Leto XIX.
Številka
Naročnina za Jugosla- o: celoletno 180 Din, za '/«leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
v	m m	m m	m	m	m	mm	poSt'	hranilnici	v	Ljubljani
Časopis za trgovino, mdustriio, obrt m denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri
Izhajavsak torek’ *e'
trtck in soboto
Ljubljana. torek 28. januarja 1936
CnnSZ Posamezni 4>CA
VCf la številki Din ■
Po
Hub9jan$kem zborovanju
600.000 prebivalcev, to je več ko polovica Slovenije, živi od lesa in gozda, skoraj polovica površine Slovenije je gozdnata, v teh številkah je tudi obsežen ves ogromni pomen, ki ga ima gozd in lesno gospodarstvo za Slovenijo. Že od 1. 1931. hira to gospodarstvo in jo zašlo zlasti sedaj, po izvajanju sankcij in italijanskih protisankcij v katastrofo, da se je zamajalo vse gospodarstvo Slovenije.
V tem je tudi razlog, da je bilo za nedeljsko zborovanje našega lesnega gospodarstva po vsej Sloveniji ogromno zanimanje, da je bilo zborovanje samo dogodek, ki je potisnil daleč v ozadje vsa druga vprašanja. V tem pa je tudi razlog, da so ljudje naravnost z nestrpnostjo pričakovali pozitivnih napovedi, kaj se bo vse storilo, da se pomaga lesnemu gospodarstvu na noge. široka slovenska javnost baš zaradi svoje stiske ni pričakovala od nedeljskega zborovanja, da ji bo to povedalo, kako trpi, ker to ve že sama le v preveliki meri, niti kaj naj se stori, ker je to bilo že dostikrat povedano, temveč kaj je že pripravljeno, da sc takoj stori v pomoč lesnemu gospodarstvu. Konkretnih ukrepov, to je bilo tisto, kar je pričakovala slovenska gospodarska javnost.
Ni mogoče prikrivati, da je v tem pogledu doživela nekoliko razočaranja. Ena glavnih zahtev vseli izvoznikov v vsej državi — in ne le slovenskih — je bila, da izplačuje Narodna banka izvoznikom njih terjatve po tečaju 3-55 dinarje za liro. To zahtevo je zastopnik Narodne banke odklonil in ni mogoče reči, da bi njegovi razlogi zborovalce prepričali. Tudi odprava eksportnega davka, s čimer naj bi se vsaj deloma nadomestilo izvoznikom pomanjkanje vsake premije, tudi ta zahteva ni naletela na tako pozitiven odmev, da bi smeli že računati z njeno izvedbo.
Od zastopnika Narodne banke napovedani ukrepi so sicer razveseljivi, vprašanje pa je, če bodo niogli ti ukrepi v vidnejši meri Pomagati izvoznikom. Povišanje lombarda je sicer pridobitev, toda pomisliti je, da je ta drag in za mnogega predrag. Zopetna likvidnost našega trga, ki bi edino mogla res pomagati izvoznikom, da bi imeli potrebni obratni kapital, je bila sicer obljubljena, ni pa bilo konkretno povedano, kako se bo to zgodilo. Ali baš v tem pogledu je pomagano le s konkretnimi dejstvi.
Glavna in dominantna zahteva naših izvoznikov je seveda bila, da se pomagajo najti našemu lesu nadomestni trgi za izgubljeni italijanski trg. V tem oziru se je tudi marsikaj obljubilo, toda predvsem bi morati slišati, da se bo organiziral naš čezmorski promet in da dobimo redne pomorske zveze z vsemi glavnimi čezmorskimi državami, ki uvažajo les. Žal pa smo konkretnih izjav v tem pogledu Pogrešali.
. 1 usPešnega lesnega izvoza ]e znižanje pristaniških pristojbin in železniških tarif. Čeprav moramo priznati, da so zastopniki vlade že s samim sklicanjem zborovanja pokazali mnogo dobre volje, kakor je preje nismo doživljali, so
vendarle zborovalci tudi o tej zahtevi pričakovali konkretne izjave.
Reklo se bo morda, da zahtevamo preveč, ker namen zborovanja je bil le ta, da lesni interesenti povedo in razlože svoje želje, ki jih bo potem vlada proučila in z najboljšo voljo tudi po možnosti ugodno rešila. V normalnih razmerah bi bil v resnici namen zborovanja samo ta, toda danes ne živimo v normalnih, temveč v izredno težkih časih, ko po vrsti umirajo podjetja naše najvažnejše gospodarske panoge. V takšnih časih mora veliko manifestacijsko zborovanje prinesti tudi že takojšne pozitivne sadove, ker je trpljenje ljudi tako veliko, da ne morejo več čakati. Kadar hiša gori, je za debate prepozno, takrat je tre-
ba zagrabiti za sesalke in pomagali s takojšnim reševanjem. Takšen je položaj danes za lesno gospodarstvo in to so govorniki na nedeljskem zborovanju dokazali s prepričujočo silo.
Treba tudi upoštevati to, da so postali ljudje zaradi mnogih razočaranj silno skeptični in da so optimisti vedno bolj redki. Treba bo ogromnih naporov, da se zopet vzbudi med ljudstvom zaupanje. Nedeljsko zoborovanje je dalo ugodno podlago, da se to zaupanje zopet vzbudi, toda vse je odvisno sedaj od odmeva, ki ga bo našlo nedeljsko zborovanje v Beogradu. Šele v Beogradu se bo prav odločilo, če je bilo nedeljsko zborovanje preokret na boljše in če je imelo uspeh. Moremo reči, da se-
stoji nedeljsko ljubljansko zborovanje iz dveh delov. Prvi del so izpolnili zastopniki lesnega gospodarstva s svojimi govori in zahtevami na ljubljanskem zborovanju, drugi del zborovanja pa mora izpolniti vlada v Beogradu s svojimi ukrepi v prid lesnega gospodarstva.
Na ta drugi del čaka sedaj Slovenija in sedaj je od Beograda odvisno, če se zopet vzbudi ljudsko zaupanje.
V interesu vse države in vse Jugoslavije je, da se to doseže in zato upamo, da se tudi vlada tega zaveda in da bo obvarovala Jugoslavijo pred novim razočaranjem. Moglo bi to pomeniti katastrofo, enako težko, kakor so bile sankcije.
smatra za stvar svoje časti. In
prepričali smo se, da smo vedno prav postopali, kadar smo tako postopali ker zato uživa tudi naša država ugled v mednarodnem svetu.
Z Italijo je imela naša država zelo živahne gospodarske stike. Skoraj ena četrtina vsega našega izvoza je šla v Italijo, zlasti pa smo izvažali v Italijo les. Zato se tudi posledice sankcij čutijo najbolj pri lesu, vsaj je Italija naš najboljši kupec lesa. V zadnjih desetih letih smo izvozili v Italijo lesa
ali % vsega za milj. našega les-leta	Din nega izvoza
1926	761-6	69
1927	764-3	60
1928	90-5-1	54
1929	980-4	52
Na pom lesnemu gospodarstvu
Mogočen vtis ljubljanskega nedeljskega
zborovanja
Zgodovinski pomen nedeljskega ljubljanskega zborovanja, kakor so naglasili nekateri govorniki, je v tem, dia so se prvič, odkar obstoji Jugoslavija, zbrali na skupnem zborovanju zastopniki vsega lesnega gospodarstva Jugoslavije. A zbrali so se, ker jih je skrajna sila, v kateri je vse naše lesno gospodarstvo, naravnost prisilila k skupnemu nastopu. V tem diktatu je drugi, veliki a neveseli pomen nedeljskega zborovanja, ki je živo opozorilo, da so cele pokrajine Jugoslavije v skrajni bedi in da je pomoč, resnična in izdatna pomoč kategorična.
Tretji veliki pomen nedeljskega zborovanja pa je tudi v njegovem mogočnem zunanjem poteku in v njegovi bogati notranji vsebini. Na iniciativo ministra za gozdove in rudnike dr. Jankoviča, je bilo sklicano zborovanje, poleg njega sta se udeležila zborovanja še dva aktivna ministra, dr. Kožulj in dr. Krek. udeležili so se ga dalje ban dr. Natlačen in podban <lr. Majcen, podguverner Narodne banke dr. Lovčcvič, predsednik Centralnega odbora in minister n- r. dr. Ulmansky, zastopnik trgovinskega ministra inž. Dubravčič ter cola vrsta naših najodličnejših gospodarskih zastopnikov. Zbornica za TOI, Zveza industrijcev, Zveza trg. združenj, vse glavne gozdne organizacije, vse organizacije lesnih trgovcev in industrijcev iz vse Jugoslavije so poslale na ljubljansko zborovanje svoje zastopnike, da res ni bilo pretirano, če se je reklo, da je bil zbran v nedeljo v Ljubljani gospodarski parlament Jugoslavije.
