Največji alorcnild dnevnik v Združenih državah za vse leto • • > $6.00 . . . • . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Velja Za pol leta GLAS NARODA * The largest Slovenian Daily in | the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. □ Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3t 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 123. — STEV. 123. NEW YORK, MONDAY, MAY 27, 1935. — PONEDELJEK, 27. MAJA 1935 VOLUME XT.m. — LETNIK XIJTI. UPANJE NA DOBER USPEH RIMSKE KONFERENCE DRŽAVE MALE ANTANTE, POSEBNO PA JUGOSLAVIJA, BODO IGRALE NA KONFERENCI VAŽNO VLOGO Konferenca se bo najbrž začela ob koncu meseca junija. — Delegati ne bodo imeli drugega posla kot podpisati sparazum. — Mussolini je zato, da ostane položaj v Osrednji Evropi nespremenjen. — Jeftič se ni mogel sestati s podtajnikom Suvi-chem. RIM, Italija, 26. maja. — Oster govor, ki ga je imel včeraj Mussolini v poslanski zbornici glede a-besinskega vprašanja, je napravil na italijansko javnost mogočen vtis. Včeraj je duce brez prikrivanja izjavil, da je Italija pripravljena z vojaškimi sredstvi spraviti Abe-sinijo na kolena. — Italija bo brezobzirno izvedla svoje civilizacijsko poslanstvo napram nazadnjaškim in neorganiziranim narodom črnega kontinenta. Tako piše danes na uvodnem mestu Mussolini-jevo glasilo "Popolo d*Italia". Da to ni prazno govoričenje, je razvidno iz dejstva, da bi v najkrajšem času poslanih dvajset tisoč podčastnikov in tehnično izvežbanih vojakov v koncentracijska taborišča, odkoder bodo z drugimi transporti odpotovali v Afriko. To povsem odgovarja mobilizacijskemu povelju, ki je bilo včeraj izdano. Iz Napolja je odplul včeraj proti Vzhodni Afriki parnik "Conte Biancamano". Na njem je dva tisoč vojakov, dosti tovornih avtomobilov in drugega vojnega materijala. RIM, Italija, 26. maja. — Konferenca, ki je bila določena v Stresi in ki ima namen izdelati načrt za kolektivno varnost v osrednji Evropi, je bila zopet preložena. Prvotno je bilo določeno, da se prične 20. maja v Rimu, toda ta dan je že potekel in konferenca je zopet zadeva bodočnosti. Vršila se bo pozneje — sredi junija ali v pričetku julija, kot je bilo predlagano, — ali pa se bo celo zavlekla do jeseni. Vzrok tega odlašanja je ministrski predsednik Mussolini, ki je določil, da delegati dežele osrednje Evrope ne bodo povabljeni na konferenco prej, dokler ne pridejo do popolnega sporazuma potom običajnih diplomatičnih pogajanj. Mussolini želi, da bo konferenca pripravljena tako diplomatično-, da delegati v resnici v Rimu ne bodo imeli drugega posla, kot da podpišejo sporazum, katerega so že posamezne vlade prej sprejele. Predpriprave za to konferenco za že v teku in zadovoljivo napredujejo. V resnici izgleda, kot da ima konferenca že svoje zasedanje, samo da so te seje raztresene po polovici Evrope. Mesto da bi o bodočnosti podonavskega bazina razpravljali delegati osmih ali devetih držav, razpravljata o tem po dve in dve državi bodisi v Beogradu, ali Budimpešti, v Varšavi ali Berlinu, na Dunaju ali v Parizu, v Pragi ali Rimu. Tako poslovanje je sicer počasno, ima pa to prednost, da je bolj odkritosrčno in ima več izgleda za uspeh. Z ozirom na posamezna pogajanja je težko reči, kako napredujejo. Prav gotovo so po posvetovanju Avstrije, Madžarske in Italije v Benetkah v polnem teku. Največje važnosti pa so pogajanja z Malo antan-to, kajti tukaj so največje težkoče. Zato je tudi obžalovanja vredno, da se jugoslovanski ministrski predsednik Bogoljub Jeftič zarad notranjega položaja ni mogel držati dogovora za sestanek z italijanskim podtajnikom zunanjega urada Fulviom Suvichem. Ta sestanek pa ni bil opuščen, temveč samo preložen. O odvajalcih ni nobenega sledu PRISTAJALISCA ZA AEROPLANE NA STREHAH Generalni poštar Farley hoče pospešiti pošiljanje pošte. — Na strehi glavne pošte v N e w Yorku bodo pristajali aeroplani. Washington, D. C., 26. maja. Spodbujen vsled nepričakova-nc^a prebitka tekočega fiskalnega lota v znesku $16,000,000 je poštni urad pričel s pripravami, da v velikem obsegu pospeši poštni promet. Generalni poštar Farley izdeluje načrt, po katerem bo ameriški narod dobil najboljšo poštno postrežbo na svetu, posebio, kar se tire zračne pošte. Med drugim ima Farley naslednje načrte: 1. Prevoz pošte z aeropla-nom z letališč na streho poštnega poslopja v vseh večjih mestih dežela. 2. Povečanje zračnega poštnega omrežja za 3000 milj. '». Zgradba novih poštnih poslopij v mnogih mestih, da bodo nadomeščena najeta poslopja. V svojem sklepu, da od sitrani vsako zamudo pošte, je Farley bil priča, ko sta dva aero-plana s pošto pristala na poštnem poslopju v Philedelphiji. Tak prevoz pošte namerava Farley najprej vpeljati v New Yorku, Bostonu, Chicagu, St. Ijouisu, Pittsburgh!! in Phila-delphiji. (ilavna postaja za zračno pošto, ki prihaja v New York, je letališče v Newark, N. J., od koder bodo aeroplani dovažali pošto na streho glavnega poštnega poslopja v New Yorku. Strehe poštnih poslopij v Philadephiji in Chicagu so že urejene, da morejo na njih pristati aeroplani. Ko bo povečano omrežje zračne pošte za 3000 milj. tedaj bodo Združene države imele omrežje 32,000 milj. RAZBREMENILNI DOKAZI ZA HAUPTMANNA Hauptmannova sestra je dospela i z Californije ter ima baje važne dokaze v prilog svojemu bratu. Iz Los Angelesa je dospela v soboto v New York Mrs. Emma Gloeckner, sestra Bruna Ri-charda Hauptuianna, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora Lind bergli o vega otroka. Sem jo je spremil odvetnik A. Marco iz Hollywooda. Pravi, da ima na razpolago nov dokazil ni materi jal, ki ga bo predložila pri drugi obravnavi proti Hauptnuinnu. — Po mojem mnenju je bil moj brat po krivici obsojen — je rekla, njen odvetnik je pa dostavil: — Prej kot si mislite, bom dokazal, da Haupt-mami ni bil v zvezi z odvedbo in umorom ter da n5 bil nikdar v Hopewell. Marko je rekel, da bo predložil svoje dokaze governerju države New Jersey, če bodo vsa njegova druga prizadevanja brezuspešna. Mrs. Gloeckner bo danes obiskala svojega brata v jetniš-nici v T ronton, N. J. Prej se bo še posvetovala s sedanjim 1 Faupt man no vi m zagovornikom (\ Lloyd Fisher jem. FRANCIJA POŠILJA ZLATO Pariz, Francija, 23. maja.