Poštnina plačana v gotovini Sped. in ahbon. post - IJ Gruppo Katoliški Uredništvo u uprava: Cena : Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L 110 Po d uredništvo : Za inozemstvo : Mesečno L 190 Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: štev. 24 11 410 L m Leto VII. - Štev. 21 Gorica - 26. maja 1955 - Trst Slovenski šolniki protestirajo Slovenski šolniki na Tržaškem so objavili posebno okrožnico, s katero seznanjajo šolnike in slovensko javnost s položajem in razmerami v slovenskem šolstvu na Tržaškem. Šolniki zahtevajo: uzakonitev šol, organik za posamezne šole, ureditev stalnosti osebja, spremembo strokovnih tečajev v šole in udeležbo Slovencev v šolski upravi. Slišimo pa, da pristojne oblasti ne rešujejo niti najenostavnejših problemov, ki zadevajo slovenske šole in na zahteve niti ne odgovarjajo. Strokovne organizacije slovenskih šolnikov so postavile rok, da zahtevajo do srede 18. maja do 12. ure odgovor. Ker tega odgovora ni bilo, so se šolniki zbrali na dveh sestankih, na katerih so sklenili, da bodo obvestili vse politične stranke in prosili za njih posredovanje. Politične stranke naj informirajo države podpisnice londonskega Memoranduma, da se ta ne izvaja v šolskih zadevah. Dalje bodo obvestili javnost v krajevnih in tujih časopisih. Šolniki so pripravljeni vsa prizadevanja podpreti z enodnevno stavko, ki naj bi bila v četrtek 26. 1. m. ODMEVI Šolniki so stopili v stik s političnimi predstavniki in z izvršnim odborom občinskih svetovalcev. Vsi so obljubili polno pomoč in odobravajo zahteve šolnikov. Izhaja vsak četrtek AAAA AAA tt m K PRAZNIKU MARIJE POMOČNICE KRISTIANOV — 24. MAJA: NAČRT NOVE CERKVE V 1AZBINAH POD ŠTEVERJANOM. POSVEČENA BO BREZJANSKI MARIJI POMAGAJ. JAZBINE SO ENA NAJMLAJŠIH IN NAJMANJŠIH DUHOV-NIJ V GORIŠKI NADŠKOFIJI (165 DUŠ). V CERKVENEM OZIRU JE TO SAMO-STOJEN VIKARIAT, KI SE JE OTVORIL PO RAZMEJITVI LETA 1947 IZ DO-LENJECEROVSKIH, GORENJECEROVSKIH IN VIPOLŠKIH HIŠ (30). BOŽJA SLUŽBA SE OD 26. OKTOBRA 1947 VRŠI V ZAČASNI KAPELI V TREBEŽU. PRIHODNJO NEDELJO — NA BINKOŠTI — BO TAM CERKVENI SHOD — UPAJMO, DA ZADNJIČ V BIVŠI KLETI! — TUKAJ VIDITE JUŽNO STRAN BODOČE CERKVICE. Pretekli torek je predstavnike strokovnih organizacij sprejel na razgovor tudi generalni vladni komisar dr. Palamara. Konferenca štirih velikih Ob priliki podpisa avstrijske državne pogodbe so se zunanji ministri zapadnih velesil in Sovjetske zveze razgovarjali tudi o konferenci štirih. Sovjetski zunanji minister Molotov je predlog o konferenci štirih sprejel, odobril je baje tudi načrt te konference, načrt, ki so ga zapadne velesile priporočile sovjetski vladi že 10. majnika tekočega leta. Glede kraja in datuma konference niso na Dunaju ničesar določili. Za-padni zavezniki so predlagali baje kot kraj konference Lozano, medtem ko se je Molotov potegoval bolj za Dunaj. Zadnje čase se govori zopet o Stockholmu. Glede konference štirih prevladuje mneuje, da se ne bo mogla vršiti pred mesecem avgustom in to zaradi predsednika Eisenhovverja, ki zaradi svojih obveznosti ne bo mogel zapustiti pred tem rokom Združenih držav. Ta konferenca štirih, ki se je bodo udeležili Eisenhovver, Eden, Fau-re in Bulganin, bo trajala verjetno le nekaj dni, nakar bi delo predsednikov vlad nadaljevali njihovi zunanji ministri. To delo bi utegnilo trajati tudi več mesecev. Poleg tega bi se morala še pred pravo konferenco vršiti pripravljalna konferenca štirih zunanjih ministrov. Ta konferenca bi se utegnila vršiti v San Franciscu in sicer ob priliki proslave desetletnice Ustanovne listine Združ. narodov. Te proslave, ki se bo vršila od 20. do 26. junija, se bo, kakor poročajo, tudi Molotov udeležil. Natančen program konference štirih ministrskih predsednikov ni znan. Na splošno sodijo, da bodo na tej konferenci razpravljali o združitvi Nemčije, o razorožitvi in o prepovedi atomske bombe. Verjetno bo prišla takrat Sovjetska zveza s svojim predlogom o nevtralizaciji Nemčije na dan, ako ne bo tega seveda že prej storila. Prerokovati o bodoči konferenci in o vprašanjih, ki jih bodo na tej konferenci obravnavali, je trenutno zelo tvegano delo, posebno ko ne vemo niti tega, o čemer se bodo sovjetski in jugoslovanski državniki razgovarjali na bližnjem sestanku v Beogradu. Morda bo'ravno ta sestanek v Beogradu razodel, kakšne načrte ima Sovjetska zveza po uspeli nevtralizaciji Avstrije v vidiku. Ako namerava Sovjetska zveza ustvariti ob svoji meji cel obroč nevtralnih držav, je jasno, da bo poskušala vključiti med te nevtralne države Proti nevtralizaciji Nemčije Zadnjo soboto se je zaključil v Marseille-u kongres francoske demo-krščanske stranke (MRP). Zadnji dan kongresa je bil posvečen zunanjepolitičnim vprašanjem. Ta dan sta nastopila tudi dva najodličnejša voditelja francoske krščanske demokracije, bivša ministra Georges Bi-danit in Robert Scliuman. Oba sta govorila o zadnjih mednarodnih dogodkih, predvsem o nevtralizaciji Avstrije in nameravani nevtralizaciji Nemčije. Bidault je ostro obsodil nevtralizacijo Avstrije ter poudaril, da ta nevtralizacija škoduje evropskim in-teresom in splošnemu strategičnemu položaju zapadnih svobodnih sil, ker pušča nezavarovano desno krilo evTopske obrambe. Robert Schuman je bil v svojem govoru še bolj oster in jasen ter je dejal, da poskuša Sovjetska zveza z nastavljeno vabo zdmzene Nemčije odtrgati Nemčijo od Zapada. Po njegovem mnenju bi nevtralizacija Nemčije pomenila največjo nevarnost za Evropo, ker bi pomenila faktično nevtralizacijo vse Zapadne Evrope. Pomenila bi pa tudi izročitev Zapada na milost in nemilost morebitnemu napadu, pred katerim bi se svobodni narodi mogli ubraniti le s tako zvano periferično strategi- jo, ki zahteva uporabo atomskih bomb in ki bi vodila do uničenja evropskega kontinenta. Proti nevtralizaciji Nemčije so na splošno vsi francoski politični krogi, a ne toliko iz strahu pred Sovjeti in iz ljubezni do Zapadne Evrope, ampak predvsem iz strahu pred Nemčijo, ki bi se utegnila pri vsej svoji nevtralnosti oborožiti do zob ter ogrožati zapadno Evropo ali se pa celo pridružiti Sovjetski zvezi ter skupno z njo pogaziti zapadno Evropo. Ta strah Francozov pred nevtrali-zirano Nemčijo po avstrijskem vzorcu je sicer precej pretiran, posebno ker so Nemci sami zoper nevtralizacijo svoje dežele, vendar bi moral ta strah pred Nemčijo privesti Francoze do spoznanja, kako napačno so ravnali, ko so onemogičili ustvaritev evropske obrambne zveze, ki je bila prvi korak do ustvaritve združene Evrope. Le v združeni Evropi bi bila varnost zapadnih evropskih narodov popolnoma zagotovljena. To misel je na zborovanju francoskih demokristjanov izrekel tudi tajnik italijanske demokrščanske stranke Fanfatii, ki je v svojem govoru poudaril, da je treba napeti vse sile, da pride do združene Evrope, ki je velik cilj evropskih demokracij. MARIJA KRALJIC V torek 31. maja, kot zaključek vseh majniških pobožnosti, bomo letos prvič obhajali praznik »Marije Kraljičen. Tako je odločil sveti oče Pij XII. s svojim pismom dne 11. 10. 