Pomembnost ljubljanskega zborovanja so tudi podčrtali vsi glav-m jugoslovanski listi, saj so skoraj vsi poslali na zborovanje svoje posebne poročevalce.
A ne samo zastopniki gospodarstva. tudi narod sam je prišel na zborovanje in zahteval svojo pravico do zaslužka.
Kakor je bila odlična zunanja slika zborovanja, tako je bilo zborovanje tudi na višku po svoji notranji vsebini. Slika našega lesnega gospodarstva je bila podana celotno, močno in prepričujoče,da ni mogoče tej sliki ugovarjati niti v celot; niti v podrobnostih.
In da podamo to sliko čim najbolj verno, je tudi namen našega poročila. Zato smo se v svojem poročilu omejili le na to, kar se tiče našega lesnega gospodarstva, vse govore in medklice, ki so bili porojeni iz drugih ozirov pa smo v svojem poročilu prezrli. Za sjvar samo itak niso važni.
Pred množico par sto ljudi se govori seveda drugače, kakor na konferenci ozkega kroga strokovnjakov. Tudi govorniki na nedeljskem zborovanju so morali to upoštevati, ker nedeljsko zborovanje ni bilo le konferenca in posvetovanje, temveč tudi manifestacija naroda, da je dejanska pomoč lesnemu gospodarstvu nujna.
Zborovanje jo trajalo skoraj polnih pet ur. Kljub temu je bila pozornost poslušalcev do konca zborovanja živa. Tudi v tem se vidi krepka volja naroda, da se mora najti rešitev za naše lesno gospodarstvo.
Zasluga, da je bilo mogoče to veliko in lepo zborovanje gre vladi in zlasti ministru dr. Jankoviču, kar so govorniki tudi hvaležno konstatirali. Želeli bi samo, da bi mogli s hvaležnostjo konstatirati tudi to, da je zborovanje obrodilo one uspehe, ki so jih pričakovali. V tem bi bil tudi največji pomen nedeljskega zborovanja.
Začetek shoda
Nabito polna je bila velika dvorana Trgovskega doma, ko je otvo-ril nekaj po deseti uri veliko zborovanje jugoslovanskih lesnih in-
teresentov predsednik lesne sekcije pri Zvezi trgovskih združenj Franjo Škrbec. Kot domačin otvar-ja to prvo skupno prireditev jugoslovanskega gozdnega gospodarstva ter pozdravlja vse udeležence zlasti pa: sklicatelja današnjega zborovanja ministra za gozdove in rudnike dr. Jankoviča, gradbenega ministra dr. Kožulja, ministra dr. Kreka, bana dr. Na tlačena, podguvernerja Narodno banke Lovčeviča, zastopnika trgovinskega ministra inž. Dubrav-čiča, ministra n. r. in predsednika Centralnega odbora tflmah-skega, župana dr. Adlešiča ter vse številno došle narodne poslance.
j Nato je med drugim dejal. Današnji dan je dan resnosti in ni 'dan demonstracij. Vsa država gle-'da danes na nas, kakšne sklepe bomo sprejeli za rešitev našega lesnega gospodarstva. Dosti se je | že govorilo o krizi, sedaj je prišel čas, ko morajo govoriti dejanja. (Odobravanje.) Toda vsi moramo storiti svojo dolžnost in ne zahtevati samo od višjih, da store oni svojo. Zavedamo se, da smo sestavni del naše države in da imamo zato tudi pravico zahtevati to, kar potrebujemo za življenje. Pokažite, da je današnji dan dan resnega razmotrivanja in da se je tu zbral gospodarski parlament države. Ponovno se zahvaljuje ministru dr. Jankoviču, ki je dal iniciativo za to zborovanje in ga prosi, da otvori današnje zborovanje.
1930
1931
1932
1933
1934
1935
787-3
443-2
324-6
417-6
498-6
389-7
51
50
67
68 66 59
Govor ministra dr. Jankoviča
Glasno pozdravljen je minister dr. Jankovič izvajal;
Na željo unini-strskega predsednika dr. Stojadinoviča in notranjega ministra dr. Korošca sem sklical današnje zborovanje. Kako velik pomen pripisuje vlada današnjemu zborovanju, se vidi iz tega, dia prisostvujeta našemu zborovanju še dva ministra, namreč gradbeni minister dr. Kožulj m minister brez listnice dr. Krek, ki ju oba pozdravljam. Ko je pozdravil še nekatere druge zastopnike, je nadaljeval:
To konferenco sem sklical na
obupne klice naše lesne industrije, ki je bila posebno težko zadela zaradi izvajanj sankcij, da
slišim Vaše stališče in da skupno najdemo zdravilo za ozdravitev sedanjega težkega položaja.
Dolžnost izvajanja sankcij je prevzela naša država kol zvesta članica Zveze narodov, kar pa je povzročilo začasno izgubo italijanskega trga. Gospodarske sankcije smo prevzeli ne po lastni želji, temveč iz naše stare zvestob - do vseh mednarodnih obveznosti. Tudi sedaj je naš narod to svojo dolžnost vestno izpolnil, ker jo
Vedno več ko polovica vsega našega lesnega izvoza je šla v Italijo, zlasti pa je navezana na izvoz v Italijo Dravska banovina, ker je šlo tudi 89% vsega njenega lesa v Italijo. Ker tega izvoza ni več, je nastala silna težava tako za trgovino, ko tudi za industrijo in lesno proizvodnjo, ker so vse te tri panoge tesno med seboj povezane. Zato pa je tudi potrebno sodelovanje vseh treh panog lesnega gospodarstva, da se najde izhod iz krize.
Težjkoče, ki jih moramo premagati so velike, vendar pa ne nepremagljive, Ne sme pa »e pretiravati in zavedati se moramo, da je naš narod premagal tudi že težje težkoče. Tudi sedaj jih bomo premagali, treba je imeti samo dovolj dobre volje.
Naloga današnje konference je, da objektivno prouči vzroke sedanjega zastoja in da izloči iz debate vse momente, ki ne spadajo v clkvdr gospodarske debate. Hvaležen bom zato referentom, če bodo njih izvajanja čim bolj stvarna in njih predlogi za rešitev čim bolj konkretni. Kraljevska vlada pa je pripravljena sprejeti vsak koristen predlog in ga po možnosti tudi izvesti, ker se zaveda, da s tem ne rešuje samo svojo gospodarsko, temveč tudi va/aio socialno nalogo.
Zavedamo ©e, da živi velik del prebivalstva v Dravski, Savski, Vrbaski in Drinski banovini skoraj izključno od lesa in gozda. Ne moremo ostati ravnodušni, če je na tisoče rodbin brez zaslužka.
Obljuba javnih del
Kralj, vlada bo zato tudi izr vedla v Dravski banovini, da da ljudem zaslužka, naslednja javna dela.
Začela se je graditi železnica Št. Janž—Sevnica, ki bo veljala 15 milijonov Din.
V načrtu je tudi gradnja železnice Kočevje—Vrbovško, ki bo veljala okoli 70 milijonov Din. Pomen te železnice je zelo velik, ker bo pritegnila mednarodni transport na morje.
Nadalje se bo začela v kratkem graditi cesta Ljubljana—Kranj, ki bo veljala 20 milijonov Din.
Graditi se prične letos tudi cesta št. Ilj—Maribor, ki bo veljala 5 milijonov Din in graditi se prične tudi cesta Ljubljana—Delnice, za kar je namenjenih 10 milijonov Din.
Poleg tega pa se začno letos izvajati tudi obsežna banovinska javna dela. V načrtu pa je nadalje tudi, da se zaradi velika mednarodna avtomobilska cesta, ki bi vodila iz Avstrije ali skozi Maribor in Ljubljano na Sušak ali pa čez Podkorensko sedlo skozi Kranj in Ljubljano na Sušak.
Kralj, vlada pa se bo tudi . > trudila, da postanejo denarni zavedi zopet likvidni in da pridejo
vlagatelji zopet do svojega denarja.
