel zapustit! kavarne, marveč so je v pijanosti pričel zoperstavljati. Ko so ga redarji spravili na ulico, je pričel iskati kamenje, da napade redarje. Medtom pa jih Je obkladal z vsemi mogočimi priimki. Ko je bil aretiran, se je vrgel ponovno na tla, tako da je na poti v stražnico dobi več rau. Izroieu je bi sodišču. Shod NSS, Na pra::nik Treh kraljev ima ob po! 11. dop. NSS v veliki dvorani Narodnega dama v Mariboru iavon shod. Poročata g*. Fakta in poal* DeržK, ki Je piiredil dobro uspela shoda SW»jih volilcev tudi v Celju in Ptuju. Pošljite naročnino! Koroško, Kultura koroških Jodlarjev. L. Potočnik Iz Grabelj je obiskal v Celovcu svojega znanca g. Erata. Ko je po obisku stopil iz sobe, ga je ustavii neki detektiv lu zahteval, da se legitimira. Kot Avstrijec seveda ni imel nobene legitimacije, pokazal Je sa-ino plebiscitno osebno izkaznico. To Je detektiv raztrgal na drobne kosce, češ, da ni veljavna. Nato ga je povpraševal, kak opravek da je Imel pri g. Eratu. G. Potočnik mu je vse pojasnil in tudi povedal, da ie Ias Pliberka. Detektiv je nato pripomnil: »A so, aus Bleiburg, dort sind die grOssten Gaunerl« (A tako. Iz Pliberka, tam so največji falotjeDPotočnik se je podal nato v gostfluo »Zur Krone«. Komaj je vstopil v gostilniško sobo, so bili že vsi pokoncu tn pričeli razsajati. Moral je takoj bežati. Kakih 10 ljudi, med njimi pa tudi ženske, so ga pograbili v veži, da ni mogel uteči. Ozmerjali so ga z nesramnimi priimki in nekdo mu je dal zaušnico. K sreči sta prišla dva orožnika, ki sta ga odvedla ua orožniško postajo. Po zaslišanju mu je orožnik dejal: »Selien Sle, wir gehen mit den Lcuten ganz anders vor als die Jugoslaven. VViire so etwas iriiher geschelien, so hiitte de? Geudarm nicht uur alles geduldet, sondern mitgeholfen.« (Vidite, ml ravnamo z ljudmi popolnoma drugače, kakor Jugoslovani. Ce bi se prej kaj takega zgodilo, bi orožnik ni samo mirno gledal, temveč tud! sam pomagat.) Nadležnost orožnikov, člani Izobraževalnega društva za Pliberk In okolico se zbirajo vsako nedeljo v društveni dvoraol v Narodnem domu v Pliberku. Vsako nedeljo pa jih pridojo preganjat orožniki, posebno Člčnlk ln Gelautz. Prošnji predsednika pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu, da nastopi red, se seveda ne ugodi. Primorje. Primorci, ne prodajajte zemlje tujcem! Kakor poročajo Iz zasedenega ozemlja, delujejo Italijani sistematično na tem, da Iztrebijo tamoinjl jugoslovanski živelj. Zlasti na deželi z vsem! zvijačami prigovarjajo ljudem, nat] prodajo svoja posestva. Vendar pa jim zlasti med Kraševci vsa sladka prigovarjanja ne uspevajo. Krašovec je trden !n ljubi svojo zemljo bolj kot laške lire, ki Jih je pri sedanji draginji lahko zapraviti, tako da je človek končno brez denarja ln brez svoje domačije. Primorski Jugoslovani, pomnite, da Je lastn* domačija več vredna, nego tisoči In tisoči laških lir. Nevaren razbojnik Stauko Molk Iz Planine, strah In trepet prebivalcev v zasedenem ozemlju, Je bil v Trstu obsojen na 12 let ln 25 dni težke ječe. Molk ima na vesti nešteto vlomov. V Jugoslaviji, kjar je bil obsojen na 4 leta, je 4 krat pobegnil varnostnim oblastem. Na progi Ljubljana—Kamnik vlaka z odhodom iz Kamnika ob 5.19 in 16.10 ter vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 8. ln 18.10 Na progi Jesenice—Boh. Bistrica priključna vrtaka z odhodom iz Bistrice ob 3.40, oziroma odhodom z Jesenic ob 20 ur! 10 min. Na progi Celje—Dravograd vlaka z odhodom iz Celja ob 8.10 ter z odhodom iz Dravograda ob 15.45. Med