1954. Ali je to kaj novega? Prav gotovo, ne! Ni treba, da pogledamo v spise učenih cerkvenih pisateljev in ne v liturgične knjige, če hočemo najti slavospeve Mariji — Kraljici, ker ie sprejela in darovala svoje deviško in brezmadežno materinstvo za božjo čast in za naše odrešenje. Ne, res ni potreba. Zadostuje, da se spomnimo na nekatere slovenske Marijine pesmi ter se za trenutek zamislimo v njihovo vsebino in naše srce se bo vnelo v novi ljubezni do naše Matere, Gospe in Kraljice. »Se gori ljubezen, blažena Gospa, še si ti kraljica mojega srca.a Ta lepi praznik naj nam torej služi, da obnovimo Mariji svoji vda- nost ter da ji ponovno priznamo — in to čim bolj slovesno —, da smo njeni otroci. A kateri otrok se svoje matere ne oklene? Kateri podanik se svoji kraljici ne izroči? »Ti, o Marija, naša kraljica, ti besednica revnih sirot! K tebi hitimo, se ti zračimo, tebe slavimo, polno dobrot.a .»Jezusu reci v milosti svoji, da smo mi tvoji, naj odpusti! To bo ganilo, ga naklonilo, večno plačilo nam podeli.a Zato pa, zdrava, zemlje vse Gospa, in nebes Kraljica! Kdor bi rad obnovil posvečenje brezmadež. Srcu Marajinemu ter bi ga rad poslal v Cleveland škofu Rožmanu s podpisi kot smo zadnjič poročali, naj to naredi na poli papirja v velikosti 22x28 cm. da bodo vse pole enake velikosti. Minister Scelba odločno zoper sodelovanje z levico tudi združeno Nemčijo. Drugo vprašanje pa je seveda ali se -ji bo to . tudi posrečilo. Znano je namreč, da so vladni krogi Zapadne Nemčije nasprotni kateri koli nevtralizaciji Nemčije, akoravno bi za to ceno dosegli združitev Vzhodne in Zapadne Nemčije. Pa tudi zapadni zavezniki ne bodo sli na sovjetske limanice ter se odpovedali svoji premoči v Evropi, ki so jo pridobili z vključitvijo Zapadne Nemčije v Zapadnoevropsko in Atlantsko zvezo. In četudi bi bila Sovjetska zveza pripravljena nevtralizirati vse svoje satelitske države, bi zapadne velesile ne smele pristali na nevtralizacijo Nemči je vse dotlej, dokler bi v teh državah ne bil vpeljan demokratičen režim. V kaj takega pa Sovjetska zveza ne bo nikoli privolila. Pretekli teden in sicer v sredo zvečer so v Domicijanovem stadiju otvorili deveti kongres direktnih obdelovalcev zemlje (Coltivatori di-retti) to je poljedelcev, ki obdelujejo lastno ali pa najeto zemljo na svoj račun. Na tem zborovanju je povzel besedo tudi predsednik vlade Mario Scelba ter razpravljal med drugim tudi o notranji in zunanji politiki Italije. Scelba je poudaril, da spada kmetsko ljudstvo med najbolj zdrave sile italijanske demokracije ter da je iskrena želja njegove vlade proučiti vse zahteve poljedelcev ter vpošte-vati sklepe njihovega kongresa. Predsednik vlade je spomnil pričujoče na to, da je socialno in gospodarsko zboljšanje, ki so ga bili od leta 1917 dalje deležni vsi sloji italijanskega ljudstva, zasluga demokratičnih strank, ki so na vladi. Krščanska demokracija in ostale demokratske stranke so z dejanji dokazale, da je v dosego socialnega napredka in gospodarskega dviga, združenega ž obrambo demokracije, nepotreben vsak preokret na levico. Osemletni boj, ki so ga demokratične stranke vodile zoper komunizem in Nennijev socializem, je začel dajati svoje sadove, ki se kažejo v porazu rdečih organizacij na deželi in v tvornicah. O italijanski notranji politiki je dejal Scelba, da mora soglašati z zunanjo politiko Italije. Italija pa misli ostati zvesta politiki evropske združitve ter atlantskim načelom. Atlantska in zapadnoevropska zveza nista ohranili samo miru, ampak sta olajšali sestanke, ki so se zdeli prej nemogoči. Ta politika, ki zasleduje italijanske interese in ki jo vodi Italija že osem let po naukih De Ga-sperija, ne prinaša nobene nevarnosti in tie potrebuje nobene preizkušnje. Avstrija je morala plačati svojo svobodo z nevtralnostjo; Italija pa je svobodna država, zato misli ohraniti svojo popolno svobodo in neodvisnost ter ostati zvesta politiki svoje dosedanje vlade. Predsednik vlade Scelba se je v tem govoru izrazil ponovno zoper vsako sodelovanje z Nennijevimi socialisti in to ne samo iz načelnih razlogov, ampak tudi zaradi tega, ker bi tako sodelovanje v notranjepolitičnih vprašanjih vodilo nujno do spremembe v politiki do zahodnih velesil. S tem govorom je udaril Scelba obenem tudi po tisti skupini v demokrščansk: stranki, ki zagovarja sodelovanje z levičarskimi strankami, oziroma ki zahteva konec sodelovanja s sredinskimi demokratičnimi strankami. Angleške volitve Danes 26. majnika se vršijo po vsej Angliji in v severni Irski državnozborske volitve. Vseh volivcev je 34,852.471; število poslancev je 630 in ravnololiko je tudi volilnih okrožji. V Angliji je v navadi še vedno uninomi-nalni ali enoposlanski sistem, kar pomeni, da pošlje vsako okrožje le po enega poslanca v parlament. Ta način glasovanja, ki ga imajo v tudi v Franciji ima to slabost, da utegne priti do vlade tudi stranka, ki je dobila na splošno manj glasov, kot jih je dosegla njena nasprotnica. Stranki, ki se borita v Angliji za oblast, 6ta konservativna in laburistična (delavska) stranka. Prva je imela v prejšnji zbornici 321, druga pa 295 poslancev. Ker je sedelo v zbornici še 6 liberalnih in troje drugih poslancev, je znašala večina konservativne stranke le 17 glasov. O izidu sedanjih volitev je težko prerokovati. Na splošno sodijo, da bo zmagala konservativna stranka. Možna so pa tudi presenečenja. Kdo bo sestavil prihodnjo vlado je odvisno tudi od glasov liberalne stranke, ki je postavila svoje kandidate v 110 okrožjih. Ako bi si ta stranka le nekoliko opomogla, bi utegnila vplivati na sestavo prihodnje vlade. Film o Stepincu Kakor poročajo razne poročevalske družbe, je film o kardinalu Stepincu, ki ga je v propagandne namene financirala jugoslovanska vlada, naletel na kaj žalosten spTe-jem. Morali so ga umaknili iz javnega prometa. Sedaj ga predvajajo po raznih državnih zavodih in po vojašnicah, kjer ga gledalci pač ne morejo bojkotirati. Režiserju so pa vseeno podelili posebno nagrado. Bolnice v Kanadi Dve največji kanadski bolnici sta katoliški ustanovi. Prva je boln ca sv. Janeza od Boga blizu Montreala, druga pa bolnica sv. nadangela Mihaela pri Quebecku. NAŠ TEDEN 29. maja, binkoštna nedelja, prihod Svetega Duha. 30. maja, binkoštni ponedeljek, sv. Ivana Orleanska. 31. maja, torek: Marija Kraljica, sv. Angela Merici. 1. junija, sreda: sv. Fortunat. 2. junija, četrtek: sv. Erazem. 3. junija, petek: sv. Klotilda; prvi petek. 4. junija, sobota: sv. Kvirin; prva sobota. SV. ANGELA (1470-1540) je ustanoviteljica zelo znanega uršulinskega reda. Rodila se je v Desenzanu ob Gardskem jezeru. Zgodaj je zgubila starše in skrb zanjo je prevzel materin brat, pa tudi stric je kmalu umrl. Čutila je v sebi veliko željo, da bi poučevala mladino. Deklice je zbirala kar na svojem stanovanju. Bog je imel oči-vidno z njo svoje namene, ker je blagoslavljal njeno delo in širil njen sloves. Temelje novemu redu je postavila 25. novembra leta 1535 v Brešiji, kjer je z dvanajstimi dekleti sklenila neko duhovno zvezo. To zvezo je Angela postavila pod varstvo sv. Uršule, odtod ime uršulinke. Sprva so članice bivale pri svojih družinah in hodile po domovih poučevat deklice. Red je polagoma dobil trdno obliko. Potrdil ga je papež Pavel 111. — Uršulinke so imele cvetoče postojanke tudi po Sloveniji. V Ljubljani so vodile žensko gimnazijo, v Škofji Loki pa učiteljišče. Komunistična vihra jim je preprečila nadaljnje delo in jih razkropila na vse strani. Marsikatera slovenska izobraženka se mora zahvaliti za svojo temeljito izobrazbo ravno uršulinkam. IZ SVETEGA EVANGELIJA ^9* isti čas je rekel Jezus svo-[mj jim učencem: »Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. In besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas; Tolažnik Sveti Duh pa, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor ga daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ,Odhajam in pridem k vam.’ Ko bi me ljubili, bi se bili razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, zakaj vladar tega sveta prihaja; pri meni sicer nima nič; vendar da svet spozna, da ljubim Očeta, in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.a * Binkošti so praznik, ko se izpolni Kristusova obljuba apostolom in se Sveti Duh poniža v njih duše, jih vse prevzame in obdari s čudovitimi lastnostmi, s svetostjo in močjo. Kaj to pomeni, se da spoznati iz dogodkov tega dne. Boječi apostoli nastopijo zdaj pred množico Judov brez strahu in jim z jasno besedo in obsodbo očitajo njihovo ravnanje z Jezusom, trdovratni Judje pa sprejmejo ponižno to besedo in silijo trumoma k svetemu krstu. Njega, ki tako plemenito oblikuje človeške duše, naziva sv. Cerkev v pesmi današnjega praznika »Ljubezen, Ogenj, Živi vir«. Sveti Duh je tisti, ki vžiga v dušah božjo ljubezen in jih posvečuje, jim daje moči in vztrajnosti v dobrem, razsvetljuje temo duše z resnicami svete vere: Duh resnice, vere in moči. Ne bilo bi prav, če bi mi vedeli za Svetega Duha samo ob binkošt-nem prazniku, tem spominskem dnevu , ko je Cerkev vidno stopila v zgodovino človeštva. Njegovo delo ni samo današnji prvi nastop svete Cerkve. On jo neprestano vodi in uči in po nji vernike posvečuje, tudi danes in vedno. Vplivanje Svetega Duha sega do posamezne duše: v nji prebiva, ko jo posvečuje. Človek vedno potrebuje pomoči Svetega Duha, ker se mora vedno ustavljati slabemu in delati dobro. Tvoja vsakdanja molitev naj se obrača tudi do Svetega Duha, ker imaš vsak dan o-pravka s svojimi slabostmi volje in spoznanja, da ti pomaga do svete nestrpnosti apostolov: »Upogni, kar upira se, — vse ogrej, kar mrzlo je, — vodi vse, ki so zašli.« Prvi mučenec sv. Štefan, »mož poln vere in Svetega Duha« (Apostolska dela 6, 5) nam da razumeti, koliko zlo je ustavljati se delovanju Sv. Duha. Ko pred velikim zborom razgrinja dogodke judovske zgodovine s tolikimi primeri nezvestobe do Boga in upiranja božjim načrtom, tedaj da duška svojemu ogorčenju nad takim početjem z besedami: »Trdovratni in na srcih neobrezani, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor vaši očetje tako tudi vi!« (Apost. dela 7, 51). Delovanje Sv. Duha je v apostolski dobi dosti bolj očitno. Kristjani prejemajo od njega mnogotere izredne darove, da se z njimi mlada Cerkev hitreje in lažje razširi in bolj okrepi. Višek njegove umetnosti je pa presveta Devica, nevesta njegova. Marijina svetost in popolnost, njena častitljivost in lepota, vse to je delo Sv. Duha. Po njegovem delovanju se polnijo nebesa z zveličanimi dušam*. Isti Duh, ki je vel nad vodami ob ustvarjanju sveta, veje še vedno nad dušami ob postavljanju božjega kraljestva v njih; on vodi tudi danes krmilo sv. Cerkve. V naše’ lastno zdravje in moč se tudi mi vsi, šibki in bolni, izpostavimo žarkom tega božjega Ognja in Luči: »Obišči nas, ki tvoji smo, — napolni z rajsko milostjo — srce, po tebi ustvarjeno.« misijonsko delo. Ko je za slovo še enkrat daroval sv. mašo za Indijance, se je prvič po 50 letali zgodilo, da se je par ljudi udeležilo sv. daritve. Med mašo je misijonar spregovoril: »Tolaži me mi9el, da sem pripravil pot tistim, ki bodo prišli za menoj. Moja telesna moč je opešala in ne more več vzdržati naporov misijonskega življenja v džungli; zato predajam svoje mesto tistemu, ki je telesno in duhovno močnejši.« ZBOROVANJE FRANČIŠKANSKEGA REDA Na Dunaju zborujejo provincialni predstojniki frančiškanskega reda iz redovnih provinc nemškega jezika. Zborovanje vodi generalni predstojnik p. Sepinski. Red šteje sedaj okrog 26.000 redovnikov, ki so razdeljeni v 94 provinc in 2500 samostanov. Frančiškanski red ima v svojih vrstah 10 nadškofov in 79 škofov. Tako zvani tretji red šteje okrog 1,300.000 članov. PRVI SADOVI V Južno Ameriko so se odpeljali prvi trije duhovniki, ki so dokončali svoje študije v zavodu za latinsko Ameriko, ki je priključen znani kat. univerzi v Lovainu v Belgiji. V Begliji pride en duhovnik na 500 ljudi, v Južni Ameriki pa na 4.174. Že samo te številke povedo, kako nujno potrebuje Južna Amerika duhovnikov. KONGRES V RIO DE JANEIRO Pater Riquet, ki je bil dolga leta postni pridigar v pariški cerkvi Notre Dame, je odpotoval v Brazilijo, kjer bo pomagal Iz življenja Cerkve KATOLIŠKO ŠOLSTVO NA ANGLEŠKEM Tudi na Angleškem, kjer se število katoličanov vedno veča, je vprašanje katoliških šol zelo pereče. Katoličani imajo v svojih rokah precej šol, ki mnogo pomagajo za vzgojo katoliškega izobraženstva, ki zavzema vedno večjo važnost v angleškem javnem življenju. Mnogo si prizadevajo katoličani, da bi njihove šole imele iste pravice in isto podporo kakor državne. Kdaj se bodo v Italiji zganili? Bil bi že skoraj čas, da bi katoliške šole uživale iste pravice kot državne. Privatne šole se morajo sedaj same vzdrževati. POMOČ POTREBNEM Nemška škofija Paderhon je zbrala skoraj šest milijonov lir za Vietnamske begunce. Na Angleškem so zbrali že skoraj 14 milijonov. BUDIZEM V kratkem bodo budisti praznovali važno obletnico: 2500 let ustanovitve budizma. To praznovanje bo, kakor kaže, zavzelo velik obseg zlasti v državah, ki so samostojne. S tem upajo, da bodo dali tej stari veri ali filozofiji nov pogon in novo življenje. Težave pa so velike. Ali ho mogla budistov.-ka duhovščina, ki je zelo zaostala, pri končnih pripravah za mednarodni evharistični kongres, ki bo julija v Rio de Janeiro. MUZEJ, ki bo prikazal zgodovino redovništva, bodo letos poleti odprli v Belgiji. Muzej bodo organizirali v neki bivši cistercijanski opatiji iz 12. stoletja. Opatijo prenavljajo, ker je bila skoraj posuta. V posebnem oddelku bo prikazano delo redov na verskem. socialnem in gospodarskem področju tekom stoletij. »DAR UBOGE VDOVE« Skupina otrok iz Bombaju v Indiji je podarila svetemu očetu 60 rupij za dobrodelne namene. Znesek so zbrali mali darovalci s skromnimi prispevki. Sv. oče se je otrokom zahvalil. TOKIJSKI TEDEN Koelnski kardinal Frings je določil teden od 15. do 22. maja kot tokijski teden. Ta teden naj bi prikazal ozko povezanost med koensko in tokijsko škofijo. Misijonarji, ki so prišli iz Tokia, so nemškim vernikom naslikali misijonske težave, ki jih imajo pri delu v japonski prestolnici. LEPO DOŽIVETJE V Pamploni v Španiji je dominikanski pater Jože Luis Zabadal daroval prvo sv. mašo, pri kateri mu je streglo pet bratov duhovnikov, ki so vsi člani dominikanskega reda. ttRKVENI (LAmijj Koncert cerkvenega pevskega zbora iz Pevme rešiti budizem in ga povezati z modernim življenjem? Ali bodo ti postali žrtve komunizma prav zaradi pomanjkanja potrebnega filozofskega znanja? Kdo bo napredoval? Katoliška vera? Budizem, ki šole išče poti za nadaljnji svoj obstoj? Islam, ki je že našel zvezo z modernim življenjem? Ali komunizem? KAKO GRE V ARGENTINI? Argentinski senat je sklenil, da bodo v argentinskih šolah odpravili poučevanje verouka. Zadnji čas so izglasovali zakon o spremembi ustave zato, da bodo lahko izpeljali zakon o ločitvi Cerkve od države. Težki dnevi čakajo katoličane v Argentini in vse to v imenu svobode!? Gorje ljudem, če samodržci tako razpolagajo s človeško svobodo in države predpisujejo stvari, do katerih nimajo nobene pravice. PETDESET LET V DŽUNGLI Misijonar Anton Colbacehini je skozi celih 50 let vršil svoje misijonsko poslanstvo v džungli ob reki Amazonki, v Braziliji. Po svojem polstoletnem delu med ksavant-škilili Indijanci, ki veljajo za eno izmed najbolj divjih plemen dežele Lagoa, se je truden umaknil in pustil delovno polje mlajšim in krepkejšim misijonarjem. Vso svojo življenjsko moč je položil v težko Cerkveni pevski zbor iz Pevme je priredil v soboto 