Vse svoje sile bomo zastavili v to, da se urede naša osnovna gospod- rska in socialna vprašanja, zlasti pa se bomo trudili, da pomagam.) našemu lesnemu gospodarstvu.
Z apelom, da naj bodo vsi govori čim bolj stvarni in predlogi konkretni je zaključil minister dr. Jankovič svoj govor.
Minister	dr.Ulmanskv
Naša naloga je v prvi vrsti, da 6i napravimo živo sliko o današnjem stanju na lesnem trgu, da ugotovimo vse, kar smo storili, da sami obvladamo težkoče in da ugotovimo, kje potrebujemo pomoči vlade.
Konkretno pa je naša glavna naloga, da se uredi kliring, da se
že enkrat ugotovi pravo stanje kli-ringa, kaj je v kliringu in kaj izven njega in da se potem terjatve izvoznikov likvidirajo. Iz privatne iniciative so bila v ta namen že pogajanja z Italijo, a so ostala brez uspeha.
Zato je naša prva zahteva, da se vlada in Narodna banka potrudite, da se naš klirinški saldo z Italijo likvidira. Ne moremo vendar delati, če nimamo denarja, če vleži naš denar v fakturah. Te terjatve morajo biti likvidirane, in sicer po tečaju 3'55 Din za liro. Glavno pa je, da se denar dobi.
Zaradi posledic sankcij se govori, da se mora naša lesna industrija preorientirati. Toda ta pre-orientacija ni tako lahka stvar. Mogla pa bi se v kratkem času • preorientirati samo velika industrija, ne pa tudi manjša podjetja.
Kot ravnatelj »Šipada« sem obiskal Anglijo, Egipt in druge trge, da proučim možnosti za izvoz našega lesa. Ugotoviti sem moral, da so cene za naš les obupno nizke. Če bi se tečaj funta vsaj nekoliko dvignil, da bi mogel računati naš izvoznik s ceno 30 do 40 Din za kubični meter, potem bi bil izvoz še mogoč. Male tvrdke pa bi mogle nastopiti na teh tržiščih le, če bi še združile in če bi nastopale kolektivno. Kdor izvozi le 2 do 3 vagone, ne more sam čez morje in izvažati v Buenos Aires in druge kraje. Tu treba pokazati na hvalevreden primer g. Vilherja iz Sušaka, ki je zbral v Gorskem Kotaru med manjšimi podjetji les in šel z njim na londonski trg. S silnimi težavami, ko se je moral boriti tudi z domačo konkurenco, se mu je vendar posrečilo, da je spravil les v denar. Zato je nujno potrebno, da se naši producenti in izvozniki sporazumejo in dogovore, da si na tujih trgili ne bodo delali konkurence.
Če so nam posreči, da izvedemo organizacijo manjših tvrdk, da nam bo plačevala Narodna banka devize po višjem tečaju in če bomo složni, da bomo s svojim blagom nastopali skupno vsaj za časa sankcij, potem bi se nam mogla preorientacija našega izvoza posrečiti.
Tudi kritika mora biti dovoljena. Vemo, da stoje nekateri ob strani in da nekaterim velikim tvrdkam sedanje stanje celo kon-venira, ker upajo, da bodo mogli vse svoje manjše konkurente uničiti. Tu je intervencija vlade nujno potrebna, ker interes celote je nad vsakim posameznim interesom.
Vprašanje našega lesnega gospodarstva ni vprašanje zase, temveč je del našega celotnega gospodarskega vprašanja in je vsaj tako važno ko vprašanje kmečke zadolžitve. Pri kmečki zaščiti smo videli, kako so vsa gospodarska vprašanja povezana med seboj in kako se je iz kmečke zaščite rodilo vprašanje naših trgovcev in obrtnikov ter naših denarnih zavodov.
Zato pa je potreben organ, ki bo razpravljal o vseh teh gospo-
darskih vprašanjih, zato potrebujemo
gospodarski svet.
Apeliramo na vlado, da posveti temu vprašanju svojo pažnjo. Go-spodarska vprašanja je treba regulirati. Nekateri pa se boje, da bi moglo to privesti do etatizira-nja in da bi trpela svoboda gospodarstva. Ta strah ni utemeljen. Ni več danes čas, da bi vsak na svojo roko manevriral. Reguliranje in kontroliranje gospodarstva še ni etatizacija. Če je država uvedla kliringe, če nimamo možnosti svobodnega izvoza, če so vse druge omejitve, potem je regulacija gospodarstva neizogibna, zlasti še, če to izvajajo vse države, ki z nami meje. Tudi naše gospodarstvo se mora prilagoditi splošnim razmeram na svetu in zato je naša zahteva, da se izvede regula-
cija gospodarstva, toda brez ctati-zacije. V tem okviru se mora tudi gibati naše delo za izhod iz stiske.
Predsednik organizacije malih žag na Sušaku inž. Jerbič je zlasti poudarjal, da so pri nas vedno politična vprašanja primarna, mesto da bi se priznal primat gospodarskim vprašanjem. Tudi abstinenca je napačna, kadar gre za gospodarska vprašanja. Velika ovira gospodarskemu napredku je nadalje birokracija, ki se je postavila celo za sodnika nad narodom ter si dovolila tudi to, da je odpravila arbitražo, kakor da narod ne bi bil sposoben, da bi pošteno razsojal. Birokracija je ustvarila razmere, ki opravičujejo znano bajko o zajcu, ki je bežal iz Jugoslavije. Kapital, ki bi moral v tej stiski podpirati manjša podjetja, jim odvzema eksistenco. Posledica tega je, da premoženje srednjega stanu izgineva in vendar je srednji stan glavna opora države. Pavperizacija vasi napreduje stalno. 50% ljudi nima dovolj za gol obstoj. Ali se je čuditi, če je vedno manj ljudi, ki so pripravljeni boriti se za osebno lastnino? Danes je položaj tak, da ne more prodati svojega lesa niti Lika, ki je tik ob morju in kljub svoji nad vse nizki delovni sili.
Zahteva zato znižanje železni-škili tarif, znižanje gozdne takse ter tudi Narodna banka mora znižati svoj delež pri obračunavanju klirinških terjatev.
Inž. Milan
Preživljamo najtežje razmere in naloga današnjega zborovanja je, da pokaže našim gostom, kako resne trenutke preživljamo. Kljub temu pa je z dobro voljo še mogoče mnogo napraviti in hvaležni smo sklicateljem današnjega zborovanja, ker so pokazali to dobro voljo.
Resnost trenutka zahteva koordinacijo in sodelovanje vseh faktorjev, ker so težke razmere skovale gozdno posest, lesno trgovino in industrijo v eno celoto. Če kdaj velja sedaj geslo eden za vse, vsi za eiiega!
Naša javnost večinoma niti ne ve, kako težke posledice za vse prebivalstvo morajo nastali zaradi zastoja na lesnem trgu. Naša velika naloga je zato, da javnost dobro informiramo, da se bo vsa javnost zavedala, da je danes rešitev lesnega gospodarstva ena najbolj nujnih nalog.
600.000 ljudi zainteresiranih v gozdnem gospodarstvu
Veliki pomen gozdnega gospodarstva se kaže v teh številkah: Samo v dravski banovini je nad
140.000 g07ydnih posestnikov. Skupno z rodbinskimi člani pomeni to
500.000 ljudi. Gozdnih delavcev je okoli 16.000, z rodbinskimi člani
50.000 ljudi. Trgovcev, industrialcev in posrednikov je okoli 1000, voznikov, obrtnikov in drugih, ki so direktno zainteresirani pri lesnem gospodarstvu z njih svojci tudi okoli 50.000 ljudi, da je skupno okoli 600.000 ljudi samo v Sloveniji zainteresiranih na lesnem gospodarstvu. Statistika OUZD, ki pravi, da je od 16.000 gozdnih delavcev 8000 delavcev brez kruha, zavaja v zmoto, ker se ne ozira na one tisoče gozdnih posestnikov, ki sami opravljajo gozdna dela. Zato je število ljudi, ki so sedaj v lesnem gospodarstvu brez kruha, najmanj desetkrat večje, kakor pa navaja oficialna statistika. Tudi v tem je pojasnilo, zakaj je za nas tako velike važnosti, da je javnost pravilno informirana o težini sedanje krize in zakaj smo s tako veliko hvaležnostjo sprejeli izvrstni članek g. inž. Manojloviča v »Politiki«.