Velenjem In Coljem vrhu tega še vlak z odhodom iz Velenja ob 5.39 ter vlak x odhodom iz Celja ob 20.40. NADALNJA OMEJITEV OSEBNEGA PROMETA NA DRŽ. ZEL. Vsled nadaljevanja stavke rudarjev se je skrčil premet osebnih vlakov ua en par ua vsaki progi. Do preklica vozijo torej le sledeči vlaki: Na progi LJubljana-Karlovac vlak z odhodom Iz Ljubljane ob 18.30 in vlak z odhodom iz Karlovca ob 3. in prihodom v Ljubljano ob 9.8. Večerni vlak, ki je vozil do sedaj samo do Novega mesta, vozi do preklica do Birbnjarcev. Na Kočevski, St. Janžkl ln Stražkl progi priključni vlaki na prva dva vlaka. Na progi Ljnbljaua > Jesenice vlak z odhodom z Jesenic ob 5.7 ter vlak z odhodom Iz Ljubljane ob 17.50, Na progj Kraol-Tržlč priključni vlaki. Aprovszaeija. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo na Gosposvetski cesti št. 2 ima v prodaji moko: fino banatsko za pecivo št. 00 po 17 K, št. 0 po 16.20 K, za kuho št. 1 po 15.20 K, domačo ajdovo po 16.50 K, koruzno po 6 K, pšenični zdrob po 16 K, koruzni zdrob rumen in bel po 7.50 K; riž I. vrste po 30 K, II. vrste po 28 K in III. vrste po 26 K, mast po 56 K, kavo po 60 K in 68 K, suhe hruške medenke po 14 K, orehe po 18 K, raznovrstna dobra mila za pranje In umivanje, testenine, petrolej, metle, krtače Itd. Novi člani se sprejemajo vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 5. Delež znaša 50 kron, vpisnina 4 K. Jamč! se z dvojnim deležem. Clan more postati vsakdo, ki plača predpisani delež. Šport In turi stika. Športni klub »Primorje«. Opozarjamo na redni občni zbor S. K. »Primorje«, k! «e bo vriši 6. t. m. ob 15. url v prostorih gostilne Batjef, Karlovška c. 4. K obilni udeležbi se vabijo vsi ljubitelji športa, k Gledališče in glasba. Fra Dlavolo. Odkar se je izselil iz sedanjega opernega gledališča kino, se v teh, sedaj »Lr.« prostorih ni videlo tako revol-verske predstave, kot je bil snoč. »Fra Di-avoio«. Pravijo, da je bil nadomestek za opereto. Toda tudi med operetami Je dobrih stvari, ki jih estetika prenese. Toliko pripominjamo z ozirom na uprizoritev. Oceno o drugem prepuščamo našemu glasbenemu poročevalcu. Gostovanje moskovskega lludožestve-nega teatra v Ljubljani. Znameniti moskovski »Hudožestveni teater« (umetniško gledališče), ki jo gostoval z velikim uspehom v Zofiji in v Beogradu, se mudi te dni v zagrobu. Zanimanje za predstave ie veliko. Na zahtevo publike je morala uprava prvoluo do 23. dec. domenjeno gostovanje podaljšati do 10. tm. Redki gostje, med njluil prvi ruski Igralec Kačalov, vdova Če4wva, gospa Knipper-Čcliova, Masa-Jitinov, Oermanova, Tarhanov in drugi bodo odigrali v Zagrebu skoro ves svoj repertoar. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je pridobila »Hudožestveni teater« za tridnevno gostovanje, Ker so stroški, zvezan! s tem gostovanjem ogromni, Je uprava primorana, zvišati vstopno cene za 250 odstotkov. Gostovanje se bo vržBo v operuem gledališču dne tl. 12. iu 13. t. m.: 11. t. m. Čehova »Striček Vanja« z gospo Čehovo v vlogi Jelene Androjevne, s Ka-Salovim v vlogi doktorja Astrova in Masa-litlnovim v vliigl Strička Vanje; 12. tm. »Jesenske gosii« Surgučcva, kjer sodelujejo: Čehova, Orlova, Masalitiuov, Berseni-jev in drugi; 13. januarja Literarno-umetniški večer. Ta večer bo na programu velika scena Iz Shakespearovega »Julija Cezarja« in prolog iz tragedije »Anatema« Leonida Andrejeva. Obe sceni igra gospod Kačalov, prvak med ruskimi Igralci. Vdova Čehova, gospa Knipper-Cohova bo recitirala malo novelo svojega pokojnega soproga. Poleg