— Francoski bankirji so prodali veliko množino zlata Združenim državam. Parnika "Be-jrengaria" in "Bremen" bosta peljala po 14 ton zlata, ki je vredno $26,330,000. GOERING BO ŠEL V JUGOSLAVIJO Berlin, Nemčija, 24. maja. — Nemški zračni minister Herman Wilhelin Goeringsi je vzel dopust in bo s svojo ženo, bivšo gledališko igralko Kino Son-nemann odpotoval na ženito-vansko potovanje. Z aeropla-noni se bosta odpeljala v Dubrovnik v Dalmaciji, kjer si je Goering za nekaj dni najel vilo. FARMERJI SE SELIJO V ARKANSAS Port Smith, Ark., 26. maja. Iz krajev na srednjem in južnem Zapadu, ki jih je opusto-šila suša, se farmerji trumoma selijo v državo Arkansas. V zadnjih treh letih se je število farm v Arkansas povečalo za 26 odstotkov V bližnji bodočnosti bosta šla v Rim tudi čeho-sl o vaški zunanji minister dr. Edvard Beneš in romunski zunanji minister dr. Nikolaj Titulescu, da ugladita pot za nameravano konferenco. Mussolini bo zastavil ves svoj vpliv, da v srednji Evropi obdrži status quo. V nekem svojem govoru je rekel, da hoče imeti svoja ledja zavarovana v Vzhodni Afriki za slučaj kake nenadne krize v Evropi. Toda resnično je tudi nasprotno, da hoče i-meti zavarovana svoja ledja v osrednji Evropi, ako pride do kakih resnih zapletljajev v Afriki. ITALIJA SE BO POGAJALA Z ABES1NIJ0 Korakamo nara v n o s t naprej in se nikdar ne obrnemo nazaj," pravi Mussolini. — Vendar se je Italija "obrnila". Ženeva, Švica, 26. maja. — "Mi Italijani smo zelo previdni, predno pridemo do kake odločitve, toda kadar smo se za kaj zavzeli, tedaj korakamo naravnost naprej proti začrtanemu cilju in se nikdar ne obrnemo nazaj", je rekel Mussolini veliki množici vojnih veteranov in fašistov v petek v Rimu. Te besede, ki so najbrže veljale abesinsko-italijanske-mii sporu, so bile deležne glasnega odobravanja. Vendar pa je sedaj Kvropa radovedna, ako se Italija ni "obrnila nazaj". Ves teden Ligi narodov ni hotela priznati pravice, da posreduje v njenem sponi z Abesinijo. Sh»dnjič pa se je v sobot o ob 1.37 po polnoči na pritisk mladega, pa spretnega angleškega diplomata stotnika Anthony Edena, kateremu je mnogo pomagal tudi francoski zunanji minister Pierre Tja val, vklonila Ligi nemil svetu. Po resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta na dramatični ponorui seji sveta Lige narodov, je Italija pristala, da se bo, ne da bi se poslužila vojne, sama pogajala z Abesinijo do 25. julija in bo skušala poravnati medsebojni spor, ki se je pričel z obmejnimi spopadi pri Ualualu na meji med Abesinijo in Somalijo. Ako se obe državi do 2."». julija ne bosta mogli sporazu-meto, tedaj bo posredoval svet Lige narodov in bo skušal napraviti mir med Rimom in Addis Ababo. S tem je bilo zaključeno zadnji! poglavje v prepiru med Mussolinijem in cesarjem ITaile Selassiejein. Ves teden je imel svet Lige narodov mnogo posla z Rimom in Addis Ababo. Cesar Haile Selassie je brzojavil Ligi narodov in jo prosil, da ustavi italijanske vojne priprave, katere je Mussolini po cesarjevem mnenju napačno označil kot "obrambne". Mussolini pa je telefonično naročal svojemu delegatu baronu Pompeo Aloi-siju, da stoji trdno proti Ligi-nemu posredovanju. V Ženevi pa so se angleški, francoski in drugi državniki na vse načirfe trudili, da najdejo kako podlago za pogajanja. Ker je abesineki cesar naprosil Ligo za posredovanje, tedaj, je morala nekaj storiti. Toda Mussolini je ostal trdovraten. Telefonski klici iz Ženeve in diplomatične brzojavke so bile brezuspešne. Zgodaj zjutraj v soboto pa je prišla prememba. In sedaj se Evrope vprašuje, zakaj je prišla, ta prememba. Dobri opazovalci položaja RODBINA ODVEDENEGA FANTA JE BAJE PRIPRAVLJENA PLAČATI TACOMA, Wash., 26. maja. — V petek je na poti iz šole nenadoma izginil devetletni George Weyerhaeuser, sin lesnega trgovca-milijonarja. — Stariši so mislili, da je šel kam s svojimi tovariši, toda kmalu so v svojo veliko grozo spoznali, da je bil odveden. ORGANIST JE 0DVEDEL _13 LETNO Organist je bil postavljen pod pet tisoč dolarjev jamščine. —Najbrž se bo moral poročiti z dekletom. Včeraj je bil v Bridge Plaza so dišeu zaslišan petiutridesetlet-ni organist Henry \V. Simpson, ki je obtožen, da j«' dne (i. maja od vedel trinajstletno Klea-nar Schmaus, ki je pela na koru Ascension cerkve. Odvedel jo je v Saugcrties, X. V, ter živel ž njo v neki zapuščeni koči. Tam sta živela kakor mož in žena. Policija ju je slednjič izsledila ter ju privedla v New York. Obtoženec je trdil, da j«- star devetindvajset let, <» svoji ljubici pa pravi, da j<* stara par mesecev nad štirinajst let. Sodnik Brili je pridržal Simpson a pod varščino pet tisoč dolarjev. Sodišče se zaenkrat še ni odločilo, če ga bo procesiralo zaradi odvedbe. Trinajstletna Kleanor je rekla sodniku: — Henry je najboljši človek na svetu. .Jaz ga imam rada iz vsega srca. Stariši dekleta ga bodo najbrž prisilili, da se bo poročil ž njo. S tem se bo tudi izognil kazenskemu postopanju. STERILIZACIJE V NEMČIJI Berlin, Nemčija, maja. — Nazijska vlada je naznanila, da je bilo do 31. decembra 1934 po Celi Nemčiji steriliziranih 56,244 ljudi in da so vsi '"prostovoljno" prosili za operacijo. v Evropi so mnenja, da se je Mussolini le navidezno "obrnil", kajti Mussolini še vedno pošilja vojašvo v Afriko, kot doslej. Ti opazovalci iz tega sklepajo, da je Mussolini obljubil, da jeseni ne bo pričel vojne z Abesinijo. Do konca septembra vojna v Afriki skoro ni mogoča, kajti v državi cesarja Haile Selassieja se je pričelo deževje, ki bo trajalo do jeseni. Naročite se na GLAS NAHODA, največji slovenski dCOTtfk v Z&roienih grfev«^ Odvajalci so namreč sporočili zaprepaščeni družini, da zahtevajo dvesto tisoč dolarjev odkupnine. Stavili so še nadaljne pogoje: Družina ne sme j>oklieati policije na pomoč. Na hiši morajo izobesiti vidno znamenje, da so pripravljeni plačati odkupnino. Slednjič so pa za pretili, da bodo otroka usmrtili, če odkupnina v teku petih dni ne bo plačana. Včeraj je bila z okna hiše obešena bela rjuha, kar naj bi pomenilo, da so stariši čitali pogoje, in da so pripravljeni plačati zahtevano odkupnino. Zvezni uradniki, državni in mestni policisti so pripravljeni na zasledovanje. Zaenkrat še omejujejo svojo delavnost, ker se stariši I »oje za življenje svojega otroka. Kakorhitro bo pa odkupnina plačana in bo otrok vrnjen, se bo začelo brezobzirno zasledovanje. Zvezni agenti so uverjeni. da bodo dobili odvajalce žive ali mrtve v roke. Pismo s pogoji je prinesel \* petek ot rokovim sta rišem po>1 ni sel. Pismo je bilo podpisano z imenom "Egoist". Naslov na koverti je odvedeni fant. lastnoročno napisal. O odvajalcih nimajo zaenkrat še nobenega sledu, toda oblasti so prepričane, da jih bodo izsledile. ŽELEZNIŠKA POGODBO MED RUSIJO IN ROMUNSKO Bukarešta, Romunska, 2.*i. maa. — Romunski minister dr. Nikolaj Titulescu, trgovski minister Manolesco Struga in predsednik romunskih držav železnic Nikolaj Tabakovič hudo prve dni junija odpotovali v Moskvo, kjer bodo z rusko vlado podpisali železniško pogodbo, |K) kateri se bo med o-bema državama zopet pričel železniški promet. Sloviti most čez Dnjester, ki jo ločil dva sveta komuniziiio in kapitalizma skozi 1H let, o■•«••••••« Za New York aa celo leto......f7.00 Za poi leta ...................$3.00 Za inoseaiacTo aa celo leto...... $7.00 Za pol leta............................