21. maja in v nedeljo 22. maja v dvorani »Brezmadežne« na Plaeuti svoj prvi pevski koncert pod vodstvom pevovodje Franceta Valentinčiča. Zbor šteje 22 članov, ki so vsi zvesti cerkveni pevci. So to pevci različnih peklicev: eni so obrtniki, drugi kmetje, tretji spet delavci in uradniki; nekaj je učiteljic ter kot bela vrana tudi kakšna dijakinja. Zelo ie nest*« sestava članov tega zbora. A prav to nam jasno dokazuje, da se na kulturnem po-prišču lahko znajde skupaj cel narod, kot ena družina, ki v harmoničnem soglasju in povezanosti doprinaša svoj sad domovini na oltar. Mi moramo take pevce le občudovati, ker poleg cerkvenega petja vneto gojijo tudi narodno pesem. To je vedno bolj jasno, d3, kdor je blizu Bogu, ta tudi svoj narod ne zataji in se kulturno udejstvuje, da narod ne izumrje. Po tej edino pravi poti samoobrambe hodi cerkveni zbor iz Pevme in je mnogim v lep zgled, kako bi morali vsi darovati svoj delež kulturnemu izživljanju, da bi ne izumrla na Primorskem slovenska beseda in ne utihnila blagoglasna naša pesem. Že večkrat smo imeli priliko poslušati cerkveni zbor iz Pevine na raznih prireditvah in vedno s pohvalnim uspehom. Toda tokrat se je hotel cerkveni zbor predstaviti goriškemu meščanstvu ter naši deželi s samostojnim koncertom. Le žal, da se goriško meščanstvo ni odzvalo v takem številu, kot ga je zbor pričakoval. Ali je res tako malo ljubiteljev slovenske pesmi v mestu? Ali res boleha meščanstvo na narodni nezavednosti? Slovenec! Zapomni si: pesem ni stranka, pesem je dih in duša naroda! Če nisi že suha veja, si bos vendar zajemal novih moči, da se ohraniš pri življenju in da rasteš k plodovitemu razmahu kulturnega življenja svojega naroda. Tudi dežela ni bila tako mnogoštevilno zastopana, kot je bilo pričakovati. Za take izredne prilike moramo pustiti ob strani vse vaške zdrahe in ljubosumnosti, ki postavljajo zapreke in zidove ined vasmi. Če so se vsaj nekateri glasbeniki, organisti ter duhovniki odzvali in prišli na koncert, tako bi morala tudi mladina in vsi ostali, bodisi iz mesta in iz dežele prihiteti na koncert. Naj bodo te vrstice samo v vzpodbudo in nikomur v očitek! Tak je pravi odmev teh stavkov! Program koncerta je vseboval pesmi 1). Feiglja, J. Aljaža, A. Hribarja, P. Jereba, V. Vodopivca in drugih. So bile to lahke in srednje težke skladbe, prav primerne za prvi javni nastop na samostojnem koncertu. V celoti so bile pesmi tudi pohvalno podane. Najbolj so ugajale »Jutranja« (P. Jereb), »Poljske rože« (V. Vodopivec), ter »Ujetega ptička tožba« (V. Vodopivec), ki jih je moral zbor ponoviti na željo občinstva. Priznati moramo, da so bile tudi bolj skrbno naštudirane ter izpiljene. Nekatere druge bolj preproste so šle nekoliko bolj neopazno mimo. Nočem s tem podcenjevati izvajanja, pač pa želim samo poudariti, da čim globlje zajameš dušo pesmi, tem lepše jo prikažeš poslušalcem, da se jim globlje prikrade do srca in ga bogato razveseli. Malo je zborov, ki skuša prodreti skozi zunanje ogrodje mrtvih not v srce in dušo pesmi. Tamkaj najdeš šele skladateljevo srce, iz katerega je privrela melodija, ki je še bleste je ožarila pesnikovo besedo. V sestavi pesnikove besede in melodičnega čustva skladatelja pa vzraste umetnina, ki obogati narodni kulturni zaklad. Ta bi moral biti cilj vsakega pevovodje, ki se pripravlja na koncert. tPevovodja F. Valentinčič je iskal pri vsaki pesmi ta cilj in se mu je v dobri meri približal; pri gotovih pesmi ga je celo dosegel. Izlil je v interpretacijo mnogo dinamičnega izraza, dosegel je v precejšnji meri jasnost muzikaličnih stavkov; upošteval je ritmično razgibanost; zahteval od svojega zbora čisto intonacijo ter lepo izgovorjavo. H koncu moramo res čestitati požrtvovalnemu pevovodji F. Valentinčiču ter pridnim cerkvenim pevcem iz Pevme za tako uspeli koncert. Iz srca smo jim hvaležni ter jim prijateljsko voščimo, da bi dosegli in želi v bodočnosti še večje uspehe pri svojem kulturnem delovanju. Mirko Filej IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI MAUSERJEVO POVEST KAPLAN KLEMEN, ki jo je svoj čas (priobčevala »Koroška kronika«, sta prevedla v nemščino strokovni učitelj Bernard Strauss, ki poučuje slovenščino na glavnih šolah v Celovcu, in švicarski pisatelj Gerold Schmid, ki se je naučil slovenskega jezika in večkrat obiskal Koroško. Prevod je doživel lep uspeh. IZ SLOVENIJE »BORBA« POROČA, da so oblasti zaprle reško bogoslovje za 5 let in malo semenišče za 3 leta. Tudi ravnatelj bogoslovja in nekateri bogoslovci so obsojeni na kazni od 6 mesecev do 6 let. Obtoženi so, da so zlorabljali versko vzgojo v politične namene. Nihče ne more služiti dvema gospodoma, dokler je eden izmed njih materialist in sovražnik Boga ter Cerkve, drugi pa zvest Bogu in CeTkvi. V Jugoslaviji so cerkve polne, procesij pa ni, verouka v šoli tudi ne. Uradnik, ki se v cerkvi poroči, da krstiti svoje otroke, hodi v cerkev, postane državi nevaren. HUDA TOČA je pretekli teden močno poškodovala jugoslovanski del Brd. Računajo, da je 2/3 pridelka uničenega in da znaša po toči prizadeta škoda okrog ene milijarde dinarjev. KVAS, SLADKOR IN FIŽOL so uenado. ma izginili iz prodaje na Primorskem. Že dva tedna jih ni nikjer dobiti. Morda jih rabijo v Beogradu za poklonilo Sovjetom. Glede kruha pa pravijo, da postaja vedno bolj neužiten. — Tudi modra galica primanjkuje kmetom. IZ AMERIKE IZŠEL JE »SLOVENSKI PIONIR«, knjiga, ki pripoveduje o nastanku slov. kolonije v Clevelandu in ki jo je napisal Frank Turk, sin prvega slov. naseljenca v tem mestu. KONCERT »»GLASBENE MATICE« se je vršil v Clevelandu 17. aprila. Program, ki so ga izvajali zbor in solisti, je bil zelo pester: obsegal je vrsto slov. narodnih in umetnih pesmi in skladbe Schuberta, Straussa, Sattnerja in Haendla ter odlomke iz raznih klasičnih oper. apologetski KOTIČEK O DAROVIH SV. DUHA smo pri nauku veliko slišali, a malo razumeli. Zato ne bo odveč, če povemo tu kratko besedo. Po posvečujoči milosti božji se podeli duši nadnaravno življenje. Toda to življenje za svoj razvoj in delovanje potrebuje primernih nadnaravnih zmožnosti. Te nam božja dobrota v obilnosti daje: imenujemo jih vlite čednosti in darove Sik Duha. nVlite čednosti« se imenujejo zato. ker so nam darovane, vlile skupaj s posvečujočo milostjo božjo. Te čednosti pomagajo kristjanu pod vodstvom modrosti opravljati s pomočjo dejanske milosti dela zaslužna za nebesa. Darovi Sv. Duha pa so čednosti višje vrste. Ti naredijo kristjana tako voljnega za dobra de-la, da se zdi. kot bi bil pod po-sebnim vodstvom Sv. Duha, ali kot da bi imel nekak nadnaravni nagon. Iz tega sledi, da kdor deluje pod vplivom darov Sv. Duha, opravlja bolj popolna dela kot oni. ki delu- DROBNE NOVICE POGAJANJA V VIDMU SE BODO ZAKLJUČILA. Po vesteh nekaterih časopisov so se pogajanja v Vidmu že zaključila. Baje bodo besedilo sporazuma objavili že 1. junija, če ga odobrita obe vladi v Beogradu in Rimu. Listi tudi dodajajo, da bo dogovor zajel promet v obmejnem pasu deset kilometrov vzdolž vse italijanskojugoslovan-ske meje. POŽAR V POLJSKEM KINEMATOGRAFU. Z Dunaja poročajo, da je v nekem kraju na Poljskem nastal v kinodvorani požar, ki je zahteval 58 smrtnih žrtev. V dvorani je bilo prostora komaj za 90 ljudi, nagnetlo se jih je pa 200. Ogenj je nastal tik edinega vhoda, kar je še povečalo grozno paniko. Del ljudi je zgorelo, drugi pa so bili pohojeni. DVESTOLETNICA MOSKOVSKE UNIVERZE. Moskva slavi letos pomemben jubilej svoje univerze, ki dopolnjuje dve sto let starosti. Na tej univerzi je doslej dokončalo svoje študije nad 85.000 visoko-šoleev. Nad 45.000 jih je diplomiralo v času sedanjega režima. Vsa Rusija ima danes okoli 800 visokih šol z 1,732.000 dijaki. To je več, kot jih ima zapadni svet skupaj. Velikih slovesnosti se udeležujejo zastopniki svetovno znanih univerz. TwTte NA / je le pod vplivom nadnaravnih vlitih čednosti. Pod vplivom vlitih čednosti opravlja pravični nadnaravna dobra dela, toda z nekim trudom in silo; po darovih Sv. Duha pa jih o-pravi ja nekako nagonsko in neprisiljeno, kot opažamo pri zelo svetih in pobožnih dušah. Glede števila darov Sv. Duha jih običajno po tradicionalnem nauku sholastikov naštevamo sedem. Podlago za njih naštevanje pa imamo pri preroku Izaiji v II. pogl., kjer govori o bodočem Mesiji in pravi, da bo nad n jim počival Duh božji, »duh modrosti in umnosti, dah sveta in moči, duh vednosti in strahu.