tega bodo Igrali Maupassantovo tragedijo v enem dejanja, ki jo Je dramatiziral L. N. Tolstoj, komedijo v enem dejanju J. Londona »Nemoralna žena« tn tri veseloigre Čehova. Podrobni programi bodo Se objavljeni. Vstopnice za vse tri predstave se dobe od 6. tm. dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču. O priliki gostovanja bo Izšed »Gledališki li$t« bogato opremljen s slikami članov »Hudožestve-nega teatra« s scenami Iz posameznih vprl-zoritev ter z obširnimi danki o znamenitem gledališču. Številka bo stala 20 kron. Književnost in umetnost. Fran Levstik: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Ant. Koželj. Knjiga obsega 220 strani. Izdala, založila In natisnila Učiteljska tiskarna. Učiteljska tiskarna se Je lotila velike naloge izdati naše klasike v ilustrirani mladinski izdaji. Dolgo so pogrešali teli na&i stariši, naše knjižnice, zlasti pa naša mladina sama, saj ji je ostalo tako več ali manj nepristopno najlepše, kar so napisali tudi zanjo naj večji možje našega naroda. Zbirko, ki bo opremljena povsem enotno, urejata In prirejata Fran Erjavec in Paved Flere, Ilustrirali jo bodo pa najrazličnejši slovenski umetniki. Pravkar je Iziel prvi zvezek, ki prinaša za mladino izbrane spise enega naših največjih pesnikov in pisateljev Frana Levstika. Knjiga je za današnje čase razkošno o-premljcna. Prinaša Izlfor njegovih pesmi, dalj? pravljice ln pripovedke ter znameni- tega Martina Krpana ter Potovanje iz Lf< tije do Čateža. Prepričani smo, da bo p*3 knjig! rad segel vsakdo In da ne bo manfr kala v nobeni slovenski hiši. Primerna bi zlasti za darila. Elegantno vezan izvod stane 54 K, broš. 46 K. Dobiva se po knjti gamah ali pa v Učiteljski tiskarni. Kieinmayr - Bambergovc umetnlškt knjige s slikami. Založna knjigarna Ig. ni Kleinmayi In Fed. Bamberg v Ljubljani sl je lotila naloge, da poda slovenski mladini najlepše pravljice svetovne književnosti t okusno ilustriranih Izdajah. Za sedaj so \u šle štiri take pravljice, dobre in mile znanke vsakemu izobražencu, ln sicer Rdeč« kapica, Pepelka, Trnoljčica ln Sneguljčica j Pripravljajo pa se še nadaljnje. Založništvo namerja poseči tudi po pravljicah, ki imaJOj kolikor je to pri pravljicah sploh mogoče, Izrazito domače obeležje, istotako po sl> venskih pripovedkah ter spraviti na književni trg v bogato ilustriranih izdajah. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO JE ..JUGOSLAVIJA". ClTAJTE JO! NAROČAJTE JO! Ste nreveč občutljivi za inr/fl 2rak? Vsakovrstna bolečine se ta< ko J noiavliaio? Slabost? Oi. kako tu ublažtiilo bolečine in utrmieio telo masaže s Fellerievim nravim Elza* fluidom! 6 dvoinatili ali 2 veliki SDe* cilalni steklenici 42 K. Državna tro< sarina oosebei. Potrebovali bo odvalafcče želo. dec okrenčirioče sredstvo? Poslu-čite se le Felierlevih pravih Elza« kroellic! 6 5katliic 18 K. — Omot in DO?tnina oosebei a naicenele. Eu-cen V. Feller. Stubica donia. Els* trg St. 252. Hrvatska. F. (7) Mali oglasi. Proda se: 6 ŽELEZNIH MRAMORNATIH MIZ 30 stolov ter 1 velik biljard, vse skoro no« vo prodam za 30.000 K. Naslov v upravni« Stvu »Jugoslavije«. 6 STARO IN NOVO POHIŠTVO se v Kolodvorski ulici 39 proda- MOČAN KONJ za težko vožnjo se proda v Sp. Šiški 25 li PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisain! str^ znamke »The Courler*, vpraša In ugleda so v upravi »Jugoslavije*. 2461 SLAMNIKE IN KLOBUKE za gospode In dame sprejemam v popra* vilo vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v. Ljubljani. Priporočam svojo vol Uro zaloga novfh slamnikov po nitkih cenah. Valentin Maček, tovarna slamnikov, Domžale 124. 