Naš človek je individualist in zato nima močne organizacije, zato se tudi javnost ne zaveda njegovega velikega pomena, toda prej navedene številke dokazujejo, da pomeni naše gozdno in lesno go-
spodarstvo ogromno telo, preko katerega nihče ne more.
Posledice nizkih cen
Vsa teža problema je v tem, da dobiva kmet od začetka h 1931. za svoje gozdne proizvode vsak dan manj. Nekateri nepoučeni ljudje pravijo, zakaj pa seka naš kmet, če mu cena ne konvenira. Tem ljudem je treba povedati, da seka kmet zaradi nizke pene dvakrat toliko, kolikor bi sekal sicer. A sekati mora, ker izkupička od tega blaga ne more pogrešati. A da se v isteni času, ko mora naš gozdni posestnik sekati svoj gozd ža slepo ceno, uvaža tuj papir v našo državo, je nekaj, česar ne moremo razumeti!
V tem težkem času je prišla nad naše lesno gospodarstvo še katastrofa sankcij, ki so nam vzele zadnjo sapo. Nastala je prava Golgota za naše lesno gospodarstvo. Ali je ta res potrebna v tem obsegu?
Tarife treba znižati
Poleg zunanjega imamo tudi notranji trg. Ker pa ležimo na periferiji, smo daleč od konzu menta na jugu in zato je za nas železniška prevoznina največje važnosti. Železniške tarife pa so za naš les neugodne.
Za pšenico se plačuje prevoznina v višini 30% njene vrednosti,
za desko v višini 85% in za trame celo v višini 180% njih vrednosti.
Ne želimo zvišanja cen, temveč samo povečanje prometa in zato moramo zahtevati znižanje teh tarif.
Naš izvoz lesa treba organizirati
Na zunanjem trgu, iz katerega prinašamo v državo denar, vidimo obupne razmere. Uvozne in devizne omejitve ne puste našemu lesu dostopa v tuje države, vse države se zapirajo in ne puste denarja k nam. V takšnih razmerah je več ko nujno, da vlada soglasje vsaj med našimi izvozniki, da si ne delamo drug drugemu nepotrebne konkurence. Organizacija našega lesnega izvoza je zato ena prvih potreb.
Ni lesnega trga v Evropi, ki bi bil tako cenen kakor je Sušak. In ta Sušak so vsi naši gozdni posestniki in treba je urediti naš izvoz, da se ne bodo naši izvozniki z nizkimi cenami medsebojno pobi-
jali. Država mora napraviti v tem pogledu s trdo roko red in uvesti tarife, ki bodo omogočale našemu lesu konkurenco s tujci. Danes naš les ne more konkurirati s tujim lesom. Če plačuje Romunija v obliki raznih ugodnosti izvozu lesa 40% premijo, potem je jasno, da naš les ne more pogrešati enakih ugodnosti.
Kakor v drugih državah, je treba tudi pri nas ustanoviti velike izvozne skupine, ker se te laže prilagode razmeram na svetovnih trgih. Potrebna pa je tudi revizija naših trgovinskih pogodb, ki se morajo sklepati na podlagi kompenzacij.
Po teh potih moramo iti, če hočemo, da rešimo svoje lesno gospodarstvo. Pri tem pa je tudi potrebna pomoč in sodelovanje vseh resornih ministrstev. Izkušnja nas je žalibog poučila, da se je dostikrat pripetilo, da nam je bil en resorni minister naklonjen, drugi pa ne. Če pa so nam bili naklonjeni vsi, pa je dostikrat ta nesrečna politika preprečila, da bi se tudi vse potrebno v korist našega lesa ukrenilo. Dajala se je prednost političnim pred gospodarskimi vprašanji. Jaz pa pravim, prvo je jesti in potem filozofirati!
Apel na javnost
Za rešitev našega gospodarstva nujno potrebujemo pomoč javnosti in zato moramo javnost mobilizirati. Prebuditi se mora naša javnost, da ne bo brezbrižna, kadar gre za tako usodna vprašanja, kakor je rešitev našega lesnega gospodarstva. Ne sme obveljati stališče, ki sem ga nekoč slišal na merodajnem mestu. Danes sem
minister in vsemogočen in mi zato nihče nič ne more, ko pa demi-sioniram, pa mi zopet nihče nič ne more.
Mnoge ugovore dobivamo, ko
zahtevamo, da se organizira naš izvoz. Trgovina, da je napredovala na podlagi svobodnega trgovanja in zato naj vlada še naprej gospodarski liberalizem, da dela vsak, kakor najbolje ve in zna. Res je, da je prosta konkurenca dvignila trgovino in da je bilo pridgbljeno vse, kar imamo, v svobodni trgovini. Če bi šlo le po naši želji, bi tako tudi ostalo. Toda kaj nam pomaga, če ne more liberalizem ohraniti tega, kar smo si pridobili.
Od vseh strani se ovira naša trgovina, vse sosedne države nam zapirajo svoje meje, niti ena država v naši soseščini ne priznava več gospodarskega liberalizma. Ne moremo biti edini otok v morju, ker nismo tisti močni narod, ki bi diktiral vsem drugim. Delati moramo tako, ko drugi in ob uvozu prediva in drugega blaga iz tujine zahtevati, da se kupi v kompenzacijo naš les. Moramo preiti na načelo kompenzacij. Do ut des, dam, da daš, mora biti naše geslo!
Gospod minister! Rešite nas eksekucij, usposobite naše producente in izvoznike za organizacijo, poskrbite, da bo že enkrat naše lesno gospodarstvo združeno v Centralnem odboru in da bo naš les usposobljen za konkurenco na tujih trgih. Mi pa bomo šli potem v svoje tihe gozdove ter bomo naprej delovali za kulturni dvig naše zemlje ter za veličino in napredek naše domovine. (Živahno odobravanje.)
Dr. Ernest
Zahvaljujem se ministru dr. Jankoviču, da je izbral Ljubljano kot mesto današnjega zborovanja. Na tem zborovanju se jasno vidi, kdo jo oni producent, ki največ trpi od sedanje lesne krize. To je naš narod, to niso oni tuji posredniki, ki so se proslavili z našičko afero.
Lesna trgovina in industrija je bila pred vojno vsa v nemških rokah. Ko je minila vojna, .je postala čisto naša in mi, ki smo si jo pridobili, jo moramo tudi ohraniti. Dolžnost države pa je, da nam pri tem pomaga. Zaradi položaja pa, ki je nastal zaradi krize in sankcij, pa je nevarnost, da to pozicijo zopet izgubimo.
Naša država je bila prisiljena, da je začela izvajati sankcije in zato je upravičena, da zahteva protiusluge. To tem bolj, ker je od sankcij naša država od vseh najbolj prizadeta. 25% vsega izvoza je šlo v Italijo in leta 1934. smo izvozili v Italijo za skoraj 800 milijonov Din blaga. Ves ta dohodek je sedaj izpadel. Obljubljena lam je tudi odškodnina od Zveze narodov, toda gledati moramo na to, da ne bo ta pomoč samo teoretična.
Nad 2000 žag stoji danes v Sloveniji. Ko so se začele sankcije proti Italiji, smo morali pustiti ves svoj denar v Italiji. Narodna banka likvidira sedaj te naše terjatve. Plačuje pa naše terjatve samo po tečaju 3T5 in ne po tečaju 3'55, kolikor ji plačujejo naši uvozniki. Smatramo to za nemoralno in zahtevamo, da se nam plačuje po istem tečaju. Narodna banka se sicer izgovarja na finančnega ministra in zato apeliramo na finančnega ministra, da se naše terjatve izplačujejo po pravilnem tečaju.
Treba se zamisliti v položaj našega gozdnega posestnika. Mora posekati nekaj lesa, da more plačati davke, da si more nakupiti najpotrebnejše. Vsi mi lesni trgovci vemo, da prihaja k nam polovica vseh gozdnih posestnikov s prošnjo: »Kupite od mene les, da bom mogel plačati davke!« To je dokaz visoke morale našega naroda in ta morala mora biti nagrajena.
Vsi so začeli izvajati sankcije, samo Avstrija se je izmazala. Nje-
ni zastopniki so izjavili, da Avstrija ne more izvajati sankcij proti Italiji, ker bi bilo njeno gospodarstvo preveč prizadeto. In vendar je šlo od vsega avstrijskega izvoza v Italijo samo 9 odstotkov, našega pa 25 odstotkov. In ker mi ne izvažamo, izvaža Avstrija in tako se bogati država, ker ne spoštuje mednarodnih pogodb. Iste sankcije kakor proti Italiji, bi se morale izvajati tudi proti Avstriji. Mednarodna politika je visoka politika, zato mi te politike ne razumemo, zato pa jo tem bolj občutimo, in sicer prav težko.
