Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Dffl. DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom - Jesenice, Delavski dom. - Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Sobota, 28. oktobra 1933. Leto VIII. Volili sm© — sedaj na nove delo. Volitve v Delavsko zbornico v Dravski banovini so za nami. Težak boj je dobojevan. Velika masa volil-cev in volilk se je odzvala pozivu j svobodnih strokovnih organizacij in ■ je častno in z elanom izvršila svojo dolžnost. Vse priznanje funkcionarjem in zaupnikom v podjetjih, v mestu in na deželi, ki so cel čas volilnega boja z največjim telesnim in duševnim naporom, neredkokrat tvegajoč lastno življenje, vztrajali v bojnih pozicijah, bodrili, učili, pridobivali in vodili. Hvala vsem pridnim agitatorjem, ki so delili letake pred tovarnami, jih raznašali po ulicah in stanovanjih ter na ta način delali propagando in vzbujali interes volilcev in volilk za listo svobodnih strokovnih organizacij. Čast našim delavskim ženam, ki v tem boju niso zaostajale za sodrugi in kojih zadržanje je bilo vsega občudovanja vredno. Koncem koncev pa je bil v tem boju vsak izmed velike mase volilcev in volilk junak oz. junakinja zase, Mi smo storili našo dolžnost, pošteno in dostojno! Toda že nas časa druga, nič manj velika naloga: Še enega sovražnika imamo, ki ga moramo premagati, sovražnika, ki dnevno vdira v delavska stanovanja in v njih zastruplja ozračje: Ta sovražnik je meščansko časopisje, ki je v tem volilnem boju napadalo marksistično delavstvo, ga obrekovalo in proti njemu hujskalo! Ven iz delavskih stanovanj s tem časopisjem, ki je pokazalo, da podpira naše nasprotnike. Najprvo moramo stremeti za tem, da bomo očistili vsa delavska stanovanja od meščanskega časopisja. Našim zaupnikom se nudi tukaj težka ali hvaležna naloga, kateri se bodo gotovo radi posvetili. Naši preizku-emagitatorji se bodo pobrigali za o, a o namesto meščanskega časopisja prišel v delavska stanovanja nas delavski tisk m da bo vsaka delavska družina in vsak delavec naročila naš list in če sam ne bo zmogel, potem dva ali trije zaeno. Sodrugi in sodružice! Ne odlašajmo s čiščenjem, pomedimo čisto vsa delavska stanovanja in vnesimo luč razsvetljenja naše ideje v možgane delavskih mas, s tem, da bomo ustvarili mogočen delavski tisk. Številke govore. Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani je doslej ugotovil ta-le volilni rezultat: B) Nameščenska skupina: Rdeča lista glasov 19 7rc; 1 plava lista glasov bela lista glasov zelena lista glasov _____ A) Delavska skupina: Rdeča lista glasov plava lista glasov bela lista glasov 19.192 9.817 1095 3405 735 660 Skupaj 5895 A) Delavska skupina: Rdeča lista plava lista bela lista Skupaj 41.794 Mandatov dobe: B) Nameščenska skupina: Rdeča lista plava lista * 23 15 12 bela lista zelena lista 2 6 1 1 O verifikaciji volilnega rezultata na obratnih voliščih v Trbovljah in raznih drugih voliščih bo sklepal še-le plenum Delavske zbornice. Vladna kriza v Franciji. Daladierova vlada je padla, V reakcionarnih krogih je zavladalo veliko veselje, ko je v torek ponoči padla francoska Daladierova 'evičarska vlada. Socialisti pod vodstvom Leona pkima so glasovali proti vladi, ker hotela sanirati proračun z novim obdavčenjem uradnikov in pravitnih Nameščencev. Daladier je po ostrih debatah stavil vprašanje zaupanja. glasovanju se je izreklo za vlado “41 poslancev, proti pa 329. Vlada je nato podala demisijo. — Reakcionar-Cl v Franciji se že tudi ogrevajo za ~~ diktaturo. Volitve v Delavsko zbornico. (Izidi za obratna volišča.) Podrobni rezultati za obratna vetišia so siedeii: Delavci Nameščenci Kraj in obrat rdeča Breg pri Ptuju »Petovija«: U2 Celje cinkarna: _ 236 Dolnja Lendava, Našička tvornica tanina; 63 Duplica-Kamnik, Remec et Co,: 78 Gaberje-Celje, Westen: 562 Goričane, Združene papirnice; 33 Guštanj-Ravne, jeklarno; 120 Hrastnik, kemična tovarna in steklarna: 611 Hrastnik; premogovnik^ 368 Huda jama, premogovnik: 14 Javornik, KID: _ _ 374 Jarše, industrija platnenih izdelkov: 