« Vcepljeni v Kristusa po sv. krstu smo tudi mi deležni njegovih darov. Leto VII - 1955 - Stev. 21 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 Vprašujete odgovarjamo Moj otrok pojde za binkošti k birmi. Boter je pa iz druge fare. Zato je naš g. župnik zahteval od mene, da mu prinesem potrdilo botrovega župnika, da je boter dober kristjan. Včasih tega niso delali. Kaj to pomeni? Mati Botrstvo je častna služba, ki jo smejo vršiti le tisti, ki ite pravice niso izgubili. Zato glede botrov, bodisi birmanskih kot krstnih, zahteva zakonik med drugim, da niso zapisani v nobeno krivoversko ali raz* kolno ločino (kan. 795 § 2). Z dekretom sv. Oficija Z dne 1. julija 1949 pa so bili vsi, ki so aktivni člani komunistične partije', izenačeni onim, ki so zapisani v kako krivoversko ločino. Taki so torej izključeni od službe krstnega ali birmanskega botra po samem cerkvenem pravu. Župniki so pa dolžni, da se cerkveno pravo spoštuje. Zato pri boitrih, katerih osebno ne poznajo, zahtevajo potrdilo, da so v redu s predpisi cerkvenih kanonov. Ti predpisi so veljali vedno. Toda včasih je bilo pri nas tako malo takih primerov, da so se duhovniki zanesli na starše in niso poizvedovali o življenju botrov. Sedaj pa zahteva Cerkev, da so župniki v tem oziru strožji in pazljivejši. Zato tudi zahtevajo potrdilo, o katerem Vi pišete. Pri tem naj se nihče ne čuti užaljenega', ker tu ne gre za muhe kakega župnika, temveč za pravilo, ki velja v vsej Cerkvi. Ali je res, da Cerkev prepoveduje branje svetega pisma? Tako namreč nekateri tr- dij0- Radoveden vernik Res je, da nekateri trdijo, da Cerkev prepoveduje svojim vernikom branje svetega pisma. Tako trdijo nekateri pripadniki modernih protestantskih verskih ločin in nekateri nekatoličani, ki ne poznajo cerkvenih postav in ne svetega pisma. Ni pa res, da Cerkev prepoveduje branje svetega pisma. Cerkev hoče le, da bi se to branje vršilo pod njenim vodstvom. To se pravi, da zahteva, naj katoličani berejo sveto pismo s primerno, čeprav kratko razlago. Brani branje svetega pisma brez razlage nepoklicanim, posebno še če je/ izšla pri nekatoliški založbi. H-urimo radi. sveto piMilo. zlxsli envangelije, ki nam govorijo o Jezusu o njegovem delu. V slovenskem jeziku imamo lepe in priročne prevode. V nobeni slovenski družini ne bi smela manjkati ta knjižica. Ne smelo bi biti nobenega slovenskega človeka, ki je ne bi rad prebiral! NA OBISKU pri naših naročnikih Krasen pomladni dan me je zvabil v sončna Brda. Pa ne samo zato, da bi občudovala cvetočo nairavo, imela sem pri tem še drug namen. Teden za tednom pripravljam naslove naših naročnikov, jim odpošiljam »Katoliški glas«, skoro na pamet vem že vse naslove, zakaj bi jih enkrat tudi osebno ne spoznala? Ženska radovednost, boste rekli! Mogoče tudi, saj se te lepe »čednosti« me ženske kar ne moremo otresti. Začela sem kar pri prvih hišah v Pevmi. Lična hiša, v njej še mlada gospodinja: »Prav je, gospodična, da- ste prišli, že davno sem hotela odpovedati »Katoliški glas«, saj je notri sam evangelij, tega pa tako in tako že v cerkvi slišimo in pridigo tudi. Poleg tega otroci tako radi čitajo »Tarzana«. Razumela sem. Kakor vsi naši naročniki, Tako je tudi ona dobila »Novi list«, ne da bi ga naročila, kakor ini je priznala. »Pa zakaj ne naročite otrokom »Pastirčka« ? sem vprašala. »Še nikdar nisem nič slišala o njem; kje pa izhaja?«... Ilvala Bogu, som že zunaj. Pogled na pomladno cvetje mi je pregnal nekoliko grenkobo iz srca. Saj je šele začetek. Tam za cerkvijo ob'ščem drugega našega naročnika. »A, vi ste, saj sem vas že večkrat videla pri naših prireditvah,««em ga pozdravila. »Niti ene ne zamudim, ko so vse vaše prireditve tako lepe.« »Kaj pa »Katoliški glas«, ali vam je všeč ?« »Od prcve do zadnje črke ga vsega pre-čitam vsak teden. Saj je to edini časopis, ki nam resnico pove.« Z lažjim srcem sem nadaljevala pot. Sonce je že pošteno grelo, ko sem sc mimo spomenika na Oslavju vzpenjala navzgor. Po stranskem kolovozu sem do segla prijazno hišico. »Kar vstopile, gospodična, takoj vam skuham kavo, se boste inato odpočili, da- leč je do nas, kajne? Kako sem vesela, da ste prišli, se bomo kaj pomenile!« Na gosto mi je pripovedovala o vseh mogočih stvareh, se zanimala za naše življe-njev Gorici. Za šivalnim strojem je sedela domača hči in vezla. Povedala mi je, da ji je bila velikonočna številka našega lista zelo všeč in da jo bo skrbno shranila. V tovarni da dela, skoro vsa dekleta so tam zaposlena. Doma ni zaslužka; kako naj si preksrbijo balo? »Pridite nas še kaj obiskat, zelo vas bomo veseli,« so me pri slovesu povabili kakor med najboljšimi znanci. Bela cesta je kar vid jemala. V šir in v prek so valovila cvetoča Brda. Skoro tik ceste je stala mogočna kmetija. Malega fantiča sem vprašala po gospodarju. »Tata, tata,« se je zaletel v drugi konec dvorišča, kjer so pod lopo sedeli postavni možaki. »Tega pa sem res vesel, da ste prišli, le počakajte, marsikaj vam bom povedal, škoda, da nimam več časa!« BISTVENE SPREMEMBE Že v začetku našega stoletja, zlasti pa še po prvi svetovni vojni, so se v tem pogledu (razmere bistveno spremenile — pa brez revolucije. Mnogi delodajalci so — talko v Evropi, kakor tudi v Severni Ameriki in še po nekaterih državah na drugih kontinentih — uvideli, da je neprestana borba z delavstvom škodljiva in tudi sicer nesmiselna. Zato so spremenili svoj odnos in svoje vedenje do delavstva. Delodajalci so namreč videli, da produkcija raste in da je kakovost izdelkov boljša, ako je delavec zadovoljen. Delavec pa je zadovoljen, ako ima primeren zaslužek, da si lahko ustvari prijeten dom, ako ima primeren, t. j. ne pretirano dolg delovni čas, ako dela v primernih in zdravih prostorih, ako je zavarovan za primer nezgode, bolezni, starosti in brezposelnosti, ako uživa -neko stalnost v službi, ako uživa polno svobodo in sme živeti po lastnem okusu. Toda to še ni dovolj. Sc nekaj več potrebuje delavec, da je res zadovoljen. Delavec tudi želi biti človek in ne samo številka. želi biti čim bolj samostojen in čim bolj podoben svojemu delodajalcu. Le polagoma so delodajalci odkrivali to bistveno potezo v duševnosti delavca. In šele potem, ko so to odkrili in temu primerno uredili svoj odnos do delavstva, t. j., da so pričeli odkritosrčno sodelovati z delavstvom, se je stari kapitalizem s svojo razredno borbo popolnoma reformiral oziroma marsikje ■ laihko trdimo celo zrušil. V zadnjih tridesetih letih se je izvršila v zapadnem svetu prava nekrvava revolucija, ki jc pomedla s starim kapitalističnim izkoriščanjem delavca in s starimi predsodki delavca nap ram delodajalcu. Začela se je doba sodelovanja med delodajalcem in delavcem, doba tistega sodelo-vanja, ki ga je pred več desetletji papež Pij XI. tako zelo priporočal. Prav to sodelovanje je bistveni znak novega družabnega reda, ki je deloma že tukaj, deloma pa še na pohodu. Sicer še ne vlada povsod ta red, toda s hitrimi koraki se umikajo ostanki starega kapitalizma in na njegovo mesto stopa sodelovanje med delom in kapitalom. To sodelovanje se ni enotno urejeno; je še. mnogo tipanja in poizkusov. Vendar misel sodelovanja je zmagala. V čem se kaže to sodelovanje! 