Tudi tega ne razumemo, temveč samo težko občutimo, da se skoraj vsi naši listi tiskajo na tujem papirju (kar pa ne velja za »Trgovski list«, op. ured.). 800 vagonov časopisnega papirja uvažamo letno iz Avstrije. Celuloznega lesa za papir sploh ne moremo prodati našim papirnicam, ker te časopisnega papirja ne morejo prodati.
30.000	kub. metrov lesa bi mogle kupiti na leto naše papirnice, če se ne bi uvažal tuji papir.
Zaščitna carina na časopisni papir je mnogo prenizka. V predvojni Srbiji, ki sploh ni imela nobene papirnice, je znašala zaščitna carina 11 zlatih dinarjev, pri nas znaša samo 1 zlat dinar, to je 11 dinarjev. V Avstriji znaša uvozna carina 80, na Madjarskem 90, v Italiji 128 Din na 100 kg. Na Poljskem in v Romuniji pa celo 300 Din, ker tam država ščiti domačo industrijo.
Izjaviti moramo, da smo platoničnih obljub siti. Tudi smo že davno spoznali, da so brez uspeha vse konference in vse spomenice, ker vse resolucije in vse naše zahteve redno obleže v miz-nic.ah ali v zaprašenih arhivih.
Energično moramo zahtevati, da dobi naša država odškodnino za izvajanje sankcij. Naj nam bo v primer Anglija, ki se še danes ni odločila za petrolejske sankcije, ker jih še ni sklenila Amerika.
Za dr. Rekarjem, čegar govor je bil sprejet s posebno velikim odobravanjem, je zahteval dr. inž, Ru-žička iz Zagreba, da se pri nas računa prim po dejanskem tečaju dinarja. S' fikcijami naj se že enkrat neha!
Minister	d
je predvsem odgovarjal onim, ki so delali razne medklice. Sled drugim je dejal:
Če komu, potem ugaja današnje zborovanje njemu. Ze 6 let opozarja na vzroke sedanjega stanja. Toda tudi privredniki niso hoteli videti teh vzrokov in čas je, da to priznajo in da rečejo: mea culpa! Že leta 1931. sem govoril v skupščini, kaj bi bilo treba ukreniti v pomoč gospodarstvu. Toda tudi nekateri zastopniki gospodarstva so bili med onimi, ki me niso hoteli poslušati in mi očitali, da sem rušilec državnega in družabnega reda.
Sploh je treba pojme razčistiti!
Ni mogoče zahtevati obenem državno regulacijo gospodarstva in svobodno trgovino. Ni bilo mogoče odkloniti sprejema sankcij, ker smo kratkomalo preslabotni, da bi se uprli. Pogrešal pa sem, da
bi predgovorniki tudi povedali, koliko so se naši zastopniki v Ženevi trudili, da bi dosegli proti-usluge naši državi za sankcije. — Koncem svojega govora je tudi poudaril, da je bilo navedenih premalo konkretnih stvari, ki naj bi se izvedle v pomoč našemu gospodarstvu. Naš izvoz je treba organizirati in vlada bo tudi delala v tej smeri. Kritika je potrebna, toda kritika mora biti objektivna in ne sme sloneti na neresnicah. Gospodarski krogi morejo mirno zaupati sedanji vladi, ki hoče in ki bo pomagala gospodarstvu. Seveda pa več, kakor je mogoče, ne more storiti.
Za ministrom Kožuljem, je govoril tajnik sarajevske trg. industrijske zbornice dr. Despič. Njegov govor je bil nad vse stvaren in ga priobčimo v prihodnji številki.
Dr. V
Govori kot predsednik podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja. V zadoščenje mu je bilo pismo ministra dr. Jankoviča banu, s katerim je dal iniciativo za današnje zborovanje in v katere’ ,ie priznal, da je gozdna kriza in izvajanje sankcij v prvi vrsti prizadelo Slovenijo.
Obžaluje, če so padli tudi nekateri manj umestni medklici, toda je že tako, da se politika meša v vse stvari. Na drugi strani pa bi moral skoraj reči, da je teh medklicev vesel, ker dokazujejo, bal ~ ;0 razpoloženje je že nastalo med narodom zaradi zastoja v .esne™ gospodarstvu, in da je res '' sl<rajni čas, da se narodu pomiga. Predvsem pa predlaga te nnkretne predloge, kako se naj pomaga gozdnemu gospodarstvu.
•Vlada je svoje dni znižala zcniljarino za njive in oranice, a izrečno izvzela od znižanja gozd. Ce je bila ta izjema v konjunktur-nih časih še nekako razumljiva, ni mogoče tega razumeti sedaj v času največje stiske. Poleg tega' je bil določen gozdni kataster v Časih, ko je imel les še dobro ceno in je zato za današnje čase mnogo
previsok. Tudi za gozdove naj sc zcmljarina zniža!
2. Od gozdnih posestnikov se pobira posebna taksa za pogozdovanje. Ta taksa je neutemeljena tudi zato, ker je gozdni posestnik itak dolžan, da v 3 letih pogozdi poseke. Naj se ta taksa odpravi, prav tako pa tudi zaostale terjatve iz tega naslova.
3. Gozdni posestniki morajo plačevati poleg redne cestne doklade še posebno cestno doklado za čezmerno izkoriščanje cest. — Doklada pa se poleg tega nalaga na ves kvantum lesa. Ta izredna cestna doklada je krivična in naj se zato odpravi.
Slovenija je slovela kot lepa in tudi primeroma bogata dežela. Danes je tega slovesa konec, ker postaja dežela beračev in strada, čev. Sankcije so zagrabile Slovenijo za vrat. Beda Slovenije postaja tudi vedno večja, ker prispeva pri vseh državnih davščinah 12 do 14 odstotkov, dobi pa od države samo 5—6 odstotkov vseh državnih kreditov.
Zato naj se sprejmejo vsaj od njega predlagani ukrepi.
O izvozu finalnih lesnih proizvodov je poročal
šak naš parnik, ki je potem odpeljal les v Split, tam pa je moral v popravilo. Tvrdke v Egiptu pa urgirajo in urgirajo, kdaj da dobe les.
Finalna produkcija je bila v Sloveniji pred leti zelo velika in na zelo visoki stopnji, kar so dokazali velesejmi v Ljubljani in Zagrebu v zadostni meri. Že pred krizo je začel nazadovati izvoz našega pohištva, ker mu je onemogočila dostop v svojo zemljo Italija, v Francijo pa je šel le en vagon, a še pri tem so imeli naši izvozniki izgubo. Zato so začele tvornice pohištva propadali. Ker ni bilo več izvoza, se je vsa produkcija vrgla na domač trg. Razmere so postale na domačem trgu takšne ko v ljubljanski bolnišnici, kjer ležita po dva do trije bolniki na eni postelji, le v operacijski sobi je samo en bolnik na operacijski mizi. Tudi pohištvene tvrdke so na domačem trgu same šele tedaj, kadar so že na operacijski mizi.
Da je finalna produkcija v tej meri propadla, je vzrok v tem, ker so vse sosedne države okrepile izvoz finalnih izdelkov, pri nas pa se za to stroko nič ni storilo, češ da je to stvar samo teli par tvrdk.
Če bo propadla ena od teh, pa bo stopila druga na njeno mesto, tako so pri nas govorili. Posebno težak udarec je zadel finalno produkcijo zbog devalvacije funta. — Popolnoma nemogoč pa je postal izvoz, ko so začele druge države dajati svojim izvoznim tvrdkam premije, če more poljska tvrdka zaradi nizkih tarif postaviti v Egipt na trg blago ceneje ko r.aš izvozmk, potem je pač ’ aka konkurenca izključena. Razmere so takšne, da nam konkurirajo v Londonu celo Nemci, ki kupujejo surovine pri nas.
Najtežja žrtev pa je, da za naš izvoz ne dobivamo polni znesek nam plačanih deviz, temveč da moramo plačevati še posebni eks-portni davek, ki znaša tudi 6 do 10 odstotkov.
Če že država ne plačuje premij, potem naj nas oprosti vsaj tega eksportnega davka. Nujno pa je tudi, da se znižajo železniške prevoznine. Danes se plača za prevoz blaga iz Slovenije na Sušak toliko, kolikor za prevoz iz Suša-ka v Bombay. Kmetje vozijo hlode tudi 30 km daleč s konji, ker je konjska vprega cenejša od železnice. Te napake naj se odpravijo!