$3.fi0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" fafrfljf vsaki dan iraemftl nedelj In praznikov. ? »opisi brem poti pita in osebnosti se ne prLobču je j o. Denar naj se blagovoli .toflUJatl po Hone; Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da bltreje najdemo naslovnika. O LAS NARODA", 21$ W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsm 8—WIS POSLEDICE VOJNE IN MIRU Ako primerjalno Francijo in Nemčijo, pridemo do nenavadnega zaključka, da je namreč Francija dosti bolj nestanovitna nego Nemčija. Francija je zmagala v svetovni vojni. Dobiček, ki jo je imela od nje, je v nekakšnem ravnotežju s silnimi izgubami. Nemčija je bila v svetovni vojni premagana. Izgubila je vse gospodarske, vojaške in politične prednosti, ki jih je uživala izza leta 1870. Ne oziraje se na sedanjo krizo, ima Francija dovolj. da lepo živi, vlačim je Nemčija v finančnem razsulu. Francija ima najmočnejšo armado na svetu, v Ligg narodov ima poglavitno besedo ter načeluje sistemu na.j-ra zi 10 vrstne jš i h zvez. Nemčija se skuša izogniti Vloločbam versaillske mirovne pogodbe in krpa svojo armado na vseh koncih in krajih. Poleg tega je povsem osamljena, če izvzamemo kilavo prijateljstvo, ki ga je nedavno sklenila s Poljsko. Francija bi morala mirno spati, dočim bi morala Nemčija živeti v neprestanem strahu, pa je bas narobe. Francija nima mirnega počitku, vedno se smatra za ogroženo in vidi vsepovscU' velike nevarnosti. Orožje in zveze, ki jih ima, ji ne zadoščajo. Imeti hoče več orožja in več zvez. Francoski parlament dovoljuje tisoče milijonov za narodno obrambo. Francoski ministri potujejo od prestoli^«- do prestoliee. rAi;»j so v Varšavi. Moskvi, Bukarešti, na Dunaju, zdaj so v Beogradu, Londonu in Rimu. Vsepovsod iščejo novih prijateljev in sklepajo nove zveze. Nemčija je pa najraje sama. Leta je zavrnila zvezo, ki jo ji je nudila Italija. Izstopila je iz Lige narodov ter se navzlic vsem prošnjam in vabilom noče vrniti v njo. Čudno nasprotje! Kaj pomaga narodu zmaga, če ne more živeti mirno in brez skrbi! Vs to pa ni nič novega. Sličen slučaj je Evropa že enkrat imela izza leta 1H70. Bismarck je v sedmih letih uspešno izvojeval tri vojne. Pod njegovim vodstvom je porazila Prusija Avstrijo leta 1866, dočim je severo-nemška zveza porazila Francijo leta 1870. Francija in Avstrija sta bili tevlaj najmočnejši vojaški sili na svetu. Bismarck je bil kot načelnik nemškega cesarstva po letu 1870 mojster vse Evrope. Prav lahko bi mimo užival sadove svojih zmag, 'kar se pa ni zgodilo. Nemiren je bil in nestanoviten ter je iskal zvez kot jih išče Francija danes. ♦ * . tf^lHllCKBlI Sklenil je zvezo z Avstrijo, Rusijo in Italijo ter je ponujal prijateljstvo Angliji. Francija, ki je bila 1871 poražena, ni iskala nikjer zaveznikov ter je bila v tem pogledu slična današnji Nemčiji. Kako je mogoče to tolmačiti? To dokazuje, Ida so se narodi v devetnajstem in dvajsetem stoletju naučili vojevati vojne, popolnoma so pa pozabili, kako je treba napraviti in vzdržati mir. Umetnost bojevanja je pač znatno lažja nego umetnost sklepanja in vzdržanja miru. ::VABILO NA VESELICO IN POJEDINO:: SLOVENSKI DOM, Inc. na 36 Danube Street, Little Falls, N. Y. PRIREDI Veselico s pojedino V SOBOTO ZVEČER, DNE 1. JUNUA 1935 NA KATERO 11L4I DNO VABI VSE TUKAJŠNJE SLOVENCE KOT TUDI ONE IZ BLJIŽNIH NASELBIN, DA SE PO MOŽNOSTI UDELEŽE TE PRIREDITVE PIJAČE IN JESTVIN BO DOVOLJ NA RAZPOLAGO IGRAL BO TUKAJŠNJI ORKESTER Vstopnina z« odrasle 50 centov, za mladino do 14 leta pa 25 centov. ZAČETEK OB 8. URI ZVEČER Za obilno udeležbo se pri porota odbor. NA SVIDENJE L JUNIJA — (Frank ___ & * j 1y Dopisu Forest City, Pa. Člani Tantburaškega društva se prav lepo zahvalimo o-nini rojakom v Little Falls, ki so imeli sitnost z nami ter so nam v vseh ozirih tako lepo postregli. Raz kazali so nam tamkajšnje naprave, pripravili vsakovrstna jedila in pijače in nam dali spalne sobe na razpolago. Tako smo se nabasali vseli dobrot, la predstava 4Po dvanajstih lotili' Vsi igralci so korajžno nastopali. Rečeno je bilo, da se bo tudi Peter Zgaga udeležil prireditve, pa je bil najbrž zadržan. Torej še enkrat najlepša hvala za vse! Odbor Tamburaškega Društva. Hudson, Wyo. Zopet se oglašam in vas prosim, da mi odmerite malo prostora v priljubljenem listu Glas Naroda, katerega z veseljem in zanimanjem čitani. posebno še, ko vidim kak dopis od dopisnika J. B. z naslovom 44Zanimivosti iz Poljanske doline". Čeravno nisem Poljanka in se mi z Stare loke doma, vendar jih vseeno rada čitani. samo da bi dopisnik B. še Škof-jo loko malo več omenil. Večkrat pozovem tudi starega Po-ljanca John Tušeka, da prečita dopise iz domačega kraja, ker njegova teta je imela gostilno v Poljanah in ga j«- potem zanimivo poslušati, ko nam razlaga o starih Poljanoih, o-menjenih v dopisih, kako so včasih lovili ribe, hodili na ja-go itd. Tak dopis nam oživi spomine na mlajša leta. Kakor mi z veseljem čitnmo dopise iz naše domovine, 1m> morda tudi dopisnika in druge naročnike zanimalo, čeravno moram poročati žalostno vest o smrti našega starega znanca in prijatelja John Demšarja, katerega so našli dne 10. maja mrtvega v njegovi spalni sobi. Po izjavi mrliškega oglednika, se je ponoči, ko so drugi legli k počitku, ustreli i v glavo, tako da je bil vrhnji del glave ves razmesarjen in je nesrečnež takoj izdihnil. Kot 20-letni mladenič je prišel kot mnogi drugi naseljenci iskat sreče v Ameriko 4cr se n a j prvo nastanil v Rock Springs, W yo. Zatem se je pečal z ovejerejo, ki je v državi W y oni ing zelo dobro razvita. Do letos so namreč samo v Hudson vsako pomlad ostrigi i od 25 do 30 tisoč ovac. koliko pa šc ]x> drugih krajih Wvo-minga. Nekaj časa je imel pokojni John tudi gostilno v Rock Springs. Komaj pa je bila napeljana žleznica v te kraje, se je preselil v Hudson, kjer je imel iiošto in trgovino. Pred 25 leti se je oženil z neko Angležinjo, ki je ob onem času vodila "Hudson hotel", katerega je pa leta 1919 požar pojiolnoma uničil. Družina se je zatem preselila na renčo v Crow Creek, približno 60 milj od Hudsona, kjer se je jnikojni pečal z živinorejo, poljedelstvom in drugim. Že t-eč let je bil jako slabega zdravja. Pred kratkim je še žena vložila pri sodni ji prošnjo za ločitev zakona in to v zalivalo za vse njegovo trdo delo in trud za druge. Dne 10. maja je obiskal še nekaj prijateljev v Hudson in Lander ter je, vračajoč se proti domu ravno isti dan še povrhu vseh drugih neprijetnosti z avtomobilom povozil nekega dečka v Fort Washakie in ga precej poškodoval. Deček se sedaj nahaja v bolnišnici "v Lander, Wyo. Po vseh teh nesrečah ni čud- Peter Zgaga no, dn >«- iiiii je oinr;i«*il um. Dih* 1.'!. maja In .-<• lin« l;i vršiti na sodniji obravnava za raz pol oko, toda name>to «• loeii od tega triulapolncga življ«'i»ja. Pokojni .-■«• ni dosti zanimal za Slovene«', odkar je «»•;>«•"» <•«) tukaj, toda ako je shieajlto /a Ilesla j h i J esi«'ga ali dniiiegn v njegovo hli/iim. ga je I»i I v«'dno vesel. Z vsakim j«* prijateljsko pokramljal, ter mu. kar j« hi lo v njegovih močeh, uljudn«k postregel z vsem. Ob času njegov«- smrti ni s pa« lid k nobenemu slovensk«.