17 Jesenice, KID: 661 Kamnik, Titan: _ 27 Kočevje, Tekstilina in Tekstilna tovarna; 92 Količevo, Bonačeva tovarna lepenke; 23 Košaki pri Mariboru, Derwuschek: 30 Kranj, Jugobruna: 285 Kranj, Semperit: 155 Krmelj, rudnik: 45 Kropa, žebljarna: _ 3 Leše-Prevalje, rudnik: 12° Liboje, rudnik in kemična industrija: 18° Litija, tekstilna tovarna Mauthner: 106 Ljubljana, Električna cestna železnica: 76 Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna: 27 Ljubljana, Kemična Moste: Ljubljana, Pivovarna Union: H' Ljubljana, Tobačna tovarna: 345 Ljubljana, Strojne tovarne in livarne: 139 Ljubljana, »Saturnus«, Moste; 369 Maribor, Braun in Ehrlich: 175 Maribor, Doctor in drug: 314 Maribor, Hutter in drug: 259 Maribor, Thoma Karel: 136 Maribor, Zelenka in Comp.: 131 Mežiča, svinčeni rudnik in redno volišče občine Mežica: _ 440 Polzela, Tovarna pletenin: 163 Rogaška Slatina, Steklarna Sv. Križ: 161 Rogaška Slatina, Zdravilišče: 10 Ruše, Tovarna za dušik: 225 Senovo, rudnik: 53 Sladka gora, Tvornica lepenke: 63 Šoštanj, Tovarna Woschnagg: 286 Štore, železarna in Samotna tovarna: 241 St. Pavel uri Preboldu, Tekstilna tovarna Mauthner: 141 št. Vid nad Ljubljano, Beer, Hribernik et Co: 43 Tezno »Kovina: 8? r ovlie, Cementarna Hauck in zun. obrat; 103 'rbovlje, Rudnik I.: 133 Trbovlje, Rudnik II.: 158 Trbovlje, Rudnik ITI.: 115 T-f' Ci!'T7-m,'nn-Gassner: 306 39 118 129 315 Trž.ič, »Peko«; Velenje, Rudnik: Vevče, Združene papirnice: Zagorje, Rudnik: plava bela rdeča plava bela želena 53 3 2 11 43 16 3 15 2 18 2 1 10 1 9 55 2 1 13 71 20 20 2 1 15 91 2 7 1 1 S? 19 2 20 1 1 77 110 5 14 1 1 95 28 4 38 1 160 97 20 96 125 81 76 17 172 184 / 9 118 16 183 46 27 202 271 2 15 2 125 32 7 1 13 4 63 123 2 32 3 55 1 1 9 86 35 15 2 127 1 6 12 2 5 2 1 106 7 1 11 2 2 205 176 * 11 81 5 ! 8 3 132 12 10 9 45 2 3 3 2 15 4 1 26 1 74 268 2 16 5 38 10 4 11 1 14 15 10 5 1 2 71 2 4 2 135 13 2 21 1 36 4 6 2 1 19 6 1 2 6 102 8 6 83 24 4 56 2 1 3 12 5 6 1 1 3 120 27 4 27 5 4 36 60 10 2 53 49 2 1 6 9 3 1 6 15 2 9 5 98 24 4 16 46 55 8 1 12 2 1 1 4 1 266 43 1 55 1 5 300 29 17 1 3 424 32 16 2 421 23 27 79 514 8 19 3 4 26 180 1 10 15 127 18 3 28 35 229 42 2 2 111 62 4 28 3 2 4466 3659 136 9! 5 89 67 Razorožitveua konferenca je zaradi nemške sabotaže odKodena. Predsednik Henderson z daljšo odhodi t vi jo konferenc ni zadovoljen. V tem ozirui £a podpirajo tudi Zedinjene države, ki pristajajo na odreditev do srede novembra meseca. Večina držav pa je za daljšo odgoditev in je le še vprašanje formalitete pod kakšnimi razlogi in za katero dobo naj se prekine ta najpomembnejša med na rodna akcija. Litvinov bo potoval prihodnje dni v Washington, kjer bo z Rooseveltom vodil pogajanja o modalitetah priznanja Sovjetske Rusije in sklenitvah medsebojnih pogodb. Švicarska vlada protestira v Berlinu radi ponavljajočih se prepovedi švicarskih časopisov. Zadnje dni so nemške oblasti prepovedale uvažanje tudi poluradne »Neue Ziiricher Zeitung«. Svetovni sindikat tiranov. Moderni kulturni človek je, kolikor se tega dostojanstva zaveda, ponosen na svojo politično, družabno in osebno svobodo. Stoletja, da tisočletja se je človeštvo zanjo borilo. Od suženjstva do despotije kraljev je neizmerno dolga doba, ki jo izpolnjujejo težki boii številnih generacij. Svoboda človeških pravic, ki jo je izoblikovala velika francoska revolucija kakor tudi izklic neodvisnosti Zedinjenih držav v Ameriki skoraj istočasno, je bila žareča bakla vseh poznejših revolucij, vstaj in bojev^. Vedno so bili delavci, intelektualci in srednji stan, ki so se borili v prvih vrstah za ta ideal. Tudi meščanstvo je postavilo svoje čete, dokler so absolutizem, zemljiška veleposest in druhovništvo ovirali razvoj industrije, trgovine in prometa. Rezultat teh političnih in gospodarskih bojev je bila končno liberalna država, ki je jamčila za svobodo industrije, ne-omejevanje trgovine, tiska, zboroval-ne pravice in osebnosti. O liberalizmu zadošča, če povemo, da danes po svoji totaliteti ne obstoja v nobeni državi več- Tupa-tam so le še