d □ □ Fosnmm Posamezna številka s 1 krono* .TlBOB* 1sq*)a mak tol, i in ftnuikn*, ah 18. ni ■ d*.umom nuloAnjon dno to dm eaLoletno 18« L poUotn* «0 S, MttUfe* M K, voaodno IS C« lannti jo iiojoronu M liSufc rtjwi poput. s”.’.- sr; Leto: II. Maribor, torek 12. aprila 1921 Posamezna Stevflkaj krono. ns*D»i&rvo » »w> ib. Im, Jnroiior. id. tt. i, L md> •taropja. 'friolon Istorark. H. H*. trPEAVA m ub^n t Jnrflimt Bilci H. i, pritlluj., Ium. Id*-fn H, ti- 6H3 poStnoickčcal a-«nn 11.787. H» lUoSIln bn* dosuj* m M •rim. — Bobopkl H m mnft. Številka: 81. Oemokratski volilni shod. Maribor, 11. aprila. Dan za dnem se bolj približujemo občinskim volitvam, ki bodo osobito za naš obmejni Maribor velepomembne, saj bodo prve, odkar je to mesto osvobojeno nemškega terorizma. Res je, da je danes Maribor mesto naše svobodne narodne jugoslovenske države, res je tudi, da je danes to mesto po pretežni večini jugo-slovensko in da so Nemci le manjšina, res je tudi, da nam pri teh volitvah ne bodo stali nasproti Nemci, toda mesto |eh nam bodo stali nasproti — socijalisti komunisti, ki nosijo sicer tudi naslov »jugoslovenski“, so pa kljub temu hote *K nehote v službi nemštva in elementov, ■d sp sovražniki te naše države. Poleg . pa nam bodo stali nasproti še drugi, manj nevarni, to so klerikalci. Proti tem dvem moramo v boj, v oster boj, er 'e s takim ostrim bojem si bomo priborili zmago. , Da bo ta zmaga tem sijajnejša, pa le treba kooperacije vseh narodnih in ®*prednih elementov. V tem znamenju le sklicala tudi Jugoslovenska demokratka stranka dopoldan v Narodni dom sv°j Prv> volilni shod, katerega se je vde-e*ilo kljub neugodnemu času nekaj sto 0 ilcev. Nasprotniki bodo morda skle-da je v Mariboru demokratov le f0,k°> kolikor jih je bilo včeraj v Na-®dnem domu, toda to bo zanje le sa-oprevara. Naša stvar stoji najbolje in mirno in samozavestno dušo moremo P^akovati volilni dan. Kot prvi govornik je nastopil kan- * at dr. Vladimir Sernec, ki je orisal v ratkih potezah občinski program naše ranke, razmerje do drugih strank ter . ^loge. Za njim je kandidat, za-2a°r?nik trgovstva, g. J. N. Šoštarič opo-sJJal svoje stanovske tovariše na trgov-v; Pornen Maribora in na program slo-nskih trgovcev, ki se popolnoma D °|a z demokratsko stranko in njenim gram°m. Prof. Voglar je govoril v nu državnih uradnikov ter očrtal 0b^len zrnage demokratske stranke pri tiUtns 'b v°btvah v Mariboru za urad-Vaht°‘ K beSedi sta se °?lasila še Tone Him ar :r dr' Kosina, ki je navedel zbra-fc[ns,V kratkih potezah par slik o ob- hems?1” ?osP°darstvu bivšega ultra _kega občinskega sveta. 81ed b koncu je Tone Vahtar prečital •OnJ * resoluc'j°' ki Je bila enoglasno v jeU: Na shodu JDS dne 10. aprila domu zbrani volilci po-finad J^° načrte za saniranje mestnih k«tero t” ?milienie socijalne bede, pod 'talno rP* Predvsem uradnjjstvo in vsi svrhnameŠčeni ter zabtevajo, da se v v'Čno 7 .razde]e potrebna bremena pra-'trJnteVaj'C! dal^e’ da se pospešu-fl,estnem?Vlna in obrt’ ki sta podlaga 'a2V0)? t« dl se varuje in fazv°j s'ovensk‘ značaj in 0 mesto Izražai° nado, da y°Htev državno ^ da zaiamči izid “Pravo, dobiin m nBr°dno zanesljivo Pd VS' »*“ ‘melo poDre; r\j °^a’ kakor jih Sto JDS te? J; 0dQbrujej° kandidatno D02lvajo vpmce, da storijo Pred načelno debato o ustavnem načrtu. bo trajala na ta način — ako se no zgodi nič nepričakovanega — največ šest tednov, tako da bo v prvi polovici meseca junija sprejeta ustava. Vlada namerava še letos predložiti konstitu-anti zakonski načrt o centralni upravi, o sodnikih, o občinah, o ureditvi srezov in o novem proračunu. LDU. Beograd, 10. aprila. Minister za konstituanto, g. Trifkovič, otvo-ri v četrtek v ustavotvorni skupščini načelno debato o ustavnem načrtu. V parlamentarnih krogih menijo, da bo trajala načelna debata največ sedem dni, ker smeta po poslovniku govoriti od vsake politične skupine samo po dva govornika. Debata o podrobnostih Kriza britanskega imperija traja dalje. ..DKU, London, 9. aprila. (Reuter.) pustili svoja mesta. Ako ostanejo pri Danes predpoldne so imeli zastopniki svojih sklepih, bodo rovi do večera železniških in transportnih delavcev preplavljeni. — Livarne v grolovini dolg pogovor z Lloydom Georgejem. York nimajo nikakega premoga več. Domneva se. da bode ta važen korak za peči so ugasnjene. Tudi drugi obrati vzpostavo pogajanj med posestniki s0 prenehali z delom, rudnikov in rudarji še pravočasno odvrnil katastrofo industrijske vojne. — DKU. London, 9. aprila. (Reuter.) Vlada je odredila omejitev železniške- Po zvečer dokončanih pogovorih de-gr prometa. lavske trozveze je izjavil Thomas, da DKU. L o n d o n, 9. aprila. V sever- se je sklenilo naslednje: 1. Vlada ekli-ni Aumberlaini in Tourhanu so usta- če v pondeljek dopoldne konferenco vili mnogi rudniki obrat. Iz okolice Ja- zastopnikov udruženja premogarjev in vreiva se poroča o mnogih požigih ter delodajalcev v svrho pogovora perečih poškodovanju brzojavnih drogov in vprašanj. 