*-lnu društvu. I'<>k« »panoje "hi I y Riverton, \Vy<». Ki. maja. in s«-nas je več njegovih starih znancev udeležilo pogrebu. Doma je bil iz Berhovnice v Poljanski dolini in j«' bil star okrog (>5 let. N;»j | me i v<> v miru in lahka naj mil bo ameriška gruda! Preti kratkim se je v bolnišnici v Lander pa« l vrgla težki in nevarni operaciji ter jo srečno prestala soproga Jakoba Homca, kateri je tudi iz Poljanske doline. Vrnila se je iz bolnišnic«* in s«* ji zdravje vrača na bolje. Želimo ji, da skoraj okreva. Drugih posebnih novic nimam poročati. Dela tinli tukaj primanjkuje kot »lrugod in ne-zaposlenih ne manjka, ki bi radi prijeli za vsako delo. Snega preteklo zimo nismo imeli veliko, sedaj pa skoro kar naprej dežuj«*. Da n<« bo moj dopis romal v nenasitni uredniški koš, ga zaključim in pozdravljam dopisnika J. B. z željo, da se zopet kmalo kaj oglasi. Pozdravim Petra Zgago in vse čitatelje in čitateljicc Crlas Naroda, k inter emu želim obilo uspeha in mnogo novih in zvestih naročnikov. Mrs. Katie Dolenc. ATLET KOD DAVČNI EKSEKUTOR na -vetu, kjer vi'selja me!i r«> plača i i da v na Ni držav«- -i Ijlldj«' o« I kadar j«* tr« Xik>protn«» -«> «•«•!«' pokrajine, kjer s«' I j u« I je «lav«-iu\ga «'ks< kutorjii boje kakor vrag križa ali ga pii <*elo n;i;>a«lejo, «•■■-pride izterjava! »lavke. !'•>:!•• K<»d hodijo «lavčni « k>ekutor-ji - poPeaji ali orožniki, Iru troti so pii naveziini -umi nn->«•. Težak, pa tudi wvaren je njihov posel zla-ti v malo oh-lju«l«'uih knijih «laleč o«I nn-st. Lahko -i mislim«"), kakor spr«*jemajo «lav«" ne «'k>ekutor-j«> vročekrvni prebivahi niehi-Ških v;isi. Y Mehiki so nvnog«' naselbine, kjer ljudje ž«* več i--! ni -1. j il.:<- i i e* »oi-nih dav-! ti\. 1 vi-fM-ira «-!<-ekutorja odpravijo z izun\ < »i*o!ii. da bo« I o I i mi"-;; 1 i iavke. ko pri«i«*jo bolj ši «**ii Davčne o! pr«M«'fe V • • I;i 'i kotlČ!lo iužho kot finančno- l!l-.-|i;il ill «lil\'en«'.ga «'k -« :;u*or ia vumehi-k«'ga atleti*, ki m«-ri _in iu 1«*lita 150 kn. I^.iiii j«' • i«»-«"_r«-l ameriško prvi-n-tvo v «lviganjn nt«'ži. Športniki mn pravijo "Tar-'/..;i'Mn «lavčn«' ol.«lasti upajo, bo i 111 e I kn1 »lavčni ekseku-tor v««*" ~r«'č«». kakor -«» je iiii«*-11 «!rugi. k« r bali. uii ImhIo ljudj* Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled now dolgoletne skušnje Vam zameremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnilu. Hi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je fjlavno. ea najmanji« stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjegr: trenutka, ket predno se dobi iz Washingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in mnotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval\. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA NA POKOPALIŠČU SVETE TROJICE. Pre«I «lolgimi leti, ko je bila centiala Brooklvnu pri starem I5iccklyuskem mestu, j«* živel na takrat malo oblju«leii«'m Long Islandu star kh-par, ki mu ^e pa farma več nesla n«i-go k lepa rst vo. Toda za svoj poklic je bil silim navdušen. Bistrogledi mestni očetje so uvideli, tar«' domovine v novi svet za boljšim kosom kruha. Vr.-te se strahovito redčijo, ] b io v zadnjem času. Navzlic temu s«» pa nekateri Š-. '-/trajno držimo in dajemo « M «iik« st drugim, četu«li so j ih-v i naš«'Mku srcu, č«»š. kil r naprej. kar naprej, če ž«' ni dru-na«'«'. Mi sni«) s«' pit tako privadili tukaj, «lii se nam še nikamor ne mudi, četudi žvečimo kisli-co, dasi bi radi vdihavali opojni vonj rož. Ni mogoče pomagati — človeška nutura j«' pač taka. Petindvajset let bo kmalu, odkar sem začel pisati posmrt-nic«* umrlim newyorškini rojakom. Dosti se jih j«* nagromadilo v tem času: temu par vrstic, onemu daljši članek. Lahko pa reč« mi i, da j«- bilo iskreno vse, kar s«>m napisal o njih. Včasi me zanese pot na po-k opal išče sv. Trojice. V nekaterih delili so skoro sami slovenski grobovi. Napisi na pločevinastih spomenikih in križi pričajo obiskovalcu, koga se je usmilila usmiljena smrt in koga je neusmiljeno pokosila neusmiljena božja dekla. Tupatam so črke zabledele, kajti na pločevini se barva dobro ne drži. Saj posvetilo in besedilo na grobu hi nič, pogla-vit«'ii je spomenik za ranjke, ki j«1 postavljen v srcih živečih: uvaževanje dobrih del ia odpuščanje slabili. Tudi na pokopališču so k«>n-trasti. Ne v zemlji, pač pa nad njo. Grob brez napisa, poln cvetja in rož, dočim prerašča plevel grob, na čigar spomeniku je zapisana svečana obljuba, da bodo "žalujoči ostali" gojili na grobu cvetlice in jih zalivali s solzami. Mrtvemu se pač ne spodobi lagati in hinaviti. Toda mrtvi naj počivajo v miru, dočim se morajo živi vprašati: — Ali si bomo s svojim delom in duševnimi zmožnostmi postavili pomembnejše in trajnejše spomenike kot stoje na I pokopališču sv. Trojice! ng t A 8^4E O tt*" NEW YORK, MONDAY, MAY 27, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY Jn U. & JL REGIS'A K HICK: SVATBA Ž«* v«m" ko uro . . ovnale krog smrtnoblede^a .Ne pomagati — a veselje ji lahko napraviš! Razveselila se te l»o in bo laže umrla. Videla bo, da si ji odpustil, da nisi več hud nanjo!" ".Je že tako, gospod — da le garam iu odpuščam, zmeraj odpuščam! In zdaj še tak greh!" Pa je le skočil na voziček, h* |»redenj je izgovoril zadnje be>«>de. in kolesci j je spet počasi lezel uavkrelier. V hribih je obstal pred nizko, leseno bajto, kakršnih je bilo več po hostah. Bajtarji so hodili na dnino v dolino ali vinograde po sončnih iiolmih. Župnik je skozi nizka vrata vstopil. "Zunaj počakaj, Ante," mu je dejal. Ante je stal na pragu. E*la-lio mu je begal pogled, ko je pomislil na majhno, ozko kamrico, ki je stopil zdaj župnik vanjo. O, kako natančno jo je poznal! Opolnoči bi našel v njej vse, karkoli je bilo ondi. Tri leta dolgo je hodil semkaj. Tu na leseni klo|>ci sta set leva 1 a dan na dan, sleherni ve- obraza. Ante kar ni mogel spoznati umirajoče Marice, tako se je bila spremenila. A velike, ko noč črne oči so ga klicale, vabile, 'prosile, se vsesale vanj. j "Kako ti je, Marica?" je za jecljal in jo prijel za roko. j "Dobro — zdaj — zdaj, ko' si ti prišel!" "Kje pa je..." Nalahno se je oziral po kamrici. Odgrnila je količek rjuhe in roke iu solze so stopile v njene prevelike oči. V levici je ležalo dete. Bala se je, da bi izpustila njegovo roko, bala, da jc ne najde več. Tedaj je Ante s trudom spregovoril v moreči, svečani tišini: "Ga^|})od, saj se ljudje ločijo, a te dve roki naj se ne leč i ta več. Zvežite naju še bolj pa naj Marica umrje kot moja žena." Župnik je nemo prikimal in stopil ven. Zunaj se je oglašalo zateglo petje fantov, ki so se zdaj na večer vračali z dela. Župnik je dva povabil za t>ričo v koči. In čez nekaj minut je bila Marica Ante jeva žena. Ko se je zvečerilo, ji je odleglo. Ante je že začel upati, j da bo Marica ozdravela radi I velikega veselja. Toda samotna noč mu je vz^la sleherno misel na rešitev, j Molče je .sedel pri postelji dokler se ni zdanilo. I Ko je sonce popilo roso z ! le. Predsednik kluba posvari novinca takoj po sprejemu, da ga bodo vsi člani zavrgli, če n< bo držal zaobljube. Naši v Ameriki listja in trav, je Marica, ki jo je kašelj duŠil in mučil, slabela bolj in bolj. Ante je nekoliko zadremal. V polsuu je začutil, kako je Maričina, že o-hlajena roka, segla po njegovi. Ko se je zbudil, je bila roka mrzla in Maričine prsi se niso več dvigale. Otroček s«' je zbudil. Vzel ga ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM i NAKRATKO N A DOPISNICI I' SPOROČe SLOVENSKE NOVI-. 