borni ostanki. V Zedinjenih državah v Ameriki mu prav sedaj kopljejo grob. Liberalna pravna država je prepuščala vplivu državne oblasti le nekatere strani človeškega življenja. V liberalni državi smo imeli nekaj političnega nevtralnega prostora, ki je vsakemu državljanu omogočal, da se je v največji meri emancipiral od državne oblasti in živel svoje življenje. Osebno življenje posameznika, velik del družabnega življenja, propagiranje lastnih interesov potom koalicij, društvenega in zborovalnega prava, svobode razvedrila in čtiva je tvorilo veliki okvir, v katerem se je človek neodvisno od državne oblasti izživljal. Na tej podlagi je vzrasla demokracija, strokovne organizacije in socialna politika v najširšem zmislu. Zadnje se je razplelo daleč preko liberalnih držav, nastale so konstitu-cionalne (ustavne) državne oblike, ki pa so tudi še dalje dopuščale najširše sfere udejstvovanja posameznika in družabnega udejstvovanja v razvoju. Še nikdar, odkar moremo zasledovati zgodovino človeštva, ni razvoj gospodarstva napravilo tako nepričekovanega napredka. Zadnje tri generacije človeštva in sedaj živeče so za razširitev življenjskega u-dejstvovanja storile več, kakor one pred in po Kristusovem rojstvu, ki so živele na zemlji. Šele v tej dobi so nastale nepričakovane storitve vede, tehnike, industrije, trgovine in prometa. Svet je postal enota. Delitev dela se ni uveljavila le v življenju vsake države, ampak po vsem svetu, Vsak posameznik je bil od svojih soljudi in vsaka država od druge odvisna. Presojajmo že dobo liberalističnega kakor hočemo, je vsekakor omogočila kulturni dvig delovnega človeka. Delavec si je ustvaril v omenjenem nevtralnem življenjskem udejstvovanju organizacije, s katerimi je lahko branil in se boril za svoje interese in se uveljavil za državno oblast ali proti njej. Kapitalistični gospodarski red, ki se je v okvirju opisanega političnega sistema na tak poseben način mogel razviti, je zašel končno v protislovje sam s seboj in s političnimi in družabnimi silami. Prvotno je služilo go- spodarstvo za lastno potrebo in sočloveka. Zakaj človek končno ni živel za to, da dela, marveč je delal zato, da živi. Zadovoljitev človeških potrebščin v največji meri bi morala biti naloga posameznega gospodarstva, narodnega gospodarstva in končno svetovnega gospodarstva. Notranje kapitalistične tendence so pa pokvarile ta princip. Nastajajoče gospodarske motnje so postajale o-strejše. dokler je, pospešena po posledicah vojne, nastopila velika kriza, ki je spravila državne stvore vseh j zemljin v opasnost. Kapitalizem preživlja sedaj svojo največjo dobo krize, odkar obstoja. Ni se nam torej treba čuditi, če poizkuša sedaj politično premagati gospodarske težkoče. Fašistični sistem more uspevati le, ker je kapitalizem zabredel v strahovito gospodarsko krizo. Kakor je pri velikih svetovnogospo-darskih prevratih običaj: da se zalete daleč preko cilja, tako je tudi tukaj. Fašizem in avtoritivni princip sta postala modni frazi. Zdi se, da hoče vedno večji del sveta preiti v fašizem. Propada pa vrednost politične svobode, pada čut osebne časti, čut za pravico in svobodo osebnosti, izražanje svojega lastnega mnenja itd. Fašizem si osvaja nevtralno sfero, v kateri se je človek v minulih dobah lahko udejstvoval in mu je nudila najširše svoboščine. Posledice gospodarske krize, vse na-bogljenosti časa, vse težkoče, ki so izšle iz poloma kapitalističnega gospodarstva, vsi pojavi gnjilobe, ki trajno nastopajo po vojni, se zavedno predbacivajo demokraciji, socialnopolitičnim ustanovam, svobodni svetovni trgovini, strokovnim organizacijam in mednarodnim zvezam, znanstvu itd. Obupanim državljanom in delavcem se spretno vceplja misel, da ima zahvaliti svojo bedo sistemu preteklosti, češ, da je kriva vsemu takozvana liberalno-marksi-stična doba. Razočarljivo je,» kako malo poznajo narodi dejanske razmere, ko podlegajo taki propagandi fašistične agitacije v tolikih množicah. Fašizem se izraža v strahovitih grozotah. Njega metode gredo daleč preko mej, v katerih