2431 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja In ponudbe spre* Jema od SO kg napej po najnlžjl dnevni ce* ni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, 21 lf Kupi se: DVOKOLESA stara kakor tudi pokvarjena, šivalni stroji, pisalni In razni drugi stroj! se kupijo. — F. Balje!, Ljubljana, Stari trg 28, 2398 Službe: POZOR URARSKI POMOČNIKI. Urarski pomočnik, neoženjen, boiJSe vrst«, te išče za Makarsko (Dalmacija). Dobec zaslužek, vožnja se povrne. Hrana in sta« novanje prosta. Ivan Lovrič, urarski ni >!-» ster, Makarska (Dalmacija.) 3 PERFEKTNO STROJEPISKO, ki piše po diktatu in izvežbanega korek« torja se sprejme, Javiti se Je v upravi »Jugoslavije«, ?539 Razno: ZA NAPISE NA STEKLO, KOVINE ITD. Specialni prvovrstni atelje, Filip Pristou, Hotel Malič. 1840, DOBRO PLAČILO da za mesečno sobo gospod iz boljše vJfik blne. Dopisi pod P. R. na anončno ekspe-< dicijo Matelič, Ljubljana, Ktmgrcsn! trs 3 I. n a ds. Z IŠČEM ZA MODERN HOTEL kompanjona s kapitalom 300.000 K v goto* vini, Naslov v iipravništvu »Jugoslavije«« 4 DAM V NAJEM velik in modern loikal za večjo trgovino ali poslovalnico (pisarno) na najlepšem v Je* senicah. Naslov v iipravništvu »Jugoslavi« Je«, 6 SOBO išče višji državni uradnik proti dobrerrtu plačilu, oziroma nagradi. Prijaviti pri upravi »Jugoslaviji«. 3 DOBRI ČEVLJARSKI POMOČ NIKI se sprejmejo takoj proti dobrim /plačilnim pogojem za mešano delo. Zgla/dtl se J« treba v. Ptuju, Cankarjeva ulica Wev. 4, K Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dallc.) /.id ic stehtal kamne. oulccJal iili s Dovečalno lečo in naštel vitezu tristo pištol. Capestangu se ie kar zableščalo: rekel si ie. da mu leto dni ne niorc zmanikati denarja. Komni na ie spravil bogastvo v žep. že ie vstal pred nieeovim duhom Boutcvillov ponosni obraz, in slišal ic crrofa. kako mu pravi s prezirlar vini nasmeškom: »Treba se vam ie bilo repenčili. Yo sem vam nonuia) dvesto pištol!« Ta misel ie grenila pustolovcu vcselie do trenotka. ko ie sedel za bolo poernieno mizo obloženo s slvarnii ki ie bilo že gledati nanie užitek. Ni ga bollšecra sredstva "zoper otožnost kakor _yomava dobrih ledi in vsebina častitljive butelike! Grenke vitezove misli so se razletele. kakor bi trenil. Pomirien o svoii bodočnosti in ne misleč na to. da preži nani pol tucata krvoločnih tigrov. se le nanotil naš vrli znanec no večerii peš proti Lombardski ulici da bi poiskal Cogolina. >Zakai.« te modroval gredoč, uiko hočem zavzeti Bastilio, morava biti naimani dva!« To se ie godilo okrog šestih zvečer. Trda tema ie pokrivala zemlio. Pariške ulice so bile pozimi ob takem času navadno že puste in redkoliudnc: zato se le Capestansr zavzel, videč mnogoglave trume, kako se stekaio nalik rekam ln potokom nedaleč v skupno morle. Rado- vedno se ie pridružil enemu teh človeških valov in dosoel tako na Orčvski trg. Polnila ga ic neštevil-na množica: meščani plemiči, ženske. ki so delale s svoiimi vreščečimi glasovi naivec hrupa splošno brafenie vseh z vsemi, in vmes med gnečo neutrudni ceh žcoaricv. ki so smukali tiho in spretno od žrtve do žrtve.. £ Sleherni ic imel svoio svetilko od mastnega papiria; mnogo iili ic mahalo s plamenicami:' ulični peveL so nrenevali zabavliivke o Conciniiu. Luvncsu in celo kralju. Capestang ie pobaral debelega meščana: »No zamerite, gospod, česa vendar čakaio vsi ii liudic?« »Gotovo sle s kmetov, kaj?« sl seveda.