1 CE IZ NASELBINE. j nic sp< prikazala se je čudovito ljub- jV. v naroC.jt. jn mu božal gla-ku otroška glavica. Njen mali' fantek! Smehljal se je v .sanjali in tiščal majcene peščice na okroglo bradico. Dvoje življenj, dvoje svetov drug poleg drugega. To življenje je zahavpjalo, 0110 je vstajalo. "Čigav je otrok?" je jecljal. " Francetov — iz rudnika. Ko je bila Eleanor Simo-hčerka dobro poznane in tovanje hrvatske Sinionič družine v Clevelandu, stara šele 14 mesecev, jo je zadela paraliza ali otrpljenje udov. Od | tedaj iu do danes, ko je nila-j denka stara 24 let, je trpela na I paralizi, toda kljub temu ni ; obupala. Izvršila je vse šole in \ se pozneje posvetila v Cleveland kolegiju umetnemu risanju in izdelovanju modelov. Dosegla je velik uspeh. Te dni je napravila krasen vzorec za pri prosto, toda čedno obleko, katerega je poslala predsednikovi soprogi v Washington. Mi's. Roosevelt je z občudovanjem in odobravanjem sprejela vzorec in nagradila mlado Miss Simon i č. ne tako hudoben kakor tvoj o-za_ 'i če. Ti ga ne poznaš, a jaz ga poznam. Tvojih ročic se ne bo bal, a moje roke mu bodo že Obljubil je, da bo skrbel zanj. • g«, povedale. Daj, le poglej jih, Pa se je izselil ko toliko drugih. Da bo denar pošiljal... Pa ni bilo glasu več od njega..." "Baraba!" ^IIPUIHIIHM Ml* DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 $ 5.25 $ 7.30 $11.75 $23.50 $47.00 Din. Din. Din. Din. 100 200 300 500 __________ Din. 1000 ........... Din. 2000 Za V ITALIJO $ IJ5 ....................Ur 10« $1125 -------------------------Ur 101 $44.40............................................Ur 500 $88.20 ....................Lir 1000 $110.— ....................Ur 2000 $203.— ..................Ur KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI DOLI - * > ' ■ Za Ispla&Uo večjih sneakov kot sfotmj navedeno, bodisi v ali lirah dovolj ujomo Se bolje pogoje IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH « Za liplaHl« 0 5— varate poslat!..........$ $.7$ fio^- - - ..........ipojo. $15— " " ....... $»•— " " .......... $21— lil- - - ..........$4LS$ t$0.— - - ........$6L50 Prejemnik dobi v starem kraju Ispla&lo v dolarjih. Naj na nfciilh tavrftajeae »a Cafcle Letter t* prhtaJHn $1__* SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "GU a Narod*" no nun1 m novi wm tmu. m. t. te moje pesti! Z njimi bom pretepel tvojega očeta. Ti se pa kar loj »o i^raj z njimi. — No, no, ljubček, le nikar se ne jokaj! Kaj hočeš, .baraba je — toda — tvoje oče je pa le. In če imam tebe rad, tudi njemu ne bom mogel prav nič storiti. Zdaj pa, kar pojdiva ven na sonce, k živim ljudem!" Odnesel je otroka v bližnjo kočo. "Mati, dajte fantku zajtrk! Zdajle se spomnim — saj niti ne vem ne, kako mu je ime ?'' In težkih korakov ^e je odpravil na dolgo pot v bližnji trg. Ko je stopal skozi hosto, so ga izpraševali drvarji: — "Kako je z Marico, Ante?" "Poročila se." "Saj smo že slišali, pa nismo mogli verjeti. Ali si .se zato tako zakesnil?" "V trg grem." "Po kaj pa?" 14 Po krsto za svojo ženo. Ponoči je umrla." Plaho so zrli za -njim. >'» - - • , -—.—)> tli i KLUB GROZE Med vsemi zabavami in tradicionalnimi klubi, ki jih v Londonu kar mrgoli, je naj-i bolj znan literarni klnb groze, j ker so od drugih močno razlikuje. Ta klub j* bil ustanov- — Rojak John Rem, ki obratuje v Milwaukee malo čevljar-no, bi za nek mali prestopek moral plačati $1 kazni, a je ra- vieo, ko se je začel milo joka- sprejel 5 dni v poboljieval-t1- niči. Kot čevljarja so i^a dali v "Jokaš se? Ali se bojiš, me- kaznilici na delo v čevljarsko ne se 'bojiš! Nikar se ne boj, delavnico. Tu pa seje Se mu ta-saj nimaš — razen mene — ko dopadlo, da se je po odslu-nikogar na svetu. Boš videl, | žitvi njegove kazni pretekli po-j da nisem slab človek, niti malo} nedeljek napotil na sejo okrajnega odbora za javne institucije, ter tam odbornikom pojasnil, da bi on lahko prihranil o-kraju stotine, morda tisoče dolarjev na leto, če kaznilniško čevljarsko delavnico izroče njemu v oskrbo. Okrajni očetje so rojakovo ponudbo z zanimanjem poslušali in takoj vprašali na kaznilnico, koliko je zdaj stroškov s čevljarsko delavnico. Odgovor inšpektorja Momsena, pa je — žal — prekrižal vse račune podjetnemu rojaku. Inšpektor je namreč povedal, da so vsi stroški za obratovanje delavnice znašali lani le $329. — Ni še pozabljena avto nesreča, v kateri je 18. novembra lanskega leta v Shebov-ganu zgubila svoje življenje 18. letna Frances Zore, že je usoda zoj>et zahtevala mlado slovensko življenje. Prejšnji četrtek se je v bližini Manitowoc, na takozvanem Clover ovinku, zopet pripetila velika avitna nesreča, ki je zahtevala dve mladi življenji, eno od teh slovenskega mladeniča Louis Sklan-dra. Sklander se je v družbi nekega prijatelja in dveh spremljevalk imenovanega dne ponoči vračal z neke zabave, ko je avtomobil, v katerem so se vozili, zgrešil pot in treščil oh bližnje drevo. Sklander in njegova spremi je vauka, 17-letna 171etua Miss Virginia Steimle, sta sedela skupaj v zadnjem sedežu (rumple seat) avtomobila. Kompakt ob udarcu v drevo je bil tako silen, da sta oba obležala na mestu mrtva, z zlomljenima tilnikoma. KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK, N. Y. in . . . . . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. i!7!> strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemec in za uue, ki so nemščino zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Ilev. J. M. Trunk. Gos strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev : njihova društva in druge narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. P. J. Kern. Vezano. Cena ................2,— BURSKA VOJSKA. i>3 strani. Cena...........M BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1M str. Cena .80 BONTON. ^.so strani. Cena ....................1..10 Knjiga o lepem vedenju, govorjenju iu oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narore knjižico — "How to become a citizen of the United States". Cena ...........................30 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 7S strani. Cena.....35 BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Tičar. ir»."i strani. Cena ...................75 Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICSpisal M. Kahaj. Trda vez. 73 strani. Cena ......1.30 V knjiiri je slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. ... 1.50 JiO DENAR. Spisal odar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. o služIlo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI ŽIVINO/PRAVNIK. Spisal Fran jo Dolar. S slikami. "7s strani. Cena ..........1.25 DOMAČI VRT. Spisal M. Ilumek. str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: {»osebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrl krasimo; navodila za sobne rastline. HC sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kncipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Broš.- eena 1.25 Navodila slovitejra župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi priitomočki. Opis I m ile zlu. Slike. DO OR1IIDA DO BITOLJA. *» strani. Cena .70 Zanimiv |h.topiš s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znan L GOVEDOREJA. Spisal It. Ix-svart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. AL 1'ur^aj. S slikami. i^m; strani. Cena ....................1.20 Knjiga s«* odlikuje po svoji izbrani vsebini In veliki koristi, ki jo nudi ženam iu dekletom v vseli vprašanjih ffosjNHlinjstva. GOSTILNE V STARI 1JIBUAM r»l strani. Cena ...........................G0 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zg;*lo-vina slovenske prestolice. GRŠKA MITOLOGIJA, "ll strani. Cena ......1.— Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. S:*, strani. Cena.....50 Poljudni spisi o naravoslovju iu zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. ^iO strani. Cena .................90 Levstik. --0 strani. Cena broš. ...90 ve/.. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata H21 strani. Cena: I. Del.....80____II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 08 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izraeunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. »36 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. S12 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovea. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobbouse. 1?« str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERU DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................L— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- melj. S slikami. VJO strani. Cena ..........1.25 Nauk o atomih, molekulih iu elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................1.— Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje In je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove Šege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena____ .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem. KAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 strani. Trda vez. Cena ...................75 To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno »t otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 12»1 strani. Cena ..........-...... To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. V£\ strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNKT DR. JANEZA EV. KREKA — !J4 stmui. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je pr*i med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 238 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ?a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železo! i varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: 141, l.'W strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 1!>7 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priroena knjižiroenmo vsakomur, ki se h«»če seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOIIOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 183 strani. Cena Strokovnjaška razprava o iiosledicah preobi-lega za uživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41."J strani. (Vini .......................... V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. ^44 strani. Cena ............. Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige jH.grešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. liWi strani. Vezano. Cena ........ S |»oni«m'-jo te knjige vam je mogoče naglo iz-raeimati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. 2.30 J»0 .60 .80 .65 .70 .75 1.50 .. 1.75 .75 .80 .30 .30 .75 .70 .70 .50 STANLEY V AFRIKI. 12_' strani. Cena ...... .50 l>oživ!jaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent**. SPOMINI. C Visa I Jože Lavtižar.) strani. Cena......1.30 V tej kiij-ri obuja naš znani potopi see župnik L*ivtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA KONA. 7'-»i» in 'SX\ strani. Trda vez. Cena 3.— SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Ilumek. l-s strani. S slikami. Cena ...............10 Nji vod, kako ga izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. SLOV.-ANG LEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 14S strani. Cena ...............90 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga poloviea knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... -">0 Knjižico je spisal prof. dr. Zalior ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ Na šestnajstih straneh je dr. Franc Dergane nakratko pojasnil nalezljive si»olne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- niea in slovar. 2!>3 strani. Cena broš......- 1.25 Vezano......L50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1-5® VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................l«2i Zbirka pisem, listin in vlsg za zasebnike, trgovce in obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... 2>0 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke in šaljivi poskusi; vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice. VOŠČILNA KNJIŽICA. 1>3 strani. Cena ...... .50 Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ...................... ..................... .30 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... Jg V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leto 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... M Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoškili koza kov. .35 ■..■v: ' i» - "3LAB RARODr ■ NEW YORK, MONDAY, MAY 27, 1935 Tffi LARGEST SLOVENS DAILY in 0. 8. £. Mož v ognjeni peči »»Roman iz življenja^«« Za "Glas Naroda" priredil: L H. 15 Bila je krasna jutranja ježa — samo pume se ne pokažejo. Pepel na to sivi Tristan ostane na eelu, vajeti ohlapno, nož trdo v roki, ostro posluša in gleda, toda pum ni bilo videti. Lovske pse so pustili doma, kajti male rmenordeče mačke se jih boje «ter pri najmanjšem lajanju pobegnejo v nedostopno goščavo. Toda Tristanova izkušnja jih je nadomestovala. Zopet pridejo na kraj, kjer se je pot razširila, do koč iz palmovih vej gozdarjev ki so z izkopavanjem drevesnih štorov in s sežiganjem dalje gradili cesto in Tristan vpraša Mestice po pumah. Toda ničesar ne vedo o njih, bili so začudeni, in eden pravi, da so pred petomi leti v teh krajih še bile pume, toda Raventosovi ljudje so vse postrelili in kože vstrojili in jih nekemu francoskemu potniku drago prodali. Potnik jih je vzel s seboj, da je mogel reči, da je v pragozdu streljal leve. In tedaj se domisli drugi in doda: da je tedaj gospod Raven-tos ustrelili tudi zadnjega jagvarja v tej gošči in da so od tedaj mačji tigri kot iztrebljeni. Dija se razjezi in zakliče: — Kaj pa ima gospod Raventos opraviti v naših gozdih! Povsod strelja njegova druhal! Juan, kako je? Povabili ste me na lov na pume, pa bomo dobili kako veverico ali pa peščeno bolho. Kje