2. udruženje premogarjev napeljav. Sumi se, da so to zakrivili bode pozvalo zvečer vse svoje sekcije, sinfajnovci. Nekaj oseb je bilo.aretira- da se vzdrže vsakega dejanja, ki bi nih. V gl ar mor ganskih rovih so delav- preprečilo varnostna dela v rudnikih ci, zaposleni z izsesavanjem vode, za- ali prisililo vlado do prisilnih ukrepov. . Proračun ministrstva za promet. LDU. Beograd, 10. aprila. _ V fi- določen izdatek s 4,560.000 dinarji. — nančnem ministrstvu je zaključena Nujna je izpolnitev glavnih prog, raz-razprava o proračunu ministrstva za širjenje glavnih kolodvorov, zgradba trgovino in industrijo. Pričela se je in ureditev delavnic za najpotrebnejša razprava o proračunu ministerstva za popravila. Dokler železnice ne bodo promet, ki znaša 7,63.119.900 dinarjev imele večjih lastnih dohodkov, bodo za Srbijo in 3.390,874.678 K za druge imele v proračunu deficit. Minister-kraje. Proračun preteklega leta je zna- stvo za promet predvideva, da bodo šal 132,578.129 dinarjev in 1.874,787.032 dohodki, ki bi bili mogoči iz posamez-K. V sprejemnem pismu navaja mini- nih direkcij, večji za 4 od, sto. Uvažu-ster za promet, da je največ izdatkov joč, da se promet mera podpirati, je namenjenih izboljšanju prometa in za finančni minister sporazumno z mini-zgradbe nekaterih novih objektov, ki sterskim svetom odobril iz posojila, so sedaj najpotrebnejši za obnovo pro- dvignjenega pri Narodni banki, mini-mota. Izdatki proračuna gradbene di- strstvu za promet kredita v znesku rekcije znašajo 186 miljonov dinarjev. 200 milijonov dinarjev. Za ministrstvo samo je v proračunu Poljska ne pripravlja nove vojne. svojo dolžnost v dobrobit in varstvo slovenskega značaja našega Maribora. Po sprejetju resolucije je ob približno poldvqnajstih prof. Voglar zaključil to nadvse iskreno zborovanje tel pozval navzoče, naj gred,o neumorno na delo za zmago naše stvari. A feji, J—n: Politika in vera. Odkar svet obstoji, je vera igrala v življenju človeštva vedno veliko vlogo. Prva tisočletja, v dobi manjše kulture, se je vpliv vere pojavljal pred vsem na ta način, da se je človeštvo čutilo močno odvisno od neznanih nadčloveških sil, od bogov, ki so povzročali ljudem vse dobro in vse slabo, dajali življenje in prinašali smrt, dajali hrano in zmage ali pa pošil jali točo, glad in vse druge nesreče. Z rastočo kulturo je človek začel vedno bolje spoznavati in razumevati razne usodno pojave v prirodi in v isti mori se je spreminjal tudi način njegove vere v bogove, način njegove odvisnosti od neznanih, po človeškem mišljenju nadnaravnih sil. Zgodovina nam dokazuje, da so se pri vseh narodih in v vseh dobah našli ljudje, ki so skušali človekovo vero, člpvekov strah pred božanstvom izrabljati v-svoje osebne namene. Osobito so se v tem pogledu odlikovali v vseh dobah duhovniki, ki so umeli vriniti se med ljudstva in bogove kot nekaki verski agentje. A ti so bili vedno jed-naki. Spominjam na prosvetljenejŠo 3ob6 Zidov, Grkov, Egipčanov,t Rimljanov. Povsod nam zgodovina pripoveduje, kako je narod moral ob vsaki priliki na poziv duhovnikov »tolažiti razjarjene bogove« z raznimi darili. V ta namen so ljudje donašaii cele kupe LDU. Zagreb. 10. aprila. Poljski živeti v prijateljstvu z vsemi sosedi injz^a7 ^ drugih dragocenosti ter žrtvo-generalni konzulat _ odločno zavrača daje sedaj najboljši dokaz svoje miro-jvaH cele črede najlepše živali. Takrat vse vesti, ki poročajo, da pripravl ja liubrmsti z demobilizacijo svoje voj-; so morda verovali dn sn kl ima ekonomski značaj. Uvedla vanovič. Kar se tiče zadnjega, je stvar "?®!ubPga|a",a: ^ da b° Stavka dvomljiva. Iz radikalnih krogov se čuje, Prenehala v 2 do 3 dneh. da bo radikalni klub izključil iz svoje srede poslancs Ivaniča, ker je glasoval Razkralj Karl. proti vladi g. Pašiča. DKU Lucern, 10. aprila. (Svic. dop. urad.) Razkralj Karl vodi pogajanja Pogajanja z južnimi muslimani. radinlDIrf^t'a v kako dru.f dI*»vo. IniT Q . _ DKU Bazel, 10. aprila. (Svic. dop. •J «».1' d’ *?• apri,a< Zastop‘ ursd<) Po bazelskih vesteh ni dovedla , poslancev iz južnih preiskava o odpotovanju razkralja Karla razgovore z do nikakih pozitivnih zaključkov. Na-g. Pašičem. V političnih krogih vlada sprotno se je le ugotovilo, da je po-mnenje, da pride do sporazuma. sestmk španske potnice, * katero je —■—. bal® zapustil kralj deželo] res odpotoval Za žensko volilno pravico v Bosni. *z 3 • ^ -LDU Sarajevo, 10 aprila. Danes Novi davki? ob 10. uri se je vršila v veliki dvorani LDU Beograd 19 aprila. V finan-trgovske in obrtne zbornice protestna finem ministrstvu se pripravlja gradivo skupščina, ki so jo priredila vsa ženska za finančni zakon, da bi se z ozirom na udruženja i^ita Sarajeva in na katerem v«lika izdatke države uvedli novi daiki. odnašali v svoja nebesa užaljeni bogovi, a danes vemo, da so to bile obične lumparije duhovnikov, kojim je bilo omogočeno s takimi, bogovom namenjenimi darili, komodno brez dela živeti. Slično delovanje duhovništva se more opazovati v vseh dobah, četudi se spreminja metoda. Verski čut igra veliko vlogo tudi v' novi dobi v javnem življenju. Državna oblast se je vedno bolj izvila iz rok poedinih oseb in malih skupin mogotcev, med katerimi so duhovniki skoraj vedno zavzemali najodličnejše mesto in prehajala je v posest celih narodov, širokih ljudskih mas. Ali duhovniki so na vsaki stopnji tega razvoja razumeli držati neizobraženo ljudstvo na svojih vajetih in to zopet s pomočjo vere, s pomočjo obečavanja nebes. Vedno so bili duhovniki oni, ki so vlačili v6ro y javno življenje, v politiko in z vero agitirali osobito pri raznih volitvah. — Namen je bil vedno samo eden: Vzdržati duhovščini ugled in moč, da bi' mogla na stroške neizobraženega, nevednega naroda komodno živeti, kakor so to tako razumeli že njihovi predniki v starem testamentu. Vso to opazujemo še v sedajnosti. A era je v opaauostil« S tem klicem nastopijo duhovniki vedno, kadar se bližajo volitve ali kake druge važne odločitve političnega značaja. Ljudstva bi danes imela biti nositelj vse ooliticne mpči v...državi \ vsikdar in povsod skušano to moč dobiti v svoje roke z utemeljevanjem, da treba ščititi cerkev in vero. V Sloveniji opazujemo to komedijo zadnjih 30 let na posebno jasen način. Čim se bližajo volitve, takoj jo vera v nevarnosti, peklo se odpira/nebesa se rušijo in cela cerkvena organizacija z vsemi cerkvenimi ceremonijami ;topa v vo liino borbo za one kandidate, ki .iih je določila sama cerkev oz. duhovniki. Vse napredne stranko so se vsikdar odločno izjavljale proti temu, da, bi se verski čut naroda izrabljal v strankarske namene. Za izobraženega, politično mislečega človeka je vera stvar, ki spada v cerkev, a ne v politično ča sopisje in na politične shode. To stali šče smo zavzemali vedno, zavzemamo ga tudi danes. Razun tega moremo demokrati da nes mirno in glasno povedati tudi to, da se od strani naše stranke ni in ne oo napravila krivica nikaki veri in ni-jednemu veroizpovedanju. V Jugoslaviji imamo katolike pravoslavne, mo-hamedance in tudi precej protestantov. .Nobeno teh veroizpovedanj ni v večini. O kaki nadvladi ni govora. A mi kot narodna stranka smatramo za potrebno in v interesu domovine, da država postopa nap ram vsem veroizpo vedanjem jednako in' tako, kakor narod sam zahteva. Baš v tem verskem programu demokratsko stranke leži velik del njene moči. Verska strplji-vost in jednako ravnanje z našimi ro jaki' vseh ver. Na tem temelju se nam ;je doslej posrečilo združiti v svojo stranko pripadnike vseh ver, med njimi panogo duhovnikov, tudi katoliških. Spominjam samo na častitljivega rodoljuba bivšega ministra Biankinija. Duhovnik .Biankini, frančiškan dr. Vukovič in drugi duhovniki bi gotovo no ostali v demokratsui stranki, ako bi le ta delala proti katoliški cerkvi. Ne verujto torej klerikalnim agitatorjem, ki bodo vpili tudi sedaj pred občinskimi volitvami, da jc veča v nevarnosti. Sestav demokratske stranke najlepše dokazuje, da je to laž. A. klerikalne agitatorje istotako svarimo, naj v interesa katolicizma opuste tule. način agitacije. Če bi vsled nje V resnici katoličanstvo prišlo v opasnost, potem za to nas ne bo Zadala nikaka odgovornost, nego katoliške duhovnike same. Danes nismo več v Avstriji, nismo pod rimskimi Habsburžani! --Imejte to na umu v lastnem interesu! Drugače boste doživeli prilike, v katerih nikdar ne bo Več mogoča klerikalna politika vaše sorte! Notranja in zunanja politika. * Narodni klub namerava po vzorcu Radičevcev zapustiti Beograd in kon-stituanto. * Kršenje discipline. Poslanec dr. Ivanič bo najbrže izključen iz radikalne stranke, ker je glasoval proti .obznani*. * Konec Protičeve slave. Radikalci so se sedaj končno osmelili ter ostro nastopili proti Stojanu Protiču. ki niti ni več član radikalne stranke. Danes, v pondeljek, bo verifikacijski odbor odločal o njegovi ostavki. * Razpad zemljoradniškega kluba. Iz zemljoradniškega kluba je izstopil na novo poslanec Milan Milanovič ter s? pridružil samostojnim kmetom. * Debata o obznani. Debata o obznani v petkovi plenarni seji konstituante, kjer je šlo obenem tudi za zauprico vladi, je izpadla s popolno zmago vlade. Proti obznani so glasovali samo komunisti, socijalni demoknti, republikanci, del ze-mljoradnikov ter radikalec dr. Ivanič. •* Zemlioradnikl. Odkar so zapustil zemljoradnike vsi pošteni in trezni po Zahtevajte o asakt ga* stilni „Wabor“. MARIJ BKAUN-. V deželi umirajočih. V tednu pred Vstajenjem me je, prijelo nenadoma % neodoljivo silo hrepenenje po mojem solnčhom jugu. Videl sem. kako so poganjali kostanji po naših mariborskih ulicah prvo brstje in mojo lahkokrile sanje so splnle X>leko dolin in gora tja doli v deželo ob morju. Kako krasno mora biti sedaj tam doli: lahni, topli zefirji šumljajo med, zelenimi logi, travniki in livado «o polne mladega, nožnega cvetja, ob rosnih jutrih in tihih večerili žgole slavci svoje zaljubljene pesmi, brenčp hrošči, kakor da bi brenčal omamen južni zrak. In vasi, tiste solučne vasi z belimi hišicami z rdečimi nizkimi btrehami, obdane od cvetočih črešonj, murene, breskev, kako morajo biti le->pe, kakor mlada življenja prekipeva-;ioca nevesta v svečanom pričakovanju p so (J ne Opomnil sem se besed sve-“ tega pisma: »Kadar smokva brst poganja, vedite, da je blizu Velika noč!« In V>el sem. Bilo je na veliki četrtek; vse sem uredi' za odpotovanje ter pozno v noč lege’, k počitku, trdno prepričan, da se nasleduje jutro pravočasno prebudim tar odpotujem z vlakom ob 5.20. Drugo jutro, na veliki potek sem se res prebudil, toda ko sem planil iz postelje m joasrltdai na, m sem z grozo opazil, slanci, je zašel klub v zelo reakcijonarne vode, začel se je pogajati z Radičevci ter ima z njimi v kratkem glavni sesta nek v Koprivnici. Kakor se zatrjuje, pa nameravajo stopiti zemljoradniki v zvezo tudi z bolgarsko stranko Stambolijskega * Meja z Bolgarijo. Razmejitveno delo med' našo državo in Bolgarijo je dokončano. Iz albanske politike. Albanski pailament se'sestane dne 21. t. m, ter se bo pečal s splošno amnestijo in sporazumom z Italijo. * Iz dežele anarhije. V Italiji je zopet močneie zaplal val anarhije. Poboji med socijalisti in fašisti v gorfcnji Italiji so zopet zavzeli ostrejši značaj. Bilo je zopgt požganih več zgradb, ubitih več oseb in mnogo ranjenih. Državnozborske volitve v Trstu V Trstu, ki voli štiri poslance, se bodo vršile državnozborske volitve po novem razpisu 15. maja. kakor drugod po Italiji. Oddajanje glasov bo pričelo ob 7. uri zjutraj, glasovi pa še bodo šteli 24 ur pozneje. * Grška katastrofa. Grški poraz i Mali Aziji postaja vedno bolj katastro falen. Grške čete so na svojem umiku že prekoračile linijo, na kateri so se na hajale pred začetkom sovražnosti. Kema-listi prodirajo z veliko naglico proti Smirni in ako se Grkom ne posreči zausta da sem — zaspal. Vlak je bil gotovo že odšel. Smola; prva nesreča. Bog vo, koliko jih še bo na tem potovanji, tako sem si mislil. Še nikoli v življenju se nisem tako jezil na svojo zaspanost, kakor tisto jutro velikega petka in še nikoli mi niso ure'tako počasi polzele v nepovratek, kakor tisto dopoldne-. — Navadno mi mine dan, osobito prod-pojdan tako naglo, /la se jezim na neusmiljeni, večno mrzlično naglo bežeči čas, na veliki petek dopoldan sem se jezil na ta neusmiljeni čas ravno narobe — radi tega. ker je tako neusmiljeno počasi lezel. N Šel sem vlak. ki se 11:20. Po dolgočasenju v kolodvorski restavraciji som ga končno dočakal. — Odšli smo. Vlak je zdrčal čez dravski most; za slovo je švignil moj pogled po zeleni Dravi in po našem lepem Mariboru ter se poslovil od obeh, želeč jima srečne in vesele velikonočne praznike. Bil je krasen solnčen dan, pravzaprav prvi pristni dan naše letošnje pomladi. Po našem prostranem Ptujskem polju je vse mrgolelo pridnih delavcev, ki Ro orali in sejali. Gibali so sc vitki bo-t ?a§ilL štajerskih deklet in krepkih tantov Srkal sem nase to lepoto naše-Po stoletjih teme suženjstva zopet svo-M°ie misli pa so bila že modro-belo-rdečih oicjuifcov, .v, deželi novo teme, noY£ga na postajo ter čakal na odpelje proti Ljubljani ob viti jih še pred mestom, pride cela armada v najkrajšem času v najkritičnejši položaj. Kabinet Kalogeropulos je demi-sijoniral ter sestavi novo vlado Gunnaris. * Boj za lablnskl rudnik. Kakor znano so se rudarji v Labinju v Istri uprli ter proglasili samostojno sovjetsko republiko, ki pa ni dolgo trajala, kajti italijansko vojaštvo jih je v petek naskočilo ter premagalo. Vjt-lih in zaprtih je bilo več rudarjev. Dva sta bila mitva, nekaj pa ranjenih. ‘ * Priklopltev Avstrije k Nemčiji in m?. V političnih krogih se vedno bolj utrjuje vest, da bosta naša država ter čehoslovaška republika sporazumno zasedli avstrijski teritorij v slučaju, d? se pri plebiscitu, ki se bo izvedel v posameznih avstrijskih deželah tekom tega in prihodnjega meseca, izreče večina za priključitev k Nemčiji. Cehoslovaška. bi v tem slučaju zasedla Gurenje in Dolenje Avstrijsko, Jugoslavija pa Koroško: Stalersko in Solnograško. Baje se*bo zasedbe udeležila tudi Italija in sicer na Tirolskem ter v zapadnem delu Koroške. * Za prlklopitev k Nemčiji. Štajerski deželni zbor v Gradcu je sprejel v petek soglasno nujen predlog velenem-ških poslancev Hubnerja in tovarišev, naj se izvede 20 maja plebiscit glede priklopitve Avstrije k Nemčiji. * Avstrijska predrznost. Krščansko -socijalni štajerski poslanci so naslovili na deželno vlado v Gradcu zahtevo, da odpošlje naši vladi ter Zvezi narodov ostro noto proti .zatiravanju" Nemcev v naši državi. * Novi nemški m’nlstrskl predsednik. Kakor se govori v dobro poučenih krogih, bo imenovan za pruskega ministrskega predsednika poslanec ceri-truma Herold. * Delitev Gornje Slezlje. Kakor se v diolomatičnih krogih zatrjuje, je delitev Gornje Slezije več nego gotova. * Vladna kriza na Madžarskem je poravnana. Teleky postane tudi zunanji minister. V vlado je vstopila na novo tudi poljedelska stranka, ki je dobila portfelj notranjih del. * Boljševlškc ofenzive ne bo. Bolj-ševiško časopisje zatrjuje, da sovjeti ne nameravajo nikake pomladanske ofenzive proti zapadu. * Položaj v Angliji. Rudarska stavka v Angliji postaja od dne do dne opa-snejša ter prehaja polagoma v splošno. Center starega in mogočnega britanskega imperija je v ognju nevarnega pokreta ter preživlja težko krizo. Vesti, ki smo jih prejeli pred par dnevi, da se je vla- da odločila, da posreduje, se niso potrdile, pač pa se poroča sedaj, da se vlada ne bo uklonila pod nobenim pogojem. Da je. ta njen sklep res trden, dokazuje tudi to, da ^je odredila mobilizacijo rezerv. Ce je ta taktika dobra ali slaba, bo pokazal nadaljni razvoj do* go d k o v. Zanimivosti. suženjstva, v deželi bridkosti šeststoti-sočev naših nesrečnih bratov. Sladka, je bila zavest, da bom po letihvodsotnosti zopet videl svojo rodno zemljo, da bom zopet slišal šumi jan je moje Vipave, potjo slavcev ob njenih bregovih, gledal cvetje vipavskih vrtov, smehljanje tihih sel; a močnejša od sladkega pričakovanja jo bila bridka misel, da so vračam v to mojo rodno zemljo kot pregnanec, ki mu je za vedno zaprt in zastražen ta raj, v ka-erega sme pač pogledati od daleč s litro-bežnim pogledom, a no sme več mirno sesti v seijpo njegovih logov. Končno se je vlak ustavil v naši metropoli, v bdi Ljubljani. Tu je za ta dan bila dokončana moja pot. Izstopil sem, sedel pred kolodvorom v tramvaj ter se odpeljal po mestu, da si poiščem prenočišča. Begal sem od hcCtela do hotela, toda zaman, nisem ga našel. Utrujen sem so zatekel v kavarno »Zvezda«, vjersem našel bivše elane našega, sedaj elane ljubljanskega gledališča, ki so me obsuli 7. vprašanji, kako je v Manboru. Polagoma so jo polnila kavarna, prihajalo je vedno več znancev, družba je biia vedno večja. Tako se je bližala polnoč. Kam sedaj? Iz kritične situacije 2ne je rešil tovariš od > Slovenskega Naroda« ter mi ponudil divan v svoji uredniški sobi. Za eno noč je pač tudi to dobro. Sprejel sem z veseljem tej si postlal, kakor sem vedel j Tri žrtve zlobnega ženskega lizika. V malem prijetnem mestecu v Dobravi, okraj Križevci, ste živeli dve mladi deklici, sestri Iva in Josipin* Tadej. Prva je bila stara 15, druga pa !6 let. Bili sta srečni in veseli ter se radovali pomladi in Cvetoče mladosti. Pa je prišel k živahni Ivi Amor v obliki črnolasega mladeniča Severja ter j° mamil v njej poprej še neznani ji1-1' bežni. Din za dnem sta se sprehajal* 10 cvetočih livadah, ob žuborečem Potočku ter poslušala vsa zamaknjena Jj' vahno gostolenje ptičkov. Po enem tfdnu sta si razkrila medsebojno liu' bežen ter delala sladke načrte za t>?' dočnost. Ni-.ta pa vedela, da se zbirki0 nad njima težki, črni oblaki. Neka J€n‘ ska, ki je gledala to mlado ljubezen 2 zavistnimi očmi, ker se ji je zahotelo po nedolžnem mladeniča, je delala črne naklepe, kako bi razdružila ta sreče« nar ter si pridobila mladeniča. Odpr*' vila se je k Ivini sestri JoS,.j pini, ji povedala o tem razmerju ter 1‘ očrnila mladeniča, da je čisto navade® nohotnež, ki je zastrupil že neštevini[» deklicam sne. Josipina je to verjela 1» ker ie hotela sestrico obvarovati Pre nesrečo, je ponovila Ivici vse, kar 1* slišala od sosede. Ivico je objel obup. Mislila je, da jo je mladenl“ osleparil za ljubezen, videla je, •j° duška stal- tei luknji to£ ?‘°pisju\ ki P°’ J bi Štela naim»nj * p?20rnost}. kakor bhC^a germanska stotisoč samega pri-radi se zatek^ir. Prekivalstva. Posest*. v *adnj: *[? I »P*ukche Grenz-’ ^ fitcvUia tegt lista st da jejo vse mogoče dobre nasvete, kako bi obvarovali svoje nemškutarstvo. — Ob priliki obmejne veselice na Kaplji so za uboge šolarje narodne šole na Kaplji darovali: gospod okrajni glavar dr. Marko Ipavic 400 K, g. Novak iz Sv. Lovrenca na Pohorju 280 K, ka kor tudi sledeči gg. iz Sv. Lovrenca na Pohorju: Brezočnik Anton 180 K, Ko-gelnik Miha 40 K, Kukovič 80 K in sledeči iz Kaplje: gg. Strablek in Richter no 50 K, g. Jurič 40 K. Krajni šolski svet se vsem najiskieneje zahvaljuje! — AvstrHska vlada namerava izgnat? iz avstriiskega teritorija vse člane habsburške rodbine. — V uvaževanle. Finančno ravnateljstvo nam sporoča, da je vsakdo, bodisi privatnik ali podjetnik pod kaznijo dolžan sprejeti 1, 2 in 10 kronske bankovce kot plačilno sredstvo. Bit? mo-raio le pravilno žigosani. Kdor bi se temu protivil, naj se ovadi pristojni oblasti. — Nepostavno žigosani bankovci. V naiiovejšem času so se posebno v treu Sv. Lenart v Slov. goricah pojavili 2 kronski bankovci (avstr.-op. bank) z *'gom .Bezirkskrankenkassa Marburg*. 7ig je podolgovata zobčasta elinsa. Ooozarjamo prebivalstvo, da takih bankovcev ne SDrejema, oziroma da naznani razpečevalce. — Ponarejevalci dolarjev v Lvovu. Policija je razkrila v Lvovu oonareje-valnico dolarskih novčanlc. Fiilzifika tor ji so bili aretirani ponarejene dolarske novčanice ter klišeji pa zaplenjeni. — Iz Kanile. Vera je v nevarnosti, kričijo naši klerikalci. Koliko se pa brigajo za vero in cerkev v naši držav?, priča sledeč? slučai! Pred 4 tedni so zaprli župnika Lenca iz Kaple, kot nemškega hujskača, ta še sedaj sedi v okrožnem sodišču in pt;emišliu>e svoje grehe. Župnija ki ima pribl. 1500 ljudi ostala brez dušnega pastirja. . . . Občina je orosila in rotila naše cerkvene oblasti v Mariboru, naj se vendar usmi-l?io obmeinega, itak ne nosebno zavednega ljudstva in poš'iejo vsaj čez velikonočne praznike slovenskega duhovna na to kočljivo župnijo ob skrajni državni meji. Vse zastonj! — „To nas nič ne briga, ker sptfda pod graško škofijo!* se je splošno dejalo in fara je bila čez praznike in je Še sedaj brez duhovnika, kajti dekanat v Lučanah se ie izgovarjal na Maribor. Ureditev te zadeve ne more biti težka, kajti mariborski škof bi se vendar lahko pobotal s svoiim graškim-kolegom radi začasne zasedbe župnije po slovenskem duhovniku. Pa tudi to se ni storilo, zato ni čudno, da se ljudstvo izneveria, ker naše cerkvene oblasti raje — politizirajo in mešetarijo z volilnimi krogliicami* a za apostolsko delo po vzgledu Kristusa se ne brigajo! Duhovniki pa letajo po volilnih shodih, htrskajo proti nasprotnim strankam ! Hic Rhodus, hic salt?.! — Slovenska Bistrica. Poročali smo Vam, s kakšno, le klerikalcu dano zahrbtnostjo je začel pri nas volilni boi dekan Cerjak. Medtem smo z zaunnega sestanka njegovih redkih privržencev zvedeli, zakaj se tako silno peha za občino. Letos je namreč naša občina prodala erarju vojašnice za l3/* mililona kron. Po odplačilu dolgov bo precej tega denarja ostalo v mestni blagajni. In tega denarja bi se radi klerikalci 00-lastili. Dekan hoče kupiti Koflerjevo hišo za nastanitev nun, ki jih v Slov. Bistrici k sreči še nimamo. Nadalje hoče dekan napraviti pri sv. Jožefu celi klerikalni institut pod krinko »sirotišnice*. Za vse to hoče dekan izrabiti izkupiček iz vojašnic. Ce pa b? kaj ostalo, hočejo dati klerikalci velikansko nagrado svojima kandidatoma Stupanu in še enemu pomagaču, ki sta hotela lansko leto vojašnice prodati bosanskemu 21du in si pri tem izgovorila 2% provizije, katere bi i?ma morala plačati občina od kupnine. Naši možje so to nesramno kravjo kupčijo pravočasno preprečili, klerikalci pa bi radi s pomočjo novega odbora občino izropali. Kandidat za provizijo, mojster Stupan, je zato noč in dan na volilni agitaciji in obljublja nemškutarjem, da bodo v šoli uvedli zopet nemščino, če bi volili s klerikalci. Ker pa je Bistričanom poleg poštenosti vendar lastni žep in blagor občine ljubši, kakor dekanovi kloštri in nena- sitna Stupanova bisaga, se vsi z gnusom obračajo od nedostojne klerikalne agitacije, kateri ne bo noben trezen mož nasedel. — Pozabljeno- Dne 7. t. m. je nekdo pozabil v kupeju vlaka na mariborski postaji zavitek s Srno damsko etami-nasto obleko. Pošteni najditelj naj jo odda v kolodvorski opravilni pisarni. Kultura in umetnost. x Dober frak. Komedija v štirih dejanjih. Spisal Gabriel Dregely, režiral Josip Povhč. To ni navadna komedija, kakor smo jih že videli toliko, to je komediia resničneea življen?*. pravzaprav že satira na politiko. Zasnovana ie dobro in istotako dobro izvedena. Posebno dobro so začrtani posamezni značaji. Komika te komedije ne ob-stoia v frazah, pač pa v dejanju samem, dejanje samo, zgodba sama je komična, 7ato učinkuje naravno in neprisiljeno. Sobotna nremijera v našem gledališču ?e bila dobro naštudirana, posamezni tipi so bili podan? dobro, nekateri celo nrav dobro. , Posebno vodilne vloge so bile v dobrih rokah. G. Nučič (Melzer), g. Pnvhč (Re?ner) ?n ga Dragutinovi-čeva fStefanija) so rešili svoje vloge docela. Posebno pohvalo zasluži še poslednja; židovska izgovarjava in židovski žanr sta se ji izborno, posrečila. Do dohre celote so izborno pripomogli dalje tudi gg. Rasberger (Gahl\ Grom (Sonnberg), Veluščak fSilberberg). Šimenc (T)ub), Košuta (Kflrschner), Kavkler (Turner) ter gdčn. Voukova (Ema) in Savinova (Lili). Pa tudi vsi ostali so se potrudili po svojih močeh. Edina morda, kateri je manjkalo pravo razpoloženie ie bila ga. Ožegovičeva (Irena). Gledališče je bilo skoro popolnoma razprodano. —r. x Celjsko gledališče je zapustil dosedanji vodia in režiser g. Valo Bratina. x Bulletln de la L»ge des Soclčtčs da la Crolx-Rouge. Prejeli smo sknnno številko 6—7 te v Zenev? izhajajoče revije mednarodne družbe Rdečega križa ki prinaša: Sir David Henderson: Mednarodni komite Rdečega križa in Zveza društev Rdečega križa. — Rdeči križ in problem? liudskega zdravja. — Kronika družbe Rdečega križa. — Druž-b?na poročila: Ur?dna poročila. Imenovanja. Misije. Razno. Publikacije zveze. — Sološna kronika: M. dr. Josč T Abreu: Sirotinsko skrbstvo portugalskega Rdečega križa. — Rimpatriaclia vojnih vjetnikov. — Potovanje ruskih otrok okrog sveta. — Hfgijenična pro-naganda v Jugoslaviji. — M. Knud Stouman: Neoremagljive 'fronte. — Zdravniška kriza in ljudsko zdravje. — Medicinska kronika. — Dr. Massimo Sella: Pobijanje malarije v Španiji. — Materinsko skrbstvo. — Ameriški kongres za venerične bolezni. — Drobiž. — »Bulletin* se tiska v angleškem, španskem, francoskem in italijanskem ieziku, izhaja mesečno ter prina?* poleg teista tudi ohilico lepih slik. Naroča se v Ženevi II. Rus de la Scie. Vprašanje eno-' in dvo-* kronskih bankovcev. Radi raznih nasprotujočih si ve* sti novin o zamenjavi, odtegnitvi iz prometa itd. je nastala v mestu ter okolici velika zmeda. Vsak se brani sprejemati ta drobiž, naj si bode kmet, obrtnik ali zasebnik, Ker še ni izšla uradna odredba, da je stavljen ta drobiž izven prometa, je torej še vedno zakonito plačilno sredstvo. Vsak je dolžan spre* jemati ga, ako je opremljen s pravilnim žigom. Krivce se kaznuje po predpisih obrtne oblasti. Javiti jih je okrajnemu glavarstvu. Najnovejša poročila. Gornja Slezlja se razdeli. DKU B e r o 1 i n, 10. aprila. Po nekem poročilu »Schlesische Landeszeitung* se Anglija ne protivi razdelitvi Gornje Sle-zije med Nemčijo in Poljsko. General Lerand je prinesel v Pariz predporočilo, ki naj bi bilo podlaga za bodočo razmejitev. Francija se pridruži v glavnem predlogu Korfantyja. Francoska uprava bode ostala tudi še po določitvi meje dalj časa v Gornji Sleziji, vendar bodo pa upravljali vojaško varnostno službo poljski polki. Za sestavo teh polkov so vpoklicali Poljaki 30.000 mož. Isti list poroča nadalje o vpoklicu raznih letnikov na Cehoslovaškem. Ta ukrep je v zvezi z eventualnim sodelovanjem čeških čet pri izvedbi nadaljnih sankcij po L maju. . Milan Rojc. ' • I LDU Beograd, 10. aprila, kakor se doznava, je gospod Milan Rojc izjavil, da ostane član demokratskega kluba. Muftija pri regentu. LDU Beograd, 10. aprila. Prestolonaslednik regent Aleksander je sprejel v avdijenci vrhovnega muftija za Beograd in južne kraje, gospoda Mehmed* Zakuja. Beograjski novinarji. LDU Beograd, 10. aprila. Daneir* popoldne je bila seja beograjske sekcije jugoslovenskega novinarskega udruženja, na kateri je bilo vzeto na znanje poročilo o sarajevskem kongresu. Nato so se vršile nove uprave sekcije. Izvoljen? so za predsednika g. Beran-Taletov, za podpredsedniha g. Sijački in Momir Nikolič, za tajnika V. Ristovič, blagajniki Radislav Vesnič in za člane uprave gg Mitrovič, Rudanovič in Bulanja. Staven, narodno gledališče. Repertoire bodočih dni: V pondeljek 11.: .Pereant možje*. Gostovanje v Ptuja. V torek 12.: „Dober frak*. Ab. B. V sredo 13.: „Vsta enje“. Ab. C. V četrtek 14.: ..Razvaline življenja". Ab. A. V petek 15.: Zaprto. V soboto 16.: „Netopir“. Izven abon. Šport. : V Mariboru je nastopil v nedeljo prvič SK Svoboda v tekmi s kombiniranim moštvom Soortvereinigung „Rapid“ ter podlegel' 1:5. : Sportverelnlgang „Rapld* je na turneju po Bosni in Dalmaciji. V Sarajevu je dosedaj igral 1:1 in 0 :"2 v prid tamošnjega Radničkega športnega kluba. : V Ljubljani je v nedeljo podlegla .Ilirija* zagrebškemu .Gradjanskemu* športnemu klubu z rezultatom 2: 8 (2:5). Napadalna črta Ljubljančanov je popolnoma odpovedala. V predigri premaga rezerva »Ilirije« ljubljanski .Hermes* 4:2. Za visoko carino italijanskega vina. LDU Beograd, 10. aprila. Ministrstvo za trgovino dobiva dnevno predloge iz Dalmacije, v katerih se z ozir. na trgovinski dogovor z’Italijo zahteva, naj se določi za vino iz Italije visoka carina. Umor grofa Tlsze pred madžarsko poroto. DKU Budimpešti, 1. aprila, (Madž. dop. urad.) Pred kazenskim sodiščem se bode pričela glavna obravnava v zadevi umora grofa Tisze v torek. Obravnava bode trajala več tednov. Novi grški kabinet. DKU Berolin, 10. aprila. Kakor doznava »Vossische Zeitung* iz Aten, se je sestavil novi grški kabinet pod Gu-narisom. Portfelj zunanjih zadev je prevzel Baltazzi. Za občinske tajnike. LDU Beograd, 10. aprila. Ministrstvo za notranje posle je odredilo, d« občinski tajniki ne smejo bjft denarnih zavodov. Okrožno sodišče. — Skrivnostni dvojni umor v Ce- glencl. Kakor znano, je bila lani 7. aprila na do danes še nepojasnjen način umorjena žena posestnika Karola Živko. Ženo so našli, kakor bi se bila v banji je bilo utonjeno komaj rojeno dete. Na ženi so se našli sledovi krvave telesne poškodbe in sledovi po sobi so kazali na hud boj pred nasilno smrtjo. Ker so bila vsa vrata od znotraj zaprta, je moral morilec zginiti skozi streho. Strašnega zločina osumljen je bil njen mož Karl Živko. Toda mož je trdovratno trdil svojo nedolžnost in tako so ga morali izpustiti iz preiskovalnega zapora. Komaj je pa prižel domov so ga stariši umorjene žene vnovič obdolžili umora. Živko jih je tožil. Sodišče pa je smatralo podatke iz dolgotrajne preiskave kot zadosten dokaz resnice oziroma verjetnosti. Obtožen tast in tašča Kristl sta bila oproščena. Vsled tega je bilo okrožno sodišče primorano odrediti obnovno postopanje proti Živkolu. Ker se je bilo bati, da Živko pobegne, je eden zagovornikov Kristlovih polom orožnistva dosegel aretacijo Živkota. Med tem je narastla že cela vrsta novih obdolžitev tudi drugih sorodnikov oziroma sosedov. Tako sta med drugim Genovefa Kristl in Marija Šmigoc obdolžili kovača Ribiča, ki je na dan umora z Živkom vlomil vrata, da je tudi on pomagal Živku ženo umoriti; dalje, da je Živko podkupi! žu-papa in občinske odbornike, da so zanj ugodno pričali; da je sorodnik Anton Kokol tudi podkupoval priče. Za te ob-dolžitve ste bili obe ženski obsojeni na 100 K. Proti tej razsodbi sla se obe pritožili na vzklicni senat. Pri tozadevni razpravi ravno na oblelnicb skrivnega dvojnega umora, je prišlo nekaj prav zanimivih stvari na dan. Ugotovilo se je, da so Kristlovi preiskavo proti zetu zalagali s krvavim perilom, kakor da to izhaja vse od umora; izkazalo pa se je, da na vseh teh predmetih ni bila človeška kri, ampak živalska namenoma za to pripravljena. Vsled tega in pa po-* manjkanja direktnih dokazov in ker sta /^ivka tudi župnik in babica lepo opisala bot miroljubljenega človeka in nežnolju-kc-čega očeta do novorojenčka, se je preiskava proti Živku zopet vstavila. Dognalo se je tudi, da Kristlovi, torej sta-liši umorjene vsega preganjanja do svojega zeta niso vršili iz ljubezni do hčere ali vsaj maščevalnosti do zeta kot dc-ždevnega morilca, ampak samo radi tega, ker jim gre za gruut; če bi bil Namreč Živko obsojen, pripade posestvo Kristlo-vim. Vzklicni senat je pritožbo obeh ,žensk zavrnil in potrdil prvo razsodbo. vidno, da je sedaj v prometu 3.344,227.710 dinarjev novčanic. g Finančna povzdfga Reke. Reški narodni svet se je bavil z referatom prometnega ministra Rubiniča, ki je vršil nedavno dvodnevna pogajanja z italijan sko vlado v Rimu. Kakor se dozdeva, obesila za kljuko na vratih a poleg njeije obljubila italijanska vlada, da bode __ l. « » ! ! -I a Ulln << 2 — — f_________! • J___- vi « Atn o ni n rtnfu n t in »m Gospodarstvo, trgovina. g Generalno zborovanje Narodne banke. Sporočili smo že v zadnjih številkah, da se ta skupščina radi premale udeležbe ni vršila. Med ostalimi sklepi je posebne važnosti ta, da se nove delnice ne vplačuje v zlatu, temveč v srebru, tako, da se računa za vsak zlat dinar štiri srebrne. Potemtakem bodo stale nove delnice 2880 dinarjev, kar je pod borznim kurzom starih delnic. Na tej podlagi je subskripcija novih delnic zelo ugodna in bode imela gotovo boliši vspeh, kot doslej. Nadalje se je sklenilo, da se dovoli vladi posojilo v znesku 850 milijonov dinarjev. Od čistega dobička prejme denarni zavod 60, delničarji pa 40 odstotkov. Bilanca, ki predvideva čisti dobiček nekaj nad tri in pol milijone dinarjev, se je sprejela. Iz poročila je raz- pomagala mestu s .koncesijami in mate-rijelnimi sredstvi. Vprašanje pa je, ako bode to Reki kaj pomagalo, ako se ne bode v bodoče sporazumela z Jugosla vijo. g Cene naše in ameriške koruze. V severni Ameriki znaša cena koruzi za en bušel, dostavljen v pristanišče Newyork 83 ct, kar bi pomenilo za nas 481 K a 100 kg. Po sedanjih cenah v Bački ter po transportnih stroških in poslovnem davku za izvozno koruzo ne moremo v Trstu več konkurirati z Ameriko. g Razna tržišča. Zagreb: Koruza, paritete Sisek 450, koruzna moka p*. Sisek* 1300. — Vukovar: Pšenica k 980 do 425, ječmen 450—470, oves 340—350, grah 450—500, gresek 450— 500, bob 400—450. Govedo 1 kg 14— 16, svinje 26—28, teleta 16—20, jagnjeta 20—24 (vse živa vaga). Meso goveje 28, telečje 32, svinjsko 32, jagnječje 36, mast 42 —44, slanina 40—42. Gosi 160, kokoši 100—200, jaica 2. — Budimpešta: Oves 11—12, koruza 9, ječmen 7—7'50, grah 9—9-50, voli 32—28, svinje 65—70, gosi 100—110. — Liverpool: Loco. Bombaž: April 3’02, maj 7’93, juni 8*10, avgust 8-25, september 8*32, oktober 8.38, november 8-43, december 8-47, januar 8.50, februar 8\53. — Egiptovski bombaž: maj 14.50, juli 14.55, november 14‘90. Aleksandrija: njaj 28-50, november 28‘50. Gornje egiptovski: April 17‘25, juni 18-55. g Likvidacija društva „Dubrovnik“. Prvo hotelsko društvo „Dubrovnik* je prodalo vse svoje hotele v Dubrovniku jugoslovenskemu hotelskemu društvu ter poziva te dni na Dunaj v svrho likvidacije glavno zborovanje. g Likvidacija žitnega zavoda. Po vesteh -raznih listov se naha ja žitni zavod za Slovenijo v likvidaciji. g Ponarejen)© dvokronske novčanlice. V Sloveniji'so se pojavile v veli-kein številu ponarejene avstro-ogrske novčanice po 2 K, ki posedujejo falzi- • ficiran žig »SHS Kotarska oblast Ča-kovac«* g Kmetijska šola na Gorenjskem. Minister za prosveto je podpisal predlog proračuna na ustanovitev kmetij-: ske šole na Gorenjskem. g Železniška postaja Živaja. Zagrebško železniško ravnateljstvo objavlja, da se je predalo postajališče Ži-vaja, preje stražnica st. 234, s prvim tega meseca javnemu prometu. Na imenovanem kolodvoru se bodeta u-stavljsla mešani vlak št,. 31, ki prihaja iz živaje ‘ob 15.27 uri in mešani vlak • št. 32, ob 13.57 uri. g Prepovedana reelcspedicija. Po-čenši s l.aprilom t. 1. je prepovedana 'vsaka reekspedicija vfoh vnRonskih pošiljk 7. državnega in dolenjskega kolodvora v Ljubljani. najela, nova posojila, da se pokrije glavne državne potrebe. Vojska veliko porabi. Po informacijah novin znaša1 grški dolg Franciji 806, od katerih odpade 376 milijonov na posojila ter osta-1 le vojaške nabave. g Kriza industrije v Sove»ni Ameriki. Iz Amerike poročajo, da je dosegla industrijska kriza že svoj višek. Računa se, da je število brezposelnih narastlo že na število 2,000.000 ljudi in sicer odpade na graditeljsko obrt 300.000, avtomobilsko 225.000, železno 200.000, na oblačilno 180,000, brodar sko 125.000, pekarsko 100.000, gleda ' šča 75.000 in ostalo 50.000. V distnktu Pittsburg je okrog 180.000 ljudi brezposelnih, tako da znaša dnevna zgu^a krog 967.000 dolarjev. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik : Fran Voplar. f^iaia oznanila. KontarJctinja, samostojna dobra moč, zmožna hrvat-ske in nemške korespondence ter blagajničarka za prvovrstno damsko konfekcijsko podjetje se iščeta za takojšnji nastoo. Ponudbe z podatki na OLERON, ZAGREB, Iliča 11. 473 3—3 Prodajalke, zmožne deželnega jezika, se iščejo za takojšnji nastop v prvovrstnem damskem konfekcijskem podjetju. Ponudbe s prepisi spričeval ter z zahtevami plače na OLERON, ZAGREB, Iliča 11. 474 3-3 KrosR« obsto- ječe iz polnonosnih vinogradov, sadotiosnikov, travnikov in njiv, zidanega gospodarskega poslopja in hlevov, okoli 25 oralov veliko, ier pol ure od postaje odsfranjcno. Cena 800.000 K. Natančneje se izve v upravi tega lista. 495 2—1 Siugs za Sfgovista, zanesljiv in priden, koiemu je tudi mesto znano, se sptej- me tikoj za stalno v knjigarni Vilko VVeix l, Glavni trg St. 22. 498 3-1 SiMgerjGV Šivalni stroj se ceno proda. Slavko Tičar, Jezdarska ulica št. 8. 499 !.aJ»5«o reaSorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 51, gostilna. . Najnižje cene! Klobuke čevlfe, gamaše, perilo ' ’ dežnike, palice ter razno galanterijsko blago kupite najceneje 330 10~9 pri tvrdki L Jakob Lah, Maribor, ®m\ trg 2 1 -*—■ 1 -1 —t-io—na —cir?— -— Primorci J mm Boljša mebiirana soba z ali brez hrana se išče za samega gospoda. Cenj. ponudbe na AnonSni zavod »Vedež«, Maribor, Slovenska ulica št. 6. • „ 485 3—3 l§r Svoji k svojim! 5f Naznanjam, da sem novo higijenično brivnico. Za prvovrstno in čisto strežbo jamčim. Vjekosiav Gjurin primorski begunec Maribor, lurčiSeva ulita Zavod io sfralenje ® zaklepanje v Mariboru prevzama vsa&o vrafo sftrsJEsnSa v ntesSu, na dvorSh, S»el4©F SissiS spraml]an(9 ^ fclh vosov. — Pof&snlla v pisarni« itanSšha ulica 2. Umrla je danes moja zlata, ljubljena mati Neža Tomanova Prepeljali jq bodemo v Moravče, kjer se pokoplje v domačo zemljo. Maribor, 10. aprila 1921. 497 Ciril IVI. Toman. g Gojeni« tobaka. Monopolna upra va .je dovolila sajenje tobaka v celj-1 skem okrožju 74 interesentom s 21S.000 j nasadov. Največji dni odpade na sv.1 Petra v Savski dolini, kjer so lansko leto poskusi najboljšo uspeli. s? Grška. Grški industriji je zapre- i tila težka finančna kriza. Glavnij vzrok je nenaden padec drahme, ki ja' padla pretekli mesec od IGO na 98 fran- j eoskih frankov. Na drn.cri straii so dr-žavne^potrebe tako velike, da ne more j posvečati vso1 pažnjo zboljšanju polje- ] delskih financ. Po izjavi vlade se bodo ’ SOHEZMCI MARIBORSKE TISKARNE D.^ KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, V OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVE^IKO STROKO SPADA- • 19 :: JOČA DELA. 1 IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE! * i ♦ K Ljubljana kreditna fea Podružnica v Mariboru Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. Centrala v LJUBLJANI. — Podružnice: SPLHV CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve 95,003.000’^ IzvrSuje najkulantneje vse bančne transakcije' € " ............. i-astum iu iiuiajdivij■ i\uiuo»uj „TabOr“. — Tiska; /njtriborska a, U.