Viceguverner	lovčevi č
inž. Re
Vse današnje zborovanje je v znaku sankcij in njihovih posledic. Zakaj gre ves les v Italijo? Ker nimamo lastnih zvez s čezmorskimi kraji in ker smo primorani, da prodajamo najprej les v Italijo in z njenim posredovanjem. Z visokimi prevozninami
morejo italijanske paroplovne družbe vedno preprečiti, da bi se oprostili njihovega posredovanja. Kako delujejo domače linije v Lc-vanto, naj pokaže ta primer. Oktobra meseca so poslali naši izvozniki na Sušak les za Egipt, dne 30. decembra je šele prišel na Su-
Zahvaljuje se, da je bila na današnje zborovanje povabljena tudi Narodna banka, da ima priliko, da pride v direkten stik z zastopniki našega lesnega gospodarstva, ter da razloži ukrepe, ki jih skuša izvesti N. B. glede ureditve plačilnega prometa.
Že v Ženevi se je N. B. po svojem zastopniku trudila, da čim bolj ublaži posledice sankcij. Tudi v Rimu so se vodila pogajanja za izplačilo zamrzlih terjatev. Do-sedaj je mogla N. B. izplačati že tri petine v uradni kliring plačanih terjatev, in sicer je plačala 3 milijone lir po hronološkem redu, za 22 milijonov lir je terjatev odkupila in za 7 milijonov je dala lombardna posojila. Skupno torej 32 milijonov lir od vseh 51 mili-janpv lir terjatev.
Drugo bolno vprašanje je vprašanje izplačilnega tečaja. Ta je po nalogu finančnega ministra določen na Din 3T5 in ne na 3'55, kakor zahtevajo izvozniki in po katerem plačujejo uvozniki. Ta tečaj se ni določil samovoljno, temveč se je moral določiti tako nizko zaradi depresiaeijc lire. V tej stvari N. B. izvoznikom ne more ustreči. Ne zadrži pa si N. B. niti ene pare, temveč porablja ves tako pridobljeni denar v izplačevanje izvozniških terjatev. Opozarja na komunike N. B. od konca
leta, da bo izplačala izvoznikom vso razliko, če bi se izkazalo, da so bili vsi zneski poravnani po prvotnem tečaju. Podguverner je nadalje izjavil, da plačuje N. B. vse terjatve strogo po hronološkem redu.
Kaj more storiti N. B.?
Dosedaj je odkupovala terjatve do zneska 100.000 lir. Sedaj pa bo skušala odkupovati tudi terjatve do zneska 300.000 lir. Glede izplačil v hronološkem redu pravi, da se bo sedanji maksimum do
300.000	lir še povečal. Predujme ne bo dajala samo do višine 75 odstotkov, temveč do 85 odstotkov. To velja tudi za one, ki so že dobili predujem. Nadalje je N. B. pripravljena uvaževati prošnje izvoznikov mehkega lesa v neklirinške držaVe, da zadrže tudi večji odstotek prejetih deviz. — Vendar pa se N. B. deviz ne more odreči, ker jih ne potrebuje za sebe, temveč za državo. Uvozniki morejo nabavljati devize na svobodnem trgu, država pa tega storiti ne more.
Zahtevi, da se poveča sedanji prim 28’5% se ne more ustreči, ker bi to pomenilo povečanje državnih izdatkov in s tem davčnega bremena. N. B. se bo ozirala na one koristnike kreditov, ki so prišli zaradi sankcij v težavo.
Glede ncklirinških terjatev je
težava posebno v tem, ker se italijanski in naši podatki ne strinjajo. D oči m pravijo naši izvozniki, da je teh terjatev za 36 milijonov lir, pravi Italija, da jih je samo za 6 milijonov lir.
Zaključek zborovanja
Nato je govoril industrialec Franc Dolenc, čegar govor objavimo prihodnjič.
Za njim sta govorila zastopnik Gorskega kotara Čadež in za zvezo žag v Sarajevu Bradetič. Prvi je zlasti opozarjal na potrebo organizacije malih gozdnih posestnikov v eno izvozno skupino, drugi pa je priporočal, da ustanove mali posestniki in mali žagarji svojo zadružno izvozno centralo ter da jih pri tem podpira država.
Nato je nastopil posebno toplo pozdravljen
Fran Škrbec.
Njegov s temperamentom izgovorjeni govor je napravil mogočen vtis. Branil je naše strokovne organizacije proti neutemeljenemu očitku, da niso ničesar delale ter dokazoval, da so storile vse za obrambo gospodarskih interesov Slovenije, kar je bilo le v njih moči. Res pa je, da se ni storilo za nas v 16 letih ničesar, da ni bilo na pristojnih mestih nikdar časa za gospodarska vprašanja. — Govornik je iskreno pokazal na resnico, ki morda boli. Dejal je, da naš izvoznik ni mogel izvažati brez potrdila davčne uprave o plačanih davkih, kar je bilo največji nesmisel. Kako naj vendar plača davke, če se mu pa ne pusti, da zasluži denar za davke.
Glede denarne krize je naglasil, da je bil tuj kapital pri nas ves čas prost, državni kapital je pa ležal v zavodih, da od njega nismo imeli ničesar, dočim je nacionalni kapital, zbran v naših hranilnicah in zadrugah, pobran od naših rojakov, ki si služijo v tujini s trdim delom kruh, zdaj, ko bi ga najbolj potrebovali, zamrznjen. Kredita ni, denarno krizo pa izrabljajo hijene, ki pijejo kri našega naroda. Vsi smo plačevali davke, le te hijene niso plačevale nič ter sedaj čakajo, da dobe za smešne cene premoženja onih, ki so bili pritisnjeni od krize.
Samo ena odločna odredba proti tem hijenam bi bila dovolj in denar bi bil tu. To bi bilo mnogo boljše sredstvo, kakor pa da se pošiljajo eksekutorji nad narod.
Podrobno je tudi opisal, kako je prišlo do krize, ki se je začela že z odpovedjo nemških reparacij, se
Dr-Egon Starfe:
Naši gospodarski o dno-
šaji s Češkoslo
(Nadaljevanje.)
nuhifvf1'*8' uvozila Jugoslavija v češkoslovaško renti 7-5<v v procentih 18-2%, živine 9-3%, raznih hra-lie lanu’i^a?n5 masti 5-4%, trdega lesa 3-2%, konop-okrooin 79-J ,3-1 % Skupno torej znaša to blago /o celokupnega uvoza za leto 1934.
uvozIZJuoosl^vHajbolje razvidno> da je sestojal Produkt™ r,,! esR v letu 1934 iz poljedelskih
Polnih 186%^ UV°Z SC '*e napram letu 1933 zvišal za
Da <5nrviu-V0ZV J 3afoslavijo iz češkoslovaške republike preia itri1 V	j	gtevni predmeti sledeči: volna,
izdelki 9qcV zfiesku 113 3 uril. Kč, železo in železni in Danirnat- K.č’ razni str°3i 24-8 mil. Kč, papir
in iz niih i7riZfelkl 131 Kč’ :>uta’	Preia
in.1 mu v?	0 blag° 12 9 mil K«, glinasti izdelki
to 1 mil. Kč, porcelan 5-9 mil. Kč.
vru V Procentih računano se je torej uvozilo največ voine m preje, t. j. 43-7%, železa 11%, strojev 3-5%, »n	PaPirnatih	izdelkov 5%, konoplje 4-9%,
glinastih izdelkov 5-9%. Skupno torej predstavlja to blago 78% vsega uvoza.
uvoz in izvoz se je posebno po zaslugi češko-
t iltfi i oo rP *blike’ kar 3e treba predvsem poudariti, v leru še izredno poglobil preko vseh umetnih m drugih ovir. Medtem ko je v letu 1935 posebno padel naš izvoz v Avstrijo, tako da bo ta izvoz v letošnjem letu zavzemal četrto mesto, se bo naš izvoz v češkoslovaško po zaslugi te države letos izredno dvignil ter bo češkoslovaška republika stopila pri našem izvozu naenkrat na drugo mesto. Zbog tega se
je tudi naš klirinški pa§ivni saldo od 161 mil. Kč že znižal koncem leta 1935 na polovico, t. j. 81-6 mil. Kč.