se že stoletja sem ni tako zatiravalo in tlačilo sočloveka. Fašizem lahko imenujemo sistem tiranov. Z neobzirno surovostjo poseza v nevtralno sfero kulturnega človeka ter ne podjarmlja le človeka, marveč uniči vse, kar se sme označevati kultura in svoboda. Totalna država fašizma ne dopušča prostora za kakršnokoli udejstvovanje. Osvaja si strokovne organizacije, odpravlja društveno, tiskovno in zborovalno svobodo, tisk postane prostitutka, ki tira vse življe- nje naroda v strugo avtoritativnega principa. Ustvari si nekako pretori-ansko gardo, ki je za vse pripravljena in kadarkoli diktatorjem na razpolago. Kar vidimo v Nemčiji, je mnogo hujše kakor v italijanskem fašizmu, višek je tiranstva in grovitosti. Značilno je, da tudi drugod poizkušajo to šolo ter se po vseh deželah gibljejo sile, ki žele uvesti enake razmere. Pomislimo, da se fašizem ne izraža kot reakcija, marveč, da ima povsem plebejske poteze. Oblači se v togo delavskega prijatelja ter privlači na tak način ogromne ljudske množice k sebi. Malomeščanske izpodkopane eksistence, nezaposlene intelektualce, nezaposlene delavce in nameščence, vsi tvorijo njegove pomožne čete. V ozadju stoje kapitalistične sile, ki skušajo pritegniti te sile v obrambo svojega obstanka in je mobilizirati. Ne varajmo se; to gibanje še vedno napreduje. S fašizmom so danes prepojene mnoge dežele. Demokracija in osebna svoboda sta mrtvi že po nekaterih deželah in če nas znaki ne varajo, grozi ta nevarnost tudi Avstriji. Zanimivo je, kako avtoritarno vladana dežela posnema drugo. Tirani so edini v sovraštvu do demokracije, do osebne svobode, do svobodnih strokovnih organizacij, do svobodnega izrazanja mnenja v besedi in pisavi itd. Avtoritarna država se smatra kot bog nove dobe. V tem pogledu fašizem gre dalje kakor je šla diktatura v času carizma v rimskem imperiju. Ne rečemo torej preveč, če trdimo, da se ustvarja z avtoritarnimi deželami svetovni sindikat tiranov. Proti tej notranji zvezi diktatorjev se more bojevati le delavsko svetovno gibanje. Danes vemo, da se velika števila prebivalstva ne zavedajo, kako ogromna kulturna dobra je rodila dem -.kracija. Naredi niso znali izrabiti svojo politično in gospodarsko svobodo, da bi razširili svoje življenjsko ude)? —'ovanje. Nezreli so bili, da bi se vladali sami in ker so bili nezreli, so objeli diktatorje, ki so jim obljubovali olajšanje gospodarske bede. S tem so izkopali grob svoji svobodi ter poslali sužnji mogočnega sistema, katerega brutalnost že spoznavajo, pa jo bodo še bolj spoznali. Proti svetonemu sindikatu tiranov je samo ena pot: združiti se morajo vsi svobodomiselni elementi sveta. Če ti elementi svoje naloge ne bi razumeli, bo vsa kutlura in vsa svoboda pokopana za desetletja. Jadro v tej borbi proti tiraniji pa more tvoriti le socialistično delavsko gibanje, ki ne sme opustiti nobene prilike, da prepreči tiranske instinkte kapitalističnega fašizma. Delavstvo naj nikdar ne pozabi, o čem se odloča v tej zgodovinski uri. Iz mednarodnega urada dela v Ženevi. Niti protestira me! Nemški fašizem1 je interniral, kakor smo že poročali, člana upravnega sveta mednarodnega urada dela, delavskega zastopnika posl. Leuschnerja, da se ni mogel udeležiti seje. V Ženevi je dne 24. t. m. po živahni debati upravni svet sprejel resolucijo, v kateri izjavlja: 1. Nobenega člana upravnega sveta mednarodnega urada dela se. ne sme kakorkoli ovirati v izvrševanju njegove funkcije. 2. Upravni svet sprejme zagotovilo državnega ministra dela na znanje, da zapor Leuschnerja ni v nobeni zvezi z njegovimi ženevskimi delovanjem. 3. Upravni svet preide na dnevni red, ker ni došlo nadaljnjih poročil o Leuschnerjevem slučaju. Prva točka je bila sprejeta soglasno, drugi dve le s 16 glasovi, ker so se delavski zastopniki vzdržali glasovanja. Za obe drugi točki so bili delodajalski in vladni zastopniki. Angleški delavski zastopnik Heyley je rekel, da je resolucija preveč vodena. S odru g JauchauK je izjavo državnega ministra dela odklonil. Dokazano je, da so Leuschnerja; fašisti zaprli, ker se je branil, da bi v Ženevi zastopal interese fašistične vlade. Berlinska vlada je pravice med- narodnega urada dela kršila, ker je nasilno zadržala Leuschnerja, da ni mogel svobodno izvrševati prevzetih dolžnosti. Če se nemška izjava vzame na znanje, se s tenu onemogoči vsakršno nadaljnje delo konference in upravni svet izgubi Vsakršno pravico do obstoja. Resolucija je vso javnost razočarala, zlasti, ker nemška vlarla že na prvi protest niti reagirala ni. O slučaju Leuschnerja se bo še razpravljalo, ker je škandal, da mednarodne ustanove tako slabo čuvajo svoje mandatarje. Mednarodni urad dela je protestiral pri nemški vladi proti aretaciji svojega člana, zastopnika nemških delavcev Leuschnerja, ki so ga nemške oblasti zaprle zato, ker v Žene- vi ni mogel zagovarjati politike nacionalnih socialistov napram nemškem delavstvu. Komisarijat za nemške begunce pri Društvu narodov. Pri Društvu narodov v Ženevi je bil ustanovljen nov odsek za zadeve beguncev iz Nemčije. Komisarjem tega odseka so imenovani bivši ameriški predsednik Hoover, filipinski guverner Roosevelt in bivši angleški zunanji minister Chamberlain. Izredni strankin zbor francoskih socialistov se bo vršil 4. in 5. novembra v Parizu. Sklicanje izrednega zbora smatra stranka potrebnim, da zavzame končnoveljavno stališče napram novonastalemu političnemu položaju v Franciji po padcu vlade Daladiera. Pri glasovanju, ki je povzročilo padec vlade, je od 120 socialističnih poslancev glasovalo 90 doslednih marksistov z Leonom Blumom na čelu proti finančni politiki vlade, ki je hotela šestmilijardni proračunski primanjkljaj izravnati z redukcijo plač javnim nameščencem in le 30 takozvanin neosocialistov z Renau-delom na čelu je glasovalo za zaupnico vladi. Izredni strankin zbor bo imel nalogo, da potegne odločno črto med oficielno socialistično stranko in temi desidenti. Meščansko časopisje se že veseli, češ, da je francoska socialistična stranka v razkolu, vendar je to veselje jalovo, ker razkola ni v stranki, temveč samo v parlamentarni frakciji, medtem ko široke mase strankinih volilcev neomajno stoje za oficielno politiko stranke in jo odobravajo, kar zgovorno pričajo številni strankini shodi, ki jih te dni prireja. Bolj simpatična in bolj možata je doslednost, kot pa gnilo kompromisarstvo. Karteli so potrebni? Združenje industrijcev v savski banovini je imelo dne 25. t. ml v Zagrebu konferenco. Predsednik Arko je ostro obsojal napade na kartele, ki so po njegoverm mnenju potrebne ustanove. (Kako potrebne so, dokazuje sladkorni kartel in bivši kartel izdelovalcev kvasu.) Isto stališče so zavzeli tudi drugi zastopniki industrije, le da so dostavljali pripombo, da morajo karteli delovati na znižanje cen. V svoji resoluciji so zahtevali zakon o kartelih. Karteli brez javne kontrole so stroji za odiranje konsumentov. V državi imamo celo vrsto kartelov, ki imajo deloma veliko carinsko zaščito, toda cene so ogromine kljub temu, da bi bile lahko trideset do petdeset odstotkov nižje. Zakon o kartelih je potreben. Ta zakon pa mora določati javno kontrolo; zakaj, sicer bodo karteli še dalje izkoriščali konsumiente. Kartelni zakon brez kontrole bi bil lle plašč za prikrivanje izkoriščanja. Švedski fašisti se tudi gibljejo. Te dni so imeli kongres v Gothenburgu in so sklenili, da napravijo pohod v Stockholm. Tu nam prihaja v spomin bajka o lisici in kislem grozdju. Blagoslov nemškega fašizma. W nemških taboriščih se nahaja po vesteh iz Nemčije nad 170.000 oseb. Kaj pomeni za družbo toliko najodličnejših političnih in kulturnih delavcev v ječah, si lahko mislimo. Da, blagoslov za narod?! I . Tone Maček: 17 StuZai Jčum&ecpec. Svak gori!, svak doli, vsi imamo enake želodce in vsak kopico otrok v bajti.« Tretji je poročal, da so z izkopom dosegli že pred leti izpraznjeno jamo, kjer se je najbrž zasip vnel, kajti Vročina je strašna in na »ortu« leži dim tako, da komaj vidiš roko pred seboj. Nasledniki naj pazijo, da se stari, tleči zasip nenadoma nanje ue vsuje. Zjutraj pa naj javijo inženirju, da bo dal napraviti vodne cevi za morebitno gašenje. četrti je zopet tožil, da njihov odkop vedno bolj zamaka voda. Naj pazijo, da nepripravljeni ne prederejo vodne žile, ki je gotovo kje v bližini. Tako so se predajala poročila od zmene na zmeno. o vsem, kar bi se zdelo postranskemu človeku brez pomena, tukaj je pa vsaka najmanjša sprememba igrala važno vlogo, ker so bila od nje odvisna življenja mnogih, ali na vsaj njih socijal-na dobrobit. Neveščemu bi se zdelo nevažno, če je med celimi gozdom podpornikov eden malo nalomljen veščak pa, ki bi si ga dobro ogledal, bi takoj videl, da nad temi stebrom strop nevarno visi, da bo držal še komaj dve ali tri ure. če se podpornik takoj ne izmenja. Če bi se pustil v ne-mar, bi se utrgal ves strop in bi zasul rov, rudarji pa bi se znašli kakor miši v pasti in preden bi se tovarišem posrečilo, da jih osvobode, bi se nemara že vsi zadušili, če jih ne bi že prej zmečkalo. Večina se je zavedala vsehi podobnih možnosti in je bila oprezna. Bili so pa med njimi tudi lah-komiiselniki, ki so se pred vsenu gnali za zaslužkom. Če je bil odkop ugoden, premog mehak, so ga grabili skupaj do onemoglosti in nasipali v enem šihtu po dvajset do trideset vozičkov in so zaslužili do osemi, deVet, tudi deset kron in se pri tem niso dosti brigali na osebno varnost, boječ se, da ne bi zgubilli pri tem preveč časa, sedaj ko je položaj tako ugoden. Pazniki so jih morali marsikdaj s hudim prisiliti, da so si zavarovali strop nad glavo. Navadno to ni trajalo dolgo; kmalu so jih premestili na slabejšo številko, kjer so komaj služili za vsakdanji koruzni močnik. F-dinole posebna kasta protežirariceV, ki se je radi svojih rodbinskih ali drugačnih zvez solnčila v milbsti gospodov, je stalno lahko grabila premog takorekoč z golimi rokami. Ostale tovarišije jih radi tega kajpada niso nič kaj prijazno gledale in morali so imarsikako pikro molče vtakniti v žep. Tu in tam so se pa nahajali tudi posamezni samogoltniki, ki so povsod, kamorkoli so jih porinili, hoteli izvleči maksimum dobička, dasiravno so se gnali pri delu za žive in mrtve. To so bili navadno bajtarji ki so si kupili kje kak kos brda in si postavili nanj kočo, največkrat polovico na dolg. Sedaj so se gnali z delom do onemoglosti-, pol dne v jami, ostalo pa še doma. kjer so si pri- voščili komaj par ur počitka. Privoščili si miso ni-kakega razvedrila, nikakega priboljška. Dati šest krajcarjev za četrt vina bi se jimi zdela neodpust-na potrata. Bila jih je navadno sama kost in koža, ki pa je vsebovala močno, nezlomljivo voljo. To so bili največji egoisti med vso knapovščino, ki niso imeli najmanjšega smisla za solidarnost in bi za par desetic izdali svojega brata. Bile so to izredno močne individualnosti, ki bi v drugih okoliščinah mogoče ustvarjale čudeže. Tudi ti niso bili med svojimi tovariši priljubljeni; radi njihove uspešne produkcije, so jih imenovali »rajserje«, kar se je smatralo za priznanje sposobnosti pri delu in je marsikateremu laskalo, a t benem so jih radii njihove lakomnosti in sted-Ijjvosti psovali z »lačenpergarji«, kar r»a ie bila huda žaljivka. Pri skupnih akcijah rudarjev so se ti »rajserji« in »lačenpergarji« vedno oddvojili m ob stavkah so bili prvi stavkokazi. Pri rudniški upravi so pa bili seve radi teh svojih lastnosti zelo priljubljeni. V nasprotju s termi so bili pa dobričine, veseljaki, ki so znali zbijati šale, ki se V gostilni niso branili, če so j im ponujali kozarce in so tudi samii plačali kak liter v družbi, ki se pri delu niso pretegnili, z izgovorom, »saj je jutri še en dan« in »gospodu sem že zaslužil za pečenko, sebi pa za koruzne žgance, več pa ne potrebujem«, splošno priljubljeni in povsod poleg, kjer je bilo kaj »los«. , ...» (Dalje prihodnjič.) Vsaj enega novega naročnika bom vridobil vsak teden za ,||laujKo||pKo‘‘ To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega vroletarca. Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali ?» Narodni" delavci in fašizem« Fašizem je nevaren malim državam. Doma in po svatu. Kako ogoljufajo državo. Beograjska tovarna špirita je bila obsojena na kazen 6,500.000 Din, ker je vtihotapila štiri vagone špirita, ne da bi plačala državno trošarino. Odkrita je bila s tem velika prevara. Vsekakor bi pa bil imel tovarnar ogromen dobiček tudi, če bi bil v redu plačal trošarino. Zdravniške zbornice Jugoslavije so pričele borbo proti socialnemu zavarovanju. Zahtevajo, da se sklene za zdravnike okrožnih uradov kolektivna pogodba z zvezo zdravniških zbornic. Proces proti morilcema Amalije Malijeve v Novem mestu se je pričel v torek. Brata Mali Andrej in Anton sta zavratno umorila Andrejevo ženo Amalijo pri Sv. Roku pri Št. Vidu na Dolenjskem. Umor se je izvršil iz dobičkarstva in zavratno. Obtožnica zahteva smrtno kazen. Obdolženci skušajo ublažiti svoj zločin z raznimi opravičbami. S pravo naslado kolportira naše meščansko časopisje proces proti u-bijalcem, bratom Malijem. »Jutru« m »Slovenec« sta posvetila kar vsak po štiri svoje obsežne strani v eni sami številki temu procesu. Potem pa se zgražajo nad propadanjem morale. • Selma Lagerlof za nemške begunce. Slavna švedska pisateljica Selma Lagerlof je spisala neko novo knjigo, katere ves čisti dobiček je posvetila podpori nemških beguncev in preganjanih kulturnih delavcev. Knjiga bo prevedena na vse kulturne jezike in tudi izkupiček iz teh prevo ov je posvečen istemu namenu. Iz procesa o požaru nemškega parlamenta. V procesu Q žam v nemškem parlamentu je izjavil izvedenec, da m verjetno, da bi bil mogel Van der Lubbe vse sam pripraviti za požig, marveč je moralo biti netivo že pripravljeno, ki so ga o-skrbeli drugi. »Gliha vkup štriha,« Nemški zunanji minister von Neurath je izjavil japonskemu poslaniku v Berlinu, da nemška vlada ne prišteva Japoncev h drugačepoltnim rasam, proti katerim je naperjena nova nemška zakonodaja. Potemtakem se bodo Nemke smele tudi z Japonci poročiti in bo germanska rasa pri tem vseeno o-stala čista. Proti pruskemu ministru Goringu, ki se nahaja te dni v Stockholmu, kjer je obiskal neko gledališče, je priredila švedska množica burne demonstracije in so ga hotele osebno napasti, tako da ga je policija morala vzeti v zaščito. Hitler se uči plesati. Nemški kancler Hitler je slab plesalec. Zato uči šele sedaj izvrševati to kanclersko dolžnost. Neprijetno bi “u namreč bilo, če bi jo pri kaki reprezentančni prireditvi polomil s svedranjem namesto z lepim plesom. Železniška katastrofa v Franciji. °rzovlak proge Pariz—Cherbourg je v bližini Bounevilla iztiril in se s šestimi vagoni zvrnil v jarek, kjer se je fazbil. Pri tem je bilo 30 oseb ubitih lrj grozno razmesarjenih, večje šte-Vl'o pa težko ranjenih. Naši »narodni« delavci so silno navdušeni za fašizem. Vedno ga poveličujejo in zdi se jim, da je edino fašizem sposoben, da ubije nevarnega zmaja »marksizem«. Iz razvoja fašizma pa vemo, da je fašizem povsod najprej o-ropal delavce in nameščence za vse pravice in celo za skupno imovino organizacij. Fašizem je prepovedal delovnemu narodu politične in socialne pravice v interesu podjetnikov in kapitala. Če »narodni« podpirajo to politiko, potem lažejo, da se bore za pravice delavcev in nameščencev. Tudi pri volitvah v Delavsko zbornico so v neštetih primerih sodelovali s podjetniki in nedelavskim gibanjem. Fašistično gibanje pa ni le lokalnega ali deželnega pomena. Politika fašizma je mednarodna, ker jo podpira mednarodni kapitalizem. In kakor diktira kapitalistični fašizem v posameznih deželah absolutno proti delavskim interesom, tako bo diktiral tudi spričo svoje diktatorske nravi in imperialističnega duha tudi v mednarodni politiki, če bodo pripustili narodi, da bo tam odločeval. Logično temu je fašizem v majhnih državah in med narodi, ki tudi kot kapitalistične nimajo dovolj obrambne sile, nevarna igra. Čim pride fašizem v mednarodni politiki do moči, bo neusmiljeno diktiral prav tako narodom kakor diktira sedaj svojemu lastnemu narodu v državi. Politika fašizma je torej neglede krivice v posameznih državah na nad svojimi državljani tudi v mednarodni politiki nevarna. Podpiranje te politike ni le zločin proti delavstvu, narodom, marveč je mednarodno izdajstvo, če presojamo stvar tako. Takšne internacionale pa so dovoljene... Nemški velekapital Celje-Jesenice, 27. oktobra. Zadnjič smo poročali, kako so slovenski nacijonalisti na Jesenicah potom nemških okrožnic vabili nemške nacijonalce, da volijo plavo kandidatno listo. Strahovita je gonja plavili po nekaterih krajih proti marksistom, češ da so i n -ternacijonalni. Toda istočasno so reprezentanti teh pla-vih po celi vrsti pod;etij v najlepši harmoniji skupaj pri mizi z nemškimi nacijonalci, kapitalisti. Kljub temu so tudi ustanovili v Ljubljani velepodjetje, delniško družbo, »Železni ma:idan in topilnica Topusko d. d.«, ki ima tudi srbohrvatski naziv »Željezni maj-dan i talionica« z delniškim: kapitalom 2 milijonov 500.000 Din. in slovenski rodoljubi. ] In kdo so člani upravnega sveta te milijonske družbe? Glasom vpisa v trgovski register sodišča v Ljubljani in Službenega lista z dne 25. okt. 1933: 1. Westen Avgust, veleindustrijec v Celju (Nemec). 2. Praprotnik Avgust, predsednik Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani (Slovenec). 3. Pfeiffer Josip, direktor Westenovih tovarn v Celju (Nemec). 4. Noot Karel, generalni direktor KID na Jesenicah (Nemec). 5. Dr. Obersnel Maks, tajnik KID na Jesenicah (Slovenec). Takšne družbe seve niso internacij onal-ne v očeh naših nacijonalistov, kajti pri sejah tega upravnega sveta g. dr. Obersnel in Praprotnik nedvomno z g. Westenom, ki ne zna slovenski, občujeta jugoslovansko. Maribor. Rdeče zastave plapolajo! Tako je pisal v sredo »Večernik«, ki je videl več metrov dolge zastave vihrati s tovarne Doctor & drug in Ivana Hutterja, Vsak otrok, ki pozna razmere, si je lahko mislil, da je to »Ve-černikovo« strašilo gladko izmišljen bav-bav, ki naj nahujska oblasti proti marksistom, ker so menda te dni še premalo doživeli od viteških nacijonalistov. Vseeno smo poizvedovali, kako je s temi zastavami. In res je visela pri tovarni Doctor in drug rdeča bandera z napisom »pozor«, ker so tam popravljali električno napeljavo in nek tovarniški objekt. In tudi pri Hutterju j.e bilo rdeče — na zidu, lepaki od volitev za rdečo listo. Pa jih je šel nekdo trgat, a za njegovim hrbtom so jih nalepili takoj 10 novih, tako da bi se tistemu razburjencu skora: razlil žolč. In še hujši je položaj: tudi po deželi vihrajo rdeče zastave. Pomislite: na postajah mestnega avtobusnega podjetja. Pa to še ni vse: tudi na železnici še kljub plavi zmagi mahajo železničarji z rdečimi banderami. Zahtevamo povsod plavo, tudi v železniški promet, — seve, če je kat kredita za plavo platno. Drugače je nevarno, nevarno, saj se še purmani naježijo, če jim pomoliš rdeči robec. Plašč, ki ga je nekdo s silo iztrgal s. Eržena in potem odnesel, se je našel v Narodnem domu, odkoder je prišel na orožniško postajo v Studencih, ki ga je izročila lastniku. Godbeniki naj se tiho razidejo . .. Za nedeljo večer so nacionalni »delavci« pripravljali veliko manifestacijo z obhodom po mestu; v sprevo-jm k*. morale igrati kar tri godbe, ^amfestanti so bili zbrani in tudi vsi godbeniki so bili že na mestu, vse pa je čakalo na dano znamenje . . . Namesto mogočne komande pa se je začul pritajen glas: »Godbeniki naj se tiho razidejo!« — Ta dogodek močno ^ spominja na neko podobno predvojno storijo v našem mestu, ki je našim starim sodrugom ostala posebno dobro v spominu. V Mariboru so se vršile volitve v štajerski deželni zbor. Mesto je tedaj volilo lastnega poslanca. Nemški nacionalci so postavili za kandidata proslulega Wastiana, socialni demokrati pa pok. Resela. Volilni boj je bil nadvse ljut, vendar pa so nemški nacionalci bili trdno prepričani, da bodo porazili »brezdomovinske in protinarodne« rdečkarje. Te svoje zmage so si bili tako zelo svesti, da so pripravili v ka- ljo deci takoj .prikupila ter je bilo smeha in odobravanja brez konca in kraja. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. stee, kat ca&ite