1 onekod se kaže v obliki soodločanja delodajalcev in delavcev pri upravi in vodstvu podjetja. »Poslušajte,« je začel, ko mi je v kuhinji nalil vina, »kaj sploh delate vi tam v Gorici? Kadar smo najbolj potrebni nekoga, ki bi nam svetoval in nas vodil, ni nobenega ne blizu ne poleg. Vsi ste enaki. Na vse časopise sem bil doslej naročen, tudi na komunistične, pa bom vse odpovedal, tudi vašega, ker se ne znate zediniti v nobeni stvari. Ali nismo vsi Slovenci, zakaj bi skupno ne delali za skupno stvar ?« Povedala sem mu, da smo mi vedno pripravljeni sprejeti kakršnokoli zamisel ali nasvet, ki ni v nasprotju z našim verskim, moralnim in narodnim prepričanjem. Pa me ni hotel razumeti. Plačal je do zadnjega vinarja naročnino in odpovedal lisi. Na poti sem srečala ženo, ki se je vračala iz mesta. »Vi ne veste, kako mi je žal, da je odpovedal časopis. Pa prav zdaj, ko postaja vedno bolj zanimiv. Tako rada sem brala ženski kotiček. Ko bi bila jaz doma, bi se Drugod se kaže to sodelovanje med delom in kapitalom v udeležbi delavcev pri dobičku podjetja. Tretja oblika tega sodelovanja, ki se vedno pogosteje pojavlja in ki vedno bolj napreduje, ki delovnega človeka najbolj zadovolji in ustvarja zadovoljstvo in socialni mir, pa je sodelovanje v obliki udeležbe delavcev na kapitalu podjetja. Pri tej obliki sodelovanja preneha delovno razmerje in se ustvarja družabniško razmerje med bivšimi delavci in delodajalci, prav v smislu priporočila papeža Pija XI., da naj se namreč mezdna delovna pogodba zamenja z družabno pogodbo (Quadragesi-mo anno, 65). Pri družabni pogodbi ni več delavcev in delodajalcev, ampak so vsi lastniki. Vsi delajo v svojem podjetju, vsi upravljajo in vodijo svoje podjetje in vsi si delijo dobiček. Vsi imajo velik interes na podjetju, ker so solastniki podjetja. In prav lastninska pravica je tisti velikanski faktor, ki daje pravo vsebino človekovemu dostojanstvu, ki iz človeka napravlja osebnost in ga napravlja srečnega in zadovoljnega. In zopet so komunistične države tiste, kjer se ta razvoj ni izvršil. V komunističnem redu je bil privatni kapitalist zamenjan z državo ali kako prisilno državno organizacijo. S tem se pa razmere za de-laivca niso prav nič izboljšale. Nasprotno so se še poslabšale. Dočim se je prej delavec lahko uprl zasebnemu kapitalistu in se pustil z njim v borbo, proglasil stavko, , itd., ne more sedaj proti vsemogočnemu državnemu kapitalu ničesar napraviti. Vsaka zahteva po izboljšanju plače ali razmer v podjetju je protidržavno in proti-ljudsko dejanje. Stavka pa se smatra za izdajstvo in se kaznuje običajno 9 smrtno kaznijo. Tako zvana »samouprava delavskih kolektivov« v Jugoslaviji je samo maska in varljiv videz; v resnici imamo tudi v Jugoslaviji opravka z nasilnim državnim kapitalizmom. O resničnem in stvarnem sodelovanju delavcev in države za železno zaveso ne more biti govora. Delavec mora proizvajati samo to in toliko, kakor mu to predpisuje država, ki je v rokah komunistične stranke. Delavec nima možnosti stavili zahteve napram svojemu delodajalcu. Sindikalizem je v komunističnih državah V službi države in ščiti samo državne t. j. partijske interese, ne pa interesov delavstva to ne zgodilo, moški so moški.« Da, moški so moški, sem še nadalje premišljevala, ko sem se nato srečala s še mladim' fantom, bratom našega naročnika. »Brat je sedaj pri vojakih, jaz pa sem naročen na »Sočo«, zato kar ustavite vaš list, dveh ne morem plačevati, pa tudi časa ni, da bi ju čital.« »Ali imate dovoljenje, da citate »Sočo«? Pogledal me je začudeno. »Dovoljenje, kakšno pa, ali ne čitam lahko kar hočem, ali ni demokracija sedaj v Italiji?« »V Italiji že, a ne za našo vest, tu še vedno veljajo božji in cerkveni zakoni. Cerkev je prepovedala čitati komunistične časopise.« »Veste, jaz rad vse berem, da vse vem.« Da, to se ti pa res pozna, sem si mislila, ko sem hitela naprej proti Oslavju. Še par naročnikov sem nameravala tu obiskati. (Konec prihodnjič) KI BO NA BINKOŠTNO NEDELJO 29. MAJA in sicer na prostem, v dolinici za Marijaniščem (vhod skozi dvorišče Marijanišča). Nastopa preko 70 koroških pevcev in igralcev. Spored : 1. Koroške narodne pesmi poje mešani pevski zbor iz Sel 2. Narodne in dekliške pesmi poje zbor absolventk gospodinjskih šol 3. Dekliško rajanje 4. Rajanje po narodnih melodijah 5. Milkine pesmi in Marijina pesem 6. Misterij »BREZMADEŽNA« v 5 slikah s petjem in simboličnim rajanjem. To bo doslej najlepša in največja prireditev koroških Slovencev med nami. Z misterijem bomo najlepše proslavili zaključek letošnjih Marijinih pobožnosti. Začetek prireditve ob 19. uri. Vsi Slovenci lepo vabljeni! oziroma skupnih interesov delavcev, delodajalcev in konzumentov. Tako zvani delavski sveti v podjetjih so priganjaški organ, ne pa oblika sodelovanja delavcev in delodajalcev. ZAKLJUČEK V zapadnem svetu je klasični kapitalizem v zatonu, sicer še ne povsod v enaki meri, toda dejansko je v zatonu. Vedno je manj vsega tega, kar je bilo bistveno za kapitalizem. Na njegovo Ciesto stopa -sicer počasi, toda s krepkimi koraki — nov red, ki priznava dostojanstvo in svobodo človeka, ki ga ščiti in varuje, in ki obstoja zlasti v sodelovanju med delom in kapitalom, v sodelovanju med delavcem in delodajalcem. Ta red noče vsemogočnosti države, ampak daje državi samo to nalogo, da pomaga pri ustvarjanju tega reda in da budno pazi nad njegovim izvajanjem; vsa iniciativa in pa tudi odgovornost pa naj ostane v rokah interesentov samih. V komunističnem svetu so besedi »kapitalizem« napovedali velik boj in na njeno mesto so postavili novo božanstvo »kolektivizem«. Dejansko pa se je zgodilo samo to, da se jc zasebni kapitalizem spremenil v državnega. Ta pa je obdržal vse tiste slabe poteze klasičnega kapitalizma, ki na zapadu že izginjajo. Dočim je na zapadu prišlo do sodelovanja med delom in kapitalom, tega sodelovanja v komunističnih državah ni. Krščanski socialni nauk s svojo zamislijo o svobodi in dostojanstvu človeka in zlasti s svojo idejo o sodelovanju dela in kapitala na zapadu polagoma zmaguje. Nepravilno bi torej bilo, ako novo nastajajoči gospodarski in socialni red imenujemo še s starim imenom — kapitalizem ali »prosvetljeni« kapitalizem, — ko je vendar pravo nasprotje kapitalizma. Imenujmo ga z novim imenom, ki mu stvarno gre: gospodarski red sodelovanja med delom in kapitalom ali na kratko — SODELOVANJE. R Smersu (KONEC) Poslušajte versko uro na radiu Trst II. vsako nedeljo ob 9,30! PRI RADIJSKI ODDAJI »Vera in naš čas« bo govorila v nedeljo 29. maja ob 11.30 gdč. Vera Polakova v smislu trpljenja ob priliki svetovnega misijonskega dne bolnikov na binkoštni praznik. katoliški glas" v vsako slovensko družino I OBVESTILA VRTNICE, ki smo jih naznanili že v zadnji številki, so izšle. Nudijo za vsak dan v mesecu kratko premišljevanje o presv. Srcu Jezusovem. Drobne misli osvetljujejo namen, predmet in koristi češčenja božjega Srca. Nanje so navezane praktične uporabe. Tem sledi vsakikrat navodilo za sv. obhajilo. Ta navodila boste z veseljem sprejemali posebno tisti, ki bi radi hodili pogosteje k sv. obhajilu, pa vas zadržuje strah ali kak drug obzir. — Ker je treba za pogosto in vsakdanje sv. obhajilo moliti, je pridejana tozadevna molitev k Devici Mariji. — Knjižica prinaša tudi jedrnato navodilo, kdaj in kaj se sme užiti pred sv. obhajilom. Že zaradi tega navodila se ti splača, da si preskrbiš knjižico. Stane 40 lir. Pohiti, dokler se še dobi! PRIHODNJI TEDEN BODO V GORICI naslednje pobožnosti: Torek, 31. maja, pri Sv. Ivanu slovesen zaključek šmarnic z darovanjem za cerkev. Obnovitev posvečenja brezni. Srcu Marijinemu. Sreda, 1. junija, ob 8h zvečer mesečna pobožnost za žene pri Sv. Antonu. Petek, 3. junija, zjutraj ob 6h sv. maša pred Izpostavljenim v stolnici, ob 7h pri Sv. Ivanu. Zvečer ob 8h ura molitve pri Sv. Antonu. Molili bomo iz molitvenikov uro v čast presv. Srcu Jezusovemu. Sobota, 4. junija, zjutraj ob 6h sv. maša, rožni venec in premišljevanje v stolnici. SV. BIRMA V GORICI sc bo delila v stolnici po pontifikalni maši, ki sc začne ob 10,30; popoldne bo nadškof birmoval v cerkvi sv. Ignacija ob 4h, po blagoslovu za slovenske vernike. RAZSTAVA NAJMLAJŠIH. Akademski klub iz Gorice vabi vso slovensko javnost, da si ogleda razstavo slik in risb dijakov slovenske nižje srednje in strokovne šole. Razstava bo odprta v prostorih Katoliške knjigarne od 30. maja do 11. junija 1955 dnevno od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. SPREMEMBE ŽELEZNIŠKEGA URNI-KA. Dne 22. maja je stopil v veljavo novi železniški urnik. V glavnem ne vsebuje važnih sprememb. Za Trst je najvažnejša sledeča: do sedaj je odhajal iz Trtsa ob 20.20 brzovlak za Rim, Milan, in Venti-miglia. Vlak so razdelili v Mestrah. Od 22. maja odhajata iz Trsta dva vlaka — eden za Rim, drugi pa za Milan in naprej. Radio Trst A Nedelja 29. maja 1955: 9.00 Kmetijska oddaja. — 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice. — 11.30 Vera in naš čas. — 12.00 Oddaja za najmlajše: Čarovnik in njegov učenec. — 13.30 Glasba po željah. — 16.00 Malo za šalo - malo za res. — 19.15 Naši književniki pred mikrofonom: Rafko Vodeb. — 20.30 Gianni Seliicclii -opera v 1 dejanju. Ponedeljek: 12.55 Ženski duet. — 14.00 Lahke melodije igra Franco Russo. — 18.00 Paganini: Koncert št. 1. — 19.00 Vaški kvintet. — 19.15 Mamica pripoveduje. — 21.00 Aktualnosti. — 22.00 Predavanje: Italijanska arhitektura. Torek: 12.00 Predavanje: Peta Byrdova ekspedicija. — 13.30. Glasba po željah. — 18.00 Casella: Koncert za klavir, violino in čelo. — 19.15 Radijska univerza: Stroj in družba. — 21.00 Radijski oder: Od petih do šestih. Sreda 1. junija 1955: 12.00 Iz kraljestva prirode. — 13.00 Lahke melodije igra duo Harris-Primani. — 18.00 Ltszt: Koncert št. 2 za klavir. — 19.15 Zdravniški vedež. — 20.30 Poje tercet »Metuljček«. — 21.00 Demokratični in totalitarni socializem. — 22.00 Slovenija v francoski knjigi o Jugoslaviji. Četrtek: 10.00 Predavanje: Črešnje, naš prvi poletni sad. — 12.00 Republika v Mazzinijevi zamisli. — 14.30 Slovenski . zbori. — 16.00 Vemeuil-Beer: Potovanje v Benetke. Igra. — 18.00 Haendel: Con-certo grosso. — 21.00 Dramatizirana zgodba: Ivan Cankar: Zadnje ure Šimna Sirotnika - radijska priredba. — 22,00 Glasbeno predavanje. Petek: 13.30 Glasba po željah. — 18.00 Prokofjev: Koncert za klavir št. 3. -• 18.30 Z začarane police: Sanje so mu prinesle srečo. — 19.15 Šola in vzgoja: Mladina se pripravlja na počitnice. — 20.30 Slovenski vokalni oktet. — 21.00 Tržaški kulturni razgledi. — 22.00 Novi ameriški pripovedniki. Sobota: 12.00 Povrtnina in zdravje: Stročnice. — 13.30 Jugoslovanski motivi. — 15.30 Pogovor z ženo. -- 16.00 Salonski orkester Pacchiori. — 17.30 Slavni pevci. — 19.15 Radijska univerza: Hiša v starem Rimu. Slovence s Tržaške vabimo na veliko koroško prireditev SO DELOVANJ E ali novi družabni red S TRŽAŠKEGA Aretacija dveh vohunov V Trstu je policija zasačila pri oddaji tajnih vojaških poročil v korist državi za železno zaveso zakonca Angela Haffnerja, Tržačana in njegovo ženo Sočo Košuta tudi iz Trsta. Slednja je hčerka komunističnega prvaka v Trstu Justa Košute. V stanovani« zakoncev je policija našla popoln oddajni in sprejemni radijski aparat. Ko se je Haffner mudil v Rimu. kar se je zgodilo zelo pogostoma, je oddaje vodila žena. Poročila je oddajala v Prago, kjer je ona več let bivala in kjer sta se zakonca tudi spoznala. Oddaje so se začele v februarju in so trajale vse doslej. Haffnerja kakor tudi njegovo ženo so prepeljali v rimske ječe Regina Coeli. Boljunec-Dolina Mnogi mislite, da smo morali zaradi slabega vremena opustili zadnjo nedeljo blagoslov prenovljenih cerkva v našem Bregu. In vendar se je vse prav lepo izvršilo, le zamenjali smo napovedani spored. Dopoldne je dolinski g. župnik blagoslovil cerkev sv. Martina, popoldne pa monsignor Salvadori Marijino cerkev na Pečah. Povsod je bila zelo velika udeležba. »Sedaj pa imamo Višarje na Tržaškem,« talko se je izrazil marsikateri romar, ko smo v krasnem sončnem večeru zapuščali Marijino cerkev na Pecah. Gotovo je, kdor pride prvič na Peče, bo šel tja še velikokrat. Pot je sicer strma, a kratka. Velika * procesij a je prišla to nedeljo v slabi uri od Boljunca na hrib Peče. Msgr. Salvadori je najprej blagoslovil cerkev in nato imel med sv. mašo krasen govor o Mariji. Mi pa smo peli in molili kakor najlepše znamo. Ob tej priliki smo prvič zapeli Slomškove litanije v obliki kitic. Ponocem, darovalcem vencev in govorniku so sorodniki izredno hvaležni. Rajnemu pa daj Bog večni mir! Slovesna otvoritev V soboto 21. maja je minister za poljedelstvo senator Medici slovesno otvoril namakalna dela krminsko-gradiščanskega polja. Bili so navzoči vsi goriški predstavniki oblasti, ki so ob tej priliki imeli tudi svoje priložnostne govore in poudarili velik pomen začetih del. Ta dela bodo izvršena v obsegu 8 tisoč hektarjev zemlje in bodo v korist 5.800 raznim kmetovalcem. — Zakaj bi se ne ob tej priliki spomnili tudi kmetovalcev v Štandrežu in Sovodnjah? Tudi ti so ob Soči. Z veliko manjšimi stroški bi se dalo namakati tudi njihova polja. Praznik letalcev v Ronkah Kljub slabemu vremenu so se vršile v nedeljo popoldne v Ronkah zanimive letalske tekme, katerih so se udeležili najboljši italijanski letalci. Prisostvovalo jim je nad 5000 oseb. Prvo nagrado predsednika republike je dobil Tržačan Casteletti. Slavno-znani kapetan aviatike Milani, pa se je ponesrečil, ko se je vrgel s padalom na zemljo z višine 2000 metrov. Padalo se mu je odprlo šele v višini 150 m. Vendar je dobil le lažje poškodbe. Odpeljali so ga v tržiško bolnico. Njegovo stanje ni nevarno. Jazbine Danes prinašamo na prvi strani lista načrt nove jazbinske cerkve, in sicer južno stran s prizidki za spovednico, zakristijo in sobo za urad. Zvonik bo za oltarjem na vzhodni strani. Želeli smo stopnjevanje višin: zvonik-prezbiterij-ladja. Višina ladje je normalna do slemena računano. Prezbiterij in zvonik bi morala biti višja. Streha je bolj strma nego je za naše kraje potrebno: aa se je dobila potrebna višina za orgle. Za sedaj je zamišljena notranjščina brez oboka in brez stropa kakor v starih rimskih bazilikah. Nismo hoteli ravnega stropa, ker bi morali zvišati stene za 2,5 m in ker je tak strop bolj primeren za dvorane. Ko bo mogoče, se naredi šilasti ali parabolični obok. Hočemo doseči enako prostornino, kot če bi bile stene visoke, kakor je ladja široka, in strop raven. V ta namen se izrabi podstrešje. Bil se je boj, ali naj uporabimo višine kot veljajo za dvoTane ali za cerkev: zmagala je kompromisna rešitev — cerkvica s pravim zvonikom, toda nižjimi stenami ladje: notranja višina bo 8,5 m. Rajši bi delali po načrtu kakega domačega arhitekta, da bi bila cerkev po našem srcu, pa vendar v cerkvenem duhu: toda ker se bo zidalo na vojno škodo (eno majhno tretjino dobimo od države), si je izdelavo načrta izgovoril Genio Civile. Delali pa smo sporazumno: Ta načrt, potrjen od vseh pristojnih oblasti, je četrti, končni, »varčevalni«. Za kaj bolj imenitnega, žal, ni bilo denarja. Radi bi bili imeli cerkev tako veliko, kot je na Prevalu, da bi služila domačemu prirastku in okolici. Zamišljena je bila tudi dvorana in stanovanje za duhovnika. Pa treba je bilo zapreti srce in skrčiti vse: imeli bomo samo ladjo in prezbiterij, zakristijo, zvonik pravi, pa nižji; ter sobo za duhovnika. »Pokopal misli visoko leteče, želja ne-spolnjenih sem globočine«, moTa priznati duhovnik, ki je precej sodeloval pri načrtu... Evo vam ga tu: Sodite in sporočite mnenje na naslov: Albin Martinčič. Via ALviano 16 Gorica-Gorizia, Italia. — »Bog živi pošteno, res konstruktivno kritiko!« Vse sprejmemo: ugodno in neugodno. To bo nadomestilo poseben natečaj. Zadnja poročila trdijo, da je ministrstvo odobrilo načrt in da je že razpisana družba za zidavo cerkve. — Če Bog da srečo, bomo dobili župno dvorano in stanovanje za duhovnika. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega očeta Ivana Pavletiča posestnika v Štandrežu se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, č. g. kaplanu za obiske v bolezni, vodstvo pogreba in ganljiv nagovor ob grobu; g. organistu in pevcem, vsem številnim udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so nam s sočutjem stali ob strani v teh težkih dneh. Štandrež, 18. maja 1955. MARIJA, žena; sin RUDI, hčerki LENKA in NADA CENA OGLASOV Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7" o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici F. BARCATA: y Škipetarjev “povest - 21 Vse to me je močno začudilo. Prihaja to veselje od srca — sem si mislil — in je res tako veliko, da me pozdravlja kar v dveh jezikih? — Morda je zadovoljen, ker potrebuje soseda, da se pogovori in posvetuje z njim v verskih ali cerkvenih vprašanjih? — V tem slučaju — sem si mislil —- smo pripravljeni mu pomagali z našim znanjem, ki smo si ga pridobili na visokih šolah — oči so mi nehote pogledale za župnikov pas — ne, ni nosil nobene pištole pri sebi! Don Bibaj se je medtem obrnil k otrokom,1 ki so vstali: »Otroci! Tukaj je velik gospod, ki je prišel naravnost iz Rima, kjer je vidci svetega očeta papeža: pridite in poljubite mu roko!« Takoj sem se znašel obkrožen od otrok, od katerih mi je vsak hotel prvi poljubiti roko. Vsi so bili čedno oblečeni in čisti. »Ti so moji slavčki,« — je rekel župnik — in jih pogledal z očetovsko ljubeznijo. »Ali jih učiš tudi petja?« — sera vprašal. jiDa, učim petje, — ali kako bi se reklo — učim jih katekizma, dragi moj brat!« Medtem so mi vsi otroci, drug za drugim, poljubili roke. Don Bibaj jih je spravil v kot dvorišča: »Sedaj, otroci, pazite, ne nadlegujte gospoda in ne delajte nemira! Non audiatur vox clainoris et ululatus (Naj se ne sliši kričanje in tuljenje), ve deklice se igrajte pekel in nebesa, in vi, dečki, pa harushe ali gugu picigu (otroške igre v Albaniji), pa ne delali vrišča!« »Pa vi, gospod, se ne igrate danes z nami?« — je vprašal eden izmed otrok. »Ne, otroci, danes nimam časa, ker sem zaposlen s prijateljem, pojdite in ubogajte!« Skoraj bi ga vprašal, če se tudi on igra skupaj z otroki, vendar sem se vzdržal. Župnik Rubi ga me je prijel za roko in spremljal do hišnih vrat; vstopila sva najprej v družinsko sobo in od tam v neko drugo. Pogledal sem naglo po sobi; nenavadna preprostost: miza, dve stolici, Zaboj, v kotu revna postelja? Po zidu par slik svetnikov, drugega nič. Več nisem mogel zapaziti, ker se je župnik obrnil do mene z besedami: »Dobro te je Bog prinesel, gospod! Dobrodošel v moji hiši!« Sedel sem, on je pa zginil skozi majhna vratca in se kmalu spet vrnil, oblečen v duhovniško obleko. Med popravljenjem gub na obleki mi je rekel: »Danes je zame in za mojo hišo velik praznik, zato ga moramo praznovati kakor se spodobi!« Po teh besedah je šel k zaboju,'ga odprl, vzel iz njega bel prt ter pogrnil mizo. Nato je vzel iz zaboja še steklenico in dva kozarčka, napolnil enega z žganjem ter začel dolgo pozdravljanje, s katerim se sprejema prijatelj, ko stopi v hišo. Odgovoril sem, kakor sem vedel in znal, ker takrat še nisem poznal albanskih navad in zakonov. Po končanih pozdravih in voščilih je spil žganje, del kozarček na mizo in šel v kot kjer je bilo nekaj dolgih palic. Vzel jih je v roke, zbral dve najboljši, prinesel usnjato mošnjo s tobakom, napolnil votli palici, vtaknil vanju žareči ogel, ki ga je prinesel iz kuhinje in dal eno meni. Spomnil sem se, da je to llulla ali čubuk, priprava za kajenje, ki si jo ljudje napravijo doma. Z zanimanjem sem gledal, kako prihaja in odhaja, da hi me postregel. Ko je dokončal vse to, je sedel k oknu, odkoder je med pogovorom lahko nadzoroval otroke pri igri zunaj na dvorišču. Skakali so, tekali sem in tja, igrali razne igre, pa vse tiho, brez najmanjšega hrupa, kar me je precej začudilo. Majhen fantič, ki je delal kopice, je pozabil na župnikov u-kaz in glasno zavriskal. Naenkrat se je igra ustavila: vsi so se začeli plaho ozirati proti oknu, za katerim sta sedela oba gospode. »Pridejo otroci vsak dan sem? — sem vprašal. »Da, vsak dan, enkrat jih je več, drugi krat manj.« Zmajal sem z glavo. — »Torej so v Kryczezu drugačni ljudje, ali pa so varali bajraktarja; ko sem pred par tedni govoril o koristi šole, so odgovorili, da to ni mogoče, ker morajo otroci pasti živino.« »Tako je« — je potrdil Don Bibaj. »Pauperes faeti sumus nimis (mi smo zelo revni). Zato so naši otroci prisiljeni že v zgodnji mladosti okušati težo življenja. Te majhne stvaTce morajo v vsakem letnem času, v lepem in slabem vremenu, že zjutraj zgodaj, bosi, v sami srajci, s koščkom kruha v torbi, — panem aretum, panem subeinerioium (malo kruha, pečenega pod pepelom) iti preko hribe in doline za živino na pašo. Velečastiti oče! Tudi jaz sem poskusil tako življenje, ker sera bil reven otrok — Pauper fuit et in labore a juventute me a (Reven sem bil in z delom sem preživel svojo mladost). Nisem še dobro zraste 1, ko sem bil prisiljen pasti koze. — Dragi gospod, pastirsko življenje, čeravno združeno z revščino, dolgočasjem, lakoto in žejo, ima vendar tudi svojo lepo-to; tudi jaz sem poskusil vse to, le samota in osamljenost me je grizla. Ena izmed naših narodnih napak je ponos, kateri preveva in pokvari vse naše dobre lastnosti. Tej napaki so najbolj pogosto in sramotno podvrženi otroci, ki zaničujejo in zasmehujejo tovariše, ki so nižji od njih. Žalibog sc tega naučijo že v domači hiši od staršev in sorodnikov. Meni se je kot otroku godilo ravnotako. Oče mi je umrl za jetiko, ko sem bil še majhne ottrok. Bil je pošten človek, a velik revež. Njegovi sovaščani so ga mrzili ne toliko zaradi revščine kakor zato, ker ni hotel izvršiti starega maščevanja, ki je zapadlo z njegovo smrtjo. — Beatus vir, qui non abiit in consilio impiorum (Blagor človeku, ki ne posluša hudobnežev). — Bil je tudi zelo dobrega srca; razen tega je dal besedo starejšemu bratu — ki je bil duhovnik — da je odpustil krvno krivdo. Pretrpel je v življenju dosti zaničevanja, ki je po njegovi smrti prešlo name, kot njegovega edinega sina. Tudi jaz sem dosti pretrpel zaradi njih! (Nadaljevanje)