so ostale vaše zverine? — Tukaj so bile, — odgovori Juan, — to dokazujejo moja pomorjena jagnjeta. In sled kaže proti vaši meji. Toda na trdem kamenju se je sled izgubila. Ali naj bom varuh teli pum ? Takoj izginejo sence z ogorelega dekletovega obraza. Smeje se s svojimi rdečimi ustnicami in z modrimi očmi, ki čisto in jasno tiče v temi polti njenih potez. — Xikar tako kislo ne zategujte svojega obraza, — pravi Dija, — se bom že potolažila. Gremo na Hudičevo planjavo in bomo med potom streljali fazane, da ne pridemo praznih rok domov. Sedaj se parijo, vsepovsod je mogoče slišati samce. Dalje, Clavigo! Z dolgim skokom preskoči nekaj napol preperelih cedro-vih debel, ki so zapirala pot. Juan /leti za njo. Lov se je še izplačal. Tristan in Gabriel sta bila obložena s fazani, kljunači, z majhnim, hijeni podobnim, lisastim gorskim volkom, z j divjo mačko, z golobi in s starim, belobradatim makakom, katerega je ustrelil Tristan, ker ga je hotel prekaditi. Bili so že na meji okraja, ki je bil pri zadnjem merjenju dodeljen k Zalerjevemu posestvu. Višje gori je bil pragozd, last države, bil je gost in deloma še nepreiskan in najbrže so se pume tušem zatekle. Bilo je čudno: kjer je v gozdu pela sekira in kjer se je čez vrhove dvigal dim, tam divjačina ni več dolgo ostala. Po pobočju je bilo drevje že redko. Mnogo so sekali, pa tudi mnogo nanovo pogozdili; to je bili videti na evropskih« hrastih, ki so po dvajsetih letih že imeli mogočna debla. Dija in Juan se zavihtita iz sedla, Gabriel jima ponudi nahrbtnik z zajtrkom, ki so ga liciteH povžiti gori na Hudičevi planja-vi, ker je tam ob jasnih dnevih krasen razgled. To ni bilo lahko plezanje na zadnjih obronkih Serre, Četudi so v skale že razstrelili neke vrste pota. Toda zgoraj je bil vsakdo poplačan. Zakaj je velikanska granitna planota, ki je bila gladka kot tla plesišča, prišla v zvezo s hudičevim imenom, iz ljudskih ust ni bilo mogoče izvedeti. Mogoče je to ime prihajalo še iz sedemnajstega stoletja, ker se je baje petdeset portugalskih kopačev zlata v srditem sporu za najdeno kovino pobilo do smrti. Kajti ljudstvo rado vidi v svetlem zlatu hudiča nesloge. Juan Kaden izloži zajtrk in ga lepo razpoloži na bel prt,) ki ga je razgrnil po tleh, medtem pa stopi Dija na skrajn rob skale in z velikimi očmi gleda čez krasno pokrajino, ki ni imela sebi para. Strmo pada gorsko pobočje v dolino, vama stena proti mrazu in viharjem. Dija more pregledati celo farmo svojega očeta, pašnike in šaliovi deski ix>dobne, različno barvane njive, omejene z vencem bombaža, pomarančne gaje, mline za luščeinje riža in žage ob reki in sivočrne železne rudnike. Na desno je žarelo v zlati solnčni svetlobi, to je bil križ na cerkvenem stolpu samostana karmeličank s petimi visokimi palmami, ki pa niso bile dovolj visoke, da ne bi bilo mogoč videti še rodovitnega polja facende Westfalia: smejoče polje pod smej«»čim solncem. Na levi pa. kjer napravi reka velik ovinek, pa temni gozdovi z dvigajočimi se griči in z o-kroglim gorskim vrhom v sredi, kjer si je stari Raventos, ki je bil neumen kot njegov sin, postavil zvezdarno, ki pa je sedaj že razpadala. — Le dejeuner est servi. — (zajtrk je pripravljen) naznani za Dijevim hrbtom Juanov glas. Dija se obrne. — Sem že jedla in sicer estetično, — pravi. — Skušala sem okusiti lepoto pokrajine, lepoto naše domovine, Juan. Oba sva po očetu in materi tujca, toda sva rojena v Braziliji in sva tukaj dobila svojo domovinsko pravico. Tn poglejte, ko sem od tukaj gledala spodaj v ta raj, katerega v višini še o-mejuje pragozd, me je obdal občutek velikega ponosa. Pred šestdesetimi ali sedemdesetimi leti so prihajali naši dedi ob Ribciri. Tedaj je še divjina vladala na njihovi zemlji. Dedi so jo napravili rodovitno in so izvabili prve sadeže iz deviške zemlje. Ali ne moremo biti ponosni, Juan? Juan se v potrdilo prikloni z nasmehom okoli malo trdih, majhnih ustnic. — Da, — pravi — in ravno slučaj hoče, da moreva v najinem ponosu ravno danes obhajati spominski dan. In pomembno pogleda Dijo. — Danes pred sedemdesetimi leti, — nadaljuje Juan, — jo podpisal Don Pedro listino, s katero je bilo Zalerju in Kalinu podeljeno velikansko ozemlje v Ribeira pokrajini za kolonizacijo. V hvaležnem priznanju za junaške čine, se glasi v listini. Dovolite, da zajtrku jeva, Dija, in pripovedoval vam bom o vseh dogodkih — kakor jih v svojem zapisniku popisuje moj oče. Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! Na j h it rcj.ša Pot v Jugoslavijo Bremen - Europa Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajam£» pripravno potovanje do LJubljane Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki : DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN (zborne železniške zveze od Cher, bourga ali^Hamburga Za pojasnilu vjiTašajte lokalneg:. ag-enta ali HAMBURG-AMERICAN LIRE NORTH GERMAN LLOYR 57 BROADWAY NEW YORK "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. NOVA NASELITEV V ALASKO Dve sto družin, obstoječih od 1000 oseb, in ki so bile do sedaj na reliefu v Miehiganu, Minnesoti in Wisconsinu, dobilo je priliko do novega življenja i>otoin naselitve plodne Matanuška doline v Alaski. Izbrani naseljenci so se ta mesec vkrcali na pamik v Seattle-u. < »ni ustanovijo tam nove naselbine- začasno pa bodo nameščeni v šotorih. Te šotore so namestili gozdarji iz zapadue obali in kasneje bodo zgradili lesne hišice za nove naseljence. Manatuska projekt je upravljan od Rural Rehabilitation Division federalne Kmergency Relief administracije. Ta korak pokazuje, da pifonirska doba v Ameriki ni še dovršena. Projekt sam je tako začrtan, da se naseljeneem prištedi mnogo potežkoč, kakršnih so morali prenašati nekdanji naseljenci. Prodno zima začne zaklenjena dva uslužbenca s starejšim uradnikom. Vsi ima- |jo pendreke, uradnik pa tudi - , puško.-Avto se ne sme nikjer i , , " •ustaviti, razen pred jtodružni- ! cami. Spremljevalci ne smejo __- fne jesti ne kaditi, dokler ne o- __ I pravijo svojega dela. Še nikoli tisoč milj in po svoji površini se ni pripetilo, da bi 1»i 1 denarje enaka eni petini Združenih ui avtomobil v Lodomi napa-držav. Ljudje si predstavlja- den. < M> štirih popoldne se zb<>-jo Alasko kot zemljo leda in' ro črni avtomobili zopet v snega. Dejanski tri četrtine Lombard Ktre«'tu in izginejo Alaske se nahajajo v.severnem takoj za jeklenimi roloji svojih zmernem pasu in le ena četr- bank. Denar spravijo na var tina je v polarnem pasu. V juž-jao, orožje odlože in uslužbenci ni Alaski je klima bolj zmer-tsi oddahnejo. na kot v mnogih predelih Zdr.' _ držav, doline v notranjosti bli-| zu morja pa so jako hladne.