« , »To se vidi! Mi. gospod, čakamo našega velikega Henrika, ki se ie pravkar vrnil v Pariz in poide tod mimo v svoi dvorec.« »Henrika Guiškega?« »Da. irospod. Katoliška liga vsta-ia 'z pcoela! Da. gospod, spet bomo klali protestante! Da. gospod, ne 'podohi se. da 'bi sedel na francoskem prestolu krali. ki mu ic bil oče krivoverec! Da. gospod, in mi ga borno... Guisc! Guise!« se ie zdaici prekinil meščan. »Živel Guise! Živela Lorena! Smrt protestantom! Smrt Tilorentincema! Živel naš veliki Henrik!« »Guise! Giiise! — Živela maša! — Smrt Conciniiu! — Smrt izstra-dovavcem liudstva! — Živel naš rešiteli! •— Smrt krivovercem! — Guise! Guise! Guise!« Volvoda Guiški ie prihajal! Vojvoda Guiški ic jahal mimo v rdeči luči plamcnic. sredi bleščeče kaval-kadc oboroženih plemičev, srečen, smehliaioč se in misleč si gotovo: »Gleite moj narod me pozdravila!« Meščani so korakali spredai z razvitimi zastavami med niimi starodavni. križarski prapor Lige: petna ist v naglici zbranih trobentačev ie trobilo fanfaro, za niimi pa ie sle, diln petdeseterica plemičev, ki so poskakovali na svoiih koniih in mahali dobremu liudstvu: z okrašenih oken ie gledalo na tisoče glav. tisoči plamenic in svetilk so tvorili rdečo meglo sredi črne: in tam ie iahal Guise. dedič velikih tradicii državljanske in verske voine. Guisc. ki ie zbudil viharie navdušenia s slehernim migom roke. Guise. veličasten, liubezniv in strašan. pred niim. za niim. okrog nieea in nad niim pa neizmerni. zlovešči krik. v katerega so sc zlivali vsi vivatj in vsi klici po maščevanju: »V Louvre! V Louvre! V Lou-vre!« Guise ic bil bled. Niegova usoda in usoda vme Francije se ie odločala v tei minuti. Že ie zadržal konia z nervozno gesto. »Ali nai krenem nazai?« ie pomislil. »Nai marširam nad Louvre? Le en ukaz. in zeodi se! Rourbonski rod prepade, dinastija Guiških se začne! Tedai pa ie zaklical deset korakov od njega nekdo z zvonkim glasom : »Tisoč francoskih in švicarskih gardistov koraka iz Louvra!« Liudstva sc ie polastil strah... »Garda! Garda prihaia!« »Rešimo se!« Guisc ie videl, da začne državljansko voino, ako ostane. Voino. iz katere ort ti6 Izide zmagovavee. ker ie tako šibak da krali že v Parizu lehko pošlie gardo proti niemu! »Naprei!« ukaže in mahne z roko. In vsa kavalkada krene daiic. proti Guiškemu dvorcu. Louvre ic otet. Ludvik XIII. je rešen 1 Tot'.t preden ie nadaljeval svoio pot. ie voivoda Guiški uiel z očrni Človeka, ki ie zaklical; »Garda koraka iz Louvra!« In spoznal ie pustolovca, katerega ie srečal snoči v obcestni krčmi: spoznal ie bahača! Cape-sJang na ie udaril v zmagoslaven pjohot..’. »Guise! Guisc! Živel naš velita Henrik! Živel Guise!« »Živel vodia katolikov!« »Proč s kraljem! Živela sveta Cerkov!* Kavalkada na se ic dvizala proti dvorcu. Ta ie bil utrjen, za boi na ulici Da ie‘manjkalo vseh priprav. Voivoda ie zadržal koma pred vhodom : »Spustite dvižni most! Vzdignite brano!« Tedai na ie pridi rial lahač. skočil s kenia in stopil h Guisu: »Svetlost, zakai nismo šli nad Louvre! Nikogar niso poslali zoner vas: niti en mušketir ni stopil iz Louvra!« »Sence smo sc zbali?« so icli ro-iiti voivodovi pristaši. »Nazai! V louvre!« »Prepozno!«' ie zamrmral Guise. Bahačev grohot mu ie zvenel po ušesih... * Louvre ie bil napol teman. Niegova črna masa ie rastla iz teme kakor senca velike pošasti. Le tuin-tam Ic eorela za kakim oknom luč ter bodla v noč s svoiimi bledimi žarki. (Dalje priti.) NOVOST! . NOVOST l Primorske pesmi Igo Gruden. JEM DJfilur, UU Marijia lis m. II. Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. Dolenc Ljubljana Hiliorjeva ulica O priporoča za nakup najboljše inžfru* men te izvrstnih tovaren po najsolid-nej&lh nizkih cenah. Ako Hotel imeti lepe bele zobe, uporabljal ustno vodo Dobi $e povsod. Trgovci popust. Glavna zaloga drogerija i Kilt. W_ Židovska ulica. Dame, gospodje! Ako želite biti elegantno obleCeni, naročite si pri meni JIh Tailoi ol Hhu Josip Gregorin, Ljubljana, Trnovska nllca 1». Vodovodne cevi v premeru po 4/4 in 5/4 cole oddaja mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. KazhorAek, Šmartno pri Litiji. Krznarstvo Gradi«« it. 7. Sprejme v stroj kože divjačin, katere popolnoma Izgotovi v garniture. — Sprejme iste v moderniziranje. Kdor si želi nabaviti priatnega in znanega Haložana naj ce blagovoli poslu/iti tvrdke: Prva halolka trgovina i vinom ANTE KORENJAK In dru« »tl Sv. Barbari v Halozah. Prvorazredno SJEME, žiterica, kukuruza, gralior.ee, preje, niuhnri, povrča i originalne njemaeko krmne repe dobavlja d. d., Osijek, Gajev «r« *• Tel. Ur. 663. Brzojav: Sjemenar, Osijek. Ček. post Sted. br. 33346. Velepodjetje išče knjigovodjo, korespondenta, ^ (slovensko — hrvatskojf— nomSko) blagajnika za takojšen nastop. — Upošteva se le prvovrstne samostojne moči. Prednost imajo absolventi trgovskih akademij. Sprejme se tudi proti dobri plači perfektna stenografinja in strojepiska. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo željene plače pod „SAH“ na upravništvo. |A. STADLER & V. TRATNIKI S Ljubljana, Sv. Petra cesta ‘25 (vhod skozi vežo). š§ trgovina z galanterijskim bla- fj H gom na debelo in drobno. •! Različna mila in druge toaletne potrebščine, jj :: Mizarski klej (lim) vedno v zalogi. :: J i 1 Najnižje cene. Postrežba točna. S3. Koloture za štednjake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja: Hi Mm JMEF, fvoiniie slioira n Bjelavaru. Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo* IftUTO MOBIU in KOLESA njih deli in oprema PNEVMATIKA garaža in delavnica J. GOREČ UubUana i linii —■m nrTTTrr " Gosposvetska c. 14 Vegova ulica št. 8. Jadranska banka R. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- , . ..................vic, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge v • ’ * T . w pod najugodnejšimi pogoji. Zadar, Zagreb, irst, vvien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. "1SSI Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v (u- in inozemstvu. 'm fgggagggga Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseli strojev ‘Šušteršič & drug. Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Pisalni stroji Kontrolne blagajne pTodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4, Telefon št. 117. Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s papirjem Uranus, Mestni trg 11. s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 20. Trgovina s Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. s čevlji Aleksander Oblat, Sv, Petra c. a8, ■ Špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, .Ljubljana, Zaloška cesta št. 31. šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. c železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. s Špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnil^ Stari trg 19- Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wolfova ulica 6. Slike za legitimacije Hugon Hiibscher, fotograf, Ljub* ljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ. ccrkve. -CSlTsv .v:?', cu-. ;; ** Odgovorni urednik Anton Pesek. liska >UCiteliska tiskarna« X Ljubljani.