Delo gospodarske Male antante pri poglobitvi trgovinskih odnosov in povečanju trgovinskega prometa med Jugoslavijo, češkoslovaško republiko in Romunijo izkazuje danes že v resnici lep uspeh, češkoslovaška republika je pokazala res mnogo dobre volje, da ugodi jugoslovanskim željam, četudi v svojo trenutno škodo, in olajša izvoz blaga iz Jugoslavije in Romunske, kar je bilo tudi sami češkoslovaški republiki v korist, ker je na ta način dana ČSR tudi možnost večjega izvoza v omenjeni državi.
Izvoz iz Jugoslavije v ČSR je znašal v prvih enajstih mesecih 1934. leta 118-9 mil. Kč, v prvih enajstih mesecih leta 1935 pa 339-3 mil. Kč, tako da se je skoraj podvojil. Izvoz iz ČSR v Jugoslavijo je v tem razdobju 1934. leta znašal 234-4 mil. Kč, leta 1935. pa 238-8 Kč. Jugoslovanska trgovinska bilanca s ČSR je torej že v prvih enajstih mesecih leta 1935. postala aktivna, in to za 55-5 mil. Kč ali okroglo za 100 mil. dinarjev.
Treba je sedaj, da si nekoliko natančneje ogledamo, kje tiči vzrok tega povišanega izvoza ali uvoza.
Predvsem je potrebno, da si ogledamo porast našega izvoza v češkoslovaško republiko. Zbog nastopi vših sankcij proti Italiji je naglo rastel izvoz tekstilnih proizvodov iz češkoslovaške republike, saj se naša tekstilna industrija nahaja v jako nepovolj-nem položaju in ji primanjkujejo danes primerne surovine. V najnovejši dobi se je po zaslugi češkoslovaških vladnih činiteljev dosegel sprejemljiv aran-žman, na podlagi katerega bodo naše tekstilne tvornice dobavile predivo tudi nadalje iz ČSR.
Znatno vlogo je nadalje igral v tem oziru v letih 1934. in 1935. nakup jugoslovanskih žitaric, posebno pšenice, s strani češkoslovaške republike. Lansko leto je že kupila ČSR od Jugoslavije z namenom, da pomaga jugoslovanskemu poljedelcu in da pripomore k intenzivnejši gospodarski izmenjavi dobrin, 10.000 vagonov pšenice, čeravno je imela ČSR že tedaj v
svojih skladiščih veliko zalogo lastne pšenice, ki je v prvi polovici leta 1935. že dosegla 40.000 vagonov in ki bo po cenitvi češkoslovaškega monopolnega pšeničnega društva »československa monopolni obilni společnost« dosegla v prvem semestru leta 1936. cca.
70.000 vagonov.
češkoslovaška republika je že v letu 1934. dejansko prevzela in kupila teh 10.000 vagonov pšenice za ceno, ki visoko presega svetovno paritetno ceno pšenice v Rotterdamu. Tudi za leto 1935. je izjavila ČSR, da bo kupila zopet 10.000 vagonov pšenice. In v resnici je od januarja 1935 dalje do novembra 1935 prevzela 953.325 q pšenice, če ne bo prevzela vse količine, ne leži krivda pri ČSR, temveč v naši notranji situaciji, katero je treba smatrati za izredno slabo, ker najbrž vobče ne bo toliko pšenice za eksport na razpolago.
Istotako zavzema tudi glede koruze češkoslovaška republika prvo mesto in je v tem letu 1935. samo v mesecu novembru prevzela 57.026 q koruze za krmo in 6.930 q ostale koruze, v prvih 11 mesecih 1. 1935. pa skupno 93.486 q proti 59.719 q v prejšnjem letu. Torej skoraj 60% povišek.
Nade, katere je stavila naša jugoslovanska javnost v letu 1934. v Nemčijo, ki je obljubila prevzeti
10.000 vagonov pšenice, in v Avstrijo, ki je imela prevzeti 5.000 vagonov pšenice, se niso uresničile. Ti dve državi sta pač prevzeli pšenice samo toliko, kolikor jima je za njuno lastno gospodarstvo absolutno ustrezalo ter se nista ozirali, tako kot češkoslovaška republika, na naše potrebe.
Nemčija je namreč prevzela v letu 1934. efektivno samo 2.523 vagonov pšenice v vrednosti 34-2 mil. Din. Pa tudi koruze je prevzela Nemčija samo 17.846 vagonov v vrednosti 147-9 mil. Din, medtem ko je prevzela ČSR 18.616 vagonov koruze v vrednosti 160-6 mil. Din, pšenice pa v vrednosti 72-5 mil. Din, torej skupno za 232-9 mil. Din.
(Dalje prihodnjič)
v lesni stroki potem zlasti poostrila zaradi ruskega dumpinga. Takrat so naše organizacije opozarjale na nevarne posledice, ki morajo nastati, a se jih ni poslušalo.
Zgodovina bo zapisala, da je minister Jankovič sklical prvo konferenco vsega jugoslovanskega lesnega gospodarstva in zato se mu posebej toplo zahvaljuje.
Upa, da ne bo ostalo sedaj le pri besedah, temveč da bo našemu lesnemu gospodarstvu izkazana dejanska pomoč
Tudi naslednji govornik inž. Zupančič je na 1 ■ nil proti očitku, da gospodarske . . 'anizacije niso storile svoje dolžnosti. Z vso odločnostjo je treba ta očitek zavrniti, ker je neupravičen. Koncem svojega govora je zlasti opozarjal o velikanskih žrtvah, ki jili je dala Slovenija že za Jugoslavijo in ki daje sedaj s sankcijami zopet največjo žrtev. Zato se ji mora tudi pomagati!
Zastopnik Delavske zbornice Golmajer je prosil vlado, da poviša kredite za brezposelne delavce v Sloveniji, ker bo njih število zaradi sankcij znatno naraslo.
Nato je govoril g. Lahovnik o težki škodi, ki jo trpi Dravska dolina zaradi zastoja lesnega izvoza v Madjarsko in o nastalih plačilnih težkočah.
Podguverner Lovčevič je dal nato nekatera pojasnila o uspešno zaključenih poganjih z Madjarsko zaradi ureditve plačilnega prometa.
Referent v Zavodu za pospeševanje zun. trgovine inž. Dubravčič je opravičil trg. ministra dr. Vrbaniča, ki je do zadnjega upal, da se bo mogel udeležiti današnjega zborovanja, a se mu zaradi bolezni ni bilo mogoče. Nato je obširno poročal o pogajanjih trg. ministrstva, da se zagotovi našemu lesu dostop na angleški in francoski trg. Ker naš mehki les ne ustreza pogojem na angleškem
VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske robe
jEfnblfana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna ln solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik t
.KUVERTA*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Tyrieva cesta it. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
trgu, ni bilo mogoče doseči posebnih ugodnosti za naš les. Pogajanja s Francijo pa se še nadaljujejo in kuže francoska vlada mnogo dobre volje.
Ko je še razložil predsednik Centralnega odbora dr. Ulmansky resolucije in so bile te sprejete, je izpregovoril zaključne besede minister dr. Jankovič in po skoraj peturnem trajanju je bilo zboro-
vanje ot) treh popoldne zaključeno.
Slovensko lesno gospodarstvo je izpregovorito mogočno in odločno ter povedalo, kako se mu more pomagati. Naj dejanja dokažejo, da se mu hoče in da se mu bo pomagalo. To je bila želja vseh in to je tudi državna potreba, ker novega razočaranja .Slovenija ne prenese!
f Janko Popovič
V Ljubljani je umrl v ponedeljek veletrgovec Janko Popovič.
Pokojni Janko Popovič je bil rojen 1. 1873. v Škemljevcu, okraj Metlika. Ze kot mlad eni je vstopil v službo k znani tvrdki Pre-duvie v Ljubljani. Kmalu pa se je osamosvojil in ustanovil svojo izvozno firmo za živino. — Delovanj tvrdke je bilo razširjeno po vsej Sloveniji in vseh delih Hr-V- ’	' in Vojvodine. Nj gova fir-
ma ni uživala slovesa le v mejah naše države, temveč tudi daleč izven njenih meja. V Sloveniji je t’ " a izvažala največ iz Doilenj-s1 . v tujih državah si je tvrdka Janko Pope Ič priborila na raznih razstavah več odlikovanj za odlično rejo prašičev.