^ Alaska je znana kot dežela zlata in drugih rud in je svoje-časno doživela nekoliko "zla- f> . tih navalov", ko je na tisoče! \ s'y,,,kr,h '»"kaj ČUDNA AGENTURA ljudi iz Združenih držav in Kanade prihrumelo v nadi hitrega obogatenja. Kopanje zla- j navadno ženitveno agenturo. • Mlade inozemke, ki niso bile -i 1 gurne. da jih oblasti ne spravi- ta je še danes jako važna industrija,ker se vsako leto produ- j cira okolo $9,000,000 zlata. I jo eez mejo. ><» sklepale zakone s starci, ki jili je ta agentu-ra izbirala posebno rada v za jvetiščih za starce in bolnišni-ga važna industrija je ri- jcali. Tako so si zagotovile fran-barstvo, v glavnem ribarjenje; cos ko državljanstvo, ki jih je in konserviranje ribe lososa'stalo malenkost. Xeka mlada i,odo"nai.Mič.'.;;i'Yudobnlhj (salmon). Druga uspešna po- dama iz ITessena, ki je nameš-šicah s tekočo vodo in sanitar- I !,.J *]!1 so za kožuhov i te | cena pri neki pariški firmi, se Druj nzc SLOVENIC PUBLISHING CO. TRATEL BUREAU BI« WIIT istta STREET NEW HDBK, M. S. piAite NAM ZA CENB voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila ZA POtovanje MAJA: lis. Bremen v Hri'tiH'p ::<». Bcrvugariu v < uerbourg JUNIJA: 1. Lafayette v Havre Washington v llavre 7. Noriiiamlie v llavre S. Kur«.|>a v ftreuit-n t'otit" »I i Savoia v Genor 1-':. Majestic v i'hcrl»ourg 11. l.rciin n v Bremen 1 Ti. Rex v < >cnoa Champiain v llavre 19. Manhattan v llavre Bereugaria v Cherbuura JO. Lafayette Normamiie v llavre '-'»I. Ai|iiitai)ia v Cherltonrc 2'.». I le »le Franee v Havre Alaji-stie v ChertMiunf Europr. v Bremen Contc (Ji Savioa v Genoa JULIJA: ."J. Washington v Havre Saturnia v Trst Zi. 31. Bremen v Bremen Champiain v llavre Hex v Genoa Bertrngaria v Cherbourg: Noriiiamlie v Havre Aquitania v Cherbourg Kuro]« v Bremen Con te r; ramie v Ceona Manhattan v llavre Majestic v CherlHiurg lie ile Kranee v Havre C'Mite «11 Savoia v Genoa Ilremen v Bremen Berengarla v Cherbourg Champiain v Havre Washington v Havre Noriuamlie v Havre V A 2 N O ZA i nimi pripravami. Brez zamude bodo naselbine preskrbljene s najpi it rebnejši mi pol jerlel.sk i mi stroji in potrebščinami, kot traktori in živino. Vsak naseljenec dobi 40; akrov rodovitne zemlje. Stro- ljudskem štetju leta 1!K»0) šte- živali, poljedelstvo, živinoreja in reja sobo v (reindeers). Tudi letni turistični promet je precej važen in je bil jako velik pred sedanjo krizo. Vse prebivalstvo Alaske (po šek za farmo, vštevši hišo in potrebščino, stane približno $3000 in naseljenec bo imel 30 let časa za odplačilo dolga. Pričakuje se, da bodo naseljenci v stanu začeti odplačevanje v petem letu. Obrestna mera je ."> odsto. ali vlada ne bo zahtevala nikakih obresti za prva štiri leta. Lega naselbine je 125 milj daleč od pristanišča Seward v Alaski ob železnici. Dolina obsega kakih 128,000 akrov, od katerih 3S,040 akrov pripada federalni vladi. Zemlja je plodna in, das i zima je dolga in poletje kratko, lega je ugodna za mlekarsko industrijo in vsi trdni usevi uspevajo. Namen je napraviti vas Palmer za s re- je nekaj manj od 60.000 prebivalcev. Polovica njih so Indijanci. V Alaski rojenih belo-kožcev je 18,500, tujerodcev pa 10,200. V Matanuski dolini, kjer se naselijo novi pijonirji. živi s«»daj le 117 družin, ali se- je zadnjič poročila na ta način | z nekim 70-Ictnim Benoisem. ki je privoli! v "zakon** za eno kosilo in 10 frankov v gotovini . .. POLDRUGI METER DOLG POLJUB ka kriza je težko daj se prebivalstvo kar jn.tro-, zadeta tudi filmske igralce in ji. Ceni se, da se bo moglo na-' f'hnsko industrijo vobče. Kon-seliti v tej dolini Še nadaljnih ,r'»° l,a niti občinstvu ni priza- 850 družin. FLIS. RAZVAZANJE DENARJA PO LONDONU V londonskih bankah, ki . . v , imajo svoj sedež večinoma v disce, kjer se zgradi sola za 400 uliei iMUl]mn{ street, je naku-otrok, tovarne za konserve.' pir.ne„a ninoi,() (ieilarja. Vsa. mlekarna in take trgovine, ki ka ,,anka ima y razi;ih deHh bodo potrebne. \as Palmer je Londona svoje porlružnice in mala in se nahaja na ugodnem|,leiiar jim po-,ja s posobllimi ,,lestu V petkrat na teden iz Lombard Alaske. Streeta p<» vsem Londonu. Ti Alaska je ameriški teritorij avtomobili ro podobni policij-od leta 1867. kadar je bila kup- skim avtomobilom, ki jim pra-Ijena od Rusije za $7,200,000. | v> ljudstvo Black Marias (Črne Morska obal Alaske je dolga 281 Marieke). To so podolgovati črni vozovi samo z enim oknom zadaj in še to je zamreženo. Na pot krenejo ob 11 dopoldne, vozijo hitro skozi London in vračajo se točno ob 4 popoldne. Ustavijo se pred vsako podružnico, kjer puste določeno j vsoto denarja ali pa vzamejo CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA mmv Angleško-slovensko'lenar ki seio nabral v"° (Dalje prihodnjič.) Berilo KNOLISH SLOVENE KEADEB SAMO $2 Warn fat* na nrt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18tb STREET New York City. nesla, ker vidi vedno več slabili filmov, a industrija se iz- izgovarja, da dobrih ne more izdelovati, ker je naklada ved no manjša. Filmska industrija ima pa tudi druge težave in sicer cenzuro. Že uradna eenzura ji dela- preglaviee, še bolj pa cenzur«! Legije kreposti (Legion i t Deeeiicv), ko so jo bili n--tanovili katoliški duhovniki ki so >e ji pozneje priključili tudi evangeljski in židovski • h.hovniki. To privatno društvo -i je pridobilo na čisto demokratičen način velik u-gled in vpliv. MimI svojimi čla ni je zbiralo podpi-e. da ne pojdejo gledat filmov, na ka terili so našli predstavniki lige kaj. poliujšljivega. Ko je biio teli podpisov zbranih že 4»H»,000, ~e je morala filmska industrija hočeš nočeš ukloniti zahtevam Lige kreposti. fJre z:i serijski' filme, ki jib je ameriška filmska industrija pošiljala na trg. VA2EN PREKOP PRI REKI MISSOURI NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnina* Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa. leto. Zadnje opomine in račune smo razpo* slali za Novo leto in ker bi žete-li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Fas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnika t; Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkamL ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-ših rojakov naseljenih. družnici. To so prave blagajne na kolesih. polne srebra, zlata, meri i in bankovcev. Osobje mora biti zelo zanesljivo, ker gredo skozi njegove roke milijoni tako, kakor skozi roke navadnega človeka stotaki. Na vsakem vozu sedi pri šoferju uslužbe- bo kmalu dovršen. Na nekaterih mestih so reko poglobili, nec z revolverjem v roki, pri . , . .v . . .... , pravljen vsak hip ustreliti, če z-radlh so P* V™- bi bilo treba. V avitomobilu staVkop, ki bo znatno skrajšal izvoz tovora iz mesta S. Louis. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob LaDBWn COLORADO: Puel>lo, I'eter Calif;. A. Saftl« Walsenhurg. M. J. Bayuk INDIANA: Iudianapolis, Loulj Banlcb ILLINOIS: Ciili-aKo. J. nr'T«<», J. Lnknnirt) Cicero, J. Fabian (Chicago. Clren in Illinois) Jollct, Mary Bambich, Joseph 1r» vat Sallf. J. Spclii-h Masr*ftiitab. Frank Anjristln North Chicago, Jože Zelene KANSAS: G i rani, Agnes Motnlk Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmilli-r. Fr. Vodoptvec S t eye r. J. Černe (za Petina.. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Cliisliolm, vr«nk OooSe Ely, Joa. j. Pesbel. Eveleth, ix>uis olk Girard. Anton Na'g