Pokojni zapušča soprogo Evgenijo, sinova Janka in Evalda in hčerko Vero, soprogo ljubljanskega župana dr. Adllešiča. Vsem naše iskreno sožalje.
t Jože Šircelj
V Mokronogu je umrl v visoki starosti 84 let daleč po Dolenjskem znani trgovec Jože Šircelj.
še kot mlad človek je začel delati kot trgovski pomočnik v takrat ponemčenih Brežicah za našo narodno stvar ter zlasti kot izvrsten pevec mnogo pripomogel, da se je začelo v Brežicah razvijati slovensko društveno življenje.
Kasneje se je preselil v Mokronog, kjer je v složnem delu s svojo spoštovano soprogo, g. Rozalijo zgradil sebi in svojemu narodu trden narodni dom. Najstarejši njegov sin je bil komandant jugoslovanskih prostovoljcev v Sibiriji ter je umni 1. 1931. Drugi sin Srečko je prevzel po očetu trgovino in jo vodi s popolnim uspehom, tretji sin Darko pa je posta-jenačelnik.
Kot mož izredino dobrega značaja, zdravega humorja in prijazne šegavosti je bil povsod priljubljen in visoko spoštovan!
Bodi mu ohranjen časten spomin !
Politične vesti
Nedeljske volitve v Grčiji so potekle v miru. Udeležba je bila zelo velika. Rezultati niso še znani, ker se voli po proporcu. Sodi se, da so monarhisti sicer zmagali, da pa bodo venizelisti najmočnejša skupina. Skupno se bori za mandate 8 strank. Po dosedanjih poročilih so dobili venizelisti 135, monarhisti 125, komunisti 14 mandatov, ostale stranke 18 in republikanci 8.
Rekonstrukcija češkoslovaške vlade je izvedena ter je prevzel prosvetno mnistrstvo Franke, poštno pa posl. Tučny, dočim je ostalo zunanje ministrstvo še nezasedeno. Po kongresu agrarne stranke pa bo izvedena velika rekonstrukcija vlade in tedaj vstopijo v vlado tudi Hlinkova stranka in nemški kr ščanski socialisti.
Francoski parlament se sestane v četrtek in tedaj se mu predstavi nova vlada. Francoski listi napovedujejo, da bo vlada dobila večino, ker bi bila zopetna kriza prenevarna za Francijo. Če dobi vlada zaupnico, bo izvedla tudi volitve.
Nova francoska vlada ima naslednji program: Najti sredstva za kritje 7 milijardnega proračunskega primanjkljaja, obnova gospodarstva, zmanjšanje brezposelnosti, zaščita republikanske svobode proti bojnim »organizacijam, izvajanje mirovne politike na podlagi načel Zveze narodov in strogo izvajanje vseh med Anglijo in Francijo sklenjenih pogodb.
Objavljena je bila protestna nota italijanske vlade proti dogovoru Anglije s Francijo in balkanskimi državami za primer italijanskega napada. Italijanska vlada prvi, da protestira proti temu, da članice Zveze narodov sklepajo vojne dogovore proti državi, ki je članica Zveza narodov in da si zato Italija pridržuje pravico odgovoriti s protiukrepi.
Trodnevna in silno krvava bitka pri Makali je končana. Tako Italijani ko Etiopci poročajo o zmagi, vendar pa je gotovo, da se Italijanom ni posrečilo prinesti posadki v Makali pomoč. Kakor je razvidno iz prestrežene brzojavke poveljnika italijanske posadke v Makali, je ta v skrajni stiski. Etiopci poročajo, da so zaplenili 20 topov, nad 100 strojnic ter zelo veliko vojnega materiala.
Kako krvava je bila bitka okoli Makale, se vidi tudi iz italijanskega poročila, ki priznava, da je padlo do 50 italijanskih oficirjev in par sto mož italijanskih vojakov. Tudi askari so imeli nad 300 mrtvih. Ker navajajo Italijani izgube redno prenizko, se vidi iz poročila, da tako krvave bitke v sedanji vojni še ni bilo. V Adis Abebi celo govore o dveh uničenih italijanskih divizijah.
Skoraj 18.000 novih vojakov je
poslala pretekli teden Italija v Afriko.
Skupina tujih poročevalcev, ki
jim je italijansko poveljstvo dovolilo, da obiščejo severno bojišče, se je morala zaradi preklica dovoljenja vrniti. Bi pač videli ti poročevalci preveč!
Doma in po svetu
Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, svak, stric in tast, gospod
Janko Popovič
veletrgovec
v ponedeljek, dne 27. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 29. januarja 1936, ob pol 4. uri popoldne od doma žalosti, Nunska ulica št. 21, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1936.
Evgenija.
soproga,
Jela Popovič. Janko. Evald.
mati,	sinova,
Nikola. Pero, Marko, Gjuro,
bratje,
dr. Juro AdleSič,
zet,
Antonija, roj. VojtiSek in Slava, roj. Žerk,
svakinji,
Janezek,
vnuk,
in vse ostalo sorodstvo.
Vera, por. dr. AdleSič,
hčerka,
Danica, Tonika, Mara,
sestre,
Ema, roj. Dolenc,
siuaha.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je
v spremstvu dvornega ministra in prvega kraljevega adjutanta odpotoval v London na pogreb kralja Jurija V. K pogrebu je odpotovala tudi četa naše vojske. Tudi senat in skupščina pošljeta posebno odposlanstvo k pogrebu. Med drugimi bosta zastopala senat dr. Kramer, skupščino pa posl. Gajšek.
Zadnji ukaz, ki ga je podpisal blagopokojni kralj Jurij V., je bil ukaz o imenovanju kr. namestništva. Kralj pa je bil že tako slab, da ni mogel napisati celega svojega imena, temveč samo začetnico.
Zaradi hrupne obstrukcije opozicije v narodni skupščini je bilo zasedanje skupščine odloženo do
3.	februarja.
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je daroval 45.000 Din jugoslovanskemu olimpijskemu odboru, da se morejo udeležiti jugoslovanski tekmovalci tekem v Gar-misch-Partenkirchnu.
Skupščinski odbor je črtal iz osnutka novega trgovinskega zakona določila iz §§ 94 in 113, po katerih bi morali položiti člani upravnega sveta delniških družb po
100.000	do 500.000 Din kavcije. Glavnemu ugovoru zbornic je torej s tem bilo ustreženo.
Fr. Thaler, zaslužni narodni borec na naši skrajni severni meji, v zlasti pred vojno tako silno ogroženem št. Uju, je umrl. Slovenski narod ne bo pozabil zaslug, ki si jih je pridobil za ohranitev slovenske zemlje. To je tudi pričal njegov veličastni pogreb, kakršnega št. Uj še ni videl. Slava njegovemu spominu!
Na nekaterih odsekih italijanske južne fronte dobivajo vojaki le še liter vode na dan.
Vladna kriza v Egiptu še ni rešena. Verjetno je, da bo sestavljena nevtralna volilna vlada iz nacionalistov.
Volilni sporazum je bil sklenjen med španskimi zmernimi republikanci. Guil Robles, vodja katolikov, se ni hotel pridružiti sporazumu, čeprav je izjavil, da ga odobrava. Zato pa je odklonil sporazum s skrajnimi desničarji, ki so monarhisti.
Zagrebški dnevnik »Narodni list«, ki je bil glasilo JRZ, že več dni ni izšel.
Radio Ljubljana
Sreda, dne 29. jan. 12.00: Plošče - 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas. objava sporeda — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji —• 18.00: Otroška ura — 18.20: Izrezo-valna dela (Zdravko Omerza) — 18.40: Vzroki moralnega propadanja mladine (Vojko Jagodič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19‘30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere — v I. odmoru: Glasbeno predavanje (M. Bravničar), v II. odmoru: Napoved časa, poročila, objava sporeda.
Četrtek, dne 30. jan. 12.00: Vojaške godbe (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Razni Šramli igrajo (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Potovanje od zapada proti vzhodu (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Gorenjski trio (gg. Ahačiča iz Tržiča in Stanko Avgust) — 21.00:	IV. večer slo-
venskih skladateljev: L. M. Škerjanc. Uvodno besedo govori dr. Ant. Dolinar — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz.
barva, plesira in
/P v 7A. urah sna&i
I £.4 Ul(III 0bieko, klobuke itd. Škrobi in svctlolika srajco, ovratnike in manšete. Pere. suši, tnonga in lika domačo perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šclenburgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
Štev. 46/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 12. februarja 1.1. pismeno pogodbo za nabavo raznega železa. Ostali podatki pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 24. januarja 1930.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani